TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, Industrijo in obrl. Uredništvo in upi avništvo j< ? v Ljubljani v Simon Grej Torčičevi ulici. Varočnina z:t ozemlje SHS: lelno 180 Din, za V-j leta 90 Din, zč 1 i leta 45 Din, Dopisi se no vrača jo, — Št< 5v. pri čekovnem zavodu v I* ubljani 11.953. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži so v Ljubljani. LETO IX, Teieloi. šj. LJUBLJANA, 13. i tprila 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 43. češkoslovaško - jugosloven-ski trgovinski odnošaji. Trgovinski ataše pri cehe slovaškem poslaništvu v Beogradu dr. Andryal je napisal za sobotno prilogo Narodnih listov- članek o češkoslovaško-jugoslovanskih trgovinskih stikih, v katerem tned drugim izvaja: Zanesljive podatke — seveda samo relativne — o gospodarskih stikih med kraljevino SHS in češkoslovaško republiko lahko črpamo šele iz statistike leta 1922 in pozneje. Prvo dobo medsebojnih stikov lahko oznaČiipo kot poizkusno fazo, s katero so h ‘Hi mnogi dokazati, da politično prijateljstvo že samo po sebi zadostuje za uspešne gospodarske stike. Dasi _ne smemo tajiti, da izvoz blaga med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo »talno narašča, vendar ne smemo iz tega sklepati, da gTe vsa zasluga političnim voditeljem. Vzrok porasta je ta, ('a je češkoslovaško blago prvovrstno, ('n je Jugoslavija potrebovala blago, in da se je začela njena industrija razvijati šele leta 1922-23. To si moramo posebno dobro zapomniti, zakaj oni pcedinci ali družbe, ki so izvažale v Jugoslavijo v imenu slovanske vzajemnosti, bratstva itd., so napravili večinoma mnogo škode, tako da je bilo treba pogosto mnogo potrpežljivosti in propagande za to, da smo Jugoslo-venom dokazali, litikr> je v smislu člena 146. finančnega zakona za leto 1926/1927 pooblaščeno, da sme, v sv, hc čim popolnejšega nadzorovanja nad poslovanjem Središujega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in njegovih mestnih organov, potrošiti od subvencije,'ki jo daje država za kritje upravnih stroškov Središnega urada, do 200.000 dinarjev letno za kritje stroškov nadzorovanja. (XI pičle podpore, ki jo daje država za olajšanje bremen socialnega zavarovanja, si bo po novem finančnem zakonu obdržalo ministrstvo za socialno politiko samo za nadzorovanje skoro polovico subvencije. Uporabljati podpore socialnega zavarovanja za drage vožnje res ni socialno! Najbrže bodo pa na me-sto ene ali največ dveh revizij letno uvedli tedenske revizije, sicer si ne moremo misliti, kako in kdaj bi bilo mogoče zavozili tako velike vsote! Aktivna bilanca jugoslovenske trgovine. Iz statističnih podatkov o zunanji trgovini v preteklem letu izhaja, da je Jugoslavija uvozila 1,514.000 ton blaga v vrednosti 8 milijard in 753 milijonov dinarjev. V istem času je bilo iz Jugoslavije izvoženega blaga za 4,400.000 ton v vrednosti 8 milijard in 904 milijonov dinarjev. Tvornica papira Milan Vapa a. d. v Beogradu. S členom 80 finančnega zakona za leto 1926-1927 je bila pooblaščena Uprava državnih monopola v Beogradu, da odkupi za državo tudi drugo polovico delnic tvomice Milan Vapa a. d. v nominalnem iznosu 20 milijonov Din, tako da postane s tem to, po svoji delazmoznosti drugo naj-veeje papir proizvajajoče podjetje v naši Kraljevini popolnoma državna last. ()d kupnine se ima plačati iznos Din 13,330.000 takoj, na ostanek po pin 6,670.000 bo plačevala Uprava državnih monopolov dosedanjemu lastniku letno 6 odstotno življenjsko rento. Monopolska uprava, ki prevzame tudi vse obveznosti tvomice v svoje breme, je s prevzemanjem podjetja že pričela. Ni pa še gotovo, ali se bo vodilo podjetje v lastni režiji na kamera-listični način, ali pa kot samostojna delniška družba po komercijelnih načelih. Čuje se tudi, da se bo podjetju priključila nevoosnovana državna markarnica. Arbitražna in trgovinska pogodba med Poljjsko in čeboslovaško. Povodom bivanja poljskega ministrskega predsednika Skrzynskega v Pragi bodo izmenjane listine o ratifikaciji ar- bitražne pogodbe, ki urejuje vprašanje poljskih narodnih manjšin v Čeh osi o-vaški in razna pravna in finančna vprašanja, ki izvirajo iz razdelitve te-šinskega okraja med Poljsko in Čelio-slovaško. Obenem bo predsednik Ma-saryk dal objaviti tudi odlok, ki se tiče izvršitve trgovinske pogodbe sklenjene med Čehoslovaško in Poljsko. Arhiv za konkurenčno industrijo. Pod okriljem angleške vlade so posamezne industrijske zbornice ustanovile pokrajinske razstave za svoje člane, v katerih se razstavijo posamezni izdelki tuje konkurence v različnih panogah industrije. Interesentom stoje na razpolago tudi ceniki, prospekti ter proizvajalne kalkulacije, sploh vsi potrebni podatki, da se domači indu-strijalec natanko pouči o konkurenčnih razmerah tujega blaga. Osobito gre tukaj za vzorce takih izdelkov, s katerimi uspešno tekmuje inozemska industrija na angleškem 'trgu. Podjetnikom, ki se za eno ali drugo stvar posebno Zanimajo, se pošljejo izvirni vzorci in ceniki proti vrnitvi tudi na dom. Leta 1925 je bilo na Angleškem 41 takih konkurenčnih razstav. V to svr-ho zbirajo trgovski atašeji britanskih zastopstev v industrijskih državah pu naročilu domačih trgovskih organizacij vzorce in izdelke konkurenčne industrijo ter jih pošljejo s potrebnimi proizvajalnimi podatki na te razstave. Seveda je zbrano gradivo samo legitimiranim članom dotične zbornice, torej industrijskim krogom, dostopno, ker ima izključno namen proučevanja in primerjanja z domačimi izdelki ter so v tem smislu angleške konkurenčne razstave samo orožje v tekmovalnem boju proti tuji industriji na svetovnem trgu. V pretečenem letu je osebno obiskalo te razstave, ki so stalne prireditve na sedežih posameznih zbornic, 5427 posetnikov, na ogled pa se je interesentom poslalo 10.247 vzorcev. V^ zvezi z razstavami so stvarne knjižnice, ki vsebujejo zbirko vseh industrijskih cenikov in prospektov iz tujine ter je štela vsaka teh bibliotek že lani preko 3000 zvezkov. Posebna važnost se polaga, kakor pravi letno poročilo, na ozke medsebojne stike z vsemi industrijskimi in trgovskimi organizacijami, potem tehničnimi podjetji in univerzami. Prav posebno se zanimajo te inštitucije za gibanje nemške industrije kot najnevarnejše tekmovalke na svetovnem trgu. Spretni Angleži so tudi v tem slučaju segli po najučinkovitejšem sredstvu trgovske konkurence. Vsestransko in stvarno proučevanje tujih izdelkov bi bilo tudi naši industriji priporočljivo. Angleški vzorec je za naše razmere posnemanja vreden. Na marsikaterem polju industrije bi se dalo doseči enakovrednost tujih izdelkov ter uspešno izpodriniti tujo konkurenco z domačega trga. Sicer pa se poslužujejo tudi drugi naredi enakih sredstev v zasledovanje industrijskega napredka v inozemstvu, najintenzivnejše se v tem smislu deluje na Angleškem, in t»mošnji sistem ima tudi najboljše uspehe. V naši državi pa bi bila ta iake hvalevredna naloga poveriti upravi tr-govskf^ga muzeja z njegovimi p- druž-nicami, ko bi mi tak zavod sploh imeli. K. Tiefemi ruber. Pota nemške zunanje trgovine. Nemški statistični državni urad j« priobčil pravkar statistiko nemško zunanje trgovine v letu 1925 po deželah nakupa in prodaje. To delo ima zato poseben pomen, ker omogoča prvič primerjanje z letom 1924. Dalje se pa Uvoz: zrcalijo v tej statistiki prvič tudi vplivi novih nemških trgovskih pogodb. Prideš do zelo zanimivih rezultatov. Vseh dežel, s katerimi Nemčija trguje, ne bomo zapisali, pač pa najbolj važne (vse v milijonih nemških mark). Izvoz: 1924 1925 1924 1925 Evropa 5183 6928 Evropa 4763 6436 Francija 220 362 Francija 102 160 Belgija 159 374 Belgija 94 210 Velika Britanija 881 1059 Velika Britanija 612 937 Holandska 459 752 Holandska 649 998 švica 279 486 Švica 380 -140 Danska 262 334 Danska 293 355 Norveška 70 112 Norveška 130 161 Švedska 132 294 Švedska 286 343 Češkoslovaška 437 533 Češkoslovaška 379 455 Jugoslavija 39 81 Jugoslavija 44 60 Poljska 402. 428 Poljska 302 331 Italija 368 490 Italija 241 368 Španska 106 192 Španska 90 162 Rusija 126 231 Rusija 89 250 Afrika 381 525 Afrika 144 200 Azija 857 1481 Azija 511 730 Brit. Indija 398 640 Brit. Indija 152 193 K i tajska 127 229 Kitajska 113 118 Japonska 18 29 Japonska 144 179 Nizozemiska Tndija 247 361 Nizozemska Indija 66 106 A merika 2621 3884 A merika 1118 1422 Argentina 519 634 Argentina 198 269 Brazilija 116 174 Brazilija 132 200 Kanada 47 160 Kanada 21 37 U. S. A. 1754 2561 U. S. A. 509 003 Avstralija 270 326 Avstralija 29 43 Vsa trgovina 9317 13146 Vsa trgovina 6569 8838 38.181 km, 8. Argentina 35.291 km, 9. Brazilija 29.484 km, 10. Mehiko 25.344 km, 11. Italija 210.118 km, 12. Južna Afrika 18.626 km, 13. Poljska 18.411 km, 14. Japonska 13.144 km, 15. Kitajska 11.345 km. V Jugoslaviji imamo skoraj natančno 10.000 železniških kilometrov. Zanimivo je, da se je omrežje v U. S. A. od 1924 na 1925 skrčilo za 1700 km, kar je pač v prvi vrsti posledica avtomobilstva, nejcaj tudi posledica aviatike. Posamezni kontinenti se tako le vrstijo: 1. Amerika 013.782 km, 2. Evropa 301.065 km, 3. Azija 123.986 km, Afrika 60.654 km, 5. Avstralija 47.017 kilometrov. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubija ni obhaja letos 25-letnico svojega obstoja Društvo priredi tem povodom v soboto dne 17. aprila 1926 oh 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine občni zbor in takoj nato jour fix s sodelovanjem lastnega orkestra in pevskega zbora. Odbor. Poglejmo, kamor hočemo, povsod napredek. Skupni izvoz Nemčije se je napram letu 1924. dvignil za 34 odstotkov; in sicer izvoz v evropske dežele za 35 %, v Azijo za 43, Afriko 39, Ameriko 27, Avstralijo 48%. Med evropskimi deželami so razlike seveda velike. Največji napredek kažejo one dežele, s katerimi je sklenila Nemčija v letu 1925. trgovske pogodbe, tako Belgija, Vel. Britanija, Italija, Holandija, Rusija, Španska in Švica; izvoz, se je zvišal (v gornjem redu) za 123 % , 53 %, 54 %,' 54 %, 181 % ,55%. Vse te dežele so nad evropsko povprečnostjo. Enake številke kaže samo izvoz na Francosko, 56 %. Vpliv trgovskih pogodb se torej dobro vidi in ga ni mogoče utajiti. In pri tem moramo še omeniti, da je večina trgovskih pogodb stopila v veljavo šele v drugi polovici lanskega leta, najvažnejše sete s 1. oktobrom. Izvoz v Jugoslavijo se je pomnožil za 36 odstotkov, torej približno za evropsko povprečnost. Skupni nemški uvoz je bil lani za 41 % večji kot leta 1924, in sicer: iz evropskih dežel za 342;, iz Afrike za 38%, iz Azije za 73%, iz Avstralije za 21%, iz »Amerike za 48%. Povprečno sr je torej uvoz nekaj več dvignil kakor izvoz. Glede posameznih dežel glej tabelo. Jugoslavija je prodala lani v Nemčijo za 115 odstotkov ver kot predlanskim; kljub nizki absolutni številki ogromen napredek. železniško omrežje sveta. Šele sedaj so sestavljene končne številke za leto 1924. Takrat je bilo vseh železnic na zemlji 1,200.504 km, torej za 30kratni ekvator. Približno tretjina vseh kilometrov je v U. S. A. Pred vojsko je bila za U. S. A. piva Nemčija, seveda daleč zadaj, a zmeraj tik pred Rusijo. Vsled velikih teritorialnih izgub je prišla Nemčija na peto mesto. Drugo in tretje mesto imata Kanada in Indija; pred poldragim desetletjem šta bili še zelo v ozadju. Polovica vsega azijskega omrežja je v Indiji. Na četrtem mestu je Rusija. Za Nemčijo pridejo Francija, Anglija, Argentina itd. Poglejmo pregled: 1. U. S. A. 425.230 km, 2. Kanada 64.150 km, 3t Tndija 60.590 km, 4. Rusija 58.239 km, 5. Nemčija 58.041, 6. Francija 49.695 km, 7. Anglija Pravila naših delniških družb. V podlistku »Trgovskega lista< je zadnje mesece izhajala študija univ. prof. dr. M. Škerlja o statutih naših delniških družb. Po žeiji interescva-nih krogov je študija sedaj izšla kot ponatis v obliki priročne brošure, iz uvoda posnemamo, da jo študija plod izkušenj, ki jih je pridobil pisatelj v svoji prejšnji službi pri pregledovanju velikega števila statutov snujočih se delniških družb. S tem sta opredeljena namen in vsebina študije. Vsebina se omejuje na one materije delniškega prava, ki se redno naravnost odražavajo v statutih delniških družb, In namenjena je študija praksi, snovateljem delniških družb in njihovim pravnim svetovalcem; služila bo pa tudi že obstoječim delniškim družbam pri izpreminjanju pravil. Da pisatelj na nekaterih mestih izraža tudi svoje mnenje, kakšen naj bi bil bodoči delniški zakon, je pri-rodno v času, ko so izdeluje načrt za enotni trgovinski zakonik za celo državo. Knjiga je posebno priporočljiva za notarje, advokate, pes to vod oče organe delniških družb in ves poslovni svet. Naroča se pri Trgovsko industrijski delniški družbi »Merkur v l.rubitani in stane samo,Din 15.—. Trgovina. Trgovinska pogodba mod Turčijo in Egiptom. Zastopniki Turčije in Egipta so podpisati trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med obema državama na podlagi reciprocitete. Trgovina Egipta. — Lanski import je znašal 58,224.895 funtov šterliugov, eks- port 59,198.662 funtov šterlingo v,.ekspert plus 973.767 funtov šterliugov. Anglija je še zmeraj prva importerka; di-uga je Italija in je povečala lani svoj import za več kot 700 milijonov funtov; največji je !>a napredek Nemčije, ki je že prav tik za F rancijo in kmalu za. Italijo in koje prirastek od 194 na 1925 znaša več kot 80%! -- Absolutne številke so: Leta 1924 (funtov): Anglija 13,903.584, Italija 5,230.772, Francija 4,688.718, Nemčija 2,946.739; leta 1925: Anglija 14,660.664, Italija 6,129.959, Francija 5,399.682, Nemčija 5,338.143. Promet, Nemško-jugoslovenska tarifa za blagovni promet preko Avstrije. Madžarske in Češkoslovaške je stopila v veljavo. Transporti se obavljajo na podlagi mednarodne pogodbe o blagovnem prometu. Od-pošiljatelj inora v tovornem listu navesti transportno pot z označbo obmejnih prehodnih postaj iz države v državo. Označbe in izjave na tovornih listih morajo biti pisane z latinico. Gibanje parnikov. Paroplovna družba Oeeania: pošilja naslednje situacijsko poročilo (10. aprila): Mrav plul mimo Gibraltarja 9. t. m., določen za Benetke; »Jadera« odpotoval 7. L m. iz Svvausea v Benetke; »Zora« prispel 2. t. m. v New-port, krca za Trst in Reko; »Sava, odpotoval 10. t m. iz Orana v Casablanco, Las Palmas in Tenerifo; »Kostrena« odpotoval 10. t m. iz Carigrada v Burgas; Sudi odpotoval 8. t. m. iz Tenerife v Casablanco, Oran in Trst; »Morava« odpotoval 8. t. m. iz Trsta v Smirno; »Vladimir na progi Jadransko — Egejsko morje—Carigrad; »Diamant« odpotoval 6 t m. iz Trsta na progi Jadransko — Egejsko morje — Carigrad. — Oeeania;. Promet po Panamskem prekopu. Leta 1915 so Panamski prekop izročili svetovnemu prometu. Med vojsko promet ni bil posebno živahen, pozneje pa je zelo narasel. Tu podajamo številke za zadnja štiri leta, v tisočih ton: L. 1922 2997 Ladij 16.315 brutto-ton, 12.998 netto-ton, prepeljale 13.711 ton blaga; I. 1923 5037 la-[ dij, 31.658 brutto-ton, 24.737 netto-ton, i prepeljale 25.161 tou blaga; leta 1924 j 4893 ladij, 31.128 brutto-ton, 24,412 nettr-j ton. prepeljale 25.892 ton blaga; 1, 1925 4774 ladij, 29.369 brutto-ton, 22.058 netto-ton, prepeljale 23.701 tono blaga. Število popotnikov je znašalo leta 1924 159.979, lani pa 150.943; a ker nekateri niso šli čez in so ostali v vzhodnem pristanišču, so številke nekoliko nižje. — Število popotnikov od Atlantika proti Pacifiku le bilo leta 1923 34.156, leta 1924 95.281, leta 1925 89.439 oseb; od Pacifika proti Atlantiku pa leta 1923 19.572, leta 1924 51.483, leta 1925 54.554 oseb. leta 1924 leta 1928 53.728, leta 1924 146.764, leta . 1925 pa 143.993 osel). Povsod vidimo, da j je lansko leto napram prejšnjemu neko-i liko opešalo. 4 LISTEK. ! i razmotri vanje o racionalnem IZKORIŠČANJU ŽELEZNIH RUD V j NASI KRALJEVINI. (Ing. Viktor Gostiša. ) (Nadaljevanje.) Končno v motrenju markantnih železo- , industrijskih prilik v posameznih državah še Švedske ne smemo pozabiti. Ta država, ki poseduje čez 1 milijardo ton izvrstnih železnih rud s povprečno vsebino 60% metalnega železa, razvila je tudi že v 14. stoletju svojo narodno železniško obrt. Takozvano švedsko surovo železo, ki je bilo izdelano iz najčistejših rud z uporabo kovaškega oglja kot gori-vega materijala, je bilo že tedaj razširjeno po celi Evropi in gotovo je, da tudi dandanes švedsko jeklo zavzema najodličnejše mesto med podobnimi proizvodi. Sicer pa v proširenju same železarske induisitrije Švedska ni tako napredovala, kakor bi ji bilo mogoče na temelju ogromnega bogastva po celi državi nahajajočih se rudnih ležišč. Glavno zapreko v tein pravcu ji je stavilo skoro popolno pomanjkanje vsake vrste pre-obrt prj topenju rud spočetka posltiže-rnega. Ffadi tega se je švedska železarska vala le kovaškega oglja, ki ga je izdelo- vala zelo razvita in razširjena lesna in- j dustrija. Ko pa je z vedno večjim izčrpa- | njem gozdov tudi to gorivo postalo vedno bolj redko in drago, počel je uvoz koksa i/ Angleške ter je ta dosegel rešpekta-bitni maksimum okroglo 6 milijonov ton im leto. Toda impozantna vodna energija, katero vsebujejo švedske gorske reke v mnogoštevilnih vodopadih 'n storilcih, ki se dajo š primerno nizkimi investicijami izgraditi, so privlačile na sebe pozornost elektrotehnične industrije, katera je že v prejšnjem desetletju pristopila izkoriščanju istih ter polagoma elektrificirala železnice in industrijo. Povsem naravno je, da je tudi metalurgija sama posegla po tej mehanični in kalorični energiji ter se kot prva na svetu počela temeljito baviti s topenjem želez,-! uih rud električnim potom. Poskusi so I lem lažje uspeli, ker so švedske rude zelo homogene v njihovem sestavu in zelo koncentrirane s pogledu vsebine metalnega železa, torej vrlo sposobne za električno topenje. Imena švedskih in-ženjerjev Kjellin, Stahlliane, Gr6nwall in Lindblatt kot izumitelja najmodernejših tozadevnih elektro-metalurgičnih naprav bodo z zlatimi črkami zapisana v analih te industrije. • Največjo produkcijo sirovega železa je dosegla Švedska začasa svetovne vojne in sicer leta 1917, v katerem je izdelala okroglo 800.000 ton. Višek proizvodnje v električno visokih pečeh pa je bil do- sežen /. okroglo 82.000 tonami leta 1918, kar odgovarja samo deset postotkov ce-loctne proizvodnje. Ta konstatacija je tudi za nas vrlo važna, ker se celo v strokovnem milijeju naših montanistov najdejo posamezniki, ki trdijo, da je v naši državi radi pomanjkanja koksa le električnim potom mogoča ekonomična produkcija sirovega železa. vSkupno število visokih peči znaša dandanes na Švedskem okoli 140 komadov, vštevši tudi električne peči za pro-izvdnjo surovega železa, od katerih je bilo n. pr. leta 1918. deset s skupno kapaciteto 35 tisoč. KW v obratu in 8 s 33 tisoč KW pa v gradnji. Od cele proizvodnje surovega železa izvažala je Švedska letuo povprečno 200 tisoč ton in ta številka se tudi mrd vojno ni dosti spremenila, po vojni pa je znatno padla, tako n, pr. leta 1922 na okroglo 50 tisoč ton. švedska pa nas ne zanima samo v pogledu elektro-metalurgije, ampak tudi kot največji evropski izvoznik železnih rud. Produkcija železnih rud je na Švedskem rapidno rastla. Ko je leta 1890. znašala le okoli 900.000 ton, poka/, uje leta 1922. že ogromno količino 6 milijonov 200 lisoč ton, od katerih se je izvozilo 5 milijonov 300 tisoč ton ali okroglo 85% cele proizvodnje. Prodajna vrednost teh ogromnih izvoznih količin ravna se seveda po vsakokratni svetovni notaciji, ki je konj unk turna in radi tega zelo spremenljiva. Tako je n. pr. 1921. leta znašala vrednost celotne produkcije železnih rud 60 milijonov 403.245 švedskih kron ali povprečno 9.34 Kr. mr tono, med; tem ko je bila v letu 1920, torej eno leto prej, povprečna v rednost 1 tone še 15.03 kron, torej skoro za dve tretjini večja. Videč veliko gospodarsko važnost v sigurni in dolgotrajni posesti prirodnih zakladov železnih rud, kar se je praktično potrdilo zlasti za časa svetovne vojne, trudi se švedska vlada že dolgo vrsto let kako bi zakonitim potom regulirala izvoz železnih rud, ki so vse v privatnih rokah, da ne bi prekoračil gotovih mej. Do sedaj sicer še ni izdala posebnih ukrepov, pač pa je že 1. januarja 1908. leta sklenila z Grengesberskim društvom po, godiio, s katero se izvoz rud za dolgo vr, sto let limitira. Iz vseh do sedaj navedenih primerov torej jasno iz.vidimo, da si vsaka kulturna država Intenzivno prizadeva kako bi se otresla diktata *v upotrebljenju inozemskih železnih proizvodov ter osnovanjem lastne industrije prilagodila fabri-kacijski program pravim potrebam in zahtevam svojih državljanov kakor tudi države same. Dokazano je, da streme za tem ciljem ne le države, ki razpolagajo z lastnimi surovinami, katere tedaj na najracionelneši način izkoriščavajo, ampak tudi take, ki so siromašne na rudi in Občni zbori. Občni *bor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. V soboto se je vršil ob številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali preko dve tretjini celotne delniške glavnice, XXVI. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Triller s pozdravni navzočih, nakar je očrtal na kratko splošni gospodarski položaj v naši državi 111 slasti v Sloveniji, ki pa zbog neurejenosti, občutne gospodarske krize nikakor ne nudi razveseljive slike. Očrtal je tež-•toče, s katerimi se morajo boriti vsi gospodarski krogi, zlasti pa naša v povojih se nahajajoča industrija in radi tega seveda v isti meri tudi denarni zavodi. Delničarjem je bilo izročeno zelo zanimivo letno poročilo s podatki o gospodarskem razvoju naše države in posebno Ljubljanske kreditne banke. Iz poročila' izhaja, da se je v prešlem letu zopet izdatno povečal skupni promet banke, ki presega •>0 milijard dinarjev. Vloge v tekočem ranimi in na knjižicah so narasle za preko 60 milijonov dinarjev >ia skoro 218 milijonov dinarjev, vsota aktiv in pa-siv dosega 500 milijonov dinarjev,, vse ^namenja vedno rastočega zaupanja v j*aš najstarejši bančni zavod. Občutno se i® povečalo davčno breme, ki je v Slove-^''ji napram drugim pokrajinam naše države daleko najjačje in močno presega bidi. davčna bremena drugih držav. Potreba izenačenja davkov v celi državi postaja vedno nujnejša, leer bo sicer Slovenja postala konkurence nezmožna. Po nagovoru predsednika so se na predlog " • Jjirstva S08lasno odobrili delničarjem Pr loženi računski zaključki, upravne* "u efu se je podelil absolutorij, uprav-"e.mu svetu, ravnateljstvu in uredništvu pa izrekla zahvala. Občni zbor je nato ■■'Prejel soglasno predlog uprav, sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 1925 v znesku 7 milijonov 607,385.58 Din ter Pf‘log štatutamih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu določil 4,95K).9f>5 Din za izplačilo 10 odstotne dividende v znesku 15 Din na delnico, dodelil 1,855.547 dinarjev 60 p reservam, 800.000 Din pokojninskemu fondu, 250.000 Din kot re-inuneracije za uradništvo ter sklonil prenesti ostanek 196.802.26 Din na novi ra-Cun- Na občnem zboru so bili soglasno Ponovno izvoljeni v upravni svet gospodih: Alojzij Vodnik, ing. Milan Lenarčič, ■Josip špitalskv, Alojzij Tvkač, nanovo P« Rudolf Pilts, generalni ravnatelj Sla-' t nske banke, d. d. v Zagrebu. V nad-* &rst v o so bili ponovno izvoljeni dosedanji člani. Združeno papirnice Vevče, Goričane in ‘ odvode d. d. v Ljubljani so imele dne • aprila 1926 pod predsedstvom g. dr. vari Trillerja svoj redni občni zbor. Odo-'r‘l se je računski zaključek za minulo leto m pritrdilo predlogu upravnega sve- ta na 11 odstotno dividendo. Kupon delnic št. 6 se bo torej vnovčil počenši s 15. aprilom 1926 z Din 11 pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, Wiener Bank-Verein hrvatski podružnici v Zagrebu in pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu. Iie poslovnega poročila Združene papirnice Vevče, Goričane in .Medvode v Ljubljani. Iz poslovnega poročila upravnega sveta delniške družbe Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvede posnemamo: »Leto 1925 je bilo za industrijo kraljevine SHS važno. V njem se je uveljavila nova carinska hirila in sklenila z republiko Avstrijo trgovinska pogodba kot eden prvih korakov k ureditvi stalnih gospodarskih odnošajev s sosednimi državami. Določila obeh za domačo papir proizvajajočo industrijo niso bila ugodna. Z njimi se je še znižala prejšnja itak skromna nezadostna carinska zaščita za vrsto finalnih izdelkov naše panoge, zlasti pa za rotacijski papir, glede katerega se je minulo leto uradoma ugotovilo, da ga doma proizvajamo več, nego znaša domača uporaba. Nasprotno se je pa zvišala uvozna carina na strojni pribor ih na nekatere surovine, glede katerih smo navezani le na inozemstvo. Stanje naše valute na svetovnem trgu se je dvignilo, z njo pa ne kupna moč dinarja v tuzemstvu, davčna bremena so postala še izdatnejša. Svetovne cene papirju so pa v minulem poslovnem letu vobče padle. Da smo mogli pod takimi pogoji, ko-jih posledice smo čutili zlasti v drugem polletju 1925, sploh zdržati inozemsko konkurenco, smo morali svojo posebno pozornost posvetiti cen emu nakupu za obratovanje potrebnih surovin, pocenitvi produkcije sploh, zlasti pa njenemu povišanju v okviru naših obstoječih naprav. Proizvajali smo leta 1925 na naših obratih raznih vrst papirja za .1060 vagonov, celuloze 278 vagonov ter lesovine 458 vagonov. V proizvaji papirja izkazujemo proti prvemu poslovnemu letu porast, za 90%, napram poslednjemu pa za 12 'A%, ki se pa daleko ne izenači z v teku leta 1925 opetovano in znatno znižanimi prodajnimi cenami. V izdelovanju lastne celuloze imamo beležiti napram prvemu poslovnemu letu porast za 80K %, napram zadnjemu pa zaostanek za 6%, ki ga je pripisati zboljšani kvaliteti izdelka. V proizvaji lesovine smo napram prvemu poslovnemu letu napredovali za 439%, napram poslednjemu pa za 88%. Koncem leta 1925 je bilo zaposlenih na naših obratih skupno 871 ročni ti delavcev in je stanje delavstva ostalo napram minulemu letu nelžpremenjeno. Število uradništva in mojstrov se kljub večjemu obratu ni bistveno zvišalo.« premojgu, ter večinoma navezane na uvoz železnih rud ali pa koksa. Vsiljuje pa se nam že vprašanje, kako stojimo v tem pogledu mi oziroma naša ctrzava? Naša javnost je že navajena poslušati, kako se vsak čas od službene, kakor tuli neslužbene strani, naglaša o neizmernem bogastvu naših prirodnih zakladov lesa, premoga, raznih rud itd., ter se zla-*ti, kar se tiče rudnih količin navajajo uprav fantastične številke. Priznati se 'nora, da se sem pa tja ta reklama od strani gotovih krogov dela tudi v spekulativne svrhe, največkrat pa je to lajična nevednost, včasih pa tudi preračunana želja, da bi se privabil tuji kapital, ki naj bt kupil ta domnevno tako ogromna le-zišča, ki so večinoma, vsaj kar »e tiče najboljših, v državnih rokah ter bi na ta način država prišla brez obremenitve f^ojih davkoplačevalcev do sredstev za i2iPlačilo svojih dolgov. Tudi v pogledu načina, kako naj bi se ^ ?nde, med katerimi pride v naši drža-v‘ v poštev edino le železna ruda, najracionalnejše izkoristiti mogle, so se slišali razni predlogi in mnenja. ^ečji del je, kakor že omenjeno, za to, a_te ležišča železnih rud jednostavno Prodajo in njihovo izkoriščanje prepusti st-JJ^^u na svobodno razpolaganje. To j.p l.^e zavzemajo v glavnem agrarni ' °Ri, ki smatrajo industrijo kot nekaj sporednega, manj važnega ali pa celo kot nekako boljševiško zlo in vidijo procvet države samo v povzdigi kmetijstva. Drugi predlog, da rudišča železnih rud ostanejo še naprej v državnih rokah ter se forsirano ek športi rajo in rude izvažajo, je last oficijehiih računarskih krogov, ■n vidijo v tem načinu izkoriščanja do->er Lzvor dohodkov, s katerimi bi se mogli vizmirati eventualni deficiti na drugi tram m tako ugoditi budžetskim predpisom. Niti enega slučaja pa do sedaj ne moremo zabeležiti, ki bi na temelju praktičnega in kolikor toliko tudi znanstvenega preis.kava.nju obrazložil pravo stanje naših zakladov železnih rud ter na bazi dosedanjega izkustva tudi pokazal »motreno pot, kako bi se te rude za našo državo, najkoristneje vporabile, imajoč pri tem v vidu potrebe in možnost raz-vltka že obstoječe železarske industrije ‘u s tem še daleč ne izpolnjenih zahtev narodnega gospodarstva in državne obra-n,e: e Moremo trditi, da se je to prepu- o iz kake nemarnosti, marveč le radi P0nf?J kriterijev iz kratke povojne o e, alje sledi.) RAZNO. Priprave za mednarodno konferenco. Pripravljalni odbor za mednarodno gospodarsko konferenco se bo sestal 26. t. m. v Ženevi. Odbor bo omejit svoje delo samo na tehnične priprave. Organizacija konference bo ustrojena po vzor-j cu Društva narodov in mednarodnega i urada za delo. Tajništvo Društva naro-\ dov je naprosilo dva člana urada za delo, da vstopita v pripravljalni odbor. Amerika in sovjetska Rusija. Rockfei-lerjev prijatelj Lee je poslal newyoršM trgovinski zbornici pismo, v katerem predlaga, da bi se sestavila posebna komisija, ki bo proučila vprašanje priznanja sovjetske Rusije. V pismu je rečeno, tla se Evropa ne bo pomirila, dokler ne bo Rusija stopila v tesnejše stike z ostalimi naredi. Čeprav Lee naglaša, da je* to samo njegovo osebno mnenje in prizadevanje, vendar stavljajo poučeni krogi njegovo pismo v zvezo s pogajanji, ki se vodijo v Parizu med družbo »Standard Oil Conipauy« in zastopniki ZSSR. Dela se na tem, da bi se /Royal Dutsch Company< izključila od eksploatacije ruske nafte. Izjave Lee, ki niso nikdar v skladu z njegovim dosedanjim stališčem, so izzvale veliko senzacijo in pomenijo podpiranje senatorja Boraha v njegovi borbi za priznanje sovjetske Rusije. Poletni čas v Španiji. Španski kralj je podpisal ukaz, po katerem se ima s 17. aprilom uvesti poletna ura. Naša izseljeniška kvota za Zedinjene države Severne Amerike znaša letos 671. Konzulati smejo izdati mesečno največ 10 odstotkov potnih dovoljenj celokupne kvote. Italijanska emigracija. V letu 1925 se je iz Italije izselilo celokupno 812.088 in sicer se je izselilo v države kontingenta 207.617, v države transoceanske pa 104.421. Velesejm v Solunu odložen. Zbornica z-a trgovino, obrt in industrijo je dobila od generalnega komisarja solunskega velesejma obvestilo, da se je prireditev mednarodnega sejma v Solunu, ki bi se imela vršiti meseca maja 1.1., odložila do oktobra L I Problem državnih dobav v Zedinjenih državah severnoameriških. — Način državnih dobav pri nas naleti skoraj v vsakem slučaju na večji ali manji odpor. Dobave, im račun državnega erarja tvorijo pa tudi drugod predmet vsestranske kritike, ter imajo odgovorni činitelji včasih prav težavno stališče, če hočejo ustreči željam zainteresiranih ponudnikov ter obenem vestno zastopati interes državnih financ. Zedinjene države S. A. imajo gotovo sijajno urejeno državno gospodarsko upravo, to jim priznava cel svet, ki si tudi polagoma prisvaja tamkaj zbrane izkušnje in tudi glede državnih dobav najdemo v Ameriki zadevo povsem jako enostavno in vzorno rešeno. Mogoče bi se na podoben način tudi naša uprava izognila raznim očitkom glede državnih dobav. Herbert Hoover, med vojno državni tajnik za narodno prehrano, pozneje pa minister za vojno, ceni izdatke države za narodne in gospodarske ustanove v letu na približno eno milijardo dolarjev. Ta ogromna vsota se je potakala preko mnogoštevilnih oseb, odborov in komisij, brez skupnega sodelovanja in skupni presoji o kakovosti in količini naknpo-vanih predmetov. Že pred kakimi šestimi leti se je pojavila potreba, da se zjedini-jo državni nakupovalci v nekako organizacijo; tako je nastala »National Conference of State Purchasing Agents«. Tej organizaciji je pristopila večina zveznih držav, ki so predlagale se združiti v tako-zvano: »National Conference of Gouvern-111 en tal Purchasing Agents« z namenom, v skupnih sejah najti primerni način vzajemnega postopanja pri državnih dobavah. Ta zveza predstavlja nekak »Clea-rinw house«, kjer se stekajo vse informacije posameznih članic. Vsako četrtletje izdaja ta »National Conference of G. P. A.« poseben vestnik The Bulletin« z obširnimi strokovnimi in gospodarskimi razpravami. Že leta 1899 se je poskušalo na ta način vse državne dobave centralizirati, pa stvar je le počasi napredovala; in šele leta 1922 se je omenjena zveza razširila na 36 držav, ki tvori,jo tri četrtine celokupne S. A. federacije. Danes deluje organizacija na dva različna načina: 1. Nakupovalni urad kot posebni upravni oddelek pri poedinih ministrstvih. Za poslovanje je odgovoren odbor treh ali štirih uradnikov, katerim je ta naloga izrečno poverjena. Ta odbor deluje popolnoma samostalno, ima pa slehem član vso svojo sposobnost posvetiti edinole temu referatu. Ta sistem je uveljavljen pri 23 državah. 2. Nakupovalna centrala, ki je neposredno podrejena finančnemu ministrstvu in stoji pod nadzorstvom posebnega tajnika. Tudi ta način ustrojstva za državne dobave se prav dobro obnese ter utegne priti do splošne uvedbe. Ugodnosti, ki jih navaja svedo-čno poročilo o centralnih nakupih za državno upravo, so sledeči: 1. Znižanje cen pri dobavah na debelo. 2. Poenostavljenje produkcije potrebnih predmetov in s tem izboljšanje kvalitete. 3. Olajšave pri preizkušnji blaga in nadzorstvu dobav. 4. Vse dobavne formalitete se rešujejo enotno v skupni pisarni, ki likvidira tudi vse 'zadevne račune in terjatve. 5; Ponudbe raznih dobaviteljev se s popolnim uspehom ložje kontrolirajo ter gibanje cen mi lii način nivelira v prid države. 6. Osredotočena odgovornost. 7. Centralni aparat razpolaga za vse vrste dobav z izbranimi svedoki in trgovskimi strokovnjaki. Vse te ugodnosti se seveda vedno in kar začetkoma ne dajo doseči, treba je prehiti gotove predsodke in razne upravne ovire; v splošnem pa priznavajo merodajni činitelji, da se uvedba prav dobro obnese, kakor kažejo uspehi v raznih zadružnih državah Unije. V državi New York se kupuje po centraliziranem sistemu že od leta 1916. Lansko leto se je pri dobavi iz raznih življenjskih potrebščin za državne ustanove prihranilo preko 100.000 dolarjev, to je razlika med običajnimi tržnimi cenami in ugodnejšimi ponudbami dobaviteljev državni upravi kot veleodjemalki. Posrečilo ?e je tudi izrabiti ugodno konjunkturo na tržiščih ot> priliki obilnejše zaloge. Enaki so uspehi v državi Washington; tu se gre za 25 raznih blagovnih vrst in za temu primeren finančni efekt. V Kaliforniji računajo na 1.8 odstotkov Čistega dobička samo pri dobavi šolskih potrebščin v centralnem nakupu. Ustrojstvo nakupovalne centrale je po enakih načelih urejeno. Guverner dotične države je obenem predsednik dobavnega komiteja, kojega člani so predstavitelji večjih strokovnih organizacij v državi. Predsednik imenuje odgovornega nakupovalca, ki pa ni Član tega odbora, ampak samo pod strogo kontrolo poslujoči izvršilni uradnik Tako so si Zjedinjene države uredile poslovanje javnih dobav, seveda nimajo povoda računati s korupcijo in podkupljivostjo državnega uradništva. (K. Tiefengruber.) I flko piješ „BuddhaM čaj, vživaS že na zemlji raji Ljubljanska borza. Pondelj«k. 12. aprila 1926. Vrodnote: Investicijsko posojilo iz l. lftil den. 74, bi. 76; Loterijska državna renta Ba vojno škodo den. 290, bi. 297; Zastavni tisti Kranjske deželne banke den. 20, bi. 21; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 21; CelJjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 201, za kij. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175; Merlkantilna banka, Kočevje den 102, bi. 104; Slavenaka banica d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 176; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 96, bi. 98; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 322, bi. 387; »Stavbna druibat d. d., Ljubljana den. 50, bi. 60; »&e6ir<, tovarna klobukov d. d., fekofja Loka den. 110. Blag«: Deske — smreka, jedka 18 mm, 4 m tombante, fco vag. meya den. 510; teatoni monte, foo vag. meja tal. 550; bukovi jiiohi, parjeni, od 27—100 mn, od 2 m napr., z 15 odstotki, od 1—1.90 m, ostrorobo, očeljeno, paral., fco vag. meja 1100; bukovo oglje, suho, vilano, la, fco vag. moja bi. 91; Trami, monte po noti, fco meja 330; bukova drva, suha, fco meja bi. 25; bukovi hlodi, od 30 cm napr., fco nakl. post. den. 200; hrastovi hlodi, <«1 80 cm napr., fco nakl. post. den. 400; Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofiji#«: kosovec, za 1 tono bi. 500; kocku-vec bi. 450; orehovec, za 1 tono bi. 400; zdrob, za 1 tono bi. 350. Kal. ca 4800, feo vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono bi. 260; kocikx>vec 35/60 mm, za 1 tono bi. 240; ]. 130; rovn.i, za 1 tono bi. 120; pšenica barka 76 kg, tco vag. n. post. bi. 300; koruza, času prim. suha, foo Postojna tranz. aa april bi. 167.50; koruza, času prim. suha, foo vag. naklad, post. bi. 125; koruza iuzulauika, fco vag. nakl. post. bi. 155; koruza stara, fco vag. nakl. post. bi. 138; ajda, fco vagon Ljubljana bi. 260; Rž domača, fco vagon Belltinci bi. 210; proso rumeno, fco vag. Beltinci bi. 210; oves rešetani, foo vag. #lov. post. 1 vag. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; krompir beli, fco vag. Beltinci bi. 76; febuLjček, fco vag. nakl. post. bt. 650; seno polsladko, stisnjeno, fco vagon slov. poi>t. den. 60; la Portland-cement dalmatinski; v juta-vrečah, fco Splii bi. 40, v psi-pirnatib vrečah, fco Split 44. TRŽNA POROČILA. Tržne cone v Ljubljani. Kilogram govejega mesa 15 do 19, jetika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, iedic 18 do 19, možganov 18 do {9, loja 7.50 do 12, telečjega .mesa 1-7 do '20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjskega mesa 20 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, le-dic 25 do 27.50 glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine trebušne 19, ribe in sala 21.50 do 22, slanine mešane 20.50, slaniue na debelo 20, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 29 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, kosti'unovega mesa 14 do 15, kozličevine 215, konjsko meso 6 do 8, kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, pol-prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do TlO, kokoš 30 do 40, pelelin 30 do 40, kg karpa 30, še'uk e 30, klina 13.50 do 15, mrene 17,50 do 20, pečenke 8 do 12.50, mleko liter .50 do 3, kg surovega -masla 50, čajnega 60, masla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1, liter starega vina 18 do 20, novega 14 do 16, 1 čaša piva 3.25, 1 vrček piva 4.50 do 4.75, k steklenica piva 5.25 do 5.75, kg belega krn-lia 6, črnega 5, rženega 5, kg jabolk 5 do 12, ena oranža —.75 do 1, limona —.75, kg fig 15, dateljnov 24, orehov 10, luščenih orehov 32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10, kg kave 40 do 76. pražene 52 do 100, kristanega sladkorja 13.50 sladkorja v kockali 15.50, kavine primesi 20, kg riža 9 do 12, liter namiznega olja 18 do 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, kg soli morske 4.50, kamene 4.50, Celega popra 52, mletega 54; paprike III. vrste 20, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, kg testenin 9 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75 do 100. kg moke št. 0 je 5.50, št. 1 je 5.25, št. 3 4.50, št. 4 je 4.25, št. 6 je 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega /.droba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, q pšenice 345 do 360. rži 260 do 290, jeomfena 230 do 250, ovsa 225 do 245, prosa 275 do 300, nove sušene koruze 200 do 210, ajde 280 do 300, fižola ribničana 350. prepeli-čarja 350, graha 400 do 500, leče 600, (| premoga 44, kubični meter trdih drv 160, mehkih drv 75, q sladkega sena 75 do 80, pol sladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50, kg ajserice tržaške 16 do 18, berivke 25, motovilca 20, radiča 17, kislega zelja 2.50 do 3, karfijol 9 do 11, kolerab podzemnic 1 do 1.50, kg špinače 12 do 13, graha v stročju tržaški 11 do 13, čebule 3 do 3.50, česna 15, krompirja 1.50, repe 1 do 1.50, kisle repe 2 do 2.50, korenja 1 do 1.50, peteršilja 10 do 12, zelenjave za juho 10 do 12, kos artičoke 2. Gibanje na brfckem tržišču. Na brčko tržišče se je v času od 22.-23. marca do-vozilo celokupno 118.62 metrskih stotov sliv, izvozilo pa 2281.75. Dnevne cene so variirale od 3.50 do 5 Din. Cene živini v Marseille-ju. Na marsejskem- tržišču so bile cene živini dne 12. t. m. (za kg žive teže) sledeče: 1. voli in krave I. vrste 800—850 fr.; II. vrste 650 —77h fr.; 2. ovni in ovce 1. vrste 800— 850 fr., II. vrste 700—775 fr.; 3. teleta I. vrste 1300—1400 fh, II. vrste 1.50—1250 fr.; 4. domače svinje 980—1000 fr.; 5. koza 300—400 fr. Kovinski trg v začetku aprila. Ameriška produkcija jekla je zelo visoka, januarja n. pr. 3,922.000 ton, februarja 3,584.000 ton. Tovarne delajo z 90 odstotno kapaciteto. Strokovni listi označa .to bodočnost ameriške jeklene industrije za ugodno, ker gre konsum s produkcijo vštric. Evropski uvoz raste, cena za železo v palicah je 170 centov. — V Evropi se v zadnjem času ni nič zboljšalo; raj&i 'bi rekli, da se je položaj poslabšal in zamotal. Ženeva, francoska in belgij- ska valuta, depresija na evropskem premogovnem trgu, vse to vpliva slabo. Cene kažejo navzdol. Na -trgu se zopet pojavlja huda francosko-belgijska konkurenca, belgijske tovarne niso popolnoma zaposlene, produkcija se pa dviga. Belgijska d e viza in zvišana produkcija silita k nizkim ponudbam. Cene: železo v palicah funtov 5/o, surova pločevina 5/io do 5/n, srednja 6, fina °h do 10U, valjana žica 5/i3. Glede železnega kartela poročamo na drugem mestu. Mnenja so zelo različna. >Exeelsior« poroča to, kar smo tudi že mi pisali, da se pogajanja po Ve-likonoči nadaljujejo. Glede tračnic so se napravile tri skupine: francosko-nem-ška, anglo-ameriSka, belgijskc-luksem-burška. Reuter sicer pravi, da je še do-~ti težkoč, a nekakšen provizorični zaključek je le dosežen. Itd. Angleški kovinski trg se bori še kar naprej z velikimi težkočami. Merodajni krogi poudarjajo bolj kot kdaj prej potrebo ožjega skupnega dela angleške železne industrije s kontinentalno. Konsum je še zmeraj oprezen, producenti pa hočejo držati cene na sedanji višini, kljub splošni tendenci in kljub politiki konsu-mentev. Cene: Cleveland st. 1 šilingov 72/6, št. 3 šilingov 70, št. 4 Š. 69. — Francoski frank in njegova padajoča tendenca nista dobro znamenje. Produkcija je visoka, in če bi eksport odnehal, bi domači trg teh velikih množin ne mogel nakupiti. Francoski konsumenti so zel;) oprezni, skrbi jih bodočnost in nimajo trenutno ludi nobenega povoda za večje nakupe. Kažejo se ludi že socialne posledice razvrednotenja franka in pričakujejo se delavski štrajki. Iz Severne Francije poročajo o zvišanih mezdah, zato so spet produkcijski stroški večji in je domači konsum še manj podjeten. Domači trg vanj stavljenih nad ni izpolnil. Cena surovega železa je ostala nespremenjena pri 407.5 frankov za tono. Glede hematita so se menda na novo dogovorili za nadaljnih šest mesecev; cena se giblje med 545 in 565 franki. Cene pol-fabrikatov so različne, kakor je pač okraj: surova pločevina 760—780 frankov, srednja 940—980, fina 1180 do 1200. — Cene na belgijskem trgu so se utrdile: železo v palicah 570 do 580 belg. frankov' tračnice 590 do 600, surova pločevina 630 do 640, srednja 680 do 690, fina 860 do 940. — Položaj na nemškem kovinskem trgu se napram preteklim tednom ni bistveno spremenil; veselje do nakupa se ni pomnožilo, temveč je celo odnehalo. Tudi glede eksporta tožijo; francoska konkurenca in v zadnjem času nizke belgijske ponudbe na počasi se dvigajoči nemški eksport zelo neugodno vplivajo. Cene na domačem trgu se niso spremenile: železo v palicah 125 do 130 mark, valjana žica 135, surova jrfo-čevina 140 do 145, srednja 150. — Češkoslovaški kovinski trg ni zadovoljiv, mnenja so pesimistična. Začasno p oživljanje v trgovini posameznih polfabrika-tov splošnega položaja nič ne spremeni, in slikajo bodočnost v temnih barvah. Zlasti težaven je položaj eksporta; situacija na svetovnem trgu obeta nižje cone, in je zato češkoslovaški izvoz zelo ogrožen. — O švedski produkciji železa bomo priobčili v eni prihodnjih številk »oseben članek. Gre v prvi vrsti za kva- c/zssmac^%, ttaunca Veletrgovina O y 'J v Ljubljani Špecerij sko blago ranomino žganje moko in drtelne pridelke ramovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna luivo Irt mlin sa C KJE SE KUPI? Le pri tvrdki itGRiTZNER Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj r.a rodbinsko ali obrtno rabo, stclovno znarih 7nun»k Gritzner - Adler - Phr»n?x. Isioiom oosamezne dele ra s(ro’c In io-leso, igle* olje, jermer.o, prevmutika. Pouk o ve/.enju r.a Mroj !>f o.piačen! — Večletna Francijo! Nu v^! ko! Na molo 1 v vseh bervnh In vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovlce, volno, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke zn zobe, obleko in revije Itd. v največji izberi In po najnižji ceni pri Peteline losip LJUBLJANA Milil PiSto« SpDMkS (lil Hi Na veliko! Na malo? prodaja PREMOG Ise slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premo« govnlkov za domačo uporabo, kakor ludi za industrijska podjetja in razpečava nit debelo fe Inozemski premog In koks Vaake vrste in vsakega izvora ler priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in sclldnu postrežba 1 Ztih!eva|le I TISKARNA MERKUR Trgovsko-industrijska d, d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št 552 4f j fttftin pri po51. lefe. on. St 13.101 !p! Se priporoča zb vsa v tiskarsko stroko spadajota dela. Tiska vso tiskovino za trgovino, industrijo in urade; Časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. Ltd. Lastn« knjigoveznica. -J?:-.v---i-vu: Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgoviko-industrijeko d. d. >MBKKliR< kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.