&S3V. 3
»VI
|*a]i TMk 4n, «41 reddNi in	—
' «r. FmrfHta J l igi Kev. 20. 1. nadstropje. — Dopisi naj ae fcBtvu. — Hrfrmfcfc— {rima ae ne sprejema)* rokopisi ae ,fsdajatetj ta odgovorni urednik Štefan Godina. — Laataik CritnostL — Tlak tkkarae Edinost — Naročnina mA na ' t	br coJo teto L	— Telefon uredništva In
številke v TMn In obeliti po 10 stoOnk. — Ogla* se račanajo v Ibokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stat. oglasi denarnih uvodov mm po 80 stot MaH oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L 1'—s Oglase nprejeou Inserstat oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije sc pobijajo izključno upravi Kdlnosti. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2(1
Iz Jugoslaviie.
Občinske volitve.
f BELGRAD, 22. »Bec>graidski Dnevnik« javlja: Začele so se (priprave za i»ved!bo občm-»kih volitev, tki se tbodo vršile Iconcem mesec« januarja p. 1. Volitve se bodo »vršile po vsi državi, in sicer na (podlagi srbskega volilnega reda.
Domači nasprotniki Jugoslavije.
SARAJEVO, 23. »Jugoslovenski list« piše v »vejem uvodniku o nasprotnikih Jugoslavije in veii, -da rmasno dve vrsti »band«, tka so »protivrne Jugcs * v^i. V ipnvi so šovinistični najemniki dr. ŠusterŠLČa za Italijo, a v drugi mestni panger-mam in frankovski pustolovci. Nad vsemi tenu pa stoji bivši kralj Nikita. On hoče svet prepričati, da stenje za nj-m Srba, Hrvati in Slovenci in našel je tudi nekoliko Črnogorcev, katere je vpletel v italijansko propagando. On akira odpadke Hrvatov in Slovencev kot dr. Saiksa, dr. ŠusterŠčča rn slične, ki so bili od nekdaj na slabem glasu. Ti odpadniki imajo namen, -zrušiti Jugoslavijo, toda njihov napor bo pač zaman, iker je Jugoslavija nezlomljiva.
Mednarodna komisija za odškodnine.
BELGRAD, 22. V mednarodno komisijo za c^š^odnine <je maša država imenovala gospoda M Soviča, tkot n-jegovega (pomočnika pa gj>r • jj N. Gjtiriča.
Preselitev ministrstev.
(BELGRAD, 22. Govori se, da se mdnististvo za zunanje posle preseli v poslopje bivšega »vstro-ogrskega (poslaništva. V tem primeru bd se naselilo v dosedanjih prostorih ministrstva za zunanje posle ministrstvo za notranja dela.
Posebna priporočila b^enskim potnikom.
BELGRAD, 22. Ministrstvo za zunanje posle je našim poslaništvom v inozemstvu naročilo, da izdajajo onim potnikom visokega in uglednega stališča, ki ph je treba našim oblastem priporočiti, poleg potnih listov tudi posebna priporočila.
Uvoz orožja.
BL.LGRAD, 22. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo naredbo glede uvoza lovskega in vojaškega orožij a, streliva, razstreli itd. Za uvoz je potrebno dovoljenje omenjenega ministrstva. Prepovedan ije uvoz črnega tbrezdim-nega smodnika. Ta naredba urejuje tuda monopolske im uvozne pristojbine, ki se imajo plačati carinarnicam.
Pomoč domači obrti.
LJUBLJANA, 23. Pri deželni vladi se vrše priprave za pomoč domači obrti, ka je vsled pr-rsankanja sirovam in odjemalcev prišla v te?ko stisko. Pri tej akciji bi deželna vlada želela, da bi sodelovali vsi oni, ki iuiaijo strokovno znanje čai veselje, da bi pomagali. Kdor bi <na tej podlagi nad sodeloval, naj se izvoli prijaviti predsedništvu deželne vlade.
Razvoj industrije.
OSEK, 22. Kakor se čuje, se snujejo nekatere nove tvornice, 'ki bodo znatno zvišale našo industrijsko produkcijo. P-odjetga bodo osnovana pod Okrožjem in s sodelovanjem »Hrvatske zemaljske bamtke«. Med drugimi bi se imele osnovati tvornica sukna v Karlovcu, tvornica opeke v Primorju in tvornica emajlirane posode na Kranjskem.
Vesni č m dopustu.
0BLGRAD, 23. Jugoslovanski poslanik v Pariza dr. Vesrrić je dobri dvomesečen dopust
BELGRAD, 23. Naš poslanik v Parizu dr. Vesooč je odpotoval v M en tono, kjer bo preživel svoj dvomesečni dopust. Za njegove odsotnosti ga bo zastopal prvi tajnik v poslaništvu Jankovič.
Avstrijske laži.
LJUBLJANA, 20. Kljub izjavam odgovornih in vodilnih avstrijskih krogov, da hoče avstrijska republika živeti z Jugoslavijo v miru in gojiti z njo potrebne medsebojne stike (opozarjamo zlasti na tozadevne izjave dr. Ren-nerja), onemogočajo to medsebojnost razni hujskaški — predvsem celovški in graški — listi s svojim zlobnim pisarjenjem, ki je vsaki resnici v zasmeh. Tako si drzne v eni zadnjih številk celovški velenemški organ blatiti celo mrtveca. O znanem bori tel j u za jugoslovensko Stvar, nadporočniku Malgaju, je nakopičil list > Freie Stimmen« kopo laži, češ da je nadporoč-nik MaJgaj delal samo v svojem lastnem interesu in v sebičnih namenih. Prinašamo iz cele zmesi samo te-le trditve vsenemškega glasila: »Nadporočnik Malgaj je prodajal baje v G listanj u konje, ki jih je odvzemal umikajočim se avstrijskim četam; pri tem da je zaslužil 300.000 kron. 6. znajnika t. 4. je branil Gu-štanj in zahteval za nagrado brzojavno v Ljubljani, da se mu prisodi grad grofa Thurna itd.« O mrtvem junaku, ki je dal življenje za svoje prepričanje, ni treba poudarjati, da so vse te nemške vesti prosta in podla laž, vprašati se pa moramo, kako daleč se tako surovo ravnanje strinja z nameni in cilji, ki si jih postavlja v svojih izjavah avstrijska vlada. O nadporočniku Malgaju je svojo sodbo že izrekel narod in te sodbe ne izpremeni ves strup, ki ga zamore izbrizgati velenemško Časopisje.
Železniške zgradbe.
BELGRAD, 20. Pred par dnevi je prišel v Belgrad inž. Middleton, zastopnik velike angleške železniške družbe, da se domeni z vlado o zgradbi železniške proge Prilep—Kava-dar—Gradsko—Štip—Kočana. Ona angleška družba je trasirala to progo že pred vojno. Sedaj so pripravljeni vsi načrti za izvedbo dela.
Nikitova likvidacija.
BBLGRAD, 23. »Politfca« javlja: »Vlada, bivšega ki Nikifce h k vi dara svoje iposte na Francoskem in se pripravka, da odpotuje za svojim BOS.PC*J'ar>em v Gap Mmrtino aH pa sicer v ltaflio. »Ministrski predsednike Jovan Plamenac te odre-
da, da se vsem aajuiuuVmii v Netrifltfu, aH. kakor on pravi, stipendjatom Mača poslednji denar, ki ga je Plamenac še prejel na račun I talire. Prt izplačevanju so vsakemu	da Je ta <gaža poslednja in k£a nai se pozneje ae obračajo več v Nearifly. Ta novica Se kakor bomba padla med etenrcrrte, ki že^hne ali tri deta žive, ne da bi kaj delala in igrajo mmo vkxgo statistov Črnogorcev. Večina- teh ljudi Je takoj sMeniia, predložiti juso-slovenski v4adi prošnjo, v kateri so izrekli' svojo vdanost in se ponudili v službo* ako bi prejjemali to, kar so dosJei dobivali od kraija Nikite.
Izvoz kolkovanih bankovcev prepovedan.
BELGRAD, 39. (Uradno)*. Na podstavi sktepa m^iistrslcasa weta z ene 8. t nt je odreda finančni minister, da je vzvoz z znamkami kraljestva SHS markiranih bankovcev Avstro-ogjske banke iz kral jestva SHS prepovedan Kdor bi se pregrešil pnotr temo, temu bi se bankovci konfiscirali na korist držiorve in obsojen bi bil v znrisđu člena 145. carinskega zakona kot tihotapec.
BELGRAD, 23. Presfcšro poroča: ValKtni odsek je imel sefo v ministrstvo za finance. Sklenili n:«o le nič konkretnega, a more se reči, da bo nriaivter za finance v par dneh mogel predložili ministrskemu svetu ekapoze j za izvedbo valutne reforme. Z očkom na vesti, ; da se .je pri kolkorvanju (kron konstatiralo, da je količina ikroo v prometu za polovico manjša od količine, ki so fo pričakovali, smo se obrnili za (pojasnilo na pristojno mesto. Izvedeli smo, da m nikakega točnega proračuna v tem zmrsdu in da so vsi dosedanji podatki samo kombinacije. — Glede tega piše »Pravda«: Doznavamo, da je v referatu, ki ga je predložil -valutni odsek manavtru ca finance, utrjena relacija za izmemjavo krxm in dinarjev na 1 : 4 dn da je pravtako igo*ow>, da «e krone ne zamenjajo ca državne dinarje, nego ca di-narrje narodne i>anke. Ako se tedaj zamenjata kroma in dinar v razmerju 1 : 4, pomeni to, da bo moral zopet narod plačati to, kar bodo velike banke in kapitalisti caslužili. Socijalno pravično bi bilo, da se ikrona in dinar zamenjata 1 : 1, a na ono, kar (krona manj velja, »bi b;lo treba prijeti vojne dobičkarje, tihotapce, kapitaliste in banke. Denar, ki bi ga na ta način ddbMa država, fbi država na to uničila. Kakor doznavamo eo narodni poslanci in ministri, ki zastopaj ozemlje, na katerem so v prometu krone, sestavifi spomenico, tka bo izročena ministrskemu svetu in ki se ne strinja z rešitvijo valutnega odseka.
Tuji drobiž.
BELGRAD, 23. Na podlagi sklepa ministrskega sveta tt. 3481 od 5. L ni. je izda! finančni minister naredbo, da velja bolgarski nMclasti denar po 5, 10 in 20 stotink leva in grški nd-kJasti denar po 5, 10 ki 20 leptov ca ves teritorij kraljestva SHS do daljnje naredbe kot niklasti denar kraljevine Srf>ije v ista nominalni vrednosti in kot tak, da se sprejema tudi pri državnih in drtagih javnih blagajnah.
Davek na vojne dobičke.
BELGRAD, 23. Ministrski svet bo v eni bodočih sej naredbenim potom uredil vprašarr'e davkov na vojne dobičke in vprašanje vojne odškodnine. Naredbo za vojno odškodnino izdeluje msnrster ca pravosodje, ono za davke na vojne dobičke pa minister za finance.
Železniški materijaL
BELGRAD, 21. Presbiro docnava, da je minister za želecnice Draškovič dovršil v Paricu razgovore o nakupu velike množine ameriškega blaga, Id se nahaja v Franciji. Med tem blagom, katerega nakup bo za nas jako ugo d en, se nahaja največ železniškega in vojaškega materijala.
BELGRAD, 23. Ministrstvo za promet je poslalo na Dunaj inženirja, ki sprejme tri kupljene in petdeeet posojenih avstrijskih lokomotiv. Te lokonaotive bodo takoj araSene prometu in razdeljene raznim krajem po potrebi.
Premikanje (talijanskih čet v okolici Bara.
BELGRAD, 23. Iz Podgorioe se poroča: Dosedanja premikanja italijanskih čet v okolici Bara potrjujejo deloma trdttev itaU6anske vlade, da so te čete prišle z naiogo, naidomc&titi dosedanie italijanske čete v Baru in VirpazarjTL NjHi število pa obenem kaže. da knajo pomnožiti posadko v teh krajih, iz Bara so po žeđecnici transportirali v Virpazar oel bataljon 96. potka in oddelek strojnic. Dosedanjo posadko v Varpazarjai, pritsMžno dva bataljona 68. polka in en bataljon 96- polka, so dirigirali v Bar; poslednje imenovani bataljon v-ariie transporte čet pri sutermanskem tunelu. Od posadke v Baru so nekatere deie 6&. polka vkrcala ki ti so že iJripravlieni za odpotovanje, najbrže v Albanijo.
Trgovinski odnoiaji ▼
BELGRAD, 23. »Pravda« javlja iz Parica: Iz knogov enkorne delegac^s nam poročajo o novem predlog« zaveznikov, ki ni naši državi niti malo naklonjen. Ta piodlog zahteva od naše vlade, da |rr' konvencije, ki ao nam jih zavezniki predložili in ki aa tičejo gotovih trgovinskih odnotajev s aosndnjkni državami. Te konvencije bi knele regulirati odnošaje med novo nastalimi državami, v bistvu pa služijo le Italiji. S posebno konvencijo bi se imeli regulirati trgovski odnošap med Jugoslavijo in Italijo na Jadranu, Hoda na tak način, da ji$i naša država ne more sprejeti, ker so zanjo po-gubonosni. V ostalem moramo predložene konvencije odlotoo odbijati že zato, ker jadransko vprašanje §e ni rešeno.
* Za aaieriške
BELGRAD, 23. V zunanjem ministrstvu se je osnoval od3dek za ameriške izseljence^ Za referenta Je določen Nikola Gjonović, referent ministrstva piefoaoa
Srbiji.
BELGRAD. 23. »Pravda« poroča & Pariza: h verodostojnega vira doznavamo, da bo Srbila v roku enega tedba prejela kot prvi det odškodnine 15 milijonov frankov*
BELGRAD ,23. Mjslco poslaništvo Je obvestilo vlado, da sta poslanik Rudolf Smitkovski in pod-konzii V3adislav Namskmti nastopila tsvo« službi
Državno pssofkk
BELGRAD, 23. Neosnovana Je vest, da Je vfada opustila- namen, dobiti posojilo v Ameriki Vlada vztraja Še vechio na stališča, db Jirgostavija neobhodno potrebuje posojUa ▼ inozemstvu in da» je v tem oaaru najugodn^e, mteHti na Ameriko. U-gotovito pa se je, da Jugoslavija začasno nima resnega upanja na uspeh, fuavtafco kalkor tudi vkbdi Francije in Belgfte nista ime« nobenega uspeha. Sele ko bodo jutosloveoske meje končno-veljavno določene te fco bo rešeno valutno vprašanje, se bodo v tem onra storili koraki, ki utegnejo imeti
BELGRAD, 23. Ker Je prenehalo dovažac9e blaga za našo državo preko Dubrovnika in Kotora, se bodo v kratkem opustite tamošnje delegacije ministrstva prehraaei Tndt v Marsetftt se odpravi delegacija mfcastratvm prehmne.
Kraljeva garda ▼
BELGRAD. 23. Za poveljnika bataljona kraljeve garde v LJubljani le Imenovan pehotni major Milan
StotocGrvič.
NOVI SAD, 23. Povodom msdžnrslrih napadov na dbmnjn« lva|e fianoji so se r Vojvodini začeli javijaCi novi prostovoljci, ki žele. da gredo *vo$m bratom na pomoč. Med prvkm prostovoljci ao bdi Noroaadjani. Id ao s« avoje-časno borili tudi na solimsiri fronti.
Proslava regentovega iu|atneca dne v Splita.
SPLIT, 23 V sredo le bita na -prizadevanje »Ženske zadruge« uprizorjena v dvorani mesfcJe-ga gledališča slavnostna predstava v prostevo re-gentovega rojstaesja dne. Proslava Je bila otvor jena s sviranjem himne »Božo pravde«. Nato Je mestni poveljnik podpolkovnik Mihajlović pozdravil prisotne v kratkem, a iskrenem govoru, v katerem je poveličevali zasluge prestolonaslednika regenta.
Dr. Machiedo in dr. Desnica pozvana t Rim.
SPLIT, 23. Dr. Machiedo In prisednik deželnega odbora dalmatinskega dr. Uroi Desnica sta bila pozvana ic Zadra <v Rim.
D*Annmizijev umik.
SPLIT, 23. Kedkor4^-zki obar^snvnred doznava « dobrega vara, D'Annunzijo te dni prisiljen zapusti Reko. Ker se zaradi sovražnega razpoloženja prebivalstva ne more vrniti takoj v Italijo, se bo s »vojimi četami umeknil v Zadar ter odtod polagoma razpuščal svoje čete.
Zadrani proti Sem Bencllijn.
SPLIT, 23. Zadrški ćtalijanali so poslali te dni italijanskemu poslancu Sem Benelliju dopisnico s številnima podpisi, kjer mu očitajo, da je kot poslanec iz paaiamerttarnega oportunizma prelomil bes t do. katero je svoječasno dal zadrskim Italijanom. V dopisnici navajajo besede, katere je kot vojak izrekel r Zadru. Zlasti mu očitajo, da je podpisal politični .program, s katerim ae uničuje sveta pravica Italije do vse Dalmacije.
Preti »koaabatsnto— <*. SPLIT, 23. V torek, 16. 4. hl, je bila v Zadru protestna skupščina udruženja »Jnventus« proti jadranskemu programu italijanske parlamentarne skupine borcev. In aa v svojem programu odreka Dalmaciji.
SPLIT, 23. V nedeljo so D Annunzijevi ar-ditć v Zadra obhajali prvi mesec, odkar so se izkrcali v Zadru. Pri proslavi je bil navzoč tudi admiral MiMo, ki je pregledal legijonarje. Kapitan Corrado, namestnik majotja Giurattija, je imel govor na vojake, katere je opozarjal na prisego, ki so jo položiti pred mesecem dni, da ne bodo oa noben način zapustiti Zadra in dalmatinske obale. Nato je na kratko izpre-govoril tudi admiral Millo, ki je slavil zasluge vojakov in izrazil svoje neomajno zaupanje, da bo njihovo delo končno imelo uspeh.
Vojno brodovje SHS.
SPLIT. 23. Povodom zakinjih vesti iz Pariza glede razdelitve vofnega brodovja osrednjih držav piše »Jadran« v na več mestih zaplenjenem članku: »Teko nagrado dobivajo junaki revolucionarnega odbora naše vojne mornarice, tako se upoštevajo interesi domovine onih, ki so s svojim zadržanjem onemogočili vsako večjo akcijo bivie avstrijske mornarice. Z oziram na zasluge rerrokacijanarnega odbora smo imeti pač pričakovati, da se bo Jugoslaviji odstopilo primerno itevflo ladij bivše avstro-ogrske monaHnjc. toda kakor se čuje, se hoče prepustiti Jugoslaviji samo neznatno ttevilo malih torpudnvk.
Upravna
SPLIT. 23. Povodom nepotrjene vesti1, da je »z Boke Kotorske odpotovala v Belgrad deputacija, ka naj bi zahtevala od ecntralne vlade, da bi se Boka Kotorska že sedaj odcepila od Dalmacije, piše »Život« v članku pod naslovom »Razkosanje Dalmacije«, da tudi dede administrativne razdelitve Jugoslavije sto® na stališču samoodločbe za poedine kratie. Ako oefo pokrajina želi, da se odcepi od dosedanje provincftalne Dalmacije M da se priklopi drugi, ml se uvažuje nJem velja; .pr i tem pa Je treba vneti v pretres kulturno tra-etešo, skupnost interesov itd. Nato svari Boko Kotorsko, to »nevesto Jadrana«, da se ne bi dala zavesti hipnemu nerazpotoženju, marveč da bi stvar zdravo premislita Id svoto željo izrazila svobodno, ali temeljita.
Shnpatije Amerikancev do Spilčanov.
SPLIT, 23. Ameriška vojna laldja, ki je vsidrana v splitski krki. Je priredila v četrtek proslavo na čast splitskemu meščanstvu.
Dr. Smodlaka v Splitu,
SPLIT, 23. Sem le dospel član naše mirovne delegacije v Parhau dr. Josip Smodlaka.
Uradniške draginjske doklade.
LJUBLJANA, 23. Deželna vlada za Slovenijo je od ministra za pripravo ustavotvorne skupščine dr. Palečka prejela nastopno službeno brzojavko z dne 18. t. m.: Nove draginjske doklade za dežele zunaj Srbije so odobrene z vezavo od 1. decembra 1919 do konca fe-bruanja 1920 od celokupnih dosedanjih prejemkov za uradnike XI. čin. razreda po 120%, X. razreda po 110%, IX. razreda po 100%, VIII. razreda po 90 %, VII. razreda po 80 %, VI. razreda po 70%, V. razreda po 60%, IV. razreda po 50%, III. razreda po 40%, za nameščence neuradnike po 120%. Pripravite izvedbo. Natančnejša navodila slede od finančnega ministrstva.
Nedeljski železniški promet.
LJUBLJANA 23. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja. Ida osebna vlaka med Trstcm in Ljubljano vozita tudi ob nedeljah. Na vseh drugih progah Je osebni promet ob nedeljah, kakor dosedafk ustavljen.
Zastopništvo Jitgoslovenov v Grade*
LJUBLJANA, 24. Po preobratu novembra 1918. se je ustanovilo v Gradcu »Zastopništvo Jugoslo-venov v Gradcu*, ki je Imelo glaven namen, varovati interese v Gradcu in na nemškem Štajerskem živečih Jugoslovanov, zlasti pomagati jim pri vrnitvi v (domovina D? ustanovitve jugosfoven-skega konzulata «1 Je »Zastopništvo« prištediJo majhen fond, iz katerega je na odborovi sefa dne 8. decembra 1919. v tztraslu svojih pravil določHo ta darila: 1. »Citaklici« v Gradca K 1000'—. 2. »Aifodenučul menzi« jugošl. dijakov v Gradcu K 1000*—w 3. »Matici Slovenski« v Ljubljani K 4000. 4." »Matici Hrvatski« v Zagrebu K 4000'—. 5. »Matici Srbski« v Belgnadu K 4000'—.
Cene mesu v LJubljani.
LJUBLJANA 23. V petek se je vršilo pri odseku za prehrano posvetovanje o določitvi enotnih .prodajnih cen za sveže meso. Zastopani so bili »prizadeti uradni oddelka s strokovnjaki, kmetijska družba in (ljubljanski mesarji. Mesarji, ki so zadnje Kini z vi šal? cene mesa od 12 kron an 14 kron na 16 kron, ao aravajati kot glavni razlog, da se je znižala oena govejim kožam od 28 kron na 18 kron za kg. FribHek 4 kron pri kg so smatrali strokovnjaki odlc :no za pretiran, zlasti še, ker so ostale cene klavne živine v zadnjem času na isti višini. Afco se uvažire z^^arje cene kožam, bi bdio u-pravičeno kvečiema zvišanje za 1.50 K do i-70 K ■pri kg. Na podlagi tega posveta je nato aaaključila deželna vlada sporazumno z odsekom zsa prehrano: 1. da se »določijo za vsa večja konsumna sredfSča nrcK^a^ne cene za meso«, ki stopijo takoj v veljavo; 2. da se prekoračenje teh cen strogo kaznuje po obstoječih predpisih z zaporom, denarno globo in zciptenrbo blaga; 3. da se proti oman mesarjem, ler bi po teh odredbah prenehali z obratovanjem, postopa po obrtnem redu, da se !}im odvzame obrtna pravica ter se jim zasežejo obremi prostori. Končno so se odredile tudi potrebne piifjrave za .primer, da nekateri mesarji prenehajo z obratovanjem.
ja leta 1920. Poslanec Rypar in tovariši so stavili na ministrskega predsednika vprašanje glede vesti, da se te dni nemška delegacija v Pragi pogaja glede odstopitve prusko - tropav-skega ozemlja Nemčiji proti odškodnini v denarju. V odgovoru je izjavil ministrski predsednik Tusar, da ne more brti govora o kakih pogajanjih. Res je, da je deputacija tega ozemlja, ika pripada na podlagi mirovne pogodbe čehoslovaški republiki, bila te dni pri njem in ga prosnla, nsq stopi z Nemčijo v pogajanja glede rektafskacije čehosio^ških mej. Pri tem se je izrazilo upanje, da se bodo morda nekateri deli tega ozemlja priključili k Nemčiiji. Ministrski predsednik Tusar ije izjajvdl, da je z ozirom na to, da ni upravičen za to, odklonil vsaka pogajanja. Zasedba rtega ozemlja se bo izvršila šele po odobritvi versailleske mirovne pogodbe.
Vrnitev Čehov iz Sibirije.
PRAGA, 21. Tiskovni urad ministrstva za narodno brambo poroča, da je minister za zunanje stvari dr. Beneš sporočil iz Londona, da je vprašanje o prevozu sibirske armade v domovino definitivno rešeno. Angleška vlada, kakor tudi ameriška sta udeleženi v obojestranskem sporazumu pri prevozu. Prva angleška ladja je bila v torek v Vladi v ost oku na razpolago češkoslovaški sibirski armadi. Tudi Amerika bo takoj pričela prevažati v domovino češkoslovaške sibirske čete.
Zrakoplovne zveze a Čehoslovaško.
PRAGA, 21. »Večer« poroča, da sta trgovinsko in poštno ministrstvo češkoslovaške republike vodila pogajanja z londonsko zrakoplovno družbo »Airco« glede vzpostavitve zrakoplovnih zvez s Prago. Načrti, kakor tudi vse pogodbe so godni za podpis. »Airoo« se bo pridružila češkoslovaški zrakoplovni družbi ter stopila z njo v zvezo. Dve tretjini delnic ostanete v češkoslovaških rokah, ena tretjena pa bo v angleški posesti. Iz Prage boJo vod'le nastopne zrakoplovne črte: PrajJe—X)raždane —Berolin—Hamburg, Praga—-Lipsko—Kolin— Pariz, Praga—Krakov—Varšava, Praga—Brno —Bratislava—Košice. Iz Prage bo šla tudi zrakoplovna črta preko Dunaja, Budimpešte, Belgrad a, Sofije, Bukarešte in Carigrada, kjer se bo stikala tudi velika črta London—Pariz—• Lyon—iNizza—Genova—'Rim—Solun. Pristojbina za pismo, poslano po zračni pošti iz Prage na Dunaj, bo znašala 1*50 K, za časopise pa kakih 50 vinarjev. Prva zrakoplovna črta bo otvorjena v najkrajšem času preko Brna— Bratislave v Košice. Letalni stroji bodo poleteli dvakrat na dan.
IZ RUSIJE.
Iz teSkosIdvaike.
Predsednik narodne skupščine odstopil.
PPAGA, 23. Predsednik čehoslovaško narodne skupščine Tomašek Je podal v seji klubr>vrli načelnikov svogo ostavko. Gotovo je, da bo Tomašek zopet izvoljen.
PRAGA, 23. Predsednik Tomašek je umeknil svojo deamsijo, (Jri fo Je podal vsled afere pri
glasovanju v narodni skupščini. Demisijo je umeknil na željo svoje stranke, ki {je priznala izjavo narodnih demokratov kot zadostno.
Posojilo v Inozemstvu.
PRAGA, 23. Vlada je na seji na-rOdite skupščine viožUa zakonski predlog, s katerim se pooblašča, da si preskrbi v inozemstvu kreklt za poldrugo milijardo frankov v svrho nakupovanja! sito v in Drug tzakonski predlog pooblašča finančno upravo, da sme zahtevati za bodočo oddajo premoženja varščino od 5 do 25% čistega premoženja.
Češko-uemška pogajanja.
• PRAGA, 22. Kakor poročajo listi, bo začetkom januarja potovala misija treh članov pristojnih ministrstev iz Prage v Berolin v svrho poga/jaaj z nemško vlado zaradi raznih določil mirovne pogodbe.
Razdelitev zemljišč.
PRAGA, 22. Dr, ViŠkovsky je izjavil v »Venkovu«, da je zakonski načrt o razdelitvi zemljišč izgotovljen in da bo te dni rešen v uradu za razdelitev zemljišč.
Zastopnik t Vatikana«
PRAGA, 23. Olomuški »Našinec« poroča, da bo imenovan za čehoslovaškega zastopnika pri Vatikanu vseučiliški profesor dr. Krofta.
Tiskovni urad«
PRAGA, 23. Pogajanja češkoslovaške vlade glede oddaje čehoslovaškega tiskovnega urada v najem bančnemu konzorciju so se razbila zaradi napadov narodnih socialistov na banke.
Železniški promet ustavljen.
PRAGA, 23. Vsled pomankanja premoga se v čeh oslovaški republiki od srede, 24. L m., do sobote, 27. i. m., ustavi ves osebni promet. VceiH bodo le ententni brzovlaki Praga-Pariz in Varfava-Pariz.
Driand proračun.
PRAGA, 23. V aep narodne skupščine je bil z vsemi glasovi proti glasovom narodnih demokratov sprejet dodatek k proračunu za teto 1919. Nadalje ao v dbeh branjih sprejel provizorni proračun od 1. januarja do 29. februar-,
BELGRAD. 23. Štaba I^enjkinove in Kolča-
BELGRAD, 23. Štaba Dnjikinove in Kolča-kove armade sta svečano proslavsla dan jugo-slovenakega osvobo^'enja. Jugoslovenska upravitelja sta sprejela čestitke.
Letiško-boJjševiška pogajanja.
HELSINGFORS, 24. (S.) Letiška vlada je sklenila, začeti z boljševika mirovna pogajanja.
Boji z boljševikL
HAAG, 23. Listi poročajo iz Moskve: Vojska Petljure je v popolnem razsulu. 5000 mož je prešilo k rdeči anmadi.
MOSKVA, 22. Po 12urni bitki v okolici Kijeva so rdeče čete premagale armado generala Denjikina in vkorakale v Kijev. Istočasno so rdeče čete zavzele mesta Kupijansk, Perelja« slav in Bogučar.
PARIZ, 23. Ukrajinski tiskovni urad v Parizu demenitdra vest, da bi se nahajal Petljura izven Ukrajine.
Petljura in Deupldn poražena.
DUNAJ, 23. »Arbeiter Zeitung« javlja, da poročajo predsednik mmsterjjdoe komisije za ujetnišike zadeve in poslanca Schdpfer ter Pavel Richiter o položaju na Poljskem, da je mogel prreisedniik konstaitirati na Poljskem, da je armada Petljure porolnomia pobita in da so tudi veliki oiddeCiki Denjikina uničeni. Tekom nekaj dni je brlo pri Taraopoiu razkropljenih 40.000 mož. V Vzhodni Galiciji vlada velika beda. Pegavica zahteva vsak dan 300 smrbnih žrtev. V Vzhodni Poljski so razmere tako brezupne, da je pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih podleglo lakoti sto do 200.000 ljudi. Vsi poizkusi poljske -vlade, ameriškega rdečega 'križa in drugih pomožnih akcij bodo komaj v stanu odvrniti to nevarnost.
Iz Poljske.
Poljsko-avstrijslca pogajanja.
MORAVSKA OSTRAVA, 23. Poljski listi javljajo, da je šef poljske .trgovske misije na Dunaju, Krupski, došel v Varšavo, da se posvetuje z vlado o pogojih trgovske pogodbe med Poljsko, Avstrijo, Čehoslovaško in Jugoslavijo. Težkoče povzroča valutno vprašanje. Avstrija zahteva plačilo v nežigosanih kronah, (ki imajo višji tečaj kakor avstrijske krone.
Ruski »zdravnik« Ivan Skrijafaln o Trockijevik namenili.
VARŠAVA, 22. Poljska policija je aretirala domnevnega ruskega zdravnika Ivana Skrija-.bina, ki je dolgo tajil, da je Lenjiaov poverjenik, a je vendar končno povedal resnico. Ivan Skrijabin je podal o Trockega namenih naslednjo izjavo:
»Sovjetska vlada bo dosegla priznanje • strani entente. Zadosti da je prizna Anglija, in cela ententa bo sledila angleškemu primeru. Kar se tiče Poljske, smo se morali umeknitl in smo pustili popolnoma opustošeno ozemlje, toda čim Poljaki dokončajo na tem ozemlju svojo pomožno akcijo, začnemo zopet ofenzivo.
»Naša vojaška moč raste od dne do <me vsled nabiranja vojakov med Kitajci- Vsak mesec prihaja okoli 8000 Kitajcev v našo vojsko. Po porazu generala Kolčaka, ki je prarr
n.
»EDINOST« štav. 3SC
V Tratu, >ae 25. decembra lti#V
blizu* tono ć»k«li nepocredne^t etika « Kita-iem, kjer i« izbruh boljše višk e revolucije »wno le vprašanje par dm.«
Skrijabma so aretirali, ker so našli pri njem perilo, Id je bilo last pokojne carjeve družine. Tekom preslikavanja je izpovedal, da se je odeležil carjevega umora v Jekaterinburgu, in |e p«ripovezoval razne podrobnosti, katerih resničnost niso poljske oblasti še trotovi le.
Poljaki In Madžarfi.
DUNAJ, 21. ^eue Freie Presse« objavlja razgovor s tukajšnjim poslanikom Szaroto o v zadnjih dneh razširjenih vesti glede sklenjene vojaške konvencije in glede zveze med Madžarsko m Poljsko. Poslanik je dejal med drugim: »-Med Madžarsko ki Poljsko danes Se ne obstoje pravi diplopnatskri odnošap, Id bodo mogoči šele po sklepu miru z Madžarsko. Zbli-Eanje med obema državama je mogoče, ker so simpatije Poljske do Madžarske stare že stoletja in ker med Poljsko in Madžarsko ni gospodarskih. teritorijalnih aH političnih nasprotje v.
Iz Madžarske.
Socialni demokratfe izstopijo it vlada« koalicije.
BUDIMPEŠTA, 23. Na seji odbora socijalno-^emoStrotske stranke se je zelo poostril polo-<ftaj. Sodijo, da je zelo verjetno, da bodo ao-ejjafisti izstopali tz koalicije.
Proti madžarskim boljševikom,
DUNAJ, 23. »Aberud« javlja: Kakor doznavamo iz aanesltrvega vira, so našli tri po madžarskih ovaduhih z Dunaja odpeljane komuniste v nekem gozda (pni Rabu. To so bili madžarski ipesnSk Szomolayi in odvedena Madžara Bartooz m Grfctari.
Madžarska vlada proti boljševikom.
DUNAJ, 23. Madžarska vlada bo v kratkem potom dunajskega poslaništva zahtevala od avsiri^ke vlade izročitev komunistov, med njimi Belo Kima, ki se naharja^o v Karisteinu, zaradi navadnih zločinov.
Ameriško zastopstvo.
DUNAJ, 23. »Der tieive Tag« iporoča iz Budimpešte, da je ministrskega predsednika Hu-szarfa pismeno obveeftH načelnik ameriške misale general Bcaodholtz, da se ameriška misija v Budimpešti nima smatrati več kc* zastopnica sveta »peterih, dem več samo foct izast-opnioa interesov Zednfenth držav na Madžarskem.
Madžarska i« Avstrija.
OURH1 23. Madžarska ni n&akor aadovo&na z nspehi Retinerjeveza potovanja v Parte in s «ie-fcSeččmi a vstrijsko-skrvansicimi poga}2<n»>. Ponovna odctf>ri*ev odstopat ve zapcdnrh nemških	fe
me. Madžarje pregnenka fcsipCia. Budimpeštanski viadni listi priporom jejo, da ni- da^a ententa .še nobenega formalnega ukaza za zapustitev tega o-eoinfia; ®a<o sc torej še vedno lahko upa. Mad-fcarji na©kašajo cblhibe onsieštoesat poveiiicoika Ciarka, Se*3an§a boeikri^đka vlada ise >e sestvila iKi podfcstf njegove cbln*be, da se »zasedeno ozem-®e tzprazori; ker sc to še ni zgodilo, ni odšlta- mirovna delegacija še t Neir!*Iy.
Ciril Kcburški, bodoči kandidat za madžarska prestol, ki fc stanovat l*Kzu Dunaja v grciJu, kjer fe sprejernti! madžarske magnate, se ?e povrnil v Kolhurg. odkoder odide bržkone v Anglijo.
Iz Avstrije.
Reanerjevo potovanje v Bet grad.
CURLH, 23. Predposajasra, iz katerih mora iziti «r\^triM£o-čeS»ko-.n«?osJcn,ent:ko gospodarsko zave-anfstvok se vTše v vseh treh prostoinica-ti. Medtem ko se je mudil gosto venski njčnister Kristan na Duna-ja v svrlio dobave ždeaništega materi-lafta, se je mudil vodja avstrijskega trgovinskega o&selca. Stokar, v BeJ-gradu v svrtoo udefstvitve trgovinske pogdibe, ki se Je podpreafe septembra.
Potov antu avstrHskega kanceJarja l^ennerja v Beograd, o katerem se Sc ni govorflo, ®e pripisuje vdifca ix*tSčna varnost. V Beogradu in v Pragi se Reorcer ^gotovo ne bo fcazsft kot germanofita, ♦emveč boli kot fraokofJia. V Nemčiji ne srprem-fca-o delovanja sedastega avstrijskega kancc-ferfa a velikimi simpaiSiami. »Europa Presse« tolmači Gkmenoeatrkivo noto o neodvisnosti Avstrije kot čin vsužnjen-a, Govorilo se je četo o fran-oi^o-ttvstrrjski zvezi, proti kateri protestirajo poseboo krščanski socijaki.
Avstrijska narodna skupščina.
DUNAJ, 23. Narodna skvpščaia je sprejela ii-fcvidecjiski zakon z dvetretjiosko večino v dru-tem in tretjem branju,	takonstW načrt o
Baki adu \-ojrr*h poškodovancev ai preddoee glede ureditve pfač ctvikrh in državnih wal:'nikov, podo-radnškov in slug, kakor tudS o ureditvi prejendoyv duhovskih kategorij m pat prejemkov jM-ofesor-tev na državnih svodih.
Rnske kotrference na Dunaju.
DUNAJ, 20. >Neues Wiener Journal« piše: S poučene ruske strani smo prejeli vcet, da se cM »obote daAje vrše na* Dunaju pogajanja med po-obtaičenomi po^ii^ki raziićnah niskih skupio v »vrtio, da se kcars(4'dira^o držami odnošaji na Ruskem. Pogadeafa so začasno neobvezna. Kadetsko stranko nastopata Sgsccov in MaMakov.
sociia-Sista desnip krila Savicki. Kereesieaga
stranko Cekfze, skupino oktobrislov 'm Behar ada došli Rodščev. Den^kđna Vasi4kov, socijalne re-vi"ducšjonarce Dan in Akrfkov, uaodvisne socialne deimArate Rabinovič «n Grusenskf, žrdovsko delavsko stranko bundfeta Oo^dberg in Cdeimaam. Vsi .uL'teJežencf konference »zahtevajo, da odstopita Ljejiin in Trodki ter da ministrstvo preosnu."cta tjudslka poverjenika Sinov.jov in Civertn, ki ostaneta v novem kabiivetu. Zahteve^o pa tudi, da v tem primeru caristična generala Denjfkin m KoJčak izgineta ® političnega pozortšča. £>a*?e pravdo, da Potaki in Cehi z umenrim interesom motrijo ta poski» obnove Rusije. — Cehostovaški tiskovni urad pripominja k temu: Potrditve te vesti nismo mogli dobiti, samo prod kratkim omenjeni ameriški žurn^itst trdi. <Ja je vest resnična »n da je tudi Ukrajina udeležena s Pet ruše vičem.
Tirolska avtonomi|a« INOMOST, 22. Kakor lavlja »Allgemeiner Tiroler Amzeiger«, so predložili dtal^ansdc! vladi načela avitonomoje, fld jo aahtevego nemški južni Tirolci. Avtonomna provincija bi obsegala ozemlje okrajnih glavarstev Schlandersa, Merana, Bolcaaa, Braxna, Brumedka, Anupez-za, avtonomno meSto Bolcan, 4 k akirapieanu glavarstvu des spadajoče nemške občine v dolom Noone, in sicer Unsere- Liabe Fraiu im Walde, Proveis, Zavrem in Sv. Feliks ter nemški občim Truden in Aitrei, Id spadala sedal k okrajnemu glavamftvu Cavalese, In ozemlje Okrajnega glavarstva Lieanza, ki je peč šlo k Italžji. Ta provincif« bi se imenovala Tirol. Zahtevana samouprava ne bi kršila suverenitete ita&'jjandke države. V območju centralne države ostanejo vojaštvo, zastopstvo na zunaj, davki, caiunska in trgovinska politika, sodišča, proanet in vse xiru^e ipanoge, ki ne s^ada^o izrecno v (bompetenco avtonomnih oblast. Za izvrševanje avrtonomnćh pravic se ustanovi de-fželni zbor « sedežem v Bolcanu. Provincija T5rol bo samostojen oflarajj za volitve v poslansko zbornico. Nemško pleme na južnem Tirolskem se prizna kot samostojna narodnost. Vsak Nemec se sme pred vaako oblastjo posluževati nemškega jezika in eabievati Odgovor v nemškem fezr^ku. Nemška krajevna imena ostanejo veljjavma rt udi v urasinem poslovanju. Vsi sedaj nameščeni uradnftti ostanejo na svoijih mestih. V provincijo Tn~o4 priste^ne osebe so oproščene vojaške službe in se smejo samo v vojni uporabijaitč kot milica za obrambo lastne provincije. Dosedanji nemški del tri-dcr>hske škofje pripade škofiji Braxen. dede državne pnpaxlnosti »zahtevajo južni Tirolci predvsem priecnan|e pravic, predvidenih v ms-rovni pogodbi in sprejem v ital^ansko dr*av-ljan-ibvo za vse one, fei morajo ddkes-aH, «!a kimajo na Tfcrokkem poseatvo alf da 5avrŠ'-.>^okako obrt ali pa, da se že dalj časa naseljeni. f
Za kurivo na Dunaju.
DUNAJ, 23. »Deutecbes Volksblatt« javlja, da je dunajsko prebivekflvo dosedaj posekalo v okoKci Dunaja 150 ha gozda in sJcer do golega. Ljudje hodijo v gručah iz mesta, da si preskrbe kurivo.
Iz Francke.
Clemet>ceao|eve Izjave v francoski zbornlct
PARIZ, 29. (S.) PosfenrJra zbornica. CJcmencet!U <e ipcdal v dsmašnfi šefi obširno pcročiilo o pogajanjih v Londona. Ni govcržJ o vojaŠkSi dogovorih; izjava je semo, da je	(ponudil pomoč, ne da b! ga b«ka Aog£"ia ca to proski. Ciemenceau ie šel v London v svrho razpravi^anja o vzhodnem vprašanim. PoJrta-ga za sporazum je bia že tnstvarjenE'. Iz Londona ie prišel popoinoma zadoščen. Francija in Angfc?a ste si bližji nego kedai poprej.
Reško vprašanle.
O raepravi o reškem vprašanju je ,pcd»3 Clemen-oeair nceJednje poročilo: >Preden sem odšel po asiigžeškem povab^Su v London, smo sent-avili z a-merišikim ®astopniikom Polkom, (katerega odhod zeio obžalujem, in sirom Greyom, angleš^dm zastopnikom, noto, o čemer sem obvestil itarijanske-ga odposlanca. Nota &e btta zek> skrbno in jasno sestavljena; obrasfožili smo v nji Wiisonovo in italijansko sta3«šoe in primerjali vse točke. To noto sem izročil italTvanskemu ministru SciaJoji v Londonu. Nota je ze4o važna, ker je izretz ne samo omenra Francije in Anglije, katerih stališče v tem vprašanju je ostalo neizpremenjeno, temveč tudi Amerike, od katere so prišle nekatere težkoče, ki, moram reči, niso bile neutemeljene. To ie ncivečji nai?or, ki smo ga doslej mo-gJi narediti v svrho rešitve jadranskega vprašania, brez katere je mir v Evropi nemogoč. Po zadnjih vesteh, ki sem jih l:<ob:3, se zdi, da se z itzlijanske strani- pripravlja v odgovor na našo poslanico zajstavitov vseh sil v svrho dosege speraruma. Poročila, ld sem jih dobri, vzb«?a-:o upanje, da pride do sporazuma* v najkrajšem roku. Ce bi se še nadaljevalo sovraštvo med Italijo in Jugoslavijo, če bi izbruhnil prej aH slej požer, ne ve riSfrče, kam bi to mogio privesti Evropo, Moramo torej minolU Itafifc sati bo poeftaca aisae politika aporacaai z JusosloveaL Našli smo sioer nekc&ko oJpcra na obeh straneh, toda končno smo zmagaj aH božje, slika težkoč je zadostovala^ da prepriča vse brez našžh dokazovanj. Toda morem izjaviti tukaj brez prikrivanja, da čv. Nitti, ki si je nedvomno stekel velike
z«*iuge v aotan#h razmerah, ptev/r^Te odgovornosti, ki so se itfete kedai ulupofat pradirodnikom pretežke. Cv, Mm |e pred kralkevn izjav« nekemu Francozu, fc* knm tmšogo, da «08 Informira, de je odločno pripravljen zastaviti vse svoje site za sporazum s Srbi. Na dan, ko bo ta zadnja težava odstranjena, 1ahkt> rečem .da bomo tehko začeli dihati.
Rusko vprašanje.
CJemeneeau je nato govori o ruskem vprašan.hi in rekel, (da ie sovjetska vlada naibolj barbarska dikfcstnra: ni diktatura enega človeka, temveč več odborov, ki se sami voh jo. Dokler bo v Ru-s-rji taka anarMja, kakor ie sedaj, ne bo v Evropi stalnoga miru. Ententa bo držala Rusijo obkoljeno iz »žičevjeim, da prepreči nemško kofonraaci.io, posebno ker so se tadi me jaške države z Rusijo, Romunska, Pcfjslka In druge, ddtočile. da postanejo zavezniki vsakogar, ki ta bi napade« od •boljševakov.
Clemenceau je zkmMfučH z jaagoto-rttvifc* da se tanafu rešijo tudi druga zelo važna vpraš-aafc* kakor vprašanje Carigrada, AnatoKle, Sirije, Bal-Srnnra fu Poljsko.
Nato je govor« o notraajt (politik*.
Francoska zbornica glasale n zaupnico vladi.
PARIZ, 2& fS.) Francoska aboraica je odobrila pa Ciemenceaujevem govora «scfac6o, a katero se Izraža vladi zaupnica. Zbornično zasedanje se je nato cfcfeodilo na firibodnji torek.
Francosko oboroževanje«
BEROLIN, 23. k Pariza se poroča: Glasom vesli, ki jo pnobčuje »fatloraialEon«, bo francoska vlada predložila načrt, v katerem bo zahtevala oboroževanje v velikem dogu. Načrt predlaga« da ae zaradi francosko zračno bredovje, da se pomnoži število tankov, da se ojači topništvo «n da se meje kar najbolj utrdijo.
Sporazam med Francijo in Vatikanom«
KAUEN, 21. Zdi ae, da so se med francosko vlado in Vatikanom zopet vzpostavile diplomatske zveze. Obatoječi zakoni na Francoskem ae marni i ae bodo izpremenili, toda francoska vlada jamči katolikom na Francoskem popolno svobodo. Za to pa boče Vatikan popolnoma prepustiti Francoski varstvo katolikov v orijantu.
BEROLIN, 23. ^Gesmana« javlja iz Rima: Govorice, da se je obnovilo službeno razmerje med Valt&aoosn in Parizom, so ne u temeljene.
Nenuri aa Španskem.
BEROLIN, 23. »Lokaianzeigar^ poroča mt Madrida: Pri nemirih v Madrrdu in Barceloni je bilo dosedaj 100 smrtnih žrtev. Zaprli so žensko, pri kateri so našli bombo. Stavka cestnih železničarjev v Madridu se nadaljnje. Stavkajoči apelirajo na skupnost z drugimi delavskimi zvezami. V bojih med stavkajočimi in policijo se je s&reJjalo. Mnogo izgrednikov je bilo aretiranih.
is mirovno vprašanje.
WASHIMGTON, 23. «New Yock Timesc poročajo, da se fe ustanovil iz ren*jN;kaaiAega in deanckratskaga senatorja sers^egeč odsek, ki se trudi z vednos%> strark idoseći sfporazum v mirovnem vprašanju. Senator Underwood, de-mjckratsktt član tega odseka, je izdavil, da je treba isfkaitfi sporazuma, ker se mirovna .pogodba ne more kar tako sprejetL Ako ne bo šlo drugače, bo sprejet načrt senartoi^a Km>xa, po kaiterem naq se odobri mirovna pogodba takoj, dočim bi se določila o evezi oarodov obravnavala pozneje.
, LM Gaotge . -*škem .rprašanja.
LONDOkN, 23. V angleški poslanski zbornici je podal Lkryd Gecrge izjavo, v kateri je iz-v&Jal, da bi bik> nevarno za dobre odnošaie med državami in za mir, ako bi bile javnosti pr&faopne vse podrobnosti posvetovanj, Iti se nanašajo na politično stran reškega vprašanja. Italijanska vlada da postopa v popolnoma dobri veri, zadava pa pri tem na velikanske težave. Vsaka krivo tolmačena sedava ameriške, angleške ali francoske vlade da more povzročiti zmedo In nepotrebno razburjenje. Dalje je dejal med dn^im: Bik> bi pa brez vsake koristi, ako bi prišel Nrtfta k Clemeceauju brez zadostnih pooblastil. Gleda pogodeb, pri katerih je udeležena tudi Anglija, se more reči, da ni treba raravetnivati to vprašanje s stalil *m, da Zedinjene države ne bodo raitifteirale mirovne pogodbe. Anglija ni nikoli samo računala s to možnostjo ki zato tudi ni vezana po domnevi, da bo prišel trenutek, ko se bo ta bojazen ur«snimila Velika Britanua načeloma ne more sama prevzeti tako velike odgovornosti, in ako bi angleška vlada vseeno brla prisiljena o tem sklepati, bi "se gotr»vo prej obrnila na poslansko zbore ico. — Glede Rusije hočejo zavezniki pričakati, da se položaj razbrstri. Gotova stvar pa je, da bi « Rusitjo radi sklenili mir, kakor hitro bo tam prišla na krmilo vlada, ki bo v resnici zastopala ruski narod. — Za Avstrijo so storil? zavezniki vse, kar je bilo ▼ njihovih močeh. Te meje seveda ne moreyo prekoračiti, razen ako bi Ze-dinjene države hotele s pomočijo sveiih bogatih goapodarakrti virov prevzeti velik del bremena. — Mir s Turčijo se samo zato še ni podpisal, ker se hoče pridobiti Zedinjenim drŽavam čas, da se o tem vprašanju odtočno. Zavezirki, ki žele oknprej skleniti mir, bodo v n?čkrajšem času Lomova začeli posvetovanja o temu predmetu v Parizu aH v Londonu. — Velika Britanija je tnđno odločena prispevati k temu, da prizadevanja za zvezo narodov privedejo do uspešnega rezultata, ker smatra to ustanovo za neobhodno potrebno, da se vndrži svetovni red.
PODLISTEK
Za sicro pravda, <">
&vgu«t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Sabov ga je pogledal, ne da bi kaj rekel.
»Ti ai,« je rekel Tahi, hujskal kmete za He-nfakgovioo in proti meni — z oboroženo roko ai navalil na SusecL«
-»Sem,« je odgovoril ujetnik.
»Z mečem si branil grad proti banu In fini i kapitana Vlašića?«
»Sem!«
»A zakaj si storil to, dragec moj?«
•Ker sem služil Hemngovics, ker sam aa fi dbvezal s p!emiškam poštenjem, ker vem, da je S used njena dedovina, ki ste jo vi nepravično , oteli.«
»A tako,« je rekel Tahi, kimajoč a glavo, •ali, bratec, ti si tudi z okna streljal na moje ljudi in ubil konja, ki mi je trikrat dražji nago i ti, lopovska duša!«
»Sem,« je odvrnil Sabov, »ker so vaši orožniki proti božjemu in človeškemu zakonu vdrli v moj plemiški dvor, da bi ml »grabili vse moje imetje. Plemič sem, svoj človek.«
»Ali, zakaj si pobegnil?«
»Ker ste poslali nadme silno četo. Hotel sem se zateči na vano mesto, da se pritožim prati vam pred plemiškim sodiščem.«
»AhA! Tako, tako!« se je nasmehnil Tahi, »a kje ste ga prijeli, dragi moji?« se je obrnil Ferko k Petričeviču.
*V kleti blizu Stubice,« je odvrnil Petričevič.
»Da,«* je nadaljeval Sknen; »vdrl sem po noči v hišo, našel par njegovih črevljev, in pogodil njegovo sled. Našel sem jo vtisnjeno v sneg, pa smo šH dalje in dalje aa sledjo. Za seboj sem ostavi! oborožene ljudi v zavetju ter Sel proti kleti svojega starega znanca Ivana. Prestrašil se je, ali pomiril, ko sem m rekel, da £recn is Stubice h gospoda Grcgoriaacu in naj me prenoči. Govorila sva razno o službi, in rekel mi je, da bi raj« poginil, nego da bi — tako je rekel — okusil mrvico kruha od krvnika Taha, ali oa kapijico vode. Prišla ie
noč, prišel je aa meno« Petričevič in ulovila sva miš. Slekla as« ga, da bi sa siromak ne potil med potjo, k sedaj fa imate!«
»Ehf« je rekel Taki, zasdkavfti ai brke, moj dragi, prišel ai ari v goste, In te v tem mrazu ne morem pustiti iz hiše — ker Bog ne daj, da bi prezebal po mofi krivdi. Dam ti stanovanje in posteljo, aK, kar Se nočeš od mene ne kapljice, ne mrvice, bodi po tvoji volji. Nočem te siliti, moglo bi ti ostati v grlu.«
Sabov je pi isiflgitfl glavo in uprl ▼ Taha strmeči očesi, na vedoč, kaj namerujejo storiti. Slednjič je rekel:
»Gospod Tahi! Frotestirmn proti takemu na-siju! Pustite anal Plemič sami«
»Bog ve,« je zavrtel Tett glavo, »treba je poprej preiskati tvoj plemMrf lisL Potlej moraš potrpeti.«
»To bo te2ko, vala milost,« se je zasmejal Drmačič, ako fe pobegnit In ko smo mu od-gnali ženo In deoo* smo prenočili v njegovi hiši. Tn sam asigal pač z inmkm papirji med katerimi ja fafla Ml pisana oslovska koža.«
(Dalje.)
Iz rta H Je.
Izdajanje ponedetjskih listov od i. januarja
datlje ustavljeno. RIM, 24. (S.) Besedilo pravilnika, ki določa udejstvitev odloka glede nedeljskega počitka j tetov, je naslednje: Cl. 1. od 1. januarja 1920. delje morajo vsi listi opustiti vsaik tteden eno štev&ko vseh svojih izdaj; čl. 2. listi, ki izhajajo zjutraj cbtntavijo izdaje v prvih jutranjih urah v nedelo in pričnejo zopet z delom ob istem času v torek. Ob nedeljah bodo mogli listi izdajati samo eno številko v vsakem mestu in na način da se list dokonča ob 5 zjutraj; od tega časa do ponedeljka popoldne t. j. ko pričnejo listi zopet svoje delo ki svoj redni turnus, ni dovoljeno objavljanje nobenega lista, tudi dnevnika ne, bodisi redne ali posebne izdaje za kakršnekoli nepričakovane dogodke ali dodatne izdaje za posebna poročila kakršnekoli vrste; čL 3. listi, ki izhajajo v pol-dnevnih in popoAdnevnih urah, obustavilo izdajanje v soboto in izidejo zopet v ponedeljek ob isti uri; čl. 4. ni dovoljeno iz nikakršnega razloga priobčevati izredne izdaje v času, v katerem je po že navedenih Členih preoovedana glavna izdaja; čL 5. goriomenjene določbe veljajo tudi za poročanje agencij vsake vrste m naj se izdajajo s kakršnimkoli pisalnim sredstvom; Čl. 6. od nedelie popoldne do ponedeljka predpoldne ni dovoljena prodaja nobenega lista.
Reške stvari. RIM, 24. (S.) Nekateri listi pribčujejo vesti o zadnjih dogodkih na Re*ci in .prinašajo načrt rešitve, ki da ga je (predložila <viada reškemu narodnemu svetu. Vse to je netočno, ker aa-ČT^ta ki so ga prinesii l:&ti, ni predložil general Badodlio, temveč reški zastopniki; načrt za odgovor ni medtem še dokončan.
Švicarski tecajL ŽENEVA, 23. Lira 43*50; marka 11*20; avstr. kTT*na, n. 4'75, st. 3'50; angl. funt 21*60; frank 52*95; amer. dolar 5'585.
In mir mm no zemlji...
Na Sveti večer, 1919.
Božič!
Kol ko neizmerne sladkosti, koliko blaženstva leži v tej besedi! Vse ono, kar je v človeku najtišje, najglobje, se z<K,di ta večer in zaživi tajno življenje brez bridkosti in gorja. Kot pred bajno lučjo utone vse črno rzlo in težkih, grenkih misli ni več, ni več skrbi, ne temne, negotove bodočnosti. Na ta večer se ob petju sve-tonočnih zvonov odpro naša srca, in človek objame človeka v iskreni, čisti radosti, ki sije iz oči naših otrok; »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
Z grozo se spominja človeštvo zadnjih Boži čev. Petje svetenočnih zvonov so zadušili topovi, Človek, ukopan v zemlji, oborožen do zob s strašnim orožjem, ki ga je izumel njegov duh ne v blagor človeka, ne, da ga umori, raztrga, da se napije njegove krvi kot zver. Neizmerna bol je pokrivala bojna polja od Oceana do Alp in preko Alp do našega morja, od Balkana do baltiških pokrajin — pol sveta je ječalo pod železno vojno pestjo. Človeštvo je samo sebe darovalo v strašni daritvi, okoli nje pa eo plesale raz paljene strasti sovraštva, zlobe in laži. Pet dolgih let je trajala ta najstrašnejša žaloigra človeštva, štiri Svete noči so objele milijone trpinov — brez miru, brez blagoslova božjega.
Pa je prišel lanjski Sveti večer, človeška vest, vsa dolga vojna leta zatajena, uklonjena, udušena — se je prebudila. Oklenila se je blagovesti z Zapada, poslušala njen glas pravice, ljubezni in svobode. Narodi, drug proti drugemu nahujskani. so spoznali prevaro, v kateri so živeli, se borili in morili one, ki so bili ravno tako prevarani in nahujskani. Vrgli so razse težke verige suženjstva, njihove oči so izpregledale in videle v onem, proti kateremu so bile pognane, ne več sovražnika, marveč Človeka. Kakor iz težkih omotičnih, grozničavih sanj so se prebudili milijoni, in skozi črno noč sovraštva, skozi ognjeno steno »krvi in preko kupov razmesarjenih teles je zažarela luč ljubezni in človekoljubja. In ko so lani zapeli svetonočni zvonovi svojo pesem hrepenenja po ljubezni, miru in sreči — niso več grmeli topovi, ni več brizgala gorka kri, globok mir je pokril neizmerne ravni, deviško-bela snežna plast je zakrila morišča, globoko nad nesrečno zemljo se je nagnila Sveta noč, polna upanja, ljubezni in tihe, brezbesedne radosti.
Tak6 je bilo lani os o rej!
Leto je mžnilo od tedaj. Globoka, trdna vera v pravico, svobodo in mir je zaživela v človeških srcih, človeštvo je pričakovalo rešitve in končnega miru, ki bi za vedno izključil možnost bratomornih bojev in prelivanja nedolžne človeške krvi. Toda še je trgala bol srca premnogih mater, žen in otrok, še je bilo onemoglo človeštvo razpeto na križ, ko so prišli kupca in mešetarji m vadljali za njegov plašč. Narodi so s strahom opazovali to nečedno igro, videli so in spoznali, da je bila vsa kri prelita zaman. Zaman vse trpljenje in bridkosti. Pravico je odtehtal denar, ljubezen so prodali za kupčijo oni, ki niso trpeli, niso gladovah in ki nieo videli krvi. Zatajili 60 vse lepe besede, izdali obljube, vsled katerih so zmagali in osle-pariH vse narode za ceno njihove krvi. Sklepali in sklenili so mirovne pogodbe, Iti slone na krivici in nosijo že kali bodočih vojen v sebi. Ne pravica — moč je zmagala v Parizu, mirovnih pogojev nista narekovali svoboda in resnica — pač pa denar in vplivi kapitalističnih pijavk. Prevarili so vero izmučenih in izkrvavelih narodov, oblatili najsvetejša čustva in jih z mrzlim posmehom žrtvovali zlatemu teletu. Pariške mirovne pogodbe so najžalostnejši izraz
materialistično - kapitalističnih Uremljenj in hkratu njih najhujša obsodba. Dokazale so, da brez iskrenega, pravega đovokoljubja ni rešitve, ni svobode, ni miru. Vse lepe besede in veličastne misli o pravici in svobodi ostanejo prazna pena, če ne temelje na ljubezni.
Naš narod to čuti in ve. V teh dneh rojstva Sinu človekovega se zaveda z grenkobo, da so v Pa rizu osleparili njegovo otroško vero in zaupanje v pravičnost onih, ki »o se postavili za sodnike sveta. — Kakor ta zavest boli in skeli, vendar nezmagljive volje našega naroda ni zlomila. Predobro si je v svesti svoje pravice in moči, ki more prej ali slej zmagati, Evropa ni mirna. Zveza narodov, ki naj bi v bodoče preprečila vse vojne in bila porok trajnega pravičnega miru — se ruši, še preden je pričela s svojim delovanjem. Versailleska in saintger-mainska mirovna pogodba ostaneta kos papirja vse dotlej, dokler ju oe podpiše tudi Rusija — največja in v bližnji bodočnosti najmočnejša evropska država. V delavstvu vseh držav vre, ponižani in razžaljeni, ubogi in teptani čakaio trenutka, da zaduše to kačo, ld zastruplja vse, ta edini vzrok vsega zla: feapitaiistično-ma-terijalistični ustroj moderne družbe.
S to zavestio. s tem spoznanjem praenuje naš narod božične praznike.
Pride dan, ko si bodo narodi preko vseh sedanjih laži in nasprotslev, kljub me-šetarjem in kupcem, prijateljski podali roke, ko bo človeštvo po neizmernem prestalem gorju zaživelo nauk Onega, ki je simbol vseh preganjanih, žalostnih, teptanih in mučenih: ubogega Deteta, pregnanega iz gorkih sob in palač bogatinov, na cesti porojenega, v jaslice položenega ...
In prišla bo tedaj Sveta noč, Ito bodo zvonovi zapeli veličastno pesem resničnega miru, resnične ljubezni, resnične svobode:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!...«
UžSii Iz iušcšifioije.
O položaju na Koroškem. — Iz Roža nam pišejo: Pri nas na Koroškem se razmere vedno utrjujejo. Dandanes črrješ — n to do pred vrati Celovca — veP&o ve»č sAoveflskc govorice, nego poprej: bcidd v ziasebnih. hišah, bodi po -gostiimah, bodi v vlskA. Ip-.rVstvo -je popolnoma zadovoljno z novo vladavino in novim pložajetn. Zlasti proti vojaštvu ni nikakih pri-tožeb. Nasprotno: rne»d vojaštvom in prebivalstvom je lepo soglasje in prijcrtedjsc'io medse-Sejno cbčevTsn^e. Ne dajte se torej begati po tistih vesteih, "ki jih razširjajo naši sovra'žniflri, oziroma odpadniki im mla>6neži, o tistem pre-tveznem »barbarstvu« vcfjaMva. Tudi nasproti slovenskim [gostom je ljudstvo povsed zelo prijazno m gos.tcljuixno. Naj vam navedemo le en tipičen primer. V Gra^štartj je prišel nedavno pccono zvečer z vlakom neki iave«-korošiki Slovenec popolnoma nepoznan .v onih krajih. Kjerkoli je povprašal «ra.J$ prenočišča, so najpriijaznoje iti lepo tiovensf« obžalovali, da mu ne morejo ustreči. Ugibali so medsebojno, kako bi mogli ustreči gostu. Sfpremfti so ga na cesto in mu -kazali druge hiše, kamor naj se obrne. Isflortako prijazni so bili na cesti prepevajoči famtje, ld jih je bil potnik ustavil. Nikjer nikakega nasprotstva, mfejer ni-kake neprijazne ibesecle. Slc*dnjšč \e vendar našel sob'oo v neki Kiši. Tvda tu s^<ma f>r:j«a«most — kakor da jim .je prišel ©ocodnik v hišo — in so celo živo obžalovali, da ne /morejo postreči teko, kakor bi radi. Vsega so mu nudili, kar so imeli v hiši — prava »ugoslovenska gostoljubnost. Isto-tafco so mu dali drage volje na razpolago zažeb'esnefga (kaž-;^>o.ta — de-cka kakih Štirinajs«t 1et. Dečko je bH med potoana kaj zgovoren in je živo o**.<Jovarj«t na vsako stavljeno mu vprašarsje. Zlasbi zatrmiv je bil odgovor na vprašanje, kako da še s šolstvom? Šcie šmarno — ie rekel — nemške, ali doma občujemo samo slovenski, ker smo Slovenci, Nadejamo se pa — je dostavil — da dobkniu slovensko šolo, kakor nam je tudi obia^&eno. Po cesti so ga ljudije Ijufoezntfvo predrav^aii in-dajali zaželjena pojasnila. Na 6ploh: rečeni gost je odnesel nafbol-jše vtise izpred vrat Celovca in iz Roža. Nekaj znač:lnega: rečeni gost ni videl v Celovcu samem nikakega Jcruha, pač (pa ga kuptsjejo cd vc^aštva v jugoslovanskem pasu. Edino, kar so se pritoževali, je bilo, da ne dobivajo od avrcnAvr*\c nekaterih stvari, kakor n. pr. s-lr^orja. Toda, kakor že rečeno: na sploh sta položaj in razpoloženje najugodnejša. Uvedeni bodite, da nismo tu prav nič zvračali ali pretiravali.
Pržavna puškarska strokovna šola v Borovljah. Začetkom meseca jannanja 1920 se prične na državni pušJ<arsl<i strokovni šoli v Borovljah na Slovenskem Koroškem z rednim poukom v vseh 4. letnikih. Dosedanp učenci kakor tudi oni, ki se želijo posvetiti puškarski stroki, se naj v svrho vpisovanja zijlase v spremstvu staršev ali nj+h namestnikov v ravnateljski pisarni puškarake zadruge vsak dan, izvzemit nedeljo in praznik od 9 do 11 in obenem prrneso seboj zadnje spričevalo te šole, novinci zadnje ljudskošolsko spričevalo in krstni list ali domovnico. Pismene prošnje za sprejem je treba predložiti do 20. t m- oa ravnateljstvo zavoda. Tem prošnjam je priložiti kakor že omenjeno: krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, »pričevalo o vedenju in iz*javo staršev oziroma varuha. Šolnina se ne pobira. Preskrba učenca s stanovanjem, hrano, obleko itd je stvar starišev oziroma varuha. Za sprejem se zahteva kot najnižja starost 14 let, telesna sposobnost za puškarska dela in z dobrim uspehom dovršena lj«dska ž(Ja- Ravnateljstvo drž. puškarske strokovne šole v Borovljah na Slov. Koroškem. — T. č. ravnatelj: inž. dr, Viktor Jeločnife.
Domaie vesSl.
»EDINOST« jutri, Sv. Štefana dan. na salde V soboto izide list zopet racVio.
Se ne poznalo naših krajev! Dan« n« «»>■
resno še, ker le živimo pod zapovec^o cenzure. Ko pa pridejo drugi časa, <ki mam prt-
Y Trstu,
25.
It.
Stran

nesejo večjo s v otxxk> besed«, bomo no^i govoriti, mnogo govoriti o tem, v čem In tcottio se ^retrlo v času aesedbe našega si ove nekega
ozemlja In po čegtnri fcrfvdt Grešno se je, ker
merodajitf fcin&eiri niso prav poenali ne teb krajev, ne ljudi m rćrsmer v S prstom bomo mogli pokazati na vir krivde na teh in tenkih pogreškah. Za danes ugotavljamo le, merodajni čsniftel^ t***i danes še ne poznajo teh krajev in narodnostrrh razmer na tem o-zemlju. Ne čitamo le v itei^anskib časopisih, m?rveč čujemo iz ust državnikov, tudi kadar govore o slovanskem živiju, 'ki naj bi se priklopi! Italiji — besedo — ^nudeo«. To bi po-menjalo, da milijo, da naš narod živi tu v nekakih oazah, poedicih skupinah, ločenih druge od druge. Kako zgrešena je taka domneva, v kakem naspro-tst\ni z resničnim Stanjem! Kajti resnica je ia, da živi naš narod t« v eni kompaktni masi. v narodnem an 1 eritori^ainem stiku med seboj prdk m prek. Po ve4&i večini za:*edenegć* ozemlja tvora edino in isdk^uČco le naš živelj prebivalstvo teh krajev. Tega še ne vedo in ne razumejo v ItaKji niti tisti, ki bi morali vedeti to že po svoji s4trft>e®i nalogi In dolžnosti! Bi morali torej v interesu Italije same! Tako #e n. pr. tudi ministrski predsednik Nstli v svojem zadnjem govoru v rimskem parlamentu govori! o jugostorvenakih »nudei« ki ljudje, ki ne poznajo resnice, bi morali misliti, da naše ljudstvo živi tu v malih skupinah, pomešanii med kompaktno maso italijanskega Žrvija. Uverjeni smo, da gospod ministrski predsednik ni govoril iz sle volje, da bi bil vedč in botoma govori neresnico. Je pač slabo informiran! Pa tudS pri njegovih zaupnikih morda ni zle volje. Kajti tudi <ti poročajo, kar jim zatrjajo — drugi! Kdo so ti drugi? To ravno je tisto poglavje, o (katerem danes ne moremo še govoriti izčrpno. Naleteli bi na občutljivost cenzure, ker so tisrti drugi smatrani menda kot nekak sestaven del državne avtoritete, ki se mora braniti. Govorili pa bomo, kakor že rečeno, om pcšde čas in — svoboda za' to. To 90 viri, ki so n. pr. svojedobno poznavali sicer, da je večina preboval&tva Dalmacije jugoslo-venska, a so hkratu trdili, da ta vdčina živi pomešana med ife&jaiackikn življem!! Treba je res železnega čela za tako tnditev. Kajti pri nas ve vsak ottrofk, da italijanski žirvelj v Dal-mac^i živi le v obrežnih mestih, pomešan z fugoalovensfcim — da je torej resnica naravnost nasprotna temu, kar trd&jo eni veri. Pa tak gorostasni nesmisel: velika večin a naj bi Živela pomešana med mak> manjšino!! Kakor da bi kdo rekel, da se velika re&a szliva v majhen potočič!! Od najjužnejšega konca Dalmacije pa do severne točke zasedenega ozemlja, od pred-mes^aj mesta ^ržafikega da$je, živi naš rod zdržema, v Sklenjeni masi. Niti v tem mestu samem ni govoriti o «nucleo«. Tudi tu me živi naš rod kot majhna skupina sredi ostalega prebivalstva, ampak tvori prek in prek z drugo-rodmira življem vseskupno prebivalstvo. Ni ■nueleo« tudi zato, ker je v neposrednem stiku z maso našega zaledja. Tega še ne vedo v Italiji hi tudi gospod Nit ti ne ve! Naj si le hitro poskrbi drugačnih informatorjev, če res dobro želi svoji Italiji! Sicer bo postavljal svoje račune na krive premise in domneve, čemur bo posledica ta, da borio računi — zgrešeni. Zgrešeni računi pa radi dovajajo do zla!
Novi izreda! komisar meščanom. Posnemamo •z itraiJhaea lista, ker asmo prej-eft direktnega obvestita : Ko je prevzel kom. «joj Noriš v ponede-fcjdk oosAe izrednega konri&arja tržaške občine, je našlo vtf meščanom naslednji manifest: »Meščani! Prevzemam cfcoes posiovanj« izrednega! komisarja za začasno upravo vaše občine. Ponosen tolike časfc in zaveden težkih in mnogih odgovornosti, ki JEh >ma ta visoki in vete važni urad. se popra vijam reševati težavno naJo®o^ zaupajoč v «10 vsestransko, prisrčno in uspešno sodelovanje, ki mi je bo moglo in hotelo izkazovati, ker se bo moje tekmovanje r a» vvjaSo vse in edino le ca lasnem po*'« uprave in bo imelo kot edini cilj preporod m&ega častnesja in znamerite&a mesta v gospodarjem. z<fc-a>vst venero an ^gradbenem ozira. 6 tem .gotovim zaupanjem v srou, o tržaški meščani vent izražam svoj udam in iskreni poodrav. Z mesti ve palače, v Tista 2 L decembra 1919. Izredni komisar — Noriš.«	, ;
Pomoč bresposdneai« delavstvu. Generalni ci-vštni 4com»eariiat poroča: Upoštevajoč potrebe od-fcora za javna blagor Trtyba> v zvezi z raznimi načini delovanja, ki }e omenjali odbor razvija na paffo javnega Magra in dobrobiti slede celega o-tMirila Julijske Benečije in predvsem v zveza z oujmm* ukrepi, ki se ima »o udejst^ti za borbo f roti pojavu neprostovoljne brezposelnosti, je *4ada na predlog generalnega civHncgai fcomi-»laria za Julijsko Benečijo postaviia odboru na raz-) < logo znesek 300.000 Ht. Ta ukrep je začasnega ai izjemnega značaja ter ere za tem, da- ee uporab« ta denar po ra<zsodku omenjenega odbora za dosego humemtarnHi cHjev. kot pomoč za najtežje in naijiučnešše potrebe prebivalstva, v prvi vrsti beguncev «11 neprostovoljno brezposelnega delavstva.
»Slabo izražanje patrijotizma.« Nedeljski »Pfrcocto- pripoveduje, da je prišlo na tukajšnjo ^mnazi$o »Dante Aiighleri« nekaj dijakov z drugih zavodov, iki so žvižgaje in kri čaje zahteval, naj se pouk prekine v proslavo Ober-dankovega spomina. Zahtevo so odklonili profesorji in dijaki. I stota ko so ostali taki poizkusi brezuspešni .tudi na drugih zavodih. »Zveza italijanskega <&jaštva« je vrhu tega podala izjavo, v kateri pravi, da se ljubezen do dono* vine ne kaže v neredih in izgredih, marveč v discipliniranem dela za razvoj naroda; obža-
Slovensko sietfalisie o Trsta.
jrtri 2*. decembra 1919, (drugi praznik) ob IS
Ekvinokcii
Drama v štirih dejanjih. Spisal Ivo Vojnovič. i$ežiser Emfl Knafi.
Zvečer ob 2%. — Prvič v letošnji v sezoai:
Deseti brat
throdm «c» v petib detan|£h io dveh izoremem-feafr; po Jurčičevem romanu dramatiziral Fran
Govekar. Režiser Marij Sila. Mar trn gpafc, deseti brat: Kr*st*an Ter«, Krla-velj Kočar: Marij Sila. — Nastooi vas ansambl.
Cene navadne.
loje, da ae lil^M d^elri tsfcsgs sv al aga dne« iuliisdl da aa finraajo višine svoje nilngs; pocHtja vse svoje pripadnike, mf aa se odšle-žujejo nobena teke protipefcrijotične in vznemirjajoče manifesrtacSJe. — Prav In lcfx> fe, da je dijabko isdruienje izreklo tako pametno besedo: da se Ijdbezen db domovine ne kaže v izgredih ^ šksaadabhl Ker pa Haftijassko dijaško udružerrje obsoja tak neipad iproti »čisto-Btađijamskenru zavoda«, bi (pripomnili mi, da se ljubezen do lastnega naroda, ne kaže tudi v napadih na last drugih, sosebno še, ko ni bčl dan prav nikak povod za take napade! Zakaj je rečeno udruženje molčalo povodom dvakratnega napada na naše uredirišrtvo, čeprav je dtebro vedelo, da ae je teh napsdov udeležbo tu<K d^astvo — in sicer z vodilno idcugo?! Mari pa oe mu je šele sedaj zasvetila luč v glavi, da i&k-i izgredi niso v čast «&jaš*vu, posebno pa da niso izraz resnične in čiste ljubezni do domovine?! »Piecolo« podaja veat o tem dogodku pod naslovom »Slabo izražanje patrijoAanna«. Prav! Bog ve pa, če bi bđ ta Ust — ako bi bil že izhajal, povodom napsdov na nafte ared-ništvo — tudi iako gomil?! E, je iako aa svetu: kdor vedno sajs le veter, žanje sledbo^ć vihar, ki je — slabo izražanje paftrijotazmal
Frsa Gruden je «1 6. *. m aa Karlovi univerz! v Praei promoviran za doktorja vseaa ad^avfl stva Naše čestitke rofekn!
K srnam Tičal tabor ▼ BeroBaa se je — rsfc-krc$3. Sedaj izhajala tamkaj dva fcoasansstična ksta. Enega izdaja eeolrsAa komunističnega tabora, drugega pa Skupna, ki se je odcep^a. A oba se — pdbijsfta med seboj! Tako posnem-ljesno iz poročila v socijakkmofcratski »Ar-beHer-Zeitung«. fikoda pa, da siam is ttst v svoji brzojavki rfč ne pripovedi^e o vzrokih, ki so izzvali radkoojrtev. Rsnmo to pa bi utegnilo biti zelo zanimivo in poučno. Morda bi doznali, da tudi med temi borftcAji za nafvršje ideale človečansbva in za prauredbo Soveške družbe, ki bi prinesla Ijudsot raj na svet«, os vse — čisto in neoporečno.
»Knkritja«, ki »nesejo«. Knez Vmdisch-Graetz je šel toda med tiste, ki pišejo sedaj »razkritja«. Napisa! je za veliki loodocsld »Times« svoje »S-pccnine« In dobi v nagrado 24.000 funtov šterlingov, kar znaša po sedanjem stanju vafelte nad štirinajst sttilijooov avstrijskih kron. Prar/rjo, da vsefedjejo ti »Spomini« odkritosrčen opis dogodkov sta dvoru česala Kaiia v zadnjem vernem letu. Ali so b&i vsi tfl aristokrate, ki smfaj posna%s5o svojs pero, požrtvovalni pa»trijotje! Vsi pošiljajo svoje »spomine« na Angleško, k sovražnikom, ker tam — dobro plačajo. Perego se, bahajo se ia — služijo denar! Čast io dava jiml
Susteršlč — NikSta. Nekdo nem \t o&km. da smo v notici pod gornjim naslovom, zagrešili nedo-sfednost, češ, iđasi priznavamo sam?, da se od strani pr?c4eljev bivšega deželnega- fgavarja Kranjske izrecno zatrjas da ne od*ovnrfe resnici, kar so p*safi Ižs« te dni o tisto pretvezm ekspedl-eru dr. Šustersiča v Kalijo bhršemu črnogorskemu kra?Hi v prilog. Odr arjssno, da ie očitenfe neupravičeno, ker izhaja iz oeveliavne domneve. Očitanja moraKičmesa sorcl^tva med Snsteršičem in NJkiio nismo napisali na potfisgl one vesti, marveč na podSa-gi vse minulosti teb dveh mož. Nagibi ®a vso njuno poiKtfko so bflr zares zelo sorodni — izviraK eo iz sebičnost*. Zato smo rekli upravičeno, da si lahko oodaota roko.
Slovensko gledališče. Danes, prvi božični praznik, ai predstav, pač pa ste lutri, sv. Štefana dan. dve pTekSstav*. Popoldne ob 15 se prvič ponovi krassna Ivo Vofriovičeva drama v štirih dejanjih »EkvInokcIK ki je žete na četrtkovi premijeri obilo pohvale in priznanja. Gfevne uloge so v rokah ge. Silove in gg. Sđe, Ter čiča in Požar ja. Dejanje »e vrS tia dubrovniŠU obaJL Za uprizoritev tega dela je naseka! gledališki sfikar g. Renc&č krasne kulise. Zvečer ob 20 se prvič uprizori narodna igra v petih deAanSh in dveh fepre-membah »Deseti brat«. Naslovno nlogo Igra g. Terčič, Krjavlja pa g. Sila. Poleg teh nastopi ves ansambel. Lanjsko teto je ta igra sedemkrat napolnila gledališče. Upamo, da bo neše občinstvo, k« tako rado vidi narodne Igre, tudi letos obiskalo to predstavo v velikem številu. — Listki so v pred-prodaS pri Magajtričarki iutri od 10 do 12.
Prekop predela XV. u občinskem pokopališča prt Sv. Ani V kratkem se prekoplje predel XV. občinskega .pokopaBšČa, kjer ležijo ostanki trupel, pokopanih od 27. decembra 1910. do 19. januarja 1911. Oni, ki imafc pravico do nE©robnih kamnov, spomenikov, .spomniskih plošč »tkL, kt se nahajajo na omraijenem predelu, morajo predložiti izkazilo, s katerim se lahko izkažejo, da so lastniki omenjenih predmetov, ki jih lahko vzamejo s pokopališča do 20. januarja 1920. IzkazOa se dobe pri IX. oddelku tukaTšnjesa magistrata. Po 21. Januarja 1920. ne bodo mogle stranke več dvigniti nagrobnih kamnov, ki ostanejo na naepota®o občini, katera jih preLTa na javni dražbi
Klub dramatičnih diletantov aa Prošeka uprizori jutri, na dan sv. Šteiana, ob 16 v Starčevi dvorani na Prošeku burko v pet* ideGanjih •Zmešnjava za zmešnjavo«. Med dejanji in pri plesu, ki se prične pol ure po predstavi, bo ieraia dobroznana domača codba. Obflne ndelea>e pričakuje — odbor.
šentjakobska čitalnica otvori v nedeljo, 28. t. m., zopet svojo knjižnico v prostorih otroškega vrtca na stari policiji. Knjižnica bo odprta vsako nedeljo od 10—12 dopo&dna. Odbor čitalnice vabi šentjakobsko mladism, naj s« pridno poslužuje svoje
Ponesrečen rop — spreten beg. Safl ob 20 je
neznan lopov priskočil na trgu Ptomontor u proti neki Biz* Padovauovi, | »za6eJi pretiti s vctlim, doigkn nožem hi aebteval od nje na| mu izroči ves denar. Gospodična- se je v brp« prestrašilo, malo pozneje pa je začela aa vso moč kričati in klioati na pomoč. Napačeiec se Je — Jemo vsaj — precej prestrašil in faofeel rbežatž. te dva volaka sta prihitela k njemu, ca aretirala ter tako rešila gospodično rn — roparja, s katerim s.a bUa dogovorjena in izpolnite izvrstno svojo ulcgot. Orožniki iščejo napadalca.
Ukradena konja. FVedvčersštrfan da bila akra-idena iz hieva etapne kom. v Ročanu 2 konja. Neki orožcuški maršal iz postaje aa Bslvederu je našel včeraj tata; vojak Rok Lascafte, Id atnnije v bližini omenjenega hleva aa le Bogwo»l z nekim Francom Jobom, starim 36 let sSam^očka v niici delte Fonderia 6, da mu proda dva lepa Imala za 1000 lir. Ko mu je tat pripeljal konja, em fo Job iz-ptečal samo 500 Ur, Inko da le dobil konto skorsš konja je
star ft lat, linuiilof vdMki CapitaK », v Jo-bovun Mero v dd Rskra ior prakl meao Brana DbkvMs, starsmn 29 let stanujotami v vtid Cz&hM » po 230 Hr kg. Vsi omenjeni konHd mešetarjl In prodajalci so bfli aretiram.
Ukradi so ^ridisiii mAo. Včeraj so orožnika srečah na istrski cesti trt odadeniče, U so peljali majiion voziček. Ko so vozniki videli, da jih na»-meravi^o ororžnfia ostaviti, so pustili voziček na cesti ki io pobrisali. Oroenkom se le posrećio prileti Jnrja Spad&rt, ki je priznal, da sta pregovorila brata Marussig, stanujoča v ulici del Pozzo 4, da bi šef 2njima krast VLY5 so v trgovino Roze Schiolt v ulici rVmtaanino 125 in odnesli za 1500 hr mricL (Pozneje se je ugotovilo, da le bilo m3o že prej nekfe ukradena.
Porotno sodi32e.
M
Umor v FUmmceUa.
Včeraj popoldne ae je zaMfnčfla raaprava protn Petru Mahnejo, lupanu v Fimncefla, ki je obložen umora gostilničarja Dreossija.
Đrž. pravdnik dr. Benrich ja oponoril pored-irfke na dejstvo, da je Msgrkrijeva ksMa po-pohtosM dokazana; brsnitelj dr. Robba js na-^tašd, da cfaloimec ai kišv. In zahteval oprostitev. Predsednik js naio nfilil obtoženca, ali lam še kaj povedali.
— Da; — je odgovoril leta — nisem le nt-kcH »bi človeka U Te besede je ponovil tudi, ko je slišal tJOnnSniAi pravorek, a katerim so porotniki iejavfll, da je obtoženec kriv uboja.
Na podlsjgi porotničfcega smreka je bfl obsojen obtoženec na 6 let ječe.
Ko se je ofcftciaoou naznanila razsodba sodišča, je nastal {grozen prnzor: Obtoženec je preUedel, se efcenil proti porotnikom in zaklicali »Gospoda! OhaodOi ste nedolžnega človeka! Ubili ste stojo staro ubogo masno!«
V dvorani je nastal šum; slišalo se je stokanje obtoženčevih sorodnikov in krik obtoženca, ki. Sta ga peljala dva orožnika iz dvorane:
»Vesele praznike, gospoda! Srečen Božiči Mir vaši vesti,...«
Branitelj je vložil ničnostno pritožbo.
Poziv mi novoletni voščilo.
Prosimo vse naše cenjene laserente. čitatelje ia sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, za daa novega leta, naj se pravočasno Javijo ustmeno ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ae bomo spre* jemali ako ae bomo Imeli prostora v lista. — Novoletno voščilo za I. Jannar 1920. v obliki vi. zltke stane 15 Ur.	laser, oddelek Edinosti.
HAL! OGLASI
se računalo po 1« stot beseda Najmanjša pristojbina L I—. Debela črke 29 stot beseda. Najmanjša pristojbina L r—.
HIŠA z 10 (Stanovanji vuL S. Sergio št S se proda za 25.000 L m 100 sežnjev zenAjišča v Rojann po 25 L seženj. tfeslov: Muskovrč, Škorklja-Sv. Peter št. 97.	27
TRTOREJCI! Cepl«enke raznih vrst ae dobe pri forčičn in drugu v Komnu.	28
PRODA se črna suknja za večjo osebo. Rojan-Sikadasania 180.	29
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341
PRISTNO domače vino za praznike se dobi v ulici Foscoio št 6, skladišče AnžiČ.	22
GOSPODIČNA, trgovka,srednje starosti; želi znanja v svrho ženitve z gospodom od 40 do 50 let, trgovcem s premoženjem. Vdovci niso izključeni. Prejme ponudbe tudi s dežele. Le resne ponudbe na ins. odd. Edinosti ped št 100. 4500
PRODA se ali da v najem posestvo na Krasu pri Dutovljah. Naslov pove Ins. ins. odd. Edinosti. (6
FOTOGR AElCNl APARAT, skoro nov, z vsemi potrebščinami, se proda za 250 lir. Na ofled pri ins. odd. Edinosti nt sv. Fraačlška št 26. (B 101
POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugI tngovci Albert Povh, ulica Manzonl št. 17, vt. 2, pritličje.	44o7
KROJACNICA Avgust Stular uL S. Francesco d* A sisi štev. 34, UI. je edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu.	3367
MLADI gospodični »z bohše družine želita v svrho ženitve resnega znanja z inteligentnima gospodoma. Pismene ponudbe na naslov: Ema, Klara, Gorica, Corso Verdi št. 11.	3348
ISCE se strojnik za parno žago na Notranjskem. Josip Samsa, parna žaga v IL Bstric«. 3348
Cenjeni Inserentl, kateri nam posi jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če Je oglas Sele 10-15 dni pozneje objavljen ker tema nismo krivi ml, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi da se oglasi plačajo antecipatno.
ALOGA DR IH ZUTAHIHE rlfol
aa vcHka Iz bero os vdobi pril1™-1
l
m IL POVH v Trstu
TRO GAR1BALDI (IIARRlEltA) S.
t
Pobti nefameme žalosti cafcnaniamo vsem sorodnikom, pra^a-Lcijein in znancem prežaiost-no vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, tast, brat in stari oče, gospod
Ior. cariaski podravsatelj v pokoja
po kratki in mučni bolezni, previden s svelo-tajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 26. t. m., ob 15 iz hiše žalosti, Rojan Skala-sanfta 232, na pokopališče k Sv. Ani.
TRST, 25. decembra 1919. Marija vdova Marušič, hči. Oskar (odsoten), Rudolf, sinova. Amalija Štrca, Anton, bratje. Marta, Marcela, nevesti, nečaki in ostali s sorodniki.
Novo pogrebno podletje Trst Corso V. E. m. 47.
V pei£k, 26. L m., ob 15 se bo vršila
VESELICA
v Sv. Križu pri Trstu.
Uprizori se „DOMEN", nar. Igra v 5 delanjih. K obilni udeležbi vabi	ODBOR
podr. .Ljudski oder."
Mm denar in zlito
kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini.
LorencKncor.zlater, ulCfllns, (Bslvsfisre) 28.
v Trstu
registrovana aadr, z neomejenim jamstvom
oL Cenre Bottisti (prti Stnlioa) il 21
sprejema talilne vlt^e
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hr niine pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Doje posojila
po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
V nedeljo, 28. t. m. urlređl skupina V. Parma
U. damski plesni genieh.
Razen navadnih plesov se bo plesala tudi »beseda«, »četvorka«, »kotiljonsk* valček«, »cvetlični valček« itd. Med plesom bo tombola (n šaljiva pošta z nagradami — Vstopnina z izkaznico. — Izksuznice se dobijo vsak dan v gostilni pri »Jadram«. — Začetek ob 18. — V petek, na dan sv. Štefana, običajni plesa) venček.
nna m Betona KrižnicSUiPatetitn
prodal It vafoaov »esalh odrezkov- ia r. — Ponudbe odvet. dr. Taml v Gorici.
a PIKO, zlntsrnlca-umrslca
Trst, Corso ilav. t S Kupujem srabrne krone In
gcSdinarje p3 najvišj'h cenah.
me odvefoika h Im v Gorici
iš^e
steno- in MiosmEinio
za slco^tiičino.
n plscno. Vlile XXIV. mm 8. L
Cifilsmaii zauGrovslnicn
— v Ljubljani
opozarja svoye člane, da plačajo »aostalo navaroM varlnino krajevnemu zastopnika efc na naslov: DRAGOTIN STAREC, slavni zastopnik za Julijsko Benečijo v Barkovljati pri Trstu. iOJor ne pla6a
zavarovalnine, izgubi v slučaja požara pravico do odškodnine. — V*ako eavarovairt« ie sedaj ^ ved javi za toliko lir kot pre} kron, če ie zavaroval n>na plačana aila pari.
Mil
lil U
prej dr. BODO.
ZobozđraonlK dr. L CL0UFE50
— in —
ust STANKO PERHAOEC
Trst, trg Coldont štsv. 11, IL nadstr.
sprejemata od 9-j2 in od 1519.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovfa, zlati mostovi brez ne a, reguliranje
zob in zlate kione. Vsa dela se izvrSujejo po moderni tehniki
ZOBOZDRAVNIK
D*. MRACEK TRST
Corso 24, L nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
BiEzcalestM Hi iol. ilnoDiruii In mnetal &
Umetno - fotegrafični atelje
Slika - povečanje - slike na parceli. ploHah, umetne slika v velikih oblikah.
Trst — ulica Acausdotto štev. 27 - Trst
Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor!
Stran IV. v
»EDINOST« itav. 351
V Trat«, 4mm SS. Irniahn 1919.
ALOJZIJ RES:
Trnje.
Zmerom »o mi pravili izkušeni ljudje* da ni rož brez trnja. Na potu življenja pa sem prehitro spoznal, da je mnogo, mnogo trnja — brez roži
...
Gorje onemu, ki je primoran prositi! Lačen
»em potrkal na vrata sitega. S sladko prijaznostjo mi je odprl, me posadil na mehka fotelj in ae pasel na mojem ponižanju. Vedel je, čemu prihajam, a da bi užival dlje časa, je poslušal mojo povest, ki jo je že slišal od drugih neštetokrat, in me opazoval s slabo prikritim pologom v očeh. Vstal bi tfsti hip ter ga udaril v obraz, ne radi sebe, radi človeka, ki ga žali v meni. Toda z zvito naglico je skrivil hrbet, 6e pomilovalno nasmehnil in pomencal z rokami: »Vse bomo storili, kar je v naših skromnih močeh!«
...
Kako spačen je naš obraz! Srečal sem nedavno prijatelja, ki sem ga ljubil pred vojno kot brata. Zdaj se nisva spoznala več. O bratje, •noj, vaš, obrazi vseh nas so spačeni; vojna
nam je zastrupila možgane in srce!
• • •
Koliko ljudi živi, ki ne živć! Zanje je življenje kinematograf: udobno se vsedejo in opazujejo s slastjo bežeče in fantastične sence na platnu resničnosti. Tupatam kak vzdih, hihitanje aLi pa tajna srlza — to je največ, a tudi vse: vsebina njihovega življenja.
• • •
Ničesar ti ljudje bolj ne zamerijo, nego tvoje samorostle misli in načrte. Gorje, če si si jih drznil izrazili v častitem zboru učenko v in pismarjev. Če si vrhutega Še mlad — trikrat
gorje: zagrešil si smrten greh!
• • •
Kimaj k vsemu, molči na vse, če hočeš, da t>oš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na eemlji!
Koliko jih je bilo, ki niso verovali devet-najstocsemnajstega leta v Wilsonovo iskrenost In ures ni čer, njegovih toCek? Zbičano človeštvo je slepo verjelo njegovim besedam, odložilo orožje in sa on>:lo od bratske krvi oskrunjene roke. Milijoni so v otroški veri pričakovali odrešenja.
Kri "ko jih je, ki danes še verujejo vanj?
Koliko grenkega razočaranja, koliko osle-parjenih čustev, koliko tragike leži med obema vprašanjema?
...
-Strelski jarek, strojna puška, tank, žične ovire, ročne g anate, metalci plamenov, strupeni plini itd.« Koliko novih strašnih reči smo kcumeli, ki -jim še imena ne vemo, ki so pa uničile najsvetejše, kar je v nas: čut, da smo — ljudje!
• • .
»-Ljubezen, mir, poštenje, usmiljenje, čast itd.« Koliko starih, lepili besed »mamo še, od katerih je ostal le — prazen zvok! Ve&krat se mi zdi, da jih ne razumem več in da itn njihov pomen moral poiskati v slovarju.
DOPtSL
Iz Tolmina: Na ukaz merodafne osebe se je ustanovilo v Tolminu društvo »Fascio femmi-nile* ali »Ženski snop«, čigar smoter m dobrote ie niso do danes znane občinstvu iz tolminskega okraja. Predsedujejo mu in ga vodijo dame, katere niso ravno preveč delovale do danes in delile dobrot ubogemu ljudstvu. To novo društvo nas je presenetilo preteklo soboto, s prireditvijo koncerta, katerega je omogočilo tukajšnje pevsko društvo.' Toda kakor se je pevski zbor radevolje odzval vabilu na koncert za dobrodelni namen, tako je tudi potrpežljivo prenesel nevljudnost pri sprejemu. Človek bi mislil, da dve tisočletji kulture morete vtisniti ljudem gladkejie pojmovanje o počaščenju gostov in bolj ka>alirsko spominjanje uslug. Tako pa je ostala pevskemu ©boru koncem konca le žalostna prispodoba našega pregovora: »Osel gre le enkrat na led!« — V kratkem orišemo nate krajevne razmere bolj natančno.
Tržaška kmetijska dražba. V nedeljo dne 14. dcoembra 1919. je imel sejo ofc;T>or Okrajne kmetijske zadrujje v Dolini. Med drugimi ie soglasno skfcaiM, da< okrajna kmetijska zadruga v Dolini stopi v *e?;iiejše stške s Tržaško slovensko kmetijsko dmžhf*. — Strokovni tajnik Senc in je v svojem p- • is utemeirevaJ veliko potrebo vseh sJoven-sK - gospodarskih udružen^ na ozemlju to stran p-cjistme črte (Jurski Benečiji). Želeti bi !*<Ux da bi o tem razmišljale taid* ostale gospodarske zadruge v Istri, kmetrafci družbi- tržaška in goriška a o»»drtržnicami vred, podružnice kranj^-ke fcmetij-rfce družbe, ki so v tem ozemlju in slednjič vse ter ■ * -ke organizacije zasedenega ozomtjai — fcr j; mej, ki so nas delile v Istrane, Tržačane, G-•-riane in Knuijoe ni več. Prilagoditi se mora-«r« oovjm razmeram in v novi kiši, tostran »kJ-•ai^Vtrga zidu«, gradili lasmi u<k>brn dom. — Da se ta namen doseže, noj bi se fcbral odsek strokovnjakov. ki naj bi temefjfto prouči zadevo in naj t* se še v teku zime sklicai v Trat sestanek od-^ttslanoev vseh naših kmeti'isko-gobipodarsJdh kor-pnracij, vštevši socrje-kvo demokratične. — Veliko potrebo imamo lastnega gospodarskega glasba, ter le teAo pogrevamo »Kmetovalca« in •Ptimor-Ckcga leospodarja««, kakor toda »Ladjarja« in •CebetaTia«. Doktor nam nI mogooe kJobiti lastnega Spasila, bi btfo umestno, da bi eo »Edinost« — ki #e edini naš dnevnik In od vseh rado čitan, tako preustroj** da M sobotna številka (ki bi prišla voem našim zavednim kmetovalcem v nodeto v i**«) izšla kot satnaostogna številka z »ospodar-•kini zrakHvom in tedensk&n političnim pregtedom. tor naj bi b*o omogočeno, da bi se ta številka po-nebej naročala. Upam, da ta želja oajde odmeva Vomorciju »Edinosti«. — Nas Vodoran 111.
K stavki Istrskega ačiteljstva. Vprašanje fiede ureditve učiteljskih plač občutimo, kakor v vaej Istri, tudi v Bregu. Naše šole — nove stavbe — »o zaprte. In, kakor <ne kaže, ni »ade, da be se tako hrfUo odprle. Učiteljstvo vztraja na svoji opravičeni zahtevi. Le žal, da pri tem trpi naša mladina, ki je že itak izgubila pouk v vsej dolgi vojni dobi ter je lađa popolnoma zanemarjena in prepuščena tama aebi. Učkeljstvo je bilo vpoklicano, oziroma«
zaposleno c drugimi opravil, kf so je oproMali vojaške službe. Ravno sedaj bi imela »slavna« avstrijska vlada prilik« videti, kakšen velikanski pogrešek je napravila a tem, da je vpo-klacevala učkeljstvo ▼ vnjsilio službo, dočim pa je bol lahko oproščen vsak iuimar. To «e ne-zacdjivt rana, Id joho naš teptani narod krvavo občutil dolgo vrsto lOL Toda c blago voljo bi se odpomogfc tudi temu vsaj deloma. Predvsem naj se pri a&telfstva na itedil Vlade imajo ogromnega denarja xa topove, vojaštvo in slične naprave, ki uničujejo dobrobit človeške družbe le na izobrazbo, za dober, trden temelj države, ki ga more dati edino le dobra šola in vzgoga: za to nimajo države denarja nikdar! Upajmo, da se tudi v tem pogledu »vremena zjasne«!
V	drugi vrsti bi morala vlada urediti posebne tečaje za 5o4i odrastlo mladino; to je: za tisto mladino, ki je tekom dolge svetovne voljne pogrešala šolski pouk. Vlada naj bi vsaj trikrat na teden, po 2 uri na večer, prisilila to mladino v obiskovanje talkah tečajev najmanje za triletno dobo! Skrbimo za našo mladino, dokler je čas! Dajmo ji tiste duševne hrane, ki jo zahteva duh časa, da nas kasneje, ko doraate, ne bo preklinjala! Daj, davna vlada, zgani se tudi ti! Pokaži, da imaš resno voljo pomagati svojim državljanom! Ponavljam pa, da je vse to združeno z gmotnim vprašanjem učiteLjstva. Dokler bo učitelj prisiljen iskati zaslužkov izven dole, da preživa sebe m svojo družino, toliko časa nimamo pričakovati od Sole zaželje-nih uspehov!
Kako si naš narod žefi iole, kako hrepeni po izobrazbi, dala nam je pred par dnevi lep zgled občina dolinska! Deputacija 11 vaikife načelnikov, samih zrelih, uglednih mož, se je predstavila občinskemu komisarju ter je energično in odločno zahtevala, naj ukrene potrebno, da se naše ljudske šole v občini odpro takoj in brez odloga) Mi nismo — ao izjavili zastopniki — ie nikdar odpovedali vladi svoje pomoči on plačujemo redno naložene nam davke; zahtevamo pa vsled tega tudi od vlade, da nam da to, kar nam pripadal Nikakor ne moremo nadalje gledati, kako naša mladina raste brez potrebne izobrazbe! G. komisar ae je, vidno ganjen, zahvalil deputaciji na tem, da se je precfesftarvila v takem častnem številu in da je na tak slovesen način izrazila splošno željo občanov. OSbtjubil je, da bo posredoval pri vladi, da se nemudoma ugodi tel upravičeni pritožbi. Ni dvoma, da naie lAažrljno ljudstvo tudi v drugih občinah nastopi a tako zahtevo!
Iz dekanske občine. Dolgotrajna petletna vojna nos je v vsakem pogledu občutno ranila, in težko je sedaj res vse naenkrat vzpostaviti, kajti manka potrebnih moči in sredstev, predvsem finančnih sredstev; vendar pa se s dobro voljo da marsikaj popraviti in napraviti. Poglejmo, kaj m koliko je popravil gospod komisar D'Andri, italijanski tenente, v naši dekanski občini v prilog ene najvažnejših stvari, ki so naloga občine, namreč v prilog vzpostave rednega ljudskošolskega pouka. Oziramo se nanj tozadevno, kajti sam se je izjavil, da je on odločilni faktor v šolskih zadevah.
V	Dekanih »mamo trirazrediyco, na kateri, po primoranem odhodu vrlega g. nadučitelja Rustje, poučujete dve učiteljici, vzocni po marljivosti, požrtvovalnosti in poklicu zmožnosti, ki pa vseeno kot ženski ns moreta bili kos ogromnemu številu otrok, ki so se, posebno odrastli, neverjetno razbrzdali, v odsotnosti očetov-vojakov v svojem času. Zato ste se učiteljici že večkrat pritožili in prosili gospoda odločilnega komisarja, naj bi — četudi provi-zorično — namestil, oziroma vplival za namestitev kakega učitelja. In dasiravno je mnogo prosilcev za to učiteljsko mesto, se vendar noče ustreči skrbnima učiteljicama. Sevsda bo to zavlačevanje v tesni strategični zvezi s trdovratnim prizadevanjem gospoda brigadirja Az-zarda, da bi nabral Štirideset podpisov dekanskih očetov za italijansko šolo. Pri tej priliki naj omenimo tudi, da je ta veliki gospod brigadir to svojo akcijo razširil tudi na bližnji Sv. Anton in knel preteklo nedeljo v adu sveto-aatonski go&tilm celo ustanovni zbor, katerega se, seveda ni udeležil nobeden zavedni Anton-čan. Ta dva kričeče sramotna neuspeha pa nista odvrnila g. brigadirja od njegovega podjetja — obratno: podpiran po precizni težki »artiljeriji« in drzni »kavaleriji«, računa v doglednom času na »strepkoso conquisto delta ardua posraone, resa dalle proprie forze na» turali šnespugnabiie...« Mi bi pa hoteli prijateljski nas ve tova ti temu gospodu, naj ss strogo peča samo z vzdrževanjem lavnega miru in naj pušča na stran šolstvo, ako hoče kaj pridobiti »per la causa italiana«; sicer bo s svojimi ostudnimi izzivanji (»oramai
itd. itd.) povečal napetost ozračja, katero bi znalo nepričakovano prezračiti zaduhli prostor njegove košate glave.
Kaj pa pravi gospod komisar na to? Kakšni sitneži smo, ko zahtevamo, da bi se brigal za druge stvari, ko mu ne preostaja časa niti za pretvoritev bivšega često slovenskega občinskega urada v popolnoma italijanskega Delo-delje!
Pustimo pa te stvari in poglejmo nekoliko šole v katestralnih občinah: Kubed« Predloka,
Rižana in Sv. Anton.
* V Kubed u je šolska soba gola: brez klopi in drugih šolskih sredstev. O učilih in nazori-lih niti ne govorimo. Tu otroci pridejo v šolo, se vržejo na trebuh m izdelujejo naloge, čepi pa poslušajo predavanja. Pravcata ljudska univerza. Boljše bi bilo vendarle, da kl as poučavalo na prostem...
Kaj pa Predloka? Ima iolo, učitelja in otroke in glej: ie sedaj ss ni počel pouki Zakaj ne? Baje g. učitelj nima stanovanja in g. komisar radi deževnih dnevov ni mogel prijahati v Precfloko, da bi mn js nakazal. Sevsda, sedaj ta izgovor ns drži več: puisque Mr. Comnris-seire maintenant M faH tris — fceaus. Ko smo bili pred kratkim na Rižaai in smo vprašali, kje je neki šola, so jo kazali s prstom in je nismo mogli zapaziti, kajti, po zunanjosti in razsaja-jočem orkestronu v pokazani hiši bi sodil vsak pameten človek, da je tam gostilna, ns pa lola. Stopili smo bliže in ugotovili zgoraj iolo, spodaj pa gostilno c omenjenim hripavim orkestronom, ki baje igra med poukom, da olajša otrokom nemslodščao presuhoparno učenje.,. Ta-
inoia)a učiteljica ss |s opetovano pritožit pri g. komisarju, ki pa )1 js odgovoril: »Ma, si, si, faremo ben.« In tako je tudi tukaj učna moč, otroci tudi, pouka paie ni, in ne mogoče zaradi nčat^aks stavks, kj«tt tudi prod učiteljsko stavko ga nI bilo,
Pri Sv. Antona stoji dvonearsdnica s 192 šoloobveznimi	na dnii ene ženske učne
moči. Kjs naj zafiaa in lu^ naj as dossže s to nepregledno tnaso učencev fn učenk?
Sedaj pa eno moško besedo: G. komisar, nimamo H mi plačevale! as niiktli davkov, pravice zahtevati po petih vojnik letih in 14 mesecih premirja vzpostavo rodnega pouka naši, radi vojne raz učena in zanemarjeni deci? Vi, ki tvorite krajni šolski svet m imate v sedanjih Časih, kakor izjavljate, tudi »nameičevalno moč« za učHeljstvo, čakaj ns organizirate šolstva v svojem področju? Učiteljev je, denar dajemo mi, kaj manka ie? Mogoče dobre volje ali osnovne upravne zmožnosti?!
Zaključujemo ta dopisič s obljdbot da v prihodnje naznanimo naši javnosti vsako stopnjo izboljšanja tega očevidno canemarjenega najslavnejšega odlomka občinsko uprava, opišemo pa tudi druge poensnldjrvosti, izvirajoče iz nedostatnoga upravnega ananja la dejanja gosp. komisarja v Dakaaik	Prisade tL
Družinska sreča
je večkrat v nevarnosti radi'brezokusne juhe ali radi slabo uspele omak?.
Soprog, ki pnde truden iz službe, ako dobi okusno in redilno jed, da ga okrepča, četudi ima mnogo drugih misli po glavi, postane vseeno vesel in ljubezniv.
Razumne in izkušene gospodinje poznajo že skrivnost, da zadovoie okus svojih soprogov: K juham, zelenjavam, omakam itd. rabijo vedno
inssni okslmkt
najboljši proizvod, ki izdatnost
da najboljši okus m
_j

— TVRDKA —
Alarcco Lantschner
« Trstu, Via Mama S• (bišva uU delle Poste) vogal uL Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri« tlkline, pnevmatični predmetL Popravila. — Delo solidno.
Odvetnik
k
i
naznanja, da je otvoril svojo
(Miško pisarno
o irstn, uL S. Glouannl 14, IL
HERHAIK3IL0 TfiOCCA, TRST
Ima vrHfco Vene! is pofciliM i> cvet<ic % trtktvt ta (TBbnc
fte*. (s umetnih
___i«Uk irtottali
InttanaiM ce«e-
Ihli a 1—ji rn iia um
■Sddd * Ncamann ioH
_______nmlicn L ISIS
M HUCESC0 BEOHM
Trst, mL Caaepasils W
Klnmone AibUdlai dl Skmrtt »Trsti
K	ITtlaan i guša leta 183&
Zav»»rov. proti M pomočsM po oenju. streli ta eksplozijah. Zavarovanja stekknih plošč proti razbitin. Zavarovanja proti tatvlal * vlomom. Zavarovanja potiliatsv sa moriš la po suhem. Življenjska zavarovanja s aalrazUčaettih kombinacijah. DeWška sto»ntea la rsssrvs Sss 31. dscsni bra 19 IS K 199ut2SJ9?*«L Staais zavarovalna Klavnice na Svfjeaje (3L IZ 19») K 516.406 849'-^ Cdkar obstoja drstts. leUo? vssh branžatt Is-piačaao as Škodah K mMMtiV. Zastopstva v
ia wl»iliih kxalik
TRGOVINA KLOBUKOV
K. Cvenkel v Trstu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da seje z dnem 24. avgusta 11. preselila s Korza V.E. III. št 28 za dve številki naprej, namreč na št 24.
ZOE&ZDRMSK! KABIKET
ulica Chlozza št. 5t I. nadstr.
Sprejema od 9—13 In od 15-17. IzvrŠujefo se umetni /obje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po modemi tehniki
! Cr. F. TamtonrJliil
NOMt M nični ve«]«.
IUHETHI ZOBJE F,
s In bres Cel usti. zlate krone In tudi obrobkl
VILJEM TUSCHERSS
TkS f. ul 30. oktobra (ex CasernUi IJ, ii Ordinira od 9 predp. do t> zvečer.
JADRANSKA BANKA)
DeUt glav. K ao.^OO.OJO, Rsservs K 8.30J.0 0 Central it TAlt
natiin H Milimi) s - m L M) § 3
Podružnice: Dubrovnik. Dunaf.^ Kotar, i.jutt ljana, Metković. Jpitija Sp it. ^ibeniK. Za U a Ekspozitura: Kranj.	X
Obavija vse v b mčno s trato spiJaJa!« posla
Sprejema vloga
na hranilne knjižice proll	letnl n '»Prs-
atim v ban :ogiro-prometu proti let.il n o-brestin. f.'a odpoved navezane zneske spra-)ema po najugodnejS h pogojih, ki sa imajo pogoditi od slučaja do slučaja. •
ti!t« ujta vmistii miili (iiln iijiiifirt.
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—10
CiVUARNICA FORCESSIN
TRST — Cono viti. EBL m. Stav. 4 — TRST
Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode
in otroke.
Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je
neprekosljive trpežnosti.
Postre 2ba točna.	Stara In poznana tržaSka tvrđka I
^51=1^=11=
3E
Ui
\n 0