CELJE, 12. DECEMBRA 1914 — ŠTEVILKA 49 - LETO XXVIIT - CENA 2 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVI MIZE Spet smo v akciji, ki je močno angažirala skoraj ves naš kolektiv. Teden doma- čega filma je tudi naša obveznost. Sicer pa smo tej pomembni kuliumi manifestaci- ji odmerili ustrezen prostor v našem in vaišem tedniku. Vabim ixis^ da si ogledate tudi kakšno predstavo. Zanimivih bo dovolj. Premiere pa so tudi sicer vedno privlač- ne, še zlasti, če se srečate s filmskimi del-avci in ustvarjalci. Naj ne izzveni osebno, če vas opozorim, da je v tej številki objavljen že prvi zapis o potovanju okoli sveta. Upam, da boste našli v njem in drugih^ ki mu bodo sledili, dovolj zanimivega branja. Ob rednem delu pa se zdaj že pripravljamo na konec leta in na zaključno šte- vilko Novega tednika. In še to — naš celjski radio je nekaj dni molčal. V teku so bila dela za akustič- no ureditev tehničnega in studijskega prostora. Vaš urednik POZDRAV DOMAČEMU FILMU Danes zvečef ob 19,30 bo v kinodvorani Union v Celju Ela UIrih-Atena, republiška sekretarka za prosveto in kulturo, odprla Teden domačega filma, največjo slovensko filmsko manifestacijo. Prireditev, ki zajema filmski in bogat spremni del dogajanj, je združena s podelitvijo Badjurovih nagrad in priznanj. Ta priznanja bo letos drugič podelilo Društvo slovenskih filmskih delavcev za najboljše dosežke v slovenskem filmu v času od lanskega oktobra do letoš- njega novembra. O programu in drugih nadrobnostih priprav na Teden do- mačega filma v Ccliu smo že mnogo pisali. Nekatera mne- nja in sporočila objavljamo na notranjih straneh NT. Zato se lahko ognemo take vrste pojasnilom. Boije je pogledati na TDF 74 še nekolike drugače in izmeriti pomen prireditve za domači film in za celjsko ob- močje. Domgči film ni zapostavljena pastorka. Morda bo izzve- nela trditev prepogumno. A navzlic vsem mnogim težavam, zadregam in materialnim stiskam smo v zadnjih letih po- skušali dokaj skrbno določiti mesto domačemu filmu v kul- turnem življenju. Če pogledamo jugoslovanski prostor, sme- mo zapisati, da se je domači film odločal za projekte, ki so presegli vrednost naložb v velike tovarne. Ne moremo, seve, z uradniško natančnostjo meriti duhovnega učinka salame in učinka, samo za primer, Užiške republike, ker bi nas take primerjave privedle v nepredirni trnjev gozd, iz katerega se ne bi rešili. Podkrepiti želim le misel, da ni vprašanja, da ali ne domači film. Naša samoupravna skup- nost se zavoda, in to praktično kaže, družbenega, kultur- nega, političnega in, če hočemo, zabavno-razvedrilnega po- mena filma. Z eno dodatno opazko — v jugoslovanskih filmskih raz- merah ima slovanski film pač težji položaj zaradi znanih dejstev. A to pustimo. Za vse ljubitelje ali le priložnostne spremljevalce filma je pomembnejše spoznanje, kako zelo potrebujemo domač film. Ko smo to rekli, moramo takoj dodati, da bomo tudi vse storili za večjo popularnost, za boljšo kakovost, za še bolj našo idejno in vsebinsko podobo domačega filma. Ena izmed poti za pot do takega domačega filma je tudi TDF. Ne slepimo se. Domači film je še pred leti skoraj neo- pazno zdrsnil s filmskega programa, ne da bi ga občin- stvo izžvižgalo ali nagradilo z aplavzom. Odnos postaja dru- gačen. Boljši. Prireditve, kol so TDF, lahko film še bolj združijo, povežejo z občinstvom, z gledalcem. Še več. Po- govori filmskih delavcev, ustvarjalcev z mladino na šolah in z delavci v Kovinotehni, v EMO, pa z animatorji so v izredno harmoničnem sozvočju s podružbijanjem kulture in filmske politike. Odgrinjamo tančico mističnosti, odmaknjenosti in pre- hudega blišča z odra filmskega življenja. Povezujemo filme 2 občinstvom in z združenim delom. Film postaja košček našega življenja in v nas vzbuja prepričanje, da smo vsi pomalem odgovorni za usodo in podobo domačega filma. Če bo TDF pomenil kamenček v mozaiku prizadevanj za tako podružbijanje domačega filma, bo več kol dosegel svoj namen. Program TDF je zasnovan tako, da se z razsta- vo .filmskega plakata, pogovori, posveti in srečanji pribli- žuje takemu cilju. Ali je naključje, da je Celje gostitelj in organizator TDF? Ne. Že pred osmimi leti je Celje med prvimi v Slo- veniji organiziralo pionirsko in mladinsko filmsko gledališče. Pred štirimi leti smo teden domačega filma obogatili s podelitvijo Badjurovih nagrad. Sodelovanje celjske in re- publiške kulturne skupnosti, Kinopodjetja, Društva sloven- skih filmskih delavcev, Stopa, Viba filma, delovnih organi- zacij, redakcije NT in RC ter mnogih drugih, je pripomoglo k uspešnim, čeprav zahtevnim pripravam na TDF 74. Celjsko območje bo teden dni filmska Meka Slovenije. Znova bo pokazalo živahnost v snovanju kulturnih poti do baze. dela, delavca. Zato iskren pozdrav osrednji, slovenski filmski manifestaciji. In vsem filmskim ustvarjalcem, ki bo- do v teh dneh naši gostje. Jože Volfand Takole je bilo na vseh voliščih sirom po Sloveniji — svečano, delovno, uspešno. Naš posnetek je iz žalske občine, kjer so volitve združili še z referendumom o samoprispevku občanov. Tudi ta referen- dum, že tretji po.vrsti, je uspel, čeprav je program vlaganj izredno obsežen in temu primerno tudi drag. Občani žalske občine so tako vnovič izpričali svojo solidarnost in pripravljenost do vzajemnega reševanja skupnih problemov. Foto: B. Stamejčič VOLITVE: VELIKA UDELEŽBA z nedeljskimi volitvami delegacij krajevnih skup- nosti za samoupravne interesne skupnosti in že prej, v četrtek, z izbiro delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, smo končali delo pri oblikovanju skupščinskega sistema v smislu nove ustave. Oprav- ljeno delo pa je šele prva stopnica na poti močnejše uveljavitve delegatskega sistema tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Tisto glavno, zaradi česar so bile dolgotrajne priprave in voUtve, šele pride. To pa je delo m vpliv neposrednega proizvajalca pri spreje- manju načrtov samoupravnih interesnih skupnosti, pri zbiranju in trošenju sredstev za te dejavnosti in podobno. Z rezultati četrtkovih in nedeljskih volitev smo lahko zadovoljni, saj so znova potrdile izredno zavze- tost deloviuh ljudi in občanov pri nadaljnji krepitvi samoupravi] an j a. Volivni rezultati kažejo na veliko udeležbo pri iz- biri delegacij. To velja tako za volitve v temeljnih organizacijah združenega dela kot v okviru krajevnih skupnosti. Vsi volivni rezultati so zaenkrat še začasni in ne- popolni. Navzlic temu so dovolj prepričljivi. Na voUtvah v četrtek, 5. t. m. so bili v posameznih občinah doseženi naslednji povprečni rezultati v ude- ležbi (začasni in nepopolni): Laško 94,6%, Mozirje 93,3, Slovenske Konjice 93, Šmarje pri Jelšah 92,6, Celje 90,1, Žalec 94%, Šentjur 86,3 in Velenje 85,7^;'o. Nedeljske volitve v krajevnih skupnostih pa so po udeležbi volivcev dale naslednje prav tako začasne in nepopolne izide: Slovenske Konjice 96,1Vq, Velenije 93,7, Laško 93, Šentjur 92,4, Mozirje 91, Šmarje pri Jelšah 90,8, Žalec 90 in Celje 89 %. CELJE - VELENJE DELOVNO SREČANJE Najodgovornejši delavci družbenopolitičnih organizacij in obeh občinskih skupščin C;ei,ja in Velenja so imeli v ponede- ljek popoldan na Dobrni plodno delovno srečanje. Dosegli so veliko stopnjo enotnosti v oceni družbenoekonomskih raz- mer na celjskem območju, Sloveniji in Jugoslaviji. Istočasno so opredelili naloge, ki jih imata obe najrazvitejši občini za hitrejši gospodarski, politični, kulturni in izobraževalni raz- voj eeinfneea območja. Samokritično so ocenili neustreznost dosedanjega sode- lovanja med Celjem in Velenjem in načrtall konkretne mož- nosti za takojšnje skupne nastope (planiranje, šolstvo, zdravstvo, skupni nastop v državah v razvoju itd.). V razgovoru je prevladoval realizem, saj so predpostav- ljali, da ne bo šlo vse gladko in da bo potreben velik napor pri usklajevanju različnih pogledov in načrtov. Osnovna vo- dila pri tem pa morajo biti zaupanje, iskrenost, spoštova- nje dogovorov, akcijska usmerjenost in partijska odločnost. Na zaključku razgovora so se dogovorili za stalnost med- sebojnih srečanj, ki naj bi utijevala kvalitetnejše povezova- nje celotnega območja in hitrejši razvoj obeh občin. Tovariši iz Celja in Velenja le tako naprej! 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 12. december 1974 ŽALEC Tudi tretji zaporedni re- ferendum v žalski občini je uspel, čeprav nekoliko težje in z nižjim odstot- kom kot poprejšnja. Pozivu za glasovanje na referendum se je od 24.825 upravičencev odzva^ lo 22.708 ali 950'o. Za sa- moprispevek se je odloči- lo 14.222 občanov, proti pa je bilo 7.643. 843 gla- sovnic je bilo neveljavnih. Na referendumu se je ».?a« samoprispevek torej odločilo 60% tistih, ki sb jih pozvali na volišča. Občane gotovo zanima podrobneje, kako so vo- lili v posameznih krajev- nih skupnostih. Objavlja- mo dosežen odstotek gla- sov za samoprispevek v posameznih krajevnih skupnostih. Andraž 88°/o. Braslovče 55«'0. Galicija GF/o, Gomil- sko 46%, Gotovlje 52%, Grižo 59%, Liboje 75O0, Letuš 840^0, Polzela 52'''o, Prebold 63%, Ponikva 64"o, Petrovče 52'!o, Še- šče 620/0, Šempeter 53%, Tabor 43%, Trnava 69%, Vinska gora 63 odstotkov, Vransko 55° o in Žalec 72"b. Morda le še nekaj zanimivih podatkov. Kot je to že navada, so naj- prej zaključili z volitva- mi in referendumom v Orovi vasi, kjer so gla- sovali o referendumu prav vsi vaščani, 64"o pa jih je bilo za samoprispevek. Največ glasov za je bilo na volišču v samem An- dražu — 92%, sledi pa vo- lišče Letuš z 840'o glasov za ter Liboje in Ločica pri Vranskem z 820'o gla- sov za. Najmanj glasov za uvedbo samoprispev- ka je bilo v Kapli, kjer je bilo za le 27% kraja- nov in v Raj ah 26 "0. O koriščenju referen- dumskih sredstev in grad- nji programiranih objek- tov vas bomo v našem tedniku redno obveščali. -stab- ZAČETEK POLITIČNE ŠOLE v torek se je pričela v Domu zeleznioarjev na Teharju politiam šola za neposredne proizvajal- ce celjskih OZD. Politično šolo je organizirala komisija za idejna vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS Celje, obiskovalo pa jo bo 50 slušateljev, sola bo razdeljena na tri tematske de- le. V prvem delu. to je v tem tednu, bodo slušatelji poslušali predavanja na temo samouprav- ljanje v naši družbi in februarja bodo v politični .šoli govorili o gospodarskih vprašanjih. Prvi del del predavanj, ki spadajo v sklop politične šole. bodo zaključili jutri. Foto: D. Medved DEDEK MRAZ: ZA VSE EMK NcvoleUie priprave za praznovanje dedka Mraza v Celju so v polnem te- ku. Odbor za novoletno praznovanje, ki je sestavljen iz članov družbeno po- litičnih organizacij, društev, šol in vzgojno varstvenih ustanov je letos pripravil izhodišča, ki se močno razli- kujejo od praznovanj preteklih let. Poudarek letošnjih novoletnih pra- znovanj je v povezovanju z družbeni- mi dejarmiki v krajevni skupnosti, ki je nosilec praznovanj. Na ta način bo odpadlo dvojno ol>darovanje otrok (v delOTOi organizaciij in šoli ali \?zgojno varstveni ustanovi). Delovne organiza- cije bodo letos del sredstev namenile v skupni sklad za novoletno praznova- nje, z njimi pa bodo obdarovali sleher- nega otroka v naši občini. To je tudi osnovni moto letošnjega praznovanja, ki bo v naslednjih letih realiziran v šir- ši obliki. VredJiiost daril naj oi letos ne bila višja od 100 dinarjev, če pa bi se letos nabralo več denarja, ga bodo prihranili za prihodnje leto. Nikakor pa ne smemo letos poza- bili na vsebinsk' pL>udarek praznovanja dedka Mraz,a. Pravljična oseba dedka Mraza je znana v tolikih inačicah, da se da z njo buditi ustvarjalnost otrok, kritični odnos do sveta in prikazati občečloveško lastnost dobrote ai ple- menitosti. Upamo, da bodo omenjena vsebin- ska in organizacijska izhodišča prazno- vanja dedka Mraka, ki jih je pripravi- la občinska zveza diiištev prijateljev mladine, občinski sindikalni svet in ob činska konferenca SZDL mejnik, ki bo enkrat za vselej od.pravil neenakosti v obdarovanju Dedka Mraza. Z. S. RK: OBISK IZ S Z v Jugoslavijo je prišla na osemdnevni obisk delegacija RK Sovjetske zveze, ki jo je vodila podpredsednica RK Sovjetske zveze Lidija Hlo- pova. Na potovanju po Ju- goslaviji .se .je prejšnji teden ustavila tudi v Celju, lortno opremo, za okraske. Lahko bi rekel, da imamo pri nas za vsake- ga ■ nekaj. Pa ne samo ne- kaj, marveč veliko. CELJE: VISOK BANČNI OBISK Med obiskom v Sloveniji in zlasti pri centrali Ljub- ljanske banke se je predsednik združenja velikih ev- ropskih hranilnic in generalni direktor Sparkasse na Dunaju, g. dr. Mantler s spremstvom, ob koncu prejš- njega tedna zadržal tudi v Celju. Tu ga je direktor celjske podružnice Ljubljanske banke Zdravko Trogar seznanil z delom te enote, di- rektor Celjske mestne hranilnice Aleksander Videčnik pa z nastankom, razvojem in vlogo te bančne enote v Celju in njegovem zaledju. Visoki gost si je ob tej priložnosti ogledal dokumen- te o Celjski mestni hranilnici, sicer pa je srečanje minilo tudi v izmenjavi delovnih izkušenj. Na sliki: direktor celjske podružnice Ljubljanske banke Zdravko Trogar pozdravlja visokega gosta. ZA OTROKE VIETNAMA .\kcija tedna pionirske so- lidarnosti z otroki Vietnama je koordinirana v republi- škem merilu. V tednu pionirske solidar- nosti z otroki Vietnama, ki bo trajal do 15. decembra, bodo zajete naslednje prire- ditve in dejavnosti: 9. december je bil dan radia, televizije in časopisov, ki so del svojega programa in vsebine posvetili otrokom Vietnama. 10. december je bil name- njen pisanju literarnih del z naslovom Boj proti vpojni. 11. december poteka pod geslom Šest milijonov r'ok za vietnamske otroke. Na ta dan bodo otroci zbirali star papir, steklenice in drug od- padni materil, izkupiček pa bodo namenili vietnamskim vrstnikom. 12. december je namenjen zbiranju pionirskega dinarja. Vsak pionir naj bi prispeval SVOJ DINAR. 13. december je v zname- nju prireditve RADI VAS IMAMO OTROCI VIETNA- MA, KER STE HRABRI. To prireditev bo pripravil vsak pionirski odred, kamor bodo povabili delovne organizacije, predsta\-nike krajevnih skup- nosti, starše. Prispevke, ki jih bodo zbrali, bodo otroci namenili za pomoč vietnam- skim otrokom. 14. december ima geslo SVET BREZ VOJNE. Pionir- ji bodo pripravili razstavo ročnih in likovnih del, ki jih bodo označili z oznako »Za otroke Vietnama.« S prispevkom, ki ga bodo zbra- li pri odkupu del, bodo pomagali vietnamskim otro- kom. 15. december bo potekal v znamenju poročanja o tednu solidarnosti z otroki Viet- nama. 16. decembra pa bodo pio- nirski odredi nakazali denar na žiro račun ,50103-789-93102, z oznako Za otroke Vietnama. O poteku akcije bomo še poročali, svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije pa bo objavil rezultate tedna pionirske solidarnosti z otro- ki Vietnama ter podelil na.i- boljšemu odredu iz vsake republike ter pokrajine znač- ko osvobodilne fronte .t^ižne- ga Vietnama. ODMEVI NA KONGRES SKRB ELEKTROGOSPO- DARSTVU Braiiko Brižnik, delegat iz velenjskega REK na sindikalnem kongresu, je govoril o ekonomskem po- ložaju elektrogospodar- stva. Opozciril je na po- membno s^t te pa.noge, ki pa zaradi administrativno določenih cen posluje z izgubo že več let. Posledi- ce takega stanja so hude. Tekače in investicijsko vzdrževanje je ogroženo, pa-av tako izplačevanje osebnih dohodkov, nepre- stano pa rastejo tudi ne- poravnane obveznosti do premogovnikov. Nizka ce- na električne energije pa pavzžroča še eno obliko škode, ki se izraža skozi- neraci-onalno poraljo tega pomembnega energetskega vira. Branko Brišnik je pred- lagal, da kongres določi nalioge sindikatov Slove- nije za oimpreijšnjo reši- tev teh problemov. — sta.b — KDO ODGOVOREN? MILENA NOVAK, dele- gatka iz Velenja: »Na kongresu sem spregovori- la o položaju mladih de- lavcev v neposredni pro- izvodnji, ki še vedno ni takšen kot bi moral biti. Ce sem karkoli prispeva- la h konkretnim sklepom na kongresu, sem zadovolj- na. Rada bi še videla, da bi enkrat za vselej povedali, kdo je za posamezne ne- pravilnosti pri nas odgo- voren. Delo kongresa je v redu potekalo, zdi pa se mi, da so s stanovanj- skim vprašanjem le ma- lo pretiravali. Toliko de- legatov je to vprašanje načelo, da je bilo že dol- gočasno.« ODMEVI PO VOLITVAH v nedeljo, na sam dan volitev torej, sem na voli- šču v Slovenskih Konjicah poprosila za razgovor FRAN- CA FINKA. Zvedeti sem ho- tela, ali zaupa vsem tistim, ki jih je volil zato, da bo- do v samoupravnih interes- nih skupnostih zastopali tu- di njegov interes (kot del družbenega, seveda). »Čeprav nisem bil na kan- didacijski konferenci, kjer so govorili tudi o volitvah v samoupravne interesne skup- nosti, seni vendarle sezna- njen s 'em kaj volimo da- nes tu v Konjicah. Podrob- nosti prav' gotovo ne po- znam, vendar pa se zave- dam, aa moram danes vo- liti res tiste občane, ki jim zaupam in ki bodo v skup- ščinah samoupravnih inte- resnih skupnosti zastopali tudi moj interes. In rečem lahko. Hq vsem tistim, ki sem jih danes volil, res za- upam.« Tako je dejal Franc Fink. Dan po volitvah pa sem obi- skala še dva predsednika krajevnih organizacij Socia- listične zveze, FRANJA FRI- MA in LEOPOLDA ROZMA- NA. »Pn izbiri delegatov v na- ši krajevni skupnosti nismo imeli težav,« je dejal Franjo Frim, predsednik krajevne organizacije SZDL v Lečah. »Imenovali smo volilni od- bor, ki je dobro opravil svoje delo. Ob osmi uri in trideset minut smo na ne- deljskih volitvah že končali z delom na volišču v Krav- jeku, ? sto odstotno .udelež- bo. O dobrih rezultatih na volitvah pove tudi podatek, da je na petih voliščih v krajevni skupnosti Loče ne- opravičeno izostal z volitev samo en volilec. Mislim, da smo delo dobro opravili.« Leopold Rozman pa je pred- sednik organizacije SZDL v krajevni skupnosti Zbelovo. »Za nedeljske volitve smo se pripravljali s skupnimi močmi, vse terenske organi- zacije smo skupno delovale. Izostali so samo mladinci, ki na teh volitvah v organi- zacijskem smislu praktično niso sodelovali. Svoje delo so dobu opravili volilni od- bori, za dobre volilne re- zultate pa so poskrbeli se- veda krajani, ki so priha- jali kar v skupinah voliti svoje delegate v skupšči- ne samoupravnih interesnih skupnosti. V naši krajevni skupnosti smo zadnje, to je četrto volišče, zaprli že ob štirinajsti uri, povsod pa smo našteli sto odstotno vo- lilno udeležbo. DAMJANA STAMEJCIC Franc Fink Franjo Frim Leopold Rozmau OSTARELI OBDAROVANCI Osnovna ort;anizacija Rdečega križa Dolgo pol.je bo tudi letos ob- darila 30 socialnih pod- pirancev, ki sodijo v njeno delovno območ- je. Zdaj zbira denar in pripravlja pakete s hra- no v vrednosti 100 di- narjev. Pripravlja pa tudi oblačila in postelj- nino, ki jo je v ta na- men namenila tovarna Metka v Celju. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 12. december 1974 CESTNO PODJETJE TISOČ TON SOLI! Cestarji, šoferji, tehniki in drugi pripravljeni za »borbo z zimocc Nova asfaltna baza tudi za avtocesto Dvesto ijudi, 28 motornih in 25 lesenih plugov, 4 avto- matski m 26 klasičnih po- sipalcev soli, specialni Uni- mog — odmetalec snega, ti- soč ton soli in dva tisoč ku- bikov peska, to je sila Cest- nega FK)djetja za »ostro bor- bo proti zimi«. Okvirne pri- } prave so bile zaključene 1. novembra, vse ostalo pa že pred prazniki, konec novem- bra. Tako nam je povedal direktor Cestnega podjetja Celje, ANDREJ KAMENSEK, ki smo ga povprašali tudi o programu dela v letu 1975. »Osnova dela v prihod- njem letu je investicijski plan cestnih del s strani repub- liške skupnosti za ceste. Ta- ko bomo po tem programu opravili popravila oziroma ojačitve na cesti Vojnik—Ce- lje, v Mozirju na cesti So- teska—Radmirje, cesti proti Velenju — lokacija še ni toč- no določena in cesti Celje— Mestinje. Delali bomo tudi na obnovi mostov čez Savi- njo m sicer na relaciji Sol- čava—Logarska dolina in most v Radmirju. Tretje po- dročje dela pa je moderni- zacija maicadamskih vozišč: Planina—Dežno, Dežno—Je- zerca, nadaljevanje ceste Bi- strica ob Sotli, Rimske To- plice—Gračnica, Crnova—^Do- brna, Solčava—Binka in prvi odsek ceste Stranice—Vita- nje. Poleg tega bomo seveda še angažirani na objektih ob- činskega značaja in pri »tret- jih« naročnikih, ko gre za razne dovoze, dvorišča in po- dobno.« »Kakšnega pomena je za vas nova asfaltna baza?« »Baza je bila zgrajena sre- di leta in se bogato obre- stuje, saj je ena največjih v Sloveniji. Predvsem je po- membna zato, ker zdaj la- hko pokrivamo vse potrebe, te pa stalno nara.ščajo. Tako so potrebe v regiji pokrite, na- ša želja po plasmanu asfal- tov na avtocesto pa je se- daj zelo realna. Nova baza ima urno kapaciteto 130 ton, stara 110, kar pomeni, da lahko v uri izdelamo 240 ton asfalta. Moram povedati, da ni več problemov glede pra- hu, saj una nova baza naj- modernejše naprave za od- praševanje. Krajevna skup- nost v Pirešici pa je dala soglasje k postavitvi baze.« »S kak-šnimi problemi »od- hajate« v novo leto?« »Vsekakor je problem v po- manjkanju investicijskih sred- stev, saj potrebujemo nove stroje, kamione in delovne prostore. Posebej pri zad- njem je stanje zelo proble- matično, ker delamo marsi- kdaj v nemogočih pogojih. Zato bomo nujno morali sprejeti dogovor o gradnji novih prostorov. Primanjku- je nam tudi sredstev za druž- beni standard delavcev, pred- vsem za gradnjo samskega doma. Vključili se bomo v občinsko akcijo za gradnjo samskih domov, vendar je naša problematika zaradi raz- tresenosti obratov in delov- nih območij specifična. Re- šeni niso tudi kadrovski pro- blemi, saj manjka kadrov na vseh ravneh, predvsem pa kvalitetnega tehničnega ka- dra. Tako bodo v prihodnje to naloge prioritetnega po- mena.« M. SENICAR PROTI INFLACIJI Zaman in nepotrebno bi bilo poudarjati, da v naših delovnih organizacijah obsto- jajo še vedno znatne »notra- jnje rezerve«, ki ostajajo ne- izkoriščene. O tem je bilo že veliko povedanega in za- pisanega, pa vendar ugota- vljamo, da se ponekod stvari vse prepočasi premikajo z mrtve točke. So pa seveda tudi izjeme, so tudi delovne organizacije, kjer so od be- sed prešli h korektnim deja- njem in zavoljo tega tudi rezultati niso' izostali. Predno spregovorimo o konkretnem pozitivnem pri- meru, bo beseda tekla o TOZD »Grafika« v celjski Cinkarni, naj opozorimo še na to, da pomeni aktiviranje notranjih rezerv v sedanjih pogojih izredno pomemben vidik borbe proti inflaciji. Z ukrepi za zniževanje stroš- kov dosegamo nižje pritiske na povečevanje cen, to pa je že delež k skupnim naporom za zmanjševanje inflacije. Ravno zaradi takega stanja je to področje aktivnosti, aktiviranje rezerv namreč, v sedanjih pogojih še nad vse pomembno in upošteva- nja vredno. Pa poglejmo pri- mer TOZD Grafika v Cin- karni. Na pobudo organizacije Zveze komunistov je delav- ski svet te temeljne organi- zacije pred nekako dobrimi petimi meseci sprejel kar 35 točk obsegajoč program konkretnih nalog za zmanj- ševanje stroškov poslovanja, oziroma za varčevanje. Poleg tega, da so opredelili naloge (no, to .so storili tudi še marsikje drugje!?) pa so do- ločili tudi to, kdo bo te naloge opravil in seveda do kdaj. Nemudoma so se lo- tili uresničevanja postavlje- nih načrtov in kmalu so se pokazali pr\i zelo vzpodbud- ni rezultati. Pri racionalnej- šem ravnanju z reproduk- cijskim materialom in večjo slednjo so znižali stroške za SCb. Z ureditvijo centralnih skladišč ter uvedbo sodob- nega skladiščenja so stroške iz tega naslova znižali za SO"!), kar je nad vse i>o- membno.Ker so temeljito pregledali zaloge, tako go- tovih izdelkov kakor tudi reprodukcijskega materiala in določili minimallne količine, ki so potrebne, so uspeli za 30° o zmanjšati obseg potreb- nih obratnih sredstev, ki so bila dotlej vezana v nepo- trebnih zalogah. Zaradi uved- be novega doziranja za pot- rebe testiranja kupcev pri prodaji tiskarskih barv so za štirikrat zmanjšali te stroške. In končno z mnogi- mi notra.jnimi ukrepi ter ra- cionalnejšim gospodarjenjem so samo iz naslova tehnolo- ške pare, oziroma stroškov za njeno pridobivan.je, pri- I hranili skoraj milijon di- i narjev. | Ce seštejemo učinke vseh j Že izpeljanih ukrepov, potem ugotovimo, da so le nekaj mesecev po sprejetju ukre- pov prihranili v tej temeljni organizaciji združenega dela okoli 2 milijona dinarjev. To pa je že denar, ki nekaj pomeni. Naj dodamo še to! Vrsta, v obsežnem programu po- stavljenih nalog, še seveda ni uresničena, ker imajo dol- goročnejši pomen. Ker so uspehi dosedanje akcije evi- dentni, potem je jasno, da bo pri dosledni izpeljavi vseh nalog delavski svet ne- dvomno vstrajal. Ko bo na eni izmed svojih prihodnjih sej pregledoval rezultate iz peljanih ukrepov, potem bo- do člani delavskega sveta nedvomno lahko ugotovili, da niso bili brez pomena napori, ki so jih terjala op- ravila pri uresničevanju po- sameznih akcij protiinflacij- skega programa. Zelo razveseljivo bi bilo. če bi se tako dosledno in uspešno podobnih nalog lo- tili tudi v drugih delovnih organizacijah. To je nujno, kajti samo z varčevanjem na vseh ravneh in v vseh delo^liih sredinah se bomo lahko uspešno zoperstavljali inflacijskim tokovom, B. Strmčni'ri TEŽAVE TRGOVINE NA VELIKO Nedavna podražitev olja in sladkorja je občutno prizadela jx>trošnikov žep, sprememba v ceni p>a je imela Ln ima svoj vpliv tudi na trgovino, zlasti tisto, ki se ukvarja z dejavnostjo na veliko. Na vprašanje, kako so sprejeli to podražitev v or- ganizaciji združenega dela, je generalni direktor Merxa, Franc Peta.uer, dejal: »Ta podražitev je močno prizadela tudi našo delov- no organizacijo. Ugotovitev velja predvsem zaradi ob- ratnih sredstev in v presežni meri ali izključno za sladkor. Gre namreč za dejstvo, da moramo sladkor plačati že ob naročilu, tudi deset do petnajsr dni prej kot ga dobimo. Takšno poslovanje močno bremeni na- ša obratna sredstva. V povprečju naročamo vsak me- sec po okoli 800 ton sladkorja. Zaradi podražitev pa nam samo takšno naročilo veže dodatnih 750 muLijo- nov starili dinarjev obratnih sredstev. Ker teh že tako ni dovolj, je delovni kolektiv prizadet v toliko večji meri. še zlasti, ker novih kratkoročnih kreditov iz bank ni. Md si pomagamo tako, da sredstva prelivamo mod dejaTOostmi, kar pa seveda ne more biti trajna rešitev. Težave pri sladkorju so zi naso delO'/no organiza- cijo tudi v tem, ker niun njegova prodaja prinaša pre- majhen dohodek. Tako smo v velikih škripcih, ki jih le s tec^avo pre- magujemo in če bi se ne zavedali odgovornosti, ki jo imamo kot nosilci osnovne preskrbe, bi lahko prišli tudi do začasnih zastojev. Upam pa, da do teh ne 1» prišlo in da bo \T>rašanje zadovoljivo rešeno, saj trgo- vina na veliko ni dolžna sama nmiti takšnega breme- na. V reševanju U^a vprašanja bi morala dobiti ust- reeax) pomoč.« . MB KONJICE: SEJA SVETA Popoldan se Oodo sestali v Konjicah člani občinskega sveta ZSS. Na seji bodo razpravljali o gradivu za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, sklepali bodo o predlcgti fi- nanciranja sindikatov in zveze sindikatov, pogovorili pa se bodo tudi o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, ki se bodo pričeii konec m.eseca, zaključili pa najkasneje do 30. januarja prihodnije«;a leta. Na današnji seji bodo člani občinskega sveta ZSS imenovali tudi komi- srjjo za informacijsko dejavnost. D. S. ŠESTA VLJENA ORGANI- ZACIJA TIK PRED ZDAJCI Priprave na fomiiranje sestavljene organizacije združe- nega dela, v katero se bo že v prvi fazi vključilo šestnajst organizacij združenega dela s področja trgovine, kmetijstva' proizvodnje in gostinstva širšega celjskega ol?močja, gredo h koncu. TrenutJio je v teku zadnja razprava o predlogu samoup- ravnega sporazuma za ustanovitev takšne organizacije, ki je pri nas rn za naše razmere vsekakor svoj.stven primer. Kajti gre za povezovanje in sodelovanje različnih dejavnosti, ki so že v tem času našle pota in temelje za skupno delo. Glede na dosedanji potek pripravljalnega dela kaže, da bo podpis samoupravnega sporazuma o formiranju sestav- ljene organizacije združeaiega dela v Celju že pred koncem leta, tako da bo nova organizaciij a zaživela z novim letom. MB NI DILEM V POSLOVNI POLITIKI PETI ZBOR UPRAVUALCEV CELJSKE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE BANKE Peti redru zbor uprav Ijalcev celjske podružnice ]-.jubljanske bank6 ai sa- mo pozitivno oceml ures- ničevanje dogovora o po- slovni politiki za minulo devetmesečno obdobje, marveč je nakazal tudi smernice dogovora o po- slovni politiki v nasled njem letu. Sicer pa je že na začetku, tako kot zbor upravljalcev kmetijsKe po družnice, sprejel sklep o integraciji splošne in kme- tijske podružnice Ljub Ijanske banke v C^elju. Ko je o delu m izvaja- nju poslovne politike go^ voril predsednik izvršil- nega odbora Emil Jug, je med drugim ugotovil, da je bila osnovna naloga podružnice v tem, da po- veča obseg zbranih sred- stev zavoljo krepitve kre- ditne zmogljivosti. Četudi je znašalo povečanje sred- stev za skoraj 177 milijo- nov dinarjev, je vendarle na dlani, da sredstva go- spodarstva stagnirajo. Si- cer pa so imela ra sred- stva, ki so predstavljala 35 odst. bančnega potenci- ala, neposreden .^pliv na gibanje tekoče likvidnosti podružnice. »In ko že govorim o lik- vidnosti ali bolje rečeno o nelikvidjiosti,« ]e dejal Emil Jug, »moram omeni- ti upniško dolžniške od- nose, ki so vedno bo^i za- skrbljujoč problera ».očit- no je namreč, da je razkorak med kupci in dobavitelji pKavečal in da so terjatve do kipcev za več kot dve milijArdi no- vih dinarjev večje kot so obveznosti do dobavite- ljev.« Izreden uspeh je celjska podružnica Ljubljanske banke dosegla pri zbira- nju sredstev od prebival- cev, ki v skupni masi po- menijo 29 odst. bančnih sredstev in so druga naj- močnejša postavka v strukturi .<.K'iipnih sredstev, podružnice. V devetih me- secih so se ta sredstva povečala za več kot 92 milijonov dinarjev, na nji- hov porast pa je vplivalo tudi večje vključevanje delovnih urgan'zajij v iz- plačevanje osebnih dohod- kov na hranilne knjižice. V tem s''stemii sodeluje 126 organ'zacij združene- ga dela, v katerih je za- poslenih 31.000 lelavcev. In kakšna je bila usme- ritev kreditnih naiožb? Kratkoročni krediti so se povečali za 149 milijo- nov ali za 33 odst., potroš- niška posojila za 31 mi- lijonov ah za 31 xist., in- vesticijski krediti za os- novna in obratna sred- stva za 218 milijonov ah za 19 odst. Ln stanovanj- ski krediti za 53 milijo- nov ali za 18 odst. Značil- na za obravnavo devetme- sečnega poslovanja je sta- gnacija izvoznih kreditov. Investicijske naložbe na gospodarsko manj razvita območja so letos znašale skoraj 80 milijonov din, kar je 49 odst. predračun ske vrednosti kreditiranih objektov. Poslovna politika Ljub Ijanske banke kot celote in prav tako njene celj ske podružnice je začrta- na. Tu ni dilem. Gre za nadaljnjo krepitev nepo- srednih upravljalcev pri razpolaganju z 'jančnimi sredstvi in gre za tisto smer, ki daje prednost pospeševanju integracij v gospodarstvu in naložbam, ki omogočajo zidruževanje ■gosFMDdarskih zmogljivosti v slovenske, a in jugoslo- vanskem prostoru, še po- sebej pa bodo upravljal- ci podpirali samoupravno povezovanje organizacij združenega dela — proiz- vajalcev energijo, 'urovin in reprodukcijskega mate- riala ter končnih izdel- kov. Prav tako bo važna selektivnost pri naložbah, pri katerih se bo zmanj- ševala odvl.vnost od uvo- za oziroma s katerimi se bo povečevala proizvodnja blaga za večji izvoz. Novi premiki so napo- vedani na relaciji uprav- Ijalci—delovna skupnost banke in ne nazadnje zno- traj delovne skupnosti. Ta- ko se odpravlja cenzus za pridobitev upravljalskih pravic, kar pomeni, da se bo število upravljalcev banke povečalo za okoli 700 odst. ali od sedanjih 1.500 na okoli 10.000. No- vosti so predvidp.ne tudi v delegatskih ^merjih od TOZD uprav ,alca do zbora banlve. ''7'ečio bese- do pri odločanju o politi- ki banke bodo dobili ob- čani-varčevalci preko svo- jega odbora. Na vidiku pa je tudi samoupravni nad- zor v banki kot organ sa- moupravne delavske kon- trole. MB CARINARNICA CELJE objavlja da bo dne 18. 12. 1974 ob 11. uri v prostorih carinarnice JAVNA DRAŽBA odvzetega blaga po spisku št. 05-1335 z dne 6. 12. 1974 v začetni vrednosti 40.000 din Javne dražbe se smejo udeležiti pravne osebe, ki morajo predložiti dokazilo o tem, da se lahko ukvarjajo s tovrstnim prometom blafea. Interesenti si lahko ogledajo blago dne 18. 12. 1974 med 8. in 10. uro. Kavcijo v višini 10 "u od izklicne cene je treba položiti s čekom pred začetkom dražbe. Cene veljajo fco carinarnica. Prometni davek plača kupec. Kupec mora kupnino plačati v petih dneh od prodaje blaga. Za vse informacije se obrnite na Carinarnico Celje, telefon 25-700, interno 20. §t. 49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 ORLOVA VAS-NOVA ŠOLA Problem šole v Orlovi va- ji je bil vrsto let med naj- hujšimi problemi v žalski občini, brez dvoma pa naj- večji problem v krajevni skupnosti Tmava. Nelahek je bil boj krajanov v tej kra- jevni skupnosti, ki so si Končno le izborili pravico, da si ohranijo in obnovijo svojo šo.o. To nedeljo bodo obnovljeno šolo odprli. O tem ter o problemih v zvezi z obnovitvijo šole smo kram- IjaU z dolgoletno predsedni- co krajevne organizacije SZDL v Trnavi Lojzko Kro- novšek. »Krajani smo se ostro zo- perstavili zahtevi, da se naša šola v Orlovi vasi ukine in da naše otroke prešolajo v Prebold oziroma Braslovče. Ljudje so tej zahtevi naspro- tovali, saj so izredno naveza- ni na šolo. Prepričana sem, da takšne solidarnosti kot v tej borbi med krajani ne bo več lahko doseči.« Tako pripoveduje hojzka Kronovšek in se spominja nazaj, na sestanlce, zbore in različne dogodke, povezane z bojem za njihovo šolo. Tudi žalitev ni manjkalo. Vendar volje krajani niso izgubili. Lojzka Kronovšek Koteli so svojo šolo in v pri- zadevanjih uspeli. »15. decembra bo otvoritev prenovljene šole. V njej bo prostor za prvi in drugi raz- red, v eni učilnici pa bodo uredili otroško varstvo, kar je še posebej pomembno, saj je predel KS Tmava izredno slikovit. Tu srečate kmete, polproletalce, delavce ... Ni jih malo, ki svoje otroke že sedaj v(>zijo v vrtce v so- sednje občine. Kot kaže, bo- mo svoj vrtec dobili že po- mladi. Srečni smo, ko vidi- mo, da po 17 letih končno prihaja na vrsto tudi naša šola, ki je bila že skorajda obsojena na propad.« Resda še vedno ostaja od- prto vprašanje smotrnosti obstoja majhne šole, v kate- ri po vsej verjetnosti nikoli ne bo dovolj učencev. Se po- sebej postaja to vprašanje aktualno v zveza z varčeva- njem ter ob upoštevanju možnosti za prešolanje, ki so dobre. Krajanom Trnave, Or- le vasi in okoliških zaselkov nečesa ne moremo odrekati. Njihove pravice namreč, da tudi sami povedo, kakšen je njihov interes in kaj so zanj pripravljeni žrtvovati. Trnav- čani so si izborili svojo šolo In s tem dokazali, koako po- meni krajevna samouprava, kaj lahko dosežejo občani s solidai-nostjo in enotnostjo. Kot rečeno pa smotrnost obstoja tako majhne šole, njeno vzdrževanje, in še kaj. ostaja vprašanje, ki dopušča še mnogo razprav. »Krajani smo za prenovi- tev šole mnogo prispevali«, pripoveduje Lojzka Kronov- šek. »Zbrali smo približno 5 milijonov in s tem res poka- zali, da smo pripravljeni ve- liko žrtvovati ea našo šolo. To konec koncev dokazuje- jo številne delovne akcije pri šoli, akcije za čiščenje, ob- navljanje in še kaj. Rezultat naših skupnih prizadevanj je, da je prvo nadstropje z družbenem in tudi našim la- stnim denarjem v celoti ob- novljeno in da je tu ena učilnica za 1. in 2. razred. Zal imamo letos malo učencev, ker zaradi prometa po obvoznici, ki je bila šele pred kratkim odpravljena, starši iz Topovelj niso pu- ščali svojih otrok po tako prometni cesti v šolo v Orlo- vi vasi. V Braslovče pa je te otroke vozil šolski kombi. Z drugim šolskim letom bo se- veda že spet drugače in bo- mo uhe.i približno 18 učen- cev 1. in 2. razreda.« To nedeljo bodo torej v Orlovi vasi slavili. Slavili obnovljeno šolo. ki vsem kra- ja.nom toliko nomeni. BRANKO STAf.-IEJCIC OBRAZI ZORAN RAZBORŠEK Zoran Razboršek je profesor na ESC v Celju. Kot profesorja ga pozna- jo njegovi dijaki, vsi ti- sti, ki jim je dolga leta vlival v glavo učenost, a hkrati ostajal prijateljski, razumevajoč, človeški. Zoran Razboršek je tu- di dolgoletni družbeno- politični delavec v Sa- vinjski dolini, V tej vlo- gi ga poznajo občani žal- ske občine, saj je bil tu vrsto let aktiven v SZDL, krajevni skupnosti, kul- turnem in političnem živ- ljenju. Toda bolj kot vse to skupaj je Zoran Razbor- šek človek. Savinjčan, ki je pripraiiljen za svojo dolino in za dobro te do- line žrtovati mnogo mno- go več kot le delo, trud in mnogokrat nehvaležno nerazumevanje. Rodil se je v Arjj vasi burnega leta 1919. Sam pravi, da je imel lepo mladost. Minila mu je v igri, vaškem delu ... Ze takrat je kot dijak pričel sodelovati v Soko- lu, vendar je ostal pri športnem delovanju. V politiko se ni spuščal, čeprav je še zlasti kot dijak in štrident ekonom- ske fakidtete v Zagrebu dobro poznal takratno politično življenje. Pni aktivni stik s po- litiko so bile zanj prav- zaprav študentske demon- stracije, še posebej tiste ob priključitvi Jugoslavi- je k trojnemu paktu. Vojna ga je našla doma. Mobilizaciji se je izognil, vendar mu ni bilo lahko v okupirani Savinjski do- lini, ki je bila drugačna, kot jo je poznal. Odpor se je kmalu rodil. Na- stali So odbori OF, vrsti- le so se akcije. Ko je zaradi izdaje krajevnega odbora OF v Arji vasi zbežal v Gradec, so ga med racijo ujeli in pri- silno zaposlili. 1943 se je vrnil domov in se pove- zal ponovno z OF, že na- slednje leto pa z večjo skupino odšel v parti- zane. Teh partizanskih časov ne bo nikoli pozabil. Tak- šnega tovarištva, enotno- sti, idealizma, vere ■ v zmago naprednih idej da- nes ne najdeš več lahko. Po vojni so prišle nove službe na mestnih odbo- rih, nato nadaljevanje študija in pot v prosve- to. Tej je ostal Zoran Razboršek zvest vse do danes. .»Rad imam mlade ljudi, razumem jih in ve- sel sem, da jih lahko nekaj naučim,« pravi. »Po. klica nisem zgrešil in po- novno bi si ga izbral, če bi bilo to mogoče. Kot profesor lahko veliko na- rediš za ljudi in za druž- bo, v katero verjameš. Učenje ni vse. treba je prenašati izkušnje, ide- je . . .« Delo v šoli, delo na te- renu, med ljudmi, kraja- ni, vse to zahteva mno- go truda, prizadevanj in slednjič tudi moči. Zoran Razboršek si teh nabira doma. »Rad obdelujem zemljo. Kmečki sin sem,« pravi. »Uživam, ko vidim, kako raste vse tisto, kar posadiš, poseješ, negu- ješ .. .« Takšen je Zoran Razboršek. Kar premalo prostora je v tej naši ru- briki, da bi lahko pove- dali, kaj misli, kje vse dela, kaj vse je tisto, kar ga k takšni aktivnosti vodi. Pa vendar vemo, da ne bo odnehal. Rad ima Savinjsko dolino in mnogo je pripravljen žrt- vovati zato. da bo Se lepša. B. Stamejčič ZVEST TOVARNI Ignac Mikuž iz Šmarja je v Vitalu v Mestinju mešalec sokov. V tovarni, ki se širi iz dneva v dan, je že od nje- nega začetka, torej dvanajst let in je, kot pravi sam, či- sto zadovoljen. »Na začetku sem bil na- vaden delavec, tako kot dru- gi. Potem sem postal vodja izmene, sedaj pa sem pri- pravljalec sokov in delam tre- nutno v hladilnici, kjer skla- diščim sokove. V hladilnici je precej mrzlo, poleti še gre, sedaj pa niti ni najbolj pnietno pri plus 2 stopmjah Celzija. Dobro je to, da rru ni vedno treba biti v tej Sibiriji in da sem včasih v njej več, včasih pa samo za kakšno minuto, dve. Delovn. pogoji v naši to- varni so se od ustanovitve močno spremenili, seveda na bolje. Včasih je bilo mnogo preveč čistega fizičnega dela, j sedaj p;^ mnogo stvari oprav- ljajo stroji. Za zdravje ni to delo najbolj primerno, a ka,j se hoče, tak.šna je spe- cifika aela: vlažno je, po- vsod je voda, toda drugače ne gre — sokovi so pač mo- kri, ne?« Tudi s plačo še kar neka- ko gre pravi Mikuž. Osnov- na plača 2500 dinarjev je za začetek kar v redu. Potem so tu še nadure, zlasti v se- zoni in potem dobi še skc raj enkrat toliko in — dovolj je. Kot mnoge druge občane, je tudi Mikuža junija »za- treslo«. H.šo, ima jo v Šmar- ju, so nu ocenili kot objekt tretje kategorije. Da bi mu, njegovo podjetje pomagalo, ni bilo denarja, od skupšči- ne obč le Šmarje pri Jelšah pa še m dobil odgovor na prošnjo. .Mikuž je v podjetju zado- voljen, zato ne tarna in pra- vi: »Bo že oolje!« .............MU^KO .STRASEK. TURIZEM še en jesenski motiv iz najlepšega kraja na širšem celjskem območ.ju — iz Luč. Spredaj spomenik Bla- žu Arniču, prvemu slovenskemu simfoniku. (Foto: MB) TeJonovaaije za najdepše urejeoi kraj na celjskem tUTistlčnem območju je že dobilo svoje pravo mesto in čedailje več je tistih, ki se v njem hočejo uveljaviti in pokazati, da jim urejefno otoLje podneni veliko. Le,;as so v tem tekmovanju že drugič zapored zma- gale Luče. Sicenr pa je treba prizaiati, da so se v regiij- skem telcmovanju najbolje odrezali kraji v Gornji Savinjiski dolina. Zato tudi poino\'inia zmsiga Luč ni bdila slučEijna. Ko je posebna komisija celjske turistične zveze ocenjevala kraje, je piišla do naslednjega vrstnega reda: Luče 94 točk, r'! imož. Konjski vrh, Raduiha 86, Šentjur pri Celju 80, Ljubno 80. Mozirje 79, Dobrteša vas 79, Gornji grad 78, Rimske Toplice T6, Naizarje 75, Prebold 73, Rečica ob Savinji 70, Planina 69, Šempeter v Savinjski dolimi 68, Vojnik 55, Radeče 58, Šmarje pol Jelšah 55, Kozje 52, Ponikva 43, Solčava 48, Franiko- lovo 47, Podčetrtek 4/ Letuš 46, Polzela 43, štore 42, Strmec 41, Jurkloštei ii. ZDRAVILIŠČA: 1. Rogaška Silatina (kraj 75, zdra- vilišče 93, skupaj 84), 2. Laiško (kraj 78, zdra.viilišče 82. skupaj 80), 3. Dobrna (kraj 68, zidraiviKišče 8i2, i^u- paj 75 točk). MESTA: 1. Velenje 90, 2. Celje 88, 3. Šoštanj 48, 4. 2ailec 41 t?cčk. 6. stran — NOVI TEDNIK^ Št. 49 — 12. december 1974 NOVI lEDNIlliftEb^^ MOZIRJE: ZA INTEGRACIJO Nedeljske volitve dele- gacij za samoupravne in- teresne skupnosti je Gor- njesavinjska kmetijska zadruga izkoristila še za izvedbo referenduma o priključitvi Ljubljanskim mlekarnam. Tako je 680 kmetov-kooperantov ter. ai8 delavcev zadruge od- ločalo tudi o tem pomem- bnem koraku, ki so ga pripravljali dolgo časa. Izid odločitve je bil več kot ugoden, saj je za in- tegracijo k Ljubljanskirn mlekarnam glasovalo 87 odstotkov volilnih upra- vičencev, od tistih, ki so se referenduma udeležili, pa jih je bilo kar 91odraži- tev in to, da je šlo za tretji zaporedni referen- dum v občini 2alec, pa je uspeh referenduma velik. V nadaljevanju dela so člani izvršnega sveta raz- pravljali o gospodarskem položaju v občini ^h) 9 me secih. Ugotovili so, da so sicer dosegli znatne sko- ke tako pri dohodku, sku- pnem dohodku, ostanku dohodka, kot pri ekono- mičnosti in rentabilnosti. da pa z doseženim ne mo- rejo biti zadovoljni. Zado- voljni ne predvsem zato, ker do konca leta verjet- no ne bo mogoče doseči 35 odstotno nominalno rast družbenega proizvoda v občini, šele tako visoka nominalna rast bi aamreč dala 10,2-odstotno realno rast, ki si jo Žalčani za- stavljajo v vseh dokumen- tih in planih. Po devetih mesecih kar 16 OZD ozi- roma TOZD take rasti ne dosega. Zal se ponavlja to, so ugo- tovili na seji, da v gospodar- skih organizacijah ne spoštu- jejo sklepov izvršnega sveta, partijskih komisij, resolucij o gospodarskem razvoju in podobno. Rezultat je zato v neizpolnitvi skupnih načrtov in takšne gospodarske rasti, kakršno si v občini zastav- ljajo kot pogoj za liiter in samostojen razvoj. Branko Stamejčič Naš posnetek je s podelitve visokih državnih odlikovanj, ki jih je pred dnevom republike prejelo 51 prizadevnih aktivistov in družbenopolitičnih delavcev iz žalske občine. Hkrati se opravičujemo, ker nam je minuli teden ponagajal tiskarski škrat in močno popačil ime odlikovanca Ed- munda Božička, Vsem odlikovancem iskreno čestitamo. Foto: B. S. ŠENTJUR: 13-CLANSKA DELEGACIJA Splošna delegacija $ent- jur — okolica, ki delegi- ra delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, šteje 13 čla- nov. Člani delegacije so: Anton Anžner, Nežika Gajšek, Justina Gobec, Milenka Herman, Rudolf Krajnc, Alojz Novak, Slavko Omerza, Jože Oset, Vinko Ojsteršek, Anton Pušffiik, Jaiiko Se- negačnik, Jože Vingust in Anton Vrhovšek. D. S. ŽALEC: DELEGACIJA TUDI V JUTEKSU v žalskem Juteksu so na volitvah pred tednom dni iz- volili 13 člansko delegacijo, čilani splošne delegacije za skupščine SIS iz Juteksa so: Vinko Serjue, Anica Goleč, Mi- lan Hrovat, Ivan Kotnik, Maj- da Kranjc, Karolina Krošelj, Franc Markovič, Marija Mir- nik, Marija Pavlic, Drago Rtrojin, Draga Šranielj, Matej Valenčak in Rudi Veligošek. -stab- LESIČNO: SPLOŠNA DELEGACIJA Člani splošne delegacije kra- jevne skupnosti Lesično, Id iM) delegirala svoje delegate v skupščine samoupravnih intc- resnili skupnosti so: Anion Hostnik, Voja Kotman, Dana Krofi, Slavko Krofi, Stanko Amon, Irena Maček, Danijel Polutnik, .lože Potočnik, Anton Podnik, Betka Romih, Marta Turk, Miloš Turk, Draga Tur- šič in Miloš Vovk. D. S. CELJE: DELEGACIJA CINKARNE v TOZD Titanov dioksid Cinkarne Celje šteje splošna delegacija za skupščine sa- moupravnih interesnih skupno- sti 10 članov. Člani delegacije so: Štefan Marcius, Milena Raznožnik, Franc Smeh, Mari- ja Zupane, Jože Kuder, Martin Kukovič, Dragan Barburovič, Jože Stumberger, Vojislav Ru- žič in Ivan Krkalo. DARUJTE KRI — REŠUJTE ŽIVLJENJA SAMO KRI — NADOMESTI KRI Objavljamo seznam krvodajalskih akcij v decembru 1974, da bi se občani navedenih občin in krajev prijavili občinskim odborom Rdečega križa, kateri dan želijo priti na odvzem krvi. Ker samo kri nadomesti kri, je razumlijvo, da si jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali. Dolžnost zdravih prebivalcev je, da kri darujejo nekajkrat v življenju, saj je nehumano zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanje ki-vi je odraz človečnosti, zato Rdeči križ pričakuje na odvzem krvi vse zdrave občane. Decembra bomo dali kri: 10. in 11. decembra v Mo- zirju in 12. decembra v Žalcu. PREJELI SMO Ustavna določila so prinesla vrsto novosti in tako omogočila občanom neposredno samoupravno sodelo- vanje na različnih področjih. Z oblikovanjem samoupravnih interesnih skupno- sti v okviru občine pa se bo število dejavnih še po- večalo. Krajevne skupnosti bodo poleg delegacije K S volile še delegacijo za samoupravne interesne skup- nosti. če upoštevamo, da imajo krajevne skupnosti poleg najvišjega samoupravnega telesa — konference — še svet ter različne komisije, v katerih prav tako sodelu- je precejšnje število občanov, potem bo mogoča še to- liko večja aktivnost, kajti obe delegaciji bosta trdna vez med skupščino občine oz. samoupravnimi interes- nimi skupnostmi ter krajevno skupnostjo. Prav to povečanje sodelujočih pa je zelo pomembno za afirmacijo krajevne samouprave. Le z aktivnim so- delovanjem občanov v konferenci, svetu, posameznih komisijah in delegacijah bo moč doseči realizacijo pro- grama razvoja krajevne skupnosti in pravilno razpo- reditev razpoložljivih sredstev. Krajevna skupnost Petrovče je v skladu z zvezno in republiško ustavo ter v skladu s statutom občine Ža- lec sprejela tudi svoj statut, ki vsebuje vse elemente in načela samoupravnega sistema. Ta spodbuja obča- ne, da se aktivno udejstvujejo na posameznih interes- nih področjih, kjer lahko uresničujejo svoje skupne interese. Izredna aktivnost družbenopolitičnih organiza- cij, predvsem pa krajevne konference socialistične zve- ze, pogojuje uspešnost delovanja krajevne samouprave. Prav te pozitivne spremembe ustave in statutarna določila so omogočile občanom, da se vse pogosteje obračajo na krajevno skupnost in preko nje urejujejo vrsto vprašanj. Posebno pogosta so vprašanja stanovanjskih prob- lemov, Samoupravna stanovanjska skupnost v zalcu odstopa v reševanje krajevni skupnosti vse prošnje. Nadalje se občani obrača,jo s prošnjami za dodelitev socialnih podpor, za odpis davščin ali drugih prispev- kov. Za odpis prispevkov zdravstvenega ali pokojnin- skega zavarovanja kmetov. Seveda pa ne manjka tudi drugih vprašanj, s kate- rimi se občani obračajo na svet krajevne skupnosti. Med njimi so največkrat razreševanje različnih komu- nalnih problemov, krajevnih cest, kanalizacije, dajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, asfaltiranje posa- meznih naselij ali cest, vprašanje varnosti prometa, vprašanje otroškega varstva, šolstva, itd. Skratka, kra- jevna skupnost bo dejansko postala tisti faktor, ki bo razreševala vsa vprašanja, ki so pomembna za zado- voljevanje skupnih interesov vseh prebivajočih na nje- nem območju. Zaradi uspešnega dela je svet krajevne skupnosti na osnovi statutarnih določil formiral ustrezne komisije, ki samostojno delujejo v okviru sveta za posamezna vprašanja. Tako ima svet KS v Petrovčah naslednje korjiisije: 1. KOMISIJO ZA STANOVANJSKA IN KOMUNALNA VPRAŠANJA Ta obravnava in rešuje vsa vprašanja v zvezi s sta- novanjskimi problemi, vprašanja komunalne ureditve kraja, asfaltiranje naselij ali posameznih cest, načrtuje izgradnjo novih cest, daje soglasje k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za novogradnjo stanovanjskih ali drugih objektov, organizira odvoz smeti in fekalij in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki so povezana s komunalno ureditvijo kraja. 2. KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA Tudi ta komisija ima zelo razširjeno področje dela. Obravnava vse prošnje občaiiov za dodelitev socialnih podpor, za dodelitev rejnin, predlaga odpis ali delni odpis davščin ali drugih obveznosti občanov, prispev- kov za starostno zavarovanje kmetov in rešuje tudi vsa druga socialna vprašanja na področju krajevne skupnosti. 3. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA. Komisija skrbi za zakonitost sprejemanja samo- upravnih aktov krajevne skupnosti, obravnava samo- upravne sporazume, ki jih krajevna skupnost podpisu- je ali sopodpisuje z posameznimi interesnimi skupnost- mi, daje pripombe k odlokom skupščine občine ali drugim aktom. V okviru konference krajevne skupnosti sta še ko- misija za narodno obrambo ter komisija za civilno zaščito. Ti dve pa sta podrejeni direktno krajevni konferenci. Svet KS pa je pred kratkim ustanovil tudi po- sebno komisijo za izdelavo srednjeročnega programa razvoja kraja. Do sedaj se je vse delo odvijalo le na prostovoljni bazi, z dobro voljo posameznikov, ki so administrativ- na dela opravljali zgolj kot amaterji in v večini pri- merov brezplačno. Le večje krajevne skupnosti so ime- le plačane profesionalce — tajnike. Sedanji način dela pa bo tudi v večini krajevnih skupnosti zahteval stro- kovno sposobnega človeka, da bo opravljal vsa admini- strativna dela — od sklicevanja sej konference, sveta, komisij in delegacij ter vodenje zapisnikov in izvrše- vanj vseh sklepov, sestavljanje različnih poročil, dopi- sov itd. To pa pomeni, da dosedanja sredstva, ki jih je krajevna skupnost sprejemala kot dotacijo od skup- ščine občine, v nobenem primerzi ne bodo zadostovala. če upoštevamo, da ima krajevna skupnost zaradi povečanega administrativnega poslovanja precej več stroškov, kot jih je imela v prejšnjem sistemu poslo- vanja, da mora redno vzdrževati vse ceste na svojem področju, da mora kriti vse stroške porabe električne energije za javno razsvetljavo, ki pa zaradi podražitve električnega toka vedno naraščajo in da mora vsaj delno sodelovati z lastno soudeležbo pri nekaterih komunalnih delih, potem bo potrebno povečati dotok sredstev. Posebno še zaradi tega, ker bo potrebno ob tako organiziranem delu misliti tudi na plačilo nagrad za strokovno administrativno poslovanje krajevne skup- nosti. (KONEC PRIHODNJIČ) št. 49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 NOVI TEDNIK MED DEi£^ KONJICE: IZVOLJENE DELEGACIJE v nedeljo smo obča- ni volili splošne dele- gacije za skupščine sa- moupravnih interesnih skupnosti. V konjiški občini so zabeležiU lep volilni rezultat — kar 96,7 o/o vseh volilnih upravičencev (iz pro- centualnega izračima so izvzeti tisti volilci, ki služijo vojaški rok in tisti, ki so začasno zaposleni v tujini) je prišlo na volišča. Da- nes objavljamo imena članov splošnih dele- gacij krajevne skupno- sti Vitanje, Loče in Zreče. V Vitanju so volili 13-člansko splošno de- legacijo. Člani delega- cije so: Marija Hrovat, Ignac Javornik, Vlado Fric, Konrad Kajtna, Viktor Jager, Danica Klemene, Florijan Sev. šek, Ivanka Založnik, Ivan Rošer, Karolina Petelinšek, Alojz Gor- njak, Karolina Rošer in Božo Zlodej. Sploš- aa delegacija loške kra- jevne skupnosti šteje deset članov, člani de- legacije so: Anton Ko- larič, Franc Kovačič, Vili Kovačič, Franc Mali, Martin Močnik, Zvonko Nalitigal, Ivan Polh, Terezija šmid, Franc štefanič in Nada štibler. V zreško dele- gacijo pa so izvoljeni naslednji člani: Kari Kuzman, Jože Felici- jan, Štefan Grossman, Ivan Brglez, Ivan Pe- telinek. Jelka Košir, Justina Felicijan, Jože Kovše mL, Zofka Pa- vlic, Vlasta Kapun, Štefka Juhart, Marin- ka Kovše, Franc Rav- ničan, Emil Lajh in Mira Zupančič. D. S. SEJA IS Zjutraj so se sestali na deseti seji člani iz- vršnega sveta skupšči- ne občine Slovenske Konjice. Razpravljali so o osnutku družbe- nega dogovora o raz- porejanju dohodka in osebnih dohodkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne po- rabe v letu 1975. Obra- vnavali so tudi pred- log rebalansa občin- skega proračuna za le- to 1975, razpravljali pa so še o predlogih od- bora izvršnega sveta za kmetijstvo in finan- ce. D. B. CELJE: SKUPŠČINI KZA v soboto, 14. 13. ob de- veti uri bosta v dvorani Narodnega doma v Celju dve skupščini Klubov zdravljenih alkoholikov: Peta letna skupščina KZA Celje — center in druga letna skupščina KZA Dol- go polje. Obe skupščini bo- sta volili nove organe skupščine, podali bosta obračun svojega .ie'a, re- ferat pa bo imel predstoj- nik nevropsihiatričnega od- delka celjske bolnišnice dr. Zvone Lamovec. Z. S. POSVET DELEGATOVV CELJU IZMENJA V A IZKUŠENJ Prejšnji teden je bilo v Celju po- svetovanje delegatov zbora združenega dela skupščine SR Slovenije o funkci- oniranju delegatskega sistema. Posvet je vodil predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Štefan Ne- mec. Uvodno besedo je podal Boris Ro- sina, tajnik občinske skupščine v Ce- Iju, ki je nanizal nekaj izhodiščnih mi- sli, na katere so nato delegati navezali svoje razprave. Boris Rosina je dejal, da se skupine delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela repub- liške skupščine, še niso uspele povezati z delovnimi ljudmi v bazi. Tudi in- formiranje delegatov še ni zaživelo ta- ko kot bi moralo. Temu je precej kri- vo tudi obsežno gradivo, ki ga dobi- vajo delegati iz republike in si ga je mogoče dodobra spoznati glede na ob- sežnost problematike in čas, ki je po- treben za študij gradiva. Kot prva je na posvetovanju de- legatov razpravljala DANICA BRES- JANAC, članica skupine delegatov za gospodarstvo. Dejala je, da so bili de- legati sprva presenečeni nad količino gradiva, ki so ga prejemali pred svako sejo republiške skupščine. Delegatom je primanjkovalo časa za to, da bi za mnenje o določenih vprašanjih pov- prašali člane delegacij v celjskih TOZD. In zato se vsiljuje vprašanje, ali je sta- lišče, ki ga zavzame skupina delegatov in ga posreduje v rupubliški skupšči- ni, res stališče celjskega gospodarstva. Danica Bresjanac je dejala, da dele- gati zagotovo poznajo teoretično osno- vo delegatskega sistema, da pa ne ve- do, kako bd zastavljen koncept izpelja- li v praksi in tako vsebinsko spremeni- ti samoupravni odnos delavcev v zdru- ženem delu. v razpravo se je vključil tudi JOŽE GLUK, vodja skupine dele- gatov kulturno-prosvetnega področja. Vprašal je, ali ne bi bilo bolje, če bi imele skupine delegatov nekakšen pos- lovnik ali bolje priročnik, ki bi jim pomagal pri njihovem delu. Problema- tična je tudi prisotnost na sejah, kjer se delegati pogovarjajo o gradivu in zavzemajo določena stahšča preden po- šljejo na sejo republiške skupščine. Delegati namreč neopravičeno izostaja- jo s sej, kar brez dvoma zmanjša kvaliteto dela celotne skupine aelega- tov. IGOR PONIKVAH, vodja skupine delegatov državnih organov, je podal zanimivo rešitev, s katero si delega- ti znotraj skupine olajšah delo. Dejal je, da je nemogoče poglobiti se v pro- blematiko vseh področij, ki jo prina- ša gradivo. Zato so si delegati ^' skupi- ni delegatov državnih organov razdeh- 11 delo tako, da po osebnem zanima- nju in interesih študirajo gradivo in o njem podrobneje poročajo ostalim čla- nom skupine. Delegati so razpravljali še o informi- ranju, o vprašanju amadmajev, o rela- ciji med skupino delegatov in republiš- ko skupščino in obratno — o relaciji skupine delegatov z delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah. Posvet dele- gatov se ni zaključil s sprejetimi skle- pi, njegov namen je bil predvsem ta, da bi se delegati skupaj pogovorili o vseh tistih zadevah, ki zavirajo učin- kovit razvoj delegatskega sistema. Pos- vet je svoj namen dosegel. DAAOANA STAMEJČIČ VELENJE: ENERGIJA JE PROBLEM Vinko Gustenčnik bo delegat velenjiske občine: na 7. kongresu „Zveze sdndikatav Jugoslavije. Viniko" Gustenčnik je zaposlen v REK že 13 leto, trenutno pa je vodja strojne službe v rudniku lignita. Ni čudno, da bo na kongresu razpravljal predvsem o problemih rudarstva v Slovenij-i pa tudi speci- fičnih problemih velenjskega rudnika. »Težave, s katerimi se srečujemo v rudarstvu, so velike, želimo hitrejših investicijskih vlaganj v rudarstvo in energetiko na sploh, saj vemo, da ti dve panogi zaiostajata za razvojem ostale indu- strije. Tudi opremljenost naših rudnikov je slaba in bo v nekaj letih brez večje m.ehanizacije postala kritičma. Vse večji problem v rudtarstvu postajajo tudi delavci, saj je delavcev, ki so pripravljeni delati v jami, vse manj. v Velenju sicer položaj ni kritičen, saj smo vsaj deblo mehanizirani. Vendar ob velikih potre- bah po premogu in energiji tudi naša opremlje- nost ne zadošča več. Že sedaj naše dobave pre- moga zaostajajo za potrebami v industriji in široki potrošnji. Poseben problem pri dobavah rudarslke •opreme so tudi carine na uvoz te za rast energe- tike prepotrebne opreme. V razpravi se bom do- taknil še vprašanja skrajšanja vojaškega roka za delavce v rudnikih. Verjetno bo poleg t.eh vprašanj na kongresu treba razčistiti tudi bolj splošna. V razpravi zato ne bomo mogli mimo ukrepov za stabilnejše go- spodarjenje, hitrejšo gospodarsko rast, izboljšano likvidnost in podobno. Menim, da bo 7. kongres ZSJ prelomnica v delu jugoslovanskih sindikatov.« Loj-^/e Ojsteršek BESEDA SAMOUPRAVLJALCA Ko sva tisto popoldne pričela klepet ob skode- lici kave v njegovem pri- jetnem domu v Škof j i va- si, mi je Martin cepin za- upal, da ima rad kemijo. Zato. ker daje toliko mo- žnosti za odkrivanje no- vih zakonitosti v obdelavi raznih snovi in kemičnih elementov. Martin dela v Cinkarni — v tej tovarni, ki je po- stala za Celje tako nepo- grešljiva, čeprav smo nič- kolikokrat nergali Jiad njenim nadležnim dimom tn še v dobi starih cmko- vih peči nad neznosnim smradom, ki se je vil nad Celjem in okolico, je po- stala Cinkarna nepogreš- šljiv del našega mesta. V njej je torej Martin že od leta 1952, ko je prišel iz tovarne odej v Škof j i vasi, še prej pa je odslu- žil vojake. »Delal sem pri peči. Po- vem vam, da hujšega si ne morete mishti. To je bil pekel. Bilo je življe- nje v ognju. Danes sem skupinovodja v Humovi- tu, kjer predelujemo zem- ljo za lončnice, lu smo bolj sami starejši.« Martin je član central- nega delavskega sveta in delegat delegacije za zbor združenega dela v občin- ski skupščini, je v svetu krajevne skupnosti, dela pri sindikatu in že vrsto let je nepogrešljiv gasilec v škof j i vasi, kjer ga do- bro poznajo mladi gasilci. Več let se namreč ukvar- ja z vzgojo pionirjev in mladincev v gasilskih vr- stah. Pobaral sem ga, kakšna se mu zd'i razlika v polo- žaju delavca iz let, ko je prišel v Cinkarno, in da- nes. »Moram reči,« je dejal, »da je razlika zelo v^elika. čeprav smo že imen tak- rat samoupravljanje — preko delavskega sveta, se tisto samoupravljanje ne more primerjati z današ- njo obliko temeljnih or- ganizacij združenega de- la. Bih so časi, ko si de- lavec nikakor m mogel zboljšati položaja. Pri pe- či nismo mogli pričako- vati drugega, kakor delo v ognju, kot sem že v začetku rekel. Danes pa se vsedemo skupaj m kak- šno rečemo. Res, da naj- večkrat o osebnem dohod- ku, se pravi, o plačah, a kaj ne bi, ko pa cene tako rastejo. Toda ne sa- mo zaradi tega -- zanima nas namreč ustvarjeni de- lež in kam bo šel. V toz- du smo zdaj kot družina. Bolje snu) o vsem infor- miram pa tudi sami na osnovi teh informacij laž- je razpravljamo in daje- mo svoje predloge. In še nekaj moram poudariti: pri nas imamo tudi zelo dober sindikat, dobro smo povezani in solidar- nost je med nami razvita. »Kako in do kolikšne mere pa se zavedajo de- lavci možnosti za samo- upravljanje, za svoj de- lež v njem?« »Brez pretiravanja po- vem, da se delavci zdaj vedno bolj in bolj zave- dajo te možnosti ali pa dejstva, 'da so samouprav- Ijalci in da morajo temu primerno delati. Ne samo na svojem delovnem me- stu, ne samo za učinek, za katerega so neposred- no plačani, ampak mora- jo delati na splošno v do- bro vseh. To se zelo čuti predvsem v okviru posa- meznega tozda.« »Kako se pri vas tozdi v Cinkarni »med sabo gle- dajo?« »Ce sem odkrit, od za- četka smo imeli vtis in bili smo prepričani, da drug drugemu nekaj jem- ljemo. Namreč, nobenega šišmaša ni več. Vsak ve, kaj mora delati, vsak tozd je zase odgovoren. Počasi, a vztrajno se seli v nas prepričanje, to so podkrepiM tudi dobri re- zultati dela, da so le vsi tozdi skupaj spet ena dru- žina. Da smo pod eno streho in ne sme Končno biti vseeno enemu tozdu, kaj bo z drugim, čeprav se seveda na sestanku v našem tozdu kdaj tudi na kakšni seji med seboj skregamo, a do dokončne- ga dogovora le pride in tako mora biti!« »Ste delegat delegacije za zbor združenega dela v občinski skupščini. Ste za- dovoljni z gradivom, ki ga dobite pred sejo skup- ščine? Ali se delavci, vaši tovariši, zanimajo za vaše delegatsko delo? S kak- šn'imi vprašanji pridejo do vas?« »Gradivo za skupščino je dobro pripravljeno, če- prav takoj poudarjam, da bi lahko bilo večkrat eno- stavneje in razumljiveje napisano. Mislim pa, da ga je tudi preveč. Ne da ne bi imel časa to doma vse prebrati. Na seji ni časa vse enakovredno ob- delati. Ljudje postajajo utrujeni. Manj točk dnev- nega reda bi moralo biti, pa bi bilo dosti lažje. Mo- ji sodelavci prihajajo k meni, vprašanja so raz- lična, a največ o plačah!« »Kako gledate na delav- sko kontrolo in kakšna je, kako jo čutite v nepo- sredni proizvodnji?« »Delavska kontrola je pri nas »od hudiča«. Mo- goče tudi zato, ker jo vo- di Jože Horvatin, fant od fare, ne pozsna nobene protekcije tn kompromi- sa. Delavci ga zelo spo- štujemo in uživa velik ug- led med nami.« »Kako ste obveščeni? Družbena prehrana, ozim- nica?« »Obveščeni smo dobro, saj imamo poleg našega tovarniškega glasila tudi vsaj enkiat mesečno se- stanek, kjer se pogovori- mo o tekočih problemih. Tudi ozimnica je bila le- tos dobro organizirana, družbena prehrana pa moram reči — ni najbolj- ša. Po mojem bi morah dajati kranjske klobase na vago, ne pa na koma- de. Se mi kar zdi, da ta- ko ne dobimo tistih dek mesa, ki nam pripadajo za maUco.« Tako in še drugače sva drobila bese^ie z Marti- nom Cepinom. Ce bi bil še enkrat mlad, je dejal, bi šel za kmetijskega teh- nika. To ga najbolj veseli. Pravi, da s kemijo še naj- dlje prideš. DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 12. december 1974 TEDEN DOMAGEGllilLIllli CELJE Pred začetKom tediia do- mačeg-i filma smo kar na ulici zaustavil! nekaj mimo hitrih Celjanov in jih po- prosili, da nam bi o tej ve- liki kuliurm manifestaciji po- vedali svoje mnenje. Na vpra- šanje, kaj menijo o t«dnu domačega f.lma in kaj le-ta predstavlja za naše mesto in še prav posebej za Ce- ljane, so nam odgovarjale gospodinje, uslužbenci, de- lavke, dijaki . . . »Veseli me, da bomo v Ce- lju v tako kratkem času lah- ko videii toliko dobrih slo- venski! in jugoslovanskih fil- mov. Seveda si vseh ne bo- mo mogli ogledati, lahko pa bomo, če si bomo pravočas- no preskrbeli vstopnice, vi- deli vs*> tiste filme, ki si jih zares žehmo (gledati. Izbira je velika, ne spomnim se si- cer naslovov vseh teh glav- nih filmov, čeprav sem pK) radiu slišala tudi o reperto- arju. Vem predvsem to, da bo ta teden tudi velik praz- nik za otroke, saj bodo men- da v kinu Dom vrteli same mladinske filme. Ja, če se ne motim, Kekca in še ne- katere druge. Za otroke bo to v teh predpramičnih dneh kar lepo darilo.« »Vem^ da bo v Celju ta te- den po Klnodvoranah menda precej živahno, da bodo vr- teh same najbolj znane do- mače filme, no, saj ravno tukaj nad nami visi trans- parent . . . Ne, kaj več pa o tem kulturnem dogodku za- res ne vem. Ce bodo na pro- gramu 7,an:mivi filmi, si bom katerega izmed njih prav go- tovo ogledal. Prav je, da bo- do ti filmi predvajani v Ce- lju, saj je tako večina dini- gih kulturnih in zabavnih pri- reditev le v Ljubljani.« »Zadnji čas je že, da da- mo na naših platnih malo več prostora prav domačim f Imom. pa naj bodo to slo- venski ali pa jugoslovanski. Vzemimo za primer samo Užiško republiko, ki jo je celjsko občinstvo izredno le- F>o sprejelo in Je ta film po- stal menda celo ljubljenec celjske publike. Teden, ko si bomo laliko ogledali naj- boljše stvaritve slovenskih in jugoslovanskih umetnikov, je mestu Celju zelo potreben, še pose!jej za mlado in naj- mlajšo publiko, ki ji je film- ska vzgoja že nujno ix>treb- na. Preveč mladine je pred platni slabih kavbojskih in ljubezenskih filmov, zato bo ta ted^n mladi publiki, če ga bo seveda znala izkori- stiti, veliko pripomogel k oblikovanju filmskega o-ku- sa.« »Mnogo teh filmov, ki jih bomo .meh priložnost gle- dati v tem tednu, je v Celju že bilo KLljub temu bi si ra- da še enkrat ogledala filme: Balada o trobenti in oblaku. Ne joči Peter in še nekatere druge. Mislim, da je to za Celje prijetna f>opestritev kulturnega življenja. Saj res, videli bomo lahko tudi Gim- nazijko, ki so jo menda po- sneli Celjani. Tudi ta film bi zelo rada videla, še pose- bej zato. Ker je nastal v Ce- lju in Ker pK>znam nekatere Igralce .v gledališča, ki na- stopajo v Gimnazijki.« »Slišal sem nekaj o do- mačih fiimih, vendar ne vem nič natančnega. Le redkokdaj grem v kino, saj imam doma televizor, tam tudi vrtijo raz- ne filme, pa raje gledam kar doma. Morda bi si šel ogle- dat kakšen partizanski ali pa vojni film, le najraje gledam, toda navadno niti ne vem, kaj vr..jo j>o naših kinema- tografih. Morda se res pre- malo zanimam, ampak tele- vizor mi kar zadošča .. .« »Hodim še v osnovno šolo, v 8. razred. Na teden doma- čega filma so nas še posebej opozorili v šoli. Lahko si bo- mo ogledali najboljša dela Franceta S-tiglica, ki bo tudi sam prišel v Celje. Prišli bo- do tudi nekateri znan: igral- ci. Filmski delavc- m ustvar- jalci pa nas bodo obiskali na šolan.« »Ne, o tem pa ne bi zna- la nič povedati. 2e nekaj let je minilo, odkar sem bila nazadnje v kinu. Ni časa. Služba, dom, družina in obrat- no. Žal tudi domačih filmov ne poznam. Zadnjič sem gle- dala Ud televiziji slovenski film: Ko pride lev . . .! Cisto nič mi ni tyil všeč!« »Še veliko vode bo prete- klo, predno bo celjska publi- ka, žal, še posebej mladina, znala oconit;, kateri film je dober zares dober, pa naj si bo domač ali tuj in ne bo tako brezglavo drvela v ki- nodvorane, ko bodo vrteU kakšen krvav vestem ali pa poceni liubezensko zgodbico. Prav zato mislim, da bi Ce- ljani potrebovali še več ta- kih »tednov«. Vendar pa je za tak pomemben kulturni dogodek, kot je prav teden domačega filma, po mestu premalo plakatov, premalo obvest.l, saj smo zadnje ča- se ljudje navajeni prebirati plakate, še posebno nam ti pritegnejo pozornost, če so za oko prijetm, jasni in v lepih barvah.« Tako so nam pripovedova li Celjana o tednu domačega filma, ko smo jih zausta\ili na pot; po nj:hovih vsakda- njih opravkih. MATEJA PODJED Iztok, Zdenka, Radovan in Zvonko so dijaki 4. b razre- da na celjski gimnaziji. »Tedna, ko si bomo lahko ogledali same domače filme, se lelo veselimo. Ža Cel,je je to izredno pomemben dogo- dek, saj razen zares dobro organiziranega pevskega festi- vala, drugih večjih kulturnih manifestacij v Celju ni. Vsi štirje si bomo premicrske filme ogledali kot člani strokov- ne žirije občinstva. Filmski okus celjske publike ni na za- vidljivi višini, zato je tak teden domačih filmov za Celjane, ki vse preveč radi gledajo kavbojske in krvave filme nasilja, še posebno koristen. Upajmo, da bodo kinodvorane polne.« Celje je tudi na zunaj spremenilo podobo ob Tednu domačsga filma. Na posnetku je izložba Tkanine, ki je spreje- la pokroviteljstvo nad premiere filma Matjaža Klopčiča »Strah««, ki bo na sporedu zadnji dan tedna. Foto: D. Medved Nocoj bo v kinu Metropol premiera Gimnazijke irnatersKcga sreclnjevietrainega igranega filma v bar. vah in v režiji Stanka Josta. Ekipa filma bo pre- jela darilo revije STOP in sicer plastiko stopovega prstana, ki jo je izdelal akademski kipar Janez Bolj- ka. Nocojšnja predstava je tudi uvod v pričetek Tedna domačega filma v Celju in obenem v praz- novanje 30-letnice jugoslovanskega filma. Foto: S. Busič O TEDNU FILMA SO REKLI Sandi Krošl Celjski teden domačega filma je brez dvoma ena največjih in najpomemb- nejših kulturnih manife- stacij ne samo za mesto Celje, temveč za vso re- publiko. Iniciatorjem in organizatorjem gredo vse čestitke, saj nam v krat- kem času in na enem mestu omogočajo pregled večjega dela domačih film- skih dosežkov, letos pa še dodatno pregled šti- gličevega filmskega opu- sa. To je brez dvoma ve- lika dragocenost in upam, da bo celjska filmska pu- blika pripravljena s pol- nimi dvoranami nagradi- ti tako filmske ustvarjal- ce, kakor tudi organiza- torje Tedna slovenskega filma. i DRAVSKE ELEKTRARNE I i MARIBOR I j ENOTA PRENOSA PODLOG, » i 63311 Šempeter v Sav. dolini I I 1 I »! I objavlja a ! naslednja prosta delovna mesta: ■ i 1. STIKALEC S. i i 2. 2 SAMOSTOJNA I I ELEKTROMONTERJA \ I za delo v skupini za v7.aržeMzni3 " j daljnovodov ^ I 3. ELEKTROMONTER ] \ daljnovodov I i za delo v skupini za vzdrževanje I i 4. MATERIALNI \ I KNJIGOVODJA I ! POGOJI: s ! pod 1.: tehnična srednja šola elektro stroke in « I 4 leta prakse ali ot delovnemu človeku krajšali in 'epšali, da jo bo čimprej obvladal, pa seveda spoznal, da mora ho- diti po njej. Zato menim, da je novo zastavljeni program Likovnega salona ena od možnosti tega obveščanja. DRAGO .MEDVED Peter Matko: Rudniška separacija VELENJE Pri Zvezi kulturno pro- svetnih organizacij občine Velenje že vrsto let deluje klub likovnih ustvarjalcev šaleške dohne, ki združuje okrog 20 likovnikov. Med njimi je en sam, ki se lju- biteljsko in tudi poklicno v službi ukvarja s kiparstvom. V klubu so včlanjeni mladi in stari najrazličnejših po- klicev, od pravnika do di- rektorja, od vratarja do uči- telja ter dijakov in upoko- jencev. Tokrat je klub likovnikov v počastitev dneva republi- ke pripravil v prostorih ve- lenjske knjižnice razstavo štirinajstih slikarjev in ene- ga kipjrja. Vsakoletni pre- gled likovne bere pa je tudi vse, kar lahko klub nudi svojim članom. Skupno je 15 razstavljalcev pokazalo 32 slik v različnih tehnikah, 7 kiparskih del v lesu in kot posebnost 6 v bakru tol- čenih reiefov. Večina del je na povprečni amaterski rav- ni, kar je razumljivo, saj je za večino slikanje le konji- ček, ki sprošča človeka cd vsakodnevnih težav. Med razstavljale! je nekaj takšnih avtorjev, žai so ti v manj- šini, ki na vsaki razstavi znova presenečajo s kvali- teto, kar velja še zlasti za nekateis mlajše, ki jim ver- jetno slikanje pomeni ne- kaj več. V tej pisani drušči- ni najrazličnejših poklicev je en sam akademski slikar, ki pa je koncem koncev v bistvu tudi amater, saj slika le v prostem času. Za pro- fesionalca bi lahko šLeU le edinega kiparja, ki je, če- prav brez vsake likovne izo- brazbe, plačan od Rudarske- ga šolskega centra Velenje zato, da vsak dan v službi kipari. Leseni kiparski umo- tvori pa so zato last zavo- da, ki mu daje redno meseč- no plačo. Med kvalitetnejše stvarit- ve lahko štejemo slike Ari- stida Zornika, Alojza Zavo- lovška, Miša Skornška, Ar- pada Šalamuna, Marjana Vo- diška in Vlada Valenčaka, ki že vrsto let redno raz- stavljajo na klubskih raz- stavah m se tudi sicer tru- dijo ali vsaj težijo k rie- nehnemu izpopolnjevanju. Predvsem pa so presenetili trije dijaki Alojz Sedovnik, Peter Matko in Andrej Krev- zel. še zlasti je viden napre- dek pri Matku, ki je v sli- karskem izražanju povsem samostojna osebnost, tako glede motivov v katerih sprošča vso svojo fantazijo, ki ji daje poudarek s svoj- sko barvno skalo in močni- mi rjavo zelenimi tonskimi kontrasti. Zan.mivi so tudi v bakru tolčeni reliefi, s ka- terimi se uspešno uveljavlja Danilo Torej. Jože Svetina je pokazal štiri podobe že znanih različic iz cele vrste naivno obdelanih otroških likov. Omeniti velja še veliko oljnato sliko Miša Skornša- ka, ki prikazuje semanji dan aU kakor je avtor sam ime- noval svojo sliko »Velenjski Ponte Roso« Na razstavi so- deluje z oljnatimi slikami še Ivo Gorogranc, Marjan Ma- rinšek m Ivan Pepelnik, ■ ki je edini upodobil rudarje v podkopu. Mladi, komaj 22-letni ki« par, Milo j ko Kumer, je raz- stavljal nekaj večjih in manjših Kipov v lesu. Brez dvoma je kiparjenje oziro-. ma direktno rezanje v les zahtevno delo, ki ga Ku- mer do neke mere z ozi- rom na nekajletno prakso že obvlada. Njegova dela kot Mati z otrokom, Deklica z golobom in figuralna kom- pozicija, ki prikazuje kova- nje konja, so pred avtorja postavila dokaj zahtevno na- logo in bi jo lahko označil kot spopad s snovjo, ki jo je Kurher razmeroma uspeš- no rešil, če pri tem upo- števamo še to, da je les podvržen tudi drugim vpli- vom, dobi Kumrovo delo v zvezi s tem še posebno prednost. Ob zaključku bi omenU še to, da naj bi klub v bodoče organiziral svojim članom, morda vsaj v zimskih mese- cih, možnost izpopolnjeva- nja pod vodstvom likovnega pedagoga, kar bi vsekakor dvignilo kvalite^.no rav^n vsaj posameznih mlajših ustvarjalcev, ki imajo v sebi veliko hotenja za likovno usvarjanje. Vsakoletna raz- stava, ki jo klub omogoča svojim članom, je vsekakor mnogo premalo tako pri vzgoji likovnega naraščaja še s posebnim ozirom na to, da morajo imeti razstave tudi vzgojni pomen v likov- nem osveščanju obiskoval- cev. > V. KOJC CELJE: lADmi KONCERT Koncertna poslovalnica s sode- lovanjem Glasbene mladine zaklju- čuje leto 1974 s koncertom zname- nite italijanske pianistke Laure de Fusco iz Rapalla 18. XII. Mlada pianistka (rojena 1946 v Castell- mmare di Stabia) je že s 16. in 17. leti osvajala prve nagrade na na- cionalnih pa tudi mednarodnih tek- movanjih mladih pianistov v Neap- lju. Torinu in Seragni. Naslednja leta je koncertirala z velikim uspe- hom po vsej Italiji, pa tudi v Švi- ci, Danski, Belgiji, Franciji, Avstri- ji, Nemčiji in Južni Ameriki. Pri nas koncertira prvič. Poleg Celja bo obiskala tudi Ptuj, Ljubljano in Koper. Umetnica bo izvajala zelo zani- miv program. V prvem delu bo igrala Clementijevo Sonato »Dido- ne Abbandonata<< in Lisztovo Špan- sko rapsodijo, v drugem pa Pro- kofjevo Suito in znamenito delo Stravinskega: Petruška. To bo letošnji trinajsti večer- ni in petindvajseti mladinski kon- cert v organizaciji koncertne po- slovalnice. Brez teh dveh zadnjih koncertov je poslušalo večerne koncerte 3463, mladinske pa 7301 obiskovalcev, vsekakor lepo števi- lo koncertov in poslušalcev, kar potrjuje pravilno koncertno poli- tiko. V vsak dom NOVI TEDNIK 10. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 12. december 1974 pisma OZNAKA ULIC Zaradi naglega sajenja mestnega območja si ime- novanja novih olic, zla- sti v naseljih Jstrožno, Lava, Hudinja, je precej šnja neinlormiranost tako Celjanov ko't okoličanov o legi posameznih ahc in cest. Zato predlagam, da bi Novi tednik, ki ima precejšen krog bralcev, iz dal na hrbtni strani vsa- koletnega koledarja, ki je priložen novoletni številki, plan mesta z označbo vseh ulic in cest ter z vrisani mi posameznimi važnejši- mi zgradbami in .nstituci- jami. S tem bi storili veli- ko uslugo z\'estim naroč nikom Ln bralcem Novega tednika in povečah njego vo novoletno naklado. ZINKA SRDIC Pohlinova ulica i, Celje Odgovor: Draga tovar'iši- ca Zinka, priznati mora- mo, da je predlog zelo za- nimiv, vendar ga žal, le- tos ne moremo več izpe- ljati. Prav gotovo pa bo- mo to storili drugo leto. PISMO IZ PODKRAJA Sem naročnik Novega tednika in v njem več- krat zasledim kakšne član- ke o starejših ljudeh, ki kljub letom še vedno de- lajo na svoji zemlji, ali pa kako drugače aktivno živijo. Všeč mi je, da se jih v vašem tedniku ce- sto spomnite, jih obišče- te in o njih seveda tudi pišete. Tudi pri nas v le- pem Podkraju živi 83-let- na ženica, ki čisto sama gospodari na svoji kmeti- ji. Mož ji je umri, edini sin se je poročil v Savinj- sko dolino. Vsa težka kmečka opravila naredi sama. Okopava, novi težke koše in skrbi za kravo in prašička. Mislim, da bi jo bilo vredno obiskati in tudi o njej napisati nekaj vrstic. V Podkraj lahko pridete iz dveh smeri: preko Andraža ali pa iz Pes j a. ODGOVOR: Hvala za pisemce in za naslov te ženice, ki ga bomo shranili in morda se res kdaj oglasimo v vašem lepem Podkraju. ■ škoda, da ne vemo, kdo nam je to pismo poslal, . saj ste se pozabili pod- pisati. Oglasite se nam še j kaj, gotovo je v vaši va- - si še kup zanimivosti, sa- mo podpisati se ne poza- bite. NEMIRNI SEN KOZJANSKEGA ZMAJA Takšen naslov sem si izbral za moj odgovor Vam, tovariš Valenčak, ker menim, da še vedno drži. Sicer pa, pojdiva po vrsti. Saj veste, pri vsaki stvari mora biti red. Najprej: na Vaše obtož- be odgovarjam v prvi vr- sti kot novinar Novega te- dnika in Radia Celje in drugič, kot nekdanji ob- čan šmarske občine, kot Kozjanec. Kozjanski pro- blemi so mi že od nek- daj zelo znani!! Začniva. Nisem priletel v Kozje z željo, da kar naenkrat zgrmi množica Kozjanov na kup. Res pa je, da še nikjer v občini pa tudi drugje nisem imel takšnih težav z zbiranjem podatkov o problomih pa o splošnem življenju kra- ja kot v Kozjem, čeprav sem bil takorekoč v sle- herni, četudi fiajbolj od- maknjeni vasici na šmar- skem. Zaradi člankov in reportaž pa sem bil že velikokrat v Kozjem in skoraj vedno sem »zvi- šel«. Verjetno najbrž tudi vi in nekateri vaši roja- ki menite, da novinarji prihajamo na izlete v Kozje in da nimamo kaj drugega početi, kot ob re- ko vati. Dogovori o pisanju v Kozjem so se ponavadi skrhali. V Kozjem, drug- je praviloma ne. Zakaj prav v Kozjem? In naprej: O skregano sti Kozjanov, o strahu dajati izjave . . .? Tega ni- sem pisal kar tako, ker tega ne delam. Čudi pa me nekakšno nerazumlji- vo vzdušje, ki ga nisem nikjer doslej doživel: vsak se izogiba Karkoh pove- dati o svojem kraju. To, po njihovih izjavah, lahko narede le pristojne osebe. Tudi o tem, ali bo jutri v Kozjem sejem ali ne (četudi jih ni). Po več- kratnem spraševanju do- bi človek občutek, da je dajanje kakršnih koli iz- jav pač monopol posa- meznikov. Da je tako, lahko navedem priče. O sodelovanju med Kozjem in Lesičnem samo to: ni še tako dolgo, ko je lokalpatriotizem »posa- meznikov« kot pravite, igral zelo pomembno vlo- go v odnosih med obema krajema in da je pravza- prav naša generacija bila tista, ki je te spore pre- segla. To si upam trditi in tudi dokazati!! Zal pa to niso bili le posamez- niki . . . Lahko bomo le srečni, da bo to »sodelovanje« nekoč sodelovanje na vseh področjih. Kako torej obravnavati kozjanske probleme? Ta- ko kot žele nekateri ali kot jih vidimo? Očitate mi tendencioznost. Ten- dencioznost je huda reč, še posebej tam. kjer ti nihče noče dajati izjav. Upam in želim, da poslej ubogega kozjan- skega zmaja ne bomo več gnjavili z »tendencioznimi besedičenji o kozjanskih problemih. Kakšna sreča ali nesre- ča, da ne more dajati iz- jav .. . Morda pa se bo našel kdo, ki mu je o Kozjan- skem znano vse in bo po- tem govoril. Ali pa se je že, kdo ve!? MILENKO STRAŠEK MED PACIENTI NA DOBRNI Zdravilišče Dobrna leži na 395 m nadmorske vi- šine, 18 km severovzhod- no od Celja v neposred- ni bližini idilične vasi Do- brna. S svojimi zdravili- škimi objekti, sredi nego- vanih parkov in smreko- vimi gozdovi, ugodne le- ge, prijetne klime, spre iiodi v slikoviti okolici in pa kopanje v termalni vodi, je zdravilišče izred- no privlačno za oddih in rekreacijo ter zdravljenje za vsakega še tako zah- tevnega turista ah paci- enta. Ko sem se pogovarjal s pacienti, sem dobil vtis, da je počutje le-teh zelo zadovoljivo. Gre za nego bolnika, vljudnost, pozor- nost, humanost, pa tudi zdravstveno vzgojo, ki ob- likuje človekovo miselnost v odnosu do zdravja pa cientov. Precejšen prispe- vek k počutju bolnika je tudi kakovostna in koli- činsko zadovoljiva hrana, ki jo pripravlja kuhinja tega zavoda. Ta dejstva izpričujejo tudi izjave pa- cientov. Vlado Steolovnik je po vedal takole: »že ob sa- mem sprejemu oziroma zdravstvenem pregledu pri dr. Kajičiču, me je njegova pozornost prese- netila,' saj me je v vljud- nostni in zgoščeni obliki opozoril na vse najpo- membnejše momente, ki so potrebni za človekovo zdravje. Sicer pa je vse osebje prijazno in vljud- no, tako da vsako boleči- no lažje prenašam. Niti enkrat v 21 dneh nisem opazil nehumanih odno- sov. Vse zdravstvene te- rapije so name vplivale odlično, tako da se prav dobro počutim. Tudi s hrano sem zelo zadovo- ljen. Čeprav sem plačal 50 ii/o sam, mi ni žal, da sem iskal zdravstveno po moč v tem zavodu« Tovarišici Vikica Rubin in Marjana Svetina pa sta izjavili: »V iX)brno prihajamo tudi pacienti, ki smxO bili operirani na hrbtenici in tu nadaljuje- mo zdravljenje. Fiziotera- pija, masaža, vaje in ko- peli v bazenu z naravno toplo vodo, vplivajo na vsestransko razgibanost telesa in prijetno počutje. Že po dvotedenski tera- piji večinoma vsi odloži- mo begle. Za pomoč in razumevanje pa smo dol- žni zdravstvenemu in go- stinskemu osebju iskreno zahvalo.« Ob takem ugodnem po čutju bolnikov v zavodu ni čudno, da se število gostov iz leta v leto ve- ča, saj so morah letos odpovedati kar 4 tisoč rezervacij. Zato razprav. Ijajo o gradnji novega ho- tela, s katerim bodo re- šili zmogljivost tako iska- . nega oddiha, rekreacije in prijetnega počutja. ADOLF FANKON Sloveni Gradec TITO V KUMROVCU Za praznik republike 29. november, je odšla skupina pionirjev iz naše šole na svečano otvoritev Doma borcev v Kumrov- cu. Na svečanosti je bil tudi tovariš Tito. Istega dne zvečer sva dva učen- ca odšla na svečano pred- stavo pionirskega gledali- šča »Boško Buha« iz Beo- grada, ki je uprizorilo predstavo z naslovom »Priča o Titu«. V Kum- rovec naju je odpeljal tovariš ravnatelj. Dom borcev je vehča- stna zgradba, ki stoji na hribu nad Kumrovcem. Do njega lahko pridemo po novi cesti ali pa po prekrasnih stopnicah. Dom je sestavljen iz nekaj stavb, v katerih je lepa restavracija, bazen, knjiž- nica, dvorana in še veli- ko drugih prostorov. Ar- hitektonska zgradba je zelo zanimiva. Omenil sem, da sem bil povabljen na predsta- vo. Ko sem vstopil v dvorano, mi je zastal dih. Dvorana je lepa in aku- stična, tako da se je glas igralcev slišal v vsak ko- tiček. Vsaka naslednja vrsta je precej dvignjena nad sprednjo; kar seveda omogoča nemoten pre- gled po odru. Dvorana se je že na- polnila, le prva vrsta je še samevala. Vsi pogledi so bili uprti v vhod, od koder naj bi prišel to- variš Tito s soprogo Jo- vanko. Nismo dolgo ča- kali. Vsi smo vstali in pozdravili tovariša Tita z dolgim aplavzom. Bil sem vesel, da sem videl tovariša Tita iz ne- posredne bližine. V pred- stavi pa smo videli vse Titovo življenje v duho- viti obliki. Igralci so se preoblačili tako, kot je Tito menjaval poklice; od ključavničarja, natakarja pa vse do predsednika. Zame se je igvp vse pre- hitro končala. SREČKO BIZJAK, 8.a razred Osnovna šola Kozje PRAZNIK V RADEČAH 29. november smo Ra- dečam preživeli zelo slo- vesno. Po hišah so pla- polale zastave in z ' vseh strani, ki vodijo v Rade- če, se je razprostiral na- pis: DOBRODOŠLI V NO- VI TOVARNI. 27. novem- bra smo v Radečah v okviru praznovanja dne- va republike, ..>dprli no- vo halo tovarne, ki je slavila tudi 45-letnico ob- stoja. Tovarna se je tudi preimenovala, saj je prej nosila neupravičeno ime Pfeta. Sedaj se imenuje Sopota. Za praznik repu- blike smo dobili tudi nov prizidek zdravstvene po- staje, ki bo sedaj zado- ščala vsem potrebam Ra- dečanov in okolišanom. Dan pred praznikom re- publike so Dili naši naj- mlajši sprejeti v pionir- sko organizacijo. Sveča- nega sprejema so se ude- ležili predstavniki starej- ših pionirjev in mladin- cev. Navz(x;i pa so bOi tudi starši najmlajših pio- nirjev. Dramski krožek ]e zanje pripravil kratek program, zatem pa je sledila ziiobljuba pionir- jev. Dobih so pionirske rutice, čepico m knjigo Zgodbe iz NOB. Starejši pionirji so člane pionir- ske organ:zacije tudi po- gostili. Biti pionir pomeni, bi- ti diober tovariš, naj bol j- 'ši pri delu, učenju, lju- biti mora domovino in vse delovne ljudi, spo- štovati mora pridobitve NOB. Ob 17. uri je bila za občane Radeč in okolice proslava, ki jo je prire- dil dramski krožek pod vodstvom profesorja Pe- šca, ki jo je dopolnjevala glasbena šola. Vsi učenci naše šole smo si za praznik republike ogledali lep slovenski film Pastirci. STRNAD KARMEN, 6. a OŠ M. Nemca, . Radeče KJE JE RAZUM? »Grozota je zvrhana, mr- tvih preveč, veliko težko raaijenih; nesrečm smo vsi ljudje naše velike dru- žine — Jugoslavije. Ne- sreča je nepredvidena, je proces življenja, pred ka- terim otrpne človeški um.« Tako je nekdo zapisal v časopisu, ki je izšel 1. septembra 1974. Bilo je to drugi dan po železniški nesreči v Zagrebu. Ob tak- šnih nesrečah se noramo globoko zamisliti. To ni bila naravna, stihijska ne- sreča, to ni bil potres, ni se utrgal oblak. Izneverila se je tehnika, stroj, ki smo ga naredili z rokami, z možgani. Vlečni stroj, izdelek številnih konstru- ktorjev strokovnjakov, v rokah enega ali dveh lju- di, ki sta imela 'isti ne- srečni dan za sabo preveč napora. Hitela sta v Za- greb, nadoknadila sta pol- urno zamudo, ki je nasta- la med potjo in pripeljala sta potnike v katastrofo po voznem redu. Ljudje, kje je naš ra- zum? LEOPOLD CVETKO Muzejski trg 8 CEIJE KJE VZORNOST VOZNIKA? Dne 18. 11. 1974 sem Čakala v Hajdini pri Ma- riboru na avtobus za Ce- lje, ki pelje skozi Fran- kolovo. Avtobus sem ča- kala od 6. ure zjutraj in ob 6.30 je pripeljal avto- bus Izletnika Celje. Ko je avtobus pripeljal mi- mo mene, se je šofer samo nasmejal (kar je bilo bolj podobno reza- nju), pritisnil na gas in odpeljal napre,. Sedaj bi rada vedela, au je ta avto- bus samo za mlade in ali ni tam postaje. Imam že 76 let, kar se vidi. Mogo- če šofer zaradi tega ni hotel ustaviti. Rada bi ve- dela oziroma dobila po- > jasnilo »Izletnika«, ali da- jejo oni tak »nalog« šofer- ju. Upam pa, da bo ta šofer tudi dočakal takšno starost in iz srca želim, da bi doživel isto in ta- krat naj se spomni, kako je bilo takrat meni. Bevčeva iz Prevorja LOKA PRI ZIDANEM MOSTU »Čeprav ste tu v do- mu oddailjeni od svoj- cev, prijateljev in znan- cev, bodite prepričani, da niste pozabljeni in da vas bomo v prihod- njfe bolj p>ogosto obiisko- vali,« so bile besede, s katerimi je predstavnik občinskega odbora RK pozdravil oskrbovance doma Primož Trubar v Loki pri Zidanem mo- stu. Na pobudo društva invalidov iz Laškega so oskrbovance iz laške ob- čine obiskali aktivisti RK pevci društva upo- kojencev in učenci Po- sebne osnovne šole v Laškem. Učenci te šole in pevci iz društva upo- kojencev, so izvedli kra- tek kulturni program, ki so mu oskrbovanci doma z veseljem pri- sluhnili. Zatem pa so vseh 43 oskrbovancev iz občine Laško tudi ob- darili. Posebno doživetje je predstavljal ta obisk za nepokretne oskrbovance. Oskrbovanci so bili da- ril zelo veseli, mnogo bolj i>a so bili veseli obiska in snidenja z znanci in nekdanjimi so vaščani. Predstavniki organiza- cije RK so se zahvalili osebju doma za skrb in nego njihovih soob- čanov, ki tu preživljajo jesen svojega življenja. V imenu vseh jim' je predsednik društva in- validov Franc Žgajner, izročil priznanje za nji- hovo skrb in nego. MAVRI ANDREJ Laško §t.49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 KLOBASE NA OGNJU Niso posedali, ker bi ne delali. Našli smo jih v času zasluženega počitka, med gradnjo nove tovarne za proiz- vodnjo klinker opeke na Ljubečni. Bilo' je hladno dopoldne kot so ti decembiski dnevi sploh. Na koncu še skoraj povsem odprte hale so si zakurili ogenj, posedli okrog in si na palicah, kolih in podobnih pripomoč- kih pekli klobase. Tiste navadne. Rekli so, da so najboljše . . . Foto: MB ŠE O AVTOBUSIH v Novem tedn.-ku sem prebrala članek z naslo- vom: »Avtobusna icontrola, kje si?« in sem se odloči- la, da tudi jaz opišem, ka- ko se dogaja nam, potni- kom in uporabnikom av tobusnih zvez. Včasih se med vožnjo pokvari kališen dVtobus. Tako se je pripetilo tudi pred kratkim večernemu avtobusu, ki vozi ;z Vran- skega. V Žalcu je moral obstati in ljudje so bih primorani prestopiti na drug avtcbus. Ko pa so prestopili na drug avto- bus, so si merah kupit; nove vozovnice, čeprav so jih že kupili na avtobusu, ki je obstal in so morali prestopiti na zahtevo spre vodnika. Kaj ni njegova dolžnost, da bi urfdii iKdi giede voznih listkov? In še nekaj! Sprevodniki bi morah biti oolj po- zorni na denar, fci ga sprejmejo od potnikov za plačilo vozovnice. Peljala sem se iz Šempetra v Ža- lec in plačala 2,40 din, na- mesto 1,4-0 din. Mislila sem, da mi bo sprevodnik laže vrnil nazaj 1 din, kot pa 60 par. Toda rprevod- nik se ni nič zmenil, zato sem ga opozorila, da sem dala 2,40 din. Sprevodnik pa je vneto trdil, da to ni res. Pravijo, da pametnejši odneha, zato sem oila tiho in sem mu pustila tisti di- nar. BRALKA IZ ŠEMPETRA ŠE O GOLOTI Mislili smo že, da so se polemike okrog zadnje strani v Novem tedniku, kjer objavljamo LJUBE- ZEN PO SVETU, ze une- sle. Pa ni tako. Bralka iz Savinjske doline, ki se je pozabila podpisati, nam je poslala nazaj nekaj izrez- kov iz zadnje strani in med drugim napisala tudi tole: » ... imejte to vi, če vam je toliko za golo- to, da jo iščete še po dru- gih državah. Od spodaj gor golo, od vrha dol go- lo. Lepo in okusno je e>o- gledati spodobno >blečeno žensko. Vi bi lahko bili bolj kulturno vzgojeni, pa ne bi bilo tega prerekanja okrog tega .. .« . Draga M. J., saj ver.jet- no veste, da se vsem lju- dem ne more nikoli ugo- diti. Veliko je bralcev, ki z zanimanjem prebir.ijo član!ve na zadnji strani in če bi jih ukinili nam bi pisali oni, češ, zakaj ste nehali objavljati »Ljube- zen po svetu«. Dajbol,je bo, da ob pogledu na sli- ke zamižite in vam jih ne bo treba izrezovati. SABOTAŽA? Nad pokopališčem v Sli- vnici, stoji na hribčku.že več stoletij star kulturno- zgodovinski spomenik, ki je na žalost prepuščen na milost in nemilost zobu časa. Za obnovo nega kul- turnega spomenika so Sli- vničani darovali les. Del tega tramovja pa ^edaj le- ži za pokopališko ograjo, že iztesani les pa ,e zgorel pred Tržanovim kozolcem. Darovalci lesa se sedaj zgražajo in sprašujejo, kdo je za to početje odgovo- ren. Ali gre za sabot^ažo? STANE .a tudi celotno Obsotelje, saj je kraj dobil kot prvi v Obsotelju avto- matsko telefonsko centralo in nove prostore za pošto v bloku, ki so ga prav tako zgradili pred nedavnim in v katerem bo tudi lekarna. Nova avtomatska telefonska centrala v Podčetrtku ima sto številk, miJnogrede pa se lahko poveča še za GO številk. Vezana Je na izhoiliščno centralo v Rogaški Slatini z osmimi spojnimi potmi. Centralo je fbianciralo podjetje za PTT promet iz Celja, ki je uredilo tudi pošto, ki je isuedno lepo urejena in funkcionalna, predvsem pa zelo prijetna. V najkrajšem času bodo na centralo v Podčetrtku vezali tudi satelitsko avtomatsko postajo v Pristavi In Mestinju. Foto: D. M. U>sta Polana—VirštanJ, ki Jo te dni vneto grade delavci Cestnega podjt^tja iz Cfclja bo, po aagotovltvah pred-stavnikov občinske skup- ščine in naklonjenosti vremenskih razmer, vsaj v grobem stanju gotova že letos. Kot smo zvedeli, bodo naslednje leto asfaltirali cestišče do Dobležič. Sredstva sto zagotovljena Foto: D. M. NAS KRAi • CELJE: ŠPORT NA VEKŠ športno življenije med celjisklmi štuidenti na VEKSU je bilo v prvih dveh mesecih zelo raKgibano, sa.j smo se udeležili številnih tekmovansj. Tako se je sedam študenitov udeležilo Eko- ncmiade, ki je bila v začetku novem- bra v šibeiniku. Med 16 fakulitetaand, ki so sodelovaile, so se v končnem plasmaju študeotje VEKŠ uvrstiiili na odlično peto mesto. V odboijki so de- kleta zasedlla 1. mesto, s 3. mestom se lahko pohvalijo deMeta v košarki in fantje v namiznem tenisu, fantje pa so bili v odbojki in košarki dva- krat dobri — četirti. Sredii novembra sb bille v Maribo- ru Bmoovske igre. Udefležili so se jih tudi bruci iz Celja. Zasadili so 1. me- sto v košarki, drugje pa so izpadih v predtekmovanjih. Vendar je treba po- udariti, da je bila kankuT«nca zelo močna, celjski študentje pa imajo po- leg teiga tudi težave s treningi. Omeniti je treba sodeflovanje na turnirju v košarki, kd so ga organi- zirali ceiljsiki gimmazijci v počastitev pirazniiika 29. novembra. Dosegih so 3. mesto. Izgubili so s TSŠ Oeilje z re- zuilitaitom 51:44, v borbi ssa 3. mesto pa so premagaili ekilpo Pedagoške gii- ranazaje. Konec meseca novembra je bilo tudi prvenstvo VEKŠ v namiznem te- nisu. Prepričljivo je 23mag-ad Končan Dcirko, ki je dobi. šest srečanj. Drugo mesto je zasedel EdVaird KrajoifK;, tret- ji pa je bil Rado PanteJlič. Tuidi v prihodnje priprarvljajo na VEKŠ več turnirjev, keir so jim do- sedanja pokazali, da la^hlko dosežejo še več. R..ADO PAiNTELIČ • LAŠKO: NAJUSPEŠNEJŠA KRVODAJALSKA AKCIJA Dne 8. novembra 1974 je bila v Laš- kem ena najbolj uspešnih krvodajal- skih akcij do danes. Kri so zbirali za splošno bolnico Celje. Za darovanje krvi se je prijavilo 170 darovalcev, kar je vse pohvale vredno. Še posebej pa je pomembno, da so se v to akcijo vključili tudi naši mla- dinci, saj jih je darovalo kri kar 43 odstotkov vseh prijavljenih krvodajal- cev. Najbolj se je izkazal kolektiv Indus- trije volnenih izdelkov »VOLNA« Laško s 30 udeleženci, nadalje Tovarna izolacijskega materiala »TIM« Laško s 27 udeleženci. Sledijo: Pivovarna Laško s 16 udeleženci,, Komunal- no podjetje »ELKOV« Laško 11, Stano- vanjsko — Komunalno in gradbeno p>odjetje Laško 8, Industrijsko podjetje »BOR« Laško 5, Gozdno gospodarstvo Celje, Gozdni obrat Laško 5, železni- čarjev 5, kmetov 4, upokojenci 3, Po- staja milice 3 in Skupščina občine Laško 3. Ostale OZD pa so dale po 1 daro- valca krvi v skupnem številu 16. Žal pa od teh 170 darovalcev krvi iz zdravstvenih razlogov ni smelo daro- vati krvi 14, tako, da je kri darovalo 156 darovalcev. Občinski odbor Rdečega križa se is- kreno zahvaljuje vsem darovalcem kr- vi za njihovo plemenito gesto in soli- darnost do sočloveka. VESNA JELOVŠEK • PREVOJE: KRAJEVNI PRAZNIK Krajevna skupnost Prevorje praz- nuje 14. decembra praznik v spomin na tridesetletnico velikega požiganja kozjanskih domov s strani ustašev, Cer- kezov tn Nemcev, ki so 14. decembra 1044 požgali večino Kozjanskega kot odgovor na partizansko osvoboditev Kozjega, 9. septembra 1944. Prevorjani bodo svoj krajevni praz- nik proslavili s krajšim kulturnim pro- gramom v svoji, sicer majhni dvorani in pa z otvoritvijo lokalnih cest do dveh rezervoarjev za svoj vodovod, ki Kot so nam povedali, bodo z vsemi deli pri vodovodu 'končali naslednje le- to, dokončana pa naj bi bila tudi cesta Dobje — Lipica. Ko danes ocenjujejo svoje uspehe in neuspehe ne morejo mimo 13 kilometrov cestišča, ki so ga uredili z buldožerji in čaka le še na gramoziranje. To je bilo nujno potreb- no, saj se do nekaterih hiš, ki so bile poškodovane v potresu, sploh ni dalo priti. Te stavbe so v četrti kategoriji in bo zatorej potrebna novogradnia. V kraje\mi skupnosti je 35 hiš, ki jih še čaka naslednje leto. -mst- « CELJE: LADKO KOROŠEC KOT FILMSKI SNEMALEC Olepševalno in turistično clriištvo v Celju bo prdiredilo prihodnji če- trtek, 19. t. m., izredno zanimiv tu- •rdistioni večer. Na njem se bo pr- vak ljubljanske opere, basist Lad- ko Korošec, predstavil tudi kot filmski snemalec. Tako bo zavrtel tri svoje fikne z obiska Moskve, Leningrada in Aten. Vrh tega bo zapel nekaj priljubljenih opernih arij PREJELI SMC STu; Bil je takrat ravno čas Oj glavitve Nixona in drugih t( kih kriz v gospodarstvu, 1, smo se odločili za študij. ^ zakaj se v današnjem ča j vsi zapisujemo med študen Zulijo obleke, pamet in živ( / da bi dokončali študije j minimalni podpori druž ^ in maksimalnih zahtevah štj dijskih načrtov. Le kakš j koristi imajo od vsega te§2 ko pa je splošno znano, imajo »šlosarji«, vodovodaij mehaniki in zapeljive! mno < boljši »kšeft« in tudi doiv »penezov.« c Sicer pa ni vse tako huč^ Kot je znano, smo letos bili celjski študentje nof prostore na Pedagoški gimi ziji v Celju in smo jim pr'' hvaležni. Uparrto, da ne potrebna no/a selitev, kot ] bilo to prej v navadi. ^ Vse predavalnice (tu ii[ sivoje prostore tudi PA) § lepo urejene in ogrevane, 1. ko da se nam ni treba prit^ zevati nad neurejenimi Ti merami itd. Imamo tudi št, dentsko sobo, kjer l^hko prostem času študiramo . LETUŠ: SEMINAR ZK V Leitušu se je predvčer šnjim končal seminar za v sekretarje organizacij Z sekretarje s^tainih aktiv( člane občinsikega komit( in predsednike komisij ] OK ZK Žalec. Na tem enoinpoldnevn« seminarju so 'komunisti žalske občine obravnavi vrsto zanimivih in aktualu tem. Med drugim so govoi o idejni, orga«nizacijs.ki in 8 cijski krepitvi ZK, metod političnega delovanja te < ganizacije, politiki gospod ske stabilizacije, splošn< ljudskem odporu in druži ni samozaščiti, vlogi kraj« ne skupnosti v naši dru; ter samoupravljanju del cev v združenem delu. -sti 50TLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DOSOTLE - OD RINKE DO SOTLE NI NAJ BU izpravljamo o teh m perečih problemih, ki istijo. >ki študentje pa smo tudi z aktivnim delom, kratkim je bila na Celje volilna konferen- so se je udeležili pred- ki VEKŠ in PA. Prejš- redsednik ACŠ Franci je podal poročilo in jl smernice za nadalj- zvoj VEKŠ in PA. Izvo- ) novi lO ACŠ PA in , ki ga sestavljajo dve ni organizaciji OO VEKŠ in OO ZSMS rsaka od teh organiza- la, skupnost letnika 1 in a 2. Za novega predsed- lO ACŠ je bil iiivoljen 3 Končan. Izvolili smo edsednike petih komisij, sije za kulturo, obvešča- li propagando, komisijo K>rt, komisijo za idejno &no delo in študijska anja, komisijo za med- ntovske odnose in ma- na vprašanja in komi- za mednarodne odnose, teri deluje tudi pridru- odbor AIESC iz VEKŠ Konference so se udeležih tudi gostje iz Maribora m predsednik OK ZSMS Celje Metod Trebičnik, s katerim je razpravljal novi odbor o povezanosti z mariborskimi visokošolskimi zavodi. Celjski študentje smo se udeležili tudi konference v Mariboru, kjer so razpravlja- li predvsem o novi organizi- ranosti študentov in o pere- čih problemih, kot so: štipen- dije, predragi učbeniki, ne- red ob vpisu, odnos z uči- telji in ostalimi delavci na šob. Imamo torej novo, enotno organizacijo mladih v ZSMS, ki združuje mlade delavce, kmete in mladino na šolah vseh stopenj in od katere do- sti pričakujemo. V osnovnih celicah družbenega življenja moramo razreševati osnovne družbene probleme in v sklo- pu tega tudi probleme mla- dih. Zaupanja v organizacijo ne bomo p>ovmili z besedami, ki tako zlahka postanejo fra- ze, pač pa s takojšnjim in konkretnim delom. RADO PANTELIČ • /! ' BORUT KRAM2AR [POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Diikič B., V. Kolar, 2. Stojanovič: Evropske metro- Qile. Beograd & Ljubljana 1972. S. II 5596. Bjelikov V.: Urbanistična aspekt industrijske prOiz- Ddnje sitainova. Beograd 1970. S. II 5274. Soibale^vskitj A. L: Slavjano-russkaja paleogirafija. . — Peteorbuirg 1908 (1970). S. II 5470. Vikreistcv D.: Nove metode stambene izgradmje u ranctskoj i pregf.ed naših metoda. Zagreb 1968. S. t 5568. Clarnk K.: Civilizacija. V Ljublljaind li9'72. S. 11 55712. Ceramilac A., N. Sekuilovič, K. Bratnkovan: Atlas imora centrailnoig n&rvnog sistema i hipcfize. Beo- Pad-Zagreb 1972. S. II 5595. Dob^roivoCljc F.: Oainikarjev album. Mariibcr 1972. , n 55&9. Liidecke H.: Albirecht Duerer. LeapKiig oop. 19^70. , 11 5605. ReHigiotn imd Phiilosophie. Klege^nfurt cop. 1972. j, II 5i347. Altertum unid Mšbteflaater. KSageinfurt 1073. S. II 504«. ; Die WePjt der Chamie. Klsigenfurt 1973. S. II 5649. I Our Changing Soc:eity. Loodon (istd.) cctp. 1970. ;, II 5286. ,lie Bady Beautiful. London (itd.) cop. 1970. S. II 5^7. > MESTINJE: „SLADKA TOVARNA" Mestdnjski Vi tal, ki ga vsi dobro poiznamo po nje- govih zares kvalitetmh sokovih, je še vedno veliki up šmarskih in kozjanskih kmetovalcev. Po zadnjih po- datkih je Vital v letošnji sezoni odkupil od kmetov še enkrat več pridelka kot lani in če bo šlo tako na- prej, se bo ta številka večala iz leta v leto, saj se Vital kar pridno širi. Trenutno v Vitalu končujejo s prvo etapo izgradnje. Končana je gradnja skladiščnih prostorov za matične sokove ter del linije za predelavo sadja. Manjka še preša. Vzporedno s temi gradnjami Vital potrebuje še energetske vire ter kotlovnico, dočim nove laborato- rije že grade, odnosno urejajo. Tako bo tovarna do- bila kar dva kihoratorija, mikrobiološkega in kemij- skega. Predvidevajo, da bodo z izgradnjo prve etape razvoja tovarne končali nekako pred začetkom sezone 1975/76, da ne bo problemov z odkupom sadja. Pred- videvajo, da bo po koncu gradenj Vital sposoben od- kupiti in predelati vse sadlje, kolikor ga bo lahko nudilo domače tržišče in še več: odkupovati ga bodo morali še izven domačih, šmarskih občinskih meja. MMenko Strašek Vrednost ceLotne investicije je biLa pred začetkom gi^adnje po predvidevanjih mildjairdo 9flO niLliijoniOv dinarjev, po končani gradnji pa bo presegla dve milijardi tin se bo menda pmllbližaila trem. V Vitalu je trenutno zaposlenih oikoti šestdeset Vjudi, po razširitvi, odnosno, po koncu gradnje prve etaipe raervoija Vitala pei se bo to števiiHo še povečalo. MAL:A4ANICETA ZIMSKE TEŽAVE Ker je zima takorekoč tik pred vrati, smo se odlo- čili, da gremo z našo malo anketo v šmarsko občino, med »potresnike«, med občane, ki jih je junijski po- tres prizadel tako močno, da al.i zidajo nove hiše, torej so bile njrihove stavbe v četrti kategoriji ali sta- nujejo v vikend prikohcah IMV. Zvedeli smo tohko stvari, da jih bo le težko spraviti v okvir te male ankete, bili pa smo tudi v dveh od mnogih prikolic, ki stoje po šmarski občini in odnesli od teh obiskov le eno samo spoznanje, ki pa je seveda najvažnejše za ljudi; v teh prikolicah je zelo mrzlo. Zima je gra- ditelje prehitela. STANKO MESTINJŠEK, Šmarje: »Po potresu živim v prikolici in povedati je treba, da nas je "^ukaj kar precej, da je mrzlo, da se zjutraj ne dajo odpreti vrata in tako naprej. Gra- dbena operativa je tistih dvajset starih milijonov F>orabila, odšli so Ji sedaj imam hišo z^ajeno le do prve plošče. Menim, da so njihove cene zelo veli- ke in sprašujem se, ali je bo res treba. Z njimi sem prišel tudi v spor, ker so SLAVICA CAKŠ, šmar- ^ar^unaU v skupen ra- je: »živim v prikolici kot i^^rnoi material, ki mnogo drugih šmai-skih ^ ^"^^^ ^ ^ P^^^"« občanov, čeprav je res, da je njih število čedalje manjše. Ker je v prikoli- cah zelo mrzlo, pravijo, da nam bodo p>ostavili čez zimo nekakšno montažno barako. Bila sem v družbenem stanovanju. Komaj okto- bra letos je občinska sku- pščina dovohla gradbeni operativi, da je lahko za- čela obnavljati našo hišo. Ce bi se skupščina spom- nila že prej, bi sedaj lah- ko stanovali na toplem.« MARIJA GROBOVŠEK, Šmarje: »Tudi jaz sem sta- novala v družbenem stano- vanju, sedaj pa stanujem v prikohci s sinom, ki je star 24 let. Hoteli so nam narediti barako, pa smo odklonih, saj veste, mrzlo je v barakah. Menda bo vsak čas zagotovljen blok Ln bcmo potem odšh tja. Zdi se mi, da so pristoj- ni prepočaM urejaU zade- ve, saj je vendar bilo ja- sno, da nas bo vse skupaj dobila zima.« MARTIN TOJNKO, Be- lo: »Hlev smo popravili sami v treh tednih, hišo pa nam dela gradbena operativa iz Kranja. Saj ne rečem, da ne bi bil hvaležen, a kaj ko ne smemo ničesar reči tistim, ki nam delajo. Nevljudni so z nami, celo Kriče pa tudi razna popravila so že morala biti. Betonska plo- šča nam je že razpokala, pa so popravili. Delo pre- počasi napreduje. Cisto zmešani smo že od tega, ženo je že kap zadela.« SLAVA VERK, Mestinje: »No, novo hišo imamo, kot ste videh, že pod stre- ho. Izkoristih smo tistih dvajset milijonov, dodah še svoje in na pomlad se bomo selili. Ne bi mogla kritizirati, rečem pa lahko, da so delali zelo počasi, (na takšne stavke smo na- leteli domala povsod, res pa je tudi, da so nekateri šli v predimenzionirane grad.nje, ki nikakor ne us- trezajo 20 mihjonom).« Kaj torej pravijo šmarski občani? Ce potegnemo pod vse skupaj črto, lahko ugoto- vimo, da je bila akcija sicer dobro zastavljena, da pa je bila izvajana prepozno, da so, po vsej verjetnosti, tu in tam odpovedali doLočeni vzvodi v velikem meha- nizmu popotreisne mehanizacije in da bi marsikaj lahko bilo bolje. Kakorkoli že je, menimo, da ni prav, če mečemo sedaj drug drugemu napake v glavo in se obtožujemo: sedaj je čas za čimhitrejšo akcijo. Milenko Strašek 14. stran — NOVI TEDNIK St. 49 — 12. december 1974 V NEKEM JESENSKEM JUTRU Otrok je ležal zavit v pomečkano odejo in si zvedavo ogledoval svojo drobceno roko. Poste- ljica je bila primaknjena tik pod okno, tako da je sonce v vsem svojem lesku obsijalo lep otrokov obraz. Malček je od ugodja grgral. smejal se je roki, ki si jo je premikal ob obrazu. Dvignil je glavo, da bi tako lahko z usti otipal majhen prstek na premikajoči se roki. Začel je spoznavati svet okrog sebe, začel je spoznavati samega sebe. Lep je bil ta otrok, in srečen je bil, ko je ležal tam sredi pomečkanih cunj. Srečen je bil, ker je imel pred seboj široko od- prta vrata življenja ... V temni sobi je bil zrak težak in zatohel. Temačne sence so se sprehajale po kotih, hitele' so po zidu navzgor do slike, ki je prikazovala Kristusa na razpelu. Težke zavese so odrinjale drobne žarke sonca kot da bi hotele obvarovati svoje temne prijateljice — sence. V kotu je na veliki sta- rinski postelji ležala Ma- rija. Spala je. Njena sko- raj gluha ušesa niso za- znala sunaa, ki so ga po- vzročila vrata. Sedla sem ji k nogam in začutila je, da ni več sama v temni sobi. Počasi je odprla oči m se najprej zazrla v po- dobo na stena, potem pa me je pogledala s praz- nimi, starimi očmi. Pre- strašila se je, ohlapne gube so ji jezno trznile na obrazu. K postelji je pristopila njena vnukinja. Glasno in razločno je Mariji dopo- vedovala kdo sem. In Ma- rija je zajokala. Brez solz je ihtela, tožila je nemo, brez besed, kot postaran otrok. Zasmilila se mi je ta stara ženička, ki. sem ji v jesenskem jutru po- rušila njen mir in za tre- nutek odgnala turobne sence. »Smrt, smrt«, je šepetala z brezzobimi usti. »Smrt, smrt!« Vnukinja jo je dolgo to- lažila. Nežno ji je šepe- tala pomirjujoče besede, objela jo je in jo božala po uvelem licu. Marija se je krčevito oprijela njene roke, kot bi se z zadnji- mi močmi oprijemala od- rešilne bilke. Polagoma pa se je njeno ihtenje poleglo, strah ji je izginil z obraza in v očeh ji je vzplamtela iskrica rado- vednosti. S koščeno roko se je trudoma oprla na posteljo in počasi kot bi želela čimdlje zadržati vsak trenutek, je sedla. Sivo glavo je pokrivala z ruto, ki jo je naredila še bolj krhko in nebogljeno. »Umrli so mi, moji fan- tje so vsi umrli,« je spet zaihtela. »Sedem jih je bilo, vsi so bili še mladi, pa so umrli. O, zakaj tu- di jaz ne umrem?« Nemo sem strmela v triindevetdesetletno star- ko, vso sključeno v veliki postelji. Hropela je, ko je brez solza izjokala svoje srce. Vnukinja ji je z rob- cem brisala motne oči in jo nagovarjala, naj poza- bi na smrt. Dejala ji je, naj se raje spomni na ve- sele trenutke, ki jih je doživela v svojem dolgem življenju prav gotovo nič koliko. Marija je za tre- nutek premišljevala, po- tem pa se je njen obraz kot na ukaz spremenil. Oči so ji živo zaigrale in nešteto drobnih gubic na njenem obrazu se je raz- potegnilo v igrav nasmeh. Kar ploskala je z rokami, ko ji je vnukinja dejala, naj nam pove kako vese- lo zgodbico iz svoje mla- dosti. »Tisto o pob'čih jim IX)vejte!« »Ja, ja,« je dejala Ma- rija, »veliko veselja je bilo takrat. Pa koliko po- bov je žvižgalo okrog na- še hiše! Vse sem jih vr- tela tako dolgo, kot so mi verjeli, potem pa sem jih pustila!« Marija je s prosojno roko pokazala na steno. »Tisto na sliki pa je moj mož. Devetinpetde.se- tega je umrl. Bil je dvaj- set let starejši od mene. ampak bogat! Imel je ve- lik grunt, veliko sem mo- rala delati, posebej še na polju. Ampak, bilo je lušno! Imela sva sedem otrok, vsi so hodili v šo- lo, vsi so se pridno učili. In ko so prišli h kruhu, se poročili, so umrli. Moji otroci!« S tresočo roko je Ma- rija odmaknila težko za- veso in se zagledala v bledo jesensko sonce. To- pa misel je zarisala na bledo čelo še globljo gu- bo. Marija se je borila s spomini, ki so ji ostali tako kot temne sence najzvestejši prijatelji. Kdo ve, na kaj je misMla Marija tisti trenutek? Na sinove, moža. mladost, mogoče na smrt? »Rada imam sonce,« je pretrgala tišino Marija. »Tako toplo sije! In ro- že imam rada. Prejšnja leta sem v sončnih dneh venomer sedela v vrtu in se grela na soncu. Letos pa ne morem več pred hi. šo. Samo v postelji sem še lahko.« Marijina vnukinja mi je pokazala sliko: Marija se- di na stolu sredi dehtečih rož in se smeji. Slika je že pobledela, pred mno- gimi leti so jo posneli, tedaj, ko je Marija še ho- dila in pestovala pravnu- čke. Sedaj pa Marija ve- dno znova pHSzablja, kako je njenim pravnučkom ime. »Veliko pesmi znam za- peti. Pa vam ne bom da- nes pela. žalostna sem. Drugič pridite, pa boste slišali veliko pesmic,« je dejala Marija. Potem pa je s strahom dodala: »Ce se bom še spomnila be- sed.« Utrujeno se je Marija zleknila na pernate bla- zine. S koščeno roko mi je pomahala v pozdrav, potem pa je zaprla oči. Ni se zmenila več zame. Pogreznila se je spet v svoj svet, kjer so kralje- vale sence in spomini. Pogreznila se je v svoj svet in čakala ... žarki jesenskega sonca so me pozdravili, ko sem prestopila prag žepkove hiše. V hiši je zavekal otrok, njegov glas pa je postajal tišji in tišji, ko sem stopila po stezi na- vzdol. Tekst: Damjana Stamejčič Foto: DyagQ, l^edved DOBER LOV — Lovska družina Polzela je minulo nedeljo pripravila lov na zajca, katerega se je udeležilo več kot sedemdeset lovcev. Lov je bi! zelo dober kot to vidimo na sliki, saj so dobili več kot 6C zajcev, nekaj fa- zanov in grlic. Foto- T Tnvčar št. 49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 PISMO MESECA Sem hčerka zdravljenega alkoholika Romana Leben. ; Težko mi je govoriti o preteklosti, ker sem jo občutila v letih, ko je moj očka še užival alkohol. Zdaj tud: vi- dim, kakšen strup in zahrbtnež je al- kohol do ljudi. Rada bi vam povedala, zakaj človek v rani mladosti m pou- čen o alkoholizmu. Lahko bi vam še in še govorila, a vem, da me bi pi;Sluša- h le tisti, ki alkohol sovražijo. Drugi bi se obračali stran ... Opisala vam bom občutke, ki sem jih doživela sama. Očka moj dragi, nekaj bi ti rada povedala, tisto, česar je polno otroš ko srce. Glej, očka,' naš dom ;e skro- men in brez vsakega udobja (samo ku- hinjo in sobico imamo), pa smo v njem srečni vsi, ker imamo tebe in tvojo ljubezen. Kako prijetno .e, ko z nami kramljaš, se šališ, mi pomagaš pri učenju, pomagaš mamici pri njenih vsakdanjih opravilih in jo tako raz bremenjuješ, ko prihaja utrujena iz tovarne domov. Hodiš z nami na spre hode, nam razkrivaš lepote narave in sveta ... Se in še bi lahko naš'^evala, a naj obvelja — ti si naš in mi smo tvo- ji- Boš kaj hud očka, če ti povem, da se za vsemi temi srečnimi dnevi in tre- nutki, ki jih doživljamo zdaj, plazi sen- ca preteklosti, ki je žalostna m mra- kobno legla na dušo. Takrat nisi vedel, kaj je tvoja Romanca. Kdo je in kaj si ji ti. Nisi vedel, kje je tvoj sinko Gah, nisi vedel, da imaš našo mamico, pri- dno, dobro in skrbno. Več ti je pome- nila gostilna ter druščina pobratimov tebi enakih. Prekletstvo kralja alkohola 'je je po polnoma zasužnilo in služil si mu z dušo in telesom. Doma pa smo te ča- kali m trepetali pred tvojim divjaš- tvom, surovostjo ter grdim govorjen- jem. Ničkolikokrat smo morali bežati pred teboj in iskati zatočišče pn ded- ku in babici. Alkohol ti je vzel vso razsodnost in sence grdobije s; videl tudi tam kjer je sijalo sonce. Nisi se zmenil za jok in prošnje tvojih otrok, ni te ganil žalosten p>ogled naše zlate mamice, niso se ti smilile njene zga- rane in žuljave roke, ki so morale pre- vzeti vso skrb za materinstvo in gospo- dinjstvo. Nikoli nisi videl njenih ob- jokanih oči, od dela črnih in Dd skrbi prečutih. Očka, zdaj je čisto drugače. Sonček prinašaš v naš domek in veseli smo, da te imamo, ker si samo naš m niko- gar drugega. Kajne, da ne oo nikoli drugiče, da se ne boš pustil nikoli pre- motiti od tvojega nekdanjega prijatelja in našega sovražnika? POVEDALA STA SOLIDARNOST Janez Kukovnik Ludvik Muhovec Za praznik republike so v Braslovčah položili temeljni kamen za gradnjo novega ga- silskega doma. Po krajši slo- vesnosti so člani gasilskega društva, občani in mladi že pripravili b^vo večjo delov, no akcijo, ki se je je ude- ležilo okrog 40 ljudi. Dva iz- med njih sta povedala, kaj jim bo dom pomenil? Janez KLKOVNIK, pred- sednik gasilskega društva Braslovče: »2elja nas v dru- štvu ter tudi ostalih občanov krajevne skupnosti v Bra- slovčah je bila že več let, da bi zgradili nov dom. To nam je slednjič tudi uspelo in kot vidite smo z gradnjo že pričeli. Dom pa ne bo služil samo za gasilske po- trebe, temveč tudi za razna predavanja in prireditve.« Ludvik MUHOVEC, upoko- jenec iz Brasiovč: »Član dru- štva sem že 40 let. Ko sem zvedel, da bomo pričeli gra- diti dom, sem bil zelo vesel ter sem pripravljen tudi ve- liko pomagati. Tako sem tu- di danes prišel sem, da bi pomagal, kar se največ da. Mislim, da je bil že zadnji čas, da zgradimo nov dom, saj v starem ni bilo delo več mogoče.« Tako menijo tudi ostali občani, ki se za gradnjo no- vega doma zelo tesno pri- pravljajo in menijo, da se s solidarnostjo da veliko na- praviti. Tekst in foto: ......___________T.^, TAVČAR. VINSKI VRH: AKCIJA v soboto je bilo ua Vin- skem vrhu znova /ivahno. V ta, precej odmaknjeni kraj v šmarski občini, kjer grade občani /asav- sk'di občin, rudarskih re- virjev novo šolo, je prišlo precejšnje število občanov teh občin, da bi po svojih močeh pomagali Vinsko- gorčanom, ki se še kar naprej ubadajo s popotre- snimi problemi. Udarniki so pomagali nasipavati gramoz na lokalne ceste, ki pel,iejo do nekaterih ve- čjih gradbišč v kraju, kjer zidajo nove hiše. Predstav- niki trboveljskega podjet- ja za PTT promet so po- lagi, seveda tudi udarni- ško, telefonski kabel iz Slivnice na Vinski vrh. Vinski vrh je prav gotovo eden krajev v občini Šma- rje pri Jelšah, ki je naj- bolj odrezan, zato bo no- va telefonska zveza prav gotovo velika pridobitev, delovna akci.ja ljudi iz Za- sav.ia pa dokaz solidarno- sti z ljudmi na potresnem območju. Kot smo zvedeli v po- govoru s predstavniki ob- činske konference SZDL Šmarje pri Jelšah. le-ti zelo dobro ocenjujejo mi- nulo akcijo in se Zasav- cem zahvaljujejo. Izredno zadovol,]ni so tudi z grad- n.io šole na Vinskem vrhu, ki dobro napreduje. MST 80 K0NUS0VII3 LET 8 Od tega, ali se delavci dobro počutijo na delovnem mestu in ali so pogoji dela dobri, je odvisno tudi njihovo učinkovito delo. S šestimi delavci, zaposlenimi v različnih TOZD kombinata Konus, smo se pogovarjali o njihovem položaju v Konusu, o njihovem počutju in željah. ELZA PRISTOVŠEK, de lavka v TOZD Usnjarna: »V Konusu sem zaposlena 16 let. Tedaj, ko sem v tovarno šele prišla, je bilo delo ne- primerno težje kot danes. Surove kože smo delavci še prenašali na ramah, sedaj to težko delo opravljajo stroji. Pa tudi v vseh ostalih stva- reh, ne samo pri delu, je bil položaj delavca slabši. Ni- smo imeli malic, ženske smo delale tudi ponoči, močno je bil še prisoten mojstrski od- nos do delavca, ki nam ni dovolil, da bi povedali svoje mnenje in spregovorili o na- pakah, ki so bile več kot očitne. Danes imamo v Ko- nusu ustanovljene temeljne organizacije, po pravici pa vam povem, da te spremem- be delavci še premalo čuti- mo. Veliko moramo še sto- riti pri uveljavitvi TOZD.« ALEKSANDER BCKILNA, vodja TOZD Konit; »V Ko- nusu gradimo letos dva ve- lika, nova obrata. To sta obrata ' Plastike in Celteksa. Celteks je material, ki ga v veliki meri uporabljajo v čevljarski industriji. Vendar bo Konus prvi v Jugoslaviji, ki bo ta material izdeloval. Računamo, da bomo pričeli s poskusno proizvodnjo že 1. avgusta prihodnjega leta. Z izgradnjo novega obrata bo Konus veliko pridobil, saj se bo bruto realizacija povečala na račun Celteksa kar za 5 milijard starih di- narjev. Na novo bomo zapo- slili 30 ljudi. Postopek dela je moderen, veliko lažje bo- mo delali kot prej. Pa še ve- like možnosti so pred celot- no OZD Konus, da bo zače- la prva uporabljati Gelteks v galanterijske namene. ZOFKA HREN, šivilja v TOZD Koko: »V Konusu sem se zaposlila pred 13 leti. Se- daj pa sem že štiri leta v novi hali Koko. Zelo sem zadovoljna v Konusu. Mogo- če zato, ker delam v pro- storni, svetli, čisti hali, kar nam delavcem veliko pome- ni. Tudi postopek dela je lažji, tako da je naše po- čutje res dobro. Prej smo delali v slabih pogojih, v te- mni delavnici, neprezračeni. Res, veliko bolje je sedaj za vse nas.« ZVONKO VEZJAK, dela- vec v TOZD Koterm: »Zado- voljen sem v Konusu, pa če- prav že težko čakam, kdaj se bomo iz starih prostorov preselili v novo halo Plasti- ke. Sedaj delamo še v tež- kih pogojih, tržišče pa zah- teva vse večjo količino pro- izvodov, kar pa le s težavo uresničimo. V novi hali bo- do pogoji dela neprimerno boljši, upamo, da bodo tudi plače višje. Povpraševanje po naših izdelkih je veliko, zato vidimo v razvoju Plasti- ke veliko perspektivo. Inve- sticija nove hale znaša 6 in pol milijarde starih dinarjev. Do leta 1977 bomo proizvod- njo tako razširili, da bomo proizvedli za 800 ton več iz- delkov kot doslej.« niENA TAJNIKAR, šivilja v TOZD Koko: »V naši TOZD je zanimivo tudi to, da morajo novosprejete delavke opravljati trime.sečni tečaj za priučitev na novem delovnem mestu. Zdi se mi, da je taka oblika izobraževanja zelo po- membna za vse delavke, ker si tako pridobijo potrebno kvalifikacijo. Konus organi, žira vsako leto več takih pri- učitvenih tečajev za svoje delavce. Tečaje organizira v sodelovanju z Delavsko uni- verzo v Slovenskih Konji- cah. Po mojem je takšnih tečajev kar dovolj, seveda pa bo potrebno z razširitvi- jo proizvodnje vzporedno ve- čati tudi število tečajev za novosprejete, člane kolektiva. Konus res dobro skrbi za svoje kadre.« ROMAN ŠTUKLEK, dela- vec v TOZD Koterm: »V Ko- nusu sem zaposlen tri leta, delam pa kot obratni klju- čavničar. Lahko rečem, da se mladi zelo hitro uveljav- ljamo na novih delovnih mestih, ob tem pa nam ve- liko pomagajo tudi starejši delavci. Ce se s kakšno stvarjo ne strinjamo, če ima- mo o njej drugačno mne- nje, to mnenje tudi po- vemo. Danes ni več tako kot včasih, ko so'se mladi de- lavci bali svojih predpostav- Ijenih. Veliko vlogo ob tem igra tudi mlauinska organi- zacija, ki porriaga svojim članom na delovnem mestu. Sam nisem potreboval po- moči mladinske organizacije, vendar sem prepričan, da bi mi ostali mladinci pomagali, če bi pomoč potreboval.« Irena Tajnikar Roman Stuklek Elza Pristovšek Aleksander Bogina Zofka Hren Zvonko Vezjak 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 49 — 12. december 1974 30 LET OSVOBODITVE STAREGA PISKRA čas hitro beži in tako bo v soboto, 14. t. m. v C:el,jii proslava in srečanje ob trideseti obletnici osvoboditve (»o- litičnili zapornikov ii »Starega pisltra«. Akcijo je izvedlo pet aktivistov oziroma partizanov, ki so ob pomoči takratnega paznika vdrli v zapore in osvo- bodili vse poliiične zapornike. Osvoboditev »Starega pi- skra« je imela izreden odmev, in mnogi med osvoboje- nimi zapornilri so se takoj podali v partizanske enote. Na sobotnem srefanju si bodo organizatorji akcije in tedanji zaporniki ogledali tudi spominski del Starega piskra ter položili venec na kraju streljanja talcev v tem zaporu. POSEBNO OBVESTILO Osnovne sindikalne organizacije v Celju obvešča- mo, da lahko v Kinopodjetju odkupijo za člane delov- nih kolektivov kompletne vstopnice za vse premierne filmske predstave v Tednu domačega filma. Na večer- nih projekcijah se bodo občinstvu predstavili tudi naj- bolj znani jugoslovanski filmski ustvarjalci. Komplete vstopnic lahko osnt)vne sindikalne organizacije kupijo v Unionu. CIGANKA — povest iz domačih iiribov Zena je možu naročila to in ono, potem jo je mahnila po najkrajši poti proti Št. Ožboltu. Slučajno je bila Jerca to jutro še doma. Pripravljala si je koš, da bi drugi dan na vse zgodaj šla po svojih potih. Ko je Urška pokukala skozi vrata, se je Jerca za- ničljivo nakremžila in osorno vprašala: »No. ali imaš kaj zame?« »Ne . .. Za Pavlo bi imela nekaj.« je zajecljala Urška. »Povej mi, kje bi jo našla.« »Pavle ni tu. Pavla noče o Bistrici nič več kaj čuti.« »Moj bog! Ta reč pa je od sile važna ... in mudi se. mudi... Ali naj jo tebi povem, Jerca? Pametna si in boš znala kaj svetovati.« »Pa povej!"če hočeš! Na kratko! Za.čenče nimam časa.« Urška je sedla na stol, nekujkrati je požrla slino in potem jela v eni sapi pripovedovati, kaj vse je cula od cigana. Jerci so se oči razširile, brada ji je jela drgetati, ustnice si je grizla. Ko je Urška svoje povedala. Jerca še dolgo ni našla besede, potem pa je rekla bolj zase kakor Urški: »Verjamem . . vse verjamem ... Silvestra ni kaj prida, nikoli ga ni bilo kaj prida . .. Osojniku pa nikoli nisem prav zaupala. Njegove oči. te oči! Poznam tak pogled, da! Zdaj pa se mi je še nekaj drugega tudi razjamilo!« »Kaj pa? Ali že kaj veš? Povej mi.. povej!« je silila Urška. »Tolikokrat sem premišljevala, komu neki je Pavla tako podobna. Zdaj mi je jasno . . Pavla je vsa kakor njena mati . . . Tudi Lucija js bila lepa. Osojški Jurij jo je v Celju spoznal; tam je njen oče imel menda neko dalma- tinsko klet. Lucija je imela prav tako temno polt in črne OČI in take črne, kodrave lase.* »Ali ni bilo več 'otrok?« »Ne. Lucija je pri prvem umrla — in ta prvi je bilo prav to dekle. Od tedaj je Jurij jel bolehati, in ko ga je še tista nesreča z otrokom zadela, je tako shujšal, da je čez pol leta umrl. Tedaj je prišel Žagar na Osoje.« »Kateri Žagar?« »Martin, Jurijev brat, ta, ki je zdaj Osojnik. Prej je imel tisto žago v Spodnji Bistrici. Ali ničesar ne veš?« »Takrat sem bila še čLsfo mlada in sem služila še na Suhi.« ' Ko je Jerca molčala, se je čez nekoliko časa oglasila Urška: »Jerca. pojutrišnjem vzame Ravnjak Osojnikovo Lenčko. To se ne sme zgoditi, povedati mu je treba. Zdaj bi lahko vzel Pavlo: zdaj nič ni več na poti.« »Nehaj mi, nehaj s tem izvolienim Ravnjakom!« se je razvnela Jerca. »Pavla noče o njem nič več slišati. Kakor je on bil njej nasproti, ne. kaj takega človek nikoli ne pozabi.« »Meni pa se smili, če ženitve z Osojško ne preprečimo, bo vse življenje nesrečen. Osnjnikova sramota bo zadela tudi njega.« »Prav bi mu bilo, cincežu šlevaitemu!. . . Edino zaradi njegovega očeta in matere v grobu tega ne smerno pustiti. Ta dva sta bila prava človeka.« Jerca se je zatopila v svoje miidi. Iznenada se ji je obraz razvedril in videti je bilo. da se je odločila. Dvignila je glavo in rekla: »Pojdi zdaj domov in prepusti vso zadevo meni!« ))Ali nam ni treba več kaj storiti?« je povprašala Urška. »Nič! Samo jezik držite za zobmi in ne povejte niko- mur riičesar. dokler se ne vrnem! Povej to tudi tvojemu klopotcu. Cencu, da ne bo spet kaj narobe zinil! Bom že pravi čas prišla! Če sami kaj napravite, nji boste vse zavozili.K Spremila je Urško do praga se hitro preoblekla in odhitela k Dvorniku. Tu si je najela voz in jadrno velela proti postaji. Koš je ostal doma. — Dvornik si je zaman belil glavo, kam neki se je Jerci nocoj tako mudilo. XIII. Drugo jutro so orožniki preiskali vso okolico da bi prijeli potepuha, ki je baje Osojnika napadel. Tudi k čev- ljarju Cencu so prišli vpraševat. Cigan je slutil nevarnost in je še pravi čas izginil. Cene in Urška nista o njem nič povedala. Ko je prišel Ravnjak na Osojnika gledat, se je ta ustra- šil in ga hitel vpraševati: »Ali so razbojnika našli? Ali se kaj ve o ajem?« »Ne duha ne sluha. Gotovo jo je že pobrisal bogve kam. Zal mi je, da se je moralo to zdaj tik pred ženivtjo zgo- diti.« Osojniku je odleglo, ko je čul. da Ravnjak o ciganu ne ve ničesar, in je dejal pogumno: »Saj to ženitve ne moti. Poroka bo, kakor smo se zme- nili«. »Ko pa ne boš mogel biti zraven.« »V cerkev pridem gotovo. Novo obvezo mi bodo napra- vili, pa bo. Saj ni tako hudo. Danes sem v postelji, jutri bom že spet pokonci.« Ko je odhajal, je še nevesti, ki je bila vsa objokana, rekel nekaj za tolažbo, pa so mu prišle besede bolj po sili kakor iz srca. Prav nobene ljubezni ni čutil do dekle- ta in zaradi tega jima tudi ni bilo videti, da sta zcnm in nevesta. Vedno se je še moral siliti da bi pozabil Pavlo, svojo prejšnjo nevesto. Bil je zadnji dan pred poroko. Ravnjak je čepel ves dan v svoji pi^amici in je reševal občinske spise. Zoprno mu je bilo trobentanje, ki mu je prihajalo od čevljarjeve koče na uho. 5t. 49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 Stašd Coren^ic v teh hladnih, že kar zimskih dneh bomo prav rade pod plašč ob- lekle toplo zimsko obleko, v kateri se bomo dobro počutili tako v šo- ti, t službi in ob drugih priložnostih. Obleke ne bo težko izbrati^ sa) nam moda ponuja kar lepe število različnih udobnih krojev od šport- nih in preprostih dc nekolike bolj elegantnih. Se vedno je zelo priljubljen srajčni kroj, ki najbrž, nikoli ne bo za- starel in pozabljen. Veliko je tudi nad prsmi rezanih in nabranih kro- jev^ sicer pa imajo obleke poudarjen pas in široko, nagubano krilo. Tudi žepi so zelo pogost in aktualen detajl. Prat) gotovo pa vam ne bo žal, če se boste- odločile za praktično polobleko, brez rokavov aU s kratkimi rokavi pod katero boste oblekle tanek puli ali srajčno bluzo. Poleg praktičnosti in udobnosti sc takšne obleke spet zelo moderne. In če boste pri vseh teh modnih tendencah upoštevali še^ kaj pri- stoja vašt postavi in vašemu stilu oblačenja, potem pri izbiri nove dnevne obleke gotovo ne boste zgrešile. ZDRAVNIK ODGOVARJA - SVETUJI RH - NtGATIVNA VPRAŠANJE: Imam RH-ncgativtn faktor. Zanima me. kako je s tem. — Viarija B. iz Celja ODGOVARJA dr. Milan Bekčič: Pri- bližno 8.5 odst. vseh ljudi mia la fak- tor na zunanji površini rdečih krvnilr celic, zaradi česar jih prištevamo v skupino Rh — pozitivnim osebam, os- talih 15 odst. ljudi, ki tega faktorja ni- majo, pa prištevamo v skupino Rh — negativnih. Če je bodoča mati Rh — negativna, oče pa Rh — pozitiven, obstoja mož- nost, da bo kri otroka Rh — pozitiv- na. V tem primeru Rh — pK)zitivne rde- če krvne celice otroka lahko pridejo v krvni obtok Rh — negativne ma- tere. Na prisotnost teh rdeč-h krv- nih celic reagira mati z ustvarjanjem Rh — antiteles. Pri naslednji noseč- nosti z Rh — pozitivnim otrokom Rh — antitelesa lahko prodrejo 'z krvi matere v krvmi obtok otroka, Kjer bo do razkrojile otrokove rdeče icrvne ce- lice. Na podlagi razkrajanja rdečih krv- nih celic otroka pride do težke slabo- krvnosti, okvare jeter ter v -elo tež- kih primerih tudi do okvare otrokovih možgan. Ta nevarnost nara.šča on poz- nejših nosečnostih in kri matere lahko v to svrho preiščemo v vseh laborato- rijih. Danes že lahko preprečimo raz- voj hemolitične bolezni novorojenčka. To je možno pri tistih materah, ki še niso proizvedle Rh — antiteles il!i.'ila < no oko- li ušes. Ta hrez zamere, draga Betka in oglasi se še kaj. Nataša priporočamo iz lepo poslikanega kitajskega porcela- na je narejen servis za belo kavo ali čaj za 6 oseb, ki ga lahko kupite v prodajalni Mladinske knjige. Cena: 15G,C0 din. Te dni imajo v trgovini Moda-Vesna na izbiro tople frotiraste pižame, ki so jih na- redili v ljubljanski Pletenini. Na voljo so v štirih barvah in vseh velikostih. Cena: 213.75 din. Če želite popestriti vaše stanovanje, se odločite za dekorativne blazine iz žameta in svile v živahnih barvah in lepih vzorcih. V Tkaninini prodajalni Dekor jih prodajajo za 127,90 din. Novo leto lahko dočakate oblečeni tudi v romantično belo bluzo z vstavljeno bor- duro čipke, sešito v Modnem salonu v Ve- lenju. Kupite jo lahko na oddelku za misde v Veleblagovnici T. Cena: 280,00 din. Budilke JERGER so moderno oblikovane iz plastike lezece ali stoječe prodnjajo pa jih v Centromerkurievi prodajalni Urar- stvo-optika. Cena: 209,00 din. 18. stran — NOVI TEDNIK §t. 49 — 12. december 1974 alPJMJRilMlOftt NT -JPflRT NT ^ ŠPORT NT - ŽpOJlfcNt U ODPRTOST NA TEJ STRANI že v prejšnji številki Novega tednika smo na istem prostoru poročali, da pripravljamo ustanovitev sveta sodelavcev športne strani in športnega pregleda v ra- diu. Zla takšno pot smo se odločili predvsem zato, da poskušamo z večjim številom sodelavcev kreirati šport- no politiko celjske regije v naših informai-ivnih medi- jih in na takšen način dati še večji prispevek k celot- nim prizadevanjem za razvoj telesne kulture kot ce- lote. Razposlali smo sedemnajst vabil za sodelovanje v svetu sodelavcev, srečanja pa se nas je udeležilo enajst in to: Tone Goršič (TTIvS Celje), Karel Jug (sodelavec iz Celja), Rudi Baje (TTKS Velenje), Adl Vidmajer j (TTKS Žalec), Jože Lubej (TTKS Celje), Jože Kuzma I (dopisnik iz Celja), Štefan Jug (AD Kladivar), Viki I Dorn (TTKS Celje), Nace Krumpak (ŽRK Celje), Mi- i ha Iskra (TTKS Šentjur) in z naše strani podpisani ' Tone Vrabl (urednik športne strani in športnega pre- ' gleda) ter v odsotnosti glavnega in odgovornega ured- nika Jožeta Volfanda Milan Seničar s strani organiza- torja ustanovnega sestanka sveta sodelavcev. žal (brez opravičila) niso bili prisotni še vabljeni predstavniki TTKS iz Šmarja, Slovenskih Konjic, La- škega in Mozirja ter Franc Vitanc. Torej konkretno tistih TTKS, katerih področje je tako v časniku kot radiu še vedno najbolj deficitarno iX)krito, kar pa se- veda ni prav. Tokrat o prvem sestanku (odslej dalje bo vsak mesec enkrat) samo toliko, da je p>otrdil naše prepričanje tn potrebo o ustanovitvi sveta sodelavcev, ki naj bi pomagal pri nadaljnjem kreiranju športne poUtike. Navzoči so dali mnogo koristnih napotkov, kako naj bi sodelovanje potekalo in obrodilo sadove. V redakciji bomo o tem razpravljali in vsem zaintere- siranim poslali zaključke. Poslali jih bomo tudi tistim, ki se našega prvega srečanja niso udeležih, saj je bilo na sestanku izrecno poudarjeno, da morajo biti posa- mezne TTICS v občinali celjske regije zainteresirane za obveščanje in prisotnost v informativnih medijih. Možnosti so dane, potrebno je samo del pripravljeno- sti za skupne želje, da izpeljemo zastavljene naloge. Navzoči na prvem sestanlvu sveta sodelavcev so oblju- bili vso pomoč (upamo, da bo reahzacija vidna že pred koncem leta!), prav tako pa isto pričakujem.o od ostalih, ki se prvega skupnega srečanja niso udeležih. Ob koncu samo še to: na športni strani v NT tn v športnem pregledu bomo odslej dalje manj poročali o tistih športih, ki so na takšen ali drugačen način že krepko zastopani v dnevnem tisku, radiu tn televiziji, več prostora pa bodo dobila društva, ki jih drugje ni, zlasti pa naši naraščajniki v šolskih športnih društvih in ostalih društvih, medobčinska in podzvezna tekmo- vanja, sindikalni šport, zaslužni športniki in športni delavci, seveda pa ne bomo ŠU mimo političnega jedra TTKS. Med obema mejama bomo paskušali obdržati pravilno sorazmerje, tako da športne straili tn šport- nega pregleda ne bi osiromašili, temveč obogatiU. Vse to pa bomo izpeljali samo pod enim pogojem: da bo- mo sodelovali vsi! V obratnem primeru je vse kaj dru- gega iluzija pričakovati. Smo za odprtost na tej strani, torej izrabimo jo! TONE VRABL JANOBERVAR- MOJSTRSKI KANDIDAT v senci ostalih uspehov celj- skih športnikov smo prezrli in premalo posvetili prostora uspehu celjsitega šaha, ko je prvokate- gomik JANO BERVAR na repu- bliškem prvenstvu v. Šmarjeških toplicah osvojil odlično osmo me- sto In naslov mojsterski kandi- dat. To je prvi tovrstni naslov med celjskimi šahisti. Te dni smo srečali Jana Ber- varja, ko se je boril na rednem brzopoleznem turnirju celjskega šahovskega kluba za prehodni i)0- kal. Tu ni uspel, bil je četrti. Zato nas ne čudi začetek našega razgovora, ko je dejal: »Vidite, med celjskimi šahisti je kar šesterica prvokategornikov, ki bi lahko osvojili enak uspeh, kot sem ga jaz. To so Ceglar, Pešec, Streihir, Jazbec, Studnička in morda še kdo. Samo, da bi imeli pogoje za na.stop na repu- bliškem prvenstvu.« Načrti? »Naslov mojstrski kandidat je po mojem največ, kar lahko do- seže šahistamater. Od tu naprej pa je potrebno vzeti šah profe- sionalno. Takšne pogoje pa v Ce- lju nima nihče. .Sam pa tudi nc želim nadaljevati profesionalno pri šahu. Raje imam svojo služ- bo v osnovni Soli Franja Vrunča ob pouku slovenščine in srbohr- vaščine.« Že kaj načrtu.jete, da hi uvedli šah kot predmet v šolo? »To so uvedli v Kočevju. Vi- dijo se že tudi uspehi. Za zače- tek bi kazalo pričeti v eni od našili .šol. Mi imamo na našem tavodu za sedaj samo krožek. tspthi so lu. Toda za uvedbo rednega pouka bi potrebovali prostore, šahovnice in pozneje tudi ure. Tu bi morali zavodu pomagati tudi ostali.« Kako je trenutno močna celj- ska ekipa? »Izredno močna. Seveda ponov- no se vračam na problem ama- ter.stva. Nekateri naši igralci so v INTER ligi premagovali neka- tere boljše avstrijske mojstre. To pomeni, da so pri nas kategorije in nazivi mnogo močnejši kot v ostalih državah. Kot ekipa pa lahko letos dosežemo v ekipnem pr\enstvu Sloveni.je lep uspeh. S prihodom C«>glarja v na.še vrste smo se okrepili, mladinca igrata vedno ••oljše in tudi Lžmahova je s prihodom Kramhergerjeve zelo soliden ženski par. Zato tudi v Inler ligi pričakujemo uspeh.« Oh konru pa še kratka šahov- ska pot prvega celjskega šahov- skega kandidata za mojstra Jana Ber\arja: — s šahom se je sj-znanil v še- stem letu starosti, — četrto kategorijo je osvojil v sedmem rjziedu gimnazi.ic in žc nasledn.je leto osvojil tretjo in drugo kategorijo. — prvokategornik je postal z dva.j- setinii leti, sedaj v ii letu pa je dos<^gel največji uspeh, osmo mesto v republiki in na- ziv mo.jstrski kandidat! Na amaterski šahovski i>oti mu želimo še mnogo u.speha, k.akor tudi vsem ostalim v cel.jskem šahovsltem klubu, ki skrbijo za šah in mladi šahovski rod. 1. Kuzma ČUDNE CENE TELOVADNIC že večkrat smo pisali, da so košarkarji in odbojkarji ostali v Celju brez dvorane in so tako morali vse redne prvenstvene tekme (da o tre- ningih ne govorimo) odigra- ti v telovadnici v Šentjurju ah celo v Šoštanju. To je dvojna škoda, saj se je treba voziti in še brez domačega občinstva nastopajo. Problem je namreč v tem, da so letos začeli edino več- jo in primemo telovadnico v posebni osnovni šoli ob- navljati (kljub temu, da je bila komaj zgrajena) in so jo zdaj tudi obnovili. Tako obnovljeni telovadnici pa so določil, ceno uporabe za eno uro 150 din, medtem ko te- lovadnica z vsemi potrebami stane v Šentjurju 70 din! Marsikdo bo rekel, da se naj pač potem vozijo v Šentjur, vendar je to izredno nepri- meren ugovor. Kako so pri- šli do takšne cene, pa je se- veda poglavje za sebe. So pa resnično posebne! Drugo: kolektivi želijo v zimskih mesecih enkrat te- densko telovadnice za rekre- acijsko vadbo svojih delav- cev. Na dopis so dobili or- ganizatorji odgovore z na- vedbo prostih terminov. In ko so sestavih urnik za vse telovadnice in ga razposlali, so začela prihajati druga pi- sma, kjer so pisali, da tisti urniki ne ustrezajo, ker so že prostori zasedeni. Ti pa- pirji (tako prvi kot drugi) pa so bili podpisani od istih oseb, v glaviiem od ravnate- ljev šol! Kje je zdaj »haklc«? Ali v tem, da enostavno do- pisov ne berejo in se samo podpisuje ali kje drugje, morda v samostojnih razgo- vorih in podpisovanju po- godb o uporabi. KakorkoU že, nekdo hoče pri tem na- rediti red, dFugi pa mu ta red kvarijo. Potem pa še imej voljol T. VRABL HOKEJ J VSE VEČ IGRALCEV Hokej osvaja vedno več.je število mladih igralcev. Za uvod moramo zabeležiti, da so v nedeljo zvečer nastopili v Celju hokejisti Gorenja pro- ti novoustanovljenemu hokej- skemu klubu Konus Iz Slov. Konjic, ki bo že letos nasto- pil v republiški hokejski ligi. Mladi igralci Konusa so še sicer novinci, totla po rezul- tatih ne več. Proti večletne- mu članu republiške lige Oo- renju so izgubili samo s 5:10! Pokazali so za začetnike mno- go in kar veseli smo jih, kajti sedaj bo remibliška liga imela poleg Tržiča, Prevoj, Gorenja in Ptuja Se predstav- nika iz našega področ.ia. Uspe- hi ne bodo takoj v začetku, toda z načrtnim delom lahko pričakujemo, tudi to. Seveda Pa bo potrebno misliti tudi na drsnliSče in na ostale po- goje. Za z.ačetek pa ,ie na- stop Igralcev iz Slov. Konjic več kot razveseljiv. Mladinci Celja so že finali- sti državnega prvenstva. V srečanju proti Medveščaku v Celju so osvojili peti par točk in 8 tem tudi na.slov prvaka v .svoji skupini. V fi- nalu bodo igrali z zmagoval- cem ljubljanske in beograj- ske skupine za naslov prvaka. Toda srečanje v Celju ie bilo tokrat zelo izenačeno. Medve- šGak ,te povedel s 3:0 in šele v zadnji tretjini so domačini rezultat izenačili in zmagali. Zadetke so dosegli; Ograjen- Sek 3, Zorko 2 in Antlej. V soboto in nedel.io se bodo celjski hokejisti srečali z INO. J, Kuzma TRfM VESTI Končano je ■ telariovanje SŠI v namizf.iem tenisu za člane, starejše člane in čla- nice. Rezultati člani 1. li.ga: Aero, Železnica, Imgrad, že- lezarna. Cinkarna, ITC tn PIT, 2. liga: Zlatarna, Oš Vojnik, Toper, EMO in Gra- diš, 3. liga: Sava ZNG, GG, Elektro, Geodetski zavod, Oš Dobrna in Prosveta,4. li.ga: UJV, Libela in LB, 5. liga: Remont, Metka, ŠMIKC, TransjUig, Savinja. Carina in Avto Celje ter 6. liga: So- dišče, Primorje, Klima, Etol, Zaporln in Avtomotor. Sta- rejši člani 1. liga: Aero, Cin- karna, železarna, Elektro, ITC m EMO, 2. liga: ZNG, Etol, Avtomotor, Toper, GG in UJV. Članice 1. liga: In- grad, Prosveta, Elektro, Cin- karlna, LB, Savinja, DPO tn Aero in 2. liga: Metka, Javne naprave. Občina, ZNG in Toper. Popravek lestvice I. lige v malem nogometu za člane SŠI 1974: ITC, Zlatarna, TMC, Sava, Metka, EMO, Klima in I'ngrad. še vedno se lahko nepla- valci prijavite za plavalni te- čaj! Prijavnina je 150 din, tečaj pa traja deset dni brez sobot i«n nedelj. Tečaj bo v zimskem bazenu v Poseb- ni šoli v večernih urah. Pri- jave zbira Zveza za športno rekreacijo v Celju. Izkoristite priložnosti Do zdaj so v Zvezi za špor- tno rekreacijo dobili že preko 300 modrih kartonov za Trim športni znak, ki ga bodo po- delili v januarju ob zaklju- čku letošnjih jubilejnih de- setih SŠI. Kdor kartona še ni oddal, naj to nemudoma stori. Izdali so novo nalepko vse bolj popularnega »trimčita«, ki jo lahko flobite v »T«. Zanimiva figura! (na sliki). tv TRIM STEZI V celjski občini so ob na- vzočnosti števihiih gostov od- prli dve novi TRIM stezi, ki jih je ob pomoči šolarjev in krajanov zgradila Zveza za športno rekreacijo. Prva ste- 2:a je na Hudinji, druga pa v štorah na Lipi za osnov- no šolo. Obe stezi se nekoliko raz- likujeta od stez, kakršne smo poznali in uporabljala doslej. Bistvena novost je v tem, da sta novi stezi raz- deljeni v dva dela. Prvi je namenjen ogrevanju, drugi pa dejanski krepitvi mišic in kondicije, kar.po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov najbolje opravi tek. Tako je prvi del novih TRIM stez manjši, kot smo bili doslej navajeni m obsega 19 po.staj z vsemi že znanimi orodji -— krogi, utežjni, preskoki itd. Drugi del je mnogo dalj- ši — nekaj nad 1000 metrov — in je namenjen zgolj te- ku. Oba dela proge sta lep« označena, na posebnih tablah ob vsaki postojanki .pa je tudi opis vaje, ki se jih na postojanki lahko opravi. Za obe novi stezi bodo skrbeli mladinci iz šolskih športnih društev, namenjene pa so rekreaciji tako mladih kot starejših občanov. Naj zapišemo še to, da sta novi stezi v celjski občini nedvom- no velika pridobitev. REKREACIJA ZA DRUŽINE Temeljna telesno kulturna skupnost Celje je začela z uvajanjem rekreacije za dru- žine. Do tega jih je pripe- ljalo spoznanje, da današnji cempo življenja, razvoj civi- lizacije in polna angažira- nost na aelovnem mestu jem- ljejo vedno več dragocenega časa, ki so ga prej posvečaU družini m se zlasti seveda otrokom Povsod v svetu in tudi pri nas posvečamo vedno veS pozornosti po- litičnemu in fizičnemu raz- voju otrok. Zato delujejo že po vsej Sloveniji oddelki »Otroci starši«, v katerih se rekreirajo tako otroci kot starši. Tal^o izkoriščen čas je obojestransko koristen, oboji se razvedrijo in raz- gibajo pri igrah z žogo, na telovadnem orodju, raznih igrah itd. V Celju oo TTKS organi- zirala takšne rekreacijske oddelke v posameznih kra- jevnih skupnostih pod stro- kovnim vodstvom za to uspo- sobljenih vaditeljic. Vadbene ure za pare, ma- mice in očke, babice, dedke, skupaj z malčki, starih od dveh do pei let, bodo vsako sredo od 17. do 18. ure v telovadnici osnovne šole »Slavka šiandra« (nova šo- la ob Ljubljanski cesti). Vad- ba, ki ie brezplačna, se je začela včeraj. S seboj je kre- ba prinesti copate. Obhka je vsekakor dobra, saj lahko starši skupaj z otrokom, če gredo v popoldanskem času na sprehod, preživijo skupaj uro še v telovadnici. Korist- no je to za vse! Predsednik celjske zveze za šport in rekreacijo Brane Stamejčič odpira novo TRIiVI stezo pa UudinjL KJE Sir KRALJICA ŠPORTOV? Ob analizi stan,)a svobodnih aktivnosti v okviru ŠŠD kraljica športov atletika ne zavzema ti- stega mesta, kot bi ga po svoji pomembnosti in možnosti za raz- voj lahko imela v teh org:aniza- cljah. Ker gi-e za raavoj osnovnih telesnih spretnosti, za prvobitne l«lesne vaje, ki so v vseh zgo- doviiuskih obdobjih bUe izredno pomembne pri razvoju telesne kulture za slehernega človeka, bi kazalo v prihodnje pri načrtova- nju dela v ŠŠD atletiki i>osvetitl povsem drugačno vlogo kot do- slej. Kakšno je stanje sedaj po šol- skem letu 1973/74? Na osnovnih šolah je v celj- ski občini 10 ŠŠD, k,jer deluje 9 atletskih sekcij s 452 člani, v žalski 10 ŠŠD s 7 sekcijami in 208 člani, v šmarski 8 ŠŠD s 7 atletskimi sekcijami in 208 čla- ni, v velen,jskl 10 ŠŠD s 5 atlet- skimi sekctiami in 205 člani, v laški 4 ŠŠD s tremi atletskimi sekcijami in 101 članom, v šen- tjurski je 5 ŠŠD, 3 atletske sek- cije in 73 članov, v konjiški je 5 ŠŠD, 3 atletske sekcije in 67 članov in v mozirski 4 ŠŠD, 3 atletske sekcije in 46 članov. Skupaj je v 56 ŠŠD 4o atletskih sekcij s 1420 atleti in atletinja- mi, kar predstavlja v primerjavi z 28 841 učenci v zadnjem šol- skem letu okrog 5 °b vseh otrok! Se bolj zaskrbljujoče pa je sta- nje aktivnosti v atletiki na sred- njih šolah. V 12-ih ŠŠD obstoja 10 atletskih sekcij z 205 aktivni- mi atleti in atletinjami, kar po- meni spričo števila mladine na teh vrstah šol le skromnih 2,6 ",'o učencev! Na posebnih šolah sb v celjski regiji 3 ŠŠD, atletika pa je se- stavni del svobodnih aktivnosti le na celjski posebni šoli s 35 člani. Ob teh številkah se vel.fa za- misliti. To velja tako za načrto- valce razvoja telesne kulture pri ObZTK in TTKS kot za vse pe- dagoge za telesno kulturo na vseh vrstah šol z vodstvi in učitelj- skimi zbori vred. Otrokom in mladini vseh vrst šol in starosti bo treba s privlačnimi oblikami dela in vadbe ter tekmovalnimi prijemi približati atletsko aktiv- nost, ki .je dostopna prav vsem, v izdatnejši meri kot doslej. Do- sedanji obseg te aktivnosti je naravnost zaskrbljujoč in nas bo pripeljal še na nižjo raven naše ljudske in množične telesne kul- ture. Brez atletike ni napredka tudi v drugih športnih panogah in igrah! Strokovno razgledani kadri se tega zavedajo na vsem svetu. Pri nas pa celo na široko pišemo in , govorimo ter spreje- mamo vseslovenske programe kot npr. »vsi Slove.ici hodimo, teče- mo . . .«! Analiza stanja atletike v ŠŠD naj nam zato sUiži v poduk, da bo treba v našem delu še marsi- kaj spremeniti. K. JUG št. 49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran IS Podjetje KREATOR se je razvilo iz majhne krojaške deJavnice in pralnice perila. Oba oDrata sta zaposlovala vsega SAupaj le šest ljudi: dva krojača, enega učenca, v prahucd le eno osebo s polnim delovnim časom in dve osebi s polovičnim de- lovnim časom. Ti dve delavnici je usta- novila krajevna skupnost Store kot servisni delavnici za krajevne potrebe, in si- cer 15. decembra 1%4. Pra- vi razvoj tega maloštevilne- ga kolektiva se je začel le- ta 1967, ko se je spremenilo vodstvo podjetja. Svojo de- javnost je razširilo v Celje, bliiaijo okolico, kasneje pa še po vsej Sloveniji. S širjenjem kolektiva pa je seveda nastalo vprašanje prosUjrov, opreme in kadra. Eno je bilo kot na dlani: razširitev podjetja je mož- na samo tedaj, če bo sedež uprave v Celju. S priključit- vijo nekdanjega podjetja EU- ta se je ponudila prva mož- nost za razširitev. Priključi- tev Elite je sprva pomenilo za podjetje breme, ker je Elita poslovala z izgubo, ven- dar je bila tako dana mož- nost za razširitev uslug v m©sf.u Celju. Krojaško podjetje šiore se je s priključitvijo Elite, pre- imenovalo v KJ^EATOR. Povpraševanje po storitvah je IZ dneva v dan bolj na- raščalo in sproti se je bilo treba prilagajati vedno več- jim željam in potrebam po- trošnikov. »Stanovanjsko po- djetje« je imelo velilio ra- zumevanja za potrebe KRE- ATORJA in jim je dodelilo ustrezne prostore v Savinj- ski ulici št. 1. Tako je po- djetje povečalo obseg poslo- vanja in zaposUlo še več no- vih delavcev. Nove stroje in opremo so nabavili iz last- nih sredstev. Leto 1968, 1969 in 1970 so uspešno zaključili, kar pa jim je omogočilo še nadaljnji razvoj. Sprejeli so še nekaj novih delavcev in pvovečali osebne dohodke, po- slovno pa so začeli sodelo- vati s podjetjem GORENJ- SKA OBLAČILA Kranj. V za- četku jim je to sodelovanje FHDvzročalo težave, ker se je bilo treba prilagoditi novi te- hnologiji, ki je bila nekoliko drugačna, vsekakor pa sodob- nejša. Prišlo je leto 1971, ki je za KREATOR zelo pomemb- no. Takrat se je namreč h KREATCRJU priključila še Vezenina, ki prav tako kot Elita ni mogla več samo- stojno gospodariti, predvsem zaradi pomanjkanja dela in nizkih osebnih dohodkov. že naslednje leto pa je po- djetje KREATOR pristopilo k adaptiranju poslovnih pro- storov nekdanje Elite. Z bolj- šo organizacijo, z izboljša-' no kvahteto dela in s hitro ter dosledno postrežbo, si je podjetje pridobilo renome, s tem pa tudi veliko dela. Nji- hovo geslo je bilo: ustvariti čim boljše poslovne odnose in dobro gospodariti! Nove možnosti za razvoj podjetja so se odpirale tudi v obratu Krojaštvo v štorah. Vedno več je bilo dela, trde- ga dela z visoko normo in nizkimi dohodki, kar je si- lilo delavce v obup. Prebre- sti je bilo treba veliko ovir, veliko stvari je bilo treba izboljšati in se še marsičesa naučiti. Zares, prehojena pot ni bila rožnata, saj se je podjetje srečalo s števihiimi težavarr^i, ki pa jih je uspe- šno prebrodilo. Od nastanka podjetja KRE- ATOR je tako poteklo sedem let. Letos, zadnje dni novem- bra, pa je KREATOR slavil svoj največji uspeh. 28. no- vembra, se pravi na jpred- praznik dneva republike, je KREATOR odprl nove in mo- derno opremljene prostore v Zidanškovi ulici 9. V novo delavnico so se preselili de- lavci, ki so imeli prej svoj obrat v Savinjski ulici 1, bi- lo jih je 18, njim pa se je pridružilo še 10 novih delav- cev. Delavnica zavzema 205 kv. m, v njej pa so zaposle- ne same ženske, ki nasploh prevladujejo v KREATORJU. Otvoritev novih projstorov pomeni za podjetje veliko pridobitev, velik delovni uspeh, zato bo ta dan, ki je tudi povezan s praznikom republike, postal v podjetju mejnik, dan, ki ga bodo od letos naprej slavili vsako le- to. Na ta dan bodo ob slo- vesnosti podelili priznanja najbolj zaslužnim delavcem in se spomnili vseh delovnih in življenjskih jubilantov v podjetju. KREATOR je torej stopil na novo pot, ki je zgrajena iz izkušenj mtnuhh sedmih let. V teli letih je p>odjetje prebrodilo številne težave in prestalo veliko preizkušenj, s katerimi se je prekahlo. Prišle bodo nove skrbi in težave, novi problemi, kate- rim pa bo sedaj že 85-član- ski kolektiv gotovo kos. Ve- lika opora podjetju je prav gotovo mladina, ki je zelo aktivna. Treba je poudariti, da je kolektiv pio strukturi zelo mlad, saj je tri četrtine vseh zaposlenih prav mla- dih. Enal«) uspešno in z ena- ko prizadevnostjo dela tudi sindikat. 2e vrsto let KREATOR ze- lo uspešno sodeluje na vseh sejmih obrti, ki so vsako le- to v Celju in tudi na drugih podobnih prireditvah, kjer je prejel številne nagrade, medalje, priznanja in diplo- me. Delovni kolektiv KREA- TORJA bo še naprej razšir- jal svoje usluge, predvsem dela po meri, vse krojaške in šiviljske storitve, razširili pa bodo tudi sedanji obrat Vezenine, saj so vedno večje potrebe in želje po pletenih izdelkih. Mateja Podjed 28. novembra, na dan pred praznikom republike, je podjetje KREATOR odprlo novo delavnico v Zidanškovi ulici. Ta dan je hkrati postal tudi njihov praznik, ki se ga bodo spominjali vsako leto. Foto: Jože Zork« št. 49 — 12. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 aOMAČa KROJNIllUV >roMetne nesreče PEšix: NA sKKDiNi c:ii.srt: .ALBERT VI;*LH;AJ, m. iz Celja, je na ravnem delu ceste blizu Podplata zagle- dal tik pred seboj na cesti pešca, ki je stal na sredini ceste ob kolesu. VfšligaJ jc zato zavil močno v levo, nato pa še v desno, zaradi česar ga .je začelo zana- šati in se je približno 40 metrov vrte! po cesti. Iz nasprotne smeri .je pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC SEVER, 26, iz Celja, ki .je to videl in se ustavil na skra.ini desni strani, vendar se je Vešligaj kljub temu zaletel vanj in pov- zročil škode za .tO.000 dinarjev. Alkoskop, s katerim so preizkusili Alberta Vešli- gaja, je pozrlenel preko polovice. MRTEV SOPOTNIK M.\RJAN JLRKO.ŠEK. ,'3. iz Laškega, je vozil skozi Idinat, kjer ga je v ovin- ku zaradi prevelike hitrosti in izrabljene predn.)c gume zači'lo zanašati z desne na levo in ponovno naz^aj na desno stran. Trčil .je v obtestni kamen, takrat pa so se odprla vrata in iz avtoipobila .je padel 12-letni SREc;KO PODPECAN, L'. Senožet, ki je obležal mrtev, avtomo- bil pa je obrnilo še na desni in nato na levi bok, obstal pa je na kole>-ih. voznik Jurkošek .je bil le laže ranjen, škode pa je za 7.000 din.arjev. OnLETEL JE POKROV IVAN REBERN.IAK, 45, iz Ratanske vasi, se je peljal z osebnim avtomobi- lom iz Vojnika proti Olju. Pri gasil- skem domu v Skofji vasi se je srea-val z voznikom osebnega avtomobila MAR- TINOM LET()N.I(). 22, iz Celja, ki je vozil brez vozniškega dovol.j<-nja, ravno med srečevan.jem pa je z njegovega avto- mobila odletel pokrov motorja in padel na Rebernjukov avtomobil, na katerem je na>"!alo škddc za 11.(HH) dinar.'ev. V KRI?.1:ŠCU V I-EVO JOŽEF VIDEMSICK, iz Prelske, se je pripeljal z motor.jem v križišče Šale- ške in Rudarske ceste v Velenju in za- peljal naravnost skozi zeleno luč. Iz na- sprotne smeri pa je pri/ieijal z osebnim avtomobilom MILAN TRAMPUS, 31, iz Velenja, ki je nenadoma zapeljal na levo stran ceste, čeprav je" tudi on vo- zil skozi križišče naravnost, in tako za- del motorista, ki je pad;-l in si zlomil levo roko. NERODNO JE SPKIJALA MAJDA JAt.ER, >:'.. iz (Vlja, se je ustavila za tovornjalvom, ki .je nal.-igal smeti na Keisnik')vi ulici v (^Iju. Dela- vec ir.N\(; KOKITNIK, 1!», iz Sotenskepa pri Šmarju ji j(; z roko pokazal, da lahko naJaljujc, Jagrova pa .je tako ne- rodna speljala, da je zadela v posodo za smeti, ki .jo .je držal Knritnik. ki .je padel po cestišču in se laže ranil. AVTO V PREIZKlsNJI MARIJA LLBIU. Z), i/ C:el.ja. je vo/ila nov spaček s preizkusno tablico po Čo- povi ulici iz smeri Ljubljanske ceste. Ko je namrravala v križišču s Trubar- jevo zaviti v levo, .je vrr.j?tno blokiral krmilni mehanizem in je zaradi tega za- peljala na li(;dnik zn pešce in s spred- njim desnim blatnikom trčila v drevo. Na avtomobilu je škode za 4.000 dinarjev. LJUBEZEN PO SVETU Na severuzanodu Nove Gvi- neje žive nizkorasli Peši, ple- me, ki izumira. Preden jim bo kdo dopovedal, kaj je te- mu vzrok, bodo najbrž že liudo razredčeni. Peši verjamejo, da nad spo- četjem in rojstvom bdi gozd- ni bog, ki razmnožuje vse živo. Ta bog naj bi bil mo- škega spola m zato rabi, kot vsak moški, žensko. Vse- lej mu določijo devico, vsa- ko leto ob prazniku ribjega , drstva - drugo, šele takrat sme dotedanja izvoljenka bo- ga med vaško mladež. No, do LU še ni nič take- ga, kar bi ogrožalo obstoj tega plemena. Je pa v po- sredni zvezi običaj, da se ob prazniku ribjega drstva vsi pripadniki plemena napijejo neke močne pijače in potem se začne rajanje in ve sel j a- čenje. Vsako dekle, vsaka ženska se pusti ljubiti vsa- kemu moškemu, zaradi omo- tice pa tudi nihče prav ne ve, kdo s kom leže. Takšna masovna ljubezen pod vpli- vom mamila ne izključuje tudi telesnega stika med sorod- niki^ pa je zato v plemenu vse več bebcev, slabokrvmih otrok, ki zgodaj umirajo ali pa se že mrtvi rodijo. No, podobnr. se dogaja tudi pri nas v hribih, na odmaknje- nih otokih, kjer se kri so- rodnikov meša, pa sčasoma pride do tega, da začne rod- nost ir> z njo prebivalstvo opadati. Na naM sliki dekleti ple- mena Peši pri nabiranju gozdnih sadežev. Francoski pisatelj Anto- nie Rivarol je slovel po duhovitosti in ironiji. Neki pisatelj je napisal hvalespev Corneiillu in ga dal prebrati Rivarolu. »Kaj pravite?« »Zelo lepo!« »Brez pridržka?« »No. nekoliko dolgo je.« »Bi ga vi skrajšali?« »Seveda, če bi bil na vašem m.estu, bi prepro- sto rekel: ,Ime mu je bi- lo Pierre CorneiUe\« * « * Rivarol je na cesti sre- čal pisatelja Floriana, ki je hodil ves zamišljen, iz žepa pa mu je molel ro- kopis. »Pazite!« mu je v šali rekel Rivarol. »Kdor vas ne pozna, bi vas lahko še okradel.« * * * Slavni angleški humo- rist Laurence Sleme je vprašal neko gospo, če je brala njegovo knjigo Tri- stram Shandy. »Nisem,« je odgovorila, »če pa že hočete, mm po- vem po pravici: slišala sem, da knjiga za gospe res ni najprimernejša.« »Nikar ne verjemite tak- šnim čenčam,« ie rekel Sleme. »Moja knjiga je kot tri- leten otrok, ki vrevrača kozolce in v sveti nedol- žnosti kaže stvari, k; jih vsi poznajo, a jih zaradi navade skriimjo.« V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (I) NAJPREIV BEIRUT PISE: JOŽE VOLFAND Ali veste, kdo je Phileas Fagg? Ko smo v šoli pr- vič slišali za ime Jules Verne smo si ga' zasadili v mlade možgane skoraj z enako močjo, kot ^e pisa- telj pričaral pred naše zve- dave oči kapitana Nema, podvodni svet, pot na Lu- no ... in fantazijsko pojK)- tovanje v 80 dneh okoli sveta. To je bilo pred ok- roglo sto leti. Jules Verne je v program poti uvrstil kot izhodiščno postajo London. Pot je nato z že- leznico in pamiki vodila do Suezn, Bombaya, New Yorka lu se končala spet na ■ britanskem otoku. Tako v pisateljema glavi. Klobuk dol pred razsežni- mi krili piščeve domišlji- je. Znanost je komaj v sto letih »skrajšala« svet. Nekoč nemogoče je danes mogoče. Z enim pogojem — da ima popotnik denar ali službo, v kateri so po- potovanja skoraj :iepogre- šljiva sestavina delovnih obveznosti. V novinarskih hišah je že tako. Kajti vse, kar se nabere v. po- potni torbi, mora nato v svinec. Pred bralce. Da so reportažni zapisi s popo- tovanj popularni, ni pa no- bena skrivnost. Kar ozri- mo se na Levstikovo Po- potovanje po domačih lo- gih! Ce nam pogled zdrs- ne v svet, pa bomo vide- li, da JAT omroma njegov Air-Uft kot organizator pr- vega jugoslovanskega po- tovanja okoli sveta ni imel malo vzgledov za iz- vedbo »potovanja življe- nja«, še celo v programu je nekoliko kopiral na- mišljen izlet Phileasa Fogga iz Vernove knjive V 30 dneh okoli sveta. Toda tistih znanstveno siromašnih časov že zdav- naj ni več. Poglejmo. Ko je Charles Lindbergh po- letel na prvi čezatlantski polet na njegovem Špirit of Saint Louis (tako je bilo ime njegovemu leta- lu) je za 5870 km dolgo pot porabil 33 ur. Letel je s povprečno 'litrostjo 188 km na uro. To se je dogajalo pred ne^caj več kot borimi štindesetimi le- ti. Letos, na prvem jugo slovanskem letu okoli sve- ta, smo za več kot 40.000 km (ekvatorja nismo pre šh in smo se /es čas gibali na severni polobli) zračne črte potrebovah ne- kaj čez 50 ur vožnje v le- talu. A smo hitro potova- li — z 900 do 1000 Km na uro v višini 10.000 do 11.000 metrov. Čeprav nam JAT ni dal najboljšega letala. Vozili smo se že v odsluženem boeingu 707. Z »zračnimi dedki«, za kate re so letalske družbe že pred dvajsetimi :eti ugo- tovile, da jih bodo morali preurediti v tovorne zra- čne ladje. Pa še to se jim ni splačalo. Danes na ne- bu že kraljujejo jumbo je ti. Naš kapitan Sima Kne- ževič, ki je varno