Poštnina plačana v gotovini Leto XI., št, 235 Ljubljana, petek 10. oktobra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, K.naflieva ulica 5. - Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešel. nova ulica 4. - Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenov« olica št. 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub. Ijana St 11.842; Praha cislo 78 180: Wien it 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoo St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. V RumunijI ostane dosedanji režim Pod vodstvom Mironesca bo obnovljena dosedanja vlada samo brez Manija — Program in smernice vlade ostanefo nelzipremenfeni pa se je kronanje zavleklo, dočim se je zdravstveno stanje Manija poslabšalo, se je sedaj odločil za ostavko. Kriza vlade to- Bukarešta, 9. oktobra p. Kriza rumun-Eke vlade bo rešena jutri dopoldne z ane-novanjem nove vlade pod predsedstvom dosedanjega zunanjega ministra Mironea-ca, ki je včeraj prejel mandat in je danes nadaljeval svoja posvetovanja s predstavniki dosedanje parlamentarne večine. Na-lodna kmečka stranka je imela danes konferenco, na kateri je odobrila Mirones-covo prizadevanje in mu obljubila vso j odporo. Kakor zatrjujejo, bo ostala v ce-jr ti dosedanja homogena vlada narodne kmečke stranke z edino razliko, da bo Mi-r-.nescu poleg zunanjega ministrstva prevzel še ministrsko predsedstvo. Dosedanji notranji minister Vajda Vojvod je sicer izrazil željo, da bi se obenem z Manijom umaknil, vendar pa so ga politični prijatelji prosili, naj ostane še nadalje v vladi. O ostavki Mania zatrjujejo iz njegove okolice, da je hotel zaradi bolezni pred meseci nastopiti odmor, vendar pa je takrat Da željo kralja še ostal, ker se je aii-5ii'o, da se bo kronanje kralja Karola vr-Silo najkasneje meseca septembra. Ker Fašistična zaupnica Grandiju Veliki fašistični svet odobril Grandiievo poročilo o italijanski zimami politiki Rim, 9. oktobra AA. Veliki fašistični svet jc sklenil, da se osnuje nova mladinska ia-sstična borbena organizacija, v katero bi stopilj mladeniči od 18. do 21. leta. Veliki fašistični svet je poslal pozdrave bolgarskemu kralju Borisu, ki se bo v kratkem poročil z italijansko princeso Giovanno Zunanji minister Grandi ie včeraj poročal o italijanski zunanji politiki in prejel polivalo velikega fašističnega sveta, ki je v x ->eh točkah popolnoma odobril njegovo poročilo in soglašal z njegovim stališčem r : pogajanjih za pomorsko pariteto s Fran-o. Veliki fašistični svet ie izrazil mnenie, cia Italija ne more sprejeti sporazuma, ki ne sloni na principu paritete. Rim, 9. oktobra AA. Vsi italijanski listi pripisujejo velik pomen izvolitvi novih članov fašističnega direktoriia. ki bodo sodelavci glavnega tajnika fašistične stranke Giurattija. Večina članov ie iz novih krajev ali pa so se udeležili bojev v fašistični službi v novih krajih v kvarnerski provinci. V direktoriju se nahajajo razen generalnega sekretarja fašist, stranke Giurattija, ki se je udeležil ophoda d' Annunzija na Reko in branil tezo Reke na mirovnih pogajanjih v Parizu, tudi podtajnik fašistične stranke Iti Bacci, fašistični poslanec za kvarnersko provinco, rojen na Reki. Arturo Marticassi, dosedanji sekretar italijanske akademije znanosti in višji fašistični tajnik na Reki, ter Umberto Klinger, ki se je udeležil pohoda na Reko. V rimskih političnih krogih «o bile te volitve sprejete z zadovoljstvom. Italijanski listi s posebnimi simpatijami pozdravljajo Bacciia, novega podtajnika fašistične stranke, in mu pripisujejo velik vpliv v tem trenutku. Rimska »Tribuna« poudarja izredne lastnosti Giurattijeve osebe in pravi: Ker je predsednik Mussolini v tem trenutku mislil nanj, pomeni to, da se bosta morali stranka in država še jačie cementirati za preizkušnjo. Giuratti bo zanesljivo najprimernejša oseba za velike dogodke in za zgodovinska leta, ki prihajajo. Pred sestankom nemškega parlamenta Briiningova vlada bo podala svojo deklaracijo bržkone v sredo Berlin, 9. oktobra d. Državni predsednik Hindenburg je sprejel včeraj dopoldne državnega kancelarja dr. Briininga, ki mu je poročal o pogajanjih z voditelji posameznih strank. S tem so zaključena pripravljalna dela za otvoritev novoizvoljenega državnega zbora. Splošno pričakujejo, da bo prečital kancelar dr. Briining vladno deklaracijo šele v sredo, ker se bo zavleklo v ponedeljek poimensko klicanje 577 državnih poslancev in izvolitev predsedstva zbornice preko torka. Vlada bo v svoji kratki izjavi očrtala pro-rram za finančno in gospodarsko sanacijo ter poudarila, da bo vodila tudi v bodoče zunanjo politiko po smernicah, ki jih je začrtal že pokojni dr. Stresemann. S to izjavo hoče vlada demantirati vse vesti o pripravljenosti pristanka k odstopu zunanjega miti'."-tra dr. Curtiusa, proti kateremu so zlasti borbeno razpoloženi desničarski elemen- ti in celo del nemške ljudske stranke. Ob tej priliki se širijo med poučenimi krogi tudi vesti, da se je vršila na zadnji seji Bjrii ningove vlade po poročilu dr. Curtiusa o uspehih nemške delegacije na zasedanju Društva narodov v Ženevi dolga razprava o nemški zunanji politiki. Vlada je na tej seji soglasno ugotovila, da ni mogoče v sedanjih okoliščinah izvajati nobene druge zunanje politike kakor jo je začrtal že dr. Stresemann. Mnogo pozornosti ie zbudila resolucija vodstva nemške uradniške zveze, ki odločno zavrača vladni namen, reduciranja plač uradništva. ter očita, da je postopanje vlade nesocialno in krivično. Monakovo, 9. oktobra s. Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, so narodni socialisti sklenili, da predlagajo v državnem zboru nezaupnico Briiningovi vladi. Dr. Schober o svoji kandidaturi Dr. Schober računa predvsem na dosedanje vokftie abstinente Dunaj, 9. oktobra. Bivši zvezni kancelar dr. Schober je imel na zborovanju državne zveze avstrijskih trgovcev svoj prvi volilni govor. Uvodoma je opisal, kako je bil nastopil v tretjič mesto zveznega kancelarja ter podal kratek pregled svojega delovanja od 7. septembra 1929 pa do nepričakovanega padca zaradi Strafellove afere. Obširno se je bavil z borbo za reformo ustave, ki jo je izvedel z dvetre-tiinsko večino, ne da bi pristal na kake zahteve socialistične opozicije. Govoril je o sprejemu novega tiskovnega zakona, zakona proti terorju in o uspehih, ki jih je dosegel za Avstrijo v Haagu in evropskih prestolnicah, kjer se je mudil. Za jesensko nasedanje Narodnega sveta ie pripravil načrt zakona o državnih železnicah in načrt za reformo brezposelnega zavarovanja, ki bi onemogočil v bodoče vsako izrabljanje. Na poziv gospodarskih krogov, da bi prevzel prvo mesto na licti snujočega se bloka meščanskih strank, je izjavil, da sicer ni noben poklicni oo-litik in tudi ne misli postati v bodoče. Njegovo osebno prepričanje je, da je njegovo staro avstrijsko uradniško prepričanje mnogo več vredno kakor vsaka politika. Kljub temu se je odločil, da prevzame vodstvo v novem bloku, ker zahtevajo to gospodarski interesi in ker hoče tia, ta način doseči, da bi nastopiti pri se- danjih volitvah tudi oni krogi, ki so se doslej vzdrževali od volitev. Na ta način upa preprečiti dotok teh dosedanjih volilnih abstinentov k socialistom ter zbrati okoli sebe tudi one meščanske elemente, ki bi morda sicer pri teh volitvah volili socialiste. Budimpešta, 9. okt. M. »Az Ujsag« po. roca, da se je voditelj avstrijskega Heim« vehra m sedanji notranji minister knez Marhemberg pretekli četrtek in petek mu< dil na Madžarskem, kjer se je v spremstvu nekega bivšega avstrijskega ministra in bivšega nemškega vojnega ministra genera* Ia Seeckta udeležil lova na posestvu neke. ga madžarskega politika, čigar ime list ne navaja. Dvodnevno bivanje avstrijskega heinrvvehrovskega ministra so držali v ta> ki tajnosti, da je zanj zvedel ministrski predsednik grof Bethlen šele naknadno, ko je Starhemberg že odpotoval. Dunaj, 9. okt. M. Današnji jutranji me« ščanski listi kakor »Neue Freie Presse«, »Neues \Viener Tagblatt« in organ agrarne stranke »Ekstrablatt« so bili zaplenjeni, ker so objavili nova razkritja o akciji, ki jo je pripravil major Pabst v dogovoru z italijanskimi fašisti za uvedbo fašistične diktature v Avstriji. Državno pravdništvo je vse te liste zaplenilo po nalogu no tra. njega ministra kneza Starhemberga, T NJ. VEL. KRALJ V JUŽNI SRBIJI Številne avdijence pred odhodom iz Niške Banje — Sprejet je bil med drugimi tudi Aca Stanojevič - Velike ovacije kralju v Skoplju Skrb Nj. Vel. kraljice za šolsko mladino rej nima nikakega globljega pomena in bo Mironescova vlada dosledno nadaljevala dosedanjo politiko tako na znotraj kakor na zunaj. Ker razpolaga vlada v parlamentu z dovoljno večino, ne bo imela v Izvajanju svojega programa nikakih resnejših ovir. Bukarešta, 9. oktobra s. Izvršni odbor narodne kmečke stranke se je danes sestal ob prisotnosti voditeljev organizacij iz vse države, da se posvetuje o položaju, ki je nastal s poverjenjem mandata za sestavo nove vlade Mironescu. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je treba sestaviti režim kontinuitete, zgrajen na sedanji parlamentarni večini in na sporazumu med krono in narodno kmečko stranko o programu in delovnih metodah. Z zadovoljstvom je bilo vzeto na znanje, da je bila misija za sestavo vlade poverjena Mironescu, in bil sprejet sklep, naj se sestava vlade pospeši. Niš, 9. oktobra, p. Sinoči ob 8. je Nj. Vel. kralj zapustil Niško Banjo in stopil v dvorni vlak v Starem Monopolu Dri Nišu. V toku včerajšnjega dne je kralj navzlic svojemu rednemu kopanju v zdravilišču sprejel v avdijenci več oseb. Že ob 8. zjutraj je bil sprejel Aco Stano-jeviča iz Knjaževca, ki je po avdijenci obiskal tudi predsednika ministrskega sveta generala Živkoviča Popoldne sta odpotovala v Niško Banjo in bila sprejeta v avdij. princ Pavle in zunanji minister dr. Marinkovič. Naposled je vladar sprejel tudi člane kopališčne uprave, predsednika občine Niške Banje in nekatere zdraviliške goste Zvečer ob 8. je Nj. Vel. kralj priredil večerjo v dvornem vlaku. Udeležili so se je razen kralja princ Pavle, ministrski predsednik Živkovič, zunanji minister Marinkovič, ban moravske banovine Nestorovič ter stari komandant pete armije, general Jovanič in Kostič, generali Jurešič, Ječmenič in Kostič, ni-ški župan in odvetnik Plasijevič, v če-gar vili je kralj stanoval za dobo svojega bivanja v Niški Banji. Iz Niša je Nj. Vel. kralj odpotoval v Skoplje in Kosovsko Mitrovico, kjer bo 10. t. m. prisostvoval svečani otvoritvi rudnika. Skoplje, 9. oktobra. M. Dopoldne ob 9. se je Nj. Vel. kralj nenadoma pripeljal s svojim spremstvom v Skoplje. Na kolodvoru so kralja pričakovali in pozdravili ban Žika Lazič, zastopnik komandanta armije general Nedič in župan Živkovič. Na peronu je bila postavljena častna četa 21. pešpolka z zastavo in godbo, ki je ob prihodu kraljevega vlaka intonirala državno himno. Kralj se ie pozdravil z navzočimi dostojanstveniki ter se nato, viharno pozdravljen od množice prebivalstva, ki se je zbrala pred kolodvorom, z avtomobilom odpeljal na bansko unravo. Beograd, 9. oktobra p. Kakor vsako leto je Nj. Vel. kraljica tudi letos poka- zala izredno zanimanje za zdravstvene in socialne prilike šolske mladine. Kraljica Marija je te dni pozvala na Bled voditeljico šolske klinike v Beogradu dr. Natalijo Nikolijevičevo ter si dala poročati o zdravstvenem stanju šolske dece in o materijalnem položaiu srednješolske mladine. Pri tej priliki je darovala za prehrano šolskih otrok v Splitu in Cetinju po 5000 Din, v Celin m Mariboru pa po 2500 Din. V vseh teh krajih se bodo osnovale posebne šolske kuhinje, ki bodo nosile naslov Nj. Vel. kraljice. Doslej obstojaio take kuhinje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju. Vsaka teh kuhinj bo v bodoče redno preiemala podporo Nj. Vel. kraljice. Nj. Vel. kraliica hoče doseči, da se pri vsaki šoli osnujte kuhinja za siromašno šolsko deco. Oo priliki avdijence dr. Nikolaievičeve je kraljica med drugim izjavila: »Šolsko dete mora biti zdravo in nobci dijak ne sme stradati.« Minister Nikola Preka na inšpekcijskem potovanju v Sloveniji Ogled zdravstvenih ustanov v Ljubljani in Celju — Državna podpora za najnujnejše zdravstvene potrebe dravske banovine — Vprašanje vodovodov Ljubljana, 9. oktobra AA. Davi je prispel v Ljubljano minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka v spremstvu generalnega inšpektorja zdravstva g. dr. Štamparja in šefa kabineta g. dr. Maža-ra. Na kolodvoru sta g. ministra pozdravila vršilec dolžnosti bana g. dr. Otmar Pirkma-jer in načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Dolšak. G. minister si je ogleaa! splošno uolnioo, zavod za zdravstveno zaščito mater in dece. higi-jenski zavod, umobolnico na Studencu, žensko bolnico in žensko polikliniko. Vse zdravstvene zavode je našel v splošnem v vzornem redu. Priznal pa je potrebo po njihovi razširitvi in modernizaciji ter obljubil primerno pomoč države. Po ogledu OUZD je g. minister v spremstvu g. dr. Štamparja in g. dr. Mažarja po-setil vršilca dolžnosti bana, g. dr. Pirkma-jer.ia. ki mu je pri tej priliki pojasnil razne potrebe banovine ter zlasti omenil potrebo podržavljenja splošne bolnice in umobolnice, kakor tudi potrebo sistematičnega dela I za preskrbo prebivalstva s pitno vodo. V tej zvezi se je g minister zanimal za načrt vodovoda v Suhi krajini, čegar izvedbo pa zavirajo visoki gradbeni stroški. Nadalje je bilo govora o projektu vodovoda za Ptuj in za vasi na Ptujskem polju. G. minister je obljubil, da bo država za realizacijo tega načrta prispevala cevi, s čimer bodo izdatki krajevnih činiteljev znatno znižani. V nadaljnjem razgovoru je g. minister izjavil, da je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje pripravljeno zgraditi v Ljubljani novo šolsko polikliniko, ako bo dala mestna občina na razpolago potrebno zemljišče, banska uprava pa prispevala h gradbenim stroškom. Naposled je g. minister vzel na znanje začasno razširjenje umobolnice z nakupom gradu Novo Celie ter obljubil tudi v tem pogledu finančno pomoč države. Popoldne je g. minister s svojim spremstvom odpotoval z avtom proti Celju, da si spotoma ogleda zdravstveni dom v Luko-vici, nato pa zdravstvene ustanove v Celju. Krvavi boji v Braziliji Državljanska vojna v polnem razmahu — Vstaši odrezali vladne čete od oporišča Pariz, 9. oktobra. AA. Po vesteh iz New-yorka je v bojih z revolucionarji v Pernam-bucu izgubila tamošnja garnizija 150 mož. Revolucionarji so napadli Pernambuco s strojnimi puškami in blindiranimi avtomobil Pri napadu so sodelovali tudi dijaki, ki so se pridružili revolucionarjem. Vlada je odposlala proti Pernambucu vojno ladjo, da nastopi proti revolucijonarjem. Ojačenja je odposlala tudi v Florinopolis. Po vesteh iz Porta Allegra razpolagajo revolucionarji s 100.000 možmi. Zdi se, da so ujeli generala Randoma z vsem štabom. Po vesteh iz Pamire so baje federalne čete ponovno zavzele mesto in napredujejo proti Borba-zeni. Širijo se tudi vesti, da je bila revolucija v državi Rio Grande de Sul zadušena. Iz Ria de Janeira poročajo, da federalne čete hitro napredujejo proti Minasgeraesu. Letala federalne vojske mečejo bombe s strupenimi plini na kraje, ki so jih zavzeli revolucijonarji, in rušijo mostove med Ri-om Grande de Sul in Minasgeraesom, da prekinejo promet. London, 9. oktobra. AA. Po poročilu iz Brazilije so uporniki obstreljevali zvezna letala. Nekaj letal je bilo zadetih in so mo- rala pristati na ozemlju upornikov. Letalci so bili ujeti. Množica je pobila predsednika države Parahybe. Newyork, 9. okt. AA. Iz Brazilije poročajo, da revolucijonarji naglo prodirajo. Danes so zasedli važno železniško križišče med Sao Paolom in Rio de Janeirom in tako ločili glavne vladne čete od njihovega oporišča. Vest, da je braziljski predsednik demisijoniral, ni bila potrjena. Newyork, 9. oktobra, g. Iz poročil, ki prihajajo vsako uro z brazilske meje, se vidi resnost položaja, v kateri se nahaja brazilska vlada. Uporniki nadaljujejo svoj pohod na Sao Paolo ter so doslej naleteli Ie v državi Parani na malenkosten odpor. Tu je prišlo do bitke med uporniki in vladnimi četami. 50 vojakov je bilo ubitih, približno 100 pa ranjenih. Tudi na strani upornikov so izgube precej velike. Bitka se je končala z zmago upornikov, ki nadaljujejo svoj pohod. Brazilska prestolnica Rio de Janeiro je resno ogrožena. Vladne čete so demoralizirane in je med njimi že prišlo do uporov. Veliko število letal je dobilo povelje, naj bombardirajo taborišča upornikov. Trije torpedni rušilci so se pridružili upornikom. Priprave za pogreb žrtev „R 101" Pogreb se bo vršil z velikimi svečanostmi v soboto dopoldne — Udeležili se ga bodo zastopniki skoro vseh držav sveta London, 9. okt. AA. Jutri od 8. zjutraj do 10. zvečer bo dovoljen občinstvu vstop v westminstrsko dvorano, da počasti žrtve katastrofe »R 101«. Krste, pokrite s cvetjem, stoje v dveh vrstah sredi dvorane. Častno stražo bo tvorilo moštvo kraljevih letalskih sil, dokler ne bodo odpeljali krst v Cardington. Pogrebni sprevod bo v soboto zjutraj od westminstrske palače do postaje Custon in bo šel skozi središče Londona. Iz Downingstreeta 10, kjer se je vršila seja ministrskega sveta, je bilo objavljeno, da bo šel sprevod skozi londonske ulice dve url pred poldnem. Za zadušnico v katedrali sv. Pavla se je priglasilo nad 20.000 ljudi, v njej pa je prostora le za 5000 oseb. Zaduš-nice se bodo udeležili oficijelni zastopniki vseh evropskih in mnogo drugih držav, člani kubineta, zastopniki dominijonov in delegati imperialne konference. Waleški princ, ki bo zastopal kralja, se bo udeležil pogrebnega sprevoda v spremstvu ministrskega predsednika in spremljal žrtve do Cardingtona in Bedforda. Mašo zadušnico za žrtve katastrofe zrakoplova R 101 bo bral londonski škof Dean Inge ob asistenci kanonika Alexandra in vrhovnega kaplana letaskih sil reverenda Lhansona. Potek zadušnice bodo prenesle brezžične postaje v dominijone. Ekspoze dr. Beneša Praga, 9. oktobra h. Zunanji minister dr. Beneš je prišel danes v zunanji odbor senata, kjer je sporočil, da bo ekspoze c zunanjepolitičnem položaju podal šele prihodnji teden. TrocM t Berfinu Berlin, 9. oktobra AA. Po neki vesti daea&va, da se Trocki mudi t Berlinu. i Balkanska novinarska zveza Atene, 9. oktobra, č. Na sestanku novinarjev balkanskih držav, ki so prisostvovali balkanski konferenci v Atenali je bilo sklenjeno, da se osnuje balkanska novinarska zveza. Pripravljalni odbor, ki ga bodo tvorili zastopniki novinarskih strokovnih organizacii posam v-mh balkanskih držav, se bo v kratkem sestal v Sofiji, pozneje pa v Carigradu, 9a sestavi pravila zveze in čimorej sklice balkanski novinarski kongres. Rimska zaroka in balkanska konferenca „ p?nz, 9. oktobra. AA. »Havas* poroča iz Aten. da tam mnogo govore o tem, da je razglašena rimska zaroka baš v onem času. ko se je začela atenska konferenca. V Atenah sodijo, da kaže taka koincidenca fašistično namero upropastiti delo balkanske konference. Kralj Boris poseti papeža Pariz, 9. oktobra. AA. Iz Kima poročajo o govoricah, da bo bolcarski kralj Bom pri svojem posetu v Rimu, obiskal tudi Va-fkan m ob tej priliki dal papežu ustmen.. obljubo, da bodo vsi otroci iz njegovega zakona s princezinjo Giovanno vzgojeni v katoliškem duhu. Italijanski kralj je poslal bolgarskem t poslaniku v Rimu generalu Vlkovu brzojavko, v kateri pravi, da se veseli dogoJ-ka. ki bo ponovno okrepil razmerje med obema narodoma. General Vlkov je ode->-voril, da se veseli tega dogodka, ki bo ponovno prinesel srečo bolgarskemu narodu in učvrstil prijateljske zveze med obeu.a narodoma. Milan. 9. oktobra, s. Poroka bolgarskega kralja Borisa z italijansko princeso'Giovanno je določena za konec oktobra ali začetek novembra. Poroka bo v Italiji, vendar ne v Rimu, temveč najbrže v kraljevski poletni rezidenci v San Rosore pri Pisi ali pa v Pisi sami. Govori se tudi o Assisiju, krije princesa Giovanna velika čestiika sv. Frančiška Asiškega. Novi bankovci Beograd, 9. okt. AA. Včeraj je bila pre« nesena v Narodno banko prva partija nov. čanic, ki jih je natisnil novi zavod Narod« ne banke v Topčideru. Gre za novčanica po 10 in 100 Din v znesku 40 milijonov Din. Te novčanice bodo po sklepu uprav« nega odbora Narodne banke izročene v promet 1. novembra. Zavod Narodne bar., ke v Topčideru izdeluje sedaj drugo p&r« tijo teh novčanic po 10 in 100 Din z n'« vim napisom: »Narodna banka kraljevino Jugoslavije«. Ta partija bo izročena v pro. met šele prihodnje leto po glavni skupšči« ni Narodne banke. Ena milijarda v Poštni hranilnici Beograd, 9. okt. AA. V septembru je pr* stopilo 4024 novih vlagateljev. Zdaj im i Poštna hranilnica 113.584 vlagateljev. Vso« ta vlog je poskočila za 6.53 milijona dinar« jev, tako da znašajo vloge koncem sep. tembra 1843 milijona. V septembru je bil« otvorjenih 109 novih čekovnih računov, ki jih je zdaj 18.854. Čekovni promet je zna« šal v septembru nad 6 milijard. Skupno znašajo_ vloge na hranilne knjižice in vlo« ge na čekovni račun eno milijardo dinar« jev. Pogreb v Bruslju ubitega fašista Bruselj, 9. oktobra AA. Včeraj je bil pr>-greb ubitega fašista Aurilia. Truplo je bilo po končanih cerkvenih opravilih prepeljano v Italijo. Napadalcu je uspelo pobegniti. Zvišanje obrestne mere v Nemčiji Pariz, 9. oktobra AA. Iz Berlina poročajo, da je nemška Narodna banka povijaJa fiflknmptao mero od 4 sa 5 odstotkov* Desetletnica plebiscita Težak je spomin za nas na oni 10. Dktober pred desetimi leti, ko nas je zadel poraz v koroškem plebiscitu. Ta datum ostane za nas obletnica grenke vsebine, obletnica, ki nas spominja vedno znova na našo nesrečno usodo tekom stoletij, pa tudi na pogreške, ki smo jih storili v dobi, ko so se nam že pokazale zarie boljše bodočnosti. Pisati točen historijat nesrečnega plebiscita bi moralo pomeniti za nas, napisati zgodovino vsega našega narodnega preporoda in njegovih peripetij. Kdor se ne zamisli v vse to, se tudi ne more vživeti v notranje vzroke nesrečnega jO. oktobra. Naše neposredne rekriminacije morejo začeti šele z dobo, ko se je pričela rušiti dotlej tako mogočna zgradba vojaške in politične sile centralnih držav, jiila ie prva prilika, da smo dobili vodstvo svoje usode v lastne roke, toda bili smo mladi in neizkušeni in nismo poznali pravih faktorjev, ki tehtajo v sa-moodločevanju narodov. Zanašali smo se preveč na številke, ki so pričale po našem mnenju vsemu svetu, da je slovenska Koroška naša in da nam sodi po božji in človeški postavi; trdno — in pozneje se ie izkazalo, da naivno — smo pričakovali, da bo treba mogočnim in pravičnim gospodom pri mirovni konferenci pogledati samo te številke ln Koroška nam bo dodeljena. Naši nasprotniki, vajeni pospostva. so se poprej nego mi zavedli, da je treba deželo, do katere narod reklamira svoio pravico, prijeti na preizkušen, otipljiv način v roke in na osnovi dejanjske posesti zahtevati potrditev pravne posesti. Tako smo usodno zamudili priliko, zakaj kmalu se je pokazaio, da so nas številke pustile na cedilu. Vsakdo, kdor pozna razvoj narodnih preporodov, se zaveda, da je plebiscita rno reševanje vseh sličnih problemov krivično in da preporajajoči se narod vedno podleže. Ni v tem porazu znamenje njegove inferiornosti, niti premajhne borbenosti, marveč enostavno samo nujen logičen zaključek, da je tradicija močnejša od naprednejšega odpora duha, dokler ni razvoj dosegel pri- J merne stopnje. Koliko bolj velja to v koroškem primeru, kier je naši stvari nasprotovala množica neugodnih okolnosti. Ne bomo jih naštevali, vsem so nam še v spominu. In ako danes mirno pretehtamo vse te momente, bomo morali konstatirnti. da se je v tako ne-trgodmh okolnostih zbrala pod geslom: za Jugoslavijo! Ostala je sicer za nekaj malega v manjšini, ali južno od Drave si je pridobila večino. Avstrijski in posebno koroški Nemci so dali Slovencem v dobi plebiscita slovesno obljubo, da bodo spoštovali za naprej njiliovo narodnost ter jim dali pravice, ki jim gredo. Na žalost moramo po desetih letih konstatirati, da se je ta obljuba napram Slovencem tia Koroškem grdo prelomila. Tožbe, ki prihajajo neprestano iz dežele in govorijo o zapostavljanju Slovencev v vseh področjih, se vrstijo dan za dnevom, leto za letom in tvorijo žalostne anale o tem. kako se godi slovenski narodni manjšini onstran Karavank. Proces raznarodovanja se vrši z vsemi najrafiniranejši-mi sredstvi in vsi faktorji javne službe sodelujejo v njem po sistematičnem načrtu. In vendar so po letu 1918. ravno Nemci oni, ki najbolj vneto pripovedujejo. da morajo biti narodne manjšine deležne pravičnega vpoštevanja in da bo le po tem potu mogoče premostiti nacijonalna nasprotstva v Evropi. Ko je pred nedavnim eden od evropskih diplomatov postavil tezo, da se morajo narodne manjšine asimulirati, je ravno nemška delegacija z največjo ogorke nostjo zavrnila to naziranje in Avstrijci so ji z vnemo pritrjevali. Ali kako se strinja s tem sistematično ponemčeva-nje Slovencev na Koroškem, ki se vrši brez zadržka vsa leta po 10. oktobru 1. 1920. in ki bije v obraz vsemu, kar postavlja tudi avstrijska delegacija kot svojo zahtevo glede obravnavanja narodnih manjšin? Odnošaji med Avstrijo in Jugoslavije niso slabi in vsakdo, ki ga iz Avstrije zanese pot čez našo mejo. se pohvali, da Jugosloveni nismo slabi sosedje in da ie mogoče z nami prav dobro izhajati. Prav tako se ne morejo pritoževati' Nemci, ki so ostali med nami. nad svojo usodo. Ali ni spričo tega že poslednji čas, da se spametuje tudi gospoda v Celovcu in prične izvajati svoje princi-pijelno stališče napram manjšinskemu problemu tudi doma, tudi na Koroškem, kjer je usoda manjšine najbolj žalostna? Naj si ne delajo v Celovcu iluzij, kakor da smo resignirali na nacijonalno eksistenco svojih koroških rojakov; mi se nikdar ne bomo sprijaznili s tem. da bi jih Nemci asimilirali, marveč ne bomo nehali zahtevati, da se jim dado narodne pravice, ki jim gredo. Usoda koroških Slovencev je kljub 10. oktobru 1920 tudi del naše usode. ■ ■ 1 iii ■ —^^^^ Kakšen je bil umorjeni Sottosanti? Zagrebške »Novosti« navajajo strahovite slike o značaju ustreljenega učitelja, ki se ie bil osovražil pri vsem prebivalstvu Zagreb. 9. oktobra, d. V zvezi z atentatom na fašistienega učitelja Soltosantia In novimi pregan.janii Slovencev v Julijski Krajini, poročajo »Novosti« zanimive po drobnosti o ozadju tega atentata. Učitelj Sottosanti. ki je prišel v Vrhpolje iz Sicilija, je bil zaradi svojega postopanja s šolsko mladino zelo osovražen. Prestavljen te bi! v Vrhpolje nekako pred kakim letom dni iz Cola, kjer je služboval pri tamošnji miličarski straži. Ob svojem prihodu v Vrhpolje je bil tak siromak, da se je ljudem močno smilil, ker ni imel niti toliko, da bi se mogel pošteno najesti. Naši ljudje so ga ljubeznivo sprejeli ter mu nudili celo brezplačno hrano in stanovanje. Sprva se Je kazal hvaležnega, kmalu pa se je docela spremenil ter pričel slovensko deco, ki ga ni razumela, ker ie govoril samo italijansko, psovati z izrazi, kakršni so »slovenski pohabljenci*, iproklete svinje« in slično. Otrok, ki je spregovoril med poukom samo eno slovensko besedo, je bil kaznovan z 20 do 40 udarci po prstih. Nekega dne je pretepel neko deklico tako silno, da je obležala nezavestna in jo je nato še obdelava) s svojimi okovanimi čevlji. Stariši so odvedli trpinčenega otroka k okrožnemu zdravniku v Vipavo, ki pa je odklonil vsako posredovanje z izgovorom, da se ne peča s šolskimi zadevami. Cesto so se dogajali tudi primeri, da ie učitelj Sottosanti pljuval otrokom v usta, če so spregovorili kako slovensko besedo. Kazen pa je poostril ponovno še s tem, da so morali otroci njegov pljunek požirati. Ker ie bil Sottosanti jetičen, si .ie pač lahko predstavljati, kako ogorčenje jc izzvalo njegovo nečloveško postopanje med prebivalstvom. Na vse pritožbe, ki so jih roditelji nesrečne dece pošiljali šolskemu nadzorniku v Vipavo, ni bilo nobenega odgovora. Šolska oblast v Trstu pa se sploh ni zmenila za pritožbe uboge slovenske raie. Šele na ponovne sadistične zločine, ki iih je zagrešil Sottosanti in katerih sploh ni mogoče opisati, je interveniral vipavski glavar in vsai za nekai časa omejih početje ubitega Sot-tosantia. Zadeva pa ie kmalu zaspala in Sottosanti ie pričel zopet s staro prakso, dokler ni bil v nedeljo zvečer ustreljen iz lovske puške, kar še posebno ojačuje domnevo, da gre za osebno maščevanje zaradi tega njegovega postopanja, ne pa za političen atentat. Pred liberalno vlado v Španiji Preosnova vlade prihodnji mesec — Spopadi med stavkajočimi delavci in policijo Madrid, 9. oktobra, d. »Heraldo de Madrid« objavlja vest, da bo vodja liberalne stranke Santiago Alba dospel 15. novembra ■v Madrid, kjer bo sestavil novo špansko vlado. Santiago Alba bi kot preds. opravljal tudi posle finančnega ministra. Notranji minister bi postal Villanueva, minister ea pravosodje Llado Valles, minister za gospoda!stvo b"vši republikanski nacionalist Jaime Carner, zunanji minister Gascon y Mari, mornariški admiral Ribera, minister dela Daniel Riu, prosvetni minister ■Royo Villanovu, vojni minister znani zmagovalec v Maroku general Sanjurjo, pro-rsetni nrnister pa znani prometni strokovnjak Nicolau. To vest poptrjujejo tudi dopisniki raznih inozemskih ' stov, ki pristavljajo, da ta kombinacija za enkrat še ni popolnoma goto-a. ker se kTalj še ni mogel odločiti, da b' pozval sedanjo vlado k odstopu. KraSj se namreč boji, da bi ne bila nova preliberalna v postopanju z republikanci, ki resno ogražajo špansko dinastijo. Opaža se tudi močen pritisk klerikalnih in konzervativnih krogov, ki skušajo kralja pregovoriti, naj bi ne poveril mandata za sestavo vlade Santiagu A!bi. Posebno izrabljajo dejstvo, da je postavil Alba kot pogoj za sestavo vlade zahtevo, naj kralj Alfonz odloži vrhovno poveljstvo nad vojsko in mornarico. Madrid, 9. oktobra, o. V Logronu je izbruhnila splošna stavka v znak solidarnosti z stavkujočimj kovinskimi delavci. Doslej jc prišlo do spopadov. Pariz, 9. oktobra. AA. Povečajo m Hea- daya, da so tja dospele vesti iz Malage o izgredih stavkujočih prometnih delavcih, ki so obmetavali s kamenjem avtotaksije in tramvaje ter jih prisilili, da so se vrnili v remize. Guverner Malage je izdal odredbo, da aretirajo člane stavkovnega odbora. Pri dopoldanskih spopadih med stavkujočimi in tramvajskim osobjem, ki je šlo na delo, je morala posredovati policija, pri čemer sta bila dva delavca ranjena. Nekoliko pozneje je nastal v drugem delu mesta velik pretep med delavci, ki stavkajo in policijo, ker so delavci odbili zahtevo oblasti, da se raz-idejo. Z obeh strani je padlo več strelov En delavec je bil ubit. Proces proti Bassanesiju Curih, 9. okt. s. Kakor javlja tesinska »Libera Stampa«, je švicarski zvezni dr» žavni odvetnik objavil obtožbo proti Ita* Iijanu Bassanesiju in 7 tovarišem. Bassa* nesi je svojčas živel v Parizu ter je bil oster nasprotnik fašističnega režima. Ka* kor znano, je pred meseci napravil iz Pa* riza propagandni polet nad Italijo ter je vrgel nad Milanom na tisoče letakov proti fašističnemu režimu. Na povratku je v bli* žini prelaza Sv. Gotarda padel na tla. Le* talo se je popolnoma razbilo, Bassanesi pa je bil aretiran. Obtožba veli, da je Bass.i-nesi kršil nevtralnost švicarskega ozemli:i in kompromitiral varnost Švice. Za kršitev švicarskega letalskega dekreta iz 1. 1920. je določena kazen do 1 leta in globa do 10000 frankov. Proces bo trajal priblk^u 8dm, Ventrula OGLASNEGA ODDELKA »JUTRA« V LJUBLJANI se je preselila v novi loka! šelenburgova ulica štev« 3 (Telefon 3492) Sfe&pozitura Prešernova ulica šf. 4 (Telefon 2492) OGLASNEGA ODDELKA »JUTRA« posluje v dosedanjem lokalu V OBEH LOKALIH OGLASNEGA ODDELKA »JUTRA« SE SPREJEMAJO MALI OGLASI TER NAROČILA ZA I N S E R A T E IN DRUGE OBJAVE. o« V zaščito grafične industrije Na pobudo centralnega tajništva delav* skih zbornic v Beogradu se je vršila te dni v Beogradu konterenca predstavnikov ti* skarske industrije in tiskarskega delav* stva. Na konferenci so razpravljali o pere* čih problemih tiskarništva v naši državi. Ker so razna državna podjetja v zadnjem času ustanovila skoro v vseh krajih svoje lastne tiskarne, so zašla privatna tiskarni* ška podjetja v zelo težaven položaj. Po* sledica tega je bilo nc samo propadanje tiskarniške industrije, marveč tudi nara* ščajoča brezposelnost med grafičnim de* lavstvom. Konferenci so prisostvovali tudi zastopniki ministrstva vojske, socialne po* litike, prosvete in prometa. Po vsestran* ski debati je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje predloge za izboljšanje sedanjih prilik. Resolucija predvsem ugotavlja, da so bile z državnim denarjem ustanovljene mnoge državne tiskarne deloma kot samo* stojna podjetja (drž. tiskarne v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, markarnica itd ), de* loma kot priključek raznim uradom (v Ljubljani, Zagrebu in Subotici ali pri pošt* ni ali pri železniški direkciji, pri kaznilni* cah v Mariboru in Novi Gradiški itd.). Vsa ta tisk a miška podjetja 1. donašajo državi samo škodo, ker so vsa pasivna, 2. pa ogrožajo vsa.k dan huic obstoj pri* vatnih tiskarn. K 1. točki ugotavlja resolucija, da se ve* čina državnih .podjetij vodi izven držav* nega proračuna in nc polaga letnih bilanc. Njihovi upravitelji niso odgovorni za uspeh ali neuspeh podjetja: tc tiskarne nc plačujejo davkov in drugih javnih daja* tev ter uživajo vrh tega še razne druge ugodnosti na račun države (brezplačen prevoz itd.). Kl.iub temu so večinoma pa* sivne, tako da država pri njih redno iz* gublja. Osnovane so bile navadno po nc* strokovnjakih in brez stvarne potrebe in država je utrpela znatno škodo že pri in* vcsticiiah. K 2. točki pravi resolucija: Pri licitaci* jah stavijo državne tiskarne tako nizke ponudbe, da jc vsaka konkurenca privat* nih podjetij izključena, kar je razumljivo, če se vpošteva. da nc plačujejo davkov, da uživajo razne druge ugodnosti in da jim ni treba amortizirati investicij. Ugo* tovljcno jc bilo že, da ccnc v ponudbah državnih tiskaren ne krijejo niti izdatkov za matcri.ial, tako da izdelujejo tiskovine v lastno izgubo, ki jo morajo kriti drža-, va, odnosno davkoplačevalci, med kateri* mi so tudi privatne tiskarne Dela držav* nih tiskarn pa tudi pričajo, da te ne raz* polagajo z dovolino izobraženim osobicm, ki si pri pomanjkanju potrebnih stroko".-* njaikov tudi nc more pridobiti dovoljnega strokovnega znanja. Ker inozemstvo veči* noma po izdelkih državnih tiskarn proso* ja napredek naše grafične industrije, ško* duje to tudi ugledu države. Iz istih raz* logov je nedopustno. da se v državnih ti* skaTskih zavodih vzgaja grafični naraščaj. To je bilo z zakonom zabranjeno celo v bivši Avstriii. Mnoge tiskarne obstojajo tudi v kaznih nicah, čeprav bi smele kaznilnice vaditi kaznjence samo v takih obrtih. ki jih la* hko po prestani kazni izvršujejo. Za gra* fično industrijo je potrebna popolna kva* lifikacija in zato oni. ki so se črkostav* stva izučili v kaznilnicah, ne moTejo nikjer dobiti službe. Četudi so tiskarne v naši državi na gla* su, da so tehnično dokaj popolne, sc za* radi splošne gospodarske krize nahajajo vsa zadnja leta sem v težavnem finančnem položaju, ki ga slabša država še s tem, da jim s svojimi državnimi tiskarnami odjeda delo in zaslužek. Vse državne tiskovine se tiskajo v državnih tiskarnah, privatnim tiskarnam pa ostajajo samo davki. Zato bi bilo pravično, za državo rcntabilnejc in z narodnogospodarskega stališča naj* bolj pametno, čc bi državne oblasti krile svojo potrebo na tiskovinah izključno pri privatnih tiskarnah, ki naj med seboj tek* mujejo v ceni in kakovosti. Konferenca zaradi tega prosi: 1. Državne oblasti naj podpirajo zaseb* no tiskarniško industrijo z oddajo del po* tom javnih licitacij, da bi sc mogla pri* vatna tiskarniška podjetja čimbolj razviti in s tem dvigniti kulturni nivo naše dr* žave, ker jc razvoj tiskarništva merilo za prosveto vsakega naroda, vrhu tega pa va* žen narodno*gospodarski faktor. 2., Vse državne tiskarne, bilo pri posa* mez,nih podjetjih, kaznilnicah ali uradih, naj se ukinejo, otvarjan je novih državnih in banovinskih pa naj se zabrani. izvzem* ši Državno tiskarno v Beogradu. Zavod za izdelavo novčanic in kokov ter Vojno« geografski zavod v Beogradu. 3. Vse tiskovine, potrebne za državna oblastva, naj se naročajo pri zasebnih ti* skarnah v do+ičnih banovinah potom jav* nih licitacij. ;•< 4. V vseh državnih grafičnih podjetjih, tki se bodo še obdržala, naj se strogo tz* vajašo dofačbe kotekfcivne pogodbe, skle* Pred zaključkom jesenskih manevrov Bravurozen prehod južne armade preko Drave - V poldrugi uri narejen most na deročih valovih Ptuj, 9. oktobra. Ob zori se je pri Dravi pričela odločilna borba med južno in severno vojsko. »So* vražni« leteči odred jc bil utaborjen na lc* vem bregu Drave v dolžini 6 km v smeri od ptujskega mosta proti Ormožu. Na vsem tem predelu je traol razpostavljenih 12 strojnic. V ozadju ga jc krila konični* ska artiljerija. Vso noč se ic vršilo patro* liranje na obeh straneh. Ob 5. zjutraj je južna vojska začela na treh predelih stra* hovito napadati in leteči odred je bil na* posled prisiljen k umiku. Pontonirji so v ogromnih čolnih na treh krajih prepeljali preko Drave skoro vso pešadijo južne voj* ske. Zaradi premočnega artiljerijskega og* nja se jc severni odred naglo umikal, da se utabori na gričih daleč zadaj za Ptu* jem. Pod vasjo Zabovci se jc na Dravi takoj po umiku severnega odreda pričela najza* nimivejša akcija v letošnjih manevrih. Pontonirjem je pripadla naloga, da izvrše prevoz vse južne armade. Vrli ptujski pontonirji .pod poveljstvom majorja Šarca so po naredbi komandanta južne armade generala Stanisav'jeviča celo noč priprav* Ijali materijal za zgradbo pontonskega njene med Savezom grafičnih radnika Ju* goslavije kot vsedržavne organizacije gra* fičnega delavstva in Savezom grafičnih podjetij Jugoslavije kot vsedržavne orga* nizaciic delodajalcev ter naj se strogo dr* že zakona o zaščiti dciavcev. izdelujejo pa naj samo one posle, ki po svoji naravi zahtevajo vsestransko tajnost in državno kontrolo 5. V vseh državnih grafičnih podjetjih naj se zabrani držanjc grafičnih učencev. 6. Nemudoma naj se razveljavi razpis delegacije ministrstva financ v Sarajevu, po katerem se zabranju.ie državnim in sa* moupravnim oblastem naročanje tiskovin pri privatnih tiskarnah. Iz carinske službe Beograd. 9. oktobra. AA. Z ukazom Ni. Vel. kralja so bili med drugimi postavljeni iz službene potrebe: pri glavni carinarnici v Ljubljani za višjega kontrolorja Viljem Bram, dozdaj na Sušaku: za kontrolorje: Milenko -Jokič. dozdaj v Novem Sadu; Ste-van Rafajlovič. dozdaj v šibeniku, in Bogdan Cvitkovič. dozdai v Zagrebu: za glavnega skladiščnika pa Franjo Vavšetič, skladiščnik v Ljubljani. Premestitve v davčni službi Beograd, 9. oktobra p. Z odlokom fin. ministra je premeščen za pomožnega arhivarja davčne uprave v Brežicah Rudolf Ahtik, do sedaj dodeljen davčni upravi v Celju. V Mursko Soboto je premeščen dav-kar Josip Sever iz Maribora. Imenovanje v zdravstveni službi Beograd, 9. oktobra p. Z odlokom ministra za socialno politiko je imenovan za pristava doma Narodnega zdravja v Mariboru dr. Valentin Vari. Sledeči Jugoslovenski Patent prodaje se ili se daje licenca istih Br 4305: POSTUPAK I SPRAVA ZA IZ-RADU SAPUNA SA JEDINJE-NJIMA KOJA SADRŽE KISE-ONIK Firme Ernst Flammer i Dr. Chri-stian Kelber iz Heilbronn a. N. Informacije daje DR. JANKO OLIP. Beograd, Terazije 42. 14342 Geo London edini francoski žurnalist, ki se je upal med chicaške bandite. Pa kaj potem? mostu. Ob pol 11. dopoldne so na zveza« nih pontonih kakor na brodu najprej pre* peljali zaščitno pehoto in dve lahki artilerijski bateriji. Ob 13.22 so nato nekaj nižje začeli s postavljanjem pontonskega mostu. Kljub silnemu vetra, ki ie zanašal pontone po Dravi, in kljub deroči vodi so pontonirji dovršili most v poldrugi uri, da jc preko Drave lahko prešla težka artiljerija. Most ie bil širok nad 3 m in dolg nad 120 m Zgrajen jc bil na 13 pontonih. Or* ganizacija sestave mostu in prehod preko njega sta b'la občudovanja vredna. Prevoz čet m sestavo mostu so si ogle* dali vsi generali. Komandant iužne armade general Stanisaljevič jc prešel preko Dra ve z motornim čolnom že ob 12.45. Južna armada je bila skrajno napadalna, a vso. vražnik« se je čvrsto utaboril v nolkrogu od Ptuja preko Zabernika do Polcnšaka. Držal se je vztrajno. Računalo se jc, da bodo manevri že takoj zaključeni, vendar pa ho odločitev pa Ua šele jutri donoldne, Opoldne bo velika revija čet pod Sv Ur* banom, popoldne bo sledila kritika, poju* trjšnjem pa se čete vrnejo v svoje garni* zi je. 13352 To Vam povemo jutri. mmemmmmgam^ t šolski upravitelf Fran Stefančlč Ribnica, 9. oktobra Nocoj ob pol 6. jc umrl v Ribnici upokojeni šolski upravitelj g. Franc Stefančič. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1. na ribniško pokopališče. Na zadnji poli bo pokojnega vzgojitelja spremila tudi šolska mladina z učiteli-stvom. Bodi mu blag spomin! MMHaBTO^iBJULMiiJUJ^ smMMmemsi Kongres srednjeevropskih borz Dunaj, 9. oktobra s. Dne 11. in 12. t. m. se vrši v Zagrebu tretje zasedanje srednjeevropskih borz. Zagrebška borza vodi za letos predsedstvo tega udruženja. Zasedanja se bodo udeležile borze v Zagrebu, Beogradu, Budimpešti, Bukarešti, Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Mmelf Žatec, 9. oktobra h. Tendenca zelo čvrsta. Cene 3S0—600 Ke. na deželi zelo živahen nakup pri čvrstih cenah. Včeraj se je definitivno konstituiral s pomočjo državne pomoči sindikat hmeljarjev. Pogajanja bodo jutri končana. Petrovec 8. oktobra (Poročilo Udruženja vojvodinskih hmeljarjev.) Prošli teden je bilo prodanih kakih 50 meterskih stotov hmelja po nespremenjenih cenah. Nekatere inozemske trgovce so firme že oa-poklicale, ostali utovarjajo blago. Povpraševanja po starem hmelju ni. Kakor se doznava, nameravajo nekateri tukajšnji posestniki znova začeti širiti svoja hmeljišča, vendar tega ni nikomur priporočati že sedaj, ko nadpridelek stalno pritiska na cene. Češkoslovaška vlada je dala 10 milijonov Kč za, podpore svojim hmeljarjem ki so zaključili letos z izgubo svojo hmeljarsko bilanco. Žalec, 9. oktobra, živahno povpraše*. a-nje pri zelo čvrstem položaju po 12 Din z nagrado za kg za enkrat še traja. V rokah hmeljarjev je le še pičlih 500 meterskih stotov. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved: Oblač* nost spremenljiva, vreme še nadalje ne= stalno in vetrovno. Situacija: velika depresija gre preko sc* vernih delov kontinenta; v južno*zapadni Evropi je pritisk narasel, kar je vzrok na* daljnji nestalrosti vremena na kontinentu z močnimi jugozapadnimi vetrovi. Pri nas je pritisk narasel v južnih delih za 0.1 d > 0.5, v severnih pa padel za 0.1 do 0 4 ter se giblie med 760 in 766 mm. Temperatura je pad''a samo v skrajno južnih delih za 1 do 6 stopinj, v splošnem pa j« narasla ter se giblje v ozadju med 7 in 15, v Pri* morju pa med 12 in 18 stopinjami Celzi* ia. Nebo je bilo zjutraj samo v vzhodnih delih vedro: sicer pa oblačno, v gornjem Primorju deževno. Morje je bilo valovito, ponekod nemirno. Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenljiv«, deževno, vetrovno^ hladneje. Zgodovinska Gospa Sveta, priča slavne prošlosti slovenskega kmeta na Koroškem. Misli ob žalostnem jubileju Na Koroškem, pred plebiscitno desetletnico. Na Gosposvetskem polju sameva frojvodski prestol, znamenita priča nekdanje zlate dobe trdnih sloven* skih kinetskih gospodarjev. Pretekla so stoletja, izpremenili so sc časi in ljudje v njih. Odšel jc z go« Fposvetskega prestola deželni knez, ki mu je slovenski kmet naročal, da mo« ra skrbeti za blagor domovine in biti ljudstvu pravičen sodnik. Zatonila jc Koroška, ki jc bila upravnopolitično središče, okoli katerega so sc grupirale ostale slovenske pokrajine. Prešla je tloba, ko se jc smel koroški vojvoda ma samem cesarskem dvoril braniti v slovenskem jeziku. Bavarsko«frankovska pohlepnost po 'hiji zemlji je prevarala premehkega in prezaupljivega slovenskega kmeta in plemiča. Nemški nasilniki so pridrli rv deželo in pričeli s kolonizacijo iz* ^odrivati slovensko ljudstvo z rodne njegove grude. Doline in planine in kraji med njimi svedočijo s svojimi imeni, da jc bila dežela nekoč čisto »slovenska... In ka j je danes? Uradno so našteli pred sedmimi leti komaj 37.000 Slovencev, to jc desetino vsega prebivalstva, katerega jc 370.000. V resnici je Slovencev v deželi še nad Fto tisoč. Svobodni slovenski kmet jc živel v blagostanju, letos pa so mora« le ugotoviti v deželnem zboru vse stranke, da je kmet iz bivši cone A, to je slovenski kmet, najsiromašnejši izmed vseh kmetov v avstrijski drža« vi. To jc posledica nemškega sistema* tičnega pritiska. V strašnem suženj* stvu je bil skozi stoletja slovenski ko« roški kmet. Nemci so ga vkovali tako trdno, da ni mogel sneti s sebe okovov, ko mu ie bila dana splebi« scitom prilika za to. Za Badenijevih časov je zadivjala na ukaz iz Berlina po Avstriji vsenemška stranka, ki jc posvetila posebno pažn.io Koroški kot svoji najjužnejši postojanki. Od ta« krat dalje jc vidno pešala poslednja moč in veljava Slovencev v deželi, ki so bili dotlej v gospodarskem in pro* svetnem oziru precej pred nemškimi sosedi. Petdeset let prej bi koroški Slovenci ne bili izgubili plebiscita. Le* ta 1848. je bilo med dijaštvom v Ce« lovcu polovico slovenskega. Leta 1857. so naštevil v Celovcu 6000 Slovencev in 3000 Nmccv. V tisti dobi so učili otroke pisati in citati tudi cirilico. Pred dobrimi 60 leti jc bil Celovec vpoštevano središče koroških Sloven« cev, ki je prekašal v prosvetnem oziru marsikatero drugo slovensko mesto. Leta 1864. jc bila otvorjena v Celovcu Slovanska Čitalnica z veliko priredi« tvijo in ogromnim posetom. Navzoč je bil tudi deželni glavar z visokim oradništvom. Pa so napovedovali tik pred plebi* scitom nove, dobre čase Slovencem. Spomnili so se gosposvetskega presto« la, s katerega se je naznanjala nekoč ljudstvu pravica, in iz deželnega zbo« ra v Št. Vidu je zadonel glas, da bodo dobili Slovenci vse pravice, ki si jih žele, ako bodo glasovali za Avstrijo. Plebiscit jc uspel v prilog Avstrije, ali kaj je s tistimi svečanimi obljuba« mi? Pred štirimi leti so tožile celo »Freie Stimmen«, da so pozabili na cono A nc le država, ampak tudi lju« dje ožje domovine, ki ne vpoštevajo, kaj je storila cona A za vso Koroško in za vse nemško ljudstvo... Ali se jc zgodilo kaj v prilog cone A? V pri« log nič, v neprilog pa mnogo. Vse kaže, da se gospodarstvo med Slovenci namenoma omalovažuje, za« nemarja in tira v propast s cljem nemškega naseljevanja na slovenski grudi. Naseljevanje Nemcev iz rajha silno napreduje. V zadnjih dveh letih se jih je naselilo 47 v slovenskem de- Jogoslaviji. Letos smo čafi, kako je Ju« goslavija lepo ugodila vsem nemškim željam. Zato pa koroški nemški vodi* telji sploh ne govore več o kulturni avtonomiji za koroške Slovence . . . Kakor v šolah, tako se godi našemu jeziku tudi v uradih in sploh v javnem življenju. Izključni uradni jezik v de« želi je nemščina. Knczoškof Adam jc izjavil leta 1917, da je dolžnost duhovščine, da v slovenskih župnijah vrši dušno pastirstvo in pridiguje slovensko. V zadnjih letih so iztrebili nemški duhovniki po številnih slovenskih krajih slovenščino iz cerkve in jo nadomestili z nemščino. Nemci so pregnali po plebiscitu iz dežele 42 slovenskih duhovnikov, celovški škof dr. Heftcr pa jc poklical iz svoje nem* ške domovine na Koroško nad 70 du« hovnikov. * Slovensko inteligenco so, po plebis« citu pregnali. Tako nimamo učiteljev, nimamo profesorjev, nimamo uradni* kov, nimamo odvetnikov, naše duhov* ščine jc mnogo premalo, inteligenčne« ga naraščaja ni zadosti. Nimamo tiska. Pot na učiteljišče in v državno name« ščenje je Slovencem zaprta. Nimamo zastopstva v glavnih deželnih šolskih in gospodarskih korporacijah. Naša gospodarska in politična organizacija potrebuje zvišanega števila marljivih delavcev. Za kulturno delovanje je v našem ljudstvu mnogo smisla ali ne more dobiti prave opore. Silno mnogo nam nedostaja, ali kar je, to raste iz našega srca in se udejstvuje krepko sredi najhujšega nemškega navala na naša pravična stremljenja. Proslava plebiscitne desetletnice je hotela nas kar vreči s površja, toda prestali smo že marsikaj in prestali bomo tudi iz« Borovlje so bile do plebiscita sedež našega okrajnega glavarstva. Trg sam je bil sicer že zelo ponemčen, okolica pa še slovenska in je slovenska še danes. zivalno plebiscitno slovesnost. Po pre« žitem svečanostnem deliriju bodo nas zopet videli in naša borba se bo vršila dalje s prepričanjem, da manjšinsko vprašanje za Nemce v Jugoslaviji ni lu Koroške, vseh pa je že med Sloven* ci in Nemci 139. Hcimatbund jc v stalnih stikih z njimi in vse oblasti jim gredo na roko v vsakem pogledu. Namesto pomoči domačemu kmetu, da bi se utrdil na svojih tleh, deluje po plebiscitu akcija za popolno iztreb« Ijenje slovenskega kmetskega živi j a ob meji. Dr. Seipcl je pisal v svoji knjigi »Nation und Staat«, da je namen dr« žave splošno blagostanje vseh njenih pripadnikov in proti bistvenemu name« nu države je, če državna oblast zati« ra svoje državljane. In Avstrija zatira slovensko manjšino na Koroškem in nič ji ni mar obveznost iz senžermen« ske mirovne pogodbe, po kateri bi do« bili Slovenci na Koroškem svoje šole, učitelje, duhovnike, uradnike, svobo« den kulturni in gospodarski razvoj. Tako pa je šola še vedno utrakvi« stična in prava kulturna sramota. Pred« log o kulturni avtonomiji je prišel v deželni zbor s sumljivo naglico. Kmalu pa se je dognalo, da je stavljen le z namenom, da bo pomagal Nemcem v bilo rešeno zaman tako vzgledno. Zgodovina plebiscita Žalostna je ta zgodovina za nas, dvojno žalostna zato, ker si moramo iskreno priznati, da smo velike narodne katastrofe v veliki meri krivi sami, saj smo pripomogli k njej po svoji ozkosrčnosti in kratkovidnosti, pa tudi po svoji naivnosti. Vest, da si bomo morali slovensko Koroško priboriti šele s plebiscitom, je bila poleg italijanske okupacije našega narodnega ozemlja za nas največja nesreča in največje razočaranje po osvobojenju in uedinjenju. Omamljeni od AVilsonovih nacionalnih in demokratičnih načel, smo bili v svoji lahkovernosti prepričani, da bomo na severu brez nadaljnjih naporov lahko dosegli svojo narodno mejo. Nismo ;e Ljubko Klopinjsko jezero, južno od Velikovca. Jezero leži v čisto slovenskem ozemlju, ki pa je po plebiscitu ostalo pod Avstrijo. Pogled na Vrbsko jezero. Ako bi bil plebiscit izpadel na našo korist, bi Sla državna raeia ravno po sredi jezera, tako da bi vsa južna stran pripadla Jugoslaviji zavedali, da so bile ob ča.r< j naša armada v zmagovitem polj. :!'u razobesila jugoslovensko troboj-ni o nad mnogostoletnim cerkvenim f;t'dpoin v korotanskih »Svatnjah« v O'»spi sveti; pač pa je onega dne nam n< prijateljska, zvita in prekanjena diplomacija praznovala svoje zmagoslavje nad našo odkrito, naivno in lahkoverno dušo, a tudi nad tesnogrudnost-jo takratnih naših narodnih voditeljev. Od požarov, ubojev in grozot onih črnih rini začenši pa do danes še ni minulo nobeno leto. da bi se ne bila ne le vsa nova dravska banovina, temveč tudi vsa naša ljubljena Jugoslavija vsaj enkrat v toku dvanajstih ice-secev spomnila onega za nas strašnega črnega dne. Kor smo vendar že enkrat tudi "oficijelno postali državljani močne Jugoslavije, je s tem ta dan postal in mora ostati >Dies ater« vse Jugoslavije. Nas vseli sveta dolžnost je, da v svojem srcu zvesto hranimo živo in ognjevito ljubezen do svojih bratov, odtrganih od živega narodnega telesa. Novi ljubljanski škof. koroški rojak rlr-Gregor Rožman. je imel prav, ko je - b petletnir-i koroškega plebiscita z balkona magistralnega poslopja v Mariboru zaklical nam vsem. da korošM Slovenci za nas tako dolgo niso izgubljeni, dokler mi sami nanje ne pozabimo. Zavedno narodni koroški Slovenec. na zunaj brez ofenzivnega duha, včasih celo pohlevno ponižen, hrani v svojem srcu in oči t nje v vsem svojem javnem in zasebnem življenju naravnost neverjetno silo. moč in žilavost v zasledovanju onih poti in ciljev, ki «e jih je enkrat oprijel. Ta narodna tradicija, od roda do roda podedovana, v vsakdanjih, dolga desetletja trajajočih narodnih, kulturnih in gospodarskih bojih učvrščcna in poglobljena, obenem obdana z religiioznim sijajem ljubezni do domače zemlje, kakor se nam razodeva baš v narodnih pesmih koroških Slovencev — ta narodna tradicija ima tako močne in tako globoko segajoče korenine v domačem kmetskem ljudstvu. da jih izr.ivati v kratkem ne bo mogla nobena sila Tuji vsakemu i r e d e n t i s ti č n e m u stremljenju, v popolnem obsegu r'-znavajoč sedanje državno politično stanje, hočejo in želi io Slovenci v sedanji avstrijski republiki samo to. da sinejo, v vseh pogledih enakopravni z ostalimi Avstrijci, ostati Slovenci. Želijo in zahtevajo zato slovenske šole. slovenske učitelje, uradnike, sodnike in duhovnike. Same zahteve, ki bi jih avstrijske vlade po tozadevnih določilih senžermenske pogodbe že davno morale izvršiti. Da se to še do sedaj ni zgodilo, rla se nasprotno vrši z vsemi razpoložljivimi sredstvi raznarodovanje koroških Slovencev s pomočjo nemške šole, nemške cerkve, molitve in pridige, s pomočjo nemškega uredništva in gospodarskega pritiska, z izgonom slovenske inteligence z rednih tal — vse to nasprotuje duhu in besedilu podpisanih mednarodnih pogodb in bi upravič-cvalo drago pogodbenico, t. j. Jugoslavijo, k posredovanju v svrho zaščite naše narodne manjšine v Avstriji. To žalostno dejstvo pa mora biti še prav posebej glasen memento noši dravski banovini, njenemu prebivalstvu da sc bratov in sester, ki bivajo 1880 SL 850OQ =50'3% N 84031 iftMSi Bolj nazorno kakor cela knjiga nam kaže naša slika, kako uničujoče je bilo za naš narod ponemčevalno delo avstrijskih oblasti na Koroškem. Še 1. 1880 so uradno prešteli na vsem Koroškem nad polovico Slovencev (50.3 '/<-). Trideset let kasneje (1. 1.910) so pri ljudskem štetju aradno našteli le še 33 '/o Slovencev, a ob Dravi od Dobrača pa do naše državne meje, spominjajo, njih in njihove narodne usode, ne le enkrat vsako leto, ampak vsak dan skozi vse leto. Dies dravensis, 10. oktober, mora biti in bo črni dan za ves slovenski in jugoslovenski rod tako dolgo, dokler Avstrija ne bo izpolnila svojih svečanih obljub in ne bo omogočila na svojem ozemlju živečim Slovencem svobodnega in dostojnega narodnega življenja. Trdno smo prepričani, da bo naposled vendar tudi v vsej Evropi zavladal duh pravičnosti in medsebojnega narodnega priznanja in spoštovanja. Plebiscitni dan za nas ne bo več tako črn dan, ko se bo to zgodilo in ko bodo naši koroški fantje, ne da bi se jim bilo treba bati maščevanja svojih nemških sodržavljanov, zopet ia-hko z veseljem in ponosom peli: »Slovenski smo fantje, pri Dravci doma, slovenskega duha, slovensk'ga srca « Dr. Fr. Mišic. Kako je padel Srečko Puncer Pred mesecem dni, ko so se zbrali v Celiu nekdanji dijaki celjske gimnazije, ki so zapustili ta zavod med vojno, smo se tudi v Jutru spomnili obeh tovarišev, Puncer-ja in Malgaja, ki sta iz te družbe prostovoljno položila na oltar domovine svoji mladi, nadebudni življenji v bojih za osvoboditev Koroške. O junaški smrti Srečka Puncerja nam je na našo prošnjo poslal podrobnejše podatke g. inž. Vojo K n o p, ravnatelj tekstilne tovarne »Jugobruna« v Kranju, ki ie takrat kot podporočnik poveljeval vodu, pri katerem je sodeloval Srečko. Ci. Knop nam poroča o tem: »Zgodaj zjutraj dne 29. aprila 1919 pred napadom proti Vovbram je prišel Srečko Puncer k mojemu vodu s prošnjo, da bi se smel tudi on udeležiti napada. Bil je vidno oslabel in izčrpan od silinh naporov prejšnjih dni. Ker nas ie čakala tokrat izredno težka naloga z veliko močnejšim in mnogo bolje oboroženim nasprotnikom, sem Srečka prosil, naj zaradi svoje izčrpnosti opusti svojo namero. Toda brez uspeha; neizmerno hrepenenje po osvobojenju domače zemlje ga je gnalo na bojišče. Polni volje in zaupanja smo se podali v boj, Srečko komaj par korakov oddaljen od mene. Okrog S. ure zjutraj smo kljub silnim oviram in vehementnemu sovražnemu ognju dospeli do neke skupine hiš nasproti graščine Fallerstein pri vasi Vovbre. Tu smo se morali ustaviti, ker je bilo napredovanje nemogoče. Graščina Fallerstein je bila gosto zasedena po nasprotnikih, ki so razpolagali s strojnicami, pred nami pa je ležalo kot miza ravno polje, ki ni nudilo najmanjšega kritja. Ker pa sta bili sosedni četi zaradi sličnih terenskih in drugih ne-prilik pri napredovanju zadržani, so ias nasprotniki skoraj popolnoma obkolili. Branili smo se v tej obupn: poziciji ob neki zgradbi dobre pol ure. ko nenadoma , . :te-če moj ordonanc z vestjo, da nam vpada izredno močna skupina nasprotnikov v hrbet in da se urno bliža poslopju, ki nam ie služilo kot kritje. Odredil sem takojšen umik bližje k našim prvotnim postojankam. Tedaj sem videl Srečka zadnjič ... Junaški fantje so videli, da ni druge pomoči, in so ubogali. Z ročnimi granatami in neprestanim streljanjem so za hip ustrahovali silno premoč Nemcev in se srečno umaknili preko polja v svoje prejšnje, bolje zaščitene postojanke. Jaz sem zaostal, skoč'! še n^ed hišo. si z ročnimi granatami napravil pot skozi nemške vrste in med dežjem sovražnih svinčenk naposled tudi dosegel naše postojanke. Še danes se mi zdi kakor čudež, da sem ostal živ, saj Je bila moja obleka vsa prestreljena. Fantje mojega voda so bili med tem mene in Puncerja že javili za mrtva. Na žalost se je ta domneva za Srečka obistinila: Najbrž fe tudi on hotel kriti umik svojih tovarišev, pa je padel že pri hiši sami ali pa potem pri umiku preko polja. Sovražna premoč je bila tako velika, da Srečka nismo mogli iti takoj iskat. Kako smo ga kasneje našli, ie javnosti že znano.« GOSPODARSTVO Mišljenje tarifnega odbora glede izvedbe tarifnih olajšav ;Saobračajni pregled", gasilo prometnega ministrstva, objavlja v pravkar izišli ok-toberski številki projekt mišljenja I., II., lil. in IV. sekcije tarifnega odbora glede izvedbe tarifno - političnih olajšav za' po-spešenje izvoza. Iz tega projekta resolucije posnemamo naslednje glavne misli. Uvodoma poudarja resolucija principijelno stališče, da železniška tarifna politika ne more in ne sme ostati indiferentna nasproti razvoju gospodarskih razmer, prav tako kaKor ne sme biti indiferentna glede železniškin finančnih potreb. Tarifna politika je brez dvoma sestavni del splošne gospodarske politike vsake države, saj predstavljajo tarife večkratni sestavni del produkcijskih stroškov. Tarifna politika mora zaradi tega z razpoložljivimi sredstvi parlipicirati v ukrepih za olajšanje aktualne gospodarske situacije. Vpliv tarifne obremenitve se danes kaže zlasti v izvoznih predmetih, saj je izvoz pogosto odvisen od relativno neznatnih razlik v cenah. Ker se torej današnja težka ekonomska situacija kaže predvsem v izvoznih težkočah, zato je treba gledati v prvi vrsti na to. da se olajšajo transportni stroški za izvozne predmete in za dovoz si rovi n, ki se izvažajo v predelanem staniu. Naloga tarifnega odbora je torej da ugotovi, v koliki meri in na kakšen način ima železniška uprava možnost, da s tarifno - političnimi ukrepi ugodi dokumentiranim potrebam našega izvoza. V prvi vrsti je treba proučiti možnost izvedbe predlaganih tarifnih znižanj brez povišanja dohodkov potom kompenzacijskega povišanja tarif za druge artikle, lak način izvedbe tarifno - političnih olajšav b! bil upravičen, če se upošteva dejstvo, da tonaža naših izvoznih predmetov, ki srcer sestavljajo prilično stabilni del skupne to-naže, vidno nazaduje, kar velja predvsem za proizvode lesne industrije. Pri nespremenjenih železniških tarifili je torej računati z nazadovanjem železniških dohodkov. Če torej železniška uprava z znižanjem gotovih izvoznih tarif doseže povečanje izvozne tonaže. more v konkretnem primeru doseči enaki dohodek, kakor bi ga doseglo, če bi pustila tarife nespremenjene. Zaradi stališča železniške uprave pa se tako znižanje tarifnih postavk brez drugih tarifno-političnih in finančno - političnih ukrepov ne da izvesti tako, da bi bila dosežena koordinacija med gospodarskimi potrebami m potrebami železniške eksploatacije. Po izjavi železniških predstavnikov v tarifnem odboru priznava sicer železniška uprava v principu opravdanost iznešenih predlogov in dolžnost, da v današnjih kritičnih časin pomaga gospodarstvu pri izvozu; ali istočasno izjavlja, da danes nima konkretna možnosti, da potoni tarifno - političnih ukrepov v dovoljni meri aktivno vpliva na ublažen je izvozne krize, izvzemši posamezne piimere. v katerih previsoke tarife same po sebi igrajo prvenstveno ali edino ulogo. kot ovira pri izvozu. Dejansko že lezniška uprava za lansko leto ne izkazu.!« deficita, temveč gotov suficit. vendar ie vrednost tega suficita zmanjšana, ker še ni izvršen obračun na vicinalnih progah, ker so bili krediti za prometne izdatke v zadnjih letih skrajno reduciram in ker so letos zaradi nazadovanja tonaže dohodki znatno manjši. 1Q10 Su 664-82 N 133881 1Q2 3 SL 36700 —18M% 1M 1668OO —8r* c23 pri prvem štetju v avstrijski republiki 1. 1923 že komaj 18 %. Seveda je treba upoštevati, da sta odpadla Jezersko in Mežiška dolina, a kljub temu je tudi to štetje znatno potvorjeno in je v resnici Slovencev tudi še danes na Koroškem mnogo več. Druga, spodnja slika nam kaže narodnostno razmerje na Koroškem pred 60 leti. Sestavljena je po rezultatih uradnega avstrijskega štetja iz 1. 1880, a kljub temu dokazuje, da je bila skoro vsa dežela slovenska, izvzemši ozek pas ob severni meji in skrajni zapadni predel. ZZIZZNA kAPLA V drugi vrsti pride v poštev možnost znižanja izvoznih tarif z istočasnim povišanjem drugih dohodkov potom povišanja tarif za druge predmete. Taka tarifno-po litična solucija je načelno opravdana in se uporablja v vsakem tarifnem sistemu. Njena izvedba pa je težavnejša. Predlog, da bi se izvozne tarife za žito in moko znižale do 25 % pri istočasnem povišanju tarif za žito in moko v notran jem prometu za 10 %, nt priporočljiv. Zlasti bi bile pri tem prizadete pokrajine na periferiji, ki že danes težko občutijo obremenitev, ki izvira znra-di geografskega položaja. Sploh se ta solucija ne da izvesti v okviru posameznih go spodarskih panog in zato preostaja samo generalna solucija, to je zadovoljenje izvoznih potreb na račun skupnega nrotranjega in uvoznega prometa. Pa tudi v tem pogledu obstojajo težkoče. Železniška uprava sama poudarja, da naš tarifni sistem zaradi zgodovinskega postanka ne obremenjuje pravilno posameznih predmetov po njihovi vrednosti in gospodarski važnosti. Generalno povišanje tarif v notranjem prometu torej ni izvedljivo brez škode za splošno gospodarstvo, zato se povečanje dohodkov kot kompenzacija za izvozne olajšave da izvesti edino s pomočjo vsestranske, podrobno in sistematično diferencirane spluš-lie tarifne reforme. Generelno in linearno povišanje v notranjem prometu bi le še povečalo nedostatke obstoječega tarifnega sistema. Izncšeni predlogi v pogledu izvoznih olajšav so vseskozi nujni, zato po mišljenju tarifnega odbora povišanje dohodkov potoni vsestransko diferencirane splošne tarifne reforme ne predstavlja možnosti za čim hitrejše uveljavljenje potrebnih ukrepov in olajšav. Ostane torej samo možnost rešitve s pomočjo finančno - političnih ukrepov. V preteklem letu so se dohodki železniškega prometa povišali nasproti letu 19*28. za 171 milijonov Din in so znašali 2600 milijonov Din. Poleg tega zneska, ki predstavlja povračilo za transportne usluge, so železnice lani pobrale še znesek 289 milijonov Din na račun transportne takse, ki je vračunana v voznini in pripada splošnim državnim dohodi <0111. Ker ie na eni strani železniški upravi uspelo v zadnjih letih znižati eks-ploatacijske izdatke samo s prekomernim krčenjem kreditov za izdatke, ki spadajo v redne eksploatacijske izdatke in ker takojšnja izvedba nujnih tarifnih olajšav nt mogoča na Škodo železniških dohodkov, niti potom povišanja dohodkov na podlagi obremenitve drugih prevoznih predmetov, smatra tarifni odbor kot najvažnejši ukrep, da se znesek transportne takse, ki obremenjuje železniški promet, porabi prvensfreno za prometne in tarifno - politične potrebe državnih želcznic in da se da na razpolago državnim železnicam potoni refundiranja iz splošnih državnih dohodkov. Tudi češkoslovaški državni erar je nedavno stavil upravi češkoslovaških železnic na razpolago ves eksploatacijski suficit in donos transportne takse za kritje nujnih eksploatacij-skih potreb. Zato apelira tarifni odbor na vse odločilne kroge, da na ta način omogočijo vsaj delno ublaženje posledic transportne in gospodarske krize. = Zaščita geografskega naziva francoskih vin. Kakor smo že kratko poročali, je trgovinski minister na podlagi čl. S. zakona o pobijanju nelojalne konkurence kakor tudi v smislu čl. 15. konvencije o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Francijo (od 15. maja 1929) izdal naredbo o zaščiti vinskih proizvodov francoskega Izvora. Naredbi je priložena lista geografskih nazivov, s katerimi se označujejo vina francoskega izvora in katero je v smislu trgovinske konvencije dostavila francoska vlada naši vladi. Počenši s 15. novem-broni t. 1. uživajo vsi ti navedeni geografski nazivi zakonsko zaščito na teritoriju naše države, in sicer v duhu zakona o nelojalni konkurenci, kolikor se tiče označevanja izvora vinskih proizvodov. Zato se bodo v bodoče ti nazivi lahko označevali le za vina, ki izvirajo dejansko iz dotič-nega kraja. Vsi vinski proizvodi, ki so brezpravno obeleženi z enim od teh geografskih nazivov, in ki so bili stavljeni v promet pred objavljenjem te naredbe, se morajo odstraniti iz prometa najdalje do gori označenega roka. V smislu čl. 15. trgovinske konvencije s Francijo in § 7. zakona o nelojalni konkurenci je prepovedana tuili uporaba zaščitenih geografskih nazivov v zvezi z dodatki, kakor n. pr. »jugoslovenski; ali z dodatki kakor n. pr. • po načinu« ali *po tipu« itd. Med drugimi so v bodoče prepovedani nazivi kakor šampanjec (Chanipagne), burgundec (Bourgo-gnej, bordo (Bordeaux), konjak (cognač), Hermitage, muškatelec (Muscadet), Cham-pignv, Anjou, Armagnac itd. = Priprave za ureditev pobiranja skup-nrea davka na poslovni promet. Pri vseh gospodarskih zbornicah v naši državi se intenzivno vršijo konference in ankete, na katerih se razpravlja o konkretnih predlogih, ki jih naj stavijo gospodarski krogi glede načina pobiranja pavšaliranega skupnega davKa na poslovni promet. Te poizvedbe zahtevajo mnogo dela. ker je treba za vsak predmet carinske tarife proučiti način pobiranja novega davka. Tendenca gospodarskih krogov gre za tem, da se za čim večje število predmetov uvede kombinirani skupni davek, ki ne bo zajel samo vse faze prometa nespremenjenega blaga, temveč tudi promet sirovin in polfabrikatov ali pa poznejših končnih izdelkov. Ko bo to delo v posameznih področjih zbornic končano, bo predloge posameznih zbornic treba spraviti v sklad in odpraviti neenakosti, ki so pri regijonalnem sistemu dela neizogibni. Ker so se v teku anket pojavila vprašanja, ki jih je treba skupno rešiti še pred končno konferenco vseh zbornic, se bo danes v beograjski Obrtni zbornici vršila seja predstavnikov gospodarskih zbornic, ki se bo pečala z vprašanji, ki so v zvezi s sestavo predlogov za pobiranje skupnega davka na poslovni promet. Kakor znano, * morajo zbornice staviti finančnemu ministrstvu svoje predloge do konca tekočega meseca. = Položaj na svetovnem sadnem trgu. Poslednja poročila o sadni letini v splošnem potrjujejo, da so v vseh glavnih produkcijskih deželah letos jabolka slabo obrodila. V Evropi izkazuje nekaj boljšo letino jabolk edino Madžarska. Sicer pa mo- ramo v vseh ostalih deželah označiti letošnjo letino za podpovprečno, večinoma celo za slabo. Jabolčni kraji v severni Ameriki, ki imajo za zalaganje Evrope v zimskih mesecih \elik pomen, pokazujejo sicer po najnovejših uradnih podatkih Zedinjenih držav in Kanade letos boljšo letino kakor lani, vendar pa tudi ta zaostaja pod povprečjem zadnjih petih let. Tudi če bi bil pridelek tukaj znatno večji od pričakovanega, bi ne bil s tem nikakor izravnan manjši donos sadja v Evropi. To nam razjasni čvrsto tendenco na evropskih sadnih tržiščih, kjer se je dvig cen šele v zadnjem času ustavil. Za enkrat se opaža samo ponudba večjih množin srednjega in slabšega blaga, ki ustreza trenot-neniu povpraševanju za sadjem, vendar pa bodo to manjvredno blago spodrinile boljše sorte že v par tednih. Ne glede :ia ta tržni položaj je zadnje čase opažati v Nemčiji dviganje cen, ker se trgovina sedaj zalaga v bojazni, da bodo pozneje ponudbo manjše. Cene češpelj se stalno dvigajo, ker ni zaradi slabe letine dovolj blaga na trgih. Samo za grozdje je situacija slabša, ker so pri velikih zalogah in slabih cenah vina vrgli vinogradniki letos večje množine grozdja na trg. Na Holandskem je letina zimskih jabolk po zadnjih podatkih prav slaba. Jabolk ni le malo, temveč Je tudi njihova kakovost slabša, mnogo Jabolk je segnilo kar na drevju, zato so s>> obrnili v jseverni Holandiji sadjarji na vlado za državno pomoč. V začetku oktobra so bile zaznamovane v Berlinu te!« cene za jabolka: namizna jabolka 46 do 70 Mk (620-950 Din) za 100 kg. srednja 28—14 Mk (380—580 Din), inozemska Jabolka 30—60 Mk (400—800 Din). = Dograditev jadranske želcznice od Mitrovice do K-itora bo stala 2 milijarde Din. Komisija, ki je ogledovala teren, po katerem se :iaj zgradi jadranska proga od Kosovske Mitrovice do Kotora. je tekom zadnjih dveh tednov proučila vse variante. Kakor znano, je jadranska proga Beograd — Kotor do Kraljeva že zgrajena, od Kraljeva do Raške se nahaja tik pred dograditvijo, dočim se del proge od Raške do Kosovske Mitrovice še gradi. Po rezultata komisijskega ogleda bo končni del jadranske proge od Kosovske Mitrovice do Kotora dolg 450 km in bo za njegovo izgradi? tev potrebno 4 do 5 let. Gradbeni stroški so predvideni z vsoto dveh milijard Din. = K polomu italijanskega industrijskega koncema Gualino. Kakor se sedaj točneje doznava, je italijanska vlada sania prevzela sanacijo Banke Agricola Italiana v Tu-rinu. Njen ustanovitelj 111 večinski delničar Gualino je moral v ta namen staviti na razpolago skoro vse svoje premoženje, zlasti udeležbo na podjetjih njegovega industrijskega koncema. Njegovi dolgovi se cenijo na 300 milijonov lir. Banko bo odslej kontrolirala italijanska novčanična banka. V sedanjem težkem ekonomskem stanju, ki vlada v Italiji, so finančne težkoče Gualina izzvale tudi pri Mussoliniju nezadovoljstvo. Nekdaj tako mogočnega in vplivnega industrijskega magnata ter dolgoletnega predsednika Suie Viscose, ogromnega podjetja za umetno svilo. ]« Mussolini pretekli teden javno imenovat finančnega in industrijskega akrobata, z nepremišljeno mncgostranskiin udejstvova-njem od umetne svile do cementa in čokolade ter od usnja do svinca. Italijanska javnost z napetostjo pričakuje, kakšne korake bo Mussolini podvzel proti Guallnu, kajti v svojem citiranem govoru je Mussolini tudi deial, da za take ljudi z verižni-škimi družbami, slabimi financami in Izmišljenimi dividendami ni nobena kazen previsoka. Gle'e na naglico, v kaieri Je Gualino po vojni dosegel svojo karjero ie njegov polom podoben polomu nemškega magnata Stinnesa, po heterogenosti in spe-kulativnem značaju industrijskih udeležb pa spominja Gualino na belgijskega finančnika Lgvensteina. ki je pred leti tragično likvidiral svojo karjero. ko je nad Rokav-skim prelivom izginil iz letala. = Izvoz vina iz Jugoslavije. V prvih 8 mesecih tekočega leta je bilo iz naše države izvoženih 320 vagonov vina v vrednosti okrog 15 milijonov Din. (Lani je v vsem letu znašal izvoz 522 vagonov v vrednosti 24.7 milijona Din.) Vino se je Izvozilo predvsem iz Dalmacije, iz Srema, Vojvodine in Slovenije; izvoženo pa je bilo v Češkoslovaško in Poljsko ter nekaj v Nemčijo. = Pravilnik o ureditvi šumarske službe pri splošnih upravnih oblastvih in pravilnik o postopanju kvalificiranih šumarsko-strokovnih oseb za upravo nedržavnih šum sta objavljena v 230. številki »Službenih Novin* od 8. t. 111. — Pred zvišanjem diskonta v Nemčiji. Tz Berlina poročajo, da je za četrtek sklican centralni odbor nemške državne banke. V finančnih krogih se računa s tem, da bo državna banka povišala diskontno stopnjo za 1 To nameravano povišanje je v zvezi z velikimi odpovedmi inozemskih kreditov, ki so povzročile odtok zlata, kakor tudi z odtokom nemškega kapitala v inozemstvo. Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 365 kg la-nenega firneža in 1547 kg antoxvd-barve; splošni oddelek pa do 16. t. m. ponudba glede dobave 7000 komadov izgotovljenia sterilnih zavojev za prste in 20 pol lepenke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 20 komadov ventilov, 10 komadov holenderjev, 1 vijačnega ključa, brisač, platna itd. Direkcija državnega rudnika Za-bukovca pri Celiu sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 275 kub. m jamskega lesa. Borze in blagovna tržišča na 9. strani. Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 10.: Sen kresne noči. E. Sobota, 11.: Kraljična Haris. Premijera. D. Nedelja, 12.; Mladoletje. Izven. Ponedeljek, 13.; Sen kresne noči. C. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Petek. 10.: zaprto. Sobota. 11.: Dolarska princesa. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 12.: Evgenij Onjegin. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 10.: zaprto. Sobota, 11.: škrjančkov gaj. Premijera. Nedelja, 12.. Aleksandra. Kuponi. HepoMibea Samo še nekaj dni! se Bro Fool« bi pretresljiv je slavni pevec Broadwaya, znan Iz velefilma »Singing A. 1 Jolson ▼ svojem najnovejšem filmu lepih popevk, smeha in solz. Smel se iti plakat Sodeluje t odi mali >Sonny Boy«, v tem filmu imenovan »Little PaJ«. Danes ob 4», 14 8 la 10 url! Elitni kino Matica Telefon 2124 Pivizijski general Sava Tripkovic si ogleduje v čolnu prehod »sovražnih« oddelkov preko Drave. Ptuj, 7- oktobra. Pokrajina, kjer se letos vrše jesenski manevri edinic dravske divizije, ima dvoje zanimivih nasprotij. Na severovzhodni strani, odkoder je preko panonske ravnine prihrumel leteči odred »sovražnih« kolesarjev in nove artiljerije, ki z lahkoto osvoji nizke postojanke in prodira proti Dravi. Uo tn se mu upirata in ga zadržujeta^ dve zaščitni četi, ki jima hiti na pomoč naša divizija v smeri od Rogatca in Stu-denie. »Sovražnikove« Slovenske gorice s svojim valujočim gričevjem, ki se nikjer ne dvigne do kake izrazite vi-fine, omogočajo premikanje in napredovanje po širokih hrbtiščih, nasprotno pa' naša divizija lahko nastopa po Dravsko polje v obliki trikotnika (med Mariborom, Ptujem in Pragerskim) in Ptujsko polje v več ali manj širokem pasu od Ptuja proti Medmurju- Glavna, strateško najvažnejša linija je v tej ravnini globoko zarezana, široka in vijugasta struga reke Drave. Voda s svojim nemirnim elementom je pač najboljše obrambno sredstvo. Borba ?.a Dravo je trdi oreh letošnjega manevra na izvrstno izbranem ozemlju. Ko je v torek zjutraj »sovražnic leteči odred začel prodirati od Kokori-čev preko Slovenskih goric v smeri proti Ptuju, si je g. general Sava Trip_ kovič, vodja manevra, poslednjega,_ ki ga vrši kot komandant Dravske divizije, v spremstvu šefa divizijskesra z ušesi, pri srečanju pa se vzpno v strahu in srdu .. • Poslednji, najstrašnejši klanec vodi na Kokolajnšak. Ali tu na vrhu, podobnem globanji in imenovanem »N~-i Pogibičnem« zahvališ Boga, da te o o trudapolni vožnji nagrajuje s tako pre-lestno lepoto. Tu se stikajo meje ljutomerskega in ptujskega sreza. Slovenske gorice so pred teboj kakor na dlani, radostno se nagledaš vseh, po imenu že toliko znanih prleških idil od Male Nedelje do Kapele pri Radencih. Popoldne je. Zadnji oddelki sovražnika použivajo v senci jablan top'o menažo. Ljudstvo se radovedno pribil žuje mladim, zagorelim vojščakom in v pogovorih se imenitno kosata široko-grudna prleščina in odrezava srbščina Skoro ganljivi dokazi — bi dejal --kako rado ima naše ljudstvo svojo vojsko: zala dekleta prinašaio polne predpasnike grozdja. Voščijo: »Dobri den'« in pristavljajo: »Ce jabolka čete, jih ttidi mamo!«... Sijajno; čeravno so se maneverske operacije prvi dan vršile v krajih vinskih goric, ri bilo niti ene pritožbe. Vojaštvo se zadržuje vzorno, prebivalstvo samo je vzorno po brezprimerni gostoljubnosti. Tako se da delati. Ni več toža-renja in vojaki se ne pritožujejo, kakor so se še pred par leti, ko smo v°ž-bali okrog Maribora: »Sve lepo n Sloveniji, ali ne valja: ima svuda svako-jake kulture ...« Leteči odred je naglo napredoval proti Sv. Lovrencu. Oddelki velociped- Pešadija »sovražne« vojske pripravljena na napad. Oddelek konjenice »sovražne« vojske na potu iz Slovenskih goric proti Ptuju. Par kilometrov pred Ljutomerom zavijemo na levo in hitimo po ravnini proti Kokorirem, venomer po sledi di-vizijonarjevega avtomobila. Včasi tudi zaradi kratkočasja vprašamo za pravo pot. Kako presrčno se razkorači Pr-lek in nam razloži: »Tamle je križev pot (zidano znamenje), na levo je cesta proti svetemu Jiirji, pa bote naenole tam J« Od »križevega pota« pri Kokoričih skozi občino nenavadnega imena — Bo-lehničici, na stari specijalki pa stoji zapisano: Wallachne*zen! — do Žihla-ve je cesta zopet ravna. Motor se pogumno požene po njej, toda vso pot je treba oprezati pred vozniki in konji. Živali so krepke in iskre, toda silno plašljive. Že ko se jim od daleč bliža puhajoča prikazen, hrzajo in strižejo skega bataljona, znani po svoji gibko-sti in neprestanih presenečanjih, so s pomočjo konjiške in poljske artiljerije potiskali zaščitne čete južne vojske k neprestanemu umikanju, dokler jih zvečer niso spravili do Drave. Zaščitne čete so se umaknile preko obeh ptujskih mostov na desni breg reke, na ptujski strani pa se je utaboril »sovražnik«. Po prvem dnevu prasketanja je v srebrni noči nastopila tišina. Tuintam so zagoreli stražni ognji. Oj, jesenske duge noči... Ptuj je ponoči kakor izumrl. Mesečina obliva njegov impozantni grad in se krade še v samostansko tihe starinske ulice. Zvezde na nebu se bliščijo kakor šmarni tolarji. Še bo lepo vreme, da se postavimo z manevrom! D. R. (Včerajšnji potek manevrov na 2. strani) Epilog krvave božične noči ■ • v« v Mirni peci Novo mesto, 9. oktobra. V torek se je pred sodiščem zaklj u« čila krvava fantovska zadeva z obsodbo štirih mladeničev. Med fanti iz Mirne pe« či in fanti iz Kala je vladalo že dalje ča« sa hudo sovraštvo. Povod tega sovra« štva je bil ta, da so bili nekoč Kalanci, ko so voglarili v Češancah. pretepeni od fantov iz Mirne peči. Začelo se je z na * livanjem kozarcev in z zbadanjem. Ko je eden od fantov vino odklonil, se je drugi hudo razjezil in to je bilo znamenje za boj. Spopad je bil pred gostilno in prvo orožje so bile deske od neke ograje. Med tepežem se je iz gruče Mirnopečanov tudi streljalo. Smrtno zadet je bil France Ce« sar. Med preiskavo m na razpravi so se oba toženci zagovarjali seveda zopet s pija« nostjo. Filip Krevs, 234etni posestniški sin, je bil obsojen na 4 mesece težke je« če, njegovi trije tovariši pa na po 1 mescc strogega zaipora ter na povrnitev raznih stroškov. Dva obtoženca sta biča opro* ščena. Kolesarski oddelek odhaja na svoje postojanke. Železniški direkciji o spremembi voznega reda Z ozirom na notico pod tem naslovom nam pišejo iz Tržiča: Kar se je zadnjič pisalo o spremembi voznega reda, se še ne krije popolnoma s tem, kar mi prosimo glede proge Kranj—Tržič. Naša prošnja ni nova, kajti mestni občinski urad v Tržičj je dobil od občinskega odbora že lansko leto naročilo, naj prosi za spremembo voz* nega reda v smislu želje prizadetega občin* stva. Za tako spremembo ne vladajo nobene težave ne v prometnem in tudi ne v finanč« nem oziru. Želi se namreč samo to, da bi vlak odhajal iz Tržiča 40 minut poprej. Pri tem ostanejo zveze v Ljubljani in Kranju na vse strani. Če je bilo to v poletnem času mogoče, zakaj ne bi šlo to tudi po« zimi. Naša prošnja ne zasleduje drugega cilja kakor to, da bi imeli vsaj ob nede« ljah in praznikih priliko peljati se kam dalje in opraviti pri tem svoje posle tekom enega dneva. Železniška uprava ne bi ime* la od take spremembe nobene škode, pač pa koristi. Prosimo ponovno, da se ta, za železniško upravo malenkostna, za nas pa velevažna sprememba izvede. Razpust društva „Zoo" Ljubljana. 9 oktobra. Likvidacijski odbor društva »Zoo« je na svojem prvem sestanku dne 7. t m. sklenil: .. . 1 Po možnosti naj ostane ves materijal razipuščenejja društva v Sloveniji. Šele če bi ne bilo dom-ačih mterrsentov, naj se obrne likvidacijski odbor na zoološki vrt v Spli-tu odnosno v Zagrebu. 2. Prendost do nakupa živali, Metk, te« rarijev in akvarijev imajo naše šole, ki naj sporoče svoje želje likv. odboru na adre« so L. Egger. Ljubljana, Mestni trg 11. 3. Prekupčevalcem živali se inventar društva princrpijekio ne bo oddajal. 4. Privatni interesenti, pred katerimi imajo prednost bivši člani društva, naj sporoče svoje želje pismeno likv. odboru. 5. Likvidacijski odbor bo zlasti podpis ral stremljenje dijaškega društva »Priro« da« na II. drž. realni gimnaziji v Ljublja« ni. ki se poavlje, da stopi v stik z likv. odborom. Za likvidacijski odbor: Dr. A. Šerko. Nov prosvetni dom Šenkov turn, 9. oktobra. Kljub činiteljem, ki so pri nas še vplivni, se je otvoritev krasno preurejenih spodnjih prostorov, ki so namenjeni v šolskem po« slopju v Šenkovem turnu za splošno pro« sveto ondotnega ljudstva, preteklo nedeljo najslovesneje izvršila. Dvorana je bila pel« na odraslih moških in žensk ter radoved« nih dečkov in deklic. Slavje sta počastila poleg mnogih šolskih upraviteljev tudi sre« ski šolski referent g. Lukežič iz Kamnika in domači podružnični duhovni upravitelj g. Funtek. Pozdrava sta došla od bivšega bana g. inž. Serneca in prosvetnega šefa g. dr. Lončarja. Po otvoritvi slavnosti z govo» ri g. šolskega upravitelja Alfonza Inkreta, predsednika krajevnega šolskega odbora g. Zamena in načelnika gasilskega društva g. Rosulnika je zasviral orkester državno ni n« no »Bože pravde« ob petju mešanega zbora. Vsi so stoje poslušali in na koncu trikrat vzkliknili kralju živio. Ves program, jod« beni in pevski, je najlepše uspel. Zlasti so ugajali nastopi zborov šolske mladine pod vodstvom šolskega upravitelja in gospodič« ne Zavotanikove. Posebno sta ugajali igri: »Janko in Metka« ter »Gasilec Anže«. ki je izzval burno odobravanje. Mlado dekle je lepo deklamiralo Gregorčičevo pesem »Naš narodni dom«. Prelepo slavnost je dostojno završila »Lepa naša domovina« s petjem in godbo. Zopet cigani v Šent. Jerneju Leskovec, 9. oktobra. Ciganska nadlega, ki so jo odgnali iz okraja, se je zopet pojavila v Št. Jerneju in Krški vasi na Dolenjskem. Še več jih je, kakor poprej — okrog 80 oseb in veliko število konj. Vsa ta družba živi od izko« riščanja ljudstva, ki nasede iz nevednosti in tudi iz bojazljivosti. Ciganskega prosjače« nja, prevar in čarovnij ni ne konca in ne kraja. Ciganska družba se razkropi po vsem okraju, da si ljudje iz strahu pred kako tatvino in čarovnijo ne upajo od doma. Ci« gani ustavljajo po poti celo otroke, jih iz» prašujejo o domačih razmerah, kar porabi« jo pozneje za kako sleparijo, ob priliki pa celo od njih izvabijo kake pare. Bojazen pred cigani je tolika, da marši* kateri kmetič ciganski družbi rajši da \r-.* čo krompirja, samo da se jo odkriža. Ci» gani se seveda izdajajo tudi za kovače, ži« vinozdravnike in razne druge strokovnja« ke, a to so same pretveze za sleparije. V splošnem interesu bi bilo, če bi oblasti energično preprečile obiske tujih ciganov. Vlom in tatvina v Stični V noči od sobote na nedeljo je bilo vlom« Ijeno z vitrihi v trgovino z mešanim bla» gom gospe Podlogarjeve v Ivančni gorici. Vlomilci so odnesli iz predalov precej de« narja, večji plen pa jim je ušel, ker se ie gospodinja še pravočasno zbudila ob ro» potanju ter poklicala sosede na pomoč. Isti večer so vlomilci obiskali tudi dom g. dr. Fedrana na Hudem pri Stični. Eden se je splazil v enonadstropno hišo ter za« čel z vitrihi odpirati vrata. Vlomilci tndi tu niso imeli sreče, ker je ropot še prav ;« časno zbudil gospodarja. Zločinec, ki je bil že v hiši je še pravočasno odnesel pete. Za vlom v Podlogarjevo trgovino so zločinci porabili baš noč, ko je lastnik trgovine Podlogar ležal v Novem mestu na mrtva« škem odru. Agilna orožnika g. Vodopivec in Praprot« nik iz Stične sta že v par dneh prišla zlo. čincem na sled. Eden od vlomilcev je že na varnem. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastaianie v žilnem sistemu, razburjenost. nervoziteto. omotičnost, hude sanje. splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz .losefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izbo-ren učinek ki ga ima »Franz Josefova«- voda v svoii lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih. korpulent-nih osebah, satikariih in hemoridaln-o bolnih »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in speceruskih trgovi..Ji. venjegoriške ceste ne posušijo var zlepa in se pnevmatike zagrezajo v ko-lodriže kakor v liptavski sir. Z vsakega holma, kjer običajno gospoduje bela farna cerkev s šolo in častno stražo dveh treh topolov, pa je prelep izgled. Tako mehka je ta naša štajerska zemlja, žensko mehka, nežna in prijazna, zato pa vmes tudi žensko nagajiva. »0, pri nas so »žleht« ceste in klanci!« nam razklada onkraj Savc-ev vesel kmetič. ko smo tricikel srečno pri-rinili na vrh »Veste, blato smo na jeste že naložili, šodra pa še ne •..« Pri sv. Tomažu trgajo v vinogradih in nas vabijo k zobanju. Hudo prijazni ljudje. Pa tod ob cesti imajo večji del le šmarnico in še to je toča precej zrušila, jagode se naglo vsipajo. Dan je po dežju solnčen in jasen, kakor iz škatljice vzet. Čiste in ostre so konture goric, belih domačij, logov in »palm«, zamišljenih jagnedi. Urno po-jo klopotci svojo hvalo vinogradom, z njimi pa dramijo in presekavajo to veličastno tišino zamolkli streli za bregovi na levi strani in brnenje letala, ki je prihitelo v smeri od Maribora. V modrih višavah kroži na široko, da natančno pregleda premikanje letečega odreda in južne vojske, ki je še daleč tnm doli za Dravo. Vsa šenkoturenska srenja je z obilno ude« ležbo pri otvoritvi novega doma javno po« kazala stremljenje po omiki in izobrazbi ter da iskreno odobrava delovanje šolskega odbora in šolskega upravitelja g. Alfonza Inkreta, ki se neumorno trudi za izomiko mladine in ljudstva. Šolarje in odrasle mla« deniče vadi tudi k godbi. Lspehe kažejo mladi godci, ki so tudi k tej slavnosti vrlo pripomogli. \ < Prve čete severne »sovražne« vojske se preko Drave na dolinah vodovja te v zaščiti prav čvrstega hribovja, položnega spuščanja Rogaške gore od Poljcan vse tja do Zavrča. V širšem pogleda in objemu pokrajine pa je svet takle: Panonska raz-vodna slemena se vlečejo že od Vitauj-ske in Konjiške gore; slede Boč, Rogaška gora in Ravna gora dalje doli na Hrvatskem. Gorati svet pada v do-fino reke Dravinje odnosno se polagoma spušča preko vinorodnih Haloških goric do same Drave niže Ptuja. A nasprotna višinska stran. Slovenske gorice, se približuje Dravi med Mariborom in Ptujem, dočim se ji v južnem t>'<»ke harva v ---'"nih bar-vph fn n'!s!ra tovarna Jn«>r> PercSi. Edina slovenska ihistro vana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET« prinaša v pravkar izišli številki naslednje zanimivosti: Po šumarski razstavi (univ. prof. dr. Fr. Jesenko — s slikami) Balkan na razpotju svoje zgodovine (I. Kaiser) Bodočnost zvezdarskih daljnogledov (s slikami) Njegova Prevzvišenost (povest s slikami) Strahovita katastrofa zrakoplova »R 101« (s slikami) Lov na kralja džungle (s sliko) Kako je bilo uničeno »cesarstvo štirih solne?« (s slikami) V oblasti ubijalca (J. Kessel) Zakaj ni uspel profesor Piccard? (s slikami) Telefon, ki govori in piše (s sliko) Zaščitna barva živali v džungli (inž. F. Lupša) Avtomobilski promet in nesreče Jesenske tegobe Američani pri jedi Filozofija in zakon Naslovno sliko »Stoletna Peruanka« je vrezal v les slikar-grafik E. Justin. »Življenje in svet« stane mesečno samo 8 Din ter se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Posamezne številke po 2 Din v vseh trafikah. £z Ljubljane u— Preložen je koncert čelista Griimerja in pianista Aleksandra Cerepnina za osem dni in bo šele 17. t. m. ob 20. v Filharmo-nični dvorani. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. u— Iz gledališča. »Sen kresne noči« ponovi drama drevi ob 20. v zasedbi kakor v prennjeri in v režiji prof. Šesta. Za abonma E. — V soboto bo v ljubljanski drami krstna predstava Leskovčeve trodejanske drame »Kraljična Haris«. Snov te globoke drame je vzeta iz sodobnega slovenskega življenja. Veledramatično dejanje ie do skrajnosti napeto, konflikti ostri in vse nastopajoče osebe so kakor vlite. Premijera se vrši za red D. — Cajkovskega »Evge-nij Onjegin« se bo pel v operi v nedeljo s Primožičem v naslovni partiji. Tatjano bo pela prvič pri nas priljubljena pevka Ziata Gjungjenac - Gavellova, Premina bo pe! Križaj. Predstava izven abonmaja pri znižanih opernih cenah. — V soboto se ponovi prvič v letošnji sezoni melodijozna Fallova opereta »Dolarska princesa«, izven abonmaja pri znažanih cenah. u— »Železna maska«. Danes ob 4., pol 8. in 9 zvečer bo predvajala ZKD v kinu Idealu velezanimivi film »Železna maska« ki je prirejen po Dumasovem romanu in tvori nadaljevanje pretekli teden s tolikim uspehom predvajanega filma »Trije mušketirji«. Tudi v tem filmskem delu predstavlja glavno vlogo sloviti Dougias Fairbanks. Cene najnižje od 2 Din dalje. Jutri ob pol 3. popoldne in v nedeljo ob 11. dopoldne se bo film predvajal nepreklicno zadnjikrat zaradi obsežnejše dvorane v elitnem kinu Matici. u— Akvareli iz Koroške. V izložbenih oknih Tiskovne zadruge, Nove založbe. Zvezne knjigarne, trgovine Kette in Elite so razstavljene pokrajinske slike iz Koroške, ki jih je napravil v zadnjih štirih letih slovenski umetnik slikar g. Zupan. Slikar je prepotoval Koroško od Dravograda do Žile in napravil preko 50 akvarelov, ki so deloma v privatni posesti, nekaj jih ima pa še slikar doma v svojem ateljeju. Te so sedij razstavljene. Prijatelje lepe umetnosti vabimo za nakup posameznih umotvorov. u— Kdor se zanima za okrasno drevje in grmovje, naj se udeleži dendroloških ogledov, ki jih bo od časa do časa prirejala ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Prvi takšen ogled bo v soboto 11. t. m. popo'dne po tivolskih nasadih in bližnjih vrtovih. Sestanek točno oh 15. v Trubarjevem gaju nasproti Narod- nega doma. Vodil in tolmačil bo g. inž. Ciril Jeglič. Vabljeni so vsi, ki bi se radi poučili o botaničnih zanimivostih in estetskih vrednotah ter giede \porabnosti okrasnega drevja in grmovja. Pristcp je brezplačen. Na tem prvem sestanku se bo določil tudi čas za prihodnje oglede. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11 je izposodila septembra t. 1. na 3857 strank 12.773 knjig, v celem letošnjem letu pa na 32.761 strank 121.227 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer ter izposojajo najlepše slovenske, srbohrvatske, francoske, nemške, italijanske, angleške, esperantske, češke, ruske in poljske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni imenik knjig. Knjige se tudi pošiljajo po pošti na deželo. Iz-posojilni rok za Dravsko in Savsko banovino tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne, v druge banovine po en teden več, u— Dr. Pavel Avramovič se je vrnil ln zopet redno ordinira od 9. do 11. in od do 4. v Beethovnovi ulici 9. u— Trgatev grozdia priredi v nedeljo. 12. t. m ob 3. ponoldne Prostovoljno gasilno društvo na Barju pri Čcšnovarju na Dolenjski ccsti Iskreno vabljeni vsi prijatelji iskrene zabave m vsi ki bi se radi zastonj nazobali sladkega gro/dja. Krasti jc dovoljeno, ni pa dobro dati se ujeti! u— Zadruga iirarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani obvešča člane, da ie preminil njen bivši član g. Andrej Doktorič, nekdanji zlatarski mojster v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice Hiralnice sv. Jožefa na Vidov-danski cesti. Zadružni člani se prosijo, da se pogreba v čimvečjem številu udeleže. u— Dražba Mejačeve vile. Ob cesti na Rožnik, takoj poleg železniškega prelaza, bo danes dražba lepe Me jačeve vile, ki bo gotovo privabila lepo število interesentov. Vila ie v lepem stanju in ima krasen obsežen vrt u— Otvoritvena plesna vaja JNAD »Jadrana* bo v torek 14. t. m. Reklamacije vabil se sprejemajo v »Jadranu«, Tomanova 3, (telefon 2974). u— Tri hude nesreče. V bolnico so prepeljali tri žrtve hudih nesreč. Prvi je bil 431etni zidar Jurij Vrhovnik iz Mengša. Delal je v torek popoldne na neki novi stavbi v Škofji Loki. med dlom je pa padel z odra, si zlomil več reber in dobil tudi hude notranje poškodbe. — Nepreviden dečko je petletni Jože Vidmar iz St. Vida pri Ljubljani, ki je na paši podil konja in ga tepel s šibo. Konj je fanta s kopitom brcnil v glavo in mu razbil vso čeljust. — Na Igu je splašen konj oplazil s kopitom po4drugoletno posestnikovo hčerkico Pavlico Lavričevo. Otrok ie dobil hude poškodbe. u — Vlom v cerkveni nabiralnik. Poleg specijalistov za kolesa so v Liubljani tudi specijalisti za vlome v cerkve. Pretekle dni smo poročali, da se je nekdo dal zapreti v stolnico in da je ponoči vlomil v puščico za milodare. Gotovo isti storilec je pa to storil tudi v sredo zvečer v viški cerkvi. V četrtek zjutraj je cerkovnik opazil, da Je nekdo polomil in izpraznil puščico. u— Obleko so mu ukradli. Zidar France Vrbančič je zaposlen na stavbišču nove stavbe dr. Jemca na Tržaški cesti. Tam je tudi hranil de! svoje obleke in sicer dve srajci, hlače, suknjič in nekaj drugih predmetov. Vse to mu je v noči od 7. na 8. odnesel neznan tat. u— Tatvine. Ljudje kradejo ko srake, vse, kar jim pride pod prste. Tako je nekdo sne! z okna Alojzije Porentove, stroje-vodjeve žene. stekleno cvetlično vazo. — Gostilničarki Jcrici Putrihovi na Dolenjski cesti je nekdo z vrta odnesel dve kokoši. — Delavcu Alojziju Pavlinu je neki njegov sodelavec odnesel iz stanovanja v Florijan-ski ulici 13 nekaj obleke in perila v skupni vrednosti 170 Din. — Hlapec Ludovik Šlajpah, zaposlen pri Konsumnenm društvu na Kongresnem trgu, je prijavil, da je v noči od 7. na 8. t. m. nekdo iz hleva tia Celovški cesti ukrade! konjski krmat. Policija ie uvedla preiskavo in je zaslišala več ciganov, izkazalo pa se je, da komata cigani niso ukradli. h Cslfa e— Minister Preka* v Celju. Včeraj popoldne je prispel v Celje minister socialne politike g. Nikola Preka v družbi načelnika ministrstva g. dr. Štamparja. Minister je pregledal celjske zdravstvene ustanove in je bil z ogledom zadovoljen. e— Celjsko gledališče. Kakor se govori, bodo tukajšnji gledališki diletanti. člani Dramskega društva, otvorili gledališko sezono najpozneje v 14 dneh. Za prvi me* sec svojega udejstvovanja so baje naštu-dirali tri drame. Istočasno pa se sliši, da letos Mariborčani sploh ne bodo nastopali v Celju, kar bo občinstvo nedvomno težko pogrešalo. e— Sadni ogled v Galiciji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Galiciji pri Celju priredi v nedeljo 12. t. m. sadni ogled v šoli v Galiciji. Popoldne od 15. do 16. pa bo istotam licitacija. Kupci in trgovci vljudno vabljeni. e— Nesreča pri delu. Z žaganjem na cirkularki je bil predvčerajšnjim zaposlen 24-letni mizarski pomočnik Anton Mast* —BBEBg Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. PREMIERA: PRVIČ V LJUBLJANI! Povratek srca Prekrasna drama iz življenja človeka, ki je izgubil vero in ljubezen v strašnem vojnem viharju! V glavnih vlogah Hans Strnve, Agnes Estcrhazy, Kurt Gerron m Angelo Ferrari. Pretresljivo! — Nepozabno! KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730. nak od Sv. Tomaža. Nenadoma je zašel i levo roko k vrteči se žagini plošči, ki mu je roko grozno razmesarila. Odrezala mu je dva prsta in prežagala vse k.te na ro« ki. Ponesrečenec se zdravi v javni bolnici. e— Žrtev napada. V celjsko bolnico je bil pripeljan 25-letni hlapec A!">j;:ij Romih z Dobja pri Planini, ki ga je-v ponedeljek napadel neki niegov sosed in £a parkrat t? k o močno udaril s kolom po .evi pred-lehti, da mu jo je zlomil. Iz Maribora a— Iz carinske službe. Te dui je bilo prestavljenih iz Maribora nad polovico carinskih uradnikov Poleg drugih zapustita naše mesto tudi priljubljeni upravnik giavne-ga carinskega urada g Dragotin Bognar, ki je dodeljen zagrebški finančni direkciji, tur glavni kontrolor g. Alojzij Pipa, ki je prestavljen na Sušak. a— Napredovanje. Iz 1-9 v 1-8 je pomaknjen sekundarij tukajšnje splošne bolnice dr. Vekoslav Vrbnjak. a— Druga operetna premijera na mariborskem odru bo v soboto II. t. in. Lchar-jeva divna melodiiozna opereta *Škrjan-čkov gaj«, ki io je popolnoma na novo zrežiral in v nov milje prestavil režiser g. D.iuka Trbuhovič. Že iz prejšnjih sezon je »Škrjančkov gaj« zaradi svoje zelo lepe vsebine in krasne muzike gotovo še v najboljšem spominu, zato se pričakuje sedaj še večji obisk. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Udovičeva, Fratnikova ter gg. Trbuhovič. Ivelja. Grom in P. Kovič. Režira g. Trbuhovič, dirigira g. Herzog. a— Komunistične zadeve pri mariborskem sodišču. Danes popoldne se bo vršila pri okrožnem sodišču pred senatom peto-rice zopet razprava proti posestniškemu sinu Frideriku Judariu iz Svečine ob meji zaradi suma komunizma. — V zadevi komunizma osumljenih železničarjev, ki so bili pri razpravi dne 6. septembra oproščeni krivde in kazni, pa je prijavilo državno tožilstvo revizijo na Stol sedmorice v Zagrebu. \ seh šest železničarjev jc še danes brez službe, ker jih železniška uprava do pravoniočne rešitve zadeve noče sprejeti. — V preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča pa se nahaja še par železničarjev, ki so bili meseca julija aretirani pod sumom širjenja komunističnih lepakov. Delavec Gerlič, ki ie bi! takrat kot prvi aretiran, je že izpuščen in postopanje proti njemu ustavljeno, ker i o policija poročala, da Gerlič sploh ni normalen. Železničar Goltez. ki je bil kidi aretiran meseca julija z navedenimi železničarji in je med preiskavo v delavnici ušel, pa se nahaja že v Berlinu in je izdana za njim tiralica. a— Mariborska občina je poklonila hrabri posadki »Karadjordja«, kakor smo že poročali, 5000 Din in s tem pokazala, da tudi na skrajni severni meji zasledujemo dogodke ob našem Jadranu. Znesek jc bil sedaj po posredovanju oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru nakazan Jadranski plovitbi na Sušaku z naročilom, da ga izplača vrlemu kapitanu Prodanu. a— Mariborske knjižnice v septembru. Jesenski dnevi so znatno dvignili promet v mariborskih knjižnicah. V Ljudski knjižnici so meseca septembra izposodili v 17. uradnih dneh 715 članom 1870 knjig. Prirastek znaša napram avgustu približno 000 knjig. Novih članov je pristopilo 28. Knjižnica Delavske zbornice pa je izposodila 774 obiskovalcem 1208 knjig. Novih članov so sprejeli v septembru 34. Skupno so prečitali Mariborčani in tudi okoličanov je dosti med njimi, v obeh knjižnicah 3078 knjig, kar jc vsekakor prav lepa kulturna bilanca Maribora tekom enega mcseca. a— Sadni ogled na Vuhredu pri Vidmo-serju je odprt še do vštete nedelje 12. t. m. a— Pri Jeni I. 1806 je veliki Korzikancc uničil Pnisijo. Iz bitk okrog Jene. je povzeta vsebina zvočnega velefilma »Zadnja četa«, ki ga od danes 10. t. m. naprej predvaja Zveza kulturnih društev v Grajskem kinu. Ogromne so dimenzije filma in čudovita je njegova tehnična popolnost.. Film je visoka pesem domovinske ljubezni, ki ne pozna v svojih žrtvah nobenih meja. a— Lutkovno gledališče. Mladinski odsek Sokola-matice priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 3. popoldne v mali dvorani Narodnega doma prvo letošnjo marijonetno predstavo z igro »Sneguljčica-s. Igra je primerna tudi za otroke od 3. leta naprej. a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo 12. t. m. od pol 11. do 12. ob lepem vremenu priredila godba »Drave«. a— Izredni lovski blagor. Na Rdečem vr« hu na Pohorju je pretekle dni veleposestnik g. Lešnik ustrelil velikega merjasca. G Lešnik je na zadnji Iov«ki razstavi razs stavil krasne lovske eksempiarje. Malo t (Wilty $orst Vsi ga poznate! Vsi ga ljubite! Vsi ste navdušeni zanj! Tango ELITNI KINO MATICA znan iz v e 1 e f i 1 m a »Atlantik« (Poldi) in »Dvoje src v % taktu« (Niki) v najnovejši hri= ljartni, veseli filmski opereti £ Pride! Telefon 2124. a— Umrli sta v sredo zvečer v javni bolnici Roza Babič, žena obč. delavca, stara 58 let, včeraj zjutraj pa v Cankarjevi ulici 34 zasebnica Ana Golob, stara 76 let. a— Smrtna nesreča. Včeraj okrog pol dneva se je pripetila pri Sv. Petru niže Maribora nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Tamošnjemu župniku Antonu Tkalcu je pri odkladanju novega vinskega mošta poleg drugih pomagal tudi njegov brat, 45-letni posestnik Jurij Tkalec iz Viileža pri Slov. Bistrici. Pri odkladanju sodov pa nm je zdrsnil polovnjak in ga tako nesrečno udaril po sencih, da je revež takoj omedlel. Takoj pozvana rešilna postaja je sicer v par trenutkih prispela z rešilnim avtomobilom na kraj nesreče, vendar pa je ponesrečenec med tem že izdihnil. Tragična smrt splošno priljubljenega posestnika Jurija Tkalca je globoko pretresla vso okolico. a— Iz policijske kronike. Tatvin ni ko nec. V sredo zjutraj je nekdo okr. cestarju Šmigovcu z okna na Pobreške cesti 2o ukradel suknjo, istega dne opoldne pa po-sestnikovemu sinu Varšiču iz Slovenje vasi svetilko s kolesa. Iz ŠkoSie Loke šl__ Dve odhodnici. Pred dnevi jc za* pustil Škof jo Loko agilni javni delavec zdravnik g. dr. Jože Kant, ki je odšel v svrho nadaljevanja študijev na Dunaj. Z odhodom priljubljenega in veščega zdrav-, nika je naše mesto mnogo izgubilo. Z.ne* kolebnim navdušenjem sc je dr Kant oklepa! Sokola, ki mu je bil vztrajen so, delavec. Ko« društveni zdravnik ie vcdil natančno evidenco o zdravstvenem stanju udarištva in je tudi sicer mnogo pripomo* k podvigu občega higijenskega stanja v društvu. Prav do zadnjih dni ie bil br dr. Rant društveni tajnik, torej duša vse* Ca sokolskega dela. Z zaupanjem so se obračali na dr. Ranta d jaki in dijakinje ferijalne kolonije. Največkrat jim je bil v brezplačno pomoč. Bil pa je g. doktor tudi prijeten, zabaven in duhovit družabnik Vsi želimo, da bi se dr. Rant kmalu zopet vrnil. — Nekaj dni pozneje sta zapustila Škofi o Loko ravnatelj tovarne klobukov v Škofji Loki s Plestenjak Franc in njegova soproga ga. Vera, ki za stalno odhajata od nas. Oba bo ohranila Škofia Loka pri; jetnem spominu. Škofjeloška podružnica SPD je izgubila z g. Plestenjakom svojega večletnega tajnika, občinski odbor pa stvarnega sodelavca, ki ni n;koli okleval izreči svoje kritike v dobro občini. Z ena* ko vnemo ie bi'a delavna njegova soproga ga. Vera kot blagajirčarka Kola iugos!o= venskih sester nd ustanovitve društva. Od* haiajočemu paru k slovesu vse najboljše! šl— Smrt priljubljene gospe. Neizprosna vsoda je položna na mrtvaško postelj go. .Marinko Paulinovo. soprogo veterinarske* ga inšpektoric hanske uprave v Ljubljani, v najlepši dobi 42 let. Zavratna bolezen vnetje slepiča, je odvzela soprogu skrbno družico, edinki Ojdani drago mater, šte* vilnian sorodnikom nenadomestljivo se* stro. teto in svakinjo. Pokoinica. naimlaj* ša hčerka iz trgovske lviše Deisimeerievih je vedno rada pr:š'a v svoj rodni kraj Skofjo Loko in ie še letošnje poletje do* movala med Ločani s svojo hčerkico pri sorodnikih Gospe Marinki blag spomin, vsem prizadetim naše iskreno sožalje! šl— Osebna vest Uradnik davčne upra* ve v Škofii Loki Milan Peterlin je preme* ščen v istem položaju k upravi v Šmarje pri Jelšah. V Škof jo Loko pa ie dodeljen Mehtid Karel iz Šmaria pri Jelšah. šl— Izpust iz državljanstva. Pintar Lov* to. rojen 1. 16. v Železnikih in stanuioč sedaj v Kreuthu na Koroškem, želi dob:ti 7ase. za svojo ženn Ma»to in za otroke Lovrenca. Alb;na. Tomaža Mmiss trgatev« je bila izvoljena gdč. Marica Zahrastnikova. Vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve, iskrena hvala! ra— Akcija za vodovod. Toplo pozdravljamo akcijo g. župana za vodovod v našem mestu. Stranke, ki so primorane hoditi po vodo k vodnjaku občinske hiše, komaj čakajo, da se vprašanje vodovoda ugodno reši. Z Jesenic s— Pobalinstvo. Ob strani glavne jesc* ni.ške ceste v najbolj prometnem delu me* sta so izkopani globoki jarki, v katere po* lagajo cevi za nov vodovod. Da se ne bi pripetila v nočnih urah kaka nesreča, so delavci gradbene tvrdke vsak večer po končanem delu namestili na kraiu tablo z napisom »Avto 10 km« ter pritrdili na ta* Ho luč in rdečo zastavico. Minile dni pa so ponočnjaki izruvali vse skupaj, prenesli pol ure da'ee stran in obesili vse skupaj na most električne železnice, ki vozi v to* varno KID na Javorniku. Zlikovei zaslu* injo eksemplarično kazen. Iz Krškega kr— Ponovitev igre. »Trnjulčica«. prav* Ijična igra s petjem in plesom, se bo po* novila za učence osnovne in meščanske šele v soboto ob 10. kr— Dražba lovov. Lovi za občine Buč* ka. Krško, Raka in Studcnec se bodo da* jali v zakup za dobo 5 let na javni dražbi, ki bo 4. novembra ob 9. pri sreskem na* čelstvu v Krškem. 3z Krasila r— Kmetijske razstave v Kranju. V Kranju bo v soboto 11 t. m. dopoldne ■velika zadružna živnska razstava. Živino* rejcem iz Gorenjske se zelo priporoča obisk te razstave, ker bo prav zanimiva m poučna. Razstave se udeleži 11 okoli* ških živinorejskih zadrug. V soboto 18. t. m. bo enaka živinska razstava v Selcih nad skofjo l oko za živino taimošnje živi* norejske zadruge. Nad sije bo od II. do 13. t. m. v Ljudskem domu v Kranju spe* cijalna razstava poizkusov z umetnimi gnojili, ki bo prva te vrste. Kmetovalci, zlasti Gorenjci, se vabijo, da to razstavo obiščejo, ker bo nudila mnogo koristnega glede gnojenja kulturnih rastlin. Iz Litije i— Originalne lovske naprave tatinskih ribičev. Orožniki s štange pri Litiji so prišli na sled čudnim navadam tatinskih ribičev, ki so hodili lovit v potok Besni-co pod aJnčami. Tatovi so si spletli iz vrbja posebne vrste koše, ki so na enem koncu zoženi in imajo male odprtine, ki dopuščajo ribam, da se lahko poskrijejo v koše, iz katerih jih jemljejo na drugem koncu skozi mala vratica. Tatinski ribiči dO se na ta način večkrat založili z okusnimi postrvmi, spravljali so jih celo v okolici Vevč v denar. Ribolov v Besnici je last g. Štepica iz šiške. Iz Zagorja z— Otvoritvena predstava Sokolskega gledališča. Sokolsko gledališče otvori le* tošnio sezono v nedelio 12. t. m. z veselo* igro »Utopljenca«. Režijo vodi br. Ko* šmrlj. Začetek ob 8. uri. Pridite! ■i— Neutemeljena govorica. IJo Zagorju se je raznesla govorica, da je poskušal posestnik in mesar g Križanec izvršiti samomor. Kakor smo doznali, je Križan* ca. ki je imel v hlevu opravilo, zadela na eno stran kap. Prizor nezgode je opazila nema služkinja, ki je prihitela v hišo in s palcem kazala na vrat. iz česar so neka* reri sklepali, da se je gospodar ranil z no* žem. Domači so šli v hlev in našli gospo* daria na tleh. Prenesli so moža v hišo n poklicali zdravnika, kar je zopet dalo ljudem povod, da so trosili okrog govori* co. Gospoda Križanca obiskujeta dva zdravnika Kakor se čuje, se je njegovo stanje izboljšalo. z— Aretacija zaradi osumljenja tatvi* ne. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bila v mlinu g. Bajcarja v Toplicah izvršena tatvina perila, denarja in hranilne knjiži* ce. Orožništvo, ki je zadevo temeljito preiskalo, je naposled našlo sled in areti* ralo 30*letno služkinjo Ano P. Iz Trbovelj t— Plačevanje klavniških pristojbin. Pišejo nam: Na zadnji občinski seji se je med drugim sklepalo tudi o načinu plačevanja klavniških pristojbin. Načrt, ki ga je pred* ložil g. Pavlin, določa, da plačujejo me* sarji od kg mesa po 1 dinar klavniških pri* stojbiu. S tejji denarjem bi bilo plačano vse, kar bi potrebovali mesarji od klavnice Pravilnik ie bil na sen sprejet z dodatkom, da izrazijo svoje mnenje še mesarji. Ti so se na sestanku, ki se je vrši! na občini, izrazili proti temu načinu plačevanja klavniških pristojbin in so za to, da plačujejo to pristojbino pavšalno od teže živine. Naj obvelja že katerikoli način plačevanja. vendar bodo plačevali naposled te pristojbine le konsumenti, zaradi česar b; bilo pravično, da se sliši tudi mnenje teh. Način, kakor ga določa načrt g. Pavlina, je za konsumenta gotovo ugodnejši. Splošne je znano, da se pri nas v Trbovljah zakolje prav malo ies dobre živine, o čemer je svojčas »Jutro« že pisalo, in je cena tnesu pri nas, ako sodimo po kvaliteti, odločno previsoka. Občinska klavnica ima poleg zdravstvenega gotovo tudi ta namen, da ščiti konsumenta pred izkoriščanjem. Ako se plačuje klavnina pavšalno, je kontrola cen mesu po veterinarju skoro nemogoča ali vsaj otežkočena. Ako plačujejo mesarji pristojbine od kilograma zaklane živine, pa bo občinski veterinar cene tudi prav lahko reguliral, ker niu je znano, po tem plačujejo mesarji živino kmetom. Iz tega razloga smo konsumenti za načrt g. Pavlina. t— Iz Dobovca pod Kumom. Ker se ite* vilo obiskovalcev Kurr.a vedno bolj množi, je oblast dovolila g ivar,u Strgaršku. da preuredi svojo novo hišo za gostilniško obrt in prenočišča. Oseba g. Strgarška. enega najaailncjših in naprednejših mož na Dobovcu. gotovo jamči, da bodo turisti in domačini našli v negovih lepo urejenih lokalih ter popolnoma novih sobah za pre* nočišča popolno zadovoljstvo. Posebno dobrodošlo bo to tur stom. ki prihajajo na Kum od drugod, ker bodo lahko, ako pri* deio v Trbovlje s popoldanskim vlakom, prenočili na Dobovcu. ako bi bilo že tako nožno. da ne bi mogli še isti večer na Kum. V nedeljo 12. t. m. bo otvoritev go* stilne. t— Lukežev sejem. V soboto 18. t m. bo v Trbovljah velik kramarski in živinski sejem. Iz Laškega 1— Dar. Pred nekaj dnevi je darovala ga Matilda Pickova ženskemu društvu »Blago srce« v Laškem za revne otroke znesek 500 Din. katerega je prejela v po* ravnavo v nski sporni zadevi, za kar ji društvo izreka iskreno zahvalo. Naj sle* dijo posnemalke' Iz Hrastnika h— Učiteljsko zborovanje. V soboto 11. t m. bo v Hrastniku ob pol 10. v deški šoli zborovanje učiteljstva iz laškega sreza. Med drugim bo na dnevnem redu tudi predavanje o Sokolstvu. — Udeležnikom zborovanja bodo na razpolago pri obeh vlakih, pri celjskem kakor pri Ijublja.n* skem, avtobusi po nizki vozni ceni. Po zborovanju bo skupen obed v Narodnem domu. Reflektanti na obed naj sc prijavi* jo pri svojih vodstvih in ta nai pošljejo skupne prijave do petka na vodstvo deške šole v Hrastniku. V primeru lepega vre* mena se bo izletelo popoldne na Dol na ogled impozantne stavbe nove šole kralji* ce Marije. Iz Slov. Bistrice sb— Koroški večer za članstvo Sokol* skega društva priredi prosvetni odbor v soboto 11. t. m. ob 20. v dvorani Okrajne hranilnice. Predaval bo znani poznavalec koroških krajev in razmer g. prof. Mišič iz Maribora, sodelovala pa bosta gospa Vošn iaikova in sokolski klavirski kvintet. Prireditev bo interna. Poset predavanja za vse članstvo obvezen. sb— Pričetek trgatve od Visol preko Kovače vasi do Ritoznoja je na podstavi določil zakona o vinu določen na 15. t. m. sb— K predlogu o zamenjavi zemljiških parcel na Glavnem trgu med mestno ob> čino in šolskimi sestrami, stavljenemu v celjskem nemškem glasilu »Deutsche Zei* tung«, pripomnimo naslednje: Prostor med samostansko cerkvijo in bivšo Sti* gerjevo hišo, na katerem stoji občinsko skladišče s kapelico, je javna last in se ne more zamenjati niti odprodati. Pri svo.ie* časni prošnji šolskih sester je šlo za to. da se prostor odda samostanu v najem dočim bi morale redovnice odkupiti ob« činsko skladišče, ki bi bilo v pr-meru ograditve dotičnega prostora za občinsko upravo brez vrednosti. Ker sestre teh po* gojev niso snreiee. tudi mestni občinski svet ni mogel privoliti v drugo solucijo Predlagana ce-ta. ki bi vezala Šolsko uli* rn z mestno ubožnico. pa bi bila tako oz* ka. da bi z nio mesto ničesar ne prido* bilo. Zato se nam vidi predlog celjskega lista povsem neumesten. Iz Slovenjgradca s g— Igra »Naša kri«. Dramski odsek Sokola uprizori v nedeljo 12. t. m ob 2<> v dvorani Sokolskega doma igro »Naša kri«. Med odmori bosta sodelovala moški zbor tukajšnjega pevskega društva in sa* Ionski orkester sg— Smrtna kosa. Umrli so v javni bol* niči: Elizabeta škorjančeva iz Kotclj (sta* ra 29 let), He'ena Te-glavova iz Tolstega vrha (37 let), Franc Mravljak od Sv An* tona na Pohorju (50 let), Karel (pol leta) in Olga Kapunova (1 in pol leta) iz Obe* lič, Marija Žagern:kova iz Vrh (1 in pol leta), Sofija Kaizerjeva iz Libeliške gore (8 let). Zadnji štirje otroci so žrtve griže, ki v občini Lihcliče tako hudo razsaja, da se je mor a'a zapreti tamošnia šola sg— Živinski sejem. Zadnji živinski se* jem ie bil zelo slabo obiskan, zaradi česar se tudi kupčija ni mogla živahno razvija* ti Se pač prrvsod pozna veliko pomanj* kanje denarja, katerega ie pred vsem po* vzročila kriza v lesni industriji, ki je edi* na pomembnejša pridobitna panoga na* šega okraja. Iz Bras!ov£ br— Hml naliv s točo. V ponedeljek je bilo dopoldne pusto in oblačno. Vse je kazalo na dež. Kmalu popoldne pa so zatein-nili nebo gosti oblaki izza Dobrovelj. Sledil je močan naliv, spremljan z grmenjem. Med dežjem je padala spočetka drobna toča. a potem se je vsula kar suha in napravila občutno škodo na ajdi. br— Napad z nožem. V nedeljo proti večeru se je vračal domov s kolesom iz Celja e. Blatnik F"erdo, posestnik v Poij-čah pole« Braslovč. Na cesti med Levceni in Petrovčami pa se je nenadoma zakadil vanj neznani moški, ki je stopil izza nekega cestnega drevesa v trenotku, ko se je Blatnik pripeljal mimo Neznanec je brez vsakega povoda Blatnika z nožem močno ranil. Zadal mu je opasno rano na levi roki v nadlehtju Ko je napadalec hotel zamahniti v drugo, se je Blatniku posrečilo, da je ušel s kolesom. V Žalcu si je Blatnik pri luči ogledal globoko in dolgo rano ter odšel takoj k tamošnjemu zdravniku, ki nm je rano obvezal, a obenem svetoval. naj se takoj poda v bolnico. Blatnik pa se je rajši odpeljal proti domu, a pri Sv. Petru je omagal zaradi prevelike Izgube krvi. Po cesti je dospel neki privatni avto. ki je ranjenca naložil ter odpeljal v celjsko bolnico. Iz Dobove do— Sokolsko društveno delo. Pred dobrima dvema mesecema je bilo pri nas ustanovljeno Sokolsko društvo. Od tedaj že pridno vežbajo fantje, ki iih je že preko dvajset, a se še vedno priglasi kak nov član. Telovadbo vodi načelnik br. Marolt. Lepo je gledati zanimivo medsebojno tekmovanje fantov, ki so mnogi od njih že vidno napredovali. Telovadi se ob sredah in petek zvečer. Brat Jorlias nas preskrbuje s potrebno svetlobo s petroplinovo sveliljko. Tudi sestra načelnica Marokova je zbrala k telovadbi kakih 14 članic, ki pa so se začele šele pred kratkim vežbati. Telovadi se na prostem. Ker še ni telovadnice, se je napravil načrt za notranje zimsko prosvetno delo. Prosvetarju br. Vad-nalu bodo stali ob strani br. Peterlin s predavanji in igrokazi, knjižničarka sestra An- tolovičeva in sestra. Senekovičeva s prirejanjem predavanj. Precej številen je že tudi moški in ženski naraščaj, ki ga vodita br. Pečnik in sestra Pečnikova. Pripravljamo se na lOletnico koroškega plebiscita s petjem koroških narodnih pesmi. Slavnostno predavanje je prevzela sestra Pečnikova. Živo je zanimanje, kako bi se dalo priti do prepotrebnega lastnega lokala, oziroma telovadnice. Iz Mozirja mo— Gospodarski in prometni poučni tečaj je priredila v nedeljo v Majerholdo* vi dvorani mariborska Zveza kulturnih društev Tečaj je vodil tajnik ZKD. Zani* mala so zlasti predavanja iz zdravstva ter film o čuvanju zdravja n, o važnosti gno* icnia z umetnim-' gnojili za napredek kme« tijskega gospodarstva. V imenu prebival« stva sc je zahva'il zvezi in predavateljem župan g. Goričar Iz Gornjega grada gg— Predavanje. 2S. t. m. priredi Soko! predavanje o bratski Češkoslovaški. gg— Za Martinovo nedeljo 16. novembra pripravlja S»oko! Martinovo gos. Iz Gor. Radgone gr— Osebna vest. Nov komandir orožni* ške postaje v Gornji Radgoni narednik g. Eržen Mihael, po rodu iz Idri je, je pr spel iz Dolnje Lendave ter prevzel posle od se* danjega namestnika narednika g. Štefana Žiže. gr— Himen. V soboto 11. t. in. se bosta poročila v župni cerkvi pri Mali Nedelji agilna sokolska delavca tukajšnjega s-okol-skega društva g. Kihard Miiller, železniški uradnik, in gdč. Cilka Prelogova, učiteljica v Gornji Radgoni. Mlademu sokolskeinu paru iskreno čestitamo! gr— Umrl zaiadi poškodb. Kakor sni" poročali, je bil ob priliki karambola motornega kolesa z tovornim avtomobilom v vasi Lichendorfu pri Murecku v Avstriji liudo poškodovan rečni tehnik murske regulacije v Žepovc.ih Gregor Priludskv, ki je bil takoj prepeljan v bolnišnico v Lip-nico, kjer je umrl zaradi poškodb minuli torek zjutraj. Pokojnika so preko obmejne Gornje Radgone prepeljali v Žepovce pri Apačah ter tamkaj položili na mrtvaški oder; pogreb se je vršil minili četrtek na pokopališče sv. Petra v Gornji Radgoni. Pokojnik je bil po rodu iz Rusije ter si je pridobil pred leti naše državljanstvo. Bil je v najlepši dobi 3,5 iet ter zapušča ženo Marijo in 1 nepreskrbljenega otrgka. Blag mu spomin! gr— Kopališče v občinski hiši je zopet popravljeno ter bo od 11. t. ni. naprej zopet vsako soboto redno odprto. Iz Ljutomera li— »Grofica Marica«, Ponovitev operete v nedeljo ie pokazala, da je zanimanje za njo še vedno zelo veliko. Orkester, pomnožen z odličnimi godbeniki od drugod, je vodil tokrat z lepim uspehom br. Josip Žagar. Igra ie potekla gladko v skoro neiz-premen.ieni zasedbi in občinstvo ni štedilo z aplavzom. Predstavi so prisostvovali številni gostje od drugod; med njimi je omeniti nestorja slovenskih igralcev, g. Danila, upravnika mariborskega narodnega gledališča g. dr. Brenčiča in opernega pevca g. Trbuhoviča iz Maribora, ki so se vsi o kvaliteti predstave laskavo izrazili. Morda se ojunači ansambl in ponovi igro še enkrat. l.i— Požar. V nedeljo zjutraj ie trobilo za ogeni. Gasilci so takoj pripravili avto ter se odpeljali proti Medmurju, kjer je gorelo na hribu šprinec, kakor se je pozneje izkazalo. Dospeli so do Vričice in se vrnili domov, ker ie ogenj očividno že ponehava!. Zgorele so *ri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Najbrž ie požar zanetila zlobna roka. Šport Ljubljanski nogometni derby V nedeljo prvenstvena tekma Ilirija : Primorje V nedeljo 12. t. m. se bo odigrala prvenstvena tekma med domačima rivaloma in predstavnikoma slovenskega nogometnega športa SK Ilirijo in ASK Primorjem. V zadnjih letih in še mnogo prej je nastop med gornjima kluboma veljal kot višek nogometne sezone, v zadnjem času pa znači tudi zanimiv dogodek celo za ostalo našo publiko, ki se za nogomet veliko ne zanima. Došli smo že tako daleč, da prihajajo v Ljubljano k tekmi ASK Primorje SK Ilirija tudi podeželski gledalci, kar znači, da je ta tekma res zanimanja vredna. Letošnji nastop med gornjima kluboma je tudi zaradi tega privlačen, ker je popol-' noma nejasno, kdo bo odnesel zmago. Najbrž bo igrala v nedeljo veliko, izredno veliko vlogo sreča. Po našem mnenju sta obe moštvi še daleč od svoje prave forme, kar so dokazali tudi zadnji rezultati. V kakšni postavi bosta kluba nastopila, nam zaenkrat še ni znano. Tekma se bo odigrala na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, in sicer ob vsakem vremenu. Predtekmo bosta odigrali rezervni moštvi. Glavno tekmo bo vcdil zunanji sodnik. Balkanske igre v Atenah Sedaj prihajajo točna poročila o balkan* skih igrah, ki so se pričele v soboto in pri katerih sodelujejo Grčija, Rumunija, Ju* goslavija, Turčija in Bolgarija. Za plače* ment se računa pet prvih nest, in sicer prvo 5 točk, drugo 4. tretje 3, četrto 2 in peto 1 točka. Prvi rezultati za našo reprezentanco ni* so bili baš ugodni ter je bil vrstni red za* četkoma naslednji; Grčija 41, Rumunija 16, Jugoslavija 13, Turčija 9. Bolgarija 8. Rezultati so bili v nedeljo naslednji: Tek 400 m z zaprekami, pred teki: dve skupine po 4 tekači. Prvi trije gredo v f nale. I. skupina: 1. Mantikas (G) 60.2, 2. Banščak (J) 62.2. 3. Vitalis (R) 64.4. — II. skupina: 1. Miropulos (G) 60.2, 2. Prauns* perger (J) 60.4, 3. Virgil (R) 61.6. Tek na 100 m, predtzki: 10 tekačev v dveh skupinah. Prvi trije v finale: I. sku* pina: Lambru (G) 11.6, 2. Ali (T) 11.7, 3 Jamnickv (J) 11.8. — II. skupina: 1. Se* mih (T) 11.8, 2. Vamvakas (G) 11.9, 3. IIcl> lebrandt (J) 12. Bolgari in Rumuni so izpadli. Skok v višino: 1. Papanikolau (G) 180. 2. Mantelos (G) 175, 3. Levin Kallay (J) ' 175, 4. Shop (R) 175, 5. Tončič (J) 170 Točke: Grčija 9, Jugoslavija 4, Rumunija 2 Tek 10.000 m: 1. Bekiaris (G) 34:00.2. 2 Nanos (G) 34:00.9, 3. Manea (R) .<4:24.4, 4 llie (R), 5. Šporn (J), 6. Btlas (J). Toč« ke: Grčija 9, Rumunija 5. Jugosiav.ja 1- Tek 1500 m: 1. Pedan (B) 4:18. 2. Geor* gakopulos (G) 4:18.2. 3. Faveline (R), 4. Pejev (B), 5. Moriseos (G), 6. Predanič (J). Prvotna vest, da je naš Predanič prvi. je bila torej napačna. V brzojavki je stalo »prvi Predan«, iz česar so sklepali, da je zmagal Zagrebčan; bil pa je to B./lgar Pe* dan. — Točke: Bolgarija 7. Grčija 5. Ru» munija 3. Tek 400 m zapreke, finale: 1. Mantikas ((i) 56.6, 2. Miropulos (t.) 56.8, 3 \ irgil (R) (-0. 4. Banščak f I> 60.2. 5. \ iiilios (R). Točke: Grčija 9. Rumunija 4. Jugoslavija 2. Tek m m tipale: I. Lambru (G) 11. 2. Semih (T) II.1. 3. Vamvakas (G) H.2. 4. Ali (T). 5. Hellebrandt (J). 0 Jamnickv (.1) Točke: Grčija S. Turčija 6. Jugoslavija 1. Balkanska štafeta S00 krut 400 krut 200 krat l(/0 m: 1. Jugoslavija (R ttfg. Feren* ščak, Schreiber. Hellebrandt) 3:34.2. boli« še od jugoslov. rekorda. 2 Grčija 3:36.2. 3 Turčija 3:37.4, 4. Rumunija, 5 Bolgarija. V ponedeljek pa sta naša metalca dr. Narančič in Manojlovič zasedla, kakor smo že včeraj poročali, v metu diska nrvo in drugo mesto ter se je Jugosuvija v skupni klasifikaciji do ponedeljka plasirala na drugo mesto. Otvoritvi iger je med drugim prisostvo» val tudi grški ministrski predsednik Veni« zelos. Pripomniti treba še to. da ie v ne* deljo prisostvovalo igram 50.000 gledalcev. Tenis turnir za prvenstvo SK Bled Te dni se je vršil na Biedu interni tenis turnir za prvenstvo SK Bicd Vršile so se le single igri. dam in gospodov, nastopilo jc 9 gospodov in 6 dam. Prvakinja kluba je postala ga. Lise Maver, ki je odigrala vse igre sigurno ter je na kraiu sezone pozakala največji napredek. Prvenstvo gospodov si je zasluženo osvojil g. Pavel l.uckmann z Jesenic. S tem turnirjem je tenis sekcija zaklju* čila letošnji program. Izvedla jc v prvem letu svojega obstoja tri medklubske tur* nrje, dva zmagovito: proti TD Ateni 4:2, proti Villachcr Tenms Kluh 11:6. pro* ti ljubljanski Iliriji pa je podlegla s 3:10. Člani so nastopili s povoljnim uspehom na nacionalnem turnirju SK Ilirije ter na internacionalnem turnirju na Bledu. Sek* cija šteje 9 članic ter 16 članov ter je članica Jugoslovenskega tenis saveza v Zagrebu. Za prihodnje leto pripravlja sekcija obširen in pester program, ki bo kulminiral v internacionalnem turnirju. Agalni sekciji želimo mnogo uspehov. Službene objave LNP (Seja u. o. 8. oktobra 1930) Prisotni gg: Ribar, Stanko, Kuret, kovač, ravn. Setina. Kralj. Dorčec, Logar, Buljevič, Malovrh in Vospernik. •SK Disku se bo pismeno odgovorilo na dopis štev. 215 od 6. t. m. Na znanje se vzame dopis SK Jadran z dne 1. t. in., s katerim javlja novi oUDur: Matjašič Jože, predsednik; Logar b.une, tainik. Dopis SK Železničar, Maribor, z dne o. t. m., naslovljen preK.o LNP na Sub. Ni', se odpošlje z zahtevo da Sub. NP končno uredi zadevo pri SSU. Daje se razrešnica bivšemu odboru M. O. LNP v Mariboru, ker je bilo zadoščeno za« htevi u. o. v smislu služb, objav z dne 3. t. m. Prejem zneska 987 Din se tem potom potrjuje. Sporoča se SK K^ki. da je u. o. ko.istati« ral, da z ozirom na njen doniš štev. 20a in v zvezi z dosedanjimi dopisi LNP ne obsto« jajo pomisleki za znižanje denarne kazni. Imenuje se v MoLNP v Celju za pred« sednika g. Konig Fran. za odbornike gg. Jos. Toplak, Hrastnik A. in Borlak. Nalaga se predsedniku, da skliče prvo sejo novega odbora, na kateri naj se odbor konstitu* ira, najdalje do ponedeljka. Na tej seji naj se izvrši tudi prevzem poslov od prejšnje« ga odbora. Sporoča se SK Amaterju, SK Trbovlje, SK Dobrna, da je SZNS ustanovila v Tr« bovljah poverjeništvo. Klubi v območju MoLNP v Trbovljah naj odslej naslavljajo prijave tekem poverjeništvu SZNS g. Ma* rinu Ludviku v Trbovljah. Z ozirom na dopis SK Slovana z dne 7. t. m. in prijave SK Železničar potom Mo LNP Maribor se opozarjata kluba, da se ravnata pri poškodbah igralcev v smislu pogojev zavarovalnice in pravilnika po« škodbenega fonda LNP. Vzame se na znanje zapisnik MoLNP Celje o občnem zboru dne 21. 9. 1930. in se da razrešnica staremu odboru. Na vprašanje MoLNP v Mariboru glede odtegnitve 10 odst. od čistega ostanka prv. tekem, ki se imajo odvesti v smislu pravil JNS, se daje pojasnilo: za izdatek se srna* tra odškodnina za igrišče, za sodnika in za varnostno stražo. Preostali znesek se srna« tra kot čisti iznos in od tega se odtegne zgoraj navedenih 10 odst. SK Elanu se sporoča, da sc je njegov do« pis odstopi! p. o. v rešitev. Protest SK Ilirije proti izvršeni verifika« ciji igr. A. Ermana se zavrača kot pre« pozen. Kaznuje se ŽSK Hermes na osnovi cl. 46 s 3 (tremi) meseci zabrane igre. V smi* slu druoeoa odstavka navedenega paragrafa velja ta zabrana za prvo moštvo, ki je v nedeljo dne 5. oktobra t. I. zapustilo igri« šče. — Tajnik I. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v petek točno ob 20. redni sestanek I. mo* štva in rezerve pri Levu. SK Jadran. Danes bo sestanek članstva v prostorih restavracije Mrak ob 8. Zara* di tega pozivam, da sc vsi aiktivni nogo* metaši sestanka sigurno udeleže, posebno pa igralci 1. moštva in rezerve Načeln k nogometne sekcije. ŠK Natakar. Danes ob 20. seja v gostil* m Zajec, Zg. Šiška. Pozivajo se naslednji igralci, da sc seje sigurno udeleže: Sušler« š«č, Zaiec, Otič. Wohlfart, Mihalek. Jclni« kar, Zupane I. Novak. Strnad, Baher, Pod* gornik, Thaler, Mirtič, Žic. SK Korotan. V soboto ob 18. redna od* borova seja. Važno, zato pridite vsi od« borniki. TKD Atena. (Hazena sekcija.) Danes ob 12.45 trening za vse igralke. Po trenrn* gu sestanek in razdelitev dresov. SK Ilirija (ženska sekcija). Jutri ob 16. lahkoatletski in hazenski trening na igri« šču. Udeležba za vse članice obvezna. Po« novno se opozarjajo članice na poravnavo članarine. Pri vseh bodočih treningih se bodo sprejemale nove, zlasti mlajše članice. Po Tvoj'era obupnem pismu sodeč, sem pričakoval, da Te najdem s močnim kašljem, zavitega v odeje in s hripavim glasom?-- Ne, moj ljubi, vzel sem Kresival i--- učinek vidiš. KRESIVAL vedno si priprav ^ če kašljaš al pa si.hnpav KULTURNI PREGLED „MladoIetje" v ljubljanski drami Premijera »Mladoletja« je privabila v gledališče številno občinstvo. Andrejev je napisal dramo v svojih mladih letih Delo ni močno, v prvem delu izrazito no-velistično in prepleteno z liriko. V tretjem dejanju preide rahel poizkus zaplelka zopet v novelo; šele v četrtem se razmerja zaostre v dramatičen prizor. Po občutju nam je stvar danes precej tuja, tudi se s poznejšimi deli Andrejeva ne da primerjati. S trpko Olgino usodo sočustvujemo, toda v umetniškem oziru ie delo precej golo, bolj dogodki kot resnična tvorba. Re-žiral je ravnatelj Golia, ki je poudaril lirične momente, tako v insrenaci ji, kakor v igri. Poskrbel je za okusno opremo, posrečilo se mu je nekaj prizorov, posebno v četrtem dejanju. Prvo in drugo dejanje je bilo precej medlo, ker so bile lirične scene nekam preohlapno režirane. Višek dogajanja je bil pač v četrtem dejanju. Režiser je ustvaril nov kon»c. Povzel je misel iz prejšnjega pogovora, ko bi podporočnik Grigorij rad izvedel, ali je Bog ali ga ni. ^Govorimo o Bogu«, ponavlja Grigorij v igri tudi na koncu, dočim pojejo v originalu pesem o življenju. Goljev konec se mi ne zdi upravičen. Ta miselnost Je v dramo privzeta. Pravtako ni umestno, da se lirično pojmovanje Olgine usode stopnjuje v zaključnem prizoru do solzavosti. Prepričevalnost dela temelji seveda v kreacijah posameznih vlog. Vida Juvanova se je zelo trudila, a se ji ni posrečilo ustvariti resnično žive Olge. Premalo naivnosti, premedlo izdelani prehodi. Še slabši je bil Jan. ki se v tej vlogi nikakor ni mogel razživeti. Njegova medla igra ne zapusti nobenega utiša. Boljše so bile kreacije Medvedove. Cesarja in Levarja, a so vendar pogrešale harmonične poglobitve, kakor celotna igra. Občinstvo se je večkrat živahno razsrelo. Vida Juvanova in Jan sta prejela šopke. —ak. Opsra »Knez Igor« Rusi so bili do Glinke konzumenti ino* zemskih glasbenih produktov. Nekoliko let po vprizoritvi prve ruske opere »Življenje za carja« pa so spoznali, da je bii to za* četek ruske nacionalne umetne muzike in da je treba spoštovati samega sebe, vero* vati v samostojno kulturno moč. In Boro* din je bil oni, ki je izrekel ponosne bese* de: »Mi zadostujemo samim sebi.« Tako on, kakor ostali štirje člani slavne ruske petorice, so to dokazovali v svojih glasbe* nih delih: simfonijah, komornih delih, zla* sti pa svojih operah, katerih muzikaina, še bolj pa literarna snov je zajeta skoro iz* ključno iz virov domače zgodovine, iz katere je ruski narod zajemal in krepil nacionalno zavest in patriotični ponos. Lahko rečemo, da je muzika »petorice« ono zrcalo, v katerem je zagledal ruski narod svojo veličino ter se v pogledu na* njo kulturno osamosvojil. Ta izrazito ru* ska nacionalna muzika je tudi kriva, da so dela ruskih muzikov te dobe tako po* časi prodirala na evropski zapad. Morda je bil zopet Borodm prvi, ki se je stalno, po posredovanju Liszta, pojavljal na pro* gramih nemških in kmalu tudi drugih kon* certov s svojo es*durovo simfonijo. Kma* lu je prišla še druga, iz koncerta orkestral* nega društva pri nas znana h*mol simfoni* ja, na oba godalna kvarteta, slika »V sred* njeazijskih stepah« in v novejšem času, po skoro 80. letih njegova nacionalna ope* ra v štirih dejanjih s prologom »Knez Igor«, kateri je besedilo zajel in napisal iz znamenitega zgodovinskega epa o bojih polka Igorja s Polovci, jo po večini kom* poniral sam, a sta jo izpopolnila in kon* čala Rimski*Korsakov ter Glazunov. Zgradba zgodbe »Kneza Igorja« z dra* maturgienega vidika ne zadovoljuje. V splošnem nas tudi ne more zanimati v to* liki meri. kakor zanima Ruse, ki vidijo v »Knezu Igorju« kos svoje zgodovine. V kratkem obrisu je vsebina opere tale: Knez Igor se odpravlja na boj proti sovražnim Polovcem. Poslovi se od žene, ki jo pu* sti pod varstvom njenega brata, kneza Gališkega. Po njegovem odhodu se razuz* dani knez Gališki hoče polastiti Igorjeve* ga dostojanstva. Igorjev bojni pohod je nesrečen. Han Končak je pobil njegovo vojsko ter njega samega ujel. Vendar rav* na ž njim lepo; njegova hči in Igorjev sin se celo zaljubita drug v drugega Igorju se posreči ubežati ter se srečno vrniti do* mov. To je vsa zgodba: vse ostalo je po* stranska stvar, celo ljubezen Vladimirja, sina Igorja in Končakovne. Torej pravza* prav nobenega konflikta, nikakih močnej* ših dramatičnih za* in razpletov; le niz karakternih zgodovinskih epizod, zanimivih slik, pestrih kinematografskih posnetkov iz življenja ruskega in polovskega naroda, iz družinskih razmer Igorja in Končaka. Kot polnila k sami po sebi dogodkov rev* ni istoriji pa sta vpletena pijančka Skula in Jeroška, oris življenja Igorjeve družine pod varstvom Gališkega, številni zbori in nad vse zanimivi plesi Polovcev, mnogo teatralično razgibanega življenja, živahne in pestre scene, ki jamčijo posameznim sli* kam brez ozira na celoto odrski uspeh. Osebnosti, ki jih vidimo na odru, niso do* sledno ostro psihološko orisane, z izjemo morda le obeh pijancev; tako Igorju kakor vsem ostalim manjka pravega mesa in krvi, četudi niso brez individualnih zna* čilnih potez. Tudi muzikalno so te osebe zelo štedljivo pregnantne. Igorjeva arija v ujetništvu, poleg polovskih plesov najzna* čilnejša, najmočnejša, silno lirični ljube* ženski spev Vladimira, borba Jaroslavie v zadnjem aktu. pesem Končakovne, fol* klor obeh razuzdancev Skule in Jeroške, prekrasni mešani in moški zbori, znameni* ta predigra, ki jo je g. dirigent brez teme* Ijite potrebe uvrstil med prolog in prvi akt, in še to in ono, so muzikalni biseri. Notorično je, da bi brez te močne in tiko pristne nacionalne muzike opera ne imela nobenega uspeha. »Kneza Igorja« torej drži samo muzika, a to je mogoče reči le o malokateri operi. Naša vprizoritev je bila v rokah dirigen* ta g. Stritofa, režiserja in ustvaritelja Igorjra g. Primožiča, scenografa g. Uljani* ščeva ter še solistov ge. Thierry*Kavčniko= ve (Jaroslavna), g. Marčeca (Vladimirja), g. Janka (knez Gališki), g. Rumplja (Kon* čak), ge. Kogejeve (Končakovna), g. Sanci* na (Ovlur), g. Zupana in Kovača (Skula in Jeroška) itd.', zbora in celokupnega baleta pod vodstvom g. Gol ovin a in ge. Mohor; jere. Igor S-vetoslavič je impozantna osebnost, pravi tip nekdanjih ruskih knezov. Dosto* janstveno se poslavlja v prvi sliki, nato ga vidimo ujetega v četrti sliki, vsega ponos* nega še v svoji potrtosti, ter v zadnji vrnivšega se po naključju domov. Njegov beg v tretjem aktu je izpuščen. Njegova dramatična akcija je skopa, razmahniti se ne more skoro nikjer in ako ne bi bilo njegove znamenite arije o ujetništvu, ki je delna podlaga predigri, pa bi tudi muzikal* no ne bil v ospredju. G. Primožič je Igorja igralski zasnoval in izvedel dobro premišljeno, prepričevalno močno, brez pretiravanja, z ekonomično vporabo svo* jih igralskih sredstev. V pevskem oziru pa ni raven svoji igri. Vse njegovo petje je skoro ena sama veriga premočnega trese* nja glasu, nekateri vokali, zlasti e n. pr., so prevotli, metal njegovega glasu je oble* del, cvetje na njegovi pevski poti se je bolj ali manj osulo. Kot režiserju pa vsa čast. Gibanje nje* govih mas, najtežji teatrski problem, je naravno, smotreno, življenjsko resnično, scene druga za drugo konsekventno izve* dene, sila slikovite v smislu odrskega efek* ta. kar vse kaže na veliko in preizkušeno igralsko rutino, na izčiščen okus, na ne* malo znanje g. Primožiča. Jaroslavna ge. Thierrv « K a v č n i« k o v e je najmočnejša figura opere. Višek doseže v tretji sliki, katere sklep je glo* boko pretresljiv, sploh dramatično najlep* ša, najmočnejša slika, njeno hrepeneče pričakovanje soproga v zadnjem aktu in svidenje ž njim je iskreno ganljivo ter se je tudi topot — kakor vedno — izkazala gospa umetnica kot velik dramatični ta* lent in obenem kot pevka najodličnejših kvalitet. Kakšna druga nadomestiteljica jo bo težko dosegla, kaj šele presegla. Vladimir, Igorjev sin (g. Marčec) igra v drami nebistveno osebo zaljubljenca v polovski sliki. Njegova vloga nima na razvoj dogodkov nikakega vpliva. Ljube* zen Vladimira in Končakovne je vspored* no, toda sekundarno pomembeno dejanje. Pripomore k raznolikosti slik, a bi moglo, ker izostane že tretje dejanje, izostati tudi v polovski sliki. Vladimir je pasivna oseb* nost, ne zahteva od igralca baš večjih igralskih sposobnosti in splava muzikalno na površje v sladki liriki ljubezenskega speva in duetu obeh zaljubljencev. Brez škode bi se tudi to petje lahko vsai na polovico skrajšalo, zlasti ker ga poje g. Marčec. ki se mu lirična mehkoba ne pri* lega. Vladimir Jaroslavič (g. J a n k o), brat Igorjeve žene, razuzdanec, ki mu je Igor izkazal le dobrote, ostane po odhodu kne* za varuh hiše, sestre in knezov namestnik. Meneč, da se pobiti in ujeti svak ne vrne več, pridobi družino zase s pijačo ter se hoče polastiti prestola. Iz poslednjega de* janja pa izvemo, da se je bojarjem in na* rodu zameril. V zamisleku te osebe leži embrio konflikta, ki pa se izgubi neizve* den nekje v megli. Razuzdanca, intriganta in omahljivega slabotneža je g. Janko po* godil prav življenjsko resnično in vse* stransko. Popustljiv, a vedno še drzen v sestrini sobi, hujskač v pivski sceni, vse to je g. Janko točno zadel, a mu gre tudi pevski, sicer dokaj nehvaležni del gladko izpod rok Končak g. Rumplja je dostojanstven, samozavesten ter navzlic kratkosti svoje* ga nastopa naredi trajen, močan vtisk. Maska prvovrstna. Rumpelj je glasovno svež, timbr pevskega organa mu je jasno metaličen; more se izkazati tu tudi v im* ponirujočih nižinah. Končakovna (ga. Kogojeva) je v po* lovski sliki partnerica Vladimira Igorjevi* ča (Marčeca). Istotako zaljubljena je v uvodnem orijentaisko barvanem spevu te scene odlična in tako tudi v kratkem, a učinkovitem duetu. V zgornjih glasovnih legah je njen glas izdaten in vznešen, niz* ki toni pa so izredno sočnati in volumi* nožni. Krščenega Polovca Ovlurja je pel g. S a n c i n, naš tržaški rojak, član znane muzikalne družine Begunec išče kruha. Ovlur je bil sploh prvi njejiov nastop na odru, pri tem pa je Ovlur igralski in pev* ski majčkena in nehvaležna vloga. Petja se je učil g. Sancin v italijanski šoli, slo* venska pevska izgovarjava, zlasti vokali, m-i kajpada dela še sitnosti, glas morda ni preugodno postavljen, tehnike pa ima očividno mnogo lepe in se bo razvii kakor smemo trdno upati, v dobrodošlo, upo* rabno moč. Figuri Skule in Jeroške (g. Zupan in g. Kovač) molita vsiljivo iz okvira ce* lote. G. Kovač ostane v estetičnih mejah, g. Zupan pa v svoji drastiki in mestoma gnusni realnosti odbija. To ni več umet* nost, ki ne sme meja estetike nikdar pre* koračiti, temveč odvratna, za oder silno pretirana, četudi v kakšni popljuvani bez* niči morda resnična scena. Nemara je obe ti figuri tudi Borodin preveč podčrtal in s tem zasenčil skoro vse ostale osebnosti, morda je hotel samo kontrastov, pa je za* jel preobilno. Enaki ali podobni figuri obeh prosjakov v Borisu Godunovu sta kontrastno umneje odtehtani. Sploh je vsa ta pijanska scena nagnusna, ogabna, odbijajoča, v svoji pretiranosti nenaravna, vsekakor pa žal bolj slovenska, kot ruska, kajti to niso bile niti izdaleka figure n. pr. kakega Rjepina. — Oba gospoda sta bila svojima vlogama, ki nista baš lahki, v polni meri kos. V »Igorju« je mnogo v ruskem in ori* jentalskem folkloru gibajočih se moških, ženskih in mešanih zborov, ki so bili po večini izvrstno naštudirani, so zveneli in popolnoma zadovoljevali. Le možki zbor v sklepnem polovskem plesu je trd, v into* naciji in ritmično netočen. Vem pa, da je nehvaležen in nerodno pisan. Balet je imel svoj veliki večer. G. G o 1 o v i n in gdč. Moharjeva sta svojo lahkonogo četo gladko uvežbala, g. Ulj an išče v ji je dal sila pestro obleko in zato je bila slika s slavnimi polovskimi plesi zunanji višek celega večera. Nanovo pridobljeni scenograf g. U 1 j a* n i š č e v se je z »Igorjem« krepko afirmi* ral. Pri njegovih odrskih tvorbah sem imel občutek prostranosti, smotrene upo* rabe dimenzij, smisla za barvne učinke, zgodovinskega poznanja kostumov in oko* liša, dobrega okusa ter zdravega ekono* mičnega izrabljanja dovolj skudnih doma* čih sredstev. Vse slike so bile izredno lepe in delajo našemu opernemu gledališču čast. Posebno je imenitna polovska. Morda je tudi prav, da se je odstranil prejšnji-drugi zastor; ali samo začasno, tega ne vem. Muzikalno vodstvo je bilo noverjeno iz bolezenskega dopusta vrnivšemu se g. Štritofu, )e bilo vseskozi v močnih ro« kah. Vidi se, da je g. dirigent delal pred* vsem z ljubeznijo, tehtal, absorbiral vase celoto pred detajlom, da je njegovo delo sugestivno, da izžme tako iz pevcev kot iz orkestra vse, kar se da izžeti. Jasno je, da n. pr. predigri ni mogel dati izrazitega simfoničnega odbleska, saj so v prvi vrsti godala, žal. redko zasedena, te pa so srce orkestralnega telesa. G. Štritof dirigira morda s preširokimi gestami, neokonomič* no, a zato orkester zažene v močne gran* dacije, v dinamična izživetja ter drži vse muzikalno telo v neprestani napetosti. Storil je z »Igorjem« za naše razmere od* ličen in močno napreden muzikalni čin. č. Dopolnilo k poročilu o premijeri »Gospr ministrovke< v Mariboru. V zadnjem poročilu o premijeri Nušičeve Gospe ministrov-ke je v naglici poročevanja (prepisu) izostala impresivna ocenitev a. Franja Tovornika, ki je z lepim uspehom, zanimiv v maski in izvajanju upodobil značilno prikazen omahljivega administrativnega pisarja Pere. A - - c Marija Hiibnerjeva, znamenita češka drairsKa umetnica, bo na pohabilo jugoslovenske vlade gostovala v beograjskem in zagrebškem gledališču. Nastopila bo v Lanserjevi veseloigri »Kamela skozi uho šivanke«, v »Razkošni prigodi« de Flersa in Caillaveta in v Manghaniovem »Svetem plamenu«. Bojkot češke umetnosti v Nemčiji. V Nemčiji se je kot odgovor na praške demonstracije zoper nemške filme začel oster bojkot češke umetnosti. Tako je bila odpovedana vrsta čeških opernih ln dramskih del. ki so se imela v bližnjih dneh uprizoriti na nemških odrih; radijske postaje so opustile češke točke itd. Zaradi neresnih pouličnih demonstracij v Pragi je »veliki nemški narod« občutil potrebo. da privleče na dan stare kanone protislovanske mržnje in iih nameri na Cehe. Bojkot se prenaša tudi v Avstrijo. Tako je bil odpovedan dunajski koncert vinogradskega »Hlahola«, ki bi se moral vršiti 11. t. m. Premijera »Švande dudaka« v dunajski državni operi še ni bila odpovedana in se skušnje za sedaj nadaljujejo. Dunajska Universal-Edition, ki je nameravala v tej sezoni organizirati izvajanje čeških skladb v mnogih nemških gledališčih in koncertnih dvoranah, dobiva iz Nemčije odločbo negativne odgovore, ki se vsi sklicujejo na praške demonstracije. Na Dunaju živečim češkim pisateljem, ki so dolga leta z uspehom prevajali za nemške liste spise čeških avtorjev, so začeli rokopise vračati z isto motivacijo. Nemci so torej kar čez noč postali hudo užaljeni Že zdavnaj je bila slabost tega velikega naroda, da je rad hudo malenkosten. SOKOL K ustanovitvi sokolskega društva v Poljčanah Prvi poskus, ustanoviti pred leti Sokola v Poljčanah, se ni obnesel, četudi se je pričelo celo že z vežbanjem mladine. Te* aanje strankarstvo in nezaupanje napram novi tvorbi je ubilo prizadevanje zlasti uradniških krogov. Zato pa so vsi dela* voljni pričeli pridno delovati po drugih kulturnih društvih in potom iger, knjig in predavanj utrjevali narodno zavest prebi* valstva v ljuh>- do domovine, kralja in države. Tako j. je le polagoma pribli* žal oni trenutek, ko je vse prebivalstvo spoznalo globoki pomen Sokola in njego* vega delovanja, zlasti pa, ko so najod* ločilnejši činitelji podčrtali važnost te or* ganizacije. Zanimanje za Sokola je tako naraslo, da je sklicala mariborska župa na inicijativo tukajšnjega učiteljstva in Čitalnice sestanek, da se pripravi polago* ma vse za pričetek sokolskega dela v Poljčanah. Za enkrat je treba ustvariti še razne predpogoje, ker nočemo, da bi bilo novo društvo mrtvorojeno dete, temveč zdrav člen sokolske organizacije. Za to pa jc treba dobrih vaditeljev in primernih prostorov, kar se mora vse pripraviti. Ker so predpriprave v najlepšem teku, se nam zdi zaenkrat nerazumljiva notica v »Jugo* slovanu« štev. 108, ki je uvrščena pod za* glavjem »Slov. Bistrica« in ki se g>lasi, da Sokol v Slov. Bistrici pripravlja ustano* vitev novega društva v Poljčanah itd. Ker se vrše vse predpriprave po lokalnih čini* teljih iz Poljčan, ne vemo, v kaki zvezi je bratsko društvo iz Slov. Bistrice. Poudar* jamo še enkrat, da smo trdno odločeni, ustanoviti društvo šele takrat, ko bo vse pripravljeno in ne prej. Tekom zime se bo vse uredilo, spomladi pa bomo društvo ustanovili. Pripričani smo, da bodo takrat vsa br. okoliška društva prišla k nam in nas podprla pri delu. — Pripravljalni od> bor. Sokolski nastop v Šenčurju V zadnjem času je bilo v GSŽ ustanov* ljenih več društev, izmed teh je najmlaj* še društvo Šenčur, ki je bilo ustanovljeno šele 10. avgusta t. 1. Že prvi javni telovad* ni nastop, ki se je vršil v nedeljo, dne 5. oktobra je dokazal, da se je sokolska ide* ja v našem kraju že globoko ukoreninila, kar je znak, da je naše ljudstvo dobro razumelo one krasne besede našega kralja. Že pred 14. uro se je jela formirati pri prvih hišah v vasi povorka, ki je krenila z domačo gasilsko godbo na čelu skozi vas na telovadišče, vrt staroste br. Kerta. Za prapori je korakalo župno starešinstvo in oficirski zbor iz Šk. Loke, nato pa so se vrstili: deca, naraščaj, članice, člani v kro* ju, telovadni obleki in v civilu z znakom iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Stražišča, Nakla, Rateč in Šenčurja. Povorka je bila burno pozdravljena od domačinov. Telovadba se je pričela točno ob 15. uri. Prve so na telovadišče prikorakale članice domačega društva (22) pod vodstvom pod* načelnice sestre Danice Koselnik. Izvajale so tri lahke, toda dovolj slikovite vaje ja* ko dobro. Tudi naslednja točka, proste va* je, katere je setavil br. Brily je bila učinkovita in dobro izvajana po domačih članih (24). Pri orodni telovadbi so nasto* pale tri vrste in sicer na bradlji, drogu in kozi: ni bilo vrhunskih vaj, kar pa se je izvajalo je bilo dobro. Efektna točka, ki je našla velik odmev pri publiki je bila zadnja: kolo »Seljančica«, ki so ga izvajale članice domačega društva. Po končani telovadbi je pozdravil navzo* če društveni starosta br. Janko Sajevic, poudarjajoč misel jugoslovenstva in sokol* stva. Lepo besedo, ki je našla globok od* mev je izpregovoril br. Špicar iz Radov* ljice, pozval je domačine naj vzamejo za vzgled domačega patrona Jurija, v ka* terem je vtelešena moč in krepkost Prv! sokolski nastop v Gorjah Dne 5. t. m. se je vršila v Vintgarju prva sokolska prireditev, za katero je dalo pobudo sokolsko društvo Gorje, sodelo valo pa je članstvo bližnjih društev Bled Bohinj, Radovljica, Javornik in Jesenice. Ob pol treh pop. se je po prihodu vlakov formirala na postaji Podhom povorka. ki je krenila skozi vasi Podhom, Sp. Gorje na veselični prostor v Vintgarju. Na čelu povorke sta jezdila dva konjenika Sokola sledila je sokolska godba iz Jesenic, člani v krojih, člani in članice v civilu, naraščaj in deca. Skupno je štela povorka okrog 120 oseb. Po prihodu na veselični prostor so bil vsi oddelki od mnogobrojnega občinstva živahno pozdravljeni. Ob 16. uri se je pričela javna telovadba telovadcev, telovadk in naraščaja, ki pa se ni mogla prav razviti, ker je bil prostor za telovadbo mnogo premajhen. Opazilo se je, da imajo neka tera društva res izborne telovadce in na raščaj, ki bodo ob smotreni telovadbi lahko dosegli pri tekmah višjih kategorij še lepe uspehe. Po javni telovadbi se je vršila velika ljudska veselica, ki je prinesla novoustanovljenemu društvu lep gmoten uspeh. Prireditev je bila s strani občinstva od blizu in daleč izredno dobro obiskana. Sokolska predavanja v ljubljanskem ra diu. V novembru prično v ljubljanskem radiu zopet redna sokolska predavanja. Vršila se bodo vsak ponedeljek od 20. do pol 21. Pozivamo vse brate in sestre, da slede tem predavanjem. 3. novembra bo predaval br. Ciril Hočevar o vzgoji naraščaja, 10. br. Vekoslav Bučar o razvoju Sokolstva pri Lužiških Srbih, 17. br. Rudolf Horvat o Sokolstvu in alkoholizmu, 24. pa bo br. France Kovič recitiral sokolske pesmi. Ako ima kdo pripravljeno kako sokolsko predavanje in ga želi v radiu p~e-čitati ,naj javi naslov predavanj bratu Vekoslavu Bučarju, Ljubljana, Narodni dom. Sokolski glasnik štev. 24 je izšel in je v prvi vrsti posvečen Koroški. Br. Špicar je priobčil članek »Koruška, naša kolevka«, sledi pesem br. Gangla »Gosposvetsko po* lje« in dolg članek saveznega tajnika br. Brozoviča »10 godišnjica plebiscita u Koru* škoj«, br. dr. Mejak je prispeval članek »Franjo^ Malgaj * Junak«, kjer omenja boje naišh čet po osvobojenje. Dalje prinaša poročila o gonji italijanskega tiska 'asti proti češkoslovaškemu in poljskemu SokoI* stvu. Iz saveznih poročil omenjamo izve* stje o zadnji seji izvršnega odbora, ko je savezni načelnik br. Bajželj že prevzel svo* je posle. Bogata so tudi poročila posa-nez* nih žup in društev, vendar pa smo mnenja, da zavzemajo mnogo preveč prostora, ker se nekateri dopisniki ne znajo stvari, ki so povsem lokalnega pomena čim kraiše in jedrnato povedati. Izmed slik moramo cmt* niti pogled na Gospo Sveto, dalje zgo i o* vinsko sliko »Ustoličenja na Gosposvet* skem polju« ter portrete borcev Malgaja in Puncerja. Društveni prednjački tečaj bo priredil Sokol I. na Taboru od 12. oktobra dalje vsako nedeljo od 8. do 13. Veselje je gleda* ti močne čete telovadcev, toda še večji usneh in zadovoljstvo bo, ako bo na raz* polago zadosti vodnikov posameznih vrst. S tem bo tudi število telovadečih še po* skočilo. Nekatera sokolska društva še vedno niso vrnila Jugoslovenski Matici oziroma uredni* ku »Sokolskega koledarja za leto 1931.« sv ;ih malih statističnih izkazov. Ponovno in poslednjikrat jih opozarjamo, naj store svojo dolžnost, da ne bo niti enega zamud* nika, saj časa je bilo dovolj za odgovor. Sokolski lutkovni oder na Taboru bo pričel letošnjo sezijo najbrž že v nedslio 12. t. m. Želimo našim navdušenim lutkar* jem mnogo uspeha, še večjo zabavo in raz* vedrilo pa naši sokolski deci vsako nede'jo ki naj napolni prostrano lutkovno dvorano na Taboru. Radio Izvleček iz programov Petek, 10. oktobra. LJUBLJANA 12: Dnevne vesti, plošče. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Športna ura. — 20.30: Pester večer. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 11. oktobra. LJUBLJANA 12: Dnevne vesti, plošče. — 13: Napoved časa, borza, plašče. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Angleščina. — 19.30: Aktualna ura. — 20: Koroški večer. Sodelujejo kvartet »Glasbene Matice«, operni tenorist g. Gostič in pevski zbor »Ljubljanskega zvona«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio -orkestra. BEOGRAD 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Violinski koncert. — 20.45: Šaloigra. — 21.30: Pevski koncert. — 22: Poročila. — 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Kabaretni večer. — 22: Lahka glasba. — PRAGA: 16..30: Jazz - band. — 18.20: Pevski koncert. — 20.25: Zabaven večer. — 22.30: Radio - film iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18.20: Arije in pesmi. — 20.25: Prenos iz Prage. _ 22.30: Program iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 20.30: Koncert lahke glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 17.45: Jesenski motivi v glasbi. — 19.35: Koncert orkestra. — 20.30: Mešan program. — Godba za ples. — BERLIN 19.35: Pevski koncert. — 20.15: Poljuden koncert orkestra. — 21.10: Kabaretni program. — Godba za ples. — FRAN1K-FURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Jazz-band. — Nočni koncert. — STUTTGART 19.30: Komorna glasba. — 20: Veseloigra. — 21: Opereta. — 22.30: Stari plesi. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.25: Lahka godba orkestra. — 19.30: Dramski večer. — Prenos zvočnega filma. — 23: Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen soncert. — 20.35: Mešan glasbeni program. »L!« F. "'. r^TTT^Ti Primorske novice Na »dan grozdja« so se veselili nekaj ča« sa tržaškookoličanski vinogradniki, misleč, da bo prilika za ogromno prodajo grozdja po primerni ceni. Kmalu pa so se raznesle vesti, da bo zahtevalo fašistično vodstvo tako nizke cene, da se ne bo izplačalo vo« žiti grozdja v Trst. Fašistični hgospodarskih organizacij je cel kup, pa se niso pobrigale za ureditev »dneva grozdja« v korist vino« gradniku. In tako se je zgodilo, da je bilo na »dan grozdja« v Trstu samo 150 kvinta« lov grozdja, to je 50 kvintalov manj, kakor navadne dnevne, potrebno pa je bilo za ta dan grozdja 500 kvintalov! Okoli Pule in Vodnjava v Istri se je zo» pet razpaslo banditstvo. Letina je bila sla« ba. pri cestnih in vodovodnih delih se za« poslujejo delavci iz starih provinc. Nedav« no je bil napaden na ~°sti proti Vodnja« nu tamošnji sodnik, roparji so kmalu na to vdrli v neko kmečko stanovanje, 3. t. m. pa je bil par kilometrov od Vodnjana pri belem dnevu napaden posestnik Martin Kozlovič, ki je moral roparjem odšteti ves denar, ki ga je dobil za prodanega vola. Orožnikov je v Istri ogromno število. Trst je posetila skupina abruških učite« ljev. V liktorski dvorani je bil slovesen sprejem. Fašistični tajnik dr. Perusius naglašal, da pričakuje fašizem od šole for* rr.acije centurij, bojnih oddelkov za bližnjo bo.Iočnost, ki bo realizirala veličino Italije na potih do imperija. Gromko ploskanje. Šolski skrbnik Mondino je govoril o deli« katni misiji učiteljev ob meji. »Usoda Ita« lije še ni dovršena, kar treba razlagati tudi v šoli, da bo z obmejniki vse pripravljeno za vsako žrtev, kadar bodo zapeli zvono« vi«... V tržaške ljudske šole se je vpisalo letos okoli 20 tisoč otrok. Mesto z 250 tisoč pre« bivalci bi moralo imeti najmanj 25 tisoč šolskih otrok. V tržaškem mestu je vedno bolj občutno padanje rojstev. Reška »Vedetta d' Italia« se je prav raz« grela v dolgem članku na avtonomno cest« no upravo, ker pomenijo bob ob steno vse številne dosedanje prošnje za ureditev cest« nega omrežja in ceste z Reke v Trst. Po« trebna dela se imajo osredotočiti na cesti pri Podgradu. List se srdi, ker uprava iz« vršuje po vseh drugih provincah važn« cestne poprave in gradi nove ceste, za re« ško obmejno pokrajino, ki zahteva samo to, kar je prepotrebno, pa se nihče ne zme« ni. Mnogo se je pisalo o gradbi avtomobil« ske ceste, ali »Vedetta« je mnenja, da bo treba na njo čakati še precej dolgo časa. Kobarid stoji sredi lepe ravnine z ozai« jem samih gorskih velikanov. S Tolminom je bil dolgo pod oblastjo oglejskih patrijar« hov, ki so z vso silo širili krščanstvo. Leta 1331 je patrijarhov odposlanec Francesco de Clugia pridigal križarsko vojno proti Kobaridcem, ki so še tedaj molili boginjo Živo. Pred vojno je bil Kobarid lep gorski trg kot središče sosednih vasi. Sedaj je lz« gubil sodnijo in davkarijo in odšlo ie tudi vojaštvo. Poleg domače posoiilnice pos!u;e« ta v Kobaridu še podružnici dveh Italijan« skih bank. Prebivalstvo, ki ga je okoli 1000, se preživlja večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Kobaridci so ponosni na pesnika Krilana in Gregorčiča, na dekana Jekšeta in na skladatelja Volariča. Živahna gobarska sezona Litija, 9. oktobra. Letošnja jesen je za naše gobarje res bla« goslovljena. Koliko se izvozi iz našega okra« ja posušenih gob, se vidi iz prometa na li* tijskem kolodvoru. Če pogledaš brzovozno blago, opaziš predvsem: gobe, gobe, gobe .. V okolici Vač, okrog Sv. Gore, potem pa tudi na drugo stran zasavske soteske: od Kresnic naprej, po vseh hribovskih gozdo* vih, vsepovsod naletiš na gobarje. Če nabe* re *-odjeten nabiralec, oborožen z urnimi nogami in bistim očesom, na dan zvrhan koš pravih gob, ni prav nič čudnega. Zato pa je tem večje veselje takrat, ko dobi za prodane gobe kar po cele stotake. Glede plodonosne gobarske sezone, se pa menda najbolj odreže dolska okolica. Neki gobar je našel v nedeljo popoldne prav zanimivega jurčka, prav za prav troj* čke, ki so rastli eden iz drugega, vrhnji je bil seveda najmanjši. Nekaj podobnega so našli Matozovi iz Litije. Iz enega podgob« ja je rastla kar cela gobja kolonija, 12 jur« čkov. Stari rek, da ima vsak jurček poleg sebe bratca, se je gobarju Matozu imenit« no obnesel. Tako velika gobarska tovari« šija je pač redka. Ob tako živahni gobarski sezoni ni se« veda nič čudnega, če so gobe stalno na je« dilnem listu in na vse različne načine pri« pravljene. Naši ljudje pa užitne gobe go« tovo prav dobro ločijo od strupenih; saj o zastrupljenjih z neužitnimi gobami ne ču* jemo ničesar. Dogodek, ki se je primeril v okolici Dol je pač osamljen. Otroci so tamkaj pred dnevi nabirali gobe ter segli tudi po takih, ki sicer ne spadajo na mizo. Gospodinja pač ni posvečala nabranim go« bam preveč pozornosti, vse vprek je pri« pravila za kosilo, ki je družini zelo teknilo. Kmalu pa je začelo vso družino močno zvi« jati, oboleli so na zastrupljenju z gobami. Bržkone v jedi ni bilo preveč strupenih gob, zato strup ni prišel dovolj do moči in v treh dneh so bolečine ponehale. Še o I. državni strelski tekmi Ljubljana, oktobra. Ko na svoje stvarne ugotovitve čitam od« govor lovskega tovariša g. Kapusa, mi pri« de nehote na um lisica zvitorepka, ujeta v domačem kurniku. Zatekel se je k občinstvu vedoč, da med resnimi tovariši za napisane trditve ne bo našel pravega umevanja. Začel je klicati celo nogometaše na pomoč. Kot vodja tekme in ne strelski mojster (Schiitzenmeister), kakor me naziva, mu povem, da pojmujem državno tekmo res« nejše kot pa on, ki jo v javnih razpravah zamenjava s prireditvami v gostilnah. Glede golobov ga prosim, da si prečita še enkrat dobro moj odgovor. Mogoče, da bo le uvidel svojo zmoto. Ker ne živimo v vojni dobi, bo mogoče le prišel na to, da življenja drugih ne smemo izpostavljati ne« varnostim — na ljubo onim, ki zanje ne odgovarjajo. To, kar graja pri golobih, mu v protbiov« ju ne gre v račun pri teh nesrečnih zajcih. Prečita naj moje ugotovitve in naj ne ce« pi dlake. Ko bom pa drugo leto prost dela, skrbi in odgovornosti pri tekmi, bom prav rad tekmoval pod pogojem, da ne bo zajcev gonil on. Vsako nadaljno debato smatram za nepotrebno. V bodoče ne odgovarjam več. Vilko Turk, vodja tekme. \V. Mastermann t Kdo jo je umoril? Roman »Prišel sem zaradi umora v Little-worthu, gospod minister. Ministrov obraz se je zresnil. »Kaj pa je?« >Rad bi vedel, gospod minister, ali b bili pripravljeni predložiti Njegovemu Veličanstvu prošnjo za pomilošče-nje?« »Veliko zahtevate. Najbrže imate tehtne vzroke.« Sinclair je začutil vso brezupnost svojega položaja. »Na žalost nimam dokazov, ki bi mogli preveriti poroto. Tu gre do nadaljnega samo za moje lastno prepričanje. Na dan umora sem bil v Littleworthu in sem opazoval An-thonyia od trenutka, ko je stopil v Ke-nyovo vilo, pa do drugega dne... In potem tudi med prvo obravnavo. Naučil sem se presoiati ljudi in po mojem globokem, trdnem prepričanju m on morilec, pa naj govori zoper njega se toliko razlogov. Za to stvarjo va nekai drugega se skri- »A dokazno postopanje, dragi prijatelj ?« je rekel minister. Njegov glas je zvenel nekam nestrpno. »Mimo vsega tega ne morete kar tako.« »Vendarle — Anthony ni tak človek, da bi izvršil umor in se nato mudil v hiši zločinca, ne da bi se izdal. Njegova bol ie bila prava, za to bi roko položil v ogenj. Čudna črta v njegovem obrazu mi je pričala, da nekaj ve, kar skriva nam ostalim.« »S tem hočete reči. da se je hotel za nekoga žrtvovati? Ne bodiva vendar tako prostodušna in ne domišljajva si. da bi bil dorasel človek zmožen iti na morišče. samo zato. da reši drugega. Take stvari se dogajajo v romanih, ne pa v resničnem življenju. To je izključeno!« »A vendar sem prepričan, da imam prav.« Sinclair ie trdovratno vstraial pri svojem. »Dragi gospod Sinclair, lahko mi verjamete, da je odgovornost v takih primerih strašna in da z vso vestnostjo in natančnostjo pretehtam vsak posamezni slučaj, kadar gre za pomilostit-veno prošnjo. V tem primeru sem storil še več in vprašal več najodličnejših pravnikov za njihovo mnenje. Zmisel vseh odgovorov je bil tak. da o obso-jenčevi krivdi ne more biti dvoma. Ne pozabite tudi. da so najvišji in najbolj izkušeni sodniki te dežel zavrnili priziv.« »Gospod minister.« je rekel Sinclair, -že trideset let služim državi in nikoli še nisem zlorabljal zaupanja, ki so mi ga izkazovali. Zato vam pravim: imenujete me brezčastnega lopova, če je ta človek kriv. Mislite na to. kar sem vam zdajle rekel, gospod minister. Še na svojo smrtno uro se boste kesali. če pošljete Anthonyja na vešala. Zakaj njegova nedolžnost bo prišla na dan.« Globoka presunjenost, s katero je govoril tako trezni detektiv, je šla ministru do živega. »A dokazno postopanje?« je vprašal po tesnobnem premolku. »Da sem bil jaz pri obravnavi, bi bil podrl dokazno postopanje kakor hišico iz kart.« »Kaj hočete s tem reči?« »Na povratku i/. Carigrada sem skrbno proučil poročilo o procesu. Tam so se vsi strinjali v tem. da je izvršil zlo- čin levičar, in še posebej opozarjali na to, da je moral biti morilec zelo močan.« »Tako je.« »In to je krivo,« je počasi rekel Sinclair. »Smatrali so za gotovo, da je morilec izvršil svoj zločin od spredaj. V resnici pa je stal za žrtvijo, ko je izvršil umor. Iz tega razloga ubogo dekle ni utegnilo zakričati. Morilec je prišel od zadaj in je zaradi tega lahko urezal z večjo močjo. To kaže, da je moral biti desničar. In s tem je eden izmed glavnih dokazov pobit.« »Kako ste prišli do*te domneve?« »Videl sem rano in nisem novinec v takih stvareh. Gospodična Lakeova je najbrže sedela na klavirskem stolu. Tako moram sklepati tudi po tem. da sem našel pismo zraven stola na tleh.« Ta razlog je očividno napravil na ministra vtis. »Ali niste rekli, da veste, kdo je prišel tisto noč, da bi odnesel pismo?« »Ne vem.« »Nu, kdo je bil?« »George Anthony!« »Torej, dragi prijatelj, močnejšega dokaza za njegovo krivdo si ni moči misliti.« »To je samo navidezno. Ker sem vedel, da bi vsi tako sklepali, sem rajši molčal, ker bi bil sicer še sam pripomogel k smrtni obsodbi nedolžnega Amthonyja.« Sir John ie vstal. »Mislim, da nima smisla...« »Prosim, še trenutek. Vsi so mislili, da je Anthony pisal pismo gospodični Lakeovi.« »O tem vendar ni dvoma.« »Kaj je reke! obtoženec?« »Da on ni napisal pisma.« »Ne.« »Kaj se to pravi?« Seveda je rekel tako.« »Tukaj imam zapisnik. Anthony ie rekel, da ni pisal pisma gospodični Lakeovi.« »Nu, torej?« »Obtoženec ni trdil, da ni pisal pisma — trdil pa je, da ga ni naslovil na gospodično Lakeovo. In kaj, če bi bil pismo namenil kaki drugi osebi?« »Postrežnica je dejala ...« »Da je pismo, ki ji ga je bil dal An-thony, izročila gospodični Lakeovi.« »In on je tajil.« »Oprostite, gospod minister, tega ni tajil. Trdil je le, da ji ni dal nikakega pisma za gospodično Lakeovo in da vobče ni vedel, da jo gospodična Lakeova v LittIewortlui.« BI i), oktobra. Na ljubljanski borzi i« ou ie o;i 'bnes nenavadno velik devizni promet in zopet je pretežni o te v pc> mU.vski voznim moko: sOj po 360—305 + Novosadska blagovna Tendenca nespremenjena, pšenice, 38 vag. koruze, 1 1 vag. moke. Pšenica: 147.5—150: gornjebaška. 79/80 kg 155—157.5; Bega. ladja Dunav. 79-80 152.5; banaška. potiska, šlep, 185—187 50. borza (9. t. m.) Promet: 31 vag. vag. lečmena in baška, 79 80 kg potiska, slep. gornjebanaška. kg 15»; do 79/80 kg 145.5 do 147.5; sremska, slavonska, 78 kg 137.5 do 140. Oves: baški in sremski 130 — 135. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg težki 107.5 — 112. — Koruza: baška in sremska 102.5 — 107. bariatska, Begej 102 do 107 Moka: baška ^0g« in ?.0gg^ 272 do 280. >2» 242 - 232.5. :5.t 210 - 220. x6: 167.-5 - 172.5. »7« 113 - 120. »8* 85—90 Otrobi: baški. sremski in banatski, v juta-stih vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 - 320 -r Budimpeštanska tcrminska borza (9. t. m.). Tendenca prijazna. Promet srednji Pšenica: za oktober 15.60—15.61 (obračunski tečaj 15.50). za marc 16.60—16.61 (16.50). za maj 17—17.01 (16.90): rž: za oktober — (8.80), za marc 9.84—9.85 (9.50). koruza: za maj 12.63-12.64 (12.60). tranzitna za mai 11.30—11.35. Z Zidanega mosta zm— Premestitev. Šolski upravitelj g. Ljudevit Pirkovič je premeščen z Zidanega mosta v Ljubljano k prosvetnemu odseku sreskega glavarstva. Bil je dober šolnik in zelo delaven na šolskem polju, želimo mu v Ljubljani obilo zadovoljstva. zm— Poročila sta se gdč. Valčka Jagri-čeva. hčerka železniškega uradnika, in Mirko Vitečnik. trgovec v Celju. Obilo sreče! zm— Smrtna kosa. V Loki je umrla 62 let stara ga. Marija Harjakova, soproga upokojenega železničarja g. Andraža Har-iaka. Pokojnica je bila blagega srca in skrbna mati. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! (13otnn s a pull-over je in cbteGe Ljubljana, Dvorili trg 1. 32«? • .--V v - v; f. ; C!>. - Za mnoge izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše nepozabne žene, mame in tašče, gospe soproge tovarnarja izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, gasilnim društvom Fram, Sv. Martin, framskemu pevskemu društvu, vsem darovateljem prekrasnega cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Fram, dne 10. oktobra 1930. 14341 Žalujsči ostali. Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh mora čedno izgledati. Z ozirom na kroj mora biti masiven in širok ter imeti široke reverje, lep velik ovratnik, izdatno dolžino in velike všite žepe. Robovi ragla-na morajo biti prešiti. Nosi se ga z ali brez pasu, na 2 ali 3 pare gumbov. Tkanina je težka, debela, izrazito vzorčena z močnimi, solidnimi barvami. Pribor je tak, da vzdrži fazono modne linije. Takih raglanov dobite pri nas v obilici desenov in za vse velikosti že za 450 Din. Raglan iste moderne fazone, iz dražje tkanine 5SO Din. Za zunanja naročila zadostujejo oznake številk: 46, 48 itd. do 54. Odprcma franko s pošto. Plašč laliko zamenjate, ako ne odgovarja. PAZITE! Nizka ccna naj ne odbija gospoda, ki ponavadi več izda za. svojo garderobo. S tem raglauom ste zelo dobro oblečeni. Nizka ccna ni na kvar kakovosti, temveč jc plod racijonalnc nabavne organizacije. Zahtevaj, kdor še nima, brezplačno naš talojr! veliki fca-14316 Trgovska in odpremna tvrdka Telefon 2059 P r e tn o s suha drv? Pogačnik. Bohoričeva 5 i pil Pilili! Zaradi pozne sezone in v zvezi zaradi premembe lokala PRODA generalno zostopstvo Daiinlcr-Bcnz delniškega društva svoje skladišče potniških avtomobilov po jako znižanih cenah. Gre izključno za najnovejše modele. Izredno nizke cene veljajo samo za niomentano jugoslovensko zalogo v Beogradu in Zagrebu. Generalno zastopstvo delniškega društva Daimler - Benz: vm. ]ir§§ER Kurja očesa NajboliSe sredstvo oroti kor-lim očesom »Claver« le mast Previden s sv. zakramenti za umirajoče ie 9. t. m. preminul naš preblagi očka j-erencak Josip trgovski potnik Ooblte v lekarnah, droge-rilah ali naravoost Iz tvor-nlcr ta zlavueea skladišča M, Hrnjak lekarnar — S i s a k Čuvajte se ponaredb. 261 Pogreb bo 2. uri pop. iz dne 11. t. m. ob sp-lošne bolnice na Dev. Mar. v Polju. oktobra 1930. pokopališče v V Ljubljani, 11. Žalujoči ostali. BEOGRAD, Dečanska 18. — Telefon 28—14. 13489 ZAGREB, Zvonimirova 4. — Telefon 41- -68. Raznašalca za mesto Ljubljana in okolico SPREJMEM takoj. Prednost imajo oni, ki so zmožni založiti primerno kavcijo. odd. Jutra pod """ — imajo Ponudbe na oglas, stalen zaslužek«. šifro Dober in 14297 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo » 11 M 14304 za gradnjo nove stanovanjske hiše v Celju ob Razlagovi, Vrabčevi in Kolenčevi ulici. Vsi potrebni podatki se dobijo od 10. t. m. dalje med uradnimi urami pri ravnateljstvu zavoda, Gledališka ulica 8-111. ter pri gradbenem uradu mesta Celja proti povračilu stroškov 100 Din. Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu do ponedeljka. 20. oktobra 1930, do 12. ure dop. Ljubljana, dne 8. oktobra 1930. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je preblaga in nepozabna soproga oziroma hčerka, sestra, svakinja, snaha, nečakinja, sestrična in tetka, gospa Irenka Pretnar roj. Gall dne 7. oktobra ob 7. uri zjutraj po dolgi in težki bolezni, v 25. letu svojega življenja, previdena s tolažili sv. vere za umirajoče, blago v Gospodu preminula. Truplo nepozabne rajnice bo dne 9. oktobra ob 4. uri popoldne prepeljano izpred hiše žalosti in položeno na pokopališču Sv. Kvirina k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek 10. oktobra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Križa. V Sisku, dne 7. oktobra 1930. Avgust Pretnar, pešad. kapetan II. klase, soprog. — Mihajlo Gall, Gizela Gall roj. Kralik, roditelji. — L. Olga Rešeec roj. Gall, sestra. — Ivan Reščee, svak. — Thea Rešeec, nečakinja, in ostala žalujoča rodbina. R. I. P.! 14312 Pogrebne svečanosti za Andreejem Žalni sprevod z zemeljskimi ostanki Andreeja in tovarišev se pomika iz Inke proti stolnici. Krste so bile izpostavljene v cerkvi 4 dni, nakar so bila trupla vpepeljena v stockholmskem krematoriju. Pogrebne obrede je opravil nadškof Soderblom in io posvaril. Sicer ni plačala dama nobene globe, ker še ni izšla uradna odredba o kraljičini fanfari, a ce se bo prestopek ponovil, bo nepoboljšljiva avtomobilistka vendar zaprta. Čudodelna deklica Desetletna Ines Sandrea iz Caraca-sa, glavnega mesta Venezuele, je kljub zorni mladosti izdaten vir bogastva za svoje roditelje. Deklica ima namreč to čudodelno moč, da spremeni vsako vodo, ki se je dotakne, v zdravilo zoper kakršnokoli bolezen. Venezuelci kupujejo to čudodelno lekovito vodo silno radi, dasi je oče mlade Nežike nastavil zanjo silno visoko ceno. Po dolarju «e plačuje mala steklenička tega čudodelnega leka, pa vendar gospod Sandrea komaj sproti obnavlja zalogo. Ko je karakaški župan videl, da ljudje pokupijo dnevno okoli tisoč stckiemc, je pozval nekega odličnega zdravnika, da preiskusi vodo glede na nje leko-vitost. Že sam ta ukrep je silno razburil očeta in vse njegove odjemalce; ko pa je zdravnik ugotovil, da je čudodelna vodica čisto navadna voda in se je župan pripravljal, da prepove prodajo, bi bilo kmalu prišlo do upora in državnega prevrata. Tu pa je posegla vmes usoda in rešila dobičkanos-no trgovino gospoda Sandrea. Zdravnik. ki je tako slabo ocenili Nežikino vodico, je postal žrtev avtomobilske nesreče, nakar je oče mlade Nežike in z njim vsi meščani Caracasa proglasil, da je zadela brezbožnega zdravnika pravična kazen za njegovo analizo. Vse ljudstvo je zdaj prepričano o čudodelni lastnosti vodice in zdravilo gre v denar, kakor nikdar poprej. Župan se je moral vdati, kajti nikakor ni hotel vzbuditi preranega prevrata, ki bo tako ali tako prišel kmalu na vrsto. Letalska nesreča pri Dmždanih Takoj za strahovito katastrofo 101 se je. kakor po nekem usodnem zakonu serije, dogodila nesreča letala nemške »Lufthanse« »D 1030.« Kakor smo že poročali, je letela na progi Berlin—Draždane—Praga—Dunaj in je imelo pet potnikov ter tri može posadke, ki jih je doletela smrt pod razvalinami letala v nekem gozdu pri Draždanih. Potniki so bili prav mednarodna druščina Angležev, Madžarov in Nemcev. Dr. Kiihnel, predsednik društva nemških alpskih pisateljev, si je bil kupil listek šele za torek, pa si je premislil in si dil prepisati vozovnico že za ponedeljek, kar je bilo lahko, ker je bilo na letalu za-sedenil- komaj polovica mest. Nesrečnik ie tako rekoč sam silil v smrt. O madžarskem trgovca Foldesu poročajo, da je imel prijatelja, ki bi se bil moral z njim peljati na Dunaj. Prija-jatelj pa se je zbal in* je odpotoval z vlakom. Danes mož blagoslavlja svojo boječnost in ie vesel, da se ni dal pr<»-govoriti prijatelju. Postna dogodbka Na postaji podzemske železnice v Luksemburškem vrtu v Parizu je poštna uprava, ki skrbi za blagor pisem državljanov, pribila lepo poštno skrinjico za pisma. Ker pa je kolodvor ozek, so v dotieni kot kmalu navlekli raznih vozičkov in pribili n i steno razne avtomate, tako da je skrinjica bila čisto skrita v temnem kolu. Niti občinstvo je ni več uporabljalo ni-i poštni uslužbenci niso vedeli več zanjo. Nedavno pa je poštna uprava namestila dragega uradnika za pobiranj-"? pisem in ker nova metla dobro pome'!, je vestni novinec poiskal skrinjico, spezal do nie preko vseh ovir ter pobral pisma na temelju pravilnika o pobiranju pisem § 21 alinea b, e in d r. dne 16. februarja 1901-M. P. Trud v«-stnega uradnika je bil bogato poplačan, kajti v skrinjici so bila pisma ši iz leta 1904. in ne more se reči, da ni bil že čas, da jih pošta odpremi pi naslovu v smislu pravilnika o odpoši-Ijanju pisem. To je pošta tudi storil i in s tem spravila nekaj desefkov vrlih Francozov v brezmejno začudenje. Taka brzina! Po 26 letih! V dobi aero-planov! Dosti je bilo smeha na račun poštne uprave, vendar pa se ie narel tudi siten človek, ki jc 1. 1904. z dopisnico naročil v Bordcauxu sodčsk vina za 85 frankov in ga še do danes ni dobil- Ta šokantni državljan sedaj zahteva od poštne uprave, da mu povrne škodo. Kako škodo je imel pri tem, bo nož šele izračunal in potem gorje poštnemu ministru. Vendar je ta mož edina godrnjava izjema med veselimi Francozi. Drugi naslovniki zakasnelih pisem so namreč kar očarani nad zakasnitvijo in priporočajo davčnemu uradu, naj meče svoje pli-čilne naloge in opomine v ono idilično skrinjico, zagotavljajoč finančno oblast, da ne bo prav nihče pogrešil njenih pisem. Prav nihče! Ementalee in fašistična himna V Ementalu sc je nedavno vršil sestanek francoskih in švicarskih sirar-jev. Na banketu, ki je zaključil zbi-rovanje, je godba nenadoma zaigrala znano fašistično popevčico »Giovinez-za«. Francoski gostje so bili nejevoljni in svojim gostiteljem to tudi odkrito priznali, češ, da se niso nadejali tega čudnega glasbenega užitka. Vprašali so predsednika, da li je mord i sirarno društvo fašistično, ker s vira. fašistično himno. Predsednik pa je smeje omenil, da godba ni igrala »Gio-vinezze«, marveč staro cmcntal^ko narodno pesem, katere besedilo se glasi: »Nikjer na svetu ni lepše nego v Ementalu.« Pesem je bila davno znana, preden so jo usvojili fašisti. Letalska nesreča pri Draždanih Nemško letalo D 1930, ki je strmoglavUo v okolici Draždan na zemljo. Pri tem je izgubilo življenje 8 potnikov. Kot vzrok nesreče navajajo nedeljsko nevihto in nalive Iz življenja in sveta Strahoten pogled na skupino žrtev Ponesrečenci z »R 101«, ki jih je obžgal plamen, da jih ni mogoče spoznati. Zogljenela trupla na kraju katastrofe pred prenosom v občinsko hišo v Allonneu Častitljivo kamenje V Londonu temeljito popravljajo zgodovinsko Buckinghamsko palačo Med drugim je sklenil arhitekt na novo tlakovati notranje dvorišče, ki deli glavno poslopje od vrta in kuhinje. Staro, dokaj neprikladno okroglo kamenje bo nadomeščeno z granitnimi kockami. Toda mar niso brusile teli kamnov 230 let noge britskih kraljev in kraljic? Angleški ljubitelji starin so se takoj pričeli zanimati za te zgodovinske spomenike. Uprava palače je dobila že več ponudb iz Zedinjenih držav. Arhitekt je izračunal, da se bo nabralo do 100 ton dokaj obrabljenega kamenja. Prodali ga bodo na dražbi in bo potem krasilo dvorišče (ali nemara celo dvorano?) v palači kateregakoli ameriškega milijardarja. Treba pa je vzeti v poštev, da se zračni promet danes vrši izključno ie z aeroplani in da je vsaka vožnja z zrakoplovom več ali manj smatrati kot poskus. Nevarnost potovat) i v aeropla* nih sc danes v splošnem preveč preti* rava. Statistični podatki namreč doka* zujejo, da so nesreče z letali razmero* ma redke in da je potovanje z letali skoro manj nevarno nego vožnje z avtomobili. Da je javnost prepričana o nesigurnosti zračnega pot-vanja, je krivo to, ker časopisje iočno beleži vsako zračno nesrečo, ker so taki do* godki šc vedno scnzacijc, avtomobil* ske nesreče pa so že nekaj tako vsak* danjega, da kronika beleži le lokalne nezgode ter take nesreče, ki segajo bodisi po številu žrtev, bodisi po nena* vadnih okoliščinah preko običajnega okvira. V zvezi s tem se zabeleži vsa* ka najmanjša nezgoda, ki doleti letalo, dasi morda nima drugih posledic ka* Krste žrtev v Allonneu Vsi prostori občinske hiše so napolnjeni s Irrstami ponesrečencev. Pred hišo spnio so postavljene krste ministra #Thompsona, letalskega načelnika Brankerja m še treh drugih višjih letalskih fukcijonarjev Kraljica in njena trobenta Pred mesecem dni se je pritožila angleška kraljica londonskemu policijskemu ravnateljstvu, da večkrat ustavi stražnik nje avtomobil z drugimi vozili vred in potem mora dolgo čakati na dovoljenje, da sme nadaljevati pot. Zaradi tega je ponovno zamudila različne uradne seje, kjer so morali vsi na njo čakati. Scotland Yard je kraljici predložil, naj naroči za svojega šoferja posebno trobento, fanfaro. Vsi stražniki so dobili povelje, naj upoštevajo ta signal. Toda številne dame, lastnice avtomobilov, so kmalu izvedele o novi odredbi. Naročile so o i istotakšne fanfare in se jih z uspehom posluževale pri gneči na promet nih križiščih. Stražniki so se nekoliko časa čudili številnim vožnjam njenega veličanstva, a naposled »o spre gledali prevaro. Ta teden je ustavil , i- policijski nadzornik eno laži-kraljice Pogled na ruševine zrakoplova „R 101" Od največje zračne ladje sveta je po požaru ostal samo ogromen kup zveriženih, skrivi j enih in prepletenih kovinskih delov. 0 letalski nesrečah Oporoka v čajniku Leta 1923. je v Newvorku umrl irski trgovec Jefferson Dovle, ki ni maral nobenega papirnatega denarja. Zapustil je v svojem safeju v banki ,Teč vreč z različnim zlatim denarjem v vrednosti kakšnih 28 milijonov naših dinarjev. Doyle je bil samec, in oporoke ni bilo nikjer. Takoj se je prijavilo do 500 sorodnikov za dediče- Pravdah so se že 7 let. Naposled bi nedvomno dobil eden med njimi vso dediščino, če ne bi nepričakovano posegla vmes Dovlova mati. Stara gospa, nekdanja mala gostilničarka, niti ni slutila, da je zapustil njen sin toliko denarja. Samo slučajno je izvedela iz dnevnikov o pravdi za dediščino in pričela iskati zadnje sinovo pismo. Spomnila se je. da ji je Dovle kratko pred smrtjo s tem pismom zapustil vse imetje, ne da bi označil, koliko je vredno. Po dolgem iskanju je našla starka pismo v starem čajniku, ki ga je malokdaj rabila. Zamašila je s pismom čajnikov rilec, da se ne bi zapra-šil! Seveda je izročila starka, ki šivi v revnih razmerah v rojstni vasi r.a Irskem, oporoko takoj odvetniku. Ta je brzojavno obvestil oblasti v New-vorku in so v Ameriki takoj ustavili pravdo za dediščino. Pet sto Dovlov je hudo razočaranih zaradi tega presenečenja. Namesto da bi dobili milijo ne, bodo morali plačati stroške. Vožnja z avtomobili je opasnejša, nego potovanje v letalih — Avtomobili zahtevajo neprimerno več žrtev nesreč in prihaja do zaključka, da je avto daleko nevarnejše vozilo. Zračni promet je zahteval le 18 žrtev, avto* mobilske nesreče pa so spravile ob živ* Ijcnje samo lani 31 0()0 ljudi, en milijon oseb pa je dobilo pri teh nesrečah hu* de telesne poškodbe. Te številke t>e na* našajo seveda le na Ameriko, tocia bistvenega razločka med posameznimi državami ne bo SHčna statistika za Evropo, ki ima že zelo gosto omrežje zračnih prometnih črt, se da zavoljo državne razkosanosti sestaviti dokaj težje, vendar pa čitajoče občinstvo lahko opaža, da je treba pretežni del nesreč pripisati raznim športnim pri* reditvam, lovom za rekordi in pole* tom, ki imajo pomen reklame ali pa, da dokažjo neustrašenost posameznih letalcev. Ako odštejemo take primere, so nezgode potniških letal in smrtne nesreče potnikov res zelo redke. Sprememba v rumunski vladi Poljedelski minister Mihalake, v narodni noši rumunskih kmetov. Kot naslednika na mestu predsednika vlade se imenujeta Mihalake in zunanji minister Mironescu Popolnoma razumljivo je, da je strahovita katastrofa angleškega zra* koplova »R 101« prestrašila ljudi in da je marsikdo sklenil, da ne stopi v le* talo, dokler ne bo to prometno sred* stvo toliko izpopolnjeno, da bo nudilo vsaj majhno sigurnost. Res je sicer, da zračne ladje še niso dovršeno promet* no sredstvo, saj baš ta tip zračnih vo* zil zadevajo nesreče vse pogosteje, ne* go navadna letala, vendar bi bilo na* pačno zametavati zračni promet z le* tali zavoljo pogostih katastrof zračnih ladij. Zrakoplovi vseh držav so se prej ali slej ponesrečili, celo »Zeppelin«, ki izgleda da je v tej panogi najbolje prisposobljen za zračno vožnjo, se mo* ra vedno boriti s težkočami in se ne more držati določene proge. kor neznatno gmotno škodo. Ako bi hoteli beležiti z isto vestnostjo in na* tančnostjo avtomobilske nezgode, bi morali javiti javnosti vsako počeno pnevmatiko ali zlomljeno os, medtem ko se sedaj komaj navadne smrtne nesreče omenjajo v lokalnem časo* pisju. Eden izmed najboljših poznavalcev ameriškega letalstva Gowe Hambridge je napravil za leto 1929. zanimivo sta* tistiko, iz katere izhaja, da so vsa ame* riška letala lani prevozila ogromno raz* da?jo 25 milijonov milj. Vse leto se je pripetilo le 137 nesrč, kar znese po* vprečno za eno nezgodo 180.000 milj. Pri vseh 137 nesrečah je bilo obJalo* vati le 18 žrtev. Hambridge primerja ta števila s številkami avtcmobil&kih Rešenec podlegel opeklinam Letalec Radcliff, ki je umrl v bolnici v Beauvaisu dan po katastrofi CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Diru Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0Cdcr hoče mo mu pomije po pomti namlots aJi Qafct> drw|c Snfomtaaijs) ticcčc se malih oglamov na} priloii v *nam/eah neer «•« ho prejel odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-ču je jo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flasCcvi tnaCift ogiasov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v ISrhovljah v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. »r<: t. Pek. vajenca i vso oskrbo » hiši sprej-ms pekarna Anton Gmajnar Grahovo pri Rakeka. 41893-1 I/.prašanega kurjača poročenega, brez otrok, takoj sprejme uprava Sokolskega doma na Tabora. — Pismene ponudbe z oaved bo dosedanjega službovanja starosti in Službenih Dre-jemkov je poslati na ogl. rldelek »Jutra« pod šifro »Sok»! naglo odi uri. Na srečo se naša prijatelja zdaj kmalu poslovita od mesta. Veselo vozita čez drn in «trn, dokler Sambo zdajci ne vzklikne: »Glej. glej. kaj pa je tisto tam ▼ daljavi? Tako je videti, kakor bi se bilo solnce «pu slilo na zemljo!« — »Oh. ne« odurne Joko. >to je balon! Zapeljiva se tja!,« Knjigovodja- bilancist absolutno samostojen — •< mnogoletno eksport., banč no in tovarniško prakso, zmožen angleščine, franco ščine. italijanščine, nem ščine Ln srbohrv., vešč proizvajanja finih angleških rumov, whisky-ja, konjaka in finih likerjev, poznavalec čaja. nastavljen sedaj pri jugoslovenski podružui-ei londonske tvrdke, želi premeniti mesto. Dopise na oglas, oddelek -Jutra« pod »Inicijativa 606«. 41911-2 Absolvent obrtne šole išče primerno nameščenje v pisarni. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojni tehnik«. 41892-2 Mladenič 20 let star, pošten ln zanesljiv, išče boljšo službo. Dobro vajen kolesu in denarju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 41973-2 Trgovski pomočnik m.>dno-manufakturne in galanterijske stroke, mlajši, dober prodajalec, išče primerno službo. Cenjene po-nndbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Sokol«. 41992-2 Uradnik s petletno prakso, vojaščine prost, vešč popolnoma slov., nemškega in srbohr-vatskega jer.ika, želi radi družinskih razmer takoj menjati sedanje mesto — najraje v Celju. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zagreb«. 41993-2 Brivski pomočnik dober delavec in bubi štucer, išče službo za takoj ali po dvogovoru. Ponudbe prosi Stjepan Golub. brivski pomočnik, Kotoriba. 42073-2 Tovorni avto Fiat- s prikolico. 5 ton nosilno-sfci. generalno popravljen, takoj za obrat sposoben, ugodno naprodaj. Oferte oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. 41604 10 Motorno kolo A. J. S., 350 cem O. H. V. poceni prodam. Pojasnila daje Jnrkovič. mehanik — Dunajska c. (Jugo Auto). 42033-10 22SS Bordeaux steklenice a 7/10, 35/000 ter buteljke, šampanjske in različne druge steklenice kupi Fr. Kham. Miklošičeva cesta 8 42019-7 V Vižmarjih št. 31 pri Josipu Matjanu, v nedeljo 12. t. m. otvoritev nove gostilne. 42017-18 Sladek mošt rdeč po 8 in beli po 10 Din se toči v gostilni T. Mencinger. Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 42010-18 Pisarniški lokal obstoječ iz sobe in pred šobe, v Selenburgovi ulici oddam. Ponudbe na oglas: oddelek »Jutra« pod šifro »I. nadstropje«. 41741-19 Lokal primeren za lekarno, v velikem industrijskem kraju oddam za lekarno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo lekarna«. 41683-19 Trgovski lokal 7 m dolg in 3 1 ■_■ m ši rok. z dvema izložbama, i centru Kranja takoj oddam Pojasnila daje Hinko Ci glič, Kranj 3«. 41981-19 2 svetla lokala z novim inventarjem za to čilnico, delikateso in bra-njarijo, oddam takoj skupaj ali posamezno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometno 80« 42060-19 Stanovanje ob, kuhinje in pritiklin, vse pod enim ključem — solnčno in čisto, išče za november ali december mirna tričlansk a družina — točen plačnik. Periferija izključena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redoljubna in stalna stranka«. 41896-21 Stranka 3 oseb zelo mirna in dobra, oče in 2 hčerki - uradnici, išče stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritiklinami. event. tudi i eno večjo sobo ln kuhinjo ter pritiklinami — najraje na Sv. Petra nasi pu. Resljevi cesti. Kolo dvorski ulici ali v bližini. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« Dod šifro •Oče ln hčerki«. 41692-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in shrambe poceni oddam tistemu, ki plača stanarino za 2 leti naprej, ali zajamči kredit. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41626-21 Stanovanje 1 ali 2 sob s pritiklinami išče ra takoj starejša mirna stranka brez otrok — v Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška — takoj«. 42038 21 Lepo stanovanje 4 sob in pritiklin v stro gcm centrn mesta oddam za 1. november t. L Ponud be pod »November 1930« na oglasni oddelek »Jutra« 41922-21 Sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41 563-23 Sobo z 2 posteljama iščem in plačam dobro. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Pošten plačnik 7«. 42053-23 Sobo oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku > Jutra«. 42061-23 na cena. Zanesljiv 3000, Z veseljem. Za majhno pla-("o. Zakonski par. Zanesljiva sreča 8, Žagar. 999. 200—250, 20 let stara, 17 in 20, 40303. 2000 200, 222 195, 5, 24-leten, X- Dve sostanovalki sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42009-23 Srce in roko za eksistenco nudim pod šifro »Poln življenja« na oglasni oddelek »Jutra«. 41798-24 'i v Klavir dobro ohranjen poceni proda Bor;3 Samsa, Litija. 41946-26 Pianine, orgije harmonije, piščali in ventilatorje za orgije izdeluje najceneje Anton D e r n i č. izdelovatelj orgelj, P.adov-Ijica. 41509-26 13 instrumentov kompletna godba na pihala, dohro ohranjena, naprodaj. Ponudbe je poslati Prostovoljnemu gasil, društvu — Orna pri Prevaljah. 41858-26 Namiznih jabolk obranih — kanade, zlato-rumenke. pogačice, me šančke in druz" fine vrste približno 2 vagona prodam — Interesenti naj se takoj obrnejo na naslov: Ivan Vidgaj. Rogaška S!a::na. 41982-34 Penzion- restavracijo v zdraviliščnem in kopa liščnem mestu Crikvenici oddam v najem, z odkupom inventarja. — Ponudbe pod šifro »Crikvenica« na ogl. oddelek »Jutra. 41<46-3S Ratno šteto tudi posamezne obveznice kupi Upravništvo »Merkur« v Selenburgovi ulici 6-11 — telefon 3052. 420:35-7 Srečke italijanskega rdečega križa kupi Upravništvo »Merkur«, Selenburgova 6-II — tele fon 3052. 42036-7 Elektrozon kunim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elektrozon«. 42055-7 Enonadstr. hiša lepa, novozidana, s tremi krasnimi stanovanji in 1400 m! vrta, v mirni legi pod Rožnikom ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41891-20 Kupim hišo V ceni do 200.000 I>in. za trgovino ali brivca primerno, na prometnem kraju v Mariboru, Celju ali Ljubljani Naslov: »Frizer«. Zagreb, Uica 53. 41870-20 Velika hiša z gostilno naprodaj na zelo prometnem kraju Marija Gradec pri Laškem, V4 ure od kolodvora. Hiša je v dobrem stanju, dograjena leta 1919. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Hiša 95«. 41295-20 Gostilno na prometnem križišču v Mariboru oddam v najem po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41963 17 Manjši trg. lokal z inventarjem, za trgovino špecerijskim in mešanim blagom — na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Manjši«. 41974-17 'i 91 Sobo ? posebnim vhodom, t bližini Tabora ali glavnega kolodvora išče mirua go spodična s 15. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. 41839-23 Lepo in zračno sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41809-23 Gospoda pioštenega tn snažnega sprejmem poceni na stanovanje v lepo in čisto sobo, s po sebnim vhodom in elektriko. Sp. Šiška, Janševa 12. 41801-23 Opremljeno sobo prostorno, s pečjo in elektriko, pri stalni stranki blizu cenlra išče stalen starejši gospod za takoj ali s 1. novembrom. Po uudbe na oglasni oddelek »Jutr3« pod šifro »Dobro zavetje« 41632-23 Sobico v Šiški majhno, separirano, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Doktor«. 41865-23 Lepo sobo event. z oskrbo, v centru mesta oddam boljši gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41997-23 Pozor, peki! Proti odstopnim oddam v najem prvovrstno pekarno na deželi. — Samo reelni obrtniki naj se javijo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »27.000«. 41977-17 20.000 Din posojila za dobo treh mesecev, proti dobrim ibrestim In popolnemu jamstvu išče trgo vec od privatnika. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezija«. 41672 16 2 prazni sobi po mogočnosti s souporabo kopalnice išče stranka 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Centrum mesta 9«. 42007-23 Krasno veliko sobo blizu Zvezde oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42004-23 Sobo v Litiji ali Kranju pri boljši družim blizu kolodvora, lepo opremljeno, išče samostoj'na mlajša dama za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 42016-23 Lepo, prazno sobico s strogo separiranim vho dom išče gospodična — v centru mesta, po možnosti v- bližini Wolfove ulice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prazno sobi co« 42048-23 Kuharica ki opravlja tudi hišna dela, vešča nekoliko nemščine, želi premeniti službo k večji ali manjši družini. Nastopi lahko 1. ali tudi prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina 51«. 42051-2 1 Nova otomana (maki rabljena) poceni naprodaj v Koritkovi ul. 32. 41906-12 Stanovanje 2 ali 3 sob, z elektriko, plinom in vodovodom, ne v parterju, išče dvočlanska družina s 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za stalno 28« 41958-31 Stanovanje 3 sob in pritiklin oddam v najem takoj. Sobe: 5.70 X 3.40, 5.50 X 3.40 in 4.50 X 2.00 m2. Pritikline: kuhinja predsoba, jedilna shramba, drvarnica in souporaba pralnice. Stanovanje se nahaja v I. nadstropju, lega solnčna in zračna ter vse novoprenovljeno, » parketi in elektriko. Cena primerna Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »št. 999-. 41702-21 Boljša gospodična išče v centrn mesta pri mirni stranki lepo sobo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« nod »Mirna III«. 42054-22 Mesečno sobo za prenočevanje 2—3krat tedensko iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Boljši gospod z dežele«. 42063-23 irafološka senzacija Z izredno točnostjo analiziram in ugotavljam po rokopisih življenje in značaj posameznikov. Odgovarjam na vsa vprašanja glede življenja, ljubezni. S kom, kedaj in kako se boste po ročili. Po rokopisih morem nuditi dragocene nasvete za bodočnost. Pošljite rokopis 3—10 strani. Za analizo »ne strani 10 0!n -Profesor grafologije De Marton, vila Svuuin. Linhartova ulica 28, Ljubljana 41937-24 Damo ki je vstopila 8. t. m. na kolodvoru v Lescah na vlak proti Ljubljani, v modrem plašču in z rdečimi uhani, vljudno prosim za cenjeni naslov pod šifro »Simpatična« na oglasni oddelek »Jutra«. 41916-24 Katera bogata dama bi z večjim posojilom, proti sigurni vr nitvi in obrestovanju rešila 36 let starega samca, stalno nameščenega uradnika. — Pripravljen je za protiusluge ali zakon. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rešiteljici vse«. 41635-24 Mlada dama želi stalnega prijateljstva z dobro situiranim gospodom, ki bi ji financijelno pomagal. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Diskrceija«. 42012-24 Dva mladeniča bi se rada seznanila z dvema mladenkama, ženitev ni izključena. Dopise po možnosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trnje in osat«. 42029-24 Mlada ločenka želi znanja z inteligentom srednjih let. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Dama 29«. — Na anonimne dopise se ne odgovori. 42058-24 Obupana gospa prosi gospoda za sestanek, mesto v sredo v petek zvečer, pred evangelijsko cerkvijo na Gosposvetski cesti. ob isti uri. Gospod naj oprosti, bilo nesporazumlje-uje. Znak spoznanja Jutro roki. 42071-24 V oglasnem oddelku »Jutra« ie dvigniti sledeča oisma: Anica 15, A. Z. 90, Ame-rikanoi U, Brivski pomočnik, Brezhibeu, Brez konkurence. Citroen. Dober in stalen zaslužek, Demšar Mici, Dobra blagajna, Dežela, Dober pek. Dobra moč 22, Dobra vzgoja 1500 Dobra trgovina, Državni islužbenec. Dober proida-jalec 40, Event. zamenjava, EBL. Eigenes Heim, Event. cela oskrba. Fa bris M, Gorenjsko 92. Gramofon. Gluckliche E 40 B. Mariadorf b Aachen, Hvaležen 40. Deotschland, Hlajenje brez leda. Hlev, Kapital, Knjigovodja bilancist Krasna postojanka, Kassier Beograd. Kavcija 8000, Kemik, Krojaški salon. Inteligenten kmečki fant. Jesen 19322. Inženjer. Inteligentna, Jesen 33, Jesensko cvetje, Likarica, lep nastop, Ljubljana ■ Gradišče, Ljubiteljica rož. Mirna soba, Meblovana soba. Miran 12, Moderna in enaka okna. Mirna. Mirna stranka. Marljiva 50, . Marljiva 10, Miroljuben 48, Marljiv. Najlepše ravnanje Nekaj 'se godi, Natančna, Nujno 37, 0. R., Omara za knjige, Obupana. Prijateljstvo v Ljubljani, Poštena 4. Poezije. Parcela 5000. Potrpežljivost, Po-četniea. Pisalni stroj, Pošteno, Prijetno, Primerna cena, Primorska šivilja. Pridna 10, Plačam takoj, Resnično, Resna, Rabljeno 22. Resno podjetje. Resno življenje, Strugar. Savinja. Srečen zakon, Solidna gdč. Snažna stranka 3, Suho in zračno. Soba za .15. okto-her. Strokovna. Snažno 37 Sredina mesta 5, Sonja Ada, Stalnost 666. Stalnost Stanovanje 100, Smiselna sreča. Strogo zanesljiv. Staroupokojenec, Takoj 35 Tajno, Trgovec, Tajnost zajamčena, Takse prost, Ugodna ccna, Uradnik 51, Učenka, Upanje 2. Vzgojiteljica. Vrba, Wirtschafte-rin, Zanesljiva gospodinja. Zaupna, Zanesljiva. Zaupa Jazbečar (Dachshund) 3 mesece star, čistokrven, čokoladne barve, starši prvovrstni lovci, poceni naprodaj. Naslov pove ali dopise sprejme oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jazbečar«. 41660-27 Pes svetlo-rujav. na hrbtu črn, kodraste dlake (Avredeal-terrver) se je zatekel. — Komur je kaj znano naj sporoči proti nagradi na nasl-ov: Robert K o n i g. Ljubljana. Marmontova ul. št. 16. 42000-27 Dr. G. Piccoli lekarnar v Lji Mjani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodcai svojo preizkušeno želodčno tinkturo. 229 Vata tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. 13412 IZVAKRECNA TOILIEAI Železna »lužinska paleal postelja zložljiva, s t»-peciraflom madracom, zelo praktična Za vsak« hišo, hotele, nočne službe in potujuče " otob« stane samo Dia 3*0.—» Razpošiljam po pošlo«-noiu povzetju. tako IZGLEDA SLOŽEN Senitve Gospodin akademski naobražen, nala-zeč se u društvenomi položaju, srednjih godina, traži otmjenu Slovenku za svoju drugaricu života, sa odgo-varajutim rnirazom, ženidbe radi. Ozbiljne pontide uz priklop fotografije, koja se vrača, neka se izvoli upra-viti na »Publicitas«. Zagreb Uica 9 pod »Felicitas«. 41873-25 Miro ) Budučnost" oddelek za zaposlenje Beograd, Vasina 10/1 Telefon 46-74 potrebuje za takoj: več kuharic, sobaric, otroških varuhinj, kakor tudi vse ostale ženske posle za privatne hiše. Plača 400—1000 Din mesečno. Kdor želi za poslenja. naj se obrne na gornji naslov in takoj bo zaposlen. 13.209