Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 67.
JOLIET, ILLINOIS, SO. JULIJA 1915
LETNIK XXIY,
i
-Nemci predrli rusko linijo v treh krajih.
Varšava
ogrožena od severa in juga, in Rusi jo baje nameravajo zapustiti, da se umaknejo v zanje ugodnejše postojanke. Maršal von Hinden-burg vodi avstro-nemško prodiranje na Rusko-Poljskem.
Avstrijci
so že pripravljeni za ofenzivno vojskovanje ob Soči.
15. jul. nera'ni Štab
naznanilo; "Nekatere Doberdobu
(Čez London.) — je nocoj objavil slede-
ilS
točke visoke ravni pri Pet r Je "taliJansko topništvo zo-tudi JUt° Obstre]ievalo. Sovražnik je (?)'inPOnovno Poskušal, med Polazzo nŠmih aussino (?) prodreti z moč-
1 bojnimi oddelki, a je bil pod tež-odb;t.
Prir, .,k°roški in tirolski fronti se ni mil° nič važnega."
ItaHjanska zmota.
ju, _ (brezžično v Sayville), 15.
Javlja" Ied POročiIi' ki i'h danes ob"
agentura za prekmorske novice, ■ naf-
" J
lerlin
" '^ja sledeče:
,i<dečot^-0gr>6ka vIada J'e objavila i priprli80.'' ki se z italijanski-
mi, da
vami
za vojno. Povedano je
za
Je bila italijanska vlada po
komatih
v°jno puščena v

topovi ob Soči. jul. — "Giornale d' Italia-'
o avstrijskih pripra-nejasnem.
Veliki
^im, 15
na «*WJ dejstvo, da je polo-Pravi, ntl osta' neizpremenjen, in Vzro£a to medlost in zamudo potop^ n^0stavljanje težkih italijanskih janke on Vazne in obvladujoče posto-lo dovrš Stran Soče- Bržko bo 10 de" tij hitro p"0' Pravi list, bodo Italijani f)	' <lra,i> kakor je pričakovati.
j Ane1eški vojaki v Srbiji?
jul. __ Da se Z(laj bo-
Vr«d proti A1' britanski v°iaki s Srbi
n° Potrjep0 ^str°-Ogrom, je bilo urad-
•V>

angleškem očividcu med srbskimi četami.
Več laških napadov odbitih.
Dunaj, čez London, 16. jul. — Generalni štab je nocoj naznanil:
"Na italijanskem bojnem torišču se je včeraj povečala silnost topniških bojev v obmorskem predelu in ob koroški meji. Na dolomitski fronti je bilo več italijanskih bataljonov, ki so napadli naše postojanke pri Ruffedu in ob cesti Schluderbach-Pentelstein, odbitih s težkimi izgubami."
Vojno posvetovanje.
Videm, 16. jul. (Čez Pariz.)/— Prvi minister Salandra se je danes podal na fronto, da se udeleži vojnega posvetovanja pod predsedstvom kralja Viktor Emanuela. Na tem vojnem posvetu je general grof Cadorna, načelnik italijanskega generalnega štaba, poročal o vojaškem položaju. Poročal je tudi general Porro, ki se je pravkar vrnil z zapadne fronte. Prvi minister Salandra je govoril s kraljem tudi o več stvareh notranje politike.
Utrjujejo vse postojanke.
Verona, čez Pariz, 16. jul. — Italijani močno utrjujejo vse postojanke, zavzete od Avstrijcev. Zakope delajo in ploščadi, ki nanje postavijo težke topove.
Strašni viharji so še vedno v visokih goratih krajinah. Silni vetri, toča in celo sneg ovirajo vojskovanje.
Nadvojvoda Evgen v Gorici.
Geneva, čez Pariz, 18. jul. — Brzojavka iz Ljubljane ''Tribuni" pravi, da je nadvojvoda Evgen, vrhovni poveljnik avstrijske vojske proti Italija-
nom, dospel v Gorico včeraj, v spremstvu generala Dankla, in delil odlikovanja.
Avstrijci se baje pripravljajo, da pri-čno ofenzivo na fronti ob Soči. Italijani so po tej brzojavki prodrli miljo daleč v smeri proti Trnovemu, odkoder bombardirajo železniško zvezo z Gorico.
SeDNIK WILSON IN POLKOVNIK HOUSE PO VAŽNEM RAZGOVORU.
f C (
Kfleta v	Polkovnika House-a in predsednika Wilsorta je bila po-
*aupen "visču prvega v Roslynu, N. Y. Polkovnik House, predsednikov «vojeril' "Ja,eli in neuraden odposlanec; v Evropo, je poročal predsedniku o R°voril 2 ,tl?e8e^nera Potovanju po glavnih mestih evropskih, kjer je zaupno
k°vnik
m,r v pZlWSC Je baje Povedal predsedniku, že„ih .gjVse
80 miru/dV' b,h na u,jIu«° na vse mo
od8t>v<jrninii uradniki nemške, angleške in francoske vlade. Pol-ouse je baje povedal predsedniku, da jc sedaj še malo upanja za inostranske vlade pa so bile obveščene o voljnosti Zdru-oče načine, da se ugladi pot v dose
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 15. jul. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"Na ruskem bojnem torišču je položaj neizpremenjen. Ob Dniestru pod Nižniovvom, ki je južno od Mariam-pola v Galiciji, je bilo bojevanje, za naše čete uspešno. Na severnem bregu reke smo ujeli enajst častnikov in petinpetdeset mož."
Nemci zavzeli Przasnysz.
Berlin, 15. jul. — Rusko utrjeno mesto Przasnysz, petdeset milj severno od Varšave, so nemške čete vzele z naskokom, kakor je naznanil vojni u-rad danes popoludne. Rusi se umikajo po cestah, držečih v Makow in Ciszanow, opustivši nekaj artiljerije v svojem umiku.
Nemci so zavzeli tudi vas Konsjo, južno od Kolna, in naskočili višine pri Olszavki, severovzhodno od Suwalkov. Naznanilo se glasi:
"Boji v soseščini Przasnysza se nadaljujejo. Več sovražnih linij so naše čete zavzele in tudi zasedle mesto Przasnysz, za katero smo. se vroče bojevali v zadnjih dneh februarja in ki je bilo močno utrjeno po Rusih.
Prodirajo dalje severno. -
"Severovzhodno od Suwalkov so bile višin* pri Olszavki vzete z narokom. Južno od Kolna smo zavzeli vas Konsjo in sovražne postojanke vzhodno od te vasi in južno od linije pri Tartaku. Dvatisočštiristo ujetnikov in osem strojnih pušk je prišlo v naše roke.
"Tekom manjših bojev ob Vindavi pod mestom Kolany je bilo 425 Rusov ujetih. Južno od reke Njemen, v soseščini Kahvaryje, so naše čete zavzele več ruskih zunanjih postojank pri Franciskowi in Osowi ter jih obdržale vkljub ljutim protinapadom." Avstro-Nemci napadajo ob celi, fronti.
London, 16. jul. — Avstro-nemške armade, ki sedaj nastopajo popolnoma složno vsled nemške organizacije, dajejo Rusom malo počitka ali časa za reorganizacijo ali preuredbo po njihovem umiku iz Galicije.
Obenem z nemškim prizadevanjem, prodreti v Varšavo, ali zajeti ruske linije severno od trdnjave, so Avstrijci napadli ob Dniestru i/l prekoračili reko na več točkah. Maršal von Mac-kensenova armada, ki je brez dvoma čakala na maršal von Hindenburgov napad od severa, je spet začela boj na južnem Poljskem. Boji se vrše zdaj ob celi ruski froiiti, izvzemši osrednje Poljsko, kjer so Rusi v tako močnih I postojankah) da jih je po mnenju vojaških veščakov nemogoče predreti.
Vojskovanje v velikanski meri.
Nemci trdijo, da so dalje napredovali s svojimi severnimi podjetji, a ker se Rusi umikajo, ni verjetno, da je že prišlo do spopada med glavnimi oddelki. Združena podjetja so najo-gromnejša izmed dosedanjih in namenjena, iztisniti Ruse iz Varšave in velikega kosa zemlje, ki ga obdržujejo severno, južno in vzhodno od tega mesta, ter obenem poskusiti naval na Besarabijo.
Štirje nemški vojni zbori, sestavljeni iz Pomorjnnov in Šlezijcev, so baje zapustili Thorn, da ojačijo Von Hin-denburga.
Petrograd ni videti preveč vznemirjen po najnovejšem nemškem prodiranju, češ, da bo treba mnogo ljutih frontalnih bojev, predno bo Varšava obkoljena.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 16. jul. — Nemci nadaljujejo svoj'pohod proti Varšavi od severa Iskozi Przasnysz, kakor je naznanil vojni urad danes popoludne. Na severu blizu ' Baltika so nemške čete prekoračile reko Vindavo, vkljub trdovratnemu ruskemu odporu, severno od vasi Kokeljny, in prodirajo vzhodno. Uradno naznanilo se glasi:
"Naše čete na Rusko-Poljskem so prekoračile reko Vindavo severno od
Koltijv -:ov v vzhodni smeri. Jugovzhodne* id Kolna in južno od Przasnysza smo dalje napredovali."
Brzojavke iz avstrijskega glavnega stana ravijo, da so po hudem bom-bardii-'nju ruske postojanke Avstrijci prekor .«:ili reko Dniester pri Uciebi-skupil. ob ruski meji, kjer se strinjajo avstrijski kronovini Galicija in Buko-vina t r ruska pokrajina Besarabija.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 16. jul. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano tukaj danes:
"Bojevanje ob Dniestru se nadaljuje. R.iski poskusi, odbiti naše čete na severrern bregu reke z ljutimi protinapad,. so bili brezuspešni, in ujeli'smo dvana-. i častnikov in 1,300 mož ter zaplenil!-ri strojne puške.
"BJifh .Sokala je povečana delavnost na obt.b straneh. Naše čete so naskočile vie prednjih toček, med njimi ber-nardiilski samostan blizu Sokala." i. • Ruske linije predrte.
Loidon, 18. jul. — Ruske linije so Nemci predrli v najmanj treh krajih, dočim so na celi fronti od Baltiškega mora na severu do Besarabije na jugu, v razdalji 1,000 milj, ljuti napadi po nemških zaveznikih prisilili ruske armade, da so se umaknile v novo o-brambno linijo.
To je presenečenje, ki je je Von Hindenbtirg pred kratkim obljubil Rusom, in vsled njegovega uspeha je v Berlinu zavladalo veselje nocoj, bržko je bila zmaga uradno naznanjena.
Car utegne opustiti Varšavo.
Zelb verjetno je, da bodo morali Rusi zapustiti Varšavo, ki je ogrožena od se\era in juga. Možnost nadaljnjega umika pa Rusov nič ne vznemirja, kajti stara teorija, da je za sovražnika tem huje, čim dalje prodre v deželo, vzdržuje njihovo upanje na končno zmago.
Ta zadnji nemški naval je največji svoje vrste, kar jih je bilo podjetih v vojni zgodovini. Da je stal mnogo žrtev na obeh straneh, ni dvoma.
Washington, D. C., 18. jul. — Po mnenju vladnih uradnikov je bilo v prejšnjih notah določeno stališče Zdru ženih Držav glede vojskovanja s podmorskimi čolni vsled nedavnega napada po nekem nemškem podmorskem čolnu na angleški parnik "Orduna" o-krepljeno, kajti med njegovimi potniki so se nahajali številni Američani in parnik ni na svojem povratu iz Liver-poola v New York vozil nobenega vojnega tihotapskega blaga. Slučaj dokazuje iznova, da se da kakovost kakega parnika, njegov cilj in naklad za gotovo določiti samo potom "običajne preiskave". Uradnih podrobnosti o napadu še ni. Znano ni, ali je bil parnik "Orduna" posvarjen in se je
Z zapadnega bojišča.,
Berlin, čez London, 15. jul. — Uradno vojno poročilo se glasi:
"V južni Flandriji, nedaleč od kraja Wyjaoaete) smo, včeraj razstrelili min z dobrimi učinki.
"Francozi so včeraj do večera ponovno poskušali, nazaj vzeti postojanke, ki smo jim jih vzeli v Argonskem gozdu. Vsi njihovi napadi so se izjalovili. Sovražnik je plačal za svoje brezuspešne prizadeve z izredno težki mi izgubami. Število francoskih ujetnikov se je povečalo na oseminšestvde set častnikov in 3,688 mož.
"V gozdu pri Le Pretru se je francoski napad izjalovil pred našimi postojankami š težkimi izgubami."
Zavezniški zrakoplovci delavni.
Pariz, 16. jul. — Desfet zavezniških zrakoplovov je davi spustilo šestinšti-rideset manjših in šest ve'ikih bomb na vojaško postajo v Chauny, kjer so ažna skladišča vojnih ;.alog. Ogeni je nastal na dveh mestih.
Po zopetnem vzetju Griča št. 285 Argonih od nemškega prestolonaslednika po Francozih je bilo tam primeroma mirno.
Osemdesettisoč Nemcev s številnimi topovi je zapustilo Aix La Chapelle v sredo zvečer in v četrtek zjutraj, namenjenih do Ysere za nov pohod proti francoski Inki Calais.
Wilson in vojskovanje s podmorskimi čolni.
Na povratu s počitnic čaka predsednika težka zadača, iznova odgovoriti Nemčiji.
NAPAD NA PARNIK "ORDUNA"
Okrepil stališče zavezne vlade in utegne vplivati na odgovor.
hotel z ubegom odtegniti svoji usodi. Toda ladja se je nahajala na povratni vožnji do Združenih Držav in ni imela naklada vojaške važnosti. Z ozi-rom na dejstvo, da so bili Američani na krovu, je torej videti napad popolnoma neupravičen.
Čakajo na povrat Wilsona.
Nadaljnji koraki, ki jih misli storiti zavezna vlada v svojem pogajanju z nemško vlado, se določijo jutri, ko se predsednik povrne iz Cornisha. G. Wilson stopi najprej v zvezo z državnim tajnikom in se ž njim razgovori o zasnovi note, ki so jo že začeli pripravljati in ki jo utegnejo odposlati v Berlin že pred sklepom prihodnjega tedna.
O načrtih predsednika in državnega tajnika je baje znano samo to, da nameravata nemški vladi končno pojasniti, kaj bi bile posledice nadaljnjega kršenja ameriških pravic v vojnem pasu. Le malo verjetno je, da bi zavezna vlada iznova pojasnjevala Nemčiji svoja načela.
REQUIESCAT IN PACE!
Truplo nadškofa Quigleya slovesno položeno k zadnjemu počitku.
Ob Dardanelah.
London, 15. jul. — Anglo-francoske čete pod poveljstvom generala sir lan Hamiltona so zavzele dve liniji turških zakopov po obupnem bojevanju v ponedeljek zvečer, kakor so naznanili tukaj danes.
Turki so se upirali anglo-francoske-mti napadu z bombami in so predel začasno zopet vzeli, a so bili končno odbiti in zakopi zopet zavzeti.
Med tem so Francozi prodrli na skrajni desni prav do ustja reke Kere-vesdere. Anglo-francoske čete so dosegle svoj cilj, izvzemši 300 yanlov, ki so ostali v turški posesti. Angleži so ujeli 422 Turkov.
Avstrijska nota.
Washington, D. C., 15. jul. — Državni tajnik Lansing še ne ve, ali naj noto dunajske vlade glede ameriške trgovine z orožjem izroči že zdaj časopisju v objavo, ali naj .s tem počaka, dokler ne sestavi odgovora. V državnem uradu mislijo, kakor je videti, da bi bilo bolje, obe noti obenem objaviti.
Berlin (brezžično v Sayville), 16. jul. — Agentura za prekmorske novice pojoča danes:
"Nemški listi izražajo brez izjeme veliko zadovoljstvo nad avstro-ogr-skimi ugovori proti izvozu orožja in streliva iz Združenih Držav. Noto hvalijo kot dokaz dobrega mišljenja in kot zelo spretno politično potezo."
Chicago, 111., 15. jul. — Zadnjikrat "Z Bogom", zadnjikrat "Na svidenje" je zaklicalo danes dopoludne vse katoliško prebivavstvo Amerike umrlemu nadškofu James Edward Quigleyu. Pred katedralo Sv. Imena, v kateri je bilo truplo pokojnikovo na mrtvaškem odru, se je razpostavila nepregledna množica ljudi, broječa na tisoče. Po dolgem čakanju in potrpežljivem vztrajanju se je začel pomikati izprevod duhovščine in cerkvenih knezov vseh škofij od nadškofijske palače v katedralo, kjer je bila služena zadušnica. Ves h.pi\uod teh služabnikov je korakal resno in upognjeno pod težko izgubo njih duhovnega brata, ki je ležal v preprosti krsti na mrtvaškem odru, da ga zadnjikrat pogledajo mimogredoči. Srednja ladja katedrale je bila pridržana za duhovnike vseh župnij, dočim so se v gorenji ladji potem usedli visoki cerkveni knezi, opa-tje, škofje, nadškofje itd. Ob obeh zunanjih straneh so molile duhovne sestre vseh redov svoje pobožne molitve za pokojnika. Molčeči menihi iz reda kapucinov, dominikancev, bernar-dincev, avgustincev in cistercijancev so častili umrlega s tiho molitvijo. Sorodniki pokojnega nadškofa so bili vedeni v častnem spremstvu do njihovih sedežev. Tiho in svečano so se oglasile orgle'fli zjčeja ne j.e zadušna maša, ki jo je služil papeški delegat, mgr. John Bonzano. Asistirali so mu preč. g. M. J. Fitzsimmons, administrator nadškofije chicaške, ter diako-na čč. gg. Masseth iz Rochestra, N. Y., in Raymond Quigley, nečaka pokojnikova; častna diakona čč. gg. Daniel Quigley, Seneca Falls, N. Y., in J. K. Quigley, Elgin, 111., oba tudi nečaka
pokojnikova; ceremoniarja čč. gg. D.
H. Dunne, D. D., in E. F. Iloban, D. D., škofijski kancelar.
Po cerkvenih obredih so se udeleženci podali v župnišče k luncheonu. Kmalu po 1. uri se je pričel izprevod na pokopališče Mount Carmel, kjer jc bilo truplo položeno v mavzolej k zadnjemu počitku.
Udeležili s6 se pogreba med Hrtigi-mi: Nadškof John J. Bonzano, apor stolski delegat; kardinal James Gibbons; nadškof John J. Glennon, St. Louis, Mo.; nadškof John Ireland, St. Paul, Minn.; nadškof James J. Keane, Dubuque, la.; nadškof Henry Moeller, Cincinnati, O.; nadškof Edward J. Hanna, San Francisco, Cal.; nadškof H. J. Alerding, Fort Wayne, Ind., nadškof Francisco Plancarte y Nava-rete, Linares, Mehika; nadškof Leopold Ruiz, Michoacan, Mehika; nadškof Joiseph Weber, Berlin, Ont., ter številni škofje poleg drugih čč. gospodov, ki je bilo zbranih do tisoč.
Thaw svoboden.
New York, 16. jul. — Harry K. Thaw je bil danes proglašen zdravim po sodniku Hendricku od najvišjega sodišča vkljlib prigovorom pomožnega generaln'ega pravdnika Brombergerja in proti poroštvu $35,000 izpuščen na svobodo.
Množica ljudi, broječa od 3,000 do 4,000 glav, je glasno pozdravljala oproščenega Thawa, ko je zapuščal sodišče in zlezel v avtomobil, v katerem se je odpeljal v spremstvu svojega zasebnega tajnika in enega tajnega redarja. Šest avtov, napolnjenih s čas-niškimi poročevavci in fotografi, je dr-čalo za njim.
Thaw se je odpeljal v Atlantic City, odkoder pojde čez Philadelphijo domov v Pittsburgh, Pa.
"Stavka v tovarni za strelivo?
Bridgeport, Conn., 15. jul. — Nevarnost pred stavko v veliki tovarni za strelivo in orožje tvrdke Remington Arms Company je vedno bolj preteča. Meščanje upajo, da se majorju W. Penfieldu, vodji tovarne, posreči, odvrniti stavko. V to svrho se posvetuje z odborom Milhvright-unije. Pravijo, da hočejo člani Sheet Metal Work-ers-unije iti na sočutno stavko.
Snoči je neki stražnik ustrelil nekega delavca, ker se je drznil čez "mrtvo linijo".
(Op. Vse tovarne za orožje in strelivo strogo prepovedujejo vsem "ne-poklicancem" vhod. Kdor se drzne čez gotovo črto, ga ustrele.)
Ustavljeni Črnogorci.
Chicago, 16. jul. — L. Mentovič, eden peterih Črnogorcev, ki so bili pred kratkim obtoženi zaradi preloma nevtralnostnih zakonov te dežele, ie dospel semkaj včeraj iz Portlanda, Oregon, kjer je bil prijet. Njegovih tovarišev pričakujejo tukaj te dni. Vsi morajo dne 20. julija priti pred za-veznega sodnika Landisa. Triindvajset tukaj na kolodvoru ob Polk sereetu prijetih Črnogorcev sedaj zopet uživa vso svojo svobodo. Šest izmed njih je postavilo poroštvo in ostali so bili izpuščeni na svobodo, ko je izdajatelj nekega srbskega časopisa obljubil* skrbeti za to, da pridejo vsi dne 20. julija pred sodnika. Nobeden od 23 nabran-cev menda ne bo kaznovan, ali pričevati imajo proti peterim obtoženim nabirateljem.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. .. ,
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta: Vse naše poslovanje je jam-čeno.
Najnižje cene:
S kron pošljemo za.......
10 "
Ponarejevavci denarja.
Chicago, 111., 16. jul. — Policisti o-krajne straže ob Maxwell streetu so našli davi v hiši Samuela Pinas, 1502 W. 23rd st., nič manj nego $11,730 v ponarejenih petakih ($5), kakor tudi popolno opremo orodja za ponarejanje denarja. Neki Samuel Robins, star kakih 25 let, je priznal, da je ponaredil bankovce in se nahaja v zaporu. Poleg tega sta bila prijeta Samuel Pinas in Benjamin Saltzman, obdolžena prikrivanja.
25 50 100 500 1000
.85 1.60 4.00 8.00 15.90 79.50 159.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.	•
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Moneyi Order-ju" še svoj natančen naslov, istatako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti * stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
AMERIKANSK1 SLOVENEC. 20. JULIJA 1915.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1, 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 19. jul. — Včerajšnjo nedeljo je bila v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa prelepa slovesnost prvega slovesnega sv. obhajila za našo šolsko mladež najvišjih razrfedov. Pri osmi sv. maši je pristopilo k mizi Gospodovi 48 dečkov in 44 deklic, skupaj 92 ^šolskih otrok, ki jim je podelil sv. obhajilo Rev. John Plevnik. Imena presrečnih novoobhajancev in novoobha-jank so sledeča:
Dečki — John Avsec, Francis Bučar, John Babič, Francis Birsa, Francis Crnkovič, Rudolf Dajčman, Rudolf Drnulc, Michael Frankovič, John Flaj-nik, Francis Fajnik, Joseph Fajnik, John Filak, John Gregoraš. Anthony Gregorčič, Martin Gola, Anthony Jak-ša, Albin Juričič, Anthony Jurman, Aloysius Korevec, William Kuzma, Joseph Količ, Joseph Kočevar, Anthony Kambič, Joseph Kobe, Edward Konte, Joseph Kralj, Francis Korevec, Anthony Kozjan, Aloysius Legan, John Lilek, Peter Mandel, Anthony Muren, Joseph Mutz, Anthony Mauser, Leo Pleše, Anthony Papež, Joseph l'azdertz, John Pire, Anthony Pire, William Papež, William Pruss, Joseph Stanfel, John Stanfel, Martin Stefanič, Joseph Trlep, Martin Trlep, Anthony Vrenčar, John Želko. 'J Deklice — Anna Bezek, Albina Bradač, Mary Baudek, Mary Bradeška, Anna Bolte, Johanna Fido, Anna Fink, Caroline Gregorčič, Margaret Gregorčič, Mary Gregoraš, Frances Golobič, Anna Judnič, Frances Habinc, Frances Količ, Mary Kocjan, Margaret Koste-lcc, Mary Likovič, Bertha Mutz, Frances Muhič, Anna Petric, Christina Posega, Catherine Papež, Adeline Peto-Jej, Anna Planine, Sophia Pullman, Mary Russ, Anna Skala, Mary Škof, Anna špehar, Mary Stefanič, Frances Šušteršič, Victoria Slobodnik, Rose Slobodnik, Angela Stukel, Julia Težak, Rose Težak, Mary Turk, Teresa Vi-detič, Anna Videtič, Antonia Vraničar, Angela Trlep, Mary Zelnikar, Augusta Živetz, .Elizabeth Zoran.
— Zadušnica za pok. nadškofa. Danes, 19. julija, se je v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu opravila slovesna peta sv. maša zadušnica z leviti za umrlega nadškofa chicaškega, Most Rev. James Edward Quigleya, in sicer ob pol osmi uri dopoldne. Asistirala .sta Rev. John Plevniku pri daritvi sv. maše Rev. J. Škur in Rev. J. Plaznik. O tej priliki je bila cerkev nabitopolna. Novoobhajanci so tudi danes v svoji svatovski obleki pristopili k mizi Gospodovi med sv. mašo za pok. nadškofa. In tako so kakor naši čč. gospod-
je, tako tudi odrasli verniki in novoobhajanci z molitvijo počastili spomin svojega blagopokojnega višjega duhovnega pastirja in velikega dobrotnika, kateremu bodi lahka zemlja, a njegovo dušo naj sprejmejo nebeški duhovi v kraj večnega miru in veselja.
—	Pri pogrebu pok. nadškofa Quigleya v Chicagu zadnji četrtek sta bila tudi oba naša čč. gospoda, Rev. John Plevnik in Rev. Jos. Škur.
—	Rev. John Plaznik se je med izletom v LaSalle, 111., ustavil v soboto v našem župnišču, kjer je ostal čez nedeljo.
—	G. Anton Sitar se je s svojo družino podal zadnjo soboto v North Da-koto na počitnice za par tednov.
—	Na obisku v Jolietu so bili te dni g. John K. Grentz iz Alloueza, Mich., ter gospa Brodarieh in sin iz Chicaga.
—	Smrtna kosa. G. Alexander Ross, mnogoletni foreman v tiskarni Am. SI., je izgubil svojega očeta, po imenu James C. Ross, ki je umrl v starosti 82 let in bil pokopan zadnjo soboto. Pokojnik zapušča pet sinov in dve hčeri. Naše sožalje!
—	Sijajna parada. Včerajšnja slav-nost jolietskih društev Zapadne Katoliške Unije (Western Catholic Union) se je vršila ob ugodnem vremenu po določenem sporedu sijajno. Pocestne parade se je udeležilo nad 500 članov in mnogo odličnih gostov v avtomobilih, z godbo na čelu. Skupna sv. maša je bila v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Popoludne je bila veselica v Theiler's parku.
—	Storil smrt na vislicah. Frank Re-petto, rodom Italijan, je umrtil Charles Mastersa, sokaznjenca v illinoiški državni kaznilnici, dne 17. sept. 1914, in zadnji petek dopoludne ob 10:07 uri je plačal zločin z glavo na vislicah na dvorišču okrajne ječe vpričo par sto gledavcev. Jetničar W. T. Davies iz Chicaga je sprožil zadrgo. Štirinajst minut pozneje je bil Repetto proglašen mrtvim. Tilnik se mu je zlomil, ko je bil izpuščen doli. Pred smrtjo se je spokoril. Hladnokrvno in mirno je šel v smrt.
Tower, Minn., 19. jul. — Dragi mi urednik Am. SI.: — Blagovolite natisniti sledečo nam neljubo resnico v naš cenjeni list.
Neki lopov, po sedanjem imenu John Golop, je bil vposlen na tukajšnji parni žagi kot nočni čuvaj. In ker je imel prost vhod v glavno pisarno, je uporabil to priliko; da si je izdelal več čekov ter je nanagloma ubral pete. Dose-daj je prišlo pet takih čekov na tukajšnjo banko, kateri so bili nekako okolu $70.00. Eden od teh je bil pre-menjan na Ely, drugi nekje na Eve-lethu in Gilbertu. Tega zvitega tička se še dosedaj ni posrečilo prijeti. Ce bi se mogoče kje pri svojih znancih zglasil, je njihova dolžnost, da ga naznanijo tukajšnjej družbi Cook and Cetcham Lumber Co. Obljubljeno ie $25.00 nagrade. Zvedelo se je tudi, da njegovo sedanje ime ni pravo, torej se je moral že popred goljufije ali tatvine posluževati. Doma je nekje iz Starega trga na Dolenjskem.
Tu nam je izmed tisoč drugih dokazov zopet eden, kam človek zablodi, če se naroča in prebira brezbožne časopise, katerih se je, kakor nam je znano, on pridno posluževal. Vere je imel toliko kakor pes, in če enkrat človek ta dragoceni biser zapravi, potem je samoumevno, da se bo posluževal vseh mogočih slabih lastnosti.
____J. S.
ZASEDANJE HRVATSKEGA SABORA.
Dne 14. junija t. 1. se je v Zagrebu zbral hrvatski sabor v kratko zasedanje, da reči več važnih zakonskih na-črtev. Tem povodom poroča ljubljanski "Slovenec" z dne 16. jun. sledeče:
Hrvatski narod je ene misli in ene volje. V tej zgodovinski uri se je u-stvarila v saboru sloga. Temelj te sloge je: blagor hrvatskega naroda pod habsburško dinastijo. V saboru je bilo prej več političnih strank ,sedaj se je cel sabor od prvega do zadnjega postavil na stališče hrvatskega državnega prava, kar je v veliko zadoščenje naši sesterski stranki prava. Magdič je predsedoval tej zgodovinski seji in kot predstavnik sabora je v imenu celega hrvatskega naroda izrazil ne samo željo, ne samo upanje, ampak tudi zahtevo in prepričanje, da bo junaštvo hrvatskega naroda v tej vojni prineslo našim bratom zedinjeno hrvatsko domovino. Celi narod, danes raztresen po več deželah, naj pride pod domačo, rodno hrvatsko streho.
Vse hrvatsko časopisje piše v tem smislu. Najbolj razveseljivo je pa to, da je tudi časopisje, ki je dosedaj plačalo v drugi smeri, danes na stališču hrvatskega državnega prava.
"Agramer Tagblatt" piše:
"Hrvatje in Slovenci v monarhiji hočemo biti združeni, hočemo združeno živeti svoje narodno življenje. Nič neprimernega ni v tej zahtevi, nič, kar bi moglo koga žaliti ali čigar pravice kršiti, nič, kar bi ne soglašalo s stališčem velesile in z interesi skupne monarhije. Zelja po združenju Hrvatov in Slovencev, ki živi v vsakem hrvatskem in slovenskem srcu, je to najbolj ob sebi razumljivo, kar more biti, je tako ob sebi razumljivo, tako
naravno, kakor rast na zemlji, kakor tek časa, kakor življenje človeštva."
Nadalje piše list, da se nihče nima pravice protiviti združenju Dalmacije, Bosne in Hercegovine z ostalo Hrvatsko. Ta želja Hrvatov je že sankcionirana v posebnem pozitivnem zakonu.
Glede Slovencev pa piše: Kar se tiče združenja Hrvatske 'S hrvatsko-sloven-skimi in slovenskimi deželami - druge državne polovice, je res, da doslej ni obljubljeno v pozitivnih zakonita Toda zakoni se delajo v interesu ct^okup-ne države in — ker so ti interesi identični z interesi dinastije — tudi v interesu dinastije. Saj 'so postave samo kodificirani interesi države, pa so tudi taki interesi, ki še niso kodificirani, ki pa bodo, tako upamo, kodificirani v prihodnosti. Vojna bo pač marsikaj izpremenila in prinese tudi v tem oziru izpremembo. Naj se stvar obrača in razlaga kakor hoče: Hrvati in Slovenci so ene krvi in spadajo skupaj.
Merodajni faktorji <so se v interesu monarhije in na podlagi narodnostnega načela izrekli za odstop nekaj o-zemlja monarhije Italiji. To je bilo prav. Toda tudi mi zahtevamo v interesu monarhije in na podlagi narodnostnega načela naše združenje; izpolnitev tega zahtevanja je gotovo lajša, kakor prepustitev posameznih delov monarhije tuji državi.
Nedeljski "obzor" se bavi v uvodnem članku s sestankom hrvatskega sabora, poudarja junaštvo hrvatskih vojakov in požrtvovalnost cele hrvatske javnosti, ki je pustila na strani vse politične prepire ter je enodušnost pre bivalstva pokazala, da se zaveda sedanjih časov. Med tem ko se je na ta način pokazalo držanje južnih Slovanov, se piše v ententnih listih kakor o kakšnem trgovskem objektu in vsled pristopa Italije je zadelo jugoslovansko vprašanje na kritično točko. Proti aspiracijam Italijanov so se Jugoslovani z vso odločnostjo izjavili in ravno sedaj, ko nam je Italija napovedala vojsko je prišlo sklicanje sabora v pravem času. Brez dvoma bo sabor državne potrebe gladko rešil; kajti slika sabora bo sedaj drugačna kakor pa pred letom. Stranke bodo morale sedaj nujno odpomoči nacionalnemu cilju in vsem nacionalnim zahtevam. Ves hrvatski narod pričakuje od sabora odločilne besede. Hrvatski narod ni imel nikoli nobenih aspiracij izven monarhije in vse njegove želje in zahteve so bile v popolnem soglasju s cilji in interesi dinastije. Hrvati ne zahtevajo nič drugega kakor svoboden razvoj pod habsburškim žezlom. Združitev in samouprava Jugoslovanov pod habsburškim žezlom je tako jasno in odločno geslo, je tako v skladu z ustrojem monarhije, da smo prepričani, da je vse to tudi izvedljivo. Hrvatski sabor je gotovo tudi upravičen, da poudari ta narodni cilj z vso odločnostjo.
izdajalsko napade! Sramotna podlost je tje to, pravi sam maršal nadvojvoda Friderik; sovražnik je to, ki plačuje dolgoletno zvestobo s sramotnim izda-jalstvom! Njegova vojska je sramotni vpad za našim hrbtom.
To je sovražnik, ki bruha sedaj na nas pustošenje in bedo in ki nam hoče razrušiti preljubo svetišče na Sv. Gori. Hoče nam vzeti najdražje, kar imamo! 2e sedaj se nam nudijo grozni prizori, ker s trepetom v srcu moramo gledati, kaj verolomni izdajalski sovrašnik naše ■ dežele, s isvetogorskim Marijinim svetiščem. To dela sedaj. Kaj bi pa šele pozneje počel, če bi namene svoje zahrbtnosti in verolomstva pričel pri nas uresničevati? Kaj bi počel s cerkvami po naših rodnih vaseh; kaj bi počel z našim jezikom in z našo mladino po šolah?
Da s trepetom se oziramo na Sveto Goro, ki jo sovražnik o.skrunja, a prepričani smo, da nam svetišča ne zavzame nikoli. Devica mogočna kakor voj-skine čete bode mesto, na katerem si je ukazala hišo postaviti, čuvala, kakor jo je čuvala v prejšnjih viharjih! Mi pa idimo v cerkve, kakor je ob začetku sedanje vojske sam nemški cesar pozval svoje ljudstvo, da molimo k Bogu in prosimo blagoslova za naše hrabre vojake in našo domovino! Zmaga bo naša gotovo! — "Slov.", 15. jun.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
-VELIKA PONUDBA'
Spredii del Nebo ikatljice vrciea k. 114"! Celi kupon vreden l cest« » l»lt'A"
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Comer Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
KOPRIVE.
(Nabral K.)
SV. GORA.
"Tebe na^n hočejo vzeti, Tebe razrušiti? Kaj pa je Mati Božja Lahu storila- Kaj pa ima Lah od tega, če cerkev razbije?" Tako so vskliknili in vsklikajo bolestno naši ljudje, ko so se v teh dnevih ozirali na ljubo svetišče Matere Božje na Sv: Gori. Da celo jokali so se, ko jim je srce stiskala misel, kaj bo z Marijinim svetiščem na Sv. Gori... Svetišče tam gori je del našega srca; pota iz naših rodnih vasi gredo povsod na Sv. Goro; ni človeka pri nas, ki bi teh potov ne pdznal in ljubil; hodil jih je v dobi deških let in pozneje vse čase; in zadnja daljša pot, po katerih se starec in starka Vračata h grobu domov, so pota s Sv. Gore. Zatorej bolestno vprašanje: Kaj bo s Sv. Goro...	,
Ona tvori srce naše lepe Goriške. Tu si podajajo roke-Gore, Brda, Kras, Vipavska dolina in Goriška ravan. Kako se tega zavedamo vsi! In ona naj bi nam bila vzeta? Njo, biser naše dežele naj bi Lah razdejal?
Tam gori v svetišču pred Marijinim altarjem so že molili vsi izmed nas. Nikjer nam ni bilo tako prijetno kot tedaj, ko 'so nam v cerkvi svetogorski prošnje silile iz srca, same, iskrene in tako prešinjene žive zavesti, da jih Marija v nebesih sprejema in blagoslavlja! In ta kr;(j svetih spominov in tolikih milosti naj bi nam sovražnik razrušil? Srce se nam upira, ko ntisli-mo na to in le ena globoka molitev nam kipi proti nebu: Bog ohrani nam preljubo svetišče; Marija čuvaj nad njim!
Bili so že boji za naše lepe krajine. Že pred štiristo leti so hoteli pohlepni Benečani zavzeti našo Goriško. V srditih bitkah se je prelivala kri ob Soči, na Krasu, tja do Vipave. Toda cesarja Maksimiljana hrabre čete so vrgle .ahe nazaj. Naša Goriška in mi goriški Slovenci smo ostali pod Habsbur-žani, združeni z ostalim slovenskim rodom. Sto let pozneje so se boji ponovili. Benečani so koncem 1. 1615. zopet udrli v naše raje, hoteli zasesti Gradiško ter pustošili, kamor so prišli. Dve leti je trajala ta vojska. Toda Lahi so se morali umakniti, nc da bi bili kaj dosegli. Le zavest je prešla v naše ljudstvo, da bi pod Lahom naše življenje bilo uničeno.
Sedaj se stari poskus zopet ponavlja. Samo da ni bil nikdar prej tako silovit in krivičen kot sedaj. Tudi v prejšnjih časih je Lah le po krivici silil v naše kraje, toda kazal se je vsaj vedno kot našega nasprotnika. Sedaj pa se je cela desetletja hlinil zaveznika in prijatelja; in ko je z našo pomočjo postal velik in močan, nam v uri največje nevarnosti hrbet obrača in nas
—	Brožič laže, ko piše v "N. V.", da je bil g. Ivan Zupan v "koprivah" napaden. Nikjer ni bilo pisano, "da je moral zapustiti službo pri N. V., zaradi nepravilnega dela in drugih nered-nosti", kakor pravi Brožič. To je on sam pridjal, ker mu je zadeva morda bolj znana.
Resnica pa je, da je bil Majk Cigare urednik "N. V." in je istega zapustil kmalu potem, ko je bil ravno za Božič leta 1912 nekdo z lažnjivim poročilom napaden v "N. V." Poročal je namreč, da se je nekdo izdajal za zastopnika "N. V." Ko je pa dotičnik prišel v Duluth in se oglasil v uradu ter odločno zahteval zadoščenja, so celo stvar lepo preklicali. To je pribito! Priče so gg. Košak, Povša in ga. Košak, ki so bili v uradu, ko se je vršil "cirkus".
—	Brožič naj nikomur ne očita "fa-rizejstva" in ne "masla", ker ga ima sam veliko na svoji lastni glavi, ako se odkrije.
—	Majk Cigare se repenči v "Glasilu" in ponuja nekako nagrado. "Easy" zasluži $100 le Majk Cigare. Resnica je, da je bil on su?pendan iz Jednote radi zanemarjanja velikonočne dolžnosti. Resnica je tudi, da je zapustil" "N. V." kmalu potem, ko je bil prisiljen potom 'cirkusa' v uradu "N. V.", preklicati, kar je bilo pisano.
—	Brožičevih nasvetov "A. S." popolnoma nič ne potrebuje. Naj se on raje zanima za Zavetišče, ker čuje se, da ljudje povprašujejo: "Gde su naši novci?" Pa pri novopečeni Ligi naj svetuje, da se ne bo tako hitro izjalovila.
Neredno prebavljanje.
Dobro veste kako hudo je človeku, če njegov sistem ni v redu. Čitajte kaj nam je pisal Mr. Matt. Podobnik iz Oregon, 111. pred kratkim: "Želim se zahvaliti Vam za Severov Želodčni Grenčec. Trpel sem na želodcu dolgo časa, ker ni mogel prebavljati, a potem ko sem začel rabiti Severov Želodčni Grenčec, je nadloga izginila." — Severov Želodčni Grenčec je izvrstno zdravilo za okrepčanje onemoglega želodca in odstranjenje neprebavnosti, za pridobitev okusa, odstranitev riga-nja in zabasanosti. Slabotni ljudje, posebno ženske, najdejo brzo pomoč v njem. Slučajna doza bo okrepčala tudi zdrave ljudi. Cena 50c in $1.00. Naprodaj v vseh lekarnah ali pa se pošlje naravnost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tu. July.
Pogrebščina.
Jurovič pride po pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves žalosten: "Častiti gospod, pogreb bi rad plačal!" Prijazno mu odgovori župnik: "Jurovič, vem, da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič računil!" Jurovič: "Tedaj vam pa tisočkrat Bog plati!"
Nato gre Jurovič k organistu: "Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo, koliko sem dolžan?" Organist: "Saj veste, da vselej polovico o-nega. kar se plača gospodu župniku!" Jurovič: "Tedaj vam pa petstokrat Bog plati!"
KSS»»»S ffi 203 SiSSfifflMffi«
^ j-—,- m
MALI OGLASI.
50!
V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-manich, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, 111.
RABIMO 50 DELAVCEV V KAME-nolornu (Stone Quary) na Fourth Avenue in Rowell Ave., Joliet. It
KROJAČ (HRVAT ALI SLOVE-nec) dobi delo v prodajalni oblek. Mora znati nekoliko angleški. Pišite na: M. Given, 1001 N. Scott St., Joliet.	67-t2
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica t,000,000 kron. Prihranki 780,00« kr®8'
Glavni urad: TRST.
Podružnica na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, M«tkov#»> Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
(Ta pogodba ugasne 31. decembra ]•■■■•■ ,31 P Lonllard Co.. Inc.. New York
■i
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje rrefa0'* nostne papirje in daje informacije rseh vrst
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogriko, Bo»>0 , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbii°» Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
^(HiSHi^s^ffiffiHiiSBi^sfiiiai^aiiHa^s^*^ j*
Buchanan-Daley Co-
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILMNoIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN»
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
K
^ S ss S ffi Si ^ ffi S !fi S K S W ^ !li S K S S ^ ® S g
« m s si k m a? m « m w ^ a? sb s s w is»ss £ »91
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen L 1893.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street
Konjušuiica na 205-207 Ohio St.. JoUoU 11'
iifW 1
Priporoča slavnemu »bčinatv« ivoj zavod, Id je	° ' ^ ^
■icstu; ima lastno incki* am bula ac«, ki je aajlepta T J*Ket* tvaike t.z.t< in kočije.
Na posive se yeilui vsak čas psssči trn fdmmr*. Kadar rabite kaj v uii itraki se oglasite ali tal«f*a»i<* taL 2573 |io N. W. 344.
Naii kiiijiii ia vsi delavei •• Starane'.
Union Coal & Transfer O
fclfc CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture IVlovi«*'
Chicago telefon 4313.
Northwestern
Podpirajte trgovce, kateri imajo Qg'** v Amer. Slovencu.
M -
AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. JULIJA 1915.
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VZsfv^Jv4nih državah SEVERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstauovljena 29. novembra 1914 Inkor. v dr2. IU,,:i4. maja 1915
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, .111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.

I
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III.
Vba pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naj pošljejo na 1. porotnika.
Podr
bodi
ejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-
i
mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
16 doS„D- sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ' 0 • 'eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Popol?LACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listin ° Vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne e v redu in sprejete v gl. uradu.
2 PLaČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer:
a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; Z3 p°P°lno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; jzgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; jzgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ^'fgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
!zSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za zl'28^0 najmani štirih Prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo JCno hrl)tenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
se I^CUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkratnLa Vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2 0 operacijo na kili ali vtrganjem.
Več raz°.svk°dnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-plačatj	tajn'k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-
'zplačila S dn'ne ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
V - operacij'e-
daje ^an(ica) ie deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki t), s ]-) " S- D. takoj ko je bil pravilno sprejejt v katero Podružnico in £1 .' ole2 tega plačujejo Društva bolniško podporo.
ozirom n 6 p'a^ajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z a vsoto zavarovalnine:
Ra;
zred.
Za $250.00:
Starost. • 16—20 ...
•	20-25 ... ■ 25-30 ...
•	30—35 ...
Asesment.
..... 18c
..... 20c
.....23c
25c
35-40 ..........28c
40—45 .......... 32c
45—50 .......... 38c
50-55 .......... 45c
*tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
Za $500.00:
Starost. Asesment.
. 16—20 .......... 35c
. 20—25 .......... 40c
. 25—30 .......... 45c
4	......... 30—35 .......... 50c
5	......... 35—40 .......... 55c
6	......... 40-45 .......... 63c
7	......... 45—50 .......... 75c
Razred. 1 .... 2 .... 3 ....
&
IZ STARE DOMOVINE.
IiubljaiJk-"e8a P0ls°ii,a ie podpisala '1 ne ka, a mestl>a občina 400,000 kron
' Rakor : ...
lOO.doo k Pomotoma poroča-
—■ B
k°resP°nden-IUŽba 2a vojake" C kr" 8ki v°jni VC/U Urad Poroča: Apostolf-
Slede6i raz^" Škof BJ'elik objavlja !l|;^uhovščini8as v°iaški i„ mornariški
dildati' da se ta'11' ^ blagovolil zapo'
1 mora o,,1"11' se t0 še ni zgo-oK ' (črn 8°čiti celemu moštvu b,'ne«ieljah .Jovojniki), da se udeleže
n, -S Pr'merni prazn>kih božje služ-
4Z°'po^leov9rom-in <la naj
BOr«cneje . . ,a Pozovejo, naj se ^	l,aeležuje božje službe.
J^i'^o ,jud8tvo Iz Litjje
V slovenske nilljcnje in darežlji-
C k llaš na^'jU(lstva ste znani'
J v tej "?rPd Podal najlepše do-
komaj
{q»; in žen-!8a Otroka> pa do sivega
8<v a 'n žen!,. otroka- pa do sivega 'i' ki ie pri lrSC da lajša lj>o Po; " »o „ad človeštvo. Ne "nJa nkx? ^ ti vseh ..........
Bi'
obši ^ -fh dokazov usmi-
Saj V™0 SC IC "a ,,ai"
žorii topi. Vsem enako pa ve-it k«>»a n'f'!-Ob jutranji COb n °,dprla ^ata bolnice, C ^l "' dvc deklici komaj 7-U.^ce, kJ;"r ca ln Pavla Tomažič i, ■ -ie. ste „esli za ranjence sa-
On o** . « .
'»te : .
«orJn fižola. o;- .	~ -
°Cn°sti in na vri' " ?'ma lesketajo L/Matije ».,' Usenja in
njeno lepo
C Sane "Tavanje človeka glo-
V ! nadalj aJK,rU.nete ob,! bla«!
"k n,uni d, k 81 ih dobri' potem
dai BoVše6l1K NaŠemU na" 1 deklet! "°g0 takih 8,0 Iz ... .
\ N:

Mf Y»lk0 s8auJetništva so se ogla-•jS'ice, pr ?™dnik Savinike 4 Ia,,i- Vn, umejc iz St" Vida pri Hi 7 ^er"sket» ujetništvu se na-»51 2>C °d Sv An^V. J!°Srešani Janez
br' P°'ka. Bil je zajet 14.
novembra 1. 1. Kraj ujetništva ni naznanjen.
—	Podpisovanje 43- do 50fetnih čr-novojnikov. Dunaj, 11. junija. (Kor. ur.) Črnovojnike 43 do 50 let stare pri-čno zdaj popisovati. Tisti, ki so in ki niso služili pri vojakih, se morajo prijaviti pri občinah in pri magistratih. Prebiranje izvedejo pozneje. (Na Kranjskem so ta prebiranja že skoro končana. Op. ur.)
—	Dva pobegla Rusa prijeta. Iz Zagradca poročajo: Dva ruska vojaška ujetnika, ki sta bila iz ujetniškega tabora v Ptuju pobegnila, prijela je dne 12. jun. naša vrla orožniška straža, ter jih odvedla v Ljubljano. Hodila sta že 10 dtiij; po dnevi po gozdu, po noči po cesti; imata lastno rusko vojaško uniformo.
—	Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani. Dne 11. jun. ponoči s posebnim vlakom pripeljali so v Ljubljano 165 italijanskih vojakov in dva častnika (nadporočnika). Izvzemši nekaj ber-saglierov in pijonirjev pripadajo vsi 30. italijanskemu polku. Premagale in ujele so jih avstrijske čete, ki so bile skrite v zasedi na obeh bregovih Soče, v trenutku, ko so dovršili most in hoteli iti na vzhodni breg Soče. Povečini so Neapolitanci, male, 'slabotne postave v starosti od 17 do 23 let. Z ozirom na delo, pri katerem so bili ujeti, so zelo pomanjkljivo oblečeni. Zanimivo je bilo gledati, kako trdno so se na glavnem kolodvoru zavili v podane jim civilne in vojaške plašče, ker jim sveži jutranji zrak očividno ni ugajal. Eden obeh nadporočnikov je pisal svojcem v Italiji pismo, katero je v nadaljno odpošiljatev oddal 'službujočemu častniku na kolodvoru. V pismu pravi, da je le s čudežem ušel poginu, ker so Avstrijci ves njegov bataljon popolnoma uničili in da je presenečen nad ljubeznjivim postopanjem avstrijskih častnikov; kaj takega ni pričakoval. Službujoči nadporočnik ga je o pozoril, da njegovo pismo italijanska cenzura ne bo pustila 'skozi, nakar je italijanski nadporočnik spisal drugo
pismo, v katerem je dogodke omilil. To pismo je bilo oddano.
—	Iz seznama izgub št. 188. Praporščak Leveč Franc, 70. pp., 3.-VIII. maršstot., Ljubljana, mrtev (25.-2.— 30.-3. 1915); praporščak vitez Miklošič Franc, 30. polj. top. p., 3. bat., Dunaj, ujet; praporščak Sitar Franc, 27. pp., 5. stot., r.; stotnik Žurek Karel, 70. pp., ranjen.
—	Smrtna kosa. V Dravljah je 9. jun. umrl Janez Pirnat, katoliški mož v polnem pomenu te besede. Cerkvi je vzgojil štiri sinove-mašnike, tudi cesarju je poslal enega sina na bojno polje; sam pa je sedaj odšel po svoj mir in zasluženo plačilo.
—	Umrla je na Glincah gospa Pavla Tribuč rojena Zdešar.
—	Poročil se je c. kr. davčni azistent g. Ivan Kranjc z gdčno. Josipino Pe-terlinovo iz Škofcijana.
—	Umrli so v Ljubljani: Leopold Markič, pisar. 68 let. — Vincenc Slapar, usnjarski pomočnik, 33 let. — Frančiška Celarc, paznikova hči, 9 let. — Viktor Vidmar, posestnikov sin, 9 let.
—	Kolesar ponesrečil v Ljubljani. Ko se je dne 14. jul. dopoldne pripeljal iz Pred Škofije proti Stritarjevi ulici kolesar Ivan Kemperle, posestnik in trgovec iz Češnjice pri Železnikih, je nasproti pripeljal nek vojaški avtomobil in voz električne . železnice. Kemperle hoteč se izogniti avtomobilu je zapeljal med obema in padel. K sreči je to opazil voznik elktričnega voza ter ga v naglici ustavil, ker bi bi! sicer prišel Kemperle pod voz. Pri padcu se je Kemperle poškodoval na levem sencu in obležal nezavesten. Ponesrečenca so prenesli v bližnjo vežo, kjer je kmalu prišel k sebi in se na to podal s policijskim stražnikom na policijo, kjer je dobil zdravniško pomoč.
—	Velika nesreča na železniški progi. Ljubljanski "Slovenec" z dne 11. jan. poroča: Sinoči okoli 8. uri je stalo v bližini Cesarskega vrta na progi južne železnice več otrok, ki so čakali vojaških vlakov. Baš ko sta prisopihala tja dva dva vlaka, prvi od Ljubljane, drugi od Notranjske, sta skočila 81et-na Frančiška Celarcc in Dora Furlan čez progo, kateri sta hipoma postale žrtvi svoje neprevidnosti. Celarčeva je prišla z nogo pred stroj, kateri ji je domalega odtrgal in pahnil na stran, pri čemer je dobila tudi 'po ostalem životu več poškodb, Furlanovo je pa stroj tudi pahnil >s tira in jo opasno poškodoval. Prvi je dospel na lice nesreče g. dr. Košenina, ki tam v obližju stanuje in ponesrečeni Celarčevi nogo amputiral, nato je prihitel pa še policijski zdravnik g. dr. Drč. Ko sta ponesrečeni deklici zdravnika za silo obvezala in jima sploh Xjudila prvo pomoč, so obe z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
—	Umrl je v dežleni bolnici c. kr. rudniški svetnik g. Jožef Sojka iz Idrije.
—	Slučaj pegastega legarja se je pojavil v garnizijski bolnišnici v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Lescah 31. maja nenadoma od kapi zadeta gospa Frančiška Snoj, soproga železniškega čuvaja in mati realčnega kateheta dr. A. Snoja. Bila je skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati, vsled svojega veselega in odkritega značaja v domačem kraju splošno priljubljena.	~
—	Samoumor. 29. maja so našli ob državni cesti pri Kilovčah mrtvo 1. 1894. na Janezovem Brdu rojeno deklo Angelo Kaluža, ki se je ustrelila.
—	Svojo ženo ubil. Posestnik Jakob Kotar v Cvetežu, okraj Litija, je s svojo ženo že dalje časa živel v prepiru. Na sv. Rešnjega Telesa dan mu ni bila všeč večerja. Vsled tega je napadel svojo ženo in jo tako trpinčil, da je . jun. umrla, ne da bi se zavedla. Ubijalca so zaprli.
—	Detomor v Litiji. Mlinarič Elizabeta, doma od Sv. Eme, Štajersko, sedaj tovarniška delavka v Litiji, je dne 5. junija ponoči vrgla svojega o-sem mesecev starega nezakonskega o-troka-dečka v Savoi Dne 7. jun. je pri kopanju otroka našel mrtvega v Savi g. vladni tajnik Pavel Svetec. Po obleki otrokovi so dognali zločinko, nakar je bila takoj aretirana. Deto-morilka je zločin priznala. Kot vzrok navaja — bedo.
višje pohvalno priznanje je dobil poročnik 7. pp. Ludvik Hautzmayer, nadporočnik 27. pp. Viktor Nowy pl. Wal-lersberg in poročnik 4. bos.-here. pp. Josip Trtnik. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik 87. pp. Puhlin Ivan; narednika Sepič Ernest in Zadkovič Anton, četovodje Breme Josip, Kristan Josip, Prodan Matej in Zuzzi Ivan, desetniki Kovačič Josip, Krajnc Josip in Loser Martin, poddesetnik Mizzan Franc, infanteristi Ba-rič Josip, Fabris Ivan, Fifak Emil, Goleč Rudolf, Jelen Josip, Komel Alojzij, Markuša Josip, Rohreger Karel, Rupp Rudolf, Saks.ider Alojzij, Trampuš Pavel, Bock Franc in Urbancio Alojzij, viseli 23 pri 97. pp.; podlovec Kumar Rok, patruljni vodji Koblar Peter in Krušič Ivan, lovca Verbič Sebastijan in Zvagen Peter, vseh pet pri 7. lov. bat.; praporščak Schoeberl Franc, kadeti Hub Bohuslav, Korsak Peter in Kovvalski Ladislav, podlovec Gries Avgust, patruljni vodje Bizjak Josip, Boršliak Ivan, Ostrožnik Franc in Wellan Franc, lovci Horvat Peter, La-vrič Franc, Vampotič Josip, Založnik Matej in Pitanec Alfonz, vseh 14 pri 20. polj. lov. bat.
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil črnovojniški nadporočnik 1I.-37 črnovoj. bat. dr. Ludvik Pivko. Cesarsko zahvalno priznanje je dobil nadporočnik II.-37 črnovoj. bat. dr. iur. Josip Krevl. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil pred sovražnikom padli štabni narednik 26. dom. p. Anton Fifra.
—	Trije dragonci našega 5. dragon-skega polka ujeli 22 Rusov. Stražmoj-
ter Filip Fatur, desetnik Štefan Be-cher in dragonec Ivan Oberleithner 5. dragonskega polka so neki ruski oddelek 22 mož tako spretno napa.dli s strojno puško, da se je cel oddelek u-dal. Stražmojster Fatur je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo I. razreda, njegova tovariša pa s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda.
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil rez. poročnik 17. pp. Miroslav Schluga in poročnik 47. pp. Karel Men ner. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 8. trd. top. bat. Karel Srejc, poročnik 7. polj. top. p. Evgen Stein in stotnik 3. p. tir. lovcev, prideljen avtomobilnemu oddelku, Fr. Prettner.
—	Smrtna kosa. V Celju je umrl zobozdravnik dr. J. Riebl, star 71 let.— Umrla je v Celju gdčna. Georgina Hausmann.
—	Potne legitimacije. Vsak, kdor potuje iz Maribora proti jugu, se mora brezpogojno preskrbeti z legitimacijo, izdano po politični oblasti.
—	Izkaznice za pivo v Mariboru. Od 5. junija nadalje 'so v Mariboru uvedli izkaznice za pivo. Gostilničarji smejo točiti le polovico tiste množine piva, ki so jo iztočili prejšnji mesec.
ŠTAJARSKO
—	Zglaševanje črnovojnikov na Šta jerskem. Vsi čmovojniki letnikov 1865-
1872 so se morali zglasiti pri občini svojega bivališča in sicer letniki 1869. do 1874. do 18. junija, letniki 1865. do 1868. pa od 19. do najkasneje 23. junija. Kdor se'ni zglasil, bo strogo kaz-
novan.
—	Smrtna kosa. V Babincih pri Ljutomeru je umrla najstarejša oseba
v tamošnji župniji, gosp. Jožef Karba, oče župnika v Zrečah, star dobrih 93 let.
—	Odlikovanja. Vitežki križec Fr. Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil podpolkovnik Karel vitez Karnitschnigg. Naj-
£
Photo by American Press Association.
BILLY SUNDAY PRIPRAVLJEN, DA UDARI SATANA.
To je eden značilnih ustopov znanega "evangelista", ki je nedavno vzbujal versko navdušenje po vzhodnih mestih. V dan velike borbe za prvenstvo med Willardom in Johnsonom v Havani je Sunday "požiral" ali se kazal za fotografa v mimičnem boju s satanom. Sunday se je poprej dolgo let odlikoval na baseballskem polju.
J
— Na poti k soprogu smrtno ponesrečila. Iz Beljaka poročajo: Gospa Franke, soproga telovadnega učitelja, je hotela te dni obiskati svojega soproga, ki služi kot nadporočnik. Pri vožnji čez Podkoreno so se splašili konji in gospa se je smrtno ponesrečila. Njeno truplo so prepeljali v Kranjsko goro in od tam v Beljak.
—Št . Rupert je zopet poplavila voda dne 4. junija popoldan. Silen naliv je povzročil, da je Bistrica narasla tako kot še nikdar in preplavila polja in travnike in naredila silno škodo. Št. Rupert je izgledal kot Benetke. Voda je odnesla iz stanovanj in skladišč veliko vrednostnih reči.
PRIMORSKO.
Oglas goriških županstev. Goriški "Novi Čas" poroča: Za morebiten sovražen upad v našo deželo so izdala okoličanska županstva oglas na prebivalce, naj ise v tem slučaju vedejo napram sovražnikom mirno in dostojno. Nikdo ne sme napraviti kakega dejanja, ki spada samo pod vojaško oblast, ker bi sicer posledice bile grozne in uničujoče za vse prebivalstvo. Zatrdilo upamo sicer, da se sovražniku ne posreči udreti v naše kraje, a potrebno je, da se naši ljudje tudi v tem slučaju vedejo mirno in z brezmiselnimi dejanji ne škodujejo sebi in vsem svojim sovaščanom.
—	Istrski poslanci v Zagrebu. Vsled vojnih razmer v Primorju se nahajata že več dni istrska deželna poslanca prof. Haračič iz Lošinja in dr. Zuc-con iz Pulja. V Krapino pa je prišel drž. in dež. poslanec Vekoslav. Spinčič.
—	Na Primorskem so prenehali izhajati naslednji listi: "Primorec" v Gorici, "Piccolo" v Trstu, "Naša sloga" in "Giornaletto" v Pulju, "Pučki Prijatelj" v Pazinu ter "Unione Na zionale" v Poreču.
—	Rezervna bolnišnica v Ajdovšči ni. Tovarniški prostori predilnice
Ajdovščini so spremenjeni v rezerv bolnišnico Rdečega križa.
__ Mesto električne konjska poulič-
na železnica vozi zdaj vsled vojske v Trstu.
—	Nagla smrt vojaka v Ajdovščini. Dne 31. majnika zjutraj se je zgrudil nenadoma na tla zadet od kapi nek vojak in je kmalu izdihnil svojo dušo. Doma je iz Dunaja in zapušča ženo in tri osirotele otroke.
—	C. kr. goriško glavarstvo premeščeno začasno v Ajdovščino. Goriško okrajno glavarstvo se je preselilo začasno v Ajdovščino. Urad >se nahaja v hiši ajdovske hranilnice in posojilnice.
— Tobaka je zmanjkalo. Iz goriške Vipavske: Strah vojske in Italijanov je provzročil, da je jelo zelo primanjkovati tudi tobaka, ker je promet vsled vojske nekoliko oviran in je bila pretekli teden v Ajdovščini zaprta glavna trafika. Posebno "šnofarji" so z žalostjo v srcu gledali, kaj bo. Podjetnejši so hodili po tobak v Vipavo. Nekateri pa so jo sploh vsled tega žalostnega dejstva pobrali čez Kranjsko tja, kjer je tobak in ni slišati topov. Toda sedaj se je strah pred Italijani nekoliko polegel, trafika v Ajdovščini je zopet odprta in deluje s polnim parom. Počasi se bodo zopet povrnile normalne razmere.

HRVATSKO.
—	Simpatične manifestacije na Reki. Uradna "Hrvatska korespondenci-ja" poroča, da je prišlo povodom zavzetja Przemysla do impozantnih manifestacij rta Sušaku in na Reki ter da je prišlo tem povodom do pojavov sloge in pobratimstva med vsemi tremi na Reki živečimi narodnostmi. Sprevod se je pomikal pod reškimi, hrvatskimi in madjarskimi zastavami. Pod razvitimi zastavami je šla množica z Reke na Sušak, da pozdravi Sušačane. Pevalo in vsklikalo da se je italijanski, hrvatski in madjarski: Živela Hrvatska, živel Sušak in "Doli z Italijo". Sušačani da so odgovarjali: Živela Reka! Navdušenje da je bilo toliko, da so Rečani pograbili hrvatske zastave t»r pevali s Hrvati "Sokolsko koračnico", "Napred, napred Sokole" in naj novejšo bojno pesem: "Korak, korak za korakom!" Uradno glasilo hrvat ske vlade zaključuje: "Te manifestacije dokazujejo, da je nedavno dogodiv-ši se slučaj s hrvatsko zastavo na Reki s tem rešen!"
—	Zasedanje hrvaškega sabora. Zagreb, 14. junija. (Kor. urad.) Hrvaški sabor se je danes 'sešel h kratkemu zasedanju. Po prečitanju kraljevega re-skripta o sklicanju sabora so prebrali nadaljnji reskript, s katerim se sabor poziva, n^j izvoli regnikolarno deputa-cijo, da se poviša število v državni zbor poslanih poslancev. Vlada je predložila zakonske načrte glede začasnega proračuna do 31. decembra 1915 in glede enoletnega podaljšanja finančne nagodbe z Ogrsko. Predsednik se je v pozdravnem nagovoru spominjal vladarja in hrabre armade. (Velikansko odobravanje.) — Sabor je pooblastil predsednika, da odpošlje vda-nostni brzojavki Njegovemu Veličan-
stvu in vrhovnemu armadnemu poveljniku.
—	Internirali so v Šibeniku 70 laških državljanov.
—	Umrl je v Zagrebu mnogoletni urednik uradnega lista hrvatske vlade,
Narodne Novine", Milan Grlovič, star 63 let.
—	.Odlikovan je z bronasto svetinjo za zasluge za "Rdeči križ" na Sušaku sin uglednega slovenskega trgovca in tovarnarja 'sveč na Reki gospoda Josipa Jagodnika g. Albin Jagodnik, stud. iur.
—	Konfiskacija. Bosenska vlada je zaplenila ves imetek dr. Nikoli Sto-janoviču, odvetniku in bivšemu poslancu v Dolnji Tuzli, in sicer zaradi vele-izdaje.
—	Dalmatinski deželni odbor je svoj sedež iz Zadra premestil v Obsovac. Ondi se nahaja tudi grško-iztočni škof Brankovič.
Ne bom silil.
Pohorec se je spri s sinom, ki je ravnal nehvaležno. Mnogo let se nista več pogledala, in starec je zbolel, da ni bilo več upati zdravja. Mašnik se trudi na vso moč, da bi ju spravil pred očetovo smrtjo. Sin je bil že mehak, samo da se ni upal k očetu, dokler mu ni odpustil. Pri očetu pa je bilo zastonj vse prigovarjanje, sina ni hotel več videti. "Ali kako se upate pred božji stol," pravi mu duhovnik, "če se ne pomirite s sinom? Tako ne morete priti v nebesa!" — "Pa ne bom silil!" dejal je starec in umrl.

Dr. Richter's Pain Expeller
zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost člen-kor in mišic.
Pmvo zdravilo je v zavoju, knkoršnegu vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavoja ki ui zapečaten s An-hor Trade Mark.
25e in 50c vseh lekarnah ali pa pUite ponj naravnost na
Fiilitir
& Co. 74-80 Wash-ington Street New York.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedienic*
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodit na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. JULIJA 1915.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevski). f * Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
Toda siromak ga še vedno ni razumel; še bolj zmeden nego prej, se je «klonil, da pobere svojo rutico, staro, oguljeno, luknjičasto modro rutico, ki mu je bila padla izpod klobuka, in začel klicati psa, ki je ležal na tleh, ne da bi se ganil, in je očividno trdo spal, zakrivaje si gobec z obema šapama.
"Azorček!" je jeknil s tresočim se, Starčevskim glasom, "Azorček!"
Azorček se ni ganil.
"Azorček! Azorček!" je žalostno ponovil starec in podrezal psa s palico, toda pes je obležal kakor prej.
Palica mu je zdrknila iz rok. Sklonil se je spustil se na obe koleni in z obema rokama privzdignil Azorčku go-fcec. Ubogi Azorček! Bil je mrtev. Poginil je navsemlepem pri nogah svojega gospodarja, morda od starosti, morda pa tudi od gladu. Nekaj časa ga je gledal starec ves pobit, kakor bi ne mogel razumeti, da je Azorček že poginil; nato pa se je molče sklonil k svojemu bivšemu služabniku in tovarišu in pritisnil svoje bledo lice k njegovemu mrtvemu gobcu. Pretekla je minuta občega molčanja. Vsi smo bili ganjeni... Naposled se je revež vzravnal; ves bled je bil in drgetal, kakor bi ga pretresla ledena mrzlica.
"Dajte si ga napasati," je izpregovoril sočutni Miller, ki je hotel vsaj nekoliko potolažiti starca. ("Napasati" je pomenilo nabasati). "Isfrstno se ta napasati; Fetor Karlofič Krueger sna imenitno napasati šifali; Fetor Karlofič Krueger je mojstem f tem," je trdil Miller, dočim je pobral palico « tal in jo podal starcu.
"Res, jaz snam imenitno napasati," je skromno povzel gospod Krueger sam in stopil v ospredje.
Bil je dolg, suhljat in kreposten Nemec rdečih, kuštravih las in z naočniki na grbastem nosu.
"Ta, jas imam feliki talent sa to, jas snam isfrstno napasati fsaki šifal," je iznova potrdil gospod Krueger. "Sa-stonj fam napašem faš psiček," je pri-dodal, prevzet od velikodušne požrtvovalnosti.
"Ne, jas fam plačam sa to, ta ka napišete!", je na vse grlo vzkliknil A-dam Ivanovič Schultz in še bolj zardel nego prej; tudi njega se je zdaj lotila velikodušnost, ko je bil prej nehote provzročil vso to nesrečo. .
Starec pa, ki je poslušal to prigovarjanje, očividno ni razumel ničesar in že vedno je trepetal po vsem životu.
"Počak! Pijte en kosarček topri konjak!" je vzkliknil Miller, ko je videl, da hoče zagonetni gost oditi.
Prinesli so mu konjaka. Kakor stroj je starec prijel za kozarec, a njegove ustnice so drhtele; predno ga je prinesel do ust, je razlil polovico in ga postavil na podstavek nazaj, ne da bi jjokusil le kapljico. Nasmehnil se je s čudnim usmevom, ki se nikakor ni prilegal položaju in odšel naglih, negotovih korakov iz sobe, Azorčka pa je pustil na licu mesta. Osupnjena je stala vsa družba; zaslišalo se je več vzklikov.
"Schwerenot! Was futr eine Ge-schichte!" so govorili Nemci in debelo gledali drug drugega.
Jaz pa sem planil za starcem. Nekoliko korakov od slaščičarne, na desno od nje, je ozka in temna stranska ulica, obzidana z velikanskimi hišami. Nekaj mi je reklo, da se starec ni obrnil nikamor drugam nego sem. Druga biša na desni strani te ulice se je ravno zidala in je bila vsa obstavljena s trainovjem. Plot, ki jo je obdajal, se je raztezal malodane do srede ulice, tla ■ob njem pa so bila za mimogredoče pokrita z deskami. V temnem kotu med plotom in hišo sem dobil starca, sedel je na robu lesenega trotoarja, o-piral se s komolci ob kolena in se z obema rokama držal za glavo. Prise-dfl sem k njemu.
"Poslušajte me," sem izpregovoril, ker nisem vede! drugega, "nikarte tu-govati za Azorčkom. Pojdiva, pospremim vas domov; le pomirite se. Takoj pojdem po fiakarja. Kje stanujete?"
Starec nri ni odgovoril. Nisem vedel, kaj naj storim. Mimo ni bilo nikogar. Nenadoma pa me je začel prijemati za roko.
"Duši me!" je izpregovoril s hripa-vini, jedva slišnim glasom. "Duši!"
"Pojdiva k vam domov!" sem vzkliknil jaz, vstal in ga hotel s silo postaviti na noge. "Tam izpijete ča-šico čaja in ležete spat... Takoj pripeljem fiakarja. Zdravnika pokličem — znanca sva z nekim zdravnikom..."
Ne vem, kaj vse sem mu še govoril. Hotel je vstati, toda kakor hitro se je nekoliko dvignil, se je zopet zgrudil na tla in začel mrmrati z istim hrijia-vim, zamirajočim glasom nerazločne besede. Sklonil sem se bliže k njemu in prisluhnil.
"Na Va$»lijevem otoku," je hropel »tarec, "v šesti liniji—v še-sti li-niji...'
Umolknil je.
"Na Vasilijevem otoku prebivate? A potem niste krenili na pravo stran; tja vodi pot na levo, ne pa na desno. Takoj vas spravim domov..."
Starec se ni ganil. Prijel sem ga za roko, a padla je nazaj kakor mrtva. Ko sem mu pogledal v obraz in se ga dotaknil, je bil že — mrtev. Bilo mi je, kakor bi se vse to godilo z mano v sanjah.
To naključje me je stalo mnogo skrbi, med katerimi je minila moja mrzlica sama od sebe. Našlo se je starčevo stanovanje; bival pa ni na Vasilijevem otoku, kakor je rekel, temveč par korakov od kraja svoje smrti, v Klugenovi hiši, visoko gori pod streho, v petem nadstropju, v posebnem stanovanju, ki je obstajalo iz majhne prihodnice in velike, zelo nizke sobe s tremi, oknom podobnimi špranjami. Živel je v strašni bedi. Miza z dvema stoloma in starodaven, kakor kamen trd divan, iz katerega je na vseh koncih in krajih uhajala žima, — to je bila vsa oprava in še ta — gospodarjeva, kot se je pokazalo kasneje. Peč je bila očividno že dolgo nezakurjena; tudi sveče ni bilo najti. Zdaj sem resno prepričan, d asi je starec izmislil svoje obiske pri Millerju zategadelj, da je mogel sedeti pri luči in na gor-kem. Na mizi je stal prazen glinast vrč; poleg njega je ležala stara, trda kruhova skorja. Našla se ni niti ko-pejka denarja. Ravnotako tudi ni bilo perila, da bi ga bili preoblekli za pogreb; nekdo drugi je dal svojo srajco. Jasno je bilo, da ni mogel živeti tako popolnoma sam in da ga je gotovo kdo vsaj tuintam obiskoval. V miznici smo našli njegov potni list. Pokojnik je bil tujestranec, a ruski podložnik, Jeremija Smitt, strojnik, oseminse-demdeset let star Na mizi sta ležali dve knjigi: kratek zemljepis in "Novi zakon" v ruskem prevodu, vsepovsod podčrtan s svinčnikom in poln znamenj, napravljenih z nohtom. Ti dve knjigi sem spravil v svojo last. Iz-praševal sem hišnega gospodarja in druge stanovavce, a skoro nihče ni vede lničesar. Stanovavcev je v tej hiši vse polno, izvečine rokodelcev in Nemk, ki oddajajo stanovanje s hrano in postrežbo. Hišni nadzornik, tudi eden izmed "odličnih", mi ravnotako ni mogel povedati o svojem bivšem stanovavcu drugega, kakor to, da je bilo njegovo stanovanje po šest rubljev na mesec, da ga je imel pokojnik štiri mesece in da za zadnja dva ni plačal, tako da bi ga bilo treba spoditi iz stanovanja. Na mbje vprašanje, če ga ni kdo obiskoval, mi ni nihče mogel dati povoljnega odgovora. Hiša je velika in ljudi, ki prihajajo v takšno Noetovo barko, je toliko, da si vseh ne zapomniš. Hišnik, ki je služil v tej hiši pet let in bi mi bil najbrž lahko kaj pojasnil, je bil odšel štirinajst dni pred tem dogodkom v svoj domači kraj na obiske in pustil na svojem mestu strični-ka, mladega fanta, ki je poznal osebno komaj polovico prebivavcev. Ne vem prav, s čim se je končalo takrat vse to preiskovanje, toda konec je bil ta, da so starca pokopali. Vse te dni sem poleg drugih skrbi zahajal v šesto linijo Vasilijevega otoka in vsakokrat, kadar sem dospel tja, sem se nasmehnil sam nad seboj češ: "Kaj drugega morem videti v šesti liniji, nego vrsto hiš, kakršne so tudi drugod? A zakaj," sem mislil sam pri sebi, "je starec pred smrtjo govoril o šesti liniji in o Vasilijevskem otoku? Ali se mi ne blede?"
Ogledal sem si prazno Smiltovo stanovanje in začelo mi je ugajati. Vzel sem ga zase. Poglavitno je bilo to, da sem imel veliko sobo, četudi je bila zelo nizka, tako da sem se prve čase
enomer bal, da zadenem z glavo ob strop. Sicer pa sem se kmalu privadil. Za šest rubljev na mesec ni bilo mogoče dobiti boljše sobe. Mikala me je samostojnost; treba je bilo le še poskrbeti za postrežbo, kajti brez vsakršne postrežbe nisem mogel ostati. Za začetek mi je obljubil hišnik, da me ibišče vsaj po enkrat na dan, da mi opravi za najhujšo silo. In kdo ve, sem si mislil, če ne pride morda kdo vprašat za starca? A dasi je tekel že šesti dan po njegovi smrti, vendar še ni bilo nikogar.
DRUGO POGLAVJE.
Tiste čase, ravno pred letom dni, eni še sodeloval pri raznih listih in pisal članke, zatrdno prepričan, da se mi posreči spisati kaj velikega in lepega. Takrat sem se bavil z velikim romanom; konec pa je bil vseeno ta, da sem prišel v bolnišnico in bom — kakor se kaže — kmalu umrl. In ako kmalu umrem, čemu pravzaprav pišem te svoje spomine?
Nehote in neprenehoma se spominjam celega tega težkega, poslednjega leta svojega življenja. Vse to nameravam zdaj popisatj' zdi se mi, da bi od žalosti umrl, ako bi se ne bil lotil tega dela. Vsi ti vtiski preteklih dni me včasih bolnostno in mučno vznemirjajo. Pod peresom bodo postali mirnejši in celotnejši, manj podobni blodnjam iii strahovom. Tako se nii dozdeva. Koliko je vredna že sama mehanična stran pisanja! Kako pomirjuje in hladi, kako budi v meni prejšnje pisateljske navade in pretvarja moje spomine in bolne -anje v pravo pravcato delo! Da, to sem si do-
bro izmislil. Zapustim pa svoje zapiske zdravniku; če drugega ne, lahko oblepijo z njimi zimska okna, kadar jih bodo natikali.
Sicer pa ne vem, čemu sem pričel svojo povest v sredini. Ako že hočem popisati vse, je treba začeti od kraja. Začnimo torej od kraja! Dolga moja avtobiografija itak ne bo.
Rodil se nisem tukaj, temveč daleč odtod, v —ski guberniji. Menim, da so bili moji roditelji dobri, toda že v rani mladosti so me pustili samega na svetu; odrastel sem v hiši Nikolaja Sergejiča Ihmenjeva, veleposestnika manjše vrste, ki me je vzel iz usmiljenja k sebi. Otro.k ni imel razen edinke Nataše, ki je bila za tri leta mlajša od mene. Rastla sva z njo kakor brat in sestra. O ti moja mila mladost! Kako neumno je, ako mora človek tu-govati in žalovati za teboj v petindvajsetem letu življenja in se umiraje spominjati tebe edine z radostjo in hvaležnostjo! Takrat je sijalo na nebu tako jasno, tako nepetrograjsko soln-ce in tako živo in veselo sta utripali najini drobni srci. Takrat so bila vse-naokrog polja in gozdovi, ne pa kupi mrtvega kamenja, kakor sedaj. Kako čudapoln je bil vrt in park v Vasilijevskem kjer je bil Nikolaj Sergejevič za oskrbnika; v ta vrt sva se hodila z Natašo izprehajat, za vratom pa je bil velik, vlažen gozd, kjer sva midva, otroka, nekoč zablodila... O zlati, krasni čas! Življenje se je začenjalo razodevati, skrivnostno in vabljivo, in tako sladko se je bilo seznanjati z njim. Takrat je bilo, kakor da za vsakim grmom in za vsakim drevesom živi še nekdo drugi, ki je za naju skrivnosten in nepoznan; svet pravljic se je stap-ljal z resničnim; in kadar je včasih v globokih dolinah gostela večerna megla se s sivimi, vijugastimi lasmi lovila za grmovje, ki se je oprijemalo ka-menitih reber našega visokega brda, sva stala z Natašo na bregu, držala se za roke, zrla s plaho radovednostjo v globino in čakala, da pride nekdo k nama ali se nama odzove iz globine, od jarkovega dna, in se pokažejo do-jiljine bajke kot prava, čista resnica. Nekoč, že dolgo potem, sem o priliki omenil Nataši, kako sva dobila nekega dne otroški časopis in hitela z njim na vrt k ribnjakom, kjer je stala pod starim, gostim javorjem najina ljubljena zelena klopica, sedla nanjo in začela čitati čarobno pravljico o "Alfonzu in Dalindi". Še danes se ne morem spominjati te pravljice brez čudne ganjenosti v srcu in ko sem pred letom dni spomnil Natašo prvih dveh vrstic: "Alfonz, junak moje povesti, se je rodil na Portugalskem; don Ramiro, njegov oče" i. t. d., bi bil skoro zaplakal. To je bilo pač silno neumno videti in zato se je takrat tudi Nataša tako čudno nasmehnila mojemu navdušenju. A spomnila se je takoj in meni v tolažbo je sama začela buditi stare spomine. Beseda je dala besedo in čustva so obvladala tudi njo. Krasen je bil ta večer; prebrskala sva vso minulost, celo to, kako so me odpravljali v gu-bernijsko mesto v zavod — Bog nebeški, kako je plakala tistikrat! — in najino poslednje slovo, ko sem se za vselej ločil od Vasilijevskega. Takrat sem bil že dovršil zavod in sem odhajal v Petrograd, da se tam pripravim za vseučilišče. Star sem bil sedemnajst let, ona pa petnajst. Nataša pravi, da sem bil takrat tak neokreten dolgin, da me ni bilo mogoče gledati brez smeha* Ob uri ločitve sem jo odvede! vstran, da ji povem nekaj silno važnega; toda jezik mi je mahoma onemel in jc bil kakor zavezan. Spominjam se, da sem bil zelo vznemirjen. Najin razgovor se seveda ni posrečil. Jaz nisem vedel, kaj naj ji rečem, ona pa bi me bržkone ne bila razumela. Samo bridko sem se razjokal in se odpeljal naposled, ne da bi bil kaj povedal. Videla sva se zopet že dolgo časa potem v Petrogradu. To je bilo pred dvemi leti, ko je stari Ihmenjev prišel semkaj zaradi svoje pravde, jaz pa sem bil ravnokar p6vzpel do literata. TRETJE POGLAVJE. Nikolaj Sergcjič Ihmenjev je bil iz dobre, a že davno obubožane rodbine, mjčjibeejiz hISegliVen,c8vhs E. .,sdt. Vendar pa mu je ostalo po stariših z;i | poldrugo duš dobrega posestva. V svojem enaindvajsetem letu je oklenil, da gre k huzarjem. Vse je šlo po sreči, toda v desetem letu njegovega službovanja se je zgodilo, da je v enem sameri\ nesrečnem večeru zaigral vse svoje imetje. Vso tisto noč nf spal. Dru&i večer je zopet stopil k igralni mizi in postavil na karto svojeoa konja, poslednje, kar mu je ostalo. Karta je vzela, za njo druga in tretja in čez pol ure je priigral eno izmed svojih posestev nazaj, vasico Ilimenjevko, ki se je cenila po poslednjem štetju na petdeset duš. Nehal je igrati in takoj drugi dan je vložil prošnjo za odpust. Sto duš je bilo nepovračljivo izgubljenih. Čez dva meseca je bil vpOfkojen kot poročnik in se je vrnil v svojo vasico. Nikdar v življenju ni pozneje omenjal te svoje nesrečne igre in vzli? svoji občeznani dobrodušnosti '» se bil nedvomno skregal s tistim, ki bi bil začel govoriti o nji. Na kmetih se je pridno lotil gospodarstva in v starosti petintridesetih let se je oženil z revno plcmkinjo Ano Andiejevno Šuinilovo, ki ni imela prav nobene dote, pač pa se je izobrazila v gubernij-skem plemenitaškeiii zavodu pri francoski izseljenki Mont-Reveche, s čimer se je ponašala vse svoje življenje, dasi nikdar nihče ni mogel zaslediti, v čem je pravzaprav obstajala ta brazba. Nikolaj Sergejevič jc postal
izvrsten gospodar. Sosednji posestniki so se pri njem učili gospodarstva. Preteklo je nekoliko let, ko je nenadoma prišel na sosednje posestvo, selo Vasiljevsko, ,ki so ga cenili na devetsto duš, iz Petrograda njegov lastnik, knez Peter Aleksandrovič Valkovskij. Njegov prihod je napravil po vsej o-kolici dokaj mnogo vtiska. Knez ie bil še mlad mož, dasi že ne več v prvi mladosti; opravljal je visoko službo in imel odlične zveze, bil je lepe zunanjosti, premožen in povrhu še vdovec, kar je bilo za gospe in gospodične celega okraja posebno zanimivo. Pripovedovali so o sijajnem sprejemu, ki mu ga je v gubernijskem mestu pripravil guverner, s katerim si je bil nekoliko v sorodstvu, o tem, kako so vse dame "znorele od njegovih ljubeznji-vosti" itd. Z eno besedo, mož je bil eden izmed sijajnih zastopnikov višje petrograjske družbe, ki se prikazujejo v gubernijah le redkokdaj, kadar pa se prikažejo, bude največjo pozornost. Toda ljubeznivost ni bila kneževa lia-vada, vzlasti ne do tistih, ki jih ni potreboval in ki so se mu zdeli le majčkeno nižji od njega samega. Ni se mu zdelo vredno, da bi se seznanil s sosedi svojega posestva, kar mu je takoj pridobilo mnogo sovražnikov. In zato so se vsi nepopisno začudili, ko mu je prišlo nenadoma na um, da je obiskal Nikolaja Sergejeviča. Bil je pač eden izmed njegovih najbližjih sosedov. V hiši Ihmenjevih je knez napravil silen vtis; očaral je v prvem trenotku oba, posebno navdušena pa je bila zanj Ana Andrejevna. Čez malo časa je bil pri njiju že popolnoma domač; prihajal je dan za dnevom, vabil ju k sebi, delal dovtipe, pravil anekdote, igral na njunem slabem klavirju in prepeval. Ihmenjeva se nista mogla prečuditi, kako je mogoče, govoriti o tako milem in ljubeznivem človeku, da je ošaben, ohol in suh sebičnež, o čemer so na ves glas kričali vsi sosedje. Zdelo se je, da knezu zares ugaja pri-prosti, odkritosrčni, nesebični in pošteni Nikolaj Sergejevič. Kmalu pa se je razjasnilo vse. Knez je prišel v Vasiljevsko, da spodi svojega oskrbnika, razuzdanega Nemca, agronoma s precejšnjo samozavestjo, ki je bil obdarjen s poštenjaškosivimi lasmi, naočniki in grbastim nosom, a je navzlic tem vrlinam kradel brez sramu in ozirov in zmučil poleg tega nekaj kmetov do smrti. Ko so naposled zalotili in razkrinkali Ivana Karloviča pri novem lopovstvu, se je čutil zelo razžaljenega in govoril mnogo o nemški poštenosti, a je bil vkljub temu spoden in šs celo na malo neslaven način. Knezu je bilo treba oskrbnika in izbral si je Nikolaja Sergejeviča, ki je bil izvrsten gospodar in mož neomajne poštenosti, o čemer pač ni bilo mogoče dvomiti. Knez je menda jako želel, da bi se mu Nikolaj Sergejevič sam ponudil za oskrbnika; ker pa se ni to zgodilo, je napravil knez nekega krasnega jutra to ponudbo sam, v obliki čisto prijateljske in vdane prošnje. Iz-prva Ihmenjev ni bil pri volji; toda visoka plača je mikala Ano Andrejevno in podvojena ljubeznivost prositelja so odpravile vse ostale pomiselke. Knez je dosegel svoj cilj. Biti je moral dober poznavavec ljudi; v kratkem času svojega znanja z Jhmenjevim je spoznal z vso gotovostjo, da je Nikolaja Sergejeviča treba očarati s prijateljstvom in iskrenostjo in prikovati nase njegovo srce, kajti denar sam bi brez tega malo pomogel. Treba mu je bilo oskrbnika, kateremu bi mogel slepo in za vse čžse zaupati, tako da bi sploh ne hodil več v Vasiljevsko, kar je v resnici nameraval. Čar, s katerim je obdal Ihmenjeva, je bil tako mogočen, da jc ha zares verjel njegovemu prijateljstvu. Nikolaj Sergejevič je spadal med tiste predbbre in naivnoromantič-ne ljudi, ki se tako krasno podajajo naši Rusiji, naj govore o njih kar hočejo, in ki se posvečajo človeku, ki so ga vzljubili, — včasih bogsigavedi zakaj— z vso dušo ter raztezajo svojo vdanost tuintam do smešnosti.
(Dalje prili.)
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu se tem potom naznanja, da je bil dne 12. maja 1915 izvoljen za predsednika naše družbe g.
Michael Kochevar
veleposestnik in trgovec v Jolietu.
SLOVENIAN LIQUOR COMPANY
MATH. STEFAN1CH, tajnik.
JOLIET, ILL.
JOUET, IIX«
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS-
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
•gostilničar
VINO, ŽGANJE IN 8M0DKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
STENSKI PAPI«
Velika zaloga vsakovrstnih barv, o'^ in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje stens
papirja po nizkih cenah.

C hi. Phone 376. %M N- W'
120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556
POZOR ROJAKINJE!
me-
Ali veste, kje je dobiti najboljše i? Gotovo! V u»esB
so po najnižji ceni
J. & A. Pasdertt
in Prek3'
se dobijo najboljše sveže y ^ jene klobase in najokusnejse ^ Vse po najnižji ceni. Pridite t°r 1 poskusite naše meso.
ežba
Nizke cene in dobra P°str' naše geslo.
' J]SiS ^
Ne pozabite torej obiskat'a v0ga-
našej mesnici in groceriji n { lu Broadway and Granite
Chic. Phone 2768. N. W.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
TT*	Y . TT*
mSA jaHjrJLi Mja
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., JO«
Ota telefon 405
m n<
V( Vc ne Ai k« .Ve te; vo do
nji
cei fre
Tli
kr,
naj re-soj n«, so na inn
1
let
"ys
čire Ovc
mil
nav skr; <k, stv( kor ni ;
K von rusl
N ral, Prvi
juHiafr
in i t«di verc
fffc, h
K
T,
Oty