Št. 29 (1823) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek,
19.	julija 1984
Cena: 20 din
13. februarja 1975 bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU.ISSN 0416-2242
Rešitve za izgubarje opredeliti do konca leta — V IMV ponovno pretehtati sanacijo
LJUBLJANA — Lani je v Sloveniji 246 gospodarskih organizacij združenega dela končalo poslovanje z izgubo. 147 organizacij je lansko izgubo pokrilo že ob zaključnem računu, 99organizacij pa je izkazalo 8.662 milijonov nekrite izgube. 1. julija letos je izkazovalo nekrite izgube le še 13 organizacij združenega dela, med njimi tudi veliki dolenjski izgubar IMV in rudnik nekovin Blanca.
Obseg in žarišča izgub resno ogrožajo nadaljnji tehnološki in družbenoekonomski razvoj slovenskega gospodarstva, zato so delegati zbora združenega dela skupščine SR Slovenije po obravnavi poročila o obsegu, vzrokih in načinu pokrivanja izgub prejšnji teden sprejeli sklep, v katerem predvsem zahtevajo, da se že nekaj let znana žarišča izgub razčistijo in da se opredelijo rešitve najkasneje do konca junija prihodnjega leta.
Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubami in imajo nekrite izgube iz lanskega leta ter po letošnjih periodičnih obračunih, morajo ponovno pretehtati svoje sanacijske programe in jih po potrebi spremeniti in ukladiti z materialnimi možnostmi. V najkrajšem času morajo pokriti nekrite izgube iz leta 1983, pri tempa morajo zagotavljati potrebna sred-za pokrivanje izgub tudi organizacije združenega dela, ki so z združevanjem sredstev reprodukcijsko, dohodkovno in poslovno povezane z njimi.
Za IMV je v sklepu zbora zd-
nije izrecno rečeno, naf Jroslovod-ni in strokovni delavci te organizacije in samoupravni organi vložijo večje napore za odpravljanje notranjih vzrokov izgub .in ponovno celovito ter podrobno ocenijo vzroke za nastale izgube. S sodelovanjem poslovne skupnosti slovenske avtomobilske industrije. Gospodarske zbornice Slovenije, z drugimi znanstvenimi in finančnimi institucijami ter s svojimi kooperanti morajo temeljito oceniti celoten koncept sanacije IMV in ga najkasneje do konca tega leta predložiti v obravnavo in sprejem delavcem IMV ter drugih organizacij združenega dela in finančnim organizacijam, ki bodo združevali sredstva za uresničevanje programa. V odpravljanje izgube in njihovo sanacijo naj bi se bolj kot doslej vključile vse dohodkovno organizacijsko in poslovno povezane organizacije in tudi druge zainteresirane organizacije in skupnosti ter občinski skladi skupnih rezerv tistih družbenopolitičnih skupnosti, kjer so temeljne organizacije združenega dela IMV.
C
KMETIJSTVO PRVA — „VIOLINA” BREŽIŠKEGA GOSPODARSTVA — Več kot petina prebivalcev brežiške občine si služi kruh s kmetijstvom, v kooperacijskih odnosih pa je skoraj 70 odst. kmetov. Ob dejstvu, da je dobra polovica zemljišč primerna za kmetijsko pridelavo, je tudi gosta, predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja in predsednika slovenskega komiteja za kmetijstvo Milana Kneževiča, na obisku v brežiški občini najbolj zanimalo, kako si Brežičani prizadevajo izrabiti komparativne prednosti. Na sliki: pred žitnimi silosi, kamor bodo letos prvič spravili pšenično žetev. (Foto: P. Perc)
BREŽICE — „Ne moremo več parcialno reševati posameznih vprašanj, niti ne moremo t< administrativnimi ukrepi doseči izvajanje ekonomskih zakonitosti. Sploh pa ne moremo nobenega vprašanja z administriranjem rešiti pri delitvi,” je med drugim poudaril po celodnevnem obisku v brežiški občini predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj.
V spremstvu predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo Milana Kneževiča je Dušan Šinigoj obiskal Slovin in Agrario ter si ogledal ta čas največje kmetijske objekte na Slovenskem: žitne silose z zmogljivostjo 30.000’fon '(kamor bodo prvič spravili ruženega dela skupščine SR Šlove^ * * zrJetoiu^josieiev pšenice), hleve .ga 2.400
govedi na Globokem in pokrite rastli-
njake na petih hektarih na Čatežu.
Pogled na obnovljene vinograde po predlanski ujmi na Bizeljskem je oba
predsednika navdal z neprikritim zadovoljstvom, zato sta se ‘zahvalila Slovinu, družbenopolitični skupnosti in vsem, predvsem še Posavcem, ki so sodelovali v solidarnostni akciji za odpravo posledic uničevalne toče.
Z ustrezno organiziranostjo zadružništva in večjo strokovnostjo bo nujno poceniti kmetijsko pridelavo. Več bodo morali Brežičani storiti zlasti za pridobitev novih zemljišč. Zaenkrat meliorirajo 460 hektarov površin, ob
Opozorila se ostrijo
Medobčinski svet SZDL za Posavje: delavci morajo biti sproti seznanjeni z vsem, zlasti s poslovanjem
A
Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj v brežiški občini — Pozornost predvsem razvojnim možnostim kmetijstva
izgradnji spodnjesavske verige hidroelektrarn pa že razmišljajo, kako bi nadomestili od 600 do 700 ha zemlje, ki jo bo zalila Sava. Največ možnosti za to omogočata Obsotelje in Krško polje.
Če se bodo pridobivanja novih zemljišč lotili s podobno vnemo, kot obnove Bizeljskih vinogradov, nihče ne dvomi, da ne bi brežiško kmetijstvo zmoglo tudi tako velikega zalogaja, seveda ob pomoči širše družbene skupnosti. Posavju se zares obeta, da poslane za Prekmurjem in Vipavsko dolino tretji slovenski pridelovalec hrane in s tem pripomore sc k več kot 80 odstotni samooskrbi Slovenije s hrano.
P. PERC
— s---------------------------
PREDSTAVILI NOVE PRIKOLICE
PORTOROŽ —- Adria Caravan. delovna organizacija novomeške IMV, je minuli teden vtem kraju slovenskega Primorja predstavila novinarjem iz dvanajstih evropskih držav svoje nove počitniške prikolice. Gre za prikolice, ki bodo prišle na trg leta 1985, že letps pa jih bodo izdelali kakih 2000 za najrazličnejše sejme in reklamne akcijo. Nove prikolice so sodobno oblikovane, lažje in bolj .stabilne na cesti.
VAREN PRENOS SREDSTEV
BREŽICE — Mercator-Agroko-mbinat Krško je naslovil na medobčinsko gospodarsko zbornico Posavja pobudo, da bi pripravila posvet, kjer bi kritično spregovorili o odnosu do prenosa združenih sredstev. Ob plačilnih dneh in drugih konicah, kot je izplačilo odkupljenih pridelkov iz organizirane individualne proizvodnje in ob dnevni uporabi nočnega trezorja verjetno marsikdaj ifl najbolj smotrno, poceni in naposled tudi varno poskrbljeno za prenos družbenih sredstev iz blagajn na službo družbenega knjigovodstva in .obratno. O tem bodo spregovorili na jutrišnjem posvetu organizacij združenega dela, SDK UNZ na odboru za trgovino MGZ Posavja.
SEVNICA — Ob oceni družbenopolitične aktivnosti in razmer pri izvajanju gospodarske stabilizacije v Posavju so minuli petek na seji medobčinskega sveta SZDL pokazali s polnim imenom na kolektive, kjer se zatika, in posvarili pred resnimi časi, ki še prihajajo.
V brežiški občini je kolektiv, kjer še vedno ne vedo, pri čem so, zlasti tozd IM V, s poslovanjem niso zadovoljni v dobovskem Trimu, zatika se pri proizvodnji kmetijske mehanizacije SCT v Brežicah. V Krškem so za mizarstvo Bor prvotno zavrnili sanacijski program, težave imajo tudi v drugem Novolesovem tozdu Lipa. V sevniški občini še ni rešeno glede blanškega rudnika. Občutno, izgubo ima še
vedno tukajšnja zdravstvena skupnost.
Sekretar medobčinskega sveta ZK Valentin Dvojmoč je opozoril na resne čase, ki nas še čakajo v prihodnjih letih, ko bomo morali pričeti vračati glavnice tujih posojil. Zavzel se je za realne prikaze poslovanja ob polletnem poslovanju. Za slednje v posavski izpostavi SDK menijo, da je bilo boljše kot ob prvem četrtletju.
Na seji so opozorili na precejšnje kadrovske probleme posebno v ma-pjših kolektivih. Posavsko društvo ekonomistov ima v programu marsikaj, kar lahko imenujejo kot povsem praktično pomoč. Delo podobnih strokovnih društev naj poenoti zbornica.
Sedaj tudi povsem odločni ukrepi države, ko bodo pod udarom osebni dohodki izgubarjev in nelikvidnih kolektivov, niso šala. Ne sme ostati zgolj pri živčnem telefoniranju odgovornih okrog plačilnih dni, da bi se zavarovali pred najhujšim. O poslovanju morajo biti delavci. sproti na tekočem, saj se jim sicer utegne ta neobveščenost poznati na žepu, takrat pa bo prepozno.
ALFRED ŽELEZNIK
Vlak zapeljal v smrt
Ob do zdaj najhujši železniški nesreči v SRS
Bodo JI življenj, k i so ugasnilo v soboto v potniškem vlaku številka 602. namenjenih i: Beograda v Pulj. k o so se kazalci na uri železniške postaje t' Divači pomaknili na 10 minul čez šesto, pripisali zgolj 36-letnemu strojevodji I rancu I'odopivcu? Najbolj neposrednega krivca doslej najhujše železniške nesreče v Sloveniji namreč imamo, pravimo mu tudi človeški ja k tor. Sodili mu bomo in ga obsodili, pravici bo zadoščeno.
M izgubljenih življenj pa zahteva tudi drugačno razmišljanje. Peter Toš. predsednik republiškega komiteja za delo. hkrati pa tudi v soboto ustanovljene komisije za oceno varnosti prometa na slovenskih železnicah, je po nesreči dejal približno takole:
.. I etn. da so v zadnjem času nezgode na naših tirih vse pogostejše, vendar po mojem trdnem prepričanju ne toliko zaradi nizkih plač in slabe tehnične varnosti prometa, to je pač posledica neustrezne cenovne politike železničarjev, pač pa zaradi izrazilo slabe kadrovske sestave zaposlenih. Nekdaj je imel železniški poklic »’ naši republiki tradicijo, prenašal seje iz roda v rod. ne glede na nizke ali visoke plače je bilo delo vedno vestno opravljeno. Zato tudi takšnih nesrečah slabših telmičnovarnostnih napravah ni bilo. Danes železničarji navzlic ponujenemu brezplačnemu šolanju za strojevodje ne morejo do potrebnih kadrov."
Je to razlog, tla je mora! hiti liane Vodopivec do trenutka grozljivega poka v službi polnih 14 ur. da seje v Dostojni zaman oziral za zamenjavo in da sije potem dremež, ki gaje naposled le premagal, odganjal s kajenjem.' Odgovoren za zagotovitev varnega prevoza pač ne more hiti le strojevodja, še posebej, če de/a utrujen in čezmerno. Poiščimo torej tudi druge in jih vprašajmo za odgovornost!
Resda enaintridesetih življenj ne bo obudil nihče več. zalo pa rešimo tista, ki lahko jutri pridejo na vrsto.
B. BUD.IA
I
L
I TALIJANSKI SINDIKALIS TI — Člane skupne delegacije italijanskih sindikalnih organizacij so pozdravili tudi v novomeški Krki, ki sojo obiskali drugi dan bivanja v Sloveniji. (Foto: MiM)
Skupna delegacija italijanskih sindikalnih organizacij obiskala Slovenijo — Dva dni na Dolenjskem
NOVO MESTO — Napovabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se je v naši republiki, predvsem pa na Dolenjskem, dva dni mudila delegacija sindikalne federacije iz Furlanije — Julijske krajine, v kateri so bili predstavniki vseh treh italijanskih sindi-
NA FORMI VIVI ŠTIRJE KIPARJI
KOSTANJEVICA — Tu sc je minulo nedeljo začel tradicionalni mednarodni kiparski simpozij. Letošnja Forma viva je okrnjena, saj bodo do konca avgusta, ko bo simpozij končan, ustvarjali le štirje umetniki: Boško Kučanski in Boris Zaplatil i/ Jugoslavije, Heiner Richter iz Švice in Shigcto Matsuda iz. Japonske. Do zdaj jev Kostanjevici kiparilo 119 avtorjev iz vsega sveta in ustvarilo nad 120 del za galerijo na prostem.
POLETJE NA OBROKE? — Včasih kaže, da se hoče letošnja podaljšana deževna in hladna pomlad kar prevesiti v jesen. Od vseh še najbolj negodujejo vinogradniki, saj je cvetenje vinske trte zamudilo za cel mesec, ..vinski patron” Martin pa bo po vsej verjetnosti moral 11. novembra na vinski krst prinesti tudi sladkor. Na sliki: minuli teden je bilo na Dolenjskem vendarle nekaj vročih dni. Mnogi, ki so zaradi bonov in plitkega žepa prikrajšani za dopust na morju, so si izbrali kar kopanje v Šmarjeških (na sliki) in Dolenjskih Toplicah. (Foto: Janez Pavlin)
Kombajnska ura po Sloveniji v glavnem enaka
METLIKA — Ljudi v metliški občini je močno vznemirila vest, ki so jo prebrali v dnevnem časopisju in iz katere so lahko izračunali, da bo na Primorskem kombanjska ura še enkrat cenejša kot v Beli krajini. O tem je bil govor celo na zadnji seji občinskega komiteja ZK, kjer je eden od članov tega foruma na hitro, izračunal, da bodo v metliški občini za delo 17 kombajnov dali (vrednostno) okoli 300 ton pšenice, kar znese skoraj obveznost metliške občine v letošnjem letu, če bi jim želi primorski kombajni, pa naj bi za plačilo dali še enkrat manj. Prvi po-
datek vsekakor drži, vendar so vesli o poceni kombajniranju na Primorskem po zagotovilih odgovornih ljudi v metliški Kmetijski zadrugi netočne in bo cena po vsej Sloycniji v glavnem enotna.
Tako bo kombajnska ura za kombajne z delovno širino 3,20 m z , vezanjem okoli 6.000 dinarjev, brez vezanja pa 4.800 din. Kilogram vrvice za vezanje stanc 500 dinarjev, za hektar pa je potrebujejo 2 kg.
Kombajnska ura za kombajne z manjšo delovno širino pa bo v metliški občini z vezanjem 5.100dinarjev, brez vezanja pa okoli 4.200din. In te
cene so, zatrjujejo v Metliki med nižjimi v Sloveniji.
Večji kombajn požanjc en hektar v 80 minutah, se pravi, da znesejo stroški z vezanjem 8.000 dinarjev na hektar, povprečni pridelek pa bo, računajo, okoli 4.000 kg pšenice na hektar. Odkupna cena naj bi bila 28 do 30 dinarjev za kilogram, se pravi, da bo pšenica z enega hektarja vredna 120 tisočakov in za kombajni-ranje ne bo treba lastniku odšteti niti desetine' te vrednosti.
Žetev pa naj bi v metliški občini končali konec tega ledna.
A. B.
kalnih organizacij (CGIL, CISL in UIL), s katerimi slovenski sindikati že več let uspešno sodelujejo.
Prvi dan obiska, v sredo, 11. julija, je skupno delegacijo sprejel predsednik RS ZSS Marjan Orožep s sodelavci in se s člani delegacije pogovoril o sedanjih družbenoekonomskih razmerah pri nas tero nalogah slovenskih sindikatov pri uresničevanju ekonomske stabilizacije, nato pa so govorili o nalogah slovenskih in italijanskih sindikatov pri uresničevanju nekaterih vprašanj, povezanih z osimskimi sporazumi. Po razgovorih je delegacija odpotovala v Dolenjske Toplice tn nato v Kočevski rog, k jer so si ogledali Bazo 2(). V Metliki so si ogledali Vinsko klet, se pogovorili s predstavniki OS ZSS Metlika in za konec dneva obiskali Suhor, kjer je bila med vojno ustanovljena italijanska brigada Fontanot.
Drugi dan Obiska so si člani delegacije ogledali novomeško tovarno zdravil Krka, se pogovorili s predstavniki in vodstvom sindikata, nato pa so obiskali samostan Pleterje in Kostanjevico.
DRAŽJE KATRCE
NOVO MESTO — Novomeška IMV je pred kratkim popravila cene svojim katrcam. J ako stane R4 G TL, postavljen na cesto, nekaj manj kot 540.000'din (nova tovarniška cena je namreč 430.000 din). R4 TL, ki jc do zdaj kupca veljal nekaj nad 390.000 din, pa bo (brez davkov) poslej 400.000 din. Katrcc so s cenami tako prehitele slocnkc Crvenc zastave.
Bo deloma jasno in toplo. V popoldanskem času bodo krajevne plohe ali nevihte.
Dobra informacija vrne zaupanje
MS ZS Posavja o sanaciji IMV Novo mesto in Rudnika nekovin Blanca
r
Rudi Pintar: 31 let je vodil hotel Metropol.
Vsakemu gostu je izkazal pozornost
Rudi Pintar, direktor hotela Metropol, je odšel v pokoj
NOVO MESTO — Med petimi delavci, ki so ob častitljivem jubileju 30-letnice .Gorjancev" iz-pregli v tem podjetju, je bil tudi dolgoletni direktor hotela Metropol Rudi Pintar, ki je na tem delovnem mestu vztrajal natanko 31 let. 4 mesece in 15 dni. Med direktorji v držjvnil} gostinskih podjetjih mu je težko najti enakega. saj je bil Rudi eden tistih, ki seje ves ta čas popolnoma predal ..birtovanju”.
Ob vsakem času je prijel za vsako delo. Pogosto so ga naporne delovne dolžnosti na delovnem mestu zadržale do poznih večernih in celo jutranjih ur. Vsak gost, ki si je želel prijaznosti in zanimivega sogovornika, ga je v Rudiju zagotovo našel. Mimo njegove roke. prijaznega pogleda in poklona ni šel tako rekoč noben gost. Bil je gostinec .stare šole" in mnogi so to znali ceniti.
..Gostinec mora biti neke vrste psiholog. Imeti mora pravilen pristop do gosta. Zavedati se mora, da ima ta vedno prav. Strpen moraš biti do vseh, do pijanih in treznih, do veselih in žalostnih, skratka, dober gostinec sc mora zavedati, da je on zaradi gosta in ne obratno", je skromno ocenil svoj gostinski jaz, Rudi Pintar. Zadovoljen med svojimi delavci, sodelavci in prijatelji ter gosti je tako prebil ves čas. več let se je odrekal dopustu in tudi časa za družino ni bilo na pretek. Velikokrat sta gi otroka poiskala kar na delovnem mestu, saj ga ta dan sieer niti ne bi videla.
Rudi je prišel v Metropol iz Šmarjeških Toplic. Bil je mlad lant, preizkušen partizan, predan delu za domovino, a težak invalid. Mesec dni pred koncem vojne je bil kot šef obveščevalnega centra v XII. brigadi pri Žužemberku hudo ranjen v obe nogi.
Invalidnosi ga ni ovirala pri načrtih. Takoj so pričeli obnavljati stari hotel in tako je bilo vsa naslednja leta. Pod njegovim vodstvom so v Metropolit prišli do sodobno urejenih hotelskih zmogljivosti, ki lahko zadovoljijoše tako zahtevne domače in tuje goste. Tedaj, ko.je prišel ..k hiši", je bilo 11 milijonov prometa, danes pa je plan 11 starih milijard.
Za svoje delo je pre jel vrsto zasluženih priznanj: red hrabrosti, red bralstva in enotnosti III. reda. red dela s srebrnim vencem, priznanje OF, red dela z zlatim vencem in vrsto odlikovanj s področja gostinstva.
J. PAVLIN
3. IZSELJENSKI PIKNIK
KOČEVJE — V nedeljo. 15.julija, je bil v Dolgi vasi pri Kočevju 3. izseljenski piknik na Kočevskem, ki ga je organizirala Slovenska izseljenska matica-podružnica Kočevje. Bilo je to prijetno srečanje z našimi zdomci in izseljenci ob kulturno—zabavnem programu in bogatem srečelovu.
Prireditev seje začela s pozdravnima govoroma predsednika občinske skupščine Kočevje Jožeta Novaka in predstavnika LIK Kočevje Janeza Koširja. Nato so v kulturnozabavnem programu nastopili Delavska godba Kočevje, ansambel Kočevski medvedi, nekoliko okrnjen željnski nonet R(Xi, folklorni skupini iz Dolenje vasi in Željn, ritmična skupina AEROBIKA Kočevje in harmonikarja brata Veble.
A. 1
prostih sobotah in vključevanjem režijeev že precej storili, toda notra-
SEVNICA — ..Informacija je prispevala, da bomo lahko nosilci resnice
0 IMV. Moralno podporo pa je potrebno spremeniti v konkretno pomoč posavskega združenega dela, pri čemer ne bi smeli prezreti možnosti za tehnološko povezovanje,''je sklenil skoraj triurno razpravo o informaciji o naporih in aktivnosti delavcev novomeške IMV pri izvajanju sanacijskega programa na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov Posavja njegov predsednik Drago Stcrban.
Predsedniku kolektivnega poslovodnega organa IMV Janezu Roške-rju so vsi izrekali priznanje za zares izčrpno in odkrito pojasnjevanje tudr najbolj občutljivih vprašanj, hkrati pa poudarjali, da so učinki možni le v celoviti sanaciji. Torej tudi brežiške temeljne organizacije. Tovarna avtomobilskih prikolic, kjer delavci zahtevajo resnično prikazovanje stanja. S pisno informacijo in rednim obveščanjem ob periodičnih ter zaključnem' računu naj bi dosegli tolikanj poudarjeno neustrezno obveščenost o dejanskem položaju tozda.
1 oda ker delitvene bilance niso dokončne niti med samimi delovnimi organizacijami, znotraj sozda, ni stvarno pričakovanje da bi v zelo kratkem prišli do tako natančnih po-
MS ZSS Posavje sc je zadržal tudi pri usodi blanškega rudnika nekovin in menil, naj bi skušali dograditi sanacijski program, da bi pridobili tudi sovlagatelje za nadaljnji program steklarskih peskov.
Predlagali so, naj sevniški izvršni svet vpraša republiškega, na osnovi kakšnih informacij je lahko republiški sekretar za finance Rudi Šepič na zadnji seji zbora združenega dela slovenske skupščine izjavil, da je tudi Rudnik nekovin Blanca zrel za stečaj.
datkov, čeprav so še tako upravičeni.
IMV potrebuje še več strokovnjakov, ki bi zmogli še večje napore ob samoupravni in proizvodno-tehnolo-ški preobrazbi. Vsako odlašanje programa IMV I in drugih sanacijsko-razvojnih nalog, kar naj bi uresničili z. naložbami, lahko pomeni hudo nevarnost. Delavci IMV so z delom ob
njih rezerv je še ogromno. Sredstva rezerv posavskega združenega dela so zvečine že angažirana za kritje posavskih zgubarjev, ker je tokratna informacija malce zapoznela. MS ZSS je dal pobudo občinskim izvršnim svetom v Brežicah. Krškem in Sevnici, da nadaljujejo akcijo, ki računa na solidarnost delavcev Posavja.
Zaostajajo za republiko
Stabilizacijskih nalog v kočevski občini še ne jemljejo dovolj resno — Delavci vedo premalo
KOČEVJE —-.Sprejetih stabilizacijskih programov v kočevski občini ne uresničujejo, še posebno pa je zaskrbljujoče, da kočevska občina pri skoraj vseh kazalcih gospodarske rasti zaostaja za povprečjem Slovenije.
To je med drugim ugotovila komisija za pripravo in spremljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini, o tem pa so te dni razpravljali zbori občinske skupščine, vodstva družbeno- političnih organizacij in drugi.
Izvoz blaga (pa tudi uvoz) se je letos zmanjšal. Tudi sestav Investicij je v občini v primerjavi z republiko neugoden. Tako je bilo v prvih štirih mesecih letos razmerje med investicijami v gospodarstvo, negospodarstvo in stanovanjsko izgradnjo 51:38:11. v republiki pa 69:12:19.
Kočevsko gospodarstvo se srečuje s težavami. Podobno je drugod, vendar dosegajo tam boljše rezultate. Ker Kočevsko gospodarstvo nazaduje, se to pozna pri osebni, skupni in splošni porabi.
Ugotovljeno je bilo. da lesna industrija in kmeti jstvo dosegata pomembne rezultate, vendar hkrati nekatere naloge uresničujeta prepočasi ali pa jih sploh ne (lesarstvo), ob tem pa tudi ni dobrih srednjeročnih in dolgoročnih načrtov (kmetijstvo).
Upanje za nelikvidne
V sevniški občini predlagajo sistem medsebojnega posojanja prostih likvidnih sredstev
SEVNICA — Ukrepi, ki izgubarjem in nelikvidnim kolektivom omejujejo izplačevanje normalnih osebnih dohodkov, utegnejo huje prizadeti, kot je kdo sprva pričakoval. Še posebno težak udarec lahko doleti izgubarje, da bi v skrajnem primeru ostali celo povsem praznih žepov!
V sevniški občini tako hudih »bolnikov”, ki bi jim grozila izguba vsega, bržkone ni. če izvzamemo rudnik na Blanci, kjer je položaj dokaj kritičen. Vendar je v tem rudniku malo zaposlenih, zato bi bile posledice manj boleče, če bi se mu kaj pripetilo, kot v kakšnem večjem kolektivu.
Zelo resno stanje povzroča nelikvidnost, k i je postala že skoraj nacionalni pojav. Nekako javna skrivnost je. da si delovne organizacije slovenskega gospodarstva medsebojno dolgujejo toliko denarja, kolikor je znašala njihova lanska amortizacija.
Ob takenkstanju si ne kaže delati utvar. češ da bo moč težave že kako prebroditi. Kdor misli, da bi šlo brez korenitih ukrepov in sprememb, se namreč hudo moti. V tem smislu je te-
kla tudi razprava na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL v Sevnici.
Predsednik sevniškega izvršnega sveta Janko Rebernik je na omenjeni seji povedal, da je dal izvršni svet pobudo, naj bi v občini vzpostavili sistem medsebojnega posojanja prostih likvidnih sredstev. S tem načinom reševanja nelikvidnih iz zagat bi kolektivom precej zmanjšali skrbi. Sicer pa zadeva ni nova.
V velikih sozdih poteka taka medsebojna pomoč prek tako imenovanih internih bank. Razumljivo je. da sistem medsebojne posojc prostih likvidnih sredstev lahko uspešno poteka le ob strogem spoštovanju pravil ..igre". Pomeni, da veljajo pri tem finančna disciplina, odgovornost in zaupanje.
1 ak sistem so letos v sevniški občini že preizkusili, čeprav samo v „eni hiši", namreč pri sisih. Občasno pomoč je potrebovala zlasti zdravstvena skupnost, nekoliko manj pa tudi izobraževalna skupnost.
A. Ž.
Za Mas je ocenjeno, da je v zelo težkem položaju in da je njegov proizvodni program vprašljiv. V Itasu pa, nasprotno, menijo, da je njihov proizvodni program dober in da so krivde za njihove težave predvsem zunanje. V večjih ali manjših težavah.so še pri Zidarju, Tekstilani, Komunali, uspešni pa sta med drugim omenjeni delovni organizaciji Oprema in Melamin.
V razpravah sb ugotovili, da sodelavci še malo ali nič seznanjeni s položajem svoje delovne organizacije. Obveščanje je treba izboljšati, saj pride lahko v nasprotnem pri takih težavah, kot so v kočevski občini, tudi do neljubih zapletov.
J. PRIMC
Borci praznujejo
Svečanosti ob dnevu borca in dnevu vstaje
RIBNICA — Julija je bilo in še bo v ribniški občini več borčevskih prireditev in akcij. Najprej so 3. julija obiskali bolne člane Zveze združenj borcev predsednik občinske skupščine Stanko Rus, predsednik izvršnega sveta Eranc Lapajne in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Vinko Kersnič.
Na dan borca, 4. julija, je odpotovalo 16 udeležencev pohoda 14. divizije na Štajersko, na proslavo v Maribor. Nekaterim pohodnikom bolezen ni dopuščala, da bi se udeležili te jubilejne svečanosti.
4. julija je bil sprejem borcev jubilantov, ki so letos dopolnili 80, 70 ali 60 let. Spre jem je bil pri Francetovi jami. na njem pa je govoril podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Ribnica Frane Zbačnik.
V nedeljo. 22. julija, na dan vstaje slovenskega ljudstva, bodo odbor aktivistov OF Barje-Kolpa ter krajevni organizaciji ZZB NOV Draga in Loški potok pripravili odkritje spominskega obeležja. Svečanost bo ob 10. uri med Drago in Loškim potokom, k jer je bil leta 1943 sestanek aktivistov OF.
J. P.
ŽIVAHNO NA CESTI
TREBELNO — V tej krajevni skupnosti bodo letos spet /natno izboljšali cestno mrežo. Poteka prva laza posodabljanja ceste čez Češnjice in Ornuško vas ter drugo faza od Španovega mostu do Mirne vasi. Veliko dela opravljajo krajani sami. pričakujejo tudi pomoč JLA. Po teh delih bosta imela boljšo pot šolskfr in delavski avtobus.
Turizem ni domena enega samega
Tako so prepričani v tozdu Gostinstvo Bela krajina, ki naj bi bil nosilec turistične dejavnosti v deželi ob Kolpi — Veliki stroški vzdrževanja
BELA KRAJINA — Tozd Gostinstvo Bela krajina, ki deluje v okviru delovne organizaciji: Golfturist, ta pa v sklopu sozda Integral, naj bi bil gonilna sila vse turistične dejav nosti v deželi ob Kolpi, kar pa je, kako zatrjujejo v belokranjskem tozdu, nemogoče. Naravne danosti za razvoj turizma sieer so, vendar pa je vprašanje, kako jih izkoristiti, saj bi bilo potrebno tudi v to vlagati denar, vendar ga primanjkuje.
Poleg tega morajo v Gostinstvu vla- usposabljanje teh prostorov, ki se up-
gati v obstoječe objekte, zavedajo pa se. da bo potrebno spremeniti miselnost prebivalcev, ki naj bi spoznali,da si je s turistično ponudbo moč služiti kruh. Tradicije turizma v Beli krajini zaenkrat ni. od nekdaj številnih turističnih društev deluje le metliško, premalo je turističnih prireditev.
• Zaenkrat v tozdu Gostinstvo Bela krajina ne predvidevajo nobenih novogradenj, ker nimajo denarja, čeprav potrebe so. Največja in najbolj pereča je izgradnja kampa v Metliki, seveda pa bi bil potreben v Beli krajini tudi objekt, v katerem bi lahko prenočevalo večje število gostov, saj je prav zaradi tega tamkajšnji turizem tranzitnega značaja.
Prav tekoče vzdrževanje obstoječih lokalov predstavlja za ta mali Integralov tozd velik zalogaj. Letos so porabili 10 milijonov dinarjev za ureditev gostišča na Veselici ter kopališče Metliki, Podzemlju in na Vinici. Prav
orabljajo le v poletni sezoni, predstavlja vsako leto velik strošek. Temeljile prenove je potreben tudi penzion Lahinja v Črnomlju, najprej pa načrtujejo ureditev sob s kopalnicami v metliškem hotelu, seveda pod pogo-
jem. da bodo na nivoju delovne organizacije uresničili plan.
Tozd pestijo zaradi raztresenosti enajstih objektov tudi organizacijski problemi, ki se jim pridružujejo še kadrovski. Predvsem kuharji in natakarji so z delom zelo obremen jeni, ponuditi pa jim ne morejo tako visokih osebnih dohodkov, ki bi jih pri delu posebej spodbujali. Zato množično odhaja jo — samo zadn je leto jih je zapustilo belokranjski tozd Integrala 15.
B. M.
PRVI ČEBELARSKI RAZISKOVALNI TABOR — V Leskovcu pri Krškem se je II. julija končal L čebelarski raziskovalni tabor, ki se gaje udeležilo 21) srednješolcev iz raznih slovenskih krajev. Mladi čebelarji so cel teden skrbno proučevali čebeljo pašo, opravili pelodno analizo ter sestavili pašni kataster in etnološko poročilo. (Foto: P. Perc)
NAŠA ANKETA
Kar grenko zdravilo
Od zadnjega marca morajo delovne organizacije, ki so imele po zaključnem računu za leto 1983 nepokrito izgubo, izplačevati osebne dohodke v višini povprečnih'lanskih mesečnih akontacij osebnih dohodkov, povečanih za 50 odst. rasti OD v družbenem sektorju republike. E Sloveniji je to 21 odst. Nelikvidne organizacije združenega dela pa od I. julija lahko izplačujejo osebne dohodke do ravni povprečnih čistih osebnih dohodkov na delavca za lansko leto. povečanih za 50 odst. rasli akontacij OD v republiki, /dravi/o, ki ga je zvezna skupščina predpisala zoper jinančno nedisciplino. je gre tika. Računajo, da bo intervencijski zakon o omejevanju osebnih dohodkov zgubarjev in dolžnikov prizadel 10 odst. vseh zaposlenih v Sloveniji. Kaj o novem ukrepu menijo na Dolenjskem?
NACE DEŽMAN, predsednik IS občinske skupščine v Trebnjem: „V ponedeljek smo imeli ponoven sestanek z direktorji. Najti moramo trajnejše rešitve. V mirenski IMV in šentruperškem Agrostroju, ki jih ti predpisi lahko prizadenejo, so tokrat še lahko izplačali osebne dohodke, ni pa jasno, kako jih bodo naslednji mesec. V obeh kolektivih jih duši za s obratna sredstva. V izvršnem svetu o teh vprašanjih pripravljamo analizo.”
' ANTON BRATUŠA, predsednik osnovne organizacije sindikata v sevniški tovarni konstrukcij (STT): „V preteklosti smo imeli pri poslovanju precejšnje težave. Delamo po sanacijskem načrtu, zato nas novi ukrepi ne prizadenejo. Dobro .smo založeni z materialom in tudi naročil je dovolj, zato upravičeno domnevamo, da intervencijskega zakona pri nas ne bo treba uporabiti. Sicer pa je prav, da z ostrino spodbujamo dobro gospodarjenje.”
IVO TOMIČ, voznik avtomobila pri kočevskem Itasu: ..Pri nas nismo imeli še nobenega sestanka kolektiva, na katerem bi nas, delavce, seznanili s
tem zakonom. Prepričan pa sem, da še nismo zabredli tako daleč, da bi nas zadel ukrep o minimalnih osebnih dohodkih. Smo v težavah, vendar so v podobnem položaju tudi sorodna podjetja drugod po Jugoslaviji.”
JOŽE MOHAR, direktor tozda Mercator-Jelka iz Ribnice: »Zaradi zamrznitve marž je vsa trgovina na drobno v težkem položaju. Mi smo še v težjem, ker moramo odplačevati investicijska posojila. Trenutno naš tozd rešuje dejstvo, da v okviru Mercatorja opravljamo vsa plačila preko svoje interne banke. Če se pogoji v korist trgovine ne bodo izboljšali, bo zašla v izgubo vsa jugoslovanska trgovina na drobno.”
REZIKA DJORDJEVIČ, natakarica v brežiškem hotelu Turist: „Že zdaj dobivamo komaj 90-odstotne osebne dohodke. Zakona se pravzaprav ne bojim, saj manj, kot-je zajamčeni osebni dohodek, ne bi smela dobiti. Najbolj moti uravnilovka. Ta jemlje voljo do boljšega, zavzetega dela. Gosta naše težave seveda ne zanimajo, za svoj denar pričakuje kakovostno gostinsko storitev. Vprašanje pa je, za koliko denarja je natakar nasmejan in za koliko čemeren.”
IVANKA PETAN, predsednici delavskega sveta tovarne celuloze in papirja ..Djuro Salaj", Krško: „Ob izjemnih naporih smo bistveno povečali storilnost, proizvodnjo in izvoz. Pri proizvodnji papirja pa bo v prvem polletju verjetno še izguba, zelo slaba je tudi likvidnost. Moti nas, da novi zakon za nektere panoge ne velja. Zakaj bi morali biti tepeni za dobro delo in zaradi cenovnih neskladij v reprodukcijski verigi, se sprašujejo naši delavci."
JANI BEVK, trgovec v Mercatorjevi trgovini v Metliki: „Na to stvar lahko gledamo iz več zornih kotov. Lahko se namreč zgodi, da bo imel v nekem podjetju dober delavec slabo plačo, v drugem pa slab delavec dobro. Težko je posledice neizpolnjevanja obveznosti prenesti na vse delavce, saj vemo, da, na primer, neposredni proizvajalci ne planirajo in da so zelo malo udeleženi pri odločanju. Poleg tega je vprašanje, koliko bo ta zakon veljal za vodilne.”
JURE KOBE, strugar v Uniorjevem obratu v Starem trgu: ..Pri nas sicer nimamo težav pri poslovanju, vendar menim, da je enkrat le moralo priti do tega, da mora tisti, ki se je zadolžil, poravnati svoje obveznosti. Tiste, ki niso poravnali obveznosti, pa bi morali obravnavati selektivno. Delavci so lahko prizadevno delali, zaškripalo pa je pri preskrbi s surovinami, izvozu, prodaji. Paragrafi bi morali biti življenjski, papir res vse prenese, ljudje pa ne.”
i
——IIIIIIIM Ml IIII11 lili llll'llll II111
I
REPUBLIŠKA PRIZNANJA ZA DOLENJSKE KMETE
NOVO MESTO — Na zadnji seji medzadružnega sveta Dolenjske, ki jo je še vodil v stari zasedbi Franc Jevnijcar iz Trebnjega — za novega predsednika predlagajo zdaj Jerneja Krajška iz Novega mesta — je predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih podelil priznanja trem dolenjskim kmetijcem: Tonetu Zaletelu iz občine Trebnje, Martinu Pečariču iz občine Metlika in Alojzu Štruclju iz občine Črnomelj.
S. D.
KRUH Z DOMAČIH POLJ — Žetev se je ponekod že začela in pod srpi ter kombajni so že papadali snopi ječmena, ponekod pa tudi že prvi snopi pšenice. Nekaj zamude je, ker je bilo vreme neobičajno hladno, vendar pa letina dobro kaže in ob lepem vremenu v prihodnjih dnevih bo žetev obilna in bogata, da bo več domačega kruha in veliko manj tistega, ki ga mesimo iz uvoženega pridelka.,Na sliki: požeto polje v okolici Novega mesta. (Foto: M. Markelj)
Na Dolenjskem slabša žetev?
Precej pšenice „požela” podaljšana zima — Medzadružni svet za Dolenjsko o pripravah planov kmetijskih zadrug in pogodbah s kmeti
NOVO MESTO — Prejšnji teden seje v Novem mestu sestal medzadružni svet Dolenjske in, razpravljal o aktualnih problemih kmetijstva v tem delu Slovenije.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Minule dni je bila ponudba na mestni tržnici kar pestra. Najbolj so šle v prodajo breskve, ki so bile od 80 do 120 din, češnje po 100 din, borovnice po 200 din, paradižnik po 80 oziroma 100 din ter krompir po 60 in 70 dinarjev. Jajca so bila po 17 in 18 din, kupci pa so radi segli tudi po domači smetani in sirčku. Cene ostalega sadja so se gibale med 180in 250din, tržnica pa je bila dobro založena tudi z zelenjavo. Ponujali so še več vrst rezanega cvetja in lončnic.	’
Pri ponudbi obrtnikov velja omeniti lončke za rože. katerih cene so se gibale med 70 din 200 din, za cekarje med 600 in 800 in košare po 700 do lOOOdin, ter pestro ponudbolončenih izdelkov.
Sejmišča
NOVO MESTO — Promet s pujski je bil slab, saj so prodali le 102 prašička od skupno 301 pripeljanega. Naprodaj je bilo 70 živali, starih 7 do 10 tednov, in 231 pujskov, starih 10 do 12 tednov. Cena za mlajše je bila 4.000 do 6.000 din, za starejše pa 6.000 do 7.500 din.
BREŽICE — Rejci so na tedenski sejem pripeljali 297 prašičev, starih do tri mesece, prodali pa sojih 153, in sicer po 250 dinarjev za kilogram žive teže.
V razgibani, živahni, včasih tudi žolčni razpravi, ki jo je vodil predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Fre-lih,.so največ pozornosti posvetili pripravam letnega in srednjeročnega plana kmetijskih zadrug ter pripravi vzorca za letne pogodbe o, proizvodnem sodelovanju med kmetijskimi organizacijami in združenimi kmeti, beseda pa je tekla tudi o pripravah na žetev pšenice, izvajanju samoupravnega sporazuma o pitanju živine in molži mleka. Spregovorili so tudi o
Žito za uslugo
Pravočasno prispel nov kombajn — Odvoz s polja
SEVNICA — V minulih letih so v tej občini, čeprav je zaradi hribovitosti malo primernih površin, vedno zgledno izpolnili odkup pšenice. K uspehu jim je pomagala dobra organizacija žetve. Z njiv, kjer žanjejo s kombajnom, bodo tudi tokrat s tovorn jaki odvažali pšenico V mlin. Konec minulega tedna so dobili nov,Zmajev kombajn, ki bo prišel prav pri žetvi na bolj ravninskih njiva 1i.
Na temeljni organizaciji kooperantov so se pred žetvijo.sestali z lastniki zasebnih kombanjev. Dogovorjeno je, da žanjci za opravljeno delo lahko vzamejo plačilo v pšenici, ne zgolj vdenarju. Ura žetve naj bi veljala 200 kg pšenice z 2-odstotnimi primesmi in hektolitrs-ko vlago 76 odst. Siceršn ja cena za žetev na enem hektarju je 10.000 dinarjev.
Kmetje so doslej zamenjali že okrog dve tretjini količin koruze. Dobro je potekala zamenjava v štajerskem delu občine, medtem ko kmetje na Dolenjskem oklevajo. Tod si ne upajo jemati koruze, ker so bili posevki zaradi dolgotrajne zime huje prizadeti. Dosti njiv so morali kar preorati.
A. Ž.
izvajanju plana agromelioracij in hidromelioracij, ki kasni.
Kljub velikemu trudu, ki so ga kmetijske zadruge vložile v jesensko setev pšenice, ne bodo želi toliko, kot so načrtovali. Zaradi podaljšane zime je
Kmetijski
Poletni sadjarski posegi
Zelena rez jablan in hrušk agrotehnični ukrep, ki sega običajno vrtnarji premalo poslužujejo, čeprav lahko precej pripomore k vzpostavljanju ravnotežja med rastjo in rodnostjo, s tem pa k izenačenim in kakovostno boljšim sadnim letinam. Sem štejemo pletev poganjkov, pinciranje, upogibanje u| poletno rez samo.
Pri. starejših vzgojnih oblikah ter ob krepkejših podlagah se na notranji strani krošnje običajno pojavi večje število pokonci rastočih poganjkov, ki senčijo druge veje in odjedajo hrano. Običajno jih poreže sadjar ob zimski rezi, še bolje pa se jih je znebiti že v poletnem času. Če so še mladi in neoleseneli, se to naredi i roko, čjcer pa s škarjami. Ukrep imenujemo pletev poganjkov.
Pinciranje je postopek, ki je priporočljiv pri vzgoji mladih dreves. Z njim ustavimo razvoj preveč bujnih poganjkov, tako. denimo, pin-ciramo (skrajšamo) pavoditeljice, to so močnejši poganjki, ki v rasti tekmujejo z voditeljico, osrednjim poganjkom v osi drevesa. Odkar se v sadjarstvu vse bolj uveljavljajo gosti nasadi, pinciranje nima več tolikšnega pomena, namesto tega posega sadjar raje po upogibanju poganjkov,
• Znano je, da močno rastoči, pokončni poganjki ne rodijo. V njih pač ni želenega razmerja med mineralno hrano in ogljikovimi hidrati. Če jih upognemo, se razmerje, spremeni in na njih se že v juniju ali pa kasneje začno pojavljati zasnove cvetnih brstov in s tem rodnost. Takoj po cvetenju je najustreznejši čas za upogibanje še ne upognjenih lanskih poganjkov, od sredine junija do septembra pa za upogibanje letošnjih.
Poletna rez je lahko dopolnitev zimske, lahko pa slednjo v celoti nadomesti. V velikih plantažnih nasadih jablan se z njo doseže tudi enakomernejša izraba razpoložljive delovne sile. Poletna rez je potrebna pri vzgoji bujno rastočih sort jablan. Rezati je treba od sredine julija do septembra. Res poveča osvetljenost krošnje, zmanjša porabo vode, in kar ni najmanj pomembno, pripomore do lepše obarvanih in s tem bolj kakovostnih plodov.
I
S
S
S
5
4
4
*4
4
4
5
4
4
4
■4
\
4
Jože Kapš
Utesnjeni
kmetovalci
„Če bi bila Kolpa zemlja, bi bilo dovolj njiv,” meni Jože Kapš iz Prelesja
PRELESJE — Ob spustu iz Starega trga proti Kolpi se odpre. čudovit pogled na del Poljanške doline: med strmim hribovjem se ' vije Kolpa, ob kateri je še dovolj prostora za majhne vasice in skrbno obdelana polja. Ena takšnih vasic z nekaj hišami je Prelesje. Četudi je človek prepričan, da je prišel v enega najlepših, če necelo najlepši predel Bele krajine, in čeprav so tudi tamkajšnji prebivalci ponosni na svojo dolino, jim življenje ni lahko.
„Brez gozda se kmetovati ne bi splačalo, zato je tudi čistih kmetov v naši dolini malo.,Premalo zernlje imamo, ker smo stisnjeni med hribovje in Kolpo. Če bi bila Kolpa zemlja, bi bilo polj dovolj, a kaj, ko je tudi reka — okras doline — potrebna,’” pravi eden redkih čistih kmetov Jože Kapš iz Prelesja, ki pridela na svojih njivah hrano za svojo družino, 4 prašiče,
5 krav, kot kooperant kmetijske zadruge pa proda le mleko in po tono pšenice.
Še lani so pri Kapševih gojili za Belsad zelenjavo, rdečo peso, zelje, feferone, a so odnehali, ker so ostali pri hiši samo starejši ljudje, zanje pa je bilo dela s povr-tninami preveč. Poljanska dolina je bila znana tudi po gojenju kumaric, vendar so jih letos zaradi premajhnega števila interesentov, ki so močno razkropljeni, opustili, saj bi bil prevoz predrag.
Jože pove, da so razmere- za kmetijstvo pri njih zelo dobre, saj zaradi toplega podnebja ob Kolpi dozorijo pridelki tudi do 14 dni prej kot v višjem Starem trgu. A so se ljudje zaradi pomanjkanja zemlje, odmaknjenosti od ostalega sveta in ker ni bilo možnosti, da bi se kje dodatno zaposlili, na veliko izseljevali. Tudi njihova kmetija bi morda ostala brez naslednika, če ne bj Unior v Starem trgu zgradil obrata, kjer sije našel kruh Kapšev sin, ki je že odšel na delov Kočevje. Mlada delovna .sila pa se na kmetiji že pozna: pred kratkim so kupili nakladalko za seno, sin pa je že odločil, da bodo morali zgraditi tudi silos.
B. M.
prišlo do gnitja semena, zato so morali knietijci preorati nekaj deset hektarov površin. Pogodbene obveznosti bodo izpolnili samo v Beli krajini, precej pod planom pa bodo v novomeški in trebanjski občini. Če bo žetev uspela tako, kot načrtujejo — nanjo so se namreč dobro pripravili in samo v novomeški občini že čaka 30 kombajnov; — bodo od 20 do 25. julija spravili „pod streho” blizu 4.000 ton tržnih presežkov pšenice iz zasebnega pogodbenega in družbenega sektorja kmetijstva. Torej se obeta še kar dobra bera glede na vse na všečnosti, ki so letos pestile kmetijske pridelovalce.
Viden napredek je dosežen zlasti pri prireji mesa in mleka, čeprav še daleč niso izkoriščene vse možnosti: Zlasti pri mleku, ki je trenutno konjunk-turen kmetijski proizvod, ugotavljajo količinsko rast, precej pripomb pa je še vedno na kakovost in higieno.
Premalo so izrabljene možnosti, ki jih ponuja družba na področju agromelioracijskih in hidromelioracijskih posegov. Na Dolenjskem in v Beli krajini so prijavfli za 500 hektarov melioracijskih del, kot kaže. pa bodo izpolnili komaj 20 odstotkov plana. Še 'najbolj se zatika pri hidromelioracijah. kar velja zlasti za območje Mokrega polja,, kjer nikakor ne morejo z „mrtve točke”. Družba ponuja nepovratna finančna posojila, ki , pa, kot kaže, za dolenjske kmete niso zanimiva.
SLAVKO DOKL
\
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Urejam Tit Doberšek
Varovanje
praznih
sodov
Med stara navodila o varovan ju praznih sodov sodi poleg dr. Voš-njaka (glej zadnjo št. Dol. lista) še nauk, ki ga je pred 83 leti napisal Anton Kosi, učitelj in vinogradnik v Središču ob Dravi, v knjigi .Umni kletar" (Celovec 1901)v poglavju:
„KAKO RAVNATI S PRAZNIMI SODI?”
Tam pravi: Jecina največjih in najgrših napak, ki je pri mnogih naših vinorejcih zelo udomačena, je njih zanikarnost in nemarnost v oskrbovanju izpraznjenih sodov. Navadno se, posoda, iz katere se je vino pretočilo, le po vrhu izplakne, potem pa prekucne v kak kot in tam leži, dokler se zopet ne potrebuje.
Sod, s katerim tako ravnaš, se gotovo pokvari, saj se često še niti zamašil ali zabil ni, da ne govorim o žveplanju. Po največkrat je postala taka posoda ali plesniva ali pa skisana, skratka, za vino nerabna.
Vsak pametni vinorejec namreč ve. da dobi vino. ki se vlije v pokvarjen sod, bodisi še tako dobro, v kratkem času jako zoprn okus, ki se le težko ali pa celo nikdar ne spravi iz. vina.
Kako je torej ravnati s sodi, ki ostanejo delj časa prazni?
Ako smo iztočili vino iz soda in ga nimamo več vanj naliti, treba je predvsem, da spravimo iz posode vse vinske ostanke. Ako je bilo te malo drož v vinu, zadostuje, če izperemo sod ne-olikokrat s čisto vodo, ako pa je bilo drož, treba je, da snažimo posodo s ščetjo ali pa z verigo. Tudi na zunanji strani se sod umije in kolikor mogoče psnaži. Nato se obrne tako, da izteče vsa voda iz njega. Ako se je sod potem posuši/ (suši naj se.v senci), se zapro njegova vratca, ako jih nareč ima. in ir.v notranji prostor se močno zakadi z žveplom in čep se dobro zabije.
Sodi, v katerih se hrani črnina, naj se zakade z vinskim cvetom ali špiritom.
Ako je sod pri žveplanju znotraj nekoliko vlažen, to nič ne de, še celo dobro je to, zakaj ta vlaga potegne nase mnogo žveplene sokisline, ki bi se sicer sedla na dno posode, ker je težja od zraka. Seveda ne sme biti sod tako moker, da bi se voda zbrala na dnu, zakaj tedaj bi se nabralo tam tudi mnogo žveplene sokisline, ki izpremeni zrak sčasoma v žvepleno kislino, in ta škoduje sodu.
Čemu se prav za prav sodi napolnijo z žvepleno sokislino?
Poleg vse skrbi, ki jo ima kletar za svojo posodo, se dogodi vendar lahko, da dobi ta ali oni sod kako glivico plesnivca vase, ki bi znala sod pokvariti. Ako pa zažgemo v sodu žveplo, se ' zveže ali spoji žvepleni dim s kisikom zraka in napravi se ta-kozvana žveplena sokislina, katera pokonča glivice, da ne morejo rasli in se množiti.
Ker pa prod er e v sod, bodisi ta še tako zabit, po-luknjicah v dogah polagoma vendarle zopet kisik zunanjega zraka, zato je treba žveplanje večkrat ponoviti.
Pisatelj pričujoče knjižice žvepla večje sode vsak drugi mesec z jednim celim, včasi tudi š poldrugim komadom žvepla, in vsa posoda mu je vedno snažna in zdrava ter za vino pripravna. Sicer pa gre pomniti, da je treba sode v bolj suhih pivnicah žveplali pogosteje nego one v bolj vlažnih kleteh.
Na 100 litrov prostora zadostuje navadno po 5 gramov žvepla.”
Ko zaključujem razpravo o varovanju praznih sodov, sve-tujem našim vinogradnikom, da če nočejo upoštevati nasvetov sedanjih strokovnjakov, ki jih posredujemo vinogradnikom v sedanji strokovni literaturi (knjige, članki, radio, časopisi), naj upoštevajo.dobro nasvete starih praktikov, o katerih sem pisal, vraže nestrokovnih svetovalcev pa je treba pozabiti.
DT
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
Ugodni obeti posavske žetve
Posavci bodo oddali okrog 2.000 ton pšenice — Otrobi pridejo v kratkem — Razvoj zadružništva, obilo dela pospeševalnih služb
BREŽICE — Sistem plačevanja preko merice bi še zapletel stvari, saj so sestanki s kombajnisti že mimo, te dni pa seje na Krškem polju že pričela žetev pšenice. Posavci jo bodo oddali 2.000 ton.
kmeta: ali živi tudi za zadrugo ali morda vidi v njej zgolj trgovino. Cilj tržne usmeritve je večja pridelava hrane in
Tako mnenje in napoved (glede žetve) smo slišali iz ust posavskih kmctijcev na medzadružnem svetu 10. julija v Brežicah. Pogodbenih in na-, črtovanih 1.000 ton pšenice naj bi oddali Krčani, 750 ton Brežičani in 200 ton Sevničani (kar je celo 50 ton več kot po pogodbi!). Sevničani zadnja leta skoraj dobesedno hodijo za kombajni ali pa pšenico pobirajo po dvoriščih. Brežičani pa so opozorili, da je bilo sklepanje pogodb še težavnejše, ker v Posavju niso doslej dobili še nobenega kilograma otrobov.
Po besedah predstavnika Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije Milana Hafnerja je odkup napredoval, čeprav ga je v aprilu in posebej še v maju zavrlo pomanjkanje krme zaradi lanske suše. Tod kljub temu pričakujejo, da se bo letos oddaja mleka povečala ^v Sloveniji za 6 do 6,5 odst., k čemur naj bi pripomogle tudi (od okoli 20. julija) višje odkupne cene mleka. Največje enkratno povečanje cen mleka pomeni, da bi bila odkupna cena litra mleka poslej 30 dinarjev. Mleko naj bi slovensko govedorejo popeljalo k povečanju staleža in pomagalo mesu iz izgub.
Pospeševalne službe kmetijskih organizacij v Posavju čaka še veljko nalog pri razvoju zadružništva. Prisluhniti kaže, kakšen je dolgoročni interes
večji dohodek, tapa bcfmoč doseči le z medsebojno odvisnostjo primarne proizvodnje, mlekarn in mesne industrije. Prednost bodo imeli še zmeraj združeni kmetje z naročeno pridelavo.
PAVEL PERC
SPOSOJENO TRNJE
— V naši družbi sta rit-olizništvo in kariera neločljiva prijatelja.
Uspešna proti toči
Med protitočnimi raketarji tudi kmetica Slava Korelec — Prvič na rojstni dan
MARTINJA VAS — Izstreljevanje protitočnih raket ni zgolj domena moških. VMartinjivasije nadvse uspešno prestala ognjeni krst kmetica Slava Korelec,
Vinogradniki na obronkih okrog Čateža bi v svojih goricah imeli zanesljivo vse kaj drugega, če Slava 2. julija ne bi bila na mestu pri svoji raketni rampi. Seveda vakci-ji ni bila edina. Sama je takrat izstrelila pet raket, malo od-’ daljenejši strelec pa jih je v tisti ujmi porabil kar dvajset.
Kako ,je Slava prišla" med raketarji	.	.
..Strokovni izbor lokacije izstre-lišča je pokazal na Martinja vas,
s4
SLAVA KORELEC -- Ognjeni krst 2. julija je bil prav na moj rojstni dan”.
možje v krajevni skupnosti so pokazali name", pravi. Dobro jo poznajo, saj prepeva v šentlovren-škem mešanem zboru. Pokanja se ne boji. Ob nameščanju zabojnika za rakete ji je pomagal mož. Ročno je zakopal vse štiri krake valjanca za ozemljitev.
Slava je imela nepogrešljivi primopredajnik pri sebi v kuhinji, ko se je bližal popoldanski čas javljanja radarskemu centru na Lisci.
In kako je s točo v teh krajih?
„Če se začnejo'zbirati temni oblaki od Save oziroma od Litijske strani, se zanesljivo nekaj pripravlja," ugotavlja Korelčeva, poznavalka svojega kraja. Seveda pri delu strelca odloča strokovna usposobljenost. Te sosi letos nabirali ua seminarju zastrelce protitočnih raket. Tam se je Slava naučila ravnati s primopredajnikom. predvsem pa z raketami.
V strokovni službi skupnosti za obrambo pred točo so nadvse zadovoljni'z njeno vestnostjo in pomočjo moža. Vedo, da v kritičnih trenutkih lahko vedno računajo nanju.
A. Ž.
Št. 29 (187.3) ”19. julija 1984
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
ČETRTK0V INTERVJU
Dobrodošlo vsako delo
Prek študentskega servisa si mnogo mladih zasluži za obleko, kolo, dopust ali šolanje
NOVO MESTO — V času triletnega obstoja študentskega servisa v Novem mestu so se razmere precej spremenile: sprva so študentje iskali le dobro plačano delo, danes iščejo le delo. Interesentov za zaslužek je vedno več, ponekod pa to že izkoriščajo.
Ivanka Ravnikar je zaposlena v študentskem servišu. od prvega dne, zato najbolje ye, s kakšnimi težavami se srečujejo organizatorji dela za dijake in študente, pozna pa tudi stisko mladih, ki delo iščejo.
„Trenutno imamo v našem regijskem študentskem servisu, ki dela za območje štirih dolenjskih občin in Krškega, že 1430 vpisanih. Od teh jihokrog SOOtudidela. Že lani je interes za zaslužek pri študentih in dijakih močno porasel, letos je delo še bolj iskano.
— Kdo lahko dobi preko vašega servisa občasno delo in kako je plačano?
.Prek našega servisa lahko dobi delo študent ali dijak, star nad IS let, ki stanuje ali se šola na obm-
Ivanka Ravnikar: „Poznam primere, ko se študentje z občasnimi zaposlitvami preko servisa tudi preživljajo."
očju dolenjskih občin. Praviloma dobe delo samo redni -študentje. Študent ali dijak, ki prevzame delo, dobi 100 do 200 dinarjev na uro, k temu prištejemo 10 odstotkov stroškov za naše delo. naročnik takega dela pa nam toliko plača in mi nakažemo študentu denar na hranilno knjižico Ljubljanske banke."
— Kakšna dela opravljajo študentje in dijaki in kdo jih naroča?
.Vpisani v naš servis opravljajo za razne delovne organizacije, lahko pa tudi za zasebnike, pomožna fizična dela. Administrativnih opravil skoroda ni, razen izjemoma med dopusti, če je potrebno koga nadomestiti v rednem delovnem razmerju. Zasebniki potrebujejo pomoč pri sekanju drv. nošenju premoga.lopatanju vrtov itd. Nekatere delovne organizacije iz Dolenjske stalno jetr.'jejo naše študente in dijake, predvsem takrat, kadar so v časovni stiski za odpravo nujnih pošiljk v izvoz. Povem pa, da vsi študentje, ki dobe delo v katerikoli delovni organizaciji, morajo pošteno zavihati rokave. Večkrat delajo celo več kot redno zaposleni, da se jim ti posmehujejo. In delajo tako hitro, da včasih niti na malico ne gredo. Razni zavodi pa iščejo večkrat pomoč pri čiščenju prostorov, bodisi daje zbolela čistilka ali da gre za čiščenje po beljenju."
— Je zdajle, v času dopustov, tudi veliko zanimanja za delo?
.Interesenti si podajajo kljuke, medtem ko v delovnih organizacijah med poletjem ni zanimanja za pomožna dela. Kadrovniki so na dopustu, delovne organizacije imajo svoje štipendiste in tako moramo interesente za delo odklanjati".
R. BAČER
Ji
Slab začetek — bo konec dober?
Slab začetek poslovnega leta v Industriji obutve ni razlog za preplah — Izvoz se odpira, na vidiku novi stroji — Skupna ambulanta z Novoteksom
NOVO MESTO — Ob prvem letošnjem trimesečju je novomeška Industrija obutve izkazala rdeče številke, toda predvsem na račun 80.000 parov obutve, ki je v skladišču čakala na izvoz. Skladišča so že prazna, tako da ob polletju računajo na doseganje planskih rezultatov.
Novomeški čevljarji, organizirani v V letošnjem letu bodo v proizvodnji 2 tozda in skupne službe, imajo vsega zamenjali nekatere stroje, ki delajo v
450 zaposlenih. Za prodajo lastnih proizvodov nimajo svoje prodajne mreže. ampak so poslovno že več let povezani s Planiko iz Kranja, preko katere prevzemajo proizvodnjo adi-das obutve za izvoz. Preko mirenskega Cicibana izvažajo v Holandijo, s
• Lani so izvozili za i,2 milijona dolarjev obutve, uvozili pa le za 280.008 dolarjev blaga. So med redkimi delovnimi organizacijami v novomeški občini, ki poslnjejo s 50 odst. lastnih obratnih sredstev, vseeno pa krepko čutijo likvidnostne težave.
pomočjo poslovnih pogodb s Koteks-Tobusom pa izvažajo v ZDA.
Kako težko je biti na svetovnem trgu konkurenčen, krepko čutijo čevljarji. kajti na domačem trgu morajo za I m2 kože plačati 5.540 din. v tujini pa nikakor ne stane nad 3.000 din. .Čebi delali obutev samo s kožami iz domače proizvodnje, bi že lani zabredli v izgubo." pravi direktor Franc Košmrlj.
DRAGOCENI
PRISPEVKI
NOVO MESTO — Pri reševanju človeških življenj si je pogosto potre-htto pomagali z zahtevnimi m dragimi"" medicinskimi instrumenti. Vsak prispevek v sklad za nakup teh instrumentov je zelo dragocen in občinski odbor Rdečega križa se iskreno zahvaljuje naslednjim darovalcem: kolektivu laboratorija splošne bolnice Novo mesto, ki je namesto venca za pokojnega očeta sestre Pavline. Roka Lavrina iz Stare lipe pri Vinici, v sklad prispeval 3.150dinarjev. Otmarju Megliču iz Mokronoga, ki je prispeval 3.500 dinarjev namesto venca za. pokojnega dr. Jožeta Jakliča iz Šentruperta ter skupščini občine Novo mesto, ki je namesto venca in osmrtnice za pokojnega Toneta Valentinčiča v sklad prispevala 4.000 dinarjev.
dveh izmenah že 20 let. Tako bo v kratkem prišlo v tovarno 6 strojev za šivanje gornjih delov obutve. Med pridobitve v letu 1984 pit štejejo tudi lastno tovarniško ambulanto, ki je začela delati letos maja v dogovoru z Novoteksom. Med zaposlenimi imajo 70 odst. žensk, bolniških izostankov je precej, v lastni ambulanti pa računajo na eni strani zmanjšati bolniški stalež. na drugi pa vsem resnično bolnim
zagotoviti potrebno zdravniško pomoč in oskrbo.
V Industriji obutve /naša poprečni letošnji- zaslužek okrog 18.500 dinarjev. vsi režijci pa so plačani v odvisnosti od poprečnega učinka delavcev. pri tem pa jim odštejejo še 5 odstotkov. Medtem ko so pre jšnja leta težko dobivali kadre, se tudi glede tega obetajo boljši časi. Letos začne v Novem mestu v okviru usmerjenega izobraževanja z delom prvi razred s 36 učenci uspjarsko-čevljarske stroke, doslej pa so bile take šole le v Kranju ali v Žireh. kamor starši niso radi pošiljali otrok, ker bi morali že po osemlet-
ki z doma.
R. B.
Kakovost odpira vrata izvozu
V IMV ustanovili sekcijo za kakovost in standardizacijo
NOVO MESTO — Dela Društva inženirjev in tehnikov Novo mesto ni potrebno posebej predstavljati. Omenimo naj le to, da v društvu aktivno deluje že pet sekcij: sekcija za logistiko, transport in skladiščenje, orodjarska sekcija, sekcija za varilno tehnika, energetiko ter motorje in vozila.
Pred nedavnim pa so v Industriji	partnerjem izvozi več kot polovico
motornih vozil na pobudo predsedni-	vozil na zahtevno zahodnoevropsko
ka društva Antona Kordiša in vodstva  ____________________________________________
delovne organizacije Tovarna avtomobilov ustanovili sekcijo za kakovost in-standardizacijo. Ob ustanovitvi so člani poudarili, da je dodatno strokovno usposabljanje članstva nujno. Znano je, da je po končanem študiju vsakdo prepuščen svoji iznajdljivosti in sposobnosti za dodatno us-osabljanje na ožjih, strokovnih področjih.
Prav nič presenetljivo ni, da ie bila sekcija za kakovost m standardizacijo ustanovljena prav na pobudo IMV. V tej delovni organizaciji vlagajo precejšnje napore v sanacijo in stabilizacijo stanja, pomeben dejavnik pa je kakovost izdelka. Delovna organizacija v okviru kooperacije s francoskim
STANOVALCE NA TEČAJ
NOVO MESTO — V nekaterih novomeških blokih, pa tudi v Straži, Šentjerneju, Žužemberku in še kje so v blokih očitno ljudje, ki sc ne znajo prav obnašati. V kanalizacijo mečejo stvari, ki nesodijotja. šipe na vhodnih vratih so razbite, stopnišča pomazana. ponekod pa na podstrešje vlačijo tudi drva, kar je celo kaznivo. Ker je fond za vzdrževanje stanovanj v družbeni lasti mnogo prentajen za normalno vzdrževanje, bodo v zaostrenih razmerah nevzgojenim stanovalcem stopili na prste.
tržišče, to pa zahteva visoko in stabilno kakovost izdelkov. Večje zahteve po kakovosti pa so tudi na domačem trgu. Zato so se v delovni organizaciji Tovarna avtomobilov odločili. da ne sme biti razlike med kvaliteto vozil za izvoz in domači trg.
Nova sekcija ima namen popularizirati to področje v širši regiji, poleg tega pa naj bi skrbela za izmenjavo izkušenj v serijski in procesni proizvodnji. V vseh industrijskih panogah — kovinsko predelovalni, lesni, tekstilni, farmacevtski in vseh drugih — so vsa prizadevanja usmerjena v izvoz.
Pomoč, ki ne wipove
Zgledno organizirana sosedska pomoč v KS Radoviča
RADOVIČA — Nasploh je znano, da je občutek solidarnosti na vasi močnejši kot v mestih, zato je bilo tudi sosedsko pomoč lažje organizirati na vasi in je ta oblika solidarnostne pomoči na vasi pognala globlje korenine. V metliški občini je sosedska pomoč zelo dobra in učinkovita v krajevni skupnosti Radoviča.
.Sosedsko pomoč smo v naši krajevni skupnosti, ki obsega tri
primera, ko je potrebna občasna pomoč. V prvi vrsti se pri sosedski pomoči zanesemo na solidarnost najbližjih sosedov, dokaj dobro pa sodelujemo tudi z mladinci. Lahko je pravzaprav reševati take primere, ko se da s prizadetim sovaščanom pomeniti in ugotoviti, kakšno pomoč pravzaprav potrebuje. Ni težko za nemočnega človeka poskrbeti, mu iz trgovine prinesti živež, nasekati drva. skuhati. tudi obdelati njivo, težje je ta-
-vast, -Ritdovtco.-Bnjanjorvas' in kraiVko ljudje'ostanejo povsem
Krašnji vrh. organizacijsko zastavili tako, da sta v odboru za sosedsko pomoč pri krajevnem odboru Rdečega križa po dva člana iz Bojanje vasi in Krašnjega vrha in štirje z Radoviče," je povedal Jože Janžekovič, predsednik krajevnega odbora RK in član odbora za sosedsko pomoč.
— Kam je v prvi vrsti usmerjena sosedska pomoč v vaši krajevni skupnosti?
.Predvsem skrbimo za starejše, nemočne, onemogle krajane, ki nimajo bližnjih sorodnikov, da bi skrbeli zanje. Na občasnih sestankih odbora sosedske pomoči se pogovorimo o takih ljudeh in takoj ukrepamo. To je pri nas na vasi lažje, ker se vsi med sabo poznamo.”
— Koliko je sedaj v vaši kra jevni skupnosti ljudi, ki so potrebni take sosedske pomoči?
.Sedaj takih, ki bi bili potrebni stalne pomoči, ni. sta pa dva taka
Jože Janžekovič
sami. nemočni, bolni in bi morali v dom počitka, pa se tega na vse kriplje branijo. Opažamo, daje pri teh ljudeh zelo močno zakoreninjen nerazumljiv in neosnovan odpor do doma počitka, čeprav je jasno, da bi jim bilo tam lepše in udobnejše."
— So ljudje hvaležni za vašo pomoč?
.V gjavnem so^ vendar se pri sosedski pomoči ne smemo preveč ozirati na to, saj vemo. kaj vse lahko prinese starost, onemoglost in bolezen. Naš odbor dobro in uspešno sodeluje tudi z metliškim socialnim skrbstom, dela pa je kar precej, saj je v naših vaseh ‘vedno več starih ljudi, tudi takih, ki so brez svojcev, oziroma ti živijo v drugih, bolj ali manj oddaljenih krajih. Mi poznamo vsakega starega krajana in se z njim pogovorimo, če ima družino ali ne. in vidimo, če je potreben naše pomoči ali ne."
— So ljudje pripravljeni pomagati onemoglim, samim in ostarelim sovaščanom?
..Pri nas s tem res nimamo težav, poleg tega pa zna vsak človek na vasi svoje in še kakšno drugo delo. Tako smo lani tik pred zimo s pomočjo socialne in ob solidarnostnem delu in prispevkih krajanov obnovili ostrejše hiše. ki bi se sicer podrlo." A_ BARTELJ
Pri klanju ni režijskih del
Metliška klavnica oskrbuje z mesom domačo občino, novomeško bolnico, Otočec — Junetina iz kooperacijske reje in prostega odkupa, prašiči s farm
Ko bi le imeli Se več takih!
Pri naložbah v znanje in inovacije v tovarni Krka ne skoparijo
NOVO MESTO — Novomeška tovarna Krka je gotovo na Dolenjskem edinstvena, v Sloveniji in državi pa je tudi malo takih delovnih organizacij, kjer razvojne raziskovalnemu delu dajejo tolikšen poudarek. In sevedfc kljub vsem težkim časom sredstva.
Če upoštevamo samo pomembnejše raziskovalne, razvojne in inovacijske - dosežke, potem se Krka v svojem 30-letnem obstoju lahko diči z naslednjimi rezultati: v tujini in doma je sodelovala ali izdala 118 znanstvenih in strokovnih publikacij, Krkini strokovnjaki so na strokovnih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini prispevali 278 referatov, v okviru raziskovalne skupnosti Slovenije
so oddali 57 zaključnih poročil o opravljenih raziskovalnih nalogah.
Imajo vloženih že 138 patentnih prijav v državi in 268 patentnih prijav v inozemstvu. Dosegli so 154 registriranih tehničnih izboljšav in osvojili 43 koristnih predlogov za razne izboljšave.
Krka in njeni delavci pa so na tem področju prejeli tudi visoka priznanja v družbi. Naj naštejemo le najbolj pomembna: nagrada Avnoja, Zvezno priznanje ob zaključku leta inovacij. Prvomajska nagrada dela, 18 nagrad sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve, 25 nagrad občinske raziskovalne skupnosti ter 25 zlatih in srebrnih plaket, inovacijskih verig in priznanj z jugoslovanskih razstav inovacij.
Številke so le dejstva, ki dajejo novomeški Krki svojevrstno spričevalo. Četudi Krki trenutno še daleč ne gre tako dobro kot pred nekaj leti in jo položaj sili v varčevanje pri vseh izdatkih, sicer tudi v razvoju, si prizadeva predvsem to področje kar najmanj priškrniti.
'R li.
METLIKA — V lanskem letu so v metliški klavnici, delovni enoti Temeljne zadružne organizacije Kooperacija metliške Kmetijske zadruge, zaklali okoli 6.000 prašičev, 800 glav govedi in kakih 300 telet, za letos pa načrtujejo zakol okoli 8.000 prašičev, (000 glav goveje živine, telet pa, kolikor bo dovoljeno. Sedaj namreč še vedno velja zakon o prepovedi klanja telet, razen tistih, ki niso sposobna za pitanje.
.Klavnica je bila na sedanjem mestu že konec prejšnjega stoletja, leta 1967 je bilo tu metliško Mesno podjetje, ki je imelo vsega skupaj šest zaposlenih, leto za tem smo financirali gradnjo mesnice pod streho Mercatorjeve samopostrežne trgovine, leta 1970 pa smo se priključili Kmetijski zadrugi, zgradili tako imenovani nečisti del klavnice, se pravi vamparno in čre-varno, potem se je število zaposlenih stalno povečevalo, tako da nas je danes v delovni enoti klavničarjev, mesničarjev in šoferjev kakih 30." je povedal vodja klavnice Miran Mežnaršič.
Z junetinose v glavnem oskrbujejo v domači občini, in to iz kooperacijske reje in prostega odkupu. V prostem odkupu plačujejo po 160 do 165 dinarjev kilogram žive teže, medtem ko dobijo kooperanti spremijo 177din za kilogram, z n jimi‘pa imajo urejene dohodkovne odnose, tako da so za letošnje prvo trimesečje dobili doplačilo 3 din /a kilogram, tako s,>
kooperanti dobili po 180 din za kilogram žive teže. Seveda je zadnje doplačilo odvisno od poslovanja klavnice. ki pa je letos zadovoljivo in upajo, da tudi Ob koncu leta ne bodo imeli izgube.
Miran Mežnaršič: ...Mesa je dovolj in naša klavnica dela s polno paro."
Prašiče dobiva metliška klavnica iz farme v Novi Topoli, v posodobitev katere so pred dvema letoma vložili 2 stari milijardi dinarjev in od kjer dobijo kakih 4.000 prašičev na leto. okoli 2.000 prašičev dobijo iz larmc v Stični, kateri so pr«;d časom dali 7 milijonov dinarjev nepovratnih sredstev, približno 2.000 prašičev pa dobijo iz kooperacijske reje s farm na Otoku in v Pravutini. Tako metliška klavnica lahko z mesom oskrbuje domačo občino, novomeško bolnico, hotel Otočec, meso pa pošilja tudi v Črnomelj in Ljubljano.
..Seveda še vedno prihaja do razlike med nakupno in prodajno ceno mesa. Kalkulativna nakupna cena svinine je 130 dinarjev, mi pa farmam plačujemo 170 do 175 dinarjev za kilogram.
Razliko moramo pokrili z manjšimi proizvodnimi stroški, se pravi z marljivim delom in tako rekoč brez režijskih stroškov," pravi Mežnaršič, ki je pohvalil tudi prizadevnost in delavnost zaposlenih v klavnici...Dobro sodelujemo tudi s Koteksom, kiham je pred tremi leti zelo ugodno nabavil stroj za odiranje prašičev, s ČirtieV se|jd? povečala produktivnost trt tudi delojd; lažje. ”	J
A. B/VRTE1..I
Novomeška kronika
SEDEM PREHODOV ZA PEŠCE ji— Nove ozn.čke na cestišču in jasno začrtani parkirni prostori v središču Novega mesta so naleteli na ugoden odmev med ljudmi. Omogočili so več reda na ulicah in na Glavnem trgu, obenem pa pripomogli k njihovemu lepšemu videzu. Novi prehodi za pešce dovoljujejo ljudem, da prečkajo cesto tam, kjer so jo sicer tudi prej, le da sedaj brez strahu pred miličniki. Voznikom pa se lahko zgodi, da morajo pri vožnji od mostu čez Krko do Študijske kn jižnice kar sedemkrat ustaviti 'svoje jeklene konjičke. Obosjestran-ska pazl jivost pešcev in voznikov pa še kakega kolesarja in motorista torej ni odveč.
ZA LEPŠO PODOBO MESTA SE JE POTREBNO POTRUDITI — ' Novomeščani in obiskovalci Novega mesta oziroma morebitni turisti imajo po zaslugi novega odloka o prepovedi prometa v centru mesta ob koncu tedna možnost za prijeten sprehod po ulicah brez strahu pred nepazljivostjo voznikov in predvsem brez nadležnega prometnega hrupa — če seveda zanemarimo pogoste kršitve tega ukrepa. Sprehajalci sc radi ustavijo pred izložbami ali pa posedijo v enem od gostinskih lokalov. Za lepši videz mesta je urejenost enih in drugih še kako pomembna. Že bežen pogled v izložbe novomeških trgovin nas prepriča. da marsikje primanjkuje domiselnosti. preveč ie stereotipnega aranžiranja. Gostinskim lokalom lahko očitamo preslabo opazne in ponekod zanemarjene napise in oznake o delovnem času. Kakšno kritično pripombo bi lahko izrekli tudi na račun zaposlenih v trgovinah in lokalih. toda zaenkrat naj ostane to le drobno opozorilo.
— Ena gospa je rekla, da je bila Krka ondan pri kandijskem mostu tako modra, kot da bi znani novomeški onesnaževalci spuščali vanjo prek kanalizacije samo nebo...
Od 5. do II. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Ljubica Murn iz Trebče vasi — Silva, Branka Maksimovič iz Tržišča — Miodraga, Jožica Jožef — Beg iz Otočca — Tomaža, Branka Čeič iz. Lješča — Sandro, Marica Kramarič iz Bubnjarcev — Nik-olino. Alojzija Cimcrmančič iz Velikega Orehka — Pavla, Ana Henigsman iz Vavpče vasi — Tejo, Angelca'Strajna r iz Mačkovca — Simona, Milka Miklavčič iz Dobrave — Damjano, Jovanka Vukovič iz Gornjega Leskovca — Mihaela. Vesna Klepec iz Kloštra — Matejo, Brigita .Hostnik iz Zagorice Ireno in Matejo, Bernarda Savič iz Brežic — Dušanko, Dušica Meglič z Broda — Lidijo. Majda Mohar s Krke — Andrejo, Nada Hrelja iz Loviča Donjeg — Vesno. Marija Plan-lan z Dolenje Težke vode — Davida. Darja Mrvar s Sela — Anžeta, Gabrijela Kos iz Šentjurja — Suzano. Edita Metelko iz Rovišča — Andrejo, Danica Rifelj iz Ždinje vasi — Sabino, Ivanka Fabjan iz Čadraž — Uroša, Cvetka Podbršček iz Krškega — Andreja, Marija Malešič z Vrha — Matejo. Marija Barle iz Gorenjega Kamenja — dečka. Tončka Avsec iz Hrastulj — dečka in Dušica Hudoro-vac iz. Kanižarice — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Ljudmila Novak-Klančar iz Hladnikove I — Koka. dr. Nežka Dular iz Gubčeve 4 — Marušo, Slavica Djuraševič z. Mestnih njiv 11 —Sandro, Rezka Grčman iz Ulice Danila Bučarja 25 — Karmen. Luca Milješič s Trdinove 46 — dečka. Zorica Nunič s Ceste herojev 36 — Dino in Rozika Lah iz Šegove 18 — Brigito. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
ZLATAR ZVONE CEJ JE ODPRL svojo delavnico v Metliki, in sicer v Bevčevi hiši na Cesti bratstva in enotnosti v lokalu, kjer je bila do pred kratkim cvetličarna. Vsi, ki jim pri njihovi zlatnini ne bo kaj všeč,se bovlo oglasili pri Ceju. Le-la bo prisluhnil željam in zlati okrasek bo spet v ponos in veselje.
LETOŠNJI VPIS V SREDNJO ŠOLO TEKSTILNE usmeritve je zadovoljiv, se pravi, da je prijavljenih toliko, kolikor je bilo razpisanih učnih mest. Šola bo pričela s poukom 3. septembra, do takrat pa bo vodstvo razrešilo tudi nekatere kadrovske zagate. Jeseni bo še tesneje zaživelo sodelovanje s srednjo šolo družboslovne in kovinarske usmeritve Črnomelj.
DOPUSTI SO V POLNEM RAZMAHU, zato boste marsikje zastonj trkali mi uradniška vrata. Ljudje preživljajo dopuste v glavnem dorrta,. le redki'še odločajo za morje. Stabilizacija je posegla v žepe in spet je dob-W Kolpa,-ponovno odkrivamo stare ljubile in njihove domačije. Prej zaničevane lepote so nam postale ne-hadom.il zanimive.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
KOPANJE IN PLES — Črnomelj je bil zadnji konec tedna podnevi skoraj povsem prazen. Ljudje so se odpravili na Kolpo, ki je v nekaj vročili dneh postala prijetno tipla, zvečer pa so zaživela plesišča v številnih vaseh, kjer so pripravili veselice. Čeprav so se že začeli kolektivni dopusti, pa so veselice — minuli vikend jih je bilo v občini več kot pol ducata — dobro obiskane. Marsikdo, ki mu je žep za morje že preplitev, si pač poišče nekoliko razvedrila vsaj na zabavi v svoji ali sosednji vasi.
FOLKLORISTI GREDO NA OBISK — Folkloristi črnomaljskega Zelenega Jurija gredo 29. julija na gostovanje v Donji Desinac v jastrebarski občini. Tja jih je povabila tamkajšnja folklorna skupina, ki seje letos prvič predstavila na jurjevanju, belokranjske pesmi, plese in običaje pa bodo Črnomaljci pokazali na tradicionalnem poletnem balu.'Morda se bodo iz teh obiskov spletle tudi trdnejše folklorne vezi.
Ribniški zobotrebci
PRAZNE TRGOVINE — Ribniške trgovine so tedni vglavnem prazne, za kar pa niso krivi samo letni dopusti, ampak predvsem prazni žepi občanov. Vedno bolj prazna so tudi gostišča, ki so bila še nedolgo tega povsem zasedena celo v dopoldanskem času.
ZMEDENI PEŠCI — Kaže, da so Ribničane na novo prebarvani prehodi za pešce čisto zmedli. Večina pešcev še naprej prečka cesto vsepovsod, kot so to počenjali doslej, le na prehodih za pešce ne. Verjetno se jih bojijo zamazati. Redki posamezniki pa le krenejo preko označenega prehoda, vendar store to običajno po ribniško, se pravi, da skočijo na prehod na hitro in pogosto prav pred avto. Opazili smo tudi kolono šestih ljudi, ki je lepo, previdno in po vseh predpisih prečkala cesto na prehodu pri Veleblagovnici. Pozanimali smo se, kdo so ti pešci, in zvedeli, da so to rojaki iz Amerike, ki so po mnogih letih prišli na obisk v stari kraj.
NE VEDO ŠTEVILKE KOLESA — Vsak lastnik kolesa naj si zapiše njegovo številko. Zaradi pomanjkanja bencina so vedno bolj priljubljene kraje koles. Le redki oškodovanci pa vedo miličnikom povedati številko kolesa, nekateri pa ne vedo niti barve svojega kolesa niti kakšnih drugih značilnosti, po katerih bi se ga dalo prepoznati.
Drobne iz Kočevja
VEDNO VEC KRI VOLOVCEV — Na Rinži te dni kar mrgoli mladih krivolovcev, ki love predvsem ščuke, in to ne le na trnek in živo Vabo, ampak celo na zanke. Prejšn ji ponedeljek pa je bil za krivolovce pravi črni dan. Najprej so miličniki odkrili dva mlada krivolovca, ki sta imela ujeti dve ščukici. Prijavili ju bodo sodniku za prekrške. Kaže pa, da je kar sam bog kaznoval krivolovca, kije lovil na Rinži pri cerkvi. Pod njegovo težo in težo ..kibicev" je popustila železna ograja in je z njo vred padel na glavo več metrov globoko v plitvo vodo. Vse torej kaže, da se krivolovcem obetajo težki časi.
BARAKE RASTEJO — V Klinji vasi rastejo barake, ki jih postavljajo Romi. Gre za črne gradnje. Inšpekcija ik ukrepa, ker ni urbanističnega inšpektorja. Zasilne garaže in zasilne drvarnice rastejo tudi ob Roški cesti, postavljajo pa jih drugi občani. Tu so tudi velike skladovnice drv, ki zadoščajo za kurjavo za več let. Nekatere občane to moti, češ da kazi videz mesta. Prizadete pa bolj moti videz rjave pločevine avtomobilov in hitro naraščanje cen, ki sili občane k ustvarjanju zalog vsega, tudi drv.
— Si res zaradi slabega pisanja o Itasu zaprosil za službo v Riku?
— Ne zaradi slabega pisanja, ampak zaradi slabega gospodarjenja.
Trebanjske iveri
E?
RDEČI AVLO — V vodstvi!, občinskih družbenopolitičnih organizacij ugotavljajo, da ne morejo brez službenega avtomobila. Za katrco haj bi založil sindikat, naposled pa jim naj bi svoj delež dala tudi partija.
POGREBI PO SVOJE — Dograditev mrliške vežice v Trebnjem omogoča zadnje slovo od pokojnikov.
.Po mestu naj bi se nič Več ne vili pogrebni sprevodi, vendar tčga ne upoštevajo vsi. Lani se je po mestu še vedno vijugalo 26 pogrebov, letos do konca junija pa kar 21. Lani so na mrtvaški oder v vežici položili le dva pokojnika, letos pa osem. Doslej sc še ni primerilo,da bi pokojnika pripeljali pred vežico štiri ure pred pogrebom, kot odreja občinski odlok. Poslej naj bi upravljalecpokopališča poskrbel za prevoz pokojnika na pokopališče po nastopu smrti, pač takrat, ko svojci predložijo potrebne papirje.
Čakanje kljub večjemu izkopu
V rudniku Kanižarica v šestih mesecih dosegli sedemmesečni izkop premoga — Nič več težav s pomanjkanjem delovne sile — Prednosti reorganizacije
KANIŽARICA — V prvih šestih mesecih letos so v rudniku rjavega premoga v Kanižarici presegli plan izkopa za 15 odst.,' torej so nakopali 9.100 ton premoga več, kot so načrtovali, topa je enomesečna proizvodnja.
Predvidevajo, da bodo do konca leta izkopali 130.000 ton premoga, za 10.000 ton več od predvidenih, in to kljub temu da jim občutno primanjkuje reprodukcijskega materiala, predvsem rudarskih kablov in rezervnih delov za črpalke in ostale rudarske stroje, ki jih morajo uvoziti.
ZDRUŽENI TRI DESETLETJA —30 let je tega, kar so se začeli v Beli krajini združevati šoferji in avtomehaniki. Ti so v soboto pripravili regijsko proslavo stanovskih tovarišev iz vse Dolenjske. Kot je poudaril slavnostni govornik Franc Rebec, podpredsednik predsedstva Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije, so prav vozniki tisti, ki morajo skrbeti za čim večjo varnost v prometu.
Za strpnost v prometu
Dolenjski šoferji in avtomehaniki v Črnomlju slavili svoj praznik — Govoril Franc Rebec
ČRNOMELJ — To belokranjsko mesto je preteklo soboto imelo v gosteh šoferje in avtomehanike iz vse Dolenjske ter mnoge delegacije ZŠAM iz ostale Slovenije, ki so se ob svojem prazniku 13. juliju zbrali na regijski proslavi. Slavje je potekalo v okviru praznovanj 40. obletnice 1. zasedanja Snosa ter 30-letnice Združenj šoferjev in avtomehanikov Črnomelj — Metlika.
Šoferji in avtomehaniki praznujejo svoj praznik v spomin na dan, ko je leta 1942 v naskoku na utrjeno belogardistično postojanko v Žužemberku sodelovala tudi skromna partizanska motorizirana enota. Po osvoboditvi so se člani takoj lotili obnove porušene domovine. Z vso zavzetostjo so sodelovali pri nastajanju prvih prevozniških skupin in pozneje podjetij. Z izjemno zagnanostjo in spretnostjo so šoferji in avtomehaniki s pomanjkljivim orodjem in stroji, brez potrebnih rezervnih delov reševali zahtevne prometne naloge, oskrbovali mesta, tovarne in druge ustanove ter tako prispevali svoj delež k razvoju domovine.
Kol je poudaril slavnostni govornik Franc Rebec, podpredsednik predsedstva Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ima organizacija danes v Sloveniji več kot 20 tisoč članov, ki predstavljajo pomemben dejavnik pri uresničevanju prometne politike, borijo pa se za to,
Bolezen izvozili na Kočevsko?
Gnojevko razkužili in spustili v jamo
KOČEVJ E — Na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje je bilo postavljeno vprašanje, zakaj so bili iz Kamnika prepeljani na Kočevsko odpadki. okuženi s povzročiteljem antraksa, in izražena zahteva, da je treba poklicati na odgovor tistega, ki je dal soglasje za to.
Iz pismenega odgovora republiške veterinarske uprave povzemamo. da je bilo ukrcnjcno vse, kot določajo predpisi o zatiranju vraničnega prisada (antraksa) pri živalih. Razkužbo gnojevke je opravila strokovna ekipa VTOZD za Veterinarstvo BF v Ljubljani od 24. do 29. junija lani. Gnojevka je bila nato izpuščena v neko jamo na Kočevskem. Za razkužbo so uporabili natrijev hipoklorit, ki se uporablja tudi za razkužbo pitne vode, saj vsebnost aktivnega klora v tem sredstvu zagotavlja dobro razkužbo.
Ob Zaključku je bilo poudarjeno, da je akcijo izvedla najvišja veterinarska strokovna institucija v republiki v soglasju z republiško veterinarsko upravo in da so bili opravljeni vsi kratkoročni in dolgoročni varnostni ukrepi glede širjenja bolezni in varstva ljudi ter okolja.
Skratka, iz odgovora se da povzeli, da ni nobene nevarnosti zaradi vsega tega. Ob vsem tem se lahko le vprašamo: če zadeva ni nevarna, zakaj vsega tega niso opravili'kar v kamniški občini in tudi tam pustili razkužene gnojevke, bi si vsaj prihranili stroške prevoza, pa tudi Kočevcev ne bi po nepotrebnem razburjali!
JOŽE PRIMC
da bodo udeleženci v prometu strpni, vljudni in tovariški. Na srečanjih, kakršno je bilo sobotno, pa utrjujejo prijateljstvo in poglabljajo medsebojne vezi, ki so med šoferji in avtomehaniki še kako potrebne.
Na proslavi — njena pokroviteljica je bila H P Kolinska — so v kulturnem programu nastopili črnomaljski godbeniki na pihala, folklorna skupina Zeleni Jurij in moški pevski zbor Belt.
Razlogov za uspehe v rudniku je več. Predvsem so izboljšali izkopne pogoje, zmanjšali izostanke z dela, zlasti neopravičene izostanke in bolniški stalež, delali so ob dela prostih sobotah incelo nedeljah tervtehdneh nakopali 5.300 ton črnega zlata. Rešili so tudi 20-letne težave s pomanjkanjem delovne sile. V zadnjem času se zaposlujejo pretežno domačini, ki imajo v glavnem tudi rešeno stanovanjsko vprašanje, takoda bo v jeseni, ko bo dograjenih 24 rudnikovih stanovanj v Črnomlju, stanovanjski problem rudarjev dokončno rešen.
V kanižarskem rudniku so začeli sprejemati naročila za premog za
DOBRA UDELEŽBA
TREBNJE — Navkljub dopustom je bila nadvse dobra udeležba ha posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Obravnavali so aktualna gospodarska vprašanja, sklepe CK ZKS o političnem sistemu in sklepe zadnje, 13. seje CK ZKJ. Pogovorili so se o izdatnejšem evidentiranju novih članov v ZK.
letošnje leto februarja, ko je bila tudi dobava zelo hitra. Sedaj sicer še sprejemajo naročila, a le za premog kockovec. Za kosovec je bilo doslej že toliko vplačil, da se boje, da ga ne bodo mogli kupcem dobaviti do konca leta, zato naročil zanj ne sprejemajo več. Sedaj je čakalna doba za kosovec okrog tri mesece, za kockovec pa za polovico krajša.
V zadnjem času so se zelo razmahnila naročila sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah, ki v okviru ozimnice priskrbijo svojim delavcem tudi premog. Takšnega načina preskrbe se poslužujejo že skoraj vse delovne organizacije iz metliške občine ter mnoge iz novomeške, kočevske, dugoreške in ozaljske občine, manj pa iz Črnomlja, kjer ljudje zaradi bližine rudnika naročajo premog osebno.
Pred kratkim je prišlo v rudniku Kanižarica do reorganizacije. Rudnik je iz delovne organizacije v okviru sozda REK Edvard Kardelj Trbovlje postal tozd delovne organizacije Slovenski rudniki rjavega premoga v sklopu sozda REK Edvard Kardelj. S tem v kanižarskem rudniku kakšnih poseb-
nih organizacijskih sprememb ne bo, bo pa reorganizacija omogočila večjo socialno varnost delavcev, skupno bodo z ostalimi tozdi nastopali navzven, močnejši bodo, kar se bo poznalo tudi pri investicijah.
V belokranjskem rudniku predstavlja sedaj največjo investicijo odpiranje južnega polja, kjer pa so naleteli na težave pri prehodu skozi vodonosno prelomnico. Poleg tega z zunanjimi in podzemnimi raziskavami iščejo in ugotavljajo dodatne zaloge. Po dosedanjih raziskavah bi namreč zaloge v sedanjih kopih in južnem polju zadostovale za 15 do 16 let, s tem da bi vsako leto nakopali 130 do 150.000 ton premoga.
M.BEZEK
Nikjer ne bo treba znižati plač
V ribniški občini dobro gospodarijo in jih novi predpisi ne bodo prizadeli Zgubarjev ni — Najtežje bo v trgovini in Eurotransu_____
RIBNICA — Trenutno v ribniški občini ne grozi nobeni OZD, da bi morala zniževati osebne dohodke, oz. celo izplačevati minimalne. Kljub temu pa bodo v vseh OZD izdelali posebne likvidnostne finančne načrte, v katerih bodo na podlagi dosedanjih izkušenj predvideli, kdaj bi lahko pri njih prišlo do težav. Zbir teh načrtov bo nato osnova za medsebojno pomoč ribniškega gospodarstva, kije bo vsak deležen, ko jo bo potreboval.
Tako so sklenili na posvetu predstavnikov OZD iz ribniške občine, SDK. Ljubljanske banke, medobčinske gospodarske zbornice, občinske skupščine Ribnica in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij; ki je bil 11. julija. Na njem so razpravljali o položaju občinskega gospodarstva po uveljavitvi predpisov za finančno utrditev gospodarstva in odmrznitvi cen ter zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za izplačilo osebnih dohodkov in ukrepih OZD za premagovanje likvidnostnih težav ter o zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev.
Po informaciji republiškega izvršnega sveta naj bi bil v ribniški občini najbolj kritičen položaj v Inlesovih tozdih. Po besedah predsednika izvrš-
• Predsednik izvršnega sveta občine Franc Lapajne je menil, da v občini ni pričakovati ukrepov zaradi nepokrite izgube. Res pa je, da se likvidnostni položaj slabša, zaradi česar bo potrebna medsebojna pomoč OZD.
nega sveta Franceta Lapajneta je bolj kritično v Mercatorju in Eurotransu. kjer imajo le malo obratnih sredstev pokritih s poslovnim skladom. Po
Podpora Novolesu
TV oddaja o iGK odmeva po trebanjski občini
TREBNJE — V tej občini se še ni polegla jeza, porojena ob gledanju nedavne televizijske oddaje iz IGK „Kako iz rdečih številk”.
Oddajo so obravnavali na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij ZK iz vse občine. Sekretar predsedstva OK ZK Milan Kranjc zameri televizijcem, ker so zlorabili zaupanje prizadetega kolektiva. ..Predhodno je bilo dogovorjeno. naj vse skupaj izzveni v pomoč. Izkazalo pa se je, da je bila že vodena tako. da Novolesovi strokovnjaki sploh niso prišli do besede, pač pa so na veliko govorili drugi. Med njimi celo laki, npr. iz Gorenja, ki so pred leti imeli možnost sami prevzeti to tovarno,-a so za ..pogoj" zahtevali velikanska vlaganja. Z No.volesom kot sanatorjem smo za relativno kratek čas njihove pomoči v občini nadvse zadovoljni. V bodoče se bomo morali zatekati k neljubim ukrepom. Snovalcev takšnih oddaj vsekakor ne kaže več spuščati čez tovarniški prag, boljša je prva. zamera kot zadnja," pravi sekretar Kranjc.
DOBRO DELO ZAČASNEGA VODSTVA
TREBNJE — Začasni kolektivni poslovodni organ v zdravstvenem domu je pripravil poročilo o doslej opravljenem delu. Obravnavali so ga že člani izvršnega sveta. Na splošno zadovoljivo potekajo vse potrebne aktivnosti. da bodo čez čas lahko ukinili ukrep družbenega varstva. Poročevalci ugotavljajo tudi. da je trenutno dobra tudi kadrovska zasedba z zdravniki. Priznavajo sicer, da zasedba še ni tako dobra kot pred časom, bo se pa v prihodnjem letu nedvomno izboljšala.
Na četrtkovi seji predsedstva OK SZDL so se strinjali s pismom, ki so ga, vodstva družbenopolitičnih organizacij Novolesa poslala skupščini RTV (del je bil objavljen v Delu). V pismu je poudarjeno, da je slovenska javnost dobila na vpogled povsem napačno informacijo. Hudo jim je, ker je bil Novoles prikazan v tako čudni luči. Zahtevajo oceno oddaje,* to pa so napisali v pismih skupščini RTV in vodstvom republiških družbenopliti-čnih organizacij.	^	£
njegovem mnenju bo izvajanje zakona sicer povzročilo ponekod nekaj težav, bo pa tudi ugodno vplivalo na ribniško gospodarstvo, saj druge OZD veliko.več dolgujejo ribniškemu gospodarstvu kot ribniškogospodarstvu drugih občin.
Težav bo povsod manj. ko se bomo otresli dosedanjih navad, da je dober gospodar tisti, ki se zadolžuje. Danes brez lastnih obratnih sredstev ne bo več možno dosegati dobrih poslovnih rezultatov, saj so obresti za posojila visoke in se obetajo še višje.
J. PRIMC
Delavci za dom
Enodnevni zaslužek za mirensko zdravstveno postajo
” MIRNA — Poslopje mirenske zdravstvene postaje je bilo eno prvih, zgrajenih za ta namen. V tistih časih vse tudi ni bilo narejeno tako, kot potrebujejo danes.
V prvi vrsti bi potrebovali prostor za kotlovnico in zobno ambulanto. Stavbi ne bi škodila niti temeljitejša prenova.
Navkljub dopustniškemu času sindikalne organizacije načrtujejo akcijo že to poletje. Predlagajo, naj vsi zaposleni v proizvodnji namenijo za mirensko zdravstveno postajo zaslužek ene delovne sobote, tisti v družbenih dejavnostih pa enodnevni zaslužek. Akcija naj bi potekala solidarnostno v vsej občini.
A. Ž.
Na lipo le z dovoljenjem
Bo novi ukrep zavaroval lipe pred brezvestnimi nabiralci cvetja?
KOČEVJE — Vsak nabiralec lipovega cvetja v kočevski občini tpora imeti posebno pisno dovoljenje pristojnega tozda Gozdnega gospodarstva, na območju katerega nabira cvetje. Tako je sklenil na zadnji seji izvršni svet občinske skupščine Kočevje. Odkupne postaje lahko odkupijo lipovo cvetje je od nabiralca, ki ima tako dovoljenje oz. potrdilo. Seveda izdajajo potrdila brazplačno in tudi za nabiranje ni treba plačati nobene posebne pristojbine.
Ta ukrep je dobro mišljen, vprašanje pa je, kako se bo obnesel. Obiralci lip naredijo namreč ata Kočevskem vsako leto ogromno škode, saj posekajo, polomijo ali požagajo veliko vej, včasih pa cele lipe. (Podobno počenjajo tudi obiralci češenj, ki posekajo kar drevo, da pridejo do češenj.) Nihče se ne ozira na predpise, ki tako početje prepovedujejo, saj ni dovoljeno sekati ali lomiti lip, debelejših od 2 cm.
Z izdajanjem potrdil bo možna večja kontrola nad obiralci lipovega cvetja in bo tudi lažje odkriti uničevalce drevja. Bržčas pa se bodo skušali iznajdljivi nabiralci izogniti kontroli tako, da bodo prodajali cvetje odkupovalcem v sosednjih občinah. Zato je kočevski izvršni svet predlagal tudi okoliškim občinam, naj za svoje območje sprejmejo podobne skle-pe.
J. PRIMC
AVTOKAMP PRI FARI?
VAS PRI KOČEVJU — Vodstvo KS Kostel s sedežem v Vasi si že od konca leta 1982 prizadeva, da bi na zemljišču pri Fari, kjer je pred časom delovala asfaltna baza, zgradili avtokamp v sodelovanju s Kompasom iz Ljubljane. Zemljišče je med cesto proti Fari in Kolpo. Priprave za izgradnjo so v teku, te dni pričakujejo, da bodo uredili prenos lastništva zemlje ter pričeli postopek za izdelavo potrebne dokumentacije.
Načrt, v katerem se vidi vsak
Cestna skupnost in cestarji ena družina — Boljše vzdrževanje
'1REBNJE — Dopusti sicer ogrožajo sklepčnost sestankov, vendar je skupščina trebanjske skupnosti za ceste, ki je zasedala minuli četrtek, lahko zgleden primer, da življenjska vprašanja tudi poleti pritegnejo zanimanje delegatov.
Delegati niso imeli pripomb na prvo leto po ..ženitvi” s cestarji, še več: vslišali smo lahlAi celo pohvale na račun kakovostnejšega vzdrževanja cest, še posebej dela zimske službe.
ORGANIZIRANO
SPREJEMANJE
GOSTOV
TREBNJE —Občinski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval tudi poseben odlok, ki ureja sprejemanje gostov, prenočevanje in hrano pri zasebnikih. S to dejavnostjo se v občini ukvarja le TO družin, ki premorejo za oddajanje 22 sob s skupno 58 ležišči. Z odlokom nadrobneje urejajo predvsem način sprejemanja gostov na prenočevanje. To naj bi bilo poslej organizi rano.
Delegati so brez posebnih pripomb pritrdili tudi bolj svežemu gradivu — o prihodkih in odhodkih v letošnjem prvem polletju.
Ta seja je lahko pomembna spodbuda Dobrničanom, da se v predvideno posodabljanje njihovega cestnega, križa vključijo tudi z lastnim samoprispevkom. Zato bo tudi najbolje. da podaljšajo predvideni asfaltni trak še za 500 metrov proti Vrbovcu. V celoti bodo na sedmih odsekih pridobili 4,5 kilometra sodobnejšega cestišča. Prav te dni potekajo v tej krajevni skupnosti razprave o tem. In priložnosti nikakor ne gre zamuditi.
Letošnji načrt del računa ž okrog 83 milijoni dinarjev v blagajni. Na prvi pogled kar dosti, ko pa to razporediš na desetine kilometrov cest, pa se kar razgubi. Predsednik odbora za obnovo in vzdrževanje cest, Mirenčan
Maks Kurent, je zato potožil ob pičlih 500 tisočakih, kolikor jih je namenjenih za pomoč gradbenim odborom in menil, da bi bilo ta znesek nujno vsaj podvojiti.
Ker je načrt letošnjih del uravnotežen glede prihodkov in izdatkov, ni bilo mogoče storiti drugače. Navsezadnje je sestavljalcem uspelo pravo mojstrstvo: delalo se bo kar v desetih krajevnih skupnostih. Predvidenih 23 km sodobnejših cest ob letu za to draginjo ne Uo malo.
A. ŽELEZNIK
SKUPNO ZA DOLENJSKI LIST
TREBNJE — Na seji skupščine komunalne interesne skupnosti, sklicane za ponedeljek, so med drugim obravnavali poseben sporazum o sofinanciranju Dolenjskega lista. Dve tretjini obveznosti naj bi po tem sporazumu poravnal občinski izvršni svet, eno tretjino pa vse samoupravne interesne skupnosti.
IZ NIkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Lu
Pionirski
sadovnjak
Uspeh šolske zadruge
KRŠKO — Med številnimi interesnimi dejavnostmi na osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja v Krškem zaključuje prvo leto zelo uspešnega delovanja pionirska zadruga ..Mravljica". V njej si učenci pridobivajo koristna znanja o čebelarstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in gojenju rož.
Pridobljena znanja in spretnosti bodo lahko s pridom uporabili doma, saj gre zvečine za učence s kmetov. Uspehov pa ne bi bilo, če ne bi imela zadruga dobrega strokovnega vodstva. Veliko razumevanje so pokazali delavci temeljne organizacije Sadjarstvo krškega Agrokombinata, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad »Mravljico".
Zadruga je samoupravno organizirana, deluje po sprejetih pravilih. v program pa so zapisali, da bodo najprej uredili in smotrno izkoristili vse površine okoli šole. Hrib za šolo so ob strokovnem vodstvu inž. Tonka in drugih delavcev Agrokombinata ter delovnega kolektiva šole spremenili v nov sadovnjak z nizkorastočimi jablanami in hruškami. Delavci tozdov Poljedeljstvo-meso in TOK Trgovina so pomagali z buldožerjem pri zemeljskih delih, prispevali pa so tudi gnoj in sadike.
..Pionirji — zadrugarji so bili zelo pridni pri urejanju teras in sajenju. Vsa sadna drevesa so se prijela in lepo rastejo, tega pa smo seveda najbolj veseli,” poudarja mentorica pionirske zadruge „Mra-vljica” na osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja, Kristina Božič.
P. P.
Dolgotrajne posledice žleda
Gozdno gospodarstvo Brežice pripravilo zaključno poročilo o škodi, ki jo je povzročil žled konec leta 1980 — Sami gozdarji naredili največ za kritje preko 287 milijonov dinarjev škode in odpravo posledic
BREŽICE — Škoda, ki jo je povzročil žled 6. novembra 1980 v gozdovih 8. brežiškega gozdnogospodarskega območja, je zelo velika, saj kar za 42 odst. presega družbeni proizvod delovne organizacije GG Brežice.
Najbolj so bili prizadeti družbeni gozdovi, katerih delež v skupni škodi presega 80 odst., družbeni proizvod tozdov gozdarstva pa skoraj za trikrat. S temi podatki in nadrobnim poročilom o ukrepih za odpravo škode ter o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah so gozdarji seznanili republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, občinske izvršne svete devetih občin in druge.
Skoda dolgoročnega značaja bo prišla na površje šele čez desetletja. To je škoda, nastala zaradi poškodb in
sečnje nezrelih sestojev ter zmanjšanja prirastka. Predčasna naravna pomladitev bo marsikje terjala predčasno odstranitev sestoja, ki še ni dosegel ekonomske zrelosti. Povečani pr-
Vseh stroškov, nastalih pri sanaciji žledoloma v gozdovih 8. brežiškega gozdnogospodarskega območja, je za prek 287 milijonov dinarjev. Največ stroškov ima tozd Mokronog, sledijo Brežice, Senovo, Sevnica, Kostanjevica in Radeče. V zasebnem sektorju pa ima TOK Sevnica kar blizu 48 milijonov škode oz. stroškov, le 7,5 milijona dinarjev pa TOK Radeče.
oizvodni stroški sečn je in spravila, povečani sečni odpadek in izguba kakovosti sortimentov pa pomenijo škodo,kratkoročnega pomena. Da bi
gozdarji lahko izkoristili mehanizacijo za pspravilo v žledu poškodovanega lesa, so morali v teh letih zgraditi preko 161 kilometrov vlak in blizu 10 km gozdnih cest, kar je skupaj veljalo okrog 43 milijonov dinarjev.
,.1’ri sanaciji nastale škode smo nosili levji delež stroškov, saj pomoči širše družbenopolitične skupnosti ni bilo. Po svojih močeh nam je pomagala le območna interesna skupnost za gozdarstvo, ki je prispevala del združenih sredstev za izgradnjo vlak in cest. v celoti pa je pokrila stroške obnove in nege ogolelih površin,” je povedal direktor GG Brežice Teodor Oršanič.	p.	PERC
CVETILIČN1 CENTER? — Agra-ria v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtuje izgradnjo cvetličnega centra, ki bi_pokrival območje sto kilometrov. Že letos predvidevajo prodajo okrog J.O milijonov cvetnih enot, ko bo zgrajen center, pa verjetno tudi dvakratna povečava proizvodnjo ne bo dolgo zadoščala.
Amaterji učijo tovarno
Sevniški raketarji sodelujejo s titograjsko tovarno raket — Še vedno brez svojih prostorov
Teodor Oršanič: ..Gozdarji smo dokazali, da je moč tudi brez solidarnostne akcije dosti storiti, čeprav je res, da smo bili veseli sleherne dobre namere in še bolj — konkretne pomoči.”
SEVNICA — Tukajšnji astro-navtično-raketarski klub Vega je primer* kako amatersko društvo lahko tvorno sodeluje z našim nai-večjim proizvajalcem raket.
Titog-
rajska tovarna, ki izdeluje predvsem protitočne rakete, bi rada osvojila tudi izdelavo modelarskih motorčkov, ki prihajajo k nam večinom z uvozom.
Še zmeraj neslavno prvenstvo
Občinska zdravstvena skupnost v Krškem poroča o odsotnostih z deta zaradi bolniške v lanskem letu — Sumljive „bolniške” je težko dokazati
KRŠKO — Občinska-zdravstvena skupnost v Krškem je za delegatsko skupščino pripravila poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v krški občini v lanskem letu. Letos so poslali vprašalnike 170 delovnim organizacijam in skupnostim, podatke pa je poslalo le 53 organizacij združenega dela vključno s temeljnimi organizacijami.
Od teh jih je le četrtina poslala svoje ugotovitve o vzrokih odsotnosti, za kar so posebej zaprosili socialne delavce. Na dlani je, da ostaja krška občina v vrhu dolenjske regije s povprečno 4,4 odst. odsotnih delavcev na dan. To pomeni, da je bilo lani vsak dan odsotnih z dela kar 521 dealvcev, kar 260 od tega števila zaradi bolezni do 30 dni.
V primerjavi z letom 1982, ko je bilo Krško še tik pod vrhom dolenjskih ..bolnikov", so povsod zmanjšali odsotnost z dela zaradi bolniške, še
najbolj, in sicer kar za 43 odst., so lani znižali bolniško v Pionirju — tozd Gradbeni sektor, že predlani za petino. Res pa je, da so lani zmanjšali število zaposlenih za 61 delavcev. Za četrtino so lani znižali bolniško v Lisci na Senovem, za petino pa v Celulozi.
Toda ali so kje zares uspeli spodsekati tudi korenine bolniške ali pa gre le za odpravljanje posledic, ni moč odgovoriti brez tehtne analize. V krški nuklearki menijo, da so pri njih neupravičeno izrabili bolniški stalež
predvsem delavci, ki so med »bolniško” obiskali družino v drugem kraju, tisti, ki niso soglašali s sklepom invalidske komisije, tisti, ki imajo-nasploh odklonilen odnos do dela, in naposled tisti, ki kažejo pretirano skrb za zdravje. Toda niti v enem primeru jim ni uspelo dokazati neupravičeno bolniško.
• Predlagajo ustanovitev zdravniškega konzilija na občinski ravni, ki bi na osnovi predložene dokumentacije razpravljal o upravičenosti do bolniške, zahtevek pa naj bi dale le delovne organizacije.
P. P.
Sevničani, večkratni državni prvaki, seveda vedo, kako se taki reči streže. Člani kluba so iz Titograda že prejeli prve domače motorčke. Vgrajujejo jih v svoje modele in testirajo njihove zmogljivosti in obnašanje v letu. Marljive roke sevniških amaterjev za titograjsko tovarno izdelujejo tudi raketne modele, da bodo v Črni gori lahko opravljali tudi svoje teste. Laskavo
•— Tajnik skupnosti za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji Marjan Zidarič je bil v Sarajevu izvoljen za tajnika zveze astronav-tično-raketnih organizacij Jugoslavije, kar je doslej bil znani jugoslovanski letalski konstruktor in publicist inž. Milivoj Jugin. Zidarič je pri Tehnični službi izdal tudi knjigo o amaterskem raketarstvu.
sodelovanje je za Sevničane tudi koristno, saj tako pridejo do prepotrebnih motorčkov.
Sevniški klub bo v jeseni slavil petnajstletnico delovanja. Žal kljub obljubam najodgovornejših občinskih mož klub še vedno nima svojih prostorov za delo, iz udarniško urejene sobe na gradu so sc morali namreč izseliti. Se bodo spet morali zatekati v garaže svojih očetov?
A. Ž.
Čopiči v družini
Telefonist, ki v prostih urah rad slika
SEVNICA — V Stillesu so že od nekdaj naklonjeni delavcem, ki imajo tudi kaj umetniških nagnjenj, saj že samo izdelovanje stilnega pohištva dostikrat posega na to področje.
Zlasti je to očitno pri rezbarjih in intarzistih. Med pripravo na zadnjo slikarsko razstavo v poslovni stavbi sozda Slovenijales v Ljubljani so uvideli, da imajo moža tudi za
MARTIN POPELAR — ..Škoda, da likovniki v Sevnici nimamo svojega kluba.”
to. To je tovarniški telefonist Martin Popelar. V Ljubljani razstavlja sedem platen.
Čopiči in barve mu niso tuji, saj je po osnovnem poklicu soboslikar. Za prve poteze
drugačnih črt, kot so pleskarske, sta mu prišla prav običajni sinkolit in lesonitna plošča. Ker pleskarji ponavadi delajo na prepihu in v zdravju škodljivih razmerah, se je Martin prekvalificiral v tehničnega risarja za kovinsko stroko. Čopiču je še vseeno ostal zvest, toda le, ko je šlo za pravo slikanje. Sedaj mu je to v veselje, saj se s čopiči rad moti tudi sinček. Naključje je hotelo, da je Popelar namesto za risalno mizo našel kruh kot telefonist.
Pri izbiri motivov daje prednost naravi. Ne skriva, da bi se rad pogosteje videval z drugimi slikarji, ki vedo več o umetnosti, da bi kot samouk kaj pridobil in to seveda po svoje pregnetel v sebi.
»Skoda, da v Sevnici nekaj sicer prizadevnih posameznikov ne more postaviti na noge društva oziroma kluba, saj je likovnih ustvarjalcev kar dosti,” meni.
V Sevnici je Popelar že imel samostojno razstavo, in sicer v Lisci. Letošnjo pomlad je z drugimi sevniškimi likovniki razstavljal na sevniškem gradu. Ko se bodo platna vrnila z razstave v Slovenijalesu, jih bodo verjetno pokazali tudi ostalim delavcem v Stillesu.
A. Ž.
V kotel les, ne mazut
Kopitarna: zamenjava dotrajanega kotla
SEVNICA — Nekdanja lokomo-bila s častitljivo letnico 1908, kije, preden je prišla v Kopitarno, služila v usnjarni in tovarni bombonov, bo končno odromala med staro železo.
Od takrat, ko so jo preuredili na mazut, se je ta podražil za stokrat, v tovarni ima jo dovolj lesnih odpadkov, zato se cenejša kurjava kar sama ponuja. Izbrali so nov kotel celjskega Ema, ki zmore na uro 6 ton pare. Za razliko od starega, kjer gredo dimni plini iz kurišča neposredno v dimnik, premore novi trovlcčrja polja. Temperatura dimnih plinov bo zato namesto sedanjih 400 do 450 le 200 Celzijevih stopinj, kar je lep dokaz, kako potraten je bil stari kotel.
V Kopitarni imajo še en star kotel na lesne odpadke. Tega bode pustili za rezervo. Tovarniška kotlovnica bo poleti dogrevala vodo v novem bazenu. Znano je, da ima voda iz vodovoda le okrog 12 C, vodo v bazenu pa naj bi dogreli na 26 C. Bazen bo iz tovarne dobil na uro 350 kilovatov energije.
Za nemoteno obratovanje kotlovnice bodo potrebovali tudi več prostora za zbiran je lesnih odpadkov. Ob sedanjem 600-kubičncm silosu bodo zgradili še enega z 962 kubiki. kar naj bi bilo dovolj še za tako hudo zimo.
A. Ž.
4*.
Vlado Herakovič: »Količinsko se je zadnja tri leta pri nas povečal promet kar za petkrat.”
Nova trgovina privlačna
Agrokombinatova poslovalnica, v Brestanici za okrog 8.000 ljudi
BRESTANICA — lz nekdanjega hleva je pri brestaniški elektrarni Agrokombinat Krško sprva uredil skromno trgovino, ki pa se je kmalu uveljavila kot dobro založena, predvsem z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo. Dober glas seže v deveto vas, zato se je promet v poslovalnici 11 naglo povečal, posebno zadnja tri leta. odkar je postal poslovodja podjetni 32-letni Vlado Herakovič, kije poprej precej delal v nabavi Mercatorja-Agrokombinata.
»Promet se v zadnjih treh letih povečal za petkrat. Največ smo lani prodali umetnih gnojil, in sicer okoli 600 ton. Precej gredo v promet tudi semensko j)Ligo in zaščitna sredstva ter gradbeni material. Razen živil in tekstila prodajamo skoraj vse, tudi razno tehnično blago. Precejšnje je povpraševanje po vodovodnoin.štala-cijskem materialu in centralni kurjavi. V dobrem mesecu, odkar smo temeljito obnovili iri dozidali poslovalnico, je promet tolikšen, da trije trgovci komajda zmoremo postoriti vse. Se pač pozna, da je poslovalnica namenjena okoli 8.000 ljudem v treh krajevnih skupnostih Rožno-Presladol, Senovo in Brestanica...” pripoveduje poslovodja Herakovič.
P. PERC
USPEŠNO DELO PRINAŠA NAGRADE
Tovarišica nam je pri literarnem krožku povedala, da lahko napišemo spise in pesmice z različno vsebino, s katerimi bomo sodelovali na srečanju mladih književnikov. Vsi smo z navdušenjem sprejeli ta predlog. Čez nekaj tednov so se pokazali prvi rezultati. lz. Ljubjane smo dobili sporočilo, da sta Mateja Kavčič in Barbara Samec izbrani za nastop. Za svoja literarna dela smo prejeli že tudi več drugih nagrad. Vendar nismo samo literati tako uspešni. Mladi kemiki so na regijskem tekmovanju osvojili prvo mesto, prav tako ekipa mladih matematikov. Ekipa učencev naše šole je bila prva tudi na tekmovanju iz poznavanja SLO. Veseli smo, da dobivamo nagrade na različnih tekmovanjih, saj tako dobivamo spodbudo za na prej.
HELENA SA.IOVEC COŠ Adam Bohorič, Brestanica
So delavci premalo seznanjeni?
Vsak naj bi vedel, kako podjetje finančno stoji — Delavska enotnost je bila
prezgovorna o težavah STT
SEVNICA — Hvalevredno je, da gospodarstvo sevniške občine tudi v težjih časih ne obrača hrbta izvoznim naporom. Še več, vrsta kolektivov dopolnjuje proizvodne načrte z rečmi, namenjenimi izvozu.
V Stillesu in Kopitarni proučujejo
kako bi sledili največjima sevniškima kolektivoma ter spremljanje proizvodnje prenesli na računalnik. Njihova proizvodnja je namreč količinsko in po raznoterosti že tako zapletena, da vidijo rešitev samo v takem vodenju proizvodnje. Nasploh v občini dosti razmišljajo o vsebinskih vprašanjih, s čimer se še posebej ukvarjajo tri komisije: za naloge v-kmetijstvu, za naloge v družbenih dejavnostih in v računalništvu.
Na občinskem sindikalnem svetu skrbno spremljajo aktivnost po kolektivih. Sekretar sveta Janez Levstik je
na zadnji seji predsedstva OK SZDL kritično menil, da so delavci marsikje le polovično ali še slabše seznanjeni z. razmerami v gospodarjenju.
»Pred desetimi dnevi na seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v tovarni konstrukcij ni nihče ničesar vedel o težavah pri izplačilu OD, čeprav je bila predtem v Delavski enotnosti objavljena cela stran o teh razmerah v STT. Obstaja bojazen, da bodo prišli v resne težave, posebno še, če oprema za Sovjetsko zvezo ne bo pravočasno gotova. Če bo šlo tako naprej, bodo na žagi čez dva ali tri
mesece zreli za ukrep družbenega varstva. V tamkajšnji samoupravi vlada pravcati nered. Nimajo samoupravnih aktov, delajo na pamet, kdor pa kaj več ve, se ne trudi, da bi pomagal, temveč samo rovari," je dejal.
So seveda tudi primeri zglednega ravnanja. Tako so npr. v Lisci v široki razpravi obravnavali program stabilizacije. V Jutranjki so imeli akcijsko konferenco o inovacijski dejavnosti. Marsikje vrsto aktualnih nalog odlagajo za čas po dopustih, ko utegne biti že prepozno. Družbenopolitične organizacije si bodo prizadevale, da bodo delavci o vsem potrebnem sproti seznanjeni.
a.Železnik'
BREŽIŠKE VESTI
PRVOŠOLČKE V DOM UČENČEV? — Medtem ko je v osnovnih šolah marsikje že precejšnja prostorska stiska, kar velja še zlasti za ; brežiško, dom učencev v mestu še; vedno ni popolnoma zaseden. Prvo-; šolčke bi nekateri radi spravili kar v vrhnja.nadstropja, s tem pa očitno ne soglašajo sedanji uporabniki prostorov doma, ker bi jih hrup motil. Bodo do pričetka novega šolskega leta našli ustrezno rešitev, da bo volk sit in koza cela?
DOLGO ČAKALI PREDSEDNIKA — Predsednik občinskega izvrš-, nega sveta Jože Avšie je ob nedavnem. :] obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja povedal da niso Brežičani videli predsednika IS SRS, odkar imamo delegatsko skupščino. -Upajmo, da se zgodovina ne bo ponovila, vsaj kar zadeva dolgotrajno čakanje na »republikance”...
\imt\SK£K^
POR0DNI$NICtv*
Med 30. junijem in 8. julijem so v brežiški porodnišnici rodile: Milica Divjak iz Čanja — Jožico, Slavica Sajevec s Senovega — Andreja, Manica Ivanšek iz Arnovih sel — Gregorja, Olga Radanovič iz Slogonskega — Francija, Marija Šuler iz Globokega
— Ivana, Zaharija Gluščič iz Samobo-ra — Vjerana, Terezija AntoloVič iz Mihalovca — Josipa, Alenka Jazbar iz Ribnice — Lariso, Mihaela Jurato-vac iz Mrzlave vasi — Andreja, Anica Rostohar iz Ponikev — Natašo, Jasna Horvat iz Bregane — Kreša, Jožica Renko s Planine — Sonjo, Marjeta Praznik iz Rovišča — Simona, Ema Kavečič iz Ponikev — Adrijano, Marija Ferenčak iz Brežic — Marka, Metka Šetin iz Samobora — Mašo, Marija Podgoršek iz Pišec — Jožico, Slavica Sotošek iz Brezja — Anito, Ana De-janovičjz Novakov — Anabelo, Marija Grom z. Otoka — Ivana, Renata Klakočar iz Krškega — Jasmino, Šte-fica Kablar iz Laduča — Kristino, Vlasta Trkeš iz Klokočevca — Anito, Lidija Živkovič iz Sremiča — Vilija, Verica Baumkirher iz Brežic — Bogomirja, Grozdana Plahuta s Sremiča — Ireno, Biserka Čančer iz Vel. Obreža
— Roka in Kristina^ Kozmus iz Pre-sladola — deklico. Čestitamo! ,
Krške novice
ZASULI 800 METROV JARKA— To je uspelo mladinski delovni brigadi Matije Gubca ob zadnji akciji na Gorjancih. kjer so urejali poškodovan vodovod in’ odstranjevali plazove. Krčani so ena redkih brigad v Sloveniji. ki se letos ne ubada z neprijetnim »popolnjevanjem", kot imenujejo dodatno vključevanje brigadirjev v nepopolne brigade, za to imajo zasluge tudi in ponekod predvsem delovni kolektivi, ki bodo pustili na zvezno MDA Istra 84 v Vanganel svoje mlade delavce. Izkazala sta se tudi tradicionalna pokrovitelja MDB Matije Gubca, Sop in Tes. Imajo že tudi vodstvo brigade: komandat Stojan Kajba iz senovske Metalne (doslej sodeloval že na štirih MDA!), traser Cveto Bahč (vodja centra za MDA) in predsednik zbora brigadirjev Janko Kolar. Upajmo, da bo v začetku avgusta res dovolj brigadirjev (40), da ne bo treba na akcijo tudi poklicnemu sekretarju, kot se je menda primerilo v sosednji občini.
USPEŠNI VESLAČI — Člani krškega Kajak-kanu kluba so uspešno nastopili na tekmovanju v slalomu in spustu, ki ga je pripravilo Brodarsko društvo Mura iz Kroga. Med 120 tekmovalci iz 13 klubov je članica Arhova v K-l zasedla 2. mesto, pri turistih je ponovil uspeh Lubi, v skupni uvrstitvi pa so Krčani zasedli 8. mesto. Dobra spodbuda za mlajše ljubitelje veslanja...
PRIDELOVANJE VRTNIN — Republiški center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi. Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine, Kmetijski inštitut Slovenije in M-Agrokombinat Krško so včeraj pripravili enodneven posvet o pridelovanju vrtnin. O bogatih izkušnjah Agrokombinata, ki organizira letos pridelovanje 2.000 ton vrtnin (kumare za vlaganje, rdeča pesa, zelje), je spregovoril domačin inž. Alojz Bizjak.
Sevniški paberki
BAZEN AVGUSTA — Otvoritev novega bazena, predvideno za to nedeljo, napovedujejo za prihodnji teden. Vročina minuli teden je motila delavce ki so cementirali stene. Graditeljem ostaja še pleskanje celotnega bazena. Za kakovostno delo potrebujejo vsaj nekaj dni lepega vremena. Mnogo kopalcev se je ob lepem vremenu zateklo k jezu na Mirni v Dolenjem Boštanju. Nekdo se je znašel tudi tako, da je z odpadno avtomobilsko pločevino poglobil gladino Sevnične pred Krakovim.
KDO JE NAJMOČNEJŠI? —Mladi iz Loke pri Zidanem mostu pripravljajo za soboto popoldne izbor najmočnejše postave (da o teži ne govorimo!) za vlečenje vrvi. Na »treningih” v Florjanski ulici in na občinskih sindikalnih igrah ni bilo dvomov, kdo so to. Se jim bo navkl jub dopustom posrečilo, da se bodo zbrali?
NAJDLJE ODPRTA — Trgovina z najdaljšim odpiralnim časom tudi poleti je delikatesa v hotelu Ajdovec. Odprta je najmanj pol ure prej in prav toliko dlje kot druge trgovine.
6
\
tura
i
n
bra-
anjc
na ROJSTNI DAN MED ROJAKI — V ponedeljek. 16. julija, je akademik Božidar Jakac napolnil 85 let nadvse plodnega življenja. Svoj rojstni dan sc je odločil praznovati med svojimi rojaki v Novem mestu. Tu so mu v ponedeljek zvečer izročili listino, s katero so mu simbolično dali v opremljanje po njem imenovani dom (nekdanje prostore gostinske šole). Mojster Jakac si je pozorno ogledal prostore, ki jih urejajo sodelavci novomeške obrtne zadruge Hrast. Jakčev dom, kot se bo stavba poslej imenovala, bo slovesno odprt v okviru prireditev letošnjega občinskega praznika v Novem mestu. — Na posnetku: s prvega uradnega srečanja Božidarja Jakca in predstavnikov novomeške občine pred leti, ko so v takratni gostinski šoli podpisali dogovor o ureditvi Jakčevega doma.
Kolonija v Metropolu končana
Udeleženci letošnje 3. republiške izobraževalne slikarske kolonije v desetih dneh ustvarili nad 1.000 del, od skic do kolažev
NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol seje v nedeljo, 15. julija, končala že tretja republiška nadaljevalna izobraževalna slikarska kolonija. V nji je deset udeležencev, ki jih je izbralo Združenje likovnih skupin Slovenije, deset dni ustvarjalo in širilo svoje likovno obzorje pod vodstvom mentorice, akademske kiparke Dube Sambolec.
Čas, odmerjen za letošnjo kolonijo, je bil kar se da smotrno in koristno izrabljen. Delo je potekalo v glavnem v ateljeju, ki so ga naredili iz dveh manjših sejnih sob v hotelu. Slikarji so se ukvarjali predvsem s hitrim risanjem, z velikim aktom, se urili v najrazličnejših tehnikah, delali kolaže in pod mentoričinim vodstvom sproti razčiščevali probleme, ki so se pri delu zastavljali.
Akademska kiparka Duba Satnbo-iec. kije bila že drugič mentorica v taki koloniji, je povedala, da je že sama zasnova delovnega načrta kolonije narekovala izredno prizadevnost udeležencev. Najpomembnejše od vsega, kar so pridobili, pa so nova spoznanja o slikarstvu, novo pojmovanje, češ da kot slikar vidiš le tisto, o čemer veš in znaš kar največ.
Zalo o smotrnosti te in podobnih kolonij ne more biti nikakršnega dvoma. Da je tudi tretja nadaljevalna kolonija povsem izpolnila pričakovanja in dosegla svoj namen, so potrdili tudi dan poprej, 14. julija, na posvetu predsednikov likovnih društev oziroma skupin v Metropolovi veliki sejni sobi. Na posvetu je Toni Vovko, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, med drugim povedal, da bo kolonija veljala združenje vsega 50.000 dinarjev in da se morajo za tako
majhne stroške zahvaliti predvsem kolektivu Metropola. Ta ni samo dobrodušno da! slikarjem na voljo prostor in jim zagotovil udobje, marveč si je prizadeval kolonijo vključiti v svojo gostinsko-turistično ponudbo, jo imeti za svojo.
. Kot je dejal Peter Bevc. je kolonija pridobila Metropol na svojo stran zlasti zavoljo izredne marljivosti vseh udeležencev, ki so navsezadnje imeti kaj pokazati tudi obiskovalcem. Umetnostna zgodovinarka Andreja Koblar, komisarka kolonije, je med drugim navedla, da so slikarji v tej izobraževalni koloniji ustvarili nad 1.000 del —skic. risb. aktov in kolažev — in
z njimi okrasili tako rekoč vse hotelske veže in hodnike.
Ker bomo o tem posvetu še pisali, naj le še omenimo predlog dr. Ceneta Avguština, umetnostnega zgodovinarja in strokovnega sodelavca Združenja likovnih skupin Slovenije, da bi bilo dobro in prav sadove te kolonije predstaviti širši javnosti oziroma pripraviti razstavo.
Udeleženci'posveta šo se zatem zbrali še na krajši slovesnosti, s katero so počastili 10-letnico izobraževalnih likovnih kolonij v Sloveniji. Ob navzočnosti Jožeta Ostermana, predsednika Zveze kulturnih organizacij Slovenije, so podelili nekaj priznanj. Po eno sliko so podarili dosedanjemu direktorju Metropola Rudiju Pintarju in njegovemu nasledniku Petru Bevcu in se jima zahvalili za gostoljubnost.
I. ZORAN
Poslej vztraja sam
Po smrti slikarja Rada Megliča kočevski kipar Matija Glad sam razmišlja o razstavah____
Sreda ..odvračala” obiskovalce
Novomeško filmsko gledališče bo novo sezono začelo z nekaj novostmi
NOVO MESTO — Iztekla se je že druga sezona novomeškega filmskega gledališča. Od septembra do konca junija se je v Domu kulture zvrstilo kar 34 predstav izbranih filmov. Žal pa je bilo obiskovalcev manj kot leto poprej, največ zaradi tega, ker so bile predstave ob sredah. Izkazal« seje namreč, da ta dan za filmsko gledališče ni primeren iz več razlogov. Mnogi obiskovalci imajo ob sredah najdaljši delavnik, poleg tega vrtijo dobre filme tudi na televiziji. Kljub temu je imelo filmsko gledališče v tej sezoni 3.651 obiskovalcev ali povprečno po 120 na predstavi, to pa pomeni, daje bila dvorana, ki premore 276 sedežev, vseskozi malo manj kot na pol zasedena.
Med deli. ki so jih prikazovali v filmskem gledališču, je bilo tudi nekaj filmov domače proizvodnje, od katerih kaže omeniti zlasti „Jutro" režiserja Puriše Djordjeviča. Sicer pa so bile na programu mnoge stvaritve, katerih sloves je objadral ves svet Za take štejejo japonski film ..Kagemusha” režiserja Kurosavve, ..Ninočka" izleta 1939 z Greto Garbo v naslovni vlogi. „Doktor Živago", „Noč generalov" in drugi fiimi. Od novejših del so v filmskem gledališču vrteli film „Tess’\ ki ga je Roman Polanski posnel po znanem delu Thomasa Hardyja „Čisia
II
Vitra” gre na Koroško
Ribniški nonet slavi letos 10-letnico
RIBNICA — Ribniški dekliški nonet „Vitra", ki ga vodi Bernarda Kogovšek, bo 4. avgusta gostoval v Bistrici ob Zilji na Koroškem s celovečernim koncertom. Nonet praznuje letos 10-letnico obstoja. V tem času seje uveljavil v domovini, večkrat pa je nastopil tudi v tujini, predvsem med zamejskimi rojaki.
Jubilejno svečanost bodo organizirale pevske jeseni. Takrat bodo imele skupni koncert s Tržaškim oktetom in oktetom Donit iz Sodražice. Za jubilej bodo izdale tudi kaseto, na kateri bodo pele pretežno domače pesmi.
ženska", pa Bertoluccijev „Mesec", Fellinijevo ..Mesto žensk”. In še bi lahko naštevali.
Filmsko gledališče ponudi ob predstavi tudi inlormacijoo filmu in njegovih avtorjih. Ta oblika je Ulmski spored v Novem mestu zelo popestrila. Vendarjetošele prvi korak, saj ima odbor za filmsko dejavnost v mislih še nekaj novosti. V prihodnje naj bi bili filmski listi za predstave pripravljeni že za pol sezone vnaprej, po predstavah pa bodo uvedeni pogovori. Dobro organizirana predstava je lahko kajpak zanimiv kulturni dogodek, saj je vsak dober film sam po sebi stvaritev, ki združuje več vrst umetnosti. Vendar je za pravilno dojemanje potrebno imeti znanje, vedeti marsikaj tudi o filmskem jeziku. Zadnja leta je temu posvečeno nekaj več pozornosti tudi na šolah, kar je vsekakor hvalevredno. Šele ob tako imenovani predizobrazbi za kino dvorane lahko dober film vzgaja in izobražuje. Ponuditi pa bi morali tak film, da bi po tovrstnih še spraševali.
Seveda je izbrane filme z umetniško vrednostjo prikazovalo tudi novome-
JAKCEVA RAZSTAVA TUDI V METLIKI
METLIKA — V ponedeljek, 16.julija. so v Ganglovem razstavišču odprli razstavo triindvajsetih Jakčevih del, ki jih je avtor podaril Belokranjskemu muzeju. Razastava,odprta na 85. rojstni dan akademika Božidarja Jakca, bo na ogled do 12. avgusta, vsak dan od 8. do 13. ure.
ško filmsko gledališče. Letošnja izkušnja s slabšim obiskom opozarja, da bo treba več narediti za propagando, pravočasno in ustrezno oglaševanje, obiskovalce pa pridobiti tudi iz delovnih kolektivov. Vsekakor računajo na boljši obisk že jeseni, ko se bo začela tretja sezona filmskega gledališča. Čas predstav bo spremenjen in prilagojen gledalcem, kar zadeva izbor, pa bodo še naprej posegali po kar najboljših filmskih stvaritvah domače in tuje proizvodnje.
L. J.
—■ Če bi vsak sodobnik literatov spisal eno globoko knjigo, bi imeli veliko svetovnih del, ker jih pa vsak napiše deset, ne bomo imeli nobenega. (Kosovel)
— Umetnik vpliva s sliko in muziko na dušo človeka in jo tako preoblikuje prav nehote. (Kosovel)
— Obraz tvoje duše je kakor slika, ki se neprestano izpreminja. Njeno bistvo ni slika, marveč izpre-minjanje. (Kosovel)
KOČEVJE — V kočevski likovni skupini, ki jo je od ustanovitve do svoje smrti vodil slikar Rado Meglič, predmetni učitelj na osnovni šoli, šteje dvanajst članov. Že leto dni so brez organizacijskega in duhovnega vodje. Po nenadni Me-gličevi smrti so se sestali samo enkrat.
V kulturni skupnosti so predlagali, naj bi skupino poslej vodila Marta Mertelj, likovna pedagoginja na osnovni šoli Zbora odposlancev. Pokazalo pa se je, da Mertljeva ni hudo zagreta za to. Resje tudi, da ni edina, ki bi lahko vodila likovnike. Nekateri menijo, da bi strokovno vodenje skupine lahko prevzel ali akademski kipar Stane Jarm ali akademski slikar Andrej Trobentar ali slikar Ivan Bru-dar, sicer likovni pedagog, ali kdo drug. Menijo, da bi se zgodila nepopravljiva škoda, če bi morala likovna skupina po toliko plodnih letih razpasli samo zato, ker ne morejo dobiti Megliču naslednika.
Izgubo Rada Megliča še posebej občuti kipar Matija Glad. ki domuje v Koblarjih. Z Megličem sta bila prijatelja in sodelavca. Skupaj sta razstavljala kar dvamdvajsetkrat. Seveda nima nikoli v mislih tega, da bi odnehal. Sam pravi, da je poln načrtov in zamisli in da bi to tudi rad uresničil.
Spodbude, ki mu jih je dal akademski kipar Stane Jarm, bi rad s pridom izrabil in dosedanjim šestindvajsetim razstavam (od tega je imel štiri samostojne) dodal nove. Lani je razstavljal v Dolenjskih Toplicah, letos v ribniškem Domu JLA. S svojimi deli bi se rad predstavil tudi v Ljubljani, Celju in Kranju.
Glad rad pokaže svojo kiparskode-lavnico v Koblarjih. V njej je kakih 70 . del, kipcev, v katerih je upodobil de-
lavce, kmete, kosce, krošnjarje, starke, deklice, ženske, drvarje. Vleče ga v obkolpske vasi, v rodno Banjaloko, med njegove ljudi. S srcem in mislijo je nenehno pri njih. Spomin se mu vrača v mladost, ko je tudi sam krošnjaril. V Kočevje je prišel leta 1946 in bil do upokojitve (pred desetimi leti) skrbnik in hišnik Šeškovega doma. Veliko let je posvetil gledališču, tam se je tudi začel ukvarjati z lutkami, to pa so bili začetki njegove kiparske poti.
VILKO ILC
mm
IZ GLADOVE DELAVNICE — Matija Glad ima v svoji kiparski delavnici v Koblarjih za celo galerijo kipcev, ki predstavljajo njegove obkolpske rojake v najrazličnejših »poklicih”, od koscev do krošnjarjev.
Več bralcev
Dober obisk v kočevski knjižnici — Predavanja
KOČEVJE — Ob koncu minulega leta je imela kočevska knjižnica 34.590 knjig ali skoraj dve knjigi na občana. Lani seje knjižni sklad povečal za 1.843 knjig, kar pomeni eno novo knjigo na 10 prebivalcev.
V knjižnico je včlanjenih skoraj 15 odst. občanov, ki so lani obiskali knjižnico 36.219-krat in si izposodili na dom-skupno 90.643 knjig. K tako ugodnim dosežkom je gotovo prispevala tudi prizadevnost knjižničark in dejstvo, da je knjižnica sredi mesta in odprta vsak dan, razen ob nedeljah. Razen tega je obisk večji tudi zaradi vedno dražjih knjig in časopisov oziroma padanja življenjskega standarda. Občani imajo za nakupe vedno manj denarja, zato se raje odločajo za obisk v knjižnici, kjer jim je na voljo tudi 75 različnih časopisov in revij, med njimi 5 tujih.
Knjižnica širi krog bralcev tudi tako, da sodeluje s sindikalnimi organizacijami. Kar 20 teh organizacij iz Kočevja plačuje članarino v knjižnici za svoje člane, ki si v zameno lahko izposojajo knjige brezplačno, pa tudi obisk čitalnice je zanje zastonj.
Mlade navajajo na branje tako, da organizirajo zanje še posebne prireditve. Tako imajo za najmlajše ure pravljic, za ostale pa prirejajo predavanja in srečanja z raznimi kulturnimi delavci. Lani so bili gostje knjižrtice pesnika Ervin Fritz in Tone Pavček, prof. dr. Ivan Gams, dr. Vida Škrabar in prof. Miloš Humek.
ANDREJ ARKO
— Lepše biti pesem, a težje biti pesnik. (Kosovel)
— Vsaka beseda je svet zase. (Kosovel)
NA SEJMU TUDI SVETLANA
RIBNICA — V Ribnici se tudi kulturniki že resno pripravljajo na letošnji Ribniški semenj, ki bo 9. septembra. Med drugim bo na semnju igrala godba iz Brega pri Trstu, s šansoni pa bo nastopila Svetlana Makarovič, pesnica, pevka in igralka. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo del, ki jih bodo ustvarili udeleženci letošnjega 6. likovnega srečanja Janko Trost".
Likovniki v ..Lončariji”
Na 6. likovnem srečanju »Janko Trost” slikarji že ustvarjajo, kiparji pa pridejo avgusta
RIBNICA — V ponedeljek, 16. julija, se je začelo likovno srečanje Janko Trost”, ki ga že šestič po vrsti organizirata kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Ribnica. Slikarski del srečanja bo trajal do 22. julija, kiparji pa si bodo sami izbrali 10-dnevni termin v obodbju do 15. avgusta.
MILČEK KOMELJ DOKTORIRAL
-NOVO MESTO — Še en Novo-meščan si je pridobil doktorski naslov, To je umetnostni zgodovinar in publicist Milček Komelj. Naslov njegove doktorske disertacije je »Mladostna umetnost Božidarja Jakca”. Dr. Milček Komelj je tudi avtor monografije ..Božidar Jakac in Dolenjska", ki jo je pred leti izdal D1TC.
Slikarji, med katerimi je tudi pobudnik teh likovnih kolonij Jože Centa, bodo na predlog gostiteljev ustvarjali predvsem na območju Dolenje vasi oz. „Lon-čarije”. Kiparji, ki bodo oblikovali v lesu, bodo delali na območju ribniškega gradu, ostali, ki bodo ustvarjali v glini, pa pri lončarjih na območju »Lončarije”. Stroko-kovno bo dela po zaključku srečanja ocenil likovni kritik Aleksander Bassin.Dela bodo nato — že po tradiciji — razstavljena v domu JLA v Ribnici, razstava pa bo v dneh ribniškega semnja, ki ga bodo odprli 9. septembra.
Že po tradiciji bodo umetniki nekaj del podarili organizatorjem, nekaj pa jih bodo odkupile domače delovne in druge organizacije. Potrebni les za kiparje je darovalo Gozdno gospodarstvo.
Naiva nas vrača k izvirom človeškosti
Nekaj poudarkov iz besede Zorana Kržišnika na nedavni podelitvi nagrad 7. salona v Trebnjem — Nagrajena in druga dela, prispela za letošnji salon iz mnogih krajev Jugoslavije, v trebanjski Galeriji samorastnikov na ogled do 24. avgusta
TREBNJE — Podelitev nagrad in drugih priznanj za najkvalitetnejše slikarske in kiparske stvaritve, poslane na 7. salon samorastnikov Jugoslavije, je bila prav gotovo eno najbolj težko pričakovanih dejanj letošnjega trebanjskega likovnega poletja oziroma taborskih prireditev. Še posebej slovesno so podelitev doživeli avtoiji, saj jim je bil z nagrado javno priznan tudi talent, njihoyo delo pa postavljeno v pravo luč.
profesionalizma, marveč za stil, in če seveda nikomur ni mogoče braniti, da bi ustvarjal, ali mu predpisati, kako naj to dela, pa
Kot smo že poročali, je pri podelitvi govoril predsednik umetniškega sveta salonov Zoran Kržišnik.sicer ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani. Ker je širše zastavil besedo o problematiki samorastništva oziroma naive in pri tem poudaril nekatera temeljna spoznanja in dosežke trebanjskih prizadevanj na tem področju, objavljamo njegove misli povzetkih.
»
• Že dolguje tega, kar seje razrešila dilema glede značaja in vrednosti tako imenovane naive in je obveljalo prepričanje, da pri njej ne gre za vprašanje ljubiteljstva ali profesionalizma, pač pa za poseben stil, za nezavedno ali tudi zavestno hotenje ustvarjati neposredno iz človekovega notranjega občutja sveta, iz celosti tega občutja, kamor sodi, seveda, vse otpično zaznavno, pa tudi vse bo-
gastvo sanj, spominov in hrepenenj ter vsa groza stahov in tesnob.
• Naiva vrača umetnika in gledalca k nekaterim bistvenim postavkam naše človeškosti, k povezanosti z naravo, k skrivnostim menjave letnih časov — ne, kot jih razlaga znanost, marveč kot jih občuti živ organizem — k pomenljivosti velikih preobratov človeškega življenja. Čustveno čutni, ncreflektirani svet samorastnikov odkriva današnjemu utesnjenemu, zbeganemu človeku primarne resnice njegovega obstoja, vrača mu občutek, da je na odtujenem planetu Zemlja vendarle doma.
• Nikakor ni mogoče tajiti, da pomeni likovno središče, kakršno je Trebnje, bujna rast samorastništva, ki gre vštric z opisano potrebo, težavno in odgovorno nalogo. Če pri samorastništvu ne gre za vprašanje ljubiteljstva ali
Sandi Leskovec: SEJALEC
mora organizacijsko središče sa-morastištva vendarle ostro ločiti želje ustvarjalcev od njihovih dosežkov, se pravi, uveljaviti strog kvalitetni kriterij.
• V inflaciji ljubiteljskega in profesionalnega samorastniškega ustvarjanja je Trebnje, ki se mu je posrečilo, da se je uveljavilo kot poligon tega likovnega stila ter kot. slovensko in vsejugoslovansko sre-čališče njegovih dosežkov, prisiljeno skrbeti za ostro ločitev vrednega od priložnostnega, pristnega od približnega. Prav zato, ker so bili že ob prvih samorastniških taborih in ob vzpostavitvi galerije uveljavljeni ti kriteriji, je dobilo trebanjsko središče zven kvalitete, ki odmeva celo z afriške in južnoameriške celine.
• Nikakor ne gre, da bi pri naivi, ki torej ne pomeni več sociološke, marveč likovno kategorijo, dopustiti ohlapnosti, površnosti in za »stilnimi prijemi” skrivajoče se neznanje. Na srečo je v Sloveniji in Jugoslaviji toliko iskrenih, nadarjenih in discipliniranih avtorjev, da si je takšno zaostritev moč privoščiti brez škode za razvoj samorastništva.
pisma
in
odmevi
Jame niso skladišča človeške nesnage?
Straška prepadna ena najbolj onesnaženih jam
ODSTRANILI NASIPE
ŽAGA PRI KOČEVJU — Te dni so končali še zadnja dela pri odstranjevanju nasipov na cesti Banjaloka — Žaga, ki so nastali med zimo. Prebivalci tega dela doline ob Kolpi so s to cestno povezavo zelo zadovoljni, saj jim je skrajšala dostop do domačega kraja. Upajo, da v prihodnje zaradi nasipov ne bo več potrebno zapreti ceste, kot se je zgodilo letos.
vd
Člani novomeškega jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja smo med počitnicami pričeli pospešeno delovati.
Uspešno smo izpeljali zbor dolenjskih jamarjev, kije bil 23. in24. junija v Dolenjskih Toplicah, v načrtu pa imamo dve obsežni akciji: intenzivni jamarski tečaj v obliki tabora v Kočevskem Rogu od 25. do 30. julija (interesenti se lahko javijo na tel. št. 85-749) in daljšo ekskurzijo v neraziskane kraške jame v Bosni predvidoma sredi avgusta. V sklop priprav za omenjeni akciji sodi trening z uporabo vrvne tehnike, ker le fizično in psihično dobro pripravljen jamar zmore napore večdnevnih obiskov kraškega podzemlja.
Streha za starostnike
Dom bo dokončan do konca prihodnjega leta — Posamezni občani darujejo zanj tudi velike zneske
KOČEVJE — Gradnja stanovanjskega objekta za starejše občane oz. doma starejših občanov v Kočevju seje začela v maju. Te dni betonirajo ploščo nad pritličjem. Dela potekajo po načrtu in bo dom predvidoma dokončan in odprt v zadnjem trimesečju prihodnje leto.
Z izvajalcem del je podpisana pogodba za izgradnjo pritličja in dveh nadstropij oziroma za 94 ležišč, medtem koso načrti pripravljeni za 120 ležišč. Zanimanje za sprejem v dom je v kočevski in ribniški občini že zdaj tako, da bi 120 postelj komaj zadoščalo.
Zato so se začeli razgovori, da bi del sredstev za gradnjo 3. trakta zdravstvenega doma preusmerili v gradnjo doma starejših občanov. Tako bi
3.	nadstropje doma starejših občanov zgradili vsaj v surovem stanju, s čimer bi kasnejšo ureditev 3. nadstropja močno pocenili, saj rie bi bilo treba -podirati strehe.
Za gradnjo doma starejših občanov kažejo veliko zanimanja predvsem starejši občani. Doslej je že sedem občanov namenilo za gradnjo doma skupno l,124.000(novih)din. Od tega so trije darovali večje zneske od 200do
500.000	din. Bruno Ciglič, direktor doma starejših občanov v izgradnji, je povedal, da se občani odločajo za taka darila zato, ker se zavedajo, da bo dom potreben njim ali njihovim svojcem, nekateri pa darujejo denar za dom namesto vencev na grobove.
Darila v manjših zneskih naj občani nakazujejo na račun št. 51300-763-38510 pri SDK Kočevje, ime računa pa je Samoupravna stanovanjska
Marija Kozole
Na koprivniškem pokopališču smo se 14. junija poslovili od Marije Kozole, po domače Migovčke Minke, doma z Malega Kamna. Ko je umrla, smodejali.daje umrla ženska, ki je med vsemi najbolj spoznala grenki okus pelina.
Rodila se je v revni kmečki družini 1903. Ko ji je bilo 11 let, ji je vojna vzela očeta. Umrl je v Rusiji za malarijo. Zapustil je ženo in šest mladoletnih otrok. Mati se je težko prebijala skozi revščino in pomanjkanje in ni mogla vselej nasititi lačnih otroških ust.
Pri 26 letih seje Marija nesrečno poročila. Mož je odšel na'tuje, od koder pa se ni nikoli več vrnil. Marija je ostala sama s tremi otroki. Bila je brez imetja in dohodka, zato so živeli pri materi. Zaradi pomanjkanja je morala starejšo hčer dati v rejništvo. Poti v boljše življenje za Marijoni bilo, voljo do življenja je črpala le iz ljubezni do otrok in iz zavesti, da jo potrebujejo. Življenje Mariji ni prizanašalo, vendar je vedno upala, da bo nekoč bolje. Otroke je tako vzgojila v naprednem, duhu.
Vsem Marijinim težavam se je pridružila še vojna. Njen sin je šel v Gubčevo brigado, sama pa je z vso družino podpirala partizansko gibanje. Hišna vrata so bila vedno odprta vsakemu borcu in aktivistu. Tudi Marija je bila ilegalka in obveščevalka. Ob koncu vojne seje sin vrnil in družina je še veliko let skromno živela.
Zadnja leta je živela pri hčerki Vidi. Uveljavila je svoje pravice po umrlem možu in znova dobila voljo do življenja. Pred 15 leti jo je zelo prizadela sinova smrt. Te bolečine ni nikoli prebolela. Kljub temu je vsaj v zadnjih letih spoznala boljše življenje. Toda spomini na pomanjkanje in težko življenje v preteklosti so ostali,
R. K.
skupnost — Stanovanjski objekt za starejše občane Kočevje. Darovalci večjih zneskov pa se naj zglasijo kar pri direktorju Brunu Cigliču (pisarno ima v upravni zgradbi Zidarja Kočevje), ker je potrebno z njimi skleniti darilne oz. soviagateljske pogodbe.
J. PRIMC
Tudi znamke vedno dražje
Brez kataloga se filatelist težko znajde
V novem katalogu za leto 1985 so objavljene nove cene znamk. Nežigo-sane znamke nove Jugoslavije so v povprečju za 42 odst. višje, nekatere znamke pa so se podražile celo za 100 odst.
Popolna zbirka nove Jugoslavije velja zdaj že 212.488 (novih!) din, kar je čedna vsota. Nova cena .esperanti-ce”, ki je izšla ob zagrebškem kongresu, je 22.000 (novih) din, medte m ko je še lani veljala 17.000 din. Dva bloka ..železnice” sta lani veljala 16.000 din, letos pa že 24.000 din.
..Luknje” v albumih filatelistov so torej vednodražje. Če bomo tudi na filatelističnem področju dohajali inflacijo, bo marsikatera domača znamka za naše filateliste že nedosegljiva, da niti ne govorimo o tujih in posebnostih oziroma napakah pri pretisku, zo-bčanju itd. Serija oolimpiadi v Helsinkih velja zdaj na primer že 30.000 din.
Brez kataloga se danes filatelist težko znajde v tej splošni dirki cen. Katalog znamk nove Jugoslavije od 1944 do 1984, v katerem so znamke natisnjene v barvah, velja 750 din.
ANDREJ ARKO
DOBIJO ŠE TELEFON?
GORNJI SUHOR — V tem kraju s tremi lipami na velikem vrtu se je zadnja leta marsikaj obrnilo na boljše. Blata, ki so ga včasih gazili do kolen, ni več. V vasi je vse asfaltirano, imajo kanalizacijo. Luža, kjer so nekdaj napajali živino in so v njej ženske celo prale perilo, je izginila. Pitno in gospodinjsko vodo jim daje vodovod, kar štejejo za eno največjih pridobitev v tej podgorjanski vasi. Ljudje marljivo obdelujejo svoja polja, kar je v sedanjih časih, ko bitka za hrano ni lahka. še posebno pomembno. Orjejo s pomočjo traktorjev, le priključkov imajo premalo. Zadnje čase je slišati, da bodo v suhorsko krajevno skupnost napeljali telefon. Če bo to res. bo vas še bolj zbližalo s svetom.
S. Ž.
OBIRAL SEM RIBEZ
Odločil sem se, da bom kmetu pomagal pri obiranju ribeza. Najprej so mi povedali, kako moram obirali ribez. potem pa sem ga sam v nekaj dneh nabiral v več gajbic. Z obiranjem ribeza sem zaslužil nekaj denarja. • obenem pa sem tako pomagaUtudi kmetu.
BOŽO SA.IOVEC COŠ Adam Bohorič, Bresjanica
„SGP Pionir”
TOZD MKI
takoj zaposli za določen čas KV kuharico v kuhinji na Cikavi
(nadomeščanje delavke med letnim in porodniškim dopustom)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke imeti končano ustrezno šolo, nekaj let izkušenj ter vozniški izpit B kategorije.
Pisne ponudbe-pošljite na SGP „Pionir” TOZD MKI, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Trije člani kluba iz Dolenjskih To-, ptič smo se 15. julija spustili vokoli 80 metrov globoko Straško prepadno pri vasi Drganja sela. Za to brezno je žal značilno, da je eno najbolj onesnaženih na Dolenjskem. Večkratni pozivi jamarjev so očitno naleteli na gluha ušesa, onesnaževanje brezen se nadaljuje.
Po napornem peturnem raziskovanju smo se vračali iz brezna. Iznenada so mimo nemočnega jamarja na vrvi skozi odprtino pričeli padati, kamni, konzerve ter vrečke s steklenicami. Nekdo je ravnokar odmetaval odpadke v brezno. Jamarji resda nismo posebej zaščitili vhoda, vendar bi oprema, ki smo jo pustili zunaj, obleka in pijača pred vhodom pa tudi vrv, ki jo je bilo moč videti, morali zadostovati, da bi mimoidoči opazil, da se v jami nekaj dogaja. Zaradi tega brezvestnega dejanja sicer ni prišlo do poškodb, saj sta se jamarja na dnu brezna pravočasno umaknila pod previs. Storilca žal nismo mogli ugotoviti.
Ta primer je le eden od mnogih, saj se marsikdo ne zaveda posledic takega ravnanja. Skozi nesnago na dnu brezen pronica voda, ki na drugem kraju izvira in napaja vodovodno omrežje. Za ohranitev narave, smo dolžni vsi takoj posredovati. Če. opozorila ne bodo zalegla, se bomo morali jamarji zateči k drugačnim ukrepom. Upamo, da ne preveč pogosto.
MARKO PRŠINA
Dolenjske Toplice
Slava Guštin
Boleče je odjeknila vest, da je smrt iz naših vrst po težki bolezni iztrgala Slavo Guštinovo iz Metlike.
Rodila seje pred 78 leti v ugledni in napredni Grbčevi družini v Metliki. Šolala se je v tedanji meščanski šoli v Šmihelu, eno leto pa tudi v Ljubljani. V svojih dekliških letih je dala neizbrisen pečat kulturnemu življenju v Metliki. Več let je aktivno delovala v sokolskem društvu in bila članica amaterske dramske skupine, ki je v srcih mladih tudi po Slavini zaslugi zbudila smisel za umetnost in lepo umetniško besedo.
Po krajšem službovanju na pošti v Pleterniei si je ustvarila družino in odšla v Zagreb. Kmalu je ostala sama s sinom. Pričelo se je njeno trnovo življenje. Vse svoje moči je usmerila v to, da bi sinu omogočila boljše življenje.
Med NOB se je vrnila v Metliko in pričela sodelovati z OF. Delala je v odboru AEŽ, v raznih komisijah in bila več let tajnica v občinskem Ijpdskem odboru v Metliki. Kasneje je bila dalj časa v službi na okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju, pred upokojitvijo pa je službovala kot tajnica v Domu počitka v Metliki.
Slava je s svojo človeško toploto, sposobnostjo in inteligenco premagovala mnoge težave na delovnem mestu in doma. Njena skrbna roka in topla beseda sta bili vedno tam. kjer je bilo najbolj potrebno.
Njen glas je za vedno onemel, omahnila je njena roka, s katero je tako rada negovala cvetje.
Poleg njenih najbližjih so jo jia zadnji poti spremljali mnogi znanci in prijatelji. S cvetjem in zastavami organizacij, katerih članica je bila. smo ji izkazali zahvalo in spoštovanje za njeno nesebično delo.
R. I .
..PREPROSTE BESEDE”
ŠEN I RU PL R I — Na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka sta v letošnjem •šolskem letu izšli dve številki šolskega glasila Preproste .besede. V številki ob štiridesetletnici haše domov me so mladi novinarji skupaj z likovnim krožkom opisali svoje aktivnosti, odnos do ljudi in živali ter nanizali zanimivosti iz šolskih' klopi. Drugo štev ilko Preprosili besed pa so posvetili mednarodnemu dnevu varstva okolja.
TELEVIZIJSKI SPORED
I
J
20.	VIL
petek
1
17.55 — 00.00 TELETEKST
18.15 ROCK KONCERT: Zlatko Pejakovič
18.45	TRNOV GRAD. madžarska otroška nadaljevanka
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MODROST TE LESA, angleška dokumentarna serija
Kako nastaja in se oblikuje člo veško bitje? Odgovor na to vprašanje so odkrili šele nedavno tega. Skozi pripoved o razvoju celice v odraslo človeško bitje dr. Miller kot ponavadi duhovito
m domiselno pripoveduje tudi precej zanimivosti iz narave in zgodovine.
20.55	NE PREZRITE
21.10	M AR 1.0 WE, angleška nanizanka
22.00	DNEVNIK
22.15	ZARDOZ, ameriški film Zgodba filma je postavljena v leto 2.293, Zardoz, velikanska kamnita glava, vlada nad barbarskim svetom bojevnikov iztrebljevalcev, dokler eden od njih ne odkrije, da je Zardoz samo pot v razvitejši svet, v zaprti svet, v katerem je skupina izbrancev, kije preživela polom v letu 1.990 in ustvarila visoko civilizacijo brez smrti, rojstev, sovraštva, ljubezni. Vsiljivec bo porušil to kočljivo ravnovesje in dokazal nedotakljivim, da ni moč zatreti zakonov, ki vladajo človeški naravi.
DRUGI PROGRAM
17.40	Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 Avtogrami — 18.45 Večer z orkestrom
— 19.30 Dnevnik — 20.00 B. Bjelin-ski: Simfonija otoka — 20.45 Poročila
— 20.50 Krleža v video medijih —
21.45	Gazija (jugosl. film)
TV ZAGREB
15.50	Video strani — 16.00 Poletno popoldne: Gore sveta — 16.50 Risanka— 17.00 Rob'Roy (serijski film)—
18.00 Poročila — 18.05 TV koledar —
18.15	Avtogrami — 18.45 Večer z orkestrom — 19.30 Dnevnik —20.00 j Derrick (nemška nadaljevanka) — ]
21.00 Poletni čas (zabavnoglasbena oddaja) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Gledališče narodov (Nantes)
21.	VIL
sobota
1
15.40	— 00.20 TELETEKST
15.55	POROČILA
16.00 CICIBAN, DOBER DAN: Čebelica leti z neba
1610 ZGODBE O POLUHCU: Kako so sodili siromaku
16.30 ZGODBE IZ NEPRIČAVE. otroška serija
17.00 MODROST TELESA, angleška dokumentarna serija
17.50	ŽENSKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka
18.45	ČUDEŽI NARAVE: Ameriško živalstvo
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	SADOVI JEZE, ameriški film To je verjetno najbol jši film znanega režiserja Johna Forda, ki ga je posnel leta 1940 po znamenitem Steinbeckovem romanu. Zgodba govori o usodi družine razlaščenih malih kmetov, ki z drugimi kmeti brez zemlje in delavci brez dela romajo proti Kaliforniji, kjer naj bi dobili delo dninarjev. Na tem potovanju od razočaranja do razočaranja se med njimi ustvari nekakšen kolektivni duh skupne usode. V tem mozaiku človeških usod je osrednja oseba filmske pripovedi Tom Joad in njegova družina, obremenjena s Tomovo ..krivdo” in bojem za obstanek. V takšnem spletu ni mogoče, da bi se družina obdržala, ovire, ki bi jih morali premagati, so prehude in sadovi jeze pregloboko zasajeni. Film je dobil Oscarja za režijo in stransko žensko vlogo.
21.55	Charles Gounod:	FAUST,
opera
00.15 POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.40	Test — 16.55 Sedem- malih zgodb o. ljubezni (sovjetski film) —
18.00 Razigrana mladost — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.00 TV kaseta: Zalir Hadžimanov
— 20.30 Tako živimo v Avstraliji —
21.15 Poročila — 2 1.20 Športna sobo-,a — 21.45 Kcnrtedy — 22.35 Poezija
TV ZAGREB
15.30	Poletno popoldne (serijski film)
— 16.00 Zakaj, zakaj (otroška oddaja)
— 16.15 Glasbeni album'— 16.30 Muppet shoVv — 17.00 Potopisna reportaža — 17.30 Sedem TV dni —
18.00 Poroči la — 18.05 TV koledar—
18.15 Mali koncert — 18.30 Prisrčno vaši (dokumentarna serija) — 19.30 Dnevnik —20.00 Vem, zakaj ujeti ptič poje (ameriški film) — 21.35 Dnevnik
— 21.50 Za konec tedna
22.	VIL
nedelja
1
8.35	— 13.05 TELETEKST
8.50	POROČILA
8.55	PIHALNI ORKESTER JESENIŠKIH ŽELEZARJEV
9.25	ŽIV ŽAV, otroška matineja
10.10	TRNO V G RA D, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke
10.40	VELIKO MESTO? nadaljevanka
11.45	625, napoved tedenskega sporeda
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Današnja oddaja je namenjena turizmu na kmetijah, od katerega smo v Sloveniji dosti pričakovali, ker pa je še marsikaj nedn-ečenega, načrt za to srednjeročno obdobje gotovo ne bo uresničen.
13.00 POROČILA
15.25	— 22.10 TELETEKST
15.40	MOSTOVI
16.10	POROČILA
16.15	POTOVANJE VSKRAJNOST, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
17.05	PIHALNI ORKESTRI JLA: Srečanje v Dražgošah
18.00 NEVIDNI BATALJON, slovenski film
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 GABRIJEL, nadaljevanka TV Zagreb
21.05 ČAS, KI ŽIVI: RAB
21.35	ŠPORTNI PREGLED
22.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.45	Avtomobilske dirke formule 1 za VN Velike Britanije — 18.25 Kulturne zakladnice: Brioni — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik —
20.00 U. Giordano: Andree Chenier (opera) — 22.35 Poročila
23.	VIL
ponedeljek
1
17.50	— 22.20 TELETEKST'
18.05	POROČILA
18.40 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška serija
18.40 PET MINUT ZA REKREACI-
JO
18.45	V1DEOŠOLA. glasba za mlade
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19,55	VREME
20.00	Ivo Brešan: HUDIČ NA FILOZOFSKI FAKULTETI, posnetek predstave Mestnega gledališča Ljubljana
22.05	DNEVNIK
24.	VIL
torek
17.50	— 22.35 TELETEKST
18.05	POROČILA
18.10	ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhcc spoznal čarovnika
18.30	IZROČILA, glasbena oddaja
19.00	KNJIGA ..Slovenska matica", druga najstarejša slovenska založba, je pred kratkim izdala pet knjig, med njimi prenovljen prevod Nietzchcjevega dela ..Tako je govoril Zaratustra" in
Kocbekova pisma z naslovom ..Peščena ura”. O teh novostih govorita akademik prof. Bogo Grafenauer in Denis Poniž, zbirko novel ..Pregrada” pa bo predstavil mladi avtor Vladimir Kovačič.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	A. Kalinin: CIGAN, sovjetska nadaljevanka
21,20	AKTUALNO: KMETOVALI OB DELU?
V Sloveniji se naglo manjša delež čistih kmečkih gospodarstev, vse več je tako imenovanih mešanih, kmetii.
25.	VIL
sreaa
18.10	— 22.20 TELETEKST
18.25	POROČILA
18.30	CICIBAN, DOBER DAN: Ob ribniku
18.45	MOZAIK KRATKEGA I IL-MA: LUNA. LUNA, LUNA. kanadski film: DUŠA POD JARMOM, kanadski film. PRIČAKOVANJE, madžarski film
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: SUM, ameriški film
Sum sodi v cikel filmov llitehoeko-vega ustvarjalnega opusa. Režiser je film razdelil vdva dela. .V prvem kaže zakonsko srečo mladoporočencev, potem pa se pripoved prevesi: -žena začne sumiti, v njej se prepleta strah z neutemeljenim sumničenjem, ki nima miljene osnove., razen ženino podzavestno zavračanje moža, strah
26.	VIL
četrtek
1
17.45 — 22.30 TELE I L K Sl 18.00 POROČILA
18.05 TRAPOUl.O HH 33: Veliki
lp‘-L 1 - t o i v c , d CiV t-
lovec Hama Hama
18.45 ŽELELI S I L —vPOGLEJ FE
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 LEDNIK
21.05 ŽIVLJENJE VERDIJA, italijanska nadaljevanka
. r. l • >, -1	‘	v	-rti
22.15	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17,55	Dnevnik — 18.15 Junaški rod 48.45'Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20,00 M. Držič: Skopuh (predstava IINK Zagreb) — 21.10 Poročila — 21.15 Kronika puljskega festivala
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Zgodba o pradeklici — 18.30 Zarzuela (3. del otroške predstave) — 18.45 Škotski ansambel dud — 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanosti in mi — 20.50 Poročila — 2I.OOOča-ranje (zabavnoglasbena oddaja) —
22.05	Dinastija (ameriška nadaljevanka)
nekateri menijo, da jih-je že več kot dve tretjini. V oddaji, k i bo tekla v živo iz Šentruperta na Dolenjskem, bodo sodelovali delavci tamkajšnjega obrata Agrostroj, ki so v glavnem | polproletarei, pa čisti kmetje, pospeševalci. sociologi in še kdo.
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18,15 Mali svet —
18.45	Francija skozi šanson — 19.30 Dnevnik— 20.00 Lop lista nadrealistov (narodna glasba) — 20.45 Žrebanje lota ■— 20.50 Po poteh svobode — 21.35 Poročila — 21.40 lz koncertnih dvoran — 22.25 Knjige in misli
pred spolnostjo. Moževa ljubezen postane zanjo nekaj nasilnega in nevarnega, ogroža jo. Za vlogo prest-rešene in frustrirane žene je Joan Fontaine dobila leta 1941 Oskarja.
21.35	KULTURNE DIAGONALE
22.05	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Gusarji kapitana Kavlja — 18.45 Narodna glasba Sovjetske zveze — 19.30 Dnevnik —
20.00	Olimpijska sreda — 22.00 Poročila — 22.05 Melodije Istre in ( i Kvarnerja
NAGRADA V LESKOVEC
MARTIN FRANKOVIČ i/ Leskovca je tokratni nagrajenec, njega je izbral žreb izmed ne tako številnih reševalcev naše male nagradne križanke. In kot oličajno bo prejel za darilo lepo knjigor,Kljub vročemu poletju nadaljujemo z nagradnimi križankami, saj se tudi poleti ..možganska telovadba" prileže kot razvedrilo. Rešitev pa pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Bolj ko se človek čuti zapuščenega. prej najde svoj, pristno moč.
M. MAETERLINCK Če ne verjamemo, da se na tem svetu dogajajo tudi nemogoče reči, se nam bo izmaknilo tudi tisto, kar je mogoče.
B.	PEKIČ Za določevanje današnje resničnosti uporabljamo jezik, ki je bil ustvarjen za včerajšnji svet.
P. AVI l NT—EX UP ER Y
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA													
mm ■ 1* - ~f||| * ■ Hi mi m tv,, B* A				JOD	GORA V HIMA LAJt	LESENA KOCA	IT. IZDELOVALCI GOSLI	KALCIJ	DL	KONICA	POSTAVA	LETALO	BAJE- SLOVNO BITJE
									/BODEČ PLEVEL				
				NOMADSKI NAČIN ŽIVLJENJA									
				KRILO RIM. . LEGIJE				ZVEZDA V ORLU/ TE KOCE MAŠČOBE					
				KACA VELIKANKA l/ANGL M. | IRK						NEALK. PIJAČA/ VRSTA GLASBE			
											NATRU/ *NE?		
DL	VRSTA POKRI- VALA	PRITOK SAVE/ RASTLINA ZAJED.					SPAR M IME/ PIE TE NINA					NAGIB. VZROK	OL
REČNA RIBA						BOGOVE R STV0/S0-KRATOV TOŽILEC							A FR DREVO ivncciu‘ (Mirenti
CIMOSOV AVTO				MIT. GER. OREL/ PRVAK				BAZUK/ POJAVNA ven					
TEKOČA VODA					RAVEN/ TONE SVETINA					PEVEC PESTNER EINSTEI- NU			
RAZTEG UIV TRAK									RIM URADNIK				
HIMALAJSKA KOZA				VRH V KARAVANKAH					NASA REKA				
Vsakomur dobro znani „tujec”
Vsak človek dobro pozna bolečino, vendar pa znanost o nji še nima dokončno oblikovane podobe — Kako zdraviti strašne kronične bolečine?
Bolečina. Vsi jo poznamo, 'saj smo jo vsi občutili, če ne drugače pa ob prvem izpul jenem zobu ali ko smo po nesreči namesto žeblja zadeli prst. Toda poleg teh običajnih bolečin, ki hitro minejo in spomin nanje hitro zbledi, obstajajo tudi bolečine, ki spravljajo ljudi v norost, zdravniki pa so pred njimi skoraj nemočni. Te bolečine nimajo imena in njihove -izkušnje ni mogoče verno posredovali drugim. Migrena in z njo povezane bolečine imajo tisoč različic, revmatično trganje po udih tudi pa bolečine, ki spremljajo vnet živeč, nerazložljive bolečine. ki jih v odrezanem udu včasih občutijo invalidi, itd. itd. To so bolečine. ki ne minejo, temveč uro za uro. dan za dnevom mučijo milijonske armade ljudi.
Ustanovitelj mednarodnega inštituta za raziskave bolečine anesteziolog John Bonica. ki je hkrati tudi vodilni raziskovalec na tem področju, pravi, da trpi zaradi kroničnih bolečin velik del človeštva, samo v ZDA pa kar četrtina vsega prebivalstva. ..Kronične bolečine onesposobijo več ljudi kot rak in bolezni srca,” trdi strokovnjak Bonica. Slavni Albert Schvveitzer pa je ob neki priložnosti dejal, da je bolečina strašnejši gospodar človeštva kot smrt sama.
Bolečina je tista, ki spravi največ ljudi k zdravniku, in zaradi nje največ ljudi posega po zdravilih. Res. gospodar človeštva. Vendar pa, kljub temu da je tako vsakdanji, za znanost ni kaj posebno domač, temveč ostaja prej ko ne skrivnosten tujce.
Bolečina je pravzaprav alarm,daje nekaj v našem organizmu narobe, da nas je nekaj poškodovalo, in ta alarm je tako močan, da nas sili k ukrepanju. V tem svarilnem pomenu je bolečina zelo pomembna, saj nas sili k mirovanju in zdravljenju.
„Ne občutiti bolečino je katastrofalno,” pravi medicinski strokovnjak Allan Basbaum.
Vendar pa bolečina izgubi svojo opozorilno vlogo, ko postane stalna. Bolečina, ki nekontrolirano traja, je tudi katastrofalna, saj lahko sama po sebi povzroči poškodbo. Celo več: zaradi stalne in neodrešljive bolečine sc človek lahko zateče k skrajnemu sredstvu — samomoru. Kronična bolečina ubija življenje z utrujenost jo, naveličanostjo, nespečnostjo, obupanostjo in tesnobo.
Za olajšanje bolečin sicer poznamo najrazličnejša sredstva, toda pri kroničnih bolečinah postanejo prej ali slej
Če nekoga resnično ljubim, ljubim vse ljudi, ljubim svet.
E. ERO M M Dobro je tista vrsta dejanj, zaradi katerih imamo sami sebe radi.
SULLY PRUDHOMME Zlo je navsezadnje le dobro, ki se moti.
M. MAETERLINCK Napačno menimo, da nesreče prihajajo od zunaj. Oblikujemo jih od znotraj, iz svoje snovi.
A. LRANCE Modrost ni cvet razuma.
M. MAETERLINCK Konjormizem in strah naredita iz nas poslušne ljudi.
C.	CHARMES
nemočna, hkrati pa so nevarna zaradi zasvojitve, saj gre za narkotike. Medicina zato išče nove poti pri odpravljanju kroničnih bolečin s kirurškimi posegi iii drugimi načini zdravljenja. Toda prav pri teh poskusili se običajno izkaže, kako malo pozornosti so dosedanje medicinske raziskave posvetile bolečini in da je ta tisočletni spremljevalec človeškega rodu zares še slabo poznan.
V starih in nerazvitih kulturah pripisujejo kronično bolečino vplivu zlih sil, takšnemu razumevanju je seveda primerno tudi zdravljenje, največkrat neučinkovito, čeprav sta tako davna modreca, kot sta bila Platon in Demokfit, pravilno domnevala, daje sedež bolečine v možganih. To pravilno mišljenje se je v kastTejših obdobjih izgubilo. Šele z. nastopom renesančnih mislecev, kot je bil Leonardo da Vinci, se je ponovno uveljavilo /11 ne nje, da je bolečina poveza na z živčnim sistemom.
Največ novih spoiznanj o bolečini je prišlo na dan v zadnjih dveh desetletjih. Znanstveniki so dobro raziskali sam proces nastajanja občutka bolečine. pri tem pa so odkrili snovi, ki prenašajo sporočila o bolečini, imenovali sojih substance P. presenetljivo je bilo tudi odkritje,da človeški možgani proizvajajo naravno sredstvo proti bolečini, tako imenovane endorfine, ki zavrejo občutek bolečine po povsem naravni poti. Delovanju teh
snovi gre pripisati nenavadne primere, ko so težko ranjeni ljudje brez vsake bolečine delovali v boju, ipd.
Novo pojmovanje bolečine je rodilo tucL.nove načine lajšanja lega počutja. Zdravniki se bolečin lotevajo z zdravili, kirurškimi posegi, kjer gre za mehanske ovire ali poškodbe, včasih pa pomaga psihiatrična pomoč, kogreza bolečino, ki korenini v duševnih vzrokih.
Zal pa za vsako bolečino ni lajšala. Kjer se duševnost tesno preplete z različnimi fiziološkimi nepravilnostmi, prihaja do kroničnih bolečin, ki jih noben zdravnik ne more trajno odpraviti. Psihologi govorijo o ljudeh, ki jim je bolečina nekakšno nadomestilo za notranji mir. pa o ljudeh, ki v bolečini iščejo duševno zatočišče. Tako „čiste primere" se da s psihiatričnim zdravljenjem rešiti bolečin. Ni pa to mogoče, kjer so vzroki kroničnih bolečin nejasni. Psihologi poskušajo takšnim nesrečnežem vsaj malo olajšati življenje z najrazličnejšimi postopki, od hipnoze, biološke povratne sprege in akupunkture do specialnih masaž.
Pionir v raziskovanju bolečine Bonica meni, da je pravo zdravilo proti nji v človekovih lastnih psihičnih močeh. To bo šele tisto pravo zdravilo in lajšalo.
..Morda bomo že v naslednjih 15 letih lahko naučili ljudi, kako naj obvladujejo svojo bolečino," pravi Bonica.
MiM (Vir: Time)
Skrivnostnež
Živo bitje, ob katerem znanost ostaja nema
Med vsemi oblikami življenja ta čas biologom zadaja največje preglavice skrivnostni virus, kije povzročitelj smrtno nevarne bolezni možganov pri ovcah, kozah in nekatefih drugih živalih. Ne samo zato, ker bi ne mogli odkriti sredstev za zatiranje tega bolezenskega povzročitelja, temveč predvsem zato, ker je popolna nepravilnost v svetu živega
Virus, če to sploh je virus, se naglo razmnožuje. Iz enega jih v letu dni lahko nastane več kot milijarda, pa vendar znanstveniki ne vedo, na kakšen način. Vse živo se namreč razmnožuje, gledano najbolj osnovno, z DNK in RNK, snovema, ki prenašata genetska sporočila o tvorjenju novih bitij. V omenjenem virusu pa raziskovalci niso odkrili ne DNK in ne RNK.
Je torej virus ves in v celoti beljakovina? A kako se potem razmnožuje? Na tem svetu se beljakovine same ne reproducirajo — to ve znanost zagotovo.
Steroide so prvi uporabili dvigalci uteži, vendar na škodo svojega zdravja. Poslej so ostro prepovedani. (Foto: MiM)
Do medalj brez kemije
Ostra protktopinika kontrola na olimpijskih igrah — Sledovi jemanja poživil ie po šestih mesecih
Na olimpijskih igrah, ki se bodo pričele prihodnji mesec v Los Angelesu, bodo morali atleti osvojiti medalje s športnimi dosežki, katerim ne bo smela botrovati nobena od sicer znanih 300 snovi, ki so kot poživila in spodbujevala prepovedane. To pravilo je veljalo tudi že prej, vendar je kontrola pri nekaterih nedovoljenih preparatih težavna. V Los Angelesu so pripravili kontrolni sistem, ki bo, kot zatrjujejo, odkril prav vsakega nepoštenega atleta. Še posebej pa bo zaostrena kontrola jemanja najbolj nevarnega poživila, anab-oličnilt steroidov.
Na kontrolo bodo morali vsi dobitniki olimpijskih medalj, z
Namesto zapora gostilna
Spandau ne bo postal nacistični sveti kraj
Sloviti zapor v Spandauu, v katerem nekdanji nacistični veljak RudolfAHess preživlja svoje zaporniške dneve, se ne bo spremenil v nacistični sveti kraj, kot se boje tisti, ki vidijo, da nacizem še lahko navduši ljudi. Takoj ko bo zdaj 90-letni zapornik izdihnil, se bodo zganili velikanski buldožerji in jetniške zidove zravnali -z zemljo. Na njihovem mestu pa bodo postavili navadno gostilno.
Takšen je načrt ukrepov, kijih je sprejelo zavezniško vodstvo v Zahodnem Berlinu, za njihovo izvedbo pa bo skrbel komandant britanskih sil.
O tem, kaj storiti, so dobro premislili, saj nikakor ne želijo, da bi celica, v kateri je Rudolf Hess preživel skoraj celih 40 let zapora, odkar so ga na slovitem nuernber-škem procesu obsodili na dosmrtno ječo, postala nacistični muzej in shajališče skrajnežev.
Zdravje po vsem svetu znanega zapornika je slabo, vendar pa ni rečeno, da bo treba že jutri vžgati buldožerje. Hessove posmrtne ostanke bodo kremirali, pepel pa raztresli po neznanih krajih, da bi tudi tako preprečili slavljenje obsojenih nacističnih zločincev.
njimi pa še naključno izbran tekmovalec, ne glede na svojo uvrstitev. V laboratoriju bodo atletom vzeli po dva vzorca urina, enega zapečatili, drugega pa pregledali. Če se bo izkazalo, da so znamenja jemanja poživil, bodo v prisotnosti osumljenih opravili natančno analizo drugega vzorca, ki bo tudi uradno veljavna.
Laboratorijska analiza bo posebej ostra za anabolične steroide, saj bo pokazala, ali je atlet užival ta prepovedana in nevarna poživila v zadnjih šestih mesecih. Ne bo torej dovolj prenehati jemati doping tik pred olimpijskimi igrami.
Atleti, ki jemljejo steroide, se igrajo zdinamitom,” pravi nekdanji dvigalec uteži in sedanji strokovnjak za športno medicino Robert Goldman. Zaradi jemanja teh poživil je medicina že zabeležila več smrtnih primerov, še več pa je primerov raka na jetrih, tumorjev ledvic in pri športnicah tudi izgube plodnosti.
MiM (Vir: Time)
Barvni malček
Žepni barvni televizor
To jesen bo svetovno znani japonski proizvajalec elektronskih naprav Seiko poslal na tržišče prvi pravi barvni televizor na tekoče kristale. Hkrati bo novi televizor tudi najmanjši barvni sprejemnik na svetu, saj ima diagonalo ekrana dolgo le 5 cm.
Po svojih dimenzijah (debelina 3 cm. višina 8 cm, širina 15 cm) je celo manjši od črno-belega televizorčka, ki ga je pred dvema letoma izdelala prav tako zelo poznana tovarna Sony, seveda pa je dosežek Seika zaradi barvnega ekrana na tekoče kristale večji. Lahko govorimo kar o prvem žepnem barvnem televizorju.
Izdelava takih majhnih televizijskih sprejemnikov je mogoča, ker so proizvajalci opustili nerodne katodne cevi in uporabili tekoče kristale. Pri Seiku so odpravili poglavitno slabo stran pokazalnikov iz tekočih kristalov, neostrino. Sliko na malem ekranu tvori kar 52.800 elementov.
In še cena. Televizorček s slušalkami vred bo stal okoli 550 dolarjev, se pravi okoli 80.000 dinarjev.
Janez Trdina
V
Črtke in povesti iz narodnega življenja
JANEZ KLEŠČAR
Janez pa je ostal neprenehoma tisti hvaležni sin tudi zanaprej; čeprav ni prejemal nobenih odgovorov, je pisaril očetu prelepo, priljudno, ljubeznivo, da se je topilo kar srce vsakemu, ki je bral ali slišal brati Janezova pisma. Tudi majhni darovi in spomini so še zmerom dohajali od njega srditemu očetu.
Kleščar ni odpisal sinu več ko pol leta nič. Pred veliko nočjo pa reče vendar žlahtnici, naj mu piše »za pirhe” tako, da oče ne zahteva več toliko dotd, namreč pet sto goldinarjev — ker so časi slabi in jeza denar res križ, je odjehjal nekoliko, toda štiri sto devetindevetdeset goldinarjev pa mora imeti nevesta na vsak način, ne krajcarja manj. — Deklica se je . dolgo branila pisati take burke, ali jo je prisilil zgrda. Janez je ostal tudi zdaj in zanaprej vedno tisti dobri in pohlevni mladenič. Tako je preteklo leto za letom, že je nastopilo peto. Jakob Kleščar se je jezil in žalostil, Janez Kleščar pa trudil in potil, ne oni ne ta se ni dal omečiti in skloniti. Sin se ni vdal volji očetovi, da se vrne, oče ne volji sinovi, da sprejme v svoj dom nevesto brez dote. Tako strašna je slovenska svojeglavost, slovenska trdovratnost!
Starec je že popolnoma obupal, da bo še kdaj videl Janeza, ali že dolgo se ni več grozil, da mu ne bo dal domačije. Kakor poparjen je taval sem ter tja; dostikrat je stal brez dela, zamišljen, in je gledal na enem mestu po pol ure v tla, veliko se je tudi sam s sabo pogovarjal. Bilo je očitno, da mu ni dobro pri srcu — vendarle se ni hotel vdati; preziral je celo
razumne opomine blagega župnika, katerega je sicer spoštoval nad vse druge ljudi na zemlji.
Kako se začudi starec, ko naenkrat dobi pismo, da pride v štirinajstih dneh, če ne še prej, Janez domov! Ni vedel, kaj bi si mislil in kaj bi rekel, ali neskončnega veselja ni mogel skrivati. Precej je kupil vedro dobre starine in mastno karlovško pleče. Od same dobre volje je čenčal kakor otrok in se neprenehoma smejal ali vsaj muzal, spal pa skoraj nič. Neko nedeljo popoldne pride Janez, močan ko Rus, rdeč ko jabolko, zdrav in vesel; vsaki deklici je moralo zaigrati srce ob njegovem pogledu. To ni več tisti boječi, nerodni, bledi fantalin, kakor je bil zapustil pred več ko štirimi leti domačo vas. Nekaj čas, najbolj pa trdo, stanovitno delo je dalo njegovemu očesu pogum, obrazu možatost, truplu moč, čvrstoto in postavnost. S ponosom ga je gledal oče. Pri starini in karlovškem plečetu sta se K leščarja zopet pomirila in sprijaznila.
Janez prime očeta za roko: ..Kajne, da ste še mož beseda in mi ne boste branili, ženiti se, ker zdaj imam nevesto S tako doto, kakor jo želite, in nekaj krajcarjev bo še povrhu.”
Jakob zavrisne: „Tako je prav, vidiš, zdaj te imam pa zares rad. Jaz sem mož beseda. Kadar le hočeš, bomo naredili svatbo; toda, kje pa je ta nevesta?” „Če hočete, jo pripeljem precej, da jo vidite, ni daleč do nje, v eni in pol ure sva tukaj.”
Starec pokima z glavo, ne ve, ali se spodobi ali ne, da pride nevesta tako nanagloma v hišo, ali videl bi jo strašno rad- Janez šine skozi vrata in čez poldrugo uro pripelje za roko — Miciko, ki se trese ko šiba od strahu in sramežljivosti.
Starec zazija kakor kapelj in zarjove kakor bik: »Slepar, kaj me trapaš? To je Boltežkina.”
»Oče,” reče Janez mirno in trdno, „to je moja nevesta, Boltežkina Micika, tu je pa dota, prosim, glejte dobro in štejte: sto, dve sto, tri sto, štiri sto, pet sto — tu je pa še sto goldinarjev za poroko in svatbo."
Ves zamišljen sedi starec, zdaj je videl in razumel, zakaj je šel sin na Hrvaško, da si je šel s krvavimi žulji služit izvoljenko svojega srca. Ginjen, kakor ni bil še celo svoje življenje, poda eno roko sinu, drugo Miciki, in pravi z mehkim glasom: „Če je pa tako božja volja, mora biti tudi moja. Imejta in ljubita se.”
Ali Slovencu ni dano, topiti se dolgo v solzah in nežnih občutkih. Z oživljeno močjo zaigra v starem Kleščarju žila zabavljivosti, ali za nikogar več razžaljiva. Zdaj zasmehuje Janeza, zdaj Miciko: „0 ti šema ti, ti bedak ti, kdo je še slišal, da je šel past kak fant hrvaške uši, da prisluži doto svoji ljubici, svoji sirotici, svoji sebenjki, in ti kačica — oh, ali si zvita, ti tiča ti, ti Eva ti, veš, ti bi bila ujela na limanice hudiča samega, ne le Adama. O sleparska drhal vidva, o cigana, o kačica Eva, o bedak Absolon!”
Jakob je bil slabo izurjen v svetem pismu, pa je mislil, da je služil za svoji dve ženi, za vsako po sedem let, Absolon, s katerim priimkom je pital sina do svoje smrti najrajši. Vino je starca kmalu omamilo, da je zadremal. V sanjah se mu je zdelo, da je prišla nazaj njegova žena v podobi Boltežkine M icike, pa je začel mahati z rokami in nogami, da jo odžene nazaj v grob. Morali so ga odnesti v posteljo in tu je spal celo noč it; še drugi dan do tretje ure popoldne, več ko dvajset ur. Kar je rekel zastran ženitve, ni oporekel.
V ceno vračunan tudi smrad?
Inšpektorji zaradi umazanije, smradu in še nekaterih pomanjkljivosti zaprli gostilno Tončke Žlajpah v Mokronogu, ki bojda sodi med najboljše v občini in je
zato tudi med najdražjimi
MOKRONOG — Če ne bi tako pisalo v uradnem zapisku tržnega, sanitarnega in inšpektorja dela novomeške UIS, bi se zdele njihove ugotovitve v času polne turistične sezone marsikomu resnično nemogoče. Gostilni Tončke Žlajpah, ta čas edini v kraju, saj je Devova za nekaj časa zaprta, so morali inšpektorji prepovedati obratovanje zaradi stvari,kijih maloslabšš želodec ne bi kar tako prenesel.
I	dežurni
I	ivročajo
UKRADEL MOTORNO KOLO — Neznan storilec je 15. julija ukradel motorno kolo znamke Jawa, last 26-letnega Andreja Pirca iz Novega mesta. Pireje s krajo oškodovan za 100 tisočakov. v tolažbo pa mu ostaja, da miličniki storilca ta čas še vneto iščejo.
PO ENEM MESECU PODLEGLA POŠKODBAM
NOVO MESTO — Iz novomeške UNZ so sporočili, daje za posledicami delovne nezgode, ki se je pripetila 14. junija, umrla 79-letna Terezija Jerman iz Hruševca.
Milo rečeno: higiensko stanje poslovnih prostorov je bilo neprimerno. Vgrajena oprema je bila umazana, enako pribor v kuhinji, posoda je bila zamaščena z ostanki hrane, tudi na krožnikih in skodelicah se je dalo razbrati, kaj je bilo malo prej na njih postreženo. Posoda je bila poleg tega okrušena, živila pa niso bila ločena glede na izvor. Še bolj nagnusen pa je bil pogled v stranišče. Ne le da so bile školjke v moškem in ženskem WC
ROKA UŠLA V ŽAGO
ŠENTJERNEJ — 12. julija seje v tovarni novomeške IM V v Šentjerneju pripetila delovna nezgoda, v kateri se je huje poškodoval 30-letni domačin Jernej Narad. Narad je obrezoval les rta krožni žagi, pri tem mu je leseno letvico zaobrnilo, desna roka pa mu je ušla pod rezilo. Zaradi zadobljenih poškodb so ga prepeljali v novomeško * bolnišnico.
MALA ANKETA-
Potrebne so prireditve
Občani o prometni zapori novomeškega Glavnega trga — Mesto ob sobotah in nedeljah kot izumrlo — Kaj je z obljubami o prireditvah in koncertih?
NOVO MESTO — Glavni trg in z njim najožje središče mesta sta minulo soboto in nedeljo dolivela in tudi preživela že tretjo popolno prometno zaporo. Kar skoraj idiličen mir. ki je ob vikendih zavladal na Glavnem trgu. so najbolj glasno pozdravili njegovi prebivalci, medtem ko so med ostalimi meščani mnenja o umestnosti in predvsem koristnosti zapore hudo deljena. Seveda ne gre iz pričujočih izjav delati nikakršnih zaključkov, ne nazadnje gre le za štiri povsem naključno izbrana mnenja, pa vendar se zdi, da dovolj nazorno ilustrirajo tisto, kar se o zapori prometa na Glavnem trgu govori po Novem mestu.
Alojz Penca, trgovec v prodajalni Novotehne na Glavnem trgu: ..Idejo o zapori prometa ob sobotah in nedeljah na Glavnem trgu velja načeloma pozdraviti, to-
morejo pešačiti do središča mesta, poleg tega pa je potrebno organizirati kake prireditve. Že trikrat sem prišel na Glavni trg gledat, ali se na njem kaj dogaja, pa sem vselejrazočaran odšel. Menim tudi, da je preveč iluzorno pričakovati, da bo Glavni trg postal nekako sprehajališče, obmorski ko-rzo. Le kdo bo ob sobotah ali nedeljah družino peljal v izumrlo mesto, vsak bo raje odšel kam v naravo!”
Rezka Berus, gostinska delavka v kavarni na Glavnem trgu: „Več nas je prepričanih, in takšna mnenja slišim večkrat tudi ob šanku, da je prometna zapora na
S
da v isti sapi je treba dodati, da dosedanji trije vikendi niso prinesli domala Ilič od tistega, kar so njeni pobudniki obljubljali meščanom. Mislim na kakšne turistične in kulturne prireditve, postavljene stojnice, kajti sicer je Glavni trg celo ob sobotah, ko je bila na njem največja gneča, kot izumrl. To občutimo tudi trgovci, saj imamo sedaj ob sobotah precej manj prometa."
Janko Pleško, gasilec iz Novega mesta: „Po moje je prometna zapora Glavnega trga kar v redu, potrebno pa bi bilo ob tem urediti še nekaj stvari, predvsem najti nekaj nadomestnih parkirišč, saj ok-
Glavnem trgu velika neumnost. Gostinci imamo ob sobotah in nedeljah pol manj prometa, kar pravzaprav sploh ni čudno. Pešačiti noče nihče, kakšnih večjih množic turistov pa v Novem mestu zaenkrat še ni. Sicer pa, le kaj jim lahko na Glavnem trgu ponudimo!?"
Branko Drkušič, miličnik novomeške PM: „Spočetka smo imeli veliko težav z vozniki, ki so se na to novost resnično težko navadili. No, opozorila so zalegla in danes je kršiteljev prometnega
' t
m II
prebivalci, tudi tisti iz Bršljina, Gotne vasi, ne
režima na Glavnem trgu precej manj. So pa še zmeraj in še posebej ponoči se najde marsikdo, ki skuša izkoristiti nočne ure za beg čez Glavni trg. Najsi bo ukrep takšen aji drugačen, njegova določila je potrebno spoštovati in včasih se nam resnično upira kaznovati voznike za takšne, zgolj iz malomarnosti storjene prekrške, ko pa se nam na drugi strani (logaja, da se nam nekdo za veliko hujše prekrške izmuzne iz rok."
B. B.
polne blata, z njim in urinom so bile poškorpljene celo stene, da o smradu ne govorimo. Le nekaj stran pa je sedela skupina turistov... Taista gostilna daje dnevno tudi 30 malic delavcem tamkajšnje Zmage.
S tem pa inšpektorski pregled še ni bil zaključen. Zaposlena delavka je inšpektorjem potožila, da ji lastnica zavlačuje izplačilo osebnih dohodkov, da ji ne da plačilnega lističa, ki ga namesto nje podpiše kar sama, inšpektorji so ugotovili, daje dobila tudi prenizko izplačan regres. Da pa je ironija še večja, je tržna inšpektorica ugotovila tudi nenavadno visoke cene na ceni-
ku, vse resda potrjena na trebanjski skupnosti za cene. In koje o tem iskala podrobnejše pojasnilo, so ji razložili, da spada gostilna Tončke Žlajpah med najboljše v občini in da so jo zategadelj uvrstili tudi v najvišji cenovni razred... Komentar? Verjetno ni potreben.
*
Omenimo naj še, da so inšpektorji istega dne obiskali tudi gostilno Andreja Kolarja na Mirni, kajti občani so se pritoževali, da se lastnik ne drži delovnega časa, ki traja od 7. do
22.	ure. pač pa odpira lokal že ob 6. uri in toči gostom alkohol. Dokazov o tem sicer ni bilo, zato pa bodo inšpektorji poslej poostreno nadzirali dogajanje v	lokalu.	Hkrati so
opravili pregled	gostilne	in našli ne-
kaj pomanjkljivosti v kuhinji in bilcju. sanitarije so bile urejene, medtem ko so bili živilski	pregledi	zaposlenih
oseb neveljavni.	BUDJA
Kolesarka obležala mrtva
Prehitra vožnja avtomobilista Stanislava Bregarja kriva hude prometne nesreče pri Štefanu
ŠTEFAN — Neprevidnost in prehitra vožnja sta 12. julija v večernih urah zakrivila hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubila življenje vsega 17-letna kolesarka Jožica Vidmar iz Luže pri Dobrniču.
Omenjeni večer se je 27-letni Stanislav Bregar iz Žubin peljal z osebnim avtom po regionalni cesti izTrebnjega proti Veliki Loki. Koje z neprimerno hitrostjo pripeljal do vasi Štefan, je opazi! kolesarki, ki sta vozili vzporedno ob desnem robu uozišča. Zaradi prevelike hitrosti kolesark ni mogel pravočasno prehiteti, pač pa je s prednjim delom vozila trčil v zadnje kolo kolesarke Jožice Vidmar. Ta je po trčenju padla na pokrov motorja in z glavo udarila v vetrobransko steklo, po kakih tridesetih metrih vožnje pa
NEPREVIDNO STOPIL NA CESTO
KRŠKO — 12. julija ob 8.50 je prišlo na Cesti krških žrtev v Krškem do hude prometne nezgode. 82-letni pešec Franc Kuhar iz Pečic je neprevidno stopil pred osebni avtomobil Sevničanke Nevenke Rupar, ki ga je ta pripeljala iz sevniške smeri. Vozilo je Kuharja zadelo in zbilo po tleh, pri čemer je pešec dobil hude telesne poškodbe in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
GORELO NA LOKOMOTIVI
KRŠKO — 11. julija, nekaj čez polnoč, je prišlo do požara na elektro lokomotivi tovornega vlaka, ki je vozil med Sevnico in Dobovo. Požar so opazili že v Brestanici, zato so ga že na železniški postaji v Krškem ustavili in nemudoma pričeli z gašenjem, pri katerem.so pomagali tudi krški poklicni gasilci. Ob požaru je nastala ogromna materialna škoda, po nestrokovnih ocenah znaša kar 7 milijonov din.
SMRT NA TIRIH
BREŽICE — Na brežiški postaji je prišlo 11. julija nekaj pred poldnevom do hude nezgode, v kateri je bila ob življenje 68-letna Brežičanka Karlina Rostohar. Rostoharjeva je neprevidno poleg železniške postaje prečkala tire, takrat pa je iz Dobove pripeljal vlak, kije Rostoharjevo zadel. Ženica je bila takoj mrtva.
IZSILIL JE PREDNOST
R A TEŽ — 13. julija zvečer se je 21-letni Martin Tutin izSmolenje vasi peljal na kolesu z motorjem iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Med vožnjo mu je na Ratežu s parkirnega prostora vzvratno med obračanjem vozila zapeljal na cesto Novomeščan Jože Lobe. Pri tem je prišlo do trčenja, pri katerem se je Tutin huje telesno poškodoval.
NAŠEL GRANATO
RUMANJA VAŠ — Prejšnji petek je Drago Šel i na iz Rumanje vasi star 52 let, našel topovsko granato kalibra 120 milimetrov. Mina je ležala na njegovi parceli ob Krki v Rumanji vasi. Za njeno uničenje je dan zatem poskrbel minotehnik.
Z ZRAČNO PUŠKO REŠEVAL SPOR
HRASTJE — 10. julija zvečer je prišlo do prepira med 48-letnim Ivanom Conto s Tolstega vrha ter Ivanom Brkičem in Miloradom Črm-lecem iz Hrastja. Med prepirom sta se Conta in Brkič oklofutala, nato pa so jo vsi trije odkurili vsak na svojo stran. Nekaj kasneje se je Contrf z osebnim avtom vrnil v Hrastje, vzel v roke zračno puško in ustrelil v skupino ljudi, ki je stala pri Brkičevi hiši. Na srečo ni nikogar zadel, miličniki pa so mu zasegli orožje in ga prijavili sodniku za prekrške.
padla z vozila in obležala ob desnem robu cestišča. Poškodbe, kijihjedobila Vidmarjeva, so bile tako hude, da jim je na mestu nesreče podlegla.
Pri nezgodi je nastalo tudi nekaj materialne škode, ocenili so jo na
11.000	din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Nekdo je poskušal na vsak način stopiti v božji hram Sv. Marjete na Vrhu pri Križu. Ker so bila vhodna vrata zaprta, jih je poskušal nasilno odpreti, vendar mu kaj več od tega, da jih je poškodoval, ni uspelo. Miličniki sklepajo, da storilcu ni bilo toliko do srečanja z bogom, kot pa do raznih lesenih zgodovinskih predmetov, ki jih hrani notranjost cerkve.
• Kočevka Katarina Kocjan je pred dnevi prijavila miličnikom, da soji tolovaji odnesli iz stanovanja radiokasetofon z dvema .zvo-. čnikoma ter dva kavna mlinčka. Glasbene in kofetarske užitke jim skušajo sedaj preprečiti miličniki.
• Za celo zgodbo reči seje pripetilo v nedeljo na Mihovici. Domačin Jože Deželan je imel namreč v ograjenem prostoru zaprtega prašička, ki pa mu je ušel. Po uprizorjenem vsesplošnem lovu je živalca pristala v hlevu Jožice Vide iz Mihovice. Zaradi varnosti seveda. Na nesrečo vseh pa je lov in dogajanje okoli njega opazovala tudi Romka Frančiške B., kije Videtove prepričala, daje prašiček njen. Vzela ga je in odnesla v romsko naselje. Tudi lastniku Deželanu ga ni hotela vrniti in šele miličniki so stvari postavili na svoje mesto. Frančiška se bo morala oglasiti pri sodnikih.
Še četrtič: Mamila v cvetličnih lončkih
•♦n
AD; Prispevek h kritiki Valja in njegovemu razmišljanju, da je gojenje indijske konoplje koristna _____________»n povsem nenevarna zadeva
Prispevek z gornjim naslovom, objavljen kak mesec nazai na zadnji strani Dolenjskega lista, jc bil deležen že dveh žolčnih reakcij: prvo so prispevali člani novomeške Glasbene zadruge, drugo, veliko bolj ..poglobljeno” študijo o tem, kaj se sme in kaj ne pisati, pa prinaša zadnja številka Valja, glasila občinske konference ZSMS Novo mesto. Gola dejstva, ki so hkrati neizpodbitni dokazi za to, da vse več mladih tudi v Novem mestu posega po mamilih, pač nekaterim niso všeč, kar je za prizadete še nekako razumljivo, v bistveno drugačni luči pa je treba pogledati vse, če za ta kšnim pisanjem stoji uredniški odbor Valja, katerega član je tudi avtor pisanja, kije svoj, na celo časopisno stran razvlečeni pamflet naslovil kot ..Prispevek h kritiki Dolenjskega lista ali — zakaj (tudi) si Dolenjci želijo nov časopis".
Naj mi avtor Gregor Golobič ne zameri, pač pa si bom drznil povzeti ga v vsega nekaj stavkih. V želji, da Dolenjski list preraste raven pisanja, ki po Golobičevem teži bodisi k praznemu besedičenju, bodisi k poskusom manipulacije in izkoriščanja javnega mnenja za doseganje posebnih ciljev, je pričel s seciranjem mnogim očrtno spornega članka »Mamila v cvetličnih lončkih". Ko širokogrudno razdeli nekaj naukov o osnovah novinarstva, se odločno postavi v bran tistih, ki gojijo indijsko konopljo. Kajti, pravi Golobič, šele potrebe po mamilih pogojujejo razvoj industrije mamil, kolje, recimo, človekova potreba po rožnem olju kriva, da iz vrtnic delamo industrijsko surovino. Zatorej obogatimo naše vrtove in njive z indijsko konopljo in napovejmo boj potrebam! Logika. ki ima v svoji zadnji zahtevi zagotovo svoj prav, pa lahko izzveni tudi takole: prepričaj lačnega, da bo bogato obloženo mizo le gledal! Tovariš Golobič, bojim se. da si s takim razmišljanjem na napačni poti in da ta vodi v povsem drugo smer od tiste, ki bi naj pripeljala k izkoreninjanju družbenega zla, kar mamila zagotovo so.
Kako daleč od resnice in tehtnosti je Golobičevo razmišljanje, kaže tudi očitek, da sem v svojem članku »vse življenje mladih zreduciral na zabavne večere v gostišču na Loki, ob tem pa spregledal, da ti ljudje živijo tudi v družinah, da hodijo v šolo ali službo, da se ukvarjajo še z marsičem drugim, kar jih določa mnogo bolj kot zabavanje na Loki." Ne, tov. Golobič, nisem spregledal tega, pričakoval pa bi, da, sodeč po tvojih vzvišenih naukih o sestavi in pisanju novinarskih prispevkov, ne boš zahteval. naj prispevku o uživanju mamil med mladilno prilepimo še opise idiličnega družinskega življenja mladih, poročilo o šolskih uspehih in produktivnosti mladih v službi.
Pa kaj bi polemizirali, polemika je zdrava in koristna le, če sloni na argumentih, če je vpeta v družbena prizadevanja. In vredno globljega premisleka je to. da »Valj" življenje in probleme novomeške mladine gleda zgolj skozi svoj podcenjevalen odnos do prispevka »Mamila v cvetličnih lončkih" in Dolenjskega lista sploh, vede ali nevede pa si zatiska oči pred bistveno pomembnejšimi rečmi, kot, recimo, dejstvom, da mladoletniška kriminaliteta po podatkih novomeške UNZ na Dolenjskem, še posebej pa Novem mestu, skokovito narašča. Da je mladih, ki uživajo mamila, česar naša zakonodaja resda ne prepoveduje (kar pa ne more biti razlog, da mladinska organizacija o tem ne bi spregovorila!), vse več. Da mladi v pomanjkanju omamnih cigaret in tripov posegajo po nadomestkih, po lokalih se pojavlja uživanje tablet ob pitju piva in vina. Le nekaj dni je nazaj, ko so v novomeško bolnišnico pripeljali dekleti, ki sta se zastrupili s prekomernim uživanjem tablet in alkohola. Prav tako je dejstvo, da so se zadnje čase pojavili vlomi v lekarne (Novo mesto, Kostanjevica). Pa kaj bi še našteval, ko pa mladi svoje probleme nedvomno poznajo bolje kot pa novinar in časopis, ki sta mu očitana slabo, lažno, hinavsko in malomeščansko komentiranje! Toda gorje, če taisti časopis na katerega teh problemov pokaže!
Ker pa že tolikokrat omenjeni prispevek o mamilih v cvetličnih lončkih prinaša še eno spotakljivo sporočilo —(gre za mladinske prireditve na Loki, kjer se na veliko konzumirajo alkohol in mamila — še nekaj besed o tem. Ne dvomim, da velja Glasbeno zadrugo organiziranje tovrs- ■ tnih prireditev veliko časa in truda, pa vendar bi si upal trditi, da so ti koncerti in nastopi namenjeni le ožjemu, punkovsko in rockovskoobarvanemu delu novomeške mladine in da torej mahanje z vsemladinskim interesom in zanimanjem ostaja brez osnove. In zagotovo je časopis najmanj kriv, če se v tem delu mladine znajdejo posamezniki, ki s svojim razgrajaškim in huliganskim vedenjem mečejo slabo luč na ostale. Da pa je v druženju mladih na Loki tudi takih primerov, ne kažejo le poškodovani bližnji športni objekti, pač pa tudi podatek, da so bili gostinci na Loki samo v zadnjem času ob več sto kosov steklenine.
In za konec: če sem prav razumel tov. Golobiča v sklepnem delu njegovega moraliziranja, je prav takšno pisanje Dolenjskega lista krivo temu, da se je na Dolenjskem porodila želja po novem časopisu. Resnično močno dvomim o tej pogumni trditvi in skoroda prepričan sem, da bi me v tem dvomu podprli tudi vsi tisti, ki se za uvedbo novega časopisa najbolj zavzemajo.
BOJAN BUDJA
Veselico obrnili v pretep
Skupina Romov je na veselici v Dobrniču hudo poškodovala redarja, poleg tega ___________pa	so	med	pretepom	ranili	več	gostov
DOBRNIČ — Minulo soboto so prizadevni mladinci OO ZSMS iz Dobrniča pripravili mladinsko veselico, ki pa se je po »zaslugi" skupine Romov sprevrgla v krvav obračun, po katerem je moralo več povsem nedolžnih gostov iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici, redar, 20-letni Iztok Černač iz Ljubljane, pa je bil celo hudo telesno poškodovan.
letna Ljerka Hočevar in 20-letna Romana Hočevar, vsi doma iz Male Loke.
Omenjena skupina se je na veselici pojavila okoli 23. ure, že pri vhodu pa so zagrozili, da bodo vse razbili. Nemudoma so zategadelj pričeli popivati in tudi plesati. Okoli 1.30 zjutraj je
Omenjenega večera so se na veselico v Dobrnič pripeljali z dvema avtomobiloma tudi Romi, 48-letni Zvonko-Anton Hočevar, 28-letni Anton-Bojan Hočevar, 7 let mlajši Bogdan Hočevar, 25-ietni Milan Hočevar, 16-letni H. T., enako stari M. B., 2 leti mlajši M. V.. 20-letni Edo Danči. 27-
MED ZAVIJANJEM ZADEL PE-ŠAK1NJO — Novomeščan Milan Zajc je 11. julija peljal osebni avto s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom na Ragovski ulici, pri tem pa je med zavijanjem z zadnjim delom vozila zadel pešakinjo Slavko Jeronič. Ta se je ob nesreči huje poškodovala in so jo prepeljali v novomeško bolnišnico na zdravljenje. Materialne škode ni bilo.
V NEPREGLEDNI OVINEK PO SREDI CESTE - 53-letni Jože Škrbec s Potovega vrha seje 10. julija peljal na kolesu z motorjem iz Velikega proti Malemu Slatniku. V kraju Jama je med vožnjo po klancu navzdol pripeljal v nepregledni ovinek kar po sredini vozišča, takrat pa mu je na-
sproti z osebnim avtom pripeljal 25-letni Miha Cimcrmančič s Hriba pri Orehku. Ob oplaženju je Škrbec padel in sc poškodoval, pomoč pa so mu nudili v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 5.000 din.
OBA VOZILA PO SREDI VOZIŠČA — 10. julija okoli 12.30 se je 21-lemt Stojan Udovič iz Praproč peljal z osebnim avtom po lokalni cesti med Trebnjim in Rcpčami. Koje pripeljal po klancu navzgor skozi gozd. je v levi nepregledni ovinek zavijal kar po sredi ceste, enako kot kolesar Bogomir Lavriha iz Dolenjega vrha, ki je pripe-' Ijal nasproti. Pri nezgodi seje Lavriha hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 30 tisočakov.
pričel Anton Hočevar-Zvonko plesati s hčerko Romano. Svoje plesne sposobnosti sta izkazovala kar med mizami izven plesišča, pri tem pa sta se večkrat spotaknila ob 22-letnega Grosupeljčana H. V. Hočevar gaje pričel tudi nadlegovati in ga celo vprašal, kaj bi rad. Fant mu jc mirno odgovoril, da se na veselico ni prišel pretepat, takrat pa ga je obkrožila omenjena skupina Romov s steklenicami, izvijači, noži in celo s sekiro v rokah. Pričeli so zamahovati proti njemu, ob tem pa je H. V. zadobil celo tri udarce. Romi so se zatem spravili tudi na redarje in pri‘ tem hudo poškodovali 20-letnega Ljubljančana Iztoka Černača, poškodovanih pa je bilo tudi več gostov, kar šest med njimi pa jih je moralo iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici.
Pretepaško razpoložene Rome so ovadili temeljnemu javnemu tožilcu iz Novega mesta.
B. B
ZAVORE SO MU ODPOVEDALE
JESENICE NA DOL. — 10. julija je prišlo na dvorišču hiše Antona Sr-bčiča iz Jesenic na Dolenjskem do hude nezgode. Srbčič je okoli 13. ure pripeljal osebni avto na dvorišče, ko pa je hotel ustaviti, je ugotovil, da so mu odpovedale zavore. Hitro je skočil iz vozila in ga hotel ročno ustaviti, vendar mu to ni uspelo. Sprednji del vozila je zadc.l ženo Srbčičeveea brata. Alojzijo Srbčič iz Maribora, kije sedela pred garažo in jo hudo poškodoval. Ponesrečenko so odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinrčni-centcr.
a
Sandi Papež: nedosegljivo.”
,1 udi zlato ni bilo
Srečko Glivar: zgolj vsak zase.’
„Vozili smo Janez Lavrič: „V posamični vožnji bi lahko naredil tudi kaj
"več.”
Balkanska odličja ob večji sijaj
Sandi Papež, Srečko Glivar, Janez Lavrič in trener Ivan Turk o nastopu na balkanskem kolesarskem prvenstvu v Grčiji — Vsak vozil le zase
NO VO MESTO — Poročali smo že o uvrstitvah novomeških kolesarjev v državni reprezentanci na nedavno končanem balkanskem kolesarskem prvenstvu v Atenah, iz pogovora s Sandijem Papežem, Srečkom Glivarjem. Lavričem in reprezentančnim trenerjem Ivanom Turkom pa so prišle na dan še nekatere podrobnosti, ki osvetljujejo novomeške dosežke v Grčiji, hkrati pa govore o razmerah v našem kolesarstvu.
Najprej nekaj o Papeževem bronu v ekipni uvrstitvi in petem mestu, kar je bil sicer najboljši jugoslovanski dosežek, v posamični vožnji. Sandi pravi takole: ..Zadovoljen sem s 5. mestom med posamezniki, hkrati pa se zavedam, da bi lahko naredil mnogo več. Medalja tokrat ni bila nedosegljiva, celo zlata ne, vendar za kaj takega nismo bili dovolj uigrana ekipa. Vsak je vozil zgolj zase, tako da na kaj več resnično ni bilo moč računati. Nekoliko drugače je bilo v ekipni vožnji.
Po prvem krogu smo vodili, potem smo^imeli tisti nesrečni defekt, ki nam je po tretjem krogu prinesel 7 sekund zaostanka za vodilno ekipo.
Pa vendar smo bili vseskozi na pragu zlate medalje in skoraj zanesljivo bi bilo zlato naše, ko ne bi bilo še tiste nesreče Trampuša. Na vrat na nos smo potem hoteli zamujeno nadoknaditi, pri čemer je prav Trampuš moral zaradi prevelike utrujenosti odstopiti, tako da se vsega trije kolesarji nismo mogli uspešno
kosati z Bolgari, pač pa so nas prehiteli celo Romuni in smo se morali na koncu zadovoljiti z bronom. Škoda, kajti dosegli bi sicer bistveno-boljšo uvrstitev kot lani naša članska olimpijska reprezentanca (najboljši član je bil lani Čerin na 7. mestu, op.p.).”
Tudi Lavrič in Glivar navzlic ekipnemu srebru nista bila najbolj zadovoljna s svojimi dosežki. Glivar pravi takole: ..Med posamično dirko sc nikakor nismo mogli dogovoriti, kako bi vozili. Beograjčana Stojanovič in Milenkovič se nista zmenila za dogovore, pač pa sta vozila vsak zase, enako kot na treningih v Preddvoru, ko, sta si hotela na vsak način zagotoviti dres z državnim grbom, kar jima je na koncu tudi uspelo. Prepričan sem, da bi lahko v posamični vožnji naredil več, ko le ne bi bilo teh sporov, grešil pa sem tudi sam." Glivarjeve besede je potrdil tudi trener Ivan Turk, ki je zatrdil, da bi po dosedanji formi in rezultatih nedvomno moral pristati med prvo trojico.
Tudi Lavrič ni bil s svojo posamično vožnjo najbolj zadovoljen, čeprav je v silovitem finišu vendarle osvojil 11. mesto. „Na koncu se je sicer vse dobro izteklo, toda ne morem se znebiti občutka, da bi lahko naredil še precej več. Seveda veliko prej, že med dirko."
Toliko o svojih nastopih kolesarji, ki so navzlic precej kritičnim besedam na svoj račun vendarle prinesli v Novo mesto tri medalje. Velja pa omeneniti še nekaj. Mladinci na prvenstvo niso prišli dovolj pripravljeni. Sam Glivar je povedal, da so imeli med pripravami na Preddvoru test, ki je pokazal na njihovo dobro formo, vendar po tem ni bilo treningov, ki bi to formo obdržali. Če k temu prištejemo še neenotnost ekipe, v kateri je vsak hotel požeti čimveč slave sam. potem je jasno, da uspeha ni bilo moč pričakovati. Ne moremo kar tako tudi mimo tega, da je s 14-člansko ekipo kolesarjev, potovalo kar 10 spremljevalcev in da so se morali fantje iz Beograda do Aten cijaziti z avtobusom, ko pa so imeli za to na voljo letalo iz Ljubljane. Nekdo je pač imel svoje interese, in da jih je uveljavil, ni spraševal za ceno. Plačali sojo kolesarju ln taisti spremljevalci so jim to najbolj očitali.
B. BUDJA
Tudi po drugem kolu uspešni
V tekmovanju za ekipni atletski pokaj so Novo-meščani po dveh kolih na 3. mestu, dekleta pa na petem — Cujnik 10,9 na 100 m___________
CELJE — Minuli vikend je bilo v Celju drugo kolo republiškega ekipnega atletskega prvenstva, po katerem so novomeški atleti in atletinje obdržali mesta, ki so si jih priborili po uvodnih nastopih v Ljubljani.
Po seštevku vseh disciplin celjskega tekmovanja so med fanti na L mestu pristali Velenjčani z 59 točkami, sledijo pa: Nova Gorica (46 točk), Olimpija (45), Ljubljana (43), Novo mesto (39), Maribor (38). Med dekleti je bil vrstni red v Celju takšen: Olimpija 54, Maribor 40, Gorica 35, Ljubljana 35, Velenje 33, Novo mesto 32. In kako kažejo rezultati po dveh tekmovanjih, v Ljubljani in Celju? Med moškimi je vrstni red takšen: 1. Velenje 12 točk, 2. Gorica 8, 3. Novo mesto 7, 4. Ljublja-
BOJANC DRUGI V CELJU
CELJE — Kolesarski klub Merx je bil pred dnevi organizator druge krožne kolesarske dirke za Merxov pokal, ki se je je udeležilo 235 kolesarjev iz 23 slovenskih in hrvaških klubov. Novomeščani so dosegli nekaj lepih uspehov, tako da so navzlic okrnjenemu zastopstvu v ekipni razvrstitvi pristali takoj za ljubljanskim Rogom. Še posebej velja ob dosežkih novomeške vrste omeniti 2. Bojančevo mesto v članski konkurenci, kar potrjuje, da se ta nadarjeni kolesar po opravljenih študijskih obveznostih nadvse uspešno vrača na kolesarske steze. Sicer pa je pri pionirjih A zmagal Roman Judež, 2. Zal^telj, 3. Peter Judež pri mlajših mladincih je bil Kruljac 4., enako kot prr starejših mladincih D. Papež. Pri članih pa sta Bojančev uspeh dopolnila še Smole s 6. in Novak z 8. mestom.
S KOLESOM NARAVNOST PRED AVTO
URŠNA SELA — Anton Petrinajz Uršnih sel se je 9. julija peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti domu. Med vožnjo mu. je v slabo preglednem ovinku iz smeri Uršnih sel po sredi ceste pripeljal nasproti kolesar, 15-letni G. K. Fant se je zaletel v prednji del avtomobila, padel na pokrov avtomobila, razbil prednje vetrobransko steklo in nato padel na travo ob cesti.
Množičnost zagotavlja republiško ligo
Miran Hojč, dosedanji trener nogometašev Ribnice, o željah za prihodnost
RIBNICA — Nogomet je v ribniški občini vse bolj popularen šport, še posebej po zadnjih rezultatih, ki so jih dosegli igralci v nedavno končani ljubljanski medobčinski ligi. Brezdvoma je nogomet enako popularen po vseh krajevnih skupnostih, v ilustracijo navedimo le, da je letos v občinski ligi malega nogometa nastopilo kar 14 ekip s preko 130 igralci. Nič čudnega potem, če so v NK Ribnici z razpletom dogodkov vež kot zadovoljni, saj jim vse to zagotavlja, da se v bližnji prihodnosti bore za mesto v zahodni skupini slovenske nogometne lige. Miran Hojč. ki je že nekaj let na krmilu ribniških nogometašev, pravi:
..Nogomet je v ribniški dolini resnično na pohodu. Preteklo sezono je naša kadetska ekipa v dolenjski ligi zasedla L mesto, člani so po premočno osvojenem naslovu v B ljubljanski ligi lani osvojili odlično 3. mesto v A ligi, pri čemer velja omeniti njihov točkovni izkupiček v letnem delu prvenstva, ko so s 3:1 ugnali tudi kasnejšega prvaka lige Slavijo.”
Nič čudnega ni,da Ribničani ženim očesom že gledajo na republiško nogometno ligo.
.Imamo soliden igralski kader in lepo prihodnost v mladincih. Poleglega je tudi zanimanje za nogomet vse večje, denarja nekaj več in tudi osebno mislim, da se lahko čez leto ali dve ob podpori vseh v klubu le dokopamo do druge slovenske nogometne lige."
Miran Hojč je med nogometaši že prek 10 let, zato si želi nekaj počitka. Resda bo še naprej v klubu, zato pa skušajo sedaj trenerja najti v Kočevju ali Ljubljani. Seveda pa bo zanj potrebno odriniti nekaj denarja, ki pa ga v klubu nimajo na pretek, saj dobijo od občinske TKS vsega 120 tisočakov, ostalo pa zbero sami z raznimi prireditvami.
M. GLAVONJ1Č
V Bihaču pobrali vsa odličja
Minulo soboto in nedeljo so novomeški kolesarji sodelovali na dirkah v Bihaču in Dolu pri Ljubljani — V vseh nastopih med najboljšimi
BIHAČ, DOL — Novomeški kolesarji so minulo soboto in nedeljo sodelovali na dveh velikih kolesarskih prireditvah. Člani in starejši mladinci so se pomerili v Bihaču za tamkajšnjo »Veliko nagrado”, medtem ko so mlajši mladinci vozili v Dolu pri Ljubljani na tamkajšnji tradicionalni 19. kolesarski krožni dirki.
Najprej nekaj o dirki v Bihaču, kjer so novomeški kolesarji pobrali domala vsa odličja. Najprej so v soboto vozili kriterij po ulicah mesta, v katerem je bil med starejšimi mladinci najhitrejši Darko Papež, drugi pa Lavrič,pri članih pa Bojane, 2. Sandi Papež. Se bolj zanimiva je bila nedeljska cestna dirka za memorial Mehme-dalijc Čehajiča, kije potekala med Bi-hačem in Cazinom. Ponovno so bili med starejšimi mladinci najhitrejši Novomeščani, le da sta Lavrič in Darko Papež zamenjala mesti. Popolno zmagoslavje je uspelo tudi novomeški članski vrsti, zmagal je Novak, 2. Sandi Papež, 3. Smole. Tako da so
Mizarji tudi strelci
Največ zanimanja za vojaško puško
SEVNICA — Mizarji v tukajšnjem Stillesu nimajo dobrega pogleda samo v poklicu, temveč tudi v strelstvu.
Dolgoletno tradicijo dobre strelske družine nadaljuje predsednik Milan Varlec s sodelavci. Zavidljive rezultate dosegajo na tekmovanjih z vojaško puško, uspešni so tudi z malokalibrsko in zračno puško. Julija so na regijskem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču na Radni osvojili pokal.
Od 30 čianov jih kar 25 strelja z vojaško puško. Zato razmišljajo, da bi sestavili dvoje ekip s strelci, ki najpogosteje zadevajo v črno. Za njihovo delo vedno naletijo na ustrezno razumevanje v kolektivu. Tako jim bodo v kratkem kupili nekaj novega orožja. Ravno tako imajo zgledno sodelovanje z občinsko strelsko zvezo, ki jim največ pofnaga s strelivom.
A. Ž.
DEBELI BOLJŠI
KOČEVJE — V soboto, 14. julija, je ZŠAM Kočevje ob prazniku šoferjev in avtomehanikov priredila nogometno tekmo med Suhimi in Debelimi. Ob dobrem razpoloženju in smehu gledalcev in igralcev so zmagali Debeli z rezultatom 5 : 3.
A. L.
Novomeščani prepričljivo osvojili prvo mesto tudi v ekipni razvrstitvi.
In kako je bilo na Dolu? Ob odsotnosti najboljših članov in nekaterih starejših mladincev smo imeli Novomeščani v ognju le mlajšo mladinsko vrsto in Glivarja ter Lavriča med starejšimi mladinci. Slednji je v svoji konkurenci zasedel odlično 4. mesto, medtem ko je bil Glivar deveti. Izredno velik uspeh pa je v konkurenci mlajših mladincev dosegel Peter Šta-
TURNIR V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ — NK Bela krajina iz Črnomlja pripravlja v počastitev dneva vstaje turnir v malem nogometu, ki bo 29. julija na stadionu Loka. Ekipa šteje 8 igralcev, pristopnina pa znaša 1.000 din. Organizatorji sprejemajo prijave pred pričetkom turnirja, žrebanje pa bo istega dne ob 8. uri.
ŠPORTNE IZ RIBNICE IN KOČEVJA
REPREZENTANTI V RIBNICI — Rokometna reprezentanca Jugoslavije,ki se je v Ljubljani pripravljala za bližnje olimpijske igre v Los Angelesu, je v ribniški športni dvorani odigrala kar tri srečanja. Najprej so modri premagali ekipo Donita s 16:6, ltas z 20:9. nato pa še moštvo Inlesa, člana republiške lige, z 32:23 (16:8). Največ zadetkov za domačine so dali Mate 6, AMbrožič 5 in Mikulin 4, za reprezentanco pa lsakovič 6. Jurina in Rnič po 5, Kuzmanovski in Vujovič 4, itd.
ZMAGE ISF.LJENCEM — Pred dnevi je v Sloveniji gostovalo športno društvo iz kanadskega Toronta, njegovi člani pa so medštevilnimi tekmami nastopili tudi v Kočevju v odbojki. Pri kadetinjah so bile gostje boljše z 2:1, prav tako pri kadetih, medtem ko so v članskem dvoboju prav tako zmagali izseljenci s 3:1.
SREČANJE VETERANOV — Pred dnevi so sc na že tradicionalnem srečanju ob Bistrici v Ribnici zbrali nogometaši veterani iz Ribnice in Kočevja. Po zanimivi igri so zmagali domačini s 5:4 (3:1), zadetke za Ribničane so dosegli Kersnič 2, Hojč 2 in Dezordd, za Kočevje pa Kozic, Kopač, Briški in Lisac.
M. G-č.
na 7, itd. Pri dekletih vodi Olimpija z 12 točkami pred Mariborom 10, Gorico 8, Ljubljano 6 ter Novim mestom in Velenjem (po 3 točke).
Poglejmo za konec še nekaj najboljših novomeških dosežkov iz Celja. Darko Cujnik je, če so poročila iz Celja točna, tekel izvrstnih 10,9 sekunde na 100 metrov in zasedel 2. mesto, medtem ko je bil v metu kopja nekaj skromnejši in je pristal na 3. mestu z metom 60,40 metra. Omenimo naj še, da je v teku na 3 tisoč metrov Vidmar zasedel 3. mesto s časom 9:24,5, Okleščen ml. pa je bil v metu diska 2. z metom 41,16. Med dekleti je Hrastarjeva skočila v višino 160 centimetrov, Dergančeva pa je sunila kroglo preko 11 metrov in pristala na 3. mestu.
ZAHODNONEMSKI NOGOMETAŠI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Novomeški stadion bratstva in enotnosti bo v soboto domačin zanimivega mednarodnega srečanja nogometašev, saj prihajajo v goste kar tri ekipe reprezentance Duesseldorfa. Gre za pionirje, stare 12, 13 in 14 let, ki se bodo v soboto pomerili z novomeškimi vrstniki. Vabljeni!
SIKONJA IN GABRIJEL POPRAVILA OSEBNA REKORDA
PESCARA —Tediiisejeizitali-janske Pescare vrnita skupina novomeških atletov,kije sodelovala v državni reprežentžrnei do 21 let na troboju ekip Špajjjje, Italije in Jugoslavije. Šikonj%' Gabrijel in Primc so v celoti upravičili poziv zveznega selektorja^fsaj sta prva dva krepko izboljšala svoja osebna rekorda. Šikonja j4,(bB?vteku na 800 metrov izvrstSjjrBI s časom 1:49,23, kar je skoraj za/2 sekundi boljše od njegovegjj , doslej najboljšega rezultata, (Qfib(%el pa je 400 metrov z ovirali pretekel v 53,68 sekunde, kat j« prav tako za poldrugo sekundo bdfee od prejšnjega osebnega rektJt<ti/V tem teku je zasedel 5. meštck jPiiimc pa je v metu diska zasede! 4, Rlestp s 45,42 metra.	,	'
—t----------------r*r-— 
T '	,;<•■. .• .
Toplakova in Voglar v vrhu
Uspešni nastopi Krčanov na republiškem plavalnem prvenstvu za starejše pionirje v Krškem
KRŠKO — Čeprav so med 76 tekmovalci iz 13 ekip na slovenskem plavalnem prvenstvu za starejše pionirje konec prejšnjega tedna manjkali nekateri najboljši, ki nastopajo na mladinskem balkanskem prvenstvu, je bilo vseeno doseženih nekaj dobrih rezultatov.
Zelo dobro so se izkazali mladi plavalci domačega Celulozarja in tudi plavalni klub Celulozar Krško kot vzoren organizator.
52 KOLESARJEV V KRŠKI VASI
K RŠKA VAS — Kot smo na kratko že poročali, je bila v počastitev krajevnega praznika v Krški vasi pred dnevi kolesarska trimska dirka, ki se je je udeležilo 52 tekmovalcev, ti pa so vozili v štirih kategorijah. V kategoriji do i4 let je zmagal Brežičan Ostrelič.v razredu do 20 let Baškovič iz Krke — Krška vas, do 35 let Novomeščan Stih, med tekmovalci do 50 let Drnovčan Podbršček in pri ženskah Vladka Lopatič.
1. TOMSE
4:45,77, 2. Toplak (CK) 4:48,81, pionirke — 100 m kravl: 1. Kučej (BM) 1:05.43... 3. Toplak (CK) 1:07,51, 4. del: pionirji — 1500 m kravl: 1. Obersnčl (1L) 17:24,95, 2. Voglar (CK) 17:26,23. pionirke — 100 m hrbtno : 1. Kop (FR) 1:12,56 ... 3. Toplak (CK) 1:14,20.
Ekipni vrstni red: L Ilirija 833 točk, 2. Ljubljana 574, 3. Rudar 466, 4. Triglav 398. 5. Branik 332, 6. Celulozar 313 točk, 7. Neptun 277 točk.
REZULTATI — 1. del: pionirji — 200 m kravl: 1. Sušnik (Ilirija Ljubljana) 2:08,41... 3. Voglar (Celulozar Krško) 2:10,37, pionirke 200 m kravl: 1. Kučej (Branik Maribor) 2:17,62, 2. Toplak (CK) 2:20,41 400 m — mešano: 1. Kop (Fužinar Ravne) 5:27,93, 2. Toplak (CK) 5:30,63,2. del: pionirji — 400 m kravl: 1. Sušnik (1L) 4:25.88.... 3. Voglar (CK) 4:28,10 pionirke — 400 m kravl: 1. Kučej (BM)
ngelj, saj je osvojil 1. mesto, medtem ko je bil njegov klubski kolega.sicer še pionir, Zaletelj — deveti.
Navzlic okrnjemu zastopstvu pa so Novomeščani v ekipni konkurenci osvojili 5. mesto za Astro, Savo, AD-rio in Rogom.
B. B.
POVŠE MOJSTRSKI KANDIDAT
MARIBOR — Mladi, vsega 18-letni šahist sevniškega §K Milan Majcen Povše je na nedavnem 37. republiškem mladinskem šahovskem prvenstvu, ki je bilo v Mariboru, osvojil naslov mojstrskega kandidata. Še prvokategornik Povše je v konkurenci 48 tekmovalcev osvojil odlično 4. mesto za Brglezom (MIP Ptuj) 9 točk. Ciganom (Radenska) 8 in Grosarjem (Murka) 8, medtem ko jih je Povše zbral 7,5. Kaj lahko pa bi mladi Sevničan posegel tudi po naslovu republiškega prvaka, saj je v odličnem predzadnjem kolu dokaj nesrečno izgubil proti Brglezu, ki si je prav s to točko pomagal do naslova prvaka. Hkrati je bil to edini poraz Povšeta v Mariboru.
J. BLAS
MATOHOVA
DRŽAVNA
PRVAKINJA
RIBNICA — Mlada ribniška telovadka Tina Matoh, sicer članica ljubljanske »Zelene jame”, je pred dnevi na državnem prvenstvu v orodni telovadbi za mlajše mladinke. ki je bilo v beograjski dvorani Pionir, dosegla izreden uspeh. V mnogoboju je osvojila 1. mesto, poleg tega pa je zmagala še na bradlji, v parterju in na gredi.
M. G.-č
29. JULIJA III. POLETNI KROS
DOBLIČE-KANIŽARICA — Ob
počastitvi tamkajšnjega krajevnega paznika prirejajo domačini že III. tradicionalni poletni kros, za katerega je razpisanih kar 9 kategorij od cicibanov do veterank. Tekmovanje bo v sredo, 29. julija, ob 8. uri, start in cilj pa bosta pred gasilskim domom v Dobličah. Pismene prijave pošljite do 27. julija na naslov: Cvetka Banovec, Blatnik n.h., 68 340Črnomelj. Prijavite se lahko tudi na dan tekmovanja do 8. ure.
ŠPORTNI KOMENTAR
Prehajanje ne vodi nikamor
Krčani snubijo letos celo sevniškega trenerja
Rokomet je zadnja leta. žal, tudi pastaI šport, kjer se je jelo novačiti igralec, da ne omenjamo celo prekupčevanju. Tako so v Krškem lani začeli nekaj kot pogon zveznega li-gaša. po enem letu igranja so pristali nazaj v republiški ligi. Semičani pa so iz te lige izpadli, nekaj zaradi igre, predvsem pa zaradi preosnove v zveznih ligah, iz katerih so poslali nazaj več ekip.
Psi torej več ali manj začenjajo znova, tokrat doma. V Sevnici je bilo lani dosti jeze. ker so jim sosedje speljali enega od ključnih igralcev. Zadeve ne kaže pogrevati, saj se letos vrača nazaj, čeprav v Krškem še neupravičeno zadržujejo njegovo izpisnico.
Tokrat pa so sosedje prišli po novo železo. Radi bi nič več in nič
manj kot trenerju sevniških rokometašev Janeza Simončiča! Slednji seveda prav nič ne misli na kakšno prehajanje. Pred dopustom na morju se je v klubu veselil vrnitve dobrih mož od vojakov. Kljub dvema bližnjima slovesoma (po vsej verjetnosti igralca Svažiča in vratarja . Možica zaradi let) je torej upati na obetaven start domačega moštva.
Za kakovostnejši razvoj rokometa v Posavju preostaja slej ko prej začelo delo s selekcijami. Tisto, kdo bo komu speljal koga, namreč ne pelje nikamor. Po drugi strani je tradicija skoraj srebrnega jubileja rokometa naredita svoje. Zanimanje za to hitro igro z žogo je tolikšno, da premore dovolj igralcev, ob njih pa je treba vzgajati tudi trenerje.
A. ŽELEZNIK
Iz zaraslih košenic smučišče
V Starem trgu se prebuja smučarski šport — Letos vlečnica
STARI TRG — Štiri leta je tega, kar se je pet, šest fantov iz Starega trga ob Kolpi in okolice odločilo, da bodo iz košenic na Grobaku, nedaleč od trga, naredili smučišče. Vsako leto so posekali nekaj grmovja ter tako širili progo, lani pa so začeli akcijo bolj organizirano.
»Gozdno gospodarstvo nam je zamenjalo parcele, s pomočjo tozda in toka te delovne organizacije pa smo k smučišču zgradili cesto, ki je sicer prevozna le poleti, a pomeni stopnico k nadaljnji pripravi terenov in izgradnji objektov, ki jih bomo ob smučišču potrebovali,” pove Ivan Madronič iz Prelesja, eden tistih, ki so se pred leti odločili, da bi tudi v Starem trgu začeli razvijati smučarski šport.
Lani ni nič več sekalo grmovja in čistilo tal le 5, 6 parov rok. ampak sp pripravili 6 akcij, v katerih je po 15 članov starotrškega TVD Partizan in mladinske organizacije naredilo iz nekdanjih košenic 70 metrov široko in 350 metrov dolgo smučišče. Tako so letošnjo zimo prvikrat začeli v Starem trgu
z množičnim smučanjem, TVD Partizan in mladina pa sta pripravila tudi dve tekmovanji, kisejuje udeležilo po 25 tekmovalcev.
„To je za začetek za nas, kjer tradicije smučanja tako rekoč ni, lep uspeh,” pravi Madronič. »Letos smo se dogovorili s Kometo-vim obratom, ki ima v Starem trgu star agregat, da nam ga odstopi, mi pa smo v zameno za to izkopali jarke za ozemljitev električnega toka. Z Uniorjem, ki ima prav tako obrat v naši vasi, se dogovarjamo za vlečnico »uniorček”, ki naj bi bila dolga 220 metrov." Vse to in bunker za agregat bodo, tako obljubljajo, imeli starotrški smučarji zagotovljeno do letošnje jeseni.
Načrtov jim ne manjka tudi za prihodnje leto, ko bodo postavili ob smučišču brunarico, kjer se bo moč okrepčati.
15
DOLENJSKI UST
St. 29 (1823) 19. julija 1984
Beg v naravo
Alojz Bauer si krajša čas z nabiranjem zelišč
PREDGRAD —• Čeprav v obratu toka Kmetijstvo Kočevje v Predgradu trdijo, da je Alojz Bauer njihov najzvestejši nabiralec zelišč, pa ta le zamahne z roko, rekoč: ..Saj tudi drugi nabirajo zelišča, le da tega nočejo priznati ali pa trdijo, da je to le delo njihovih otrok, kot da bi jih bilo sram tega opravila!"
Bauer je začel nabirati zelišča šele pred petimi leti. Upokojeni trgovec je in prav zaradi tega, ker je imel v službi vedno veliko opravka z ljudmi, si je v pokoju tiru, ki ga je našel v naravi, [tj rad hodim v gozd, s tem si tueB.krajšam čas, a ker ne škodi, če iwijje v hišo tudi kakšen dodaten sem se odločil, da bom začel iti zelišča ter tako združil s koristnim,” pravi Alojz, ne nabira le zelišč, kajti
Zdravnik ne sme biti policaj
Kaj storiti, da bo manj odsotnosti z dela zaradi bolniških — Lani krška občina s povprečno 4,40 odsotnih vsak dan na neslavnem prvem mestu
KRŠKO — Analiza gibanja odsotnosti z dela zaradi bolezni v obdobju od 1974 do lani pokaže, da se odsotnost od leta 1978 zmanjšuje v dolenjski regiji in v krški občini. Čeprav je v tej odsotnosti večja od povprečja regije.
spomladi začne najprej s polži, potem pfidejo na vrsto regrat pa gobe, lipa, podlesek...
Kljub temu da vsi nergajo-nad vremenom v letošnjem letu, pa Alojz pravi, da je za zdravilna zelišča ugodno, le da dozorijo nekoliko pozneje. Sicer pa je letos nabral največ polžev, ki so imeli zelo ugodno ceno. ..Drugače pa se vsako leto sproti odločam, kaj bom nabiral. Odkupne cen se namreč zelo menjajo, eno leto je bolj cenjena ta, drugo leto druga kultura, na tehtnici odločitev pa preva-ga tista, ki se najbolj splača. „Sicer pa ne mislim, da bi s tem svojim konjičkom obogatel, kar je s.koraj nemogoče. Z ženo zasluživa skupaj na leto po okrog stari milijon dinarjev," pojasni Bauer, ki se je, predvsem odkar je v pokoju, povsem posvetil naravi, poleg ze-liščarstva pa še čebelam, vrtu, pticam, ki so se nanj že ta ko navadile, da pridejo po hrano celo v kuhinjo.	B M
Med odgovornimi službami v organizacijah združenega dela in zdravstveno službo je še vedno prešibka povezanost, kajti zdravstvo gotovo ni edini dejavnik, ki lahko vpliva na zmanjšanje odsotnosti z dela. Krški občinski izvršni svet opozarja, da morajo v OZD, kjer še nimajo usklajenih samoupravnih aktov glede določil o nadomestilih za čas bolezni do 30 dni, nemudoma urediti to vprašanje, pri čemer nadomestilo za čas bolezni ne sme biti večje od rednega osebnega dohodka. Prevelika lažna solidarnost sodelavcev v ožjem okolju potrjuje, da še zmeraj ni prave delovne zavesti.
Premalo je še preventivne zdravstvene dejavnosti, ki bi upoštevala
Prvi glasbeni tabor
uspel
Glasbena mladina Bele krajine ga je priredila v Starem trgu ob Kolpi
STARI TRG — Minulo nedeljo se je v Starem trgu ob Kolpi končal
1.	mladinski glasbeni tabor, prvi te vrste na Dolenjskem, ki ga je pripravila Glasbena mladina Bele krajine. Tabor je, kljub temu da je šele poskus, izredno uspel, tako da organizatorji že razmišljajo, da bi prihodnje leto razširili dejavnost tudi na likovno področje ter ponudili zamisel naši in ostalim regijam.
Letos je v glasbenem taboru sodelovalo 15 mladih glasbenikov, predvsem članov big banda Glasbene šole Črnomelj, ki so izpopolnili orkestralno tehniko in razširili repertoar z 22 novimi skladbami, tako da bodo pozneje že lahko nastopili na koncertu ali plesni prireditvi. Poleg tega so ponudili pomoč godbi na pihala iz Predgrada ter z otroki iz vasi od Brezovice do Starega trga sestavili improvizirani pevski zbor, kijeskupaj s črnomaljskimi in predgrajskimi godbeniki ter taborniki iz Kopra, ki taborijo ob Kolpi, nastopil na nedeljski zaključni prireditvi.
Izkazalo se je, da Stari trg ni primeren za mladinski tabor le zaradi naravnih danosti, ampak tudi zato, ker je čutiti močno vrzel v kulturnem življenju, in prav tabor je tamkajšnje ljudi prebudil iz kulturnega dremeža. To so dokazali tudi sami v izjemnem sodelovanju z udeleženci tabora.
Uspešno so merili na glinaste golobe
Lovska družina Mala gora praznovala 30-letnico — Uredili strelišče zdaj pa bodo še Titov spominski
park
KOČEVJE — V soboto, 14. julija, je h*lo v lepem sončnem vremenu na novem strelišču na Rudniku lovsko strelsko tekmovanje v počastitev 30-letnice ustanovitve lovske družine Mala gora. Izvedena je bila lovska kombinacija streljanje na glinaste golobe (trap) in tarčo srnjaka.
Med enajstimi ekipami je prvo mesto zasedla LD Žilce, drugo LD Mala gora ih tretje I.D Bučkovci. Med posamezniki pa so zasedli: I. mesto Franc Kovačič, 2. mesto Franc Vajndorfer in 3. mesto Janez Škrlj. Podeljene so bile tudi medalje zmagovalcem posameznih disciplin. Za streljanje na glinaste golobe sojih za prva tri mesta dobili Janez Škrlj, Mirko Pegic in Franc Vajndorfer, za tarčo srnjaka pa Jože Pugelj, Jože Špehar in Janez Curl. Izvedeno je bilo tudi tekmovanje v razstreljevanju. Nagrade so bile naslednje: trofeja za Ivana Zalarja, odstrel prašiča za Franca Javševca in velika presta za Mirka Fegica.
Tekmovanje je s častnim strelom otvoril narodni heroj Jože Boldan-Silni, otvoritveni govor pa je imel član LD Mala gora Jože Pugelj. V njem je orisal razvoj lovske družine od ustanovitve do danes.
LD Mala gora je bila ustanovljena L oktobra 1954, ko se je odcepila od LD Kočevje. Že leta 1955 so bili sprejeti prvi pripravniki. Kmalu je število članov porastlo od 13, kolikor je bilo ustanoviteljev, na 22. Od tedaj do danes pa se je število članov nekajkrat povečalo. Velika pridobitev za družino, pa tudi za mnoge druge družine, je novo strelišče, ki so si ga uredili s prostovoljnim delom. Poleg avtomata za glinaste golobe, ki se je letos odlično obnesel, če odštejemo, da so bili golobi precej krhki in so se radi razletevali, še preden je strelec sprožil puško, pa nameravajo naslednje leto kupiti tudi avtomat za divjega prašiča.
Sicer pa ima strelišče že sedaj vse pogoje za organiziranje tudi republiških in državnih tekmovanj. V okolici strelišča nameravajo urediti spominski park tovariša Tita.
ANDREJ LEVSTEK
ODKRITJE DVEH SPOMENIKOV
ČRNOMELJ — Ob 22. juliju bo v črnomaljski občini odkritje dveh spomenikov, ki soju krajani postavili z lastnimi prispevki. Tako bo v nedeljo ob 10. uri najprej odkritje spomenika padlim v NOV v Malinah, ob 17. uri pa spomenika padlim v NOB in žrtvam fašizma v Bednju. K odkritju so vabljeni borci, aktivisti NOB, mladinci in prijatelji Bele krajine.
posebnosti posameznih OZD. Poročila organizacij združenega dela pričajo, daje odsotnost zdela manjša tam, kjer imajo delavci stalnega pooblaščenega
Delegati vseh zborov občinske skupščine in skupščine občinske zdravstvene skupnosti Krško so pred dobrim letom zahtevali, naj se opravi raziskovalna naloga, ki bi odgovorila na pogosta vprašanja ljudi, ali je onesnaženo ozračje v Krškem krivo za pogosta obolenja dihal. Občinska raziskovalna skupnost je to nalogo sicer evidentirala v svojem programu dela, vendar je prevladalo mnenje zdravstvenih delavcev, da je pogosto obolenje dihal vseslovenski pojav in da bi bilo z raziskavo težko dokazati, da je onesnaženo okolje v Krškem edini in resnični razlog za takšno obolenje.
zdravnika. Delo zdravnika je visoko humano in odgovorno, zato ga ne moremo in ne smemo postaviti v vlogo policaja, poudarjajo v Krškem.
Pacientu je namreč precej težje dokazati, da je zdrav, kot obratno.. K zmanjšanju odsotnosti lahko bistveno pripomoreta vzgoja ljudi in redni preventivni pregledi. Ponekod se je pokazala kot uspešna laična kontrola bolnikov na domu.
Izboljševanje delovnih razmer in odstranitev vzrokov, ki slabo vplivajo na počutje delavcev, sta še precejšnji rezervi pri zmanjševanju odsotnosti z dela. Zavedati pa bi se morali, da bi bile posledice pretiranega zniževanja, preko varne meje staleža. še hujše čez nekaj let, ko bi se povečalo število kroničnih obolenj.
P. PERC
SEJEM MALIH ŽIVALI
SEVNICA — Pri Osovnikarju za taborniškim domom bo v nedeljo od 8. ure dalje prizorišče posebnega sejma. Tukajšnje društvo gojiteljev malih živali prireja svoj sejem. Vabijo vse člgne slovenskih društev, da ponudijo svoje živali. Zagotavljajo, da kupcev ne bo manjkalo.
Polet gospodarstvu
Metliški komunisti o gospodarskem stanju v tej belokranjski občini — Delavci morajo biti natančno seznanjeni z ukrepi
METLIKA — Osrednjo pozornost so na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki posvetili gospodarskemu stanju v tej belokranjski občini. Vsekakor drži, da ni razlogov za zadovoljstvo na tem področju, kajti nič ne kaže, da se bo stanje izboljšalo, še več, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja se že več let slabšata.
Po zadnjih zaostrenih ukrepih pa v metliški občini pričakujejo, da se bodo poslovni rezultati še poslabšali zlasti v tistih delovnih okoljih, kjer že v prvem trimesečju in polletju niso dosegli zadovoljivih rezultatov. Seveda si v metliški občini na vso moč prizadevajo, da bi to drsenje zaustavili, za to pa je treba resnično spodbuditi vse sile za uresničevanje resolucij-skih ciljev za letošnje leto in seveda za uresničevanje nalog iz programa dolgoročne stabilizacije in programa ukrepov po odmrznitvi cen.
Posebej zaskrbljujoča je velika izguba v polletju, ki znaša že več
kot 21,5 milijona dinarjev, kar je dvakrat več kot v enakem lanskem obdobju, vsa ta izguba pa gre na račun metliškega Pionirjevega tozda. Brez dvoma drži ugotovitev, da bo za doseganje zastavljenih planskih ciljev metliškega gospodarstva v letošnjem letu odločilen izvoz, vendar ravno na tem področju ne dosegajo načrtovanih rezultatov, saj se je stopnja pokrivanja uvoza s konvertibilnim izvozom močno zmanjšala. Res pa je večji uvoz v glavnem pripomogel, da se je preskrbljenost proizvodnje z reprodukcijskimi materiali precej izboljšala.
Brez dvoma je treba, kar seje v ražpravi vleklo kot rdeča nit, spodbuditi vse sile za izboljšanje in krepitev gospodarstva v občini, prav tako pa drži, kar so tudi večkrat poudarili, da delavci premalo vedo o raznih ukrepih in programih od federacije preko republike do občine, ki naj bi dali polet in novo moč opešanemu gospodarstvu. In med tema dve-
V SPOMIN NA KOMANDANIA STANETA — Krajevna skupnost Petrova vas — Lokve je v nedeljo praznovala svoj praznik, na katerem so krajani počastili 40. obletnico smrti komandata glavnega štaba Franca Rozmana — Staneta, ki seje ponesrečil v bližnjih Lokvah. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti iz Ljubljane in Beograda, ki nosita komandantovo ime. Krajevna konferenca SZDL je podelila za delo v krajevni skupnosti vrsto priznanj, s plesom, petjem in recitacijami pa so se v kulturnem programu predstavili pionirji. Na fotografiji: najmlajši pionirji — kurirčki. (Foto: M. Bezek)
ma popolnoma je treba vzpostaviti trdnejšo in pristnejšo vez, osnovano na zaupanju in spoštovanju.
A. B.
Franjo Delišimunovič
„Tega si nismo zaslužili!”
Hrvaški kmet ohranja vezi s Kostanjevico
KOSTANJEVICA — Med zadnjo vojno so se spletle številne' prijateljske, bratske vezi med ljudmi z obeh strani Gorjancev. Tako seje izročilo NOB v obmejnih krajih na hrvaški in slovenski strani zadržalo in se marsikje preneslo še na mlajše rodove. Franjo Delišimunovič iz Petričkega sela se spominja, da so Hrvati med vojno odhajali v Kostanjevico po živila. Trgovska zveza se je seveda tudi ohranila do današnjih dni, vendar je na precej višji ravni.
Franjo je bil dolgih 16 let predsednik male krajevne skupnosti Kalje, zdaj pa je predsednik gasilskega društva. Včasih je bila na sedežu te krajevne skupnosti, v Petričkem selu. občina,pošta, pos-
taja milice, trgovina, zdaj jmajo le še društveni dom Kalje. Elektriko ti nekolikanj pozabljeni kraji na žumberško-gorjanskem spominskem območju imajo, prav tako celo tri kilometre asfaltne preproge, žal pa morajo še danes do najbližjega izvira studenčnice pešačiti skoraj kilometer. Tako si zvečine pomagajo z deževnico.
Ljudje se v glavnem preživljajo s kmetijstvom, zato so vajeni trdega dela. Marsikaj morajo postoriti udarniško, toda ti skromni ljudje vendarle ne bi imeli nič proti, če bi jim izdatneje pomagali vjastrebar-ski občini. Poljedelstvo si ni skorajda prav nič opomoglo, težave pa imajo kmetje tudi pri dokaj obetavni živinoreji. ..Pred tremi leti in lani smo imeli dober krompir, letos pa nam je dala Kmetijska zadruga Jastrebarsko slabo seme, zato bo pridelek slab. „Sljeme” je pred leti odkupovalo telice, zdaj pa ni več odkupa. Naši Žumberča-ni vodijo živino v Jurovski brod ali celo v Metliko, kjer iztržijo tudi pet starih jurjev več za kilogram žive teže. Z .Dukatom’pa imamo stalne borbe glede določanj^ tolšče v mleku...Tega si res nismo zaslužili" pripoveduje Franjo Delišimunovič, ki vsako leto rad prideš svojimi gasilci (letos praznujejo 50-letnico!) na srečanje borcev in mladine na Pogano jamo. da sreča znance in s prodajo dobrot na ražnju prisluži kakšen dinar za društvo. Seveda tudi ob takih priložnostih vsi delajo na prostovoljni osnovi, zato lahko z zmernimi cenami vsaj nekoliko ponagajajo oderuškim zasebnikom — zaslužkarjem s hrano na ražnju.
P. PERC
Z razvojem prihajajo tudi mladi
Krajevna skupnost Poljanska dolina ob Kolpi šteje okrog 460, v glavnem ostare-lih ljudi — Mladi se vračajo šele zadnje čase — Se veliko za razvoj
PREDGRAD — Krajevna skupnost Poljanska dolina ob Kolpi, ki sega od Nemške Loke, Brezovice, Cepelj na eni strani do Bilpe in Loga na drugi, ni le velika po površini, ampak ima tudi močno raztresena naselja. Krajevna skupnost je bila šele v zadnjem času deležna večjega razvoja, in sicer skupaj z delom Poljanske doline, ki sega v sosednjo črnomaljsko občino. Kakor zatrjujejo v Predgradu, središču krajevne skupnosti, je bila dolina vedno enotna in ljudje nikoli niso čutili, da bi prebivalci starotrške krajevne skupnosti, na katero mejijo, pripadali drugi občinski upravi.
Velik prispevek k temu, da so se začeli mladi ljudje vračati ali pa da se je vsaj ustavilo izseljevanje, je dal lani odprti Uniorjev obrat v Starem trgu.
POLETNA SOLA SLOVENSKEGA JEZIKA ■
KRANJ — Od 16. julija do 10. avgusta bo v Kranju v prostorih srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno-malematič-ne usmeritve potekala poletna šola slovenskega jezika in kulture, namenjena otrokom naših izseljencev. Poletno šolo, že tretjo po vrsti, organizirajo Slovenska izseljenska matica, ljubljanska filozofska fakulteta, republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, republiška izobraževalna skupnost in omenjena srednja šola iz Kranja.
Zanimanje za šolo je zelo veliko. Lani jo je obiskovalo 35 mladih, letos pa je prijavljenih kar 78 udeležencev iz ZDA, Kanade, Avstralije, Argentine in več evropskih držav. Med njimi je veliko takih, ki le delno obvladajo naš jezik. Mlade rojake bo s slovenskim jezikom in kulturo seznanjalo pet lektoric filozofske fakultete. Poleg tega bodo udeleženci na ekskurzijah spoznavali Slovenijo, na šoli bo organizrano potekalo več dejavnosti (folklora ipd.) pa tudi druge prireditve in razgovori o naši družbeni ureditvi, šolskem sistemu in podobno.
Mladinski brigadi iz Kočevja in črnomaljski vojaki so lani obnovili tudi vodovod od črpališča pri Dolu do rezervoarja, ki napaja starolrško in poljansko krajevno skupnost. Prav tako so lani končali avtomatsko telefonsko centralo s kapaciteto 160 priključkov, na katero so se poleg Predgrada priključili tudi prebivalci Zagoz-daea. Gornje Podgore, Prelesja in Kota v starotrški krajevni skupnosti ter hrvaških Blaževcev in Štelancev, telefonski kabel pa imajo v načrtu potegnili do Bilpe. Začeli so tudi že posodabljanje ceste Brezovica — Stari trg, ki bo pomenila boljšo povezavo med občinama, krajšo pot med občinskima središčema, za Kočevce in Ribničane pa tudi boljši dostop do Kolpe in s tem tudi razvoj turizma.
Še vedno pa v teh krajih ob Kolpi
lahko sprejemajo le zagrebški, ne pa tudi ljubljanskega televizijskega sporeda, zato so na ljubljanski TV obljubili, da bodo postavili oddajnik na Straži, ko bosta tja speljani cesta in elektrika. Krajani so cesto in plato že pripravili, tako da bo oddajnik verjetno postavljen v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Poleg tega bi v krajevni skupnosti nujno potrebovali obrat, v katerem bi zaposlili tako moške „ot ženske, ter večnamensko stavbo, v kateri bi uredili večjo prodajalno, saj je sedanja premajhna, in primernejšo zdravstveno postajo.
In še ena težava tare tamkajšnje ljudi: veliko kmetijskih pridelkov jim uniči divjačina. Celo na sejah zborov občinske skupščine, so razpravljali o tem, da bi povečali odstrel; saj je lovska družina Predgrad dala za lansko škodo kmetom v Poljanski dolini 40 starih milijonov dinarjev, kar seveda niso stroški realne škode. Poleg tega so lovci postavljali električne pastirje, mnogi kmetje pa si ograjujejo vsako najmanjšo obdelano krpo zemlje, če ne želijo ostati brez pridelka.
B. M.
Unior vrača življenje
V Starem trgu se zaposlujejo delavci, ki so že zapuščali Poljansko dolino
STARI TRG — V Uniorjevem obratu v Starem trgu, kije začel s proizvodnjo pred letom in pol, so mimo začetne težave, kot je osvajanje novega proizvodnega programa vodnoinstalacijskega orodja, ki je novost celo za zreško delovno organizacijo, pa problemi z nabavo opreme, strojev, izučitev kadrov. Hkrati je prinesel ta obrat v Poljansko dolino zopet življenje, kajti pred začetkom obratovanja je bilo izseljevanje iz teh krajev že zaskrbljujoče.
KULTURA IZ KIOSKOV
NOVO MESTO — Čas .kislih kumaric”, kot radi pravimo vročemu poletnemu obdobju, prinaša s sabo večjo utrujenost in potrebo po sproščanju možgan. Marsikdo zato z večjim zanimanjem proučuje založenost kioskov s takšno in drugačno literaturo. Novomeška ponudba na tem področju je precej pestra. Založenost z dnevnim in drugim časopisjem, predvsem slovenskim, je kar dobra, enako lahko rečemo za revialni tisk. Celo kako tujo revijo si lahko kupite, če vam to seveda dopušča družinski proračun in vaše želje niso prevelike. Še najbolj zanimiva ponudba pa je na področju nič kaj pohvalno imenovane „šund” literature. Privoščite si lahko malo kvalitetnejše romane iz serij Kritni in Lara, zadnji so namenjeni nežnejšim dušam. Poleg tega so vam na voljo kriminalistične zgodbice v stilu ameriških vsemogočnih policistov in Brucca Leeja.
Osnovni program proizvodnje v obratu zajema cevne klešče, cevne ključe, terenske mize, primeže in rezalce za cevi, priprave za krivljenje in Siljenje mehkih cevi ter ključe z verigo. Večina tega prograrpa je že osvojena, v glavnem so izdelane tudi ničle serije in prvi vzorci, kar pripravijo delavci v Starem trgu sami. Glavni artikel so cevne klešče, ki jih izdelajo po 15 tisoč na mesec, kar 70 odst. tega pa izvozijo po ugodni ceni. Ostala orodja delajo le občasno ali v manjših serijah. Eden od razlogov, da uspešno poslujejo, je prav gotovo redna dobava polizdelkov, tako odkovkov iz kovaških obratov v Zrečah kot odlitkov iz Titana. Čeprav težave z materialom sicer so, pa jih v obratu vsaj zaenkrat ne čutijo.
Danes je v Uniorjevem obratu zaposlenih 53 delavcev iz trga in okoliških vasi, a tudi iz kočevske in vrbovske občine. Čeprav načrtujejo, da bodo konca leta kolektiv štel že 60 zaposlenih, pa poudarjajo, da poskušajo delo organizirati tako, da je vedno več dela kot delavcev. Sicer pa so tu našli delo v glavnem ljudje, ki so se vozili na delo drugam, večinoma v Kočevje, mnogi, ki so se že odselili, pa so se znova vrnili v domači kraj. S tem pa so se v kraju pojavili tudi problemi.
Trgovina je postala premajhna, težave so tudi z zdravstveno oskrbo, čeprav se v kolektivu lahko pohvalijo, da imajo izjemno malo bolniških izostankov, gotovo tudi zaradi nizke povprečne starosti delavcev, ki ne znaša niti 25 let.
B. M.
PRED ZAČETKOM OBIRANJA TOBAKA
RADOVIČA — Tobak, ki ga v radoviškem koncu za ljubljansko tobačno tovarno gojijo pri štirih hišah, kljub hladni pomladi lepo uspeva. V rasti je sicer zaradi neugodnega vremena v primerjavi z. lanskim letom zaostal, vendar pričakujejo, da bo v vročini hitro zrastel. Pri Janžekovičevih na Radoviči so ga lani posadili na 10 arih in so ga pridelali okoli 300 kg, letos pa so ga posadili na 15 arih in Janžekovičevi so prvi, ki so tobak začeli saditi na steljniku in ugotovili, da mu la zemlja zelo ustreza, saj na steljnikih bujno raste. Tobak bodo začeli obirati konec tega meseca in potem vsakih 14 dni do konca septembra. V bujnem rastju zraste tobak do 20 cm na dan, tako rekoč, pravijo, raste pred očmi.
Iskra IEZE Ljubljana, Delavski syet TOZD Upori
ponovno
razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
Poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— najmanj višja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj pri organiziranju in vodenju delovnih procesov
•r= sposobnost vodenja in organiziranja delovnega p r oc esa“ te met j ne -organizacije
— ostale kvalitete, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občin dolenjske regije
— znanje enega tujega jezika.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 30 dneh na naslov: Iskra—IEZE, TOZD Upori Šentjernej z oznako „Za razpisno komisijo".
Osnovna šola
1.	SAB Prevole, Prevole 32
68362 Hinje
KMDR
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli 1. SAB Prevole
razpisuje
prosta dela in naloge:
1
učitelj razrednega pouka za nedoločen čas RU 2. učitelj za malo šolo, vzgojitelj ali RU za določen čas od 1. 9.1984 do 30. 6.1985
3. učitelj matematike — fizike za nedoločen čas PRU ali P
4. učitelj zgodovine — aemljepisa za nedoločen čas z dopolnjevanjem ostalih predmetov -po dogovoru PRtJ-aTTP
Pod točko 1. in 2. ni na voljo stanovanj, pod točko3.in4. so na voljo samske sobe.
Prošnje z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni.
Cestno podjetje Novo mesto n. sol. o. Tozd »Gradnje” n. sub. o. Nove mesto Delavski svet TOZD »Gradnje”
razpisuje
prosta dela in naloge
pomočnika direktorja TOZD za mehanizacijo
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg,splošnih pogojev, določenih zzakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne, prometne ali organizacijske smeri in tri oz. pet let delovnih izkušenj
2. z dosedanjim delom izkazane organizacijske sposobnosti
3. da izpolnjuje pogoje, opredeljene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Gradnje Novo mesto. Ljubljanska 47, z oznako „za razpisno komisijo”.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v8 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
JAVNI POZIV
V poletnih mesecih se običajno zmanjšajo pretoki vodotokov, kar je lahko usodno za vodni živelj, še posebej zato, ker je veliko vodotokov stalno onesnaženih. Ob zmanjšanih pretokih voda pa se poveča koncentracija onesnaženih tehnoloških vod iz industrijskih obratov ter gnoj-ničnih odplak iz farm. Pogosto pa povzročijo pomore rib in ostalega vodnega življa tudi posamezniki s spiranjem posod za škropiva, betoniranjem ob vodotokih, s kloriranjem vode ter s spuščanjem galvanskih odplak. Tako je bilo v lanskem letu, ko je bilo sicer izredno sušno, registriranih kar sto pomorov rib zaradi onesnaženja voda. Posledice takega ravnanja pa so seveda h ude za celotno naravno okolje in gotovo vplivajo tudi na zdravje ljudi.
Zato pozivata Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ribiška zveza Slovenije . — vse odgovorne dejavnike v gospodarstvu in v družbeni h dejavnostih, da nemudoma preverijo vse sisteme in naprave ter ravnanje z njimi, kjer so možnosti za onesnaženja okolja, še posebej voda, ter sprejmejo potrebne preventivne ukrepe;
— vse upravne in nadzorne organe, da sprejmejo odločne ukrepe za varstvo ljudi in okolja. Pričakujemo zaostritev nadzora zlasti pri delovanju galvanizacij in vseh obratov, ki uporabljajo in izločajo ljudem in okolju nevarne in škodljive snovi in proti obratom, ki delujejo brez potrebnih soglasij in preventivnih ukrepov;
— vse ribiške organizacije, da povečajo nadzor nad vodami, s katerimi upravljajo, da takoj obvestijo Zavod z; -i-bištvo v Ljubljani (ribiški kataster) o poginih rib oziron o zastrupitvah voda, da bo mogoče pravočasno zac z ukrepi, ki bi ublažili škodo, pa tudi zato, da se lahko vzame vzorce ter ugotovi povzročitelja.
Ljubljana, dne 10. julija 1984 RIBIŠKA ZVEZA	REPUBLIŠKI	KOMITE ,
SLOVENIJE	KMETIJSTVO, GOZDA -	-
IN PREHPV TO
Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Vrbina 12, 68270 Krško
objavlja
prosta dela in naloge:
1. nabavljača
2. skladiščnika uvoznih rezervnih delov
3. skladiščnika domačih rezervnih delov in potrošnega materiala
Pogoji:
Pod 1.:
— opravljena srednja strokovna izobrazba, ekonomske ali tehnične smeri
— 15 mesecev ustrezne prakse
— poskusno delo 2 meseca.
Pod 2. in 3.:
— opravljena srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
— 15 mesecev ustrezne prakse
— poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Na osnovi 39. in 40. člena statuta Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Brežice ter 18. in 19. člena pravilnika o delovnih razmerjih razpisna komisija
prosta dela In naloge
vodje Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Brežice in tajnika Občinske zdravstvene skupnosti Brežice
za dobo 4 let, s polnim delovnim časom
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba družbosjovne_sm&ri..4«--34etaus- trezoiA-detevnrtriztruSeTij '~
— višja izobrazba enake usmeritve in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— družbenopolitična aktivnost, ustvarjalen odnos do samoupravljanja in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Brežice v 15 dneh po razpisu.
O izbiri bodo kandidati obveščeni po opravljenem postopku v skupščinah SIS družbenih dejavnosti predvidoma do 10. oktobra 1984.
I ntegral—Golf turist
TOZD Gostinstvo Bela krajina Črnomelj
objavlja
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
1 delavec
2 delavca 2 delavca
1. vodja kuhinje
2. natakar
3. kuhar
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo
kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1: končana višja ali srednja izobrazba za gostinske
delavce — smer kuhar in najmanj eno leto delovnih
izkušenj,
pod 2: končana poklicna šola — smer natakar, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj,
pod 3: končana poklicna šola — smer kuhar innajmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
Delovna organizacija Prevoz Brežice
Komisija za delovna razmerja
objavlja
več prostih mest voznikov za domačo in mednarodno špedicijo
Pogoji:
— KV voznik C in E kategorije
— eno leto delovnih izkušenj
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo več delovnih izkušenj na špediciji.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja DO PREVOZ Brežice 15 dni po objavi.
Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku časa za prijavo.
Osnovna šola Novo mesto,
TOZD OŠ Katja Rupena
objavlja
prosta dela in naloge snažilke
za nedoločen čas
Rok za prijave je 15 dni po objavi. Začetek del bo 3. septembra 1984.
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Novo mesto
razpisuje
prosto delovno mesto tajnika društva
Poteg z zakonom določenih pogojev mora imeti kandidat višjo izobrazbo s 3 leti prakse. Podrobnejše informacije dobite v društvu.
Lesnina Ljubljana TOZD Sopota Radeče Pot na jez 12
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
1. tehnološka in normirska dela
Pogoji:
. — končana lesna tehnična šola
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— delo se razpisuje za nedoločen čas Nudimo dvosobno stanovanje.
2. transportiranje z viličarjem
Pogoji:	......
— končana poklicna šola	“'w
— opravljen izpit za viličarista
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— odslužen vojaški rok
3. več KV lesnih delavcev za opravljanje del v proizvodnji
Pogoji:
— KV lesni delavec — širok profil
— eno leto delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca
— delo za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok
4. več PKV lesnih delavcev za delo v proizvodnji
Pogoji:
— PKV lesni delavec — ozek profil
— šestmesečne delovne izkušnje
— poskusno delo en mesec
— delo za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok
5. več NKV delavcev za opravljanje pomožnih del v proizvodnji
Pogoji:	_
— konča na-oseovnašoia
‘ ""—“poskusno delo en mesec
— delo za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok.
KandidaTEkHžpoThTi^ej6p"ogojezaropTavljanjeTažpisaT nih del, naj oddajo pisne ponudbe z dokazili o strokovnosti v roku 8 dni v kadrovsko splošni sektor TOZD Sopota Radeče, Pot na jez 12, kjer dobijo tudi vsa dodatna pojasnila.
506/29-84
O
novoles
Komisija za delovna razmerja TOZD Sigmat
objavlja
prosta dela in naloge:
1. projektant — konstruktor (1)
Pogoji:
visoka strojna šola, smer konstrukcije, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje enega tujega jezika (nem. ali angl.)
2. tehnolog mehanske obdelave (1)
3. transportna dela (1)
4. skladiščnik materiala (1) — za 6 mesecev
Pogoji:
pod 2: višja strojna šola, 3 leta delovnih izkušenj
pbd 3: nepopolna osnovna šola, priučevanje, fizična
vzdržljivost — prednost odslužen vojaški rok
pod 4: poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri, 1
leto delovnih izkušenj
Ostali pogoji:
— pri vseh objavah velja alternativen pogoj „z delom pridobljene delovne zmožnosti”
— poskusno delo: pod 1 je 90 dni, pod 2 je 60 dni, pod 3 in 4 je 45 dni,
— pod 1., 2. in 3. za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov. Novoles tozd Sigmat 68280 Brestanica.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Krojaško podjetje Krojač Novo mesto
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja reelekcija
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— daje državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakoni, samoupravnimi sporazumem družbenimi dogovori
— da ima končano višjo ali srednjo šolo tehnološke, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne smeri
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
— da poleg navedenih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki (da ima lastnosti tivnega družbenega delavca in ustvarjalen odnos samoupravljanja).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kanci pošljejo v 15 dneh na naslov: Za razpisno komisije ojaško podjetje Krojač Novo mesto,-Glavni trg 1?
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 30 dne prejemu sklepa o izbiri kandidata.
f rtt
-;ma
■m
.M
™ensK6led
bratje Dalton. 26.7. l il m Norosti gospe Elodc
Četrtek. 19. julija — Zlata Petek, 20. julija — Marjeta Sobota, 21. julija — Danijel Nedelja, 22. julija — Dan vstaje Ponedeljek, 23. julija — Brigita Torek, 24. julija — Kristina Sreda. 25. julija — Jakob Četrtek. 26. julija — Ana
LUNINE MENE
21. julija ob 5.01 — zadnji krajec
BREŽICE: 19. in 21. 7. ameriški ilm Oficir in gentleman. 22. in 23. 7. 'alijanski film Bombarder. 24. in 25. jugoslovanski film Pohujšanje. ČRNOMELJ: 20. in 22. 7. jugoslo-anski film 13. julij. 22. 7. lilm Junak livjine. 24. 7. italijanski film Šerif iz esolja. 25. 7. lilm Srečni Lukec in
DOLENJSKE TOPLICE: 20. in 22. 7. ameriški film Vztrajno zapeljevanje. 25. 7. italijanski film Raj za kamionarje.
KRŠKO:	20.	7.	ameriški film
Supersonični človek. 22. 7. domači film Duh marelic. 25. 7. ameriški film Koren prividov. 26. 7. ameriški film Ljubezen na prvi ugriz.
KOSTANJEVICA: 21. 7/ameriški film Reši se, kdor se more. 22. 7. ameriški film Dan kobre. 25. 7. brazilski film Dama v avtobusu.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. in 20. 7. ameriški barvni film Človek z Bogartovim obrazom.
21.	in 22. ameriški barvni film Zakrinkani jezdec. 24. in 25. 7. danski barvni film Mornarji v postelji. 25. 7. poletna matineja ob 10. uri: Dve polovici srca. 26. in27. 7. ameriški barvni film Vztrajno zapeljevanje.
SEVNICA: 20. in 21. 7. hongkonški film Borci šaolina. 22. 7. jugoslovanski film Moj očka za določen čas. 25. in 26. 7. hongkonški film Dobrodošli mister Change.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM d.cklc /a stre/bo v uos-tilni takoj. Delovni čas urejen, sobote in nedelje proste, OD po dogovoru, po potrebi vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi lista (4124/84).
ZAPOSLIM kV kuharico ali dekle, ki ima veselje dodela v gostilnic. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna -VOJNOVIČ, Slovenska vas 9. Šentrupert.
SLUŽBO DOBI snažilka /a čiščenje šolskih prostorov. Vloge naj se KJŠIjejo na naslov: Družboslovna in konomska srednja šola. Ulica talcev 1 a. Novo mesto.
ZAPOSLIMO KV natakarico ali lekle, ki ima vesel je do dela v gostms-vu. OD dober. Pismene ponudbe )oŠljite na naslov: Gostilna Jakše, Dr-kef 44, Novo mesto.
STANOVANJA
DIJAKINJA, zdrav st vene šole išče sobo v Novem mestu. Hedvika Lopatic. Dol. Pirošica J3. Cerklje ob Krki.
Išt EM enosobno stanovanje ali garsonjero. Telefon 43-733.
Motorna vozila
/ 750, obnovljeno, registrirano do maja 1985, prodam za 7 M. Prodam tudi 10 kom 1/2 črne cevi in 3/8. Tone Gorše, Gradišče 15. Dolenjske Toplice.
126 P, letnik 1980. prodani. Informacije na telelon 23-961 dopoldne ali /večer po 20. uri.
DIANO, letnik 1977. prodam. Informacije na telefon (068) 23-961 dopoldne ali zvečer po 21.00 uri.
DI ANO, letnik l978pfodamza 10,5-M. Andrej Bukovec, Danila Bučarja 8, Novo mesto.
R 4 (i I L, letnik 1981. prodam ali zamenjam z doplačilom.'Naslov v,up-ravi lista (4121/84).
PRODAM E IZ 250. Lesjak. Ragov-ska 5. Novo mesto.
PRODAM kombi Z 850 AE/-furgon, leto proizvodnje 1983. 16000 km. Ponudbe na telefon (047) 22-368. Zorič.
RENAULT 4, letnik 1981. ugodno prodam. Informacije po.telefonu 49-074 ali popoldne 49-057.
PRODAM MZ 150, letnik 1979. v dobrem stanju. Informacije: telefon 88-909.
126 P, letnik 1977. registriran do maja 1985. prodam. Jožef. Ločna 42. Novo mesto.
TOMOS avtomatik. star eno leto. rdeč, kot nov. ugodno prodam. Leban, Mirna 228.
126 P, letnik 1980, prodam. Ivo Novak, Cesta Herojev 29 a. Novo mesto.
AUDI 80 LS, izredno dobro ohranjen. prodam. Informacije po telefonu (068) 69-747, vsak dan od 13. do 15. ure in od 20. do 22. ure.	s
126 P, letnik 1980. prodam. Pokličite po telefonu 22-639.
ZASTAVO 750, letnik 1973. prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
ŠKODO 1000 MB, registrirano do marca 1985, prodam. Ogled popoldne. Zupančič. Regcrča vas 180, Novo mesto.
R 4 I LS, letnik 1977, registriran do junija 1985. prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje, Franc Zabukošek, K Roku 77, Novo mesto.
PRODAM tovorni avto ZASTAVA 620 z montažno lestvijo in rabljeno hladilno skrinjo. Zdravko Uhan, Rodine.
AUDI 80 LS, izredno dobro ohranjen, prodam. Informacije po telelonu (068) 69-747. vsak dan od 13. do 15. ure in od 20. do 22. ure.
VVARTBURG karavan, letnik 1979, prodam. Informacije po telefonu (068) 51-555. Tone Janžekovič, CPB 7. Črnomelj.
126 P, letnik 1982, prodam. Telefon dopoldne 22-131, popoldne 24-072.
ALFA BERLINO 2000. letnik 1973, registrirano do.26. maja 1985, prodam za 25 M. Marjan Poljanec, Semič.
MZ 250 poceni prodam. Gačnik. Boričevo 9. Novo mesto.
126 P, letnik konec 1978, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 25-728.
R 4 G TL, star 6 mesecev, prodam. Telefon 84-331.
Z 750, letnik 1981, in kosilnico RA-PID prodam. Šlajkovec, Krka 44.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni'organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d-, glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja. Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc,’ Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dir). Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100—620—970—257300 —128—4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo nesto).
OGt ASI: 1 cm višine -v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji . tram 495 'din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadajjnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije i3 skupščine SRS (št. 421 —1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603— 30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p 33, telefon (068) 24- 006 — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica 1 jubljana.
Novo lUCSlO.
ZASTAVO 101 L, letnik 1977, prodam. Ogled možen vsako popoldne. Lado Jaki, Smolenja vas II, Novo mesto, telefon 25-525.
UGODNO prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. rahlo karamboli-rano, in PEUGEOT 504. letnik 1975. Franc Kržičnik, Oražnova 12, Kostanjevica na Krki.
Z 750, letnik 1979, obnovljeno, registrirano do mirja 1985, prodam. Informacije na telefon (068) 56-702, zvečer.
TOVORNI AVTO TAM 110 kiper. nosilnost 5.2 t, letnik november 1979, prevoženih 91000 km. prodam. Vinko Zaletelj. Jurčičeva 15. Novo mesto, telefon 25-900. od 16. do 21. ure. ,
FIAT 750 S, letnik 1978, ugodno prodam. Janko Mali. Bršljin. telefon
21-789.
Z 750, letnik 1976. ugodno prodam. Naslov v upravi lista (4120/84).
R 4, letnik 1975. registriran do maja 1985, prodam. Bobič, Resljeva 4, Kostanjevica.
PRODAM Z 750, letnik 77. neregistrir rano. Aš. Straža 112.
PRODAM R—4, letnik 1975, registriran db julija 1985. Informacije na tel. 22—782;
DIANO, letnik 1976, registrirano do aprila 1985, prodam. Telefon (068) 82-124.
FIAT 124 po delih prodam. Trdinova 21, Novo mesto.
FIAT 850 po delih prodam. Dušan Zupančič, Potok 9, Straža.
^ 4, letnik 1977, prodam. Jože Šinkovce, Družinska vas 9, Šmarješke Toplice.
GOLFA, karamboliranega, p.oceni prodam. Jure Prosenik. Rožno 7. 68280 Brestanica.
Z 101 SC, letnik 1979; prodam Telelon 82-483.
R 4, letnik 1978, prodam. Kličite ni telefon popoldne (068) 23-329.
PRODAM VW kombi kasonar, letnik 1972. obnovl jen motor in karoserija. I:ranc Wolf, Črnomelj. Pri. mostu
4.	telefon 51-376.
VVARTBURG A, letnik 1972, celega ali podelili prodam. Marjan Gril, Rumanji! vas 35.
jj Kmetijski stroji ij
SS	__
PRODAM žitni kombajn Lan/ na traktorski pogon, odmctalni i/kopal-nik krompirja in nov izkopafnik krompirja za motokultivator. Ivo Kranjc, Vrhovo 25, 61433 Radeče, telefon (061) 819-372.
PRODAM malo rabljeno kosilnico BCS z diesel motorjem, premični 12-colski dvobra/dni piug Butaje in lesen sod za gnojnico. Informacije na telefon (068) 72-970.
PRODAM traktor Zetor 5945/79 in OM 2,5 t/68. Jože Urbančič, Veliki Cirnik 12. Šentjanž.
PRODAM samonaktadalko za seno (15 m’). Informacije na telefon 88-909.
PO UGODNI ČENI prodam traktor FERGUSON (50 KM). Janez Hosta, Imenje 4, 68310 Šentjernej.
PRODAM nov ptihainik BOLO z motorjem. Gazvoda, Brusnice 42.
PRODAM mlatilnico s popolnim čiščenjem. Ucnian, Veliki Cerovec 13, . Stopiče.
PRODAM nakladalko za seno in rotacijsko kosilnico. Stane Gorenc, Gorenja vas 21. Šmarjcta.
PRODAM dobro ohranjen traktor Z L 1 OR 69-45 (69 KM), star štiri leta, s hidravličnim volanom/kabino in pogonom na vsa kolesa ter novim čelnim nakladalcem ali brc/. Branko Blenkuš. Kranjska gora. Gasilska 12 telefon (064) 88-731.
PRODAM samonakladalko S I P 25 m’. Cena po dogovoru. Lojze Štefa-nič. Dol. Dobravicc 7, Gradac.
1 RAKI OR UNIVERZAL prodam. Selak, Luterškoselo 13,68222Otočec.
TRAK TOR DEU IZ (30 KM) s kosilnico prodam, Gragorič. Groblje 2, Šentjernej.
PRODAM
POCINKANL CEVI 1/2 cole pro dam na i ugodnejše mu ponudniku. Telefon 24-053.
PRODAM pomivalni stroj BOSCH, plinski bojler in nekaj koz — mladičev in molznic. Regerča vas 177 (Sv. Rok), Novo mesto.
OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, globok in športni, prodam. Savič, Majde Šilc 19. Novo mesto.
/MR/OVALNO OMARO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kralj, Kapljišče 3. 6X332 Ciradac.
SURI LITA PLATIŠČA / gumami Se m pe rit SIT 165/13, rabljena dva meseca, prodam. Telefon (068) 25-153.
PRODAM manjše in večje prašičke. Saje, Stara Bučka 43, Škocjan.
PRODAM dve dobri kravi, stari T šest in osem let. Špehar, Dol. Paka 3. Črnomelj,
PRODAM dva meseca stare rjave in bele lahke jarkiccv odlične nesnice. Stanonik, Log 9, Škofja Loka.
PRODAM kravo — čistokrvno frizijko s teletom (drugo teleT Imam nlasten prevoz. Blenkuš Zorko, Kranjska gora. Gasilska 12. telefon (064) 88-731.
PRODAM k asetni stereoavtoradio za 15.000 din, zimske gume za škodo, pralni stroj Gorenje, star 6 let
Vprašajte na telefon 25-361, Nove mesto, po 19. uri.
PRODAM dobro ohranjen voz (K col). Ignac Zupančič. Jablan 5, Mirni peč.
PRODAM ijov trolazni hidrofor (130 I) za 15.000 din. Vida Kozina. Zalog 15, Novo mesto, telefon 22-315.
PRODAM trajno gorečo peč Plamen magma. M. Jovanovič, Strojarska 3, Novo mesto.
PRODAM 1000 m' gozda in 900 m: travnika (sadovnjak) 5 km iz Brežic ob asfaltni cesti. Dovoljena gradnja vikenda. Telefon (061) 553-759.
PRODAM 2m' smrekovih plohov, I m’ desk debeline 25 mm, obračalnik za BCS, motor in menjalnik za Z 750. Marjan Gril, Rumanja vas 35, 68351 Straža.
PRODAM trolazni elektromotor (II konj), traktorsko osovino in traktorski obračalnik Sl P. Telef on 25-148.
PRODAM 13 popolnoma novih, še nerabljenih rolet. Telefon (068) 25-986.
PRODAM ovco z mladičem. Kralj, telefon 21-801 od 15. do 17. ure.
PRODAM gumi voz (1,5-colski), grablje Maraton za kosilnico BCS in varnostno kabino za traktor ..Štore ". Medic, Selišče 3, Dolenjske Toplice.
20. in 21. julija bomo prodajali kokoši nosnice. Murgelj, Jablan 30, Mirna peč.
PRODAM pralni stroj Gorenje in vzidljiv štedilnik po ugodni ceni. Ba-kšič. Koroška vas 4, Novo mesto.
'UGODNO prodam sedežno garnituro (4 kosi), šivalni stroj, prenosni črno-beli televizor Pika, hladilno torbo, vse brezhibno, ter nov krznen plašč BIZAM št. 44. Adam, Novo mesto. Šolska 13, telefon (068) 24-864.
GRUNDFOS črpalko za centralno ogrevanje, novo, prodam. Telefon 20-584.
VOLA, voznega, v četrtem letu starosti, in psa nemškega volčjaka, starega 11 mesecev, prodam. Naslov v upravi lista (4122/84).
UGODNO PRODAM kombinirano peč za kopalnico Braun, skoraj novo. Alojz Petje, Zabukovje 34, Mirna.
PRODAM prikolico za osebni avto z atestom. Slak, Velika Cikava (popoldne). Novo mesto. «
OTROŠKO PONY KOLO (od 5 do 8 let) ugodno prodam. Telefon 24-191 (v četrtek in petek od 20. do 21. ure).
PRODAM sedežno garnituro za 2,5 M. Telefon 25-212.
PRODAM otroško kolo Šlander, predšolsko, priključek za R 18 in Z 101, novo. Telefon (068) 22-914.
HLADILNIK (1500 litrov) prodam. Telefon 69-716.
ugodno Prodam belo poročno obleko za nosečnico številka 36 in bel klobuk. Informacije na telefon 20-267.'
PRODAM 4 okna s polkni 140 x 120. Zelo ugodno. Drenik, Meniška vas 55. Dolenjske Toplice.
PRODAM pletilni stroj Singer. Va-nja Legan. Cankarjeva 25, Nbvo-mesto, telefon 22-223.
PRAŠIČA, približno 150 kg težkega. vzrejenega z domačo hrano, prodam. Interesenti, oglasite se na naslov Alojz Rodič. Stranje 5, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM-kravo, brejo 8 mesecev. Hrovat, Dol. Sušice 10, Dolenjske Toplice.
PERLIT P2 (40 vreč) prodam. Šmarje 34, Šentjernej.
NUTRIJE takoj prodam. Šmarje 34. Šentjernej, telefon 32-020. interna 276.
HRASTOVE HLODE, suhe, prodani. Šmarje 5, Šentjernej.
JARČKE, rjave, pasme hisek, stare 3 mesece, prodajam vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo 2, 68210 Trebnje, telefon 44-389.
ZARADI bolezni prodam kravo, brejo 4 mesece, dobro mlekarico. Uc-man, Vavta vas 15, Straža.
PRODAM gumi vozove. Dobava takoj. Ivan URBIČ, kovaštvo, Mirna.
PRODAM plemensko kravo, brejo s tretjim teletom. Telefon (068) 58-795, popoldne.
OSTREŠJE (grušt) za vikend prodam. Naslov v upravi lista (4123/84).
UGODNO PRODAM dve hidrauli-čni preši (200 in 300 1), specialni italijanski enobrazdni obračalni pomični plug. kultivator za traktor (priključek), prikolico za živino (široka za dve glavi), nosilnost 2000 kg, novo. BIFE Jože Slivšek, Zdole 36, 68270 Krško.
PRODAM 3 ovce in ovna. Jože Jerman. Dol. Straža.
PRODAM cisterno kurilnega olja. Štangelj, Gotna vas 51, Novo mesto.
PRODAM spalnico (zakonska postelja) z nastavkom /a posteljnino in tridelna omara) za 25000 din. možno na kredit, Rastko Zajc. Liliča Cankarjeve brigade 31. Trebnje.
PRODAM rabljen kavč in dva fotelja za I milijon starih dinarjev. Telefon
22-994.
PRODAM črno-beli televizor. Telefon 25-513.
UGODNO PRODAM hidravlični volan za LAP in štiri še odličnc gume dimenzije 20-1 1.00. Mahat,(Orešje 14. Šmarješke J oplice.
PRODAM črno beli televizor in kombiniran štedilnik 2 2. Klobčavcr, tel. 068 20439. od 18 do 20 ure.
KUPIM
Miha 'Tarman, Log — Cesta na breg 18, 61351 Brezovica, telefon'(061)65 3-' 708.
KUPIMO večjo količino slame (škupe) za pokrivanje streh. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kidričev trg 3/111. Novo mesto.
NUJNO KUPIM jermenico za traktor Zetor (42 KM). Franc Kastelec, Gabrje 100. Brusnice.
KUPIM ohranjen vzidljiv štedilnik. 2 in pol plošči s kotličkom. Naslov v upravi lista (4125/84).
I AN Ul. VSEH VE I ROV. Vljudno vabljeni’ NA POMOČ!
x CENJENE STRANKE obveščam, da sem odprl digital servis za popravilo radioaparatov, aparatov digitalne tehnike ter elektronskih kalkulatorjev, blagajn in tehtnic. Priporoča se Matjaž ŠINKOVC, Ulica Milke Šobar 8. Novo mesto (od slaščičarne Litrop naprej).
CENJENE STRANKE obveščam, da bo frizerski salon ..Danica” na D.voru zaprt zaradi letnega dopusta od 26. 7. do 8. 8. Se priporočamo!
POSEST
PRODAM gradbeno parcelo v začetku gradnje v Grmu (Ponikve). Trebnje. Narejen je temelj in tlak. Na parceli je že voda, opeka BH8 — 3500 kosov ter 10 mrež za ploščo. Fanika Lavriha, Birčna vas 28, 68000 Novo mesto,
V BLIŽINI Dolenjskih Toplic prodam novejšo enodružinsko hišo, vseljivo takoj. Obdaja jo lep, velik vrt. Avtobusne zveze so odlične. Ponudbena telefon (061) 722-290.
PRODAM začeto hišo v Trebnjem v bližini samopostrežbe (Kmetijske zadruge) in blizu ceste, 700 m; vrta in gradbeni material. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Šalja, Stari trg 6. Trebnje.
VINOGRAD z zidanico (13 a) pri Dolenjskih Toplicah s čudovito lego in razgledom ugodno prodam. Informacije: Gostilna KOS Kostanjevica, telefon 69-716.
ANTON KOVAČIČ, Goriška vas 12, Mirna peč, opozarjam vse, ki širijo neresnične govorice o meni. naj s tem prenehajo. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjal.
ALOJZ KASTELIC, Šentjošt 15, Novo mesto, prepovedujem vsakršno ogovarjanje in žalitve. Brata Videta Kastelica pa pozivam, naj v roku 8 dni odstrani telefonski kabel iz mojega poslopja. Kdor teea ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ALOJZ KASTELIC, Šentjošt 15, Novo mesto, preklicujem vse žaljive in lažnive besede, ki sem jih izrekel proti Frančiški KLJUN in Vidu KASTELCU iz Šentjošta.
to/ESTlLA ■
Nastavljam TV antene, tudi Koper, tel. (068) 23-369
OUVEŠČAM cenjene stranke, da bo mlin v Škocjanu zaprt zaradi letnega dopusta od 15. julija do 15. avgusta. Jože^ FERKOLJ, Hrastulje 20, Škocjan.
CENJENE STRANKE obveščam, da imam odprt servis za popravilo vseh vrst rolet in žaluzij. Miodrag LAMPRET, Lobetova 31, Novo mesto, telefon (068) 24-897.
MARTIN ZAJC, iz Dol. Pake 1 pri Črnomlju opozarjam Jožeta ZAJCA iz Svibnika pri Črnomlju, naj upošteva^ mejo na parceli številka 455 v St-ražnjem vrhu. Če tega ne bo upošteval. ga bom sodno preganjal.
TRANC BUKOVEC iz Gornjega ■ Mraševega 6 prepovedujem Sreču Zu- j. pančiču iz Velikega Podljubna, ki se : vozi s traktorjem GG Novo mesto in , ostalimi vozili, in tudi vsem ostalim vsakršnjo vožnjo po moji njivi na Petanih. parcelna številka 784. Kdor te- . ga ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
PEPCA KOVAČIČ, Mali vrh 4. Mirna pec, prepovedujem vsako vož- t njo v Velikem Lipovcu iz Čemerja po f • Lužarjevem potoku. Kdor tega ne boi upošteval, ga bom sodno preganjala ' MARKO ČADONIČ iz Zilj 42, Vi- ’ mca. prepovedujem AniCadonič izselitev iz stanovanja, ki ga ima v Črnomlju, brez moje navzočnosti.
RAZNO
OBVEŠČAM stranke, da Dodelav-niča Čevljarstvo Henrik KOLENC na Prešernovem trgu 7 zaradi letnega dopusta zaprta v času od 6. avgusta i)o 3. septembra.
CENJENE POTROŠNIKE obve-■ ščamo, da bo mesnica v Škocjanu od
23.	julija do 11. avgusta zaradi letnega dopusta zaprla. Pavel BOBIČ, mesarstvo, Škocjan.
CENJENE STRANKE obveščam, da bo FOTOATELJE LUJO HF.R-CIGONJA, Ragovska 1, zaradi letnega dopusta od 23. julija do 13. avgusta zaprt in se priporočam!
■CD URŠNA SELA prireja v nedeljo
22.	julija ob 16. uri VELIKO VR TNO VESELICO.- Zabaval bo ansambel
SPREJMEM dekle, ki bi rada nad-: aljevala šolanje, tečaj, se kaj učila ali’ zaposlila. Ji pomagam. Martin Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
7. julija se je izgubil črni koder v okolici Vrha nad Boštanjem. Sliši na imel Muli. Poštenega najditelja prosimo.! naj pokliče na telefon (063)851-764— J proti nagradi.
PREPROST kmečki fant iz okolice! Novega mesta, star 36 let, želi spoznati \ dekle ali mamico z otrokom, staro od; 30 do 40 let. Imam svojo hišo, avto ter) nekaj, zemlje. Samo resne ponudbe! pošljite na upravo lista pod šifro-3 ..SREČEN ZAKON”.
OD ŽALOVIČ do Otočca sem iz-1 gubil denarnico z. dokumenti. Pošte-' nega najditelja prosim, da jo proti na-1 gradi vrne na naslov, ki je v’ dokumentih.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
FRANC HOSNER
iz Kočevja, Rudarsko naselje 5
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delovnim kolektivom ITAS Kočevje, Cestno podjetje-Novo mesto — tozd Gradnje iti tozd Kočevje, SSTUD Kočevje in krajevni skupnosti Rudnik —Šalka vas ter ZZB Kočevje. Zahvaljujemo se tudi govorniku za izrečene poslovilne besede.
Vsi njegovi
18
KUPIM sulic bukove plohe debeline 5 cm do najvišjih dnevnih cenah
7 A 11 V A L A
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in dobra mama, sta--ra mama, prababica, sestra in teta
JOSIPINA
RATAJ
z Jaine 3 pri Novem mestu
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo -sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju nevrološkega oddelka, pevcem za zapete žalosr tinke ter župniku za lepe poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 71. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
NIKOLA RADMAN
iz Lipničke Zaluke 22
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo LB TDB Novo mesto in trgovini Beti Metlika za podarjene vence, mladim godbenikom iz Kamanja ter župniku za opravljeni obred, še posebej pa osebju Zdravstvenega doma v Metliki za nesebično pomoč pri lajšanju bolečin v zadnjih tednih pokojnikovega življenja.
Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dobri in nepozabni mož, oče, brat in stric
JANEZ ZVAR
iz Sedma pri Senovem
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in ga bodrili ter nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Malavašiču in dr. Kenku, pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto ter Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Iskrena hvala vsem ki ste ga v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala pevcem iz Koprivnice, pihalnemu orkestru Senovo, ZZB, VVI, govorniku za poslovilne besede, kolektivu Lisce Senovo ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti je tragično preminila fn nas za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
TEREZIJA JERMAN
iz Hruševca 1
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo Darku Mojstroviču in Jožetu Zajcu, ki sta v prvih trenutkih priskočila na pomoč, ter osebju intenzivnega oddelka novomeške bolnišnice. Enaka zahvala velja družinam Lukšič, Bedek in Kulovec za vsestransko pomoč, sodelavcem za podarjene vence in izrečeno sožalje iz oddelka TVP, TES toplarna, TDP ter žaga Straža. Hvala župniku za opravljeni obred in Slavku Turku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Z A H V A L A
V 35. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric
MIRKO LUZAR
iz Gor. Suhadola
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma za poslovilne besede, novomeški godbi, pevcem iz Gabrja ter Milkinim, Milanovim in Tonetovim sodelavcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
AMALIJE KOPAČ
roj. Golob
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pismeno izraženo sožalje, darovano cvetje ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za vsestransko skrb in pomoč med boleznijo. Hvala kolektivoma Novotehna in Krka, župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru za petje.
Vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 83. letu zapustil naš dragi ate
ALOJZ KOCJAN
iz Kočevja 19 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč ter vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Zahvalo smo dolžni DO Beltjozd Livarna, Obrtni zadrugi Črnomelj, Obrtnemu združenju Črnomelj, DO Beti Metlika, vaščanom Kočevja, tov. Vinku Klobučarju za poslovilne besede, godbi na pihala iz Črnomlja ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
MIHAELU ŠPEHARJU
iz Učakovcev 6
14. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, sin, oče, brat, stari oče in stric.’ Zahvaljujemo se vsem, kise ga še spominjate in mu prižigate svečke na grobu.
Vsi njegovi
V našem domu je praznina, v srcu našem bolečina, odkar odšel si ti od nas.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nasje v61. letu zapustil naš dragi in nenadomestljivi
ANTON BEVK
K Roku 78, Novo mesto
Iskrena hvala osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem DO Iskra, stanovalcem Trdinove 5 c, ki so mu poklonili vence, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nasje po težki bolezni zapustila draga mama
JOŽEFA KEZALE
iz Podbočja
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedi Mimici Colarič, Štefki Glinšek in drugim vaščanom, dr. Furlanu za zdravljenje. Domu starejših občanov Novo mesto, sodelavcem „Djuro Salaj" Krško — TOZD Celuloza, Geodetskemu zavodu Ljubljana za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi župniku Iz opravljeni obred.
Vsi njeni
Vsi so venci veli, samo tvoj zeleni.
STANETU V SPOMIN
16. julija je minilo pet let, ko smo še zadnjikrat skupaj zapeli to pesem, pesem, ki si jo ti Stane tako rad zapel. Od takrat nam njeni stihi ne gredo več iz ust. Ni ga časa, ki bi lahko izbrisal spomin nate, in ni je harmonike ki bi lahko pregnala bolečino iz naših src.
PRIJATELJI
Z A II V A L A
Ob boleči izgubi, ki nas je zadela ob smrti naše drage žene, matere, hčere, 'sestre, stare matere in tete
LJUDMILE KOBE
roj. Pašjč iz Grajske 8, Črnomelj
se iskreno, zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter CSŠ Edvarda Kardelja Črnomelj, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali, izrekli sožalje, darovali ’ vence in cvetje ter pokojnico pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni Črnomelj, Semič, Ljubljana, Split
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
LUDVIK ROŽMARIČ
iz Obrha pri Šmarjeti
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno družini Medved in kolektivu IMV Šmarjeta. Vsem, ki ste ga s cvetjem spemili na zadnji poti, iskrena hvala. Prav lepa hvala tudi župniku za iskrene besede v zadnje slovo.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Dragica in Lidija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža in očeta
MARTINA
KOŠIRJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja. Posebej se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Sevnica. Hvala za poslovilne besede govorniku in pomoč TOZD ŽTP promet Novo mesto, godbi in župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, babice in sestre
MARIJE KOZOLE
z Malega Kamna 32
se iskreno zahvaljttjemo sosedom, sorodnikom, ki so nas v težkih trenutkih bodrili, nam kakorkoli pomagali, darovali pokojni vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, pevcem^ iz Koprivnice za žalostinke, župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni najdražji
DOLENJSKI LIST
19
Julija in avgusta se bo na novomeškem Glavnem trgu, torej na prostem zvrstilo več kulturnih prireditev — Tudi »Primorske zdrahe”
NOVO MESI O — Na novo- ni na poletnem festivalu v Križan-
meškem Glavnem trgu bo v petek, 27. julija, zanimiv	gledališki
večer. ZKO iz Kopra se bo na povabilo novomeške ZKO predstavila z Goldonijevo	komedijo
,,1’rimorske zdrahe". Gledališko skupino sestavljajo igralci štirih slovenskih poklicnih	gledališč,
statisti — člani koprske gledališke šole in drugi priznani sodelavci z obale.
Predstava, ki je bila z izrednim navdušenjem sprejeta v mnogih krajih po Sloveniji, tako tudi v.Ljublja-
kah, je nadvse zanimiva, sproščena in enkratna, narejena v tipičnem kraško-obmorskem narečju iz okolice Trsta.
Ko je bila kotjjedija ..Primorske zdrahe" odigrana v tej zasedbi prvič na koprskem Titovem trgu. je-kritik n9pisal: ..Kljub turistični in dopustniški sezoni, ki ni naklonjena gledališču, • se je na živopisnem in beneškem Titovem trgu pred odprto sceno zbralo kakih dva tisoč gledalcev, ki so z aplavzi na odprti sceni uživali v odlični igri naših profe-
sionalnih igralcev." Upajmo, da bo koprska skupina .zdraharjev' navdušila tudi Dolenjce in da bodo prišli na svoj račun vsi, k i imajo gledališče že dolgo radi, pa tudi tisti, ki bodo v petek zvečer po naključju obstali pred prizoriščem na Glavnem trgu in se odločili, da ne gredo domov prej, preden bo zapletena, sproščena in veseljaška Goldonijeva komedija pri kraju.
Po tem, ko smo v poletnih mesecih zaprli Glavni trg za motorna vozila, se bodo Novomeščani, okoličani in turisti, ki bodo ob koncu
ledna prišli v mesto, še večkrat lahko naužili kulturnih dobrin. ZKO je z domačimi kulturnimi skupinami dogovorjena, da bodo na Glavnem trgu Ustvarjali likovniki, zapeli pevci Dolenjskega okteta, se zavrteli folklorni plesalci Kresa, sc predstavili literati, glasbeniki in drugi, ki nam bodo želeli pripraviti prijetne poletne večere ob vodnjaku.
Nekateri dnevi prireditev so že določeni. Tako bo Dolenjski oktet nastopil skupaj z literati v četrtek. 20. julija, ob 20.30. folkloristi bodo zaplesali 3. avgusta zvečer, pihalni orkester gasilskega društva pa se bo glede na to, da je zdaj večina godbenikov na dopustu, predstavil konec avgustu.
D. B.
Stekel ris lovil žagarja
Žagar iz Kužlja se je komaj izognil ugrizu bolne živali
KUŽELJ — Ris je prišel pred dnevi neko jutro na žago Vladimirja Crnkoviča v Kužlju in lovil žagarja. Temu je uspelo pobegniti in priklicati lovca, daje risa ustrelil. Pregled je pokazal, da je bil ris stekel.
Tisto jutro je šel lastnik žage Vladimir Crnkovič pripravljat žago za obratovanje, ker je bil dogovorjen s sosedom, da mu bo razžagal tovornjak hlodov. Najprej je odprl orodjarno, ki jo ima v bližini žage, nato pa je odšel na žago, da bi pripravil gater za žaganje. Naenkrat je zagledal, da gre prav po njegovi sledi velik ris. Prišel je že na žago in se mu bližal. Crnkovič je pobral letev, da bi se z njo branil, če bo potrebno, in se umikal risu. Uspelo mu je pobegniti iz žage, zbežal je v orodjarno in se zaklenil. Ris je šel za njim in skušal priti v orodjarno. Praskal in grizel je po vratih oz. leseni orodjarni, da se še vedno poznajo sledi na njej.
Medtem je sosed pripeljal s tovornjakom hlode. Crnkovič mu je zavpil, naj gre po lovca Bogomirja Štimca, ker je pred vrati ris. Sosed risa sicer ni videl, ker je bil v mrtvem kotu, a je poslušal Crnkoviča. Tudi lovec Bogomir Štimac, ki je kmalu prihitel s puško, najprej risa ni videl, potem pa je opazil le njegov hrbet pri vratih orodjarne. Zavpil je Crnkoviču, naj sc umakne v drugi kot orodjarne, da ne bi zadel še njega, ko bo strejal na risa. Potem je ustrelif in zadel risa v hrbet. Ranjeni ris je poskočil in se odkril, kar je omogočilo lovcu, da ga je z drugim strelom pokončal.
Mrtvega risa so zmerili in stehtali. Ugotovili so, da gre za izreden primerek, saj je tehtal kar okoli 40 kg. Med tehtanjem je pripeljal mimo dr. Stanko Nikolič iz zdravstvene postaje Vas-Fara. Opozoril jih je, da je ris lahko stekel, zato naj ga pošljejo v pregled Veterinarski postaji na Reki. To so tudi storili in po treh dneh zvedeli, da je bil ris stekel. Žago je bilo treba pred ponovno uporabo razkužiti.
Te dni so gozdovi polni gobarjev, nabiralcev borovnic, jagod in lipovega cvetja, nekateri pa prebijejo prosto soboto ali nedeljo na pikniku v gozdu oz. naravi. Primer iz Kužlja opozarja, da velja biti previden.
JOŽE PRIMC
DAN P) ANINCEV. LEIOS NA MIKLAVŽU
NOVO MESTO — Gorjanski gozdovi in planote bodo v kratkem ponovno oživeli, saj bo prav na Miklavžu svečano obeležen dan planincev. Organizatorji o/o oma planinsko društvo Nov mesto, ki prav ta čas prosi. \1 ja svojo 70-letnico, pričakujejo, da še bo na vrhu Gorjancev zbralo kakih 10 tisoč planincev. Pokrovitelj prireditve je Tovarna zd-ravii Krka iz Novega mesta, slavnostni govornik na prirediti pa bo predsednik republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc. Ta dan bo organiziran tudi poseben prometni režim, več o podrobnostih pa drugič
V KANDIJI TEDEN SRBSKE KUHINJE
NOVO MESTO — Novomeški hotel Kandija bo od 18. do 26. julija organizator tedna srbske kuhinje, v katerem bodo gostinci Novomešča-nom predstavili izvirne srbske jedi, kot: prebranac, pleskavica s kajmakom. vešalica, mučkalica, srbski zrezek itd. Za d 1 to razpoloženje bo v tednu srbske kuhinje poskrbel izvirni srbski ansambel. Vabljeni!
KMALU SPET OSLOVSKA NOČ
MOZEL.I — V Mozlju pri Kočevju sc že pripravljajo na svojo zabavno ..Oslovsko noč”, ki bo letos 18. avgusta. Na njej boig-ral ansambel Vilija Petriča, pela pa bo Majda Renko. Letos bodo prvič na zdčetku veselice imeli tudi ..Živžav" za otroke, ki ga bo vodil f Andrej Šifrer. Tudi letos bo na [ programu tradicionalna licitacija osla, bogat srečelov, prvič pa bodo imeli tudi ..oslovski menu", posebnost tega jedilnega lista pa bo ..oslovska figa". Razen tega bo še I več drugih drobnih presenečenj, j
zglodal zob časa. Prej so zanje skrbeli mlinarji in žagarji, ko pa je tovrstna dejavnost močno upadla, so kakšen jez tu in tam pokrpali ribiči. Novomeškega so se lotili pred enajstimi leti
še komunalci, saj nizek nivo rečne gladine ne ogroža le ribjega zaroda, marveč ima v mestu zaradi kanalizacije tudi sanitarni pomen.
Ker je gornji tok Krke ža ribiče zelo zanimiv, Straški jez pa pomemben regulator višine gladine Krke, so ribiči v dogovoru s krajani sklenili, da puščajoči jez pokrpajo in urede enim in drugim v korist.
..Lotili smo se popravil brez pravega denarja. Upamo, da nam bo uspelo večino opraviti s prostovoljnim delom in darovanim materialom," je povedal ribič Drago Gril iz Novega mesta, kije bil eden od 11 mož na sobotni delovni akciji. Jože Kmet iz Ljubljane, ki je tudi član novomeške ribiške družine, pa je potožil nad odzivom na akcijo. Ribiči so razposlali okoli 150 vabil na akcijo med tisoč ribičev, velika večina pa se na vabilo ni odzvala, četudi imajo dom precej bližje kot Ljubljančan Kmet.
SEMINAR JOGE
DOBRNA — Lojze Stanič iz Moz-Ija pri Kočevju, ki živi in dela v Ljubljani, pripravlja od 25. avgusta do 1. septembra v organizaciji ljubljanske turistične agencije Alpetour seminar joge, k i bo v Dobrni. To je že drugi ta k seminar, na katerem udeleženci spoznavajo razne oblike joge (telesna, duševna, energetska, spoznavna ter praktična joga bivanja in preobrazb) in tako odkrivajo načela za pristno zdravo življenje. Lojze Stanič, ki že več let živi in dela po načelih joge in ki je prejel diplomo indijskega inštituta za jogo, ima kasneje v načrtu še nadaljevalne seminarje joge.
ROMAN JANKOVIČ
Delavci krške Kovinarske so ponosni na svojega-sodelavca. 35-letnega kovinarja Romana Jankoviča. Njegovih uspehov na tekmovanjih kovinarjev so veseli tudi Senovčani. saj mnogi vedo. du Romanova mladost ni bila ravno posuta i rožicami in se je m ora1 s trdim delom prebijati. Oče v rudniku ni zaslužil dovolj za šestčlansko družino, zato so morali marsikdaj zgrabili za delo vsi štirje otroci. •'‘Najmlajši, Roman, seveda ni bi! 'izjema, kakor to niso bili njegovi vrstniki v drugih knapovskih družinah, kjer je bilo ob eni plači in številnejši družini zmeraj potrebno misliti, kje prihraniti in kako še zaslužili kakšen dinar.
Pet let je Roman delal v brestaniškem Sigma tu. dve leti pa si je služil kruh v Zahodni Nemčiji kot varilec. Odtlej je ostal zapisan temu napornemu delu in krški Kovinarski. Že v Nemčiji se je specializiral za varjenje z ogljikovim dioksidom, svoje znanje pa je ves čas izpopolnjeval. Zato ne presenečata kar dva naslova republiškega prvaka v tekmovanju te kategorije varilcev. Letos mu je ušel naslov te za tri točke, toda bo kot slovenski podprvak spet odpotoval na zvezno tekmovanje kovinarjev, ki bo letos oktobra v Zrenjaninu.
Jankoviča sodelavci spoštujejo. ker je ostal skromen in je
zmeraj pripravljen svetovali, pomagali drugim. Privoščijo mu uspeh in upajo. ‘ da bo šlo tokrat njihovemu sodelavcu bolje kot na zadnjem zveznem tekmovanju v Prištini. Tam so. Jankoviču najprej pri sadili prvo mesto, nato pa so ga diskvalificirali, njegov izdelek pa prisodili domačinu, ki je tako postal državni prvak. Po strašanski zmedi in ..kuhinji", kakršne se ne bi sramovali niti naši žogobr-carji, je Jankovič postal samo podprvak.
,.Že na republiškem tekmovanju so sami dobri kovinarji — • varilci, na zveznem pa je očitno še bolj pomembno, da imaš poleg znanja še zelo dobre f živce. Menim, da bi moralo biti več praktičnega dela. ati pa naj bi vsaj čimbolj zožili teorijo, ki nima s stroko nobene zveze. Ponavadi se na tako splošni teoretični de! tekmovanja sploh ne moreš pripraviti. " pravi Jankovič.
Roman se ne razburi kar tako. a vseeno noče prikriti, da ga zelo moti. da pri nas ..še vedno preveč gledamo na papirje, ne pa na to. kaj znaš". Sinova, 10-letni Dejan in 5-letni Smiljan, pravita, da bi bila tudi varilca, toda strogi očka odločno pove, da jima bo to preprečil, ker je to slabo plačano in zdravju škodljivo delo. Osem ur gledati v lučko, ki gori, je izjemen napor, vid opeša in tudi živci trpijo. Ob 18 letih delovne dobe dobi Jankovič z vsemi dodatki približno poltretji stari milijon. Pobude za benijiciran staž varilcev so zamrle, čeprav je Roman slišal, da imajo v nekaterih republikah tudi to urejeno.
..Imam pač veselje za to delo, in če ne bi bil navezan na ta poklic. bi se uspehi gotovo ne pokazali." zatrjuje Jankovič. In lahko mu verjamemo, da nas danes ne bodo rešile diplome, ampak dobro, strokovno delo.
V takih poklicih pa je praksa skoraj vse.
PA VEL PERC
Številne prireditve bodo dajale utrip življenju Dolenjske med 2. in 9. septembrom
NOVO MESTO — Ker zaenkrat nič ne kaže, da bodo obljube o raznih kulturnih in drugih prireditvah v času zapore novomeškega Glavnega trga prešle od besed k dejanjem, smo lahko še toliko bolj veseli številnih novosti, ki jih pripravlja Dolenjska turistična zveza v času tedna turizma, ki bo letos med 2. in 9. septembrom.
Osnovna misel organizatorjev je, naj bi bile prireditve čimbolj regijsko obarvane, čeprav bo glavnina dogajanj seveda v Novem mestu. Tako je v omenjenem času predvideno regijsko tekmovanje lovcev v streljanju na gli-
naste golobe, tekmovanje športnil policijskih psov, tekmovali bodo tud ribiči pa tenisarji, kot nadvse zanimi va in dobrodošla novost pa je načrtu vana tudi množična regata po Krki Seveda pa bodo slej ko prej največ ztt nimanja obiskovalcev vzbudile razs tave. R^sda tudi letos ne bo nekda tradicionalne razstave „Gozd-gobt cvetje" v novomeški športni dvorani pač pa bo, podobno kot lani, razdelje na: v Novolesovem salonu pohištvi naj bi bila razstava „Dom in cvetje", j mali dvorani pod Marofom razstavi rejcev malih živali, v prizidku dvoran1 že tradicionalna gobarska razstava,1 gornjih prostorih pa razstava domač obrti in spominkarstva. Da pa osrf dnja dvorana le ne bi ostala neizke riščena, iščejo organizatorji priredite skupen jezik z lovsko in ribiško zvezi za postavitev razstave, kjer bi obes prikazali svojo dejavnost.
V sklop tedna turizma na Dolenj skem pa bo šlo tudi srečanje pevski! zborov iz Italije, Hrastnika (na čelu I Ladkom Korošcem) in Pionirja, modna revija na Glavnem trgu prefj Novoteksovo ..Julijo” pa srečanji borcev kolesarjev s pionirji v Občicahi uradna otvoritev turističnega birojt na Novem trgu in ne nazadnje velil zbor planincev 9. septembra na Miklavžu, kjer pričakujejo blizu 10 tisot udeležencev.
B. B-
Pri Prusovih v Gotn vasi se kanja kar dobre počuti
NOVO MESTO —Med deseti] nami vrstami ptic ujed je kanja (ali nvišarj najnavadnejša. Čeprav lovi j po večini le miši in so ji domačij piščanci kaj malo mar, ji tudi lovci ne prizanašajo. Med njimi so tudi j taki, ki merijo na vse, kar je vsaj na ! daleč podobno kragulju.
Takim nameram je vsaj začas-: no ušla kanja Pipi, ki jo je gospo-' dinja Katja Prusova izGotne .vasi pred meseci našla v bližnjem goz<i du, ko je nabirala gobe. Mladička i je bila še vsa v puhu, ko jo je prinesla domov.
Nebogljenka se je kmalu privadila gospodinje. Taje malo kanji) tako razvadila, da jo mora še danes, ko je že prava mogočna ka- -nja, pitati. Najraje ima svežd drobovino. Prusova krmi kanjo dvakrat na dan, kot purana. Velike kose poje takoj in jih šele kasneje ..obdeluje”.
PRIJATELJSTVO S KANJO — Kljub mogočnim krempljem in ostro zavitemu kljunu je kanja Pipi miroljubna v rokah gospodinje Katje Prus. (Foto: J.
P)
„Čeprav nas je več v hiši, se je navadila le name. Dobro me poz-i na in se vselej, ko me začuti v bliži-: ni, prične oglašati”, pravi Prusova osvoji ljubljenki. Pipi ji vzame kar precej časa. Čez dan najraje gospodovalno čepi na štoru in prevezana z vrvico opazuje okolico, i Enkrat si je za kratek čas že vzela svobodo, a so jo na bližnji strehi kmalu ujeli. Zanimivo je, da sije ta ptica za prijatelja izbrala domačo mačko in želvo, ki se sprehaja pod njenim štorom na vrtu.
Prusova je velika ljubiteljica gozdnih živali, saj je doma iz( lovske družine in je imela v otro-| ških letih doma srno.
J. PAVLIN j
SLIKARJI PREIZKUSILI ZAPORO — Da se lahko na prometno zaprtem novomeškem Glavnem trgu dogajajo zanimive kulturne reči, so prvi dokazali slikarji — udeleženci 3. republiške nadaljevalne izobraževalne slikarske kolonije, ki jo je deset dni gostil novomeški hotel Metropol. V soboto, 14. julija, dopoldne so zasedli dobršen del praznega in mirnega trga pri kavarni Center in takole, v skupini, odslikavali obrise znamenitega rotovža z okolico. (Foto: I. Zoran)
V soboto bo v Gribljah Noč na Kolpi
Krajani, ribiči in mladina bodo s prostovoljnim delom popravili načeti jez na Krki pri Straži — Pičel odziv na sobotno akcijo
STRAŽA — Konec prejšnjega tedna so tu začeli udarniško popravljati jez preko Krke. Kot prvi udarniki so v soboto, 14. julija, na jez prišli člani ribiške družine Novo mesto, v nedeljo pa so jim slediti še drugi. Ta čas krajani, ribiči in mladina nabirajo prostovoljne delovne ure na Straškem jezu, ki bo, kot predvidevajo, obnovljen in zabetoniran čez dober teden.
Jezove na Krki je namreč pošteno .
TOPLIŠKO POLETJE 84
DOLENJSKE TOPLICE — V okviru Topliškega poletja 84 bo jutri na jasi v spodnjem parku tukajšnjega zdravilišča koncert domačega pevskega zbora Maks Henigman. Od 17. ure dalje bo za zabavo igral Trio M. V nedeljo, 22. julija, bodo na istem prizorišču nastopili Trio M, kitarist Miro Tomšič in humorist Igor Kri-žanovski.
DENAR ZA FOLKLORNI FESTIVAL
Člani folklorne in tambu-raške skupine „lvan Navratil" iz Metlike so preteklo soboto na Vinomerju pri Metliki pripravili prireditev z imenom ..Razkošje v stelji”, na kateri so si obiskovalci ogledali tudi nove modne modele tovarne Beti ter nastop skupine za sodobni ples Bati iz Novega mesta. Prizadevni folkloristi so na svojo tVetjo prireditev privabili okrog 2 tisoč ljudi, med njimi tudi mnoge, ki jih je*na podobnih zabavah redko videti. Razlog, da so se tokrat odločili za ta korak, je jasen: želeli so pomagati plesalcem in tamburašem, ki si bodo z izkupičkom plačali pot na mednarodni folklorni festival v Italijo, kamor odidejo jutri.
MLADI NA BAZEN
SEVNICA — Jutri ob 6. uri zjutraj pričakujejo na gradbišču novega baze-_ na mlade iz tega kraja. Udarniško naj bi pomagali urejati okolico. Če bo šlo vse posreči, bodo bazen odprli v soboto. 28. julija.
Doma bodo le zaspanci
GRIBLJE — To soboto, 21. julija, bodo ostali doma le najbolj zagrizeni zaspanci. Vsi drugi bodo na kopališču v Gribljah, kjer bo veleprireditev Noč na Kolpi. Gribeljci so vrgli karte na mizo. Glavna aduta sta jim pevecTo-mislav Ivčič in ansambel Meteori iz Zagreba. Nič manj najbrž ne bo vžgal ansambel Novi prijatelji, ki bo igral za vse srbeče pete.
Tudi brez humorja ne bo šlo: zanj bo poskrbel humorist Marjan Roblek-Matevž. Beti obljublja modno revijo, ki bo spravila marsikomu oči na
peclje. Prišepnemo vam lahko, da bodo manekenke in modeli takšni, da jih bo težko pozabiti. Poleg vsega tega vas bodo nekaj časa zahavali gribelj-ski tamburaši, vino bo prvovrstno, strežno osebje in hrana tudi. Če bo lep, topel večer, se boste lahko okopali v Kolpi, kije v Gribljah še vedno čista in se zato lahko brez skrbi vržete vanjo. V Griblje se da priti tako po cesti, kot tudi po vodi. Za slednje morate imeti čoln, dvoje vesel in malce dobre volji). Kdor še ni bil na Noči na Kolpi, naj to stori letos.
PRVI PROSTOVOLJCI — V soboto seje na Straškem jezu pojavilo manj prostovoljnih delavcev iz vrst ribičev, kot so pričakovali, so pa zato bolj zagrabili. (Foto: M. Markelj)
Straški jez bodo zakrpali