141. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22 junija 1903. XXXVI. leto. • Izhaja vsak dan zvečer, izim&i 'nedelje in praznike um velja po posti prejemu *.t> avstro- .»xeit> za vsej leto K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi Ham unj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira — Za ocnanlla plac oje se od petero« topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Ureemetvo In uprevnlifvo je na Kongresnem trga st. 12. — Opravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredmfitvo je ob Vegove a lice 6t. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod15 telefon št. 34. Posauiesme številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Naše železnice. (Govor poslanca dr. Fer jan čiča v seji drž. zbora dne 17. t. m.) II. Nadalje pridem s par besedami k drugemu projektu. Ta projekt je sicer res precej nov, vkljub temu zasluži najresnejše vpoštevanje. To je načrt lokalne železnice v Selsko dolino od Škofjeloke v Železnike. Ta načrt je posebno vsled gradbe bohinjske železnice tako živo prodrl na površje. Šio se je namreč za to, napraviti za dovažanje stavbnih potrebščin vsake vrste za bohinjski predor in od južne strani, pri Podbrdu, boljšo zvezo, da ne bi bilo treba teh potrebščin dovažati po velikih ovinkih preko Gorice in navzgor po Soški dolini z velikimi težavami in stroški. Železnična uprava si je prizadevala in je tudi dosegla, da se je lansko leto v veliki naglici zgradila cesta iz Železnikov ali pravzaprav od Pod-rašta v Podbrdo, da bi služila za zvezo pri dovažanju stavbnih po trebšČin. Obžalovati pa je, da ni železnična uprava storila takrat še koraka naprej ter ni izvršila ob enem tudi lokalne železnice od Škofjeloke v Železnike. Železnica bi tekla po popolnoma ravni dolini, bi se bila lahko napravila z malimi stroški ter bi bila lahko že dalje Časa v prometu. Ker je gradba predora za več let proračunjena, bi ta železnica dalje časa dovažala stavbne potrebščine in že iz teh dohodkov bi se bil dobil znaten del stavbnih stroškov. Pa celo tudi tedaj, ako se ta ugodna prilika, kar bi obžaloval, opusti neizkoriščena, je ta železnica vkljub temu potrebna in koristo-nosna. Selška dolina je zelo rodo vitna, bogata je zemeljskih produktov vseh vrst, mineralnih produktov, posebno izkazuje veliko gozdno bogastvo. Ta Selška dolina je izročena propadu, ako se ne pritegne v kako železniško zvezo. Pomislimo le na razvoj nekdaj sloveče in cvetoče železne industrije v Železnikih! Ista je začela sedaj popolnoma hirati. Gozdni in sploh vsi produkti se ne morejo zaradi velikih prevoznih stroškov dovažati na trg, da bi mogli tekmovati. Tukaj bi se tedaj pokrajina odprla svetu in železniškemu prometu, ki bi brezpogojno zagotovil izplačevanje s tako malimi stroški napravljene železnice. Pri sedanjih razmerah propada posebno tudi mesto Skofjaloka, in prevzvišeni gospod železniški minister se je sam o tem prepričal, v kako težavnem položaju se nahaja mesto Skofjaloka ravno zaradi svojih skrajno neugodnih razmer napram obstoječi državni železnici. Upam, ker deluje tudi glede te železnice konzorcij in je na delu, da pripravi predpogoje za nadaljne korake, da se gradba te železnice zagotovi, da bo vlada tudi temu železniškemu projektu naklonila tisto pazljivost, ki jo popolnoma zasluži in da bo storila vse, da se tudi ta načrt najhitreje zbliža svoji izvršitvi. Končno, visoka zbornica, se moram muditi še pri enem železniškem vprašanju, ki postaja od dneva do dneva nujnejše. To je železnica, ki naj meato Idrijo z njenim eraričnim rudnikom živega srebra pritegne v železniški promet. To železniško vprašanje je postalo posebno v zadnjem času skrajno nujno. Za to železniško vprašanje bi se moralo posebna zanimati tudi poljedelsko ministrstvo, in sicer zaradi tega, ker je p ijedelsko ministrstvo v Idriji takorekoč hišni gospodar, in ker ravno rudniku groze največje nevarnosti in največje škode, ako se v najkrajšem času ne napravi železniška zveza z Idrijo. Da, naprava te železnice je naravnost pogoj za zagotovljeno nadaljevanje v rudniku. Težkočo za mesto in posebno za rudnik provzrcča od leta do leta, da, od dneva do dneva naraščajoče pomanjkanje lesu. Gozdovi ao iztreb-Ijeni; posestniki gozdov so imeli preveč priložnosti prodajati erarju les. Danes še potrebuje rudnik 60.000 kubičnih metrov lesu in vrhutega mnogo premoga, do pred kratkim v Idriji še nepoznani predmet. Gozdovi ne morejo več zmagovati teh potrebščin, les se je izvanredno podražil in dovaŽa se zelo veliko premega. Za letos je vlada naročila za rudnik 400 vagonov premoga. Vzemimo pa sedaj le t«žkoče in stroške, s katerimi se plačuje voznina v Idrijo. Najbližja železniška postaja je Logatec, ta je blizu 30 km odlaljena. Od tukaj gredo vožnje pod neugodnimi cestnimi razmerami v Idrijo. Cesta Logatec - Idrija, pravzaprav Kalce-Idrija, je deželna cesta. Ta cesta je bila ped nedavnim časom v dobrem stanju, danes je vsled vedno rastočega prometa razdejana. Kakor rečeno, je erar že 400 vagonov premoga letos naročil. Ako vzamemo zraven potrebe zasebnikov in vse druge vožnje, ne bomo se motili, ako vzamemo, da je na leto 2000 vagonov vožnje v Idrijo, ki se vse premikajo po tej edini deželni cesti. 2000 vagonov potrebuje okoli 20000 tovornih voz, da naložijo blago! Ako odračunimo nedelje in praznike, ob katerih dneh se sploh ne vozi, in dneve, ob katerih se vsled slabega vremena in sneženja ne more voziti, preostane kakih 200 dni na leto in v teh dren je vsakikrat po 100 težko obloženih vozov na tej deželni cesti. To podaje sliko, v kakem stanju more in mora biti ta cesta. Pred kratkem šele mi je došla prošnja vseh občin idrijskega in tudi sosednjega logaškega okraja, naj bi se vse storilo, da se vlada pridobi, da to cesto inkamerira. Meni je inkame riranje te ceste že leta 1896. obljubil takratni načelnik stavbnega oddelka Brannhofer za leto 1898., in do danes se to še ni zgodilo. S takimi težkočami in s takimi stroški je tedaj v zvezi vožnja blaga vsake vrste v Idrijo. Pomislimo le, na kak način se znižujejo dohodki rudnika vsled tega podraženja lesu in vsled vedno rastoče voznine. Rudnik je še vedno aktiven, zelo aktiven. Toda nikakor ni izključeno, da se bo vsled vedno rastočih stroškov čisti dobiček tako znižal, da bo padel do ničle, in potem bo Avstrija k tolikim drugim pasivnim rudnikom še pridobila enega najpomembnejših (Pritrjevanje.) Takih razmer ni tedaj pustiti dalje obstojati. In eno okolnost, gospoda moja, bi še povdarjal. Opozarjam na nevarnost, ki bi nastala, ako se kmalu ne pride z odpomočjo. Pripomnim, da je ta cesta, ki je edina prometna zveza z Idrijo, vsako leto podvržena prometnemu motenju in da je skoraj vsako leto promet za nekaj časa vstavljen. Pride močno sneženje, in potem je Idrija zaprta zunanjemu svetu in tudi rudnik sam se lahko vstavi. In kaj bi to pomenilo, si lahko razlagamo, ako premislimo, kake posledice bi imelo po-čivanju sesalnih priprav, katerih namen je, vleči vodo iz rudnika. Nastopila bi preplava ter bi lahko provzročila stalne in velike škode, ne glede na nevarnosti in škode za prebivalstvo samo. Lansko leto se je pripetilo, da je bila cesta dalje časa tako zasnežena, da se ni mogel premog za rudnik, ki je bil naložen v Logatcu, dovažati v Idrijo, kjer bi ga bili nujno potrebovali. Ti momenti že sami tedaj govore za nujno napravo te železniške proge. Lahko bi opustil, kazati na nadaljne momente, vendar bi še omenil, da je Idrija, drugo največje mesto v deželi, ločeno od sveta. Občevanje z Idrijo je zelo otežkočeno. Pri nekoliko slabem vremenu se potrebuje deset ur, da se pride iz Idrije do prihodnje železniške postaje. Idrija zahteva z upravičenjem železnico, naj si bo za začetek za gatna železnica, da pride iz te neznosne ločitve od sveta, na drugi strani pa noče in ne more več mirno gledati, kako se bliža rudnik in mesto samo, kakor tudi njega prebivalstvo naravnost obupni bodočnosti. (Posl. baron Kubeck: »Železnica najdbo ozkotirna!) Gotovo! Ozkotirna naj bo že vsled tega, ker se bo najbrže pozneje, ko bo vodila notri prva kranjska železnica, priklopila skozi dolino Idrijce bohinjsko-goriški železnici. Železnica bi bila z ozirom na to, ker pelja na italijan- sko mejo, izvanrednega strategičnega pomena. Ako tedaj zahteva Idrija železnico, za sedaj zagatno železnico, je to le njena pravica. Država je nad tem mestom, in njenim prebivalstvom v pretečenih stoletjih strašno grešila. Država je vlekla iz rudnika neštete milijone, pri tem pa je pustila, kakor navadni izkoriščevalec prebivalstvu vsega primanjkovati in trpeti. Priznam, da se je v zadnjih desetletjih marsikaj storilo, da bi se usoda tega dobrosrčnega prebivalstva zboljšala; toda do tedaj so bile razmere — in jaz poznam te razmere, ker se bavim ž njimi, odkar sem vstopil v to zbornico — glede plačevanja, stanovanja, izobrazbe itd. take, kakoršnih ni nikjer. Ta železnica bi bila potemtakem samo delno odplačevanje za zamude prejšnjega časa in jaz mislim, da si bo vlada že z ozirom na to in ker zahtevajo življenski interesi važnega rudnika sami, to od dneva do dneva nujnejše železniško vprašanje zelo k srcu vzela. Tudi tukaj deluje konzorcij, ki bo dal predpogoje za nadaljne korake. Prosim vlado, da ta dela in predpriprave krepko podpira in železnico samo dovede kmalu do izvršitve. Te štiri železniške zgradbe na Kranjskem, o katerih sem govoril, smatram za izvanredno nujne. Dovolim si predlagati resolucijo, ki obsega vse te štiri železnice in želim posebno, da se ta resolucija izroči železniškem odseku in pride tam v razpravo. Prepričan sem, da železniški odsek tej resoluciji ne bo odrekel pritrjenja. Resolucija se glasi (bere): »C, kr. vlada se poziva glede prizadevanih železniških prog: 1) Belokrajinska železnica (nadaljevanje dolenjske železnice v okraje Metlika in Črnomelj), 2. ) naprava zvezne proge med Kamnikom, (ljubljansko - kamniške lokalne železnice) in eno točko celj-sko-velenjske železnice, 3. ) naprava krajevne Železnice iz Škofje Loke v Železnike, v selški dolini in Boles. Maksim Gorkij. (Konec.) Prestrašila se je hipoma, izgubila je pamet, hotela je nekaj odgovoriti, a ni našla besed, da sem se bil zmotil v svojem sklepu in da je bil tukaj drug vzrok. »Gospod dijak«, je začela, a hkrati je mahnila z roko in odšla. Mojemu srcu je bilo, kakor da ga duši neko težko čustvo. Slišal sem, kako je jezno zaloputnila vrata . . . Premišlje val sem in se odločil, iti k njej, poklicati jo nazaj in napisati ji, kar je bilo treba. Ko sem stopil v njeno sobo, je sedela pri mizi in držala glavo podprto med rokami. »Slišite« sem dejal . . . Kedar pridem v svoji zgodbi do tukaj, čutim vedno veliko okornost — Takšna bedarija! Da . . . »Slišite«, sem dejal . . . Ona je skočila s svojega sedeža, šla z biiščečimi se očmi proti meni, položila mi roki na ramo in začela s svojim basom: »No, kaj je na tem ? Res! Ni Bo-lesa, ne . . . in tudi ne Tereze! A kaj je to Vam mar? Ali ne morete čeč-kati s peresom po papirju? Vi! Vi ste še nežen mladenič! Nikogar ni, niti Bolesa, niti Tereze, le jaz sama sem tu. A kaj je na tem?« »Dovolite«, sem rekel jaz, presenečen po tem vsprejemu, »za kaj pa se gre? Ali ni nobenega Bolesa?« »Ne! In kaj je na tem?« »In Tereza je tudi izmišljena?« »Da! Meni je ime Tereza.« To mi je bilo nerazumno. Široko sem odprl oči in skušal sem le določiti, kdo izmed naju je nor. A ona je šla k mizi, iskala tam in se obrnila zopet k meni z žaljenim glasom: »Če Vam je bilo tako težko, pisati pismo na Bolesa, prosim, vzemite ga nazaj, tukaj je! Meni bodo tudi drugi ljudje napisali pismo . . .« In Btisnila mi je pismo za Bolesa v roke. »Slišite, Tereza! Kaj naj to po- meni? Zakaj Vam naj drugi ljudje pišejo pisma, če jih ne odpošiljate?« »Komu ?« »No, Vašemu Bolesu.« »Saj tega sploh ni!« Stvar mi je bila neumljiva. Nič mi ni preostajalo, kakor da pljunem na tla in odidem. A kmalu mi je zadevo pojasnila. »Kaj je pravzaprav na tem? če Bolesa ni, ga pač ni. A rada bi, da bi bil kje na svetu . . . Ali nisem človek, kakor vsi drugi? Jaz, jaz to seveda urnem ... A saj ne škodujem nikomur, če mu pišem . . .« »Oprostite, komu?a »No, Bolesu!« »Saj tega ni!« »Oh Jezus na! Kaj za to, če ga ni . . . Pišem mu in si mislim, da je . . . Tereza, — ta sem pač jaz in on mi piše v odgovor in jaz mu zopet odpišem«. Razumel sem in polastila se me je tako globoka bol in tako me je bilo sram. Tik mene je stanoval človek, ki nima nikogar na svetu, ki bi mu dajal ljubezen ali prijateljstvo, in tako si je ustvaril namišljenega prijatelja. »Vi ste mi napisali pismo za Bolesa, nekdo drugi mi ga je moral čitati in pri tem sem si domišljevala, da Boles v resnici živi! In potem prosim, da bi mi napisali pismo od Bolesa . . . Terezi. Če mi kdo čita to pismo, si že celo domišijujem, da Boles živi. In to mi olajšuje življenje . . . ... Da... za vraga! Od tistih dob sem začel pisati točno vsak teden pismo za Bolesa in njegov odgovor Terezi. In bila so lepa pisma, ki sem jih pisal . . . Ona jih je poslušala in tulila vmes s svojim mogočnim basom. In, ker sem jo s svojimi pismi na Bolesa ganil do solz, mi je krpala nogavice, srajce itd. . . . Tri mesece za temi dogodki so jo vtaknili v ječo. Zdaj je pač menda že umrla«. Moj prijatelj je pihnil pepel od svoje papiroske, ozrl se zamišljeno proti nebu in dejal: »Da . . . Čim več grenkega človek okusi, tem mogočnejša je njegova želja po sladkem. Mi pa tega ne umemo, zakaj zavijamo se v svoje stare kreposti in gledamo eden dru-zega skozi naočnike samoljubja in prepričanja naše vsestranske nezmotljivosti . . . In to je prav neumno in kruto . . . Kaj pa so propali ljudje? . . . Pali ljudje? ... V prvi vrsti so ravno isti ljudje, iste kosti, ista kri, meso in živci, kakor pri nas. To se nam pro-poveduje že stoletja. In mi slišimo . . . In vendar je vse tako bedasto! Ali nas je že popolnoma oglušila glasna propoved človekoljubja? V istini smo mi pač tudi propalice in pali smo morda prav, prav globoko , . . Pali smo v brezdno samoljubja in prevdarjanja, da so naši živci in možgani boljši, kakor živci in mož gani tistih ljudi, ki le še niso tako zviti, kakor mi in se ne hlinijo tako dobro, kakor mi . . . Sicer pa dovolj o tem, to je vse že tako staro, da bi se moral človek pravzaprav sramovati, da še govori o tem . . . Da, da, to je prav stara povest! . . . 4) naprava v Idrijo vodeče železnice, tekoče predpriprave naj-krepkeje pospeševati in zgradbo teh železnic čimpreje zagotoviti.« Sklenil sem. (Pritrjevanje.) Ban Hedervarv — bodoči mož na Ogrskem. Hrvaški ban grof Khuen Hedervarv je nekak vremenski ptič. Kadar se kopičijo na političnem obzorju najbolj črni oblaki, tedaj se oglasi on. Ko je leta 1894. vsled cerkvenopoli-tičnih zakonov odstopilo ogrsko ministrstvo Wekerlejevo, poverila se je sestava novega kabineta banu Ile-dervarvju. Bil pa je le tako dolgo na krmilu, kakor sedaj grof Tisza t. j. niti do sestave ministrstva ni prišel. Liberalna stranka, h kateri se ban priznava, mu je pred nosom zapirala vrata in našel je v Budimpešti prav tak sprejem, kakor nedavno grof Tisza, ko je prišel z Dunaja. Z istim uspehom so ga na Dunaju leta 1895. hoteli spraviti na krmilo ogrskega ministrstva. Ban Hedervarv pa ima trdo kožo in menda nič tiste tvarine, ki se ji pravi moralna občutljivost in dostojnost. O tem je dovolj preveril hrvaško deželo in hrvaški sabor v svojem 201etnem vladanju. Podvrže se tretjič nagonom svoje Častihlepnosti in vsekakor tretjič — blamaži. Iz ogrskih neodvisnih in liberalnih politikov bi bil moral izginiti zadnji čut morale in doslednosti, ako se podvržejo možu, ki pride k njim takore-koč še krvavih rok, s pečatom tiran-stva in kršitve zakonov na čelu Mož, ki je po 201etnem vladanju privedel deželo srečno do pomirjenja — pod naglo sodbo in vojaškim zasedanjem, naj bi načeloval ogrskemu ministrstvu! Ako dopušča ogrska politična morala, da se plača prelivanje krvi, zatiranje svobode in zakonov z ministrskim predsedavom v Budimpešti, potem bo imel ves kulturni svet o Madjarih gotovo scdbo: gliha vkup štriha. Pokazali bodo, da se še vedno niso aklimatizirali v Evropi, temuč še hodijo verno po stopinjah »slavnega« prednika Atile. Odločil se še ban Hedervarv ni, ali prevzame poverjeno mu nalogo. Pričakuje še dvojno: Kaj bo sklenila liberalna stranku na svoji konferenci, in S kakšnimi koncesijami ga bodo na Dunaju založili glede armadnega vprašanja na Ogrskem. Brez takih koncesij bi bilo zaman hoditi v Budimpešto. Kar se tiče liberalne stranke, bo baje to pot prijaznejša Hedervarvju kakor v dosedanjih dvakratnih približevanjih. To bo pa ravno tudi potrdilo naše nazore glede ogrske politične morale. Ogrski šovinisti ne gledajo svojemu voditelju na čiste ali okrvavljene roke, da se le izkaže z mržnjo do nemadjarskih narodov, pa je zadostna zasluga. Hrvaški narod ničesar bolj ne želi, kakor da se posreči Hedervarvju poverjena misija ter ga čim preje zlodej odnese preko Drave. Pa tudi za bana bo to najlepša prilika, se navidezno z lepa kot zmagovalec odstraniti. Njegovo stališče na ban-skem prestolu je itak nezdržno. Banica se je že preselila na Ogrsko ter izjavila svoji prijateljici, da se v Zagrebu nikakor več ne vidita. Ogrska ministrska kriza bo potemtakem vendar le rodila tudi nekaj dobrega. _ O panslavizmu. O naših nasprotnikih je znano, kadar nimajo drugih dokazov in drugega bojnega orožja, privleČejo na dan zarjavelo helebardo, kateri pra vijo panslavizem. In če se tega starinskega orožja tudi nihče ne boji, orožje pa je le, in sicer tako dostojno orožje, da ga imajo marsikje še v oblasti v rabi za — nočne čuvaje, Smešno pa je vsekakor to orožje v novem veku. Nemci, Italijani, Madjari itd, pa se ga vendar ne sramujejo. Mi jim skoraj tega niti več ne zamerimo, temuč jih le pomiljujemo. Pač pa ne moremo oprostiti, ako se slovanski politiki oprijemljejo tega smešnega orožja panslavizma, da denunoirajo svoje sobrate ter se skušajo delati dobre in udane na zgoraj. Nemško pisani maloruski list »Ruthenische Revue« je prinesel iz peresa precej uglednega politika Sembratowycza razpravo o shodu slovanskih časnikarjev v Plznu. Shod imenuje pansla-vistični sestanek ter povdarja, da so Malorusi edini slovanski narod, ki ne goji vseslovanskih teženj. Ostali Slovani ne morejo ničesar za to, ako vlada med Rusi in Malorusi neukroćena mržnja, dasi bi iz srca želeli, da bi tega sovraštva ne bilo. Da pa bi zaradi tega ostali Slovani ne smeli simpatizirati z Rasi, je pač preveč ozkosrČno naziranjo. Kdor meče okoli sebe z ovaduštvi zaradi gojitve zviŠene vseslovanske ideje, tega je preslepila ali prevelika strast, ali pa nima pravega slovanskega čustva. Ravno taki sestanki, kakor je bil omenjeni v Piznu, nam najbolje oživljajo nade na slovansko boljšo bodočnost. Tam, kjer sta se složila Hrvat in Srb, bi morali tudi Malorusi pozabiti svoje sovraštvo do Rusov iz višjih slovanskih ozirov. Politične vesti. — Parlamentarne vesti. Državni zbor se prekine, ako bodo Čehi obstruirali proračun, že 26 t. m. in se ne skhče pred mesecem septembrom. Kakor se poroča se skli-čejo meseca julija deželni zbori. Jutri ali v sredo bodo volitve v delegacije. — Rektorjem na vseučilišču v Lvovu je bil izroljen za prhodnje šolsko leto enoglasno profesor bogoslovja dr. Fvarek. — Cesar je s a n k c i j o n i r a 1 sklep štajerskega deželaega zbora od 10. dee. 1901, s katerim se je določiia naprava lokalne železnice od Gro-belnega čez Rogatec Slatino do de želne meje v smeri proti Krapini. — Četrto zborovanje avstrijskih mest se vrši dne 22. in 23. junija, katerega zborovanja se udeleži 29 mest, med njimi tudi Ljubljana. Mod mnogimi referati so tudi obdačenja obrtnih podjetij ob čin, poštnine prosta korespondenca občin v prenesenem delokrogu, zavžitni davek v zaprtih mestih, domovinska pravica, preosnova davka na poslopjih in prisilno zavarovanje proti ognju. — Vsled ministrske krize na Ogrskem je že gotovo, d* se 1 oktobra še ne pokličejo vojaški novinci k armadi, temveč pozneje v dozdaj še nedoločenem času. — Ministrska kriza na Ogrskem. Skoraj gotovo je, da prevzame sestavo kabineta ban Hedervarv, seveda pod pogojem da se dovole Ogrom velike ugodnosti v vojni. Koncesije v vojaškem vprašanju, ki jih ban zahteva, da pre vzame sestavo kabineta, niso v zvezi z enotnostjo in točnostjo v armadi. Najprej zahteva, da se zmanjša število novincev, ne pozabi pa seveda tudi na velike protekcije .madjarakim častnikom. — Atentat na carja. Listi poročajo, da je pri odpotovanju carske dvojice v Petrovem dvoru skušal priti do carja neki človek, ki je bil oblečen v ž*ndarmerijsko častniško uniformo ter izvršiti atentat, kar pa se je pravočasno preprečilo. — Dogodki na Balkanu. Kakor poročajo listi, so pred kratkim izpodili iz sultanove palače v Jildiz Kiosk 40 težko ranjenih mladeničev. Nastal je upor v šoli, kjer se izgo jajo sinovi takozvanih višjih pogla varjev, kateri upor pa je imel grozne nasledke. Prihajajo pa tudi druge vesti o tej aferi, tako da se ne ve nič zanesljivega. — Novi hrvatski ban- Kakor se vidi, bo ban Hedervarv v kratkem zapustil hrvatska tla. Naslednikom se Imenujeta grof Štefan Erdtfdv in grof Teodor Pejacsevics. — črnogorski prestolonaslednik princ Danilo se je odpovedal prestolonasledstvu, ker je njegov zakon brez otrok. Prestolo naslednik postane prino Mirko. — Italijanska ministrska kriza. Ministrski predsednik Zanar* delli se bo zadetkom tega tedna predstavil s sedanjim kabinetom kamori. —• Španski državni proračun. Finančni minister je pred ložil kamori proračun za leto 1904. Proračun je izkazal 31,556.729 pezet preostanka. Stroški znašajo 968,377 110, dohodki pa 1.000,033 839 pezet. Katoliški uzori. (Dalje.) Ocrtali smo na kratko razvoj Kristusovih in Marijinih podob, ker je glede značaja vsa krščanska umetnost temu razvoju kar najbolj podobna, namreč specijalno do časa gotike. Za-nikovauje sveta — to je bila vodilna ideja umetnosti, kakor je bila vodilna ideja vere in znanosti. Estetični ideal srednjega veka vsled tega ni bil viden, ni bil zunanji, nego notranji. „Kristus, nevidni ženinu — je učil Bernard de Clairvaux — ne vpraša po zunanji, nego po notranji lepoti; Kristus ni gledal na to, da dopadc z lepoto telesa, nego samo z lepoto srca." — Obra-zilue umetnosti so se tega držale in se niso trudile, da stvarjajo lepa telesa, nego le da izražajo verska čutila. Tudi kadar je umetnost stvarjala lepe forme, niso te bile same sebi namen, nego samo sredstva, da se ž njimi izrazijo verske misli. Razume se samo po sebi, da se je taka umetnost kar bala stvarjati gola človeška telesa. V tistih časih je veljalo golo telo za velik greh. Mnogi kristijanski anahoretje se niso nikdar kopali, da še nog si niso oprali, samo da bi ne razkrili nekoliko svojega telesa. Pobožne nune so se prekriževale, če so slišale samo besedo „ kopel.u O vidov Narcissus je bil oduševljen, ko je svoje lepo telo videl v vodi, kristijanski ana-horet Ammon pa je poklical angelja, ki ga je nesel čez vodo, da se pobožnemu možu ni bilo treba sleči. Studiranje golih človeških teles, ta življenski pogoj vsake umetnosti, ki hoče pogoditi naturno resničnost, je veljalo v srednjem veku ravno tako za greh, kakor anatoraično studiranje teles v medicinske svrhe. Zunanji, vidni pojavi nature torej niso bili predmet kristijauske umetnosti ; predmet so bile kristijauske čednosti, ki so več ali manj protinaravne. Ideal kristijauske deviške lepote je popisal Bernard de Clairvaux z besedami: „Ljubljena sestra — trpinči svoje telo, posti se, da bodo postale lica bleda ne rudeča, tvoje telo suho, ne bujno; jej tako, da boš vedno lačna." V očigled temu je umljivo, zakaj so vsi ljudje srednjeveške umetnosti take karikature na resničnost nature. Figure izza časa Karolingov imajo silno tanke noge, a velikanska stopala, roke, glave, telesa pa tudi niso nikdar naravna. Tega pa ni pripisovati tehniški nerodnosti, nego cerkveni estetiki ; s to nerodno tehniko se je dosegel nežen, zamaknjeno mil izraz — torej tisto, kar je bil namen cerkvene umetnosti. Posebno pregnantno je to izraženo v gotički umetnosti. Transcendentalno načelo vsega srednjeveškega naziranja je prouzročilo, kakor smo že vprejšnjih člankih povedali, da se umetnost ni bavila s posvetnimi nego izključno samo s cerkvenimi oziroma verskimi predmeti. Vsled tega je bila obrazilna umetnost ravno tako kakor pesništvo, od 9. do 13. stoletja izključno v duhovniških rokah. Kakor v tisti dobi ni bilo nobenega pesnika posvetnega stanu, tako tudi ni bilo nobenega slikarja ali kiparja, ki bi ne bil duhovnik. To je seveda znatno pomagalo, da so cerkvena načela dominirala o umetnosti. Klasični izraz verske ideje v umetnosti je posebno arhitektura, in v prvi vrsti gotiška. In vendar se je že v srednjem veku začelo gibanje, da se umetnost osvobodi cerkvenih okov. Že srednjeveška umetnost se je začela baviti tudi z neverskimi predmeti, zlasti pa se je bavila s portretiranjem, povrh po zanašala posvetne motive v cerkveno umetnost. Tudi na polju umetnosti, ni mogla cerkev ohraniti človeškega duha pod svojim varilstvom, tudi na tem polju se je Človeški duh osvobodil cerkve, kakor na vseh drugih poljih, podrl cerkvene principe in se od njih emaucipiral. (Da';e prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 20 junija — Osebne vesti. Abaolvirani tehnik g. Josip Kerner je imenovan elevom pri zemljiščnem davčnem katastru za Kranjsko ter je prideljen davčnemu uradu v Vipavi. Bvid. eleve g. Josip H r s t k a je premeščen v Ljubljano. — Nadvojvoda Jožef Ferdinand se je danes zjutraj z brzo-vlakom vrnil v Ljubljano. — Zaplemba. Tudi zadnjo soboto počastil nas je gosp. državni pravdnik s svojim obiskom. Zasegel nam je uvodni članek »Adjunkt Polenšek«, ki je prav primerno razpravljal o znanih kozolcih, katere preobrača Polenšek po vipavski dolini. Videti je, da se pri nas kmalu ne bodemo smeli dotakniti niti duhovnika, niti sodnika! Dva stanova, ki sta, ako zlorabljata svoje mesto, lahko prava nesreča za narod, se v bodoče ne bodeta smela več kontrolirati! Mi bodemo vložili ugovor, ki ostane brez vspeha, a vzlic temu hočemo preskrbeti, da postane Polenšek znan vsem našim naročnikom. — Dragotin Hribarjeva do-vtipnost. Zadnji »Jež« zaletava se v dr. Ivana Tavčarja na jako dovti-pen način. Isto dovtipnost obrača pa tudi proti dr. Šusteršiču ter meni, če bije s svojimi kopiti na obe strani, da ga potem občudujeta obe strani. Pa ta dovtipnost je podobna tistim Magoličevim podobam, s katerimi je nekdaj beračil po Ljubljani, ali pa tistemu raztrganemu kreditu, za ka telim Dragotin Hribar še sedaj be raci po Ljubijani. Nam ne imponuje! »Ježa« pa priporočamo svojim somišljenikom, da ga naroČe, ker časih se tudi taka cunja pri hiši potrebuje! — Velika izguba je zadela naš list. Najboljši razširjevalec * Slovenskega Naroda" v šentjakobskem okraju, kaplan Nace Nadrah je premeščen za duševno trobilo (spiritual) k škofjeloškim Uršulinkam. Mi ga bomo vsekakor zelo pogrešali a tudi škofjeloške nune so potrebne tako rlahterne", zato ne smemo biti zavidni. Ako pa je imel škof z Načetom druge namene, ako ga hoče pridjati Šinkovcu za adju-tanta, pa se bo glede uspehov hudo motil. Škofjeloški meščani niso tabaene ter cij alke. — Najvišje priznanje. Nj. Veličanstvo je s sklepom z dne 3. junija t. 1. dovolilo, da se povodom razpusta penzijskega društva deželnih poštnih uslužbencev v drž. zboru zastopanih dežel izreče članu osrednjega odbora in prvemu podpredseduiku tega društva, c. kr. poštarju g. Alojziju Schrevu na Jesenicah najvišje priznanje za njegovo zaslužno delovanje. Iz istega povoda je g. Schrevu tudi c. kr. trgovinsko ministrstvo izreklo zahvalo za nesebično delovanje v imenu njegovih stanovskih tovarišev. — Na adreso deželnega šolskega sveta! Učiteljstvo idrijske rudniške šole je sklenilo pri svoji lokalni konferenciji, staviti pri prihodnji okrajni konferenciji naslednji samostalni predlog: »Visoki deželni šolski svet se prosi, da odlok z dne 30 marca 1903. št. 1213 takoj prekliče, ker ni napredku šoie v korist, temveč v škodo. Ta odlok prepoveduje namreč šolska naznanita najboljših učencev zazna mov&ti »z odliko«, kakor tudi de belo tiskana imena teh učencev v letnih šolskih poročilih. Isto učitelj-stvo je radi tega tudi opustilo izdajanje letnega šolskega poročila. Umestno bi bilo, da bi se tudi pri drugih okrajnih učiteljskih konferen-cijah stavili jednaki predlogi, saj je bila to zadnja vzpodbuja pridnim učencem, katero je deželni šolski svet s tem odlokom odvzel. — „Pravnikov" izlet v Devin« V nedeljo 28. junija priredi društvo „Pravnik" iz Ljubljane izlet v Devin in se sestane tu s slovenskimi in hrvatskimi pravniki iz Tržaškega in Goriškega okraja ter iz Istre k prijateljskemu shodu. Odbor vabi s tem vse pravniške kroge tako člane kakor nečlane k mnogoštevilni udeležbi. Izleta se udeleže tudi gospe izletnikov in njih družine. Cgled, ki ga uživajo po znani svoji prisrčnosti „Pravnikovi" izleti in pa krasen ob Adriji ležeči kraj Devin s slikovitim svojim, na visoki skali v morje pomaknjenim gradom so porok, da uspe tudi ta izlet, kakor vsi prejšnji društveni izleti. Ker je naslednji dan praznik, nudi se izletnikom prilika, združiti z izletnikom še obisk drugih obmorskih krajev. Na dan izleta obiščejo izletniki zanimivi Devinski grad, last kneza Hohenlohe in pa bližnje morsko kopališče v Sesljanu (Sistiana). V Devinu samem je sestanek izletnikov na senčnatem vrtu restavra- cije gospoda Miroslava Plesa, ki pripravi skupni obed. Izletniki iz Ljubljane oddidejo z jutranjim br-zovlakom ob 5h 59 in dojdejo v Na-brežino ob 9h 03, kjer bo zajutrek. S poštnim vlakom se odpeljejo ob lOh 02 v četrt ure oddaljeno postajo Deviu. Priporočljiv je pešizlet iz Nabrežine v Devin, oddaljen le 7 km. Proti Ljubljani se izletniki vrnejo lahko isti dau iz Devina ob Gh 28 zvečer, tako da pridejo v Ljubljano s prvim večernim brzovlakom ob 9h 45. Radi preskrbiU obeda se je priglasiti do četrtka 25. junija zvečer. Priglase sprejemajo pisarne gg. odvetnikov dr. Danilo M a-j aro na v Ljubljani, dr. Edvarda Sla-vika v Trstu in dr. Dragotina Tre o v Gorici. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Na veselo svidenje ! — Nedostatki pri takaji-njem južnem Kolodvoru. V sredo 17. t. m. od 7. do pol 8 ure nabralo se je na Martinovi cesti in onikraj južne železnice, ko je bila ograja železnične proge zaprta, 25 različnih vozov, ki so čakali na do!gi prevažujoči tovorni vlak. Ko se odpre, treba je od obeh strani hitro pasirati progo, drugače se zopet zapre in treba je Čakati nadalje. Pri tej priliki je bila v nmrtni nevarnosti Maroltova žena iz Šmartnega, ki je stala na Martinovi cesti blizu ograje in je bila prvrnena z vozom vrt d od dvovpreženega voza, ki se mu ni mogla ogniti, ker tam cesta zelo visi. K sreči ni prišla pod voz, kjer bi gotovo nasla smrt. Navzoči so skoraj nezavestno ženo pobrali, lastnik dvoupreženega voza ji je škodo povrnil. Skrajni čas je tedaj, da se tukajšnji južni kolodvor vsaj toliko prenaredi, do boio ljudje, ki pasiraj » progo, varni živlienja — Dolenjske železnice so imele v preteč^nem letu 1 350 766 K" dohodkov in 694 357 K stroškov, tako «a znaša čisti dobiček 662 409 K. Potrebščine za prioritetne obligacije znašajo 508.222 K, preostanka je tedaj 154 186 K. Upravni svet je sklenil porabiti 13.484 K za povrnitev 4yo garancijskega dolga deželi Kranj ski in 140 702 K za nadaljno povrnitev tesra dolga. — Iz fit. Ruperta na Dolenjskem nam pišejo: »Lažiljub« piše v svoji zadnji številki, da tukaj vrlo napredujemo. Res! Posojilnic,, kojo so ustanovili tukajšnji klerikalci s svojimi črnuhi, je že marsikaterem* spravila v zadrego —, ne pa ga resila iz nje, kakor laž? »Lažiljub«. Pred ustanovitvijo posojilnice je bih naša fara veliko več vredna. Ta posojilnica pa je spravila naše ljudstvo v dolg in skrb ter jo mora marsikateri popihati v Ameriko, da si prisluži nekaj novcev, s katerimi plačuje obresti ter polni nenasitno far sko bisago. Ta torej ni v korist, am-pok v — pogubo. Tudi napada »Lažiljub« tukajšnje liberalce. Dopisniku povemo v obraz, da so liberalci mnogo boljši ljudje nego kleriaaici. — Exemp)a dicunt — habemus multa. »Občinski tajnik« »Zajcu po nosu«, »Oče Sork« itd. Se eam ve gostilni na Dolenjski cesti št. 5 * čas nadlegoval goste in iskal prepira. Ko je končno nameril, da ode udaril ključ^rskega pomočnika <-.vla Božiča, stanujocega v Sv. Fior ina ulicah štev. 35 vzdignili so se ostje, ga prijeli in postavili na cesto, ri tem pa ga je neki topničar tudi arkrat 8 svojim širokim vojaškem ožem udaril po glavi in po desni Ogi in g* nekoliko posscdoval. Kar e iskal, je našel. — Nepoštena najditeSjica. Delavčev* žena M Z. je našla pred 4 dnevi n* južnem kolodvoru zlat prstan z brilantom in ga pridržala. Danes zjutraj je hotel njen mol prstan prodati pri zlatarju in ur&rju I. Šomnicu na Sv. Petra cesti štev. 16. Le temu pa se je mož sumljiv zdel je poklical policijskega stražnika, je prodajalca odvedel seboj na magistrat — Na koso padel. Včeraj koli pol 7. ure zvečer sta se na Ce-irja Jožefa trgu dva pijana kosca poskušala, kateri je močneji in kateri )ode katerega vrgel na tla. Pri tem e kosec Franc Sodnik iz Bukoce t. 44 padel na koso, ki je ležala na leh in se na glavi hudo obrezal. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v ieželno bolnico. — Z nožem. Delavca Jakob lohorič iz Repne in Franc Gosar iz iTodic sta se danes ponoči v Latter-noanovem drevoredu v pijanosti sprla stepla in sta drug druzega napadla i nczi. Prerezala sta drug drugemu Nadaljni pretep je preprečil 'Olicjski stražnik, ki je oba aretoval. — S cizo SO se vozili včeraj »koli pol 4. ure zjutraj po Trnovem rije ponočnjaki. Cizo so vzeli mizar iemu mojstru Josipu Androviču v cerkvenih ulicah štev. 20. Eden je lekel cizo, dva pa sta sedela na cizi & ira poganjala po Trnovem, dokler i prišel redar in jih ustavil. Morali a v redarjevem spremstvu peljati cizo azaj k Andloviču. — Konja splavila. V soboto opoludne sta se v Spitalskih ulicah strašila električnega voza konja po-estnika Ivana Bizjana iz Studenca & sta zdirjala. Naenkrat je levi konj aael na hodnik in desni ga je vle ei nekaj korakov naprej, dokler ni Umik desnega konja ustavil. Konj 3 zadobil pri padcu več poškodeb. — Streli v Prulah. V soboto *ečer, pa tudi že prejšnje večere so Prulah streljali fantalini z nekimi upravami, ki počijo kakor puške, ^febivalci tega okraja se s takim reljanjem po nepotrebnem plašijo. — Konjsko opravo zrezala t& iz nagajivosti dva Toeniesova apca Svetlinovemu hlapcu Francetu »logovšeku v Linhartovih ulicah št 28. ^en hlapec mu je tudi odnesel bič & suknjič. — Roko zlomilo. Dne 20 t t je v mlinu prijel stroj 10 let staro "klico Marijo Kemperle, kajžarjevo čer iz Podloga št. 36, občina Selce ji zlomil desno nogo. — Prst odtrgalo. Francetu aterju, 21 let staremu tovarniškemu klavca je 19. t. m. v tovarni na Je- senicah stroj odtrgal kazalec na desni roki. — Kokosi in jajca ukradel je neki 14—16 let slari fant pekovki Mariji Krašovki na Dunajski cesti štev. 32. Jajca je tat prodal Tereziji Medičevi v Linhartovih ulicah št. 4 za 70 vin. — V Ameriko ae je odpeljali v soboto ponoči z južnega kolodvora 130 izseljencev, včeraj ponoči pa se jih je odpeljalo 70 — Izgubljene peči. V Latter manovem drevoredu je izgubila tr govčeva hči R. L. v papirju zavito črno škatljico s žensko zlato uro. — Na južnem kolodvoru so bile v času od 13 do 19. t. m, najdene, oziroma oddane sledeče reči: dežnik in palica. — Gotovo še ni! Gosp. Dragotin Hribar, lastnik Jezov, privolil ie baje. da se Gradišče prekrsti v Dragutina Hribarja ulico. Ali le pod pogojem, da se mu mestna tiskarska dela za 30*/« dražji oddajo, kakor bi jih prevzela vsaka druga tiskarna Čuje se, da bode mestni svet ljub Ijanski pogoj sprejel, a gotovo še ni. * Najnovejše novice. N a smrt je bila obsojena v Gradcu Albina Novak, ker je pred dvema letoma vrgla v Muro svojega spečega 20 mesecev starega otroka. — Zgorela je v Mariboru Kantnerjeva hiša v graškem predmestju. — Umrl je v Ino mostu profesor in veliki zgodovinar dr. Egger. — Zaprli so diur-nista Josipa Narowskiga v Krakovu, ker je osleparil mnogo ljudi. — Lj u-bezenska drama. V Berolinu je streljal matroz Glaubitz Ha svojo nezvesto ljubimko in jo težko ranil, potem pa je skušal še ustreliti njenega novega častilca, slednjič se je ustrelil sam v glavo in prsi in se nevaruo ranil. — Ustrelil se je v P o s t d a m u dež. sodni svetnik Jsikse. — Zaprli so v Floreuci inštitut za lepo umetnost, ker se hoče poslopje podreti. V poslopju je mnogo dragocenih reči. — Nagla smrt. V Trstu se je zgrudil na ulici Kari Degasperi in takoj umrl. — Zaradi sleparstva je Ibil obsojen železniški kontrolor Livadic v Bozenu na 6 let težke ječe.— Afera Rosenberg. Namesto kanonika Ko-senberg v Bcirutu aretiran Abbe Dor-val je zopet izpuščen. — častnim kanonikom v lavatinski škofiji je imenoval cesar dr. Ivana Žuža, dekana v Laškem trgu. — Francoske kongregacije so kupile v Barcoli pri Trstu neko vilo. — Požar je uničil mnogo hiš v Št. Oswaldu pri Judenburgu. Zgorela je tudi ena ženska. — Umrl je v Londonu kardinal Baughan. Nemiri na Hrvatskem. Iz Zagorja poročajo: Vče raj eo podložili v poslopju zagrebškega obratnega vodstva dvoje dinamitov. Ena patrona, ki je bila polo žena na okno, seje krog 4. ure zjutraj sprožila in razrušila zid. Tudi na obmejno Štajersko se je čulo včeraj močno pokanje. Domneva se, da je bil grad grofa Draškovića napaden. Revolucija v Zagorju. Radi napada na Vinico in druga mesta v okolici varaždinski so oblastvene odredbe zopet poostrene. V okrožju bode prevzelo glavne pošte vojaštvo v svoje roke. Pri navalih seljakov na madjarske hiše uporablja vojaštvo najhujšo silo, a vendar ne more razgnati razjarjenega ljudstva. Tako so seljaki napadli 10. t. m. grad madjaronskega divjaka barona Raucha. Podrli so železna vrata, ter skozi neki skriven hodnik udrli v stanovanje in vse demolirali. V gradu niso nikogar našli. Proti vojaštvu in orožništvu so se seljaki zavarovali s tem, da so okoli gradu postavili patrulje po 20 mož v od daljenosti po 500 korakov. Pri gradu pa jih je stalo nad sto vsi oboroženi s puškami in samokresi. Na enega seliaka je streljal neki baronov sluga, na kar so ga tirali seljaki na dvorišče in ga tam hudo pretepli. To je trajalo kake dve uri. Krog 8. ure zvečer začuli so seljaki v daljavi streljanje, na kar so se umaknili v baronove gozdove. Streljale so pa trulje, ki so jih postavili kmetje okoli gradu, naznanjajoč s tem prihod vojaštva Najprej so prišli vojaki, a niso nič opravili, ker so došli prepozno. Za temi je prišlo madja rsko orožništvo. aeljaki pa so se poskrili po jamah ob potu tako, da so šli orožniki mimo, ne da bi koga opazili. Ko so orožniki odšli, odku-rili so jo kmetje v gozdove, a mala četa 20 mož zajahala je konje in odšla proti Varaždinu. Ulanci in dragonoi zasledujejo največ kmete na konjih, ki bo pa vsi dobro oboroženi. Tudi so od mladih nog vajeni jahanju kakor graničarji in se ne boje tudi po dnevu na konjih napadati madjaronska posestva. — V okrožju zlatarskem so začuli kmetje, da pridejo s prihodnjim vlakom opozicionalci. Zbrali so se in z zastavo odkorakali na kelodvor, da pričakajo tam opozicionalce. Vlak je pndrdral, a opozicionalcev ni bilo. Nato so začeli iipraševati glavarja kje da so poslanci. Ta je odgovoril, da ne ve, kje so in kaj delajo. Kmetje so začeli vpiti: »To so naši ljudje in bi morali biti tu« in so udarili, misleč, da so opozicionalce med potjo aretirali, na kolodvor ter vse demolirali. Na to so udarili na madjarsko uradniško poslopje in ga opustošili. V tem je došlo vojaštvo in orožništvo ter se spoprijelo s kmeti pri železniškem mostiču. V tem trenutku pa se je sprožila po dložena dinamitna patrona, ki je enega orožnika težko, dva kmeta pa lahko ranila in sprednjo stran mo stiča razrušila. — Isti čas v noči od 19. do 20 t. m. udarili so kmetje na madjaronski grad Leskovo blizu Budinščine m s pomočjo dinamitnih patron vse razbili Pri zažiganju di nam itnih patron so bili 3 težko ranjeni, a pri spopadu z vojaštvom sta bila dva težko in 20 lahko ranjenih. V okraju viniskem Dlizu Varaždina spopadli so se od maše došli kmetje z vojaško patrulo, katero je vodil en poročnik; pri spopadu je bilo šest težko ranjenih. Ranjenci so ostali od 8 ure zjutraj do 6 ure zvečer brez zdravniške pomoči, vkljub temu, da je Varaždin le eno uro oddaljen Ce kak madjaron umira, je ves madjaronski aparat na nogah, če pa umira ubogi seljak, tedaj bi mu dali naj raje strupa, mesto da bi mu pomagali. Take so razmere od breobzir-nim madjaronskem policijskim si stemom na Hrvatskem. Nekaterim nemškim časopisom poroča veliki župan Rubido, da ni bil napaden, a mi smo od zanesljive strani zvedeli, da je bil napaden Zakaj ga pa spremlja vedno Četa ob oroženih ulancev, če napravi le korak iz hiše? Zakaj ima vedno s.trnokree pri sebi? Z^kaj nosi policijski šef Gasparić vedno samokres, kadar gre z Rubidom? Mislimo, da oni, ki se ne boje napada, ne nosijo seboj crožja. Ustanek v Primorju. — V Senju se demonstracije ponavljajo. Vsi parniki, ki dohajajo v luko, se strogo preiskujejo, ker se oblasti boje, da ne bi došli kaki agitatorji v Senj. Kavno tako so vsi poti, ki vodijo v Liko, zasedeni od orožnikov, ki ne puste brez legitimacije nikogar notri. Zato pa tudi nikake vesti ne dohajajo, vendar to se ve, da vlada tudi tam veliko razburjenje. V Senju so znova razbili vse deske z madjarskimi napisi in jih pometali v morje. Vsako desko čuvajo po trije orožniki. — V Delnicah so nastali taki nemiri, da bodo oblasti prisiljene v drugič preki sod proglasiti. — V Sušaku je prišlo tudi do velikih nemirov. Stotnija vojakov, ki je nastanjena v dvorišču „Hotela Sušak" ima nalogo še štirnajst dni stra-žiti železniško progo med Reko in Bakrom. Vkljub prekemu sodu na Sušaku hodijo hrvatski dijaki s trobojnicami na prsih pevajoč narodne pesmi po ulicah. Ko so se delavci vračali opoludne domov, razbili so okna na občinski hiši. Policija in orožništvo je došlo prepozno. — čuje se, da je sušaški predstojnik madjaronski baron Zmaić pozval na pomoč reške vojake Jelačićeveira peš-polka, a da se mu je odgovorilo, naj ae raje sam pomiri in naj ne zove radi takih malenkosti vojakov na Ipomoč. Oujemo tudi, da se vrši proti uredniku reškega „Novega lista" g. Supilu preiskava pri madjarskem sodišču v Budimpešti. Madjaroni ga imajo pa tako radi, da bi ga takoj zgrabili, če bi le korak napravil na sušaško stran. Tožijo ga zato, ker v svojem listu odločno in pošteno brani pravice hrvatskega naroda. Došla nam je tudi statistika o napadih v Zagorju v teku 10 dni. Hudih nap adov na madjaronske gradove je bilo 26, malih na prostem polju 34, torej skupaj GO. Napadenih je bilo 173 madjaronov, med temi tudi Rubido, razni okrožni predstojniki, obč. pisarji itd. Ustreljenih je bilo 12, težko ranjenih s puškami in bajoneti 37 (kmetov), labko ranjenih nad 300, zaprtih pa je nad 200. Hišnih preiskav, izvršenih po orožnikih in okrožnih pandurih v Zagorju pri kmetih in opozicijonalnih posestnikih, je bilo okoli 15.000! Madjaroni se bodo jezili in čudili, kako so to opozijonalci zvedeli iz madjarskega arhiva. Da so pa vse te številke resnične, dokazuje nam tudi oglas varaždinskih oblastev, v katerem se ljudstvo svari pred razširjanjem „lažnjivih" vesti, in sicer samo zato, ker se madjaroni boje, da bi narod tega ne zvedel in se še huje ne razburil. Če je samo v tem okraju tako, kako mora biti šele v celi kraljevini! V Varaždinu so potom proglasa madjaroni ponudili 100 kron onemu, ki jim naznani, kdo je podtaknil ogenj. Žalostna majka madjarouom, ki so začeli takih sredstev se posluževati. — V Zagorje sta došla na novo dva bataljona vojakov. Ravno tako ste poslani v Jasko dve stotniji vojakov, da čuvate najintimnej- šega banovega prijatelja, breznosega grofa Erdbdvja. Ustanek v Slavoniji. V okrožju virovitiškem se nemiri nadaljujejo. Razbijanje desk z madjarskimi napisi, trganje brzojavnih in telefonskih žic in razdiranje železniške proge je na dnevnem redu. Srbi in Hrvati postopajo složno in to najbolj jezi Madjarone. Sedaj so se slednji dogovorili, da bodo razglasili, da se razširja v okraju nalezljiva bolezen, da bodo potem lahko okraj zaprli in ločili na ta način Srbe in Hrvate. Slednji so pa o tem naklepu madjaronov zvedeli in so jim to v obraz povedali. — Posebno složno postopajo Srbi in Hrvati v Sremu, kjer v mestih Zemunu in Indjiji pošteno tepejo madjarone. Ma-djaronom je te sloge že preveč, zato so pozvali iz Zagreba en bataljon v pomoč. Nervozni grof Khuen. Poroča se nam, da ^rof Khuen zadnji čas jako rad čita slovenske časnike. Pred štirimi dnevi se je razgo-varjal pri črni kavi s svojim tajnikom in drugimi madjaronskimi mameluki in dejal, da se Čudi, da so Slovenci priskočili na pomoč Hrvatom v tej borbi. Se isti večer je dobil brzojavko iz Budimpešte, naj se takoj napoti na Dunaj. Tedaj je vzkliknil: „Teremtetc, ti Slovenci pa so mi zopet skuhali kašo. — Ti njihovi shodi mi pulijo zdrave zobe." Ko je bil pri zadnjih demonstracijah neki Slovenec zaprt, vprašal je policijskega šefa po zdravju omenjenega Slovenca. Naročil je šefu, naj ga le dobro pripre, da bo vedel povedati svojim bratom o banovi energični roki in jim poročati, kako .,simpatizira" s Slovenci. — Izrazil se je tudi: „0e se že drugače nisem maščeval nad Slovenci, dal sem vendar zapleniti „Bratski pozdrav" v „Obzoru", ki ga je prijavil ljubljanski župan, največji prijatelj Hrvatov. Poroča se, da je ban sploh zadnje dni zelo bolehen, včasih tako razburjen, da bi že radi prevelike nervoznosti moral odstopiti. V madjaronskih krogih zagrebških se trdi, da bo razgovor bana Khuena na Dunaju izpal v prilog Hrvatom. Kakor čujemo, je že danes v Budimpešti, za to mu ne bo treba niti poslednjega obiska Hrvatom napraviti To je Hrvatom zelo po volji, kajti kakor sedaj že tretji mesec pišejo o krvavih borbah na Hrvatskem, tako bodo potem še tri mesece pisali o iluminacijah, da so se. rešili madjarskeg-a pandurja, bana He-der varvja. Dogodki v Srbiji. Potovanje kralja Petra. Sedaj je končno dognano, da od-potuie kralj Peter iz Ženeve nocoj ob 8 uri s posebnim dvornim vlakom. Na vlaku je prostora le za 50 oseb. Vlak bo vozil preko Berna, Cu riha, Buchsa, Inomosta, Bischofsho-fena, Solnograda, Dunaja, Budimpešte v Belgrad. Na Dunaj dospe jutri zvečer ob 9 uri 55 minut ter bo obstal 23 minut Kralj bo na zapadnem ko lodvoru sprejel poklonttev srbske kolonije in srbskih dijakov. V Budimpešti se vlak ne ustavi ter pride v Belgrad v sredo ob 10. uri. Sprejem v Belgradu. V Belgradu se delajo velike pri prave za sprejem kralja. Na kolo-dvoru ga bode sprejela vlada in oblasti. Potem bo šel sprevod v Vas-nozejevo cerkev, kjer bo zahvalna maša. Iz cerkve se poda kralj v palačo, kjer bo sprejel člane skupščine. Kralja bo nagovoril senatni podpredsednik Geršić Zvečer bo bakijada, drugi dan svečana gledališčna predstava, v petek pa ljudska veselica v Topšideru Do Dunaja se pelje kralju naproti peterburški poslanik Novakov i ć. Nove občinske volitve. V soboto se je vršila v Belgradu konferenca skupščine, ki je sklenila v najkrajšem č*su izvršiti občinske voiitve po celi deželi. Stališče Angleške in Nizozemske. Angleška hoče res igrati napram Srbiji vlogo krepostne deve ter je pretrgala diplomatične vezi s Srbijo. Angleški poslanik je odpoklican ter z*»pusti danes Belgrad. Nizozemska vlada je naročila svojemu poslaniku v Belgradu, naj se v vsem pridruži postopanju Angleške. Obtožba finančnega ministra. Bivšega finančnega ministra M a rin kovica hoče srbski senat tožiti, ker je kralju Aleksandru za tri leta naprej izplačal civilno listo. Žalovanje na tujih dvorih. Razun Rusije sta tudi španska in rumunska dvora uvedla žalovanje za kraljem Aleksandrom in kraljico Drago, in sicer bodo v Madridu žalovali tri tedne, v BukareŠtu pa štirinajst dni. Polkovnik Maiin o kraljici Nekemu ruskemu dopisniku je pripovedoval svak pokojne kraljice Drage, polkovnik Mašin, da je bila Draga ravno 40 let stara, da pa se je znala tako dobro ohraniti, da gj jo cenili na 32 do 34 let. Ko se je poročila z njegovim bratom, je bila stara 19 let. Razun obleke ni imela nikakega premoženja ter je tudi už -vala le navadno vzgojo deklic srednjih stanov na deželi. Bila pa je zelo premetena ter se je sama priučila nekaterim tujim jezikom. Hrvatska čestitka Srbom. V sobotni seji hrvatskega sabora je vložil posl. Barčić sledeči nujni predlog: »Srbskemu narodu se čestita v imenu hrvatskega naroda, da se je rešil iz neznosnega položaja, ki ga ie tlačil do znane ponočne tragedije. Predsednik naj se pooblasti, da naznani to takoj brzojavno srbskemu ministrskemu predsedniku A v a k u m o v i ć u.« Turska sodba o belgrajskih umorih. Neki odlični turški diplomat je rekel o položaju na Srbskem: »Resnica je, da je kr-.ii g svojim postopanjem, posebno še s svojo poroko izzval razburjenj** ter privedel deželo do propada. Odstranitev kralja je bila potrebna in patrijotično delo. Umor pa ni bil potreben. Kralja bi se temveč moralo prisiliti, da bi se bil odpovedal kroni ter bi ga bili morali iztirati preko meje. Ako pa se je že morilo, bi bili morali morilci takoj odložiti svoje šarže, kajti armada mora ostati čista«. Glede kraljevega postopanja napram morilcem je menil ta diplomat, da bi storil kralj najbolje, ako bi pri umoru udeležene častnike obsodil, nato pa jih pomi-lostil ter jim dal denarja, da bi v tujini študirali za drug poklic. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. junija. Gospodska zbornica je sklicana v sredo k redni seji. Na dnevnem reda je zakon o odpravi uradniških službenih kavcij in volitve v delegacije. Dunaj 22. junija. Ministrski predsednik dr Korber je bil včeraj dopoldne v posebni avdtjenci pri cesarju. Potem je konferiral z banom Hedervarvjera. Ob 11. uri se je vršil kronski svet, kateremu so prisostvovali dr. Korber, Golu-chovvski, Kallay, Nyitrai in Fejer-vary. Posvetovanje je trajalo dva uri ter se bavilo zgolj z vojaškimi zadevami. Minister Fejervary se je s popoldanskim vlakom odpeljal v Budimpešto. Budimpešta 22 junija Ban Khuen-Hedervary je prišel sem ter imel posvetovanje v klubu liberalne stranke Pozneje je konferiral s Szellom, posl. Kassuthom in Ju-sthom. Listi ogrske neodvisne stranke bana strastno napadajo ter groze s skrajnimi sredstvi, ako bi postal ministrski predsednik proti volji večine naroda. Zemun 22. junija. Bivša srbska kraljica Natalija je dobila mnogo brzojavnih sožalnic, med drugimi so ji kondolirali: italijanski kralj, kraljica — mati Mar-gerita, španski kralj Alfonz in njegova mati Kristina, mati ruskega carja Fedorovna, švedski kralj Oskar itd. Ženeve 22. junija. Kralj Peter je sprejel včeraj dopoludne srbsko parlamentarno deputacijo. Kralja je nagovoril senatni predsednik povdarjajoč, da pričakujejo od kralja, da bo odstranil ne-sporazumljenje med srbskim narodom in krono ter pripeljal Srbijo k boljši bodočnosti. Nato je izročil kralju krasno opremljeni zapisnik o volitveni seji skupščine. Kralj je odgovoril, da je globoko ganjen o dokazih udanosti in zvestobe svojega naroda. Srečen je, da vidi pri sebi otrok otroke onih junakov, ki so z njegovim slovečim dedom in njegovim velikodušnim očetom položili seme neodvisnosti Srbije. Kralj je še pripomnil, da ni govornik, da bi izrazil vsa čutila, toda on ima toplo srbsko srce, ki bo bilo le za blagor ljudstva Ženeva 22 junija. Kralj Peter je izdal na meščanstvo javno pismo, v katerem se toplo zahvaljuje za vse simpatije tekom svojega biva-nja, posebno pa še zadnje dni. Listnica uredništva. Gospodu dopisniku o postojnski slav-nosti: Ker je dopis doiel prepozno ter je tudi preobširen, ne moremo ga priobčiti. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dnnaj. borzo 22. junija 1903. IVfiložttenl papirji. ir2?U majeva renta . . 4-2° o srebrna renta . . 4° o avstr. kronska renta 4<70 „ zlata „ ogrska kronska „ 4°/o .. zlata Denar 10020 100*15 100l45 121 05 99 40 120-5.» 9975 100 — 100—1 101 10| 99-PO1 99 60 101 — Bi*« .i 10040 100 35 100 65 12126 99.60 12075 4% posojilo dežele Kranjske iVaVi posojilo mesta Spljeta 4*/i°/o 7i *« Zadra 4Vi°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 101 H)] 102 4°/0 ČeSka dež. banka k. o. 99*60 99 80 #°/o » v n 2. o. 99 60 99 90 ft1/,0 0 zast. pis.gal. d. hip. b. 101— 10125 ŠV«°/o pest. kom. k. c. z | 10° o pr..... 1C6 70 107 75 41/a0/o zast. pis. Innerst. hr. j 101— 102 — •*/«•/■ „ n ogr. centr. deželne hranilnice . 100 50 101'— «Va°/o za«1- Pis- °gr- hiP- b- ! 100- 100-70 iVi8/o obl. ogr. lokalne že- ; leznice d. dr. . . . 100— 10r— 4t/s°/o »i češke ind. banke 100 — 101 — 4% prior. Trst-Poreč lok. žei. ! 98 50 4°/o u dolenjskih železnic 9°^ 99 75 3% JOŽ. žel. kup. Vi Vi 307 75 309 75 §*/»*/• av. pos. za žel. p. o. 101*— 101 50 Srečk«. Srečke od leta 1864 . . . 170— 176 — ji u 1860V, . - 182- 185-- „ „ 1864 . . . 245 - 250 - tizske..... 165-50 157 50 zemlj.kred.I.emiBije 1 275— 279 — U. „ 269-50: 274- ogrske hip. banke . 267— 261"— srbske a frs. 100'— 85 — 89 — turske..... 12325 12425 Basihka srečke . . 18*70 1970 Kreditne , ... 436— 440 — InomoSke , . . . 8425 88 25 Krakovske ■ • • • 76— 79 — Ljubljanske „ ... 70— 73'— Avstr. rud. križa .... 54 40 66-40 Ogr. „ „ „ . . . 26 50 27-60 Rudolfove «... 68— 71*50 Salcburske „ . . 77- 81 — Dunajske kom. . . . 452— —— Delnice« Južne Zeleznicej . . . 84.50 84 50 Državne železnice .... Avstro-o grške bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske , „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . EUma-MLirur.vi..... Trboveljske prem. družbe . [I 375 — A v sir. orožne tovr. družbe f 354-50 Češke sladkorne družbe . 147-— C. kr. cekin......\ 11*31 90 franki.......| 1907 80 marke....... 23*47 Scvereigns...... 23 94 Marke........ 117 30 Laski bankovci. .... 9515 Robiji........U 253 — Žitne cene v Budimpešti. dne 22. junija 1903. Ttnda. PSocica za oktober . . za 50 kg Rž „ oktober. . „ 50 , Koruza „ julij ... „ 50 „ „ avgust . . „ 50 ,, „ oktober. . *• BO . Efektiv. Nespremenjeno. Umrli so v Ljubljani: Dce 19. junija: Jurij Nežmah, tesar, 70 let. Radeckega cesta St 11, jetika. Dne 20. junija*. Felik« Likar, mizarjev sin, I*/* leta, Streli ske ulice 15, Meningitis. V deželni bolnici: Dne 14, junija: Marija Šifrer, rudarjeva hči, 3 leta, jetika. Dne 16. junija : Ivan Gotz, gostač, 74 let. Pvelonephritis. Dne 18. junija: Marjeta Zidar, dnina-rica, 42 let, Meningitis. — Ivan Knific, gostač, 47 let, jetika. — Peter Loretic, posestnik, 51 let, jetika. T hiralnici: Dne 11. junija: Marija Willwerth, so-darjeva vdova. 73 let, ostarelost. Dne 16. junija: Lovro Oblak, delavec, 76 let, ostarelost. — Valentin Ogrinc, laj-narj 73 let, Marasmas semilis. ffleteorologično poročilo. Viiina nad morjem S06-2. 8rednji zračni tlak 7s60 mm. 1» Oves 1628—i 1637 — 660'—: 661*— 729 50, 730 50 25 V— 252-— 652— 653 50 371-oOj 372-50 1605— 1615 — 464—j 465 — 379 — 358 — 150-50 1136 1909 23 63 24 — 117*50 95 35 253 75 739 6 28 631 535 552 Juni Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 20. 9. zv. 7311 17 0 si. ezahod del. oblač. 21. 7. zj. 2. pop. 730 5 729 2 137 191 si. vzhod si. jjzah. del.oblaC. ično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. ■ *i «-«•*» I i j*- * tt /«-Io ino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K. 1*i<•«•«#HJ#-* i Miru|»I i* malin ali tuiimriiide dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130. Znnanfa nat-oolla p*» P. d. odjemalci si labko ogledajo naš znameniti laboratorij. Mala trgovina katero lahko tudi ženska oskrbuje in ki daje mesečno povprečno 35 čisteera dobička se radi bolehnov takoj proda. Naslov se izve pri upravništvu »aiov. NarorJa*. (1652-i* Krasno letovišče \r IVTostaH (1648^ v bližini Piccolijeve vile, postaja Žerovnica Oddajo se 4 sobe s kuhinjo al; pa tudi posebej razdeljene, v novih prostorih, z vso hišno opravo. Natančn^ii pogoji se izvedo pr Gašperju Rotar v Mostah. Odda 5C ducjc lepit) stanovanj vsako obstoji iz dveh sob, kabineta in priti k li n. Eno stanovanje se oddaj s 1 julijem, drugo pa za avgustofi termin. Več se izve na Dunajski cesti št. 60. (I634—2I Lepo poletno Stanotfemj^ v gradu „Brinje" na Grosupljem! obstoječe iz 2 ali 3 meblovanih sot3 in s porabo lepega senčnatega vrti, se takoj odda. Natančneje pove cr. Ifgtl. Va> leniinčič v Ljubljani, Dunajska] cesta št. 31. (1611-31 jNaznanilo prostovoljne prodaje. Naznanja se, da se bode vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljub« < ljani z dne 22. maja 1903 opr. št. A VIII o*:; 2 2'.» vršila dne 25. in < 26. junija t« I. prosto voljna* dražba v zapuščino Luke Kanca iz Zapuž h. št. 12 spadajočih premičnin in nepremičnin v Zapužah, oziroma . na lici mesta. l Vsak ponudnik mora pred dražitvijo nepremičnin položiti kakor var- j deset odstotkov cenilne vrednosti dotične nepremičnine. Skupilo za premičnine se mora precej vplačati. } Največji ponudek za nepremičnine se pa plača v dveh obrokih in polovico v šestih tednih in ostalo polovico v treh mesecih od dneva izdražitv* 1 računši. Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpiski in posestne pole leže na vpogled rj pisarni podpisanega sodnega komisarja. Dražba se prične 25. junija v Zapužah ob 9. uri dopoldne. Ljubljana, 15. junija 1903. Dr. Fran Vok 11620—3) c. kr. notar kakor sodni komis;i I i] v li n a i J r t I i l a t Št. 7163 (159< Podpisani deželni odbor razpisuje službi okrožnih zdravnikov 1) v Planini, z letno pUčo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K 2.) v Žužemberku, z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K ter s prostim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnem, odborn rar^^= do 8. julija 1903 5^=^ ter V njih dokažejo SVOJO Starost, upravičenje do izvrševanja zdravnišk prakse, avstrijsko drž»lvljant»tvo, fizično sposobnost, neomadeievano življe nje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri eo najmanj dve leti ž službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 9. junija 1903. CLD t-