Ameriška Domovina AMOMCAN IN SPIRIT JOH—H IM LANCUAO« Of-V_____________ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOVCNIAN MORNING NCWSPi Tuesday, December 6, 1983 VOL. LXXXV Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Sirijci ne bodo vrnili ujetega ameriškega pilota — 8 vojakov ZDA ubitih DAMASK, Si.; WASHINGTON, D.C. — Sirijski obrambni minister Mustafa Tlas je dejal, da Sirija ne bo vrnila ujetega ameriškega pilota Roberta O. Goodmana, vrnila pa bo truplo drugega pilota, ki je umrl potem, ko je bilo njegovo bojno letalo znamke A-6 Intruder sestreljeno med bombardiranjem sirijskih položajev v Libanonu preteklo nedeljo. Goodman, ki je bil v istem letalu, se je rešil s padalom. Predsednik Ronald Reagan je osebno odredil ameriški bombni napad na sirijske položaje v Libanonu, ker so bili Sirijci streljali na ameriška izvidniška letala. ZDA so Wle namreč dale Siriji vedeti, da bo imelo takšno streljanje hude posledice. V bombnem napadu v nedeljo je sodelovalo 28 letal, °d teh so pa sirijske protiletalske sile sestre-Ijale dve. Pilot Edward K. Andrews, ki je sicer poveljeval bombni napad, se je rešil s padalom, ko je bilo njegovo A-7 Corsair letalo sestreljeno. Rešili so ga pripadniki libanonske vojske, ki so ga takoj izročili ameriškim silam. Ubiti pilot je 27-letni Mark A. Lange. Včeraj so razni izraelski častniki kritizi-tali ameriške pilote, češ da so neizkušeni ter da je bil bombni napad neustrezno pripravljen. Mladi ameriški piloti niso izkušeni, pranje Izraelci, v Libanonu pa imajo Sirijci zelo močno in učinkovito protiletalsko obrambo. Vsega tega Amerikanci niso pravilno upoštevali, pripominjajo. Morda v odgovor na ameriški napad, so Pripadniki Druse muslimancev včeraj obstreljevali ameriške položaje na bejrutskem letališču. V tem napadu je bilo ubitih nadaljnjih 8 vojakov ZDA, dva sta pa bila ranjena. Ameriški vojaki so odgovorili z ognjem. V zveznem kongresu so mnogi zaskrbljeni nad potekom najnovejših dogodkov v Libanonu. Bojijo se, da se ZDA približujejo v°jnemu spopadu s Sirijo, v ozadju Sirije pa naj bi bili Sovjeti, ki Sirijce oborožujejo. Znano je, da je v Siriji nastanjenih najmanj 000 sovjetskih vojaških in drugih svetoval-Cev. Druga neznanka je zdravje sirijskega samodržca Hafeza Assada. Sirijci so prizna-l’ da je bil Assad bolan ter prestal operacijo, trdijo pa, da uspešno okreva ter aktivno vodi vlado. Dobro poučeni opazovalci sirijskih razmer pa menijo, da je Assad resno bolan [er da je vodstvo države v nezanesljivih rokah. Državni tajnik George Shultz odpotuje danes v Bruselj na sestanek NATO držav Washington, d.c. — Ameriški dr-žavn> tajnik George Shultz odpotuje danes osemdnevni obisk v zahodno Evropo. Udeležil se bo sestanka NATO držav v Bru-S ju> Belgiji, na katerem bodo razpravljali o Politiki do Sovjetske zveze in nadaljnje pojavitve ameriških Pershing II in »cruise« raket. Državniki bodo posvetili precej po-Zornosti tudi vprašanju mednarodne miro-Vrie enote v Libanonu ter najnovejšim dogodkom, predvsem ameriškemu napadu na jjjske položaje ter zaostritvi odnosov med UA in Sirijo. ^ V Bruslju je že obrambni tajnik Caspar • Weinberger, ki je dejal včeraj, da bodo otda ameriški vojaki na bejrutskem letali-h kmalu »premeščeni« z namenom, da bo vA ,ov položaj varnejši. V podrobnosti pa dnberger ni šel. j. Tako Weinberger kot Shultz bosta mo-a braniti ameriško politiko v Libanonu. Mnogi zahodnoevropski državniki so pod močnim pritiskom domačega javnega mnenja, ki ni naklonjeno politiki predsednika Reagana. Včeraj je na primer italijanski ministrski predsednik Bettino Craxi dejal, da bo morda Italija odpoklicala svoje vojake iz Libanona. Razne krščanske in muslimanske skupine v Bejrutu in okolici smatrajo Italijane kot najbolj nepristranske od vseh tujih enot, ki sodelujejo v mednarodni mirovni enoti. Zaradi tega Italijani tudi niso bili napadeni med svojo prisotnostjo v Libanonu. Na sestanku v Bruselju bodo skušale NATO države soglašati d skupnem nastopu do ZSSR glede pogajanj o omejevanju oboroževalne tekme na evropskem prostoru. Sovjeti trdovratni glede možnosti obnovitve pogajanj o omejevanju oboroževalne tekme MOSKVA, ZSSR — Včeraj sta imela skupno tiskovno konferenco dva vplivna člana sovjetskega vodstva, na kateri sta govorila o sovjetskem stališču do pogajanj o omejevanju oboroževalne tekme na evropskem in svetovnem prostoru. Vodilno besedo je imel maršal Nikolaj V. Ogarkov, načelnik generalštaba sovjetske vojske, ki ga nekateri opazovalci sovjetskih razmer smatrajo za bodočega obrambnega ministra po upokojitvi 75-letnega Dimitrija F. Ustinova. Ogarkov je govoril predvsem o obrambnih ukrepih, ki jih bo podvzeia ZSSR v 'dgovor na postavitev ameriških Pershing II in »cruise« misilov. Naše rakete bodo prav tako učinkovite in nevarne, kot bodo ameriške, je dejal Ogarkov. Tiskovne konference se je udeležil tudi Leonid M. Zamjatin, vodilni tiskovni predstavnik komunistične partije, ki je odgovoril na vprašanje o zdravstvenem stanju Jurija V. Andropova. Andropov je bil dalj časa močno prehlajen in sedaj okreva, je dejal Zamjatin, ki ni hotel povedati nič točnega ter je kritiziral novinarje, ki niso bili zadovoljni z njegovim odgovorom. Opazovalci sovjetskih razmer menijo, da je bila tiskovna konferenca organizirana kot nadaljnji sovjetski pritisk na zahodnoevropske vlade, naj spremenijo svoje stališče do ameriških raket. Prav tako upajo Sovjeti, da bi vplivali na javno mnenje v NATO državah z namenom, da bi bilo okrepljeno protivojno gibanje. Polet »Columbia« se nadaljuje brez večjih težav — Pristanek napovedan za četrtek HOUSTON, Texas — Znanstveniki NASA so še vedno zelo zadovoljni s poletom vesoljske ladje »Columbia«, na kateri je kar šest astronavtov. Pojavile so se manjše okvare, vendar so astronavti tako spretni, da so jih večinoma premagali. NASA se je odločila, da bo polet podaljšala za en dan in sicer do četrtka dopoldne. Ako bo vreme ostalo ugodno v okolici vojaškega letališča Edwards v Kaliforniji, bo »Columbia« pristala točno ob 11.01 uri ta četrtek dopoldne. Pristajanje «Columbia« bodo prenašale ameriške televizijske družbe. Prodaja avtomobilov na najvišji ravni v zadnjih petih letih DETROIT, Mich. — Najnovejši podatki kažejo, da je prodaja v ZDA sestavljenih avtomobilov na najvišji ravni V zadnjih 5 letih. V zadnjih 10 dneh v novembru je bila prodaja večja za 18.7 odstotka v primerjavi z lanskim letom ob istem času. Prav tako je na visoki ravni prodaja avtomobilov, uvoženih z Japonske in Evrope. Iz Clevelanda in okolice KRES vabi nove člane— Slovensko folklorno društvo KRES prisrčno vabi vso slovensko mladino, ki že obiskuje srednje šole (high school) in se zanima za slovenske plese in folkloro na sestanek za nove člane, ki bo v nedeljo, 18. decembra, od 7.30 do 9. zvečer v Baragovem domu na St. Clair-ju. Nadaljne informacije posredujejo Matej Lončar (944-8675), Milica Gobec (944-7237) in Marta Košir (531-1588). Lepi predstavi— Preteklo soboto zvečer so otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti priredili opereto »Miklavž prihaja«, v nedeljo popoldne pa so pozdravili sv. Miklavža otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu. Obe predstavi sta bili lepi. Čestitke nastopajočim ter vsem, ki so sodelovali! Novi grobovi William J. Kennick V nedeljo, 4. decembra, je v McKerley negovališču v Concord, New Hampshire, umrl 87 let stari William J. Kennick, rojen v Clevelandu, mož Antoinette (Beford, Ohio), oče Williama (Alliance, Ohio), Olge K. Emery (Concord, N.H.) in Victorie Marie Urub-shurow (Lakewood, N.J.), 2-krat prastari oče. Pokojnik je bil zelo znan v slovenski skupnosti pred leti, bil je odvetnik po poklicu ter nekaj časa član mestnega sveta v Clevelandu, 1. 1920 je gradui-ral iz univerze Michigan, 1. 1925 pa iz pravne fakultete Harvardske univerze. Svoje šolanje je nadaljeval in je 1. 1929 prejel diplomo iz ekonomski fakultete univerze Ohio State. Bil je član raznih slovenskih organizacij, zadnja leta pa je bival v Concordu, N.H. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v petek, 9. decembra, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv.-Vida ob 10. in nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo v četrtek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Steve Zdravje V nedeljo, 4. decembra, je umrl Steve Zdravje, brat Julie Milner, Matta, Josephine Vidmar in Angele Highfill (pok.), stric in prastric. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Štefana ob 10. dop. in nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Anna Pieman Umrla je Anna Pieman, rojena Adamic, vdova po pok. (dalje na str. 4) Prijeten večer— Pretekli petek zvečer se je zbralo več kot 200 gostov na semenišču Borromeo na letnem sestanku Slovensko ameriškega kulturnega sveta. Škof A. Edward Pevec je daroval sv. mašo v kapeli, sodelovali so Fantje na vasi in plesalci Slovenskega folkornega inštituta. Po sv. maši je bil lep sprejem v jedilnici, kateremu se je prisostvoval sam škof Pevec. Odobren je bil predlog, naj postane to srečanje vsakoletna tradicija. Za Slomškov sklad— V Slomškov sklad so darovali sledeči dobrotniki: $20 g. in ga. Hren; $15 ga. Mira Kosem; $10 ga. Anica Tušar; $5 ga. Mary Strancar; po $1 pa ga. Josephine Kovač in ga. Karolina Kučer. Vsem se zahvaljuje Slomškov krožek. Na obisku— Na obisku pri hčerkah Ivanki Turk in Mariji Sušeč je ga. Marija Miklič, doma iz vasi Brezovi dol, fara Ambrus, Slovenija. Med obiskom, dne 28. decembra, bo praznovala svoj 71. rojstni dan. Čestitajo ji hčerki, sorodniki in prijatelji ter vsi pri AD! Dobrodošli! Krofi— To soboto ob običajnem času bodo prodajale krofe v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu članice svetovidskega Oltarnega društva. Pridite! Letna seja in božičnica— V sredo, 14. decembra, ob 12. uri opoldne ima Kr. št. 2 PSA letno sejo in božičnico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članice vabljene! Pri Sterletu— Frank Sterle sporoča, da so že razprodane vse vstopnice za nastop ansambla »Štirje kovači« v petek, 16. decembra. Vabljeni ste pa na nastopa, ki bosta v sredo in četrtek, 14. in 15. decembra. Čestitke— Iskrene čestitke najnovejšemu slovenskemu pogrebniku Zachary Zaku, ki je naredil izpit ter dobil uradno državno dovoljenje za opravljanje pogrebne službe! VREME Pretežno oblačno in vetrovno danes z verjetnostjo dežja v dopoldanskem in snega v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura v dopoldanskem času 45 F, v popoldanskem pa 36 F. Vetrovno jutri, zopet z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 31 F. V četrtek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 35 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 92 Tuesday, December 6, 1983 Prevarani gostujoči delavci »Tisti, ki se s trebuhom za kruhom (gostujoči delavci iz Slovenije v zahodni Evropi) potikajo po svetu, so za visoko organizacijo (partijo) tam zgoraj zelo hitro sumljive, oziroma inkriminirane osebe. Čeprav jim plemenita organizacija ni dala ne primernega dela in ne primernega jela, jih vseeno skuša s pomočjo pranja vesti, netenja njej koristnih domovinskih čustev in ideoloških sentimentalnosti prikleniti nase, na svojo prisilo, kontrolo in železno pest. Kakšna nesramna igra z ljudmi in njihovimi življenji)« (Lev Detela, »Govor v temi«, Med-dobje št. 4, 1983). Res nesramna igra z deset tisoči slovenskih mladih ljudi, ki so jih razmere doma in želja po osebnem uveljavljanju, ob močni podpori režima samega, pognale čez državne meje v svobodno Evropo, zlasti v Nemčijo. Ta problem je največja, odprta in krvaveča rana na našem narodnem telesu, za katero izgleda, da ni zdravila. Čim bolj se namreč zaradi neverjetnega, škandaloznega, brezvestnega ravnanja režima v Sloveniji in Jugoslaviji zavlačuje povratek teh sorazmerno ogromnih množic delovnih ljudi v domovino, tem bolj se rana zastruplja in gnoji. V času odliva teh ljudi v tujino se je začela v komunističnem raju na zemlji velika brezposelnost. Zlasti so bili prizadeti sposobni delavci, ki niso bili voljni sprejeti dela pri pometanju cest in čiščenju stranišč, ter jim je možnost zaposlitve na tujem s podporo domačih oblasti dobrodošla, čeravno bodo morali tudi na tujem prijeti za nizka dela; a tam bodo plače v trdnem denarju mnogo višje kot doma. Zaslužili bodo dobro, se s prihranki vrnili domov in si uredili lepo prihodnost. Tako so kal-kulirali korajžni mladi ljudje, kdo bi jim zameril? Drugače pa je kalkulirala domača oblast, ki je odkrila v tej transakciji delovne sile bogat vir deviz trdnih tujih valut, s katerimi bo mogoče sproti mašiti denarne luknje v zafuranem domačem gospodarstvu. Delavec je videl pred seboj prihranke za boljše življenje iz trdega dela, režim pa iz nalaganja prihrankov v domačih denarnih zavodih stalen vir tujih financ za razkošno in potratno življenje množice »zaslužnih« vodilnih figur v (Detelovi) »plemeniti organizaciji«. To dvoje pa ne gre skupaj. Čim bolj vneto snubi režim delavce, naj iz domoljubnih in patriotičnih razlogov nalagajo vse svoje prihranke v domačih bankah, tem bolj delavci na splošno uvidevajo, daje ta procedura vladajočim v domovini v korist, a njim v nesiguren položaj zaradi hipnih sprememb v ukrepih in predpisih vsemogočne vlade. Postajajo skeptični in previdni ob spoznanju, da je njihov denar mnogo bolj varno naložen v tujini. Devize se krčijo, krči se patudi vrnitev v domovino delavcev, ki po takem spoznanju ravnajo in se vrniti bojijo. Za narod dvojna, bridka zguba. Opisani razvoj je našel močne odmeve v režimskem časopisju, kjer podjetni časnikarji vijejo roke v strahu, da se utegne dobičkanosni posel z delavskimi prihranki, tekočimi v domače banke v obliki dragocenih deviz, prej ali slej ustaviti. Ljubljanski list Delo je že ob koncu pretekle zime glasno zatrobil svarilni signal, da je treba uredbe in predpise glede teh vprašanj z »družbenim dogovorom« spremeniti in v mnogo-čem dopolniti. List se pritožuje, da »jugoslovanski delavci, ki so na začasnem delu v tujini, vse pogosteje nalagajo svoje prihranke pri tamkajšnjih bankah... odpiraj o obrtne delavnice, gostilne ali kako drugače nalagajo svoje prihranke. Matični deželi povzroča to dvojno škodo.« »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« poslušamo že nad 30 let CLEVELAND, O. - Pred več kot tridesetimi leti, v nedeljo 11. oktobra 1953, ob pol devetih dopoldne se je prvič oglasila slovenska radijska oddaja »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije«. To je bil polurni spored preko postaje WERE, ki sta ga pripravila Radoslav Menart in dr. Stane Šušteršič. Rado je bil sposoben in vnet organizator. Stane pa je razpolagal z obsežnim glasbenim gradivom. Živo se še spominjam, kako nas je rojstvo te nove slovenske radijske oddaje razveselilo. Naglo si je pridobila obsežen krog prijateljev in rednih poslušalcev. Iz njenih sporedov je dihala živa, sveža slovenska misel, slovensko občutje in hotenje. Predvajane pesmi in melodije je vedno spremljala lepa, pravilna slovenska beseda. Dr. Stane Šušteršič, ki je neumorno iskal možnosti nabave novega glasbenega gradiva in kar hitro zbral bogat zaklad plošč in trakov s slovenskimi posnetki, je spomladi leta 1960 odšel v Washington, D.C., kjer je dobil redno zaposlitev pri slovenski oddaji na »Glasu Amerike«, uradni radijski oddaji vlade ZDA. Pri slovenski oddaji v Clevelandu je prevzel njegovo mesto dr. Milan Pavlovčič, ki je pri tej oddaji sodeloval vse od njene ustanovitve, v glavnem pri izrednih in priložnostnih sporedih. Pobuda za narodnostno radijsko postajo, ki jo je dal Radoslav Menart, je našla ugoden odmev pri drugih clevelandskih narodnostnih skupinah. Ko je dne 9. aprila 1961 začela narodnostna radijska postaja WXEN-FM redno oddajati, je oddaja »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« prešla na vsakodnevni enourni spored na tej novi postaji. Dve leti kasneje, ko se je spored oddaj na WXEN razširil, se je oddaji »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« priključil še popoldanski spored »Slovenian Varieties«, namenjen v glavnem Slovencem drugega in tretjega rodu. Rado Menart je k tem sporedu pritegnil Tony-ja Petkovška ml., ki je postopno prevzel tudi vodstvo tega sporeda, saj je Rado poleg svojega dela pri slovenskih oddajah, bil tudi programski direktor postaje WXEN in njen tehnični vodja. V spored vsakodnevne oddaje »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« so bila vključena ob 6.45 zvečer poročila v slovenskem jeziku. Pripravljal jih je Pavle Borštnik. Obsegala so svetovne, ameriške in posebej tudi slovenske novice, domače in one iz SR Slovenije. Ob nedeljah je Pavle Borštnik podajal še poseben tedenski komentar, ki ni bil le zanimiv, ampak je kazal tudi široko razgledanost njegovega sestav-Ijalca. Spomladi leta 1969 je Rado Menart zapustil svoje mesto pri WXEN in se preselil v Kalifornijo. Naslednje leto je zapustil Cleveland tudi Pavle Borštnik. Sledil je Stanetu Šušteršiču k »Glasu Amerike« v Washington, D.C. Vse delo in vse skrbi za oddajo »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« nosi od tedaj dr. Milan Pav- Bolj prav bi se reklo, da to povzroča škodo diktatorskemu režimu, ki manipulira s trdo prisluženimi devizami in jih obrača v svoj politični prid, delavec na tujem pa mu je bil deveta briga. Vendar je mogoče opaziti, da jih začenja skrbeti: pojavljajo se načrti in predlogi, naj bi se delavcem omogočilo v Organizaciji združenega dela (OZD) združevati ne samo denar, ampak tudi stroje in drugo opremo, ki bi jo delavci kupili v tujini in jo prepeljali domov. Gre za visoko vredne stroje v vrednosti do sto tisoč nemških mark. Veljavni jugoslovanski predpisi dovoljujejo uvoz le takih strojev, ki ne presegajo vrednosti 800 tisoč dinarjev, kar znese komaj četrtino. Toda vkljub takim ukrepom, ki bi omogočili uvoz visoko vrednih strojev in opreme, bi zdomski delavci ne bili navdušeni za vrnitev domov, če bi oblast v domovini ne spremenila nekaterih predpisov in odlokov v carinskem zakonu o plačilu carine (visoke) tiste opreme, ki jo delavec namerava obdržati za svoje potrebe, in je ne vložiti v pogodbeno organizacijo združenega dela (OZD). Sedaj je samo tale drugi postopek (vložitev v OZD) prost carine. Z drugo besedo se pravi, da je carine prosti uvoz dovoljen samo za tisto opremo, ki jo je sicer delavec sam kupil in plačal, a doma z njo ne more svobodno razpolagati. Kdo na svetu bi šel v tak »business«? Sicer pa se sploh delavstvo v zdomstvu pritožuje, da se predpisi, ki urejajo in uravnavajo pogoje pri njihovi vrnitvi, preveč pogosto spreminjajo in menjavajo. Gostujoči delavec, ki se morda pripravlja na vrnitev domov, ne more nikoli biti siguren, da se med tem niso spremenili važni predpisi, ki ga bistveno prizadenejo. Tudi nima nobenega zagotovila, da bo ob vrnitvi našel doma zagotovljeno delovno mesto in socialno varnost. Slišijo se ravno nasprotne verzije: domačini, nevoščljivi povratniku njegovih prihrankov in opreme, kar vse si je s pridnostjo lastnih rok v tujini prigaral, ga gledajo postrani ali ga celo odklanjajo. Ravno ta dejavnik je treba pridati k zgoraj omenjenim uspehom gostujočih delavcev, ki so si v tujini ustanovili lastne delavnice, gostilnice itd., da se obotavljajo vrniti se domov. Nesrečna je misel, da se velika večina ne bo nikoli vrnila, a je na žalost zelo stvarna. Kdo je kriv tega množičnega odliva slovenske krvi v tuje morje? Ali niso govorili o raju na zemlji? L. P. lovčič. Več let, od 1969 do 1977, mu je vneto pomagala žena ga. Barbara. Dr. Milan Pavlovčič se je rodil na Brezovici pri Ljubljani in je po dovršeni srednji šoli promoviral na ljubljanski univerzi za doktorja prava. Med univerzitetnim študijem v Ljubljani je postal član radijske igralske družine in ostal pri njej tudi potem, ko se je vpisal na oddelek za gledališče na Glasbeni akademiji. Še pred koncem tega študija je dr. Pavlovčič postal režiser Dramskega studia pri Narodnem gledališču — Drami v Ljubljani. Tik pred diplomo na Glasbeni akademiji je maja 1945 zapustil domovino. V Clevelandu se je za stalno naselil leta 1952. Slovenski radijski spored »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« je pod vodstvom Milana Pavlovčiča dosegel in ohranil kulturno raven, ki je delala in dela čast slovenski narodni skupnosti v Clevelandu, delala pa bi jo tudi samemu kulturnemu središču Slovenije — Ljubljani. Če pomislimo, da so dr-Pavlovčič in vsi drugi redni in izredni sodelavci te slovenske oddaje pripravljali in podajali sporede v svojem prostem časU poleg rednega poklicnega dela. moremo šele prav razumeti in ceniti dosežek njihovega napo- ra. Razmere pri narodnostni radijski postaji WXEN so se začele postopno spreminjat*. 13. marca 1977 je prenehala z narodnostnimi oddajami 10 začela oddajati moderno gl38' bo v upanju na boljši poslovn1 uspeh. Narodnostne oddaje so morale iskati nove možnost* nadaljevanja svojega dela. Pr' Milan Pavlovčič je dobil P° posredovanju dr. Karla Bonn ttija, profesorja na Clevelan State University, novo streh na postaji te ustanove WCS V začetku je oddajal ob P°ne deljkih, torkih, sredah, Četr kih in nedeljah. Nato pa so n* najprej odvzeli čas v sred > potem pa še v četrtek. Kljub omejitvi oddaj 0 vsakodnevnih v letih 1961 1977 na sedanje tri dni v ted0^’ je radijska oddaja »Pesmi 1 melodije iz lepe Slovenije« vedno ena najpomembnej ^ slovenskih kulturnih ustaI1?a med nami. Ostala je slovens po mislih, čutenju in beseda > kot je bila v začetku. Dr. Milan Pavlovčič ter nj^ govi sodelavci, sedanji in 0 danji, zaslužijo za sv°J vztrajno, požrtvovalno dol8 letno delo pri ohranjanju s venstva in slovenske kul med nami naše polno PrlZ nje in zahvalo. . Ko radijski oddaji »Pe5^ in melodije iz lepe Slovenji čestitamo k njeni 30-letnic1’ želimo, da bi še mnogo let našala v slovenske don* ^ Clevelanda in njegove oko _ slovenske pesmi in melo pa tudi slovensko besedo. 5 vensko misel, slovensk® duha! Vinko Lip°v Mimogrede iz Milwaukeeja Milwaukee, wis. - Mesec december in čas okrog sv. Miklavža, okrog Božiča in novega leta, nas pelje v sladke spojine mladostnih let, v stare zlate čase, ko je bilo življenje na zemlji zares sončno in brez globokega sovraštva in kriminala, s tem pa je bilo manj trpljenja in žalosti. To je bilo nekoč, danes pa še drži, da se 21. decembra prične koledarska zima. Včasih je v tem času precej snega in mraza, včasih pa prav •tič. kar želimo tudi letos. Zima ima železno-ledene zobe jn znano je, da revežem zima '•^ gosposka ne prizaneseta nikdar. December ima še nekaj drugih imen, kot so: gruden, gru-tinik, veliki božičnik, koled-njak, dvanajstnik in ranozi-•••ec. Znano je tudi, da je gruden malo vljuden. Decembrski pregovori pra-vijo: Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti viharjev •tih- — Ako se zmrzlina grudna ne otaja, prosinca še večji •n hujši mraz nastaja. — Gru-na suh veter piska, poleti pa j^hi pomladi suša pritiska. — Kadar v adventu jug hladi, rugo leto dosti sadja rodi. — Kakršen adventni mošt, tak bo P081— Prvi teden huda zima, 0sem tednov ne odkima. Zelen Božič—bela Velika II0^ — Božič na trati, Veliko ••oč za pečjo. — Če na Štefana ' 6- dec.) burjo prinese, vinogradniku pridelek odnese. — ,e na Silvestrovo (31. dec.) Piha in kiha, na dan novega eta pa se sonce prijazno na-sniiha, se slaba trgatev obeta. 21. decembru pa do kon-Ca meseca se bo dan za tri mi-nute Podaljšal in čez štiri me-Se|;e bo prišla zopet zelena po-ad. Vsem godovnicam in 8°dovnikom lep pozdrav! ralcem in bralkam pa naj °2iČni in novoletni prazniki Prinesejo veliko notranjega eselja, zdravja in sreče! Pretekli mesec, v sredo, jmvenibra, je bil na UWM njižnici »Golda Meir«, lep ®nčen slovenski pevski p . 'k. katerega se je udelež rePo Število naših rojakov Piakinj. Znani mešani pev 0r »USPEH« je pod sigi 'm vodstvom dirigenta < 60 Muškatevca ubrano zai vblag spomin ^dvanajsti obletnici Mrti našega dragega moža in brata JANEZA JAKLIČ ki nas je za vedno zapustil decembra 1971. te£ ,e,°m se v večnost izliva, ljube 0(i,ve spomin se budi; v d° Tebe pa vedno je iiva, ern našem iivljenju kot lučka gori. oči: ROZI — žena Sestra ANA PETRIČ Se * c*ru*ino v Clevelandu, Slre 'n brat z družino v Evropi. ^eland, O., 6. dec. 1983. par znanih in ljubkih slovenskih ljudskih pesmi, za katere sta zbor in dirigent prejela prisrčen aplavz. Prof. Muškatevc je potem pozdravil zastopnike univerze s Chancellorjem Frankom E. Hortonom na čelu ter pozdravil tudi našo dobrotnico in pevsko podpornico, rojakinjo Mary Ermenčevo. Nato je direktor knjižnice William Roselle zaželel vsem dobrodošlico in da besedo dr. Hortonu, ki nas je lepo pozdravil in med drugim izjavil, da je slovenska pevska kultura na zelo visoki ravni in da je ponosen, da je del univerzitetne knjižnice posvečena slovenski glasbeni kulturi. Tudi glasbeni knjižničar Richard Jones visoko ceni slovensko pevsko ustvarjalnost in vodi v glasbeni knjižnici slovenski odsek, sestavljen od darovanih glasbenih knjig, partitur glasbenih plošč in vse, kar spada k slovenski glasbeni in pevski kulturi. Nazadnje je spregovoril dekan odseka za »Fine Arts« Robert Corrigan, navdušen nad našo glasbeno dejavnost, ki je dejal, da je bil že parkrat v Jugoslaviji, v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ter da je prav na ljubljanski univerzi naletel na prijateljsko idejo, da bi tudi na ljubljanski univerzi odprli prostor ameriški glasbeni kulturi, tako, kot ima milwauška univerza prostor za slovensko glasbeno udejstvovanje. Sledilo je burno odobravanje. Jaz, pa morda tudi drugi, sem bil zelo ponosen na slovenske glasbene dosežke, to pa zato, ker so jim dali visoko ceno Amerikanci, ne pa domačini oz. rojaki. Po sporedu se je ob kozarcu vina in raznih sladkarijah razvila prijateljska debata. Za ta lep popoldan in večer gre vsa hvala dirigentu in profesorju na univerzi Wisconsinu v Mil-waukeeju dr. Leo Muška-tevcu. * * * Ameriško-slovensko društvo SLOGA, ki je kot podporna jednota aktivna samo v Wisconsinu, je v soboto, 12. novembra, v znani restavraciji »The Columns« praznovalo 75. obletnico ustanovitve in društvenega življenja. Po dobri večerji je predsednik pripravljalnega odbora Anthony Demshar prijateljsko pozdravil vse navzoče in dal besedo vodji sporeda na tem večeru William Ambroshu, ki je po kratkem pozdravu naprosil predsednika SLOGE Frank Bevšeka, da tudi on spregovori o tem društvenem prazniku. Predsednik F. Bev-šek je potem v kratkem govoru nanizal ogromno in koristno delo društva SLOGE v prid slovenskemu življu v Wisconsinu. Na tem večeru je bilo 42 članov in članic počaščenih za njih 50-letno zvestobo in delo pri SLOGI. Lične diplome in lepa spominska darila sta jim izročila Joseph Ambrosh in Preteklo soboto zvečer so otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti podali opereto »Miklavž prihaja« pod zanesljivim vodstvom Rudija Kneza in učiteljskega zbora ter dru- gih sodelavcev. Predstava je bila prvovrstna. To soboto bodo otroci opereto ponovili za rojake v Windsorju, Kanada. Želimo jim velik uspeh in srečno potovanje! blagajnik James Sokell. Proti koncu sporeda se je član in urednik društvenega glasila Sloga, John Frangesch ml. potrudil s tem, da nas je hotel pozdraviti v slovenščini. Ustvaril pa je nov »slovenski dialekt« in radi hrupa v dvorani nisem mogel razumeti, kaj je hotel povedati. Za razvedrilo in dobro voljo sta nam John Anon na harmoniki in pevec Vince Rigler igrala in pela znane slovenske popevke. Za ples pa je igral marljivi Frank Bev-škov orkester. Bil je prav lep ameriško-slovenski večer. * ♦ * Že 40 let »International Institute« ter pivovarna Pabst ob sodelovanju 50 etniških skupin, prirejata vsakoletni »Holiday Folk Fair«, ki je eden največjih mednarodnih praznikov te vrste v Ameriki. Pretekli mesec, 18., 19. in 20. novembra, se je vršil v vseh prostorih Mecca 40. mednarodni velesejem. V BLAG SPOMIN OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN STRIC MILAN ZRIM Svojo plemenito duSo je izdihnil 5. decembra 1969 Preteklo štirinajst let je te, ko hladna zemlja krije Te, Zelo vsi smo te ljubili, in prezgodaj izgubili. Oh, grenko je spoznanje to, da Te med nami več ne bo; čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših še tiviš. Žalujoči: MARIJA - mati: ERNEST - oče 2 sestri in brat z družinami 6 vnukov, 6 nečakov, 1 nečakinja. V starem kraju žalujejo za njim številni sorodniki. Cleveland, O., 6. dec. 1983. Tudi letos je nastopila slovenska Triglavska plesna skupina in žela za svoj izvajajoči ples v narodnih nošah navdušen aplavz. Tudi na razstavnem prostoru je slovenski paviljon po zaslugi rojaka Ivana Bambiča st., ki je lasto-ročno izrezal razne figurine v sklopu klopotcev izzval veliko zanimanje mimoidočih ljudi. Letošnji »Folk Fair« je imel skoro 10.000 manj obiskovalcev kot lansko leto. Vzrok, kot trdijo nekateri, je bila previsoka vstopnina, zmeraj isti spored in isti plesi, v etniških kuhinji pa vse razstavljene dobrote danes lahko kupiš v raznih trgovinah. Kljub vsemu pa je »Holiday Folk Fair« še vedno eden največjih etniških praznikov! * * * Razumljivo je, da se vsak človek okrog božičnih praznikih, čeprav samo z mislijo, rad spominja svojega rojstnega kraja in božičnih običajev, ter v kratkih sanjah zaživi v mladostno nepozabno življenje. Božič in sveti večer se je Ivan Cankar spominjal takole: Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda. Od neizmernega neba so lile božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje. Zazvonili so svetonočni zvonovi, prazniku upanja in zmagoslavja. Nocoj hodijo angeli po zemlji. In vsi smo čutili, da hodijo angeli in da pridejo skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in nalahko plapolajo velike bele peroti. Videli smo tudi brezštevilne luči, ki so jih prižgali angeli v čast rojstvu Gospodovemu. Jaslice so bile že napravljene. Pod njimi je gorela luč v rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne pisane svečice, ki so gorele s tankimi visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi. Svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betle-" bernskem hlevom. Na sveto noč je, kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z velikimi, belimi perotmi, Mati božja, mali Jezušček, ki je ležal v jaslicah in pastirji, ki so klečali, tam molili in peli: »Sveta noč — blažena noč«. * * * Na Silvestrov god, 31. decembra 1983, točno ob polnoči, se sedanje leto poslovi in pade v zgodovino. Ob polnoči nastopi novo leto in o njem krožijo razni reki: Na Novega leta dan moraš bos k studencu, stopiti v vodo in radi tega boš zdrav celo leto. Razni mestni škrici bi radi ubogali ta nasvet, toda kje najti studenec v mestu? Drugi rek pa pravi: Kdor hoče biti celo leto marljiv in zdrav, naj stopi na novega leta dan bos na zmrzlo železo. Železo je lažje najti kot studenec, torej dragi rojaki in rojakinje: Poizkusite! Vsem veliko zabave! Naj bo upravi lista, uredniku, vsem sodelujočim pri Ameriški Domovini, bralcem in bralkam blagoslovljen Božič! V novem letu 1984 pa vsem dobrega zdravja, zadovoljnega in uspešnega življenja. Z ženo Frančiško pošiljava vsem lep božični in novoletni pozdrav! Alojz Galič g ZAK ^ FUNERAL fCOSICJ rriZgg home Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd„ Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Coslc - Funeral Director Iz newyorske prosvete Armin Kurbus, ki že petnajst let uspešno vodi »Zvon«, nam je v nedeljo, ko se je zahvalil za dobrodošlico, čestital na prenovljeni dvorani in rekel, da se mu zdi, da je dvorana še vedno premajhna in da jo bomo morali bolj povečati, kakor smo jo, ko smo odstranili oder. Dvorana je bila namreč zopet nabito polna in smo morali celo v klet po rezervne stole. Hvala Bogu, da je tako! Naša skromna, po treh državah raztresena, maloštevilna fara kaže še vedno znake vitalnosti! Če kdo zasluži pohvalo, jo zaslužijo naši farani. Prav nobeden ne stanuje v bližini cerkve! Vsi se pripeljejo vanjo z avtomobili (tudi 100 milj daleč) ali s podzemsko. In kako redko jih kdo pohvali! Del ure smo posvetili slovenski pesmi. Nastopil je »Zvon« iz sosednjega Connecticuta in to zopet kot oktet. Umrlega Jožeta Usa je nadomestil njegov nečak. Pleten fant je in dobro poje. Njegov stari oče, ki povsod spremlja »Zvon«, je še posebej ponosen nanj. Kako bi ne bil! Med osem člani zbora je pet Usov! V prvem delu so peli sledeče pesmi: V deželi moji, Hladna jesen, Jaz pa moj gvažek in Kolo. Med odmorom smo počastili dr. Petra Remca, profesorja Fordham univerze. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za vodilnega viteza Sv. Gregorija Velikega in ga odlikoval s kolajno. To mu jo je izročil v New Yorku papežev državni tajnik kardinal Agostino Ca-saroli v posebnem obredu. Istočasno sta bila odlikovana ena nuna in en Amerikanec. Obred je bil v angleškem jeziku, a ko je prišla vrsta na Petra, je on molil v slovenščini: »Za našega sv. očeta papeža Janeza Pavla II., da bi ostal močen in zdrav na duši in telesu v svojem delovanju za Cerkev in človeštvo.« Peter je odlikovanje zaslužil! Že devet let dela brez plačila kot član Vatikanske delegacije pri Združenih narodih. Je član raznih odborov. Čestitamo! Ponosni smo nanj! Začetek drugega dela sporeda smo posvetili spominu naših umrlih, umrlih članov naše prosvete, pesniku Balantiču in vsem tistim Slovencem, ki so v zadnji vojni izgubili življenje na različnih bojiščih, umrli po taboriščih, ali bili poklani doma in na tujem. Tone Jenko je recitiral Balantičevi pesmi: Pot brez konca in Pokopališče, Peter Millonig: Minil je čas, Peter Remec pa: Sen o vrnitvi. Vse so ganile lepe pesmi. Vsi trije so recitirali lepo in občuteno. Tokrat je že drugič nastopil na naši uri naš koroški rojak Millonig, absolvent slovenske gimnazije v Celovcu. In Balantič! Kakšna tragika! Tako mlad — pa je moral umreti, v ognju zgoreti; tako odličen pesnik — pa je moral nehati peti! Zvonovci so v isti namen zapeli pesem Lipa in nato dodali še sledeče pesmi: Tam, kjer visoke so planine. Zelenica in Sezidal si bom vinski hram. Spored je bil dober, petje in recitacije odlične in udeležba nadpovprečna. Ničesar več si ne želimo! Želimo le, da bi bilo še dolgo tako! Dr. Zdravko Kalan NOVOLETNI DAN KONCERT! ansambla Toneta Žagarja V nedeljo, 1. januarja 1984, v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Koncert se bo začel ob 5. pop. Vstopnice: Veselica sledi ob 8. zv. $6.- (V predprodaji) (Igra Hank Haller orkester) $7.- (Pri vhodu) Za vstopnice lahko pokličete Slovenian Country House restavracijo — 881-4181 no 4. pop. Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) možu Franku, mati Franka in Mrs. Joseph (Eleanor) Rud-man, stara mati Natalie Ann Rudman, sestra Josepha (Jug.) ter že pok. Mary Ser-celj, Caroline Ramor in Julie Pavlic. Pogreb je bil iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na Kalvarijo. John Trebets Umrl je John Trebets, mož Helen, roj. Milicki, oče Johna, Andyja Vidergarja, stari oče Andyja ml., brat Franka, Georgea, Josephine Naponic, Anzelme Colinear, Margaret Richlak in Edwarda (pok.). Pogreb je bil iz Zak-Cosic pogrebnega zavoda, 28890 Chardon Rd., včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Justina Mučenca in od tam na pokopališče Vernih duš. MALI OGLASI For Rent 4 rooms, up. Addison Rd. Garage. Carpeting. No pets. Call 431-5740. (92-95) For Rent E. 72 off St. Clair, 5 rooms, down and garage. Adults only. No pets. Call 1-257-1291 4 p.m. to 9 p.m. (92-95) For Rent Unfurnished 5 room apt. Reasonable. Near St. Vitus School. Call 881-5158. (X) T. K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, new kitchens and bathrooms. Fully insured bonded. TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430 _________________________ (X) PRAŠIČI NAPRODAJ Različne velikosti od 30 do 200 Ibs. Pokličite od 10. do 6. zv. tel. 951-1 577, zvečer pa 1 -466-5566 ter vprašajte za »Leo«. (x) For Rent 6 room single house in St. Vitus area. Adults only. No pets. Call 391-6093. (89-92) Wanted Mature woman to live-in with elderly man. U9,1, housekeeping & cooking-Willoughby Hills area. 541-6620. (90-93) NEEDED Part time housekeeper. Must drive. For interview call 541-3901 ask for Helen. (91-92) LOTS FOR SALE Very exclusive and private. Stream, water, wooded. Call for apt. 8 to 5 p.m-831-6430 (90-93) For Rent Comfortable 6 room house. 71st near St. Clair. Great investment opportunity. F°r a quiet, clean, mature old or young couple. Rent witn lease option (to buy it P,uS a double) or Sec. 8. Security, references. 321-3907. (X) SOBE IŠČE Poslovni človek iS*e c opremljeno sobo kopalnico, v Euclidu a' Lake Shore okolici. Sob° mora dobiti vsaj pred dec. Kličite 531-1082 'n vprašajte za Carmen. ^ WANTED 1 room with bath, furnis ed, for an executive person-In Euclid or Lake Shor area. Needed by Dec. • Call 531-1082 and ask Carmen. “SLOVENIA RADIO PROGRAM’’ HEARD COAST TO COAST 4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St- Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd- SPECIAL CHRISTMAS SALE 'anžlovar s EVERYTHING REDUCED 20% «14 ST. CLAjg Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta Uvodne misli V TEŽKIH DNEH Dobro je, da včasih zapiše-mo tudi kaj težkega, kar ne sPada med novice, ne med prireditve, še manj med plese in večerje, tudi ne v družabnost ’n politiko, še manj pa v eko-n°mijo sveta. Današnji dnevi so resni, so težki in grozeči ter kličejo k streznjenju, k razmišljanju in ukrepanju. Mogoče se bo pa le kdo pomudil pri teh uvodnih uuslih in mu bodo v korist. Vzete so iz globokega vira. Pogled okoli sebe, pogled po svetu pokaže, kakšni ljudje so naseljeni na tem planetu: Dandanes si ljudje vse upajo: v spolnih zadevah, v moral-nth odnosih, v gospodarskih Poslih, v revolucionarnih podvigih in tudi v verski praksi. . nj‘h ni obzirnosti do ničesar *n do nikogar in ni strahu, trah pa je začetek modrosti in ako daleč od nje so danes ljudje! Koliko dokazov imajo, da Stvarnik biva; tudi bi lahko vedeli, da On more z eno samo 8esto, samo z dejem volje uni-ti yse, tudi vse tisto, kar so Judje zgradili, iznajdli, napili, nakopičili. In se Mu roga-J°> upirajo, biti Mu hočejo fnaki. Celo svoji lastni prisegi |n obljubi so nezvesti. Norču-^j° se iz dekaloga, ki je ustava vljenja za vse ljudi. Ali je po-em kaj čudno, če se ljudje v Mnogih ruševinah že bližajo fuševinam vsega, kar so v svo-Jctn napuhu sezidali ... §e so sicer na svetu ljudje, ki 0 zvesti tradicionalni veri. Še ^ teologi, ki razlagajo božjo °drost. So pa tudi laži-teolo- gi, ki vse grajajo, rušijo in razkrajajo. Še so ljudje, ki svojo vero javno priznajo. So pa tudi taki in preveč jih je, ki se bojijo pokazati jo. Ko je pa na svetu toliko človeških ozirov in tako malo prave ljubezni. Ljudje namreč ne vedo, da odločnost ne izključuje ljubezni. So ljudje, ki neprestano izpodkopavajo avtoriteto vsake oblasti: v družini, v državi in v Cerkvi. To je ena stran. Druga pa pove, da se tudi oblast ne prizadeva vedno samo za dobro stvar, za pravice Boga in Cerkve in s tem ruši lastno avtoriteto. Na svetu je preveč sebične-žev — mehkih hrbtenic —, ki skrivajo svoje prepričanje in se vedno ravnajo po mnenju drugih, če je to mnenje še tako nespametno. S tem dušijo tisto potrebno dobro, ki bi moglo spreobrniti svet in ga poboljšati. Tudi če zla ne odobravajo, ga tolerirajo, dobremu pa oporekajo. Ljudje danes preveč iščejo samo veselja, veseljačenja, zabav in lahkega življenja. To vse pa često prinaša samo zagrenjenost. Človek naj se ne bi obnašal, kot da je sam na svetu in kot da hoče sam spremeniti obličje sveta. Preveč pozablja, da ima samo povezanost z drugimi nepremagljivo moč. Če so ljudje otroci enega očeta, potem naj strnejo svoje vrste, naj izgine iz njih vrst nerganje in posebno negativno kritiziranje ter spletkarjenje. (Predelano bo Marguerite MASSAGE) OBČNI ZBOR ŽUPNIJSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE SLOVENIJA (zapisnik) Kraj občnega zbora: Dvora-a Marije Pomagaj na Mann-'n8 Ave., Toronto. ^ ^ Ob tretji uri popoldne, ^ novembra 1983. Kedne formalnosti dnevne-reda: Registracija članov, r ete*c» napoved dnevnega a> volitev skrutinatorjev ir zbor*11^ zac*njega občnega : ^0r°Čila: Za upravni odboi Poročal predsednik g. F. ence ml. V poročilu je opi-vnl skrb odbora glede nove-upravnika, glede nabave vih*88 raeunalnika« glede no-lanov in glede študijskega 6 vseh odbornikov. Vn^3 Upravo je poročal upra-8- Peter Markeš ml. Pre- Por x-n razl°2il je finančno . °cilo, ki je v glavnem pove-o, da se je dobroimetje dvi-rj 0 23 en milijon in pol dola-V10V’ so se dvignile hranilne tDefe> posojila, denarni pro-.. * da pa se niso dvignili stfoški ha k " uPravljanja. Dividend ranilne vloge (shares) s bile: za prvo četrtletje 11 %, za drugo 9°Jo, za tretje 10% in za četrto 10.5%. Sprememba pravil: Člani so glasovali o predlogu odbora glede višine posojil. Celotna vsota vseh posojil posameznemu članu se dvigne do $150.000.00. Seveda morajo biti vsa ta posojila zavarovana z zadostnimi varščinami. Volitve: Poslovna doba je v upravnem odboru potekla: gg. P. Klopčiču, J. Šušteršiču in A. Lesarju. Vsi so bili ponovno izvoljeni. Prav tako je bil ponovno izvoljen v kreditni odbor g. Štefan Serec. V nadzorni odbor pa so člani izvolili g. Petra Markeš st. Uradovanje pisarne: Po vseh formalnostih občnega zbora, so uradnice odprle v mali dvorani pisarno. Sprejemale so nove člane in nove vloge ter dajale potrebne osebne informacije. Izžrebanih je bilo tudi kakih 20 nagrad za udeležbo, ki je bila izredno velika. SPREJEM PRI ŠEFU KRALJEVE OPOZICIJE V soboto, 19. novembra, je prišel v Toronto novi vodja konservativne stranke in šef parlamentarne kraljeve opozicije Hon. Brian Mulroney s soprogo Milo. K sprejemu v Royal York Hotel je povabil javna občila, lastnike in predstavnike etničnih listov in revij, radia in televizije, ter predstavnike narodnostnih ustanov. Od Slovencev sta se sprejem udeležila g. P. Markeš kot predstavnik Slovensko-Kanad-skega sveta in g. V. Mauko, urednik Slovenske drtave in predsednik Ont. Zveze etničnega tiska. Vsega je bilo na-, vzočih več kot 500 predstavnikov najrazličnejših narodnostnih skupin in njih kulturnih aktivnosti. Bili so postreženi z najrazličnejšimi dobrotami. Zbrane je najprej nagovoril bivši torontski župan in bivši minister Mr. David Crombie M.P. Vodjo konservativne stranke in šefa opozicije pa je predstavil prov. minister Mr. Roy McMurtry. Ker imajo pa ženske rade prvo besedo, je najprej stopila na govorniški oder soproga gospa Mila, ki je izrekla pozdrav vsem navzočim dvojezično: angleško in srbohrvatsko. Ta njena gesta je izzvala izbruh odobravanja in ploskanja, kar vse je naredilo prijetno razpoloženje možu, ki ga mnogi imajo za bodočega predsednika kanadske federalne vlade. Mr. Brian Mulroney je imel nato programsko-propagandni nagovor, v katerem je poudaril nekaj načel, ki da se jih bo konservativna stranka držala v bodoče, zlasti, če jo bo narod izvolil, da vodi Kanado. Poudaril je dejstvo, da je Kanada država dveh ustanovnih jezikov in kultur, angleško-fran-coske, in dodal, da Kanado sestavlja še tretja sila, ki jo pa sestavljajo najrazličnejše narodnostne skupine, skratka, Kanada je dežela imigrantov. Ta tretja skupina, je nadaljeval, bo v bodoče bolj pritegnjena k soodločanju v javnih zadevah. V Kanadi more in mora biti vsakdo ponosen na svojo lastno kulturo; treba mu je pomagati, da si jo ohrani. (dalje na str. 7) Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino! Občnega zbora so se udeležili tudi: zastopnica »Co-ope-rators«, zastopnik »Cumis« in predsednik Fort York Credit Union Chapter Mr. Tony Vaz. Zaključil pa je uspešni občni zbor družabni del z malico, s katero so postregle uradnice ŽHP Slovenija. Por. Otmar Mauser: SMRT Zakaj si, Smrt, tako neizprosna? Najboljše trgaš nam iz naše srede, zastonj so naše prošnje in besede, ostala si žanjica smrtonosna. Življenja mladih tisočev si vzela v Teharjih, Mozlju, Jelendolu, v Kočevskem Rogu...! Vse zato, ker zvesti so hoteli ostati Bogu, in v upanju, da slovenska zemlja v svobodi bi cvetela! V čigavi službi si, o Smrt? Te Satan je podkupil, da tako ravnaš? Morda načrte božje vse poznaš, da tako se z nami igraš? K6si Smrt, naj telesa naša črvi razjedč, a duh naš zvest ostal bo Bogu, kot duh mučencev v Kočevskem Rogu, ki zdaj v nebesih slavo Mu pojč! Ob smrti č.g. Janeza Jeretina C.M. v Torontu, dne 6. novembra 1983. IZ ONTARIJA Posvetovalni organ za mnogokulturnost in državljanstvo V angleščini se ta organ imenuje: »The Ontario Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship« in je agencija pri istoimenskem ministrstvu ontarijske vlade. Naloga te agencije je, svetovati vladi v zadevah mnogo-kulturnosti in državljanstva prebivalcev Ontarija. Člani te agencije so posamezniki, izbrani iz različnih etničnih kultur. Imenuje jih vlada. Od Slovencev je v tem svetu g. Vladimir Mauko. Člani morajo biti pripravljeni, da se udeležijo sestankov trikrat ali štirikrat na leto. Za stroške potovanja so nagrajeni. Obenem pa člani vzdržujejo tesno povezanost s skupino, ki ji pripadajo. Le tako morejo na skupnih sestankih sveta poročati o aspiracijah in o potrebah svoje skupine. Svet potem po svojih pododsekih opazuje in študira vladno politiko in je nasvetuje spremembe v skladu s potrebami in aspiracijami posameznih etničnih skupin. Svet poroča vladi potom ministra za državljanstvo in kulturo. Kakšne pa so zveze tega sveta s širšim krogom občinstva? Vsako četrtletje izdaj svoj »Newsletter« v angleščini in francoščini, v katerem poroča o svojem delu. Izdaja tudi letno poročilo, ki vsebuje vsa priporočila, ki jih je svet predlagal vladi. Od časa do časa svet izdaja tudi izvlečke svojih študij, ki se nanašajo na posebno važna vprašanja kot n.pr.: Glede nasilja v družinah, glede ilegalnih imigrantov, glede knjižnic, glede praznovanja 200-letnice Ontarija itd. Organ (ali svčt) za mnogokulturnost in državljanstvo je poosebljena različnost. V tej različnosti mnogi interesi prihajajo do skupnega soglasja. V mnogokulturnosti vsakdo V_f oAfTAtt\0 W Ch spoštuje drugega, tako posameznika Tcot skupino, in vsakdo sprejema različnost ras in kultur kot sestavni del kanadske identitete. Svet je vedno podpiral zahtevo, da je treba enako in pravično postopati z vsemi manjšinami. Svet šteje 60 članov in mu predseduje dr. Mavis Elaine Burke. V izvršnem odboru je 15 članov. Letos je poteklo 10 let od ustanovitve tega sveta. Por. ££uriss Haus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 GENEVA KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. DECEMBER 10. — Slovenska šola pri Mari- ri Vnebovzeti gostuje v Windsor, Kanada, z opereto »Miklavž prihaja«. 31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v SND na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Za ples igra ansambel Jasmin. JANUAR 1. — Frank Sterle sponzorira koncertni nastop »Ansambla Toneta Žagarja« v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Koncert ob 5. pop., ob 8. veselica, za katero igra Hank Haller orkester. 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima božični sestanek združen z blagoslovom, ob 2. uri pri Mariji Vnebovzeti. 15. — Banket in ples ob 30. obletnici slovenske radijske oddaje »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« priredijo Fantje na vasi, Kres, Korotan in Lilija. Pričetek ob 2. pop. v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo ansambli Veseli Slovenci, Alpski sekstet in Jasmin. 21. — Slovenska pristava priredi »Pristavsko noč« v SND na St. Clair Ave. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi srnjakovo kosilo v prid Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 29. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti postreže s kosilom od 11.30 do 1. pop. v šolski dvorani. FEBRUAR 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškera-do. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 3. — Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. JULIJ 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. SV. BARBARA V HALOZAH — CIRKULANE '' I CLEVELAND, O. - Pred par leti smo v Ameriški Domovini napisale prošnjo za našo faro v domovini in, kot pravi pregovor: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača -zbrale okoli sedemsto dolarjev. Letos sem bila spet z možem doma, kajti, ker sem tako srečna, da imam še ateka in mamiko, me pač vleče k njima. Zopet sem občudovala našo lepo slovensko zemljico in bila celo na Triglavu (pomislite - in to pri mojih »zrelih« letih). Doma sem delala v vinogradu, kopala krompir in ga v košu nosila na breg (še zdaj me zabolijo rame, ko se na to delo spominjam), trgala koruzo, brala grozdje. A se še, dragi rojaki, spominjate, kako lepa je jesen doma? Ko se listje rumeno obarva, v vsaki gorici oglaša klopotec, ko se meglice dvigajo iz dolin, a vrhovi bleste v jutranjih žarkih, ko je po mehki travi sliv, jabolk, orehov, da ne veš, ali bi pobiral in okušal, ali obstal in zastrmel v vso to krasoto in zavriskal v jesenski , čar... Pa da ne zaidem predaleč od namena tega dopisa! Videla sem, kako so začeli z gradnjo župnišča tik ob cerkvi, videla navdušenje dobrih faranov, a zraven tudi bojazen: le kako bomo zmogli ob tej draginji? Zato se zopet obračamo na slovenske rojake širom po svetu, če bi le bilo mogoče dati kak dolar za dober namen. Tolikokrat porabimo denar za nepotrebne stvari, kaj, če bi skušali vsaj nekaj žrtvovati za našo sv. Barbaro, ljubko cerkvico sredi zelenih haloških bregov? Vem za haloške rojake, ki so se preselili v daljnjo Avstralijo in prepričana sem, če bi brali ta dopis, da nam ne bi odrekli prošnje. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel, ime vsakega dobrotnika objavljeno v Ameriški Domovini. Ne pozabimo naše rodne grude in, četudi smo državljani najrazličnejših dežel ter raztreseni po vseh celinah, Slovenci smo in sinovi in hčere slovenske matere. Ko sem ob večerih sedela pred rojstno hišico, občudovala sončni zaton in prebirala strune na tamburici, se mi je porodila tale pesmica: Ob tihih večerih, ko zemljica sanja, in zvon iz line sladko mi pozvanja, ko mrak se zgoščuje zvezde tare, pogled je moj solzan in žalostno srce. Pojdi z menoj iz tujine, pojdi z menoj čez morje, tja, kjer bleste se planine, murke cveto in dehte, do sončnih pol j domovine rodne slovenske mi zemlje— Pa še nekaj sem ravno danes čitala, kar mi je zelo všeč, tf* vem, da bo tudi vam: S. I shall pass this way 0 .nee. Any good therefore the I can do, or any kindness Ican show to any human being, me do it now... for I shall not pass this way again. Še nekaj, dragi rojaki: Kd°r hitro da, dvakrat da! Naj vam dobri Bog povrne z zdravjem in srčnim zadovol stvom! Darove lahko pošljete naslove: I Julka Ferkul 1109 E. 67 St., Cleveland, OH 44103 Anica Kurbos 1206 E. 61 St., Cleveland, OH 44103 Barbka Sinček 334 High Tee Dr., Willowick, OH 44094 Dopisujte v AmeriŠk0 Domovino, sporočaj*0 o rojakih v svojih naselbinah! ■Bna^gia-gna-oia «g\i ani «»w-CT-