LO 00 O) o CD CD 00 C\1 Zgradba ZSMS sloni na temeljih, kakršne postavijo v osnovnih organizacijah; vsakršne dejavnosti v okviru DPO mladih pa temeljijo na zahtevah, ki jih na programskih konferencah verificira večina članstva te osnovne organizacije. Enaka je metoda sprejemanja na višjih organizacijskih ravneh, denimo v Iskri: programske usmeritve za bodoče leto postavlja mladina na množični konferenci prek delegatov iz vseh OO. Letošnji dogovor o programskih ciljih bo mladina sprejela na konferenci v okviru delovnega srečanja v Poreču, od 22. do 24. marca; kateri cilji, kako do njih in vse ostalo o vsebini tega srečanja preberite v prihodnji številki. Na plenumu pa bo tekla tudi beseda o uresničevanju ciljev, sprejetih na volilno-programski konferenci v Rabcu lani (na fotografiji). Foto: S. Fleischman Fronta mladih? Vprašanje seveda ni povsem pravilno postavljeno, saj v Iskri ni »enovite« družbenopolitične organizacije mladih; o frontnosti lahko govorimo le takrat, ko kratico v naslovu izpišemo v celoti. Pa vendar — po XI. kongresu ZSMS, ko je obveljalo, da elitistične organizacije mladih (iz delavskega razreda) ne potrebujemo, je frontnost postala pogosto, čeprav ne tudi prepričljivo uporabjena beseda. Heterogenost interesov, stališč, potreb in usmeritev, ki jih mora ZSMS postaviti »pod skupno streho« v organizaciji, kakršna je SOZD Iskra, prav gotovo terja vse bistvene elemente frontnosti — množičnost, suverenost, odgovornost, odprtost do problemov družbenega razvoja, ustrezno organiziranost. Koliko pa ta načela odsevajo v delu temeljev te DPO, v osnovnih organizacijah ZSMS? Številčne te organizacije povečini so, toda množične? Komajda. Diferenciacija članstva na aktivni in pasivni del se običajno manifestira na sestankih, kjer se zadolžitve razdeljujejo med maloštevilne prostovoljce. Seveda ne povsod, v poprečju pa prav gotovo. Koliko so naše 00 suverene, koliko je takih, ki delujejo v senci ,| tutorjev? Koliko je v naših 00 vsebine, ki bi jo člani potrebovali, denimo takrat, ko pričnejo z delom po končanem šolanju, ko prično reševati stanovanjski problem, ko želijo nadaljevati študij ob delu? Koliko naše OO skrbijo za kontinuiteto idejnopolitičnega vpliva, od zrelostnega prestopa iz pionirske v organizacijo ZSMS? Koliko je v naših OO energije za boj na bojišču protislovij družbenoekonomskega razvoja? Stane Fleischman SOZD skra Isl Poslovni uspeh SOZD Iskra v letu 1984 V preteklem letu je SOZD Iskra dosegla za 35,95 mrd din proizvodnje po cenah iz leta 1980 (po tekočih cenah za 67,97 mrd din) in za 215<61 mio $ izvoza, od tega za 156,72 mio s na konvertibilno področje. Akumulacija je znašala 5,$ mrd din, akumulacija skupno zamortizacijo pa 9,25 mrd din. Ti dosežki so skromnejši, kot so bili začrtani z letnim programom SOZD Iskra za leto 1984, hkrati pa je ob zaključnem računu 7 TOZD izkazalo izgubo, ki je tako skupno v SOZD Iskra dosegla kar 2,0 mrd din, čeprav je bil del izgube pokrit že pred obračunom. V letu 1984 je celotno jugoslovansko gospodarstvo izkazalo dokaj nizke dosežke tako pri proizvodnji, izvozu kot pri finančnem* ezultatu, ki so bili močno pod resolucijskimi napovedmi. Izvoz je potekal še najugodneje v Sloveniji, čeprav proizvodnja skozi vse leto ni dobila pravega zaleta. Proti koncu leta je prav stagnirala, medtem ko je bila sicer v Jugoslaviji še vedno v porastu. Zmanjšanje kupne moči tako prebivalstva, kot investitorjev se je očitno najprej odrazilo v Slovenji in povzročilo zmanjšano rast proizvodnje. Zmanjšanje ko-njukture je občutila predvsem industrija izdelkov za široko porabo pa tudi proizvodnja opreme in delovnih sredstev. Slovenska industrija je tako dosegla.le 2,1 % poprečne letne rasti, celotna jugoslovanska pa 6,0%. Povprečna letna rast proizvodnje v Iskri je po stalnih cenah iz leta 1980 znašala pa 8,7%, kar je še vedno ugodno v primerjavi z ostalo slovensko in jugoslovansko industrijo. Večje rasti so izkazale DO IEZE, DO Električna orodja, DO Delta in DO Mikroelektronika. Po drugi strani pa je prišlo do skromnejše realizacije pri DO Telematika in DO Elektrooptika, ki sta realizirali proizvodnjo celo pod ravnijo leta 1983. Do tega je prišlo tudi zaradi pomanjkanja različnih vrst materiala, kot zaradi pomanjkanja naročil. V odnosu na letni načrt je bilo na ravni SOZD Iskra doseženo 94,6% proizvodnje. Izvoz je v celotni SOZD Iskra znašal 215,61 mio $, kar predstavlja 3,3% več kot ob zaključku leta 1983, vendar le 81,6% planiranega izvoza za leto 1984. Pri konvertibilnem izvozu je stanje nekoliko boljše, izvoženo je bilo za 156,72 mio $, kar predstavlja 5,7% več kot v predhodnem letu, letni plan pa je bil dosežen s 85,7%. Za sorazmerno nizek izvoz je krivo po eni strani pomanjkanje izvoznih vzpodbud, ki bi dohodkovno motivirale delovne organizacije za večji izvoz in jim tudi omogočilo tehnično-tehno-loško prilagajanje zahtevam zunanjega trga. Po drugi strani pa zavirajo izvoz premnoge subjektivne težave in slabosti, kot so nedisciplina pri dobavnih rokih, neupoštevanje dogovorjene kvalitete izdelkov premalo sistematično izdelani tržni projekti in še kaj. Letni plan izvoza sta presegli le DO Elektrooptika in DO Mikroelektronika, ki pa ni velik izvoznik, približali sta se mu DO Avtoelektrika in DO Električna orodja, najmočneje zaostajale pa so DO Avtomatika, DO Zmaj in DO Delta. Uvoz repromateriala je znašal 111,38 mio $, od tega je bilo s konvertibilnega področja uvoženo za 95,88 mio $. Glede na leto 1983 se je celotni uvoz povečal za 6,4% in konvertibilni pa za 4,1%. Pogoji za uvoz repromateriala so bili zelo zaostreni in šele v zadnjem kvartalu je uspelo doseči nekoliko večjo realizacijo. Kljub temu pa je bil letni načrt dosežen le z 91,6% s tem, da je bilo približno 20 mio $ realizirano prek blagovnih kreditov in nekaj nad 40 mio $ iz naslova kooperacij, sicer bi bila realizacija uvoza še nižja. Uvoz opreme je znašal 7,1 mio $, kar predstavlja le 25,7% načrta za leto 1984. Projekt IFC je bil odobren šele ob koncu leta, zato ni bilo možno naročiti opreme pred decembrom. Tudi na domačem trgu dobivajo vse večjo vrednost: dobavni rok, kakovost izdelka, njegova cena in plačilni pogoji. Odnos med ponudbo in povpraševanjem se menja v smeri zmanjševanja povpraševanja in večanja ponudbe, kar terja vedno več prizadevanj za uspešen plasman naših izdelkov. V letu 1984 je bilo na domačem trgu izven SOZD Iskra prodano za 49,98 mrd din, od tega za 8,65 mrd din prek Iskre Commerce. Tako se je domača prodaja izven SOZD Iskra povečala za 65,5% v primerjavi z letom 1983. Domača nabava izven SOZD Iskra je znašala 21,53 mrd din, oz. za 49,6% več kot leta 1983. Od tega je bilo prek Iskre Commerce nabavljeno za 7,5 mrd din. V letu 1984 so se nadaljevale zahteve dobaviteljev po devizni soudeležbi, hkrati pa so se cene repromaterialom povečale v povprečju za jarek 60%, od tega nekateri materiali za prek 90 pa tudi 100%. Celotni prihodek je dosegel vrednost 136,41 mrd din, oz. za 68,7% več kot v letu 1983. Struktura prihodkov se je v letu 1984 spremenila v primerjavi z letom 1983 v smeri večje udeležbe prihodkov s prodajo na tujem trgu. Ti prihodki so znašali 37,53 mrd din, oz. 27,5% celotnega prihodka, povečanje glede na leto 1983 pa je znašalo kar 79,4%, kar pa je le delno rezultat povečanega obsega izvoza, predvsem gre za višjo finančno vrednost izvoženega blaga. V delitvi celotnega prihodka so zavzeli materialni stroški zelo velik obseg in sicer 69% vsega celotnega prihodka (leta 1983 65,8%). Povečali so se kar za 76,9%, torej znatno nad povečanjem celotnega prihodka, iz česar(sledi, da nas je inflacija močno prehitevala. Dohodek je dosegel vrednost 38,60 mrd din, kar predstavlja 52,9% več kot v letu 1983. Od pomembnejših prispevkov, ki se nadomeščajo iz dohodka, so se prispevki za samoupravne interesne skupnosti povečali za 49,4%, znašali so 2,22 mrd din, oz. 1,6% ustvarjenega dohodka ter prispevki za splošne in družbene dejavnosti, ki so. se povečali zali % in so znašali 3,33 mrd din, oz. 2,4% dohodka. V globalu so prispevki rastii z nižjo stopnjo rasti kot dohodek in so skupno zavzeli v dohodku tudi nižjo udeležbo kot v preteklem letu (v I. 83 7,4%, v I. 84 5,8%), vendarso jih v celoti zamenjale obresti, ki so nasprotno v letu 1983 znašale 5,8% dohodka in leta 1984 7,5%. Obresti so porastle na več kot dvakratno vrednost in so ob zaključku leta 1984 znašale 10,20 mrd din (indeks porasta 217,1). Za čisti dohodek je ostalo 22,39 mrd din, povečanje glede na 1983. leto pa je znašalo 52,1%. V njegovi delitvi je bilo za bruto osebne dohodke razporejenih 14,92 mrd din, kar predstavlja 51,6% povečanje glede na leto 1983. Dokaj ugodna rast je bila dosežena pri poslovnem skladu, ki se je povečal za 64,1% in je dosegel vrednost 3,95 mrd din. Rezervni sklad se je povečal manj in sicer za 38,4%, dosegel je vrednost 1,27 mrd din. Za sklad skupne porabe, skupno s stanovanjskimi sredstvi pa je bilo razporejeno 2,19 mrd din, kar predstavlja 42,4% povečanje. Akumulacija, ki vključuje poslovni in rezervni sklad ter amortizacijo nad predpisano stopnjo, je dosegla vrednost 5,55 mrd din in se je tako povečala za 60,1%. Akumulacija skupno z amortizacijo po predpisani stopnji pa je dosegla vrednost 9,25 mrd din, oz. za 57,1% več kot v 1983. letu. Dosežena akumulacija predstavlja ugoden finančni rezultat glede na to, da je bila rast materialnih stroškov hitrejša od rasti celotnega prihodka in, da so se skozi vse leto povečevale obrestne mere. Visoka inflacija tudi ni dopuščala nizkih rasti osebnih dohodkov, kljub temu pa se je akumulacija povečala bolj, kot osebni dohodki. Vendar pa so ugodno rast akumulacije izkazale le nekatere DO (Kibernetika, Delta, Elektrooptika, IEZE, Kondenzatorji, Avtoelektrika, nekatere TOZD v DO Elektrozveze, Iskra Commerce), pri ostalih pa so bili rezultati skromnejši, poleg tega pa so izjemno porastle tudi izgube. Izgubo je izkazalo 7 TOZD v 4 DO. Največja izguba je bila izkazana v DO Telematika in sicer v višini 1,50 mrd din, kar predstavlja 74,6% celotne izgube v SOZD Iskra. Izkazale so jo 4 TOZD in sicer ZTS v višini 423 mio din, Periferne naprave 352 mio din, PTN 329 mio din in ATO 395 mio din. Izgubo so izkazale še: TOZD Gospodinjski aparati v DO Široka potrošnja v višini 367 mio din, TOZD ELA v DO Avtomatika v višini 99 mio din in TOZD RRNS v DO Elektrozveze v višini 44 mio din. Skupno je tako izguba v SOZD Iskra znašala 2,0 mrd din, to je kar 9 krat več kot je a Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra ? bilo izgube ob zaključku leta 1983. V letu 1984 je bilo v SOZD Iskra povprečno 32,885 zaposlenih. V primerjavi z letom 1983 se je število zaposlenih v Iskri tako povečalo za 3,7%, kar je znatno več kot sicer v slovenski elektroindustriji, kjer je povečanje znašalo 1,6% in tudi več kot v celotni slovenski industriji, kjer je znašalo 2,1%. Povprečni letni neto osebni dohodek na delavca je v SOZD Iskra znašal 27.913 din, v primerjavi s povprečnim neto osebnim dohodkom v letu 1983 se je povečal za 46,1%. V vsem družbenem sektorju v Sloveniji je znašal povprečni neto osebni dohodek 27.726 din, povečanje je znašalo 52,0%, v industriji pa povprečni neto oseb- ni dohodek 26,827 din in povečanje 51,3%. Po statističnih podatkih so se cene življenjskih potrebščin v istem obdobju povečale za 53,7%. Olga Homar 9. seja predsedstva KOS Nenehno ocenjevati stanje v vseh okoljih Deveta seja predsedstva KOS (bila je v sredo, 13. marca) ni bila to pot niti malo slučajno v Kranju in sicer v prostorih naše DO Telematike na Laborah. Vsi vemo za težave, ki danes pretresajo Telematiko in zato je bila čisto upravičena odločitev predsedstva KOS SOZD Iskra, da hkrati s tekočimi nalogami obravnava problematiko Telematike prav na kraju samem in med njenimi delavci. Prva točka 9. seje je zajemala varnostnopolitično oceno v SOZD Iskra. Predsednik KOS Avguštin Ciuha, ki je sejo tudi vodil, je v uvodnih besedah opozoril, da za prekinitVe dela, nerazpoldženje delavcev in podobno niso v glavnem krivi nizki osebni dohodki, temveč naša neorganiziranost, nepopolno informiranje in zlasti medsebojni odnosi. Vsekakor za takšno stanje nosi krivdo tudi Sindikat, ki ni izpolnjeval svoje temeljne vloge — ni bil prisoten pri razreševanju problemov, ni bil dovolj aktiven in sproten v akciji, vse preveč je stal nekako ob strani kot opazovalec, dokler niso spontani izbruhi delavcev terjali razrešitev, pogosto na pobude od zunanj. Izkazalo se je namreč pri tem vedno, da je sindikat delal premalo z delavci, ni zahteval, odgovorov na pereče probleme od vodilnih delavcev, zlasti v primeru, kadar so do delavcev prihajale premalo celovite in objektivne informacije, ali pa jih sploh ni bilo. Sindikat je tudi premalo storil za uresničevanje in sprejetje vseh dogovorov in samoupravnih sporazumov v Iskri, ki jih prepogosto sploh ne izvajamo in zavoljo tega doslej še nikogar nismo poklicali na odgovornost. Vse to in še marsikaj sodi tudi v oceno varnostnopolitičnega položaja, tako v TOZD, kot DO ali SOZD. Povsod namreč posvečamo vse premalo pozornosti gospodarskemu kriminalu, neracional- nemu in neodgovornemu obnašanju in ravnanju. Tako v bistvu še ni zaživela delavska kontrola, ki naj bi bila skupaj z delavci in osnovno organizacijo sindikata angažirana pri nenehnem preverjanju ravnanja z družbenimi sredstvi, ki naj bi opominjala in opozarjala na slabo ravnanje z njimi in, ki bi morala sprotno, ob vsakdanjem delu spremljati vse negativne pojave, kar ne velja samo za TOZD, temveč tudi za DO in SOZD. Zato je potrebno, da na vseh ravneh v roku enega meseca, skupaj z delavsko kontrolo pregledamo stanje in probleme, kajti vsekakor je potrebno tudi preventivno delovanje delavske kontrole in vseh ostalih činiteljev, da ne bi prihajalo do deformacij, odtujitev in kršenja, tako zakonov, kot dogovorov in sporazumov. Za njim je član K PO SOZD Iskra Boris Mužič spregovoril o varnostni oceni v SOZD Iskra. Govoril je o neodgovornem obnašanju do različnih dokumentov, do pogosto nepotrebnih potovanj, zlasti v tujino in podobno. Po njegovem je varnostna ocena analiza stanja v TOZD, DO in SOZD, ki jo je potrebno pripraviti vsake pol leta. Oceno je treba zato napisati iskreno in pošteno, ne pa zapadati v formalizem in navidezno pozitivnost, kajti položaj v Iskri in širše je pač takšen, kot je in tu niso potrebne nikakršne formalne zadostitve. Zavedati se namreč moramo, da je socialna varnost delavcev odvisna od socialnega miru v delovnih okoljih. V tem trenutku je tu vprašanje, ali je naša SOZD sposobna ohranjevati in skupaj držati naš sistem, ali pa vsi samo na nekaj čakamo. Tako vsekakor ne gre, da vsak vleče na svojo stran, obnašamo se vse preveč parcialno in vse nekako pripisujemo nekakšni podaljšani roki tehnokratskih struktur. Vendar pa nam prav v tem času preostaja samo eno, da bomo vsi skupaj enotni, da bomo dosledno izvajali dogovorjeno politiko, potem pač nas za sistem Iskre ne sme skrbeti kljub vsem težavam sedanjega trenutka. član KPO SOZD Iskra Pavle Gantarje navzoče opozoril, da moramo v Iskri vse spore in težave razreševati tako, kot to predvideva zakon o združenem delu, ki vsebuje o tej materiji zelo jasna in nedvoumna določila. Pri tem pa je še opozoril, da bi varnostno poročilo moralo vsebovati tudi ekološke probleme in naš odnos do življenjskega okolja, Saj nas je primer Semiča vsekakor precej poučil v tem primeru in zato naj tudi sindikat terja od svojih struktur, da morajo obvladovati pri svojem delu tudi varstvo naravnega okolja. Predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern pa je ponovno opozoril na pomanjkanje, oz. preslabotno varnostno kulturo naših samoupra-vljalcev in delavcev, za katero bi moral poskrbeti tudi sindikat. V razpravi so nekateri predsedniki sindikalnih konferenc opozorili na dejstvo, da velikokrat preveč pričakujemo od sindikalnih aktivistov. Zato se ne morejo strinjati s pavšalno kritiko o nedejavnosti sindikata na tem področju, saj funkcijo opravljalo volontersko, medtem ko strokovni in poslovodni delavci na tem področju naredijo znatno premalo. Ob koncu te točke so navzoči soglasno sklenili, da mora sindikat na vseh ravneh ocenjevati stanje v TOZD, DO in SOZD in spremljati delo odborov za samoupravni nadzor ter posvetiti več pozornosti vzgoji delavcev na področju varnostne kulture. Dalje naj se komiteji za SLO in DS na vseh ravneh oizvodnjo v naši DO Telematika redneje sestajajo in dajejo ustrezne pobude in, da naj vse spore, ki nastajajo v delovnih okoljih, razrešuje sindikat v okviru zakona o združenem delu. V naslednji točki, ki je bila posvečena obravnavi položja v DO Telematiki, so se seji pridružili še vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata v tej DO. Predstavniki Telematike so najprej navzoče seznanili s tekočim, letošnjim poslovanjem Temelatike, v kateri je tekoča proizvodnja v prvih dveh letošnjih mesecih potekala nemoteno in po planu, kar omogoča normalno poslovanje kratkoročno tudi za naprej. Takojebila tekoča proizvodnja fizično letos za 30% večja od lanske v istem obdobju, izvoz pa'celo za 70%. Tako nameravajo letos 'izvoziti v Sovjetsko zvezo za 50 milijonov dolarjev izdelkov, za 20 milijonov pa na konvertibilno območje, vendar pa terja omenjeni izvoz tudi precejšen uvoz, predvsem s konvertibilnega območja, kar pa povzroča težave spričo pomanjkanja dolarjev, oz. njihove visoke cene na tržišču. Letošnja struktura proizvodnje Telematike zajema tisto vrsto izdelkov, ki jih izdelujejo po že znani tehnologiji. Prepričani pa so, da bodo svoje zmogljivosti letos z lahkoto zapolnili in v sami proizvodnji zato ne pričakujejo izgub. Tako jim je v zadnjem hipu uspelo izdelati deset central Iskra 2000, ki so še v razvoju, prav tako pa se je začel razvoj nove, digitalne telefonske centrale 12—40. Vse to so nedvomno Težke in investicijsko zelo zahtevne naloge, avTelemati-ki so prepričani, da jih bodo uspešno izvršili. Glede ukrepov družbenega varstva pa vTelematiki menijo, da bodo uspeli izdelati vse potrebne sanacijske načrte do 31. maja letos, s čimer bi se Izognili najrigorozne-jšim ukrepom, za katere , so prepričani, da bi jim v tem trenutku bolj škodili, kot koristili. Ob koncu je predsedstvo KOS še sklenilo, naj bo letošnje tradicionalno letno posvetovanje Iskre v Poreču od 12. do 14. aprila in pričakujejo, da bosta na posvetovanju sodelovala tudi Roman Albreht in Marko Bulc. Pred začetkom seje pa so si člani predsedstva ogledali’proizvodnjo v Telematiki. D. 2. @ Iskra 23. marec 1985 »stran 3 Iskra Iskra Iskra SOZD Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra I Seja odbora za RR dejavnost Sprejet koncept razvoja Raziskovalna in razvojna dejavnost je v Iskri že vse od njenega začetka priznana kot eden najpomembnejših proizvodnih dejavnikov. Iskrini delavci so za RR namenjali sorazmerno največ sredstev v Jugoslaviji pa tudi sicer je bila tej dejavnosti posvečena ustrezna pozornost. Iskrinega poslovodnega in samoupravnega vodstva. Iskrini raziskovalci so se vsa leta Iskrinega obstoja z vso ustvarjalno vnemo vključevali v to izredno pomembno dejavnost, ter s tem prispevali k ustvarjanju velike Iskre. Prispevek Iskrinih raziskovalcev je bil v vseh preteklih desetletjih nedvomno v tem, da so skupno z drugimi delavci uspevali najti — in s konstrukcijsko ter tehnološko,-proizvodno izvedbeno — drugega za drugim izoblikovali takšne izdelke, kakršne je bilo v naših tovarnah in z našimi ljudmi mogoče proizvajati in, ki so (med drugim tudi glede censke dostopnosti izdelkov) očitno ustrezali tržiščem, tako pri nas, kot tudi v tujini. Če Iskra tovrstne aktivnosti in ustvarjalne moči ne bi imela in jih tudi načrtno ne bi gojila v vseh preteklih desetletjih, bi prav gotovo danes za vse nas ne mogla pomeniti tega, kar nedvomno je, tako v naši ožji, kot širši domovini in s katero se morejo rezultati delovnih rok kar čez trideset tisoč delavcev, zbranih v njej, uspešno predstaviti tudi na najbolj zahtevnih svetovnih trgih. Zato se nam zdi prav, da delovanju razvojne in raziskovalne dejavnosti v Iskri ob ustreznih trenutkih posvetimo pozornost tudi v našem glasilu. Znano je, da na ravni SOZD obstaja več posebnih teles, ki skrbe za koordiniranje dela tudi na tem področju; pri DS SOZD na primer obstaja Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost. Ta odbor se redno sestaja na sejah, ki imajo vse po vrsti dokaj natrpan dnevni, red. Glede na število vsebinsko odgovornih in zahtevnih presoj, stališč in sklepov, ki jih sprejemajo na teh sejah, so naše DO delegirale, oz. DS SOZD izvolil 18 strokovnjakov, ki svoje naloge razumejo in izvajajo zj občutkom polne osebne in kolektivne odgovornosti. Tako je tudi prav, če pomislimo, da je naša skupna Iskrina prihodnost v razmerah današnjega izredno hitrega tehnološkega razvoja v svetu v marsičem odločilno odvisna tudi od vestnega dela in odločanja v krogu naših strokovnjakov na področju RR dejavnosti. In o čem so na zadnji seji tega odbora zavzemali pomembna stališča in sprejemali veljavne sklepe? Zaradi omejenosti prostora se bomo zadržali le pri krajših omembah vsebine in dela na tej seji. Odbor je najprej obravnaval, nato pa sprejel »Koncept razvojno-inovacijske usmeritve SOZD Iskra do leta 1990«, ki ga je na zahtevo DS SOZD Iskra predložil Rado Faleskini. Nato je odbor z veliko pozornostjo obravnaval najprej o-ceno izpopolnjevanja načrta RR dejavnosti in strateških razvojnih programov za srednjeročno obdobje 1981-1985, nato pa še osnutek Predvidevanj in predlogov za RR in inovacijsko dejavnost v srednjeročnem odobju 1986-1990, ob čemer pa je na seji tega odbora pač prišlo do vrste konstruktivnih dodatnih idej, stališč in predlogov, ki naj bi jih sestavljalci tega dokumenta v prihodnjem delu še upoštevali. Ta dokument sta na tej seji pojasnjevala Stane Jenko in Rado Faleskini. V nadaljevanju je odbor obravnaval in sprejel brez sprememb tudi osnutek Poročila predvidevanj o realizaciji nalog v okviru strateških razvojnih programov SOZD Iskra v letu 1984. Tudi to je poročal S. Jenko, ki je v nadaljevanju obrazložil še II. osnutek Predloga za usmeritev združenih sredstev za strateške razvojne programe v letu 1985 ter Spremembo predloga ža usmeritev združenih sredstev za strateške programe v letu 1985. Oba dokumenta je odbor vzel na znanje. Dalje je odbor odobril še dve RR nalogi ter vključnozanjutudi sredstva, pač v okviru sredstev, o katerih je sklepal na 10. zasedanju tudi že DS SOZD Iskra. Obe nalogi pa se nanašata na strateški razvojni program za leto 1984, ki se imenuje Moderne skupne tehnološke in organizacijske osnove. V zadnjem, vendar nikakor ne neobsežnem in ne nepomembnem delu pa so na omenjeni seji pretresali in zavzemali potrebna stališča do posameznih raziskovalnih in razvojnih nalog, ki so bile, bodisi pravkar uspešno zaključene, ali pa so zdaj še v teku izvajanja. Takih nalog je bilo to pot sedem, vsaka pa je zahtevala, skrbno presojo, kakšen sklep zavzeti v zvezi z njo v sedanji fazi dela. Prav to pa je razlog več, da bomo delo tega Odbora tudi v bodoče spremljali in o dogajanjih vestno obveščali naše bralce. Poleg omenjenega je odbor to pot vzel na znanje tudi pisno pojasnilo DSSS SOZD o Poročilu o možnostih združevanja deviznih HANNOVER Mednarodni sejem tehnike 17. 24. Mednarodni sejem tehnike v Hannovru je letos od aprila. Vse zainteresirane sodelavce obveščamo, da predvidevamo polete s poslovnim letalom v času sejma iz Ljubljane v Hannover. Odhod z Brnika bo ob 6.30, povratek zvečer ob 19. iz Hannovra. Cena poleta na osebo (povratna) znaša 75.000 din. Polet bo zagotovljen ob najmanj petih prijavljenih potnikih. Vse podrobne informacije in rezervacijo lahko uredite pri Maji Černe, tel.: (061) 213-213, int.: 31-54, ali (061) 222-105. Japonski strokovnjak o inovacijski dejavnosti Dr. Akihiro Ishikavva je med večmesečnim obiskom v Jugoslaviji izdelal primerjalno študijo o naših in japonskih oblikah spodbujanja inovacijske dejavnosti. Na osnovi strokovnega sodelovanja med univerzo v Tokiju ter ljubljanskima Fakulteto za sociologijo, politologijo in novinarstvo in Institutom za sociologijo je na nekajmesečnem delovnem obisku v Jugoslaviji doktor sociologije Akihiro Ishikavva. Ugledni gost je na tokijski univerzi zadolžen za preučevanje metod za spodbujanje inovativne dejavnosti in temu vprašanju, oz. področju je namenjen tudi njegov sedanji obisk. Večino časa je dr. Ishikavva preživel prav v Sloveniji ter se pogosto sestajal, dogovarjal in posvetoval s predstavniki Iskrinih delovnih in temeljnih organizacij, zlasti tistih, ki namenjajo inovativni dejavnosti več pozornosti. Ob zaključku raziskave je med prvimi obiskal prav Iskro in v poslovni stavbi v Ljubljani v četrtek, 14. marca primerjal naše oblike spodbujanja inovacijske dejavnos- ti z japonskimi dosežki in izkušnjami na tem področju. Predavanja sta se med drugim udeležila tudi prof. dr. Veljko Rus iz Inštituta za sociologijo v Ljubljani in mag. Franček Hudej iz Iskre Commerce, ki sta bila v slovenski delegaciji med lanskoletnim študijskim obiskom na Japonskem. Primerjalna študija je izredno obširna. V našem tedniku bomo iz nje objavili pomembnejše povzetke, pripravil pa jih bo svetovalec za področje kakovosti v SOZD Iskra ing. Lotar Kozina, ki je tudi organiziral predavanje dr. Akihira Ishi-kavve Lado Drobež *i* Na predstavitvi primerjalne študije. Z leve prof. dr. Veljko Rus, dr. Aklhlro lshlkawa, Ing. Lotar Kozina In mag. Franček Hudej. (Foto L. D.) sredstev 'za izobraževanje RR kadrov v inozemstvu, iz katerega je razvidno, kakšne rešitve so predvidene v 74. členu SaS TP Iskre in kakšne izven Iskre. Razprava o tem poročilu je opozorila na nekaj možnih inačic, ki se v zvezi s to temo in nalogo kažejo kot izvedbeno možne. Na koncu seje so člani odbora prevzeli še obveznost pregledati prejeto gradivo z naslovom Izvajanje zaključkov Iskrinih posvetovanj o razvojno inovacijski-proble-matiki v letih 1981-1984 in na to gradivo dajo morebitne pripombe do naslednje seje. Slednje torej kaže na to, da je bil dnevni red za to sejo v resnici zelo natrpan, oz. že skoraj preobsežen, saj je zadnje gradivo pač moralo biti na seji sami bolj, ali manj dogovorjeno. Takšne izkušnje kažejo, da so zmogljivosti za vsako sejo bodisi strokovnjakov, ali pa samoupravnih organov vendarle v nečem omejene ter, da torej verjetno obstajajo tudi na tem področju objektivne zakonitosti glede smiselne, oz. sprejemljive obremenitve ljudi. ma|( ikra Iskra Iskra Commerce Isk Le 24 milijonov dolarjev izvoza Iskra je v prvih letošnjih dveh mesecih izvozila le za 24 milijonov dolarjev, kar je komaj 9% letnega načrta in le 7% več kot v enakem obdobju lani. Po ocenah izvozne dejavnosti — končne številke se ne bodo bistveno razlikovale — je Iskra v januarju in februarju izvozila na tuje za 24 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče za 19,5 milijona in na klirinško za 4,5 milijona dolarjev. S takšnim izvozom v Iskri nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj smo s tem izvozom uresničili letni načrt le 9%, izvozno številko iz lanskih prvih dveh mesecev pa presegli le za 7%, čeprav je letošnji izvozni načrt za natanko četrtino večji od lanskega. Konvertibilni izvoz je bil januarja in februarja za 4% višji kot v enakem obdobju lani, klirinški pa za 20%. V temeljni organizaciji Zunanji trg v Iskri Commerce poudarjajo in takšno stališče so posredovali tudi Republiškemu komiteju za mednarodno sodelovanje, da Iskrin izvoz stagnira že vrsto let zlasti zaradi administrativno oviranega izvoza nepogrešljive tehnološke opreme za izvozno proizvodnjo, neurejene oskrbe z domačimi in uvoženimi reprodukcijskimi materiali, zaradi problemov, s katerimi se srečuje Iskrina mreža v tujini zaradi administrativnih ovir in med drugim tudi nespodbudnih tečajev za konvertibilni izvoz. Gotovo ni potrebno posebej poudarjati, da 46-odstotno razp- olaganje s konvertibilnim deviznim prilivorp Iskri ne zadošča več za širjenje proizvodnje, ob tem pa je treba od tega »ostanka« odšteti tudi devize za odplačilo komercialnih kreditov, znamenito devizno participacijo domačim dobaviteljem, izravnavanje deviznega neravnovesja poslovnih bank in še bi lahko naštevali. Morda podatek: RIB Bor zahteva kar 65% devizno participacijo za vse dobave pod pretvezo »skupnega izvoza«. Na reševanje vse te problematike ima Iskra bore malo vpliva. Da bi kljub temu lahko kolikor toliko normalno prodajala v svet, se je odločila za več pomembnih notranjih ukrepov — za posodobitev izdelčne ponudbe, izboljšanje poslovne in izdelčne kakovosti in zanesljivosti, za bolj osredotočeno in učinkovito trženje, privlačnejše prodajne pogoje, kot npr. kreditiranje izvoza investicijske opreme in sprejemanje plačil iz dežel v razvoju v blagu, za prilagajanje organiziranosti Iskre, da bo bolj konkurenčna v svetu, itd. V Iskri Commerce so tudi že pripravili oceno Iskrinega izvoza v letošnjem prvem četrtletju. Na osnovi januarskega in februarskega izvoza ter gibanja v marcu, menijo, da bomo v prvih treh mesecih skupno izvozili za 49,5 milijona dolarjev — na konvertibilno tržišče za 32 milijonov in klirinško za 17,5 milijona dolarjev. V primerjavi z izvozom v enakem obdoju lani, je to 28% več, s tem pa bi Iskra uresničila šele 18% letnega načrta. Lado Drobež ra Iskra Iskra Avtoelektrika V TOZD Inštitut razvitih vrsta novih izdelkov V neproizvodni temeljni organizaciji Inštitut za avtoelektriko, eni izmed enajstih TOZD novogoriške Iskre — Avtoelektrike, v našem glasilu že dolgo nismo nič pisali. To sicer ne pomeni, da ni bilo uspehov, ki bi zaslužili prostor v našem glasilu. Nasprotno, pohvalijo se lahko z vrsto novosti, ki jih je ta 78 članski kolektiv razvil in predstavil, zato bomo danes nekaj več prostora namenili tej TOZD in pogledali, kaj so lani novega predstavili. Na področju razvoja malih zaganjalnikov za osebna vozila je služba za raziskave in razvoj posvetila največ pozornosti razvoju zaganjalnikov iz takoimenovane družine AZF. V redno proizvodnjo so že oddali vso pripravljeno dokumentacijo za proizvodnjo zaganjalnikov za vozila Renault 9 in B x 16, za bencinski Golf ter za Peugeot 305, 404 in 504. Proizvodnja je seveda pohitela in vse te novosti je na trgu že moč kupiti. Pri razvoju velikih zaganjalnikov družine AZJ so nadaljevali z izpopolnjevanjem in unificiranjem zaganjalnikov 12 voltov 2,4 kW ter 12 V 3 kilovate in izpeljavo novih izvedenk. Raziskovali so možnosti za izboljšanje karakteristik z uporabo materialov in konstrukcijskih sprememb. Aktivno so delali na področju bpmplogacije ter izdelali vrsto vzorcev za različne kupce. Pri zaganjalnikih AZL so nadaljevali razvoj s preizkusi, dopolnjevanjem konstrukcije in izdelavo vzorcev, v mariborski TAM so poslali na homologacijo vzorce zaganjalnikov večjih moči in sicer 5 in 6,5 kilovatov. torjev AMJ za nemško firmo Bosch, z nekaterimi spremenjenimi vgradbenimi merami in napetostnimi karakteristikami,' Usklajevali so tudi dokumentacijo z dodatnimi zahtevami kupcev in pripravljali dokumentacijo za komplete črpalk z motorji. Glede na prenos Iskrinega znanja v Indijo, Pakistan in Iran so pospešeno izvajali določene aktivnosti, kot so raziskava agregatov za vozila, prevajanje dokumentacije, razvoj novih izdelkov itd. in to na področju malih in velikih zaganjalnikov ter alternatorjev. V službi za raziskave in razvoj alternatorjev so posvetili največjo skrb raziskavam in razvpju nove družine alternatorjev AAJ s premerom statorja 115 mm in razvoju novega alternatorja AAK z manjšo maso. V zadnjih mesecih lanskega leta pa so pospešeno delali na razvoju alternatorjev AAK za avtomobile >:Jugo«, kijih kragujevška Zastava pripravlja za ameriško tržišče. Vzporedno z vsem pa so razvijali tudi hove izdelke. Na področju elektronike so v lanskem letu .nadaljevali prizadevanja za uvedbo sodobnih tehno- logij, tako hibridnih, kot mikro-elektronskih v izdelke Avtoelektrike. Veliko časa so namenili za raziskave in meritve komponent, površinske zaščite, zalivne mase itd. —.vse za izboljšanje kvalitete in zanesljivosti. V ta namen so izdali tudi standarde za elektronske komponente. Del zmogljivosti s tega področja so usmerili tudi v razvoj in izdelavo krmilj strojev in naprav z mikroračunalnikom. Na tem področju so dosegli tudi dobre rezultate (naprava za navijanje tu-Ijavic dinama za kolo, krmiljenje motorjev pri preizkusih, kontrolna naprava za suho vžigalno tuljavo itd.) Strokovnjaki, ki delajo na raziskavah in razvoju posebnih izdelkov so dali glavni poudarek razvoju suhe vžigalne tuljave za tovarno vžigalnih tuljav Bovec. Ker je pri tej vžigalni tuljavi uporabljena povsem nova tehnologija izdelave, so posvetili posebno pozornost trajnostnim preizkusom in v tej zvezi reševanju vzrokov odpovedi. Druga važna naloga je bil razvoj tuljave na elektronski vžig, zaradi posebnih zahtev pa naloga še ni v celoti realizirana. Spremljajoče dejavnosti vsem naštetim so bile še na vžigalniku za cigarete, taho dinamih, vžigalnih kablih in dinamih za kolo. Na področju razvoja motorjevso nadaljevali z razvojem malih mo- Tolminska Iskra in tovarna Žarnic Ljubljana imata samostojna razvojna oddelka. Glede na proizvodni program TOZD AET Tolmin je razvojni oddelek izvajal naloge s področja magnetnih vžigalnikov, opreme diesel motorjev in visokokvalitetne keramike. Na področju magnetnih vžigalnikov je bil dopolnjen razvoj in pripravljena dokumentacija za več izvedenk zvezda šestpolnega magnetnega vžigalnika in magnetnega vžigalnika z zunanjo tuljavo. Razvojniki so sodelovali tudi pri osvajanju proizvodnje Bosch vztrajnika, oz. magnetnih vžigalnikov. Težišče dela pri razvoju opreme za diesel motorje pa je predstavljal razvoj 1-2 sekundne žarilne svečke z ustreznim krmilnikom. V tovarni žarnic v Ljubljani so razvojniki namenili vso pozornost predvsem reševanju problematike razvoja halogenskih in posebnih žarnic, poseben poudarek pa so dali razvoju elektroluminiscenčnih displejev in prenapetostnih gumb odvodnikov, saj pomenita ta dva programa perspektivno proizvodnjo. Ob koncu tega pregleda dela strokovnjakov v TOZD Inštitut za avtoelektriko vsekakor ne moremo mimo ugotovitve, da so dali vso prednost in vložili vse znanje v aku-mulativnejše, izvozno usmerjene in perspektivne programe in proizvode. In ta pot je pravilno izbrana. Marko Rakušček Obisk v TOZD skra i< k Obisk delovne skupine SOZD Iskra v TOZD Elektroakustika, Sežana Načrt dolgoročnega razvoja Iskre mora opredeljevati tudi mesto sežanske temeljne organizacije Lansko gospodarjenje temeljne organizacije Elektroakustika so v kolektivu ocenili kot zadovoljivo, čeprav še zdaleč ne tudi tako dobro, da bi na doseženih rezultatih gradili prihodnost. Lani so se namreč glede na dejstvo, da je TOZD v sanaciji, opredelili v prvi vrsti za reševanje proizvodne problematike, saj so za ostale funkcije v sanacijskem programu predvideli, da jih bodo prenesli na raven delovne organizacije (finance, trženje, razvoj...). Vendar pa Široka potrošnja ne deluje tako, kot ta sanacijski program predvideva, saj je bilo združevanje poslovnih funkcij na ravni DO zavrnjeno; temeljna organizacija je zato danes v precejšnjih težavah, saj so lani zabeležili velik osip kadrov, ki je poleg prerazporeditev režijskih delavcev v proizvodnjo močno razredčil zasedenost režijskih služb. Kako iz današnjih zagat, kako se usmeriti dologoročno, kakšno je pravzaprav mesto Elektrokustike v Iskrinem poslovnem sistemu? Vse to so bila vprašanja, ki so bila na dnevnem redu razgovora ob obisku Iskrine delovne skupine. (Na videz) dobri poslovni rezultati Že v uvodu smo omenili, da rezultati lanskega poslovanja sicer ne vzbujajo pretiranega optimizma, da pa jih je moč prebrati z odobravanjem. Vendar pa le — navidezno. Kaj so torej dosegli v letu 1984? Proizvodni obseg, merjen s stalnimi planskimi cenami, so glede nagospodarski načrt presegli za 17%. Celotnega prihodka niso dosegli toliko, kot so načrtovali (91%), za kar je v veliki meri kriva zamrznitev cen v prvi polovici lanskega leta, nekaj pa je tudi notranjih vzrokov. Izvoz so dosegli v višini 81% načrtovanega, vendar je to kar 89,9% več kot v letu 1983. Višja produktivnost, boljše izkoriščanje zmogljivosti izven rednega delovnega časa (številne udarniške akcije!), to je pripomoglo, da so dohodek na zaposlenega realizirali v načrtovankvišini, vendar pa za 9% manj kot so predvideli z gospodarskim načrtom. Proizvodnja Elektroakus-tike je lani temeljila na treh programskih segmentih: ši-rokopotrošni elektroakusti-čni aparati, profesionalne elektroakustične naprave in transformatorji. Prvi seg- ment, širokopotrošna elektroakustika, jim je lani povzročal največ težav. Ob administrativnem poseganju v cenovno politiko in ob padanju kupne moči je bilo vse teže loviti ravnotežje s strmo naraščajočimi cenami elementov in materialov. Zaradi neobetavnih napovedi za letošnje leto so se zato odločili, da bodo v letošnjem letu močno omejili delež tega programa, ki ne dosega želene stopnje ekonomičnosti. Drugi programski segment, profesionalne elektroakustične naprave in slednjič proizvodnja transformatorjev (ki bo letos v bistvenem vzponu) bosta tako v letošnjem letu predstavljali večinski delež proizvodnje. Zaključek, ki ga je treba osvetliti še s podatkom, da so zaradi skromnih lastnih sredstev odvisnost od najetega denarja lani še povečali, se otepali s hudimi likvidnostnimi težavami, uvozili manj, kot so načrtovali (in seveda potrebovali), zaključili poslovanje brez akumulacije, izplačevali osebne dohodke, ki niso »lovili« poprečja delovne organizacije, SOZD Iskra, ali občinskega — pa je na dlani današnji položaj temeljne organizacije. Kolektiv je, kot so se strinjali vsi na sestanku prisotni člani Elektroa-kustike, »postrgal« še poslednje rezerve. Bistveno je bila izboljšana delovna disciplina, močno se je povečala produktivnost, izkoriščenost opreme, vendar vse to ne zadošča. Zelo zgovoren je podatek, da je amortiziranost osnovnih sredstev 100% -, kar z drugimi besedami pomeni, da Elektroakustika razen zidov skorajda nima ničesar, dajetre-ba nujno ukrepati. S to ugotovitvijo so se strinjali vsi prisotni, član KPO SOZD Iskra Zoran Polič pa je Razgovor ob obisku delovne skupine SOZD Iskra v sežanski Elektroakustiki kolektivu Elektroakustike zagotovil, da bo v roku dveh mesecev mesto Elektroakustike v dolgoročnem razvoju Iskre jasno opredeljeno. To je po njegovih besedah SOZD Iskra dolžna storiti, sicer obstoj sestavljene organizacije kot poslovnega sistema ni upravičen. Investicija, brez katere ne bo sanacije Povečanje proizvodnje transformatorjev, kot jo predvideva sanacijski program temeljne organizacije, brez vlaganj v ustrezno opremo ni možno. V Elektroakustiki so zato že lani pripravili vsa potrebna dela za pričetek druge faze investicije za povečanje proizvodnje transformatorjev (v prvi fazi so postavili nove proizvodne prostore). Investicijski elaborat predvideva 389 milijonov dinarjev vredno investicijo, za katero naj bi sredstva zbrali sami, v okviru SOZD Iskra, poleg bančnih pa predvidevajo tudi kredit IFC. Kot vse kaže, začete aktivnosti napredujejo po načrtih, seveda ■| Sestanku so prisostvovali: B Janez Kern — predsednik DS ■ SOZD Iskra, Zoran Polič — ■ član KPO SOZD Iskra, Avgu-B štin Ciuha — predsednik KOS ■ SOZD Iskra, Tone Orožim — ■ predsednik aktiva ZZB SOZD ■ Iskra, Miloš Pavlica — sekretar ■ DPO SOZD Iskra, Miro Krek — B glavni direktor DO Iskra — IM Široka potrošnja, Jože Vidic — B direktor področja za plan, ana-B liže in investicije DO Iskra — B Široka potrošnja, Ervin Rebec ■ — predsednik delavskega sveta ■ TOZD Elektroakustika, Gvido ■ Colja — direktor TOZD Elektr-B oakustika, Miro Zorec — pred-B sednik OO ZS TOZD, Duško B Ourdevič — sekretar OO ZK JM TOZD, Majda Škrl — vodja B splošnega sektorja TOZD, Bo-B jan Grmek — vodja komerciale B TOZD, Boris Korošec — vodja I tehnično proizvodnega sekto- ■ rja TOZD, Slavko Guštin — 9 predsednik OO ZSMS TOZD, ■ Franko Kranjc — vodja razvoja B TOZD in Maks Rudolf — vodja B finančno-analitskega sektorja g TOZD. Gostje med ogledom proizvodnih prostorov sežanske Iskre. pa bo vloga Iskre pri pokrivanju finančne konstruccije še zelo pomembna. Ob predvideni' proizvodnji 1,5 milijona transformatorjev, kolikor naj bi jih izdelali z novo opremo na leto pa seveda ni odveč zabeležiti poziva sežanskih Iskrašev, da bi ostale Iskrine tovarne kupovale transformatorje izključno v Sežani. Na ta način bi prav gotovo preprečili podvajanje investicij v opremo za tovrstno proizvodnjo znotraj SOZD Isk- ra. Z naročili pokrita proizvodnja pa je seveda za Elektroakustike življenjskega pomena — še posebej v obdobju, ko bodo prav transformatorji predstavljali ključni delež na poti v prestrukturiranje temeljne organizacije. 1985: nujen preobrat Kako premagati težave, ki se jih je v letošnjem letu nakopičilo, kljub na videz zadovoljivemu poslovnemu rezultatu iz leta 1984, toliko, da jim sami niso več kos? Najprej bo seveda treba razčistiti razhajanja med sedanjo stvarnostjo v delovni organizaciji in zahtevami sanacijskega elaborata Elektroakustike. Treba bo razrešiti vsebinsko vprašanje opravljanja, oz., združevanja poslovnih funkcij v TOZD, ali DO. Poleg že omenjene investicije, brez katere bodočnosti v Sežani ne vidijo, bodo morali v kolektivu zadržali vse tisto, kar jim je uspelo v zadnjem letu — delovno disciplino, storilnost, moralno in delovno enotnost kolektiva, ki je pripravljen delati tudi izven rednega delovnega časa in udarniško. Seveda pa ne v nedogled in brez sorazmerne stimulacije — prav tu pa kolektivu že zmanjkuje sape. Med drugim je bil tudi zato sprejet sklep, da bodo v Elektroakustiki odslej sproti obveščali DPO in samoupravne organe SOZD Iskra o izvajanju sanacije, za delavski svet Široke potrošnje pa bodo pripravili izčrpno poročilo o problematiki in rezultatih dosedanjega izvajanja sanacije, v katerem bodo predvideli tudi možne rešitve. Koliko uspehov bodo obrodila vsa ta prizadevanja pa naj bi predvidoma pregledali ob podobnem obisku letos jeseni. Stane Fleischman Proizvodnja transformatorjev — nosilnega programa preorienta-cije Elektroakustike — teče na popolnoma iztrošenih, zastarelih strojih. Doklej še? 6. stran 23. marec 1985 Sf I Ž/l ISKr Nova računalniška tehnologija obeta lažje Si lahko predstavljate pouk zgodovine na način, da bi se pogovarjali s Cezarjem tik preden je izrekel: »Kocka je padla« in so njegove legije prekoračile reko Rubikon. Morda bi mu lahko še kaj svetovali. Zanimivo kaj bi odvrnil. Kaj če bi podoživljali eno izmed tisočerih zanimivih odkritij iz pisane zbirke človeškega ustvarjanja tako, kot ob dobrem filmu, le s to razliko, da bi enemu od igralcev sami polagali besede na jezik in izbirali med danimi možnostmi kaj naj naredi. Pogled skozi priškrnjena vrata prihodnosti nam pokaže, da bo to že kaj kmalu možno. In ne samo to. Računalniška tehnologija obeta nove poti in nove prijeme v izobraževalnem procesu, ki bodo bistveno spremenili sedanje norme v osvajanju novih znanj. Zato si je dobro nekatere osnove, ki so sedaj že znane, ogledati in nato pretehtati, kako bi lahko glede na dane možnosti pravočasno začeli reševati ta, za nadaljnji razvoj družbe izredno pomembna vprašanja. Nekoliko več o tem koliko je ta problematika že prisotna in kaj bi v tej smeri morali v bližnji prihodnosti narediti pa smo poskušali izvedeti v pogovoru s prof. dr. Sašom Divjakom, vodjo izobraževalnega centra v Iskri Delti. Uvajanje računalnikov z video napravami v učne -programe je izredno obsežen in zato tudi dolgoročen proces.Razvite dežele so se že spustile v osvajanje tega področja. V svetu že obstaja nekaj izkušenj, saj so določene države na zahodu precej napredovale na tem področju. Predvsem ZDA, Kanada, Francija in delno Anglija. Res pa je, da se število teh držav kaj kmalu konča, ker drugod še ni zaslediti vidnejših rezultatov, ali pobud. Tu je govora o novi informacijski tehnologiji v izobraževalnem procesu, ki je bolj, ali manj računalniško, ali morda bolje rečeno mikroračunalniško podprta. Seveda so pod tem nazivom vsebovana tudi vizualna sredstva, kot je video tehnika, itd. V Angliji so začeli že pred več kot desetimi leti uporabljati kasetofone v učne namene. Torej tedaj ko še ni bilo na voljo dovolj cenene jnikroračunalniške tehnologije. Zato so si pomagali z vizualno informacijo na diapozitivih in risbah na papirju. Od tedaj so šli z izkušnjami že naprej, recimo v zaprto televizijo, kjer prihaja do zanimive simbioze med univerzami in TV družbami, ki posojajo opremo. V smislu računalniške integracije z omenjenimi vizualnimi mediji pa za sedaj, tudi na zahodu nimajo niti kaj dosti izkušenj, niti celovitih sistemskih rešitev, ki bi bile dpvolj dorečene. Omejitve zaradi tehničnih zmogljivosti računalnikov so prav tako prisotne. Spominske zmogljivosti preprostih hišnih mikroračunalnikov so za učne programe premajhne in je zato nujna uporaba zunanjih enot kot so: tračne in predvsem diskovne. V tem smislu velja omeniti izredno zanimiv pojav video diska, ki ima glede na video rekorder bistvene prednosti. Čitanje informacij iz video diska je 1 bistveno hitrejše, kot iz video rekorderja in tudi sicer je mogoče video disk lepo povezati z računalnikom. Posamezne segmente, ali celo v sličice učnega programa je moč lepo naslavljati, kar pomeni, da lahko kombiniramo bazo informacij, ali znanja v računalniku z bazo slikovnih podatkov na disku. Vendar jetudi na zahodu ta tehnika dokaj nova in precej dražja, kar jev bistvu tudi njena največja slabost. Precej intenzivno se uveljavlja le v ZDA, medtem,' ko so se drugod šele začeli spogledovati s to tehniko. Pri nas v Jugoslaviji pa je ta-korekoč šeni.Za sedaj je le predraga za naš žep. Je video disk tehnično že dovolj dovršen? Da, tehnično je, vendar je finančna stran tega vprašanja za nas še naprej problematična tako, da ostaja za naše razmere ta hip predvsem računalnik in računalniška grafika. Nedvomno je grafična, vizualna predstavitev v procesu poučevanja izredno pomembna in tu velja ugotoviti, da so s cenejšo grafiko, ki jo omogoča mikroračunalnik že dane nekoliko omejene možnosti. Profesionalna računalniška grafika, ki nudi čitljivost fotografije in s tem širše možnosti izražanja, oz. uporabe, je na žalost le predraga za naše šole. Vendar tehnika gre naprej in glede na hiter razvoj računalništva je povsem realno pričakovati postopen relativni padec cen. , Kaj nam dopuščajo naše možnosti? Za poučevanje predvsem mikroračunalnik z ustrezno grafiko, kije, čeprav skromnejših zmogljivosti, še vedno dokaj sodobna rešitev in na meji tistega, kar je dosegljivo: Nov medij zahteva nove prijeme in odpira nove možnosti. Toda dobro poznavanje posameznega učnega predmeta bo še naprej osnovno? Da. Vsekakor je mikroračunalnik zanimivo orodje, vendar bo pisanje učnih vsebin se naprej osrednji problem. Slednji ostaja še težaški posel, ki od posameznika zahteva veliko znanja in sposobnosti. Tu so prisotni elementi scenarija in režije. Iz lastnih izkušenj, ko sem uvajal to tehniko, sem spoznal izredno raznolikost zahtev, ki jim moraš ob takih posegih zadostiti. Spet se moramo ozreti po zunanjih izkušnjah. Na zahodu so precej naprej v smislu grafičnega prikazovanja in lahko postrežejo z zanimivimi prikazi, ki so lepo vidni in vizualno učinkoviti. Toda celovitejših področnih rešitev tudi tam Še ne zasledimo.. Predvsem so za sedaj omejeni bolj na fragmente in manj na daljše izobraževalne celote. Nadalje nas te stvari lahko marsikdaj razočarajo tudi vsebinsko. V Angliji sem videl takšne grafično podprte programe predvsem za raven male šole, medtem ko so višje ravni dokaj manj številne. Zasledimo še poskuse s programiranim učenjem jezika, poučevanjem zemljepisa in zgodovine, kar je seveda pripravljeno in ustreza za šole tiste dežele, v kateri so ti programi bili pisani. Vse .to je za nas zanimivo metodološko, ne pa toliko vsebinsko, ker nas zanima proučevanje naših krajev in naše zgodovine. To so le prvi koraki vtem smislu, ki hkrati lepo kažejo, da si bomo morali večino naših učnih programov kar sami narediti. Za kemijo, fiziko in matematiko, torej naravoslovne vede ostaja možnost prevzema gotovih programov, za družboslovne predmete pa si jih bomo brez dvoma morali izdelati sami. Seveda bo povezava z zunanjim svetom zanimiva v smislu spremljanja in prevzemanja, metodologije, ker je predvsem razumljivo, da ni smiselno začeti povsod iz ničle. Tuje izkušnje in spoznanja že moramo sproti upoštevati in si zato priskrbeti vzorčne pri- mere na posameznih področjih. Videti moramo, kaj je narejeno, doma pa nam mora biti odprta možnost slediti tem smerem. Osrednje vprašanje je najbrž kdo naj kaj pri tem naredi? Prav to je nujno razčistiti. So poskusi, da to delajo takoimenovani hackerji, recimo naša mladina. Lahko celo predpostavimo, da bi ti mladi navdušenci jzdelali marsikak program s prijetnim umetniškim vtisom. Toda pedagoška vrednost bi ostala vprašljiva. Zato moramo sprejeti osnovno ugotovitev, da za doseganje celovitih rešitev ne bomo mogli in niti ne smemo iti mimo Zavoda za šolstvo. Vendar tudi Zavod za šolstvo ne more samostojno osvajati tega področja. Tu so prisotna tudi določena računalniška znanja, na- Saša Divjak dalje pedagoška znanja in predvsem vsebinska znanja. V eni osebi moramo združiti človeka, ki pozna recimo področje fizike, je pedagog in ima hkrati osnovno znanje računalništva ter ob vsem tem še dovolj smisla za oblikovanje. Verjetno bi bilo dobro tudi pri nas postaviti določene standarde, ali vsaj priporočila, kako te učne enote sestaviti. Zavod za šolstvo bi že moral prevzeti koordinacijo v tem smislu. Morda podobno kot je šel v razpis za šolske računalnike, pri čemer pa le ne smemo pozabiti, da je s tem rekel samo črko a. V celoti vzeto je to preširoko področje, da bi ga lahko prevzela katerakoli institucija pri nas. Koordinacijo d kot rečeno lahko prevzel Zavod za šolstvo. Iskra Delta bi lahko prav, tako.precej pomagala. Enako, vtudj druge večje, ali manjše institucije, ki , že koristijo uporabo računalnikov v poučevanju. Take pobude,za različna učna področja velja vsekakor čimbolj pritegniti. Kdo naj torej piše učbenike za računalniško podprto izobraževanje? To je zelo kompleksna problematika. Osnovno vprašanje je, če naj bi bili to profesorji in ali jih in hitrejše učenje bomo znali motivirati. Tudi finančno. Ali nismo morda že zdaj prezasedeni s svojimi učnimi programi. Še posebej pa se nam vsiljuje vprašanje, ali naj z zelo počasnimi koraki gremo v osvajanje tako obsežnega področja, ki bo zahtevalo ogromno truda in časa, samo s pedagoškim kadrom, torej s profesorji za različne predmete, ali pa naj v ta proces vključimo tudi uspešne dijake in študente. Še posebej, ker bi s slednjim morda usmerili iracionalno strast mladih računalnikarjev v vsebinsko delo. Ti mladi računalnikarji, ali kot se radi imenujejo hackerji so vendarle sposobni dobro izdelati tudi posamezne detajle v obsežnejših nalogah? Detajle prav gotovo in jih zato velja pritegniti k delu. Za obvladovanje celovitega učnega programa pa je seveda potrebno še strokovno znanje. Zavod za šolstvo bi verjetno moral postaviti določene normative in na njihovi osnovi podobno kot gre v razpise za posamezne učbenike iti v razpis za računalniško podprte učne programe. V bistvu lahko rečemo, da bo to izjemno obsežen projekt, ki bo zahteval veliko raznolikega znanja ter, da je precej strokovnjakov za take projekte že v našem prostoru, tako v Sloveniji, kot Jugoslaviji. Nekdo bo moral le prevzeti koordinacijo med njimi in omogočiti ustanavljanje ustreznih strokovnih skupin. To bo skupinsko delo, ki si ga bomo morali razdeliti. Tudi če se dobro organiziramo in pridno delamo, bo za kolikor toliko zadovoljivo celovito rešitev potrebno najmanj 5 let. S tem, da bo na vseh področjih nujno še naprej stalno napredovati in iskati boljše sistemske rešitve ter nove ustreznejše in izvirnejše detajle. Sodelovanje z razvitejšimi deželami bo tu najbrž zaželeno? Če s§ vključiš v tako mednarodno delitev velja pravilo daj-—dam. Sam moraš nekaj prispevati, ali se sprijazniti s čistim nakupom, ki je presneto drag. Sicer‘je ta celotna problematika tudi v razvitih deželah še tako nedorečena in s toliko odprtimi vprašanji, da bi se lahko pridružili svetovnemu razvoju s sorazmerno majhnim zaostankom. Koliko časa bi recimo potreboval nek profesor iz biologije, ali zgodovine, da bi se usposobil za pisanje programov? Zelo odvisno od posameznika. Mlajši prav gotovo prej, kot starejši. Za slednje bo že velik uspeh, če jih bomo dovolj motivirali za uporabo teh medijev pri njihovih učnih urah. Pi,sanje programov, torej kreativni del, bodo verjetno prevzeli mlajši. Pač pa bi se starejši predavatelji lahko pridružili kot svetovalci. Rekli smo, da bo to delo pogosto skupinsko in v teh skupinah bo vsako znanje dobrodošlo, ker je le dobro vsako pobudo preveriti iz različnih strani, preden jo začnemo uresničevati. Nadalje vidimo, da so tudi pri mlajših razlike med tistimi iz naravoslovnih ved, ki so se že za časa študija delno seznanili z osnovami računalništva in tistimi, ki se z računalniško tehnologijo doslej še niso srečali. Kljub vsemu pa lahko predpostavimo, da bi za začetek zadostoval dobro organiziran dvo ali tritedenski seminar, kjer bi se posameznik naučil določeni programski jezik in priporočila za pripravo pedagoških programov. Seveda bo moral tisti, ki se bo hotel na tem področju kreativno udejstvovati še naprej dograjevati svoje znanje ob vsakdanjem delu. Vendar začetno znanje lahko sorazmerno hitro pridobi. Zavedati se moramo, da izobraževalni proces ni nikoli v svoji zgodovini doživel tako hitrega spreminjanja, kot se mu obeta. Prav verjetno tudi vse pobude v to smer, o kateri govorimo, ne bodo niti dobre, niti sprejemljive. Najbrž lahko povsem umestno predvidimo dokaj žolčne razprave o tem, kaj naj bi bilo smiselno in kaj ne? Rečemo lahko, da imamo tu vsaj tri komponente. To je učenje računalništva, uporabo računalnika kot učnega pripomočka pri ostalih predmetih in osvajanje računalniškega znanja za strokovna področja, ali delovna mesta, ki posameznike čaka ob njegovem prihodu v službo. Računalniške hiše že imajo precej izkušenj s poukom računalništva. Povsem drugače je z uporabo računalnika, kot učnega pripomočka pri ostalih predmetih. Tu bo vsekakor nujno treba spremljati razvoj v svetu. Vzpostaviti bi morali zbiralni center za vzorčne primere, ki bi jih sproti preverili in se nato odločili, kaj naj sprejmemo, ali kateri pobudi naj sledimo. Je pa to izredno obsežno področje tako, da najbrž res lahko pričakujemo precej žolčne razprave, toda res je tudi, da bi že na teh vzorčnih primerih lahko razčistiti marsikatero vprašanje. Opozoriti pa velja, da bodo ti vzorčni programi lahko sprva pokazali le, da je tudi v naj-razvitejših deželah na tem področju dokajšna revščina. Skromne so tudi izkušnje pri usposabljanju posameznika za njegovo delovno mesto. Sedaj morajo delovne organizacije vložiti precej truda in časa predan ga povsem usposobijo za njegovo, delovno mesto. Problem je v tem, da današnji učni programi ne morejo zadostiti vsem specifičnim zahtevam raznih poklicev in delovnih mest. S pomočjo računalniško podprtega izobraževanja je pa možno simulirati izredno raznolike zahteve posameznega delovnega mesta v podobnem mikrookolju kot je dejansko v posamezni delovni organizaciji. Zavedati se moramo le, da računalniška orodja za tako učenje že imamo, pedagoškegaznanja pa premalo, V svetu imajo ponekod seminarje, kjer uvajajo poučevanje po načelu »igranja vlog«. Torej imamo določeno organizacijo in posameznik v tej igri prevzame vlogo direktorja, ali vodje finančne službe, tajnice, računovodje, kontrolorja proizvodnje itd. Delovno okolje in karakteristične primere lahko pri tem simuliramo s pomočjo računalnika. V Angliji sem videl primer za testiranje zdravnika, ki ga računalnik postavi v položaj, ko se sreča s ponesrečencem. Zdravnik mora določiti kako pacientu pomagati in pri tem dobiva odgovore o izboljšanju ali slabšanju pacientovega zdravja. Skratka z računalnikom lahko simuliramo tako raznolike primefe, da se z njimi približamo primerom iz življenja, kar v končnem omog- oča bistveno boljšo usposobljenost za delo. Enako je ta način zelo ustrezen tudi pri prekvalifikaciji ob menjanju poklica. Zaradi uvajanja novih tehnologij bo marsikdo primoran zamenjati delovno mesto. To bo resen problem, ki se jev razvitem svetu že začel. Računalniško podprto učenje bi lahko take prehode izredno, olajšalo. Enako kot je z dobrim strojnim orodjem možno boljše in lažje proizvajati različne izdelke v industriji, omogočajo programska orodja lažje pisanje programov. Posedovanje dobrih programskih orodij . bo zato iuhkn bistveno olajši lo in pospeš: .1 -nje programov za računalniška podprto izobraževanje? Iskra Delta se tega dobro zaveti, saj ima lasten izobraževalni center, ki ga skuša čimbolj pose1 biti. io vrsto znanja tudi stalno zbiramč, dograjujemo ter izpopolnjujemo, ob čemer velja še omeniti mednarodne povezave, v katere se Iskra Delta vključuje in ji omogočajo uspešnejše osvajanje novih področij. Programska orodja so seveda lahko enostavnejša, ali bolj zahtevna. Če želiš podati le določeno snov in na osnovi nje izprašati učenca, so zahteve dokaj preproste. Naslednja raven je, ko daje računalnik vprašanja .na osnovi določenega učnega programa, ti odgovarjaš nanja, imaš možnosti več odgovorov, nato dobiš zahtevo po dodatnih odgovorih in pojasnitvah, računalnik pa sproti ugotavlja tvojo uspešnost in te na osnovi teh testov vrača nazaj na ponavljanje določene snovi, ali pa te spusti v nekoliko podrobnejšo razlago Jako, da si znanje poglobiš. Tudi ta raven je v svetu že znana, omogoča jd že večina računalnikov, čeprav imajo veliko prednost računalniki z disketnim pogonom, ker so dosti hitrejši. V pedagoškem procesu .lahko namreč uporabimo različne načine, glede na zahteve učne snovi. Ena izmed oblik je dril. Koliko je ena + ena, koliko je dva + dva itd. dokler se učenec ne nauči. Nekaj povsem drugega je obvladovanje relacij med podatki. Recimo v Sloveniji imamo določeno industrijo in-dano rudno bogastvo. Ali je možna še kakšna druga industrija. Učenec ni samo pona-vljalec nekega znanja, ampak daje svoje sinteze. Za tako poučevanje pa že potrebujemo programsko orodje nove generacije, med katerim je za tovrstno problematiko zelo znan npr, PROLOG. Znova pa moramo ugotoviti, da je uporaba teh orodij v pedagoškem procesu še majhna tudi v razvitem svetu. Predvsem bomo morali imeti določen bazni način, normative in priporočila, če bomo hoteli to področje uspešno osvajati. . Boris Čerin stran 13 S iC i Kibernetika ;ra Is! m .1 a iskr i Pred nami so pomembne odločitve Na šestem zasedanju DS Iskre Kibernetike, 15. marca v Kranju, so delegati potrdili poročilo o poslovanju kolektiva v letu 1984 in poročilo centralne inventurne komisije. -IVv I . /h Direktor področja za ekonomiko in finance Gorazd Trček je izčrpno predstavil lansko poslovanje, s katerim so lahko zadovoljni. Dosegli so nekaj dobrih rezultatov: načrtovani obseg skupne proizvodnje so presegli za 5,1%, fizični obseg je bil lani za 7% večji, kot leta 1983. Povečali so tudi storilnost. Dosegli so 219-odstotno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom, kar je za 10%-bolje kot leta 1983. Akumulacijo so povečali za 54%. Seveda imajo rezultati tudi slabe strani: celotni izvoz je znašal lani 21 milijonov dolarjev, kar je 9% manj kot leta 1983 in le 73,4% letnega načrta. Tudi likvidnost se že nekaj časa ne izboljšuje. Pojavile so se motnje v Tovarni stikal, ki ni v celoti oblikovala vseh skladov. Se vedno niso odpravljene nekatere slabosti, kot so velike zaloge, malomaren odnos do iz- polnjevanja dokumentacije in nabavljanja materiala, počasno osvajanje novih izdelkov in drugo. Delegati niso razpravljali, zato je glavni direktor Iskre Kibernetike Peter Kobal predstavil načrte in zahtevne naloge, ki jih imajo delavci v Kibernetiki. »Lansko poslovanje je zadovoljivo, vendar nekateri kazalci niso bili doseženi. Premalo se zavedamo odgovornosti za napredek celotnega gospodarstva in. da smo blizu položajem v sosednjih kolektivih. Drugače se moramo vesti.« V celotni Iskri nakopičeni problemi slabijo naš sistem. V preteklosti je Iskra akumulacijo usmerjala v odpiranje novih delovnih mest v Sloveniji, zdaj nam to očitajo češ, da bi morali več vlagati v razvoj. Družba od nas zahteva nadaljnje smeri razvoja, ki mora zagotoviti Sklepi o prihodnjih razvojnih aktivnostih Predlog razvojne politike Iskre Kibernetike so obravnavali v vseh TOZD. Kolegij direktorjev je po njih 4. marca sprejel sklepe o razvojnih aktivnostih: — Koordinacija razvojnega dela je bila lani uspešna, izboljšati je treba še delo projektnih skupin, — Večkrat bo treba izločati nerentabilne izdelke, — Kolegij se zaveda odgovornosti, ki jo ima za poslovne odločitve, — Več bo treba vlagati v razvoj, da bi se približali povprečju SOZD Iskra, — Povečati je treba aktivnosti za pridobitev novih kadrov, — Povečati je treba hitrost osvajanja izdelkov in prenašanja v proizvodnjo. Prednost bodo imeli projekti, ki jih bo ugodno ocenil Iskrin marketing, — Odločati se je treba za zahtevne projekte, za perspektiven razvoj Iskre, ob tem pa je treba računati tudi rizik, — Razvijati je treba sodelovanje, zagotavljati medsebojno pomoč in racionalno uporabo opreme, — Vzporedno je treba skrbeti za razvoj tehnologije in marketinga, — Pripraviti je treba informacijo o načrtovani proizvodnji diskovnih enot. Predlog za osvajanje enot bodo samoupravni organi obravnavali po razgovorih z licenčnim partnerjem. bodo zagotovile prodor na konvertibilni trg. Velika ovira je tudi pomanjkanje strokovnjakov, odziv na razpise je zelo skromen. Ob izvajanju projektnih razvojno-raziskovalnih nalog moramo uveljaviti paralelni tehnološki razvoj že ob rojevanju novih izdelkov. Elek-tronizacija hitro prodira v vse naše programe. TOZD poskušamo opozarjati, da ob pomanjkanju kadrov in denarja, predvsem pa deviz, niso mogoče parcialne rešitve. Tega v nekaterih TOZD ne razumejo!« Za uspešnejše tekoče materialno poslovanje v Kibernetiki pripravljajo sodoben informacijski sistem, ki bo terjal ustrezno usposobljenost delavcev in skrbno izpolnjevanje vseh organizacijskih predpisov v proizvodni verigi. V nadaljevanju je Peter Kobal delegate seznanil z razvojnimi aktivnostmi in s sklepi za uspešnejše osvajanje novih programov. Nato so delegati sprejeli pravilnik o honoriranju prispevkov v glasilu »Kibernetika« in sklepe o podražitvi gradnje šolskega centra Iskre. Anton Čuda, predsednik sindikalne konference Kibernetike, je delegate seznanil z ocenami poslovodnih delavcev. Doseženi rezultati so dobri, zato so bili tudi direktorji dobro ocenjeni. Tudi predsednik delavskega sveta Božo Lampič se je vodstvu zahvalil za uspešno vodenje kolektiva. Alojz Boc dolgoročno socialno varnost 33.000 delavcem SOZD Iskra. Odločeni smo, da razrahljani sistem SOZD Iskra oddržimo, kar nujno zahteva podrejanje načelom tega sistema. Tisti, ki tega ne bodo upoštevali, naj odidejo drugam. Odločiti se moramo, kaj bomo 'izdelovali: velike serije, ali izdelke z več vloženega znanja, ki ustrezajo za osvajanje razvitih trgov. Potrebujemo tudi ustreznejše marketinške in komercialne dejavnosti, da bi lahko več izvažali. Omenjene aktivnosti tečejo tudi v Iskri Kibernetiki. Poseben pomen dajejo področju razvoja in programa, kjer se srečujejo tudi ostala delovna področja. Premalo strokovnjakov in denarja »Za pogled naprej smo odgovorni poslovodni delavci, da nas ne bo prehitel čas. Naš program je po svoje problematičen, veliko imamo ročnega dela. Brez avtomatizacije proizvodnje, za kar imamo premalo deviz, bo naše delo neekonomično. Zato je nujno povezovanje znanja v naših razvojnih oddelkih za zahtevnejše projektne naloge, ki Obvestil© Čimprej izpolnite vloge za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic Strokovna služba Skupnosti otroškega varstva Kranj je obvestila delovne organizacije, naj do konca marca zberejo vloge delavcev, ki uveljavljajo socialno-varstvene pravice za leto 1985. Obrazec SPN-1, oz. vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic naj izpolnijo tisti delavci, ki bodo v tekočem letu uveljavljali pravico do: — denarne pomoči za otroke (bivši otroški dodatek) — regresiranje oskrbnih stroškov v vrtcih — za doplačilo prehrane v celodnevni šoli, ali v podaljšanem bivanju. Socialno-varstvene pravice bodo zagotovljene po republiškem samoupravnem sporazumu. Edina usmeritev, ki naj bi služila pri presojanju upravičenosti, je približna zgornja meja dohodka na družinskega člana v preteklem letu, ki je: — za denarno pomoč otrokom do 15.000 din dohodka na družinskega člana; — za regresiranje oskrbnih stroškov v vrtcih do 19.500 din — za doplačilo prehrane v celodnevni šoli, ali v podaljšanem bivanju 14.000 din. Višina pomoči bo odvisna od razlike med dejanskim mesečnim dohodkom na družinskega člana in dogovorjeno ravnijo socialne varnosti. Kdor je upravičen do pomoči in vloge še ni oddal, naj jo do konca marca prinese ob-računovalki, ali v socialno službo delovne organizacije. J. Z. Elementi Izvoz bo tudi letos naša prva skrb V vseh temeljnih organizacijah DO JEZE so že razpravljali o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu. Celostna podoba bilance delovne organizacije kaže, da so dokaj uspešno izpolnili zastavljene naloge, predvsem kar se tiče proizvodnih zadolžitev in pridobivanja dohodka. Manj ugodne rezultate pa so beležili pri realizaciji izvoza, kar je v marsičem odraz tudi sedanjih zapletenih gospodarskih razmer. Za podrobnejše pojasnilo v zvezi z nekaterimi vsebinskimi dejavniki smo se obrnili na Jožeta Šurca, člana KPO DO. O učinkovitosti poslovanja, kot se kaže skozi temeljne kazalce, nam je povedal sledeče: »Kot vsako leto, je tudi leto 1984 prineslo kup pozitivnih in negativ-■ nih okoliščin, ki so vsaka po svoje, vplivale na uspešnost poslovanja. Kazalci, ki jih prebiramo iz bilance, niso, slabi in smo v IEZE z njimi zadovoljni. Ker sami po sebi ne povejo dovolj, poglejmo bolj podrobno njihovo vsebinsko plat: Leto smo uspeli zaključiti brez temeljne organizacije, ki bi poslovala z izgubo, kar je bistveno za nadaljnjo reprodukcijo. Dosegli smo za 12% večjo proizvodnjo od planirane' in za 34% večjo kot v preteklem letu in to predvsem zaradi večjih proizvodnih kapacitet, ki so plod novih vlaganj in seveda boljše.organizacije dela. Če bi imeli stalno na razpolago dovolj repro-dukcifskega materiala iz uvoza in če bi bila odpravljena vsa ozka grla, bi bil uspeh nedvomno še večji. Celotni prihodek je narasel za 81%. Struktura CP je naslednja: 61% izvira iz prodaje na domačem trgu, 28% iz prodaje na tujem trgu in 11%izostalih prihodkov. Indeksi so zelo visoki predvsem zaradi večje proizvodnje, pa tudi zaradi višjih domačih cen in dražjega dolarja. Dohodek se je v primerjavi z letom 1983 povečal za 80%, kar je vseeno manj, kot smo pričakovali, presenetili so nas predvsem izredno visoki materialni stroški. Rast ČD je še nižja in sicer znaša50% Ugotavljamo, da so se vsi stroški poslovanja hitreje zviševali kot prihodki. Nove kategorije, ki so se pojavile, so predvsem visoke obresti, povečana amortizacija, negativne uvozne stimulacije in seveda veliko dražji materiali, tako uvoženi kot domači.' Ekonomičnost je torej slabša kot lani, nekaj iz že omenjenih objektivnih razlogov, še bolj pa iz subjektivnih. Zato bi bila potrebna popolna vrednostna analiza vseh izdelkov, oz. njihova selekcija, kar pomeni opustitev pr- N e kat eri najpomembnejši kazalci poslovanja DO IEZE :iy? v 000 din Realizacija ■ I—XII 1984 Indeks R—84 R—83 Indeks R—84 P—84 Proizvodnja po SRC 1980 3.555.786 134 tl? Celotni prihodek 9.769.903 181 131 Dohodek 4.184.054 180 132 Akumulacija 964.940 191 129 Izvoz/ v 000/ 15.934 120 87 Uvoz/v 000/ 12.051 115 93 Produktivnost 958 126 115 Čisti doh. na delavca 755 158 130 Čisti OD na delavca 26.030 154 127 i. s. . . i,|šild m e bli iščemo sodelavce 003 Iskra Kibernetika, TOZD Delavska-restavracija, Savska loka 1, .1'bOfloi.KVanjibbvešča'interesente, da bo v letni sezoni 1985 (predvidoma od 15. junija do 1.5. septembra) za obratovanje kampa »Mir« na ;,•( 0j, ,Dugem otoku potrebovala za opravilo del in nalog naslednje sodelavce: ,ncq V |. Vodja kuhinje kuhar delavka v kuhinji hišnik perica — čistilka mi* •.fftipit •3iioyj^o bom on -,tiO (gm 1 1 -5 1 1 Najkrajši čas dela je en mesec. Prijave pošljite na gornji naslov do 20. aprila 1985, kjer lahko dobite tudi ostale informacije. oizvodnje kov. neakumulativnih izdel- Akumulacija je zadovoljiva in bo pokrila naše obveznosti iz preteklih let, skupaj z novo amortizacijo pa bo zadostovala le za vlaganja v proizvodnjo, namenjeno izvozu. Kot že v prejšnjih letih, nam tudi v letu 1984 ni uspelo v celoti realizirati izvoza. Največji, del celotnega izvoza predstavlja konvertibilni izvoz, kar je sicer pozitivno, vendar je to premalo za izravnavo devizne bilance. Še vedno se ne zavedamo dovolj pomembnosti izvoza, saj za DO ne pomeni modne muhe, temveč nujo, ker je domači trg omejen. Ekonomsko upravičenost proizvodnje lahko dosežemo le z več kot 50% izvoženim deležem. Izvozna naravnanost nam zagotavlja številne prednosti. Pri izvozu se soočamo s svetovno kvaliteto, pridobivamo devize za nakup surovin in tako zelo željene moderne opreme. Zato ni nobenega dvoma, da bo izvoz tudi v tem letu naša prva in stalna skrb. Uvoz sicer zaostaja, a ga lahko še .zmanjšamo, predvsem z domačo nabavo ali substitucijo. Tako bi lahko več deviznih sredstev uporabili za investicijsko opremo. Naša šibka točka so še vedno vezana sredstva v zalogah surovin in končnih izdelkov. Ker jih nismo uspeli pokriti z lastnimi viri, v ta namen uporabljamo najete kredite, za katere plačujemo visoke obresti. -Slabosti si prizadevamo odpraviti, zato izdelujemo razne analize, vendar še dokaj neuspešno. Krivda m samo na naši strani. V težavah smo tudi zaradi neurejenih razmer n trgu. Tudi sami večkrat nabavljamo, ne da bi skrbeli za optimalne količine in cene. Če pomislimo, da polovico akumulacije zapravimo za vzdrževanje zalog, ugotovimo, da bi morali bolj gospodarno ravnati z njimi. Tudi tu je potrebna stalna analiža in ustrezni ukrepi. Osebni dohodki so narasli v letu 1984 za 54%. Tako se v celoti ujemajo s stopnjo inflacije, ne pa tudi z rastjo produktivnosti. OD bi se morali zviševati izključno v skladu s povečano produktivnostjo in seveda bi se morali v vseh panogah tega držati. Omenil bi še investicijsko politiko v DO, ki je naša stalna skrb, saj brez modernizacije proizvodnje ne bi mogli dosegati navedenih rezultatov. Vlaganja v tem letu so bila vrednostno izredno visoka. Kot smo zapisali v elaboratih, bodo že v naslednjih letih dala predvidene rezultate. Omejil sem se le na bistvene kazalce, ki so vplivali na poslovanje. potreben pa bi bil natančnejši vpogled v posamezne kategorije, oziroma analiza poslovanja posameznih temeljnih organizacij. Naj zaključim z ugotovitvijo, da je vseh 11 naših TOZD pozitivno poslovalo, zato je tudi logična us- pešnost DO kot celote. J Š Proizvodnja feritnih segmentov Široka potrošnja DO Široka potrošnja v letu 1984: PtVič pOSlOVSll Z IZQUbO Lansko poslovanje je Široka potrošnja prvič v desetih letih obstoja (kot celota) zaključila z izgubo. Rezultat Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč, kjer so lani »pridelali« za 367' milijonov dinarjev izgube, je bil namreč pretežko breme za delovno organizacijo: namesto planiranih 492 milijonov dinarjev akumulacije je bilo izgube za 133 milijonov dinarjev. Doseganje z gospodarskim načrtom začrtanih ciljev ne vzbuja zadovoljstva. Načrt proizvodnje je bil dosežen 89%, izvozni z 80%, dohodek 98%, načrt prodaje na domačem trgu pa je bil za 8% presežen. Vzrokov za take rezultate je veliko, za vse pa je skupno stalno pomanjkanje reprodukcijskih materialov, visoke cene dobavljenih materialov in uslug, nizke prodajne cene izdelkov na domačem trgu in pomanjkanje izvoznih naročil, ali previsoki načrti. Tovarni gospodinjskih aparatov pa gre za težave pripisati predvsem napačnim poslovnim odločitvam v preteklosti in seveda vzrokom, ki veljajo tudi za ostale. Posebno poglavje med težavami zavzema vprašanje poslovanja s sredstvi. Težave so bile, tako na dinarskem, kot na deviznem področju; skromen delež lastnih sredstev na eni in prevelike devizne terjatve na drugi strani so poglavitna značilnost likvidnostne slike Široke potrošnje. Zlasti devizne te- rjatve so postale problem tako velikih razsežnosti, da bi morali v Iskri Commerce resno oceniti svoje delo. Čezmerno zadolževanje, brez katerega v takih razmerah ne gre več pa je lani prvič »prineslo« neslaven rekord — za obresti je bilo treba izplačati več denarja kot za osebne dohodke vseh zaposlenih! Slabim poslovnim rezultatom v precejšnji meri botruje tudi neustrezna organiziranost delovne pa tudi posameznih temeljnih organizacij. Za vse je značilna čezmer- na režija, ki pa ne prispeva sorazmernega deleža k ustvarjenim rezultatom, celo nasprotno. V temeljni organizaciji, kjer je delež režijskih delavcev v primerjavi s produktivnimi najmanjši (Montaža Spodnja Idrija) je doseženi rezultat najboljši. Med zaskrbljujoče dosežke lanskega leta pa je treba uvrstiti tudi padanje produktivnosti in donosnosti. To gibanje je sicer v pretežni meri posledica slabega poslovanja Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč, vendar se je nad nekaterimi programi vendarle treba zamisliti (antene). , SF Sindikat Široke potrošnje V Iskri mora zaživeti svobodna menjava dela Ob obravnavanju poročila o poslovanju Široke potrošnje v letu 1984 in ob bistvenih določilih predloga gospodarskega plana te delovne organizacije za letošnje leto, so delegati koordinacijskega odbora sindikata v Škofji Loki 18. marca podčrtali zahtevo, da je treba financiranje vseh dejavnosti skupnega prometa v Iskri opredeliti v okviru svobodne menjave dela. Izdatki temeljnih organizacij so glede na izredno zaostrene gospodarske razmere pač pod drobnoglede m, vsak prihranek pa je še kako dobrodošel. cijah. Povsod ugotavljajo, da se kljub vsakoletnim zahtevam po doslednejšem uveljavljanju načel svobodne menjave dela ne spremeni ničesar, da vseskozi ostaja v veljavi proračunsko načelo. Te prakse zaradi že previsokih izdatkov v letu 1985, kot kaže, ne bo več možno nadaljevati. Na sestanku KOS je stekla beseda tudi o reorganizaciji Široke potrošnje in o elaboratu o družbe- noekonomski upravičenosti priključitve TOZD TGA k TOZD Elektromotorji, Železniki; KOS s tem v zvezi stališč ni oblikoval. Regrese za letne dopuste bo letos v nekaj temeljnih organizacijah zelo težko zagotoviti, saj skladi skupne porabd tega ne bodo omogočali. Vendarle pa je KOS enako kot v prejšnjih letih sklenil, da morajo ta sredstva prejeti prav vsi člani kolektiva Široke potrošnje. O akciji s tem v zvezi bomo še poročali. Pred zaključkom pa je bil na KOS sprejet tudi sklep o ustanovitvi dveh razpisnih komisij; ene za imenovanje glavnega direktorja delovne organizacije; druge pa. za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru delovne organizacije, z izjemo direktorja področja za program potečejo letos mandati vsem delavcem s ppsebnimi pooblastili na ravni široke potrošnje. Stane Fleischman Sanacija TOZD TGA, Reteče: Lanski poslovni rezultati Široke potrošnje (ki so bili točka dnevnega reda sestanka poleg obravnavanja predloga gospodarskega načrta delovne organizacije, položaja v TOZD TGA, letošnjih regresov za letne dopuste itd.) niso zadovoljivi. Ni bil dosežen proizvodni načrt, izvoz je bil manjši od načrtovanega, zaostajal je dohodek, DO kot celota pa je namesto načrtovane akumulacije zabeležila izgubo. Sindikat je ob takih rezultatih sicer sklenil, poročilo predlagati delavskemu svetu v potrditev, da je treba iz lanskih dosežkov potegniti nekaj izkušenj. To velja predvsem-za že domala prislovično (neizpolnjevanje dogovorjenih'sklepov v Široki potrošnji, za kar bo treba postaviti tudi vprašanja o odgovornosti; sindikat bo moral o lanskih rezultatih še spregovoriti na bližnji letni sindikalni konferenci DO, ko bo treba tudi pripraviti odgovore na vprašanja v zvezi s pred letom postavljeno zahtevo za sanacijo delovne organizacije. Na sploh je prevladalo mnenje, da bo moral sindikat v- bodoče odločneje posegati v dogajanja. Letošnji gospodarski načrt delovne organizacije, o katerem bo še tekla beseda na samoupravnih organih DO, ni tak, da bi vanj lahko verjeli v celoti, je pa v tem trenutku in v teh razmerah vendarle edini možen. Kljub temu pa sindikat mnenja ni oblikoval v celoti, ker še niso bile znane pripombe spodnj-eidrijske Montaže. Nekaj skupnih ugotovitev pa vendarle lahko zapišemo: financiranje skupnih dejavnosti v Iskri je postalo predmet debate v vseh temeljnih organiza- Dokončna odločitev sredi aprila Odlašanja pri reševanju izredno zapletenega položaja Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč, ki je lani zaključila poslovanje s 367 milijoni dinarjev izgube (z izgubo je TOZD poslovala že drugo leto zapored) si tako reteški, kot kolektiv celotne Iskre ne more privoščiti. Ne glede na vrsto objektivnih in težko razrešljivih problemov, je treba z vsemi prizadevanji nadaljevati po rokovniku, ki ga vsebuje elaborat o družbenoekonomski upravičenosti priključitve TOZD TGA k TOZD Elektromotorji Železniki. Tak je bil osnovni zaključek zasedanja, ki so se ga udeležili predstavniki vseh organizacij, ki sodelujejo pri reševanju Tovarne gospodinjskih aparatov. Sestanek je bil v Železnikih 12. marca, prisostvovali pa so poleg članov KPO SOZD Iskra s predsednikom na čelu, vodstva DO Iskra Široka potrošnja in obeh prizadetih TOZD — Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč in Tovarne elektromoxorjev iz Železnikov, še najvišji predstavniki Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, Iskrine Interne banke, Iskre Commerce ter DPO in skupščine občine Škofja Loka. Po podrobni obravnavi elaborata o utemeljenosti priključitve reteške tovarne k Iskri v Železnikih, ta je že zaključena v obeh kolektivih, ki naj bi po referendumskem odločanju na obeh straneh v bodoče delila enako usodo, je na obeh straneh vendarle ostalo še nekaj odprtih vprašanj. Na prvem mestu je vsekakor vprašanje finančne konstrukcije začetka delovanja kolektiva po novem. Obe temeljni organizaciji, čeprav je lani le ena poslovala z izgubo, sta namreč v izredno težkem finančnem položaju. Tudi Tovarna elektromotorjev, ki sicer premore vrsto dobrih, tržno in tehnološko dobro pripravljenih programov, se otepa s hudimi likvidnostnimi težavami. Te izvirajo iz premajhnega deleža lastnih sredstev, potrebnih za poslovanje. To sicer v Iskri še malo ni nepoznan pojav,vendar v tem primeru predstavlja bistveno oviro za uspešnost dela novo oblikovanega kolektiva. To vprašanje, kj zaradi relativno velikih potreb (ki pa so, kot trdijo v Železnikih, vendarle določene skrajno racionalno) ni rešljivo povsem enostavno, bo treba do izvedbe referendumov v obeh kolektivih jasno in nedvoumno razrešiti. Kako nepogojno je ta problem postavljen, najlepše ilustrira sklep, da je prav zaradi opredelitve financiranja nove organizacije treba prel- ožiti referenduma za pol meseca. Plebiscitarnega izrekanja delavcev v Retečah in Železnikih torej ne bo konec marca, kot je bilo predvideno v elaboratu o pripojitvi, temveč med 10. in 15. aprilom. V obeh temeljnih organizacijah bodo referenduma razpisali konec marca — pod pogojem, da se do takrat finančna slika docela zbistri. Ne glede na odložitev dokončnega odločanja pa je bil na tem sestanku sprejet obvezujoč sklep, da je treba s pripravami — tako strokovnimi, kot samoupravnimi in družbenopolitičnimi — nadaljevati v okviru zadolžitev in rokovnika iz elaborata. Pomembno je dodati še nekaj — na obeh straneh, v Retečah in v Železnikih, so dodobra spoznali prednosti, ki jih lahkoprinesezd-ružitev obeh kolektivov; višek programov,pomanjkanje proizvodnih prostorov in kadrovskih zmogljivosti na eni strani in solidni proizvodni prostori ter ustrezni ljudje na drugi — ob dobro pretehtani delitvi dela je taka združitev lahko za obe strani kakovosten premik naprej. Pod pogojem, naj zapišemo še enkrat, da bo delo po novem steklo na osnovi kvalitetnega finančnega pokritja zagona, ki ne bo — zaradi izredno visokih obresti, ki bi jih bilo treba plačevati za drage kratkoročne finančne aranžmaje — že v začetku ižničil prizadevanj. S soglasjem vseh prisotnih na sestanku je bila zato določena delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Iskre in Ljubljanske banke; ta team bo izdelal dokument, ki bo podrobno očrtal usmeritev novega kolektiva, s poudarkom na finančnem delu — stališče banke je, da je treba s pripojitvijo doseči novo poslovno, gospodarsko kvaliteto — to pa je seveda tudi Iskrina želja. V tem primeru ovir za zagotovitev potrebnih sredstev ne bo pa tudi ovir za uspešen izid glasovanja ne. _. . . Stane Fleischman cr; Elektrozveze Postopno posodabljanje proizvodnih zmogljivosti V zadnjih 2 letih so v TOZD PMD iz DO Elektrozveze uspeli pridobiti ustrezne delovne prostore in z nabavo nekaj sodobnih strojev delno posodobiti svoje proizvodne zmogljivosti. Zdaj jim ostaja, da čim prej uresničijo investicijski načrt, po katerem naj bi nadomestili preostalo dotrajano opremo, ki jim ne omogoča tako kakovostnega izpolnjevanja nalog, kot od njih zahtevajo finalisti ter z boljšim poslovanjem in temu ustreznim nagrajevanjem po delu pridobijo dovolj sposobnih sodelavcev, da bodo kos vse zahtevnejšim nalogam,ki jih čakajo ob predvideni porasti proizvodnje v DO Elektrozveze. O poslovanju v lanskem bilo še uspešnejše, če bi letu in najvažnejših nalogah pa sta nam direktor TOZD PMD Milan Gamberger in vodja proizvodnje Marjan Lotrič povedala naslednje: Milan Gamberger: »Preteklo leto je bilo za TOZD PMD precej naporno in raz- imeli več lastnih obratnih sredstev, tako pa so nam obresti pobrale več kot 17 mio. din. Najbolj smo napredovali pri osredotočanju delavnic na eno lokacijo in pri investiranju v stroje, prostore in Meritve na trikoordinatnem merilniku možno le, če bo celotna DO toliko proizvedla in prodala, da' bomo lahko imeli ustrezne, dovolj zadovoljive osebne dohodke za uspešno kadrovanje. Drugi okvir pomembnih nalog je usmerjen v poslovanje s čim manjšimi stroški, kar pomeni čim bolj varčno izrabo materialov, čim bolj kakovostno izdelavo, da ne bo izmeta, naročanje le najnujnejših količin materiala in ne nazadnje čim hitrejše uresničevanje finalizacije. Naloge so zahtevne, vendar ostajamo optimisti in resno računamo na uspešno poslovanje in postopno izboljševanje stabilizacijskih razmer.« Marjan Lotrič: »Pogoji za delo so se nam s preselitvijo v nove prostore in z nabavo novih programsko vodenih strojev bistveno izboljšali. Imamo pa še precej starih, dotrajanih strojev, ki naj bi jih po naših investicijskih načrtih postopno nadomestili z novimi. Za nas so posodobljene proizvodne zmogljivosti še toliko pomembnejše ker nam ob hitrejši obdelavi omogočajo še doseganje izjemno zahtevne kakovosti, kakršno od nas terjajo naše temeljne organizacije — finalistke. Glede naših obveznosti do TOZD — finalistik še lahko rečem, da smo jih povečini dokaj redno izpolnjevali, prav tako pa smo uresničili več m o obveznosti do naših zunanjih naročnikov.« Boris Čerin Ob numerično krmiljenem krivilnem stroju gibano. Kljub preselitvi v nove proizvodne prostore in selitvi1.delavnic s Tržaške ceste v $tegne ter kljub vsem težavam ob pomanjkanju dplavcev v proizvodnji, srpp uspeli pokriti najvažnejše potrebe po mehanskih delih v naši delovni organizaciji. Poslovali smo uspešno, sicer ne tako, kot smo želeli, vendar dovolj, da smo oblikovali poslovni sklad. Poslovanje bi lahko kontrolno opremo. Naloge za naslednja obdobja xso jasne in zadosti težke, da bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Sprejeta naročila presegajo naše kadrovske možnosti, zato bo ena izmed prvih nalog, da se z novimi delavci, zlasti v proizvodnji, tako okrepimo, da bomo obveznosti izvedli le z manjšimi zamudami. Seveda pa se zavedamo, da bo to Delo na numerično krmiljeni stružnici Podlistek : ... m . -h m m 'mm m Piše: Dušan Željeznov Ing. Lucijan Šinkovec Nagrada za razvoj telefonije Med drugim delovnim obdobjem ing. Lucijana Šinkovca v Iskri, to je v letih 1951-1956, se je Iskrin proizvodni program že tolikanj izčistil, da se je asortiment njenih izdelkov širil .samo v okviru obstoječih panog. Tako se je leta 1954 rodila ideja, da bi za posamezne panoge skrbeli predstavniki panog, imenovani vodje panog, ki naj bi imeli nalogo koordinacije med oddelki in sektorji v tovarni, katera je bila že od vsega začetka enotno proizvodno usmerjena. S koordinacijo med oddelki, vodenimi z enega mesta, bi se tako izognili občasnim nepotrebnim zastojem pri prehodu izdelka od ene faze k drugi fazi in pred morebitnimi samovoljnimi odločitvami posameznih izvajalci/ del. S to organizacijsko potezo naj bi pospešili ves proces, ki ga mora preiti izdelek od razvoja, konstrukcije, prek tehnologije, orodjarne, poskusne do redne proizvodnje. Pri tem je bilo potrebno tudi zvesto spremljati in preverjati rezultate dela vseh udeležencev v procesu in ugotavljati, če na koncu izdelek res ustreza vsem zahtevam. Enotno organizirana tovarna, kot je bila tedaj Iskrina, kaj lahko izgubi pregled nad stanjem določenega izdelka. Pri taki množici izdelkov se poti posameznih izdelkov med seboj prepletajo in vsak oddelek predvsem skrbi za svoje delo in nima časa, niti vpogleda, da bi lahko določen izdelek »potiskal« prek morebitnih tehnoloških in materialnih težav. Jasno je bilo, da je Iskri. manjkala ustrezna koordinacijska povezava. Če predstavlja oddelek in njegov proces vodoravno linijo, naj predstavlja potem vsak izdelek navpično. S postavitvijo vodij panog je bila ta koordinacijska povezava uresničena. V letu 1955 je ta organizacijska novost, temelječa na načelu matrične organizacije zaživela. Za prve vodje panog so bili postavljeni: za telefonijo — Lucijan Šinkovec, za instrumente in števce — Viktor Kosec, za kinoakustiko — Maks Vertačnik in za rotacijske stroje (avto-elektrika, ročno orodje) in stikala — Pavel Kryštufek. Komaj so ti vodje panog zastavili svoje delo, so se že pojavila vprašanja prednosti posameznih panog, oz. izdelkov. Vsak izmed njih je hotel »svoj« izdelek spraviti čimprej prek pragov posameznih oddelkov.. Ta sicer zelo pozitivni rezultat Ing. Lucijan Šinkovec nove organizacije je bilo treba sistemsko usmerjati. To so uredili z mesečnimi dogovori v okviru tehničnega sektorja med vodji panog in vodji oddelkov. In rezultati niso izostali. Seveda so bili očitni uspehi tudi na področju telefonije, kjer je imel ing. Lucijan Šinkovec nemalo zaslug. Vse to že takrat ni ostalo nezapaženo in zato ni nič čudnega, če je 3. decembra 1954. takratni Inštitut za elektrovezje (ki je pozneje postal pomemben del Iskre) podelil ing. Šinkovcu za izredne uspehe na polju telefonskih central nagrado v vi šini petdeset tisoč dinarjev z željo, da bi svojo dejavnost še v bodoče razvijal v prid elektrozvez. In ker nam ing. Šinkovec žal sam ne more več ničesar povedati, tako ne o sebi. kot ne o svojem delu, INSTITUT ZH EIvEKTBtOZVEZE L J U M L J n ."V A LINHARTOVA Ji jtru tnsk: Na» tnak:Rš ‘HO ~ 'fVb r . n Tovarišu ing. Šinkovec Luče tov. Iskra t.K r a n .1. J 3. decembra 195L. Za izredne uspehe na polju telefonskih central Vam INŠTITUT ZA BIEKTROZVEZE v Ljubljani na predlog skupnosti industrije elektro^vez podeljuje nagrado Din ?0 000.- ( petdesettisoc) z željo, da svojo dejavnost še v bodoče razvijate v prid razvoja elektrozvez. Smrt fašizmu - svobodo narodu 1 mnuT u EumezrHE LJUBLJANA smo naprosili nekatere njegove ta-, kratne sodelavce, 'prijatelje in znance, da bi obudili spomine nanj, kot na človeka, nekdanjega Iskraša in strokovnjaka. »Vsekakor smo takrat v Iskri potrebovali novega direktorja«, se ga danes spominja ing. Milan Železnik »in namesto ing. Černigoja je prišel k nam maja 1947 ing. Šinkovec. Mislim, da je takrat delal pri Rade Končarju v Zagrebu, prej pa je delal, kot je znano, pri zagrebškem Siemensu in to prav na. področju telefonije, kjer je bil izreden strokovnjak. Kot človek je bil izredno živ, naglih odločitev, čeprav je bil pri vsem tem tudi hkrati zelo previden. Ko je prišel med nas, se nam je zdel starejši, kajti vsi smo bili takrat sorazmerno mladi pa je dal mladim izreden poudarek ter je zato znal prisluhniti našim idejam, težnjam in hotenjem. Zavestno je gradil razvoj tovarne na mladih kadrih, saj je bil v nekem smislu takrat precej starejši in izkušnejši od nas. Deset let je bil starejši od ing. Sile, Tavzesa in mene, vendar nam je zaupal in bil v tem smislu za tiste čase, izredno napreden. Po sVoji drugi vrnitvi v Iskro je postal vodja telefonijske panoge. In pod njegovim vodstvom je takrat telefonija v Iskri dosegla zavidljivo stopnjo in napredek. Njegovo delovanje na področju telefonije v Iskri je bilo zelo intenzivno ter je spravil telefonijo v Kranju do te stopnje, da je imela takrat Iskra že v proizvodnem programu prvo cros-sbar telefonsko centralo v Jugoslaviji. Do tega je seveda prišlo tudi zaradi zahtev jugoslovanske pošte, da bi uvedli'./ pri nas takrat najmodernejši telefonski sistem v svetu, to pa je bil sistem crossbar. Ta- ko je torej Iskra pod njegovim vodstvom ta sistem uvedla in ga začela proizvajati, vendar pa je po teh uspehih žal ing. Šinkovec Iskro zapustil. Kot sem že dejal, bil ježivčlovek, človek, ki ni mogel dolgo zdržati na enem samem mestu in tako mu je bilo nekaj let dela v Iskri dovolj, da je lahko odšel drugam iz Iskre, konkretno na Inštitut Jožef Stefan, za direktorja.« Dr. Milan Čopič, naš znani atomski strokovnjak in dolgoletni sodelavec inštituta Jožef Stefan pa se spominja svojega nekdanjega direktorja, ing. Šinkovca tako-le: »Predvsem naj najprej povem, da je bil ing. Šinkovec, naš nekdanji direktor, izredno strasten šofer. Ničkolikokrat sem se z njim peljal v Beograd, na seje zvezne nuklearne ■ komisije. In vedno je takrat sedel za volanom. Ko je prišel k nam za direktorja, je bilo takoj videti, da je .prišel mož iz industrije. Do takrat smo bili na inštituru vajeni malce znanstveno-univerzitetnega načina dela, ing. Šinkovec pa je skušal uvajati malce strožji delovni red. , Sicer pa je bil izreden strokovnjak in odkrit človek, zato sem se ospbno z njim zelo dobro razumel. Presenetilo pa me je .tudi, kako se je kot človek iz industrije izredno hitro in učinkovito vključil v novo okolje, znanstveno raziskovalno in univerzitetno okolje, kakršen je takrat naš inštitut tudi bil. Sicer je imel nekaj sporov in nesporazumov s tako imenovanimi »čistimi znanstveniki«, vendar je položaj tudi v tem smislu znal obvladovati tako z znanjem, kot avtoriteto in čisto človeškim, poštenim ravnanjem. Skratka, tistih nekaj let, ko je bil pri nas na inštitutu, je inštitut zelo dobro in uspešno vodil.« Invest servis Odprava na Aconcaguo Tudi normalni pristop na 6.958 metrski najvišji vrh južne poloble je povezan s silnimi napori Ni lepših doživetij, kot je hoja po hribih, posebno, če je povezana z vzponom na kak pomemben in visok vrh ob lepem vremenu. Nasploh se doživetja v takšni nepokvarjeni naravi mnogo bolj vtisnejo v možgane, kot nižinski razburljivi dogodki tako, da jih mnogi podoživljajo še v visoki starosti, tja do smrti. In tako bo nemara tudi pri zadnji jugoslovanski odpravi na najvišjo ameriško goro Aconcaguo v Andih, ki sta se je udeležila tudi naša sodelavca Mitja Jesenovec, 41, ofset tiskar in Tomaž Šturm, 31, grafični tehnolog, oba iz tiskarne Invest servisa. »Zbralo se nas je 12 iz vse 'države. Dva iz Sombora, Rado Riedel iz ljubljanske RTV, znameniti alpinist Stane Belak — Šrauf, ki pa je imel to smolo, da je med vožnjo zbolel za pljučnico, midva' iz Iskre, in drugi. Nekateri udeleženci so imeli za seboj že pomembne visokogorske vzpone, npr. na Everest, Kilimahdžaro« — je pričel pripoved o odpravi Mitja Jesenovec, velik ljubitelj planin in narave, doma iz Kamnika. »Dobila sva 7 dni izrednega plačanega dopusta, izkoristila sva svoj dopust, pomagal pa nama je tudi sindikat Invest servisa, vsakemu z dvema starima milijonoma, po 500 tisoč starih dinarjev pa je pridalo še planinsko društvo Iskra. Prevoz je organiziral Kompas, leteli pa smo postopno, .30 ur, samo vožnja je veljala 21 milijonov starih dinarjev za vsakega. Najprej smo bili prijetno presenečeni v Buenos Airesu, kjer so nas lepo sprejeli Slovenci v tamkajšnjem domu Tri-glav. V bazenu pred domom smo se tudi kopali, saj je ta čas v Argentini poletje. S svojimi avtomobili so nas peljali po mestu in nam ga razkazali. Po tem odmoru smo ponovno leteli, to pot v znamenito argentinsko letovišče ob vznožju Andov Mendozo. Tudi tod so nas sprejeli Slovenci in nas seznanili yz Luisom Parom, informatorjem, organizatorjem in oskrbovalcem vseh planinskih odprav, ki tudi posoja vso potrebno opremo. Najeli smo avtomobile za prevoz do vznožja Aconcague, to je Puente del Incas, kraja, ki je že na 2.700 metrski nadmorski višini in velja za staro inkovsko termalno kopališče z znamenitim naravnim mostom. Tu je potresno območje in dva dni pred našim prihodom je bil potres (tudi zdaj smo brali v časopisju o velikem potresu v sosednjem Čilu, z epicentrom v Pacifiku, nekako nasproti malega pristanišča Cartagena, kar ni daleč od Aconcague). Drugi dan smo se povzpeli z nahrbtniki in mulami na skoraj 50 km oddaljeni in 4.200 m visoki Plazza del Mulas. Natem kraju taborijo vse odprave v šotorih (na sliki), je pa tudi zgrajena provizorična stavba za približno deset ljudi, če kdo zboli. Aconcagua terja namreč precej žrtev, največ zaradi pljučnih edemov, ki so posledica prehitrega vzpona, brez aklimatizacije. Vode ni, je pa obilo snega. Tudi nas je presenetilo snežno neurje. Ves čas vzpona je bilo lepo vreme, toda pihal je močan veter. Domačini pravijo, da ni nič redkega vihar s hitrostjo 230 km na uro. Naslednjega dne so se štirje člani naše odprave povzpeli na 4.800 m, a so se vrnili še istega dne zaradi aklimatizacije. Šo-torišče smo nato postavili na višini 5.200 m. Nekateri so na tej višini že resno zboleli in so se morali vrniti v bazno šoto-rišče. Žal se je vreme nato pokvarilo, nastopil je silen orkan, ki je podiral šotore. Na vrh sta se lahko povzpela samo dva udeleženca odprave in sicer Milan Gladek iz Kamnika in Ivica Stojič iz Sombora. Stojič je zadnjo noč prespal zunaj na prostem v puhasti obleki. Midva s Tomažem sva dosegla svoj osebni višinski rekord s 5.200 metri, ker sva reševala francoskega zmajarja Alaina, ki se je spustil z vrha Aconcague in pri tem dosegel svetovni rekord. Žrtvovala sva svoj vzpon in ga rešila z masažo in čajem, ker po 25 minutnem poletu v zraku ni več čutil rok. Poskrbela sva za najnujnejše ter ostala pri njem, dokler ga niso odpeljali v dolino. Na splošno ima Aconcagua vsako leto velik obisk z vsega sveta. Obiskujejo jo alpinisti iz vse Južne Amerike, tudi iz Evrope, razen Angležev, ki so se zamerili Argentincem zaradi vojne za Falklandske otoke. Nekateri alpinisti ostajajo tudi po 14 dni v taboriščih in se postopno aklimatizirajo, zato je zanje vzpon precej lažji.« V pogovoru z Argentinci, posebno z našimi izseljenci, sta velikokrat slišala o bratih Podgornik, ki so v navezi še z dvema Slovencema preplezali prvenstveno smer v južni steni Aconcague. Naveza je bivakirala devet dni v steni, tri dni brez hrane in preplezala steno v direktni smeri. To je še vedno neponovljen dosežek, ki ga Argentinci ob takih priložnostih pripovedujejo z velikim spoštovanjem. Morda bo koga zanimalo, da je hrana v Argentini poceni, tehnični predmeti pa dragi. Inflacija je ogromna in sploh ni primerljiva z našimi razmerami. Na povratku so se člani odprave ustavili v brazilskem Riu de Janeiru in si nekoliko ogledali svetovnoznani karneval. Ljudje ponoči dobesedno ponorijo, ko pa nastopi zora, gredo spat. Čez dan je namreč tako vroče, da ni mogoče vzdržati na soncu. Iz vročega poletja v Riu so se nato preselili v zimo v Londonu. Priložnost so izkoristili za dvodnevni ogled zgodovinskih spominkov, za kaj drugega pa ni bilo časa, še manj denarja. Skoraj enomesečno potovanje sta s tem zaključila z lepimi spomini in barvnimi diaposnet-ki, ki bodo pričali o enkratnem podvigu naših sodelavcev Tomaža in Mitje. Zapisal Marjan Kralj Iskra Iskra Šport in rekreacija Piše prof. Drago Ulaga SO(// v »najvišjo kategorijo« rekreativcev? Naš nepozabni smučar-skakalec Janez Polda je nekoč kritiziral enolično treniranje naših tekmovalcev. Trdil je, da se človek skakanja naveliča, če je vadba vsak dan enaka. »Celo golaž se človeku upre, če je vsak dan na mizi«, je pojasnil svojo misel v prispodobi. Treba je tudi hoditi, teči, telovaditi in igrati z žogo, da si človek utrjuje kondicijo in si potem še bolj želi na skakalnico. Ugotovitev Janeza Polde velja tudi za rekreacijo. Ni dvoma, da je koristno, če vsak dan tečete, razdalje pa naj bodo različne. Morda takole: v nedeljo, ko je več časa, naj bo vadba dolgotrajna, proga dolga in lahkoten . tempo. Tudi med tednom naj bodo razdalje različne. Kdaj pa kdaj popestrimo treniranje z gimnastiko, ali npr. s kratkimi teki navkreber. Če bi rekreativce razdelili v različne kategorije, bi sodili v nižjo stopnjo tisti, ki samo kegljajo,samo smučajo, ali samo tečejo,skratka tisti, ki se ukvarjajo izključno z eno samo športno zvrstjo. V višjo kategorijo bi sodili tisti, ki se izpopolnjujejo tudi z dopolnilno gimnastiko. V najvišjo stopnjo pa bi uvrstili tiste, ki so kot rekreativci spremenili način življenja. O dobrem počutju namreč ne odloča to, kar delamo samo kdaj pa kdaj — odločajo številne malenkosti, za katere je vsak dan nešteto priložnosti. Nekaj primerov: ko hodim po opravkih, hodim nekaj časa hitreje; ko moram v višje nadstropje, ne čakam na dvigalo, priložnost izkoristim, da si krepim noge; ko čutim med delom sede težave v križu, vstanem in se dobro pretegnem. Avtorica knjige »Vsaka ženska je lahko lepa« našteva kar 20 takih priložnosti za telesno vadbo »mimogrede«. Razgledane privržence športne rekreacije spoznate med drugim po obutvi, ki ni salonska z visokimi petami in tudi ne tesna, temveč udobna. Spoznate jih po oblačilu, ki je ohlapno kot trenirka, nikjer stisnjena, nikjer pretesna, skratka taka, ki omogoča človeku svobodo gibanja. Za rekreativce najvišje kategorije je značilno, da ne kadijo in zelo pazijo na normalno telesno težo. Spoznate jih tudi v odmoru na delovnem mestu. To so tisti, ki ne obtičijo na stolu in si tudi ne prižgejo cigarete, temveč gredo na zrak in se sprehodijo. Snežnik vedno vabljiv Ljubitelji planin se gotovo ne odločijo dostikrat, da bi krenili na prijeten sobotni ali nedeljski izlet na Primorsko oziroma' na Notranjsko’in se povzpeli na belega očaka, Ki se dviga nad Loško dolino na eni strani in nad ilirsko-.bistriškimi griči na jugu — Snežnik. Nekako preveč oddaljen se zdi za enodnevni izlet in pa mogoče nekoliko negostoljuben za poznavalce planinskih postojank širom po Sloveniji. Pa vendar le ni tako, saj vsakoletni zimski vzpon, ki ga planinsko društvo prireja ob dnevu žensk 8. marcu, privabi mnoge ljubitelje planin iz cele Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. Letošnji zimski vzpon je bil že 12. po vrsti. Prvi dan vzpona ni bil preveč prijazen, ker je pihala ostra burja in sneg je bril okrog premrlih nosov, planinci so bolj slutili kot pa tudi videli uhojeno gaz, na zadnjem, najbolj strmem delu vzpona pa so jim zelo prav prišle debele vrvi, s pomočjo katerih šo se prebili še zadnjih nekaj deset metrov do planinske postojanke na vrhu Snežnika. Kako lepo je vstopiti v topel prostor! Takoj so bile pozabljene tegobe, ki so jih »pretrpeli« na golem prepišnem pobočju našega Snežnika. Obrazi so zardeli, ivje na kapucah se kmalu raztopi, nahrb- Veleslalomska tniki se razvežejo in planinci si privoščijo dober prigrizek, seveda pa ne gre brez požirka »ta močnega«. Primorci imajo.radi svojo domačo slivovko, Gorenjci sadjevček in pač vsak po lastnem okusu in žepu seveda, a so vsi zadovoljni. Hrvati zelo radi zapojejo. Stara obiskovalka in tabornica Perina pa zna poskrbeti za vzdušje s harmoniko in tudi solo plesom, katerega tudi marsikatera mlada nežna tako odplesati, kot ta energična Rečanka, ki že leta in leta obiskuje Snežnik in okoliške kraje. Na vrhu Snežnika planinci sicer ne ostanejo prav dolgo, toliko da se okrepčajo ter vpišejo in potrdijo vzpon, in že jih lahkih nog pot ponese navzdol, bolj sproščeno in glasneje, kot navzgor. Kar takoj mine ura in še nekaj čez, pa smo že na prijetnih Sviščakih, dolinici, okrog in okrog obrasli z gozdom in polni prijetnih počitniških hišic. Planinski dom je gostoljuben, saj sta oskrbnika prijazna in znata poskrbeti, da je obiskovalcem luštno. Ne manjka dobre kapljice in hrane skoraj po želji vsakogar. Kadar pa )e vreme naklonjeno planincem, je zimski vzpon res pravo doživetje. Tako je bilo tudi v nedeljo letos, ko se je rodilo jasno in ne preveč hladno jutro, ki je obetalo lep dan. Domača glasba je pričakala zgodnje obiskovalce in jih spremljala še precej dlje od starta. Prav prijetno in celo vroče je bilo na poti, gaz je bila dobro, uhojena in kar mimogrede sta minili dve uri do vrha Snežnika. Vmes je seveda tudi neko^ko . brilo, toliko, da je bilo vse zares v znamenju zimskega vzpona, čeprav je v zraku že čutiti pomlad in pod snegom slutiti vse polno teloha. Blizu tri tisoč planincem se je ta vzpon gotovo vtisnil v spomin kot prijetno doživetje in tudi orga- nizatorjem je treba izreči pohvalo. Kdor gre na vzpon enkrat, ga lep spomin gotovo privabi tudi naslednje leto, ali pa celo bolj pogosto. Mikavno je zaiti v ta del Slovenije poleti in jeseni ter uživati v notranjskih gozdovih, z vrha Snežnika pa v jasnem vremenu občudovati Kvarnerski zaliv, ki se nam kaže kot na dlani in zelo blizu. Pa kaj bi govorili še naprej, pridite tudi sami kdaj v ta lepi, kraški košček Slovenije! N. V. SK Triglav o Iskrinih športnih igrah V ponedeljek, 18. marca je bila v Kranju seja predsedstva Smučarskega kluba Triglav. Na njej so med drugim razpravljali tudi o nedavnih športnih igrah SOZD Iskra. Poročali smo že, da so se tekmovalci na teh igrah srečali z dvema sk-rajnostima — izredno slabo organizacijo tekmovanja v smučarskjih tekih in zgledno tekmo v veleslalomu, tehnični izvajalec obeh pa je bil SK Tri-glav, točneje njegovi dve sekciji — za smučarski tek in za alpsko smučanje. Predsedstvo je na sejo povabilo tudi Iskraša Andreja Peharja in Marjana Brezarja, žal pa se seje nišo udeležili tisti najbolj odgovorni, torej predstavniki tekaškesekcije kranjskega smučarskega kluba... in tudi to jedokaz njihovega odnosa do marsičesa. Njihovo odsotnost s seje in pa predvsem slabo organizacijo Iskrinega tekmovanja v smučarskem teku je predsedstvo SK Triglav najostreje obsodilo. Hkrati je poudarilo, da bo proti krivcem ukrepalo ter obljubilo, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo. LD Semiško tekmovanje v veleslalomu dirka žarničarjev Tudi letos smo se odločili za organizacijo sindikalnega tekmova1-nja v veleslalomu. Tekmovanja na Soriški planini se je udeležilo 19 tekmovalcev, in samo 3 tekmo-:c valke. Fantje"so se morali kar potruditi za najboljša mesta, pri dekletih pa so bila mesta že naprej oddana. Organizacija tekmovanja z Gašperjem na čelu je bila zadovoljiva, nagajalo nam je le vreme, saj je bilo tako megleno, da so morali tekmovalci skoraj tipati od vrat do vrat. Vozili smo dva teka, upoštevan pa je bil najboljši čas obeh voženj. Rezultati: , 1 Moški: 1. Novak Tadej 37,41 2. Leban Martin 37,51 3. Križaj Milan 39,70 4. Budna Pavle 39,77 5. Erjavec Boris Ženske: 1. Pirnar Dragica 42,84 2. Kohlenbrand Danijela 42,97 3. Škof Fani 55,49 sledijo pa jim še: Židan, Bregar, Jaič, Urbanc, Petrovič, Srebrnjak, Petrič, Platiše, Husu, Žniderič, Toman, Smerajc, Ferjanič in Konjar. MARKC KORENČ V soboto, 16. februarja je DO Kondenzatorji na Gačah organizirala sindikalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Rezultati: otroci staršev, zaposlenih v Semiču: Cicibani: 1. Miha Plevnik 46,56, 2. Boštjan Šaver 47,02, 3. Gregor Malnarič 48,11, 4. Martin Lavrin, 5. Gregor Sajovic, 6. Franci Stariha, 7. Damir Stare, 8. Andrej Stare. Mlajši pionirji: 1. Aleš Jakša 41,33, 1. Tomaž Štukelj 42,06, 3. Alen Lah 48,48, 4. Toni Jelenič. Mlajše pionirke: 1. Maja Pavlin 47,23, 2. Natalija Zajc 47,95, 3. Kristina Stare 48,79, 4. Polonca Pavlin 50,18, 5. Sonja Križan. Starejši pionirji: 1. Djoni Škrinjar 41,61,2. Aleš Šaver_44,26. Starejše pionirke: 1. Suzana Jakša 45,01, 1. Anita Simonič 45,83. Ženske: do 29 let: (A) 1. Marjeta Švajger 48,34, Ženske nad 30 let: (B); 1. Silva Jakša 50,75. Moški dd 45 do 49 let (F): 1. Bogdan Pavlin 44,13, 2. Janez Kure 51,12, 3. Jože Jdkša 2:38,54. Moški od 40 do 44 let (E): 1. Anton Poč 42,20. Moški od 35 do 39 let (D): 1. Malnarič Edi 40,21,2. Anton Jakša n 1,41,3. Alojz Simonič 44,49, 4. Franc Stariha 46,38. Moški od 30 do 34 I . 1. Marko Banovec 40,88.2. Rajko Vrlinič 41,59,3. Martin Lah 42,64,4. o^ze Kočevar, 5. Pavle Zaijč IVloški od 25 do 29 let (B): 1. Branko Saje 41,15, 2. Martin Kambič 41,40,1?, Stane Špehar 42,64,4. Stane Sajovic, 5. Janez Jerman, 6. Alojz Škrinjar. Moški do 24 let (A): 1. Dušan Štukelj 37,89, 2. Branko Šaver 39,06,3. Dušan Pegane 40,63, 4. Anton Kočevar, 5, Zvone Butala, 6. Jelko Ogrinc, 7. Rude Jakša, 8. Matija Jakša, 9. Milan Žunič, 10. Marjan Jurajevčič, 11. Ivan Kambič. KONČNA EKIPNA RAZVRSTITEV: 1. TOZD 3 955 točk, 2. DSSS 1472 točk, 3. TOZD 2 2484 točk, 4. TOZD 4 2487 točk, 5. TOZD 1 2996 točk. ra Drugi o nas Iskra Iskra Iskra Is cim ■ii#* y. ® Revija Teleks je objavila osrednji intervju s predsednikom K PO SOZD Iskra Borisom Lasičem. Povod za pogovor so bile med drugim rpsne težave, v katerih se je v zadnjem času znašla tudi Iskra. Predsednik Lasič ocenjuje, da je za težave kriva vrsta vzrokov, tako objektivnih, kot tudi subjektivnih in dodaja, da bo Iskra sama sicer lahko pokrila znaten del izgub, vseh pa vendar ne bo zmogla. V Iskri zato računajo tudi na zunanjo pomoč, na denar iz sredstev rezerv, pa tudi na bančni denar, na denar iz naslovatečajnih razlik. Večji del izgub je namreč nastal iz velikih kreditnih obveznosti, ki jih je imela Telematika. V zvezi z vzroki za izgube je predsednik Lasič dejal, da gre v DO Iskra Široka potrošnja predvsem za cenovna nesorazmerja, saj je ta DO izrazit predelovalec materiala in je pri njej delež materialnih stroškov bistveno večji kot drugod v Iskri. V Telematiki pa je problem kompleksnejši in tudi vzrokov za izgube je več. Eden izmed njih je prav gotovo zaostajanje pri posodabljanju opreme, sodobne tehnologije. Tu nažalost Iskra ni imela dovolj možnosti, da bi pravočasno nadomestila potrebno opremo, predvsem v razvoju. Drugi vzrok je problem cen v državi. Iskra plačuje surovine in repromateriale po svetovnih cenah in draže, prodaja pa pod svetovnimi cenami. Težava je tudi v zmanjševanju naročil iz Sovjetske zveze, ki je bila izredno močan kupec javne telefonije iz Telematike. Med »notranje« razloge za nastalo stanje je predsednik Lasič uvrstil najprej počasnpst pri prilagajanju obstoječim in osvajanju novih programov, slabo opremo, določeno inertnost v razmišljanjih, določeno samozadovoljnost in premalo kritično spoznanje sprememb položaja v zadnjem času. Stanje je zdaj res alarmno, zato bo treba reševanje problemov še pospešiti. Kljub temu, daje bilo, ko so se pričeli zbirati temni oblaki, v sami Iskri premalo pozornosti, kritičnosti in energičnosti in zato tudi premalo akcije pa so po mnenju predsednika Lasiča težave v Iskri obvladljive. Vendar ne le z lastnimj finančnimi in kadrovskimi silami, ampak tudi ob pomoči ostalih. Seveda zahteva ta proces obvladovanja daljši čas, saj so tudi problemi nastajali dlje. 6 Več jugoslovanskih časopisov je objavilo informacijo o slavnostnem začetku proizvodnje zasebnih telefonskih central EPABX v glavnem mestu Zimbabveja Harareju. Pričetek proizvodnje, ki je prva te vrste na področju zasebne telefonije v Zimbabveju, je rezultat poslovno-tehničnega sodelovanja med Iskro in lokalnim partnerjem WRS (World Radio Systems) na osnovi Iskrine tehnologije. Obširni članki o otvoritvi so se pojavili tudi v zimbabvejskem časniku Business Herald. Visoki predstavniki zimbabvejske vlade so se zelo pohvalno izrazili o sodelovanju z Iskro in označili pričetek lokalne proizvodnje kot edinstven primer transfera visoke tehnologije iz Jugoslavije v Harare. Minister za informacije, pošto in telekomunikacije je med drugim poudaril, da zahodnoevropske firme ljubosumno skrivajo svojo tehnologijo, medtem ko omenjeno sodelovanje med Iskro in WRS dokazuje, da so socialistične države pripravljene nuditi svojo tehnologijo, ki je prav tako na zelo Visoki ravni. • Oblikovalec Davorin Savnik je lani na Japonskem prejel visoko nagrado G-mark za dovršeno oblikovan telefonski aparat ETA 80. Nagrada je doživela izreden odmev, tako na Japonskem kot tudi po vsem svetu. O njej so se razpisali številni svetovni časopisi, zlasti še strokovne revije s področja oblikovanja. Tako je bil v ugledni reviji za oblikovanje Tradescope objavljen prispevek, ki med drugim navaja laskave ocene japonskih strokovnjakov in vladnih predstavnikov. V članku je omenjeno, da je lani prvič prejel tako nagrado proizvod iz držav v razvoju. Jugoslovanski »Iskra telefon« je že pred tem prejel številne nagrade na bienalih industrijskega oblikovanja v Jugoslaviji, v Zvezni republiki Nemčiji in drugod. Telefon, ki ga je oblikoval Davorin Savnik, je oblikovan izredno moderno, je lahek, lepih barv, zelo uporaben in kvaliteten. Po besedah enega izmed uglednih japonskih strokovnjakov, je Iskrin telefon »boljši« kot karkoli, kar že obstaja na Japonskem. Je modem, estetski in zelo prijeten za uporabo. Gospod Shigeru Koizumi, direktor oddelka za prodajo v firmi Nippon Telecomuni-cations Cohstruction Co. Ltd. pa je dejal: »Vse kaže, da se bo na Japonskem prodaja telefonov močno povečala, tako za zasebno, kot tudi za javno uporabo. Tako pričakujemo, da bo velika nagrada G-mark, ki jo je prejel Iskrin telefon, občutno pripomogla k uspešni prodaji tega izdelka na japonskem tržišču.« • Beograjski Privredni pregled je objavil članek o rezultatih, ki so jih dosegla jugoslovanska podjetjana tržiščih VelikeBritanije in Iskre ter o nadaljnjih možnostih gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Direktor skupnega gospodarskega predstavništva v Londonu Džuro Rajačič trdi, da so jugoslovanske možnosti na britanskem trgu še premalo izkoriščene in v zvezi s tem navaja, da je Iskra ustavila dobave nekaterih svojih artiklov v Veliko Britanijo in Irsko in dodaja, da ne bi smeli dopustiti neizvrševanja dogovorjenih obveznosti. Dnevnik Delo je raziskal ozadje poročila direktorja skupnega predstavništva in objavil prispevek, kjer so predstavniki Iskre podrobneje osvetlili sodelovanje Iskre z Veliko Britanijo in Irsko. Iskra je lani v Veliko Britanijo izvozila za 7,8 milijona dolarjev svojih izdelkov. To je sicer za 1,9 milijona dolarjev manj kot so načrtovali, toda za 1,3 milijona dolarjev več, kot so na otok izvozili leto pred tem. Res je, da so z dobavo izdelkov v vrednosti 305.000 dolarjev kasnili, do česar pa je prišlo zaradi težav z reprodukcijskim materialom in ne zato, ker bi sklenili ustaviti dobave. Glede izvoza na Irsko, jim tja sicer ne uspe prodreti veliko, toda nikoli niso hoteli prodaje na tem trgu zmanjšati. Prav nasprotno, trudijo se, da bi jo povečali, enako kot to velja za Iskrina prizadevanja na britanskem trgu sploh. Iz tujega strokovnega tiska Pljučni rak pri kadilkah Ameriško društvo za boj proti raku je obvestilo, da bo letos prvič v moderni zgodovini umrlo več žensk za posledicami pljučnega raka, kot za rakom na prsih. Kar 38.600 Američank bp žrtev raka na pljučih, skoraj šestkrat več, kot pred 20 leti. S tem je tudi rak na pljučih najpogostejše tovrstno obolenje kadilk. V 75 odstotkih primerov je rak na pljučih posledica kajenja cigaret. V ZDA kadi že skoraj vsaka tretja ženska. Prodaja računalnikov Leta 1982 so prodali v Evropi 1,2 milijona hišnih računalnikov v vrednosti 2,2 milijarde dolarjev. Lani je to število naraslo že na 3,6 milijona kosov, leta 1990 pa računa trgovina že na prodajo 12 milijonov enot v vrednosti 14 milijard dolarjev. Poprečni letni porast od leta 1982 do 1990 naj bi bil 34 odstotkov pri kosih in 26 odstotkov pri vrednostih. Strokovnjaki predvidevajo, da bo leta 1990 več kot tretjina gospodinjstev v. Evropi opremljenih s hišnimi računalniki. Medtem ko na področju profesionalnih sistemov še vedno vodijo ameriška podjetja pa je položaj na tržišču hišnih računalnikov povsem drugačen. Kar tričetrt prodanih računalnikov so izdelali evropski proizvajalci, oz. so nakup posredovale evropske firme. Pečica za kruh Kaže, da peki ne pečejo več dobrega kruha, kajti proizvajalci gospodinjskih aparatov so se odločili za konstrukcijo posebne pečice za peko kruha doma. Ker pa zahteva peka kruha posebno tehnologijo — večkrat je treba odpreti pečico in ovlažiti štruce, ali hlebce s tekočino, da nastane mehka skorja, je firma JUNG razvila pečico za hobi peko, ki ima avtomatično brizganje pare, ki jo je možno dozirati. Poznavalci pravijo, da je ta, doma pečeni kruh odličen. Ročna stiskalnica Če je verjeti nekemu zahodno-nemškemu časopisu za gospodinje, se Nemci spet navdušujejo za stare ročne naprave v gospodinjstvu, ki so jih imele naše babice. Tako je v prodaji spet ročna stisklanica za pripravo sokov z ročico. Ustreza za sočenje vseh vrst sadja, saj ima izmenljive dele. Ročna stiskalnica je mimo tega tako majhna, da gre v torbico in z njo v pisarno, ali pa na potovanje. Lahko jo hitro razstavimo in očistimo, pomembno pa je, da je cena izredno nizka. Mikroprocesorji v avtobusu Avtobusni promet v francoskem Caenu bodo odslej krmilili mikroprocesorji. Sistem imenujejo Francozi Alex. Voznik avtobusa bo vložil v krmilni pult kaseto, na kateri so programirane vse vožnje in postaje dnevnega programa. Z vžigom avtobusa se sproži tudi program iz kasete. Na zaslonu poleg volana se pokaže proga z naslednjimi postajami, med vožnjo pa mikroprocesor ugotavlja hitrost vožnje in jo prilagaja začrtanemu programu. Mikroprocesor tudi šteje potnike, kar pa še ni vse. Alex ugotavlja na križiščih barve na serhaforih, kar omogoča vozniku prosto pot in vožnjo brez zakasnitev. Nč^pogla-vitnih postajah — čakališčih so tudi zasloni, kjer potniki razberejo čas prihoda naslednjega avtobusa. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Razpis za letovanje v kampu »Mir« na Dugem otoku Tudi letos se organizira letovanje v Kampu »MIR«, ki se nahaja na skrajnem delu Dugega otoka v zalivu Telaščica. Kamp leži ob morju v gostem borovem gozdičku. Dostop je možen samo po morju, zato je organiziran prevoz z ladjo iz Sukoša-na v kamp in nazaj. Cestne povezave z ostalimi kraji na otoku ni. Najbližji naseljeni kraj je mesto Šali. V neposredni bližini kampa je slano jezero, kjer je temperatura vode vedno višja od temperature morja vsaj za 4° C. Značilnosti kampa so mir, čudovita okolica, domače vzdušje v kampu in prijaznost strežnega osebja. Termini izmen za letovanja v šotorih kampa Cene letovanja za zaposlene v DO Kibernetika, Telematika, ERO ! Način letovanja Predsezona otroci I odrasli Glavna sezona otroci odrasli V ŠOTORIH KAMPA V LASTNEM ŠOTORU 5.500 3.500 7.700 5.700 6.800 5.400 9.700 7.700 Cene letovanja za zunanje goste I. skupina II. skupina III. skupina Datum izmene Datum izmene Datum izmene Izmena od - do od - do od -do I. 15. 6 —25. 6 16. 6.-26. 6. 17. 6.-27. 6. II. 25. 6.-5. 7. 26. 6. — 6. 7. 27. 6.-7. 7. III. 5. 7. — 15. 7. 6. 7,—16. 7. 7. 7,—17. 7. IV. 15. 7.-25. 7. 16. 7.-26. 7. 17. 7. — 27. 7. V. 25. 7.-4. 8. 26. 7.-5. 8. 27. 7.-6. 8. VI. 4. 8,—14. 8. 5. 8,—15.8. 6. 8,—16. 8. VIL 14. 8.-24. 8. 15. 8.-4. 9. 16. 8.-26. 8. Vlil. 24. 8.-3. 9. 25. 8.-4. 9. 26. 8.-5. 9. IX. 3. 9,—13. 9. 4. 9,—14. 9. 5. 9,—15. 9 Opomba: Letovanje v I. in IX. izmeni bo organizirano, če bo kamp po predhodnih prijavah zaseden vsaj 60%. Termini izmen za letovanje z lastnim šotorom Datum izmene Izmena ' od—-do _ 2.7. 12. 7. II. 12.7. 22.7.. III. 22.7. 1. 8. IV. 1.8. 11.8. V. 11.8. 21.8. Cena prevoza z ladjo iz Sukošana v kamp in nazaj — Cena za odrasle je 800 din, za otroke do 10 let 400 din, dočim otr- oci do 2. leta starosti ne plačajo prevoza. Avtobusni prevoz — Organiziran bo avtobusni prevoz na relgciji Kranj—Sukošan—K-ranj. Cena prevoza za zaposlene v kranjskih DO Iskre je 2.000 din, za ostale pa 3.000 din.- — Organizator lahko odpove prevoz, če ni prijavljenih vsaj 35 potnikov. — V primeru da prevoznik spre-, meni ceno prevoza, je kupec dolžan sprejeti podražitev do 20%. Pri višjih podražitvah pa ima kupec pravico odpovedati prevoz in tudi letovanje. Način letovanja Predsezona otroci 1 odrasli Glavna sezona otroci odrasli V ŠOTORIH KAMPA V LASTNEM ŠOTORU 7.400 5.400 10.500 8.500 9.200 7.200 13.200 11.2,00 Opomba: — V ceno je vključenih 10 polnih penzionov. Letovanje ■ se prične s kosilom, konča pa z zajtrkom. — Do cen za otroke so upravičeni otroci rojeni 1976 in mlajši — Za otroke do 2 let, ki ne koristijo penzionskih uslug, se plača dnevno 100 din. Parkiranje Pri »Anteju« bo organizirano parkiranje osebnih vozil. Cena za 10 dni je 500 din. Turistična taksa in taksa za vstop v nacionalni park Taksi se plačata v kampu in nista vključeni v ceno penziona. Način prijave • Zaposleni v Kibernetiki in ERU ter zunanji gostje se prijavljajo pri tov. Rajku Kožarju, ISKRA KIBERNETIKA, Referent za rekreacijo, tel. (064) 22-221 interna 29-52, vsak.dan od 8. do 13. ure. • Zunanji gostje se lahko prijavijo tudi na osnovi telefonske potrditve prostih mest, s tem da morajo v roku 5 dni poslati prijavnico in potrdilo o vplačilu akontacije v Referat za rekreacijo. • Zaposleni v Telematiki se prijavijo pri tov. Ladu Sofranievskem, tel. (064) 28-861, interna 26-59. — Ob prijavi vplačajo zaposleni v Kibernetiki, Telematiki in ERU 3.000 din akontacije, zunanji gostje pa vplačajo ob prijavi 60% celotnega zneska za letovanje. Razlika do polne cene, se vplača najpozneje 20 dni pred odhodom na dopust. — Denar se nakaže s POLOŽNICO na ŽR 51500-601-10446, ISKRA KIBERNETIKA TOZD Delavska restavracija, Savska loka 1. Način odjave iBsteeBMBeeeeBeeMeeeeeseBeBeeeesBBEeBeeseeeHeeeegeeeeBeeseeBeeBeeeMeeeeeBeBeeeeeiieeeeeeaeei Prijavnica za letovanje na Dugem otoku od do.... št. šotora (ali lasten) ... Ime in priimek leto rojstva zaposlitev 1. 2. , 3. 4. 5- , 6. Prevoz: lasten (parkirnina), avtobus (ustrezno obkroži) Naslov doma: tel Datum prijave: Podpis: — Upoštevajo se samo plšmene odjave — Pri odjavi nad 30 dni 'pred odhodom se zadrži 1.000 din za manipulativne stroške — Za odpoved od 30 do 10 dni pred odhodom se zadrži 30% od cene letovanja — Ce pride do odpovedi zadnjih 10 dni pred odhodom, se zadrži 50% od cene letovanja — V primeru višje sile ali če dopustnik najde zamenjavo, se mu vrne celotno vplačilo. Zaračunajo se samo m a n i 'p u I ati vrj i;'. ;Sf r^š;k i 1.000 din. ,,,vq ijnbss i- ObrOČnO Idugsi ičelt-d -o odplačevanje Za zaposlene v kraYij'feKfh®5<§iil>" u Iskre se organizira -Ptorg.^go^i/isi ne plačevanje stroškov letovanja; s, itoq Vse ostale informadije boste dobili ob prijavi. R. Kožar Iskra Iskra Kotiček za Iskraše Iskra Iskra Iskra Iskra I Kako narediti garsonjero? Garsonjera, tudi to je lahko prijetno stanovanje, če je funkcionalno in prijetno urejena. Predvsem pa mora ta ureditev slediti vsem zahtevam in potrebam stanovalca oz. stanovalcev v njej. Garsonjera je marsikomu šta-rt v neko življenjsko obdobje, lahko pa tudi ustaljen, prijeten domek starejšemu občanu. V nekaj primerih bi obdelali ureditev garsonjere za različne potrebe, če pa kdo od bralcev želi odgovor na svoje vprašanje, naj nam piše. (Pa ne pozabite na risbico (tloris) k meram.) V naši garsonjeri živi en sam stanovalec. Želi si, npr. opremiti tako, da bo lahko opremo vključil tudi v nekaj večje stanovanje. V osnovi se moramo odločiti, ali želimo svetlo urejeno stanovanje ali... Zavedati se moramo, da svetle barve, prostore vizualno povečujejo, temne jih utesnjujejo. Za manjša stanovanja, oz. prostore se bomo vsekakor odločili za svetlejše barvne tone. Zato naj bodo vse stene in vsi stropi belo pleskanj, tlakje v lakiranem lamelnem parketu, v naravni barvi lesa. Vrata v stanovanju so v hrastu. V tem materialu nadaljujemo z opremo. Odločimo se lahko za zelo lepo oblikovan in komponibilen pohištven program, ki ga izdeluje Javor. Z njegovimi elementi opremimo predsobo, ki je prvi pomemben stik s stanovanjem. Preprosto oblikovanih kuhinj v hrastu ni. V takšno stanovanje pa nikakor ne morete vključiti rustikalen videz kuhinje. Zato vam predlagam nevtralno svetlo kuhinjo (slonokoščeno bela) v izvedbi Lipe iz Ajdovščine. Dopolnite pa jo s hrastovim horizontalnim opažem med elementi. Zato pa je še v kuhinji v hrastu jedilna miza, ob njej pa črni Thomestoli (Florjan Bolič). Tudi v dnevni sobi bo potrebna kombinacija materialov in barv. Ker boste dopolnjevali z mizarskimi izdelki, naj bodo ti ali črni ali beli. Velika omara v ozadju je iz omenjenega programa. V kolikor se elementi, ne izidejo, vgradite v sistem črn odprt regal za knjige. V črnem ogrodju je ležišče in letve foteljev. Ležišče opremite z množico blazin, da je videz bolj bivalen. Jogi in blazine na stolih oblecite v tirkizno barvo blaga, ki ga dopolnjujete z blazinami v zeleno-modrih tonih. Vzorec na zavesi, ki je v gubani izvedbi, se povezuje s tekstilom na ležišču. Zelo pomemben element opreme i c svetila. Ta naj bodo locirana vedno tam, kjer jih potrebujemo. Za osrednjo razsvetljavo naj bosvetilkačim bolj nevtralna po videzu. Najlepša bo še vedno preprosta plafonjera sredi stropa. Nekaj več poudarka si privoščimo v dodatni razsvetljavi. To so lahko lepo oblikovane nizke ali visoko stoječe svetilke ali reflektorji. Bele stene opremimo s slikami. Te naj bodo premišljeno izbrane. Naj ne bodo neko slabo olje samozvanih »slikarjev«, lepša bo sodobna grafika v preprostem okvirju ali zanimiv poster, pa tudi skupina starih uokvirjenih družinskih slik. Zahvale Ob boleči izgubi mojega očeta Franca Brezarja se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZDTSD termo-plastni stroji, raziglanje, tiskanje, oddelku livarna, pomožni orodjarni, GPP, TPD in vodstvu TOZD TSD, za izraze sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Franc Brezar Ob smrti moje drage mame Marijane Štirn se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD TSD v Kibernetiki oddelka GPP in TPD za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Manca Dolinar Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza Kreka se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem usmerjevalnice TOZD Števci za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Ivanka Iskrena hvala! Hervatin z družino Odgovor na zastavljeno vprašanje Unimer 43 — Multimeter Unimer 43 ima naslednje značilne lastnosti: 38 merilnih dosegov Karakteristična upornost: 20 k/V za enosmerne napetosti ca. 3 /V za izmenične napetosti. UNIMER 43 je po karakteristikah, priročnosti in cenenosti namenjen najširšemu krogu uporabnikov. Notranja upornost je izbrana tako, da je instrument uporaben na vseh področjih elektrotehnike in tudi elektronike. Velik izbor merilnih dosegov, merjenje izmeničnih napetosti in tokov, visokih upornosti ter preglednost pri priključevanju in izboru dosegov, omogočajo enostavno uporabo instrumenta. Dosege izbiramo z enira preklopnikom. Dodatni preklopnik uporabljamo za izbiro izmeničnih napetostnih in tokovnih dosegov. Za merjenje upornosti ima instrument lastno napajanje. Baterijski člen 1,5V (IEC R6) je namenjen za območja X 1, X 10, X 100, X 1 k. Pri merjenju na območju X 10 k, za velike upornosti (do 50 M), se uporabi posebej vgrajena standardna baterija 15 V (IEC 10F15). Za merjenje večjih enosmernih tokov (10 A, 100 A) uporabljamo ločene soupore. Večje izmenične toke, do 300 oziroma 1000 A, merimo s pomočjo kleščnih tokovni-kov. Konstrukcija vhodnih puš in priključkov merilnih vezi onemogoča dotik uporabnika s prevodnimi deli priključka, kar zagotavlja večjo varnost. Ob tem pa Iskra izdeluje še dva Unimera in to Unimer 42 z značilnimi lastnostmi: 37 merilnih dosegov Karakteristična upornost 50 /V za enosmerne napetosti 5 /V za izmenične napetosti in Unimer 45, z značilnimi lastnostmi: 28 merilnih in preskusnih dosegov Karakteristična upornost: 5 k /V- 23. marec 1985 stran 23 Mali oglasi • Ugodno prodam 3 kom strešnih oken Pural (dim. 74 cm x 112 cm) in 12 kg lepila za talne obloge in električni vlažilec zraka Hitachi. Ponudbe pod »Ugodno« na uredništvo Glasila. Gregorčičeva 23. SPEKTRUM 48 K nov ugodno prodam. Tel.: 573-215. int.: 260. Avtoradio s kasetofonom »Audioline« 2. x 16 W prodam. Tel.: 061/737-769. Garsonjero, vseljivo sredi aprila, nujno najamem do konca leta. Ponudbe po telefonu št.: 314-288. int.: 25. Pocinkano pomivalno korito ugodno prodam. Naslov v uredništvu — 223-977. PONOVNO SO V PRODAJI ŠTEDILNIKI CORONA, IZDELANI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni .■* Škofji Loki, Reteče 4, tel. (064) 61-861. \» m Križanka Mm- iskra Iskr« ' »TALNE POLOTOK MED BEUM N^BARENT. SODNIK V PODZEM- TATVINA DUHOVNE LASTNINE MOŠKI PEVSKI LASTNA OZNAKA PALEOZU. LJUDSTVA DRAŽ1LNO NASLADI LO <£■ B ■ 3VOMUI- /EČERNA KORENINA ALKANE DEPARTMA VZH. FRANC. SESTAVIL SLAOKOV. OTEKLINA MIKLOVA NOGOMET. JORDANIJE CIOANI LAHEK VOZ MAMILO Ur FILOZOF SOCIOLOG (THEOOOR) RADIJ SNyEST RESNIK ČARGO NEODLO- Lukana«) DERIVAT AMONIAKA KARAM- 1 VOJAŠKA STOPNJA Šale Nasvet Natakar, ker imam samo deset jurjev, mi prosim kar vi svetujte... Pojdite domov! »Vse življenje trdo delam«, je zastokal možak. »Toda, zdi se mi že precej dlje...!« Očitaš mi, da živiš ob meni slabše kot pes, je užaljeno dejal mož. Zadrla se je nad njim: »Res je! Pes je v kožuhu.« • Georga Burnsa — 83-letnega igralca so vprašali, če mu je težko igrati Boga — naslovno vlogo v Ulmu »O, Bogi«. Odgovoril je: »Niti ne, kajti, pri mojih letih jevse, kar naredim, čudež!« ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/t, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.