Stev. 14.
TRST, petek 14. januvarja I9IO.
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob aedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 Stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrež.iai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičiai, Pornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kol« ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, '.»smrfcnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. Mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na dalj na vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .. Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" = Plačljivo in utoZljivo v Trstu. =
£PIN0ST
Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko«
V edinosti je moči
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece © K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Maroonina na nedeljsko Izdanje „EDIH08TZ" stane: za celo Isto Kron 5*20, za pol leta Kron 2 80.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankn-
▼ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ss ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Gafatti 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*1. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic v Giorgio Galatti štev. 18.	- ■ ■ -■ ■—
PoStno-hranilniČni račun ŠL 841652. TELEFOM št. 11-57
Politično druituo Edinost
priredi
v nedeljo dne 16. januvarja 1910
ob 10. uri dopoludne.
javen shod
v veliki dvorani Jfaro3nega doma v Trsta.
Dnevni red:
1)	Delovanje parlamenta v zad~ njem zasedanju. Poroea drž. posl. dr. Hybai:.
2)	Porodilo o delovanju tržašk. mestnega sveta, oziroma deželnega zbora.
Vse zavedne volilce vabi k obilni udeltžbi
Odbor
političnega dr. „Edinost".
ilarod. delav. orsanizccija
priredi
v nedeljo dne |6. januvarja 1910 - DVA —
javna shoda
ia ticer :
1)	PRI SV. MARIJI MAGDAL. SPODNJI
•b 3. in pol uri popoludne v dvorani gosp. poslanca Antona Miklavec.
2)	V ŠKORKLJI ob 3*30 uri pop. v gostilni Marconi „Al col le d i Scorcola".
DELAVCI MESTA IN OKOLICE ! Vde Ir/.ite se teh shodov !
Odbor
Narod, delav. organizacije.
BRZOJAVNE VESTI.
Za delazmožnost češkega dež. zbora.
DUNAJ 13. „Slav. Koresp.4^ poroča: jutrnšji praški listi, nemški in češki, priobčijo sledeči komunike: Kakor se nam poroča, se poskus, da se zagotovi kratko zasedanje češkega deželnega zbora, najprej stori v Pragi. Za pogajanja z deželnozborskimi straikami sta določena viši deželni maršal in namest. Coudenhove. Načelnik avtonomne deželne uprave in načelnik politične deželne vlade bi pričela svojo nalogo na podlagi informacij, ki bi jih poprej ustmeno dobila pri ministerskemu predsedniku Bienerthu. Tozadevna akcija utegne pričeti prve dni prihodnjega tedna.
Skifeanje avstrijskega državnega zbora.
DUNAJ 13. „ Deutsch-Nationale Corres-spondenz" pravi, da bo državni zbor sklican na 10. februarija, da resi proračun in načrte fina»#ne reforme.
PODLISTEK.
53
Igralec.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA, fcnski »piia! F. U. Dn*tojevBkij. Poslovenil K K.
XIV.
Nehote sem vskliknil.
„Kaj je? Kaj je?" je vpraševala čuda«. Bila je bledega in mračnega obličja.
„Kako, kaj je ? Vi ? Tu, pri meni! ?u
„Ako prihajam, tedaj vsa prihajam. To je moja navada. Takoj izprevidite to. Zažgite luč !tt
Zažgal sem luč. Pavlina je vstala, stopila k mizi in položila pred-me odprto pisno.
„Prečitajte !* je .velela.
„To, to je roka des Grieuia I* sem vskliknil in pograbil pismo. Roki sta mi trepetali in vrste so mi migale pred očmi. Pozabil sem natančne izraze, ki so bili v pisnim, toda navedem naj je, dasi ne od besede do besede, ampak od misli do misli.
„Mademoiselle", je pisal des Grieus,
Misija grofa Khuen-Hedervary-ja.
BUDIMPEŠTA 13. Grof Khuen-Heder-vary je vsprejel danes — bivšega ministra dr. Tomašiča, da bi se ž njim pogajal glede vsprejetja ministerstva za Hrvatsko.
BUDIMPEŠTA 13. (Ogr. biro.) Določeni ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je predpoludne posetil bivšega trgovinskega ministra dr. Ludovika Lang; nato se je grof Khuen-Hedervary podal v ministerstvo za deželno brambo, kjer se mu je posrečilo pridobiti generala Samuela Hazay-a za listnico ministerstva za deželno brambo. Potem takem prevzame Hazay v Khuen-Hedervary-jevem ministerstvu listnico ministerstva za deželno brambo.
BUDIMPEŠTA 13. Grof Khuen-Heder-vary je imel danes dopoludne več konferenc, katerih vspeh je bil, da vstopi baje v njegovo ministerstvo general Hazav kakor minister za deželno brambo, dočim je bivši minister Tomašić odklonil listnico za Hrvatsko.
Dosedaj bi bili torej na listi štirje ministri in sicer: Khuen-Hedervary, ministerski predsednik, minister za notranje stvari in provizorično minister za Hrvatsko, Lukacs minister za finance, Karol pl. Hieronymi minister za trgovino in Hazay minister za deželno brambo. Khuen - Hedervary dovrši bržkone že danes zvečer svoja pogajanja glede sestave ministerstva in jutri poskusi, da se stavi v zvezo z onimi parlamentarnimi strankami, ki jih hoče pridobiti za svoje načrte. V soboto odpotuje Khuen-Hedervary na Dunaj in v nedeljo ga vsprejme cesar v avdijenci. V četrtek ali petek prihodnji teden se namerava ministerstvo predstaviti poslanski zbornici.
BUDIMPEŠTA 13. (Ogr. biro.) Bivši minister za Hrvatsko Nikolaj pl. Tomašić je tekom predpoludne posetil grofa Khuen-He-dervary-ja, ki mu je ponudil listnico ministerstva za Hrvatsko. Tekom razgovora so pa prišle glede vprašanja železniške pragmatike med Tomašićem in Khuen-Hedervary-jem take divergence na dan, da ni mogel dr. Tomašić vsprejeti hrvatskega ministerstva.
Turčija ne proda Krete.
DUNAJ 13. Tukajšnji dobroobveščeni krogi proglašajo vse vesti, da Grška odkupi Kreto z denarno svoto, kakor popolnoma izmišljene. Turška vlada je odločno izjavila, da odbije vsak predlog, tudi ako bi ga stavile krečanske zaščitne vlasti, ki bi hotel prikrajšati njene pravice in posesti.
Cesar Menelik umrl?
RIM 12. Vest „Osservatore Romana", da je abesinski cesar Menelik umrl, odločno dementira „Agence Havas". O cesarjevi smrti so se ponovno razširile vesti ali noben-krat se ni potrdila smrt cesarjeva. „Secolou pravi, da je cesar Menelis bržkone umrl, vendar gotovo se to ne more doznati, ker je dvor obkoljen z močno vojaško posadko. Cesar Menelik je baje umri že 23. decembra m. I., ali njegovo smrt prikrivajo iz strabu pred revolucijo.
Vojna flota za Kanado.
OTAVA 13. Ministerski predsednik Lau-rier je danes predložil v parlamentu zakon o obrambi na morju. Po tem zakonu se ima zgraditi stalno floto z nabranimi četami. Takoj se prične z gradnjo 11 križarjev in
za to je postavljena v proračun za let 1910 svota 3 mil. Ministerski predsednik je izjavil, da stavi Kanada svojo vojno floto na razpolago angleškemu kraljn, ako bi se Anglija s kako državo zaplela v vojno.
Francoski senat.
PARIZ 13. V senatu je bil izvoljen predsednikom Dubost. Od 259 oddanih glasov jih je dobil 220.
Paulhan letel 1800 metrov nad zemljo.
LOS ANGELES 13. Paulhan seje dvignil v zrak in dosegel visočino 1800 metrov in s tem je dosegel nov rekord višin za aeroplane.
Herzensteinovi morilci pomiloščeni.
PETROGRAD 12. Car je pomilostil dotične pristaše zveze pravih ruskih ljudi, ki so bili umorili člena ruske dume Herzen-steina. Morilce so takoj izpustili z ječe.
Obsojeni častniki.
KAZAN 13. Pred tukaišno vojno sod-nijo je končala danes razprava, ki je trajala tri tedne in v kateri se je razpravljalo o zlorabah pri vojaški intendanturi. Deset obtožencev, med katerimi so dva podpolkovnika in 8 drugih častnikov, so bili obsojeni v izključenje iz službe, na zgubo pravic svojega čina in redov ter uvrščenje v oddelek korekcijskih jetnikov. Poleg tega bi se imelo izterjati od obsojenih 170.000 rub-ljev sodniiskim potem v prilog kroni.
Potres.
LIZBONA 13. V Villafranca, oddaljeni od Lizbone 28 kilometrov, so čutili več potresnih sunkov.
„neprijetne razmere me silijo, da odpotujem takoj. Gotovo ste sami opazili, da sem se namenoma ogibal vsakega priznanja napram vam tako dolgo, dokler se ni razjasnil ves položaj. Prihod stare (de la vieille dame) vaše sorodnice in njeno grdo vedenje sta mi pregnala vse dvome. Moje lastne, slabostoječe razmere mi docela prepovedujejo gojiti nadalje sladke nadc, katerim sem se dal voditi nekoliko časa. Žal mi je za prošlost, toda upam, da ne najdete v mojem vedenju ničesar, kar bi bilo žantiloma in poštenega človeka (gen-tilhomme et honnete homme) nedostojno in nevredno. Vsled izgube skoro vseh svojih novcev, posodivši jih vašemu očmu, sem prisiljen izkoristili ono, kar mi je ostalG: naročil sem namreč svojim znancem v Petrogradu, da naj ukrenejo vse potrebno k prodaji zastavljenega mi posestva. Ker vem, da je vaš lahkomiselni očem potrošil vaš lastni denar, sem sklenil odpustiti mu petdesettisoč frankov in vračam vam na to vsoto glaseče se za-dolžnice na premoženje, da vam bo tako omogočeno dobiti vse nazaj kar ste izgubili, ako zahtevate imetje sodnim potom od njega. Nadejam se, mademoiselle, da bo moj postopek gledć na sedanje razmere za vas zelo ugoden. Upam tudi, da s tem postopkom izpolnim dolžnost poštenega in blagorodnega človeka. Bodite uveijeni, da
Še: latinizacija v cerkvi.
l tz poslanskih krogov.)
Na načuven način je škof Nagi s svojo naredbo pokvaril božične praznike narodu hrvatskemu v Istri. V Buzetu n. pr. se je g. župe-upravitelj — miroljuben in umen človek — bal razglasiti ljudstvu ono naredbo, ker je vedel, da navstane veliko pohujšanje. Ali morai je — nahajal se je med kladivom in nakovalom. In prišlo je, kakor se je župe-upravitelj bal. Narod iz cerkve, a vanjo Italijani — socijalisti, ki so se s tem iz golega narodnega sovraživa zagrešili proti načelom lastne stranke.
Narod govori: Kolikor greha je prov-zročil škof se svojo naredbo, ne bi ga storil niti kak brezbožnik. Ali Bog je pravičen in On naj sodi krivca-provzročitelja greha in pohujšanja te božične praznike.
Preidimo h komentaciji škofove naredbe za latinizacijo cerkve. Vprašanje je, kateri povod je bil, bodi rimski stolici, bodi škofu Naglu, da goni iz cerkve narodu razumljivi jezik ? Je-Ii raba tega jezika v pohujšanje ? Ni! Ali bi bil narod po izvedenju škofove naredbe bolj pobožen, ali bi čutil bolj krščanski? Nikakor. Je-Ii to izganjanje božja volja? To pa najmanje. Kdor bi to trdil, bi se šalil z Bogom. Kateri vzrok je torej nagnal bodi rimsko stolico, bodi škofa Nagla, da je izdal tako naredbo?
Odgovor je lahek. Tu je deloval na-rodno-politični nagon, ki bi se ga hotelo opravičevati z božjo voljo! Če bi bilo tako postopanje volja božja, potem bi se dal opravičevati s tem vsaki grešni dogodek. Ali to ni res. Res je sicer, da vsemožni Bog
vse dopušča in da tudi najgrši čin ni direktno od Boga zabranjen. Ali človek ima razum in pamet in zato bosta morala tudi papež in škof odgovarjati za svoja dela! Zato tudi narod brani svoje prepričanje l isto pravico, s katero brani človek svoje življenje pred razbojnikom.
Je—li morda tudi to božja,volja, da se papež vedno voli iz kraljevine Italije ? ! Na to odgovorimo drugikrat. Je-li bila tudi to božja volja, da je bil škofom tržaško-koper-ske škofije imenovan Nemec, ki ne pozna ne jezika, ne naroda te škofije?! Je-li volja božja, da je imenovan za višega pastirja človek, ki ne pozna običajev in ne umeje glasu svojih ovac ? !
Ali pa morda ni bilo med Slovenci in istrskimi Italijani ni enega pravičnega moža. ki bi bil vreden, da postane škofom te škofije ?! Ako je vse to božja volja, potem moramo vprašati, kaj bi rekli Nemci, ako bi bil nad njimi imenovan škofom človek -pa naj bi bil tudi najpravičneji - ki ne bi umel nemškega jezika ? !
Ako bi bila božja volja res taka, kakor je volja Naglova, potem ne bi bil Bog dopustil, da bi se govoril naš jezik, kamo-Ii. da je naš narod v tem jeziku Njega hvalil, častil in pevaje molil že pred tisoč leti ! Je-li Krist — ta začetnik krščanske vere kedaj rekel, da je v tem ali onem jeziku zabranjeno Boga moliti ? ! Ni!
Dokaže naj se torej da bodo hrvatski kršćani vedeli to — iz katerega vzroka je volja božja, da se hrvatsko-slovenskemu narodu v Istri zabranjuje v cerkvah moliti in častiti Boga v svojem materinem jeziku! Ali ni možno, da se je začelo z bičem preganjati pobožni slovanski narod iz cerkve, kakor so nemški škofje v ječi bičali sv. Metoda, ker je učil slovanske narode Kristovo vero v njihovem jeziku ?!
Zakaj ne bi bili predniki blagega spomina, škofje Dcbrila, Glavina in Šterk, nikdar storili kaj tacega ? Ne bi, ker so imeli srca, da tolmačijo narodu vero Kristovo v razumljivem jeziku ter da ohranijo starinsko pravo (in ne privilegij!) tega naroda, med katerim se še sedaj na mnogih cerkvah nahajajo glagolski (staroslovenski) napisi v znak, da je narod ta jezik nekdaj rabil!
(Zvršetek pride.)
se mi je spomin na vas na veke utisnil v moje srce."
„Kaj ne, to je jasno ?* sem rekel okrenivši se k Pavlini. „Ali ste mogli kaj druzega pričakovati?- sem pristavil z nevoljo.
„Ničesar nisem pričakovala," je odvrnila navidez mirno, dasi. je nekaj podrhtavalo v njenem glasu. „Že davno sem se odločila; čitala sem njegove misli in uganila, kaj misli. Mislil je, da iščem... da bom zahtevala..." ustavila se je, ne da bi končala, se ugriznila v ustnice in utihnila. „Nalašč sem podvojila svoje preziranje napram njemu," je nadaljevala, „čakala sem, kaj se izcimi iz tega. Ako bi prišla brzojavka o dedščini, bi mu vrgla pred noge dolžno ,vsoto temu idiotu (očmu) in ga zapodila! Že davno, davno sem ga sovražila! 0, preje ni bil tak, tisočkrat ne, a sedaj, sedaj !... Ah, s kakim veseljem bi mu vrgla sedaj teh petdesettisoč v podli obraz in pljunila... in pohodila pljunec !K
„Toda papir, vinjena zakladnica na petdesettisoč frankov, se nahiga v rokah generalovih. Vzemite in vrnite jo des 6rieuxu!"
„O, ne! Ne, ne!"
„Res, res! Ne! K čemu pa je general sedaj sploh sposoben ? In babica i* sem hipoma vskliknil.
Narodna zbirka.
Akad. fer. društvo „Balkan-4 je priredilo v spomin XX. septembra „Narodno zbirko" vprid „Družbe sv. Cirila in Metoda", „Dijaškega podpornega društva v Trstu" in, ljudskih knjižnic, vzdrževanih po omenjenem društvu. Kdor je hotel darovati le v enega omenjenih namenov, je to označil v posebnem oddelku nabiralne pole, kar se je tudi pri razdeljevanju nabrane svote uvaževalo. Ostala svota pa se je razdelila v tri jednake dele. Začelo se je nabirati 19. IX. 1909. Razposlalo se je 95 pol. Od teh je bilo praznih ali sploh društvu nevrnjenih 30. \l-kazke posamičnih pol prinesemo posebej.
Skupno se je darovalo 1304 K 95 st. (Zraven tega smo dobili še 100 narodnih kolkov). Od te svote je bilo darovanih samo za „družbo sv. Cirila in Metoda" 180 K 20 stot., samo za „dij. podporno društvo v Trstu" 66 K 85 stot., samo za ljudske knjižnice 48 K 12 st., za vse tri namene skupno
Pogledala me je zamišljeno in nestrpno.
„Zakaj babica ?" je izpregovorila nevoljno. „Ne morem iti k nji. Sicer pa nikogar ne maram prositi odpuščanja," je pristavila razdraženo.
„Kaj torej storiti ?" sem zakričal. „Kako ste mogli vi ljubiti tega des Grieusa! 0 podlež podli! Hočete, da ga ubijem v dvoboju'{ Kje je sedaj ?"
„V Pranklurtu in ostane tam tri dni."
„Ena beseda iz vaših ust, in takoj jutri se opeljem s prvim vlakom!4 sem izustil v glupem oduševljenju. Zasmejala se je.
„Ksy še! Še reče vam: najprej mi vrnite petdesettisoč frankov. In zakaj naj bi se še bil ? ... Kakšna neumnostlu
„Kje pa vzeti teh petdesettisoč frankov?- sem nadaljeval škripaje z zobmi. „Saj se ne pobirajo kar tako po zemlji! Poslušajte! M. Astlej sem vprašal ter se obrnil k nji prešinjen od tajne ideje. Oči so se ji zabliskale. „Kaj, mari hočeš ti sam, da te zapustim in odidem k temu Angležu?!' je rekla ter me gledala pri tem s presunljivim pogledom naravnost v obličje, trpko se nasmihqjoč. Prvič v življenju mi je rekla „ti".
(Pride še.)

iStran U.
„EDINOST" št. 14.
V Trstu, 14 januvarja 1910.
pa 1009 K 78 stot. Tej svoti je društvo se obresti: v znesku 4 K.
Stroški so iznašali 32 K 32 st. Tako bi morala dobiti družba sv. Cirila in Metoda 507 K 35 stot., dij. podp. društvo 394 K, ljudske knjižnice 375 K 27 stot. Po od-borovem sklepu so se pa številke pookro-žile tako, da dobi družba sv. Cirila in Metoda 500 K (dva kamena za obrambeni sklad in 100 K kakor prispevek za družbo), dij. podporno društvo v Trstu 400 K, odsek za ljudske knjižnice pa 375 K.
Sicer skoro neverojetno, ali resnično je, da je akademično društvo v odgovor na doposlane pole te rodoljubne zbirke, pri kateri je bilo vsakemu dano na svobodo, da si izbira namen svojega darila, dobilo od nekaterih strani naravnost žaljive odgovore in napade. Čudno je, da se še hočejo prištevati med Slovence ljudje, ki ne čutijo ne za slovensko obmejno deco, ne za slovensko dijaštvo, ne za razširjenje ljudske prosvete. Toda namen prirejene zbirke je bil gotovo tako vzvišen, da nizki napadi ne morejo tangirati društva-prireditelja. Slovensko čuteče občinstvo Trsta, okolice in našega Krasa je spoznalo plemenitost namena prireditve in se je odzvalo v hvalevrednem številu. Vspeh ni izostal! Tisoč in tristo kron šteje slovenski narodni zaklad več, in to je gotovo dosti za skromne slovenske razmere. Odbor podpisanega društva se tem potom iskreno zahvaljuje vsem darovateljem, posebno pa še vsem nabirateljem za njih trud in požrtvovalnost.
Trst, 13. prosinca 1910.
Siov. akademično fer. društvo „Balkan" Lavoslav Č e r m e I j, Ivan Marija Čok. arhivar.	predsednik.
dodalo Ali to more veljati le v teoriji, v praksi pa stoji stvar drugače, kajti vspešne politike ni možno voditi n abstracto. Dokler je Dalmacija zastopana v državnem zboru dotlej se morejo logično nje zastopniki udeleževati na vladi. Zato bo Hrvat, pa naj je iz Dalmacije ali Istre, ali pa Slovenec, gotovo primerno zastopal naše interese, kajti ti so solidarni na polju kulture in politike !
Žaupnik „Narodnega lista" zaključuje: „Glejmo torej najprejda dobimo jugoslovanskega ministra. Kdo naj bo prvi poklican na to mesto, o tem naj se poslanci sporazumno dogovore z vlado!"
Na tem stališču smo tudi mi: prvo vprašanje je, da dobimo ministra, in potem naj pride še-Ie drugo : kdo bodi minister ? !
državnozborskih volitev in sklepni račun fonda za ranjence v vojni, je bila zaključena javna ter je začela tajna seja.
Nagla se branijo tudi — kršč. soci-jalci! Krščansko-socijalna strankarska korespondenca „Austria", razpošilja dne 13. t. m. sledeči komunike: „V županovem salonu za pušenje so se sestali sinoči člani vodstva kršč. soc. stranke nižjeavstrijske na posvetovanje pod predsedstvom dr. Luegerja. Med drugim se je v tej seji tudi konstan-tiralo, da ni kršč. soc. stranka niti direktno, niti indirektno najmanje pripomogla k imenovanju tržaškega škofa Nagla koadjutor-jem kardinala, kneza in nadškofa skega
rečemo, da je „Kolo" pod dobrimi avspici-jami nastopilo svoje novo društveno leto.
Akademični ples, ki bo dne 22. t. m., bo gotovo ena najlepših letošnjih pred-pustnih prireditev. Tržaški slovenski visoko-šolci, ki so namenili čisti prebitek svojemu podpornemu skladu, pa zaslužujejo, da jim naše slovansko občinstvo pripomore tudi do dobrega materijelnega vspeha. Kajti slovenski akademiki v Trstu so edini, ki ne dobivajo nikakoršnih podpor, kakor jih podeljujejo drugod občine in dežele, ter morajo tako sami skrbeti, da omogo-čujejo ali vsaj olajšujejo ubožnejšim tovari-dunaj- i Šem visokošolske študije. Gotovo potrebuje I najbolj slovenski narod akademično izobra-
Najstareja hrvatska čitalnica v
Istri Franu Supilu.	Istrska duhovščina proti kaplanu
Hrvatska Čitalnica v Kastvu je imeno-! Ukmarju. Včerajšnji „Slovenec" piše, da je vala poslanca g. Frana Supilo svojim čast-!enako izjavo kakor ostala istrska duhovnim členom in mu je tem povodom poslala iščina tržaške škofije poslala tudi duhovščina
Posebno laskava ta izjava za dr. Nagla ni. i žene inteligence ; saj vidimo, da so vsa Mi ga imamo radi kakor trn v peti, a na I boljša mesta v domovini zasedena od tuj-Dunaju se ga branijo z vsemi štirimi.	cev. Temu ni vedno vzrok „zistem" tem-
več tudi p o^m a n j kanje slovenskih prosilcev in sicer ravno vsled
Aforizmi goriške politike.
Dolgo je čakal deželni zbor goriški
to-le pismo
V Kastvu dne 23. dec. 1909 Velespoštovani gospod
FRAN SUPILO zastopnik naroda
Reka.
„Hrvatska čitalnica" v Kastvu Vas je povodom svojega letnega občnega zbora obdržavanega dne 22. decembra t. l.r viso-koceneč Vaš jekleni značaj, Vaše požrtvovalno in nesebično delo v korist hrvatskega naroda, imenovala v smisln § 10. društvenega statuta svojim častnim članom.
Usoja si staviti Vam to do znanja z odličnim spoštovanjem.
Odbor „Hrvatske Čitaonica" v Kastvu, Predsednik :	Tajnik:
pazinskega dekanata. Duhovščina ogorčeno protestira zoper očitanje modernizma in ne-izvrševanja dolžnosti rod strani kapelana Ukmarja.
Občni zbor pevskega društva „Kolo" ! se je vršil minole nedelje popoludne ob navzočnosti skoro vseh členov-pevcev- Zborovanje je otvoril predsednik M a k s o Cotič, ki je prisrčno pozdravil zbrane društve-nike, zahvalivši jih na tem dokazu zanimanja za društvo, kar je dobro znamenje za delovanje v novem društvenem letu. V krat-
tega, ker imamo Slovenci še vedno premalo akademično izobraženih moči. Temu je od-pomoči le s temr da narod v najizdatneji meri podpira svojo mladino tekom njenih študij.
Svojo hvaležnost pokaže slovenski dijak s tem, da posveti po dovršenih študijah vse svoje moči delovanju za svoj rod. Za to je upati, da prihite tržaški Slovani v obilnem številu na ta ples v korist naše akademične mladine.
Vabila so že razposlana. Kdor je vsied pomote ni dobil, naj se blagovoU obrniti na akad. fer. društvo „Balkan'4 Trst (Narodni
kih besedah je jasno očrtal položaj' društva! dom> Slov: Čitalnica), kjer se dobivajo v
r^mnlrar ^avrSan^rro	i pfedpodaj! ttldl VStOpiUCC, SedeZI
lože, in predp. in od
Trst
m
začetkom ravnokar završenega društvenega! predpodaji tudi vstopn leta- Ta položaj je zahteval vte pažnje od-j^ vsakl dan od n~ 12 l,re bora, izlasti pa glede financijeine strani. V 0 " ure F°P-saniranje razmer v društvu in pa finančnega Socij. odsek učit. društva ■stanja je bilo posvečeno vse delo odbora, i" okolico bo imel v nedeljo 16. t najakobjakac Alfonz Besednjak;ln v spe To mu je popolnoma na« točno ob 9 uri v svojih društvenih prosto-S tem zakliučkom ie kastavska čitalnica i o be strani. (Viharen aplavz.) Iz tega j rih sestanek. Zdi se ta ura najprikladnejši dobila TvžSa č^ t r t e	častaeea I razloga se je sicer društvo v tem letu izo- čas radi velikega javn. shoda v „Narodnem
so istr^S i gibalo vsem sijajnim prireditvam, spojenim ; domu". Razen, izvoljenih členov so vabljene a sedai z večirai stroški, ali ravno to leto je po- uljudno k obilni udeležbi tudi druge mtereso-
nvn°£nllT«™^ ^^ VSaj",	™ i ^jim jT priklju^lTdalmatinski' sokol g' membno v življenju „Kola", ker je pokazalo, vane tovarišice in tovariši.
OJLO korist dežele potegne na gladkejso pot FraJn sipi[o ki so ga hoteli sovražniki na- koliko življenske sile ima to društvo zbog Velik protestni shod pripravlja N. D. not nnmiri«,«.	šega ^^ nedavno moralno uničiti.	'zvestobe in požrtvovalnosti - *
Na to odlično počaščenje rz ognjišča (Ponoven aplavz^ v Istri je odgovoril posl.
možnost delovanja. Nakopičilo sa
je raznovrstnth važnih
Vp/;?Sna'\k' nuino zahtevaj« rešitve, in Pr°" , člena. Ostali -Te živi častni členi i n "a S	'L?"i I sokoli Laginja, Mandič in Spinčie,
pot pomirjenja in dela. Uresničito se je, da po tolikem času zborujejo zopet poslanci dveh plemen in raz- I hrvats£fc zavesti
svojih členov.; O. Isti bi se moral vršiti že prihodnjo nedeljo, a da bo več časa za priprave, se ie ^	^	Grda nevaiežnost pa bi bila — je za-i odložil na nedeljo, dne 23. januvarja
Ali v kakem položaju, pod ka- j Supilo" ^ sledečim pismom Ti^aSnostT^ln! ^Ijučil predsednik svoj nagovor — ako bi i t. 1. ob 10. uri dopoludne v ^ledališčni dvo-dogodki ?! To je nekaj poseb-	. '	' se današnji zbor ne spominjal hvaležno rani „Narodnega doma". Shod. je namenjen
moža, ki je se svojo trudoijubivostjo ir> redkem posebno delavcem iz okolice. Na tem shodu nesebičnostjo mnogo pripomogel do sanira- ■ hoče N. D. O. dati izraza neznosnim razme-nja toliko razpoloženja med društveniki, j ram, v katerih se nahajajo tržaški slovenski kolikor društvenih financ. Gospod pevovodja j delavci sploh in posebno oni iz okolice vsled M a h k o t a je na eni strani skozi mesece brez- pomanjkanja dela, dočim se na drugi strani plačno poučeval petje, a zadruge strani je! otvarjajo vrata podanikom tuje države. Opo—
uvazevania :
„Reka, 27. decembra 1909. Slavnemu odboru
„Hrvatske Čitaonice"
v Kastvu.
Globoko sem ganjen po veliki časti,
ki
ličnih načel. Ali kimi utisi in nega — nezaslišanega.
Krivica in maščevalnost sta bili poosebljeni v eni osebi — zmagovalec je tri-umfiral in pokazal svojo oblast in moč v maščevanju.
Pravica in politična poštenost sta se i umaknili, misel na narodnost in vero ni mi jo je izkazala Vaša čitalnica, ker vem, i lepim vzgledom m vspodbujevalno besedo mogla zmagovalcu prikrajšati osvete nad svo- jako dobro vem, kdo je in kaj je Kastavska! najugodneje vplival na društvenike, da so jimi brati.	i čitalnica v hrvatskem življenju v Istri, a po j se z novim ognjem oklenili društva. Pred-
Nadvladala ga je edino zavest zmago- j tem tudi vsega našega naroda. Nor Vaše j logu predsednika, naj pride ta zahvala valca, ki vporablja vsako sredstvo, da uniči počaščenje me je ganilo tem bolj, ker pri- g. Mahkoti v zapisnik današnjega občnega popolnoma moč svojih sorojakov — druzega haja v momentu, ko so dunajski živi in pi-mišljenja.	sani „dokumenti" hoteli v meni ubiti ono, trjevali.
Kaj takega se še ni zgodijo niti v kranj- | kar mi je kakor človeku in Hrvatu najsve- ; Iz tajnikovega skem deželnem zboru, kjer se bore stranke teje. Hvala Vam na zaupanju
Vaš udani
zbora, so zborovalci glasno in soglasno priporočila,
katerega
na noz.
Zveza Pajer-Gregorčič lijan in slovenski duhovnik ekstremov, dveh mož, ki ju vendar sta si v objemu.
Kam sta izginila narodnostni čut in po-
liberalec kaje zveza dveh vse ločuje in
Fran Supilo'
Dnevne vesti.
C. kr. obrtni inspektorat v Trstu.
nosvTli je res^to politika stranke' ali ^Trgovinski minister je imenoval komisarja samo osebe? Mislim, da zadnje, ker vem, obrtnega nadzorstva v Trstu, g. Ivana
J	'Cattarinich, obrtnim komisarjem II.
razreda.
prvi
del je bolj podrobno razpravljal to, kar je i predsednik na kratko omenjal, da je bilo i namreč delovanje v minolem letu posvečeno : notranjemu konsolidiranju društva, posnem-Ijeno le, da gre ea soniranje financ vdik del zasluge odstopivšemu blagajniku, g. F.
da je v slovenski ljudski stranki mož, ki se gotovo ne strinjajo s tem.
No, manjkal je še sklepni akt — dveh voditeljev. In sedaj je gotov tudi ta.
To je žalosten pojav, ki krvavo zadev-Ije v srce vsakega poštenega Slovenca.
V nobeni slovenski zbornici se ni še spominjal najprvo dne 10. nikdar kak slovenski poslanec tako brezobzirno bojeval roko v roki s sovražnikom proti svojim lastnim bratom.
Ni se še zgodilo, da bi se pravica teptala na tak način ; naravnost neumljivo je, kako more glavar, ki bi moral pomirjevalno delovati na stranke, tako brez sramu pre-
Mestni svet. V sinočnji seji so rešili naši mestni očetje v dobri pol uri 8 točk dnevnega reda.
Župan je otvoril sajo ob 7.15, ter se
t. m. umrlega someščana Francesco Mussnerja. Občinski svetovalci so se v znak sožalja dvignili s svojih sedežev.
Dalje je župan naznanil, da je cesar potrdil 3 mesečni proračunski provizorij za leto 1910.
Prečitana je bila prošnja tržažkega orke-
lam ljat i opravilnik ideželne zbornice v stran- j stralnega društva za podporo da bi moglo
'	ct■ cmmmpnD if/Mimrto tr mnHnlicAti
kine namene.
Ni se še zgodilo, da bi slovenski posl-duhovnik branil krivično izvolitev liberalnih italijanskih poslancev, a ob enem, vkljub pošteni in zakoniti izvolitvi slovenskih po-
prirediti štiri sinfonične koncerte v gledališču Verdi. Na predlog mestnega odbora je mestni svet dovolil za omenjene koncerte polovične cene za razsvetljavo in kurjavo, a brezplačno ognjegasce.
slancev, priporočal uničenje mandatov svojih j. . Razpravljajo je potem o novem fi-bratov, ker so druzega mišljenja.	* | jakarskem tantu
Nikdar se še ni zveza dveh. po načelih | W e '1 Je predlagal, naj se preide na
in narodnosti tako nasprotnih si struj — dnevni rea.	_
klerikalnih Slovencev z liberalnimi Itali ani,! W »1 f a n je predlagal neke stilist.ske
najhujšimi nasprotniki Slovencev, pokazala v : premembe, radi boljega umevanja.
taki luči	B u d i n i c h je priporočal premembe in
Ni se še dogodilo, da bi se na tak!se deJ4oma Pridruži) izvajanjem dr Wilfana.
*	M i n o s je izjavil, da bo glasoval za
predložen načrt, ker je zato nejasen, da se niti mi, ki smo Tržačani, ne spoznamo v njem. Tem manje se bo mogel spoznavati ptujec.
M o r d o bo glasoval proti. Naj se ga vrne mestnemu odboru, da ga na novo preštudira. Predloženi tarifni načrt je tako kon-fuzen, da ga nihče ne razume.
Potem ko so govorili Še Budinich, d'Osmo in Soletti je bil načrt sprejet z večino glasov, s spremembami predlaganimi po dr. Wilfanu.
Odobreni so bili brez debate troški za napravo lokalov municipalnegc predsedstva.
Izvoljen je bil iz 5 členov obstoječ odsek za proučevanje ustanove podporne blagajne pri mestni klavnici. Potem ko so bili še odobreni nekateri drugi naknadni krediti in mej temi 8000 K za stroške nadomestnih
način in s takimi sredstvi maščeval kdo nad svojimi brati s pomočjo take zveze!!
Taka zveza je protinarodna, protiverska in nenaravna ! Zato se mora uničiti sama! Koliko pa stane naš narod la zveza?
Vprašanje jugoslovanskega ministra.
Od ugledne strani pišejo zadarskemu „Narodnemu listu", da so vse vesti o sondiranju glede bodečega jugoslovanskega ministra neosnovane. Za sedaj ni še niti načelno določeno, da-li Jugoslovani sploh pridejo v poštev za kako mesto v kabinetu. Še-le potem, ko bo to določeno, se bo moglo govoriti o vprašanju osebe. Za Hrvate v Dalmaciji, ki stoje na programu udruženja s Hrvatsko, ostaja odprto vprašanje, da-li morejo vstopiti v avstrijski kabinet?
zarjamo na ta važni protestni shod že danes.
Vsi v Skedenj v soboto, dne 15. jan.
t. 1. na javno predavanje, ki je priredi izobraževalni odsek N. D. O. v dvorani „Gospodarskega društva" v Skednju.
Sokolska plesna vaja. Jutri večer ob 9. uri se bo vršil? običajna sokolska plesna vaja.
Ker se na tej vaji prične s poučevanjem novega plesa za Sokolsko maškarado, ki bi veljal ob enem v proslavo 25-letnega plesnega učiteljevanja brata prof. Umeka. so
..	. x, .	. ,	- „ i cenjeni plesalci naprošem. da se te vaje
Kravosu ; da šteje mozki zbor - osvežen j ^ošte^,no udeleže. Na zdar! - Sokolski po nekoliko novih, mladih m jako dobrih; hve<:ejičnodsek močeh — blizu 50 pevcev, da je obiskova- . .	... .
nje vaj redno in da je razmerje med členi	posredovalnice slovenskega
najprisrčneje, kar vse so nadobudni znaki za trgovskega društva .Merkur- v Ljub-bodočnost.
Iz blagajnikovega poročila so členi z največim zadovoljstvom, denarno stanje sicer skromno, ali urejeno.
Znakom vseobčega zadovoljstva __________. .
trati se more tudi jednoglasno vsprejeti' otroke, 2 blagajnicarki, 2 predlog, da se volitev odbora vrši vsklikom, prodajalk, 1 potnik, 2: u& in da je bila izvolitev sama tudi jednoglasna.! Službe iščejo: 2 knjigovodje, 2 Izvoljeni so bili: predsednikom M a k s o sontonsta, 1 poslovodja, 22 pomočnikov Cotič; odborniki: Anton Vatovec, Josip: mešane stroke, 3 pomočniki zeleznmstce Kolb, Milan Korošec, Viktor Čelik, Fran.stroke- 2 pomočnika manufakturne 9t™ker Požar, Vladimir Struševič, Avgust Lozej,' 1(> pomočnikov specenjske stroke, 0 po Ivan Mahkota, Fran Poje. Namestniki: Ivan n,k m.>dne in galanterijske stroke, 5 k. Slamnikar, Anton Lenasi, Viktor Golob. Pre- i »»tinj, ' , blagajnicark, 12 prodajalk gledovalci računov: Fran Malič, Josip Lekan,j Posredovalnica posla,e za delodajalce m Ivan Vidmar	v	člene društva popolnoma brezplačno, za drsati
S ponovno zahvaio n* lepi udeležbi in Pa Proti mali odškodnini, velikem zanimanju ter toplim apelom do j— v	. -
novo izvoljenih odbornikov ter vseh udov TfZdSKd ITIclIći KrOIllKcla za vzajemno in složno delovanje v prospeh Tatvina. Tvrdka A. Salto je naznanila društva, je predsednik zaključil to zares poiicijiy da včeraj, ko je eden njenih težakov
Ijaai.
doznali1 Sprejmejo se: 4 knjigovodje, 1 da je j končorist, 2 poslovodji, 12 pomočnikov iue-pOVSernJšane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, I 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pouioc. a-; špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske
kontoristinji, 'J učenca.
sma-
oc-k*nt<*-
lepo zborovanje. Po občnem
zboru so se društveniki
prevažal na vozu blago iz trga Goldoni v ul. Media, je bila raz voza vkradena odeja proti
skupno podali na pomembni shod političnga j dež:u v vrednosti 100 K. društva „Edinost" v dvorani „Narodnega j pri Sv. Ivanu. Po shodu so društve-
doma
niki ostali v bratskem kolu in so ob peva-njem lepih možkih zborov navduševali sebe in vse navzoče občinstvo, ki je najprisrčneje pozdravljale „Kolaše". Veliko zadovoljstvo je vzbudilo med pevci, ko je prišel med nje tudi prednik sedanjega predsednika, g. Miloš KamuŠčič, ki ga je g. M. Cotič najprisrčneje pozdravil, izlasti opozorivši mlajše člene, da je g. Kamuščič vodil društvo v njega najsijajneji dobi, katere najviši dogodek je bila zgodovinsko-pometnbna slavnost razvitja društvene zastave, ki je bila zbrala do 12.000 udeležencev^
G. Kamuščič se je v ganljivih besedah zahvalil na izkazani mu prijaznosti, zatrjevaje svojo veliko radost, ko vidi svoje „Kolo" tako čvrsto in nadobudno. Kakor občni sdbor, tako se je tudi ta zabava izvršila v znamenju ljubavi in bratstva med členi, da lahko
Poštni urad okraden. V noči med 16.
in 11. t. m. so neznani lopovi ulomili v poštni urad na Trsteniku. Odnesli so nekoliko denarja, pečate in več pisarniških predmetov.
Nezvesta dekia. Tereza Ressmann, stara 18 let, iz Celovca, dekla v ljudski kavarni Schank, je bila včeraj aretirana, ker je zaporedno vkradla svojemu gospodarju iz mizice skupni znesek 50 K.
Nezgode. V javno bolnišnico so bili vsprejeti 12-letni Josip Vidav, stanujoč na Opčinah, ki je po razbeljenem železu dobil težke opekline na levem očesu ;
Brigida Maršič, aretiranka v zaporu uL Tigor, ki je med jedjo požrla — umetno zobovje (!!) ;
Ivan Padovan, star 67 let, vslužbea r ladijedelnici pr«; Sv. Marku, ker si je zlomit dve rebri ;
V Trstu, 14. januvarja 1910.
„EDINOST" št. 14.
Stran UT
slednjič tesar josip Kappei, star' 17 let, ravnotam vslužben, ker si je zlomil desno ramo. Oba zadnja sta ponesrečila na delu.
Koledar in vreme. — Danes: Hilarij šk. — Jutri: Pavel pušč.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne H- 6° Cels. Vreme včeraj: oblačno,
burja.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. Temperatura znižana. Počasno bolj-
šanje.
Naše gledališče.
Za nedeljsko premijero vlada zares med ljubitelji našega gledališča velika napetost. Vkljub vsem skeptikom vlada odkritosrčna radost nad tem, da je našemu gledališču dana prilika vprizoriti dela domačega pisatelja, ki zaslužijo resno umetniško uvaže-vanje.
Kakor smo že naznanili, gre za tri dramatična dela : enodejanki „PO PETNAJSTIH LETIH" in „SAMARITANCI" ter dvodejanko .,V TEMI". Vsa tri dela izpolnijo torej gledališki večer.
Veliko seveda o teh delih ne moremo povedati, ker ne smemo prejudicirati sodbe občinstva, ki se na premijeri konstituira ta-korekoč v sodni dvor umetnosti.
Zatrja se nam pa, da so vsa tri dela j scenično efektna, iskreča se misli in da i skupaj sestavljajo nekak dramatični „tripti-1 hon" silno učinkujoče dramacitete — a la Orand Guignol. Smer, ki jo je zavzel „T u-g o m i r", je naturalistična — s socijalnimi tendencami. _
Društvene vesti.
Št. Jakobška „Čitalnica" ima jutri v soboto plesni venček v dvorani „Trg. izobr. društva" v ulici S. Francesco št. 2 1. — Začetek ob 9 uri zvečer. Vstopnina ,za gospode 1 K, dame 60 stot.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Občni zbor bo dne 25. jan. 1910 ob 8.30 v Sokolovi telovadnici s sledečim dnevnim redom :
1. Nagovor staroste. — 2. Odborovo poročilo. — 3. Poročilo nadzornikov. — 4. Volitve. — 5. Slučajnosti.
Na zdar !	Odbor.
Tržaška krajna skupina zveze avstrijskih poštnih in brz. vslužbencev vabi na družinsko zabavo, ki bo jutri 15. januvarja, (začetek ob 8. uri zvečer) v prostorih Restavracije „Laudon" (ul. Stadion št. 10). Svirala bo vojaška godba. Po popolunoči bo ples. — Vstopnina za osebo 50 stot. (otroci do 10. leta vstopnine prosti).
Cisti dobiček te prireditve je namenjem vdovam in sirotam pokojnih članov tržaške krajne skupine. Uslužbenci so naprošeni, da se po možnosti v uniformi udeleže te zabave.
Vrdeljski „Sokol" napravi svoj drugi peš-izlet v nedeljo — pri suhem vremenu
16. t. čez Lovec, Ricmanje v Boršt na
Alocco.
Zbirališče „Narodni dom" ob 1.30 uri
popo!.
V	petek 21. t. m. je ob 9 uri zvečer občni zbor v „Narodnem domu"Jz običajnim dnevnim redom.
V	soboto 29. t. m. priredi „Sokol" svoj prvi družinski večer. — Začetek ob 9. uri zvečer.
DAROVI.
Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine, doposlali so gg. :
Rozina Kante Sežana K 2, Milka Gom-bač Matavun K 3, Tavčar Jakob Trst K 4, Ivan Marušič trg. v Trstu K 2, I. V. K 2, Ignac in Marica K 10, Ščuka Anton Bar-kovije K 5, Fran Stefanutti Trebče K 2, Ivan Lisjak K 1, Ana Štrukelj Trebče K 1, .Marica Kariš Trst K 2, dr. Anton Andrejevi Korinčičev K 10. Potom Jadranske Banke gg. : Benedikt Godina Sv. Mar. Magd. Sp. K 4, Josip Koren šol vod. v. p. Gorica K 3, Bazovič A. Trst K 2. Katarina Kenda Postojna K 6, Anton Mahne Trst K 6, Peter Potočnik Gorica K 2, Anton Valentič šolski ravnatelj K 4, SI. "Čitalnica" v Sežani K 10, Anton Mervič šol', vodja Po vir pri Sežani K 4. Kari Markuža Trst K 20, s!. Konsumno društvo pri Sv. Jakobu K 10, Fra i Strekelj Trst K 5, Josip Pucich šum. nadz. Trst K 10, inž. Anton PoIley Trst K 10, Ljudevit Matko tajnik Trst K 5, dr. Anton Vagaja Trst K 6, jozo E. Ivanković Benkovac K 2, Ivan Kosmerlj Trst K 4,! Rudolf Lisec Trst K 4, M. Markovič Metko-! vič K 10. Andrej Žbona K 10, M. Stojić Šibenik K 10, Andrej Jakil Rupa K 20. dr. Ivan Kiseljak Reka K 10, Fran Radešček Trst K 2.
Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala.
Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali'gosp. Viadku Ternovcu, ulica Sette Fontana 4.
Za fond „Slovenske sole" v Rocolu, se je nabralo 212 K. — Na občnem zboru p. d. „Zvonimir" 8 K. — Pri veseli družbi g. Matija Sever nabral K 2, in ostalo potom blokov. — Denar je vložen v Trg. obr. zadrugi. — Se vsim darovalcem zahvaljuje	ODBOR
Cir.-Met. podrui. za Rocoi.
—	Za moško podružnicu sv. Cirila in Met. nabralo se je v gostilni v Lipici v družbi c. kr. višjih uslužbencev K 5'16. — Denar hrani uprava.
—	Vrdeljski podružnici družbi sv C. in M. daroval je g. Ciril Schmidt svoje novoletno darilo od g. J. J. 1 K.
Nar. del. organizacija.
V Sv. Križu se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 16. januarja t. 1. ob 10. uri dopoludne zaupni sestanek v gostilni g. Iv. Košuta, Sv. Križ št. 81.
Vesti iz Goriške.
x Naprava ribnjakov. Tu pa tam bi
se dalo pri nas tudi z ribami zaslužiti marsikateri novčić. Ribarstvo nosi lahko jako mnogo, ako se pravilno izvršuje. Za napravo ribnjakov pomniti je osobito sledeče: 1. Ribnjak je napraviti v takem kraju in v taki zemlji, da bosta nudila ribam vedno dovolj hrane. Najboljši so ribnjaki, v katere se izliva mnogo vode s polja, travnikov, cest, ker prinašata mnogo živalskih in rastlinskih odpadkov. 2. Pritok in odtok vode se mora urediti tako, da je ribnjak vedno napolnjen z vodo iz studenca ali potoka. 3. Ribnjak mora biti vsaj na posamičnih mestih tako globok, da voda tam po zimi ne zmrzne. 4. Skrbeti se mora, da ne udira v ribnjak preveč vode in odnaša seboj rib. 5. Ribnjak ne sme biti premajhen, ker tak ne koristi mnogo in ker so ribe preveč razpoložene tatvini.
x Odpravljeno postajališče. Ker je most čez Sočo pri Zagraju popravljen in je pristopen pešcem in lahkim vozovom, je opustila južna železnica ustavljanje brzovla-kov št. 1005 in 1006 na postaji Gradišče-Zdravščina od srede 12. t. m. naprej.
x Inozemske loterije. Goriški inšpektorat opozarja v smislu § 438 fin. kaz. zak. na posledice, ki zadenejo one, ki kupujejo inozemske srečke (posebno ogrske razredne srečke). Na Goriškem ne manjka raznih agentov, ki skušajo neukemu ljudstvu prodajati take srečke; zato svarimo naše ljudi, naj bodo oprezni, da ne zapadejo občutnim kaznim.
Iz Renč. Veselica „Tamb. in pevskega društva Svoboda" v Renćah, ki se je vršila 9. t. m., je dosegla lep moralen in materi-len vspeh. Dvorana g. R. Žnidarčiča je bila polna. Pokazalo se je zopet, da je dvorana
Zavoroool. goueie živine o Lonicrju
vabi na svoj
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 14. januv. I9!0 ob 8. uri zvečer
v prost .rih goap. Andreja Čok-a štev. 01,
Oellhl Kinematograf BELVEDEEE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od peti a dne 14» januvarja, do pondeljka dne 17. januvarja 1910.
1) V DEŽELI DRUIDOV, vzeto Iz življenja. (Novost). 2) MATI OBSOJENCA, Velika drama. (Novost). 3) ŠALA,
zelo komično.
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci in vojaki 10 stot

Mnenje G.	Dra.R. pl. 5imić
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Z veseljem Vam naznanjam, da sem poskusno steklenico Vašega izdelka ŽELEZNATO KINA VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) uporabljal z dobrim uspehom pri nekem slučaju malarije. JRazun tega sem ga večkrat predpisal malokrvnim in rekonvalescentom po težkih boleznih in sicer s dobrim vspehom. Bolniki so ga jemali zelo radi in z lahkoto.
ZAGREB, 28. novembra 189r>.
Dr. A. pl SIMIĆ.

*
aolasliio in olegas
r po zmernih cenah
Oj
©Ic
& £
Tsst — Via Mafotinton
.s	»
T j —

		
p, < 'V f: 1. - ■ •	' V ■' . . -	
Velika zaloga praznih buteljk
TRST, Via delle Ombrelle 5. • Telefon št 71, Romano II.
GUI DO e UGO COEN -fjjlf i
gaST- lOO.OCO buteljk od Šampanjca za refoik. "T&fZI Prodajajo in kupujejo se buteijke vsake vr?te za refošk, šampanjc. t ordeaux, renako vino, konjak itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene.
Prevzamejo sa dopošiljatve na deželo.	Kupuje razbito steklo vsake vrsto.
Podpirajte družbo sv. Cirila in fiZetcdija
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predmetnika.
2.	Poročilo tajnika.
3- Poročilo blagajaika.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev d\«b nadeornikov.
6.	Volitev dveh oglednikov.
7.	Posamezni predlogi.
Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR.
„Konsumno društvo" v Banah
registrov, zadruga z neomejenim poroštvom vabi na
ki se bo vršil
dne 30. januvarja 1910 ob 1. uri pop.
v lastnih prostorih „Konauai. društva".
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva in pregledn kov.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
pogrebno podp. društvo v s?. Križu pri Trstu
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v ponedeljek dne 17. jan. ob 7. žveč.
v dvorani g. J. Kosata št. 6.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Razni predlogi.
5.	Sprejemanje novih udov.
6.	Volitev novega odbora.
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
l'o6ns ln volidna postrežba
Prvo mmU pflieije m prevažanje poliva in špedicij, pajetje
Rudolf Exnei% Trst
===== Vili BEL2.A STAZIGNE Štev. 17 =
FMjalke: v PULI, GORICI, REKI fn GRADEŽU Prevažanje pohištva na vsa kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge.
Sprejela se M poliStTo ii droge Drete f sira _ »lastaa za to pripravljena suha slladifta.
redni občni zbor ,1 ST Sf^SSJSS&SS^SS „VACIMI CLEANER".
I
!ai
Toflna in solidna postrežba.
i = PANIFICIO
renomirana tvornicu za pečenje Izvrstnega
čajnega in dezertnega kruha.
Pred no nakupite pohištvo, blagovolite obiskat!
zalogo pohištva Angelo Palma i
TRST, ulica Glosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago
UT po najnižjih, cenah.
novoporočencem =:
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Jrancka sinov, v vsakem ozmi
izdeluje svoje proizvode izključno ie iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\iu dajali prednost temu izvrstnemu
pravemu : Francko vem: kavnem pridatku s
iz zagrebške tovarne.
k T. Ti
,I:ILT.
Stran IV.
„EDINOST" št. 14.
V Trstu, 14 januvarja 1910.
za take prireditve veliko premajhna. Domačini in zvesti naši okoličani so tvorili večino. Pa saj jim Renčani na poletnih veselicah hvaležno vračajo obisk. Sedeži 1. vrste pa so nekako samevali.
Pevske točke so dosegle popoln vspeh. Dvorakova dvospeva Prstan in Tolažba, s spremljevanjem orkestra, sta zelo ugajala. Ljubke so bile gospice pevke v lepih nar. nošah. Aljažev moški zbor z bariton-solo so peli izvrstno; G. Delpin ima krasen bariton. Največji vspeh pa je dosegla pesem: Veseli bratci. To je ciklus narodnih pesmi v veseli družbi. Te je povezal v venček naš rojak, znani skladatelj g. Lavoslav Pahor, ter dodal izvirno orkestralno spremljevanje. Pesem v katerem se ! menjajo moški zbori, mešani zbori z raznimi solo-partijami, je bila peta dovršeno in se je morala ponoviti. Društvo Svoboda je g. Pahorju lahko hvaležno.
Ravno s tako dovršenostjo je g. Pahor dirigiral svojo kompozicijo za orkester po narodnih motivih pesmi: Bom šel na planince, Kje so moje rožice itd.
Igra: Poglavje I. II. in III. je sicer ugajala, a je bila premalo naštudirana.
x Ogenj je nastal v seniku posestnika Franceta Vižintina v Sovodnjah. Zgorelo je precej blaga, vendar škoda pokrita z zavarovanjem.	_
Vesti iz Istre.
„Istra", dramatski skup za zapadno
Istro bo imela svojo redno letno skupščino v sredo 19. t. m. v „Čitalnici" v Kopru ob 7-ih zvečer.
Ker „Istra" neče politikovati, a tudi ne konkurirati z drugimi bratskimi društvi — saj je popolnoma sama v svoji stroki — ampak nositi le samozavest in prosveto med narod, ki ima sploh tako bore malo šol in vse premalo učiteljev, vse preveč pa separatistov, — upamo, da jo bodo umevali in podpirali vsi, ki mislijo pošteno in dobro z narodom.
Priprosti, nešolani narod, glej zaupno v popolnoma demokratično urejeno društvo, kjer so vsi jednakovredni; — inteligentje pa se ne sramujte sodelovati, saj smo vsi ljudje tisti, ki orjejo in tisti, ki študirajo zakone ah pobirajo davke, — popolnoma jednako vstvarjeni.
Sedaj, ko ima „Istra" svoj oder in lepo dramsko knjižnico, mogla bi res cveteti ter doaašati neprecenljivih koristi, samo da bi ?naela podpore od tam, odkoder bi jo morala imeti.
Kdor še ni vpisan členom, potrudi se še pred skupščino! Podpornik je vsak, ki vsako leto vsaj jedenkrat žrtvuje za „Istro" gFROtno ali duševno ali denarno pomoč.
Živela vsa narodna društva, a živela posebno „Istra", ki je sama te stroke v deželi!
Prihitite na skupščino vsi, ki blago mislite!	Zvesti člen.
Zadružništvo v Istri. V Istri je sedaj 141 deloma slovenskih deloma hrvatskih zadrug. Med temi je 67 posojilnic, 39 gospodarskih zadrug, 30 konsumnih društev, 4 mlekarske, 3 mlinarske, 4 ribiške, 2 vinarski in 1 kletarska zadruga.
Tujci v Opatiji. Od 1. do 5. januarija 1910 je obiskalo Opatijo 133 oseb. Dne 5. januarija 1910 je bilo navzočih 1054 oseb.
Vesti iz Štajerske.
Nov odvetnik v Celju. Drž. in dež. poslanec dr. Ivan Benkovič se je te dni iz Brežic preselil v Celje, kjer je otvoril svojo pisarno.
Strupene kače na Štajerskem. Kakor prejšnja leta, tako se je tudi lani izplačevalo za ubite strupene kače, katere se je ali cele ali pa samo glavo poslalo zoologičnemu oddelku graškega Joanneja po 50 stot. Vsega skupaj se je lani vposlalo 6831 ubitih strupenih kač in sicer 4344 gadov in 2487 mo--vasov. Iz Spod. Štajerske se je poslalo skoraj izključno modrase; le iz celjskega okraja se je poslalo 2 gada.
S sekiro ubil je v Konjicah posestnikov sin Anton Fuhrmann 3. t. m. rudarja Alojzija Spile ob 3. uri zjutraj. Malo prej sta se med seboj prepirala. Spile se je zgrudil takoj mrtev na zemljo in umrl na mestu. Fuhrmanna so orožniki aretovali in ga izročili okr. sodišču.
Gospodarstvo.
Emisija 140,000.000 Kron avstrijske
reate. Kakor že znano, ustanovila je avstrijska poštna hranilnica nov konzorcij za razprodajo nove emisije avstrijske kronske reirte.
V ta konzorcij je bilo vsprejetih 22 avstrijskih bank in sicer 8 dunajskih in 14 v drugih glavnih deželnih mestih. Člen tega siKiikata je tudi Jadranska banka" v Trstu, katera vsprejema že danes prijave glede nakupa rente in je v stanu — ker direktno participira na emisiji — prepustiti rento svojim klijentom na podlagi izredno kulantnih pogojev.
Zimsko zalivanje. Po zimi potrebuje rastlina le malo vlage, zato jo je tudi bolj poredkoma zalivati. Cvetlicam, ki se hranijo v sobi, zadostuje enkratno zalivanje v tednu. Seveda se ravna to tudi po sobni gorkoti in vetikosti loncev, v katerih se cvetlice nahajajo. Vsekakor se ne sme dopustiti, da začnejo cvetlice veneti.
, Zalivati pa se ne sme z mrzlo vodo. Najboljša toplota za vodo je ona okoli 18° C, prilično tista, ki jo ima poletna voda. Vode pa ne smemo greti na ognju, ker bi ji ušlo preveč ogljenčeve kisline, ki deluje blagodejno na zemljo, marveč pri-liti ji je toliko kropa, da se vsa, kakor povedano, stopli. Najboljši čas za zalivanje je jutranji.	_
Zadnje brzojavne vesti.
Državnozborska dopolnilna volitev v Pragi.
, PRAGA 12. Današnje dopolnilne držav-nozborske volitve v 3. praškem volilnem volilnem okraju vršivše se vsled odstopa dr. Srba, se je vdeležilo 6690 volilcev. Od teh je bilo 4422 veljavnih glasov. Potrebna je ožja volitev med Risanom (mlado-čehom) in Sokolom (radikalcem). Ožja .volitev bo 19. t. m.
Pretilno pismo dr. Kramahi.
DUNAJ 13. „Slov. koresp." poroča: Češki poslanec dr. Kramar je povodom včerajšnje nadomestne volitve v Pragi prejel pretilno pismo, v katerem se mu kakor škodljivcu češkega naroda za slučaj izvolitve mladočeškega poslanca žuga s smrtjo. Pismo je podpisano: Za usmrčenje psa Kramara izžrebani narodni socijalisti.
Izkopano truplo bivše Hofrichterjeve neveste.
LITOMERICE 13. Včeraj so izkopali truplo umrle gdč. Amlacher, bivše neveste nadporočnika Hofrichterja. Navzoči so bili generalni avditor, trije avditorji, štabni nad-zdravnik, vsi iz Dunaja, mestna svetovalca dr. Ribica in dr. Mayer, kakor tudi župnik Giesecke. Truplo so izkopali ob 8. uri zjutraj pod strogo vojaško kontrolo in je dvakrat fotografirali. Na glavi trupla je še venec iz mirte, ki je bil še precej dobro ohranjen. Zemeljski ostanki Amlacherjeve so bili do oprsja večjidel že strohnjeni. Komisija je shranila v steklene posode nekoliko prsti iz groba, dele mesa od trupla, da jih bodo kemično preiskali. Uspeh te preiskave se bo sporočil avditorju Kunzu, ki vodi preiskavo Hofrichterjeve afere.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gosp. A. X., ki se pritožuje proti zdravniški postaji, prosimo, da se zglasi v našem uredništvu.
Ifofftiisilicto z	8VOt° denarja se ifiče
i\d|JI Idilo Id za neko velevažno podjetje. Ponudbe pod Šifro „KAPITALIST" Da Inseratni oddelek Edinosti.	38
Ugodna prilika! ,^
klinami za 64 kron. Naslov: Via Giulia štev. 24, pritličje.	62
Pri podiranju palače 'T^s^S
so na prodaj kope, tavele, popolna okna 8 tremi zapirali in kamenom in popolna vrata po polovični ceni.	59
Odlikovani fotografski atelje
A. JERKlO, Trst, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	9129
Gostilna „Al fiinnasio" "VSr?
ima pijafie in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o a i č.	123?
Cepljena drevesca
in trte vsake vrste ima na prodaj po
Liski" ceni „UZOR GOSPODARSTVO" — Pazin — (Istra).___ 27
ftaloga tu- ln lnozem. vin, IplrSt«: likerja«
in razprodaja na debelo m drobno
Jakob Perhastc, Trsi
Via deli« Acqua 6, nasproti Caffš Central«
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih «2« sertnik italijanskih in avstro-o frakih vin. Bordeanj Bur^under, renskih vin. Modeli a in Ohianti. Sum konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovat slivovec in brinjevac. Izdelki I. vrste, došii iz do kičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrši. Kav po&ilja se po povzetja. — Ocniki na zahtevo 1* franke. — Razprodaja od pol litra naprej.
Jutri v soboto, dne 15. Ionov. 1910
Javni ples
v Grotti gfflT po celi dvorani
od 9. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Pri plesu svira Kontoveljski Tamb. zbor.
V VSTOP 60 VINARJEV.
Za obilno udeležbo se priporoča ICrNAC.
ALEKS. FRANC MAYER - TRST
žgaMica ka^e
TELEFON 1743.
Najboljil vir za dobivanje pečone kave.
Josip Crnigoj
priporoča slav. občinstvo svojo
pekarno in sladčičarno
O pustnem času dobiva se tudi
KpgT gorkih kropfo/.
Ulica Ferriera 37 vogal nI. Centi.
Z0B0ZBRAYNISK1' AMJUTORIJ
Dr. Viktor Bandel
Trst, nlicc San Glou&nnl 7,1, natis
po O. do I. in od 3. do 6.
gL
Izvršuje vsakovrstna brušenja
Rodolfo Botteri
brusar, via Belvedere št 2 S
Velika zaloga rezilnih predmetov, britev,
škarij, nožev vseli velikosti. Vajenec, 7:i hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom.
izborno in točno po nizkih cenah
3
Josip lui i Cl Belvedere ŠLev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela.
St0|fa mizarski mojster, Trst, ulica
av/v Nova prodajainica /v/sv
kuhinjskih potrebščin
košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčm"*e- Jos. Adamich, Trst
ulica Biulia vogal ulice Kandler št 10. 1=11=11= lt=H=l
(4
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ANION
(Filijalka Banke Onion) v Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera r ? jam I.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ kronah ali ▼ inozemskih vrednostih
Uložne knjižiee
■a fiknn termin ali dogo voljeno prsd-naznanilo
po jako ugodnimi pogoji po dogovora.
InkMl
•lektor, dolrameater, odrtzker k izžrebanih
Kupo - prodaja
to- in inozemskih vredne*, valut in
M.
Izdaja kraaOM ka{llice ter obrestuj« vlog« pa
■entel isvsk od hranilnik vlog plačaj* »vod aaaa.
Daje predujme	|| Prejemu in hrani depoaite
na vrednote ia karate parnikev L 1 i. ||	tor jih to&M ipn^a.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
pirillu vsak orisih atreAkev)
menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoti), italijanske banke (Banca d'Italia) in sidljanske banke (Banco di StcOia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
oddelek za blago. Daje predujme	|| Odpira earinake kredite.
mm klase, potic* vremato L ti j/ Knpnje to prefttfa blago t koriti.
ODDELEK ZA SLADKOR.
posestniki pisalnih strojev.
Kdor ee hoće izogniti nadleinim in dragim popravam ter želi ohraniti pisalni etr^j v popolnem reiu ia brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti aa za meae&no čiščenj o in vxdr£eva&je piaalnlh strojev, h Čimer se zajamči stroj za neomejen čn* in trajno delovanje. CEN i K I"— na meseoza strop
Alfred Hubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravljnlnica pihalnih strojev r zalogo pečatov - barv, trakov itd. Itd. -
Hočete se prepričati 7
obiščite velika skladišča
Ijend- Salarini
Ponte delSa Fabra 2 I ul. Poste Kuov*
(vosral XcxTente>	Alla cittA di Londrn
^eHk isbor izgotovijemh oblek en moske in dtćke rostumi za otroke. PovrSniki, močne .jope. kožur-i in r-rnib paJetotov. Oblaka 7.a doa) in dalo. Delav.-fce ibieke, Tiroiaii ioden. Neprerao-iljtvi pla'či (pristni ►njrkfiki) Specijaliteta : blago ta- in inozemski ti tovarn Izgoto»lja;o obleke po meri po najnove -i u odi, tečuo, solidno n elegantno po nizkih cen^i*
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu Ivančič-u, Trst
ulica deisn Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne s anins kakor tudi raznovrstna vina in vedno s vežo
a— Orehepjevo pivo. ™
RIHARO NOVAK & C-
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
T3SST — ULICA FARUTETO ŠT. g3
Specijaliteta: Blžkotini Ob priliki prazn. ..A'seb Svetih" — FAVE — i* mandeljnov po K 2 40 GOD kilogram.
Eiaacfv
V krojačmei ^malija
Trst, ulica Farnsto štv. 40 lliži odiikavani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroj j. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti maii odškodnini.
»
0m mpitifa
p

i
i
je tisti, o katfrem pravi /oaui in odlični kemik milni- J.« industrij«, g. dr. K- L>EITE — Berolia, iia ima veliko n
večjo nego milo ali milo in soda fj
dc da Oi »e lotUi perila.	F."
]VSinlosoy pralni prašek p
Jo torej sojbolji«, kar s« more rabiti /» prani«, pe-	r^
rila, varuje perilo kar »e najbolj da misi iti, j« POt'ESI	W in oaie
bliščečo beloto in je popolnoma brez dnha	t
Zavitek 11'2 kg stane	samo 30 vin. [r
Dobiva te v trgoricah / droger:ian>i, kolonijalnim hla- t-gom in miluu.	t<
Na debelo L. Minlos |
Dunaj, I. Molkerbastei 3. f
r
\ Eipporij t
„ALLA HODA TRIESTIIUT
trst - ulica farneto itev. 4.
ODPRLA SE JE
NOVA " PRODAJALNI CA
maxrifaktnrneg»a blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijonirm-nega, kakor tndi drobnarije. Lastna ia-delovalnica. Krojačnica za ženske izdelke.
Veliko Iznenađenje!
!! Cel« • prema aa neveste zastonj !! Se priporoča tvrdka BORIATTZ Jb Oo