Izhaja vsako a r e d o Cene: Letno din 32—, polletno din 16—, četrtletno din B—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun Številka 10.603 Mcsva viñeta pripravila sporazum med Sloicsd, inofl in smi V ponedeljek kmalu po polnoS je bila sestavljena pod predsedstvom g. D. Cvetko-viča nova vlada, ki je prisegla 6. februarja ob devetih predpoldne. Vlada obstoji iz sledečih osebnosti: ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič, doslej minister za socialno politiko; zunanje zadeve dr. Aleksander CSncar-Markovič, doslej kr. poslanik v Berlinu; vojni minister general Miljutln Nedič je ostal na svojem mestu; minister za gradbe dr. Miha Krek je ostal na svojem mestu; ministra" za finance Vojin Djuričič, doslej upravnik državne Hipotekarne banke; minister za promet dr. Mehmed Spaho je ostal na svojem mestu; minister za prosveto je postal Stevan Cirič, bivši predsednik narodne skupščine, ki je že bil prosvetni minister; DrugI potres ¥ Olc-n Zadnjič smo poročali o strašni potresni nesreči, katera je zadela nekatera mesta in kraje južnoameriške republike Čile. V strahovito opustošeno ozemlje je poslala vlada vojaštvo in razne druge reševalne oddelke, da bi izkopali izpod razvalin ranjene ter mrtve, katere cenijo na 100.000. Reševalri dela še davno niso končana, že je sledilo prvemu potresnemu razdejanju drugo, katero je zadelo najbolj porušeno mesto Concepcion in je bilo pri drugem potresu ob življenje mnogo vojakov ter reševalcev, kateri so bili zaposleni s sežiganjem mrličev, ker jih ne utegnejo pokopavati radi smradu in iz bojazni pred izbruhom kužnih bolezni. Mesto Concepcion je bilo ustanovljeno leta 1511. Do 1752 sta ga večkrat untóla potres in morje, zato so prebivalci to leto sklenili mesto obnoviti 15 km od obale na bregovih, kjer se danes kade njegove razvaline. Dvojna potresna nesreča, katera je udarila Čile, je poklicala v spomin minule nesreče, katere so se dogajale v teku 400 let, kar je Čile znan in odprt evropskemu sve- minister za trgovino Jevreaa Toruič, poslanec; minister ra šume in rudnike Ljobomir Pan ti č, poslanec in biva generalni konzul v Duseldorfo v Nemčiji; kmetijski minister Nikola BesSč, poslanec; minister za socialno politiko Milo je Ra-j&kovič, poslanec; minister za telesno vzgojo Bžoro Čejo-vič, poslanec; minister za pravosodje dr. Viktor Rožič, bivši ban savske banovine; minister za pošte in brzojav t, straji din 250—, '»i« strani din 125-=* Mali oglasi vsaka beseda din 1 — LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" razglabljanje o teh perečih zadevah ne zadostuje, treba bo pristopiti praktični rešitvi Dokler država ne uredi tega vprašanja za vse svoje ozemlje (to se še dolgo ne bo zgodilo), bo morala naša banovina poiskati vsaj delno rešen je za Slovenijo, med drugim zlasti z jarvnimi deli, "ki bodo zaposlila ljudi doma in jih ohranila kmečki rodni grudi. So še druge zadeve, ki so velevažne in ki še vedno čakajo na rešitev. V zadnjem času se tudi v naši državi vedno glasneje in krepkeje poudarja pomen in potreba silosov, to je skladišč za ohranitev in izpopolnitev kmetijskih pridelkov. S tem se dvigne vrednost in cena teh pridelkov, ker se pospešuje njihova prodaja. Za Štajersko Petek krize vlade dr. bi bil potreben sadni silos kot skladiščnica in hladilnica sadja. Takšen silos naj bi se zgradil v Mariboru. Kar se tiče še posebno mesta Maribora, bi bilo treba poudariti, da je pereča potreba, da se zgradi nov most preko Drave, ki bo v korist mestu in okolici, zlasti Pobrežju. Banska uprava je že pokazala svoje zanimanje za to zadevo, ki jo naj čimprej realizira (izvede v dejan-stvo). Prav važna zadeva za Maribor je ohranitev carinarnice brez vsake okrnitve. To ni samo zadeva mesta, marveč tudi širše okolice in vsega gospodarskega zaledja. Radi tega obračamo pozornost vseh pristojnih činiteljev na to važno vprašanje, da se obvaruje mesto in njegovo bližje in širše okolje občutne škode. H. SšojcdinoviCa Utemeljitev odstopa petih ministrov Zadnjo soboto je naslovila petorica ministrov: dr. Spaho, Kulenovič, Dragiša Cvetkovič, dr. Krek in Snoj na min. predsednika pismo, v katerem utemeljujejo svoj odstop. Omenjeni ministri pravijo v pismu dr. Stojadinoviču, da so ugotovili v govoru prosvetnega ministra Bogoljuba Kujundžiča v narodni skupščini, da je v vladi različno naziranje glede sporazuma s Hrvati. Po mnenju teh ministrov je vlada v sedanji sestavi ovira za ureditev sporazuma s Hrvati in radi tega izstopajo iz vlade. Posvetovanja pri knezu namestniku Ker je podalo ostavko pet ministrov, je odstopila cela Stojadinovičeva vlada in so pričela pri knezu namestniku Pavlu posvetovanja glede sestave nove vlade. Prvi je bil klican že v soboto dopoldne na dvor V NAŠI DRŽAVI Narodna skupščina overovila mandate vseh poslancev, ki so predložili pooblastila. Ob priliki razprave glede odobritve poslanskih mandatov je skupščina 3. februarja odobrila mandate 327 poslancev, ld so predložili poob-: stila. Na razpravi o mandtih je bilo podano skupščini najprej poročilo večine verifikacijskega odbora in nato manjšine. Govorili so poslanci iz vrst opozicije in tem so odgovarjali govorniki vladne večine. Pred odobritvijo mandatov je govoril g. notranji minister Acimovič, ki je poudarjal, kako je vlada med volitvami liberalno izvajala zakonske naredbe in je dala na široko vsem političnim skupinam možnost, da so objavile svoj program in so tudi v okviru ustave ter zakona lahko agi-tirale zanj. Po tem govoru so poslanci vladne večine odobrili soglasno mandate vseh poslancev, kateri so predložili pooblastila. Navzoči poslanci so na to prisegli in je še vsak zase podpisal tiskano besedilo prisege. Romunski zunanji minister obiskal Beograd. V minulem tednu je bil romunski zunanji minister Grigorij Gafencu dva dni gost našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadino-viča. Romunski zunanji minister se je pripeljal v našo prestolico, da se pokloni prvič kot minister sosednje Romunije kne-bd namestniku Pavlu in da stopi v osebne Rtike z dr. Stojadinovioem z ozirom na predsednik senata dr. Anton Korošec. Za njim so bili pri knezu Pavlu voditelj muslimanov dr. Spaho, predsednik skupščine Cirič in bivši minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, kateri je prejel od kneza namestnika naročilo za sestavo nove vlade. Dragiša Cvetkovič na delu Dragiša Cvetkovič je stopil takoj v stik z odločilnimi osebnostmi JRZ. Predvsem se je posvetoval dalj časa z bivšim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem. V soboto ob 16.30 je bil klican na dvor še enkrat Dragiša Cvetkovič In so pričakovali, da bo prišlo do sestave nove vlade v nedeljo v noči. Radi položaja, ki je nastal vsled krize vlade, so imele tudi stranke srbijanske opozicije svoje sestanke. bližnja posvetovanja Balkanske zveze, ki se bodo vršila v kratkem v Sinaji pri Bukarešti. Grafencu je bil v Beogradu prisrčno sprejet. Knez namestnik Pavle se je razgovarjal z zastopnikom Romunije, katerega je pridržal na kosilu in mu je izročil visoko odlikovanje. V DRUGIII DRŽAVAH Romunska vlada preosnovana. V Romuniji je odstopil radi bolezni finančni minister, dalje vojni minister, minister za oboroževanje, minister za vere in kmetijski minister. Izpraznjena ministrska mesta bodo vodili začasno drugi ministri. Sovjetska Rusija odpovedala svoje zastopstvo pri Madžarski. Sovjetska vlada je obvestila madžarskega poslanika v Moskvi, da želi ukiniti svoje poslaništvo v Budimpešti. Radi tega bo storila isto tudi Madžarska. Do preloma diplomatskih zvez med obema državama je prišlo radi tega, ker je Madžarska pristopila k protikomu-nistični zvezi. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Nemški državni zbor je ob koncu januarja otvoril kancler Hitler z dve uri trajajočim govorom, v katerem je razložil za šestletnico obstoja narodno-socialističnega režima v Nemčiji svoje dosedanje uspehe in predvsem zasedbo Avstrije in sudetsko-nemških krajev. Občo pozornost v Hitlerjevem govoru je vzbudilo dejstvo, da ni napadel z običajnimi ostri- mi besedami ruskih sovjetov. Hitlerjev molk glede razmer v sovjetski Rusiji je umljiv, če pomislimo, da je protikomuni-stieni kancler poslal mnogoštevilne gospodarsko odposlanstvo v Moskvo, kjer so se vršila proti koncu minulega tedna važna gospodarska pogajanja med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Nemčija bo začela Rusijo zalagati s takimi industrijskimi izdelki, kateri se bodo dali predelati v orožje. Orožja samega Hitler ne pusti izvažati v sovjetijo, ki je najhujši nasprotnik narod-nosocialistične Nemčije. Nasilje belgijskih bojevnikov. Belgijski bojevniki hočejo z nasiljem doseči odstop Spaakove vlade. Dne 3. februarja je skupina bojevnikov ministrskega predsednika ob priliki po vrata v stanovanje napadla, oklofutala in ga ranila na čelu. Ogromni izdatki Anglije za oborožitev. Angleška vlada je odobrila 2. februarja 444 milijonov funtov šterlingov (11© milijard dinarjev) kreditov, katere fe«d© letos uporabili za državno obrambo. Omenjena ogromna vsota je večja od lanske za 134 milijonov funtov. Za vojno letalstvo je bilo določenih 200 milijonov funtov šterlingov, za vojno mornarico 140 rmlijenov. Ostalo odpade na suhozemsko vojsko in na obrambo civilnega prebivalstva proti letalskim napadom. Za ves svet pomenljiva izjava predsednika Združenih ameriških držav. Kak«r znano, se Združene ameriške države v zadnjem času ne ustrašijo milijardnih izdatkov za najmočnejšo oborožitev na morju, v zraku in na kopnem. Obrambni odbor ameriškega senata je imel 1. februaria sejo v Washingtonu. Seje se je udeležil predsednik Roosevelt, ki je dal za ves svet pomembno izjavo, ki se glasi: Združene ameriške države morajo sodelovati z Veliko Britanijo in Francijo, da se upre jo ciljem osi Rim-Berlin-Tokio. Amerika mara sodelovati z velikimi demokracijami tudi v primeru vojne proti diktaturam. Raosevel-tova izjava je najbolj v živo pogod'la Nemčijo. Nemško časopisje piše, da je izjava Roosevelta nek? j najbolj nezaslišanega v vsej ameriški povojni politiki in da je Roosevelt drugi Wilson. Združene ameriške države so z Rooseveltovimi besedami prelomile politiko ameriškega nevmešavanja v evropske razmere. Odslej bo Amerika navzoča pri vseh evropskih zapletih in s tem dejstvom mora računati Nemčija in vse države, v kateri vodi vladne posle le par samodržnih prvakov. Hud udarec za Japonce na Kitajskem. Z japonsko-kitajskih bojišč že dolgo ni bilo nobenega pomenijivejšega poročila, ker zbira kitajski maršal Čankajšek nove bojne sile, s katerimi se hoče vreči na Japonce, ko jih čete se v zadnjem času samo branijo. Po kitajskem poročilu od 1. februarja pa so utrpeli Japonci hudo zgubo v pokrajini Šansi, ko so poskušali prekoračiti Rumeno reko. Ko so bili na sredi zamrznjene široke reke, so prebili Kitajci na več mestih led in so na ta način onemogočili Japoncem prehod. Pri omenjenem poskusu prekoračenja je utonilo 7000 Japoncev. Proti trdi stolici In zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1188 Iz raznih držav Novice iz španshe drZavllanshe volne Zadnjič smo poročali o doslej najvažnejšem dogodku v dolgotrajni španski državljanski vojni, o padcu največjega španskega pristaniškega mesta Barcelone, ki je postala prestolica nacionalne Španije. Francove armade čistijo Katalonijo Rdeči so prepustili Barcelono Francovim armadam brez v španski vojni običajnih pouličnih bojev. Zmagovalci so koj po zasedbi Barcelone nadaljevali s čiščenjem Katalonije, iz katere bežijo preostanki poraženih rdečih proti Franciji in tiraio pred seboj civilno prebivalstvo. General France je izjavil, da se ne bo zgodilo nobenemu Kataloncu kaj žalega, če se mirno preda. Kljub tei izjavi divja rdeča sodrga proti francoski meii in sili v francoska begunska taborišča civiliste. Pri umiku iz Katalonije se rdeči le tu in tam postavljajo nacionalistom po robu, da krijejo pobeg. Francove armade so z bliskavico na pro-gonu bežečin, da bi zajele čim več rdečih vojakov, kateri skušajo pribežati v Francijo in od tam bodo zopet silili nazaj v Španijo k obrambi Madrida, Valencije in drugih postojank, katere še držijo komunisti, dasi so bih odločilno poraženi v Kataloniji. Ko bo Katalonija očiščena rdeče nadloge in bodo nacionalne čete zasedle mejo napram Franciji, se bodo vrgle vse Francove vojne sile, da zagospodarijo nad Madridom in zmagovito zaključijo nad dveletno državljansko klanje in -uničevanje. Francija je že v stiku z generalom Francom Največji zagovornik in vsestranski podpornik rdeče Španije je bila Francija, ki ni marala pod pritiskom levičarjev ničesar slišati o priznanju generala Franca kot vojujoče stranke. Šele zasedba Barcelone in popoln polom rdečih v Kataloniji je pripravil francosko vlado do tega, da išče stike z generalom Francom. Spredaj poročamo, da silijo iz Katalonije proti francoski meji se umikajoči rdeči na iirafrfc civilno prebivalstvo. Na tisoče in tisoče žensk, otrok ter starcev bi naj sprejela Francija v svoja begunska taborišča povsem po nepotrebnem, ker bi civilisti lahko ostali doma. Naval beguncev dela francoski vladi skrbi Notranji francoski minister Sarraut je bil poslan na mejo, da prouči položaj radi prevelikega navala beguncev na licu mesta. Minister je v svojem glasilu pustil objaviti svoja opazovanja, katera so najslabše spričevalo za premagane rdeče voditelje. Rdeči generali, polkovniki in civilni voditelji prihajajo na frarcosk mejo v najbolj razkošnih avtomobilih, ki so natrpani s prtljago, uboga in k pobegu prisiljena deca z materami pa umira b cestah vsled mraza in pomanjkanja. Rdeči kolovodje so po trditvi omenjenega lista francoskega notranjega ministra navadni tolovaji brez srca. Opisane razmere so odprle francoski vladi toliko oči, da je že poslala bivšega prosvetnega ministra in natoria Leona Berarda v Burgos, da 'opi v stik z vlado generala Franca. Dalje se jo obrnila francoska vlada na B \ A 'BAYER 's-' » Pmja Vas varuje razočaranja, Zalo že pri nakupu Aspirin tablet pazite na »Bayern-j ev križ. kajti brez tega znaka ni Aipirina. ASPIRIN T A BI S T t Ogtn reg. pod i. btofam UttM od •. XL I «JA 80 -Ineg- n-wškofa in kardinala Baudrfl-lata, da prevzame nekako izredno veleposlaništvo Francije pri generalu Francu. Kako v>išefo ... »Večernik« v Mariboru tudi v novem lastništvu kaj rad odpira svoje predale člankom, ki naj služijo proslavi svobodomiselnosti in z njo združenemu napadu na klerikalizem (v resnici: krščanstvo), cer-kvenost itd., ki pa vsled vsebinske nestvarnosti in nedostatnosti svojega namena ne dosegajo. Tak članek je nedavno v >Ve-černiku« objavil g. dr. Igor Rošina, advokat v Mariboru. Zavihtel se je na konja ter se hrabro zagnal proti klerikalizmu, cer-kvenosti in cerkveni dogmatiki. Naposled pa se je skazalo, da živin če, ki ga je za-jahal, ni mlad, svež konjič, marveč staro kljuse, ki je že večkrat bilo rabljeno za take posle. Če se s tem člankom pečamo v nekaterih stavkih, je razlog v tem, ker je g. dr. Igor Rosina eden izmed idejnih voditeljev liberalne kmetijske mladine. Vitez svobodomiselstva hrabro maha v svojem članku zoper »tercijalke, ki so vendar no-torno žleht babe in ko jih polovica nebeškega kraljestva videla ne bo«. Ah ni to mahanje zoper tercijalke podobno počenjanju slovitega španskega viteza v njegovi borbi zoper veterne mline? Gospod člankopisec nekam prezirljivo sodi o ljudski veri kot veri preprostega človeka, »reveža z ljud- Največja zvezda na neba Zvezdoslovec Struwe Oton je 3 svojimi raziskovanji izmeril in ugo-t-vil, da je spremljevalec zvezde »Epsilon au-rigae« največja doslej znana zvezda na nebu. Doslej je na raziskanem nebu za največjo zvezdo veljala zvezda »Antares« v ozvezdju Škorpijona, rdeča zvezda prve velikosti. Nova velikanka na nebu Je za prosto oko seveda nevidna, ker sveti samo z infrardečimi žarki Odkriti jo Je bilo mogoče samo na ta način, da v gotovih razdobjih zakriva luč svojega, meseca, ki ga obkroža. Odlikuje se pa ta zvezda po svojem neizmerno velikanskem premeru. V merah planetnega sistema, po katerem je sonce v središču, bi ta zvezda s svojim obsegom se- V mrežah greha 5 Žganje ga je žgalo po grlu, ker ni bil pivec. Sedaj mu je vendar dobro storilo, ker ga je pogrelo in mu vlilo veselo razpoloženje. »Dajte še en kozarček!« je naročil. Potem je še izpil čašo piva. Z zanimanjem je opazoval ljudi, ki so bili v točilnici. Debelega natakarja, ki je imel velike brke in drobne svinjske oči. Lastnika Kazimira, ki ga je prejšnji dan videl v klubu. Sedaj je bil drugače oblečen. Na sebi je imel siv spomladanski suknjič in svetel klobuk. Tako je hodil po točilnici gor in dol ko človek, ki se zaveda, da nekaj pomeni. Štefan ga je opazoval. Čim več je pil, tem manj se mu je dopadel Kazimir. Kako je mogoče, da ima tak ošaben, prazno-glav norec točilnico, pošteni ljudje se pa morajo v tovarnah ubijati? Želel je, da bi mu Kazimir rekel kaj žaljivega, da bi se potem lahko zagnal vanj. Toda Kazimir ga niti ni pogledal. Nekaj časa je hodil med pivci in se razgovarjal s tem in onim, potem pa je odšel. Štefan je še nekaj časa sedel. Na Nino je mislil. Jezilo ga je, da se je tako neumno z njo spri. Okrog polnoči je zapustil točilnico. Z negotovimi koraki je taval proti domu. 4. V Nini je vrelo radi Štefanovega grdega postopanja. Najbolj jo je to mučilo, da se fant ni vrnil prosit odpuščanja. Nezaslišano! Saj je prava zver! Nima srca, to je gotovo. Nekaj časa je čakala. Ko je videla, da se Štefan ne bo vrnil, ga je glasno začela zmerjati. Hitela je domov. Njena zagrenjenost je vse bolj naraščala. Ko je prišla domov, je že jokala. Mati je v kuhinji pomivala posodo. Nina se je hotela izogniti izpraševanju, zato se je vsedla h klavirju in je začela igrati. Štefana je hotela pregnati iz srca. Najprej je igrala neki psalm. Tega ni storila iz pobožnosti, marveč radi tega, ker je imel psalm mogočno melodijo. In ona je hotela nekaj mogočnega, viharnega. Klavir že dolgo ni bil uglašen in ni imel niti enega čistega glasu, a to ni motilo Nine, ki ni imela razvajenih ušes. Sedanjemu duševnemu razpoloženju pa je itak bolj odgovarjalo nesoglasje. Ko je igrala, se ji je zdelo, da brca in tolče Štefanovo, na tleh ležeče truplo. Polagoma se je vendar pomirila. Štefan je izginil izpred njenih oči. Njeno domišljijo so napolnili spomini iz otroških let. Nina je neutrudljivo igrala. Psalmu je sledila neka narodna melodija. Potem je igrala odlomke iz neke mazurke, nazadnje pa je začela igrati svoje najljubšo pesem »Srca in cvetlice«. Njena jeza se je že razkadila in je tiho, z občutkom igrala. Prikazala se ji je St-nislavova slika. Kak lepe lase skošolsko izobrazbo, skozi stoletja odvaja-nega samostojno misliti, z dolgo privzgo-jevanim čutom manjvrednosti«. AH g. pisec tako tudi govori pred kmetijsko mladino, ki je vendar tudi izšla iz krogov »z dolgo privzgojevanim čutom manjvrednosti« ? Vitez svobodomiselstva izpoveduje svoje pojmovanje vere in krščanstva takole: »Ustanovitelj krščanskega nauka sam se je obračal neposredno na posameznega človeka, na njegovo individualno dušo in postavil njegovo osebnostno vest neposredno Bogu nasproti.« To bi torej bilo neko krščanstvo hrez cerkve in duhovnikov. S to svojo trditvijo se je vitez svobodomiselstva razkrinkal kot nekakega pismarja nekega posebnega krščanstva. Kristusovo krščanstvo pa to nL Mi bi g. pismarja opozorili samo na eno mesto sv. pisma. To so besede Jezusa Kristusa, včlovečenega Sina božjega, apostolom in njihovim naslednikom škofom in duhovnikom: »Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani« (Jan 20, 23). Ni torej pravega krščanstva brez cerkve in duhovnikov, pa bilo to nekaterim prav ali ne bilo! Po kršciar&slcesii svetu Komunizem v praksi. Predsednik republikanske vlade v Španiji Negrin je visoko v čislih ne samo v marksističnih, marveč tudi v framasonskih in vobče vseh laži-svobodomiselnih krogih. Ob zlomu republikanske fronte v Kataloniji so ga marksistični in liberalni I'iti proslavljali kot junaka, ki je tak zlom lansko leto preprečil. Ko se je namreč začela že lansko leto rdeča fronta lomiti ter so vojaki jeli bežati na vse strani, se je rdeči predsednik z revolverjem v roki postavil pred bežeče ter jih pognal nazaj v njihove položaje. Vojaki so se morali dalje bojevati, trpeti in prelivati svojo kri, predsednik Negrin pa je pridno nabiral premoženje. Ko je pred padcem Barcelone rdeči predsednik zbežal iz mesta, je v naglici pozabil na svojo tajno blagajno. Ko so jo potem nacionalistični zmagovalci pregledali, so našli v njej samega nakita v vrednosti 50 milijonov pezet. S to vsoto bi si rdeči predsednik lepo »nakitil« svojo denarnico. V predsednikovem stanovanju so tudi našli ogromen kovčeg, v katerem je bilo za več mihjonov tujega denarja in mnogo biserov. Med dragocenimi predmeti je bila najdena tudi dragocena zlata ovratnica iz Marijine cerkve v Toledu, nekaj zlatih kelihov, zlate zapestnice in o vratne verižice, ki so visele kot darila vernikov po raznih znamenitih Marijinih svetiščih. Med dragocenostmi, ki so jih našli v Negrinovem kovčegu, sta tudi dve zlati Marijini kroni, najbrž tudi iz Marijine cerkve v Toledu. To dokazuje, da je rdeči voditelj Negrin zelo praktičen komunist, ki si je znal nagrabiti ogromno premoženje, delavce in druge preproste ljudi pa je pahnil v nedopovedno bedo, pomanjkanje in trpljenje. V Lurdu ozdravela protestantka. Lurški list »Journal de la Grotte« je priobčil izjavo tamošnjega zdravniškega urada, da je 20 letna protestantka Germana Bristen 6. septembra 1937 v Lurdu čudežno ozdravela. Doma je iz Cateaua v severni Franciji. V mesecu marcu 1935 je v delavnici padla iz večje višine ter si hudo ranila levo koleno. Več mesecev je imela koleno v gipsu. Rana ni hotela zaceliti. V januarju 1937 je dobila vnetje rebrne mrene in nato tuberkulozo v kolenu. Kmalu so se tudi pojavili znaki sušice v ledvicah in na mehurju. Za operacijo je bila preslaba. Njen oče, ki je poslušal neko predavanje o Lurdu, je dobil, čeprav protestant, zaupanje v Marijo ter je pregovoril hčer, da poroma v Lurd. Dne 4. septembra 1937 je odpotovala v Lurd ter morala vso pot ležati. V spremnem pismu njenega zdravni- ka je bil stavek: »Bolezen je neozdravljiva, bolnica bo kmalu umrla.« Ko se je vršila 6. septembra procesija z Najsvetejšim, je Germana začutila ob blagoslovu nenadno olajšanje. Drugi dan je že mogla vstati in hoditi. Ko so jo nato v zdravniškem uradu pregledali, so ugotovili zdravniki samo znane bolezni. Koleno je zacelilo, tudi iz mehurja in ledvic je bolezen izginila. Od 6. septembra naprej Germana Bristen ni imela nobenih bolečin, ne vročine, ne kakšnih znakov bolezni. Dne 3. septembra 1938 so jo zdravniki v Lurdu spet pregledali ter izjavili, da je popolnoma zdrava. To čudežno ozdravljenje je dalo gospodični Bristen povod, da je prestopila v katoliško vero; njenemu zgledu je sledila vsa družina. Hinduist — Marijin častilec. Hinduizem je stara indijska poganska vera, njeni pristaši pa so hinduisti. Tak hinduist je tudi Khan Bahadur, ki o njem poroča v »Glasniku Srca Jezusovega« (2. štev. 1939) znani slovenski misijonar v Indiji, jezuitski pater Stanko Poderžaj naslednjo zanimivost: Khan Bahadur je bil kapetan v kraljevi vojski v samostojni državi Džaspur. Čeprav je hinduist, je vendar otroško vdan častilec lurške Matere božje na misijonski postaji v Gholengu. Khan Bahadur je nekega dne šel na lov. Gonjači mu pripodijo nevaren lovski predmet — orjaškega tigra. Zverina švigne mimo njega ter se zakadi proti neoboroženemu gonjaču. Da bi tigra odvrnil od gonjača, ga razdraži. Zverina skoči proti njemu. Še preden more ustreliti, ga zverina podere na tla. Eno šapo mu postavi na prša, drugo na obraz, potem pa se neodločno ozira sem in t ja. Zmedlo jo je silno vpitje, ki so ga zagnali gonjači. To priliko porabi Khan Bahadur ter stegne roko, da bi pograbil puško. Močno zgrabi in stisne, toda ne puško, marveč tigrovo nogo. Zdaj se zgodi nekaj, česar napade-nec ni pričakoval. Tiger se še bolj splaši, odskoči ter v mogočnih skokih drvi mimo gooijačev v goščavo. Khan Bahadur je rešen preteče mu smrti. Čez nekaj časa pri- BM ima! Potem je videla neumnega Antona, ki ga je bila v holmci spoznala. Nato se je spomnila umrlega očeta. Nazadnje so njene misli pohitele h Kazimiru, ki ji je kupil klavir in je bil vzrok njenega in materinega prihoda v Pikerton. Ninin oče je umrl zaradi opeklin, ki jih je bil dobil v tovarni. Ker je nesrečo po izpovedi očividcev sam povzročil, mati ni dobila pokojnine in je ostala brez pomoči. Lotila se je pranja, njo je pa dala v samostansko šolo. Tam je bila dve leti. Ko je sestra Marjeta videla, kako rada posluša klavirsko glasbo, ji je od prednice izposlovala dovoljenje za brezplačno učenje. S pridnostjo je toliko dosegla, da je dobila osnovne pojme o glasbi in je znala igrati lažje skladbe. V samostanu se je dobro počutila in je začela misliti na to, da bi za vedno ostala v njem. Mati je medtem opustila pranje in otvorila kuhinjo. Ker sama ni zmagovala dela, je morala Nina zapustiti samostan. Življenje je bilo za njo neznosno. Zdelo se ji je, da bo umrla brez klavirja. Poizvedovala je, kje bi dobila poceni klavir. Naposled je domala za klavir, ki bi ga dobila za petindvajset dolarjev. Mati ni pristala na kupčijo. V tem času je bil med abonenti tudi natakar Kazimir Pavlonis. Bil je varčen, ker je sanjal o tem, da bo s prihranki nekoč otvoril lastno točilnico. Njegovo vedenje je bilo neoporečno: hrano je točno plačeval, ni imel slabih navad. Ko je doznal za Ni-nino željo, se je ponudil, da ji na obročno odplačevanje kupi klavir. Mati je sprejela njegovo ponudbo in tako se je Ninina želja, izpolnila. Kako veselje! A kmalu je prišla tudi bridkost, Kazimir si je začel prilaščati nad deklico, ki je takrat štela petnajst let, neke pravice. Vsiljivo se je smukal okrog nje, nazadnje pa je izjavil, da jo hoče imeti za ženo. Nina se je zgrozila. Dasi bi morala biti hvaležna Kazimiru, ga je vendar sovražila in zaničevala, zlasti od tistega dne, ko jo je nasilno poljubil. Iz ust mu je udarjal duh po tobaku in žganju, ki jo je dušil. Radi matere je sicer bila na videz prijazna nasproti njemu, a na možitev z njim niti ni mislila. Sicer pa Nina sploh ni mislila na možitev. Prosta je hotela ostati in poučevati glasbo. Denar, ki ga je zaslužila, je skrbno hranila, ker je Kazimiru čimprej hotela vrniti ceno klavirja. Nina je ravno začela igrati neki poljski narodni ples, ko so se vrata odprla in je Kazimir stopil v sobo s__cigaro v ustih. Dekle se ni zmenilo za njegov prihod, marveč je kar naprej igralo. Mož se je vsedel poleg klavirja in molče opazoval Nino, ki se niti za hip ni ozrla vanj. Kazimir je kadil in zadovoljno bulil v Nino. Mislil si je, kako je lepa in sveža pri svojih dvaindvajsetih letih starosti. Prištel jo je med lepotice, ki človeka že pri prvem srečanju omamijo, tako da več ne more pozabiti na nje. Bila je vitka, ravne postave, podolgovatega obraza, polnih, rdečih ustnic, velikih, očarljivih oči. Njen pogled je bil nedolžen, smeh ljubezniv. Človeku se je na prvi pogled zdelo, da ima otroka pred seboj, šele čez čas je moral ugo- gla de na stotine milijonov kilometrov čez pot Saturna. Seveda pa je snov te zvezde, prav tako kakor tudi »Antares«, zelo rahla. Njena gostota je tako majhna, da j« zvezda akoro prozorna in se vidi skozi njo. Je pa iz ioniziran ega plina, ki Ja za gotove žarke neprehoden in Jih odbija. Opaziti jo je mogoče samo z največjimi daljnogledi Sedaj zvez-darne poskušajo, da bd Jo dobile na infrardeče plošče. Temperatura na tem spremljevalcu je zelo nizka, 760 stopinj pod ničlo, to je najnižja, ki je bila sploh kdaj merjena. Na površju zvezde »Ep-silon Aurigae«, ki je sonce za tega spremljevalca, pa maša toplota nad 1000 stopinj. inscriroUe! de Khan Bahadur, ki je bQ od tigra ranjen, v Gholeng počastit lursko Mater božjo ter se ji zahvalit za rešitev. »Samo ona me je rešila, nihče drug kot ona«: to je njegova iskrena izjava, ki jo vedno ponavlja. Vsled izčrpanosti v prenapornem delu je 3. februarja po daljši in hudi bolezni v Gospodu zatisnil oči v ljubljanskem »Letališču« Janez Fr. Gnidovec, škof skop-ljanski. " • ' , . : je podal v južno Srbijo v svojo prestolico v Prizren in pozneje v Skopi je. V najtežavnejši službi misijonsko gorečega nadpasitirja je vodil do prezgodnje smrti v naši državi najbolj obsežno škofijo, v kateri biva 40.000 katoličanov raznih narodnosti. Na misijonsko delo je vabil in klical svetne duhovnike, sezidal je v Prizrenu lepo semenišče, rjradil je 11 večjih in manjših katoliških cerkva, obnovljene pa so bile vse do njegovega prihoda že obstoječe hiše božje. Poleg duhovnikov so mu pomagali v misijonskem delu redovniki in redovnice. Škof Gnidovec ni opravljal samo nadpa-stirske službe, ampak je bil škofiji kaplan, župnik in katehet. PAZITE PRI BATERIJAH na znamko CROATIA Pri tolikem in najbolj napornem delu je živel tako Skromno ter obče zgledno, da so ga imeli celo nekatoličani za svetnika, V svoji škofiji in po Sloveniji je užival največji ugled in ga je vse ljubilo ter spoštovalo. Znana je bila škofova darežljivost, kateri ni poznal mej in je celo svojo oble» ko in perilo do zadnjega razdal ubožcem, Po smrti so položili truplo svetniškega škofa na mrtvaški oder v ljubljanskem Škofijskem dvorcu. Pogreb pokojnega vladike se je vršil, s vsemi slovesnostmi zadnji ponedeljek in so pričele pogrebne svečanosti ob desetih v cerkvi Srca Jezusovega, A- Novice Pokojni škof se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu pri Žužemberku. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani leta 1896. Dolgo let je bil profesor in pozneje ravnatelj na škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. V Misijonsko družbo je stopil leta 1919. Pet let pozneje je bil v Ljubljani posvečen za škofa. Kot misijonski škof se ^■■■■■■■■Hli^HnHiBHHi Osebne vesti Novi banski svetniki. Mnogo banskih svetnikov je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih za poslance. Namesto teh so bili od notranjega ministra imenovani novi V naši banovini je bilo razrešenih 14 članov banskega sveta in imenovanih 21 novih. V naslednjem prinašamo razrešene in nove banske svetnike za Štajersko in Slov. Krajino. Razrešeni so bili: za mesto Celje Mi-helčič Alojzij, posestnik in župan mesta Celje; za mesto Murska Sobota Bajlec Fr., l.Ml«WIIII limillHI imun«»!!» ll llliminilillllffllin« odvetnik iz Murske Sobote; za brežiški okraj Tratnik Josip, župnik in duhovni svetnik v Rajhenburgu; za gomjegrajski okraj Steblovnik Martin, posestnik in župan občine Šmartno ob Paki; za mariborski okraj desni breg dr. Schaubach Franc, okrožni inšpektor v pokoju in odvetnik v Mariboru; za ptujski okraj Janžekovič AL, posestnik iz škerjancev. Na novo so bili imenovani naslednji člani banskega sveta:, za mesto Brežice Lesar Josip, javni notar v Brežicah; za mesto Celje Gologranc Konrad, mestni arhitekt v Celju; za mesto La-mgmtmKmmHmmmmmmammmmmamm Spominska žarnica za Edisona Na vrtu Edisonovega spomenika v Menlo parku v državi New Jersey v Združenih državah Sev. Amerike bo v kratkem zasvetila na čast slovitemu ameriškemu iznajditelju žarnica, ki so jo izgotovili v Corningovi tvornici stekla, žarnica sestoji iz 164 steklenih kosov, ki so povezani z jeklenim ogrodjem. V tej veliki žarnici je prostora za 690 navadnih žarnic in za reflektor, ki ima 24 palcev v premeru. Reflektor bo služil tudi kot svetilnik za ladje v pristanišču. Svetlobno telo tehta šest ton. Spomenik je izvršila tvrdka, ki je izdelala prvo žarnico po Edisonovi zasnovi leta 1879. toviti, da se za lepim obrazom ne skriva tako lepa duša. Toda Kazimiru ni bilo za dušo; njega je mamila dekletova telesna lepota. Minilo je kakih deset minut. Nina je divje igrala, Kazimir pa jo je občudoval in vmes spuščal v zrak cele oblake dima. Nina se je nenadoma sredi najbolj divjega tempa ustavila. Obrnila se je h Kazimiru, ga ljubeznivo mogla. m sti, da bo moka iz njih... Poznam ga. Toda povej, kaj ti je storil?« »Ne brigajte se za to! žalil me je pač. Ali to n' dovolj?« »O, pač! Ubijem ga!« je on divje zavpil. Nina je stopila k njemu, mu položila reke na ramo in ga pogledala tako mamljivo kakor je le pogledala in mu rekla: »Kazimir, za eno uslugo bi vas rada prosila.« »Kako? Prezirani Kazimir bi mogel izkazati kako uslugo lepi Nini?« je napol šaljivo, napol gorko vprašal Kazimir. »Da,« je mirno nadaljevala Nina, ko da ne bi bila opazila gorčine v njegovem glasu. »Rada bi vas prosila, da bi nekemu fantu nekoliko premikastili kosti zaradi mene. Kazimira je začela stvar zanimati. »Komu pa?« je začudeno vprašal. »Štefanu Kmicicu, ki je zaposlen v tovarni za gumbe.« »Kaj pa je storil?« se je mož hipoma zresnil. »Veste.... žalil me je ... in bi rada, da bi ga vi nabili,« je mencala Nina. Na Kazimirjevem dolgem obrazu sta se borili jeza in zadovoljnost. Na Kmicica je bil jezen. Zado-voljnost pa je čutil zaradi dejstva, da se je Nina obrnila nanj s prošnjo. »No, le čakaj!« je stisnil pesti, kakor da bi že pred seboj imel ubogo žrtev. »Tako mu zdrobim ko- »ne! Ne ubijte ga!« je priliznjeno déla. »Samo to mu storite, za kar vas prosi vaša mala Nina. Na-bijte ga. To bo dovolj!« »Kakor želiš,« je mehko odvrnil Kazimir, ki je bil ves srečen, ko je na svojih ramah čutil dekletove roke. Preden se je prav zavedel, kaj se godi, se je Nina sklonila k njemu in ga poljubila. Nato je hitro odskočila in ko jo je hotel ujeti, je skočila za stol. Nekaj časa sta molčala, nakar se je Nina oglasila: »Kazimir, vi ste zelo dober človek!« »Zakaj potem nočeš postati moja žena? Ali hočeš, da bom vse življenje čakal nate?« »Ne bom se možila... Vi ste res lep, močan, dober človek in se mi dopadete, toda ne morem si vas predstavljati kot svojega moža ...« »Če se ti res tako dopadem, zakaj potem hodi* vedno z drugimi ? V torek si bila na plesu...« Nina se je sladko smejala, »Ali včasih ne grem tudi z vami? Ali bi sme hoditi samo z vami?« ško Deželak Ivan, posestnik v Laškem; za mesto Murska Sobota Hartner Ferdinand, veleposestnik in župan občine Murska Sobota; za mesto Ormož Sadravec Peter, industrijalec iz Ormoža; za mesto Ptuj Ma-lešič Peter, notar v Ptuju; za mesto Slov. Bistrica Kac Franc, trgovec iz Slov. Bistrice; za mesto Slovenjgradec Smolčnik Ivan, trgovec iz Slovenjgradca; za mesto Šoštanj Novak Marko, zasebni uradnik iz Šoštanja; za brežiški okraj Kržišnik Ludovik, trgovec in posestnik iz Rajhenburga; za gornjegrajski okraj Remše Fortunat, posestnik in ravnatelj tovarne barv v Mozirju; za mariborski okraj desni breg Kol-man Josip, posestnik in župan občine Slivnica; za lujski okraj Prelog Franc, posestnik iz Zagojičev. Duhovniške vesti. Za častnega konzisto-rialnega svetovalca sta bila imenovana gg. dr. Franc Lukman, lavantinski častni kanonik, vseuč. profesor v Ljubljani, in Ignacij Škamlec, kn.-šk. duhovni svetovalec, župnik in dekan pri Sv. Andražu v Halozah. Za kn.-šk. duhovne svetovalce so bih imenovani gg.: dr. Janez Janžekovič, vseuč. docent v Ljubljani; Alojzij Skuhala, župnik na Hajdini. — Umeščen je bil za župnika v Veliki Polani g. Daniel Halas, kaplan v Dolnji Lendavi. — Postavljeni so boli gg.: Alojzij Vrhnjak, župnik v Ribnici na Pohorju, za soprovizorja pri Sv. Antonu na Pohorju; Anton Ravšl, vikar-po-močnik v Št. Hju v Slov. goricah, za pro-vizorja istotam; Rajmund Bratanič, župnik v Majšpergu, za soprovizorja v Stopr-cah. — G. Jožefu Tratnik se je poverila uprava župnije Rajhenburg. — Nastavljeni bo bih za kaplane: minoritska duhovnika p. Štefan Savinšek v št. Janžu na Drav. polju in p. Jozafat Jagodic na Gornji Pol-»kavi, oba z delokrogom pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; gg. semeniški duhovniki Štefan Gyorkoš v Dolnji Lendavi, Janko Kotnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Ludo vik Lajnsček v Gornji Lendavi. — Pre-Btavljeni eo bili gg. kaplani: Ferdinand Potokar od Sv. Jurija ob Ščavnici k Sv. Marjeti ob Pesnici z delokrogom verouči-telja na državni realni gimnaziji v Mariboru; '"rane Štukovnik iz Beltinec k Mali Nedelji; Martin Uranjek od Male Nedelje v Brežice; Franc Gomboc iz Gornje Lendave v Leltince; Janez Sukič, H. kaplan v v Dolnji T ndavi za I. kaplana istotam. Podelitev župnije. Župnija Ljubno v Savinjski dolini je bila podeljena z nastopom 1. marca g. Milošu Turku, župniku na Bučah pri KoZjCiii. Nesreče Huda nesreča zaradi padca s kozolca. Na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. je padel 17 k 'mi gojenec tako nesrečno s kozolca, da si j" zlomil levo roko in nogo. Največja naša tovorna ladja se potopila. Jugoslovanski parnik »Avala« je na poti krog južne Afrike, 50 km zapadno od rtiča Dobre nade vsled neprodušne megle zadel ob podmorsko pečino in se potopil dne 3. februarja. Posadka se je rešila. »Avala« je bila stara deset let in je imela 10.750 ton. Ladja je bila naložena s koksom in na poti iz Anglije v F.iagoon. Razne požarne nesreče. V Radvanju pri Mariboru je zgorela večja množina slame posestniku Ivanu Valiču. V tem primeru gre za požig in so ljudje takoj osumili kot požigalca Franca Lubajnšeka, ki je že bil pred leti radi zažigalne strasti strah in trepet po mariborski okolici in predvsem v Radvanju in Razvanju. Slednjič so Lubajnšeka le izsledili in je bil obsojen na dve leti. Kaze- je radi pomilostitve prestal in se je pred kratkim vrnil v Radvanje. Orožniki so tudi v tem primeru prijeli Lubajnšeka, ki pa taji krivdo. Bazne novice Premogovnik prodan na dražbi. Na dražbi je bil prodan premogovnik Stanovsko pri Poljčah, kjer so se vrstile ena stavka za drugo radi neizplačevanja rudarskih mezd. Upnikov je bilo 65 in med temi naj- več rudarjev, katerim je dolgoval lastnik zaslužek. Premogovnik je kupil na dražbi v Ljubljani z vsemi napravami in 177 pro-stosledi v krajih Slov. Bistrica in Slov. Konjice industrijec Milinov iz Zagreba za 175.000 din. Praktična iznajdba za avtomobiliste. G. Pongrac iz Rajhenburga, ki je znan po več praktičnih izumih, je dogradil model avtomobila, pri katerem je rešil na praktičen način dolgotrajno in mučno obračanje avtomobila na ozki cesti. Pongracov avto se dvigne s pomočjo krivuljnih koles nekoliko od tal in se obrne na mestu krog svoje osi. Ves postopek obračanja se izvrši v štirih presledkih in ni nič bolj zamuden kakor dosedanji z menjavanjem brzine. Ob tekočem motorju premakne vozač vzvod in avtomobil se začne obračati ter se zasuče za tisti kot, ki je zaželjen, da se obrne. Nova priprava se da vstaviti v vsak poljuben avto ter so njeni stroški preračunani od iznajditelja na 3000—4000 din. Iznajdba ima še to prednost, da odpade običajno dvigalo, ki ga rabi vozač pri popravilih. Pri novi napravi pritisne vozač na vzvod in že se dvigne avto toliko od tal, da je mogoče spremeniti obroče. Pon-gračeva novotarija bo dobrodošla tudi v garažah, kjer bo avto lahko stal vedno na suhem in se kolesni gumi ne bo kvaril na večkrat mokrotnih tleh. Najboljše surovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terpentinovega mila »Oven«. Za svoje perilo rabite samo ta odličen domač izdelek. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po hudi zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« veda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljiv« sredstvo za čiščenje črev. (Ogl. reg. S. br. 30.474/36.) 1138 Obžalovanja vredni slnčaji V Mariboru prijeta hrvaška žeparja. Zadnjo soboto so imeli pekovski pomočniki pri Gambrinu v Mariboru plesno prireditev. Med plesalce sta se prištulila dva tujca, ki lasamiiiiMini umnn—mbm—b Zobje iz umetne smole »Völkischer Beobachter« poroča, da se je posrečil berlinskemu zobo-tehniku Ernestu Schneb-lu izum, ki ga čaka nemara še velika bodočnost Gre za zobe iz umetne smole, če bi se sobarji oprijeli Schneb-love metode, bi Nemčija prihranila na leto 6000 kg zlata, ki ga sedaj porabijo v zobo- adravniški stroki. * Dvakratni »zračni milijonar« letalski kapitan nemške »Lufthanse« Liehr je na poletu med Helsing-forsom in Revalom dosegel 2,000.000 lun v zraku. 2,000.000 km v zraku je Izreden dogodek in prav malo je pilotov, ki bi bili toliko preleteli. Kapitan Liehr leta več kot deset let po isti progi med Berlinom in Revalom. V Kazimirjevih očeh je zagorel plamen. Strastno je dejal: »Da, Nina! Rad bi, da z nikomur ne bi hodila, govorila, nikomur se smejala, nikogar poslušala, ker te tako ljubim, da si včasih želim, da bi samo midva živela na svetu, vsi drugi pa bi izginili.« Zardel je. V njegovem glasu je bilo nekaj takega, kar je Nino plašilo. Poznala je Kazimira in vedela, da je v razburjenosti vsega zmožen. Čutila je, da ga bo morala nekako pomiriti. Priliznjeno je rekla: »O, Kazimir, kak mož ste vi! Recite, ali ni največja nesreča zame, da se ne morem v vas zaljubiti ? Kakega zlatega moža bi imela! In kako ste koraj-žen! Nikogar se ne bojite. Toda poslušajte me! Nočem, da bi Štefana Kmicica nabili. Nič hudega mi ni storil.« Kazimir je ostrmel. Zdelo se mu je, da ga Nina hoče za norca imeti. Jezno je vprašal: »Zakaj si mi potem pripovedovala o tem govedu, če te ni žalil?« Nina se je smejala. Vedno se je smejala, če ni vedela, kaj naj stori. Včasih pa je jokala. Jok in smeh sta včasih najmočnejši orožji. »Zakaj sem pripovedovala ? ... Veste ... Sicer pa čemu toliko izprašujete ? ... Samo to sem hotela vedeti, ali me res ljubite in mislila sem, da se o tem na ta način najlažje prepričam. Ker sem vedela, da če me res ljubite, se boste razjezili ob misli, da me je kdo žalil.« Kazimira ni mogla prepričati. Sumljivo jo je gledal in vprašal: »Nina, samo to bi rad vedel, čemu ta neumnost? Sploh pa mi povej, ali je to resnica, kar si nazadnje rekla?« »Resnica, resnica!« je zatrjevala navihanka. »Pri moji duši!« Mož še ni verjel. »Od kod pa poznaš Kmicica?« je vprašal. »Ali je tvoj prijatelj?« »Ka-aj? Moj prijatelj?« je ogorčeno vzkliknila Nina. »Ta Poljak? Ta bi bila lepa!... Veste, prijateljica mi ga je pokazala na cesti in me vprašala, kaj rečem: ali je lep? Toda jaz sem ji povedala, da ne najdem na njem nič posebnega. To je res vse, kar vem o njem. Le na to sem mislila, kako zabavno bi bilo, če bi v vas vzbudila ljubosumnost zaradi koga. Tako sem se spomnila na tega fanta.« Kazimir se je pomiril. Cigaro je vzel iz ust in se je zadovoljno zasmejal. »Nina, daj mi poljubček, potem bom vse verjel,« je dejal in šel proti njej. Nina je nagajivo odkimala. »Danes ne. Jutri, a samo v slučaju, če boste zelo pridni in me ubogali...« Kazimir se je obotavljal. Potem je vzel klobuk in šel proti vratom. (Dalje prihodnjič) sta osumljena žepne tatvine. Policaja je zaprla 30 letnega krošnjarja Jurija Pene-šiča iz Splita in 35 letnega trgovskega potnika Jurija Tadiča iz Petrin je. Pri Perešiču bo našli pet žepnih ur in nov lovski nož. Šesto uro so izsledili za pečjo v garderobi, kamor jo je v naglici odvrgel, ko je opazil, da so ga vzeli na muho. Pri Tadiču niso dobili ničesar sumljivega, a so ga le pridržali v zaporu. Perešič je strokovnjak v žepar-ski tatvini. Kratko na svobodi. Na pet let ječe je bila svojčas obsojena Jožica Brglez iz Gornjega Radvanja pri Mariboru. Kazen je prestajala v ženski kamilnici v Begunjah na Gorenjskem, od koder so jo poslali radi bolezni v ljubljansko bolnišnico. Iz bolnišnice je pobegnila ter se vrnila domov. Le kratko je bila na svobodi, ker so jo orožniki hitro izsledili. Financarji odkrili 30 kg saharina. V Štrihovcu v obmejnem Št. Hju v Slov. goricah so odkrili financarji pod skladiščem desk zakopan zavoj in nahrbtnik. V obeh je bilo 30 kg saharina, katerega so zaplenili. Par ur po odhodu finančnih stražnikov so se pripeljali v avtomobilu trije moški, kateri so hoteli izkopati iz skrivališča saharin, a ga že ni bilo. O prihodu tihotapske trojice je zvedela finančna kontrola, vendar so ji švercarji ušli še pravočasno v smeri proti Mariboru. V Štrihovec tihotapijo saharin iz Nemčije in ga prevažajo v čolnu preko Mure. Posestniku ukradli kravo. Posestniku Avguštinu Frajman iz Gačnika pri Jare-nini so odpeljali še neizsledeni nočni tatovi iz hleva 3000 din vredno plemensko kravo. Junaški odpor v noči napadenih zakoncev. Na Frankolovem pri Celju sta vdrla 3. februarja ob pol treh zjutraj v spalnico gostilničarja Karla Zerovnika dva maski-rana neznanca. S samokresom sta zahtevala denar. Napadena zakonca sta se postavila napadalcema v bran in je prišlo do hude borbe, v kateri sta dobila poškodbe gostilničar in njegova žena. Žena je strga la enemu tolovaiu masko z obraza in mu je razpraskala obraz. Ker so otroci začeli kričati in tudi krčmar ni držal rok križem, sta napadalca pobegnila brez plena iz strahu, da bi ne bila ujeta. Orožniki so aretirali pod sumom krivde drugi dan po izjalovljenem napadu: 21 letnega delavca Rudolfa Kceca in njegovega 24 letnega brata Franca, čevljarskega pomočnika. Slanino kradsjo. Po okolici Celja izrabljajo tatovi kmečke koline za tatvino slanine. V Drešinji vasi je ukradel neznan storilec skozi okno s pomočjo daljše palice najlepše 'rose slanine posestniku Jeretinu, ki je dal furež » prekajevanje sosedu Matevžu Jurjevcu. Na Lopati pri Celju so vlomili neznanci pri posestniku Vervegi in pokradli skozi okno 50 kg slanine, več ki logramov šunke ter klobas. Skupna škoda znaša 1400 din. Strašno maščevanje zavrnjenega snubca. V vasi Ceste pri Logatcu se je odigrala ob koncu minulega tedna žaloigra, ki je zahtevala kar tri mlada življenja, An tem Jutriša, 23 letni delavec iz Huma ob Sotli, se je seznanil z 18 letno Miroslavo in 19 letno Ljudmilo Beletovo. Dekleti sta živeli deloma pri svojem očetu, posestniku in bivšem gostilničarju Beletu na Cestah pri Rogatcu, deloma v Zagrebu pri sorodnikih. Dne 4. februarja preiti večeru je prišel Jutriša k Beletovim na obisk in je pozval Mi- roslavo, naj mu pove, ali ga hoče ali ne. Kakor hitro je prejel odklonilni odgovor, je oddal na sestri Miroslavo in Ljudmilo tri smrtonosne strele. Po dvojnem zločinu je na povratu proti domu tudi samemu sebi končal življenje z dvema kroglama v glavo. Izpred sodišča _ Obsodba za predvolitveni uboj. Čitate-Ijem »Slov. gospodarja« je znano, da je postal mladi zakonski mož Anton Hribar na povratu od JRZ volilnega shoda pri Sv. Križu na Dolenjskem 9. decembra med 8. in 9. uro . ečer smrtna žrtev napada. Dobi1 jc kamen v glavo in je drugi dan za tem v bolnišnici umrl. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se je vršila 3. februarja obravnava proti povzročiteljem hude telesne poškodbe, ki je povzročila Hribarjevo smrt. Glavni obtoženec Franc Banič, večkrat kaznovan in iz vasi Šutna pri Sv. Križu pri Kostanjevici, je bil obsojen na net let robije, 32 letni Janez Jarkovič iz iste vasi kakor Banič na tri leta in šest mesecev zapora, trem obtožencem je prisodilo sodišče po dve leti in štiri mesece. * Murska Sobota. Pred kratkim je bil ing-. Ivo Zobec postavljen za ravnatelja popolne realno gimnazije, dočim je bil doslej ravnatelj nepopolne. To mesto v polni meri zasluži, ker je znan kot dober vzgojitelj učeče se mladine in marljiv delavec na prosvetnem in kulturnem polju ter se mnogo zavzema za dobrobit in razvoj Slovenske Krajine. G. ravnatelju, ki je za časa prejšnjega režima bil preganjan, je s postavitvijo za ravnatelja izraženo zaupanje nad vzgojo mladega prekmurskega in sosednještajerskega umskega naraščaja. K napredovanju mu častitamo! — Na tukajšnje okrajno sodišče je premeščen domačin pisarniški pripravnik g. Štefan Gorički, na njegovo dosedanje mesto pa je odšla gdčna Irena Obadič. Beltinci. Naša fara je dobila novega kaplana v osebi g. Gomboc Franca, ki je bil doslej v Gornji Lendavi. Na njegovo mesto je odšel letošnji no-vomašnik g. Lajnšček. Beltinci. Od nas je premeščen pod Lipo s 1. februarjem g. Kosi Anton, učitelj, na njegovo mesto pa j« nameščen domači rojak učitelj g. Fujs Martin. Prepustite odslej mirne dude meni skrb za nego svoje kole t Edino, kar morate storiti, je to, da redno niažete kožo z N1 -v e o. Zakaj samo Nivea vsebuje Eucerit, najboljše okrep-čevalno sredstvo za kožo. Z njim vpliva Nivea blagodejno na kožno staničje. Nivea Vam ohranja kožo mladostno in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo; bolje je namreč bolezen preprečiti kakor se zdraviti! Turnišče. Prejšnjo nedeljo je imelo naše Prosvetno društvo svoj letni občni zbor, na katerem je odbor dajal račun o preteklem poslovanju. Izvoljen je bil tudi nov odbor, in to: predsednik g. dekan Jerič, podpredsednik župni upravitelj g. Eabič, tajnik g. kaplan Holzedel, pevski odsek bo vodil organist g. Dominko itd. Na občneim zbor« se je govorilo tudi o gradnji nove prosvetne dvorane, ki bi bila pri nas zelo potrebna. — Minuli teden je nenadoma umrl g. Pučko Franc. Dočakal je lepo starost 84 let. Pokojni je bil znan kot voditelj romarjev po raznih božjih potih, zato ga bodo mnogi romarji pogrešali. Naj mu bo lahka zemlja! Lipa. Velika nesreča je zadela rodbino Skledar. Umrla je mlada mati, ki zapušča tri otroke, od katerih eden študira v Murski Soboti Pokojnica je dobila zastrupljenje krvi, zato ji tudi zdravniška veda ni mogla rešiti življenja. Pokojnici želimo nebeški raj, a preostalim naše sožalje! j Naši rafni | Sv. Barbara pri Mariboru. Letošnje leto so pričeli umirati moški. V Zimici je umrl Jožef K r a j n c , bivši občinski odbornik in kmet v Zimici, kateri je vzgojil deset otrok ter jim pripravil tri posestva, — V žikarcah je po dolgi bolezni zaspal v Gospodu Hinterjeger Albin; posestnik ter nekdanji agitator za bivšo SLS. Obema družinama naše sožalje, umrlima pa večno zveličanje! Sv. Marjeta ob Pesnici. Ob izvanredno obilni udeležbi je bila na Svečnico pokopana Marjeta Pečovnik. Res prava slovenska mati-muče-nica, ki se je kot vdova mnogo trudila na velikem posestvu z malimi otroki. Vse je vzgojila v pravem krščanskem duhu. Glasen jok preostalih j« pričal, t1-' so jim položili dobro mamico v preranl grob. Cerkveni pevci so ji na domu in ob grobu zapeli ganljivi žalostinki in domači g. župnik se je v pri* ^nih besedah spominjal ob grobu te vzorne slovenske matere. V ožjem družinskem krogu je zvečer pri sedmini nabral g. Tvan Taler 140 din za lavantinsko bogoslovje. — Rodbinam* Pečovnik in Bregint iskreno sožalje! Sv. Jurij v Slov. goricah—žice. Dne 30. januarja smo pospremili k zadnjemu počitku daled naokoli poznano in spoštovano Marijo Vele, vdovo po pokojnem Karlu, veleposestniku v Žicah. Na predvečer svoje smrti je še z domaiinJ zmolila rožni venec, nato padla v nezavest, iz kač- tere s« ni več prav zavedla. Okrepčana s tolažili ev vere je mimo zaspala. Ni mogla dočakari svojega godu ob Marijinem prazniku. Preveč še ga je veselila. Ker ni mogla več hoditi, zato se je odločila, da jo bodo peljali. Z veseljem so ji to željo domači hoteli izpolniti, pa volja božja je hoteU drugače. Vsi farani, posebno še sosedje, so jo spoštovali in visoko cenili, posebno pa jo bodo še ohranili v nepozabnem spominu ubogi, za katere je imela zares zlato srce. Velika množica ljudi pri pogrebu pa je pokazala še posebno ljubezen pokojni. Pevci so zapeli na domu, med potjo in ob grobu v poslednji pozdrav. Ob grobu se je vsa župnija zavedla, da je s pokojno, ki je legla v grob stara 80 let, zgubila pravo, zavedno krščansko mater. Ob svojem pokojnem možu, ki je stal vse življenje odločno v vrstah krščanskih mož, tudi ona ni klonila. V njeni hiši je bil poleg drugih nabožnih listov tudi »Slovenski gospodar«. Nam bo ostala blaga žena v nepozabnem spominu. — Vsem njenim sorodnikom naše sožalje! Slovenja vas pri Ptuju. Tukaj je umrla najstarejša vaščanka Terezija ž u n k o. Naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje! Crešnjevec pri Gornji Radgoni. Po kratki in mučni bolezni je zaspala v Gospodu v Franciji Sholastika P e k 1 a r v starosti 30 let. Naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje! Sv. Miklavž pri Ormožu. Nenadoma je umrl 16. januarja v 72. letu starosti Franc P u 0 k o v Zasavcih. Pokojnik je bil napreden gospodar, dolgo let občinski odbornik, zaveden naš mož, saj je bil 40 let naročnik »Slov. gospodarja«. Spoštovanje do njega je pokazal rajnikov pogreb. Naj počiva v miru! Blagi ženi in ostalim sorodnikom naše sožalje! Zg. Ponikva pri Žalcu, žalostno so 22. januarja oznanjali novico, da je bela žena iztrgala Iz naše srede blagega moža in očeta Jožefa ž e r j 8 v. Rajni je bil cestar na progi Vel. Pirešica—Petrov-če. Svojo službo je opravljal vestno in pošteno. Ob prostem času je pa večkrat klečal pred Marijinim oltarjem v petrovški cerkvi, kar mu to Marija štela v dobro. Družino, v kateri je zapustil več čisto majhnih otrok, je zelo ljubil. Ko je prihajal ves zmučen zvečer s ceste, je najprej vzel v naročje po vrsti vseh pet otročičev. Kako je bil vsem priljubljen, je lepo pokazal njegov pogreb. Vsi cestarji celjskega okraja so mu posodili zadnjo pot ter darovali krasen venec. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil z ganljivim govoroi.. domači g. župnik. Naj počiva v miru -— žalujočim pa izrekamo naše sožalje! Prevalje. Kmečko-zadružni tečaj na Prevaljah, ki se je vršil 19. januarja, je pokazal veliko zavednost našega koroškega ljudstva, ki je z veliko udeležbo pokazalo, da mu je izobrazba zelo pri srcu. Pokazalo pa se je ob tej priliki, kako zelo bi bil potreben na Prevaljah prosvetni dom, kjer bi našle svojo streho vse naše gospodarske, kul- is: Katalonije na francoska tla pobegli Spaajolki Grof Ciano, italijanski zunanji minister Norveški kralj Hakon bo govoril dne 19. februarja na njnjorškj svetovni razstavi ameriškemu ljudstvu po radiu Georges MandeJ, francoski minister za kolonije, Id vztraja na stališču, da ne odstopi Francija od svojih kolonij ničesar Italiji aU Nemčiji turne in verske organizacije, od koder bi se širila izobrazba med našo ljudstvo in kjer bi se zbirala naša mladina. Naloge, zgraditi tak dom, se je krepko lotilo naše Prosvetno društvo, ki je najstarejše v Mežiški dolini. Mnogo bo truda, preden bomo prišli do cilja, a Prosvetno društvo trdno zaupa na vsestransko pomoč in podporo pri svojem stremljenju. Nas vseh bo ta dom, naš ponos, 'zato vas prosimo, podprite nas pri našem delu! Obračamo se pa tudi na vso našo javnost. Ob meji smo in bolj kot kje drugje so prosvetni domovi potrebni tukaj na skrajnih postojankah. V zaupanju na Boga in na vas vse gremo na delo! Selnica ob Dravi. Tukajšnja »Čitalnica« vprizo-ri v soboto, 11. februarja, ob pol osmih zvečer in v nedeljo, 12. februarja, ob treh popoldne v Slom-šekovem domu veseloigro v petih dejanjih: »Poli-tikant«. Pridite! Kamnica pri Mariboru. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 12. februarja, ob treh popoldne v župnijski dvorani veselja in smeha polno igro »Gosposka kmetija«. Na veselo svidenje! Sv. Ana v Slov. goricah. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 12. februarja, ob 15 v «lomu komedijo »Butalci«. "ridite! Sv. Trojica v Slov. goricah. Igralska družina Prosvetnega društva priredi v nedeljo, 12. februarja, komedijo •»Butalci«. Dne 19. februarja igro ponovimo. Pridite! Sv. Jurij v Slov. goricah. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 1E. februarja, ob 15 veseloigro »Davek na samce«. Po naslovu, še bolj po vsebini je igra nadvse šaljiva, Zato pridite. Ponovitev bo v nedeljo, 19. februarja. Sv. Jurij ob Ščavnici. Ko so lani razširili cesto mimo cerk'- in ublažili ovinek, so morali razruši" starinsko obzidje in podreti zgodovinsko stav-bico, nekdanjo m-^vašnico in poznejšo mnogoletno Citaln--.~ oziroma knjižnico Bralnega društva in pevsko sobo. V njej je imel dolgo vrsto let zatočišče tudi bivSi »Orel«. Škoda, da ni kdo s fotografskim posnet.' -"m te male zgradbe otel pozabi. Sedaj so pevci dobili prostor v šoli, člani FO so se zatekli gledališko garderobo, knjižnica pa je začasno nameščena v pritličju župnišča. (Ni čuda, če smo tudi mi v takšnih okoliščinah začeli misliti na zidavo lastnega društvenega doma!) Juan Negrin, pobegli španski ministrski predsednik, bi rad sklenil mir x nacionalisti pod pogojem, da naj Spanci sami odločajo o bodočem režimu v »vobodni španski Knjižnica v novem prostoru, katerega se nekateri nekako bojijo, posluje vsako nedeljo in praznik po pozni sv. maši in popoldne pred večernica-mi od ene dalje. Knjige se izposojajo članom Bralnega društva na izkaznico, ki jo je treba ob vpisu in prvem prejemu knjig v letu pokazati glavnemu knjižničarju. Izkaznice, oziroma začasna dovoljenja daje predsednik (g. župnik). Za vse leto je izposojnina 2 din. Sicer pa so druga določila nabita na vratih, da jih vsak izposojeva-iec prečita. Stari in novi člani od 14. leta naprej, okoristite se s svojo pravico in hodite si po knjige! Ljutomer. Prosvetno društvo priredi tretji sestanek, kateri bo v nedeljo, 12. februarja, ob 9 v Katoliškem domu. Na sestanku bo zanimivo predavanje o najvažnejših vprašanjih poljedelskih proizvodov, kako doseči večji donos, spravljanje in prodaja. Predaval bo višji kmetijski svetnik g. Primož Simonič iz Ljubljane. Apače. Sosednji Benedičani se radi pri nas oglasijo s kako igro! Za letošnji pustni čas nas hočejo razveseliti s šaloigro Branka Nušiča »Navaden človek« v nedeljo, 12. februarja ob treh popoldne v deški šoli. Laporje. Fantovski odsek priredi v nedeljo, dne 12. februarja, ob 15 v dvorani ljudske šole zabavno in zanimivo komedijo »Zamotana snubitev ali tisoč vozlov«. Pridite! Prihova. V nedeljo, 12. februarja, ob 15 uprizori Prosvetno društvo iz žič na Prihovi v šoli veselo- igro »Izpod Golice«. Cisti dobiček poklanja za gradnjo društvenega doma na Prihovi Krasni gesti bratskega društva se že vnaprej zahvaljujemo, vse Prihovljane in druge pa vabimo na igro, s čimer že prispevate za naš dom. Polzela. Prosvetno društvo priredi zgodovinsko igro »Dekle z hiseri«. Igra bo predvajana v soboto, 18. februarja, ob 20 in v nedeljo, 19. februarja, ob 15. Kostumi in druge odrske potrebščine bodo prišle iz Ljubljane. Celje. V nedeljo, 12. februarja, bodo v Celju gostovali veliki Frančiškovi kri žar ji-dijaki. V mestnem gledališču bodo uprizorili izvirno zgodovinsko dramo »Marijin vitez«. Križarje pripelje v Celje p. Odilo iz Ljubljane. Celjani in okoličani, ne zamudite lepe prilike! Laško, efektna loterija, žrebanje bo nepreklicno 19. februarja ob 15. Vsi, ki ste razprodajali srečke, jih nemudoma vrnite. Tisti, ki ste naročili srečke neposredno od loterijskega odbora, svoje obveznosti takoj poravnajte; srečke, ki bi ne bile poravnane do 19. februarja (poštni žig!>, so neveljavne in zapadejo v primeru izžrebanja v korist Društvenega doma. Za žrebanje je vse dobro pripravljeno. Poskrbljeno je tako, da bodo izžrebane številke sproti klicane občinstvu. Kdor bd. še želel srečke, jih do nadaljnjega še lahko dobi. Izžrebane številke bodo objavljene v »Slov. gospodarju« naslednji teden. Dopisi Prevalje. Je nek človek pri nas, ki nikakor ne more trpeti Slovencev, čeprav se kar cedi dobrohotnih besed. Seveda ta oseba ni osamljena in kolikor nam je znano, jih je precejšen krog, ki delajo na tem polju in se trudijo, da pridobe mlafcneže, jih priklenejo nase in jih postopno pre-tope v svoje odpadniško orodje. Najprej jim vlivajo v dušo strup narodne mlačnosti, nato jih uče misliti in delati po tujem. Kar lepo jih je gledati, kako se sporazumevajo s pogledi in stikajo glave, snujejo načrte, kako pripraviti teren, da bo, ko pride čas, vse po načrtu pripravljeno. To so pravi narodni izkoreninjenci, ki hočejo vsako spremembo v svetovni politiki obrniti sebi v prid. Hvala Bogu, da je še v naši deželi dobrih mož in fantov, ki se ne dajo za prav nobeno ceno podkupiti, ampak se drže zvesto tistih načel, katere so jih naučili naši predniki. Izkoreninjence pa bo čas sam lepo pomedel kakor veter plevel. Mi pa ostanemo zvesti naši veri, državi in narodu. Gornja Radgona. Dne 30. januarja smo obhajali poroko Franca Santlovega, županovega sina, z Marijo Kozarjevo iz Melov. Veseli gostje iz Čreš-njevec in Gornje Radgone so ob tej priliki darovali za novo lavantinsko bogoslovje 230 din. Sv. Barbara pri Mariboru. Naša občina je sestavila svoj proračun za 67.000 din dohodkov in toliko izdatkov. Največje postavke so za ceste, občinske reveže in šolo. Pobirale se bodo 68% doklade ter je proračun od lani veliko nižji — Imeli smo dvodnevni kmetijski tečaj, katerega je priredila KZ, katera ima 12. februarja občni zbor v društveni dvorani. — Tudi sladkosti zakonskega jarma so si nekateri naložili. Bog jim daj «rečo in zdravje! Slovenja vas pri Ptuju. Dne 12. februarja se bo vršil na Hajdini v društvenem domu letni oVni zbor krajevne KZ. Vabijo r- vsi kmetovalci. Tudi mi kmetje se moramo zavedati, da edino potom prave krnetske organizacije, ki je KZ, bomo uveljavili svoje zahteve. — Mnogo razburjenja je vzbudila pri nas nova obdačba koles. Merodajne faktorje prosimo, naj ukrenejo nekaj proti '-ej odredbi. Naj se kolo, ki je vendar potrebno kmetovalcu, rtoeebno pa še delavca, ne smatra za luksus in naj se ne obdavči na tej osnovi Naj gospodje, ki to določajo, uvidijo, da kolo ni nikak luksus in da tudi ne pokvari naših cest, enako tudi ne kmetski vozovi, katerim je določen rok za izmenjavo platišč. Luksuzni davek in večje cestne doklade naj plačajo lastniki luksuznih in težkih avtomobilov, ki v resnici spreminjajo naše ceste v prave groblje in za katerih grehe se mora letos pokoriti naše nedolžno kolo. Saj bo vendar vsakomur jasno, da kolo s svojo lahkoto in brzino nikakor ni zmožno delati na naših cestah jam, kakršne imamo priliko videti, kolikor hočemo. Prosimo torej, da se ta uredba predrugači in se namesto nas obdavči prave krivce. Sv. Vid pri Ptuju. Da so Haloze vinorodni griči, ve vsakdo. Koliko siromaštva pa skrivajo male hišice sredi bogatih goric, je najbolj znano tistim, ki živijo v dnevnih stikih s prebivalci teh domov, šolo našega kraja obiskujejo otroci iz Haloz in Krmljenje morskega slona v skem vrtu v Berlinu žival- P tujskega, polja. Poleg svoje vzgojne naloge pa nudi šola tudi socialno pomoč s prirejanjem božid-nic- Ob priliki letošnje božičnice je bilo razdeljenih med najpotrebnejše učence nad 200 darov ▼ obliki perila, oblek ter 20 parov čevljev. Vsem dobrotnikom najlepša zahvala! Središče ob Dravi. Krajevna KZ ima v nedeljo, 12. februarja, po rani sv. maši v prostorih stare šole pri cerkvi tretji redni občni zbor. Ker je na dnevnem redu tudi več važnih zadev, ki bodo zar nimale slehernega kmeta in delavca, in ker je ta organizacija edina, ki v splošnem dela v prid kmečko-delavskega prebivalstva neglede na politično pripadnost, je v interesu vsega kmečko-delavskega prebivalstva, da se občnega zbora udeleži. Skrajni čas je že, da se kmečko-delavski sloj združi v svoji stanovski organizaciji in potom iste pride do tega, kar mu po njega številčni moči pripada. Pred občnim zborom bo govoril delegat osrednje KZ. Cezanjevci pri Ljutomeru. Tukajšnji v Apač« prestavljeni šolski upravitelj g. Šnudrl Hinko s« je te dni odselil. Na novem službenem mestu mu želimo obilo uspeha! Na njegovo mesto je postavljen dosedanji učitelj naše šole g. Dobaja Janez. G. šolski upravitelj je vestno in uspešno sodeloval pri raznih ustanovah. Zavzemal se je tudi za našo šoli odraslo mladino. Celje. Krajevna organizacija legije koroških borcev ima redni občni zbor v nedeljo, 19. februarja, ob devetih dopoldne v vrtni dvorani hotela Evrope, člani, udeležite se ga! Male dole-Jankova pri Vojniku. Dne 8. februarja je zdrav obhajal 60 letnico posestnik Potočnik Jožef. Njegovo življenje je bila trnjeva pot vseskozi. S trdim delom si je služil kruh. Vse do danes je ostal zvest verskim in političnim načelom. Bog ga ohrani še pri zdravju, da dočaka š« več jubilejev! — V Jankovi se je v sredo, 1. februarja ponesrečil posestnik Kožuh Gašper. Pri podiranju drevja mu je deblo zlomilo nogo pod kolenom in ga še hudo poškodovalo po vsem telesu. Po naredbi zdravnika so ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Zibika. Naša prostovoljna gasilska četa bo priredila 19. februarja v šoli veseloigro »Lažizdrav-nik«. Ker je čisti dobiček teh prireditev namenjen fondu za nabavo brizgalne, se vsi prijatelji gasilstva že sedaj iskreno vabite! Vransko. Nekoliko odgovora dopisniku »Nove dobe«. Glede na vprašanje elektrifikacije vranske občine je res, da je stvar zdaj malo drugačna, kakor je bila prvotno zamišljena. Toda tako žalostna pa ta zadeva spet ni, kakor jo slika »novodobni« Rusinja Troitskaja, prvi ženski železniški strojevodja, je postala Jia-■ielnica električnih železnic v Moskvi dopisnik. Da v bodočem občinskem proračunu ni kritja po tokovini za vsakoletno anuiteto -25.000 din kot odplačilo za elektrifikacijo najeto posojilo v znesku 225.000 din, je krivo to, ker se je ta dolg zvišal za celih 97.000 din, in sicer naknadno, ko je bilo posojilo že najeto. To povišanje je povzročila nejasnost, v kakšnem obsegu po vaseh, oziroma tudi po trgu bodo Kranjske dež. elektrarne občini zaračunavale te dajatve, in pa tudi širši obseg električnega omrežja, kot je bilo prej, ko Je še obstojala zasebna elektrarna g. Jesenika. Vendar pa je škoda vsakeg-a razburjanja, ker bo v dveh letih s priključno takso in tokovino po 2 din od kw. ure ves ta naknadni dolg poravnan in bo nato anuiteta zopet imela kritje v tokovini. Kar se tiče pa davkoplačevalcev, je res, da mnogi tožijo. Toda ne vsi! Nekateri se gredo rajši zabavat in si lajšat življenje celo kam drugam, davka pa seveda ne morejo plačati, ker imajo »premajhne« dohodke. Občina pa vsled tega trpi, ker nima drugega kot lepo visoko davčno osnovo, od katere bo težko kaj dobiti. Vsekakor bo treba poskrbeti, da bo nadzorna oblast pazila na to, da bo davčni vijak vse enako pritiskal. Nadalje se »novodobni« dopisnik zgraža nad polževim tempom, s katerim se gradi nova cesta Vransko—Zadrečka dolina. Popolnoma nič pa ne navaja, koliko delavcev je žc skozi dve leti pri gradnji te ceste zaposlenih. Dve izjavi on nastopu mu vlade Pomenljiva izjava novega ministrskega predsednika. Novi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je izjavil koj po prevzemu poslov v predsedništvu vlade, da se je razšel s prejšnjim šefom vlade dr. Milanom Stojadinovičem v najlepšem razpoloženju In prijateljstvu. Dr. Maček o novi vladi. Zelo veliko je bUo zanimanje za spremembo vlade v Zagrebu. Dr. Maček je sprejel ob nastopu nove vlade nekaj časnikarjev in jim je rekel, da pomenja utemeljitev izstopa petih ministrov iz Stojadinovičeve vlade, iki v svoji sestavi predstavlja oviro za rešitev Sporazuma s Hrvati, vsekakor korak naprej. Dr. Maček Je dalje izjavil, da bo proučil položaj, ko bo zavzela nova vlada stališče v programatični deklaraciji. Novice iz drugih držav Katalonija očiščena rdečo nadloge. — AngUja ln Francija bosta posredovali za mir. Z zavzetjem Barceloni -»dločilno zmagoviti nacionalisti so ipreostanko rdeče katalonske armade zasledovali s toliko nagUco, da na resnejši odpor ni bilo niti misliti. Rdeči so zaprosili zadnjo nedeljo francosko vlado, da se lahko zatečejo na njeno ozemlje. Francija jim je dovolila prehod meje, kjer so ¡rdeče miličnike takoj razorožili in jih poslali v dve koncentracijski taborišči. Prehod vseh katalonskih beguncev, je bil končan 7. februarja. Računajo, da je pribežalo v Francijo beguncev hi rdečih miličnikov v ogromnem številu 300.000. Štiri tisoč miličnikov in beguncev iz Katalonije so na njihovo željo Francozi poslali pri Irunu v nacionalistično Španijo, kjer so jih sprejeli Fran-cove oblasti in jih spravile nazaj v osvobojeno {Katalonijo. V Pariz pobegli zunanji minister rdeče španske vlade Del Vajo je zaprosil na željo predsednika rdeče vlade Negrina francosko in angleško vlado, da posredujeta pri generalu Francu za mir. Mirovni pogoji rdečih so: Franco mora «čistiti Španijo tujega vpliva: o bodoči politiki Španije naj odloči ljudsko glasovanje in po sklenjenem premirju se odrekata obe stranki vsakemu maščevanju. — Predsednik Španije Azana se je z večino pobeglih ministrov nastanil v španskem poslaništvu v Parizu. Francoski in angleški listi smatrajo, da rdeča Španija nima več vlade, ker smatra francoska vlada pobegle ministre ne kot vlado, ampak kot francoske in-ternirance. ★ Sedemnajsta obletnica kronanja Pija XI. V ponedeljek, 6. februarja, jo preteklo 16 let, kar Je bil PIJ XI. izvoljen za papeža. V mariborski stolnici je bila ob tem spominskem dnevu slovesna pontifikalna sv. maša, katero je služil apo- Skoraj vsi tukajšnji brezposeOniki in Se mnogo revnih družinskih očetov Je dobilo zaslužek in z nJim potrebni kruh Da pa tako veliko delo ne more biti končano v par mesecih, to ve vsak pameten človek. Morda bo tudi »novodobni« dopisnik priznal, da je nekaj drugega graditi cesto s krampi in lopatami, kakor pa s peresom in samimi obljubami, kakor so jo gradili bivši JNS-arski režimi. Okrajni cestni odbor v Celju Je soglasno sklenil, da se bo ta tako važna cesta gradila dalje, kakor hitro bo isto od nasprotne strani začel graditi gornjegrajski okraj. Da pa kreditov ne bo primanjkovalo, za to nam je porok naš g. ban dr. Natlačen, ki tako rekoč očetovsko skrbi tudi za spodnjo in gornjo Savinjsko dolino, in naši novi poslanci, ki bodo že skrbeli, da bo naša Slovenija v vsakem oziru napredovala. H koncu se »novodobni« dopisnik še znese nad cestno razsvetljavo in pokliče na pomoč celo Ivana Cankarja, da mu pomaga preganjati vransko temo. Četudi ima vranski trg že osem javnih luči, je to dopisniku premalo. Hoče davkoplačevalcem, za katere se prej tako zavzema, naprtiti še nova bremena, dasiravno stane občino sedanja moderna cestna razsvetljava že 10.000 din. Sicer pa bi za razsvetljitev nekaterih možgan bilo premalo, če bi občina dala montirati še enkrat toliko luči. — Pečovnik Franc, župan občine Vransko. stolski protonotar g. stolni prošt dr. ¡Maks Vra-ber. V nedeljo, 12. februarja, pa praznuje katoliški svet 17. obletnico, kar je bil Pij XI. kronan za papeža.. Ob tej obletnici, ko bodo katoliški narodi obnavljali svojo zvestobo in vdanost do sv. očeta Pija XI., ki mu božja previdnost tako čudovito ohranjuje dragoceno življenje, tudi ¡Maribor ne sme zaostati. Na obletnico kronanja Pija XI. za papeža, dne 12. februarja, priredi mariborska katoliška mladina v dvorani Zadružne gospodarske banke ob 11.80 papeško proslavo z govori in petjem. Pred to manifestacijo ob ob 9.30 v mariborski stolnici cerkvena papeška slovesnost s pridigo, pontifi-kalno sv. mašo, ki jo bo daroval prevzv. g. škof dr. Ivan Jožef Tomažič, in z zahvalno pesmijo. Cerkvene in katoliške organizacije se bodo v zastopstvu udeležile cerkvene in zunanje papeške proslave v nedeljo, 12. februarja, z zastavami. Domače novice Kratki podatki o novih ministrih. Ministrski predsednik Cvetkovič je rojen v Nišu 1893. študiral je tehnične vede in pravo. — Zunanji minister Cincar-Markovič se je rodil v Beogradu 1889 in se je posvetil zgodaj diplomatski službi. — Pravosodni minister dr. Ružič je bil rojen 1893 na Sušaku in je advokat. — Finančni minister Djuričič je rojen 1888 v Vaijevu in je finančni strokovnjak. — Minister za socialno politiko Rajakovič se je rodil 1895 v Beručecu v Srbiji in je diplomat ter časnikar. — Poštni minister Altiparmakovič se je rodil 1891 v Bitolju in je odvetnik. — Minister za telesno vzgojo Cejo-vič se je rodil 1902 v Črni gori in je veletrgovec. — Trgovski minister Tomič se je rodil v Vaijevu 1894, po poklicu je advokat. — Minister za šume in rudnike Pantič se je rodil 1898 v bjelinskem okraju v Zagori Po poklicu je lekarnar v Bjelinl — Minister za prosveto čirič se je rodil 1886 v Sremskih Karloveih. Po poklicu je profesor. — Kmetijski minister Beslič je rodom iz Banata in je kot inženir poznavalec vseh gospodarskih vprašanj. — Minister brez listnice Miljuš se je rodil leta 1900 v bosanskem šabcu in je pravnik. Pogreb Skofa-misijonarja v Ljubljani. Pogreb škofa-misijonarja dr. Janeza Gnidovca je pričel 6. februarja v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Sv. mašo je daroval sarajevski nadškof dr. Ivan šarič ob navzočnosti številnega zastopstva cerkvene in svetne oblasti. Po sv. maši se je poslovil v cerkvi od rajnega v lepem nagovoru g. ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. Po govoru ljubljanskega vladike je opravil ob krsti obredne moUtve zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Bogoslovci so nesli krsto pred cerkev, od koder se je razvil dolg in veličasten sprevod na pokopališče k Sv. Križu. Za krsto, katero so peljali štirje vranci, so šli najprej sorodniki, za temi zastopnik kralja general Dodič, in ban dr. Marko Natlačen, ki je zastopal vlado. Za njima so ŠB najbolj odlični zastopniki vseh ljubljanskih uradov, organizacij, društev ter ljudske množice. Cerkvene obrede in molitve za pokojnika je pel grobo opravA ob navzočnosti sedmih jugoslovanskih škafov in nadškofov škof dr. Rožman. Oi> grobu se je poslovil v imenu skopljanske škofije provikar monsignor Anton Kordin. Po tem ganljivem slovesu je pričel razhod številnih udeležencev z zavestjo, da so posodili zadnjo pot svetniškemu slovenskemu škofu-misijonarju. Za novo lavantinsko bogoslovje so nabrali na gostiji Penovič-Mir v Slatini Radencih 75 din, na srebrni poroki Simona Laha, župana v Cirkov-cah, pa 400 dan. Bog plačaj! Občni zbori Kmečkih zvez. Prihodnjo nedeljo, dne 12. februarja, bo kmečki praznik. Ta dan bodo povsod po Sloveniji občni zbori krajevnih KZ. Šele tretje leto deluje KZ in že je v nad 300 župnijah in občinah izpeljana njena organizacija. Vse misli in predloge, ki bodo sprejeti na krajevnih občnih zborih, bo obravnaval občni zbor delegatov KZ, ki bo v nedeljo, 5. marca, v Celju. Ob tej priliki bo napravil naš kmečki parlament delovni načrt KZ za prihodnje poslovno leto. Smrtna nesreča posestnika. Zadnjo nedeljo Je umrl v mariborski bolnišnici 45 letni posestnik Ivan Roškar iz Sp. Voličine pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Padel je s skednja in je dobil pretres možganov ter tolikšne notranje poškodbe, da jim je podlegel. Preprečena huda požarna nesreča. Zadnjo nedeljo zvečer je izbruhnil ogenj sredi Vranskega v poslopju posestnika in gostilničarja Zupana. Grozila je resna nevarnost, da se vname sosednja občinska hiša. Gasilci so ogenj k sreči udu-šili. Iz naših društev Ribnica na Pohorju. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 12. februarja ob pol štirih popoldne velezabavno komedijo »Skapinove zvijače«. Sv. Miklavž na Dravskem polju. V nedeljo, 12. februarja, uprizori Prosvetno društvo veseloigro v štirih dejanjih »Zlodjev mlin«, in sicer oh pol treh popoldne in ob sedmih zvečer. Pridite! Sv. Marko niže Ptuja. V četrtek, 9. februarja, ponovi Prosvetno društvo ob 19 igro »Mlinarje» Janez«. Drami je. Fantovski odsek in dekliški krožek vprizorita v soboto, 18. februarja, ob osmih zvečer v dvorani Slonišekovega doma dve igri-burki, in sicer »Nedeljski divji lovci« in »Hlače«. Ponovitev bo naslednji dan, to je na pustno nedeljo, ob treh popoldne. Naši rajni Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 2. februarja smo. izročili materi zemlji truplo umrle matere Pečovnik. Rajna je bila pobožna žena, velika prijateljica katoliških časopisov in zelo dobra mati revnim. Bila je zelo priljubljena, kar je pričala njena zadnja pot, katero ji je posodila ogromna množica ljudi od blizu in daleč. Pokojnica zapušča šest že odraslih otrok, ki so ji bili edina tolažba na svetu, kajti njeno življenje je bilo polno truda in trpljenja. Od rajnice se je poslovil tudi g. župnik, ki ji je s tem dal zahvalo, kajti bila je velika prijateljica cerkve in duhovščine. Počivaj v. miru! žalujočim naše sožalje! — Na sedmini se je nabralo 140 din za novo lavantinskni bogoslovje. Iskrena hvala! Brežice. Smrtna poslanica kosi zadnji čas pri nas med najboljšimi Dne L februarja smo pokopali 63 letno Ano Z o r k o , ženo posestnika! in železničarja v pokoju iz Gor. št. Lenarta. Pokojna je bila skrbna gospodinja in vzorna krščanska mati svojim otrokom. — Dne 3. februarja smo pa položili k večnemu počitku 67 letnega Jožefa Kastelic, posestnika iz Cundrovca, ki je po kratki bolezni umrl v ljubljanski bolnišnica. Pokojni je bil vzoren gospodar in skrben družinski oče svoji družini Kakor je bil sam vedno in povsod neomajno odločen, tako je tudi vzgojil svoje otroke: tri sinove in tri hčere r strogo krščanskem duhu. — Rajna naj počivata v miru, svojcem pa izrekamo naše sožalje! Dopisi Koče. Krajevna KZ vabi vse zavedne kmetovalce, žene, fante in dekleta na občni zbor, ki ba v nedeljo, 12. februarja, ob treh popoldne v prostorih Slomšekovega doma. Po občnem zboru bo poučno predavanje. Ljutomer. Krajevna KZ ima v nedeljo, 12. februarja, ob devetih predpoldne v dvorani Katoliškega doma redni letni občni zbor. Po občnem zboru bo predaval višji svetnik g. ing. SimonM o najvažnejših vprašanjih naše poljedelske proizvodnje. Poslednfe vesti Kmečka trgovina Pogled na zunanji trg Kmečka trgovina je v veliki meri odvisna od zunanjega trga in od trgovinskih pogodb, ki jih naša država sklepa z drugimi državami. Tako smo pred kratkim sklenili zelo ugodno trgovinsko pogodbo s Francijo, po kateri bomo Francozom lahko prodali za 150 milijonov frankov več blaga kot ga od Francozov kupimo. Vidi se, da so se Francozi trdno odločili, naši državi iti na roko v trgovini. Tudi Nemčija nam gre na roko, posebno pri prodaji živine. Vendar je trgovina z Nemčijo v zastoju, ker je pri izplačilih nastal zastoj, kar je vzrok nestalnosti marke in težave pri izplačilih. Živine smo pa v Nemčijo izvozili že itak več kot Je bilo prvotno določeno. Trgovina s Češko je od septembra lanskega leta slaba. Češki trg je nestalen in moramo čakati, kaj bo prinesla bodočnost Obseg trgovine z Italijo se je pa povečal. Italijani potrebujejo zlasti veliko število goveje živine, ker imajo zaloge izčrpane radi pomanjkanja hrane. Palestina Je bila prepovedala uvoz goveje živine. To splošno prepoved je palestinska vlada za našo državo sedaj ukinila, tako da spet lahko izvažamo živino v Palestino. Zastopniki ameriške' industrije so pa vsem balkanskim državam zamerili, ker kupujejo industrijske potrebščine v Nemčiji. Tako so baje v zadnjem času izgubili Američani na balkanskih trgih okrog 40% svojega odjema. Padel je celo predlog, da se ne sme več pošiljati denar izseljencev v balkanske države. Ko bi Američani kupovali od nas naše pridelke, bi tudi ml kupovali od Američanov. Je pač popolnoma naravno in razumljivo, da bomo kupoval! pri tistem, ki tudi od nas k-J kup: Od trgovine z Italijo in Nemčijo bi lahko imeli še veliko več koristi in bi se je bol] veselili, ko bi ne bilo toliko sitnosti pri izplačilih. Tako se izplačilo pri dolgem obračunavanju potom kliringa zavleče, med tem se valuta spremeni in izvozniki trpe zgubo. Na ta račun naši trgovci kmetijske pridelke tudi veliko ceneje kupujejo, kot bi jih sicer. Račun tega zavlačevanja pa nazadnje plača kmet, ki mora zato ceneje prodajati. Cene goveje živine Voli. Na sejmih v Mariboru, Dravogradu in Slovenjgradcu so dosegli debeli voli 5 din kg poldebeli in plemenski pa povprečno 4—4.50 din Na ptujskem sejmu so pa dosegli debeli voli samo 4.75 din. Na sejmih v Ljubljani, Kranju in Krškem so bili debeli voli 6 din kg, ostali pa od 4.50 do 5 din. V Črnomlju, Novem mestu, Vidmu in Sodražici so se pa prodajali po istih cenah kot na štajerskem. Biki. Plemenski biki so na sejmih dosegli 5 din kg žive vage, biki za zakol pa 4—4.50 din. Krave. Po sejmih na Štajerskem so krave do-•egle največ 4.25 din kg žive vage, na Kranjskem ao pa dosegle krave najvišjo ceno v Kranju, in sicer 5.50 din kg. Krave za klobasarje so se pro-lajale na Štajerskem povprečno po 3 din, v Kranju pa niso bile izpod 4.50 din. Telice in mladi junčki. Telice prve vrste so dosegle na sejmu v Ptuju 6.50 din, kar niso dosegle niti na sejmu v Kranju (6 din), kjer so vedno najvišje cene goveje živine. Izpod 4 din se ta Trsta živine ni nikjer prodajala. Povprečno se je mlada živina prodajala na vseh sejmih od 4.50 do 5.50 din. Teleta. Maribor 6 din, Ptuj 5.50 din, Dravo-gradec 6 din, Ljubljana 8 din, Kranj 8 din, Črnomelj 6 din, Krško 7 din, Videm 6 din kg žive vage. Svinje Plemenske. Na sejmu v Mariboru se cene plemenskim svinjam niso spremenile. V Ptuju so se prodajali 6—12 tednov stari prasci po 120 do 160 din komad. V Kranju so bili 7—8 tednov stari pujski po 140 do 290 din, v Novem mestu so pa bili 8 tednov stari pujski po 200 din komad. Debelo svinje so bile v Ptuju po 8 din, v Dravogradu 9 din, enako v Ljubljani. V Kranju so dosegle debele svinje 10 din kg žive vage, pa tudi v Krškem so bile po 10 din. Pršutarji. Ptuj 7.75 din, Dravograd 8 din, Slo-venjgradec 7 din, Ljubljana 8.50 din, Kranj 9 do 9.50 din, Craomelj 7 din, Krško 8 din, Novo me-«to 8 din kg žive vage. Hrvaški gpeharji so se na sejmu v Ljubljani prodajali od 10 do 15 din kg žive vage. Konji Na sejmu v Novem mestu so prodajali konje od 3—4 din kg žive vage. Meso Cene mesu in slanini so ostale skoraj neizpre-menjene. Meso se na štajerskem kot na Kranjskem prodaja po isti ceni, le slanina in svinjska mast je v Ljubljani in Kranju za povprečno 2 din dražja. Med Ptuj 20 din, Dravograd 20 din, Ljubljana 21, Kranj 22—24 din, Črnomelj 16 din, Krško 16 do 20 din kg. Kože in volna Goveje kože so bile v Ptuju po 9 din, Dravogradu 10 din, Slovenjgradcu 12—14 din, v Ljubljani 10 din, Kranju 10—12 din, Črnomlju 9 din, v Krškem 10—12 din kg. Telečje kože so kupovali v Ptuju po 11 din, Dravogradu 11 din, v Ljubljani 12 din, Kranju 13 din, v Krškem 14 din kg. Svinjske kože so dosegle v Ptuju 8 din, v Kranju 8 din, v Ljubljani 10 din, v Črnomlju 12 din. Volna. Neoprana volna se je kupovala v Dravogradu po 24 din, v Kranju 24 din, v Krškem 16 din, v Slovenjgradcu pa 10 din kg. Oprana volna je bila v Dravogradu in Kranju po 34 din, v Krškem 20—30 din, v Slovenjgradcu pa 20 din kg. Vino V Ptuju navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din, fino sortirano pa 8—10 din liter. V Črnomlju navadno vino po 4.50 din, finejše po 5.50 din. V Krškem navadno vino pri vinogradnikih 4 din, finejše po 5 din liter. Zbris starih hipotek. R. F. in A. Prodali ste kos zemljišča, na katerem so vknjižene zastavne pravice za terjatve, ki izvirajo že iz leta 1898, ki so že bile plačane okoli leta 1900 in so vknji-ženi upniki že pomrli. Očividno ste zemljišče prodali bremen prosto, ker pravite, da Vam groze s tožbo, ako ne boste omenjenih zastavnih pravic Lzknjižili. — Res je Vaša dolžnost, da oskrbite 'zbris zastavnih pravic, ako ste prodali zemljišče bremen prosto. V to svrho boste morali — ako nimate pobotnic z izknjižbeno klavzulo — vložiti zoper vknjižene upnike tožbo na dovolitev izbrisa zastavnih pravic. Ako so upniki že pomrli, bi morali vložiti tožbo zoper njihove dediče, ako pa teh ni bilo, zoper skrbnika na čin, katerega postavi sodišče na Vaš predlog. Ker znaša vsota vknjiženih terjatev le 300 gld., bi stala taksa za tožbo 10.50 din, nagrada odvetniku ali notarju za sestavo tožbe 24.75 din, sporna razprava enako 24.75 din, ako pa bi tožena stranka Vaš zahtevek priznala, bi stala nagrada za razpravo le 12.50 din. Plačati pa bi morali še edikt v »Službenih novinah«, ki stane okrog 120 din. Pogoji za službo občinskega sluge, R. M. L. Za službo občinskega sluge pogoji niso predpisani po zakonu, marveč veljajo le ustrezne določbe Statutov dotične občine. Obrnite se torej za informacijo na občino, v kateri se potegujete za službo sluge. T. J. v. v. O. 76. Odgovor na Vaše vprašanje najdete v »Slov. gospodarju« z dne 4. januarja 1939. Ako ne odgovorimo že kar v osmih dneh, se ne smete hudovati, ker dobivamo mnogo vprašanj in odgovarjamo v vrstnem redu ter kolikor nam prostor dopušča. Posojilo od agrarne banke. C. J. Privilegirana agrarna banka sicer daje posojila kmetom, vendar le proti vknjižbi zastavne pravice na prvem mestu in po precej komplicirani proceduri. Svetujemo Vam, da poskusite izposlovati pri upniku, pri katerem ste se že zadolžili in je vknjižen na prvem mestu, da Vam še kaj več posodi. Posojilo, dov*»1 '"no leta 1331, č 'ima izplačano šele po aprilu 1932 — znižanje? U. J. Posojilnica Vam je že leta 1931 dovolila večje posojilo, se takoj vknjižila na Vaše posestvo, del posojila pa Vam je izplačala šele po 20. aprilu 1932 in Vam glede tega zneska noče priznati zaščite, odnosno znižanja in obročnega odplačevanja. — Stališče Sadje Jabolk je čim dal je manj. S tem v zvezi so tudi dražja. Na ljubljanskem trgu se prvovrstna jabolka prodajajo že po 8 din kg. Tudi gospodarska jabolka, ki so se zadnjič prodajala še po 2 din, se ne prodajajo več izpod 4 din kg, v Kranju pa še ta jabolka niso padla izpod 5 din. Cene ostalega sadja so ostale v glavnem iste. Sploh se suhega sadja dobi zelo malo v prodaji, kar je znak, da ljudje kljub akciji za sušenje sadja sadje suše še v zelo mali meri. Žito in krma Pšenica 1.75—2 din, rž 1.50—1.90 din, ječmen I.50—2 din, koruza 1.50—1.85 din, oves 1—2 din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, proseno pšeno i, ajdovo pšeno 3.50—4 din, fižol 3—3.60 din, krompir 0.75—1 din. V Ljubljani, Kranju in na Koroškem so cene žitom v splošnem višje kot v drugih predelih. Seno se je proda-'alo po 0.75—1 din, slama pa po 0.40—0.60 din kg. Les Splavarji počivajo. Kupčija z južnimi kraj! stoji. Najbolj se še trguje z rezanim smrekovim in jelovim lesom. Od trdega lesa se najbolj povprašuje po bukovih železniških pragih, za katere se zanima predvsem Anglija. Izvoz v Italijo je zelo ugoden, težave so samo pri izplačilih in prevzemanju na meji, kjer se les tehta. Kupčija z Madžarsko je vedno povoljnejša. Egipt pa povprašuje po borovih pragih 18 cm debelosti. Sejmi Od 9. do 15. februarja bodo sejmi v sledečih krajih: 9. v Pilštajnu in Slov. Konjicah živinski in kramarski — 10. bo svinjski v Mariboru, v Sv. Juriju pri Celju pa živinski in kramarski — II. bo svinjski v Brežicah, Celju in Trbovljah —i 13. svinjski v Središču — 14. bo Valentinov sejem v Brežicah (goveji, svinjski in kramarski), v Ponikvi živinski in kramarski, v Žalcu prav tako. Poleg teh bo svinjski v Ormožu in živinski v Ljutomeru in Mariboru — 15. bo svinjski v Celju, Ptuju in Trbovljah. Posojilnice je pravilno in žal ne boste mogli doseči nikakega odpisa, odnosno olajšave glede zneska, sprejetega po 20. aprilu 1932. Jarek ob meji — osporavanje meje. F. L. Mejo med Vašim in sosedovim zemljiščem tvori majhen jarek, po lcaterem teče voda, zlasti ob deževju. Doslej ste Vi in sosed ta jarek čistila, sedaj pa sosed tega ne dopušča več. Bojite se, da se bo jarek zarastel ter da bo voda odtekala po Vaši njivi in Vam delala škodo; razen tega da bi meja postala nespoznatna. Z mirnega se s sosedom ne morete poravnati. — V kolikor leži jarek na Vašem svetu, ga lahko poljubno «stite. Ako pa leži na sosedovem svetu, ne morete ničesar ukreniti vse dotlej, dokler se ne bo s sosedovega zemljišča odtekala voda na Vašo njivo preko mere, odgovarjajoče naravnemu odteku. Ako se bojite, da bo postala meja nespoznatna in ako sosed že se» daj trdi, da leze jarek »v njegovo«, predlagajte sodno določitev meje, kar se izvrši v nespornem postopku. Sodišče preizkusi, kdo ima močnejšo pravico; če te ne bo moglo ugotoviti, bo določilo mejo po zadnji mirni posesti; če pa tudi slednja ne bi bila ugotovljiva, bo morebitni sporni mejni prostor razdelilo po pravični oceni. Stroške plača vsak do polovice, odnosno sorazmerno dolžini meje. Uvoz dvokolesa iz Nemčije. Štefan T. Delate V Nemčiji ter bi radi ob povratku prinesli s seboj novo dvokolo z dinamom; vprašate, ali boste morali plačati carino, čeprav bi dvokolo razdejali in prinesli s seboj posamezne dele.- — Za uvoz novega dvokolesa, pa čeprav bi bilo razloženo v posamezne dele, bi morali plačati carino, in sicer 30% vrednosti kolesa. Dopušča pa carinska oblast uvoz rabljenih dvokoles brez plačila carine, ako ste bivali dalj časa v Nemčiji. Nekateri uradniki zahtevajo dveletno bivanje, drugi pa manj in sezonskim delavcem ne delajo neprilik. Pogoji za napredovanje v čin častnika. J. G. Podčastnik lahko postane častnik, ako ima čin narednika, ako ni starejši nego 30 let in napravi zadevni izpit. Prošnjo je vložiti od strani aktivnega podčastnika potom svojega neposrednega poveljstva, od strani rezervnega podčastnika pa potom poveljstva pristojnega vojnega okiožja, — Za sprejem v podčastniško šolo ne zadošča spričevalo civilnega zdravnika, marveč jo potre« ben pregled od strani vojaškega zdravnika. Razgovori z našimi naročniki Prevzem plačila odvetniških stroškov nasprotnika. L. P. Ker Vas Je sodnik strašil s kaznijo, ker da ste pripovedovan, da je bil nasprotnik kaznovan, ste se z nasprotnikom poravnali in prevzeli plačilo stroškov njegovega odvetnika. Čeprav bi Vas sodišče ne smelo kaznovati ln ste le radi neznanja zakona sklenili poravnavo, ne morete te poravnave spodbijati in boste morali nasprotnikove stroške plačati Predlagajte, naj jih sodišče odmeri, da boste vedeli za njih primerno višino. Čimprejšnji nastop vojaške službe. M. M. Lani ste bili pri naboru potrjeni na 18 mesecev, poziva k nastopu vojaške službe pa še niste dobili — Ako želite že to pomlad službo nastopiti, napravite zadevno prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja v Mariboru. Krivica, prizadejana vdrugič poročeni vdovi J. S. ICo ste leta 1921 vdoveli, ste se ponovno poročili, živeli le deset mesecev z drugim možem, nato se pa ločili Mož ni prinesel v zakon ničsar, odnosno vsaj Vi niste ničesar sprejeli, pač pa je dobil od Vašega posestva izplačano večjo vsoto. Napravil je pri notarju pogodbo brez Vašega dovoljenja in se Vam ni pogodba prečitala. Vprašate, kaj Vam je storiti, ko Vas je mož spravil ob lastni kruh in nimate dohodkov niti niste sposobna za težko delo. — Vaše informacije so žal pomanjkljive. Ne zdi se nam verjetno, da bi notar sklenil pogodbo, ne da bi jo stranki preči-tal; ako ste pogodbo pred notarjem podpisali, bo notar gotovo trdii da ste z njo soglašali ter da Vam jo je prečital pred podpisom. Ako je zakon ločen iz krivde moža, imate pravico zahtevati od moža njegovemu stanu ter pridobitnim prilikam primerno preživnino, in sicer pravdnim ali nepravdnim potom. Ako je zakon ločen iz obojestranske krivde, nima v splošnem žena pravice do vzdrževal nine. V primeru pa, da je bila krivda moža večja in da je žena v stiski ji sodišče lahko prisodi vzdrževalnino. Služba na železnici. J. R. Za to službo lahko zaprosite pri najbližjem Šefu postaje ali progov-ne sekcije. Dokazati morate, da ste najmanj 18 let star (z rojstnim in krstnim listom), da ste pismen (s šolskim izkazom), zdrav (kar dožene preiskava od strani železniškega zdravnika), dobrega vedenja (kar dokažete z nravstvenim spričevalom). Prošnjo je kolkovati z 10 din. Dokumentov Vam ni treba takoj priložiti marveč se lahko nanje le sklicujete. Ta prošnja ne velja hkratu tudi za službo na pošti ali za jetniškega paznika, marveč morate vložiti posebno prošnjo. Upnik terja plačilo dolga od prevzemnika posestva. F. F. Vaš brat se je leta 1929 zadolžil. Mati je prevzela poroštvo za ta dolg ter se skupno s sinom zavezala plačati ga do leta 1936, česar pa nista storila. Lani ste s kupno pogodbo prevzeli posestvo od svoje matere ter gotove v pogodbi označene dolgove. O omenjenem dolgu pa niste ničesar vedeli. Upnik Vam grozi s tožbo, ako ne bi plačali tudi tega dolga. — Vsak prevzemnik kake imovine ali podjetja je že po zakonu za dolgove, ki spadajo k imovini ali podjetju, in za katere je pri prevzemu vedel ali moral vedeti, odgovoren neposredno upnikom, ne-glede na to, da traja naprej tudi dotedanja odgovornost odsvojitelja (prodajalca). Ako je odsvo-jitelj odsvojil vso svojo imovino, tedaj jamči prevzemnik za vse dolgove odsvojitelja, ako je zanje vedel ali moral vedeti Nepoznanje dolgov pa ne opravičuje, ako je to nepoznanje posledica opustitve potrebne skrbnosti Ako je prevzemnik bližnji svojec dolžnika-odsvojitelja, tedaj mora prevzemnik sam dokazati, da za kak dolg ni vedel, niti ni moral vedeti Navedene odgovornosti je prevzemnik šele tedaj, odnosno v toliko prost, kadar, odnosno v kolikor je poravnal že toliko dolgov, kolikor znaša vrednost prevzete imovine. Ako pa je prevzemnik bližnji svojec odsvojitelja, tedaj jamči za vse dolgove odsvojitelja, ne glede na vrednost prevzete imovine. Našim malčkom h & ; ^Slovensb? f&ntžar ^ (Nadaljevanje) Mlajši brat Peter pa je bil pravo nasprotje Marku. Oče ga je odmenil za du-hovski stan, čeprav je bil Peter že v mladih letih potuhnjen, zvit in poreden. Ker so ga vsi z. postavljali, je začel sovražiti vse ljudi. Oče ga je poslal v bližnjo Stično v samostan, odkoder pa so ga kmalu odslovili. Zato mu je oče doma odločil izbo, lri so bile v njej shranjene stare knjige,, Te je prebiral, ker za viteza ni bil. Bil je" namreč grbast in imel je skrivljene noge. Po očetovi smrti je dobil kot pri bratu Marku. Ko bi mu bil oče prepustil kako lastnijo, bi se ne bil veliko zmenil zanjo. Tako pa ga je grizlo to, da je moral biti tudi pri dediščini zadnji. V resnici mu ni bilo sile, toda vbil si je bil v glavo, da mora biti sam svoj gospod. Teh želj ni povedal nikomur. Ostale bi zakopane in svet ne bi bil nikdar vedel zanje, ko bi jih Peter ne bil pozneje očitno pokazal. Cigani Bilo je poletnega večera. Pod gradom Kozjakom so si postavili šotore cigani. Pred šotori so kurili ogenj. Zraven njega Za zimsfte večere je čepela mala ciganka in obračala na raž-nju četrt ukradenega kozla. Drugi cigani so večidel odšli po bernji in beračiji v bližnje vasi. Glavar krdela, velik suh cigan, Samol po imenu, pokliče naposled svojega sina in odide z njim proti gradu. (Dalje Sledi) Bogat očanec je šel na semenj kupovat konja. Po daljšem iskanju je našel krasnega konjiča. Lastnik je rekel, da za konja ne zahteva več, kakor da kupec obloži vse žeblje v štirih podkvah z vinarji, in sicer tako, da dene na prvi žebelj 1 vinar, na drugega dvakrat toliko (2 vinarja), na tretjega spet dvakrat toliko (4 vinarje) itd. V podkvah je bilo 24 žebljev. Očancu se je zdela kupčija silno ugodna, toda ko je s kupcem naredil obračun, se je prijel za glavo. Koliko je plačal za konja? (•uox>i 98S'99T ^IR ®f nfa03l ^0) MALA OZNANILA SLUŽBE: Dve mali družini za maj ara in delo sprejme Pil z, Pesnica, 249 Išče se kuharica, ki zna poleg" kuhe še molsti in opravljati vrt. Je bolj samostojna, kot gospodinja. Drofenik, mlin, Poljčane. 248 Viničarja, tri delovne moči, sprejme Anton šu-man, Sv. Marjeta ob Pesnici. 250 Viničarja s tremi delovnimi močmi iščem za vinograd v bližini Poljčan. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod »Dober viničar 252«. Pošten in deloven zakonski par (tudi tri osebe) se sprejme pod ugodnimi pogoji takoj na manjše vinogradniško posestvo pri Celju. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na upravo tega lista. 254 Vzamem na stanovanje dve delovni, poštena osebi, razumni pri vinogradu, brez otrok, z daljšimi spričevali Maks Sumer, Poljčane. 256 PO^STVA: Malo posestvo se vzame v najem, okolica Maribora. Naslov v upravi 255 Vzamem srednje posestvo v najem, bližina Maribora. Pismeno Janžekovič, Zg. Breg 26, Ptuj. 253 Vinogradno posestvo, šest oralov, v Rošpohu, se proda. Beranič Franc, Krčevina, Vinarje 15, Maribor. 251 RAZNO: Singer krojaški šivalni stroj proda za 850 din * garancijo mehanik Draksler, Maribor, Vetrinj-ska 11. 258 Cepljeno vinsko trto kupite najugodneje pri ba-novinsko odobreni trsnici S traka Jože, Blato, Konjice. 257 šivalne stroje, kolesa, nadomestne dele, pnevmatiko kupite najbolje in najceneje, kakor tudi popravila šivalnih strojev, koles, in to emajli-ranje, poniklanje in pokromanje po iako ugodnih odplačilih le pri mehaniku Rupert Draksler-ju, Maribor, Vetrinjska 11, podružnica Studenci, Aleksandrova 60. 259 Vse dobite, kar želite, pri »Starinarju«, Zidanšelc, Maribor, Koroška 6: ostanke različnih tovarn svile, delena, cvirncajga, oksforda, za moške obleke, za perje, madrace, flanela, otroške ob-lekce, predpasnike, moške in ženske srajce, gate, hlače, fantovske oblekce, močni žepni robci po 1 din, ostanke za vzglavnike meter od 3.50 din. 260 Prodam: 1 parno lokomobilo 6 KS, 1 manjšo nii a— tilno z 2 KS s stepači; 1 masivni gepel z modernim predležjem 2—4 KS; 1 dynamo-stroj 1 KS, 1 mlin za šrotanje in zdrob 1—2 KS; 1 stiskalnica za olje, tovarniški izdelek; 1 obračalni plug, tovarniški izdelek; 1 tkalni stol, domači izdelek; 1 mali avto 5—6 KS. — Kupim: 1 elektromotor 4—6 KS, Fala-vod, in 100 m kabla RGCT za pogon 18 KS motorja. — Na razpolago imam objekt, opremljen z 18 KS elektromotorjem in iščem družabnika ▼ svrho Izpeljave moderne oljarne ali žage. Naslov se izve pri upravi »Slov. gospodarja«. 261 MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda ▼ malem oglasa stane Dia 1.—. (Preklici, Po •iano, Izjav« pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava Posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm3 Din 2.50. — Kdor insenra tako. da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati nprava lista prijave, doplača fte Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoč« odgovor ali naslov iz malih inseratov. mora priložiti znamko *a Din 2.— sicer se n« odgovarja. Lepo posestvo z valjčnim mlinom in žago vene-cijanko na vodno moč 70 konjskih sil je na prodaj v Prekopi pri Vranskem, Savinjska dolina. Posestvo ima krasno lego blizu glavne ceste ter obsega 2000 hmeljskih nasadov. Vsa pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Vranskem. 244 Kupim manjšq, lepo posestvo z vinogradom in onemoglimi starši. Podrožni, poštnoležeče, Rimske toplice. 243 SLUŽBE: Proda se nova hiša z nekaj zemlje, pet minut od železnice. Vprašati pri Kotnik, Draža-vas pri Ločah. 226 Vini čar se sprejme, Štiri dobre delovne moči. Vpraša se: Maribor, Vetrinjska 3. 214 Kupim malo posestvo. Natančen opis in ceno poslati na Skrbinšek Franc, Stranice, Konjice. 228 Majer s tremi in viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Košaki 39 pri Mariboru. 215 Posestvo, devet oralov zemljišča, vse v ravnini, v vasi, pri kolodvoru, 5 km od Maribora, se takoj proda. Fröhlich, Limbuš št. 17. 229 Viničar s Štirimi delovnimi močmi se sprejme. Naslov v upravi. 219 Sodarskega pomočnika, mladega, dobro izvežba-nega in vajenega sodarstva, sprejmem takoj. Sodarstvo Haman, škofja Loka, Podpulferca 6. 220 Mlin ali žago kunim. J. Miklavčič, p. Ivanjci. 213 Posestvo, deset minut od farne cerkve, Sole, kolodvora, se jako ugodno proda. Redijo se lahko dve kravi Stojan, Loče pri Poljčanah. 216 Dekle za hišna in vrtna dela išče Warsberg, Šmartno ob Paki. Plača 200. 223 Prodam posestvo 15—20 oralov z gospodarskim poslopjem. Sp. Velovlak 21, p. Moškanjci. 222 Hlapca, krepkega in razumnega, sprejme župni-šče Kamnica pri Mariboru. 235 Vinograd, tričetrt joha žlahtne trte na Spod. Grušovju, četrt ure od državne ceste med Konjicami in Slov. Bistrico, se proda. — Drugače iščemo upokojenca, ki bi nadzoroval delo v vinogradu proti čednemu stanovanju v hiši. Ponudbe na M. Spindler, Ljubljana, Gledališka 10. 180 Kmečko deklo, močno in pridno, nad 20 let staro, sprejmeta dva stara zakonca 1. marca na malo posestvo pri Mariboru. Prednost ima, ki je že Služila. Oskrbovati mora tri krave, tri svinje in znati poijsko delo. Mesečna plača 150 din. Ponudbe upravi »Slov. gospodarja« pod »Znam molsti 234«. RAZNO: Pošteno služkinjo išče za hišna in poljska dela Tomaž Klasmc, Sv. Marjeta na Dravskem polju, p. Rače. 232 Popravila klobukov sprejema od 10—25 din! Nove klobuke prodajam od 20 din naprej. Se priporoča Babošek Vlad ko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 227 Hlapca, pridnega, zanesljivega, nekadilca, iščem. Prodam tudi lep sadonosnik z zidano kletjo blizu železnice. Gradič, Podgorje, Sv. Jurij pod Rifnikom. 246 Abonenti! Dobro domačo hrano abonentom nudimo že za majhen denar. Pri večjem naročilu primeren popust. Jedilni list za obed in večerjo v izložbi. Abonentom se najvljudneje priporoča Gostilna »Ljutomer«, Maribor, Rotovški trg 8. 217 Bče se družina za vinogradniško delo pri Rosma-nit, Vrhov dol pri Limbušu. 245 Iščem viničarja in ofera. Jareminski dol 47, Ja- renina. 241 Leto« gremo kolesa najprej pogledat na Vransko k fiketu. Letošnje novosti! 92 Kolarskega vajenca sprejme Žvegla, Velika Nedelja. 242 Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, Šmarje ta, p. Celje. 192 Rabim za takojšen nastop trgovskega vajenca dobrih krščanskih staršev, pridnega, poštenega, z dobrimi Šolskimi spričevali, kateri ima veselje do trgovine ter mora biti popolnoma zdrav. Rado Kaučič, trgovec, Juršinci pri Ptuju. 140 Breja kobila, šestletna, kostanjeve barve, težka, se proda ali zamenja za vole. Caf Ivan, Sv. Jurij 2 v Slov. goricah. 218 Starejšo pošteno služkinjo za poljska in hišna dela išče Marija Pečovnik, poeestnica, Fram. 194 Cepljeno t rs je in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, pošta Studenice pri Poljčanah. 200 Kmetice! Bučno in drugo seme zamenjate najbolje v oljarni Maribor, Taborska 7, pri dravskem mostu. Dobite poceni bučne otrobe in prgo. 190 »00 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži ■ prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana VIL »0 Da se more vsakdo toplo in vendar poceni obleči, smo znižali cene zimskemu blagu. Pohitite z nakupom, dokler traja zaloga, in zadovoljni boste. Priporoča se Josip Tušak, trgovina, Sveti Anton v Slov. goricah. 176 POSESTVA: Lepo srednje posestvo, lep vinograd, sadooosnik, bližina Maribora, poceni proda Filipančtč, Stu-denci-Maribor, Krekova 32. 236 Moštna esenca, izvrsten Izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 178 Novozgrajena «»nadstropna hiša, mesečni dohodek 800 din, ugodno naprodaj. Potrebno 40.000 dinarjev. Naslov v upravi. 233 Priporoča se Kupčič-ev» drevesnica In trsnica na Ptujski gori! 1427 Mato posestvo prodam. Sv. Miklavž 87, Hoče. 231 Bm»frčei »ort t Ijriili. Zithu(tl InzfUi« »talf I MEINEL'HEROLD '¡/¿iT"'MARIBOR st. 106 Bani rdeči ventlinc — ali ga poznate ? Poleg tega, da bogato rodi, da tudi dokaj dobro vinsko kapljico. Naročite tudi Vi te sorte! Na zalogi imamo tudi še druge sorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice. Trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1303 Trsne škarje znamke Kunde in druge znamke, cepilne nože, Škropilnice za vinograde »Jesser-nigg«, škropilnice za sadno drevje, bambusov« cevi in vse druge posamezne dele za škropilnice, dobite že za letošnjo sezono v trgovini z že-leznino Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve, po jako zmernih cenah. 169 Sadna drevesa kupite najugodneje v Drevesnici Sauperl, Sv. Barbara pri Mariboru. 164 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršincl pri Ptuju. Pišite po cenih! 1450 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »H« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo, 128 din, — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket serija »Z«, \sebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpošiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! 1« Ženini in neveste! Poročne prstane iz zlata, srebra in dublea kupite najceneje pri urarju K. Ackermann, Pitt], Krekova ul. 1 rejjlsirovnna zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. 000001020001020001010109040200010101015353484800025301001007010053534853535323484802232301002323534823010002011001020202000100532323482389010202000053480101000000010101024848235323232348020101000000020002090202 Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 18 Kar si je Lojz vbil v glavo, to je tudi odločno prignal do kraja. Tokrat se mu je tem prej posrečilo, ker so se med romarji priglasili še trije železničarji, ki so potovali do meje sami s prosto vozovnico. Eden od teh je znal tudi precej gladko po italijansko. Vse je bilo torej prav. Naši štirje železničarji, med njimi Črni Peter, so se peljali dne 2. maja zjutraj z brzim vlakom in so prišli dan pred ostalimi romarji. Nastanili so se v malem hotelu »Albergo Sanin« blizu Petrove cerkve. Za hrano so že imeli nakaznice kakor vsi romarji in sicer v nekem romarskem domu. Soba, ki jo je dobil Peter, je bila določena zanj in za Lojza. Bila mu je prav po volji, kajti z okna je videl naravnost na čudovito kupolo bližnje Petrove cerkve. Sicer je Peter že ta prvi dan prišel nekoliko po mestu, ali prav veselilo ga ni nič, ker je komaj čakal, da prispe njegov prijatelj Lojz. Zvečer je potem prišel romarski vlak. Ko je prihruščal v mogočno postajno dvorano, si Lojza že od daleč lahko videl, ker je svojo dolgo, suho postavo nagibal iz okna. Ko sta se zagledala, je Lojz zakrilil z rokami, Peter pa je ves iz sebe mahal s svojim klobučkom. »Lojz!« — »Peter!« sta za vpila oba hkrati. Od same sreče je postal Peter ves prešeren in razposajen. Medtem ko so se voditelji romarjev pogajali z avtomobilskimi vozniki, je potegnil prijatelja nekoliko v stran in začel svoje norce. »Lojz,« je dejal, »premisli, čisto zraven cerkve sv. Petra sva dobila svoj kvartir! Papež je najin najbližji sosed.« »Kaj? Ali si svetega očeta že videl?« je vprašal Lojz. »Nak, videl še ne, kašljati sem ga pa že čul... Pa Petrova cerkev! O ti ljubi Bog, še misliti si ne moreš, kako strašno velika je. Od Grabenj do Bo-rovelj bi segla.« »Pojdi, pojdi, kakemu drugemu tercu se na-pletaj!« »Pa prav zares. Pol ure se voziš z avtomobilom okoli nje, premisli! Kupola sv. Petra pa je tako visoka kakor Triglav, kvečemu kak meter morda manj.« »Zdaj pa — če mi ne odnehaš, ti dam eno za uhlje! Saj sem kupolo videl že z vlaka, še preden smo se v Rim pripeljali.« »To je Mla kaka druga kupola. Takih malih in mičkenih kupolic je v Rimu več tisoč. Petrove kupole pa ne vidiš prej, dokler ne stopiš pred njo; ali ko jo gledaš, moraš trikrat počivati, preden prile-zeš z očmi do vrha.« »Nikar me ne razoneguj s takimi norci! Ali misliš, da utegnem take neumnosti poslušati?« »Počaj vendar, da ti povem! ... Kropilniki v cerkvi so večji kakor Baško jezero. Z ladjami se lahko voziš po njih. Jaz sem se pol ure vozil s čolnom po blagoslovljeni vodi.« »Ti presneti lažnivec, zdaj te bom pa res za uhlje!« »Si pa res čuden, da takih reči ne verjameš!... Pomisli le: spovednice so tako velike, da se duhovnik s kolesi jem vozi od ene strani na drugo!« »Če takoj ne vstopita, se avti odpeljejo brez vaju,« se je nekdo za njima zadri in smejal, »potem pa lahko na cesti prenočita.« Lojz je planil in skočil na prvi avtobus, ki je bil že prepoln — Peter pa za njim. Začelo se je suvanje, prerivanje in godrnjanje; toda Peter je junaško branil svojo in Lojzovo postojanko, Lojz pa je iz stisnjene množice štrlel kakor fižolovka. Srečno so prišli v romarsko zavetišče in drugi romarji so naša dva kar radi videli med seboj. Imeli so se jima kaj smejati, ko sta že po svoji postavi bila smešna: eden dolg ko fižolova ran ta, drugi pa nizek in okrogel kakor polovnjak; kregala sta se ves ljubi dan, držala pa sta se eden drugega kakor cek. Duhovniki, ki so prišli z romarji, so ju imenovali »naš Don Kihote« in »naš Sanoo Pansa«.1 Tudi Rimljani so se z radovednim nasmehom ozirali za smešnim parom. Lojzu se je zmerom in povsod mudilo, Peter pa, ki si je hotel vsako znamenitost od spredaj in zadaj pogledati, ga je večkrat zadržal; potem sta morala spet v dir, da sta dohitela svojo romarsko skupino, in tropa laških fakinov je drla za njima in krolila. Kdor ju je vprašal, vsakemu sta dejala, da je Rim neznansko lep in da bi bilo komaj, ko bi imel človek deset parov oči. Tudi pobožnosti sta se marljivo udeleževala, le Petru se je zdelo, da je molitve pol preveč;, dejal je, da ni mislil, da bo romanje tako pobožno, in da bi za njegov del bilo lahko tudi pol manj. Devet delov za pobožnost in le en del za kratek čas in zabavo — to je tudi za najbolj krščanskega človeka preveč. Toda po sprejemu pri sv. očetu je bil tudi Peter ves blažen in se je rad odrekel želji po zabavi. Slabo pa sta rezala s svojo italijanščino. Tistih deset drobcev, ki si jih je Peter kdaj nabral, je bilo prav tako za nič kakor Lojzovo znanje, ki si ga je pred davnimi leti v Trstu napaberkoval. Če sta se hotela z Lahi pomeniti, sta morala govoriti kakor gluhonemi; kajti Rimljani so ju razumeli le tedaj, če sta govorila z rokami in nogami. Zadnji popoldan so gospodje, ki so vodili romarje, dali vsem, da si vsak po svoje uredi: če hoče, si še lahko kaj ponovno ogleda ali obišče kako cerkev in kupi kake odpustke. Naša dva sta jo kar tjavendan mahnila po mestu. Dolgo sta hodila sem in tja, nazadnje sta prispela do Panteona, znamenite cerkve Vseh svetnikov; tu sta v tesnih ulicah tako zašla, da nista vedela ne kod ne kam. »Vprašati bova morala, drugače ne najdeva domov,« je menil Lojz. »Le vprašaj,« ga je dregnil Peter, »saj si se v Trstu učil laškega.« »Vprašati moraš ti; zakaj si si pa pisal italijanske besed* in jih študiral?« »Kaj naj vprašam?« »Kje je najbliže do Sv. Petra.« Pogumno je stopil Peter do gospoda, ki je prišel mirno, vzdignil svoj okrogli klobuček in drzno pobaral: »Dove najbliže a Petro Domino?« Gospod, ki se mu je videti zelo mudilo, je prasnil v smeh, pokazal z roko v smer proti Sv. Petru in dejal mimogrede: »Sulla questa strada, sempre diritto e poi a destra!«1 »Ali si razumel? Kaj je rekel?« je vprašal Lojz. »Rekel je, naj greva kar za nosom.« »Za katerim nosom?« »Seveda za tvojim, ki je bolj dolg.« »Ali te naj zuhljam? Pa saj s teboj ni kaj, ti znaš toliko laško kakor moja koza. Zdaj bom jaz vprašal.« »To žensko pobaraj, ki tu pride! Babe so bolj prijazne in raje govorijo kakor dedi.« Po stranski ulici je počasi prihajala črno oblečena gospodična. Na roki ji je visela košarica, gledala je predse in bila videti vsa zamišljena. Lojz je naglo pristopil in rekel vljudno: »Skuši singulina!«1 »Desidera?«' je gospodična iznenadeno dvignila glavo. Tedaj sta oba stopila korak nazaj in ostrmela. Ali že je Lojz zinil in za vpil: »Leja, ali je mogoče? Ali si res? Seveda, ti si, ti!« 1 Don Kihote in Sančo Pansa sta junaka smešnega romana, ki ga je spisai slavna španski pesnik Cervantes. (V kratkem posnetku, prirejenega za mladino, ga je izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.) 1 »Po tej cesti naravnost in potem na desno.« 1 Reči bd bfl moral: Scusi, signortna — oprostite, gospodična! ' »Želite?« (Dalje sledi) Nov rediini prašek za prašiče Vsak kmetovalec si s Redinom hitro in z malimi stroški zredi woja prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite/ In izboljšanje mleka pri krjt-vah ter izvrstno hranila« in redilno sredstvo. 1 za^ vitek stane 10 din. PoŠt* nina povzetje za 1 ali 3 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. W I |l rMIlIra Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži svs-že in bistre ter preprečo-je najpogostejše konjska bolezni, posebno katae, 1 zavitek stane 10 dkh Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od I zavitkov naprej 12 din, MOSTIH^ Mostna esenca Mostte za. izdelovanje prvovrstne zdrave domače plj»> če. 1 steklenica za 15® litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 al 1 steklenica 12 din. Za boljše izrabljanja poštnine priporočam^ da naroči eden za ved sosedov skupaj. 104 Pravi Rodin, Govedi«, Mlekin, Konjin ter M«-Ptin se dobi samo v n* vitkih z gornjimi slikaoal in ga prodaja samo Drogerija KANO, Maribor, Slovenska ulica t^^ZSZZ^ FerenčaK& Šetinc, Maribor, Aleksandrova c. 30 j j** j J« IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ blaga V manufacturai trgovini (zraven želaznine Pinter & Lenard) llllllllUilll 140 RAZNO Prodam lipove hlode, prsno konjsko opremo ali pa zamenjam za kolo. Urbanič Blaž, Le-dinek 59, Sv. Ana v Slov. goricah. 238 Ključe amerikanskega trsja za podlage odda 12.000 komadov Go-the 9 I. in II. vrste po zmerni ceni 12 in 10 par in 600 korenjakov. Honigmann Ivan, Loče pri Poljčanah. 239 Kovači: Najboljši domači kakor 03travski koks dobite pri Mejovšek Branko, Maribor, Tat-ter.bachova 13, telefon 24-57. 237 Vodne turbine in veneci-janke izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 247 Najboljša reftiams za trgovce, obrtnike in zasebnike w lepe tishosine, Mlini iilllllll kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tiskarna s*. Cirile er' asr aBIMBai iMarifeora.Horoška c.f »I Mili 11 111» I IlllllfHHI I1L1! PBBlBBmgiHii flll1 LJUDSKA SAtlOPOIIOC registrovana pomožna blagajna V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA 47 v lastni palači naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu decembru 1938. Golob Monika, zasebnica, Cret, p. Teharje Rustja Rozalija, zasebnica, Ljubljana, Zgornja šiška Steharnik Marija, zasebnica, Dobrova, p. Meža Deučer Anton, viničar, Jareninski vrh, p. Jarenina Kopplinger Emilija, zasebnica, Maribor Potočnik Marija, zasebnica, Bresternica pri Mariboru Lorber Jurij, prevžitkar, Ojstrica, p. Dravograd Vodopivec Rudolf, vrtnar in posestnik, Gret, p. Teharje Rotter Johana, zasebnica, Maribor Zakošek Roza, vdova drvarja, Lobnica, p. Ruše Pogoreutz Jurij, zasebnik, Maribor-Pobrežje Gorišek Terezija, vžitkarica, Arnovo selo, p. Artiče Rajh Anton, delavec, Bačkova, p. Sv. Ana v Slov. goricah Aprisnik Urša, vdova po orožn. naredniku, Maribor-Tezno Greif Prane, posestnik, Trniče, p. Sv. Janž na Drav. pod ju Gosak Marija, zasebnica, Maribor Jelene Anton, posestnik, Maribor-Pobrežje Senekovič Viktor, posestnik, Sv. Ana v Slov. goricah Wusser Dora, prevžitkarica, Sladka gora, p. Šmarje pri Jelšah Grandošek Marija, vžitkarica, Podvinci Erhart Katarina, zasebnica, Maribor Novak Ana, posestnica, Kamnii: Šlik Marija, posestnica, Maribo_ Belič Marija, zasebnica, Ljutomer Uršej Ivan, zasebnik, Velika Mislinja Tarkuš Marija, prevžitkarica, Dolnja Počehova Kirič Franc, prevžitkar, Vičanci Rižner Alojz, žel. upokojenec, Formin, p. Moškanjci Jereb Franc, šolski upravitelj v pok., Ljubljana Vtič Terezija, prevžitkarica, Stoperce pri Rogatcu Mlakar Neža, posestnica, Slovenjgradec Pirih Anton, orožniški narednik I. Id., Maribor Aubrecht Neža, posestnica, Lipje Krištof Ivan, čevljarski pomočnik, Maribor Gornik Julijana, posestnica, Podgraje, p. Sv. Jurij ob juž. žel. Krepek Ivan, železniški upokojenec, Maribor-Pobrežje Kamvorski Terezija, zasebnica, Orešje, p. Ptuj Zalokar Marija, prevžitkarica, Zamšlek, p. Dobje Glogovšek Ana, zasebnica, Gor. Obrež, p. Artiče Čeh Ana, žena žel. v p., Rošenjski brod, p. Sv. Janž na Dr. p. Ktidina Marija, užitkarica, Križan vrh Schauta Karla, vdova gozdarskega svetnika, Ljubljana Kandrič Franc, posestnik, Drakšl, p. Velika Nedelja Meznarič Martin, prevžitkar, Zabovci, p. Sv. Marko niže Ptuja Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku din 393.700.—. Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna pogrebnina — brez odbitka! — Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. 225 Blagajniško načelstvo Oglasi ¥ yr0Y tfosffoflarfii imajo (rajen uspeli! 7k («ni m ** t? « za masažo: z uspehom rabi rsaha družina! Revmatizem-išias, trganje, zobobol, prehlaje-nje Itd. odstranjuje z uspehom »AGA« za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic »AGA« na sladkorju ah vodi Vam popravi neprijeten okus in slabost. Za nego ust, grla, pn trganju itd. uporabljajte »AGA« za masažo. — »AGA« za masažo naj bo zato v vsaki družini. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12,—; kjer je ni, pošljite znesek din 12,—, pa Vam jo pošlje Samoprodaja za dravsko banovino DOL1NŠEK VItomir, Celje Zahtevajte »AGA« za masažo! 221 Zahtevajte »AGA« za masažo! Zenln — nevesta! Najceneje in dobro bosta postrežena v manufak-turni trgovini 102 L Preac, Maribor, Glavni trg 13 Vinska triu. 1761 Cepiči najplemenitej-ših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5 BB, Teleki 8 B, Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno dobavlja FrvaJusosloeensha trsnica, Bsitop Zahtevajte cenike! Za novoporočence! PodglavDike za na postelj od din 25"— dalje, pernike (tuhente) od din 100— dalje posteljno perje od din 8"— dalje v veliki izbiri 89 dobite pri „Luna" Maribor, samo Glavni trg 24 Hranilne knjižice, 3% obveznice in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje 224 Bančno kom. zavod, MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 40. Nsilcpše in Ifdi!f§¥€iš€ vzorce za ročna tlela, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Hranilnico Dravske banovine Narihor Cenlrala: Maribor Podružnica: Celle 27 nasproti pošle, pre} lužnoslo-fersha Hranilnica. t lastni nofi palači na oglu Gosposhe-Sfovensfte ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. j Vseirrt, Sil §3omšeH& častilo, priporočamo: Vreže: Slomšekove šmarni ce, vez. 28 din. M. Lendovšek: A. M. Slomšeka zbrani spisi, 6. knjiga, pridige osnovane, vez. 20 din. A. M. Slomšek: Življenja srečen pot, fantovski molitvenik, vez. t platno z rdečo obrezo 14 din, vez. v platno z zlato obrezo 20 din, vez. v usnje z zlato obrezo 30 din, finejše usnje 40 din. A. M. Slomšek: Cvetke, nauki za dekleta in sprejmnica za Marijino dražbo, 1 din. Slomšekove podobice, enobarvne 100 kom. 10 din, 1 kom. 0.25 diaj večbarvne 100 kom. 30 din, 1 kom 0.50 din; z življenjepisom na četrti strani 1 kom. 0.50 din. Slomšekove slike, stenske, večbarvne, 37 X 28 cm, kom. 10 din. Slomšekove slike ▼ kovin, okvirja, 17 X 12 cm 12 din, 14 X 10 cm 9 din, 7 X 7 cm 5 din. Slomšekove svetinjice (na drugI strani Marija Pomagaj na Brezjah), male kom. 0.50 din, večje kom. 1 din. Slomšekove razglcdnlce, enobarvne kom. 0.75 din, večbarvne kom. 2 din. Erjavec: Slomšekovi zbrani spisi za mladino, kart. 18 din, vez. 25 din. Brumen V.: Blaže m Nežica, kulturno pedagoški pomen Slom-šekovega dela, broš. 15 din. Dr. Fr. Kovačič: A. M. Slomšek (srbskohrvatska izdaja, latinica in cirilica), prevedla S. Antič, broš. 3 din. Boje E.: Slomšek naš duhovni vrtnar, broš. 12 din. Spindler Fr. S.: Jezus, blagoslovi nas, Slomšekove pesmi pri blagoslovu in pred pridigo, namenjene ljudskemu petju v cerkvi (z notami), 5 din. Goričar: Slomšekov rodovnik, broš. 10 din. »Kraljestvo božje«, mesečnik, glasilo Slomšekove družine. List prinaša sestavke o Slomšeku in Coča o deln za Slomšekovo tifikacijo. Letna naročnina 15 din. Vse naročajte v rni sv. Maribor—Ptuj GRAMOFONSKE PLOŠČE od 26 din naprej dobite pri Ackermann K., Ptuj, Krekova ulica št. 1. Zahtevajte cenik! 17 Za neveste In ženine I Venci, mirte (šopki), p»šolani m po naroKlu takoj izdelajo. Dobite >ih todi t veliki ubiri 90 pri „LUNA" Maribor, iano Glavni trg 24 vzajepina zavarovalnica i ljubljani ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce In svoje imetje le pri na&i zavarovalnici. rtafbolfe Ir» najvarnefe prt odn(€ Gosposka ulico 23 Ulica 10. oicfeHra registrovana zadruga as neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. mmmm Ttok&r: Tlakama m, Ciril* t Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janut Goleč, novkutr v Mariboru — laiUjatolj; Tiskarna mr. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj ▼ Maribor«