268 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3,julij-september
TRIPISMA ANTONA BAJCA
S profesorjem dr. Antonom Bajcem sva si v teku let izmenjala nekaj pisem, ki se mi
zdijo vredna objave, ker so v njih povedane reci, zanimive tudi za sirsi krog ljudi. Dr. Bajec
je bil v svojih poznejsih letih pri izrazanju mnenj in sodb dovolj zadrzan, tudi zaradi
nekaterih neprijetnih izkusenj. S pricujoco objavo bo zato javnost veijetno prvic zvedela
nekatere njegove poglede, in mislim, da to upravicuje objavo. Nekatera preosebna mesta so
iz pisma izpuscena, to je tam oznaceno s pikami.
Dne 6. 6. 1974 sem profesorju pismeno voscil, potem pa vprasal naslednje:
»/.../ Pri tem mi je prisel pred oci Vas zapis ’Iz slovarske delavnice’, in malo zacuden
sem bral: »Doslej je bilo v slovarju /.../ ze marsikaj napisanega /.../« - ali se Vamje to zapi-
salo ali pa menite, da je prav? To je namrec zame napacen pasiv; prav bi bilo, mislim, »ze
marsikaj napisano«, to mi kaze tudi obmjeni besedni red: »je bilo napisano ze marsikaj«.
Ali pa mislite, da je vseeno in damoramo uzakoniti splosno rabo, ki res najveckrat pise take
napacne pasive namesto pravih? /.../ Seveda gre delo slovarske ekipe v drugo smer, kakor
smo hodili nekoc »puristi« z Vami vred (z majhnimi odtenki kajpada). Slovar se je odlocil
za zapisovanje dejanske rabe ne glede na razna pravila in omejitve (izvir, logicnost,
sestavnost itn.), ki smo jih nekoc priznavali in jih jaz priznavam se danes. /.../ Sprejemanje
splosne rabe bo po mojem prepricanju slovenscino vse bolj priblizevalo srbohrvascini (ce
ne govorimo o tujkah iz anglescine ipd.), kakorjo je marsikje ze doslej. /.../ Za konec le se
eno vprasanje, to pa cisto nepolemicno: zakaj pisemo okojij. in ne okolj, ko pa pisemo polj
in ne polij?
Janez Gradisnik
Naslovnik mi je odgovoril z naslednjim pismom:
ViJmarje, lj.aprila 1974
SpoStovani,
res sem vesel, da ste se enkrat spet oglaslli. Hvala za lepo
voSSllo, 5eprav sem ta Sas le mo5no presegel Stevllko, ki Jo
omenjate.
HajpreJ 'poslovno'. Ne strinjate se s plsavoi...o tem Je bilo
le marsikaj zapisanega. Zame Je Bio v tem primeru za pasivni stavek,
ki mu Je osebek marsikaj, od tega pa Je odvisen prilastek v rodil-
niku. NaJbrB bi tudi Vam malo Budno zvenelo: o tem Je le veliko
napisano. Nikakor pa ne spodbijaa VaBega gledanja, da Je marsikaj
lahko samo adverbialno doloBilo h glagolu.
VpraSuJete, od kod razloBek med mnoBinskima rodilnikoma okolij
In polj. V zadnjem gre za enotni glas topljeni l' (Beprav ga imamo
Janez Gradisnik, Tri pisma Antona Bajca 269
danes le Se v redklh nareSJih), pri okolju pa za prvotno pripono
okol-6je, ki Je dala v mnoiinskem rodilniku okrepljeni refleks
okol-ij (izg07orjeno kot dolg i). Pri vsem Je imela preceJSnJo 7logo
tudi nekdaj pogostna konSnica, ki Je danes ohranjena v rodilniku
besedi.Seaeda pri tem tudi ni popolnoma nedolSna stara cerk7ena
sl07enSSina, po katerl se Je neka doba moSno zgledovala. Povedati
pa Vam moram, da bi ToporiSiS najrajgi pisal )<aael .Yin tako poenotil
pisanje. Morda bi §e 51o za samostalnike na -nje in -lje, ne pa
za druge (npr. poboSJe).
Zdi se ml, da 7 Svojem delu preveb poudarjate zgodovinsko plat in
logiko Jezika, pozabljate pa na moS analogije in viasih nedojem-
lji7a pota miselnega razvoja. PohuJSanJe vidite 7 UrbaniiSu in
njeg07ih uSencih. Pa saj so to aamo uSenci praSke Sole, tore;) struk-
turalizma, Ha7rank07i, Se hoiete. Strukturalizem Je zame zelo po-
membna 7eja znanostl, 7endar Jo Sal obra7na7aJo, kakor da Je Sana
sebi namen. Je pa 7elika sirota, Se ne upoSte7a zgodo7lne Jezika.
Pozabili ste tudi, da se Je z unlSenJem naSega kmeSkega Si7lja
Jezik07na osn07a preselila 7 (alabo go7oreSa) mesta. 2al, do tega
Je moralo prej all slej priti, 7endar imam obSutek, kakor da smo
izgublli tla pod nogami. Sredst7a Ja7nega obzeSSanJa tudi prlspe-
7aJo S70je (Sepra7 najbri ne namenomal). KaJ morem v takih okoli-
SSinah storiti 7eS, kakor da 7 al07arju 7saJ s kvallflkatorJi opo-
zarjam na aumljl70 rabo, kolikor me ne preglasujejo. Mnenja o tem
so zelo razliSna, naj Yam za eksempel p07em samo mnenje Jeziko-
sl07ca, ki zase g070ri Sud07ito lepo sl07engSino, pa 7endar pra7i,
da se Je rodilniSki predmet 7 zanikanlh sta7kih preZlvel.
Vas skrbl nasilno pribliSe7anJe srbohr7agSini, meni pa se zdi,
da Je 7eliko huJSa ne7arno*t anglosaksonSSina, hlastanje po mod-
noBti. SaJ 7idite, da 7eSina naSih znanst7enlk07 daje prednost
tujkl, isto pa 7elja,ial, tudi za publiclstiko.
Hudo mi Je, da danes tako mirno prehajajo prek Skrabca, zlasti pa
Breznika, toda res Je pa, da Je zlasti zadnji prizna7al 5e celo vrsto
'napak', ki v resnici niso bile napake, ampak sad nekega razvoja,
Tudi pri SP smo imeli premalo koraJSe, da bi bill pometli z nepo-
270 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
trebno navlako, zato pa odloSneje podprli normo. Zdaj ne morem vet z glavo
skozi zid, posebno ker mi Je nerazumljlvo ravngnje Akademlje ob
bravcu vzelo ugled in 'veter iz Jader'in tudi precej volje.
Lepo Vae pozdravlJam in Vam JSellm vse naJbolJSe
V drugem pismu, napisanem 3.4. 1976, sem profesoiju Bajcu zastavil dve vprasanji. V
nekem radijskem pogovoru je dopisnik vprasal, kaj so besede ’silnega, daljnega, neizrek-
ljivega’ v Cankaijevem stavku »bilo nas je strah necesa neizrekljivega, daljnega, silnega«,
ali so pridevniki. Odgovor se je glasil (skrajsano) takole: »Te besede so prvotno gotovo
pridevniske. Njihovo pridevniskost nam dokazuje to, dajih lahko rabimo kot leve prilastke
ali povedkova dolocila. Skoraj vse pridevniske besede pa se lahko rabijo tudi samo-
stalnisko, in v primeru iz Cankarja so res rabljene kot samostalniki. Da to dokazemo,
primer poenostavimo takole: ’bilo nas je strah neizrekljivega, daljnega, silnega’, kjer so te
besede ocitno v vlogi predmeta in torej samostalniske. Ti izrazi so v Cankarjevem stavku
rabljeni kot desni prilastki ob zaimku, vsaj na prvi pogled: v resnici je izraz na levi rabljen
pridevnisko (prim, z necim neizrekljivim). V vsakem primeru prvotno pridevniske besede
neizrekljiv, daljen in silen torej niso rabljene pridevnisko, ampak samostalnisko.«
Moje vprasanje: Ali ni X. neupraviceno poenostavil danega zgleda, ko je izpustil
’necesa’, da so mu pridevniki postali samostalniki? V Cankarjevem stavku so po mojem
tudi ostali pridevniki, saj je pomen stavka: Bilo nas je strah necesa, karje bilo neizrekljivo,
daljno, silno, torej vendarle pridevniska in ne samostalniska raba.
In drugo vprasanje: »Ne vem, ali se udelezujete sej za sestavo novih pravopisnih pravil.
A tudi sicer lahko vsepovsod berete zavzemanje za to, da naj se tuje besede pisejo preprosto
po izgovom, torej kompjuter, sov (za show), ofsajd, itn. To naj bi bilo preprosto, izgovor-
ljivo za preprostega Slovenca in ne vem, kaj se. In vendar imamo danes veliko tujk, ki do-
bijo v slovenscini, ce jih zapisemo po izgovom, za nas nemogoco podobo, ker vsebujejo
glasovne kombinacije, ki se slovenscini ne prilegajo. Ce sprejmemo taksno pisavo,
moramo sprejeti tudi sraufenciger, cajt, sparet itn., saj so te nemske besede prav take tujke
kakor danasnje angleske. Ce jih slovenscina nekoc ni marala sprejeti, potem pac predvsem
zaradi neprimernih glasovnih kombinacij, ki so se za slovensko uho (in pisane za oko)
zdele barbarizmi. Tiste stotine nemskih besed v nasi »domaci« govorici se rabijo vsaj toliko
kakor angleske v izobrazenski, torej bi morali pisati oboje v govomi podobi, ali pa nobenih.
Janez Gradisnik, Tri pisma Antona Bajca
271
Dr. Bajec mi je odpisal takole:
Viimarje, 19.4.76
SpoStovani,
oprostite mudljivemu odgovoru, medtem me je namred pestila ne-
prijazna gripa. Pa tskoj k stvari:
Ad 1) Seveda je T. s poenostavitvijo poloiaj spremenil. V pri-
meru bllo nag je atrah hudega gre brez dvoma za predmetno, nedesa
hudega pa za prllastkovno rabo. Seveda gre pri obojem za posamo-
staljen pridevnik. Po T. so nekaj. mnodica, dostl, pe t mod lev!
prilastkl, zame je moii delni rodilnik in kot tak samostalniSki
prilastek. On se sklicuje na sklanjatev (z nekaj. petiml . naredno
celo z dostlml modmi), jaz pa vidim v takem skladanju samo to,
demur pravira v jeziku'skladenjska^ all sklonska nuja'. Skratka,
T. presoja strukturalistidno, jaz pa historidno (prim. rus. s pjat'ju,
ki jasno kakor stcsl. kade na prvotni samostalnik denskega spola
s pomenom petericel.To je principialna razlika v presojanju in sato
se s T. najbrd nikoli ne bova ujela.
Ad 2) Sej pravopisne komisije se ne udeledujem redno, vendar
me s problemi seznanjajo. Za T. pogled na pisanje tujk lahko redem
samo to, da je pad drtev svojega (de treba tudi) nasilnega izenade-
vanja in svoje logike. Ze pri SSKJ mi je zadeva malo didala po
judnih sosedih, vendar sem se vdal toliko, da sem se uklonil fre-
kvenci v pisanju.(Ob neki prilodnosti sem celo vpragal T. , ali misli
na tako pisavo tudi pri tujih lastnih imenih.) Vsekakor predaled
ne bi rad Sel, vendar vsi poznamo T.vztrajnost ali celo trmo. Ker
bo vpraganje vsekakor priglo 'na met'ob tiskanem predlogu uvoda
pravopisnih pravil (menda ga javnost dobi v presojo jeseni ali pod
zimo), bo takrat dasa in prilodnosti dovolj, da javnost izrede od-
lodno besedo tudi o tem vpraganju.
Lepo Vas pozdravlja Vag
a .
272 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september
Kopije svojega zadnjega pisma dr Bajcu zal nimam. Tedaj sem bil na njegovo zeljo
opravil jezikovno korekturo njegovega prevoda Vernovega romana »Otroka kapitana
Granta« (iz 1. 1951). Ko sem profesorju v tej zvezi pisal, sem ga vprasal tudi za mnenje o
Toporisicevi Slovnici, ki je bila tedaj se razmeroma nova (izsla konec 1976).
Dobil sem takle odgovor:
SpoStovani prijatelj,
najprej se vam lepo zahvalim za prijazno korekturo liranta. 'I'o je
bila zdaj de tretja izboljSava prvotnega oesedila in hkrati nazoren
prikaz, kako se jezik pomlajuje.
Ulede xoporiSideve Slovnice pa tole: ker mi je bila ob prvem bran
nju vied, saj prinaSa zlasti v skladnji red in marsikaj novega (veznik,
medmet, stavdna intonacija), sem Se hotel nafdsati ugodno oceno za
jezik ir. slovstvo. ko pa sem jo letos poleti na Pokljuki natandneje
predelal, se mi je vendar nabrala kopica ugovorov. Predvsem mi v besed-
tvorju sjjukturalistovska metoda ni bila vied.
Oe bi svoje pomisleke objavil, bi nujno izzval roporiSidevo burno
reakcijo in kljub letom ne bi bil deleSen nobenega prizanaganja (.saj
veste, da je Sp 62 imenoval pravopis starcev). moje staliSde bi bilo
Se tolikanj tedje, ker sem soavtor 'konkurendne' slovnice (morda vam
je znano, da sem nrSavni zaloSbi odklonil nov pnnatis, ker sem mnenja,
da se mora to veSno ponatiskovanje nehati. Pripravljen pa sem, da kot
zadnji soavtor prepustim 'pomlajeoje' zmoSnemu avtorjuj.
<?aradi mnolinskega toSilnika njlh sem roporisida opozoril de pri
obdelavi gesla on za SSKJ, da je zame starinski, zlasti uporabljan
pri onikanju, res pa tudi v nekaterih naredjih, tudi v roporiSidevem.
Ue pazno pregledate naSo slovnioo, boste opazili, da ga na tihem do-
voljuje s tern, da nastopa v dvojini.
naj vam zaupam nekatere od raojih opomb: str.15 spodnja meja po-
govornega jezika je postavljena dosti prenizko celo za 1jubljanSdino,
kaj Sele za vse slovensko ozemlje.jro mojem je za sedaj Se utopija,
posebno, ker se raven govorjene besede pod vplivom javnih obdil ne-
nehno dviga.
Str.lu5 Izposojenke in tujke niso jasno opredeljene.
Str.116 Hedopustno meSanje palatalizaoije in jotacije, ker je
tu strukturalna metoda posebno nemodna.
3tr.' l^Osl Hi prav, da obravnava tdjke ln njlh'jjripone kot do-
made nevtralne besede, namesto da to poglavje prepuSda romanistiki.
Saj smo tujke s suiiksi vred prevzeli kot celoto in ne moremo tujih
pripon natikati na slovensko osnovo tizjema so redke spake, kakor
korist - zborist)..Pri obravnavanju tujih pripon pa se v slovnici
pogosto pokade pomarikljivo znanje latinSdine, zlasti pa grSdine.
Str.157. SmeSno je ustvariti neko predpono 1- tiregolaren,ima-
nenten, ko je vendar znano, da je y teh primerih predpona in- v
raznih asimilacijskih oblikah. ro mojem je slovnica v besedotvorju
Sibka^prav zaradi metode.
Clenki so razSirjeni na Skodo prislovov in veznikov.
Str.427.in 42b.Blovnica si ni dooela na jasnem o trpni rabiitega
se ne sme pozabiti;tako stvar se pove na glas (deprav imam o UrSi Plut
svoje, od sploSnega preoej razlidno mnenje).
Ne skladam se z mnenjem, da so Stevniki od 5 naprej pridevniki,
vsaj v imenovalniku in todilniku ne, kjer so po pridevanju stosl.
samostalnlki srednjega spola.
Zadudil sem se ugotovitvi, da je pri vikanju nevtralna raba;kje S
ste pa bil (str.478).
V besednem redu zelo pogreSam tako iraenovane groupes figes (npr.
v dakelj dati).
Vidmarje,26.marca 1978
S prijateljskira pozdravom VaS
Janez Gradisnik
Ljubljana