Osrednja republiška proslava za praznik dela Odprli novo jeklarno na Jesenicah Delovni kolektiv jeseniške železarne je proslavil prvi maj, praznik dela z otvoritvijo nove jeklarne, največje delovne pridobitve v železarski tradiciji. vl!*nanje za aktivno delo na vseh področjih '•bitniki zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije so se po podelitvi priz-J.ni slikali s predsednikom republiškega odbora sindikata delavcev gradbena Slovenije. Z leve proti desni: Janez Hambroš. Izolirka Ljubljana, ^nc Berginc, predsednik ROS gradbenikov. Milica Mirč, Gradis, tozd .'ri ki deluje od leta 1984 , ko je h-Odo združitve treh tozdov: GE X, Ijana, GE Ljubljana okolica in p 2°krivnica. 0 združitvi v nov tozd Gradbena ;r rativa Ljubljana, ki je naj večji v 11^. ®u, je začela s svojim delom osnovna organizacija zveze sin-v$ a*°v, ki je vestno uresničevala lVj haloge, ki jih je dobila po združi-' ^a vse delavce v proizvodnji so Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, je s preklopom stikala pognal elektropeč nove jeklarne. (Foto: 'Andrej Agnič) uredili prehrano med delom, kar je vplivalo na zadovoljstvo delavcev in boljše delovne uspehe. . Sindikat je predlagal pospešeno organiziranje športnih dejavnosti in skrbel za letni in zimski oddih svojih delavcev, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Večji del finančnih sredstev namenja sindikat tozda Gradbena operativa Ljubljana za solidarnostno pomoč delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Posrkbeli so tudi za pomoč pri gradnji ali nakupu stanovanj. Osnovna organizacija sindikata je izredno aktivno sodelovala tudi pri obravnavi rezultatov poslovanja in uvajanju novega načina nagrajevanja. Dobro je povezana s konferenco OO ZS Gradisa in občinskim svetom ZSS Ljubljana Moste-Polje. C. P Od 15, do 17. maja v Kranjski gori 19. srečanje mladih BVGP Jugoslavije Osrednja akcija Gradisove mladine v letošnjem letuje organizacija 19. srečanja mladih iz bivših vojnih gradbenjh podjetij (BVGP) Jugoslavije, ki bo od 15. do 17. maja v Kranjski gori. Na srečanju bo sodelovalo okrog 300 mladincev iz desetih gradbenih delovnih organizacij, katerih nastanek je zgodovinsko povezan z inženirskimi brigadami NOB, oziroma poznejšimi vojno gradbenimi podjetji. V Kranjsko goro bodo prišli mladi iz Napreda, Ratka Mitroviča in Centroprojekta iz Beograda, Vranice in Unioninvesta iz Sarajeva, Ivana Lučiča-Lavčeviča iz Splita, Primorja iz Reke, Tempa in Monterja iz Zagreba in iz Gradisa. Pomerili se bodo v malem nogometu, streljanju, šahu. namiznem tenisu, kegljanju ter v kvizu znanja, pripravili pa bodo tudi tematsko konferenco o položaju mladih v gradbeništvu. Več o srečanju bomo pisali v naslednji številki. C. P. G RAC OV VISTOIIE Leto XXIX Ljubljana, 15. maj 1987 Številka 348 r --------------\ Razpis Gradisovih nagrad za leto 1987 Rok prijav za 12 nagrad in 3 diplome je 15. september Na podlagi 1., 5. in 6. člena Pravilnika o Gradisovih nagradah in diplomah in sprememb in dopolnitev Pravilnika o Gradisovih nagradah in diplomah, objavljamo razpis za leto 1987 za dvanajst nagrad ter tri diplome, in sicer: — za posamezne delavce ali skupine delavcev do 12 denarnih nagrad v višini dvakratnega povprečnega neto osebnega dohodka v DO v preteklem letu, — za tozde ali delovne skupnosti, tri, izjemoma pa tudi večdiplom. Gl P Gradis Ljubljana podeljuje Gradisove nagrade in diplome za izjemne dosežke, uspehe oziroma rezultate pri delu posameznih delavcev, skupin delavcev, tozdov oziroma delovnih skupnosti, če je njihovo delo odločilno vplivalo na izboljšanje poslovanja delovne organizacije, na njeno boljšo organiziranost, na poglabljanje samoupravnih odnosov, na uspešno vključevanje delovne organizacije v integracijske procese v gradbeništvu, na dvig življenjskih in delovnih pogojev in na vse ostalo, kar je vplivalo na boljši ekonomski položaj in afirmacijo delovne organizacije. Gradisova nagrada so podeli delavcu oziroma skupinam delavcev, ki so v svojem tozdu ali delovni skupnosti pripomogli s svojim delom k izjemnim dosežkom na področjih: — organizacija gradbišča, obrata ali delavnice večjega obsega, ki je lahko vzgled ostalim gradbiščem, — urejenost skladišča, — urejenost načina prehrane delavcev, — urejenost bivanja delavcev, — priprava dela večjega obsega, ki ima za rezultat tudi ekonomič-nejšo tehnologijo dela, — organizacije poslovanja na posameznih področjih, ki se rezultira v večji produktivnosti dela, boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti, — vključevanje in organizacija del v tujini, — projektiranje (v gradbeništvu, strojne opreme, gradbene mehanizacije, lesnem stavbarstvu in podobno), — uspešnosti, merjene v primerjavi z drugimi organizacijskimi deli v tozdu in drugimi 'ozdi oziroma DO, upoštevajoč merila uspešnosti, določena v zakonu o združenem delu, — službe varstva pri delu, ki je uspela zmanjšati ali popolnoma odpraviti nesreče pri delu, — preprečevanje škode, — osebnega prizadevanja na področju kulturnega in športnega delovanja, — reševanja socialne problematike in problemov družbenega standarda, — uveljavljanja delegatskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, — uresničevanja samoupravljanja in uveljavljanja samoupravnih odnosov, samoupravnega sporazumevanja med tozdi zaradi doseganja skupnih ciljev DO, — izobraževanja in na drugih področjih, ki prispevajo k izboljšanju poslovanja tozdov in DO, kot celote. Predlog za denarne nagrade dajejo delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti za svoje delavce na pobudo posameznikov in osnove organizacije zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij v tozdih oziroma delovnih skupnostih. Predloge za denarne nagrade in diplome dostavite najkasneje do 15. septembra 1987, Komisiji za Gradisove nagrade, Gl P Gradis — DSSS Ljubljana, Smaratinska I34a. Predloge, ki bodo dospeli po tem datumu, komisija ne bo upoštevala. Gradisove nagrade in diplome bodo podeljene na slovesnosti ob prazniku dneva republike in obletnici obstoja Gradisa. Komisija za podelitev Gradisovih nagrad v________________________________________________________________/ — Ti Je sedaj jasno? S 4. seje konference OOZS Splet občutljivih tem Na dnevnem redu aprilske seje konference OOZS so bile občutljive te®16 in pričakovati je bilo, da se je bodo delegati udeležili v večjem številu. V tel® razgibanem času je že tako, da smo brez pravočasnih informacij pogosto n®" močni, zato naj ob dejstvu, da so manjkali delegati devetih tozdov in od sle®' njih je opravičilo za izostanek prišlo le od enega, na prvem mestu izpost®' vimo (pre)skromno udeležbo ter ustrezen poziv konference osnovnim org®' nizacijam, da naj to v bodoče ne postane praksa. Poziv vključuje tudi »op®* m ni k« za še manjkajoča letna poročila ter za redno posredovanje zapisni*4®* s sej osnovnih organizacij, kar predstavlja minimalno komunikacijo, ki >e omogoča vpogled v problematiko in delo v posameznih okoljih. Posameznih podatkov o rezultatih poslovanja v lanskem letu kot tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta na tem mestu ne bomo ponavljali. Povejmo le, da so bili dobra osnova za analiziranje osebnih dohodkov ter pričakovano gibanje le-teh v letošnjem letu, obe temi pa je zaseničla hitro se dopolnjujoča nova zakonodaja oziroma informacija o njej. Novim zahtevam prirejeni izračuni dajejo sicer statično, vendar precej drugačno sliko, nam interventno nalagajo dodatno delo in omejujejo že tako nizek zaslužek. Pod vprašaj postavljajo tudi naše plane itd. Ocena, ki so jo v zvezi s tem sprejeli delegati, je takale: Konferenca OOZS Gradisa negativno ocenjuje sedanje stanje, ko se z množico predpisov, njihovim neprestanim spreminjanjem in dopolnjevanjem v organizacijah združenega dela ustvarja vzdušje nezadovoljstva in negotovosti pri sprejemanju poslovnih odločitev. Vse to odvrača pozornost odgovornih delavcev od ključnih problemov proizvodnje, naporov za večjo produktivnost in drugih aktivnosti v smeri boljših poslovnih rezultatov in višjega dohodka. Od organov ZSS pričakujemo, da bodo zaostrili odnos do teh vprašanj in zahtevali odgovornejši pristop k pripravi najrazličnejših pred- pisov, ki naj bodo kvalitetnejši *n tem trajnejše veljave! Ne glede na navedeno bo Pa nove predpise treba spoštovati; z®1 je konferenca razen ocene razmer1 pričakovanj »od zunaj« opredeli) tudi prilagajajoče ustrezne notra®^ ukrepe oziroma naloge članstva osnovnih organizacijah. Po prid0®1, tvi najnovejših informacij in n°vl opravljenih analiz naj bi o posl°ya.j nju in delitvi znova razpravlj® konec tega meseca. Poudarjen0 J bilo tudi to, da ob izplačilu OD z mesec marec ni bilo »motečih« ®® god kov, da pa naraščata neza® voljstvo in ponekod bojazen, ka* bo v bodoče. Seji so prisostvovali tudi n°v®j menovani člani poslovodnega 0 bora delovne organizacije. To je®1 hkrati priložnost za čestitko k i1® novanju in besede zahvale za d°® sodelovanje. . Še pri eni izmed tem se b°®' malo pomudili. Sredstva iz našj®* obveznosti tozdov do počitnic domov kronično zamujajo. B° 1,1 u ralo priti do tega, da delavcem 1 tozdov ne bo omogočeno (dovo|J no) koristiti počitniških zmog*j,ve. sti? Pomanjkanje sredstev pred zono povzroča resne motnje in k° ■ ferenca je že izrekla svoj nac® »Da« kot skrajni ukrep. Gb' ^vi periodični obračun po novem zakonu ^ Poslovali smo dobro Prvi periodični obračun, v kate-|e,n so prikazani rezultati dela prvih ren mesecev letošnjega leta, je letos ^Sebinsko močno spremenjen. Ob 0r|cu lanskega leta sprejeti »zakon 0celotnem prihodku« je z mnogimi sPremembami posegel v strukturo potnega prihodka, ter seveda tudi dohodka. Kot je že običaj ob vsaki takšni bonski spremembi so podatki iz Poteklega leta težko primerljivi; Pfav tako pa je tudi s planiranimi Rednostmi, ki jih v Gradisu še lsnio »prevedli« tako, da bi upoš-evali vse zakonske spremembe. Ker v° hile v prejšnji številki Gradisova vestnika obrazložene te spre-IjCotbe, jih tokrat ne bomo ponav- t Običajno prvi obračun ne kaže seolne slike našega dela. Premočno , v obračunu pozna še vpliv lan-.8:i leta na eni strani, ter vpliv ,Itlskih mesecev na drugi strani, v 0 je zapis o rezultatih poslovanja treh mesecih letošnjega leta Celotni prihodek Gradisa znaša 29,64 milijarde dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z lanskim letom povečanje za 133 odstotkov. Tudi število zaposlenih se je povečalo kar za 6 odstotkov. Povprečno je bilo v Gradisu v prvem trimesečju zaposlenih 7104 delavcev, kar je za 423 delavcev več kot lani. Porabljena sredstva izkazujejo povečanje »le« za 128 odstotkov. Takšno povečanje kaže na izboljšanje ekonomičnosti poslovanja — kar pa je lahko v tem hipu vprašljivo, saj se uporabljena sredstva vštevajo tudi nekateri učinki novega zakona. Ker je delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku manjši kot je bil lansko leto, si upamo trditi,da je to tudi posledica že lani obračunanih stroškov. Med porabljenimi sredstvi moramo omeniti še amortizacijo, ki smo jo obračunali v višini 565 milijonov dinarjev. Dohodek v višini 8,128 milijarde dinarjev se je povečal za 146 odstotkov, kar lahko rečemo, da je precej. Začasno smo ga razporedili takole — v milijonih dinarjev; ^kategorija I—III/86 % 1- -111/87 % Indeks Sodek 3.302 100 8.128 100 246 zveznosti 861 26 2.353 29 273 Mi dohodek 2.441 74 5.775 71 237 SSP^n' dohodek 1.770 54 4.586 56 259 SjT — stan. del. 89 3 215 3 • 242 p “ — prosti del 131 4 197 2 150 k slovni sklad 332 10 476 6 143 e*ervni sklad 119 3 301 4 253 z razporeditve je razvidno ®dno neugodno gibanje obvezno-12 dohodka. Obveznosti so se po-^ C;|le za 173 odstotkov in se je nji-3 v delež v dohodku tudi povečal za sbukturne točke. dj|,'a osebne dohodke smo razpore- .^i775 milijarde dinarjev. Pove- ■ nJe v primerjavi z lanskim obdob-leir • -• 1 ^je 159-odstotno. Višina osebnih 'dterv i[0hodkov se v letošnjem letu ureja z ventnim zakonom. Ta zakon j ,° strogo omejuje gibanje osebnih >dk°v. Določa, da se neto p(ehni dohodek na delavca lahko n eca le, če se povečala produktiv-dela. Izplačani osebni dohodki Prve tri mesece letošnjega leta so d Pr'nierjali z izplačanimi osebnimi sec.‘'dki v lanskih zadnjih treh me- ■ p 'h in se niso smeli povečevati. So*'tki iz periodičnega obračuna pa Sa .“i osnova za ugotovitev izbolj-bj],lil Produktivnosti dela in s tem je osd, dana možnost za povečanje ^bnih dohodkov. I1 ^'^ovanjski del sklada skupne L,,, e je odvisen od osebnih domkov. - ,°tek, ki JV Določen je najmanjši od-la ek, ki ga je potrebno izdvojiti za '■ tii,varnen- Višji dohodek omogoča »' fc " 'Ku treh mesecev smo v Gradisu Pq ' ''ef ja sredstva za te namene. Ob k eku treh mesecev smo v Gradisu ženili za stanovanjski del sklada skupne porabe 215 milijonov dinarjev, kar predstavlja 3,7 odstotka od osebnih dohodkov. Za prosti del sklada skupne porabe smo zaenkrat razporedili le 197 milijonov dinarjev. Oblikovanje tega dela sklada skupne porabe je pomembno ob koncu leta, ko dokončno oblikujemo sredstva, ki jih bomo rabili v naslednjem letu. Za poslovni sklad smo razporedili 476 milijonov dinarjev. Del dohodka, ki se nameni za rezervni sklad, pa je predpisan z zakonom. Naša akumulacija, ki je seštevek poslovnega in rezervnega sklada, je bila 777 milijonov dinarjev. Glede na določila naših samoupravnih splošnih aktov moramo za akumula-. cijo nameniti 3 odstotke od poprečno uporabljenih poslovnih^rcd-stev — to pomeni vsaj 509 milijonov dinarjev. Razporedili smo za dobro polovico več. Kako naprej? Posledice novega obračunskega sistema bodo brez dvoma še vnaprej občutno vplivale na rezultate poslovanja, ne samo pri nas, ampak v vseh kolektivih. Pozornost vseh mora biti usmerjena na čimbolj racionalno proizvodnjo, kar pomeni v kratkem času narediti čim več s čim manjšimi stroški. Z. V. 7. seja odbora za načrtovanje in razporejanje dohodka____________________ Gospodarski načrti še niso sprejeti 27. aprila je v prostorih Delovne skupnosti skupnih služb potekala 7. seja odbora za načrtovanje in razporejanje dohodka. Delegati so največ časa namenili gospodarskim načrtom tozda Inženiring in DSSS za letošnje leto. Precejšnje pozornosti sta bila deležna tudi poročilo in razprava o stanju osebnih dohodkov v Gradisu, ki so bili izplačani v skladu z interventnim zakonom. Pred usklajevanjem pripomb na zaposlenih in s tem na rast prispev- gospodarske načrte so delegati spre- kov tozdov. Bolj oddaljeni tozdi tudi jeli poslovno poročilo tozda Inženi- menijo, da imajo manj koristi od ring za leto 1986, razprava o poslov- DSSS, zato je bil podan predlog, da nem poročilu DSSS pa je bila prelo- bi bil ključ za višino prispevkov dru- žena na naslednjo sejo, ker so ga de- gačen, odvisen od količine storitev legati dobili šele na seji. ' DSSS posameznim tozdom. Poročilo o usklajevanju pripomb na gospodarski načrt tozda Inženiring je podal direktor tozda Franc Zupančič, ki je povedal, da kljub prizadevanjem ni prišlo do uskladitve, predvsem zaradi tega, ker so nekateri tozdi menili, da je Inženiring previsoko ocenil svoje storitve delovni organizaciji. Da bi gospodarski načrt kljub temu lahko čim prej sprejeli, so se delegati odbora odločili za kompromisno rešitev. V osnutku gospodarskega načrta Inženiringa so zmanjšali planirane storitve delovni organizaciji od 650 milijonov na 550 milijonov din in tak osnutek dali kot predlog v obravnavo in sprejem delavskemu svetu tozda. Ob rebalansu meseca decembra pa bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali. Po daljši razpravi so delegati sprejeli sklep, da je potrebno pripraviti nov osnutek gospodarskega načrta Skupnih služb za leto 1987, ki naj temelji na 213 zaposlenih, kot izhaja iz srednjeročnega plana, upoštevati pa je treba tudi sklepe odbora za načrtovanje. Tak osnutek bo šel nato kot predlog v razpravo in sprejem delavskemu svetu DSSS. Uskladitev gospodarskega načrta delovne organizacije na leto 1987 je odvisna tudi od sprejema gospodarskih načrtov Inženiringa in DSSS. Odbor za načrtovanje je ugotovil, da je osnutek gospodarskega načrta usklajen in je Analitsko plansko službo zadolžil za pripravo prečiščenega besedila, upoštevati pa je potrebno tudi predloge 7. seje odbora za načrtovanje. Zaradi manjših sredstev bo Inženiring prisiljen opustiti nekatera opravila, o tem pa mora obvestiti konferenco direktorjev. Tudi Delovna skupnost skupnih služb je v približno enakem položaju kot Inženiring, je ugotovil "njen direktor Franc Hočevar. Pripombe ki so jih imeli tozdi na osnutek gospodarskega načrta 1987 za DSSS, se nanašajo predvsem na veliko število Ob koncu so se delegati seznanili še s poročilom o osebnih dohodkih glede na interventni zakon in družbeni dogovor, podal ga je Karl Schwarzbartl. Akontacijska vrednost točke je znašala v posameznih tozdih od 2,50 do 3,60 din, ker so morali tozdi zaradi interventnega zakona kljub sklepu o enotni vrednosti akontacijske točke, to ovrednotiti glede na poslovno uspešnost. M. M. Z \ Samoupravna delavska kontrola Večna tema: režija Druga redna seja Odobora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije je bila sredi meseca aprila. Na dnevnem redu pa sta bili ponovno stari in že znani zadevi: pobuda tozda GE Ravne glede analize stroškov tozda Inženiring za leto 1985 ter problematika, ki seže še dve leti nazaj, vloga odbora za načrtovanje glede neizvrsevanja sklepov (analiza režije). Dodatno so delegati vzeli na znanje še informacijo o uvedenih disciplinskih postopki h (ki jim jo je v vednost odstopila služba pravne pomoči. G. B. V____________________________________________________________________/ Ivo Komar Ciril Marolt Franc Hočevar Zdravko Zupan i ' Zahvala za predanost delu in za prispevek k razvoju družbe Odlikovanje delavcem, nagrada Centru za izobraževanje Ob občinskem prazniku občine Ljubljana Moste-Polje, kjer je sedež GIP Gradis, 27. aprilu, je dobilo pet delavcev Gradisove Delovne skupnosti skupnih služb državna odlikovanja. Center za izobraževanje pa je ob isti priložnosti prejel občinsko priznanje — nagrado občine. Pred podelitvijo državnih odlikovanj je odlikovance in goste pozdravil predstavnik Občine, na delavce Gradisa pa se je obrnil s sledečimi besedami: »Spoštovani odlikovanci!. Ne morem mimo tega, da ne bi posebej poudaril vaš dolgoletni napor in trud za uspešno delovanje ene naših naj večjih delovnih organizacij s področja gradbeništva Gl P Gradis, ker ste z vašimi izkušnjami in korektnim delom prav gotovo pripomogli, da je naš Gradis kljub vsem težavam,-ki nas spremljajo danes, znan kot eden izmed vodilnih in solidnih podjetij s področja gradbeništva, tako v Jugoslaviji kot v tujini.« Državna odlikovanja so prejeli naslednji delavci DSSS: Franc Hočevar, direktor DSSS, je bil odlikovah z redom dela s srebrnim vencem. Priznanje je dobil za uspešno opravljanje številnih zahtevnih nalog v gradbeni operativi in kontroli izvajanja del, za uspešno vodenje mnogih gradenj, za ustrezen odnos do sodelavcev in tudi za delovanje v samoupravnih organih Gradisa. Od leta 1984 enako Vinko Roleto uspešno vodi Delovno skupnost skupnih službe. Na vprašanje, kaj mu pomeni to odlikovanje, je povedal: »Že v zahvalnih besedah, takoj po podelitvi odlikovanja, sem povedal, da se mora vsako koristno delo nagrajevati. Za nagrajevanje pa imamo več načinov. Eden od načinov nagrajevanja so naši redni osebni dohodki, ki jih dobivamo mesečno za svoje delo, Žal ti dohodki, ne glede na to, koliko so visoki, vedno komaj povezujejo konec z začetkom. Tako je vedno ta »štrik« prekratek. Torej je denarno nagrajevanje nekaj minljivega. Nagrade — priznanje v obliki odlikovanj, pa je nekaj čisto drugega, neminljivega.« Vinko‘Koleto, do lanskega leta je opravljal svetovalna opravila na področju nagrajevanja, sedaj pa se je že upokojil, je dobil red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Med njegovimi prispevki naj omenimo sistematično delo na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela — uspešno je organiziral celotni sistem delitve dohodka v Gradisu. Bil je tudi iniciator organizacije in poslovanja Gradisove Interne banke. Delal je tudi v samoupravnih organih delovne organizacije in je aktiven v več družbeno političnih organizacijah zunaj Gradisa. Ivo Komar, samostojni operativni tehnolog v Tehnični službi na DSSS je kot dolgoletni član kolektiva na svojem področju veliko prispeval k realizaciji številnih razvojno usmerjenih nalog. Sodeloval je ne le pri izdelavi tehnične dokumentacije, ampak tudi pri izdelavi in vpeljevanju v proizvodnjo več Gradisovih izdelkov. Bil je tudi eden od pobudnikov za ustanovitev planinskega društva Gradisa. Za prizadevno delo je bil nagrajen z medaljo dela. Ciril Marolt, na delovnem mestu organizatorja in inštruktorja analitsko planskih opravil v Analitsko planski službi DSSS je dobil red dela s srebrnim vencem. V Gradisu je zaposlen vso svojo delovno dobo in to od leta 1952 dalje. Preden je prišel v APS, je delal v več naših tozdih. Svoje delo opravlja z vso potrebno natančnostjo in vestnostjo. Ciril Marolt je tudi član več Gradisovih samoupravnih organov, ak7 tivno pa deluje tudi na nivoju občine kot strokovnjak na ekonomskem poročju. Zdravko Zupan opravlja naloge v materialnem knjigovodstvu v ekonoma tu DSSS. Že več let je Zdravko Zupan zgled vestnega in discipliniranega delavca, za zgledno in urejeno delo v ekonomatu pa je prejel tudi že Gradisovo nagrado. Kljub letom je še vedno zelo aktiven član planinskega društva GIP Gradis in to ves čas obstoja društva. Za predano in vestno delo je prejel medaljo dela. Center za izobraževanje GIP Gradis je ob občinskem prazniku dobil eno od štirih podeljenih nagrad občine Ljubljana Moste-Polje za uspešno delovanje na področju izobraževanja. Uspešno deluje že 25 let, v tem času pa je širil in kvalitetno izboljševal svoje poslanstvo. Center za izobraževanje deluje na širokem področju — od štipendiranja na srednjih, višjih in visokih šolah preko pridobivanja kvalifikacij,do študija ob delu in organiziranja strokovnih tečajev. Svoje delo pa je vedno prilagajal potrebam tozdov, moči za tako uspešno delovanje pa črpa tudi iz spoznanja v delovni organizaciji, da je znanje naivečje bogastvo ter iz podpore vodstva tozdov in vodstva delovne organizacije. V organizaciji centra je štipendije doslej sprejemalo že preko 1000 dijakov in študentov, enako število delavcev Gradisa je opravilo pri- pravniški izpit, v proizvodni Pr°cfij pa je bilo vključenih preko 5000 učencev do 4. stopnje zahtevno* del. Za poklic se je usposobilo oko 8000 nekvalificiranih delavce ^ funkcionalnega izobraževanja raznih tečajih in seminarjih pa se ' udeležilo že več kot 20 tisoč dela cev. Za uspešno delo je center v pre! klosti prejel že več republiških Pf^ nanj, tako nagrado Ivana Kavčič ’ priznanje sindikata gradbincev Sl venije, lani pa še priznanje andrag ških delavcev Slovenije, med ■ lim tudi zato, ker svojih dogn“ niso nikoli skrivali, vedno so bili j* y stopni vsem, ki so jih potrebovale imenu Centra za izobraževanje J občinsko nagrado prevzel 'a. Klančar, dolgoletni vodja cent sedaj direktor KSS. j j Vsem nagrajencem čestitamo1 mi in se jim zahvaljujemo za do dan j e delo, saj smo prepričani,1da mnogo pripomogli k Gradisov uspehom. M. Jaka Klančar nasmejan sprejema stitke sodelavcev. p0 petih letih od ustanovitve še vedno neurejen status inženiringa Največja težava — premalo razmejene dejavnosti Janiiaija letos je tozd Inženiring praznoval peto obletnico obstoja, vendar s® še vedno ukvarja s težavami, ki bi morale biti že zdavnaj rešene. Še vedno nima pravega položaja v Gradisu, dejavnosti Inženiringa in strokovnih služb ;°*dov niso dovolj razmejene, nekateri tozdi pa niso zadovoljni z njegovo delavnostjo. Tako mora Inženiring, namesto da bi vso svojo energijo vložil v nelo, še vedno opravičevati svoje delo in s tem tudi svoj obstoj. Inženiring, tozd posebnega po- niena, pridobiva delo za tozde v ok-v('.ru delovne organizacije GIF Gra-dls- vodi in koordinira skupne projek e> zadolžen je za svetovalno dejav-n°st, zastopa delovno organizacijo P° pooblastilih, oskrbuje tozde z Pogovorjenim gradbenim materia-lom in opremo, izvaja posle pri Uyozu in izvozu blaga in storitev. To s° seveda samo najvažnejše dejavnosti. , Franc Zupančič, direktor Inženi-Jlnga: »Inženiring pridobiva delo za v""adis, oziroma za njegove tozde na Področjih izven teritorijev tozdov v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, na Področju tozdov pa le po odgovoru z v°dstvom delovne organizacije in *°zda, kjer se bodo izvajala dela. . Nekateri tozdi potrebujejo Inženiring bolj kot drugi. Tako imajo Ze*o dobro organizirano komercialno- tehnjčno službo v Gradbeni ope-j^rivi Ljubljana, v gradbeni enoti Maribor in Celju in zato manj podkujejo storitve našega tozda. V odoče pa se bo verjetno le po-dbno organizirati tako, da ne bo prihajalo do podvajanja kapaci-61 'n s temvišjih stroškov poslova- * Na področju investicijskih riel v domovini je leta 1983 9radis prevzel za 3,1 milijarde din del, posredovanih preko Inženiringa, leta 1984 za 12,5 milijarde din del, posredovanih Preko Inženiringa, leta 1984 za 12,5 milijarde, leta 1985 za 8,8 milijarde in lani za 9,7 milijarde. Vse vrednosti so izračunane m* vrednost v decembru 1986. ~d planiranega celotnega prihodka Gradisa lani je bilo Preko Inženiringa prevzetih del Za 18 odstotkov. Za dela v tujini smo leta ‘^84 podpisali pogodb za 3,1 milijona dolarjev, leta 1985 za h,2 milijona, lani pa nismo UsPcli pridobiti nobenega no-Vega dela, vendar so se razgo-v°ri prenesli v letošnje leto. n * ako bomo letos skupaj z za hod-dnemškim partnerjem Philip Hol-'an v Moskvi gradili trgovski cen-j0r’ vrednost del pa je okoli 16 mili-' nov dolarjev. Tveganje bo pri tem u znatno manjše kot pri samo-(j mern nastopanju, tukaj bomoso-rj '°vali samo z delom, ker bo mate-nd| Priskrbel investitor, opremo pa mška firma. V teh časih, ko se vsi trudijo, da bi čim več izvozili, moramo dati tudi mi večji poudarek investicijskim delom v tujini. To družba od tako velike gradbeniške delovne organizacije kot je Gradis, tudi pričakuje. Žal pa nismo bili enako uspešni na področju pridobivanja dela za tozde industrijskih dejavnosti in to predvsem zato, ker smo šele lani uspeli organizirati sektor industrijske dejavnosti. Zaradi tega obstaja tudi nekaj nezaupanja tozdov industrijske dejavnosti do Inžiniringa. Vendar se sedaj to sodelovanje izboljšuje. V letu 1986 smo v Inženiringu ustvarili 772 milijonov din celotnega prihodka, 448 milijonov dohodka in 332 milijonov din čistega dohodka. Od tega smo za osebne dohodke izdvojili 275 milijonov. Poslovnega sklada nismo napolnili v planirani višini, ker nismo zahtevali rebalansa plana, čeprav je bila lani inflacija mnogo višja od planirane. Letos bo Inženiring sodeloval pri pridobivanju del pri energetskih objektih in cestogradnji v povezavi z vodstvom delovne organizacije in zainteresiranimi tozdi. Stekla naj bi namreč gradnja ceste Bratstva in enotnosti in cest, določenih v Osimskih sporazumih. Pri gradnji cest se bomo povezali tudi z drugimi delovnimi organizacijami z namenom, da bi pri gradnji dosegli čim krajše roke ob kontinuirani izrabi kapacitet na tem področju. Tako povezovanje bo omogočilo tudi unificiranje projektne dokumentacije. • Sposobnost Gradisa pri gradnji cest je okoli 50 tisoč kvadratnih metrov premostitvenih objektov na leto in najmanj 10 kilometrov cest. Če bo podprto mnenje v Sloveniji, da je gradbene operative v domačem prostoru dovolj, bomo vseh pet let primerno angažirani pri gradnji tega cestnega programa. Bili smo tudi najugodnejši ponudnik za gradnjo hidroelektrarne Vrhovo in pričakujemo, da nas bo investitor. Savske elektrarne Ljubljana izbral za izvajalca del. Čeprav bo potrebnih še mnogo soglasij prizadetih občin, bomo v tem prL meru že v sredi tega leta začeli graditi Vrhovo kot prvo v verigi savskih elektrarn. Jeklarna 2 na Jesenicah je bila končane v dogovorjenem roku. otvoritev je bila 1. maja. K temu uspehu Gradisa je nedvomno pripomogel tudi Inženiring kot koordinator del. Franc Zupančič, direktor tozda In-. ženiring: »Zaradi neurejenih odnosov prihaja do nesoglasij z našimi tozdi, vendar sem prepričan, da bomo s skupnim delom našli tudi skupen jezik.« Odnosi med Inženiringom in drugimi Gradisovimi tozdi so resda mnogokrat slabi in to predvsem zaradi težav pri razmejitvi del. Popolna razmejitev je praktično ne-, mogoča, vendar upamo, da se bo stanje izboljšalo, ker iz povezav pri skupnem delu izhaja tudi boljše razumevanje. Mi sami v Inženiringu pa imgmo še druge težave, predvsem kadrovske. Že pri ustanovitvi našega tozda Gradis ni pravilno ravnal, ko je razbil delovno skupnost na dve organizacijski enoti. Druga slabost pa je ločenost Inženiringa od vodstva delovne organizacije. Tudi to je razen neugodne lokacije tozda, vplivalo na slab pritok novih kadrov in na velik odliv. Ker v Gradisu ne moremo pričakovati, da bi lahko razporejali dobre delavce iz tozdov na Inženiring, nam preostane le še vzgajanje mladih kadrov. Obstajalo pa je nekaj možnosti za združitev Inženiringa in vodstva delovne organzacije v novo stavbo na Kraigherjevem trgu v Ljubljani, vendar v Gradisu ni bilo dovolj »moči« da bi kupili potrebne prosto- V naši delovni organizaciji obstaja ogromno znanja, to je zelo sposobnih delavcev, vendar je to znanje razpršeno. Menim, da bi bilo dobro, če bi lahko te kadre vsaj ob določeni, zahtevnejši nalogi izdvojili in jih zbrali na enem mestu. To bi zelo okrepilo moč Gradisa. Zato v Inženiringu pripravljamo poslovnik za pripravo skupnih ponudb in za vodenje projektov, kjer bomo podali' predlog načina doseganja teh prerazporeditev. ' Sicer pa smo v Gradisu dosegii‘so-lidno razvojno stopit j o, čeprav se še premalo oziramo v prihodnost — razvijati moramo nove tipe hal, nove sisteme gradnje premostitvenih objektov in vnašati v izdelano tehnično dokumentacijo spremembe tam, kjer hočemo uporabljati lastno tehnologijo. Za dosego teh ciljev bi bilo verjetno potrebno vključiti del pro-jetkantskih kapacitet v delo Razvojne službe, pa tudi strokovno raziskati tržišče in tako pripraviti smernice za bodoči razvoj. Pri razvoju inženiring dejavnosti se bomo v prihodnosti usmerili v pripravo računalniško podprtega*si-stema za pripravljanje skupnih ponudb in v računalniško podprt sistem planiranja. To zamisel bi radi izpeljali že letos in s tem izboljšali in utrdili zaupanje med tozdi pri pripravi ponudb v Inženiringu in pri vodenju skupnih projektov.« V letošnjem letu je tozd Inženiring načrtoval svojih storitev delovni organizaciji v višini 605 mlijonov dinarjev, oziroma 650 milijonov skupaj s predstavništvom v Beogradu, vendar so nekateri tozdi menili, da je ta številka previsoka. Tako je moral Inženiring v svoj gospodarski načrt za letos vnesti za 5 50 milijonov dinarjev storitev. Z nižjim zneskom se bo zmanjšal tudi obseg del, ki jih opravlja Inženiring, Franc Zupančič se ob takem razpletu boji, da se bo še povečal odliv dobrih kadrov. Ta je bil že lani zelo visok, predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov. Vse skupaj pa pomeni slabljenje Inženiringa in s tem tudi Gradisa kot celote. m. M. Vse več gradbišč izven regije Ravenčani vedno dlje od doma Dokaj zahtevno nalogo so zapisali delavci tozda GE Ravne na Koroškem v svoj gospodarski načrt za letos. Dosegli naj bi 7,84 milijarde celotnega prihodka, 2,5 milijarde dohodka in 1,6 milijarde dinarjev za osebne dohodke. Zato bodo tudi nekoliko povečali število zaposlenih, ki bo nekaj manjše kot 450. »Problemi s katerimi se srečujemo v našem tozdu izhajajo predvsem iz problemov, ki so se zgrnili nad celotno gospodarstvo,« je uvodoma podčrtal direktor ravenskega tozda Avgust Škrinjar in dodal: »Veliko srečo imamo, da smo vsaj dobro angažirani. To je bilo že lani, tako da se je dobra angažiranost prenesla tudi v letošnje leto. Zaradi pomanjkanja del v naši regiji, moramo vse pogosteje nastopati tudi izven. Pomagali smo pri gradnji jeseniške jeklarne, stalno smo prisotni v Tovarni avtomobilov Maribor in celjski Cinkarni, trenutno pa tudi v Barbarigi pri Pulju. Na Ravnah pa je največje gradbišče v železarni. Močneje smo bili angažirani tudi pri stanovanjski gradnji, vendar so po dokončanju zadnjega stanovanjskega bloka na Javorniku, nastal ^ečji zastoj, kar bo imelo precejšnje posledice za naš tozd. Tudi težave s katerimi se srečuje rudnik Mežica, za katerega smo precej gradili, so vplivale na manj dela za nas.« Na Ravnah se hudujejo nad stalnimi spremembami naše zakonodaje, ki negativno vpliva na poslovanje in delavce ne motivira za boljše delo. Tudi s storitvami tozda Inženiring in Delovne skupnosti skupnih služb niso zadovoljni. Menijo, da bi tako v Inženiringu kot tudi v DSSS morali narediti več za tozde, saj prispevki niso tako majhni. Strokovna pomoč, ni enakovredna višini prispevkov. Pereč problem so tudi kadri, saj kronično primanjkuje KV in VKV delavcev. Ta problem je toliko bolj izrazit v zadnjih letih, ko so gradbeni delavci, zaradi višjih osebnih dohodkov in boljših delovnih pogojev, odšli v industrijo. Tudi delavcev z visoko izobrazbo, na primer diplomiranih gradbenih inženirjev, na Koroškem ni dovolj. »Močno nas žuli tudi nerešen problem računalništva v Gradisu,« Avgust Škrinjar, direktor tozda GE Ravne na Koroškem: »Veliko srečo imamo, da smo dobro angažirani, to nam bo omogočilo, da bomo tudi letos dosegli dobre poslovne rezultate.« je dodal direktor Škrinjar in nadaljeval: »Takšna neurejenost na področju računalništva v Gradisu ni v čast. Menim, da tukaj skupne službe niso odigrale svoje vloge. Najlažje je tozdu poslati računalnik, potem pa naj se sami matramo z njim. Tak način dela ne pelje nikamor in v tem nas prehitevajo že manjše delovne organizacije.« Na Ravnah v tem srednjeročnem obdobju ne planirajo večjih investicij, saj imajo zgrajene objekte družbenega standarda. Letos so v samskih domovih zamenjali postelje, za počitnikovanje svojih delavcev pa imajo, poleg Gradisovih počitniških domov, tudi štiri počitniške prikolice in stanovanjski kontejner v Moravskih toplicah. Večjo naložbo, ki naj bi jo zgradili v treh letih, pa predstavlja gradnja manjšega stanovanjskega bloka za 10 do 12 stanovanj za Gradisove delavce. S tem bi se za nekaj časa rešili stanovanjskih problemov, saj sedaj na stanovanje čaka 11 delavcev, kar niti ni tako velika številka. C. P. Nasmejani predstavniki Metalne ob podpisu pogodbe... (gradisovi obrazi s« bili resnejši) Kratki roki Naložba vredna 9 milijard Glavni izvajalec gradbeno-obrt-niških del tozd GE Maribor je ob podpisu pogodbe zagotovil investitorju pravočasno dokončanje del do tiste faze. ki bo omogočala postavitev jeklene konstrukcije bodoče proizvodne dvorane. Konstrukcijo bodo izdelali v delovni organizaciji Metalno iz Zenice. Vrednost celotne naložbe znaša devet milijard dinarjev od tega je gradbeno-obrtniških del za 1,6 milijard dinarjev. Gradisovci imajo največ težaT pripravo betonskih temeljev bodof proizvodne dvorane. Zaradi &e" kega terena bodo morali namreč ^ loten objekt postaviti na Uporabiti bodo vso svojo tehn'cll, opremljenost, da bodo lahko v ze, ■ ’ nrič6" kratkem času. 1. junija naj bi p11.. jeklene konstrukt) montažo jeklene pripravili temelje za montažo-Objekt naj bi po planu oddali sv jemu namenu sredi prihodnjCe leta. . Franjo Štromaj£l Največje gradbišče na Ravnah je v železarni, med drugim dela naš koroški tozd novo stavbo za rentgenski laboratorij. Gradimo nov most čez Dravo Položili temeljni kamen V krajevni skupnosti Trbonje, občina Dravograd, je bil pred pi^0' majskimi prazniki položen temeljni kamen za nov most, katerega i"' vesticijska vrednost znaša okrog 900 milijonov dinarjev. Dela bosta izvajala Ingrad Celje ter Gradisov tozd GE Ravne na Koroškem. Dolžina mostu bo 208 metrov, vozna širina 7,5 metra in na vsaki r strani hodnik za pešce. Most sc bo ;pel 15 metrov nad gladino Drave in prek železniške proge. Rok izgradnje je eno leto, začeli naj bi že takoj po prvomajskih praznikih, vendar se je nekoliko zataknilo pri zbiranju finančnih sredstev. Most je z;i vas Trbonje že 40-letna želja, saj so v zimskih mesecih takorekoč odrezani od sveta. Temeljni kamen za novi Trbonjah je položil predse dn"1 Ludvik Rudolf skupščine občine Dravogrll<* j pomočjo Gradisovih delavce’'* so domačini tega kraja. ■s hi «8 j> . Ji. Množično inovativno dejavnost smo nekoliko zanemarili Več poudarka razvojnim nalogam Vse do leta 1981 je razvojno-raziskovalna dejavnost Gradisa delovala v °kviru tehnične službe in nekoliko kasneje kot samostojna služba. Od takrat dalje je bila organizirana Raziskovalna enota v delovni organizaciji s sedežem v Ljubljani. Seveda je bilo potrebno za dobro organiziranost in delovanje opredeliti tudi vsa področja delovanja. Naj samo naštejemo nekaj področij: zbiranje informacij o tehničnem razvoju, načrtovanje razvojne dejavnosti 'n organizacije poslovanja, kontrola kvalitete in atestacija, zaščita industrijske lastnine inventivna dejavnost in še kaj. » Naloga raziskovalne enote je tudi Povezovanje programov drugih tozdov v Gradisu, sodelovanje z raziskovalnimi institucijami republike, kot tudi z republiškim in drugim raziskovalnim skupnostmi. Za neka-,ere rezultate razvojno raziskoval-nega dela v Gradisu smo že prejeli 'udi najvišja družbena priznanja. . Da bi imeli boljši pregled nad ra-1 ziskovalnimi nalogami je Razisko-vulna enota izdala publikacijo o ra-Zvojno-raziskovalnih nalogah in rezultatih od leta 1980 do 1985 in 'etno poročilo za leto 1986, od sedaj ,ranc Gačnik, predsednik sveta Ra ?l$kovalne enote: »Drobnih inovaci N v Gradisu veliko, le prijavljeni n,so. Z novim pravilnikom borni °'ajšali postopke prijave in s ten rcdili tudi to področje, ki je najbol unimivo za širši krog delavcev.« aUe pa naj bi taka publikacija izšla sako leto. Letošnja lično obliko-^lna publikacija je izšla marca. Da 1 kaj več izvedeli o delu Razisko-aine enote v Gradisu smo za razgo-?r poprosili Franca Gačnika, diplomiranega inženirja gradbeništva n Predsednika sveta Raziskovalne »Za tako pisno obliko smo se 2 °čili predvsem zaradi populari-auije razvojne miselnosti zaposle-h- zaradi poživitve množične motivne dejavnosti ter zaradi večje Utičnosti pri izboru in realizaciji a^ojnih nalog. v ? tem ne mislimo zmanjševati ni-, 'a strokovnosti posameznih rabinih nalog, želimo le doseči, da so naloge uporabljive v proizvod-ut procesu v Gradisu. Seveda mo- X i'° biti jasne, izdelane v kratkem asu in razumljive širšemu krogu -Porabnikov v delovni organizaci- Koliko je teh razvojnih nalog letno? »Težko je govoriti o določeni številki. Ta se iz leta v leto spreminja. V zadnjem času je šlo predvsem za dolgoročne razvojne naloge, ki niso bile zaključene konec leta ampak so se nadaljevale tudi drugo leto. V letu 1986 smo imeli 50 razvoj-no-raziskovalnih nalog, 12 strokovnih del ter 7 patentnih prijav in prijav modelov. Nadalje smo imeli 8 patentov in modelov ter žal samo 26 inovacij. Tako smo za te dejavnosti porabili iz združenih sredstev za razvoj za leto 1986 nekaj več kot 71 milijonov dinarjev, za leto 1987 pa planiramo znatno večja združena sredstva za razvojno-raziskovalno dejavnost.« Bodo ta planirana sredstva zadostovala? »Optimistično gledano je denarja letos dovolj, moramo pa do konca leta pridobiti vsaj še enkrat toliko prijav kot jih imamo do sedaj. Tukaj gre za združena sredstva, ki se, v kolikor na koncu leta niso porabljena, vrnejo tozdom po istem ključu kot se združujejo in se torej ne prenašajo v naslednje leto. Seveda pa mi ne financiramo samo naše raziskovalne naloge. Sovlagamo tudi v tiste naloge izven delovne organizacije, za katere smo zainteresirani, to se pravi katere rezultate lahko uporabimo v naši proizvodnji. Tako smo iz programa sofinancirali kar 60 milijonov dinarjev v raziskovalno skupnost Slovenije, v posebno raziskovalno skupnost za graditeljstvo. To je kar veliko v primerjavi z 27 milijonov dinarjev, koliko oni finansirajo v naše programe. Tako sodelovanje je koristno. Imamo pa tudi nekatere svojstvene raziskovalne naloge ki jih seveda sami financiramo.« Kakšno pa je strokovno sodelovanje z ostalimi institucijami? »Moram reči, da veliko sodelujemo. Predvsem pri večjih projektih, kjer je potrebna zunanja kontrola in potrditev verodostojnosti rezultatov. Gre predvsem za obe slovenski fakulteti, inštitute in druge strokovne ustanove. Najprej seveda oceni nalogo pri nas naša Raziskovalna enota v kateri so raziskovalci in recezenti, ki potem na podlagi svoje ocene točkujejo nalogo po kriterijih in se tudi dogovorijo o morebitnem sofinanciranju. Imamo posebne prijavne liste z opisom razvojne naloge, imeni notranjih in zunanjih sodelavcev ter recenzentov. Seveda se mora naloga prej še finančno ovrednotiti. Vse te podatke zbira 1NDOK center, rezultati pa se hranijo v naši strokovni knjižnici. Ta je dostopna širšemu krogu strokovnjakov.« Gre predvsem za dolgoročne razvojne naloge? »Do sedaj mogoče res. Toda v zadnjem času se zavzemamo, tak dogovor smo že sprejeli na programski komisiji, da bomo dajali v bodoče več poudarka kratkoročnim razvojnim nalogam. Predvsem takim, ki imajo aplikativni značaj. Še nekaj smo se dogovorili. Zgornja meja ur, ki jih porabi raziskovalec v tozdu, ki ne dela na tem profesionalno bo v bodoče lahko največ od 200 do 300 ur. Prej smo imeli nekatere, ki so nabrali več ur na raziskovanjih kot je njegova delovna obveznost. Tak je potem že raziskovalec. Kot sem rekel bodo sedaj krajše razvojne naloge dobivale več sredstev za sofinanciranje. Še eno novost smo uvedli. Sedaj bomo zahtevali od nosilcev nalog, da nam vsake tri mesece dajo tehnično poročilo o poteku del. Predvsem je važen terminski plan.« Kaj pa drobne inovacije? »Množično inovativno dejavnost smo v zadnjih letih nekoliko zanemarili. Predvsem tiste drobne inovacije. Z novim pravilnikom smo skušali to nekoliko popraviti. Cjre predvsem za poenostavitev postopka prijave in realizacije. V re- snici je v Gradisu inovacij veliko, le prijavijo jih ne. Velik očitek je bil včasih komisijam po tozdih, ki so smatrale, da je določeno delo treba opraviti v okviru službene dolžnosti in so prijavo takih izboljšav zavirale. Sedaj je vse v pristojnosti komisije za inovativno dejavnost v delovni organizaciji. Stem je preprečeno manipuliranje v tozdih. Pa tudi koristni predlogi se financirajo sedaj iz združenih sredstev. Eno izmed prihodnjih sej bomo posvetili izključno drobni inovativni dejavnosti.« Novost so tudi krediti? »Res je. Odobrimo lahko tudi kredite za določeno razvojno nalogo iz združenih sredstev za tiste naloge, ki služijo za prenos raziskovalnih dosežkov v Gradisovo proizvodnjo. Nekaj takih kreditov smo že odobrili. Predvsem za naloge, ki so teoretično jasne, kot na primer proizvodnja betonskih pragov za železnico. Veliko sredstev je potrebno že pri samem začetku. Jekleni kalupi za pragove so namreč izredno dragi.« In kakšno je razumevanje za inovativno dejavnost v tozdih? »Zelo različno. V glavnem pa slabo. V Gradisu imamo 16 tozdov in če bi v vsakem tozdu predlagali letno vsaj pet inovacij bi bila to že lepa številka. Ali pa drugi primer, če bi vsak stoti delavec Gradisa prijavil kakšno izboljšavo, kar sploh ni veliko, bi bilo stanje v firmi drugačno. Sredstva niso problem. Problem je v naši miselnosti.« Franjo Štromajer \ , Eden največjih uspehov inovativne dejavnosti v Gradisu je naprava na gosenicah za zabijanje pilotov, po domače »samohodka«. Delno na pilotih, delno na skali Kompasov hotel Ribno Nedaleč od Bleda, v Ribnem, je na mestu nekdanjega počitniškega doma Oddih zrdstlo novo poslopje — hotel B kategorije, v katerem bo 132 ležišč. Gradnja se je pričela oktobra lani, nem delu pa bodo sobe za goste — dokončana pa mora biti do glavne večinoma dvoposteljne, nekaj pa bo letne turistične sezone, ko naj bi apartmanov. Kompas v hote) namestil prve goste. Objekt stoji ob robu soteske de-Dostop do hotela je po obstoječi, loma na pilotih in deloma na skali, delno rekonstruirani cesti z Bleda. V pokrit pa bo z bitumenskimi skod-kleti bo kotlarna, strojnica ventila- lami (tegola canadese). cij, skladišča in shrambe, graderoba Povejmo še to, da sta si gradnjo ter jedilnica za osebje in sanitarije za »solidarno« delila Gradisova tozda nočni klub. GE Jesenice in GE Celje, skupaj s . V pritličju bo sprejemnica gostov kooperanti, ki so hiteli s finalnimi z aperitiv barom, kuhinja in resta- deli, pa je bilo malo pred prvomaj- vracija z zmogljivostjo 400 sedežev, skimi prazniki, ko je nastala slika, na v dveh nadstropjih in na mansard- gradbišču okrog 100 ljudi. q g Novi hotel v Ribnem bo prve goste sprejel že letos poleti. f N Stanovanjska soseska Planina III v Kranju Zastavili zadnja bloka Delavci Gradisovega tozda GE Jesenice so v kompleksu stanovanjske soseske Planina III v Kranju začeli graditi zadnja dva bloka, ki bosta imela razen kleti in pritličja po tri nadstropja, v vsakem blokopa bo 24 stanovanj. Stanovalcem bodočih blokov Stanovanja' grade po sistemu B-27 in B-28 naj bi ključe pre- tunelskih opažev (OUT1NOR). dali še letos, do konca leta pa bo Od celotnega števila 739 stano-trebri dokončati tudi skupno za- vanj, kolikor jih bo v kompleksu klonišče ter seveda primerno Planina III, pa je Gradisu, naj urediti okolico. . -Gradnja poteka brez večjih težav«, nam je povedal vodja gradbišča Milan Likozar, »tre- zgradil kranjski Gradbinec, nutno pa je na gradbišči; okrog 60 ljudi". G. B. osvežimo spomin, uspelo pridobiti gradnjo 12 blokov oziroma 301 stanovanje. Ostale pa je M Judi stanovanjska gradnja na Planini se zaključuje. In kam potem? S> /VNA/\A/VNAAA6^AAAAAAAAAA/VWVw6AA/‘xA/VVV',^VV\A/VVVW\AAAA.VV^A/'^' 7 Skladišče s prizidkom za tovarno Zvezda v Kranju. Najprej zgradili novo, šele nato rušili staro stavbo| Celjani v Kranju ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e Pod Delavskim mostom v Kranju, na tesnem prostoru, ki ga na eni strani omejujeta steber mostu in breg ter na drugi strani obstoječi tovarniški prostori, je za tovarno Zvezda v slabem letu dni zrastlo novo poslopje, ki meri 67 krat 15 metrov, uradno pa se imenuje »Skladišče s prizidkom za razširitev razvoja«. O sami gradnji lahko zapišemo več zanimivosti, najprej pa povejmo, da jo v Kranju izvajajo delavci celjskega Gradisa. »Sami lahko vidite da smo bili s prostorom ves čas na tesnem. Veliko je bilo zato ročnega prenosa materialov...« sva začela pogovor z delovodjo Hermanom Josipom. Temelji in stebri so klasični, montažni pa so nosilci in elementi za fasado. Ves čas gradnje je znotraj objekta stalo staro poslopje z upravnimi prostori, tovarniško kuhinjo in menzo. Pisarne in jedilnico so lahko preselili šele potem, koso jim dobesedno ,nad glavo’ ter v novozgrajenem podaljšku, zagotovili ustrezne nove površine. Temelje so morali kopati in betonirati tudi pod staro stavbo, gradili pa so okrog in nad njo. Ko so postavili A-nosilce, so na njih t AAAAAAAA/WVWWVWW\ZyW'W‘yvWV'y'/VWV' obesili nosilno železno konstrukcijo, ki je oprta tudi na stebre, čez konstrukcijo razpeli rebrasto pločevino (HIBOND), naredili betonsko ploščo z izolacijo in estrihom, nato pa vse skupaj »oblekli«. Pridobljeni prostor ,v zraku’ so pregradili z lahkimi lesenimi stenami, jih opremili in pisarne so lahko preselili. Šele nato so lahko organizirali delno rušenje stare stavbe — znotraj novozgrajene hale. Obe fazi (za II. je bil rok •• maj) so dbsegli v rokih, zdaj pa jih čaka še tretja — rušenje menze z dokončanjem skladiščnih prostorov. Končni rok je 30. junij. Vrednost prevzetih del je’ skupaj z nekaterimi dodatno dogovorjenimi, okrog 600 milij0' nov dinarjev, nat rte pa je pripra-vilo Projektivno podjetje Kranj- G. B- , Skupno gradbišče na jugu Istre pri Pulju V Barbarigi ne gre brez težav_______________________________ Že pred leti smo v Gradisu sprejeli samoupravni sporazum,s katerim smo postali član Poslovne skupnosti za gradnjo objektov za trg, Euroturist Poreč, kjer ima posebno mesto naša temeljna organizacija GE Koper. Skupno smo doslej zgradili turistično naselje Červar — Porat in Maredo. V lanskem letu smo začeli z izgradnjo turistično-stanovanjskega naselja za približno 8000 turistov in 6000 stanovalcev, Barbariga — Mandriol. Poleg Inženiringa je temeljna organizacija GE Koper aktivno sodelovala v vseh fazah priprave, od •skanja lokacije do izgradnje Barbarige — Mandriol. Pri sami izvedbi projekta sodelujejo še: RO Monter,QOUR Rijeka, RO Jože Šuran Poreč, RO Gradnja Poreč, GRO Aldo Rismondo Ro-yinj, SGH Istra Buzet, DIP Novosele Kutina in RO Puljanka. Član poslovne skupnosti Euroturist je tudi Pionir Novo mesto, ki pa Je od izgradnje Barbarige odstopil. V GIP Gradis smo v okviru I. .faze Prevzeli v izgradnjo okrog 8.700 kvadratnih metrov apartmajev s Pripadajočo infrastrukturo in sicer: tozd GE Maribor gradi 2315 kvadratnih metrov apartmajev, tozd GE Celje 2729, tozd GE Ravne 2549 in tozd GE Koper 1413 kvadratnih metrov apartmajev ter primarno in sekundarno infrastrukturo. Tozd Inženiring opravlja skupne Posle, zlasti koordinacijo med izvajalkami, Interna banka pa ima finančne zadeve. Sredi divjine je že v lanskem letu temeljna organizacija GE Koper zgradila delavsko naselje,v katero je vložila znatna sredstva in veliko •ruda. Prav tu so se začele velike te-zave za GE Koper, saj še vedno s strani ostalih sodelujočih tozdov n'ma v celoti povrnjenih stroškov. Kljub velikim začetnim težavam, predvsem z betonarno, bo že v letošnjem polletju zgrajenih 560 stanovanj z urejeno okolico in dovozno cesto. V prihodnjih letih bodo ob stanovanjsko-počitniškem naselju zgrajeni tudi ca m p, gostinski in športno rekreacijski objekti, park in pristan za manjša plovila. Seveda ob tem nastane problem kritja stroškov infrastrukture (le-ta mora biti zgra-jena praktično za celotno naselje že v prvi fazi), ki še vedno ni rešeno niti v okviru Euroturista niti v okviru Gradisa. Ker se zavedamo, da je izgradnja Barbarige izjemno pomembna za nadalnji nastop Gradisa v Istri, moramo se vsi sodelujoči gradbeni tozdi tertozdaSPO in KO Ljubljana s skupnimi močmi potruditi, da dober sloves Gradisa v Istri ohranimo,oziroma ga še izboljšamo. Aleksander Bojanič DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! Priprava temeljev z ležišči za stebre bodoče konstrukcije V industrijski coni v Naklem Mogočno skladišče za Merkur Na platoju industrijske cone v Naklem, kjer so bila groba zemeljsko ureditvena dela opravljena že leta 1978, so v začetku letošnjega marca znova zabrneli Gradisovi stroji. Izkopati in zabetonirati je bilo treba temelje za mogočno industrijsko halo v izmeri 120-krat 100 metrov, v kateri bo bodoče novo Merkurjevo regalno skladišče s priključenimi prostori za sprejem in izdajo materiala. »Do hale bo podaljšan tudi industrijski tir, v sklopu kompleksa pa smo opravili še izkop za energetsko poslovni objekt, ki bo imel dve kleti in osem nadstropij«, nam je nizal podatke vodja gradbišča Bojan Je-ločnik z jeseniškega tozda. »Tloris energetsko poslovnega objekta je 15-krat 32 metrov, dokončan pa mora biti v marcu prihodnje leto«. V ljubljanskem tozdu OGP so medtem že izdelali potrebne elemente za 5-ladijsko tipsko Gradisovo montažno halo z rezpetinami po 24 metrov. Kontaža elementov se je začela v prvih dneh meseca maja. Konstrukcija mora biti postavljena do 11. julija, dela pa dokončana do 15. novembra. Vrednost del za omenjeno skladišče znaša dve milijardi in 350 milijonov dinarjev, skupaj z energetskim objektom in zunanjo ureditvijo pa bo vsota presegla štiri milijarde dinarjev. Trenutno je torej to gradbišče v Naklem (GE Jesenice) po vrednosti eno največjih »živih« Gradisovih gradbišč in bomo o njem še pisali. G. B. S * Za most prek Ljubljanice Piloti v strugi Zahtevno delo — zabijanje pilotov v strugo Ljubljanice za opornik novega mostu na trasi Južne obvoznice — je opravljeno. Zabijalno napravo so montirali na nosilno konstrukcijo, ki je bila na eni strani oprta na plavajoči ponton. nato pa so v dno zabili 12 pilotov premera 70 centimetrov. »Priprave so bile nekoliko dolgotrajnejše. delo zaradi visokega težišča in nestabilnega podnožja nevarno, prisotno pa je bilo tudi nekaj bojazni, kako bo šlo.« so nam povedali na gradbišču. Zdaj. ko so piloti v zemlji, hi lahko zapisali, da je bila bojazen odveč. Pa bomo tudi to. kar bi sicer ostalo prikrito, za praznik dela je Gradis seznam najzahtevnejših opravil dopolnil še z eno mojstrovino. N * S S 5 ! 5 5 I * k % V H * k k 60.000-tonski silos za žitarice v Luki Koper je drugi največji v Jugoslaviji. Stoji na pilotih. Zabiti jih je bilo treba nekaj več kot 15.000 metrov in ravno gradnja na nenosilnih tleh z zabijanjem pilotov je specializacija tozda GE Koper. Otvoritev silosa in poskusno obratovanje bo v kratkem. GE Koper — težko bo ponoviti lanskoletne dobre rezultate Pridobiti bo treba še dela Da je Luka Koper največji investitor zi našo temeljno organizacijo GE Koper, ni treba posebej poudarjati. Tako je bilo vsa leta nazaj, tako je bilo lani in bo tudi letos. Različna je pa vt likost projektov, ki jih naš tozd izvaja in ravno ta obseg opravljenih del v največji meri vpliva na poslovanje tozda GE Koper. V tozdu so lani poslovali uspešno, je dejal direktor Stefan Marijan. Tc se imajo zahvaliti gradnji ene največjih slovenskih naložb, 60.000-tonskega silosa za žitarice v Luki Koper. Letos, k : je nanj dela v luki - dokončanje silosa, gradnja terminala za rastlinsko olje in hal za bombaž — je pričakovati nekaj več težav, saj je pridobivanje drugih del, zaradi izredne konkurence, zelo težavno. Letošnji plan celotnega prihodka znaša 8,18 milijarde dinarjev in je zaradi manjšega obsega del manjši od lanskoletnega doseženega celotnega prihodka v višini 11 milijard dinarjev. Tudi dohodek je planiran manjši — 2,16 milijarde dinajrev. »Če smo lani imeli več dela kot sc naše zmogljivosti, se z angažiranostjo za letos ne moremo pohvaliti,« je dejal direktor Marijan. »Treba bo pridobiti še precej dela. Če ga ne bo na Obali, bo pa treba za delom drugam, v Istro ali pa še dlje. Poleg gradbišč v luki delamo tudi v Ankaranu — za hotel Adrio olimpijski bazen — smo nosilec posla pri gradnji turističnega naselja Barbari-ga-Mandriol pri Pulju, udeleženi smo pri gradnji dela magistralne ceste skozi Koper — gradimo podhod pod novo štiripasovnico pri Slavčku in propust za Badaševico, za Istrski vodovod pa naj bi gradili rezervoarje v Bošaniji.« Kamnolom Črni kal, last koprskega tozda, je pred leti veljal za zlato jamo, ker so pa že nekaj let naložbe omejene in predvsem, ker lani na Obali ni bilo večjih nizkd- Štcfan Marijin, direktor tozda GE Koper: »Na Obali je konkurenca izredno ostra, dostikrat pa tudi nelojalna...« gradniških projektov, so $e problemi in težave pojavili tudi v njem. Posloval je na meji rentabilnosti. Ker potreb na Obali ni bilo, so kurhen vozili v Ljubljano in na Reko.,. V tozdu upajo, da bodo ob veliki angažiranosti lastne komerciale in predvsem s pomočjo tozda Inženiring pridobili toliko dela, da botjo zaposlili vse zmogljivosti in dosegli toliko dohodka, da jim bo omogočil napolniti sklade, ustvariti dovolj akumulacije in realno dvigniti osebne dohodke. Upajo, da zunanji faktorji, predvsem interventni zakoni le ne bodo preveč posegali v njhov dohodek. V mislih imajo predvsem negativne učinke takih zakonov. C. P. Novice iz »totega konca« Na slavnostni seji mariborskih občinskih in mestne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva so ob dnevu Osvobodilne fronte podelili letošnja priznanja OF. Zbranim, med katerimi so bili tudi letošnji dobitniki priznanj OF, je spregovoril Stanislav Brglez, predsednik občinske konference SZDL Maribor Rotovž. Priznanja OF je prejelo 29 dobitnikov, med njimi tudi Franc Čontala iz tozda GE Maribor. Letošnje letne športne igre Gradisa bodo tokrat v Mariboru. Že. nekaj let pa se dan prej zbero in med seboj pomerijo tudi igralci tenisa. Udeležencev je iz leta v leto več, le favorita sta ostala samo dva. Če bi Božič ali Pogačnik iz kakršnihkoli razlogov odpovedala sodelovanje (da sta na dan tekmovanja oba bolna in močno poškodovana smo se že navadili) bi tekmovanje izgubilo na privlačnosti. Vabljena torej oba, pričakujemo pa tudi številno drugo udeležbo. Prijave kot po navadi sprejema Lojze Polajner na DSSS. Komisija za standard in rekreacijo v tozdu Gradbene enote v Mariboru je obravnavala predlog IO OOZS v tozdu, da naj bi nabavili počitniške prikolice ali bivalne kontejneijeza letovanje delavcev v okolij ških zdraviliščih. Vse več je namreč delavcev, ki jim morje in tamkajšnja vročina ne ustrezata. Želijo si preživeti teden ali dva v zdravilišču. Zakaj ne, treba je samo najti denar za nabavo, postavitev in seveda tudi za vzdrževanje bivalnih kontejnerjev ter seveda organizirano pristopiti k takemu načinu letovanja. V mariborski gradbeni enoti so sklenili, da bodo. ker za zidavo novega upravnega poslopja ni denarja, temeljito obnoviti obstoječe poslopje strokovnih služb. Za začetek so se lotili obeh stranišč. Odmon-tirali so stare straniščne školjke, ki jih bodo nadomestili z novimi. Ne. so sklenili, po starem ga pa ne bomo več s ... Štrof/ Z iebirnega tekmovanja za uvrstitev v mestno ekipo. Sedmo delovno tekmovanje kovinarjev Naših spet ni zraven V ljubljanskih Kovinskih obratih se tudi letos niso izneverili tradiciji..Tradicionalno se pojavljajo v vlogi uspešnih organizatorjev vsako-:: letnega proizvodnega tekmovanja kovinarjev, hkrati pa iz leta v leto ugotavljamo tudi to, da njihovi delavci pri preverjanju znanja ne sodelujejo niti v predtekmovanjih. Delovna tekmovanja kovinarjev potekajo podobno kot proizvodna tekmovanja gradbenih delavcev po načelu, da se najboljši uvrstijo naprej. Prvi krog — izbirno tekmovanje v občini Ljubljana Moste-Polje — je bil v drugi polovici meseca aprila, mestno tekmovanje pa poteka v tem mesecu. Preverjanje znanja je teoretično in praktično v petnajst različnih kovinarskih poklicih, v Gradisu pa so merili moči strugarji, ki so bil' doslej najštevilčnejša skupina. G- 8" Gradis na zagrebškem velesejmu Uspešna predstavitev Zadnje dni aprila je bil v Zagrebu tradicionalni spomladanski velesejem, ki že kaže prve znake naših slabosti oziroma kriznega stanja. Domačih razstavljalcev je bilo sicer dovolj, zato pa je bilo zanimanje tujih razstavljalcev izredno majhno. Poleg majhnih možnosti prodaje, se je izredno povečal tudi delež za udeležbo. Ker se je zmanjšal tudi sejemski uvozni kontingent, bo tako večina tujih razstavljalcev raje sodelovala le na jesenski prireditvi, ki ima večjo tradicijo in boljše možnosti za uspešno poslovne rezultate. Vse to je vplivalo, da je bila naša predstavitev na velesejmu kvalitetnejša, saj nas je vsakokratna prostorska stiska omejevala v uspešni Predstavitvi. Tokrat naših sosedov iz firme Swedenmashinen ni bilo in smo se predstavili na kar 624 kvadratnih metrih razstavne površine. • ako je bilo dovolj prostora za vse stroje in opremo, ki smo jih tokrat Predstavili. Kljub manjšemu številu obiskovalcev je bilo zanimanje za stroje precejšnjež Nekaj od teh jih Je bilo tudi prodanih in so bili takoj Po končanem sejmu dostavljeni kupcem. Sicer pa smo poleg standardnega črnega (KO Maribor) in belega (KO Ljubljana) programa predstavili tudi tokrat nekaj novosti. Poleg betonarne smo predstavili novi stroj za izdelavo betonskih elementov ter kabino z računalnikom za posa- mezne tipe betonarn. Od malih novitet je bil razstavljen tudi generator za vibracijske igle. Črni program je bil predstavljen z velikim in malim finišerjem, malo reciklirko ter brizgalko za bitumenske emulzije. Novih strojev iz mariborskih kovinskih obratov ni bilo, zato pa so imeli vsi nekaj izboljšav, še posebno veliki finišer s spremenjenim silosom ter montažno streho ter še nekaj spremembami. Tudi za našo montažno hišo je bilo dovolj zanimanja, pa jo žal še vedno ne prodajamo drugače kot v nizu. Gradisova predstavitev je torej povsem uspela tako v poslovnem, kot tudi vizuelnem smislu, kar je dobra spodbuda, da se za jesenski velesejem še bolje pripravimo. Matija Krnc ^104 stanovanja na Javorniku na Ravnah Zadnji stanovanjski blok Proti koncu gredo dela na zadnjem javorniškem stanovanjskem bloku n avnahna Koroškem, ki je vraščen med obstoječe stanovanjske bloke in ga Prvotnem zazidalnem načrtu ni bilo. na v' Gre za objekt, ki ima pritličje in st|ri etaže in je prvi stanovanjski ob-■Nkt na Javorniku, ki bo imel kla-v^uo streho dvokapnico. Blok ima j1,1' vhode, ki so označeni z B I do H 4 in v katerih je 104 stanovanj. Najmanjše so garsonjere, ki imajo P°vršino od 35 do 38 kvadratnih n'ctrov, največja pa so trisobna ozi-j'°ma dvosobna stanovanja z dvema kabinetoma, ki merijo 80 kvadrat-n,|i metrov. Prva dva vhoda so delavci našega tozda u E Ravne začeli graditi parila lani, rok za dokončanje del pa je bil letošnji februar, vendar, je bil zaradi dolge in hude zime premaknjen na maj. Ker je dela na Ravnah vse manj, je treba poprijeti tudi za kakšno manjše delo. Tako je bilo sprejeto tudi delo na adaptaciji trgovine na Javorniku. Kako pa bo z nadaljnjo stanovanjsko- gradnjo na Ravnah sedaj še ni nič znanega/ C. P. Inovacije da, plačilo ne Raziskovalno delo je eno od zagotovil, da bomo še naprej ostali v vrhu slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva. Tudi pri velikem fini-šerju Kovinskih obratov iz Maribora je bilo uporabljenih več inovacij, ki so pocenili proizvodnjo in izboljšali kvaliteto tega njihovega perspektivnega izdelka. 2. seja sveta raziskovalne enote Člani sveta raziskovalne enote in drugi vabljeni so se sestali na 2. seji sveta raziskovalne enote Gradisa, ki je bila 20. aprila v tozdu Gradbena operativa Ljubljana. Potrdili so poročilo o delu za leto 1986 in porabo sredstev za financiranje razvojno—raziskovalnih nalog, obravnavali predlog plana raziskovalne enote za letošnje leto in potrdili finančni plan v višini 288 milijonov dinarjev, pregledaeli in potrdili zapisnike 1. seje programske komisije ter 13. in 14. seje komisije za inventivno dejavnost. Že takoj na začetku, ob pregledu zapisnika I. seje sveta, je bil izpostavljen problem izplačevanja nagrad inovatorjem, honorarjev recenzentom in nagrad za uspešno zaključene razvoj n o-ra-ziskovalne naloge. Vse prepogo-sto in prerado se pri izplačilih nagrad zatika, kar vse drugače kot stimulativno vpliva na večji razmah inventivne dejavnosti v Gradisu. Do naslednje seje sveta naj bi pripravili natančen pregled izplačevanja teh nagrad in predlog, kako ta problem rešiti, saj se bo v nasprotnem številu inovatorjev še zmanjšalo. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ostalo kar precej nedokončanih razvojno-raziskovalnih nalog še izleta 1985 in 1986. Zato je bilo sklenjeno, da morajo vsi" nosilci nalog, ki še niso končane, pripraviti poročilo o stanju nalog in predvideti datum zaključka naloge. Letos je bilo prijavljenih 97 razvojno-raziskovalnih nalog s področja organizacije, gradbene tehnologije, strojno-kovinske in lesne tehnologije, s področja računalništva, surovin m baz ter drugih nalog. Množična inventivna dejavnost v Gradisu ni zaživela, tudi inventivni krožki, ne delajo tako kot bi morli ali pa sploh ne delajo, razen v GE Maribor in LIO. Lani je bilo v Gradisu obravnavano 29 inovacijskih predlogov pri katerih je sodelovalo 132 inovatorjev iz I I tozdov, največ predlogov pa je bilo iz GE Maribor. • Lani smo pridobili šest patentov in sicer: — dvižna naprava za cevi. izumitelj Marko Žon-tar — sidro za dviganje montažnih elementov, izumitelj Jože Klenovšek — obešalo za daljinsko snemanje bremena, izumitelj Drago Kristan — adhezijsko prednapeti armirano betonski koli. izumitelja Vladimir Grobler in Edvard,Ravbar — blažilni element na udarni kapi. izumitelj Miro Ogrizek — dvižna naprava, izumitelj Marko Žontar Tako Gradis sedaj ima skupaj s patentom, žerjavne proge brez Pragov, izumitelj Janko Strajn-šak. sedem patentov Lani je bila vložena tudi ena patentna prijava — naprava na gosenicah za zabijanje pilotov, izumitelji Franc Marinčič. Miro Ogrizek in Drago Kristan in tri prijave modelov: šedasti strešni nosilec, nosilni sklop za komunalno omrežje na slabo nosilnih tleh I in II. Avtor vseh treh modelov je Edvard Štok. Dosedaj imamo le en pridobljeni model — plavajoča marina, avtor /oran Kraigher. Spomin na stavko iz leta 1936 Dan gradbincev — 6. junija Vsakoletno praznovanje dneva gradbincev nas spomni na tisti 3. junij leta 1936, ko so gradbeni delavei pod vodstvom komunistične partije, organizirali stavko, ki je bila temeljni mejnik v boju za uresničitev pravic in zastavljenih ciljev gradbenikov. Brezpravni položaj, zatiranje, visoka brezposelnost, najnižji osebni dohodki, velike socialne težave in revščina — to jc bila izjcaznica gradbenega delavca med obema vojnama. Tako ni šlo dalje. Gradbeniki so se uprli, lani pa smo proslavili 50-letnieo velikih stavk. Tudi letos bomo proslavili dan gradbincev, ki bo 6. junija v Titovem Velenju. Letos je bil republiški odbor sindikata delavcev gradbeništva prvič uspešen pri realizaciji že večkrat postavljene zahteve, da naj bi združil vse tri prireditve, ki so gradbenikom skupne — kulturno srečanje, proizvodno tekmovanje in športne igre. ’ < J Začenja se sezona hoje v hribe Ljubiteljem hoje in planin Planinsko društvo Gradis vabi svoje člane na izlete, ki bodo tudi letos organizirani skozi vse leto. Devet izletov so planinci že opravili, v programu pa so zapisali, da jih bodo še 21. Izleti st) razporejeni tako, da se začne s krajšimi in manj zahtevnimi izleti. Od 1 1 julija do 3. oktobra so na programu le vrhovi nad 2000 metrov, potem pa zopet manj zahtevne ture na nižje vrhove. V maju in juniju se lahko udeležite naslednjih izletov: Datum Smer izleta 4 Čili 23. maj Črnivec — Robanov kot — Logarska dolina — Matkov kot Logarska dolina 7. junij Trim pohod na Veliko poljaho V. Poljana 1479 m h. junij Krvavec — Kriška planina — Kamniški vrh Županje njive Kamniški vrh 1259 2t>. juniin Sorica — Lajnar — Možic — Kohla — Bohinjska Bistrica Lajnar 1549 m 27. junij Črnivec—Menina planina — Tuhinj Menina pl. 1508 m Vse informacije dobite, za izlet pa se lahko prijavite pri Ivu Komarju. DSSS, telefon 441-422. Delavce Gradisa tudi.vabimo, da se včlanijo v planinsko društvo, Gradis. C. V- /vnaS Odmev mariborske forme vive Gradis v Ameriki Tako bo 9. kulturno srečanje po-, tekalo od 1. do 5. junija v Titovem Velenju. Zaključek kulturnega srečanja pa bo pomenil začetek 36. letnih športnih iger in 13. proizvodnega tekmovanja. Kulturno srečanje bo organiziral Vegrad, proizvodno tekmovanje Kograd in športne igre komisija za šport in rekreacijo pri republiškem odboru sindikata delavcev gradbeništva Slovenije. Lanskega septembra je mariborska enota naše delovne organizacije sodelovala, kot že nekaj let dosedaj, pri organizaciji mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v betonu. Na Pobrežju v Mariboru so Gradisovi delavci pomagali ameriškemu kiparju Robertu Adzemi postaviti zanimivo sončno uro. Simpozi j je uspel, doživel je pomemben odziv v umetniških krogih, ime naše delovne organizacije pa se sedaj širi tudi v svetu. V letošnji aprilski številki znane ameriške revije za kiparsko umetnost »Sculp-ture Magazin« je izšel zanimiv in obsežen članek o mariborskem kiparskem simpoziju v betonu. Med osnovnimi podatki o simpoziju in delu pa je omenjena tudi naša delovna organizacija. To je vsekakor dokaz, kako se lahko širi naše ime tudi s pomočjo kulture,oziroma našega sodelovanja na tem področju, g §.,|,imon < Tako kot vsa leta nazaj, se bodo tudi letos vseh prireditev ob dnevu gradbincev udeležili tudi predstavniki Gradisa. C. P- Od 1. do 5. junija Kulturno srečanje gradbincev Slovenije — Ne morem na proizvodno tekmovanje! Če zmagam, potem nimam več izgovora za vsakodnevno zavlačevanje pri delu. 9. kulturno srečanje gradbincev Slovenije smo v Gradisovem vestniku kjer bodo še opravili šest oziroma osemmesečno pripravniško dobo. S tem si bodo pridobili ^interno kvalifikacijo«, če pa bodo želeli imeti še splošno spričevalo, pa bodo morali opraviti še nekatere izpite iz dodatnih predmetov. Andrej Toplak, GE Maribor: »Delam v Kidričevem kot beto-ner. Moram reči, da mi je to šolanje zelo koristilo, saj sem spoznal veliko novega in prepričan sem, da bom to znanje sedaj uporabil pri delu. Če si spremljal predavanja in se sproti učil ni bilo tako težko. Manjkalo mi je predvsem teoretično znanje, branje načrtov in podobno. Sedaj sem bogatejši in bom lažje opravljal svoje delo.« Marjan Križnjak, GE Gradnje Ptuj: »Šel sem na tečaj za PU tesarja. Če bomo sedaj znal združiti prakso, ki jo imam in pridobljeno teoretično znanje,mi bo to samo v korist. Šolanje ni bilo težko in bi rad čez nekaj časa nadaljeval z izobraževanjem. Sedaj imam pogoje.« Franjo Štromajer Računalniški tečaji za delavce Gradisa Gradis se pospešeno pripravlja na vpeljavo računalniške obdelave podatkov praktično v vsa področja dela. Da bi računalniški sistem čim bolje in čim hitreje zaživel, je potrebno seznaniti z možnostmi in načini uporabe kar naširši krog bodočih uporabnikov. Zato je Gradis organiziral začetne računalniške tečaje na Inštitutu Jožef Štefan-v Ljubljani, kjer imajo z njimi večletne izkušnje, osnovnega znanja iz računalništva pa si je pridobilo že okoli 4000 ljudi. Več Gradisovih tozdov je prijavilo okoli 120 ljudi, zanje pa so na Inštitutu organizirali 4 osnovne tečaje za splošno spoznavanje računalnika za 90 Gradisovih delavcev. Za prvo skupino izmed preostalih 30 prijavljenih pa so organizirali začetni tečaj za delo z urejevalnikom besedil na IBM-PC. Na računalnik so se naučili pisati tekste, jih urejati, Donravliati. dooolnievati. shra- njevati in izpisovati. Druga skupina bo šla na podoben tečaj jeseni, ko bomo dobili Partnerje, računalnike Iskre-Delte. Ti tečaji so namenjeni predvsem tajnicam. • Slavica Šmuc, predavateljica pri splošnih tečajih je povedala, da so bili tečajniki iz Gradisa »dobri učenci«, da so predavanja z zanimanjem spremljali in sc trudili, da.bi si pridobili čim več znanja. Ti tečaji so namenjeni le za končne uporabnike računalniških programov, za izdelavo aplikacij pa je zadolžen AOP. Ko bodo računalniki instalirani, bodo organizirani še nadaljevalni tečaji. M. M Udeleženci splošnega začetnega računalniškega tečaja na Inštitutu Jožef Štefan so si v štirih dnevih intenzivnega tečaja pridobili kar precej znanja o uporabi teh sodobnih delovnih pripomočkov. "S Vsakoletno seznanjanje z novostmi v gradbeništvu Seminar v Topolšici V Gradisu dobro vedo, da pomeni dobro izobražen tehnični kader in sprotno spremljanje dosežkov na vseh področjih gradbeništva velik plus za delovno organizacijo. To dokazujejo tudi že tradicionalni seminarji za tehnični kader, ki jih organiziramo vsako leto, letošnji pa je bil v drugi polovici aprila v Topolšici. Namenjen je bil predvsem gradbenim inženirjem, tehnikom in delovodjem. Tri skupine po okoli 35 ljudi so po dva dneva spremljale zanimiva predavanja. Predavatelji so bili strokovnjaki Gradisa. Igor Ajdič je tako predstavil »Metode .vgrajevanja in spremljanja kakovosti gradnje nasipov«, Jurij Homec je predstavil gradnjo hidroenergetskih objektov na Savi, Andrej Peteln pa je predaval na temo »Kako lahko zagotovimo primerno vgradljivost betona«. O temeljenju na zabitih kolih sta spregovorila Gorazd Strniša in Ivan Lesjak, temo »Računalnik pri konstruiranju, naročanju in proizvodnji armature« je podala Stanislava Brajdič, temo »Začrtovanje in obračun proizvodnje« pa Albert Praprotnik. Udeleženci seminarja so dobro ocenili strokovni del srečanja, želeli pa bi si več časa še za neformalni, družabni del, da bi se lahko tudi medsebojno bolje spoznali. Glede na to, da vedno govorimo, da je potrebno čim boljše poznavanje med delavci različnih tozdov, bi jim veljalo prisluhniti. M. M. Predtekmovanja 36. letnih ŠIG — streljanje in kegljanje_________________________ Gradis doslej v vseh finalih V nadaljevanju predtekmovanj na XXXVI. letnih športnih igrah gradbincev Slovenije sta bili zaključeni še dve panogi. Najprej je bilo predtekmovanje v streljanju v Kisovcu v organizaciji SGD Beton, nato pa je novomeški Pionir organiziral predtekmovanje v kegljanju. Rezultati v streljanju so bili pričakovani, tako da večjih presenečenj ni bilo. V finalni del so se uvrstile naslednje ekipe: moški: 1. Beton 873 krogov, 2. Gradis 855, 3. Pionir 848, 4.Ingrad 829, 5. Final 811, 6. Salonit 800; ženske: 1. Pionir 498 krogov, 2. Elektroprojekt 488, 3. Gradis 479, 4. Beton 475, 5. Salonit 465, 6. Ingrad 446. Aprila so bila predtekmovanja tudi v kegljanju in sicer v organizaciji Pionirja iz Novega mesta. Tu je bilo nekaj več presenetljivih rezultatov, ker nekatere ekipe niso nastopile z najboljšimi. Sicer pa so bili doseženi naslednji rezultati: moški: 1. Pionir 856 kegljev, 2. Beton 829, 3. Ingrad 827, 4. Gradis 826, 5. Obnova 822, 6. Konstruktor 815; ženske: 1. Ingrad 1560 kegljev, 2. Konstruktor 1491, 3. Obnova 1480, 4. Stavbenik 1467, 5. Gradis 1433, 6. Gorica 1392. Gradisove ekipe so doslej torej dobro tekmovale, saj so se vse uvrstile v finalna tekmovanja — pred strelci in kegljači tudi šahisti in igralci in igralke namiznega tenisa — ki bodo v okviru dneva gradbincev 6. junija v Titovem Velenju. Vsem finalistom zaželimo kar največ športne sreče in uspehov tudi na zaključnih tekmovanjih. M. K. Šahovske novice iz Gradbene operative Ljubljana Zakaj tak odnos do šaha? Na lastno iniciativo šahistov in pod pokroviteljstvom IO OOZS tozda Gradbena operativa Ljubljana je bilo v tozdu od septembra 1986 do aprila 1987, sedem hitropoteznih šehovskih turnirjev. Nastopilo je 16 delavcev, šahistov, povprečna udeležba na vseh turnirjih pa je bila osem šahistov. Razveseljiva novica je, da so nekateri na turnirju nastopili prvič, v glavnem pa so sodelovali stalni člani tozdove šahovske ekipe, razen Briclja, ki se ni udeležil nobenega turnirja, toda kljub temu, glede na njegove kvalitete, smo se dogovorili, da bo še vedno nastopal za ekipo. Z igro niso zadovoljili tisti najboljši, razen Bjelkiča in Hasančiča, ki so potrdili pričakovanja. Prvih deset je dobilo lepe, praktične nagrade, na koncu pa smo imeli tudi manjšo zakusko, ki jo je pripravil sindikat tozda, ki nam je tudi odobril sredstva. Moram poudariti, da naš sindikat in vodilni delavci imajo-veliko razumevanja za tovrstno aktivnost za razliko od konference OOZS Gradisa, ki smatra, da ni potrebno organizirati šahovskega turnirja na ravni Gradisa, čeprav so bili zahvaljujoč tozdoma G E Maribor in GO Ljubljana takšni turnirji v zadnjih desetih letih vseskozi organizirani. Na zadnjem turnirju smo se dogovorili, da prevze-meta organizacijo Biro za projektiranje Ljubljana in SPO Ljubljana, vendar turnir ni bil organiziran. Škoda. Menim, da takega odnosa konference sindikata do nas šahistov, ki smo bili v zadnjih desetih letih vedno med prvimi v tekmovanjih gradbenih delavcev Slovenije, nismo zaslužili. Zato sem se odpovedal nastopanju v ekipi Gradisa na zadnjem predtekmovanju za sodelovanje na športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, kar seveda ni bistveno oslabilo naše ekipe, saj so moji kolegi z osvojitvijo prvega mesta izborili sodelovanje na finalnem srečanju, ki bo 6. junija v T. Velenju. Bojim pa se, da s takim ravnanjem konference sindikata, ne pridemo v še težji položaj. Zaradi podobnih težav smo bili prisiljeni izstopiti iz I. sindikalne ljubljanske lige, o čemer sem pisal v Gradisovem vestniku št. 333 iz februarja 1986, v katerem sem nakazal rešitev organizacije šahovskih turnirjev, toda kaj ko na pisanje ni nihče ustrezno reagiral. Pri vsem tem me najbolj moti spoznanje, da so v tekmovalni ekipi v glavnem delavci, neposredni proizvajalci in da je žal morebiti iskati enega od razlogov za takšen odnos ravno v tem, kar pa ni primer za organizacijo turnirjev v tenisu. V upanju, da se bo položaj spremenil v tozdu Gradbena operativa ljubljana na črno-belih poljih ni težav, zahvaljujoč razumevanju vseh delavcev, katerim se v imenu šahistov zahvaljujem. Na koncu lep pozdrav vsem šahistom Gradisa. Rajko Ivič Teniški klub Gradis — Branik Velik uspeh Iztoka Božiča Teniški klub Gradis-Branik je v začetku letošnje sezone nekoliko manj uspešno štartal v zveznem tekmovanju, ima pa nekaj posameznikov, ki bod° še kroj Bi sam vrh jugoslovanskega tenisa. Pred kratkim se je vrnil iz štirinajstdnevnega gostovanja v Italiji Iztok Božič, ki je sodeloval na dveh močnih mednarodnih turnirjih, prvi je bil v mestecu Pavia in drug v Reggio Emi-lia, oba pa sta štela za evropsko lestvico mladih tenisačev do 16 let. Na obeh turnirjih so poleg italijanske državne reprezentance nastopile še reprezentance Švedske in Jugoslavije, Iztok Božič pa je zastopal barve teniškega kluba Gradis-Branik iz Maribora. Na prvem turnirju se je poleg treh Švedov uvrstil v četrtfinale le Mariborčan Božič. V 2. kolu je izločil celo tretjega nosilca Italijana Ta-ddeia, kar je veljalo kot prvovrstno presenečenje, ostali naši reprezentantke so izpadli žev 1. in 2. kolu. Božič je šele v 3. kolu nesrečno izgubil z prvim igralcem švedske reprezentance Hoerneilijem z rezultatom 6:4, 6:4. Na drugem turnirju v Reggio Emilia je imel Iztok Božič v nadaljevanju izredno težak žreb, čeprav je prve dve ovire zlahka premagal, v tretjem klubu pa je bil njegov nasprotnik eden izmed najboljših mladih igralcev Italije Gabrio Kastric-hella. S superiorno igro je zmagal Božič z visokim rezultatom 6:1, 6:4. V četrtfinalu je pravtako ugnal Italijana Sbardellatija in to kar z rezultatom 6:3, 6:1. Žal pa je v polfinalu naletel na fizično mnogo močnejšega Italijana. Rezultat sam 6:3, 6:2 ne daje prave slike dvoboja, saj bi z malo več sreče bil lahko rezultat ugodnejši. Za mladega Iztoka Božiča je to velik uspeh. Nad njegovo agresivno igf° so bili gledalci tako navdušeni, da ju Iztok prvič moral deliti avtograme,8 temi rezultati je samo potrdil kandidaturo za jugoslovansko reprezentanco, ki bo nastopila v Borotra Cupu. Res pa je, da se morajo reprezentanti iz Slovenije veliko bolj dokazovati kot drugi. Kljub tenu1 upamo, da bodo ti mednarodni rezultati zadostovali zveznemu kapetanu-Velik uspeh je pred kratkim dosegu* tudi z izločitvijo enajstega nosilca v članski jugoslovanski reprezentanci- Žal pa sam klub Gradis-Branik nima dovolj denarja, da bi financiral nastope posameznih perspektivnih članov kluba, zato je tudi to turnej0 kot že mnoge druge plačal oče Črtomir Božič. Seveda pa je vprašanju kako dolgo še, saj je potrebno za tak11 tekmovanja v tujini veliko denarja-V veliko pomoč in priznanje mu )c firma Volkci s katero ima Iztok podpisano pogodbo o uporabi loparjev. Iztok Božič je v tem času najperspektivnejši tenisač kluba Gradis-Branik in upajmo, da se bo nekaj denarja našlo tudi pri delovni organizaciji Gradis, katero ime nosi na trenerki doma in v tujini. Franjo Štromajef 1 S s > N N S s s % N I s S n ■t Abrahami! Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo po! stoletja, pri nas si deležen večnega poletja. Zalo na vaše zdravje Abrajami, kmalu pridemo še mi za vami. Maja pred 50. leti se je rodilo 16 gradisovcev. Ob n jihovem jubileju, ob srečanju z Abrahamom, jim želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. — Martin Mojzeš — Kovinski obrati Maribor — Mile Culibrk — Gradbena operativa Ljubljana — Safet Saleševič — GE Celje — Katica Za kič — Gradbena operativa Ljubljana — Mijo Ageljič — GE Jesenice — Ivan Kocet — GE Maribor — Boško Cvijetinovič — GE Jesenice — Milan Bokan — Gradbena operativa Ljubljana — Drago Ilič — Gradbena operativa Ljubljana — Janez Pogačnik — Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana — Ivan Premože — Lesno industrijski obrat Škofja Luka — Rajko Grubič — Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana — Ludvik Uršič — Strojno prometni obrat Ljubljana — Jakob Bukovec — GE Maribor — Vida Slatinek — GE Ravne na Koroškem — Anton Bračič — GE Maribor ., c M. F. 1 t ! ,t J^jiib temu, da je bila tekma med kluboma prijateljska, sojo kegljači Gra-lSa in Moravske Slavije vzeli sila resno — le na takih srečanjih z enako-Vrednimi nasprotniki se pridobiva prava kvaliteta. j^epitev sodelovanja med kegljaškima kluboma ^adisin Moravska Slavija Prijateljska tekma v Brnu Kegljači Gradisa so bili od 25. do 27. aprila v gosteh pri kegljaškem klubu "J°favska Slavija v Brnu. Zveza med kluboma obstaja že več kot 10 let, ko je radis organiziral v Jugoslaviji Europokal, to je tekmovanje evropskih pr-jMov. Stiki so se okrepili pred tremi leti, ko je bil Gradisov kegljaški klub na j-eškem, kegljači Moravske Slavije pa v Biogradu. Dve leti nazaj pa sta kluba Vstopila v Regensburgu na Donau pokalu, kjer so se srečali vicešampioni tVfope. >.-■« tem tekmovanju so kegljači “oravske Slavije izrazili željo, da bi a 10 dni prišli na trening in letova-Je v Biograd, v zameno pa bi gostili . radisovo moštvo na Češkem. Tako !e kegljaški klub ob pomoči sindi-j,ata Skupnih služb, odpotoval v , rr>o skupaj s predstavniki sindi-alne organizacije. Tako je večja i.uPina bila na Češkem tri dni, da je , o izkoriščeno enako število noči-ev- kot ga bodo imeli češki kegljači. I)r Rudolf Štrajt, organizator v s, nskem kegljaškem klubu Morav-Slavija, ki je bil največ s kegljači . fadisa je bil zelo zadovoljen s šolanjem med kluboma. predsednik Gradisovega kegljala kluba, dr. Stane Uhan je polj dal, da so ta srečanja za naše keg-Pe tudi po športni plati zelo po-šptbna, ker je kegljaška moč Trtnikov Moravske Slavije pri- bližno enaka kot tekmovalcev Gradisa. Trije dnevi treninga in tekma, pa čeprav prijateljska, z enakovrednim partnerjem, lahko mnogo pripomore k boljšim rezultatom. • V Brnu sta odigrali tekmi moška in mešana ekipa, obe sta izgubili — moška s 5207 podrtimi keglji proti 5119, mešana ekipa pa s 3354 proti 3132. V Gradisovi ekipi je največkeg-Ijev podrl Boris Urbanc—9>34, sledita Dušan Ivančič 8?9 in Vinko Janša 858, med češkimi tekmovalci pa sta bila najboljša Nenička, ki je podrl 995 kegljev in Slaba k s 936 keglji. Predsednik kluba Moravska Slavija, Miroslav Haljelka je zelo zadovoljen s sodelovanjem z Gradisovim klubom in si želi, da se še naprej ohranjajo tako dobri odnosi. Dodal je še, da jim je bilo v Biogradu izredno všeč ip da mu je žal, da ne morejo povrniti vsega, kar so kegljači naredili ^ zanje na obisku v Jugoslaviji. Tekmovalcem Grhdisa pa je za-J* želel obilo uspehov uidi v pri- *■ hodnje. Kegljaški klub iz Brna je ponudil še v letošnjem letu dodatnih 100 penzionov, da bi lahko v zameno še deset čeških tekmovalcev prišlo v Jugoslavijo. Da bi realizirali to ponudbo, pa bi morale sodelovati tudi sindikalne organizacije še ostalih Gradisovih tozdov ali vsaj nekatere. M M. X Maribor pričakuje Gradisove športnike $ s s s N N 33. letne igre Gradisa v s n N S •* s s te k N * S k S N * N S N I I i 6. i s s % N * S s s I s N s N s * * Del organizacijskega odbora 33. letnih športnih iger Gradisa. Z leve $ Pr»li desni Jasna Ratajc, Branko Vranič, Alojz Polajnar, Valter Ma- 5>' " Organizacijski odbor letošnjih Gradisovih letnih šporlnih iger, ki 13. bodo 12. in 13. junija v Mariboru, ima polne roke dela. Nobenega dvoma ni, da po organizacijski plati igre ne bi uspele, kajti organizator je pričel z pripravami že dovolj zgodaj. Letošnji organizator 33. letnih iger je Konferenca OOZS Gradisa in OOZS tozda Kovinski obrati Maribor, pokrovitelj pa direktor tozda Rajko Purnat. Na zadnji seji organizacijskega odbora so prisotne seznanili uidi / imeni častnega predsedstva, častnega razsodišča in ostalimi potrebnimi zadolžitvami. Na sporedu bodo seveda vse panoge kot do sedaj. Z ureditvijo športnega parka Tabor bo letos omogočeno, da bodo skoraj vse panoge na enem koncu Maribora z izjemo streljanja in kegljanja, ki bo na levem bregu Drave. Organizator bo pravočasno poslal vsem prijavljenim ekipam plan mesta Maribora z označenimi mesti igranja posameznih panog ter poskrbel za dobre označbe ob cestah tako. da ne ho težav pri prihodu v Maribor. Sicer pa bo v petek od 15.»do 19. ure in v soboto od 7. do 16. ure odprta tudi informativna pisarna, kjer boste lahko dobili vse potrebne informacije. Zaključek letošnjih iger bo v restavraciji Center kjer bo po svečani razglasitvi rezultatov veselo rajanje. Ker pa se je v zadnjih letih prepogosto dogajalo, da so si v nekaterih tozdih v času športnih iger »sposojali« nekatere športnike, se je orgariizator letos trdno odločil, da bo dosledno upošteval pogoje razpisa iger, predvsem pa vztrajal, da 1>> pred tekmovanjem pregledal vse potrjene zdravstvene in osebne izkaznice. Zato opozarjamo vse vodje ekip, da upoštevajo to odločtiev organizatorja, da ne bi prišlo do neljubih prerekanj. Žrebanje in razpored tekmovanja bodo opravili 19. maja. Do takrat ima organizator še veliko za postoriti, da bodo igre lahko nemoteno potekale. Dobrodošli torej v mestu pod Pohorjem. Franjo Štromajer sten in Josip Humek. ’0000m 0 0 0 0 0 0 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 r 0 0 0 J 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■ Prijavite se, julija je še nekaj prostora Letovanje v ČSSR Kot smo pisali v marčni številki Gradisovega vestnika, bo konferenca OO ZS G radi sil tudi letos organizirala letovanje naših delavcev in njihovih svojcev v ČSSR. Piva skupina bo v ČSSR letovala od I. do I J. julija.druga pa od 16. do 27. avgusta. Prijavijo se lahko vsi delavci Gradisa in njihovi družinski člani. Stroški letovanja znašajo za naše delavce 95.000 dinarjev, za druge pa \ 20.000 dinarjev, Ker je v pr s i izmeni še nekaj prostih mest na voljo, obveščamo delavce Gradisa, da se lahko prijavijo na naslov Gl P Gradis, Konferenca e e e e e' l i e e e NAGRADNA KRIŽANKA — UŽITNE GOBE 1 e e e e e e e e e e e e e e e e 9 99 9 9 9 99 99 9 9 Čeprav je letošnja pomlad zakasnila, so strastni nabiralci gob že gotovo utrgali kakšen lep primerek. Ker gobarstvo pri nas postaja čedalje bolj priljubljen hobi, smo vam pripravili križanko, v kateri boste našli petnajst vrst užitnih gob. Spodnje besede morate s pravilnim kombiniranjem vpisati v lik. Na poijin z debelejšimi okvirji boste po končanem reševanju prebrali imena petnajstih vrst užitnih gob, ki jih seveda ni v spodnjem seznamu. Za lažje reševanje: najprej začnite vnašati v križanko najdaljše besede, vsako vnešeno besedo pa v spodnjem seznamu prečrtajte. 9 črk: ANEMOGRAF 8 črk: ACRUVIUM, UROČENJE 7 črk: ANDREAS, ENCIJAN, JAINIST, KRIVINA, LUČNIKI, PORENJE, SRSENJE ' 6 črk: ACOSTA, AMATER, ANILIN, ARAMIS, ARIJEC, BEINUM-DEKADA, GATNIK, TEHNIK, VERNIK 5 črk: A KITA, ANČKA, ARSEN, BOVEC, DOLAR, ELIJA, ENEAS-. HAJKA, IRADA, KRAJA, KRKON, OKAPI, OPOKA, PAPAS. PIETA, RAČAR, SEINE, ZENIT 4 črke: AERO, AMOR, CVET, ČREP, EIRE, KAM A, KARO, KILT. KUPA. MUZA, OBIR, SKOJ, SKOK, ŠKUD, TAFT, URAN, 3 črke: AKT, ARI, DAC, EDO, ETA, EVE, INA, ION, LED, LUK, NlN-OČE, ORO, PAS, RIS, TAO, TLA, TUL 2 črki: AG, CI, IN, JE, MT, SČ, SD, SE Sestavil: Jože Peteli*1 r \ GRADISOV VESTNIK je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja za Odbor za informacije: Srečko Friš — predsednik, člani: Ludvik Rudolf, Martin Golnar, Zoran Debelak in Sonja Vršič. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Forbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksandar Bo-janič in Tatjana Savinšek. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana. Naklada: 9.100 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422 int. 232 in 220. GRADISOV VESTNIK Rešitev in nagrajenci nagradne križanke 11. maja smo izžrebali pet pravilnih rešitev aprilske nagradne križanke Gradisovega vestnika. Tokrat je prispelo nekoliko manj rešitev kot ponavadi, izgleda da je bila križanka težja kot običajno. Za tiste, ki jim je bila pretežka, objavljamo še pravilno rešitev. ELEKTROLIZA, KALUPI. IVANA, IKE, LIVARNA, POGAN, ON, AT ARI, NO, KALI, ANALI, ITAMI, CR. VOD, DANES, AAR, FA, DP. RH, AP, AD, NIGER, IU, MASKA, AM, VILA, ČAČAK, AHIL, PEGAZ. ELAN, AL, SAPORO. N, VP, ARMIN, SEL, LEI, OAS, RIFLE, CO, OR K. Sreča je bila tokrat naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada 1500 din — Darinka Vrtačnik, GE Celje 2. nagrada 1200 din — Stane Simeonov, GE Jesenice 3. nagrada 1000 din — Marija Krivec, Ptujska 18, 1, Ljubljana 4. nagrada 800 din — Barbara Starovasnik, GE Maribor 5. nagrada 500 din — Ani Vončina, Ulica 14. divizije. Celje Rešitve majske križanke Gradisovega vestnika pošljite najkasneje do 10. junija 1987 na naslov: GIP Gradis, Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana, s pripisom — za nagradno križanko. Vemo, da dobite Gradisov vestnik včasih malce pozno, toda da bi ga dobili z dveletno zamudo, tega pa le ne verjamemo. Bralec iz Celja nam je namreč poslal aprilsko rešitev iz — leta 1985!