Slev, ip. Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 30 za pol leta..... .120 za celo leto .... . 240 za Inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna Izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din «0 v Inozemstvu. ... . 80 ¥ LMaol Y sredo, (ne 11 Ho 1921 Posamezna Jlevflka stane 1 "50 Otn LEIO LE Cene inseralom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din l'S0 in Din 2*—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2'50. veliki po Din 5— in 4—, oglasi v uredniškem delu, vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemči ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. prilogo „Ilustriran! Slovenec" PoSinlna mm v gotovini Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6 111. Rokopisi •e ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva lelelon 30, upravniSiva 328. Političen list za slovenski naroi Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: L|ubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Volivno razpoloženje. Volivno gibanje se je v Sloveniji razvilo do velike živahnosti. Brez velikega zunanjega šuma, brez velike, nazunaj vidne agitacije se zgrinja slovensko ljudstvo — skoro bi rekli tiho — v močno, nepremagljivo slovensko fronto. Volivci ne govore toliko kakor sicer ob volitvah, ne kažejo tudi toliko penečega trenotnega vzki-pevanja, ker se zavedajo, da se pripravljajo na odločitev v času vsestranskega nasilja režimovcev; zato ne odločujejo v njih kaka sentimentalna čustva, marveč se le jekleni njihova volja, premišljena in odtehtana, in z obrazov jim bereš odločnost in neuklonjenost, moško zavest, da bodo držali slovensko fronto liki vinta, kakor se je izrazil na nekem shodu mož, stc~*a slovenska korenina. Kamor prideš, kar vidiš in slišiš, povsod samo ena odločna volja: Žerjavovcev ne! Kakor bele vrane, tako redki so, ki se še drznejo med ljudstvom slovenskim zagovarjati skupino samostojnih demokratov, pa še li i^amo z licemerskim govoričenjem, z natolcevanjem in lažmi, ne pa z odkritim vizirjem. Ljudstvo je sito njihovih centralističnih fraz, njihovega laži-demokratizma in nasilja. Prav nič tudi ne vleče njihov gospodarski program, ki ga prodajajo sedaj za volitve. Saj se vsa Slovenija zaveda, da je ravno gospodarstvo Slovenije po Žerja-vovem centralizmu kruto udarjeno, da Slovenija gospodarsko čim dalje tem bolj propada in da je bila glavna smernica v politiki Samostojne demokratske stranke ta, da se gospodarska samoosvojitev Slovenije onemogoči. Le v gospodarski odvisnosti Sovenije more peščica žerjavovcev s pomočjo Belgrada izkoriščati Slovenijo zase na škodo vseh produktivnih stanov. Le 8 (pomočjo belgrajske centrale more klika samostojnih demokratov v Sloveniji angažirati gospodarstvo v svoje strankarske namene — na škodo Slovenije. Zato dovoljenje prejšnjega finančnega ministra dr. Spaha za popolno ljubljansko borzo sedanji finančni minister še vedno drži zaprto v svoji miznici, zato se ogromne svote, ki jih plačuje Slovenija za zavarovanje delavcev, po popolnoma ponesrečenem Zer-javovem zakonu o zavarovanju delavcev stekajo v zagrebško centralo, ki je tvorila finančno oporo za bančno podjetje samostojnih demokratov. Ogromna armada demokratskega uradništva se je zbrala pri osrednjem uradu, kar pomeni silno finarč-no obremenitev na škodo zavarovanega delavstva. Kakor hitro je nastopil PP-režim, je začel dinar skakati, rasti in padati, da o njegovi stabilnosti ni več niti govora ln trgovski in produktivni krogi s strahom pričakujejo, kaj bo. Izvoz mora vsled tega zastajati, cene za producente padajo, kon-sument pa tega prav nič ne občuti. To je — gospodarski program samostojne demokratske stranke v de;anju! Vsakdo ga vsak dan občuti in ga proklinja. Ves demokratizem Žerjavove politične skupine sestoji v tem-le stavku: Saj je vseeno, če nas volite ali ne, mi bomo vladali, če nočejo ljudje z nami, bomo pa proti ljudem, proti vsem, proti ljudski volji, s silo, ki je vladi na razpolago. To je čisti >demokratizemd Kdo se bo potem čudil, da je vsa Slovenija proti samostojnim demokratom ln da se je oprijemljejo samo še ljudje, ki iščejo osebne koristi ali so osebno od demokratskih mogotcev odvisni in ogroženi v svoji eksistenci ali pa so taki elementi, ki so vsakemu naprodaj. Vse drugo odklanja politiko samostojnih demokratov. Ljudje se smejejo gostobesednosti njihovega časopisja, ki pošilja v svet zmagoslavno 6peve o velikanskih demokratskih shodih, na katerih se pa zbira le peščica povečini plačanih agitatorjev, in lažnivo poroča o shodih Slovenske ljudske stranke. Strašno se jezijo »Jutrovci«, da shodov SLS ne naznanjamo v časopisju in o njihovem sijajnem poteku ne poročamo in .a-ko otcžujemo delo njihovega špijonažnega omrežja, ki je razpredeno jx> celi deželi. Tako poroča n. pr. včera;šnje »Jutro«, da »sta bila dr. Korošec in Žebot, toliko previdna, da sta se v Murski Soboti omejila le na zaupni sestanek«, toda ta >zaupni sestanek« je bil veličasten shod, ki se ga je udeležilo nad 2000 volivcev. Še-le 8. februarja, ko bode Zerjavova stranka obležala na tleh razbita in pomandrana, bo prišel med demokrate strahovit volivni maček. Včeraj je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Cela vrsta strank in stran-čic poizkuša svojo srečo, pa tudi čisto navadni politični pustolovci, ki računajo na ljudsko nevednost, pa se bodo seveda strašno opekli. Saj je bilo v mariborsko celjskem volivnem okrožju do včeraj vloženih 12 kandidatnih list. Ogromna večina volivcev pa se zaveda pomena teh volitev in ve, da gre za samostojno gospodarsko, kulturno in socialno življenje in svoboden razvoj Slovenije ter bo korakala v slovenski fronti, ki jo predstavlja danes Slovenska ljudska stranka. Le v Ljubljani utegne biti resen boj, pa tudi tu se zdi usoda' žerjavovcev že vnaprej zapečatena. Največ šans ima SLS s svojim kandidatom, načelnikom SLS dr. Antonom Korošcem. Njegovo kandidaturo v Ljubljani je vsa javnost r. velikim zadovoljstvom in veseljem pozdravila. Kar pa je meščanov, ki iz tradicije ne bi hoteli oddati glasov za SLS, četudi njeno politiko odkrito odobravajo, bodo združili svoje glasove proti kandidatu dr. Žerjava, na dragih listah. Tako dela žeriavovcem strašno preglavico kandidatna lista dr. VI. Ravnikarja, ki je bila včeraj vložena, in jasno kaže z narodnim socialistom Juvanom kot namestnikom, da predstavlja kompromisno listo med pristaši nekdanje Narodnonapredne stranke in Narodncsocialno stranko. Druge liste v Ljubljani resno ne bodo prišle v poštev. Vidi se, da je vsa Slovenija v volivni borbi odločena, da enkrat za vselej napravi konec paševaniu Samostoine demokratske stranke ter zbriše ta madež iz političnega življenja v Sloveniji. seben komunike, v katerem pravi, da je povodom teh vesti danes obiskal dr. Nin-čiča tukajšnji mažarski poslanik Hory in izjavil v imenu svoje vlade, da se mažar-ska vlada ni nikdar pogajala z Radičem, kakor tudi sklepala z njim sploh nobene pogodbe. ;o časopisje o ¥laclnein porazu. TUDI VLADNI LISTI PRIZNAVAJO, DA JE PP VLADA DOŽIVELA VELIKO BLAMAŽ0. Bel,"jati, 13. jan. (Izv.) Odločitev zagrebškega sodišča je še vedno predmet razprav in komentarjev v vseh krogih. Današnje vladno časopisje se na dolgo in široko bavi s to odločitvijo in ugotavlja, da znači za vlado veliko biamažo in popolen poraz ter javno dokazuje, da so metode, katerih se je vlada dosedaj poslužila v borbi, bile enostavno preračunane na vo-liven uspeh. Značilno je, da ugotavlja v a-di prijazno časopisje ta velik vladni neuspeh. »Politika« piše: »Odločitev, četudi še ni končna, je naredila globok vtis v vseh krogih v Belgradu, posebno mučen vtis je napravila v vladnih krogih. Ta odločitev ne gre v prilog temu, kar se je pričakovalo v vladnih krogih, kajti zagrebško sodišče je zastopalo stališče, ki je popolnoma nasprotno vladnemu. Ta vest o odločitvi zagrebškega sodišča je izzvala zelo mučen vtis v vseh krogih vladnih strank. Čuli so se protesti, ker vlada ni dovolj pazljivo postopala. Vladni krogi so globoko prepričani, da so vladni ukrepi popolnoma upravičeni in da bi morali biti člani HRSS zaprti in odslužiti zasluženo kazen. Vladni krogi so bili ogorčeni, ker ;e prišlo do take odločitve in so obsojali tiste, ki so imeli opravka s tem poslom, ter so iz-javkali, c'a je bil s tem zadan vladi zelo velik udarec. Kar se ti"e opozicije, je ta sprejela vest o odločitvi zagrebškega sodišča z odobravanjem. V krogih opozici;e se trdi, da zagrebško sodišče ni moglo drugače postopali in izražala se je nada, da bodo daljne sodne instance sklepale v skladu z odločitvami zagrebškega sodišča. OpozicFa smrtra, da je vlada pretrpela li-asko in da bi mora'a odstopiti.« »Novosti« pišejo: »Četudi je pretirano delati definitivne sklepe, vendar se lahko konstatira, da je vlada na tem, da doživi roraz v svojem volivnem manevriranju. Po odločitvi zagrebškega sodišča in njegove nepobitne argumentacije ie jasno, da je bila zadeva pripravljena za grobo potvarjanje pojmov in de'stev. Sedaj je še bolj razodet velik trik PP,vlade, ki se od-sedaj nahaja v zelo težkem volivnem položaju. Ne samo da je na tem, da pretrpi definitiven političen neuspeh v volivnem boju, temveč vse njeno nadaljn;e postopanje je brez vsake moralne vrednosti. Vladi je jasno, da ji kliub vsemu nasilju in nezakonitosti lahko 8. februar prinese iz-nenadenje. Iz režimskih krogov se trdi, da ie vlada mislila na to in da lahko vse parira. Niso znane nove vladne nakane, toda če ne misli na novo nasilje, ne vemo, kaj naj napravi, da se izkoplje iz težkega položaja. Dejstvo je, da se je ta vlada de-finitivno diskreditirala da bi mogla izvršiti volitve in da je položaj za vse politične iaktorje zelo ugoden. Če bi bilo v naši državi količkaj reda, bi morala vlada izva-js.ji konsekvence. Vladni organi so pred mesci pisali, da ima besedo neodvisno sodišče, iz katerega odločitve je treba izvajati posledice. Sicer pa se kralj vrača v prestolico in potrebno bi bilo, da zahteva cd vlade račun za njeno sumljivo aktivnost.« »Pravda« piše: Ta odločitev sodišča predstavlja strahovit demanti vladnih trditev. Čim je postopanje proti HRSS prešlo iz policij "kih rok v roke neodvisnega sodišča, čim se je razprava o njihovi krivdi preneslo pred sodišče, je bilo ustavljeno. Opozicija, ki niti enega trenutka ni verovala v vladno bajko in bajke njenega časopisja, in ki je ves obtožni materijal precenila kot proizvod in potvorbo vladnih strank pred volitvami, je dobila zadoščenje cd one strani, ki je najbolj pristojna, da izvršuje zakon. Teža položa;a, v katerega je vlada za-sla s tako odločitvijo pred notranjostjo -i inozemstvom, je jasno očitana tudi v razpoloženju, ki je vladalo v tukajšnjih krogih včeraj in danes. Nerazpoloženje in ogorčen.'D sta se jim brala z cbra/a. Ne mo da je njihova protihrvatska akcija presekana, da je z njo cel sistem vladnega ror'a preobrnjen, ampak ta odločitev predstavlja vso mizerijo vlade nasproti narodni svobodi. Vlada bo poskušala izvršiti pritisk na sodišče, da reši svoj načrt. S političnega vidika ie vlada pretrpela blama:o, kakršna je redka v zgodovini najreakcio-narnejših režimov. Njeno moralno in politično bankrotstvo '3 popolno. Kar je najvažnejše, to ni sramota, ki je padla na njo v očeh naše javnosti, temveč sramota, ki je podla na državo, v kateri sedijo na vladi ljud'e, ki po izmišljenih trditvah kujejo zaroto, se poslužujejo krivičnih obtožb, da dosežejo svoje namene. Insceniran je velik veleizdajniški proces. Izvedenec v hr vaškem vprašanju nam je prinesel novo veliko sramoto. V istem smislu piše'o tudi drugi listi. Vlada se skuša opravičiti in ministri .ia-je'o vsakovrstne izjave. Vendar vse njihove izjave niso močne dovoli, da bi mogle izbrisati velik učinek, ki ga je naprav 'lep zagrebškega sodišča. Državni pecStamlk Wilder dementira sebe, KOMUNIKE ZUNANJEGA MINISTRA.. — MAfARSKI POSLANIK I7JAVLJA, DA SE MAŽARSKA VLADA NI NIKDAR POGAJALA Z RADIČEM. Belgrad. 13. jan. (Izv.) Pred par dnevi smo poročali o izjavi državnega podtaj-nika Večeslava Wilderja o nekakem dc-mentiju glede sklepanja pogodbe med Radičem in Mažarsko. Jasno je, da gre za potvarianje dokumentov, kajti danes jc izjavil sam Večeslav NVilder, da nikdar ni kaj takega izjavil. Pri tem treba pribiti, da je Wi'der to izjavo dal pred večjim številom časnikarjev in re bo mogel za-molčati njene pristnosti. Poleg tega pa jc ministrstvo za zunanje zadeve izdalo 00- Belgrad, 13. jan. (Izv.) Danes je poslednji dan za vlaganje kandidatnih list pri sodišču. Če tudi še niso izidi v vseh okrožjih znani, vendar je iz dozdaj razpoložljivega materijala jasno, da gredo radikali na volitve popolnoma razbiti in da imajo zelo malo upanja na kak večji uspeh. Dočim je šla pri prejšnjih volitvah radikalna stranka v volivni boj s sklenjenimi listami, ima sedaj več kot v 20 volivnih okrožjih po dve, ponekod po tri listo. Dosedaj so znane sledeče cepitve list: Krajinsko okrožje ima dve listi: ofi-cielno, katere nosilec je dr. Velizar Janko-vič, in druga radikalna z Lazarevicem kot nosilcem. V Črni gori so vložene tri radikalne liste: 1. oficielna, nosilec finančni minister Stojadinovič, 2. nosilec Spasojevič, 3. nosilec bivši podpredsednik narodne skupščine Ljuba Bakič, s katerim gre Toma Orahovac, eden najuglednejših radikalov v Črni gori. Ljudje, ki dobro poznajo razmere v Orni gori, trdijo, da je upanjo radikalov, posebno Stojadinoviča, minimalno. Podrinjsko okrožje dve: 1. dr. Nin-ko Peric, 2. lista 3 kmetskim poslancem Mihailom Rankovičem. Na olicielni listi v rudniškem okrožju kandidira kot nosilec dr. Vojislav Janič. Razen te liste sta vloženi še dve radikalni listi. Istotako so radikali razcepljeni v pirotskem, kragujev-škem in celo v banjaluškem okrožju, kjer je postavljena kandidatna lista radikalov proti Pašiču. Dalje v okrožju Vranje, Toplica, Prizren, Pančevo, Bela Crkva, Kru-ševac in drugod. Radikali, ki gredo tako razcepljeni v volivni boj, nimajo posebnih nad. Nasprotno je treba pribiti, da demokrati, ki so pri prejšnjih volitvah šli v volitve z razcepljenimi listami, gredo sedaj kompaktno v vseh okrožjih razen v dveh. Poleg tega je treba pribiti, da bodo v Srbiji poleg razcepljenih radikalnih list nastopili tudi neodvisni radikali, katerih upliv se jo zelo dvignil v poslednjem času z ozirom na ko-rupcionistično afere raznih voditeljev radikalne stranke. Obznana na otokih. Zagreb, 13. jan. (Izv.] Na dalmatinskih otokih Krku, Rabu itd. se v imenu »Ob-znanc« vrše mnogoštevilne hišne preiskave. Na Rabu so v nedeljo zvečer ob 10. uri odvedli iz postelje starega, boleh-nega dekana Petra Zabija pod pretvezo, da je radičevcc; odpeljali so ga v zapore v Šibenik. Osebne mržnje in z njimi zvezane denuncijacijc igrajo tukaj veliko vlogo. Ljudstvo se razburja, Italijani sc smejejo. Zapirajo ugledne ljudi, ki so jih svoj čas vlačili po ječah Italijani, ker so delali za Jugoslavijo (kakor n. pr. dekana Zabijo). Enako se godi v senjski in splitski škofiji; povsodi zapirajo duhovnike in jim jemljejo vsako možnost, da vrše svoje dolžnosti; fare ostajajo brez župnikov, otroci brez verskega pouka. Vladni stranki divjata kakor sleoi. Vsa sreča, da jc njihov koncc na vidiku. LISTI IIZ ZA VARAŽDIN POTRJENI. Varaždin, 13. jan. (Izv.) Lista HZ z dr. Poličem kot nosilcem in paralelna li, sta z dr. Trumbičem kot nosilcem sta bili danes kljub policijskim ukrepom potrjeni. FRANCOSKI PARLAMENT. Fariz, 13. jan. (Izv.) Za predsednika francoskega parlamenta je izvoljen Pain-Icve s 313 glasovi, 24 glasov je odpadlo na Cachina. Opozicija se jo glasovanja vzdr žala. Pariz, 13. jan. (Izv.) Obe zbornici sta danes začeli ob 3. popoldne z zasedanjem. Dinard je v navzočnosti Herriota izvedel volitev zborničnega tajništva. Pod strahovlado fašizma. REŽD1 SI DAJE NOVA NEOMEJENA POOBLASTILA. Rim, 13. jan. Včeraj dopoldne se 'e sešel ministrski svet. Navzoči so bili razen De Štefanija, ki je na konferenci v Parizu, vsi ministri. Notranji minister Fede~-zoni je poročal o notranjem položaju, 'n da je nad vse zadovoljiv. Potem je ministrski svet odobril tri zakonske načrte, ki tV-je^V) vladi neomejeno pravico, da izpre-minja in »popravlja« zakone. Prvi načrt se tiče društev in zahteva, da morajo vsa«iru-štva, juridične osebe in zavodi naznaniti varnostni oblasti svojo ustanovitev, pravila, notranja pravila ter imenik odbornikov in članov. Drugi načrt pooblašča vlt-do, da izpremeni zakon o javni varnosti. Tretji načrt daje vladi oblast, da izprema-ni ozir. izpopolni kazenski zakonik, kazensko pravdni red, zakon o justični upra-yi in civilni zakon. PARLAMENT. - ZAKON PROTI DRUŠTVU. • ' Rim, 13. jan. Včerajšnjo sejo parlt-menta je večina izpolnila z interpelacijami, naperjenimi proti »subverzivnim« els-mentom, posebno Garibaldincem in komunistom, ki so bili izgnani iz Francije. Tirolski poslanec Sternbach je interpellr ' zaradi teror ja v Po^dižju in pozival vla' , naj ne zlorablja svoje oblasti. Koncem seje je Mussolini predložil zakonski načrt ^ nikov in članov ter sploh vse podatke o svojem delu — vselej, kadar to oblast zahteva, in to tekom dveh dni. Za kršitve teh določb ali napačne podatke so določene zaporne kazni od 3 mesecev in više in denarne globe od 2000 do 3C.OOO lir. Razen tega sme oblast v vseh slučajih društva razpustiti. Čl. 2. določa, da noben javni nameščenec ne sme biti član kakega tajnega društva. Tej zahtevi morajo javni nameščenci zadostiti tekom 15 dni po obj../i zakona. Kdor se ne pokori, bo odpuščen 'z službe. — Čl. 3. določa, da stopi zakon v veljavo z dnem ob ave v uradnem listu. Nato je justični minister Rocco predložil zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da izpremeni zakone za javno varnost. VOLITEV PREDSEDNIKA PARLAMENTA. Rim, 13. jan. (Izv.) Zbornica je z 239 glasovi od 285 glasov izvolila Cafertanija za predsednika zbornice. 43 glasovnic je bilo praznih, 3 glasovi so bili deljeni. SENAT. Rim, 13. jan. Senat je sklican na dan 20. t. m. OSEBNI IZPREMEMBE. Rim, 13. jan. Državni podtajnik Scia-loia je odstopil. Za njegovega namestnika je imenovan posl. Alfredo Petrillo. Za n* čelnika tiskovnega urada v ministrskem predsedstvu je imenovan comm. Cesarini Sforza, doslej v sužbi lisla »Reslo del Car-linoc. OPOZICIJA. Rim, 13. jan. Tajništvo aventinske opozicije je izdalo komunikej, v ka'._rem ugotavlja, da je opozicija temeljito pretresla vsak mogoči razvoj sedanjega pologa. Kar se tiče volitev, je opozicija p polnoma edina v tem, da brezpogojno zavrača hipotezo, da bi mogla nove volitve voditi sedanja vlada. —■ Veliko pozornost je vzbudil včeraj sestanek treh bivših ministrskih predsednikov in voditeljev sedanje zbornične opozicije: Orlanda, Salan-dre in Giolittija. Sestanek se je vršil v Or-landovem kabinetu na Montecitoriju. 0 uspehu pogovora se ni zvedelo nič podrobnega; gotovo je le, da so se sporazumeli za enoten nastop v parlamentu povodom razprave o volivni reformi. Salandra je s tem definitivno prešel v opozicijo. REFORMA CERKVENE ZAKONODAJE. Rim, 13. jan. Novi justični minister Rocco je poveril posebni komisiji, V' kateri je tudi več cerkvenih zastopnikov, nalogo, da sestavi konkretne predloge za reformo italijanske cerkvene zakonodaje (uprava cerkvenega premoženja, verske kongrega-cije i. dr.). KARDINAL MAFFI 0 NASILJIH V PISI. Rim, 13. jan. Nadškof v Pisi, kardinal Maffi, je povodom fašistovskih pustošenj v Pisi poslal notranjemu ministru Feder-zoniju sledečo brzojavko: »Piso so torej včeraj normalizirali. Kot škof sem dejanja objokoval, kot Italijan sem nad njimi zardel. Samo stroga preiskava bo mogla povedati, kam s takimi metodami drvimo. Zaradi ljubezni do domovine 1 — Maffi.« ZA IZPREMEMBO GENTILEJEVE ŠOLSKE REFORME. Rim, 13. jan. Senator Tamassia je vložil interpelacijo na naučnega ministra, v kateri zahteva v imenu interesov italijanskega šolstva in kulture korenito izpre-membo Gentilijeve šolske reforme. ZA UREDITEV MEDZA VEZNIŠKIH DOLGOV. Pariz, 13. jan. (Izv.) »Journal« poroča iz Londona, da je francoski finančni minister Clementel izročil angleški vladi spomenico o ureditvi medzavezniških dolgov. V spomenici našteva vse možnosti za ureditev, na katere bi lahko pristala francoska vlada. NOVA NEMŠKA VLADA? Berlin, 13. jan. (Izv.) Kot novega kanclerja imenujejo dr. Lutlier-ja. Centrum je sklenil, da nima nič proti temu, če ostane dosedanji minister za javna dela Braun tudi v vladi Luther-jevi. NASLEDNIK KELLOGOV V LONDONU. Berlin, 13. jan. (Izv.) Za ameriškega poslanika v Londonu pride namesto Kel-loggova, ki bo postal državni tajnik, dosedanji ameriški poslanik v Berlinu Hough-ton. PROTIMILITARISTIČNA PROPAGANDA V FRANCIJI. Pariz, 13. jan. (Izv.) »Quotidien« poroča, da je Herriot opozoril rusko vlado preko francoskega poslanika Herbette a v Moskvi, naj neha s protimilitaristično propagando v Franciji, ker bi sicer trpelo prijateljsko razmerje med obema državama. STOTNIK SADOUL V PARTZU. Orlčans, 13. jan. (Izv.) Sodišče v Or-leansu je pustilo stotnika Sadoula, ki je bil obdolžen komunistične propagande, na svobodo. Sadoul je odpotoval v Pariz. EUSKO-POLJSKI OBMEJNI BOJI. Berlin, 13. jan. (Izv.) Iz Charkova poročajo, da je pri Zambolu napadla polj- ska obmejna straža rusko obmejno stražo. Sovjetska straža je napad odbila. Ruska vlada je takoj poslala na lice mesta preiskovalno komisijo. ANGLEŠKO-RUSKI 0DN0ŠAJL London, 13. jan. (Izv.) V dobro poučenih angleških krogih ni nič znanega o kaki spremembi angleško-ruskih odn> šajev. NEMIRI NA KITAJSKEM. London, 13. jan. (Izv.) »Daily Maik poroča, da je prispelo v Shanghai več angleških bojnih ladij v varstvo tujcev. Nekaj upornih vojaških oddelkov se je udalo evropskim oblastim. PREPOVEDAN IZVOZ ŽITA IZ ROMUNIJE. Bukarešta, 13. jan. (Izv.) Poljedelr-ko ministrstvo je prepovedalo izvoz žita. Prepoved stopi v veljavo 15. t. m. ŽELEZNIŠKE NESREČE. Herme, 13. jan. (Izv.) Tukaj se je dogodila strašna železniška nesreča. D-vlak jo trčil v osebni vlak. Posledice trčenja so strašne. Razbiti so vsi vagoni D-vlaka. Jedilni voz je popolnoma razbit in porušen. Identiteto ponesrečencev v tem vozu ugotovili z največjo težavo na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri potnikih. Pogled na ruševine je strahovit. Ranjeni so vsi potniki, nepoškodovan ni ostal niii eden. Da se je pripetila nesreča, je vzrok ta, ker je D-vlak privozil 4 minute prehitro na postajo, in ker je bila megla izredno gosta. Berlin, 13. jan. (Izv.) Skoro istočasno z nesrečo v Herme se je dogodila železniška nesreča na berlinskem kolodvora. Vlak, ki je bil namenjen v Haittin^en, je privozil na kolodvor in trčil v vlak, ki 'i stal na kolodvoru. Ranjenih je več oseb. Berlin, 13. jan. (Izv.) Na Tuisburškem kolodvoru je trčila lokomotiva v osebni vlak. Pet oseb je mrtvih, več lahko ranjenih. VELTK T02AR V SLADKORNI TOVARNI Olomuc, 13. jan. (Izv.) Velika sladkorna tovarna v Cliropinu je pogorela. Škoda znaša več milijonov, je pa pokrita z zavarovalnino. Zaloge so rešili. EPIDEMIJA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 13. jan. (Izv.) Med šolsko mladino se je zadnje dni razširilo več vrst nalezljivih bolezni. Zaprtih je doset šol. Bolezni so bolj lahkega značaja. PREVENTIVNA CENZURA NA JUŽNEM TIROLSKEM. Bozen, 13. jan. (Izv.) Na Južnem Tirolskem je vpeljana preventivna cenzura. Vollvno flifeasije. Glavarji na delu za JDS. Počasi se | odkriva, kaj jc veliki župan Ballič naročil v soboto 3. t. m. okrajnim glavarjem. Z dežele nam sporočajo; Okrajni glavar v Kamniku dr. O g r i n je poslal županom v tuhinjski dolini sledeče vabilo: »Vabim Vas, da se zglasite dne 6. t, m. ob pol deveti uri zjutraj po shodu v Smarlnem, gostilna Matjan, radi neke zadeve. Srezki poglavar dr. Ogrin, v Kamniku, dne 4. januarja 1925.« Si treba veliko povdarjati, da je bil to shod demokratske stranke. Po shodu so res župani počakali glavarja. Najpoprej jim je dal nekaj navodil glede volitev, potem pa je začel z agitacijo. Govoril jim je približno tole: »Saj demokrat- ska stranka ni tako hudo proti veri in Cerkvi, kakor se navadno govori, saj smo vsi kristjani. Slovenci moramo uvideti, da nas je premalo in da moramo postati s Srbi eno...« Razlage takih nastopov g. glavarja ni potreba. Obljube. Slovenija postaja bogata — na Žerjavovih obljubah namreč. Na shodu v Kamniku je dr. Žerjav obljubil kamniškemu okraju železnico skozi Črni graben. V svoji naivnosti je prepričan, da bo sedaj ves Črni graben volil demokratsko stranko zaradi te obljube. — V ljubljanski okolici preklicujejo rubežni radi davkov. Vladajočim krogom se zdi namreč dovolj obljubiti, da do volitev ne bodo prodana kmetska posestva, ki jih zadeva strašno breme osebne dohodnine, za katero so se trudili pri proračunu 1924-1925 gg. »Narodnega bloka«. Mimogrede pripomnimo, da je kandidat za ljubljansko okolico g. Zeball član cenilne komisije, ki je odmerila tisto osebno dohodnino, zaradi katere rubijo kmete ljubljanske okolice. Tudi ne bo odveč omeniti, da so znali pred letom dni iz te cenilne komisije izriniti našega župana Oražma, ker je ščitil davkoplačevalca. Mislimo, da primernejšega kandidata za ljubljansko okolico JDS ni mogla najti kakor v osebi g. Zeballa, člana cenilne komisije za osebno dohodnino, »Demokratična« demokratska stranka. Po Ljubljani govore »demokratični« demokratje takole: Kaj pomaga »klerikalcem«, če dobe vse mandate, Žerjav bo vseeno vladal. Pravijo, da se je podobno pohvalil minister Gregor tudi na shodu v Kamniku. Pa recite, da niso ti gospodje res demokratični. Še svojega prijatelja Mussolinija bodo posekali. Pobožna »Domovina«. Listič, ki ga piše g. Adolf Ribnikar zato, da naši kmetje ž njim podkurijo, ima v zadnji številki kar dva pobožna članka. V enem dokazuje, da se »klerikalci« družijo z brezverci in da je sedaj na vladi Narodni blok, ki vero spoštuje. V drugem članku dokazuje, kako je treba opravljati sv. mašo, da kaj zaleže. Ni izključeno, da bodo razni predavatelji »Zveze kulturnih društev« v volilni dobi začenjali predavanja po Radičevi maniri s »Hvaljen Jezus«. Duhovniške plače in podpore. Z veliko resnostjo dopoveduje »Domovina«, da je »ta vlada na prizadevanje dr. Žerjava povišala doklade kaplanom, da ne bodo stradali in da bodo lažje opravljali dušno pastirstvo«. Tako beremo seveda samo v »Domovini«, v resnici pn ni še noben kaplan dobil nobenega vinaija kakih povišanih doklad. — Poročali smo o podporah, ki da jih hoče Žerjav dajati posameznim duhovnikom. Pripomnili smo, da bi bil vsak nespameten, kdor ne bi sprejel. »Jutru« se zdi to seveda nemoralno. Kakor da ne bi vsakdo prejel samo nekaj tega, kar mu gre po pravici in kar mu je bilo doslej po krivici zadržano. Od človeka, ki je pisal Patra Kajetana, »naj bi sc slovenska duhovščina sedaj celo morale učila«! Če bo volivna borba dolgo trajala, pridejo gospodje okrog »Jutra« v resno nevarnost, da se izpreobrnejo. PRISPEVAJTE ZA LJUDSKI SKLAD PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUGOSLOV. TISKARNA) Poštnega čekovnega urada štev. 11.475 Geerges: Veleizt!a|alci in počobrJ grešniki. — Pred vojno smo malo vedeli, kaj Je veleizdaja, špionaža, izdaja in druga taka roba; kaj in kdo so veleizdajalci, špio-ni, politično nezanesljivi in sumljivi ljudje itd. Kmalu pa, ko je vojna izbruhnila, je pa teh hudodelstev in hudodelcev kar mrgolelo, posebno med nenemškimi in nemadžarskimi narodi. Toda vse to šele po vojni napovedi, toda ne takoj po njej, nikakor pa ne po atentatu. — Vedi namreč — danes je to sicer splošno znano — da se je sprva Avstro-ogrska silno bala, da se narodi, zlasti slovanski ne bodo hoteli odzvati mobilizacijskemu pozivu na vojno zoper bratske slovanske narode. A ta strah se ni uresničil. Res da je bilo treba delati med narodi primerno razpoloženje, a vojska je bila disciplinirana in z malo izjemami je vse drvelo pod zastave, kakor se je takrat reklo, da brani domovino. Res je, da bi naj-brže, če bi bilo vojakom na prosto dano, naj pride samo tisti, kdor hoče, niti pet odstotkov ne prišlo. — Ko je avstrijska uprava videla, kakšen uspeh ima mobilizacija in ko so začeli kazati prve polomije na ruski fronti, se je. začela postavljati na zadnje noge, kazati roge in zobe ter povsod iskati izdajalce in špijone ter druge take grešnike! Fravih vzrokov svojih vojaških ne- uspehov pa seveda ni videla, in bi bilo sigurno zelo nevarno za tistega, ki bi jih bil hotel pokazati. — Zdaj se je začelo preganjanje slovanskih narodov na debelo. Začeli so iih zapirati, internirati in justiiicirati. V Galiciji je bil vsak rusinski človek voh"n in izdajalec, Jud pa je veljal za največjega patrijota, menda zato, ker je vojaštvo odiral in za nos vlekel, tako da je lahko na obe strani vohunil, pri čemer je bil življenja gotovo bolj varen, nego da bi bil samo na eno. — Ko je bil tisti veliki poplah av-stroogrske vojeke prvo leto vojne v gali-škem mestecu Turki, sem sam imel priložnost videti takega rusinskega ve'eizda-jalca. Žandar pripelje k meni častitljivega starca, z žandarjem sta prišla tudi dva Juda, ki sta dolžila kmeta veleizdaje; imela sta sabo tudi pismeno ovadbo. Ker sem imel nalog stvar urediti, sem poklical iz previdnosti toln.ača in izvedel, da sta Juda za beg pred kozaki najela za voznika obdolženega kmeta. Voznina je bila pogojena iz 22 K. Juda sta pa med vožnjo hotela kmetu zaslužek utrgati in sta mu dala samo 16 K, češ da je to dovolj. Kmet pa je začel nato bolj počasi voziti; češ: za 16 K. Juda sta začela priranjali na hitrejšo vožnjo, da jih ne bodo kozaki zajeli, starec pa je odgovoril: »Meni je vseeno, če nas zajamejo.« — Iz tega sta, vidiš, Juda hotela napraviti veleizdajo in zahtevala, da bodi kmet obešen. Bog ve, koliko je bilo takih ovadb, koliko ljudi je izgubilo zaradi njih življenje! Kdor se je hotel nad kom maščevali, ga je kratkomalo česa obdolžil in potem nastopil za pričo. Tudi kmetu bi se bilo drugače godilo, če bi bil prišel kakemu, rccimo Mažaru v roke (tudi različni drugi žalibog večkrat niso bili dosti boljši), jaz pa sem ga izpustil, ovadbo raztrgal, a Juda sta mu morala vpričo mene plačati, kar sta mu bila dolžna. — Kolikokrat pa niti ovadbe ni bilo ter so človeka obesili aii ustrelili (to manj, ker so se bali, da bi slrel pozicije no izdal), kjer so ga dobili, češ da je vohun ali izdajalec, dočim se je samo skrival pred divjajočo domačo soldatesko. — A kdo bi popisal vse krivice, ki so se godile civilnemu prebivalstvu, zlasti slovanskemu. Saj veš, kako je bilo v zaledju. Denuncijantov je bilo povsod polno. Zoper mene je bilo takoj v začetku vojne vloženih kar pet ovadb pri ljubljanski policiji, koliko jih je bilo pri vojaštvu, ne vem. Strašen c^galoman pa bi moral biti, ako bi si domišljal: »Lejte me! Tudi mene so imeli za tistega, ki bi bil lahko državo razdrl, oziroma, ki sem jo razdiral.« — Toda strah ima velike oči in v vojni so pač druge razmere. — Prišel je preobrat, »izbruhnila« jc Jugoslavija, nepopi no veselje je zavladalo povsod. A ne samo to, prejšnji veleizdajalci in drugi grešniki so postali narodni mučeniki iii junaki, pairiolje od prej pa so postali avstrijakanti. — Kakor vidiš, relativitotna teorija ne velja samo v fiziki. »I, Munla Bekir, zakaj mi vse to pripoveduješ?« — Boš kmalu videl. — Vojna je že zdavnaj pri kraju, razmere, bi človek rekel, so se izpremenile, govorjenje o veleizdajalcih, protidržavnih elementih in njih iskanje je ostalo, oziroma se je spet pokazalo, da nimamo drugih bojev nego politične, ki res da so včasih tudi malo krvavi, in pa volitve. A zopet se je pokazalo poželenje po suhoba-jerskih metodah. In kdo kaže to poželenje? Peščica ljudi, ki &e trka po prsih in vpije: »L' Etat c' est moi«, ki pa pravijo, da so se vedno zgražali nad avstrijsko pretirano uporabo zakonov. Ali ne zaslužijo ti ljudje očitka, da so avstrijakinti? — Pa še nekaj je vredno omeniti. Zakaj so Radiča zaprli, ni moja stvar. Jaz nisem politik, temveč le outsider, opazovalec, morda ni bil zadovoljen samo s 16 kronami. V oči mi je palo samo tole. Prej se je in se še poudarja, kako strašno nevaren je Radič državi. Zdaj pa, ko je zaprl, ga smešijo ra vse načine in zmerjajo s strahopetcem, figarjem itd. Težko si mislim, da se še kje na svetu bojijo, da bi jim kak slrahopetcc državo razdrl — ra-zun, če je na krmilu. Če bi ga pa še zaprli, bi se vsaj ljudje smejali in rekli: »Kako strahopetni so šele tisti, ki se tega strahopetca in figarja bojijo.« — O, kako resnične so besede: »Du subli- ' in ridicule il n'ya qu'un pas.« »Sijajna zmaga« samostojnih in demokratov na Grosupljem. N« Grosupljem slavijo »samostojni« in dr. Žerjavovi »demokrati« že cel teden veličastno zmagoslavje nad »klerikalci«. G. veliki župan dr. Ballič je razpustil stari in novi »klerikalni« občinski odbor ter postavil gcientstvo iz samih samostojnežev in demokratov. 2upanstvo Grosuplje jc dobilo dne 7. januarja 1925 sledeči odlok: Županstvu občine Grosuplje. G. veliki Župan je z odlokom z dne 2. jan. 1925 k itev. 6962 na podstavi § 99- obč. reda razpustil občinski odbor občine Grosuplje, ki je bil konstituiran leta 1921. in občinski odbor, ki je bil na novo izvoljen leta 1924. in ki še ni konstituiran. Po uradni ugotovitvi je prvi odbor postal nezmožen za izvršitev svojih dolžnosti, kar je posebno dokazal pri brezuspešni proračunski debati v seji dne 18. deccmbra 1924. Drugi v letu 1924. izvoljeni občinski odbor pa v svoji sestavi ne daje garancijo za pravilno občinsko poslovanje in v njegovi ve-| čini ne uživa ugleda in zaupanja občanov. Tekoče občinske posle ima prevzeti sledeče gerentstvo: Gerent: Ivan Rus, posestnik v Stranski vasi. Člani sosveta: 1. Franc Ko-šak, posestnik v Stranski vasi. 2. Anton Šinkovec, tovarnar v Grosupljem. 3. Franc DrobniČ, posestnik v Veliki Stari vasi. 4. Leopold Hude, trgovec, Grosuplje. 5. Franc Ja-vornik, posestnik, Grosuplje. 6. Janez Štru-belj, posestnik, Grosuplje. 7. Anton Zrimc, posestnik, Sela. S tem obveščam županstvo s pozivom, da občinske posle takoj izroči imenovanemu ge-rp-utu. Srezkl poglavar za okolico. V Ljubljani, dne 5. januarja 1925. Ferjančič a. r. Za danes rečemo samo tole: Gerent Iv., Rus in vsi člani sosveta so že ponovno pokazali, da so proti koristim delavcev in kmetov v občini. V zadevi občinskega vodovoda so že vse poizkusili, da bi se napeljala voda t tovarno Šinkovec na škodo kmetskih posestnikov. V zadevi šole so ponovno skušali naprtiti občini milijonsko posojilo, katerega bi občinarji ne zmogli plačati zlepa. Samo za obresti bi bilo treba letno okrog pol milijona kron. Najbolj pa, se ti možje, posebno g. gerent Iv. Rus, protivijo obdavčenju alkoholnih pi-\ač. Zato j« bila tudi proračunska debata dne 18■ dec. .1924 brezuspešna. Ko je namreč propadel predlog g. Iv. Rusa, naj se za kritje primanjkljaja za leto 1925 določi 120 odstotna doklada na vse direktne davke, so g. Iv. Rus, Fr. Javornik in njih pomagači zapustili sejo, ki jc postala vsled njih odhoda nesklepčna. Kakšno zaupanje uživajo ti možje, bomo obrazložili prihodnjič. Najbolj se bo pa pokazalo dne 8. februarja t. 1. Vsi zavedni in pošteni delavci ter kmetje bodo volili listo SLS in s tem tudi napravili konec dr. Žerjavovemu nasilju in grosupeljskemu gerentstvu. Grosupeljski občinar. liti državo propada, naj napno vse svoje , svincu, plebiscitnem iondu, Pivkovem bra-siie in si izbero može svojega zaupanja. I tenju z Italijani, Županičevem mešetar- iČliS 1. -f- Neverjetna žalitev zegrebškega sodišča. Z ozirom na oprostilno razsodbo z-agrebškega sodišča v zadevi Radičevi ia njegovih tovarišev si je dal poročati »Slovenski narod« včeraj iz Belgrada sledečo verjetno predrznost: »Vlada je danes dobila točnejša poročila o poteku tridnevne razprave. Ugotovljeno je, česar tudi trezni zagrebški, vladi nenaklonjeni krogi ne zanikajo, da so sodniki postopali precej pristransko (podčrtali mi; op. ured.). Predsednik senata je velik Radičcv prijatelj in simpatizira s HRSS. Tudi ostali sodniki so bili v ternih zvezah z vodstvom HRSS.« — Vprašanje je najprej, odkod so dobili v Belgrad »točnejša poročila« o poteku razprave, ki je bila strogo tajna? 2e ta trditev je za zagrebške sodnike silno žaljiva, ker predpostavlja, da sedi med zagrebškimi sodniki propalica, ki misli, da sme kršiti uradno tajnost. Javen očitek pristranosti pa je za zagrebške sodnike in za vso hrvatsko in slovensko javnost nekaj, kar se ne zgodi vsak dan. Zagrebško sodišče in zagrebški listi so razsodbo in utemeljitev razsodbe objavili, da se vsak lahko sam iz avtentičnega vira prepriča, "a so zagrebški sodniki sodili nepristran-ko. Če bi se dalo iz razlik med rezultati azprave in pa med izrekom kodišča sklepati kakšno pristranost, bi javnost to razumela. V danem slučaju pa leži ves material pred nami in stvar je tako jasna kot beli dan, a kljub temu se »Narod« upa zapisati tako infamno predrznost! Mnenje »Samouprave«. V »Samoupravi« stoji črno na belem: »Vedite, da je vlada sklenila, da bo volitve s pomočjo svojih oblasti izvršila v svojo korist. Vlada bo teptala zakon in ustavo, in se ne bo ustrašila niti ubojev, samo da boao^ izvoljeni njeni ljudje. Če pa hočejo volivci varovati zakone in ustavo, če hočejo re- če jih bodo državni organi napadali, ker varujejo svoje meščanske in državljanske pravice, naj take napade odbijejo magari s silo. V Srbiji teptajo najsvetejšo pravo Srbov: volitve poslancev, stvar volivcev pa je, da to svojo pravo branijo pred napadi nasprotnikov. Vedite, da naši nasprotniki ne poznajo več zakonovl Oni bodo teptali vse državljanske pravice, samo da pridejp do moči in do večine v parlamentu. V kršenju vaših pravic bodo brezobzirni Ne zahtevajte advokatov, da vam pišejo pritožbe in tudi na sodišča se ne obračajte in še manj na policijo, ampak storite vse, da preprečite kršenje vaših pravic. Kdor brani svoja zakonita prava pred napadi nasilnikov, pa bili ti nasilniki privatne ali pa uradne osebe, ta ima na svoji strani ustavo in zakon. Ne vprašujte nas dalje za svet, ker naš edini odgovor se glasi: Branite se z vsemi sredstvi za vaša ustavna in zakonita meščanska in politična prava pred napadi vsakega! Ne dopustite, da bi bil gospod močnejši kot kraet, ampak kmet naj bo močnejši kot gospod.« —. Tako je pisalo glavno glasilo radikalov »Samouprava« dne 20. oktobra leta 1885. tik pred volitvami, ko so bili na vladi nekdanji naprednjaki pod Obre-noviči, oni pa v opoziciji. Danes so radikali na vladi in so seveda na vse to po-zabilL -h Iz Dalmacije. Iz Splita poročajo »Hrvatskemu listu«: >Po celi Dalmaciji se vrše neprestano hišne preiskave. Ljudi zapirajo, časopise ustavljajo. Prepovedali so liste »Hrvatska Rijec« v Splitu, »Hrvatska Domovina« v Dubrovniku in »Dalmatinski Hrvat« v Šiibeniku. člane uredništev imenovanih listov so zaprli. Sodišču so izročili doslej predsednika Hrvatske zajednice d.-. Brkiča, dr. Bulica, dr. Cuzzija, dr. Sokola, Pavla Britvica in Bogdana Vinka. Zaprli so tudi dva župnika, Stipo Kastelana in Tona Klariča. V Imotskem so zaprli dr. M. Vukoviča fn trgovca PerSeca. jenju z Nemci in Mažari, slavnoznanih »nacionalizacijah« Kazine, Bambergove tiskarne ter raznih rudnikov itd. No, naj bo slavni ^narodni blok« prepričan, da bo znalo slovensko ljudstvo dne 8. februarja po zaslugah oceniti in nagraditi njegovo »narodnost«. Kakor čujemo, čaka podobna nagrada »narodne« blokovce tudi po drugih pokrajinah, ki za »narodnost« različnih Lazic, Velizarjev itd. niso prav nič manj navdušene, nego pri nas za Petre Smole. Fakiiih&cljo nazivlje »Narod« naše včerajšnje razkritje o čednem paktu med dr. Pivkom in dr. Lipoldom. Javnosti taka tajenja ne bodo prav nič prepričala, saj taki pakti pri JDS niso prav nič redkega. Ni še pozabljen n. pr. pakt Reisner-Rav-nihar ali pa znana kupčija Reisner-rav-nateljstvo obrtne 5o!e, o čemur se po Ljubljani mnogo šepeta. Dinar pada. Včeraj je v Curihu dinar padel od 8.70 na 8. 35. Finančni minister dr. Stoiadinovic bo kmalu doma. O nsznosnih gospodarskih bremenih U Aleksandri je (8. januarja 1925). Kakšno mesto je Aleksandrija? V glavnih ulicah okolu samostana in borze zelo moderno, z vsem komfortom: razsvetljava na plin in elektriko, tram, navadno z 2 vozovoma, avtomobilov pa kar mrgoli, edino fes in množica arabsko oblečenih moških in žensk te spominja na Afriko. Kamel ni v mestu, ker za promet skrbo poleg avtov mnogi (okoli 3000) izvoščkL Tudi psov ni skoraj nič. — Samostan je internacijonaten in tudi mora biti za tako mešanico jezikov in narodov. Naša župnija ima okoli 20.000 duš in ima določene pridigarje za Italijane, Francoze, Špance, Arabce, Angleže in Slovence. Pri mizi sedim med Francozom in Angležem. Kako se razumemo? Italijansko, ker je to občevalni jezik v svetodeželski kustodiji, h kateri spada tudi aleks. samostan. — Hiša, kjer so čč. šolske sestre, se imenuje še sedaj azil »Franceso Giuseppec, ker je bila zidana za 501etnico Franca Jožefa. Ni pa tako prav, da ima ogr- ski konzulat napis >kiraly< — kraljevi l Zna-Slovenije govori »Slov. narode skoro vsak j biti mklijo res kralja nazaj dobiti. —- Prvi dan. Pa vendar nima svojih bravcev za ■ popis vseh tukajšnjih rojakov je napravil P. tako omejene, da ne bi vedeli, da je pri Benigen. Tega sem sedaj začel nadaljevati po vseh proračunih očetarila ali pa vsaj ku tnovala njegova stranka. Čujte častivredni ata, če hočete uspešno agilirati za svojega hišnega gospodarja, položite vprašanje davkov prav na dno svoje skrinje, ker je to poglavje za vas vprav smrtonosno. Sto milijonov kredita je po »Jutro-vem« in »Narodovem« poročilu vlada zopet dovolila za invalide, če bi bile vse tozadevne limanice teh dveh listov resnične, bi morali invalidi dobiti sedaj že najmanj deseti stomilijonski prispevek. Ker pa invalidi doslej še niso prejeli niti vinarja, je moral iti ta denar očividno nekam drugam. To, to nam naj pove in razloži PPŽ tisk. Volivno abstintneo bi PPŽ rad vsilil Hrvatom. Verjamemo in celo to, da bi si jo g. Žerjav želel tudi na Slovenskem, njegov kompanjon Lazica Markovič v Srbiji itd., toda naj bo PPŽ prepričan, da tudi iz te moke ne bo kruha. Naj vladni stranki proglasita ša tisoč Obznan in napolnita vse ječe, niti enega glasu PPŽ ne bo dobil zato več, pač pa na tisoče jpanj^ in tudi doma ne bo ostal zalo prav noben volivec. Dvanajst skrinjic v Mariboru, tako zdihuje včerajšnje »Jutro« vse obupano, čeprav se je že komaj posušilo črnilo na onih »Jutrih«, ki so samozavestno proglašali ogromne Žerjavove uspehe pri prizadevanjih za enotno »napredno« fronto. Oh, cekin, cekin... Za »Jutrom« capljajo seveda tudi ata iz Knafljevc ulice in bledcjo o »impo-zantni« PPŽ večini v prihodnjem parlamentu. Kako »impozantno« zmagujejo PPŽ metode med ljudstvom, morejo častitljivi ata konstatirati najbolje na plečih svoje lastne impozantno usode želji Škofa apoat. vikarija Higina Nuti, ki je sicer naš sobrat, a ima svojo krasno palačo skoraj tik samostana. On želi imeti ves pregled čez celo župnijo, kar bo pa jako težko, ker mnogih ni blizu, drugače je pa tudi težko do njih priti. — Za služkinje, ki sem prihajajo, je poskrbljeno, ker jih prideta vedno čakat dve Šolski sostri k ladji vsa]; ponde-Jjek okoli 3. ure popoldne. V zavetišču jim dajejo potem hrano in stanovanje, dokler ne dobe službe in tudi potem, kadar so brez nje. Koliko se jih reši tako, da ne zaidejo v mla-kuže velikornestnega močvirja! — II koncu tega dopisa vsem, katerim nisem vtegnil posebej pisati: srečno, milosti polno novo leto in pozdrav! P. F. Zajec. Ih tržiškoga. sodnega okraja. V nedeljo so se zbrali vsi obrtniki, trgovci in gostilničarji v prostorih g. župana Lončarja v Tržiču na protestno zborovanje proti neznosnemu obdavčenju celega tržiškega okoliša. Dognalo in dokazalo se je, kako nas je začel tepsti davčni bič. Ako bo šlo tako naprej, čez leto dni ne bo več obrtnikov, ker morajo vsi propasti. Doznalo se je, da je neka tovarna (predilnica) plačala lansko leto 8 milijonov dinarjev, a letos samo 509.000 Din. Ta deficit naj krije ubogo ljudstvo. K sklepu se je predlagalo in sklenilo, da naj se pošlje na meredajno mesto protest in sicer sledeče: V nedeljo dne 11. januarja 1925 zbrani obrtniki, trgovci in gostilničarji (brez razlike strank) odločno (protestiramo proti neznosnemu obdavčenju tukajšnjega prebivalstva in obenem zahtevamo od pristojne oblasti, da to takoj popravi in vse prizadete do primernega obdavčenja oprosti, oz. davke zniža. St. Lovrenc pri Storah. V soboto, dne 10. t. m. je sklical t:begi i samostojne?. Drofenig v gostilni pri Aužmerju demokratski shod. Ze pred prihodom Žerjavovega zastopnika se je Prosto po »Slov. narodu«. Sinočnji ; obralo v gostilni okoli 40 kmetov in delavcev. »Narod« je izšel na štirih straneh. Oči- i Ko jo vstopil goepod Diofenig s svojo oprodo vidno so njegovi gospodarji mnenja, da ja j fioSutnikom, učiteljem iz Dramelj, je bil jd vsa flikarija strohnele in plesnive fregate ; nnvzočih burno pozdravljen z Zivio Orjuna. zaman. __ i Par kmetov mu je prijazno pomagalo sleči Na medvedovo IkoZo pije v svojih fra- j lepo suknjo. Ker so bile vse mize zasedene, zastih uvodnikih »Jutro«. Neprestano fan- ! j.t> oba gospoda posadili kar v kot za gorko tazira o 170—-180 mandatih, ki jih bodo 1 peč. Zborov alci so psovali gospoda, da naj baje prinesli PPŽ v bodoči parlament, le j pričneta z zborovanjem. Moža sta pa ostala žal, da nam ne pove, kje prebivajo tisti kozli, ki jih bodo volili. Nasilje in korupcija, ki jo vladni junaki sedaj v takem velikanskem obsegu vršita, sta ju tako pred vsem svetom kompromitirali in vzbudili v vsej državi tak odpor, da se bodo vla-dinovci 8. februarja praskali za ušesi in bo radikale za vedno minilo veselje se šc kedaj vsesti na Pribicevieevc in Žerjavove limanice. »Narodni blok«, kakor se jc krstila d. d. nasilnežev in korupcionistov, je najneumnejša sleparija, ki 30 si jo^ mogli izmisliti. Če pogledamo na Slovensko, vidimo, da obstoja vsa narodnost tega budnega »narodnega« bloka v koroškem ne bo... ter so spremljali visoke goste dc opoškega mostu, kjer so jim ponovili gornjo mično pesmico. Sentlovrenake kmete in de lavce si bo gospod Drofenig menda dobro za. pomnil. Teharje. V nedeljo 4. t. m. se je vršil v čitalnici občni zbor pevskega odseka katoL prosvetnega društva v Teharjih. Po podučnem predavanju o vzgojnem pomenu petja glede srčne izobrazbe človeka — so se odobrila no* va pravila v okviru predpisov Pevske zveze. Kot predsednik je bil izvoljen Gajšek Jože, kot pevovodja pa Franjo Luževič. Udeležba je bila številna. Preurejanje naših srednjih šoi. Društvo Prijateljev humanistične gimnazijo je v seji odbora z dne 10. t m. napravila sledeče sklepe: 1. Obrnemo se z vlogo n« rektorat ljubljanske univerze, naj bi gg. vse-učiliški profesorji, ki so v prvi vrsti v to poklicani, po naših dnevnikih s krajšimi članki pojasnjevali potrebe klasične izobrazbe za višje študije. 2. Pismo na Profesorsko društvo^ sekcija Ljubljana. Zgodilo se je namreč to-lej V razširjeni seji Prof. društva (navzoči so bili ne le vsi odborniki, ampak tudi delegati vseli pododborov, U j. vseh profesorskih zborov vse Slovenije) dne 26. nov. 1924 se je na predlog prof. K. Hočevarja soglasno sklenilo, naj »Glavna uprava profesorskega društva v Beogradu pri prosvetnem ministrstvu dela na to, da se reforme, tičoče se slovenskega srednjega šolstva, ne uveljavljajo naredbenim potem, ampak naj se z njimi počaka do sprejetja srednješolskega zakona v parlamentu, in preden se definitivno izdela novi srednješolski zakon, naj se zasliši tudi mnenje Prof. društva, sekcije Ljubljana.« To je bil torej sklep vsega slovenskega srednješolskega profesor-stva. Toda kaj se je zgodilo? Ko so dne 20. dec. 1924 premnogi ljubljanski starši isto zahtevali, samo v manjšem obsegu (naj bi se v tem šolskem letu naredbenim potem ne reformiralo), so vstali štirje slovenski profesorji in zagovarjali naredbo g. prosvetnega ministra! In med četvorico je bil eden celo odbornik Prof. društva sekcije Ljubljana. Po pravici vprašuje Društvo prijateljev hum. gimnazije, kaj hoče Prof. društvo storiti, da zanaprej prepreči tako nediscipliranost, tako samovoljno podiranje soglasnih sklepov. Škoda, da je bil ta sklep Prof. društva staršem, zbranim 20. dec. L L, neznan; kakšna moralna podpora bi bil zanje! 3. Društvo naj uredi predavanja o metodiki klasičnega pouka za kolege strokovnjake. 4. Prošnja so pošlje vladi, naj da enemu slovenskemu klas. Biologu priliko, da se še v tem šolskem letu prepriča na Dunaju o najmodernejši klasični metodiki, ki je zdaj vprav na Dunaju na vrhuncu. 5. Društvo naj' prireja potrebam, časa najbolj primeren ka-non grških in latinskih klasikov, ki naj bi se v šoli čitali. 6. Organizira naj se nabiranje društvenih' članov (članarina je 5 Din). V ta namen se obrnemo do prijateljev našega stremljenja po raznih središčih Slovenije ter jih zaprosimo, da nam v svojem krogu pridobe članov. Dasi ne izdajamo glasila ali kakšnih drugih samostojnih publikacij, vendar ne moremo doseči svojih ciljev brez gmotne podpore. Morda se kak prijatelj društva prostovoljno javi, da nam nabere članov? Pošljemo mu položnico. Pošljemo jo vsakemu, kdor jo želi. Kdor hoče kar sam poslati članarino, naj jo pošlje na naslov blagajnika gimn. prof. Kuno Hočevarja, I. drž. gimn. v Ljubljani. 7. Društvo naj zbira najvažnejšo strokom no literaturo, zlasti zdaj, ko si profesorski zbori ne naročajo nikakib strokovnih listov več. Končno se je pri seji ugotovilo še sledeče: Od Državnega sveta starši na svojo pritožbo Se niso dobili odgovora; pač pa so zvedeli, da je g. prosvetni minister njih vlogo vkljub intervenciji g. ministra dr. Žerjava položil >ad actac. — Koncem toga tedna izide sloveča knjiga varšavskega vseuč. profesorja Teod. Zielinskega »Antični in moderni svet< v slovenskem prevodu. — V/iestbalerjev veliki latinsko-slovenski slovar (in vzporedno ž njim tudi šolski) bo do Črke F dotiskan ta mesec. To bo polovica celega dela, a že ia približno 1000 strani- Torej v istem mesecu, ko jo g. minister prosvete z eno potezo peresa odpravil latinščino z naših (8) realnih gimnazij — s polno zavestjo pravimo: odpravil! — si slovenski narod sam, brez državne podpore, ustvarja z ogromnimi stroški najvažnejšo pomožno knjigo za lalhiaki pouk. Kak-| šna boniia — kulture! ' tiha, spreminjala sta barve in potila sta ce I kakor težaka. Najbrže jima je prijetna gor-| kota tople peči preveč omamila nežne demo-; kratske možgane in zalo nista našla primer-, nih besedi, končno so jo pririnil do zapečka j domači učitelj Jeriu, ki jima je dal toliko korajže, da sta povabila k sebi edinega, demokratskega zaupnika v št. Lovrencu — meseno klobaso z zeljekom. Navzoči zborovulci ! so se zaman trudili, da bi bili razvezuli tem imenitnim komedijonom ostre jezičke. Ko z združenimi močmi pobasali srečno svojega klobasarskega denujkral^kega zaupnika v 2e- • - !-- __ t . Jt_____Ji! 1... .-.i—! luuee, sv jv mu u Ouhii' 111« ouvuuui uuuuu kmetje in delavci pa jim zapeli v slovo leno narodno: Oi zdaj gremo — Nazaj ua*> več Cerkveni vestoik, c Kongrogacija za gospodo pri sv. Jožefa nima danes sestanka, ker odpade predavanje radi nepričakovanega zadržka. c Sestanek ljubljanske sodnlitcte, naznanjen včeraj za danes, bo Šele danes teden. 21. t. ni., da morejo imeti gg. krtehetje nemoteno svojo konferenco. — Predsednik »^v «%.<■* .•<>•»*»«»* t UREDNIŠTVU »JUTRA« V LJUBLJANI. Z ozirom na pavšalne napade, ki si jih dovoli >Jutro« na mojo osebo, poživljam uredništvo »Jutra«, da pride s konkretnimi dejstvi na dan, da se pomenimo. luž. Dušan Sernec, kandidat za okraja Radovljica-Logatec. * * * f • — Izplačilo zaostalih dravinjskih d o ki a d državnim nameščence m. Kakor izvemo iz dobro poučenega demokratskega vira, začno že jutri izplačevati državnim nameščencem dolžno razliko med starimi in novimi prejemki. — Odgovor »Slov. naroda« iz vrst železničarjev. Iz železničarskih krogov smo prejeli odgovor na razne trditve »Slov. naroda«, ki 'jih je ta list objavil v svoji 9. številki z dne 13. januarja t. 1.: »Narod« nam očita dr. Korošca in dr. Brejca in pa Zaloško cesto. Mi vemo, da žalostnih dogodkov na Zaloški cesti ni zakrivil niti dr. Korošec niti dr. Brejc, ker nobeden izmed njih ni dal povelja za streljanje. Pač pa si lahko mislimo, kako bi bilo takrat, če bi bili že takrat na vladi gospodje, ki se danes zbirajo okoli »Jutra« in »Naroda«. Ali ne vidimo, kako delajo ti ljudje z ubogimi Hrvati danes, kljub temu, da so popolnoma mirni? Ce bi bil takrat vladal pri j nas dr. Žerjav, bi bil dal pol Ljubljane razbiti ali pa celol Zato naj gospodje, ki imajo že danes popolnoma maslene glave, rajši molče o dogodkih na Zaloški cesti. Za gospode pri »Narodu« in »Jutru« bi bilo bolje, če bi se za železničarje raje v praksi nekoliko pobrigali kakor pa da samo naše glasove love in uganjajo med nami svoje trapasto pro-tiboljševiško gonjo. Ali so ti gospodje za nas kaj naredili? Ne samo, da niso za nas nič naredili, ampak še vzeli so nam, kar so nam le mogli. Ko je bil na vladi dr. Korošec, smo nekaj dobili in bi bili dobili vse, ako bi ne bila PP družba te vlade s svojimi grdimi intrigami strmoglavila. Zato sem pa prepričan, da 8. februarja PP-jevci ne bodo dobili niti enega železničarskega glasu. Svojim tovarišem pa polagam na srce, naj se dobro zavedajo, kam da spadajo. Če hočemo kaj doseči, moramo iti v najhujšo opozicijo proti nasilju sedanjih vladajočih kapitalističnih strank, ld le samo sebe poznajo, nas pa nikdar, čeprav bo že kmalu pol leta, kar se preganjajo in zapirajo pošteni ljudje, dobrega pa zanje nič ne storijo. — Državnim nameščencem. »Jutro« je v svoji četrtkovi številki z dne 8. januarja poročalo, da je predsedstvo glavnega saveza kongres državnih nameščencev iz doslej neznanih vzrokov preložilo za nedoločen čas. Ako »Jutro« ve to poročati, potem tudi dobro ve za vzroke preložitve, a za enkrat ne mara z barvo na dan. Pa to je umljivo. Predsednik glavnega saveza je dobil od vlade migljaj, da se tik pred volitvami ta kongres ne sme vršiti, kar bi dvignilo gotovo veliko prahu med državnimi nameščenci, zato so pa gotovi funkcijonarji glavnega saveza skrili rep med noge in zlezli pod ldop, seveda za gotovo obljubo, da dobe za to primerno nagrado. Mesto da bi odločno vztrajali na svojem stališču in kar najodločneje zahtevali od vlade, kar nam je dolžna, se raje puste pregovoriti. Ako so se našli milijoni dinarjev za pogostitev angleške mornarice in za vse druge nepotrebne stvari brez proračuna, bi se bil našel tudi denar za izplačilo razlike za sestradane, strgane in bose državne nameščence. Zato pa vsi državni nameščenci od najnižjega do najvišjega brez razlike političnega mišljenja obračunajmo tudi mi s PP na dan 8. februarja s tem, da bomo tudi mi enkrat državi dolžni ostali ne sicer na razlila plače, pač pa na razliki volivnih kroglic! Do danes še ni bilo slišati od nobene države po celem svetu, da bi dolgovala svojim uslužbencem na plači, to je samo pri nas mogoče in sicer pod PP. To ni le samo evropski, temveč svetovni škandal. Vsi državni nameščenci si torej imejte pred očmi te vrstice in dobro si zapomnite ta dan 8. februarja. Do takrat pa na svidenje! — Zaplenjena je bila včeraj, 13. t m. »Domoljubova« prva letošnja številka. Cenj. poverjeništva naj tozadevno sporoče event. novim naročnikom. — Veterinarska fakulteta v Zagrebu. — Izšel je kralj, ukaz z dne 7. jan. 1924, glasom katerega se visoka veterinarska šola v Zagrebu izpreminja v veterinarsko fakulteto tamošnjega vseučilišča. — Za rednega profesorja na zagrebškem vseučilišču je imenovan dr. Branko Vodnik. — Napredek jugoslovanske trgovske mornarice. Koncem januarja t 1. dovrše v Bel-fasku na Irskem veliko novo ladjo »Federiko Glavič«, last > Dubrovniške parobrodne plo-vitbe«, ki obsega približno 10.000 ton in bo največji jugoslovanski trgovski paniik. Meseca marca izroče prometu nadaljni novi par-nik iste družbe, ki bo nosil ime »Kumanovo«. To bo potniški brzoparnik nu dva vijaka, ki bo opravljal plovbo po Jadranu. — Kranjskogorska osnovna šola jc dobila v dar od bivšega veteranskega društva krasno in d> .igoceno zastavo, ki bi jo silno rada za- novice. menjala za lepo šolsko zastavo ali pa prodala. Če kdo nanjo reflektira, naj sporoči na okr. Šolski svet v Kranjski gori. — Iz gorenjske doline. Letošnja zima je tudi v naši dolini nekaj izrednega. Snega ni. Po prisojnih rebrih odpirajo že več tednov trobentice svoje rumene cvetne čaiiče. Videli so tudi že cvetje rdečih jagod. Zadnje dni pred adventom si še opazil lastovko, ki je kot zaostala samotarka obletavala poslopja, da si poišče skromne hrane. Sedaj sredi januarja pa vidiš tupatam prekoristno postolko, ki sedeč na kakem drevesu ali pa v zraku viseč, kot bi bila pribita, urno mahaje s perutnicami, pregleduje okolico, če se bo kje prikazala neprevidna miška, da si jo privoSči za malico. Nad nižjimi odrastki Karavank ugledaš kanjo, ki se poigrava v mogočnem poletu v vedno višjih krogih ter se raduje blagodejnega soln-ca. Istočasno pa slišiš okrog plotov in hiSnih oglov pritlikavca stržka, ki se sicer navadno le v ostri zimi približa človeškim bivališčem. Tako imaš sredi januarja priliko v naravi istočasno opazovati pomladne, poletne in zimske pojave. — Siroto-deklico vzame dobra družina za svojo. Stara naj bo od 7 do 10 let. Častiti župni uradi in občinska predslojništva se prosijo, da pošljejo ponudbe na društvo »Dobrodelnost«, Poljanski nasip štev. 10, Ljubljana. — Razne tatvine in vlomi. Gostilničarja Alojzija Grubelnika v Št Janžu je obiskal nehvaležen gost in mu ukradel dve novi obleki, vredni 2000 Din. — V Dovskem pri Raj-henburgu je bilo vlomljeno v trgovino Albina Vedernika. Vlomilci so odnesli 2 bali za moške in 1 balo za ženske obleke. Blago je rjavkaste barve in je vredno okrog 4000 Din. — V Belgradu sta bila ukradena dva zaboja raznega sukanca, težka 160 kg, tvrdke »Lor-tliivis Freues Lillc-Paris« v vrednosti 20.000 Din. — V Krški vasi je ukradel neznan postopač Jožefi Mavričevi za 2000 Din manu-fakturnega blaga in 320 Din gotovine. Blago so orožniki našli, z denarjem pa je tat pobegnil. — Izpred hleva Franceta Kregarja v Štcpanji vasi sta bili ukradeni dve konjski odeji {ena rjava, druga rožasta), izpred gostilne Jožefa Babnika pa tudi dve odeji (ena zelena, druga črna). Odeje so vredne 1300 Din; pred nakupom se svari. — V Celju je bila ukradena iz stanovanja dr. Gvidona Srcbreta črna zimska suknja, vredna 5000 Din. — Pobegnil je čevljarski mojster Bešlagič Husein, ki je izvrševal nekaj časa samostojno čevljarsko obrt v Kočevju. Imel je pri sebi neko Marijo Majhen iz Zg. Masla pri Kočevju, Pred par dnevi pa jih je vzela not. Osleparila sta več strank za preko 7000 Din. Iz Primorske. p Banca Adriatica. »Osservatore Triesti-no« z dne 12. t. m. objavlja razglas o otvoritvi konkurza nad premoženjem »Banke Adriatike«. Konkurzni komisar je Virgilij Fiorentu, sodnik trgovskega in pomorskega sodišča: upravitelj konkurzne mase je odvetnik N. Benedetti. Prvi sestanek upnikov na tržaškem trgovskem sodišču se vrši dne 3. februarja t. 1. — Zdi se, da so se nekateri upravni svetniki banke le ustrašili posledic konkurza in skušajo uvesti novo akcijo za poravnavo. p Preganjanja na Goriškem. »Piccolo« poroča iz Gorice: »Da prepreči morebitne kalitve javnega reda, je goriški podprefekt v sporazumu s poveljstvom Soške legije ukrenil potrebno za točno stražno službo v vseh obmejnih conah: v Komnu, Kojskem, Štever-janu, Kanalu, Ajdovščini, Mirnu, Vipavi, Št. Petru, Štandražu, Solkanu itd. Kakor v drugih mestih so se tudi tu vršile hišne preiskave pri sumljivih osebah, večinoma brez uspeha, ako ne omenimo k večjemu sekvestra par komunističnih propagandnih brošur in slovenskih nacionalističnih knjig.(!) V Šent Petru je izvršila prostovoljna narodna milica do 40 hišnih preiskav, karabinierji so pa v Podbrdu izvršili preiskavo pri nekem Andreju Simšiču, brez uspeha; dalje v Št. Petru v hiši Miroslava Beltrama in Josipa Var-dina, kjer so selcvestrirali nekaj dokumentov; v Mirnu so pri nekem Josipu Cotiču sekve-strirali pisma neznatne važnosti.« — Kakor se vidi, so tudi slovenski kraji v obili meri deležni dobrot sedanje Mussolinijeve akciie za »normalizacijo«. Iz štajerske. s G. predsednik okrožnega sodišča v Celju, dr. Kotnik, je, kakor se nam poroča, zavrnil celo vrsto volivcev, okoli 70, ki jih je bila SLS za okolico Celje vreklamirala v volivni imenik. Razlog, ki ga je za to navedel, je nadvse originalen, da namreč v reklamacijah ni bilo označeno, da so — državljani SHS! Rusi imajo pri nas volivno pravico, domačinu pa se odreka pod tako ničevo pretvezo! Županstvo je sicer naknadno potrdilo, da so ti občeznani volivci državljani SHS, seveda pa je zdaj g. predsednik okrožnega sodišča izjavil, da je prepozno, ker je reklama-cijsko postopanje zaključeno. Če bi vsi sodniki tako postopali, bi se mogla odreči volivna pravica prav vsem! Tako postopanje je vredno najhujše obsodbe in g. dr. Kotnik naj si zapomni, da noben režim v Jugoslaviji ne vlada večno in da se vse take reči enkrat pošteno poplačajo! š Umrl je dne 18. t m. v Sevnici ob Savi trgovec in posestnik g. Anton Ver bič, star 51 let. Pogreb bo v četrtek, i5 t m. ob 3. popoldne. Blag mu spomin! š Poroka. Poročila sta se v Mariboru dne 4. jen. t. L železniški uradnik g. Drago Grač-ner z gdč. Maro Grmekovo, učiteljico ženskih ročnih del. Oba sta Primorca. S Savinjska podružnica S. P. D. je dogradila novo planinsko kočo pri Piskerniku v Logarjevi dolini. Koča je enonadstropna in je sedaj še v surovem stanju. Upa se, da do poletja gotova in izročena svojemu namenu. š Celjska občina je sklenila popraviti Celjsko kočo (Žumrovo hišo) pod Tostom, kateri je uničil požar na Štefanovo streho, do poletja. Potem bo koča zopet izročena oskrbi 5, P. D. g Na dan sv. Treh kraljev je vihar podrl v Teharjih večje število sadnega drevja in razkril več streh. Stari ljudje pravijo, da tako silnega viharja še ne pomnijo. š V Bukovem žiaku pri Teharjih je umrli posestnica Trobiš M., p. d. Tonekova, verna žena. Rodbini iskreno sožalje! Iz LJubljane. lj Katehetska konferenca se vrši danes ob pol 20. uri v napovedanem prostoru. lj »Kje so krivci?« Ata so doživeli včeraj strašno nesrečo. Ko so se zjutraj lepo umili in počesali tri dolge lase z leve strani preko temena na desno ctran, so se toplo oblekli in se zavili v kratek kožuhast jopič. K takemu jopiču pa paše klobuk s krivci. Ata so segli v omaro in počasi so obtipall pravi klobuk po debelih vrvicah. Ko so pa klobuk izvlekli, so kar omahnili na stol. »Jej-zas, kje so pa krivci?« — so se vprašali ata ves prestrašen, pogledali so še celo za posteljo in prevrnili v svoji nerodnosti še škafček s popeljčki, pa krivcev le ni bilo in jih m bilo! Ni jih bilo! Tu je padla atu srečna misel v glavo, edina po dolgih 57 letih. Ata so sklenili, da bodo govorili z gospodom, ki so sedaj v »Narodovem« uredništvu za Pepeta. Nataknili so za silo na glavo star klobuk in jo mahnili po znani poti do gospoda, ki so v uredništvu za Pepeta. Gospod, ki so za Pepeta cel dan in celo noč, so se visokega obiska silno razveselili, zategnili pa so zelo svoj obraz, ko so ata vprašali: »Kje so krivci?« — »Čigavi krivci?« —- Moji krivci.« — »Ali ste imeli krivce?« — »Jaz ne,« so rekli ata, »ampak petelin, pa na klobuku sem jih imel.« — »Kje so pa sedaj?« — »To bi ravno rad vedel.« — »Jaz tudi,« so rekli gospod, ki so pri »Narodu« za Pepeta. »Veste kaj, ata, meni se zdi, da ste jih pozabili ali pri gospodu, ki so sedaj za Topolavca ali pa beim Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo! Pojdiva tja!« Pa sta šla, oba skupaj, ata in tisti gospod, ki so pri »Narodu« vsak dan za Pepeta. Krivcev sicer nista našla, pameti tudi ne, ker je tudi iskala nista, ampak zabavljala sta auf diese verdammten Klerikal-tzen, dokler niso ata prišli do spoznanja, da so gospod, ki so pri »Narcdu« za Pepeta, res pravi Pepe. lj Umrla je gdč. Minka Žvan, uradnica, v dobi 18 let. Pogreb bo danes, 14. jan. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Marmontova ul. 17. — V Glinški ulici 7 je včeraj umrla gdč. Viktorija Rebec, kontoristinja, v starosti 19 let. Pogreb bo v četrtek ob 4. popoldne. N. v m. p.! lj Na Sv. Petra ccsti imamo v večernih urah imenitno razsvetljavo. Delavci hit« iz tovarne, pa butajo v srečujoče in nasprotno, ker drug drugega ne vidijo — v egiptovski temi. Ob 6 zvečer početkom januarja ni Še nobene luči od Vidovdanske do Zaloške ceste. Ker se prav nič ne vidi, se more mimoidoči ogniti le onemu, ki mu pride nasproti s prižgano smolko. Ljudje se zato opravičeno vprašujejo, če je iz varnostnih ozirov policijsko zapovedano hoditi tod z vidno tlečimi smotkami, kakor biciklistom prižiganje luči. Gospodje na magistratu menda nočejo vedeti, : da plačujejo davke za razsvetljavo tudi Šenl-peterčani. Pa ne da bi delali tu poizkušnjo, kako bi se obnesle »ustne svetilkec. —• Te vrste štedljivost le opustite! lj Pisarna glavnega odbora za obdolo-vanjo barja se je preselila iz Marijanišča (Poljanska cesta 28) v nove prostore na Turjaški trg št 3, II. nadstr. (poslopje Kmetijske družbe). lj Umrli so v Ljubljani: Štefka Hemavs, rejenka, 5 mesecev. — kibard Schumi, finančni rač. svetnik, 57 let — Alojzij Sever, strojarjev novorojenček, 1 dan. — Antonija Platnar, kuharica, 32 let. — Ana Beravs, go-stačka, 63 let. lj Tudi na klavn'ci so prišle tavine na dnevni red. Skoro vsak dan kaj zmanjka. Včeraj smo poročali, da je bH ukraden špeh celega prašiča s kožo vred, daner, pa javljajo, da jo bilo ukradeno zopet mesarju Mateju Humerju iz Rudnika 7 kg težko salo z ure-zauo črko H, vredno 250 Din. — Vse to kaže, da bo treba razviti v klavnici večjo pažnjo in kontrolo nad onimi, ki prihajajo iu odhajajo, ker se med prihajale« gotovo vmešavujo nepoklicane osebe. lj Balinarji z no/i. Med Italijani je razširjena igra s kartami takozvana ' morac, ki je bila pri uaa že pred vojno strogo prepovedana. Pravi Italijani so imeli pri tej igri na- vado, da so pred začetkom igre zasadili vsak svoj žepni nož pod mizni pokrov v mizo. Pri tej igri je bil namreč spor običajen in pri njih vročekrvnosti je bil nož takoj na mizi. Da so se igralci zavarovali pred tem, da jih eden ali drug tovariš prehiti, si je vsak igralcev pripravil ročno svoj žepni nož. Največ radi tega so igro oblasti tudi prepovedale. Balinanje, katero smo tudi sprejeli i juga in ki v nobenem primeru ni tako nevarna igra, povzroča tudi vedno več sporov, ki postajajo vedno ostrejši. Ze parkrat smo poročali, da so se balinarji v hudem sporu za »punt« na vse zadnje pošteno stepll. Ti pretepi pa niso ostali pri klofutah in brcah ali pa, da vrže igralec igralcu kroglo v glavo ali kamor ga zadene, marveč se je pripetilo že več slučajev, da so odvrgli nasprotniki krogle in so začeli meriti punte z nožetn. To pa je nevarna igra in če se bo končno uvedi« pri nas kot italijanska »mora«, da bodo balinarji zasajali svoje nože v klopi in mize, Jo bo treba tudi prepovedati. Podoben slučaj se je pripetil v Novakovi gostilni na Vi-ču. Sprla sta se med igro nasprotnika France škerlj in Mirko Novak. Ker jima nista zadostovala palica in pas, je stekel Novak v kuhinjo, kjer se je oborožil z nožem. Zamahnil je z njim proti Škerlju in ga je ranil na licu. Takoj nato pa se je ugotovilo, da je dobil tudi Novak precej težko ubodnino in sicer v levo nogo. Škerl, katerega dolže, da je zabodel Novaka, to zanika in trdi, da se je Novak po nesreči sam zabodel, ko je bežal z nožem nazaj v kuhinjo. Sodna obravnava, o kateri bomo poročali, bo zadevo gotovo pojasnila. lj Policijske vesti. Včeraj je bilo aretiranih sedem oseb in sicer: 2 radi pijanosti, Anton Vrhove, radi tatvine .1300 Din vredna suknje v škodo Martina Adamčiča, 1 radi beračenja in sicer po ljubljanski okolici in po Gorenjskem splošno znani Tone Frakelj, 1 radi splošnega 6uma različnih grehov in 2 radi prestopka cestno policijskega reda. —< Vloženih pa je bilo na policiji 23 ovadb in sicer: dve radi tatvine (pol inetra drv v gozda in cel špeh prašiča), 1 radi zlobne poškodbe tuje lastnine, 1 radi prestopka policijske ure, 2 ovadbi radi telesne poškodbe, 2 radi prestopka zglaševalnih predpisov in pijanosti in 13 radi prestopka cestno policijskega reda. Po svetu. sv Orožniški nadporočnik kot roparski morilec. 31 letni orožniški nadporočnik Gustav Lederer v Budimpešti je s sodelovanjem svoje 321etne žene, doma iz Rottenmanna na Štajerskem, zvabil v svoje stanovanje znanega razuzdanca prekajevalskega mojstra in dobavitelja žandarmerijc Franca Kudelka, ga ta ustrelil in oropal. Nato sta z ženo truplo razkosala in deloma znesla v Donavo. Pri tem so ju pa zasačili in aretirali. Oba morilca sta dejanje že priznala, vendar slikata stvar tako, da je Lederer ustrelil Kudelko iz ljubosumnosti. Kudelka je obogatel v vojnem času. Tudi Lederer je v prejšnjih časih imel vedno kupčije, s katerimi je veliko zaslužil, tako da sta z ženo živela v velikem razkošju. Ko so se časi izpremenili, sta morala Lederjeva živeti zgolj od moževe plače. Zašla sta v dolgove in veliko občevala s Kudelko, ki jima je posojal i denar. — Lederjeva žena priznava, da je na i umorti v enaki meri kriva, kakor njen mož. Prosveta. pr Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani svoj prvi samostojni koncert v letošnji koncertni sezoni. Na tem svojem koncertu bo izvajal razne najnovejše slovenske zbore za moški, ženski in mešani zbor. Med njimi Adamičevo Napit-nico, 6 narodnih pesmi iz Kokošarjeve zbirke v Adamičevi harmonizaciji ter Adamičeve Belokranjske svatovske pesmi z basovskim solom, katerega poje operni pevec g. Zupan. Dalje so na sporedu ženski a capella zbori Antona Lajovica: Žalostni, častitljivi in veseli koledujki ter pet ženskih zborov s če-tveroročnim klavirskim spremljevanjem češkega skladatelja Suka. Dr. Širola je zastopan z mešanim zborom Zorja, moja Zorja, Mokranjac pa z X. rukovetom Biljana platno belese. Vstopnice r>o' navadnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni. Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Steda, 14. januarja: VERONIKA DESENIŽKi - — Red D. Čelrtek, 15. januarja: MAGDA. — Red F. Petek, 10. januarja: IZGUBLJENE DUŠE. - Red A. Sobota, 17 .januarja: STRIČKOV SEN, premijera. — Izven. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 14 januarja zaprto. Četrtek 15. januarja: TRAVIATA, na korist druženja gledaliških igralcev. Gostuje g. Josip Rijavec. — Izven Petek, 16. januarja: RUSALKA, — Red B. Sobot' , 17. januarja: RIG01.ETT0. Red C. Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne NETOPIR, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Gospodarstvo. Narodna banka in obrestna mera. Znano je, da je Narodna banka v mesecu oktobru lani uvedla akcijo za reguliranje obrestne mere na bazi 18 oz. 10 odstotkov. Ker je pozneje nastala o tem vprašanju živahna diskusija, je bilo splošno mnenje, da Narodna banka ne bo nadaljevala svoje akcije. Sedaj pa je uprava Narodne banke poslala vsem podružnicam sledeče pismo: Po daljši diskusiji v svoji seji z 22. dec. lani o vprašanju znižanja obrestne mere pri domačih denarnih zavodih smatra bankina uprava: 1. da misli o zmanjšanju obrestne mere pri domačih zavodih ni treba opustiti; 2. da ima Narodna banka pravico in dolžnost voditi o tem račun, kolike obresti plačujejo njeni klijenti — denarni zavodi in kake obresti plačujejo za vloge in da po tem tudi odreja, daje ali odvzema že dane kredite denarnim zavodom; 3. da bi Narodna banka v kreditnem poslu mogla vedeti, kake obresti se smatrajo za opravičene in da bi na podlagi tega uravnala tudi svoje kreditiranje, je potrebno, da se stvori ustanova sestavljena iz samih denarnih zavodov, ki bi od časa do časa določala s pristankom Narodne banke višino opravičenih aktivnih bi pasivnih obresti ali pa da se to brez stalne ustanove dela na drug način. 4. Bankina uprava smatra za sedaj, da bi morale biti maksimalne aktivne obresti največ 12 odstot. s pol odstot mesečne provizije, a pasivne 10 odstot. in to dotlej, dokler se denarni zavodi — bankini klijenti ne sporazumejo o načinu odrejanja privatnih obresti. 5. Denarnim zavodom — bankinim kli-jentom — se pušča rok do 10. febr. L L, da dosežejo medsebojni sporazum. V tem cilju bodo upravniki bankinib podružnic pozvali denarne zavode — svoje komitente, da se sestanejo v bankini zgradbi in se jim bo tu javila odločitev bankine uprave. 6. Ko se bodo ta poročila dobila, se bo pozvala v Belgrad konferenca, kateri bosta prisostvovala po dva predstavnika denarnih zavodov iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Tej konferenci more prisostvovati tudi po 1 odposlanec iz ostalih lilijal, ako to denarni zavodi iz t0< Bjelo-var fco skladišče Ljubljana 675 (blago), pšenična moka >2«, domača fco skladišče Ljubljana 625 (blago), pšenična moka >5< domača, fco skladišče Ljubljana 500 (blago). - Učiteljski vestnik. Zopet nova žrtev. Tržič ima zopet svojo tragi-komedijo. Naši demokratje hočejo svojem fanatizmu šolo popolnoma ubiti in iz učiteljstva vzgojiti same Cankarjeve hlapce* Bivši »klerikalni« nadzornik R. Pečjak je nastavil no tržiški deški šoli pristaša UJU. Bohinca kot moško učno moč, ker so bile na tukajšnji ljudski šoli nastavljene skoro same ženske učne moči; na trinajst razredov je prišel samo en moški učitelji Vedeli smo, dn g. Bohinc ni naš pristaš, a se ga nismat PTkv nič branili v Tržič, nastavil ga je semka| celo nad/.ornik — naš somišljenik. Mi vemo, di se nam »Skala« ne bo podrla, čo je v, ?rž'ču en učitelj več ali manj, ki ni našega mišljenja. Shajali bi tudi brez učiteljev; krščanskega naziranja, če bi nuin jih razpo-dili v svoji strasti demokratski nasilneži. Zadnjih par mesecev ni v Našem domu režisiral noben učitelj ne duhovnik, a vendar smo priredili več predstav kot naši nasprotniki! Tako malenkostni torej nismo bili, da bi se bili le količkaj branili g. Bohinca. Demokratje so se veselili njegovega prihoda, ker so upali, da jim bo tlačanil v sokolnici; a glej, strah in groza, opazili so, da novi g. učitelj že od-prej pozna gospoda kaplana Dolinarja in g. Bohinc je bil tako nepreviden, da je celo pravil, da ga je g. Dolinar povabil na obisk. To je bil prvi smrtni greh g. Bohinca Drugi njegov greh je bil, da ni hotel vedno zahajuti v »okolnico, tretji, morda še večji, da ni hotel piti bratovščine z mladim Klofutarjem in Vidmarjem in da ni zahajal v družbo zna* n'l> demokratskih vinskih bratcev. Zato mu je neka demokratska veličina zagrozila, da ga bo celo — pretepla. Da bi se pa ta nesreča ne zgodila, je g. Bohinca prestavil naš skrbni g. nadzornik v Križe — in tako ostanejo zopet skoro same ženske na deški šoli v Tržiču. G. učitelju Bohincu pa damo ta-le svet: Iz Križev naj pridno hodi v Tržič veseljačit z demokratskimi občinskimi odborniki k Lončarju in v najkrajšem času bo postal izvrsten pedagog in g. nta župan bodo šli noter do gospoda ministra Žerjava prosit, da ga prestavijo — naaaj v Tržič. Plačilo za dobrovoljstvo. Učitelj Petje, ki je bil prestavljen, kakor smo že poročali, iz Tržišča pri Mokronogu na Svibno, je bil dobrovoljec. Boril se je tedaj proti Avstriji. Za plačilo pa ga sedaj tisti, ki so sedeli doma za pečjo, preganjajo. Tako se postopa v Jugoslaviji z junaki. Dan vračila mora priti! Dijaški vestnik. d Tovariši. Danes je ob 20. uri kongr®-gacijski sestanek v marijaniški kapeli. —» Prefekt d Konzuli C. A. M. ima danes ob četrt nova, def. umetno sušena fco Ljubljaua 230 | na tri sejo na domu gosp. prezesa. — Prefekt Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj. (Dalje.) 06 »Slišala sem povelje in izvršila ga bom,« je odgovorila postava s svojim hladnim, brezstrastniin glasom. »Toda gospa skrivnosti, izvrševalka božje volje, ne odlašaj predolgo, ker sem trudna in bi drugače švignila kakor plamen v tistele prsi, ki so moj dom, moreč in razvaline puščajoč za seboj.« Nato je podoba izginila, kakor se je prikazala, ugašajoč počasi in izginjajoč v noč, iz katere je bila prišla. Bilo je jutro in Abi je sedel v Thebah V veliki faraonovi dvorani ter se ukvarjal z državnimi posli, ob njem pa je stal njegov vezir Kaku. Resnično, obadva sta se bila močno spremenila od tiste zarote zoper življenje njunega gosta in kralja v Memfidi, zakaj Abija je bil med tem napor, strah in nesreča tako zdelal, da so kraljevska oblačila visela okrog njega v mahedravih gubah, Kaku pa se je postaral, da se mu je korak tresel. >Ali so zadeve končane, častnik?« je vprašal Abi nestrpno. »Še ne, mogočni gospod,« je odgovoril Kaku, »še do poldneva boš moral sedeti in nato moraš sprejeti državni svet ter poslanike.« »Ne bom jih sprejel. Naj pridejo drugič. Ali hočeš, lopov, da se ugonobim z delom? Saj nisem več imel ure počitka in miru od tistega srečnega časa, ko sem vladal kot princ v Memfidi « »Gospod,« je odgovoril Kaku in se poklonil, »če si truden ali ne, sprejeti jilx moraš, zakaj tako je ukazalo njeno kraljevsko veličanstvo in nje povelja se ne smejo kršiti.« »Kraljica!« je vzkliknil Abi. tiho ter je obračal svoje votle oči, kakor da se boji. »0, Kaku, ko bi nikoli ne bil videl kraljice! To ni ženska, ti pravim, in sam veš, da ni, marveč vrag z ledenim srcem in strupeno zvijačnostjo kače. Imenujem se faraon, pa sem le lutka, ki izvršuje njene ukaze. Imenujem se njen soprog, a ona ni žena ne meni ne komu drugemu, čeprav jo vsi možje ljubijo in je za mnoge ta ljubezen usodna. Preteklo noč je zopet izginila, ko sem sedel ob njej in poslušal njena povelja, in glej, čez nekaj časa je bila zopet ob meni kakor prej, le da se mi je zdela malo trudna. Vprašal sem jo, kje je bila, pa mi je rekla: Tako daleč, da bi ne mogel dopotovati tjakaj v enem letu, in da je obiskala nekoga, ki ga prav tako ljubi, kakor mene sovraži. Kdo bi to mogel biti, Kaku?« »Gospod, to bo Rames, tisti, ki se je oklical za kralja v Kešu,« je odgovoril Kaku preplašeno šepetaje. »Tega moža je gotovo ljubila, ko je še bila ženska, koga pa ljubi sedaj, to vedo le zli bogovi. V njeni oblasti sva in morava storiti, kar hoče, zakaj če ne storiva, gospod, bova umrla in tega menda nobeden od naju ne želi, ker onstran vrat smrti čaka faraon na naju.« Pri teh besedah je Abi glasno zaječal in si obrisal z robom svoje obleke pot z bledega obraza. :>To je res,« je dejal. ;>Pojdi in pokliči pisarje, da nadaljujemo kraljičino delo.« Kaku se je obrnil, da odide, ko so nenadoma vstopili v prazno dvorano sli, kiicaje: »Njeno veličanstvo kraljica čaka zunaj z velikim spremstvom in nuino na ponižno prosi svojega dobrega gospoda, božanskega faraona Zgornje in Spodnje dežele, da jo sprejme.« Abi in Kaku sta se spogledala in obup je bil v njunih očeh. »Naj njeno veličanstvo vstopi,« je rekel kralj tiho. Sli so odšli in takoj za njimi se je med cedrovimi vrati prikazala kraljica. Bila je krasna, krasna v svoji ponosni lepoti, krasna v svoji obleki in kraljevskem nakitu. Stopala je po dvorani, spremljana od Meritre, ki je nosila njeno pahljačo in blazino, zakaj veselilo jo je, da ji ta ženska streže dan in noč brez miru in počitka, čeprav jo je, ki je bila nekoč tako lepa, nesreča in strah popolnoma uničil. Za Meritro so stopali stražniki in veliki duhovniki in za njimi državni svetniki, ki so jih imenovali kraljeve tovariše, ter generali vojske. Stopala je po dvorani, dokler ni prispela do podnožja prestola, na katerem je sedel Abi; nato je pomignila Meritri, naj položi blazino na stopnico, in je pokleknila ter rrkla: »Prišla sem kot zakonita žena, da pred vsem dvorom izrečem ponižno prošnjo faraonu, svojemu gospodu.« »Vstani in ne govori, velika gospa,« je odgovoril Abi. »Ni primerno, da bi klečala pred menoj.« »Ne, zelo primerno je, da faraonova kraljica kleči pred faraonom, če prosi njegove božanske milosti.« Vendar je vstala in sedla na stol, ki so ga bili prinesli, ter rekla: »O faraon, preteklo noč sem sanjala sen. Sanjala sem o grofu Ramesu, Mer-mesovem sinu, zadnjem tistega kraliev-skega rodu, ki je vladal pred našo hišo v Egiptu. Menim tistega moža, ki ie ubil princa iz Keša prav v tej dvorani in ki sem ga, ker je moj oče bil bolan, poslala v Napato, da ga sodi kralj iz Keša, ki pa je, kakor se zdi, pregnal tega kralja in prevzel sem kraljestvo v imenu Egipta. Sanjala sejn, da je ta drzni in sposobni mož, ki mu bogato kraljestvo v Kešu še ni dovolj, napravil načrt, da napade Egipt; da ubije tebe, moj preslavni gospod, da okliče samega sebe za faraona po pravu stare krvi, in še več — da si vzame mene, tvojo zvesto ženo, za soprogo in si tako zagotovi prestol.« »Gotovo, kraljica, ta vihravi Rames je v stanu misliti na take reči,« je rekel Abi, »in toliko je tvoj sen morda resničen; a ne smemo pozabiti, da je sedaj še v Na-pati, ki je zelo daleč, in da ima najbrže le majhno vojsko. Zakaj bi se torej vznemirjala zaradi njegovih nakan?« »O, faraon, to še ni vse, zakaj v snu sem videla dve podobi. V prvi sem videla, kako ta drzni Rames napada Thebe, si jih osvoji, me odvede prav preko tvojega trupla, o faraon, da mu postunem žena. V drugi sem videla, kako ga ti srečaš ob vratih Južne dežele, kako ga ubiješ, kako se polastiš kraljestva v Kešu in tega zlatega mesta in vladaš tamkaj v imenu Egipta, dokler ne umrješ.« »To sta dva sna, o kraljica,« je rekel Abi. »Povej nam sedaj, po katerem bi se hotela ravnati, zakaj obadva ne moreta biti resnična?« »Kako bi mogla jaz to vedeti, faraon, in kako bi mogel ti to vedeti? Toda ob tebi stoji človek, ki bo vedel, zakaj on je prvi čarovnik in izbran razlagavec božjih src. Dovoli, da nam on pojasni zadevo,« in je pokazala na Kakuja, ki je stal ob prestolu. »Božanska gospa,« je jecljal Kaku, »stvar je zame pretežavna. Nobenega poslanstva nimam, ne morem ti povedati...« Izpred sodišča. »Fant, denar nazaj! Ti si ga ukradel.« Tako je nahrulila v neki gostilni na Bledu natakarica mladega fanta, ki se je splazil do denarnega predalčka in izmaknil iz njega listnico, v kateri je bilo 475 Din. Fant je prestrašen odskočil od predala k mizi in je spustil listnico pod klop. Obenem pa je potegnil nož in se je zabodel v prsa. Ko je ugledal kri, se je zvalil nezavesten po klopi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da rana ni bila nevarna in so ga ie v osmih dneh izročili preiskovalnemu sodniku- Med preiskavo pa so ugotovili, da je fant nevaren tat, Id je ukradel med drugim tudi Matiji Lambasu na Savi cel koš raznega blaga kakor sira, klobas, sladkorja, sardin, konjaka, cigaret in pa 200 Din gotovine. Pri njem so našli tudi več navadnih ključev in 3 vlomilske ključe. Obtoženi Matevž Benedičič, ki je razen tatvine cigaret vse priznal, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. Poizvedovanja. Našel se je črn ionski pas. Dobi se v Kolodvorski uL 8/L Naznanila. Slov. krSS. ženska iveu ima svojo redno sejo v sredo 4. t. m. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. — Predsedstvo. EUsabetna konferenca ima v sredo 14. L m. ob pol 6. zvečer sejo v društveni dvorani pri sv. Petru. XXXV. redna glavna skupščina društva »Pravnika« se bo vršila na dan 28. januarja 1926 ob pol 6. dopoldne v pravosodni palači št. 79 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročila odbora in preglednikov. 2. Volitve načelnika, odbornikov in preglednikov, & Slučajnosti — K obilni udeležbi vabi odbor. Zveia uradnic in trg. nastavljenk »Krekova prosveta« opozarja vse članice in tudi vse druge na predavanje, ki bo danee v sredo ob pol 8. zvečer. Predava g. dr. Srečko Zamijen: »Iz potnega dnevnika«. Predavanj« bodo pojasnjevale skioptične slike. Obenem bo občni zbor zveze. — Predsednica. Pridobivajte novih naročnikov! Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LlIDOM BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 l/jnn NajficejSe graščin-VIIIU. sko iz Hrvatske, kakor tudi banatsko in dalmatinsko vino pošiljamo gg. gostilničarjem po vrlo zmernih cenah na malo in veliko. Iščemo podjetne ZASTOPNIKE odnosno potnike za Slovenijo. Vinarna CIGLAR & KOMP., centrala Zagreb 6, poštni predal 56. 129 Večja občina na Dolenjskem išče občinskega TAJNIKA - organista. Prednost imajo samci, dobri tenoristi. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šiiro .Tenorist it. 226« na upravo ZAMENJA SE ZA GOZDNO POSESTVO dobro vpeljana gostilna s prenočišči, gostiln, vrtom na J'ako prometnem kraju v .jubljani s celim inventarjem. — Cenj. ponudbe pod »Zamenjava 224« na upravo. Trgovina z mešanim blagom, na prometnem kraju, ae prevzame takoj ali s 1. majem v najem. Več v upravi pod 171. Lisičje KOŽE ln drugih divjačin k u p n j e vedno D. ZDRAVIC — trgovina usnja, LJUBLJANA, Sv. Florijana ulica itev. 9. samot OPEKO in MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR Dunajska cesta 36, Ljubljana. ŠPECERIJSKA TRGOVINA v KRANJU išče močrega, poštenega VAJENCA. Pogoj, da ni domačin ter da ima dovolj šol. izobrazbe. -Ponudbe pod »VAJENEC« itev. 197 na upravo Usta. Indnstr. podjetje išče izprai. elektromonterja ki je vešč tudi Tieh popravil žagarskih strojev. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanj« na upravo lista pod »MONTER 195«. Gozdar * Sk88: KNJIGOVODKINJA z večletno prakso in dobrimi referencami dobita mesto na Gorenjskem. Ponudbe pod »Gozdar 194« upravi. Dober, trezen in zanesljiv ščetarski mojster ki je zmožen samostojno voditi delavnico in poučevrti vajence, SE SPREJME. Nastop s 15. jan. t. 1. Hrana, stanovanje ter sploh vsi oskrba v hišL Prednost imajo neoženjeni. - Ponudbe nn upravo lista pod itev. 130. trboveljski, libejski, črnomaljski, drva, iaocemni keks, oglje, ilez jske brlkrte dobavlja ilirija Ljubljana Kralja Petra trg. 8. tel. 220 PliAllo tudi na obrok*. Dibje 1% pristno olje pristno norveško za oslabele otroke in odrasle prlporola Lekarna dr. G. Piccoli, ljubi ana, Duna'ska cesta. Franc Erjavec »rr' 'lati 'opati" trg«?7>na z žolfzaiao Ljubljana, Val v»r««iev trg 7 (prej Fammnrvcbmldt) priporoča svojo Bogato ta-ioro raznovrstn* "»lesnima ter tudi prvovr-tnl dalmatinski „Fortland cement" po nizki cent Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša iskrenoljubljena hčerka in sestrica, gospodična Viktorija Rebec konteristinja po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere dne 13. januarja ob pol 9. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v fetrtek dne 15. t. m. ob 4. ori popoldne iz hiše žalosti, Glinška ulica 7, na pokopališče na Vič. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 13. januarja 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Izvoz lesa. Inozemska tvrdka kupi tekoče |a sort. bukova polena brez okroglic, sposobna za izvoz, 1 m dolga, popolnoma suha in zdrava. Ponudbe z najskrajnejšimi cenami v dinarjih, franko vagon meja Jesenice za prostorni meter. Le dobave zmožni prodajalci naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro: »Izvoz drv Št. 2C9« na upravo »Slovenca«. — (Dopisi se prosijo v nemščini.) „ pjcjpclni/' . ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI IŠČE SE bivši konjeniški stražmojster, ki jc bil nameščen v kaki nižji vojaški realki ali kadetni šoli, kot NADZORNIK gojencev Nastop službe takoj. Plača po pogodbi. Ponudbe na upravništvo Usta pot šifro: »Stražmojster« itev. 241. VrtllDI* 8amski' srednje VI IIIdi starosti, trezen, z večletno prakso, išče službe, ki jo nastopi takoj ali po dogovoru. - Cenjene ponudbe z označbo plače na FRANJO ZVONAR, vrtnarija Abel, Bjelovar — Hrv. Dva vajenca I Prodaja koruze. sprejmem v k«»'»rska in bakrarsko obrt. — IVAN Dne 14 januarja 1925 bo v skladišču drž. železnice KAPELJ, Šiika, Planinska Ljubljana, glavni kolodvor, cesta 168. 256 | Prodasta se radi pr-nreditv* t-^ovine po izredno nizki čeri dva kom. pletna trgovska PORTALA, za ma^tifak^irno ali špecerijsko trgovin^; v«ak ima po dve izložbi in ena vrata, ve!iko«i izložbin^ga stekU 150 X 230 rm. Debelost stekla 7 mm. Cel portal vetfk 3 X 5 m z roletami. Dalj-; ! ena vr-ta in dvo kompletni izložbi z železnimi vrati ter j kam»pj*imi bangarji. Pripravno za trgovino ali skl»-! dišče n^ deželi. Vse v dobrem Klanju. Malo rabljeno Ogleda te lahko v*ak dan na ilcu mesta pri IGNAC ANDRAŠIČ, KRANJ. na javni dražbi prodanih 30.000 kg (3 v%g«n*j koruze SPALNICA politirana, jedi1n'ca ter kuhinja »e ugodno proda radi selitve v Vegovi ulici 10. Prodajalka t dobr. *pričova'i želi mesta v manufakturni ali kaki drugi trgovini. Vešča ie tudi nekoliko šivanja. Po'»ve te v upravi lista pod 25?. Sprejme se ?a k»vwi» 1 NATAKARJA ozir DVE NATAKARICI t dobrimi spričevali Osebne ponudbe na upravo hotela »UNION« v Ljubljani. 253 UFIMFJI|-|H=f||=M:*-|||=|||=|||=lll Na VIDMU ob Savi se vrše sedaj novi, veliki živinski sejmi in s!cer ob naslednjih dnevih: dne 21. januarja; dne 20. februarja; dne 1. aprila; dne 21. maja; dne 3. avgusta; dne 26. oktobra; dne 16. decembra. Vsi stari sejmi odpadejo. Kupci in prodajalci se vabijo. ŽUPANSTVO NA VIDMU OB SAVI, dne 6. januarja 1925. Župan: Franc Planine 1. r. ^ Ti r= i i Ti a=t u ^ T^k ^ i s Ti i=u i=i i i= Flektrotehn. podjetje A. ARHAR in drug, Spod. Šiška — Jernejev« c. it. 47. Prevzetna vsakovrst. elektr. dela, gradnje mrnjših elektrarn in inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi — Garancija! Garancljal ki zna samostojno voditi mlin, izvežban v valjčnem in kmečkem mlinu, IŠČE stalne službe. Nastop takoj ali tudi pozneje. Naslov pri upravi lista pod štev. 240. Pekovskega vajenca sprejme takoj pek arija URBAH, Rakek._238 MODNI SALON Minka Karo Ljubljana, Sv. Petra cesta 58 Priporočam se cenj. damam v mestu in na deželi! — Cene solidne — postrežba točna! Obenem poučujem gospodične, ki bi se uči'e za domačo rabo, šivanje in na željo tudi prikrojevanje. Več po dogovoru. 235 Priporoča se si. občinstvu krojač FR. BlfH LOG pri BREZOVICI. Izvršuje vsa krojaška dela po najnovejši dunajski modi — Računa od obleke 150 do 175 dinarjev Zamenjam ali prodam posestvo pribL z 28 ha zemljišča in gozdov blizu Pliberka, 3 km od žcleznice v Avslr. republiki z enakim ali manjšim posestvom na bivšem Štajerskem. Natančncja pojasnila pri A. Mlinar, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 3. Potrtega srca in v najgloblji tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod Knton Verbič trgovec in posestnik danes zjutraj ob 7. uri, po kratki in mučni bolezni, v 52. letu starosti, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 15. t. tn. ob 3. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 16. t. m. ob V28. uri zjutraj. SEVNICA, dne 13. januarja 1925. Žalujoča žena in otroci. Brez posebnega obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica, gospa Marija izgoršek roj. Bezlaj danes, dne 12. januarja ob 19. uri v 75 letu starosti, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne ljubljene pokojnice bo v četrtek, dne 15. januarja ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Šmartnem pri Litiji Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v šmartnem pri Litiji. Šmartno pri Litiji, dne 13. januarja 1925. Globoko žalujoče rodbine Izgoršek, Rus?, Skvarča. Izdaja konzorcij »Slovencac. Odgovorni urednik: Franc Kremiar v LiublianL Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.