Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejema« velja: Za eelo leto pred plačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejomajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Kokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedeljo in praznike, ob 1!,J6. uri popoludne.
Štev. 190.
V Ljubljani, v torek 23.
avgusta
1887.
Letnik ^
Eiiispiderjfvii slavnost.*)
Sveče so prijazna vas v lepi Rožni dolini, kjer prebivajo Bogu in cesarju zvesto vdani Slovenci koroški. Ob imenu te vasi govore ljudje, da so vasi rekli v prejšnjih časih „Vrba", in da je vas šo le od turških časov dobila ime „Sveče". Turki so namreč s svojimi roparskimi napadi pridrli tudi v Rožno dolino koroško; a tukaj jim je zmanjkalo tal, da so se morali vrniti. Tla namreč vdirala so so turškim konjikom, da niso mogli nikamor naprej, in morali so osramoteni zapustiti ta prelep kraj. Ljudem se je zato zdel ta kraj svet kraj, in od tedaj pravi tej vasi narod: Sveče.
V Svečah bil jo nekdaj Turkom zabranjen vhod v Rožno dolino in drugo Koroško; v Svečah zabranjen je vhod sovražnikom našim sedanjim narodnim in verskim v Rožno dolino in sploh v Slovensko Koroško, to je spričevala slovesnost, ktera se je slavno praznovala dne 21. avgusta 1887. v Svečah, to spričujo zlata maša prvoboritelja koroških Slovencev Andreja Einspielerja. — Ta slovesnost je pokazala, da Einspieler ni delal zastonj, da 011 ni general brez vojakov, mar, da za njim stoji na tisoče koroških Slovencev, ki so ž njim enega duha in enega srca, ki so pripravljeni tudi vso pretrpeti in boriti so do zadnje kaplje, da vendar le zmaga pravična stvar.
Ta slovesnost svetu oznanuje, da so Slovenci hvaležni svojim vodnikom in dobrotnikom in da svojo vdanost kažejo tudi v dejanjih. Zbralo so je namreč ta dan vkljub slabemu vremenu na tisoče Slovencev od blizo iu daleč, da se vesele s zlatomašnikom Andrejem Einspielerjem veselega dne: petdesetletnice njegovega mašništva. Tudi o tem dnevu veljajo besedo sv. pisma: To je dan, ki ga je Gospod naredi 1.
Ker je to poročilo odločeno, da so v posobnom ponatisu razdeli na t;sočo med Koroško Slovence, ki se zarad daljavo in slabega vremena niso mogli osebno vdeložiti zlato maše, naj no zamorijo p. n. čitatelji, ako v poročilu že kaj povedanega ponovimo.
Gotovo bo všeč vsem, zlasti po koroškim Slovencem, tistim, ki niso mogli na zlato mašo, ker so bili predaleč in ker je bilo vreme pregrdo, v pojasnilo, tistim pa, ki so bili pričujoči pri slovesnosti v prelep spomin, da slovesnost, s ktero so je vršila zlata maša očeta koroških Slovencev, nekoliko bolj natanko opišemo, zlatomašniku v čast, narodu slovenskemu v spodbudo.
V soboto večer dne 20. avgusta zbrali so se tuji gostje, Slovenci iz Kranjske, Goriške, Primorja in Stajarske, med njimi tudi bratje iz Hrvatskega, v Oelovci, kjer so jih Celovški Slovenci prav Ijubez-njivo sprejeli in jih pozdravili, kakor svoje brate. Večer je bil prijeten, noč jasna in nebrojne zvezde so ljubko migljale na nebesu in govorilo se je: lep bo jutrajšnji dan, tudi vreme nam bo ugodno. Zali-bog, da se Slovencem ni izpolnila ta želja: bila je edina, ki jo ostala le želja. Orni oblaki so preprezali nebo v nedeljo zjutraj; dež, ki jo ponoči namakal zemljo, je proti jutru pojenjal in v dobri nadi so odpeljejo gostje na pripravljenih vozovih iz Celovca v Sveče, kamor se je prejšnji dan odpeljal gospod zlatomašnik, kterega so po vseh krajih Rožne doline, koder se jo vozil, navdušeno pozdravljali. Posebno lep je bil njegov vhod v Sveče, kjer so mu prišli naproti domači vaščani, in so ga pozdravljale bolo oblečeno deklico in mu trosile pot s zelenjem in cvetjem.
Tudi goste, ki so se v nedeljo zjutraj vozili v Sveče, pozdravljali so Rožanci v ozaljšani Cvetni vasi s streli. Št. Janž in Bistrica sta bila okrašena s slavoloki in v prelepi prazniški obleki kazale so so tujcem ta dan Sveče, kjer je tekla zibelka zlatomašniku. V zelenji in vencih je bila rojstna hiša Einspielerjeva. Pred njo je bil slavolok, na sredi z napisom:
„Slava prvo bori tel ju in očetu koroških Slovencev!"
na straneh pa:
Bog obvaruj nas nezgodo	Slave matere sinovi
Varuj naš slovenski rod	Vrli mi Slovenci smo
Sloga naj nam geslo bode	Naj teko nam srečo dnovi
Vtiline naj sovražni grom!	Za omiko, svobodo!
Pri tem slavoloku pozdravil je občinski odbor goste in godba požarne brambe jih je spremila pred župnijski dvorec, kjer jim pride naproti gospod zlatomašnik, jih ljubeznjivo pozdravi in naznani svoje veselje, da so so tako daleč potrudili v Sveče, ki še nikdar niso videle toliko zbranih tujcev v svoji sredi.
Ob pol desetih jo bila napovedana slovesna služba božja. Ker je domača farna cerkev majhna in zato nepripravna za toliko ljudstva, želel je gospod zlatomašnik obhajati svojo zlato mašo pod milim nebom, na prijazni bližnji tratini ob koncu vasi, kjer so pripravili zato primeren altar, ozaljšali ga in primerno pokrili, zato, da bi tudi dež ne motil slovesne službe božje. — Med tem so prijetno zvonili zvonovi in glasno pokali topiči, ter milo-odločno vabili od blizu in daleč ljudstvo na zlatomašo v Sveče. Ljudstvo je res v obilnih trumah prihajalo; dasi so jim ponočni dež in zjutranji težki oblaki oteževali pot, vendar se jo vkljub takemu vremenu zbralo naroda nad 5000 ljudi, posebno mnogo iz vseh krajev Rožne doline. Točno ob pol deseti uri pričela se je služba božja.
(Dalje prih.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 23. avgusta. i\oHranje dežele.
Nemški liberalci ljuto napadajo Čehe in sploh vse tostranske Slovane in jim podtikajo krivdo, da se ne more doseči narodno sporazumljenje. Kako neopravičeno je to obsojevanje, razjasnuje _ prav dobro objava iz Prage: Kmetijska družba za Češko, v kuje odboru je izključljivo fevdalno plemstvo iu čehi, obrnila se je do osrednje zveze nemških poljedelcev zaradi skupnega posvetovanja o nekterih gospodarskih vprašanjih. Nemška osrednja zveza pa je odbila to ponudbo, opiraje se na razlog, da so razmere niso v nobenem oziru predrugačile, odkar so izstopili Nemci iz deželnega zbora. Nespravljivosfc
LISTEK.
František Pravda ( Hlinka). Rokovice ima.
(Češki spisal Fr. Pravda; poslovenil J. Sovran.)
(Konec.)
Na Pihovem je hotel Gašper iti naravnost v krčmo, a Vaelav in Urša ga nista pustila, moral je k pastirjevim, in prijateljsko sta ga sprejela stari oče in mati. Razen ujega in njunih otrok ui bilo pri pastirjevih gostov; Urša je šla k obedu h kmetu, mati je kuhala grah, nanj rezala kolač, testo raz-valjala. dela ga v ponev in v maslo. Meso sicer ni prišlo na mizo, a stari stariši so vendar mislili, da so svojim milim gostom gosposk obed pripravili. Tudi kolače jo pastirjeva mati prinesla, podobni so bili skoraj boij črnim plackam (nekaka zlečena pe-karija, morda podobna našim mlincem), ali vendar so Gašperju, Vaclavu in vsem drugim izvrstno dišali.
Po obedu je prišla Urša, poklicala je mater, spustila ji jo bele kolače v predpasnik. Dobila jih
je doma od gospodinje, spravila je tudi meso, kuhano in pečeno, kar so ga imeli pri mizi, in vse je prinesla materi. Ta se je seveda branila vzeti ta hčerina darila; kregala se jo, naj bi si bila vsaj nekaj za-se prihranila, zarad gostov je pa obdržala to, kar je bilo v predpasniku in na krožniku, in prijazno je to postavila na mizo, kazoč Uršo, češ, da to ona daje. Dasi o svoji uovi veliki ruti ni hotela prej uičesa reči, vendar jo je zdaj ljubezen do hčere in veselje ganilo, naj pove pričujočim, da se je dekle nekako spremenilo. Zjutraj ji daruje veliko ruto in popoludne jo zaklada s tem, kar si je sama od ust pritrgala. Ni se mogla zdržati, morala je prinesti svojo belo iu lepo ruto ter jo pokazati ; smešila se je, češ, da je bila blezo na poti v cerkev in iz cerkve. Priznala je, da tak lišp ni za-njo iu se sramovala, da bodo morda ljudje mislili, da si to sama za-se kupuje, ker jim ui znano, da ima njena hči take misli, da okrasi mater, kot bi bila njena mlajša sestra. Urša je vedno materi ugovarjala, naj so starka ue dti motiti; brez zvijač je povedala, kar je imela na srcu. Stari oče se je pri tem razvnel, tudi on je jel govoriti o svoji uovi suknji iu je izdal, da mu je za-njo Vaelav kupil blago.
Gašper se je skoraj zainakuil, ko je to vse videl in slišal; Uršo je zdaj že drugače gledal, ker je spoznal tudi njeno dobro srce. Mati mu jo Uršino meso iu kolače ponudila; on sicer ni bil lačen, a ker je bilo to od Urše, posilil se je z jedjo, ki mu je izvrstno dišala.
Ko ni nobeden več jodel, sta uasvetovala mla-denča, naj bi šli v krčmo, rekoč, da o somnji mora biti pivo, in da malo plesu tudi nič ne škoduje. Tudi starega očeta in mater sta vabila, uaj jih spremljata; a zastonj, oče so je izgovarjal, da mu je najboljše doma na postelji, mati pa je mahala z rokama, da se to njej 110 spodobi, vendar pa je vzela posodo in šla ž njimi. Posodo so dali napolniti, da bi doma očetu postregla s pijačo. Že v krčmi so ji štirikrat napili, dvakrat Gašper, enkrat Vaelav in enkrat mlajši sin. Počakala je prve godbe, videla je, kako so plesali njeni otroci in njej je plesalo srce. Gašper je vodil Uršo, ki si je mislila: „Ta človek je ravno tako dober, kakor naš Vaelav".
Ples z Uršo so je Gašperju izvrstno obnesel; za celo glavo sta bila višja, nego drugi, bila sta med njimi, kakor velikana med pritlikavci. Velikanski njuni postavi delali ste veter, vrteč se okoli. Nič jima ni bilo na poti; če se je kdo vauju zadel,
Nemcev sega toraj že na popolnoma nevtralna tla. Ako bodo pa hoteli Cehi ustanoviti izključljivo češko družbo, zagoali bodo nemško-liberalni listi hrup ter kazali farizejsko razburjenost, kakor da bi bili v resnici Cehi največi hujskači. — V soboto zvečer vršil se jo v palači grofa Thun-a v Pragi shod konservativnih čeških veleposestnikov. Imenovali sO namesto umrlega grofa lleurika Clama iz Praške veleposestniške skupine državnozborskim kandidatom Viljema grofa \Volkensteina. Razun tega postavili so pet kandidatov za deželni zbor, in sieer: namesto raujcega grofa Henrika Clama iz skupine fi-deikomisnih veleposestnikov grofa Ferd. Bouquoy-ja; v skupini ostalih veleposestnikov izpraznjena so vsled smrti grofa Franca Waldsteina in prošta Štulca ter odpovedi grofa Viljema Wolkeusteiua in grofa Vencelja Kaunitza štiri mesta, za koja so so imenovali kandidatom: grof Karol Zedtvvitz, stolni kapitular dr. Tersch, grof Avgust Kinsky in baron Adolf Loonhardi.
(lališkcmn deželnemu odboru naznanilo jo namostništvo, da hoče vlada v prihodnjem zasedanji deželnega odbora predlagati prcmembo občinskega zakona v tem smislu, da občinskih naklad 110 bo več pobiral deželni zbor, kakor se jo to do sedaj vršilo, marveč deželni odbor v sporazumljenji z deželno politično oblastnijo. Deželni odbor bil je zadovoljen s predlogom e. kr. namestništva.
V ogerski stolici vršila se je, kakor običajno, sv. Štefana slavnost. Budimpeštanski listi ne pišejo o tem narodnem prazniku z ono samozavestjo, kakor druga leta. Vzrok temu iskati je v zunanjem položaji, poglavito pa v žalostnih finančnih razmerah ogerskih. »N. Fr. Pr." piše: „Gosp. pl. Tisza objavil je poluletni račun, ki je zelo neugodno izpal. V drugem četrtletji letos izdalo se je skoraj sedem milijonov več, kakor v isti dobi lanskega leta, in vendar se je že vlani čudil ves svet neugodnemu blagajuič-uemu izkazu. Neposredni davki donesli so v treh mesecih skoraj poldrug milijon manj . . . Tisza prevzel je finančno miuisterstvo ter pokril s svitom svojega imena finančno ogorsko bodo. To nenaravno stanje pa ne more dolgo trajati. Upniki pričakujejo od ministra istinite preosnove, popolno predruga-čenje finančnega sistema."
Viinnje države.
Srbska vlada je prestavila in odstavila mnogo uradnikov in nastavila svoje pristaše. — Vlada je pričela obravnave o trgovinski pogodbi z Rumunijo in Turčijo.
Jiolgarski knez je, kakor smo včeraj poročali, v Plovdivu. Potoval je tjekaj čez znano sotesko Sipko, kjer so si morali Rusi v svoji zadnji vojni s tolikimi žrtvami priboriti pot čez Balkan. V Plovdivu vihrale so zastave tudi raz kouzulatske hiše, vendar pa so se zastopniki raznih velevlastij izrečno izjavili, da ima to veljati le rojstnemu dnevu avstrijskega cesarja. Isto tako se konzuli tudi niso vdeležili vsprejema; na drugi dan Koburžauovega bivanja v Plovdivu določene so bile avdijonce raznih konzulov, kteri pa v tem oziru niso dobili nikakih povelj od svojih vladarjev. Dne 21. t. m. vsprejel je knez odposlanstva verskih zadrug, med njimi škofa Meuinija, s kojim se je posvetoval v navzočnosti Stojlovi in Stranskyjevi. Tudi vprašanje o po-miloščenji se nujno razpravlja. Ministri in regentje menijo, da bi imel povratek vseh izseljencev slabe nasledke, radi tega naj bi se pomilostili le oni, ki za to prosijo. Isti dan obravnaval je knez s Ton-čevom in Stranskyjem o ministerstvu. Najbrže ostalo bo staro ministerstvo na krmilu do novih volitev. Katoliški nadškof, ki je pod francoskim varstvom, razobesil je francosko zastavo, francoski konzul pa mu je to prepovedal, na kar je nadomestil prvo s papeževo zastavo. Ta dogodek je jako pomeuijiv za
diplomatični položaj. — V Sofiji delajo se velike priprave za sprejem. Na mnogih krajih čitajo se napisi: „Dobro došel knez, tvegaj gospodar!" »Zdru-žena Bolgarija!" »Prostost, edinost, bratstvo!" — Francoski ageut pretrgal je enako nemškemu vsako zvezo z bolgarsko vlado, in zastopniki vseh velesil so sklenili, da ne bodo razobesili zastav. — Kakor se »Standardu" poroča iz Gjurgjeva, zasledili so tam skrivno zvezo, ki je imela namen umoriti Koburžana.
Ruski car odpotuje v Kodanj, kamor ga spremita dva danska generala. — „Mosk. Vjedomosti" pišejo: Bismarckova želja, da si Nemčija pribori . svetovno oblast, dosegla je vrhunec. V Franciji in Rusiji ne sme nikdo drugače misliti, govoriti iu delati, kakor želi Beroliuski gospodar. Vsi se še spominjajo, kako je nemški kancelar nodavno zahteval od Rusije, da ruski časniki hvalijo Nemčijo, dočim so nemški časniki dan na dan napadali Rusijo. Ravno tako postopa knez Bismarck proti Franciji. — Pred dvoma lotoma je pregual iz Pru-sije do 30.000 ruskih državljanov. Le 48 ur so imeli časa, da so vredili svoje zadeve. Ko pa jo letos ruska vlada izdala postavo proti tujcem, kričali so nemški časnikarji proti ruski naredbi, iu pričel se je boj proti ruskim vrednostnim papirjem. Nemčija misli, da sme tlačiti našo trgovino in obrt. Ko smo pa mi po nemškem vzgledu hoteli zavarovati domačo trgovino proti tuji konkurenci, rekli so nam, da je naše postopanje »neodpustljiva predrznost" proti Nemčiji. Nemčija je v pravem smislu vtrjen tabor. Letos je pomnožila svojo armado. Pešco je oborožila s puškami ropetirkami, polki imajo po štiri batalijone, topničarstvo 304 baterij, vsaka po 0 topov, skupaj 2184 topov. Akoravno šteje Nemčija skoraj trikrat manj prebivalcev kakor Rusija, vendar vzdržuje skoraj tako veliko armado, kakor je naša. Pritožujejo pa se Nemci, da smo mi in Francozji krivi militarizma. rKreuz-Ztg." je nedavno svetovalo Rusiji, da zniža armado in si zboljša finance. V resnici, ganljiv svet.
JVemSki državni zbor sklical se bode meseca novembra, pruski deželni zbor pa še le meseca ja-nuvarija. Pričakuje se predloga o proskrbovanji onemoglih postaranih delavcev; o druzih večjih posvetovalnih predmetih se pa še nič ne čuje. — Francoskega ministerskega predsednika Rouviera govor vsi zmerni listi jako odobravajo, češ, pomirjeni so lahko vsled tega vsi narodi, ker nam zagotavlja omenjeni govor evropejski mir iu da Francija ne bo pričenjala boja.
Francoski poslanec grof D u c h il t e 1, nekdanji zastopnik francoski na Dunaji, govoril jo pri banketu gospodarstvenega društva v Mirambeau, iz kojega posnamemo sledeče: »Delati hočemo na to, da bo dobila Francija svobodno in demokratično vlado, ter bodo to vlado delili med seboj vsi otroci Francije po merodajnosti svojih moči, zmožnosti in zaslug. Od vlade se ne bo nikdo izključil, razven oni, ki hočejo višje ceniti revolucijonarske dogodke iu posilstva, kakor spoštovanje do ustavo >n postav. Namen, kterega zasledujemo po vzgledu Gambetto-vem, je močna, spoštovana republikanska vlada, ki bo skrbela za to, da se bodo izvršile reformo, ki jih zahteva javno mnenje, in ki bo strogo brez izzivanja iu slabosti gledala na to, da bo Francija obdržala med velesilami ono veljavo, ki jej pristuje med svetom. Mi ne spadamo med ono, ki v vedni razburjenosti sanjarijo o republiki, mi hočemo imeti republiko v miru in delu. Naglašal sem navlašč te dve besedi. Ali nista mir in delo v istini prva pogoja materi-joluemu, trgovinskemu, industrijskemu in gospodarskemu blagostanju? Radi tega mislim, da moramo podpirati sedanjo ministerstvo."
Sodba o belgijskega kralja govoru ju zelo različna. Katoliški listi belgijski obžalujejo več ali manj kraljevi govor, nekteri ga celo strogo obsojajo.
nista se razdružila. Po vrsti sta sama pred seboj podila par za parom; kdor se je zakasnil, je od-letel na stran. To jo bila sreča, da se jo Gašper z t ršo držal takta, krepko in gotovo stopajo po godbi. Oe bi bila prišla iz takta, gotovo bi bila druzega za drugim iz kola pahnila; razen njiju bi ne bil nobeden tam ostal.
Mati se ni drugam ozrla; še dalj bi bila ostala v krčmi, a bala se je jezikov ljudij in hitela je s pivom domu k možu. Gašper se tudi ni dolgo zadrževal, moral je domu; Vaelav jo smol ostati do druzega dmS, gospodar mu jo dovolil, a Gašperja je potreboval pri živini. Plačal jo krčmarju in godcem, segel je Urši v roko in podal se na pot.
Kaj se jo Gašperju po glavi plotlo, ko je šel domu, bilo bi težko popisati. Sklenil jo, da Uršo vzame. Komaj je mogel dočakati nedelje; hotel je Uršo starišem pohvaliti. Premišljeval je, kaj jim vso o njej pove; mnogo dobrih lastnosti si je v mislih o njej sestavil.
Oče sicer ni bil s sinom enih misli, vendar pa jo priznaval, da Urša lepo ravnil, čo ima svoje revno stariše rada, časti jih in namesto za lišp, denar žrtvuje njim za potrebno obleko. Gašper je to njeno dejanje vedno slavil. Oče se vendar ni hotel za Uršo tako hitro razvneli, kakor on; vedno ga je
opominjal, naj se ne prenagli in naj rajše počaka, da spozna in se prepriča, če je Urša trdna v dobrem.
Gašper jo iz ljubezni do starišev, dasi nerad, čakal še celo leto. Urša ni nehala prisrčno skrbeti za svojo stariše; ljubila jih je, kakor Vaelav, z besedami in z dejanjem. Dasi ni imela velikega zaslužka, vendar so ji ostali denarji za priletno stariše; da, poslednje leto si jo šo par goldinarjev prihranila, ker ui kupovala več praznih reči za lišp. Skoda, da prej ni začela modro in dobro gospodariti, lahko bi si bila lepe denarce za prihodnost prihranila.
Vendar Gašperju ni bilo nič na tem, da Urša ničesa nima. Stariši so privolili, in on si jo pripeljal v kajžo svojo drago nevesto. Ko so svatjo stopali mimo struge, koder so pod kamenjem počivalo njene rokovice, je po Urši zgomazelo. Spomnila so je sovražno zabavljice: »Rokovice ima I" Celo življenje rokovic ni pozabila. Vedno, ko jo hotela kupiti za-so kak lišp, zvenelo ji jo po ušesih; »Rokovico ima!" Nosila so je prlprosto. Gašperja in njegovo starišo jo ljubila; Bog jima je dal otrok, sinovi so se zvrgli po očetu, hčere po materi; a nobeno ni bilo treba svotu soditi iu smešiti z besedami: »Rokovice ima!"
»Gazette do Liege" pravi: »Kraljevo Izjavo—malo dni po sklepu državnega zbora — moremo le grajati. Skoraj bi se vsled nje mislilo, da more v Belgiji vladajoči kralj zasledovati drugo politiko, kakor večina v zbornici". Liberalcem je ta govor seveda voda na njihov mlin ter skušajo dokazati, da so besede kraljevo ugovor proti katolikom, nasprotnikom vojaških reform. Oficijozni listi nočejo priti s svojo sodbo na dan. »Journal de Bruxellos" navaja edino le razne časnikarske glasove v tej zadevi. Sploh so vsi liberalni listi veseli, nekteri celo trdijo, da se mora miuisterstvo odpovedati; znano je, da kar si človek želi, to tudi rad misli. »Etoile Belge" izreka naravnost, da mora ministerstvo vsled kraljevega govora staviti v prihodnjem zasedanji predlog za vpeljanje osobno službene dolžnosti, ali pa se mora kralj od ministerstva ločiti. — »Čast kralju, možu, ki si upa govoriti tako, kakor misli", prepeva »Indepen-dance", spominja so pa pri tem prejšnjih kraljevih govorov, vzlic kterim je vendar ostalo vse pri starem.
Angleška vlada je sklenila, irsko narodno ligo z vsemi sredstvi vdušiti. Kako posledice bo imelo to vladno postopanje na Irskem, se sedaj še ne more soditi, vendar pa je gotovo, da pri teh razmerah ne bodo Irci križem držali rok nasproti Salisburyjevemu ministerstvu. Zelo različno pišejo o tem časniki. Dublinski »Freeman-Journal" že prerokuje, kako bodo podružnico za podružnico lige uničevali, zapirali zastopnike, tlačili časnikarstvo, prepovedovali ljudske shodo in sploh uporabljali vsa sredstva, da ustavo uničijo na Irskem. Irsko ljudstvo pa se ue bo dalo premotiti ter bo korakalo vedno naprej po poti zmernosti, postavnosti, pameti in ustave. Prodno bo minulo leto, palo bo najne-sramnejše miuisterstvo novega veka. Konservativni »Dublin Express", glasilo zemljižčnih posestnikov, hvali vlado, ki bi so morala grajati, ko bi tako ne postopala. »Morning Nevvs", nacionalističen list, zatrjuje, da bo narod postopal trezno, akoravno ga hoče vlada šiloma primorati k zločinom. Dublinski nadškof Walsy se jo izrazil, da si ue more predstavljati čina, ki bi bolj na to delal, da bi se po-grezuila Irska v zmešnjave in anarhijo, kakor je ravno zatiranje narodno lige.
Meseca oktobra imelo bodo italijansko ministerstvo več zborovanj, pri kojih bodo presodilo vsa administrativna dela. Najprvo rešila se bodo vprašanja glede Afrike. Ko bi se ne obistinila vest, da namerava vladar Neguš prositi Anglijo za posredovanje, ali ko bi se pokazalo, da ne more vsprejeti slučajno od Anglije stavljenih mu pogojev, omejila se bodo meseca novembra vojska v Afriki. Ko bi bila potrebna večja armada, odšlo bi tjekaj razven 5000 prostovoljcev najmanj še 5000 mož ter bi bilo vse potrebno brodovjo pripravljeno. Razpravljalo se bodo o finančnega ministra predlogu, da se odpravi priinaujkljej. V prvi polovici meseca novembra otvoril so bodo državni zbor s kraljevim prestolnim govorom, obsogajočim vspored prihodnjega zasedanja. Ministerstvo sklenilo je odločno delati na to, da se prej ko mogoče rešijo parlamentarna dela, vendar pa so bo moralo vroče bojevati, predno se bo gladko in točno rešil njegov vspored.
Izvirni dopisi.
Gastein, 18. avgusta. Ime Gastein*) se nekaj let sem prav pogosto sliši in po časopisih bere, zlasti odkar nemški cesar Viljem v toplice tega imena prihaja. Menim toraj, da bi nekterim bilo vstreženo, ako »Slovenec" o tem slovečem kraji kaj pove.
Gastein je lepa planinska dolina, po zraku 110 daleč od Kranjskega, po navadnem potu pa so ne pride prej iz Ljubljane, kakor v poldrugem dnevu. Pričenja so Gastajnsko že brž onkraj Malniških planin (Malnitzer Tauern), nasproti koroškemu gornjemu Beljaku (Obervellach), ter seže blizo pet ur daleč proti severo-zahodu iu neha malo prod železnico Solnograško-tirolsko (Gizelabahn), kjer jo vhodu v Gastein najbližja postaja Leud.
To dolino od vseh strani obdajajo mogočni hribci, po šest do deset tisoč čevljev visoki, tukaj večinoma »Kar" imenovani, ki imajo tako ugodno zemljo, da razun treh na jugu, po vršičku s snegom in večnim ledom (»Koes") kritih, so vsi do vrha zeleno obraščeni. Danes, 18. avgusta, so pač vsem hribom našu okolico glave lopo pobeljene; to jo ostanek silno strahovitega gromenja iu treskanja, ki je nocojšnjo noč tukaj z nalivi razsajalo. Toliko svitleje odsivajo po njih zdaj krasnega dneva solnčni žarki, toliko polneje se v dolini iztekajo brezštevilni studenci iu slapovi po rebri teh goril.
Sicer ima Gastajnska dolina ugodno zavetje pred viharjem, pred silno vročino in
*) Na v (Sni, znknj noktori pišejo Gos t in V Oe >.0 7.1111-noga, navadnega imena <laxtoin nočeš rabiti, je bolj pravilno 1I11 rečeš Oautmia; (ako ko lntinoi ta kraj imenovali, menda po i3rvotni tavriško-koltiški (nemški '/) korenini ..giseht". vreleo.
mrazom. Vendar se razumd, da v taki višini (dolina sama je tri do pet tisoč čevljev nad morjem) sadje nič kaj prida ne stori, iu tudi poljska setev najmanj mesec kasneje zori, kakor v nižavah po Kranjskem. Pšenico n. pr. so še le zdaj začeli žeti. Poglaviten pridelek Gastajucem je seno, to pa tako tečno, da si živinoreji ugodnišega ui treba želeti; pravo veselje je, ko vidiš po zelenih planinah tako številne črede dobro rejeuih goved najlepšega plemena.
V hribu na koroški meji je zlat rudnik, zdaj sicer ne več tako bogat, kakor n. pr. v 16. stoletji, ali že Rimljani so zlato tega kraja poznali, nazivaje ga »metalluin noricum", kakor vidiš večkrat po napisih starorimskih denarjev. Nekdanjo sled zlato žile so potomci Rimljanov bili zgrešili; pravljica pravi, da jo krije večni led. Rila je menda blizo planine Mokropoljske (Nassfeld), ker stara listina rudniškega arhiva priča: „aurit'ondiuae Romanorum in ,campo humido' versus septentrionein, per multos annos desertae, a 71 D. iterum e.vcoli coeptao suut".
Rlizo tam izvira Gastaujska reka Ache,*) ki kmalo od vira po strminah dela jako lepe slapove, potem, enaka srebrnemu traku, zeleno biicksteinsko planino napaja ter z muogimi pripotoki združena skalovito sotesko pri W i 1 d b a d u prodere in Savici enaka v mogočnem slapu in groznem šumu raz pečevje navzdol pada. Um in denar je čez ta slap postavil krito hodišče s steklenimi stenami, v kterem se, zlasti o slabem vremenu, topličarji radi shajajo k divnemu razgledu in zabavi. Saj imajo tii kavarne, čitalnico iu večkrat tudi godbo, da se meri z bobnenjem slapa.
Toda imenitnejša, kakor po zlatem rudokopu in divno-krasni naravi je Gastanjske doline slava po čudovito krepilnih njenih toplicah. Tudi te so bilo v starodavnem veku znane; zaslovele pa so tem močneje, odkar je pot do njih po novi tehniki olajšana iu raba toplic s potrebnimi sredstvi bolje oskrbljena.
Pravljica pravi, da je vrelec iz zemlje prodrl na priprošnjo sv. Primoža in Felicijana, ki sta v tej samoti kot puščavnika živela, in zarad sv. vere dobila v Rimu venec mučenstva. Ali zasledili so toplice potem trije lovci, ki so v gorah pri Lendu ranili jelena, gonili ga potom daljo po dolini ter slednjič našli, ko si je v vrelem studencu rane izpiral. To legendo o zasloditvi Gastanjskih toplic nam predstavlja slika v prelepi novi gotiški cerkvi \Vildbada.
Toplice izvirajo v zuožji hriba (Graukogel), ki se na koroško mejo naslanja in je po vrhu navadno s snegom pokrit; osemnajst vrelcev, kterih največji dajo ua dan po 80.000 kub. čevljev vode, 39° R. gorke, preskrbljuje toplice Gastanjske. Najbolj slovi kraj brž pri izviru toplic, ki so W i 1 d-b a d ali kratko Badgastein imenuje. Ta kraj je prav v kotu, onemu za Bohinjskim jezerom pri Savici podoben, pa s zgradbami, nasadi, vedrišči in sploh s potrebami topliškimi tako preskrbljen, da si bolje ue moreš misliti. Najdeš pa tudi v tem divuem kraji o svojem času (saison) včlike gospode toliko in v tako šopirili gizdavosti, kakor n. pr. po sprehajališčih večjih mest. Ali neki „memento mori!" so šetalcem tukaj mnogi hromotni, kterih bledi obraz kaže, da so jim moči oslabele, da jih zapušča kri, vir moči. Ker jo Wildbad od železnice jako odstranjen in si kraj sam potrebščin no more pridelati, razume se, da jo tukaj draginja strahotna. Pa tudi brez ozira na draginjo ta mostna gizdavost, grozni šum slapa in mokrota zatišja no ugaja vsakemu, zlasti no razburjenim živcem.
Rajše toraj drugi ostajajo v trgu, ki jo od VVild-bada poldrugo uro hodil proti severu oddaljen, in se po nekdanjem dvoru tukajšnjih gospodarjev imenuje II o fg as to in. Topliška voda je som iz \Vildbada po lesenih cevili napeljana, ki sicer nekoliko prvotno toplote zgubi, vendar pa še zniiraj tako gorka ostaue, da je navadno treba jo za kopel malo ohladiti.
(Konec, prili.)
Iz Moravč, 21. avgusta. Sicer pridom post festum, pa temu ni toliko moja osoba kriva, ampak mislil sem si, gotovo bo spretnejšo pero popisalo redko svečanost, ktera se jo 7. t. m. pri nas vršila. Že je minulo več ko 20 let, odkar ni bila naša sicer velika in imenitna fara tako srečna, kakor dnč 7. avgusta. Napočil je dan 7. avgusta, vsa fara
*) lino aoho, lat. ai|iia, ho tukaj in po Nemškem sploh večkrat prideva rekam in krajem na obrežji teli rek Ni toraj v»ulej varno, pii tacili imenih kar brž slutiti končnico slovenskega lokala. Uaj j n/. sem se žo parkrat opekel, ne vodoč n. pr. <la Sdnvar/.aeh, \Voissach jo po Nemškem to, kar pri nas Črna, Jhja (vodit).
je bila na nogah, ko je prvič pred altar stopil č. g. Franc Krušni k, naš rojak. Omenjeni č. g. je bil vojak, učitelj, potem pa si je izvolil duhovski stau ter so izšolal v osrednjem semenišči v Gorici. Ob 10. uri so je pričela svečanost. Lepo vbrano zvonenjo in mogočno streljanje možnarjev ter več nego 200 svatov spremljevalo je č. g. novomašnika pred altar. Preč. g. Ivan Podboj je v lepo premišljenem govoru kazal trojno čast mašništva, namreč, kaj pomenijo mašue bukve, štola in kelih. Ljudstva je bilo vse natlačeno in jo prav verno poslušalo prekrasen govor. Želeti bi bilo, da bi preč. g. govornik svoj govor natisniti dal. Res milo je bilo gledati, kako je č. g. novomašuik lepo opravljal svojo daritev, posebno pa se je meni milo storilo prod očmi, ko som so spomnil, koliko si moral, dragi mi prijatelj, prestati, preden si prišel do take časti. Ne straši se ljubi prijatelj 1 prevzel si velike dolžnosti, a ljudstvo je pokazalo, kako te ljubi in časti. Bog daj, da bi te povsod tako ljubilo in spoštovalo, kakor so te tvoji rojaki! Naj še tukaj omenim lepega petja na koru. Vsa čast gosp. uadučitelju. Po končanem opravilu v cerkvi so se gg. duhovni zbrali pri preč. g. korarji in dekanu, kjer so jih preč. gospod prav izvrstno pogostili. Vrstile so so razne napitnice, med kterimi naj omenim ono preč. g. korarja in dekana, ko je veselja prevzot napil č. g. novomašniku, da bi ga Bog blagovolil toliko časa pustiti delati v vinogradu Gospodovem, kakor je njega. Redka svečanost je bila končana, razšli smo se zopet vsak na svojo stran. Tebi pa, predragi mi prijatelj, č. g. uovo-mašuik! želim, da bi vedno tako častitljivo opravljal svojo daritev, da bi bil vedno zadovoljen in srečen v svojem novem stanu in da bi tudi tam v Istri ne pozabil svojega naroda, za kterega si bil kot učitelj ves vnet. Naj te ljubi Bog blagoslovi. Na tnnogaja leta! to želi tvoj prijatelj.	X.
Iz Toplic pri Novem mestu, 18. avgusta. Domačo, vse hvale vredne Toplice imajo še dosti gostov, kteri si v mnogovrstnih boleznih iščejo zdravja, iu ga, hvala Bogu pa čast izvrstnemu vrelcu, tudi dobivajo. Vsi tudi priznavamo, da se živi pri g. K u I a v i c u, podvzetuiku toplic, bodisi glede stanovanja, hrane, pijače ali postrežbe, v primeri z drugimi toplicami prav dobro in ceno. Zato pa tudi Toplice pri Rudolfovem bolj in bolj slovo in tujcev več in več semkaj dohaja. Tudi za razvedrilo in zabavo se skrbi, kolikor ravno dopuščajo razmere kraja.
Kar iznenadeni pa smo bili ob slovesnem ob-hajanji rojstnega dneva Njih Veličanstva presvitlega cesarja. No bili bi mislili, da je kaj tacega mogočo v tako majhnem kraji. Predvečer že bil jo slovesen. Na povelje domačega g. župnika in iskrenega dušnega pastirja so razobesili na stolpu farno cerkve zastave: papeževo, cesarsko in narodno trobojnico.
Grad bil je okinčan s podobami Njih Veličanstev presvitlega cesarja in cesarice, v drugem nadstropji pa s cesarskim orlom. Kar strmeli pa smo ob pogledu vojaško hiše (vojašnica za bolohave vojake). Slavolok jo stal pred poslopjem in cel drevored drovesec; po hiši pa so viseli venci, iu so vihrale zastave cesarsko, slovensko in druge. Spredaj jo bil sredi zelenja napis: „Viribus unitis"; na posameznih lainpijonih pa: „lloeh", „Živio" in „Eljen 1" Vso to so napravili pod vodstvom vrlega in jako Ijubeznjivega poveljnika bolnih vojakov, g. Feliksa A n d r i j a n i j a.
Ob 8. uri zvečer je bil trg okusno razsvitljeu, in raz hiš vihralo jo mnogo raznovrstnih zastav. Prod gradom zaigrajo godci cesarsko pesem in navdušeni „živio"- in „slava"-kliei zadone. Potem je šla godba po trgu k vojaški hiši, kjer so ponovili cesarsko himno, iu tudi tii zadone trikratni „slavau-klici presvitlemu cesarju. Na to so godba vrne pred grad, kjer je šolska mladina prav čvrsto zapela cesarsko pesem. Svečanost, jo povzdigoval umetnini ogenj, oskrbljen po g. nadporočniku Andrijaniju.
Zadovoljni in radostni smo šli potem v grad, kjer smo v veseli družbiei navdušeno trčili na zdravjo Njih Veličanstva!
Zjutraj 18. t. m. nas žo ob 5. uri vzbudi godba pred gradom, naznanujoč nam slovesni dan. Ob 9. uri je domači č. g. župnik mod asistenco služil sv. mašo. Navzočih bilo je dokaj dostojanstvenikov, vojaki tukaj bivajoči, domača požarna hramba in obilo občinstva. Pri tej priliki so je cerkveni pevski zbor prav hvalevredno obnesol, krepki in čvrsti ženski in moški glasovi, dobro izurjeni po domačem g. učitelju K a I i g a r j i, so jako živahno odpeli latinsko mašo. 11 koncu sv. maše so zapeli šo cesarsko in za sklep zahvalno pesem.
Pri skupnem obedu je prvi v nemškem jeziku nazdravil tukaj začasuo nastavljeni gospod vojaški zdravnik Nj. Veličanstvu kot izboruemu vladarju in najvišjemu vojskovodji. In trčili smo radostno med „Živio"-, „Slava"- in „Iloch"-klici! Nato poprime besedo iz srca tekočo eden tii bivajočih gg. župnikov, ter z duhovskega stališča povdarja, da imamo v presvitlein cesarji res pravega očeta, čigar srce je polno blagih čutil za cerkev in njene zastopnike. In dolgo omizje je navdušeno z govornikom klicalo: „Bog živi in ohrani presvitlega cesarja iu vso pre-slavno cesarsko hišo srečno in slavno!"
Popoludne ob 4. uri je bila v gozdiču (parku) prosta zabava, med ktero smo so pri pečenem jag-njetu prav prisrčno iu po domače zabavali. Da je zopet tukaj izmed napituic veljala prva Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju, mi ni treba omeniti.
Iz Ljutomera, 19. avgusta. Cesarjev rojstni dan smo letos v Ljutomeru posebno slovesno obhajali. Ker smo zaradi dveh novih maš imeli tukaj izvrstno godbo od sv. Urbana v Slovenskih goricah in več dijakov in bogoslovcev, ki so dobri pevc", odločil se jo odbor Ljutomerske čitalnice prirediti ne samo, kakor navadno ta dan, večerno veselico s petjem, ampak veliko cesarjevo slavnost z godbo, petjem, govori in doklamacijami. Razun tega je novi c. kr. okrajni glavar na svojo roko marsikaj vkrenil in zaukazal, kar je k slovesnosti tega dneva pripomoglo.
Budnica s streljanjem in godbo je naredila začetek slovesnostim tega dneva. Pri slovesni sv. maši se je že zbralo toliko ljudstva, da je bila cerkev natlačena. Vdeležili so se službo božje vsa šolska mladina, vso c. kr. oblasti, gasilno društvo iu Ver-ženjski strelci v polni opravi z orožjem. Po sv. maši se je v šoli po vseh razredih otrokom razložil pomen tega dneva, učenci so deklamovali primerne pesmi in najboljši učenec, oziroma učenka, je dobil v dar podobo svitlega cesarja. Popoludne je bila višja inteligenca k okrajnemu glavarju k obedu povabljena, drugi pa so se pripravljali iti k čitalnični veselici, ki se je pripravljala na Vavpotičevem vrtu. Med tem pa so nenadoma temno-sivi oblaki nebo prevlekli in ob 4. uri popoludne so je vsipala taka toča, da žo ljudje dolgo let takošno niso videli. Toča je bila debela kakor laški orehi in jo dobro četrt ure čisto suha padala, da je bila zemlja ž njo čisto pokrita. Opeka s strehe je ua ulice kar letela in šipo v oknih so neprenehoma brenketale, ker jih je toča trla. Grozno škodo, ki jo je toča naredila, smo še le drugi dan izvedeli. Že 17. t. m. zvečer jo potrla toča v gorenjem dolu Križevske župnijo na Murskem polji, včerajšnja toča pa je segala strašno daleč na dolgo iu široko. Prišla jo od Polenščuka iu jo blizo tri uro na široko trla nad sv. Tomaža in Ljutomerskimi goricami na Ogersko. Najboljše Ljutomerske gorice so uničene ali vsaj na pol. Da je po takošui uri bilo vsega veselja konec, lahko si vsakdo misli. Po celem trgu jo nastala nenavadna tihota, le pred glavarjevim stanovanjem je „cigutala" ciganska godba, ktere pa tudi nihče ui posLišal.
Ker jo po malem deževalo, ostal je Vavpotičov vrt prazen, v gostiluici pa se je sčasom nabralo toliko občinstva, da so jo dnevni red prirejene svečanosti mogel vršiti. Vendar je bilo vse nekako poparjeno in tiho. Slavnostni govor je imel deželni poslanec g. Ivan Kukovec, odlikovan s zlatim križem za zasluge; deklamacijo jo prevzel g. učitelj f Josip /fr o u n sfo ld , pesmi pa jo izvrstno izvrševal čitalnični pevski zbor, pomnožen z nekteri m i dijaki in bogoslovci.
Po predsednikovem pozdravu so je zapela cesarska pesem, potem so peli Vilharjevo „ Bojno pesem", lludovernikovo „Naša zvezda", Hajdrihov „Moj dom" in „Jadransko morje", Ipavčevo „Savska" in veliki zbor s spremljevanjem orkestra „Kdo jo mar?"
Ko bi bila izostala nesrečna toča, bila bi večerna veselica mnogo veličastnejša, iu kakor vselej, pokazali bi bili tudi tukaj vsem, da naša lojalnost ni le na jeziku, ampak v naših srcih vkoreninjona.
Trst, 19. avgusta. (O e s a r j e v rojstni d a n, nadvojvoda Kari Štefan, koncert, vreme, ruska vojna ladija, najvišje priznanje.) Žo v sredo zvečer so so na razne načine prizadevalo korporacijo in društva, da kolikor mogoče slovesno praznujejo slavnostni dan cesarjevega rojstnega dne. Po vseh cerkvah jo bilo ta večer navadno dolgo zvonenjo. Vojaška godba je igrala skozi mesto, bolj pozno zvečer so pa veterani priredili bakljado po
mestu s svojo lastno godbo. Pridružila so so jim tudi druga društva s zastavami; kakor sem čul, bil je tudi »Sokol" zastopan.
Vstavila se je bakljada pred poslopjem namost-nikovim in veteranska godba jo zaigrala cesarsko himno. Šla je bakljada skozi glavno ulice mesta, spremljana povsod od voliko množice; idoč mimo cerkve novega sv. Antona, jo bila fasada z benga-ličuim ognjem razsvitljena. (lovori se nekaj po mestu, da v neki ulici blizo to cerkve, koder jo šla bakljada, ui bilo vse v redu, in da jih je policija nekaj zaprla; pa gotovega o tem šo ne morem poročati, ker slišal sem nekaj tacega tii in tam, Italijani sami pa modro molče. — Ladijo „Lloydove" iu drugo so bilo razsvitljene z raznobarvnimi balončki in razne bengalične ognjo so na njih prižigali. Ljudstva je bilo vse polno, posebno pa okoli poslopja nainestništva. 7' '"nl ob peti uri naznanil je začetek slove"""-*'
AJUihu, \	.	—<uvn m
z grada grom topov z 2i. streli. Na vseh ladijah jO začelo sedaj živahno gibanje, in kmalu jo bila vsaka vsa v zastavah, od vrha jamborov do krono. Posebno so se odlikovale „Lloydove". — Rfclobesili so tudi konzulati zastave držav, ravno tako so vihrale zastav« na državnih poslopjih, na žolezničnih postajali južne in državne železnice, na municipijski in „Lloydovi" palači, zaduja posebno lopa, modra, s svojim zlatim emblemom v sredi. — Na morji pa jo bil svetilnik ves v zastavah in raznih pomorskih znamenjih od vrha do tal.
Ob 9. uri imela se je pričeti v stolni cerkvi sv. Justa slovesna služba božja, za ktero so se poslala vabila vsem oblastim. Ker pa sta na odpustu namestnik in njegov zastopnik dvorni svetovalec Ui ualdi ni, je namestništvo zastopal namestniški svetovalec Roya; ž njim vred so prišli drugi uradniki namestuištva, pomorsko vlade, ktoroj na čelu je bil dvorni svetovalec To m assic h mesto namestnika Alberja, kteri je šel v toplice, razni zastopniki in svetovalci nadsoduije, deželne, trgovinsko in pomorske sodnije, državnega pravdništva itd., dalje dolga vrsta finančnih in poštnih uradnikov, predsedništvo trgo-vinsko-obrtnijske zbornice, ,.Lloyda", zastopniki raznih družb, korporacij, privatnih in javnih uradnikov. Magistrat Tržaški jo zastopal sam župan dr. B a z z o n i, kteri pa se ni potrudil priti k zadnjemu zboru društva rudečoga križa, če tudi jo njegov častni predsednik.
Razne države zastopali pa so konzuli, kor pa so bili civilno oblečeni, ni bilo mogoče videti njih paradnih uniform.
K vsem tem prišlo pa je šo voliko število glodalcev ali zijalcev. Vsak je hotel vse videti in drugemu biti tolmač.	(Konec prih.)
Domače novice.
(Mil. knozoškof Ljubljanski) je poslal g. Ein-spielerju prijazno pismeno čestitko za zlato sv. mašo. — Tudi Djakovarski biskup poslal jo daljše pismo.
(Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda), velečast. g. Toma Zupan, se je s zastopniki štirih biskupij poklonil včeraj imonom družbo Celovškemu knezo-škofu Kabli-u. Spremljali so ga čč. gg. kanonik Deboljak; vodja prof. Legat; župnik Sorvicolj; škofov tajnik Flego; prof. Pančur; župnik Koren (Goriško); katehet Kržič; mestna kapelana Karlin in Kalan. Knozo-škof jo dopu-tacijo vzorno prijazno sprejel ter izrekel, da družbi želi božjega blagoslova iu naj jo duhovščini ter ljudstvu po Koroškem priporočena. — Sam je blagovolil potem razkazati poslanstvu svojo lepo palačo in je vso omenjeno družbo, posebno šo iz tega razloga, da jo prišla od tako daleč častit Andreja Ki n 8 p i el or-j a, povabil k sebi na obed.
(Vabilo k slavnostnemu blagoslovljenju nove hiše) katoliško družbe rokodelskih pomočnikov v nedeljo dno 28. avgusta 1887. Spor od slavnosti: I. Društva so zbirajo ob 9. uri v starih društvenih prostorih v knjožjom dvoru, od koder odidejo s zastavami iu godbo ob '/t Id. uri v corkov čč. gg. uršulink, kjer bodo ob '/» tO. uri cerkveni govor in slovesna sv. maša h zahvalno pesmijo. — 2. Po sv. opravilu sprevod k novi hiši, ktero blagoslove milostni gospod knozoškof dr. .lakoh Missia. — JI. ob eni uri obed v gostilni pri „zvezdi". ■ 4. Ob 4. uri slovesno litanijo v cerkvi čč. gg. uršulink, potom gredo društva na pokopališče, kjer po-
ložo venec na gomilo pokojnega predsednika dr. Leona Vončino. — 5. Zvečer ob 0. uri: „Dosoda" v novi društveni dvorani. —Spored besedi: 1. Pozdrav predsednikov. — 2. J. Dolini — »Društvena pesem", zbor. — Si. Prolog, govori g. R. Milavec. — 4. Ipaveo — »Slovo lastovko", čveterospev. — 5. Ipavec — »Mrak", poje Novomeški zbor. — 6. Ipavoc — »Tiha noč", čvetorospov Novomeški. — 7. »Rokodelska družba". Podoba iz vsakdanjega življenju v dveh dejanjih, poslovenil A. Zupančič. — 8. Prosta zabava.
(Einspieler častni občan.) Razen žo imenovanih občin so tudi Zabnice, Bela pri Železni Kapli in Jezero imenovale preč. goRp. Einspielerja za častnega občana.
(Slavnost petdesetletnice Da v. Trstenjakovega književnega delovanja) se bo vršila, kakor smo že sporočili, 4. septembra v Slov. Gradci. Ob 10. uri j bo v cerkvi sv. Pankraoija svs maša. Opoludne s0 poklonijo slavljencu deputacije raznih društev v njegovem stanovanji v Starem trgu. Ob 2. uri popo-ludno je banket v gostilni gospo GUntherjeve v Slovenjem Gradci — couvert jeden goldinar — po banketu ljudska veselica na vrtu g. Lobeja. Pri veselici bo pelo slovensko pevsko društvo s Ptuja. Slavna društva in posamezniki naj kmalo naznanijo čas svojega prihoda, iu če so vdelože banketa, da se jim bo moglo o pravom času vse preskrbeti. Naznanila uaj se pošiljajo g. J. Farskyju ali pa g. L. It o p asu v Slov. Gradci.
(Dramatičnega društva šola) prično so meseca septembra, dan se določi pozneje. Vpisovanje se vrši od dno 1. do 12. septembra. — Sprejemajo so nadarjeno gospodičine in gospodje v to šolo, kjer se bo poučevalo v vseh strokah dramatično umetnosti, isto tako v petji. Oglašajo naj se pismeno in oddajajo naznanila pri kostusu g. Košar ku v čitalnici. Naznanijo naj imena in stanovanje, obojo natančno zaradi potrebnih radoljubuih pozivov.
(Slovenske gledališke igre.) Vstrezaje mnogo-stranskim zahtevam, priredilo so je litografskim potom 100 odtisov solo-prizora »Ho I i lasje — mlado srce", kteri so jo za bivanja bratov Cehov v čitalnici Ljubljanski predstavljal. Dobiva se komad po 15 kr. (s pošto 17 kr.) pri dramatičnem društvu. Kdor naroči 5 odtisov, dobi jih poštarine proste. — Prireja so tudi burka »Ponesrečena glavna skušnja." Oba proizvoda spisal ie naš regisseur, g. Ignacij Borštnik. Cena omenjeni burki določila so bodo pozneje.
(Ponočni nemiri) v Krakovskem prod-mostji so v zadnjem času na dnevnem rodu. Ustanovila se jo neki cela »barabska bauda", ki razsaja v tem kraji in nadleguje mirne ljudi. V soboto po noči je bil tak nemir, da jo mnogo ljudi vstalo ter oštevalo pouočnjako iz oken. Obžalovati jo to tem bolj, kor so Krakovčanjo večinoma poljedelci in vrtnarji, ki morajo zgodaj vstajati.
(Toča) S Krškega so poroča, da je dno 14. t. m. v obšini Studenec in posebno v vinogradih na Golom Vrhu, G 1 o b o k o m in O o -rovom Bregu napravila toča 3000 gld. škodo.
(Razpisana) jo učiteljska služba na jodnoraz-rednici v Polja n a h ; plače 400 gld. doklado .'!() gld. in prosto stanovanje. Prošnjo do 10. sept. c. kr. okr. šol. svetu v Rudolfovom.
(Preč. g. L. Prčnik), dekan v Žabnicah na Koroškem, je že dal je časa zelo boleheu; Bog daj vrlemu soboritolju Einspiolorjevomu prav kmalu trdnega zdravja!
(Vtonili) sto dve deklici, hčerki Dobrovskoga mlinarja Jožefa Majoriča dno 14. t. ni., ko sto so šli v Dravo kopat. Prva jo bila stara 12, druga pa K) let. Vas Dobrova je soseska občine Ormoške. Vtopljenk do sedaj še niso našli.
(Knez Nikita črnogorski) podelil jo srbskemu pesniku Zmaju <1. J o v a n o v i e, u vilo »Ismaelpašin dvor" v Baru in zemljišča v obsegu 50 oralov. Vila imenovala se bo odslej »Zmajevac". Razven tega počastil ie knez pesnika z Danilovim rodom.
Telegrami.
Sofija, avgusta. Koburžan doSol, navdušeno sprejet. Odgovoril jo na županov pozdrav, da jo izvršil svojo obljubo in prišel v Holgarijo. Priporočal jo slogo, kajti le zmernim postopanjem postane JJolgarija močna in trdna država. Knez upa, da mu I m Tu m j a prijazna.
Sofija, 22. avgusta. Diplomatom agent nemški, baron T h i e 1 m it n n , dobil jo povelje, da odpotuje v Darmstadt.
Bruselj, 22. avgusta. „Nord" poroča, da Rusija ne bodo pričela vojsko radi Bolgarije.
London, 22. avgusta. Pred afgansko armado je zbežalo 2000 vstašev v Pišin in Toba-ozomljo. Vstaši Naziri-rodu prosili so Anglijo varstva. Vstaja baje zadušena.
Rim, 22. avgusta, V rimskem letovišči Tivoli razgraja huda kolera. Več gostov zapušča kraj.
Tujci.
21. avgusta.
T't'i AiatUu: Heinrioli Jastor, sovotnik, iz llorolina. — F. Illhor, potovaloe, iz Monaka. — Friodrieh, Tliiohl, Wullisr trgovci, z Dunaja. — II. Wiichtor, želozničui uradnik, z soprogo, z Dunaja, — Dittl, zasebnik, z Dunaja. — F. Oliygozy, zasebnih, z družino, iz Budimpešte. — .). Stoinor, uradnik, iz Maribora. — vitez Khrhold, bančni ravnatelj, i/. Trsta. — A. Turko, lokar, iz Trsta. — F. Loban, trgovec, z niatorjo, iz Trsta. — A. Cucohini, zasebnik, z soprogo, iz Udlno. — S. Nnsso, okrajni glavar, iz Zadra.
Pri Slona: Altriogor, Krtaliainor, Laanor, Edo, zasebniki, z Monaka. — pl. A. Stradiot, zasobniea, z Dunaja. — Monseli, Spiolinann, llaseh, trgovci, z Dunaja. — Engolbort, Jiiger, potovaloe, iz Uačjoga. — .). Kuralt, kaplan mornarico, iz Kranja. — Knglisch, Poz, Duma iu Parisini, zasebniki, iz Trsta. — Kuiuer, Ivančič, profesorja, iz Gorico.	£
Pri Avstrijskem čaru: A. Kahar, naiuostnik poročnika, iz Št. Petra.
Vremensko sporočilo.
C s	"
g tas	Stanje	.Sag
--V o ter Vreme JS^E
niiu/nviiniu "»I«™«™ toplomera	1
opazovanja T mm p0 Colliju	g
17. u. zjut.l 781F50 + 1Ž~0	si. zap!" oblačno
22.2. u. pop. 783 (59 +17 2	si. vzh. oblačno 0 U0
9. u. zvee. 73C. 33 +12 4	si. vzh. jasno
Dopoludne oblašno, popolinlno jasno, jasna noč. Srednja temperatura 18 ti" 0., za 4 0 pod normalom.
■ 'lelogratično poroči lo. i 23. avgusta.
Papirna reiiru S'V> po '"o ifi. fs 10% davka) 81'gl. 55 ki-
Srebenm .. 5% 100 . m 10% davka)	82	.	85 „
4% avstr. iiata run« davita prost*	li2	85 „
Papirna renta, davita i>rust>	96	.	45 „
Akcije avBir.-otfaiako banKe	885	.	— n
Kreditne akcije	282	„	— „
London.......125	„	80 „
Srebro.......—	,,	— „
Francoski napoleond......9	„	95*/» »
Ces. cekini.......5	„	94 „
Nemške marke . .	Gl	„	52'L „
Išče se stanovanje in hrana
m desetletnega nepokvarjenega dečka
i/ dobre hiše in sicer v kaki pošteni in krščanski hiši v
Ljubljani. — Kodor bi ga holol sprejeti, naznani naj pogoje in svoj naslov gospodu Gub v. JdorseU-U na Vrh n ik i.
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lokarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic evota za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za ko njo pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obuosel, zasluži da so po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
Anton JiraSovtc,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 8. jan. 1880,
Za notranjo bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča so pa izkušeni Živinski prah (I zavoj 50 k r., 5 zavojev 2 gl.) Mnogo-t o r o o zdravil a pri rabi tega živinsko g a p r ah u, kakor njegovo d o b r o d o 1 n o lastnosti pri r a z-1 i finih boleznih, pripravilo so živinsko zdravniku in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da so ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinorodilui prah, ako živina nečo jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnkticzy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski lluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklonio samo 4 gl.