J^falm pfacana v gotovini MUtlBor, petek is. novemora 1933 MARIBORSKI Stav. 263 Leta VI. (XIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In upravni Maribor, Ooapoaka ul. II / Telefon uredništva 2440, upravo 34» Izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob 10. url / Valja neaaSne prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom 13 Din / Oglasi po oanika / Oglasa sprojema tudi oglasni oddelek *Jutra” v Ljubljani i Postni čekovni račun M. 11.400 Evropski zapad in osvobojeni narodi K GLASU SIVOLASEGA LL0YDA GEORGEA. tjiL^?Spotiarske in druge zmede povoj-di » So naP°tile celo mnoge Tesne Iju-r ’ nanstvenike in politike zapadne Ev-kr|,!l so Pričeli verjeti, da je vsega kon« le n0va ureditev našega starega nairi * nta' ^ Angliji, pa tudi v Franciji jih ete ze!o mnogo ljudi, da o širših slo-Drin ■ lle govorimo, ki so trdno pre->1» ,ni> da je bil razpad Avstroogrske la ok d.a.se *U£*’ Nemčija ne bi bila sme-nQ Zaradi tega gledajo neprijaz- v J?a nove države Po'jsko, Češkoslo-&o, Jugoslavijo, Romunijo, pa tudi one ob Baltiku. To docela napačno enje se zrcali iz mnogih člankov čas- -,°v in govorov znanstvenikov ter po« K°v> in tu je izvor tudi Rothermeero- 'itlki ve Ba acije za obnovo veličine Madžarske. t&h3 se ta kriva vera še bolj utrdi in p ”ti, skrbi pridno iredentistična in im* strJi na propaganda Madžarov, Av- |JCev in Nemcev. Odtod toliko pred-raCj°v za osnovanje podonavske fede-druJe vsaj konfederacije, od tod vsa skor3- PTizadevania- ki bi nam bila sicer 'aj docela nerazumljiva! r3v te dni, ko je to krivo mnenje o sedanje _ gospodarske in politi- mn _____________ •ne Zmede zavzelo v Angliji širok obseg I le šlo celo tako daleč, da so neka« javno zahtevali nekako vrnitev* ua Jtes quo ante belium, se je pa oglasil jVečji mož dovčerajšnje Anglije, bivši liljstrski predsednik Lloyd George. Iz sY°tega tuskula, v. katerega se ic umak-iz vrtincev javnega življenja kot ča- tii! m dav"'IV upokojenec, je napisal v »Sun« v * Chronicle« temeljit članek, ki je eaen vse pozornosti zlasti pri nas v (]vec!nii Evropi, na področju nekdanje p ?ln« monarhije Habsburžanov. V njem (K-1!5 veliki premier z naravnost mla-sv ?im zanos°m omenjeno krivo vero °i>h rojakov in ostalega zapada. CKlkor, je bila svetovna vojna v vsa-h®1 Pogledu obžalovanja vredna«, piše l George, »ni bila popolnoma brez Sjj H* Za Anglijo je bil casus belli kr-iakV Kijske neutralnosti, to je vko-5j anje Nemcev v Belgijo. Ako bi Netn-bili napadli te države, bi se Jaz J^ar ne bil izjavil za angleško intei-rQJciio. Mislim, da bi sicer angleški na-j.3 Ue bil pripravljen zgrabiti za orožje D. °adaljevati vojno. Ako bi mi ne bili ^'skočili Belgiji na pomoč, bi čast, do-vera in pravica med narodi Izginite, 'zguba bi pa bila hujša kakor izgube, ki jih Je prinesla vojna. Toda ta vojna je prinesla svobodo zatiranim narodom. Njihov položaj do 1. 1914. je predstavljal stalno kričečo krivico in stalno grožnjo za mir. Boj za neodvisnost Belgije je povzročil boj za svobodo malih narodov. Mogoče je, da niso bile meje mnogih držav začrtane brez pogreška in da ni bilo dano popolno zadoščenje vsem. Toda tisti, ki vedo, kakšno orožje je bilo med zavezniki na mirovni konferenci in kako sem se moral boriti proti neusmiljeni iz-koristitvi zmage, mi bodo priznali, da so bile potegnjene meje najboljše, kar smo jih mogli s svojimi nasveti doseči. Tisti, ki vpijejo, da bi bila Evropa sreč nejša, če bi bile ostale staTe meje, na; utihnejo. Ako bi oni pripadali enemu izmed zatiranih narodov, bi razumeli bo lesti zatiranih. Osvoboditev mnogih na rodov, ki jo je prinesla zadnja vojna, pomeni velikanski napredek na poti k svobodi in zboljšanju sveta.« Te besede so napravile na zapadno javnost velik utis, in odmev ni izostal, vendar pa zelo dvomimo, da bodo že kar čez noč spametovale in iztreznile tiste ljudi, ki si ustvarjajo sodbo o stva-Ti, ne da bi se potrudili spoznati jo in proučiti do dna. Človek je pač vedno tak, da rad naprti komu krivdo za svoje zlo; in kaj je bolj lahko in preprosto kakor naprtiti jo siromaku, ki ni zagre šil nič drugega kakor to, da živi itj zah teva pravico enakopravnosti do Življenja! Kaj smo krivi mi sto in stoletja tlačeni narodi srednje Evrope, zlasti mi Slovani, da je nastala svetovna gospodarska kriza? Napravili so Jo veliki narodi s svojim egoističnim kapitalizmom In imperialističnim industrlalizmom! In kaj smo krivi, da se drugi pripravljajo na to, da bi nas zopet oropali pridobitev vojne? Kaj smo krivi rovarenja fašistične Italije, ki bi rada na naših mrtvih truplih obnovila starorimski imperij? Kaj smo krivi nadutosti madžarskih revizionistov in nemških teženj po novi hegemoniji v srcu in na vzhodu Evrope? Ona ista načela, ki so dala Angležem, Francozom. Italijanom in drugim pravico, da so postali gospodarji na svojih tleh, da odločajo sami o svoji usodi, dajejo pravico tudi nam. da utrjujemo svoje države in da gradimo v njihovih mejah svojo lastno kulturno, gospodarsko in politično življenje! Seja narodne skupščine in senata Vad POSLANCA PAVLIČA NA MINISTRA DR. KRAMERJA. - SEJE ODBOROV OBEH ZBORNIC. J^OgraD, 18. novembra. Na včeraj-(J* seji skupščine je predsednik dr. Ku* (.“hudi najprej prečita! brzojavno zahva-v*J*arSaIa poljskega sejma z ozirom na jJT^ie konvencije o kulturnem sode-l,,®hlu naše države. In Poljske. Po ne-Mi^h odobrenih mednarodnih konven-L . te dobil besedo poslanec Pavlič, ki tea , Z0bteval, da bi interpeliral pred-c|i. ka skupščine glede vladne deklara-nl bi,a postavljena na dnevni L Nl pa se držali stvari, zaradi katere uM'v'uu besedo, temveč je na skrajno ta^tojen in nekvalificiran način'napa* n. hotnega ministra dr. Kramerja. To v^vo nedostojno vedenje In natolce-liiule te Izzvalo v vsej skupščini tak vitez ^^©nia, da je seja postala namo-k 8 ki jo je moral predsednik prekiniti. I|{ *°netn! otvoritvi je bil poslanec Pavla ®nazorjen. naj se drži stvarnosti, ker u *icer moral predsednik odvzeti be- sedo, nakar Je končal svoj govor med slinim hrupom In protesti vse skupščine. Ko je bila še sprejeta konvencija za ureditev terjatev med našo državo in bel-gljsko-luksemburško gospodarsko unijo, Je bila seja zaključena. Istočasno pa je bila tudi seja senata pod predsedstvom podpredsednika dr. Novaka. Zadovoljivo rešenih je bilo več interpelacij glede nepravilnosti, ki so jih zagrešili v posameznih pokrajinah podrejen! organi nekaterih ministrstev. V Proučitev je bila nato senatu predložena klirinška pogodba s Češkoslovaško In pa konvencija o kulturnem sodelovanju Jugoslavije in Poljske, nakar Je bila seja zaključena. Ves dan pa so zasedali v važnih zadevah razni odbori skupščine In senata, med njimi tudi odbor, ki proučuje predlog zakona o zaščiti kmetov. V tej razpravi je imel obširen govor tudi poslanec Urok. JUTRA Hindenburg, Schleicher, Hitler 99 ZAPLETENA NEMŠKA VLADNA KRIZA. - KDO NAJ POSTANE NOVI KAN-CELAR. - KOMENTARJI TISKA. BERLIN, 18. novembra. Ker se je pokazalo iz pogajanj v preteklih dneh, da je sestava vlade nacionalne koncentra- cije pod Papenovim vodstvom absolutno nemogoča in so se proti njej Izrekle vse glavne in najmočnejše parlamentarne stranke, je bH kancelar von Papen sinoči prisiljen podati predsedniku republike von Hindenburgu ostavko celotnega svojega kabineta. Ta njegov korak je popolnoma razumljiv z ozirom na dejstvo, da pogajanja s centrumom in bavarsko ljudsko stranko niso uspela, narodni socialisti se z njim sploh niso hoteli pogajati, podpirali pa bi njegovo vlado v novem državnem zboru samo številčno popolnoma brezpomembni nemški naclonalcl in nemška ljudska stranka. Maršal Hindenburg je ostavko vlade sprejel. BERLIN, 18. novembra. V ospredju vseh komentarjev tiska stoji vprašanje, kdo naj po Papenovl ostavki postane dr- žavni kancelar in sestavi novo vlado? Imenujejo se v prvi vrsti pruski državni komisar dr. Bracht, bivši domobranski minister Gessier in nekdanji predsednik Državne banke dr. Schacht. Vsi listi pišejo, da se sedanja kriza ne bo tako hitro rešila, ker Hindenburg ne ve, komu naj zaupa vodstvo države. Nemški na-cionalcl še niso Izgubili upanja v povratek Papena. »Tagliche Rundschau« pa piše, da so gospodarji položaja trije možje; Hindenburg, Schleicher In Hitler. Zaradi tega je treba poizkusiti zopet vzpostaviti zvezo z narodnimi socialisti, seveda mora staviti Hitler v tem primeru svojo stranko v službo nacionalne Nemčije. Zanimivo je pa, da je general von Schleicher, k! se je večkrat imenoval kot kandidat za državnega kance-larja, zelo odločno izjavil, da te funkcije ne prevzame. Italijani hočejo kolonizirati Istro NAČRT, PO KATEREM NAJ BI SE PREGNALI NAŠI LJUDJE S SVOJIH DOMOV IN NAPRAVILI PROSTOR ITALIJANOM. SUSAK, 18. novembra. V Istri je v polnem teku akcija za koloniziranje Italijanov iz južne Italije. Italijanske oblasti so pozvale Istrsko prebivalstvo, da napove svoje dolgove, ki jih ima na ne-premičninah. Ko so bile te prijave vložene, so se razšli po vaseh, kjer je za-doiženost največja, posebni vladni agenti, ki so ljudem ponujali posojila in izjavljali, da je italijanska vlada pripravljena dati 45 milijonov lir istrskim k me- tora kot dolgoročno posojilo na 1% obresti in 4% letno amortizacijsko odplačilo. Po indiskreciji nekega takega agenta pa se je razkrilo, da gre pri tem le za to, da se našim kmetom v enem samem primeru neplačila anuitet, pogoji so namreč silno težki in nevarni, odvzame njihova posestva in se prodajo Italijanom, ki se bodo priselili iz osrednje in južne Italije. Senca Otona Habsburškega PARIZ, 18. novembra. Pariška izdaja »New York Heralda« objavlja Iz Budimpešte vest, da madžarski politični krogi še nadalje trdovratno zatrjujejo, da bo prišlo v kratkem do poroke med Otonom Habsburškim, pretendentom na madžarski prestol, in eno izmed italijanskih princes. Ta zveza baje zelo ugaja tudi Mussoliniju. Baje je bilo tudi Gombdsevo potovanje v Rim v najtesnejši zvezi s to poroko. Vatikanski krogi so tej zanimivi zvezi izredno naklonjeni. Nevesta naj bi bila najmiajša hčerka italijanskega kraljevskega para Marija Frančiška. Madžarski legitlmlstični krogi seveda pri tem upajo, da bo Italija v primeru te poroke pristala na restavracijo Habsburžanov na Madžarskem. Angleški razorožil veni načrt ŽENEVA, 18. novembra. Včeraj je imel angleški zunanji minister sir John Simon v predsedništvu razorožitvene konference v Ženevi velik govor, v katerem je tolmačil objavljeni angleški načrt za razrožltev sveta. Angleški načrt ob sega določila, ki gredo v vsem svojem obsegu izključno v korist njene obrambe in pomenijo dejansko samo majhen korak k splošni razorožitvi. Dasi načrt na eni strani priznava Nemčiji enakopravnost v oboroževanju z ozirom na njeno članstvo v Društvu narodov, na drugi strani zopet z nepobitniml sredstvi dokazuje, da enakosti ne bo mogoče Izvesti še tako kmalu. Predvsem vsebulo angleški načrt le delno redukcijo najtežjega ofenzivnega orožja na kopnem, 'tta moriu lu v zraku PAMETEN ANGLEŠKI GLAS. LONDON, 18- novembra. Berlinski dopisnik »Manchester Guardiana« piše v svojem poročilu pod naslovom »Prizadevanje Nemčije po oborožitvi. Razvoj nemških zahtev.« med drugim: »Naravno ni potrebno prepogosto ponavljati, da je Papenov in Schleicherjev režim imei edini cilj v obnovitvi nemške armade. Nobena pogodba, noben pakt, noben načrt glede mednarodnega miru ni bil za ta režim tako važen, kakor omenjeni cilj«. KLIRINŠKI PROMET Z ITALIJO. RIM, 18. novembra. Včeraj dopoldne je bilo poslancem italijanskega parlamenta razdeljeno poročilo o predlogu italijansko-jugoskmnske klirinške pogodbe, ki sta ga izdelala predsednik vlade Musso'ini in finančni minister. Poročile vsebuje v glavnem isti postopek, ki st ga je Italija poslužila tudi pri ostalih kil rinških pogodbah z drugimi državami. KRVNA OSVETA MAKEDONSTVU-JOČIH. SOFIJA, 18. novembra. Predsinočniim okrog 17.30 so zaslišali okoliški prebivalci drevesnice v Varni več revolver-skih strelov. Ko so prihiteli tja, so našli ustreljenega 251etnega pristaša skupine Vanče Mihajiova, Todorja Darinkova, k so ga ustrelili protogerovci iz maščevanja, ker je pred dnevi ustrelil v Varni uglednega peka in pristaša protogerov-cev Marinčeva. To je bilo potrjeno tu# z listkom, ki so ga morilci pustili ob svoji žrtvi. HERRIOT JE DOBIL ZAUPNICO. PARIZ, 18. novembra. Poslanska zbornica je izrekla včeraj popoldne po končani debati o agrarni politiki Herriotovi Vladi zaupnico s 377 proti 312 glasovom. Dnevne vesti Strašna smrt V Studencih se }e strugar Wiesthaler zaklal s kuhinjskim nožem. Naglo se je sinoči po Studencih pri Mariboru raznesla vest o strašnem samomoru, ki ga je izvršil 361etni železniški strugar Josip Wiesthaler, stanujoč v Vodnikovi ulici. V hipni zmedenosti in duševni potrtosti si je zasadil kuhinjski nož v vrat in v pričo svoje žene in štiriletne hčerke na mestu izdihnil. \Viesthaler je bil zaposlen kot strugar v delavnicah državnih železnic. V zadnjem času je bil zelo deprimiran in je svoji ženi češče pripovedoval, da si bo končal življenje. Bil je namreč zapleten v krvav dogodek, ki se je pripetil pred dvema mesecema v nekem vinotoču v Razvanju, v katerem je bit s sekiro ubit železničar Jakob Klemenčič. Preiskava, ki se je vodila proti Wies-thalerju, je ugotovila, da je bil on glavni krivec. To si je gnal zelo k srcu in zatrjeval zlasti svoji ženi, da je pri uboju nedolžen. Videl je pred seboj hude posledice, ki bi ga doletele, če bi bil obsojen. Vedel je, da bo odpuščen iz službe, zato se je rajše sodil sam. Ko je prišel sinoči z dela domov, je bil nenavadno potrt. Poiskal je svojo britev in si hotel z njo v hudi razburjenosti prerezati vrat. Njegovo namero pa je opazila žena, ki mu je strgala britev iz rok. Toda že v naslednjem hipu je segel po dolgem kuhinjskem nožu in si ga zasadil z vso silo v vrat, na katerem je zazijala globoka rana, iz katere je brizgnila kri. Nesrečnež je omahnil s stola in se zgrudil na tla ter v mlaki krvi kmalu izdihnil. O strašnem samomoru so bili takoj obveščena mariborski reševalci, ki so prihiteli tja, toda vsaka pomoč je bila zaman. Truplo tragično preminulega moža so prepeljali v mrtvašnico na studenškem pokopališču. Iz poštne službe. Z Jesenic je preme ščen na tukajšnjo glavno pošto uradnik Ante Križ, iz Ljubljane v Mursko Soboto pa Anton Korče. Premestitve učiteljev. Premeščeni so: Cecilija Novakova iz Št. Vida pri Ptuju na Vrhniko, Vladimir Loparnik od Sv. Martina pri Vurbergu k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, Jožica Starčeva od Sv. Lenarta k Sv. Martinu pri Vurbergu, Bogomila Kalanova iz Majšperka v Cerklje pri Kranju, Julija Pintarjeva iz Repenj k Sv. Kunigundi, Danica Jurančič-Roji-nova iz Guštanja v Žabnico, Marija Sev-nikova iz Kančevc v Artiče in Marija Supanekova iz Narapelj v Maribor. Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Leopold Rupnik, sodniški pripravnik iz Ljubljane in Mira Pu-šenjakova, hčerka nadrevizorja; Anton Jagodič, delavec iz Brestemice in Katarina Erhardtova, tovarniška delavka: Avgust Lederer, tapetnik in Marija Rač-kova, gospodinja; Ivan Klampfer, klepar in Zofija Majžlerjeva, zasebnica; Jožef Kosi, delavec in Amalija Wallis, oskrbnica; France Kapun, delavec in Alojzija Kalohova, delavka iz Počehove; Josip Kopčič, delavec in Terezija Mustrova, delavka iz Počehove; Josip Stiplovšek, delavec in Zofija Eferli, služkinja; Ludvik Golnik, gostilničar in Ana Kocbekova, kuharica; Gašpar Resinovič, poštni uslužbenec iz Slovenske Bistrice in Frančiška Sotičeva ter France Klabus, delavec in Rozalija Muršičeva, tkalka. Mnogo sreče! Willi Forst-Liane Haid Premiera bo jutri v soboto Princ od Arkadi še V K I N U U N tl O N Zanimive izkopine v Koroščevi ulici, Izkopavanja v Koroščevi ulici, ki jih vodi arh. ravnatelj g. Baš in ki so se poleti začela, se sedaj zopet nadaljujejo. Zadnje dni so našli nasproti Mladinske' ga doma dragocene hallstadtske grobo' ve z bronastimi okraski in plastiko. Nov lastnik »Grajske kleti«. Restavracijo »Grajsko klet« je kupil te dni oc g. Josipa Majdiča znani strokovnjak in primorski rojak restavrater g. Grga Bas-lettč. G. Basietlč je imel še leta 1920 Narodni dom v Pulju, bil pa je restav rater tudi v Trstu, Zagrebu in v zadnjem času v Krapinskih Toplicah. K zanimivemu mariborskemu izumu poročamo dodatno, da je dal pobudo za kolodvorske adresarje g. Amon, avtomatični adresar pa, katerega funkcije smo že opisali, je izumil g. A. Pečenko. Mehanizem avtomata je izpeljal po svoji zamisli g. F. Soklič, znani izumitelj kartotek »Sofra«. Avtomatični adresar je patentiran na vsa tri imena. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 18. novembra ob 20.15 ima francoski pisatelj Rene Gourdiat dve interesantni predavanji v francoščini. Predaval bo o Beaumarchaisjevi »Figarovi svat bi«. V drugem delu govori humoristično o ženitvah v gledališču. Prireditev je skupna s francoskim krožkom. Predavanje ZMUN-a. V soboto 19. t m. ob pol 15. uri bo predavanje Združenja mariborskega učiteljskega narašča-a v slavnostni dvorani moškega učite-jišča. Predaval bo tovariš Jože Keren čič o temi: »Morje in narodno gospodarstvo«. Tovariši in tovarišice vabljeni! »Ouatuor de Bruxelles« v Mariboru. Jutri v soboto 19. novembra bo ob 20.15 veliki kazinski dvorani komorni kon cert tega znamenitega kvarteta, ki bo proizvajal kompozicije Beethovna, Brahm sa in Debussyja. Mladi umetniki niso dosegli le na francoskih tleh (Bruxelles, Pariš) največjega priznanja, njih uspeh je bil v srednji Evropi morda še večji. Občinstvo se opozarja na uprav ljudske cene, ki jih je Ljudska univerza določila za ta izredni muzikalični dogodek. Prodaja vstopnic je pri Hoferju in Briš' nikovi. Hrvatski planinci na Pohorju. Kakor smo že naznanili, pridejo »Sljemenaši« iz Zagreba to nedeljo k Mariborski ko' či, ker so bili za Martinovo zadržani. Pozivamo naše planince, da pohite tega dne na Pohorje in pozdravijo tam stare znance in prijatelje naših planin! Družabni večer prirede mariborska sokolska društva v soboto 19. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu v korist novi sokolski postojanki na Pohorju. Mariborska sokolska društva so namreč najela na Pohorju Glažuto, ki jo bodo preuredila, da bo nudila v zimskem času prepotrebno zatočišče smučarjem-Sokolom, poleti pa bo sokolski deci dom letovanja. Zato vabijo sokolska društva bratsko vse članstvo, da se družabnega večera udeleži v čim večjem številu in s tem pokaže, da je vkljub hudim časom vedno in povsod pripravljeno žrtvovati se za čim večji razmah Sokolstva. Režijo prireditve je prevzel Sokol I. in bo ne' dvomno družabni večer eden najlepših sokolskih večerov. Vstopnina je 5 Din, za dijake pa 3 Din. Naj ne bo nikogar iz sokolskih vrst, ki bi manjkal na družabnem večeru. »Potepuhi« na ptujskem gledališkem odru. Dramatski odsek studenškega So-' kola gostuje jutri v soboto ob 20. uri ptujskem gledališču z zabavno Ziehrer-jevo opereto »Potepuhi«, ki je v Studencih dvakrat napolnila dvorano in dosegla popoln uspeh. Zadruga brivcev in frizerjev v Mariboru, ki ji je po odloku banske uprave od 15. septembra t. 1. postavljen za začasnega komisarja g. Franjo Novak, sporoča tem potom svojemu članstvu in javnosti, da je vsak dokument ali potrdilo, izdano po 15. septembru t. 1. brez komisarjevega lastnoročnega podpisa neveljavno. Zanimiv primer. Da mladina fingira bolezen, da potem nemotena hodi jx> svojih tajnih potih, je že stara, a vedno nova stvar. Primer pa, ki so ga ix> naključju odkrili te dni, je tako nenavaden, da mu ni najti zlahka j>ara. Na neko tukajšnjo šolo je prišla te dni skrbna mati, da se Informira o napredku svojega dekleta. Pri tej priliki se je pa izkazalo, da se dekle to leto sploh ni vpisalo na šoli. Šolnino je porabila zase, prav tako ves denar, ki ga je dobila za šolske potrebščine. Hodila pa je redno vsak dan v »šolo« in prihajala z drugimi učenkami iz nje. Delala, je tudi naloge in sploh vse, kar morajo delati učenci izven šole. Vreme. Vremenski preroki pravijo, da zaenkrat še ne bo bistvenih sprememb vremena. Davi je kazal tlakomer pri 14.5 stopinjah 745.1, reduciran na ničlo pa 743.4. Termometer je kazal 1.5 stopinjo nad ničlo. Slovensko trgovsko društvo opozarja rgovce, obrtnike in njih nastavljence, da se udeležijo predavanja, ki bo danes 18. novembra ob 20. uri v Narodnem domu, I. nadstropje, preddvorana. Predaval bo gospod prof. R. Rakuša o aram-žiranju izložbenih oken. Večer pesmi v Krčevini. Pevsko društvo »Luna« v Krčevini-Košakih priredi jutri v soboto ob 19. uri v, gostilni Be-ranič (prej Prah) »Večer pesmi«, na katerem bo prepeval moški zbor. Vstopnine ,ni! — Pevsko društvo »Luna« se je ustanovilo 1. 1923. in je bilo prvi nacionalni steber v Krčevini-Košakih. Prav razveseljivo se je razmahnilo pod taktir-co priznanega pevovodje g. Albina Horvata. L. 1928. je obhajalo 51etnico, na katero je povabilo razen svojih članov tudi prvega pevovodjo, g. Josipa. Šegulo. Prihodnje leto pa bo na primeren način proslavilo lOletnico. Društvo sodeluje od ZOBOBOL odpravi takoj Steklenic* 14 Din Oglas reg. pod S. Br. 25.892/32 lani s Sokolskim društvom Maribor III pri telovadnih nastopih, akademijah, gledaliških predstavah in drugih priredit vah. Letos aprila se je moški zbor, ki šteje 20 pevcev, prav dobro odrezal tudi na tekmi Ipavčeve pevske župe. Prej šnja leta je društvo prirejalo v Krčevini in Košakih dobro obiskane ljudske veselice ter s svojo pesmijo mnogo pripomoglo pri probpji in utrditvi nacionalne in državne zavesti domačinov. Danda nes radi denarne krize ne prireja več samostojnih prireditev, marveč se je oklenilo Sokola. »Večer pesmi« priredi za svoje člane, prijatelje in prijateljice v nadi, da jim ustreže. Železniški popusti vojnih invalidov. Vojni invalidi, ki imajo — če potujejo po privatni potrebi — po invalidskem zakonu trikrat na leto pravico do ugodnosti isolovične vozne cene (za osebne in brze vlake ter ladje), se opozarjajo, da jim ta ugodnost pripada le tedaj, če ima jo legitimacijo ravnateljstva državnih železnic, katero dobe preko finančnih uprav, ki jim izplačujejo invalidnino. Kadar jih kličejo in pošiljajo pristojna obla-stva na zdravniški pregled, zdravljenje, zaradi protez ali drugih ortopedskih pripomočkov, na pouk itd. pa imajo pravico do brezplačne vožnje v razredu potniškega ali- mešanega vlaka in na rečnih ladjah, ki jim pripada z ozirom na čin v vojski. Vendar le tedaj, če imajo poleg zgoraj omenjene legitimacije tudi objavo, ki jo izda oblast, katera poziva invalida radi pregleda, zdravljenja itd. Legitimacije podaljšujejo one finančne uprave, kjer prejemajo invalidi invalidnino, za Tuške invalide pa ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja. Ker potuje večina invalidov zaradi nepoznanja teh naredb brez orne njenih listin in ima z železniškimi organi neprijetnosti, se opozarjajo vsi prizadeti, da pravočasno preko finančnih uprav zaprosijo za izdajo legitimacije, ki jim služi za pridobitev voznih olajšav po železnicah in ladjah (v državni eksploataciji), kakor to predpisuje invalidski zakon. Zgodba o treh sodih vina pred ptujskim sodiščem. Včeraj dopoldne je bila pred ptujskim kazenskim sodiščem zanimiva razprava, saj je sedelo na zatožni klopi kar sedemnajst obtožencev, samih kmečkih fantov iz Mihovc in Cirkovc, ki so bili obtoženi, da so nekega dne v avgustu ovirali orožniško patruljo pri delu. Orožniki, so takrat zaplenili nekemu Haložanu tri sode vina, ki ga je bil pripeljal v Mihovce, da bi ga na drobno prodal. Ker ni imel zadevnega dovoljenja za prodajo, so orožniki spravili vino na dvorišče župana Štefana Vuka. Ko so mihovški fantje za to izvedeli, so vdrl: na županovo dvorišče ter nasilno ovirali orožnike pri poslu. Glavni krivec je bi Ivan Medved, ki je kričal, da ne pusf vina zapleniti, češ, da plačujejo davke Sodnik je obsodil vseh sedemnajst obtožencev na 180 Din denarne kazni, primeru neizterljivosti pa na tri dni zapora. Fantje so kazen sprejeli. Franc Jožefova grenčica odstranjuje motnje želodca, slabost in potrtost. Narodno giejMni'-6 Repertoar. 3etek, 18. novembra. Zaprto. Sobota, 19. novembra ob 20. uri »Moj dete«. Premiera. . n. Nedelja, 20. novembra ob pol 11. uri »D‘ jaška matineja«. — Ob 20. uri »Knr ■vf tria Brandlove«. CeHsko gledališče. Nedelja, 20. novembra ob 16. uri >C;ir ski grofje«. Zme- no povišane cene. ~r Ob poi 21. uri »Friderika«. Gostovanj Narodnega gledališča v Mariboru. Iz gledališča. »Moje dete« je naslov zelo zabavne burke ameriške pisateJic Margarete Mayo. Premiera tega dela o v soboto 19. t. m. Režira Hinko Tom ' šič. Veljajo bloki. — V nedeljo 20._t. *• koncertira v gledališču priljubljeni tr Brandlove, ki si je v poslednjem času svojimi koncerti pridobil mednarodc sloves. Dopoldne ob pol 11. uri bo m" tineja za dijaštvo po najnižjih cenah, zv * čer ob 20. uri pa koncert z izbranim sp redom. Veljajo dramske cene. — zi caccio«, znamenita Suppejeva komic opera, delo izborne muzike in trajne P vlačnosti, se poje kot naslednja . na premiera tekom prihodnjega tedn Režira g. K. Bachmann kot gost. Nušič: Gospa minisirovk« O Nušičevi. »Gospe ministrovki« se® pisa! že ko je prvič priromala na ma' borske gledališke deske, zato ne bo ponavljal njenih vrlin in hib. Samo-kratko: ni umetnina velikih pretenzij, i pa šaloigra, ki izvrstno zabava in — u -j človek rad tudi ponovno vidi to ■■J? in njihove Slabosti iz dni »začetka se*1 njega stoletja«. Škoda zato, da sin?c!!a> ponovna premiera ni bila tako obiskan kakor bi bilo treba, dasi gledališče prazno ni bilo. , Kovičeva režija se giblje na nji liniji, kakor delo samo; igrali igralke večinoma tudi. Vse je le Šalojf' Vendar moram riosebej omeniti go. D L. gutinovičevo v naslovni vlogi. * leg Dulske v »Morah gospe Dulske« to njena najboljša kreacija, dasi ima di nekaj šibkejših mest, ki pa oe*° ± vrednosti ne zmanjšujejo. Ostale Štev^ ne vloge so podane precej različno; P leg kvalitete je tudi nekaj podpovPrecn sti, kakor pred leti. Igrali so: Popoviča g. Harastovič, ko ga. Dragutimovičeva, Daro gdč. £ Ijeva, Rako ga. Savinova, zeta S-binšek, dr. Ninkoviča g. Nakrst, Skf' Todc' '9 • jC rovida g. Furijan, Kaleniča g. P-Pero g. Tovornik, strica Vaso g. Savko ga. Zalcrajškova, Daco ga-ložnikova, Kristino ga. Gorinškova, vana Pop-Arsina g. Rasberger, P*n/.°.J Harastovič, Jakova g. Gorinšek, g Blaž, Sojo ga. Tovornikova, s? co gdč. Kraljeva in slugo ,g. G°n , po 2 dinar a plošče posojuiel CELJE MAR- 1( LJUBLJANA Ql*daliika 4 Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, šanju, bledici, obole'osti žlez, izpušča na koži in tvorih uravnava »Franc J fova« voda izborno toli važno delov a s0 črevesja. Odlični možje zdravilstva . se prepričali, da celo najnežnejši ot dobro preneso »Franc Jožefovo« v »Franc Jožefova« grenčica se do? ^ vseh lekarnah, drogerijah in spečen1 trgovinah. ______________________ HSLAGER* nas razveseljuje, .... ,R< MkJ&Z, 3 Slov.«*"* Ribji trg. Še precej dobro je bil za žen današnji ribji trg. Bile so na tudi ribe iz naših vod, in so Pr0'fSjc® krape po 16 Din za kilogram, m ^ ribe pa so prodajali: sardelice po * > ^ pe po 18, karamare po 28, morske in fogoše pa po 18 Din kilogr^-^^j^ Po stopnicah je padel Pr®fs inx n» 461etni posestnik Ivan Širca, stan . Koroški cesti. Pri padcu si J®J, val levo nogo. Zdravi se v bolni ^ Bell planinski zajec, ki so g ^ dnevi ustrelili na Klopnem vr“ ’ stavljen v izložbenem oknu žl- Josipa Ziringerja v Stolni u-ict. oaSe valca je že bolj redek pojav kraje. . ,-e včeraj Rlzlko dela. V Studencii Attdrei pri delu hudo ponesrečil ^ sj je Baruškin. Po nesrečnem na* j aV. prerezal žile na levi rokkZgJ tom so ga spravili v bolnic* Češkoslovaški vojaški kartografski zavod KJE SE USTVARJAJO »OČI« VOJAKOV IN TURISTOV? V predmestju Bubeneč v Pragi so kon-Centrirane nove stavbe češkoslovaških vojaških zavodov in ustanov, med dru-®®i vojno ministrstvo s celo vrsto svo-Jlh oddelkov, dalje vojaški kartografski ??„vod. itd. To so monumentalni bloki s’ grajenih v modernem slogu z veliki-m' °kni in opremljeni v svoji notranjosti z najmodernejšimi izumi sodobne tehnike. Češkoslovaška armada ima nove mla-ae tradicije. V svetovni vojni je ta ar-mava dni pred Svečnico je zadela uradna Strgulco tako pristna kap, da je bil ez pol ure že mrtev. Njegova duša se ni napravila takoj na :?*. popazila je namreč, da bo izkazana ;!enim zemskim ostankom primerna ^st. Preštela in pregledala je vence, ki 0 hh poslali sorodniki, njegovo stalno ,^'zje iz pivnice pri »črnem mačku«, ^štvo uradnikov in kegljaški klub. . Končno je opazila z zadovoljstvom, a se je udeležel pogreba tudi njen predalnik, in da se je celo njegova gospoda vsa topila v solzah; zletela je v "el)o med tem, ko je kvartet moškega Saškega društva pel na grobu presun-»Blagor mu, ki se spočije...« Tedaj je že sedel uradnik Strgulca v >redraju in se nikakor ni čutil tako bla-ie!Jega, kakor so to opisovale razne na-°|ie knj;ge. v.pe dejstvo samo, da je bil nag, je spra- 1 a reda navajenega uradnika iz ravno-zia. Čuvstvo, da mom vzbujati spošto- J^ie, se nikakor ni hotelo z zadostni poroditi v njem. l poleg tega ga je zeblo v tem zračnem Ja*iestvu. zakaj bil je navajen na pre-j Urjene uradne prostore. Ni se mogel nebiti suma, da veje prepih, istotako č* je mučila nemožnost, da bi komur-Jj ukazal, naj zapre okno. 01‘‘edraj je bil namreč od treh strani ji ?r*> le na tisti strani, na kateri so bila Me?Sa’ se ie dvigala stena oblakov čudovitimi stebri, ki so ga obdajali r°£ in okrog, se je lahko pretakal bal- zamičen zrak, kolikor se mu je poljubilo, ki prav tako od zgoraj, kjer ni bilo strehe. Strgulca je pogledal nevoljen v neskončno modrino, ki se je bočila nad njim, v rožnato daljavo med stebri; ta neskončnost mu je bila tuja, in kar mu je bilo tuje, mu je bilo tudi zoperno. Dalje je stala, očividno zato, da bi njegovo nevoljo še bolj stopnjevala, množica ljudi okrog njega, ki gotovo m bila iz njegove dežele, še manj iz njegovega mesta. Nasprotno, opazil je, da so bili ljudje iz vseh pokrajin sveta, žolti, rjavi, črni, ljudje z dolgimi lasmi, ljudje s kodrastimi lasmi, ljudje s kitami, skratka, sama tuja bitja, ki jih nikoli posebno ni ljubil, in večina izmed njih je v začudenju obračala oči in bila vsa blažena. Vsakterega izmed njih bi bil ob srečanju v svojem domačem mestu prezirljivo pogledal in napravil opazko. Vsak-teremu bi bil v svojem uradu pokazal, kaj se to pravi: spoštovanje. Toda tu, tako med njimi, je bil brez moči. In kar je še slabše, je spada! prav za prav med nje. Nato: že za časa svojega življenja ni bil prijatelj otrok: njih nerodnosti, ki so jih starši celo hvalili, so ga vselej dražile. Tu pa so capljali otroci v gručah o-krog njega in vpili, nikogar ni bilo, da bi jih s strogostjo pozval, naj mirujejo. Da, nekega smrkavca, ki mu je prišel preblizu, je imenoval malopridneža, tu pa je zmajal z glavo neki dolgolasec, kot bi ga hotel radi tega karati. Strgulca se je prerinil vznevoljen med množico in se stisnil za neki steber, da bi ne gledal tega početja. Njegove misli so splavale na zemljo. Prav na ta dan je bil kegljaški večer in je zavidal srečneže v njih nedolžnem veselju. Tovariši bodo gotovo govorili o preobilnem delu v uradu, pokritizirali svoje predstojnike in pripovedovali, kako so temu ali onemu povedali svoje mnenje- Morda se bodo spomnili tudi nanj in z obžalovanjem opazili njegovo odsotnost? Strgulca je globoko vzdihnil in pregrešna misel se je porodila v njem, da bi se rad preselil z nebes na svoje staro (mesto in zamenjal svoj položaj s tem ali onim svojih tovarišev. Imel je pač smolo. Kolikokrat so ga na svetu spregledali, da ni napredoval po zaslugi, in kako se je potem zabavljajoč in nergajoč vdal v svojo usodo, iz katere je bil s silo iztrgan in postavljen na sredo te nage in ostudne druhali... »Strgulca!« Prebudil se je iz misli, zaslišal kako z , neko nestrpnostjo kličejo njegovo ime in zagledal velikega angela, ki je stal na nebeških vratih, držal roko ob ustih in vpil na vse grlo: »Martin Strgulca!« »Jaz sem!« je odgovoril uradnik nejevoljno. »Kaj mi pa hočete?« »Če se vam končno poljubi, blagovolite vstopiti!« je vpil angel. »Že grem«, je godrnjal Strgulca, se Pripehal skozi ljudi, ki so ga začudeni pogledovali radi njegovega obotavljanja in so bili tem bolj presenečeni, ko jih je I bodoči tovariš rajskega veselja suval s I komolci. »Tu sem. Radi tega se ni treba tako dreti!« je dejal uradnik angelu, ki je gledal čudnega gosta z blestečimi očmi. »Najmanj trikrat sem te poklical«, mu je dejal z lahkim karanjem. »Radi mene šestkrat«, je odvrnil Strgulca iz svoje v dolgoletni uradniški službi priučene sirovosti, in pristavil hudobno: »Zato ste menda plačani, ne?« »Tvoje govorjenje je čudno«, Je dejal angel. »Tu ni kraj za take besede, moj ljubi Strgulca«. »Jaz nisem vaš ljubi, razumete! In krave tudi nisva skupaj pasla. In tretjič sem uradnik, to si zapomnite!« »To si bil! Zdaj pa si duša in nič drugega, moraš se ukloniti hišnemu redu«. »Kje pa je vaš hišni red? če imate kak hišni red, glejte najprvo, da ne bodo otroci razsajali okrog, in druhal, ki čaka pred vrati, naj si noge umije. To bi bil hišni red, razumete, in tistim tam zunaj lahko pravite o vašem hišnem redu, toda ne uradniku, ki je svoj živ dan vedel, kaj se spodobi...« »Toda, Mihael!« je zaklicalo nekaj od znotraj. »Takoj!« je odvrnil angel in potisnil uradnika v nebesa s tako silo, ki v raju ni vsak dan v navadi. Vsakdo drugi bi oslepel od nepopisnega sijaja, ki se je razlival po vsem prostoru, in vsakdo drugi bi bil vzhičen poslušal glasove angelske godbe, ki so prihajali iz daljave. Le Strgulca je takoj spočetka sklenil, da se ne bo nič preveč zavzel; bil je že po naravi tak, da se ni dal preslepiti, prepir z nadangelom pa ga je bil docela vznevoljK. (Konec jutri.) fSftsri Mariborski »V E ČfEffffTKr JffffS v ivi a fUu& tod: 1 £&iileuaimitm Homan 52 Potem je postala ljubica nekega mladega francoskega častnika, ki jo je ljubil globoko in nenavadno. — Bil je ljubosumen celo na vaš spomin. (Rekli so ji povsod v Papetu še vedno L o t i j e v a žena.) — Prisegel ji je, da jo bo odpeljal s seboj na Francosko. To je trajalo dva tri mesece in ves ta čas je bila Rarahu najelegantnejša in najuglednejša ženska v Papetu. V tistem času se je zgodilo na dvoru tisto, kar so že dolgo z grozo pričakovali. Mala princesa Pomare V., ljubka prestolonaslednica, je umrla neke lepe noči kmalu po velikih slavnostih, katere so bili priredili njej na čast, da bi jo razvedrili, ter ji olajšali zadnje ure in je zanje sama sestavila spored. Staro kraljico je smrt male kneginje tako prevzela, da prav gotovo ne bo več dolgo, ko ji bo sledila. Zapustila je dvor in se nastanila v neki mali hišici, ki si jo je dala zgraditi pri grobu zadnje pre-stolonaslednice in ne sprejme nikogar več. Nobenih stikov ne mara s svetom. Rarahu je v znak žalosti storila kar store v takem primeru vse papetske dvorjanke, odrezala si je do glave svoje prekrasne črne lase. Kraljica ji je bila za ta izraz ljubezni in vdanosti hvaležna, a za njenega ljubimca je bil vzrok spora. Skregala sta se, in ker ga sploh ni ljubila, je porabila to priliko in ga je pustila. Bilo bi mi zelo drago, če bi vam mogel reči, da se je vrnila v Papeurirl k svoji prijateljici Tiahui. — Toda, na svojo nesreča je uboga zapuščena sirota ostala v Papetu, kjer — tako se mi zdi — živi sedaj docela neurejeno in razuzdano življenje«.*) VIII. Plumketova beležka. Od tistega pogovora z Georgesom I. se najde v Lotijevem dnevniku samo še kje pa kje ostanek spominov na toiiko mu drago, a tako silno daljno Polinezijo. V njegovem srcu in spominu je vedno bolj ugašala Rarahina slika, oddaljevala se je in zamirala. Ti zadnji spomini so pomešani z beležkami o mrzličnih, burnih in malo blodnih dogodkih življenja po prostranem svetu — v Afriki, Italiji in drugod. Odlomki Iz Lotijevega dnevnika. S i e r a L e o n e, meseca marca 1875- O draga moja prijateljica, ali se bova kdaj našla tam — na najinem dragem otoku, sede zvečer na koralnem obrežju silnega Velikega oceana?;... B o d r i a r a (Senegambia), meseca oktobra 1875. Sedaj je »tam« veliko deževje — čas, ko je zemlja pokrita z rožnatim cvetjem, ki je podobno našim evropskim šmarnicam; mah je vlažen in gozdovi so polni vode. Tu zahaja solnce; temno in krvavo pada v puščavo. »Tam« je ura tri zjutraj, temna noč, tapapahuji blodijo po gozdovih . - • *) Kraljica Pomarc je umrla leta 1877, in prepustila prestol svojemu drugemu sinu Arrioeju. Svojo vnukinjo je preživela skoraj za dve leti. — Z dnem njene smrti se je nehala na Tahitiju doba starih običajev, lepe romantike in nenavadnosti. Postal je navadna evropska kolonija. 2e dve leti sta odvihrali preko teh spominov, jaz pa ljubim tisto deželo še vedno kakor sem jo takrat; njena slika mi je neprenehoma pred očmi, kakor slika dragega doma v Brightburryju, slika domovine, dočim so se vse druge izgubile, kakor da jih sploh nikoli ni bilo. Zaraščena v grmovju stoji pod veliki mi kokosovimi palmami moja mala tiha hišica in v njej je moja draga, sladka divja prijateljica!... Moj Bog! Ali je res nikoli več ne bom videl? Ne bom nikoli, več slišal otožnega viva. Ne bom nikoli več sedel na tihi obali? Southampton, meseca marca 1876. (Lotijev dnevnik.) ... Tahiti, Bora-Bora, Oceanija — kako je vse to neskončno daleč, o moj Bog! Se bom li še kdaj vrnil tja, in kaj bom tam našel — če morda ne samo grenko razočaranje in jedko žalovanje za izgubljeno preteklostjo? ... Jočem se, kadar pomislim na izgubljeni čar prvih let, na čar, ki mi ga nobena sila ne more nikdar in nikoli več vrniti, na vse ono, kar niti opisati ne morem in se tako neusmiljeno izgublja in briše v mojih davnih spominih. Gorje! Kje je moj življenje na divnem otoku Tahitiju? Kje so kraljičine veselice, himene in upaupe v mesečini? — Rarahu, Ariiteia, Taimaha, kje so vse, vse? Ona strašna noč na Mooreji, ono moje vznemirjenje, one moje nekdanje sanje, kje je vse to?... Kje je moj dragi pobratim John, ki je delil z menoj vse prve utise mladosti, žive, nenavadne, čarobne? .. Oni opojni vonj gardenij, ono šumenje in ječanje vetra po koralnih pe- činah obrežja; oni tajinstveni mrak, 0 zamolkli glasovi, ki so se oglašali sredi sicer tako tihega večera; oni skrivnostn čar, ki je objemal noči, polne južni zvezd in mesečine, kje je vse to? . je vsa ona nenavadna lepota pokrajine, vsa prelestna svežina naših čustvovanj in utisov, vseh naših radosti in neskr • nih srač? ... ... Gorje! Nekaj neodoljivega, nekaj si-nega in strašnega me vleče k pretfiislJe' vanju prošlosti, me sili, da mis'im r«. čas, ki ga ni več, ki je izginil brez vsakega sledu in ki ga vzbujajo in obnavljajo samo še bolni spomini, ko jih ne' znana sila predrami iz večnega smrtnega spanja; ko jih obnovi vrstica slučajne odprte strani dnevnika, ovenela rastlina« revareva, tahitski vonj, ki se Še vedno dviga iz suhih vencev, ki se že davno mrvijo in razpadajo v prah, ali pa b2' seda onega žalostnega, a tako drageža in mehkega maorskega jezika, ki ga lagoma že pozabljam in ga bom neke? dne popolnoma pozabil Tu v Southamptonu se živi tako, ka' kor se navadno živi v garnizijah, po kavarnah in gostilnah, kjer se stanuje kj®r' koli, druži s komurkoli. Shajamo se, P ne vem zakaj, in si krajšamo čas kako pač vemo in znamo. V teh dveh zadnjih letih sem se silo* vito spremenil, tako spremenil, da s8 sploh več ne spoznam, kadar se sponi' nim vse drugačne preteklosti. Vrgel se se slepo v vrtinec uživanja; to je, se mi zdi, edin dostojen način Pre2,"] ljanja let življenja, ubijanja časa mlado' sti, ki poteka naglo kakor reka. ki se J' gublja v neznanem morju. Neznani in pojmljivi so mi smotri in nerešljiva vprašanja, ki vstajajo pred menoj iz nih globin ... Poljčane Odhodnica vrlega Sokola. V sredo dopoldne je odšel na svoje novo službeno mesto v Zreče za postajenačelnika, večletni tukajšnji uradnik g. Franc Kozjek. Ker je bil eden najdelavnejših pri Sokolu (dajal je iniciativo za vse, kar si je tekom dveh let priboril tukajšnji Sokol in bil ves čas tudi njegov vzgledni tajnik) bo zazijala po njegovem odhodu v tukajšnjem Sokolu velika vrzel, ki jo bo težko zamašiti. Sokol mu je v torek večer priredil v dvorani prisrčno odhod* nico, kjer se je zbralo nad 50 njegovih prijateljev. Vrsto napitnic je otvoril br. starosta Lovrec, želeli pa so njemu kot njegovi družini srečo in lepšo bodočnost še bratje Kovič, Živko, Vodenik in v imenu planincev Žen-Tovorni avto zavozil s ceste iti se dvakrat prekucnil. V ponedeljek dopoldne se je zgodila v Peklu pri Poljčanah na banovinski cesti avtomobilska nezgoda, ki se je k sreči še dobro končala. Proti Peklu je privozil težko obloženi tovorni avto K. iz Konjic, ki ga je vodil njegov sin. Z nasprotne strani pa je istočasno pripeljal dvovpržni voz. Ce se nebi bil šofer tovornega avta hitro umaknil, bi zadel oba konja in ju prav gotovo ubil. Tako pa je pri hitrem umiku radi mokre ceste spodneslo kolesa avtomobila, da se je prekucnil na obcestni travnik, se še dvakrat zasukal okoli in potem obležal s kolesi navzgor. Očividci nesreče so s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo s šoferjem in njegovim spremljevalcem. Prepričani so bili, da sta mrtva. Pa se je kmalu prikazal skozi razbito šipo najprej šofer le malo ranjen na glavi, za njim pa spremljevalec brez vsake praske. Ko so avto postavili na kolesa in potegnili na cesto, je šofer, ko ga je zdravnik obvezal, sam nadaljeval vožnjo domov. Avto je bil precej poškodovdn, razbile in razile pa so se tudi steklenice pokalic in sode, ki so bile na njem. Na tem mestu bi bilo nujno potrebno postaviti svarilno varnostno znamenje! Strašne posledice tajfuna na Japonskem. Splošno se misli, da so se o priliki silovitega tajfuna v višini Talna potopile vse ribiške barke, ki so bile takrat na odprtem morju. Vseh bark je bilo okoli 40 s približno 250 ribiči. Mimo tega se pogrešajo še razni drugi čolni, ki so bili v bližini obale. Po zadnjem uradnem poročilu je bilo v Tokiju ubitih 6 oseb, v okolici pa 53. Nadalje se pogreša 62 oseb; 4792 hiš je docela podrtih, 10.287 deloma, 52.943 pa jih je poplavljenih. Car Nikolaj in Maksim Gorki V arhivu instituta za rusko literaturo Akademije znanosti so našli originalno pismo carja Nikolaja II., ki ga je bil pisal ministru prosvete Vanovskemu. V pismu izraža car Nikolaj svoje veliko ogorčenje, ker je bil sprejet Maksim Gorki za člana Akademije takole: »Vest, da je bil sprejet Gorki v Akademijo, je porazno vplivala name. Ni mi razumljivo, kaj je pripravilo modrijane Akademije do tega, da so sprejeli Gorkega za člana, ko vendar za svoja dela ne zasluži tako častnega naziva. Še težja okolnost pa je to, da je v disciplinski preiskavi in je žalostno, da je takega človeka spre jela Akademija v svojo sredino- Silno sem ogorčen in zahtevam, da takoj uničite zadevni sklep. Prepričan sem, da bom na ta način vsaj malo streznil duhove Akademije. Nikolaj II.« Nalmla)ša novinarka na svetu. Nedvomno je najmlajša urednica na svetu 131etna Wiasomska, vnukinja lastnika velikih magazinov. Mlada dama izdaja mesečnik, ki ima ogromno naklado, in ga največ čita mladina. V svojem mesečniku deli mlada urednica lekcije angleški vladi in nasvete za očuvanje angleškega gospodarstva in funta... T4-* .. 'jp aijLi A ■i. 'I 7'«lf 0§M ' f i mfi ('■ Š so Nemiri v Ženevi. V Ženevi, mestu Društva narodov. -bili nedavno krvavi nemiri. Slika^ Pr® stavlja vojaka, ki ogieduje svojo *e ki mu je pri spopadih s komunisti res življenje. Podstrešno stanovanje, sobo in kuhinjo, oddam takoj mirni stranki. Frankopanova ulica 61/1. 3797 Britje Din 2, striženje Din 4. Brusimo britve, škarje In nože. Mlinska ulica 8. 3804 Čedno opremljeno solnčno in snažno sobo s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19. 3729 Železni štedilnik, skoraj nov, malo rabljen, in umivalnik ceneno prodam. Naslov v upravi »Ve-černika«. 3738 Jos. Tichv i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Ma ribor, Slovenska ul 16, te!. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zalogu motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčr ceni. m? Modne liste jesen tn zimo Knjigama liskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 TCMSE PEKRE v soboto zvečer in v nedeljo POJEDINA domačih klobas Jazzband godba Oglas! Dne 21. novembra t. 1. bo ob 11. uri v pisarni blagajnika 45. peš. polka ustmena licitacija za dobavo spodaj navedenih predmetov in sicer: zelja 15.000 kg krompirja.......................... 20.250 „ svinjske masti..................... 9.600 „ , čebule . ...................... 1.800 „ Pogoji za licitacijo so na vpogled dnevno pri blagajniku 45. peš. polka. Iz pisarne komande 45. peš. polka štev. 12915. Maribor, 16. novembra 1932. fedaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru