Eoitnina plačana v gotOTLmi 1 Ljubljana, 6. februarja 1941. — Leto XIV. — Št. 6. RflVICfl KRJČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA GLASILO J Potrebno delo Dandanes prav radi govorimo o ■težkih častili. Resnica je, da Le težke čase v prvi vrsti in predvsem ofbčuti delavec, na katerega pade vsa teza sedanjih tegob. Deilavec predvsem. živi Je od dela svojih rolk. Če je to njegovo delo slabo plačimo, -trpi delavec, če je velika brezposelnost, trpi zopet on, ker si z delom ne more pridobiti potrebnih sredstev za vsakdanji kruh itd. Napačno pa je, če vizrok današnjih težkih dnii nalagamo v breme izrednih časov, ki so v sedanjem vojnem času deJoma razumljivi. Je nelkaj resnice na tem, toda vsega trpljenja, Iki ga danes doživlja delavec, pa tudi niso vzrok izredne razmere. Veiliko je krivic, ki jih danes trpd delavstvo, povzročenih prav zaradi tega, ker delodajalci ne upoštevajo socialne zakonodaje in tako relkoe kršijo zakon, kjer ga Je morejo. Vse te krivice bi se odpravile zlahka, če bi bilo delavstvo organiziramo in bdi se kot tako zavedalo vseh svojih pravic, katere jim daje pisana postava. Z odpravo teh krivic bi se položaj znatno izboljšaj. Vzemimo samo nekatere, ki zadevajo predvsem kršitev zakonodaje od strani delodajalcev. Zakon o zaščiti delavstva govori v § 6. o delovnem časiu. Koliko bi bilo brezposelnih delavcev zaposlenih, ako bi so ta paragraf povsod dosledno izvajal. Tudi nadure industrija ne plačuje rada, kar je splošno znano, če le more, se iiz-ogne. Le tam, kjer je organizacija in to delavstvo zahteva, se izvaja ta paragraf v duhu zakona. Veliko denarja je z neplačanimi nadura-mi n a ra. vil ost ukra delavstvo tudi takrat trpelo. Na ta način ne bo nikdar za delovnega človeka konec izrednih dni. Pri tem pa tudi vidimo, kako velike važnosti je za delavstvo organizacija, ki je svobodna in neodvisna. Kajti Je talka organizacija nastopa res lahko svobodno za delavske pravice in zahteva od delodajalca dosledno izvajanje sociaj-no zakonodaje in tudi delavsko pravico, ker nima prav nikjer vezanih rok. Prav tako pa lahko svobodna organizacija zahteva izved-lx> zakonov od merodajnih činite-Ijev, pa naj bo to kdor koli. Delavec je dolžan, da vrši svoje dolžnosti v redu, tako tudi delodajalec, prav tako pa tudi oblast. Zakoni so za vse enakovredni in so podlaga mirnemu sožitju, redu nn miru v državi. Če se ti ne 'izvajajo, ni nekaj v redu in se pregreški morajo odpraviti, kjer se povzročajo. J ugoslovanslka strokovna zveza, ki je od delavstva ustanovljena, vodena in vzdrževana, je kot ču-varica delavskih pravic obenem tudi dragocen čini te J j v slovenskem družabnem življenju. Vse njeno delo, vse žrtve, ki jih zanjo do-prinašajo njeni člani, so namenjene samo koristi, delovnega človeka, njegovemu gospodarskemu in duhovnemu dvigu, kar je brezdvom-no v veliko korist slovenskemu narodu v današnjih časih. To bo povsem razumel vsakdo, kdor ve, da se človek prične tudi že pri delavcu iin ne le ipri ravnatelju, razumel pa ne lx> tisti, kdor misli, da je delavec le brezpravna raja, ki mora samo ubogati in delati, če pa govori o svojih pravicah, pa je že revolucionar in komunist. Zato pa nikar ne govorimo toliko o izrednih razmerah, zaradi katerih moramo trpeti vsi, dokler nismo napravili reda tam, kjer se ga lahko izpeli je, in talko ne vemo, ▼ koliko smo izrednih razmer tudi sami krivi, v koliko pa v resnici svetovni dogodki. To delo nas bo lahko združilo vse dobrohoteče v potrebno skupnost, katera je brez dvoma tudi našemu narodu nujno potrebna. Le na tej .podlagi bomo ozdravljali težko socialno vprašanje pri korenini, slovenski delovni človek pa bo talko čutil, da je pri tem delu tudi osebno prizadet in soudeležen in bo gotovo dal na pravo mesto svojega moža. S. Ž. Misli ob krušnih kartah Ze lansko poletje so napovedovali resni ljudje za to zimo veli,ko pomanjkanje živil v Evropi, že takrat sino predlagali uvedbo živilskih kart, da bi se na ta način zailoge živil razumno razporedile, da prerinemo z njimi do nove žetve. Tega so se zavedali posebno premožnejši ljudje, ki so se že na jesen oskrbeli z vsem potrebnim. Napravili so si ponekod cela skladišča moke in drugih živili. To je bilo poleg ostalega (izvoz, slaba žetev, zastoj mednarodnega prometa) vzrok, da je začelo vsega zmanjkovati že na zimo. Najhujše je bilo s tern udairjeno revnejše ljudstvo. Delovni človek danes niti za sproti ne zasluži, kaj šele, da bi si mogel nabavljati zaloge živil. Za malega človeka je uvedba krušnih kart edina rešitev, da si zagotovi vsaj mal del živil; na drugi sitrani pa je zanj žalostna novica, ki jo je objavili Banovinski preskrbovalni zavod, da imamo po današnjem načrtu moke samo za 4 mesece. Potem bo treba čakati na žetev, če se ne najde kje kaika možnost, da se dokupijo nove količine moke. Mali človek razume, da so potrebne dandanes posebne žrtve. Ma.lokje v Evropi je bolje (kot pri nas, marsikje še mnogo huje. Toda mali človek se tudi zaveda, da bi morali žrtve dopri-našati vsi sloji enako. Premožnejši, ne le da nimajo slkrbii, ikaiko se ibodo pre- živeli z odrejeno količino živili — am-Pok se brezskrbno vesele nad 6vojimi skladišči, ki so jih pravočasno napravili. Ni pa najhujše zlo v tem, ker so si zagotovili brezskrbno porabo živil; najhujša njihova krivda je v tem, ker so s kupičenjem živil povzročili, da živil v prometu danes (primanjkuje in da jih bo predčasno zmanjkalo, s čemer bodo težko prizadeti stotiisoči malih ljudi. Pozivamo oblast, ki jo danes tarejo skrbi s presknbo živil, da poseže y take zasebne zaloige in jih priden© splošni zalogi. Napačno bi se bilo v teh izredno težkih časih sklicevati k« na nedotakljivost zasebne lastnine. Danes sila ustvarja zakon. Oblast naj poišče vse poskrite zaloge in jih zapleni v javno korist, lastnikom zalog pa naj izda živilske izkaznice. Tako bo pravično in sedanjim težkim časom primemo. Na ta način se bodo lahko zvišali tudi obroki kruha posebno za otroke, ki morajo biti dobro hranjeni, če nočemo imeti svoj prihodnji rod telesno in duševno zaostal. Pri taki odločni skrbi oblasti za splošni blagor ljudstva je tudi delovno ljudstvo pripravljeno pomagati. Ne bojimo se žrtev, zahtevamo le,- da tudi tu pride do polne veljave geslo: Enake dolžnosti — enake pravicel Dosedanja borba proti draginji ni prinesla zaželenih uspehov Novi minister za prehrano dr. Prot k' je objavil v belgrajslki »Pravdi« zani-311 iv članek o draginji in državni intervenciji. Posebno važno je, kur minister za prehrano ugotavlja, da je iskati g.la!vnega vzroka silni draginji v povečanem obtoku bankovcev. Znano je, da so še pred časom naši gospodarski strokovnjaki trdili prav obratno. Dalje pravi dr. Protič, da je zdravilo proti draginji navidezno zelo enostavno: preprečiti je treba ipovečamje obtoka bankovcev, zadržati dvig mezd, zmanjšati potrošnjo in povečati proizvodnjo. Navidezno je tedaj zadeva res zelo enostavna. Toda takoj v nadaljnjih izvajanjih se i]»okažejo težave, ki govore o tem, kako zadržati dviig efektivnega oibtOka bankovcev. Pravi, da je to možno na dva načina, z ustavitvijo nadaljnjega izdajanja bankovcev din potegnitvijo že izdanih bankovcev iz prometa. Ln tu nastaja problem. Kajti nadalje pravi: To pa je odvisno v prvi vrsti od državnih ,potreb. Če gre namreč izia potrebe državne obrambe, potom ini računati s tem, da bi mogla država te potrebe zanemarjati. Toda mas kot delavce pri tem boilj zanima izjava, da je v ozdravitev in normaliziranje razmer treiba mod drugim tudi zadržati dvig mezd. Delavci bi končno ne imeli prav nič proti temu, saj je znano, da so pri vsakem mezdnem gibanju končno Je oni sami tepeni. Vrednost njihovih realnih plač kljub nekakim poviškom dejansko pada in morejo za isvoje, četudi zvišane prejemke kupiti manj kot so n.pr. pred časom za mnogo manjši zaslužek. Delavci dejansko love draginjo zia rep. Dobiček pa spravijo drugi. Toda razmere pa končno delavce, pil naj radi ali neradi segajo v to, silijo, da se bore -za zvišanje plac. Druige poti za nje inii in niti nimajo kakih drugih možnosti in vpliva, da bi svoja gosipodarska vprašanja uredili. Zaito tedaj, če pride izjava, da je zadržati dvig delavskih mezd kar bodo n. pr. naši indusitrijoi in delodajalci sprejeli kot pravilo), je treba istočasno tudi zadržati oiziroma ustaviti dvig cen življenjskih potrebščin. V koli,kor se tedaj ito tudi ne zgodi, je brez pomena poudarjati, da je zadržati dvig delavskih mezd. Upravičeno se tedaj bojimo, da bodo tudi v tem poigledu n a j'boilij zoipet prizadeti delavci. Draginja ibo rastila dalje, dvig mezd pa se bo kar bolj skušali zadržati. Seveda je to zelo nevaren ]m>-fikus in upajmo, da se bodo končno tudi cene 'ustalile. Zastopniki svobodnih delavskih strokovnih organizacij so že v septembru leta 1939., t. j. kmalu po izbruhu vojne, opozarjali gg. resorne ministre v Beligradu o priložnosti intervencije za gradbeno kolektivno pogodbo, da bo-do v pogledu prehrane tudi pri nas nastopile težave in da je treba tako glede racioniiranja pa tudi glede določanja cen bol j močne državne intervencije. Toda kakor je videti še sedaj nismo prišli do tega. Tako pravi novi minister za prehrano v istem članku, da pot po kateri hočemo doseči pocenitev življenja, pri nas še ni dokončno določena. In dalje pravi: V naši zakonodaji ni uveljavljeno načelo, da se cen sploh ne sinejo zvišati, kakor je to v nekaterih drugih državah« marveč je uvedeno samo zatiranje pretiranih cen in špekulacije. Pojem pretirane cene pa je zelo- nejasen, prav tako pa tudi pojem špekulacije. Naše oblasti tudi nimajo pravice, da ne dovoljujejo zvišanja cen. Kakor že kaže ime uradu za kontrolo cen, ne gre pri nas za ustavitev skoka cen, temveč za kontrolo cen. Ker cene neprestano naraščajo in sicer tako maksimirane kot nemaksiimiirane cene, to je kontrolirane kot nekontrolirane, dokazuje to, da naš sistem zatiranja draginje ni zadovoljiv. To se pravi, da smo še vedino v item pogledu samo na polovico pota. To je končno itudi glavni vzrok velikih težav, ki jih je vsak dan več. Res je končno tudi to, kar pravi nadalje minister za prehrano, da so potrošniki sami mnogo krivi, če cene rastejo, kajti 'mnogi so in še tudi nadalje kupiičijo blago. To ipa seveda močno vpliva na cene. Toda pri vsaki stvari se končno najde kak izhod in zdravilo. Vsi se še dobro spominjamo kako so ljudje na- valili na denarne izaivode, da dvignejo svoje prihranke. Narodna banka je takrat razumela trenutek iu dala bankam dovolj razpoložljive gotovine na razpolago. Vsak je denar dobil. S tem je nastopila pomiritev in ljudje so začeli vlagati denar zopet v denarne zavode. Alko bi v tem primeru ne bilo gotovine, bi ves denar šel v »nogavice«. Sicer ga je iitalk tudi precej (skritega. Prav isto v neki meri velja itudi kar se tiče prehrane, le s to razliko, da so ljudje itiu še bolj občutljivi. Ako bi se tedaj pravočasno podvizele potrebne imere, izvedlo racioniranje ter določile primerne cene vsaj najvažnejšim življenjskim potrebščinam bi vseh teh silnih težav verjetno ne imeli oziroma vsaj ne v tako velikem obsegu. Nesporno je, da je sedanja draginja posebno hudo prizadela nemtinike, zlasti tiste, ki žive le od rente. Realna vrednost rent je padla najmanj iza polovico. Zaradi tega so prišli v obupen položaj tudi inovorentniki, o starorentni-kiih pa sploh ini vredno izgubljati besed. Za istaroupokojence pri glavni bratovski iskiladniei so is 1. januarjem t. 1. vsaj nekoliko zvišali dohodke. iNa starorentnike ali talko imenovane kronske rentnike pri SUZOR-ju so se tudi nekoliko spomnili. Pravimo nekoliko. Kronski rentniki so namreč tisti rentniki,, katerim so biile rente priznane v kronah. Ko so se krone »valorizirale« v dinarje, so te rente kratko im malo delili s štiri. Ce je rentnik prej prejemal na primer 10 kron, je prejemali po novem 2.50 din na imesoc, dočim je dejanska vrednost bila najmanj 100 din. Torej tudi na ite reveže je mislil SUZOR in napravil naslednji sklep: 1. Staroretiniki, katerih delazmoižnost je zaradi posledic svoječasno utrpele nezgode zmanjšana nad 33 % %, ne smejo prejemati na mesec manj kot 30 dinarjev. Tiisiti, ki prejemajo manj, bodo dobili izplačano* razliko od 1. oktobra 1939 dalije. 2. Od 1. oktobra 1940 dalje se bo povišala dosedanja draginjska doklada za eno 'tretjino, ito je do tiste najvišje Zadržana Pred kratkim je umrl kurjač OUZD v Ljubljani Polec Ivan. Služil je pet-najsit let. Ko je umrl, so ostali žena in številni otročiči nepreskrbljeni in uslužbenci OUZD so storili še največ, ko so zbrali prostovoljne prispevke za osirotelo družino. Ob takih prilikah se postavlja pred človeka nehote naslednja primera: Če bi umrl uradnik s 15 letno službo,, bi imeli njegovi svojci take in take dohodke. Sicer ne posebno velike, vendar pa bi bila le preskrba svojcev. Če umre 'uslužbenec iz kategorije delavcev iz istega zavoda, kaj imajo potem njegovi svojci iz službovanja svojega vzdrževaltelja? Bedo. Takle dogodek prav nazorno dokazuje, kako ravno tista družba, ki naj-bolj vpije proti razrednemu boju, raz-iredni boj z vsemi silami vzdržuje. Če bi bilo vse pravično urejeno, bi morali imeti vsak zagotovl jeno oskrbo — svojo iin 'svojcev. S tem pa ni rečeno, da morajo tak sistem zaradi tega vzdrževati tudii v ustanovah, kakršen je OUZD. Pretežno članstvo tvori pri OUZD delavstvo. Nameščenci iso večji del priglašeni pri OUZD. Zaradi tega ima delavstvo pol- Praiksa je pokazala, da je 'vsako polovično poseganje v it alko važna social-ino-gosjiodarska vprašanja kot so cene in prehrana prebivalstva sploh, silno škodljive in ima lahko nedogledne posledice na vise maše narodno gospodarstvo. Razmere iin ukrepi, kateri so se doslej podvzemaili pri nas, so omogočali vsa mogoča izigravanja raznih uredb in koristili navij,alcem cen. Ti so še namenoma 'povzročali med kon-sumeroti paniko in zmedo pri tem pa seveda pridno dvigali cene in spravljali lepe dobičke. Ako tedaj hočemo, da bomo kos težavam, ki se v zvezi s prehrano in cenami pojavljajo, je treba stvar bolj trdo in energično prijeti vsaj sedaj. Vsako odlašanje more roditi le nove nevšečnosti an težave. J. Rozman. vsote, katero predvideva § 206. zakona o zavarovanju delavcev. Ta paragraf določa, da imora SUZOR dati rentini-kom ali njih svojcem draginjske doklade v talki višini, da rente in doklade ne presegajo dveh itretjin zneska rente, ki bi pripadala delavcem iste vnste, odnosno njih rodbinam, ko bi dobivali renito po določilih zakona o zavarovanju delavcev in po sedanjem zaslužku. 3. Kolikor pa bi s taro rentniki skupaj z draginjisko doklado ne dosegli zneska, omenjenega v točki 1., se morajo rente povečati po naslednji tabeli: od 33*»/% do 40% invalidi bodo prejemali najmanj 40 din na mesec; od 5i'‘h%o do 60% invalidi bodo prejemali najmanj 50 din na mesec; od 612/s% do 70% invalidi bodo prejemali najmanj 100 din ,na (mesec; od 7l'JU% do 8V/a% iinvailidi bodo prejemali najmanj 125 din na mesec; od 832U% do 100% invalidi bodo prejemali najmanj 150 din na mesec; nad 100% invalidi bodo prejemali najmanj 200 din na mesec. Ker je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ta sklep potrdilo, je postal veljaven. SUZOR v Zagrebu bo priznano povišanje nakazovali po svoji službeni dolžnosti. Zaradi tega iniso potrebne od prizadetih strank še posebne prošnje. socialnost no pravico, da pove o službenih od noša j ih uslužbencev OUZD svoje mnenje. Delavstvo je najbolj socialen element, ne le glede svojega socialnega stališča, ampak tudi glede socialne miselnosti. Nima nič proti temu, da se lepo urede službene razmere nameščencev tudi pri OZUD. Toda iimai pa pravico zahtevati, da nuj velja to tudi za nastavljence, ki ne spadajo pod pojem nameščencev v smislu zakona. Čudino, da ni luradmištvo nobene priložnosti zamudilo, da zboljša svoj položaj. Ni bilo nobenega; ki bi se zavzel za ostale nastavljence. Pa bo kido rekel: »Pa naj se nastav-Ijenci s-aimi pobrigajo, da pridejo do svojih pravic.« Lahko rečeno, ampak težko storjeno. Pri ustanovah .socialnega zavarovanja pri SUZOR je namreč vtse v mrežah predpisov. Ti predpisi so seveda taki, da dajejo vso oblast in moč predpostavljenim, nižjim pa nalaga slepo pokorščino. Če je kdo itako drzen, da si upa predložiti ponižno prošnjo ali pokazati le rahel odpor, je v nevarnosti, da bo prišel na piko. Zaradi tega rajši trpijo leta in leta. Od vsakega režima pričakujejo zboljšanja in pravic. Pa se uresničitev njihovih želja vedno odlaga. In prav v režimih je bisftvo vsega, tudi vprašanja ureditve službenega razmerja nastavljencev, ki nimajo na-meščenskeiga značaja. Ko bi bilo omogočeno delavcem članom, da bi aktivno sodelovali pri upravi svojega zavarovanja, bi bilo marsikaj drugače. Prav gotovo bi Ibiil pa strt Občeznani iin občeškodl j i vi birokratizem din prav gotovo bi prišel vsak, kdoir bi 'bil sprejet v službo pri zavarovanj vi, do svojih pravic. Položaj se ne bi sodil Obeni zbori strokovnih skupin iin plaičiJnic JSZ se bodo tudi letos izvršili po določenem vrstnem redu. V nedeljo dne 16. februarja 1941 bodo občni zbori naslednjih skupin: Boli. Bistrica, lesna skupina (zastopnik centrale: Šavli Jože, Jesenice). Bled, gradbena skupina (zastopnik centrale: Grošelj Jože, Ljubljana). Jarše, tekstilna skupina, dopoldne (zastop, ceni brale: Kovač Stane, Ljubljana). Vir, tekstilna .skupina, popoldne (zastoj). centrale, Kovač Stane, Ljubljana). Jurklošter, lesna skupina (zastopnik centrale: Hočevar, Celje). Rimske Toplice, lesna skupina (zastopnik cenitralle: Jiurač Jože, Celje). Trbovlje, rudarji, dopoldne (zastopnik centrale: Rozman Jože, Ljubljana). Zagorje, rudarji, popoldne (zastopnik centrale Roziman Jože, Ljiubljana). Gameljne, tekstilna skupina (zastopnik centrale: Žumer Sr., Ljubljana). Rače-Fram, opekarska skupina (zastopnik centrale: Kores Martin, Maribor). Št. Vid, tekstilna skupina (zastopnik centrale: Pestotnik Janez, Ljubljana). Vsa potrebna navodila bodo krajevne skupine in tovariši, kateri so določeni kot zastopniki centrale na občne zibore prejeli s posebno Okrožnico. Prihodnji teden bomo objavili občne izbore, ki bodo v nedeljo 23. februarja 1941 im tako vsako naslednjo nedeljo dalije. po moči 'Začetnikov in po naslovih, ampak po delu. Smatrali smo za potrebno, da opozorimo na socialne krivice, ki se gode nekaterim nastavijencem pri ustanovah socialnega zavarovanja. In je prav, da poudarimo, kakšno je v tem pogledu stališče delavcev, t. j. tistih, ki vzdržujejo te ustanove. Sicer nimamo posebnega upanja, da bi uspeli s svojiim predlogom. Beda v revirjih Že več let sem se vršijo na zimo v obratu apnenic redukcije, tako se je tudi letošnjo jesen, oziroma na zimo, samo še v večjem obsegu, kot druga leta. Vršile so se trikratne redukcije, zaradi pomanjkanja naročil, tako da je bilo odpuščenih nad 50 delavcev v najhujši zimi. Kar je najhujše pa, je, da se odpušča tudi poročene, ki imajo družine in več let službe. Suj raznimemo odpust z gospodarskega pogleda podjetja, vendar utemeljitev odpusta ni povsem razumljiva, ker bi olbrait ali rudnik pri količkaj dobri voli ji lahko stvar uredil tako, da^ bi vsaj ostali na dellu družinski očetje, s prestavitvijo na druge obrate, kot se je 'to prakticiralo pred več leti. Ko je imel obrat apnenic zopet Ikonjulkituro, so ti delavci zopet šli na svoja mesta nazaj. Saj menda to delavstvo, ki se v poletni vročini žge na soncu, prahu iin dimu, vendar ne zasluži odpusta na zimo. Poleg tega utrpi to delavstvo zaradi prekinitve še na druglih socialnih pridobitvah, ki jih uživa. To delavstvo upravičeno zahteva Lil pričakuje od deilavislkih strokovnih or-ganiizacij, Defl-avistk© i^bornico in vseh, ki zastopajo skupne delavske koristi,, da zastavijo vse sile v bran proti, krivicam, kil se dogajajo leto za letom apnen,ličarjem. Dalje apelira apneni-čarisko delavstvo na glavno ravnatelj-stvo IPD, da samo uvidi težaven položaj teh ljudi in popravi krivice in jim privošči tudi čez ziimo boren košček kruha prizadetim. Apneničar, ti pa vedi, da brez organizacije ini uspeha. Saj še z močno povezanostjo delavstva v organizacijah je v današnjih časih borba do skrajnosti težavna. Zaradi tega poišči, pot v organizacijo in po njej uveljavljaj svoje pravice, kod si jih znal spočetka. Da očuvaš svoje pravice, je. treba vendar aktivnosti jne pa tako kot nekateri mislijo. Prav tisti, ki tako mislijo, so največji škodljivci delavskemu napredku in rak rana delavskemu telesu! Sir&k&tuui pj%mHLa— Povišanje rent starorentn ikoni ^06 nalili krajih Zagorje Vse člane obveščamo, da se je ponesrečil dolgoletni predsednik V rstov-šek Alojzij pri sekanju Ibukve in se .nahaja v ljubljanski bolri išnici. Kdor bi se kaj mudili v Ljubljani, naj se ga spomni vsaj s svojini obiskom! Vse člane naše skupine .rudarjev JSZ obveščajmo, da se bo vršil redni letni občni zbor skupine rudarjev JSZ v Zagorju na nedeljo 16. februarja ob 9 dopoldne v prostorih g. Rain-cingerja v Zagorju. Dnevni red običajen. Ker bo zastopal cemtralo tov. Jože Rozman in bo med drugim imel možnost poročati itudi o nadaljinih korakih organizacije glede mezdnega gibanja« v katerem se rudarsko delavstvo nahaja, je važno, da se občnega zbora sleherni član udeleži, zaradi tega vas opozarjamo že danes ma občni zbor. Pripeljite novih članov! Odbor. Odbor je na sivo ji seji dne 2. II. 1941 soglasno vzel na znanje' predlog o izključitvi g. Paška Viktorja kot rednega člana skupine rudarjev JSZ v Zagorju. Utemeljitev izključitve je, delovanje proti koristim organizacije in naši skupnosti JSZ! Odbor. Črna pri Kamniku Zahvalo. Tovarišem, ki so mi velikodušno pomagal i v brezposelnosti in zbrali zame nad 500 dim podpore, se iz vsega srca zah valj ujem. Kljub temu, d.a žive' sami v težavah in se morajo boriti s pomanjkanjeim tar preživljati svoje številne družine, so po- kazali svoje tovarištvo taiko velikodušno, kakor zmorejo to le zavedni krščanski socialisti. — Brezposelni rudar Žagar Janez. Šmartno ob Dreti V nedeljo 9. februarja ob dveh popoldne bo v gostilni Pirnat v Bočni sestanek delavstvai Zadrečke doline. Na šesta nek ste vabljeni it udi žagarji, ki ste člani žaganslke skupine v Ljubnem, ne samo iz Zadretja. temveč tudi iz krajev ob Savinji. Na sesitanku bo ipod robne je poročal zastopnik centrale o poteku poravnalne razprave,, ki je bila v Gornjem gradu 29. januarja. Na tem mostu o navedeni razpravi saiino kratko stališče: Delodajalci i,z Zadretja, so na delavske predloge odgovorili odklonilno, razen za tesarje, kjer se je dosegel sporazum da se zvilša plača za teisainje od kubičnega metra od 40 n« 50 din. Za dnevne plače so delavci zahtevali povišek 70 dim ma šiht. Delo- UREDNIKOVI POMENKI Babilon in dežela »Utopija« Kar ine vem, kje bi začel. Kakor bi zašel v Babilon. Končno sem se odločil, da postrežem prijateljem najprej z odlomkom uvodniku »Slovenca« z dne 19. januarja 1941: Pred nekaj dnevi se je oglasili v londonskem radiu znani krščanski ameriški pisatelj Priesley, ki je že prej v »Christian Science Monitorju« (napisal zelo opazen članek, v katerem je naglnšal, da mora tudi anglosaški svet v sedanji orjaški borbi imeti pred očmi »idealno demokracijo« kot cilj vseh prizadevanj in žrtev, katere v itako veliki, doslej nezaslišani meri dopriinaša. G,rajal je dosedanji socialni ustroj anglosaških držav, dejal, da se mora »socialna piramida, v kateri je na vrhu maloštevilen sloj, ki ima v rokah največji del narodnega pre-moženja, demontirati«, iin pozval ves narod, naj združi v vzajemnem sodelovanju vseh vse svoje sile, da se uredi država po načelih krščanske demokracije, v kateri ima absolutno avtoriteto nravstveni zakon. Znaičil-mo je, da je istočasno tudi starodavna. »Times«, glasilo konservativne Anglije, napisala članek, v katerem se čisto pridružuje papeževim besedam, da je »povratek k preteklosti nemogoč ...« »V tem je,« pravi ita list dalje, »razilika med sedam jo in minilo svetovno vojno, da smo Je dajalci so to odklonili. Delavstvo je toliko popusitilo, da bi bilo določeno, da iznašajo plače od 60 do 70 din na dain, a tudi na to niso hoteli pristati. Tudi predlog zastopnika Dellaviske zbornice, da bi bile plače od 55 do 65 dinarjev, delodajalci niso sprejeli Enako niso sprejeli zahteve, da se zviša plača vožnje splava do Rogliice na 600 din. Čudno, da delodajalci v Zadretju,, sedaj v februarju ine pristanejo na isto plačo, kot so jo dali delodajalci v Ljubnem že v začetku novembra 1940. Suj je vendar od takrat draginja zopet porastla za toliko, da Ljubenci že ponovno zahtevajo zvišanje. Upamo, da bodo delodajalci Zadretja le uvideli, da niso delavske zahteve nič previsoke, temveč nasprotno, prenizke! To spoznanje morajo dobiti že pri prihodnji razpravi. Naloga delavcev v Zadiretju pa je, da stopijo vsi v organizacijo. Tisti, ki organizacijo že poznate, pripeljite še tiste, ki niso organizirani in z organizirano močjo bomo dosegli uspeh. Trbovlje Na svečnico je minulo leto dni, odkar nas je za vedino zapustil pokojni župnik g. Gašparič. S pokojnim mon-signorjem je zgubila naša fara dobrega duhovnega voditelja in blagega človeka, ki je imel odprto srce za vsakogar. Pra vsi farani čutimo,, da v naši fari po njegovi smrti manjka tistega, ki bi bodril, ki bi lajšal gorje siromakom. Kratko je leto dini, in ven- dar se je v naši župniji po njegovi smriti v verskem življenju do>sti spremenilo. Od njegove' smrti imamo še vedno provizorja in ne več župnika. Pravijo, da se vsak duhovnik boji prevzeti ito imesito, kor je delo v naši župniji .težavno in naporno. Težiko pa bo tudi posnemati rajnkega, ker njegovih dobrih lastnosti marsikateremu manjka. Vsekakor pa je prošnja faranov, da se ustoliči za župnika naše fare sedanji g. provizor. Tako velika fara, ki šteje1 nad 14.000 duš, vendar mora imeti župnika, ne pa provizorja, kakor sedaj. — Farani. Kaj je z draginjskimi dokladami novoupokojencev. Ze dve anketi sta se vršilii v minulem letu, da bi se našel način, kako odpomoči novim upokojencem, da bi mogli živeti. Delavstvo je po svojih zastopnikih izjavilo, da je pripravljeno prispevali odpadajoči delež za te 'reveže. Kakor pa simo sedaj zvedeli, so podjetniki svoj delež odklonili, češ da podjetja že dovolj prispevajo s svojimi daijaitvaimi leta 1918. vrnili k prejšnjemu načinu političnega in socialnega življenja, dočim bomo po tej vojni morali začeti misliti im delati čisto drugače. Vsak bo odslej moral sebe in vse svoje postaviti v službo Občestvu«. V svojih madaljnjih izvajanjih pove list, da gre za nov socialni red, ki mora Objeti ves omikani svet. Premislimo torej 'te ugotovitve, do katerih so prišli ma Zahodu, preden se pomenimo z našimi prijatelji, ki si domišljajo, da iso o teh rečeh že davno prišli do viška spoznanja. # »Slovenski dom« se je iznebil 51. januarja 1941 itele bistroumnosti: »Ne moremo verjeti, da bi nam demokracijo zagotovila na primer zmaga zahodnih držaiv (Anglije, Amerike in drugih demokracij) v sedanji imperialistični vojni. Za zmago demokracije je polrebna zmaga ideje, sodi nekdo, podpisan v »Delavski, pravici« kot usrednik. Zmaga katerih držav in katere ideje pa bi demokracijo zagotovila, o tem omenjeni modrijan molči.« Svetujetno modrijanom v uredništvu »Slovenskega doma«, da si najprej ogledajo gornjo izjavo »Times«, pa si bodo morda svojo umsko zmedo spravili nekoliko v red. Svetovno vojno iso zahodne države vodile pod enakimi velikimi načeli kot danes (to je obramba demokracije, samoodločbe narodov itd.), pa se je vse to po zmagovitem zaključku vojne .razblinilo. Demokratske države so sicer zmagale, za starostno zavarovanje svojega de-lavsitva. Banska uprava je dala za sta-roupokojence 1 milijon din. Lastnika podjetja pa niso do sedaj posebej dali ne za stare in ne za nove upokojence niti pare. Vse svoje imoči so pa ti bedni in oistareli upokojenci pustili podjetnikom. Sedaj pa se pni njih ne najde toliko usmiljenja, da bi žrtvovali vsaj svojo pripadajočo polovico. Rudarji pozivamo rudarsko oblast, da ona to uredi, saj od delavstva iima že pristanek za del prispevka. Ne smemo pusititi, da bi ostareli delavci od gladu umirali. Prav visi srno dolžni storiti svojo dolžnost, v prvi vrsti pa naše oblasti! Strokovna skupina ima svoj redni letni občni zbor 16. februarja popoldne v tajniškem 'Idkalu. Že sedaj pozivamo člane, da ise občnega zbora prav vsi udeleže! Kamnik Vise članstvo naše krajevne skupine kovinarjev JSZ v Kamniku opozarjamo, da bo v nedeljo 9. t. m. ob 9 dopoldne občni zbor v prostorih gostilne Po treh letih nam je zrastla revija, ki jo je toliko časa pričakoval del Slovencev. Doslej vsaj nismo imeli tistega foruma, na katerem bi se mogli svobodno po razgovoriti o stvareh, ki nas tiščijo in hočejo biti javno obravnavane. Slovenski kulturni svet mi vedel, da živi v njem kulturna plast ljudi s svojim izrazom in s svojim hotenjem. »Dejanje« ipa je že takoj v začetku svojega obstoja dokazalo moč njegovih ustvarjalcev, miselno ostrino njegovih mislecev in breziz-prosino stališče do skrajne levice in skrajne desnice, kar se je najbolj točno pokazalo v smešnih izbruhih, ki sta jih ti dve. demagoški plati slovenstva pokazali proti svobodni slovenski reviji »Dejanje«. »Dejanje« pa gre svojo pot naprej in se ne zmerni* za kričanje, ki ga mažejo po svojih straneh Mi, mladi borci, Sodobnost, Straža v viharju, Revija Kat. Ak. in Škrbcev Gorenjec. Sinešnost teh pisarij je tolikšna, da prehaja v enostavne otroške zablode in uradno pozerstvo, s katerim se bo lahko kdaj okoristil slovenski humorist v zabavo zanamcem. Letošnje leto je doseglo izredno kvaliteto v leposlovnem delu in mirno jainost v člankih,, zapiskih in poročilih. V leposlovnem delu je »Dejanje« obseglo maše najbolj znane pesniške ustvarjalke Alojza Gradnika, Antona Vodnika, Vido Tauferjevo, Stanka Vuka, Staneta Lepolda in Ceneta Vipotnika, katerega stvaritve 'So prvovrstne lirične umetnine. Poleg teh remomi-ranih poetov se uveljavlja mlajši demokracija pa ne. Demokratična ideja je padla globlje, kot je bila pred vojno. Danes se parole ponavljajo — ponavlja se pa najbrž spet tudi nevarnost, da izpolnitev obljub utone v senci zmagoslavja surove materialne sile. Dragi »Slovenski dom« — »zmaga demokratske ideje« je potrebna, če hočemo kdaj priti do demokracije. »Pravica« je dosti jasno napisala, da je lahko razumel vsak, razen bistroumnih urednikov »Slovenskega doma« kajpada. * Za zaključek naj se spet nekoliko pomenimo z gospodom Tonetom (par-don: z gospodom Jakom), o internacionaliziran in slovenskem nacionalizmu. Po Jakovem mnenju ismo namreč to drugo zatajili in se odločili za prvega. Ker ne moremo kot bi radi govorili o sedanjih razmerah, se po v apnim o v deželo »Utopijo«, o kakršni je pisal že j n m primer Thomas Morus, sedaj blaženec naše katoliške Cenkve. Recimo, da živi v deželi »Utopija« več narodov, velikih in malih, ki se pa kar dobro počutijo drug poleg drugega. Podredili so namreč svoj nacionalizem zavesti hratovstva in enakopravnosti vseh narodov. Tej zavesti, ki druži vse pripadnike dežele »Utopije«, bi rekli danes (vrnimo se spet na zemljo!) internacionallizem. Seveda bo ta zavest morala najprej prevzeti velike narode — mali smo iitak že od nekdaj bili za njo navdušeni — nismo namreč imeli milijonskih armad ali lastnega boga Kapitala, s katerim bi mogli svoj naciomal.ir/em podkrepljevali. V deželi »Utopiji« bo torej dobil vsak narod prostor pod soncem, svoje »Prti Petru«, na Glavnem trgu v Kamniku. Ker bo po občnem zboru tudi seja Strokovne zveze kovinarjev, prosimo člane, da pridejo o pravem času, da se bo občni zbor v redu začel. Maribor V sol)oito 8. februarja bo seia tek. stilne skupine ob j>ol 4 popoldne r prostorih ekspoziture JSZ. Sodna ulica 9/III (Delavska zbornica). Na seji se bodo obravnavala važna vprašanja tekstilnega delavstva. Zaradi tega je udeležba za vsakega člana skupine strogo obvezna. V nedeljo 8. februarja bo tečaj za članstvo ekspoziture JSZ ob 9 dopoldne v prostorih JSZ, Sodna ulica 9/III (Delavlslka zbornica). Na tečaju bo poročal tov. Kores Mariin iz Maribora o pomenu in delovanju delavskih zaupnikov po podjetjih. Udeležba je za vsakega člana strogo obvezna. Jesenice Odvetniška pisarna dr. Štempiharja na Jesenicah kljub vpoklicu šefa posluje dalje. Nadomestil je ga dr. Sever. krog pesnikov: Brejc Jože, Hribovšek Ivan, Ocvirk Zdrav,sko itd. K originalnim pesmim moramo še prišteti imenitne prevode iiz sodobne slovaške lirike, ki jih je oskrbela ga. Avgusta Gaberščik-Smolej. Leposlovna proza v »Dejanju« se približuje takim literarnim stvaritvam, ki ne zasledujejo samo samo-lastnih ‘literarnih lepot, 'temveč si žele nekaj več od tega: pripombo k današnjemu dogajanju doma in na svetu, povedano na umetniški, način. Pisali so: Cajinkar Stanko, Magajna Bogomir, Slodnjak Anton, Lino Legiša, Krajnc Cene, Kolar Andrej, Pahor Boris itd. Če zavzema leposlovje v »Dejanju« nekakšno mačehovsko mesto, zato pa je idejni del toliko bolj velikosežon in dograjen. Pri velikem poročanju o naših mislih in dejanjih sodelujejo najodličnejši slovenski kulturni delavci. Kvalitativno in kvantitativno nosi levji delež goitovo Edvard Kocbek, katerega članki smiselno rasto eden iz drugega. V njih se postavlja s svojo znano neizprosnostjo in resnicoljubnostjo proti našemu klerikalnemu in marksističnemu svetu ter z umetniško etuicijo, ki je je v njem toliko, govori o stvareh, ki so danes resnično aktualne. Vanj se slovenski Don Ki-lioti najbolj zaletavajo. Pedagogiko je zastopal vsej slovenski javnosti poznani dr. Gogala, ki je na svojski način Obravnaval problem voditeljstva, ki ne vzburja le naše politične javnosti, marveč tildi mla-(Nadaljevanje na 4. strani.) narodne pravice, predvsem vse kulturne pridobitve in možnosti, ki so potrebne narodu za uspešen razvitek. V »Utopiji« ne bo avtarkije posameznih narodov ali pokrajin, ampak bo celotno gospodarsko življenje urejeno tako, dia bo last vseh narodov, ki bodo drug drugega dopolnjevali. Če pomislimo, da tu na zemlji izvirajo vsi spori in vojne predvsem iz gospodarskih in socialnih vzrokov, bi bilo v deželi »Utopiji« najprej treba odstraniti gospodarske in socialne vzroke, podrediti torej gospodarsko in socialno življenje skupni koriisiti človeštva, čemu bi ipotein trepetali za usodo na primer našega naroda, ki bi se znašel v taki deželi »Utopiji«? Mislimo, a ni rešitve za noben narod v stopnjevanju nacionalizma, ampak v iskanju pravega bratstva med narodi. Bratstvu med narodi, pa pravimo tudi initernaciomalizeim. Za talk internacional izern kakor tudi za pravo demokracijo pa se bomo vedno vnemali in borili, ker edino v njem vidimo pridobitev in zavarovanje naših slovenskih narodnih pravic. V vsakem drugem mednarodnem razmerju nam bodo narodne pravice kratili ali pa jih celo popolnoma uničili, ker razen moralnih nimamo drugih sil za obrambo. Zavedamo se, da je dežela »Utopija« res precej utopična, toda na poti v »Utopijo« bodo narodi mogli ustvariti stvarnost, resničnost, ki bo vsaj približno podobna razmeram v oni pravljični deželi. »Sloveniji« bo s lem morda naš in-terniacionaJizem, ki ga ona smatra za pregrešnega, če že ne narodno izdajalskega, kolikor danes časopisni papir prenese, pojasnjen. Urednik. Jersey oblehe • Karničnih. Nebotičnik Dejanje v letu 1940. (Nadaljevanje s 3. strani.) dimske psihologe in pedagoge. S psihologijo mladostnikov se je baiviil tudi Leon Zlobnik. K ■vsestranski) popolnosti je prispeval (tudi dr. Gosar, ki ga: naše delavstvo poz.na kot svojega prijatelja in učitelja. V zadnjem času stopa vedno bolj v ospredje naše kulture mladi Bogo Grafenauer, ki je tudi v letošnjem letniku »Dejanja« «pozoriil čitatelje nase s svojimi izredno zanimivimi izvajanji. Na svoj način je zanimiv Ivo Pirkovič, ki vsekakor preseneča s svojim velikim fizičnim znanjem in vsestransko razgledanostjo. Med literarnimi razpravami zavzema prvo mesto zmami France Vodnik in Limo Lcgiša. Od imenitnih tujcev, kil so sodelovali pri letošnjem. iletniiku, naj omenim Pierre-Simona, dr. Periča in Oršaniča. S Pregledi hoče informirati »Dejat-»je« svoje čitatelje o svetovnem dogajanju. To nalogo sta nosila v glavnem Gradišnik in prof. Zemiljak. Po svoje so zanimivi tudi zapiski, kjer je »Dejanje« odgovarjailo svojim kritikamtom. Vse kaže, da bo »Dejanje« v prihodnjem letniku prisiljeno to rubriko razširiti, kor postajajo kritiki vedno pogostejši in oibenem ba-mailnejši, kar tudi na nek inaičin dokazuje, da »Dejanje« raste, raste na jezo vseli reakcionarjev. Slovenskemu delavcu mora postati jasno: »Dejanje« je revija, ki ima v sebi velike moralne sile in resnično moč povedati stvari, ki jih pri nas desni in levi svet zamolčuje. Urejevana jo na modem način in skuša ustrezati najrazličnejšim plastem ljudi, predvsem pa tistemu človeku, ki hoče postati nosilec brezpogojne resnicoljubnosti, »ki postaja v tem času skoraj edino merilo človeške kvalitete in edino torišče uspešnega medčloveškega sodelovanja«. Vsak, ki jo bere, izačuti, da je iz njo tesneje povezan kot s kakšno druigo revijo, zato smo prepričani, da bo našemu delavstvu v resnici ugajala. Ko pričenja izhajati četrti letnik »Dejanja«, revijo vsem delavcem najtopleje priporočamo. fj)(%£el£ka zoeza Vsa naše dekleta iiz Ljubljane opozarjamo, da se v čiimvečjem številu udeleže predavanja, ki bo tretjo nedeljo v imescu, t. j. 1-6, II. ob 5 popoldne v prostorih Služkin jakega doma. Naslednjo nedeljo, t. j. 23. II. bo' pa zabavna predpustna prireditev. Na sporedu bosta dve kratki igrici In i>a »rečoilov. Tudi ta prireditev bo v na-Sih prostorih v Domu služkinj. Odbor zveze se stalno prizadeva. da mudi dekletom čimveč dobrih preda-vanj, prave vzgoje in razvedrila. Zato bi bilo pričakovati, da bi dekleta ta trud odbora nekoliko boilj upoštevala in cenila, predvsem s tem, da bi se v kar večjem številu organizirale in tako .podprle prizadevanja in delo odbora. Bodočnost delavstva in strokovne organizacije Papež Leon XIII. je ugotovil v svoji delavski okrožnici, da se igodi dellav-stvu velika krivica, da je njegov položaj tak, da je odpomoč nujno potrebna in da je ta odpomoč mogoča le po delavskih organizacijah. Ne ile važnost, ampak tudi nujnost delavskih strokovnih organizacij. Na pomen delavskih strokovnih organizacij so ob raznih priložnostih opozarjali tudi razni cerkveni činibelji. Ko je praznovala nizozemska poljedelska zveza leta 1929. svojo 25 letnico, je med drugimi govoril na slavnosti tudi škof iz Haarilena in je poudaril, da smatra strokovno gibanje za najvažnejše in najpomembnejše gibanje sedanjega časa, ker zuvisi bodočnost družbe od proletarskega, delavskega strokovnega gibanja. »S toni hočem poudariti,« j le dejal škof, »in bom vedno poudarjal, da je dolžnost — socialna dolžnost delavcev, da se organizirajo.« Znamenite so besede pokojnega kardinala Verdiera, ki jih je izrekel v pozdravnem govoru na ikongresu krščanske internacionale leta 1937. V svojem govoru je priznal, da se je po centrali strokovnih organizacij spoznal z delavskim vprašanjem. Dalje je poudaril, da je krščansko strokov,no gibanje zastopnik svobode. Stališče poljskega katoliškega epi-skopata je prav tako olbče znano, ko je odločno nastopil proti tedemcam prisiljene enotne organizacije za svobodo organiziranja. Krščanska strokovna internacionala je na svojem kongresu leta 1937. v Parizu sprejela v svojih resolucijah kot prvo točko: pravico do svobodnega organiziranja. . Zakaj so polagali napredni katoličani tako veliko važnost na strokovne organizacije? Zakaj je predvsem papež Leon XIII. razglasil delavsko strokovno organizacijo kot 'najbolj pripravno sredstvo za rešitev delavstva? Delavska strokovna organizacija ima Urednikova pošta Kalan Janko, Voklo. Vesel sem Tvojega prispevka, res je še -vsebinsko nekoliko nedovršen, vendar igabom skušal prirediti za eno prihodnjih številk. Svetujem Ti, da se lotiš posameznih vprašanj, n. pr. iz tvoje tekstilne stroke; če vse grabimo le na splošno, postanemo površni; strokovno gibanje se gradi iz podrobnosti; tako je trdno in lahko preživi tudi najtežje krize. Naša zbirka v pomoč gladujoči viničarski družini lepo napreduje. Ze več tovarišev in skupin se je odzvalo proti pričakovanju dobro. Prosimo, da tudi drugi ne pozabite na to našo zimsko pomoč! Ustar, Zagorje. Članka o cestarjih nisem mogel priobčiti, seveda ne po lastni krivdi. dvojino nalogo — gospodarsko in kulturno. Zaradi toga se motijo tisti, ki trdijo, da je naloga strokoivne organizacije le borba za boljši kos kruha. Pa ini tako! Olovek ima dušo in telo. Če naj ima človek urejeno življenje, mora biti zadoščeno obema sestavnima deloma: telesu in duši. Vemo prav dobro, da se duhovne dobrine ne morejo razviti, če manjka materialnih predpogojev. Zato je čisto prav, da »treme delavske strokovne organizacije za gospodarsko blaginjo delavstva. S tem ustvarjajo tudi duhovno kulturo. V nekem pogledu ni skoraj mogoče potegniti imeje med materialno in duhovno kulturo. Napake nastajajo šele takrat, če se postavlja materialna kultura za konični in edini smoter. Upamo, da je sedaj že večini človeštva jasno, da bo morala priti nova ureditev človeške družbe. Kdo bo prav za prav glavni graditelj te družbe. Naj o tem govore merodajni ljudje. Ko je ibiila ustanovljena zveza katoliških delavskih organizacij, je pomožni škof dr. Hamimeks v imenu koln-skega kardinala pozdravil zborovalce s temi besedami: »Mi katoliški delavci se bomo borili za to, da se obnovi družabno življenje narodov v duhu krščanskega življenjskega nazora. Prvi borci za krščanstvo so bili iz vrst, ki se najlaže primerjajo sedanjemu delavskemu stanu. Zakaj bi ne šla nravna obnova sveta enaka pota? Zakaj bi ne bilo nositelj te obnove delavstvo?« Ze omenjeni škof iz Haarilena se je v tem pogledu takole izrazil, ko je govoril o pomenu delavske strokovne organizacije: »Silne, demonske moiči razdirajo današnje družabno življenje. Tem silam je treba postaviti nasproti organizirano moč kvišku stremečega, danes teptanega človeštva, ki hoče na razvalinah sedanjosti zgraditi popolnoma novo stavbo človeške družbe. Tako in nič drugače je pojmoval delavske strokovne organizacije pokojni dr. Krek in vsi njegovi sodelavci. Na tein pojmovanju sloni tudi delovanje JSZ. Le kdor tako pojmuje strokovno organizacijo, imore priti tudi do pravilnega pojmovanja enotnega sodelovanja delavstva. Naloge strokovnih organizacij so torej take, da jili more rešiti le enotno deilo delavstva. A ta enotnost'Iti e sime biti vsiljena, ampak mora priti do nje delavstvo po lastnem spoznanju, po lastnem delovanju. Kajti le na ta način zgrajena enotnost more biti v blagoslov ne samo delavstvu, ampak vsej človeški družbi. Kdor hodi drugačna pota, pa naj se sklicuje pri tem alli na krščanstvo ali na narod, težko greši ne le nad delavstvom, ampak predvsem nad' tistimi duhovnimi vrednotami, na katere se sklicuje. fRdzahdi- Največje zanimanje po vsem časopisju je namenjeno vprašanju, kdaj se bo začel glavni nemški napad na Anglijo, katerega vedno bolj napovedujejo ina obeh straneh. Angleiži trdijo, da so pripravljeni in da jih napad ne bo iziiionadil, četudi se takoj začne. Zatišje, ki je nad deset dni trajalo nad Anglijo,^ smatrajo za uvod za nove napade. Z nemške strani poudarjajo, da bo prihodnji udarec nemških letalskih, pomorskih iin kopnih sil odločilen za nemško zmago v sedanji vojni. V svojem govoru, ki ga je imel pretekli teden Hitler je napovedal samo ijKivečano delovanje podmorniške vojne. Zagrozil je tudi Ameriki, da bo vsaiko ladjo, ki ibo pliuJa proti Angliji brezobzirno potopljena. Konec vojne v letošnjem letu in zmago Nemčije i:n Italije je najbolj zanimiva napoved, ki jo je Hitler izrekel v svoje mgovoru pretekli teden. Rekel je, da se je še vse izpolnilo, kar je doslej napoivedal. Resen opomin vsem oniin, ki bi hoteli pomagati Angliji, pravijo nemški listi, da je bil važen del v Hitlerjevem zadnjem govoru. Vodja Nemčije je omenil, da bo Nemčija udarila ipo An-gileižiih naj se pojavijo kjer koili hočejo. Pri tem je bila očividno mišljena tildi možnost, da bi Anglija že letos hotela izkrcati svoje čete kje ma Balkanu. Naklonjenost usode, izgloda, da je daines na strani naših nasprotnikov, piše italijanski list »Messagero«, ob priliki Hitlerjevega govora, ter pravi, da je to en razlog več, da se Italija bojuje do konca. »Mi prav za prav niti pomisliti me moremo, da bi položili orožje, doklelr se sovražnik nahaja v Libiji, dokler Sredozemsko morje ne postane »inaše morje«. Prvi nemški napad bo na Sredozemskem morju, piišejo turški listi oib priliki Hitlerjevega govora. Pri tem da bodo porabili vsa italijanska pomorska in letalska oporišča. Turški listi poselimo navajajo iz Hitlerjevega govora oni del, v katerem je omenil balkanske države in jiih opomnil, da naj ne mudijo pomoči Angliji. Nič noče izjaviti o namenu svojega potovanja ameriški odposlanec Doino-van, ki je obiskal balkanske prestolnice in je sedaj prišel v Turčijo. Obenem sta prišla v Carigrad tudi dva angleška generala in en admiral. Angleški generali si bodo natančno ogledali vse turške utrdbe na bolgarski meji in ob Dardanelah. Francija je premagana mi pa brez moči. Ima še velik del svojega brodov-ja in pa svojo ikolonijalno afriško vojsko, ki jo je zadnji čas general Wey-gaind na novo uredil. Po dogovorili ob premirju Francija ni obvezana, da da komur koli te svoje oborožene sile na razpolago. Toga se hoče maršal Petain strogo držati. Zato je bilo objavljeno, da mora francosko brodovje zavrniti vsak poskus, da bi ga kdo zapletel v vojno proti Angliji. Če bi se brodovje ne moglo umakniti, ima nalog, da poveljniki takoj potope vse vojne ladje. Nemčija si že dolgo časa zelo prizadeva, da bi to vprašanje uredila sebi v prid. Vprašanje francoskega bro-dovja in francoskih oporišč je zelo važno vprašanje v načrtu napada na angleške sile v Sredozemlju. Prepad — katastrofa. Francosko časopisje, ki izhaja v Pariizu daje nasvete Petainu, da se čimprej poravna 7. Nemčijo. »Oevre« piše: Odgovorni krogi v Vichyju naj vedo, da ima Francija na izbiro samo dvoje: ali zavzame svoj položaj v Evropi ali pa zdrkne v prepad. »Cri de peuple« pravi: Anglofiilstvo ali pa zavlačevanje moreta privesti Francijo do katastrofa — Zjidnja poročila povedo, da je odšel na pogajanja v Pariz v nedeljo admiral Darlain. Kriza bolgarske vlade, o kateri so listi že v soboto prinesli vesti, je bila kasneje preklicana. Krizo so pričakovali zaradi izjav kmetijskega ministra Bagrjanova, ki je v bolgarskem parlamentu govoril proti vladi, v kateri sam sodi. Zahteval je spremembe v notranji politiki, ki jo je trelba prilagoditi zunanji politiki. Bagrjanov je znan zagovornik popolne naslonitve na Nemčijo im Italijo. Med drugim je rekel: »Svet koraka dalje. Napravil je enega svojih največjih korakov k napredku. Tega koraka mi me bomo ustavljali, kajti borba, ki se je začela, je tako velikanska, da daleč presega naše imale moči. Prepričan sem, da svet, ki prihajai, da red, ki prihaja, ne bo v ničemer slabši in nepopolnejši od včerajšnjega, ki odhaja.« Plina pri nadaljnjem vojskovanju Nemčija ne bo porabljala, dokler ga nasprotniki ne začno uporabljati, tako izjavljajo v Berlinu. Zaradi navzočnosti nemške vojske v Romuniji in energičnega nastopa vojske je upor legionar jev popolnoma zadušen, tako izjavljajo vladajoči kro,g» v Bukarešti, števila mrtvih im ranjenih ter zaprtih iniso še objavili. Jih je pa zelo veliko. Voditeljev upora Horie Sime in Petro vic esca še niso našli. Napetost še vedno itraja. Azijski življenjski prostor Japonske si mora Japonska zavarovati v prvi vrsti s (tem, da si zagotovi neobhodno potrebne surovine. To je najmovejša izjava japonskega zunanjega ministra. Potrebne surovine ima y glavnem Holandska Indija in japonska napoved pomenja skoraj toliko kot napovedi vajine. Potrebna ugotovitev »Delavska politika« od 28. januarja priobčuje pod zaglavjem »Iz naših krajev«, kratek sestavek s katerim hoče svojim bralcem prikazati, da so zastopniki .strokovnih organizacij »iz strahu pred izgubo popularnosti pred minožico se umaknili iin prepustili svoj organizacijski prestiž in čut odgovornosti množici sami.« Marksistični socializem kolikor ga poznaino je vedno odločno stal na stališču demokracije, kar ni nič drugega kot to, da narodi alli stanovi o svojih pa naj bo še takih ali enakih vprašar m jih sami odločajo. V koliko so seveda narodi ali stanovi zato zreli, je drugo vprašanje. Mi smo samo tega minem j a, da bi rudarjem to zrelost prisodili, ako bi me ibilo med njimi mnogo takih, ki jim ne gre za dobrobit rudarjev, marveč iza vse kaj drugega. Poleg tega je s to stvarjo tudi tako, kakor pravi sitar slovenski pregovor: »Kar se je Jainezek naučil, to tudi Janez zna.« Rudarji niso tedaj nikoli, ali vsaj on redkih prilikah imeli priložnost, da razmišljajo in odločajo o s>vojih gospodarskih in socialnih vprašanjih Za nje so mislili drugi, to je njihovi »fiihrerji«. Ali je to tedaj končno kaj drugega kot fašizem pa .naj bo te ali one baže. Mi pa pri vsem tem mislimo, da morajo tudi rudarji sairni začeti razmišljati in aktivno^ posegati v svoja gospodarska vprašanja. V kolikor bodo s tem sodelovanjem im soodločeva-njem prevzemali za svoje delo tudi odgovornost, bo tudi manj eksperimentiranja, kritiziranja in demagogije. Da je temu res tako, prizna prav v tem sestaiviku tudi »Delavska politika« sama. Ako pa delavci še do danes miso sposobni iin zreli, da odločajo in vodijo svojo usodo, je mnogo krivde prav na tem, ker se jih je smatralo za manjvredne iin takih odločitev nesposobne. Seveda je taka vzgoja daleč od vsakega pravega socializma im demokracije. R, ^t“PRAVIC4 KRŠČANSKEGA DELOVRESA UUDiTTA Noben javni lokal v delavskem kraju ne sme biti brez našega glasila »Delavske pravicec/ Uhaja rak Aatrtak popoldna, t prliao-n prašnika dan praj. — * oprava Ja t LJnhlJanl, lliklo*l*aTa ao-•ta n-I. - Orlasl, rsklamaelja ta a*, roftntna aa opraTOv Mlklo*i6ova t*-L Oglasi po oonlku. — Talofon IUt, #41 ItsTllka polt. SokoTnega raAnna U.Mt Poumiua Itarllka 1 dim. NaroAaiaai aa 1 naaao 4 iin. *a ftatrt lata M dim. sa pol lata M din, ta raa lato M din ZamajatTo masažno 7 din. latno 70 dUL CraJnla la odgovarja Rozman Jot k a T Ljubljani, lidaja sa konsorolj >Dolarska pravica- Bračko f jmor, Ljnbljanm. Sska Zadrntna tiskarna r. t. s o. s. * nbljanl. TrHova a. 11 (Maka Blajoo\