Štev. 261
TRST, v petek 17. septembra 1909.
Teča] XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
3b nedeljah in praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjotraj-?mml?ne fiter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih &*fc*kjtrn&h. v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-&gh2i, Dornbergu itd. Zastarele StoT. po 5 nvč. (K) stot.). (&m-A8I 8E računajo na milimetre t širokosti 1 5f®i®ne. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, cK^ortnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka fc.*daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-P* 40 srtot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ^iieiiioeti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
HAHOČNINA ZNAŠA
mvnr»
Glasilo političnega društva „Edinost za Primorsko*
V edinosti jo moč I
m ▼«« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; aa ta-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■araiatna m a*4«>j«ko lzA»nj« „EOCTOSTI" stan« : ••&*>
—— Utao K 5*20, pol l«ta 3 60 ......
Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefracko*
vana pisma te ne sprejemajo In rokepisl se ne vrača]« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista,
UREDNIŠTVO: ulloa »orgle Galattt 18 (Narodni dom) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti it. 18. Falino-branUnlSnl ra?un SL 841652. TELEFON It. 11-57.
Vprašanje učiteljišča v Gorici.
Iz poročil, ki iih dobivamo pismeno in uttmeno cd raznih strani Primoria. posne-mamo, da je vsled vesti, da je vlada konečno — potem, ko «e je že odločila za pravično rešitev tega vprašanja — kapitulirala pred krikom goriških in adentarjev, izzvala silno rgorčmie med našim l'udstvom v Primorju. Zatrjajo nam, da ni zlepa kako aporno vprašanje — in takih imamo mer da več nrgo dovolj v naši deželi — tako obtiadalo in razvnelo duhove, kakor ravno to sedanje.
Iz Gorice nam pišejo: Shod radi slovenskega učiteljišča v Gorici.
Gorica, 16. sept. 1909.
Danes, t četrtek, 83 je vršil ▼ Trgovskem domu ob 11. uri predpoludoe volilni «hod, ki nas je, naravnost rečeno, kar očaral. Pomisliti treba, da je bil ta ihod napovedan Še le dan popref, to je v sredo popoldan. Obvestilo so toraj dobili le v najbli-žii okolici, vendar je došlo na shod toliko občinstva, da je človek lahko > ponoiom gledal nabito polno dvorano in galerijo Trgovskega doma. Prihitele so na shod naše d&me. gospodične, inteligenca in pa velika masa kmečkega prebivalstva, vsega okolu 800 oseb. Ta si videl prcfeiorje poleg kmeta, učitelje poleg delavca, učiteljice in veljake iz vseh krajev. Na shodu smo videli tudi dr. Fran-kota. Na obrazih vseh si čital resnost, zavednost in cdiočnoit. To je bil lep pogled na to pestro množico. Ob napeti pozornosti poslušalce? je stopil tedaj h govorniški mizi gosp. Andrej G a b r š č e k, ki je najprej pojasnil, da ae je meralo sklicati volilni »hod, sicer bi se bil moral shod nsznaniti 3 dni poprej, in bi bila lahko prepozno. Goriški župan in drž. posl. Marani da sta letala okGli policije in k namestniku v Trst, da naj shod prepove. Ker pa je bil sklican shod kakor volilni niso jima mogli nič pomagati. Na to je pozdravil navzoče n «e zahveld, da bo je shoda udeležilo tako krasno število zavednih Slovencev, ki so s tem pokazali, da umejo resnost položaja.
Ob promoviteci ploskanju je bil izvoljen predsednike m *hcda drž. poslanec g. Alojzij Stre k e 1 j. Najprej se je zahvalil za krasno udeležbo in rt'kel. da mu ta množica iz vseh •loje<7 impenirs. Rnz!sgal je dolgoletni boj za našo zahtevo po prf m?stitvi učiteljišča iz Kopra v Gorico, ki d* je naravno središče slovenskega dela d*že e. fttkel je, da smo Slovenci premalo energični, da smo kakor vol, ki ga vodi malo det-, in da ne bo bolje, če se ne zavemo lastne moči. Z^to da se moramo otresti malodušnosti in odgovarjati klin ■ klinom, zob za zob. Preganjajo da nas oni, ki jih redimo. Našo sovražnike kaznujemo za vse žalitve najbolj s tem, da se dosledno držimo gesla: „ S roji k svojim". Povedal je, da mu jo že bivši naučni minister Marchet obljubil premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico, in komaj pred par meseci mu je zagotovil minister Stiirgh, da bo to tprasanje pred zaključkom šolskega leta rešeno. Danes pa je že začetek norega šolskega leta, a vlada je dano bestdo snedla. S tako vlado bomo obračunali in izvajali posledice. (Pritrjevanje in ploskanje).
Nato je otvcril debato. Med napeto pozornostjo je povzel besedo g. Andrej G a -
PODLISTEK
Prvi korak na Parnas.
Spisal Tilen Leveč.
Podala mu je roko ia ga prosila, naj jo spremi.
„Čitala sem vašo povest danes zjutraj", je začela na to pogovor.
„Velika čast za me". Šetini se je zdelo, da je v nebesih.
„Ampak, za božjo voljo, gospod Ljabivoj, kaj ste napisali ? Ali je to kaka povest ? Oh, to je slabe, ničvredno".
„O, prosim — u Šetini se je zdelo, da je v peklu.
„Kaj ste 2e čitali kakega modernega pisatelja ?"
„Prosim".
„A naučili se nitte ničesar". Za bogs, prosim vas, kdo vas pa razume, če pišete tako navadno : „Solnce je sijalo ia drevje je Šumelo". Vaši junaki govore kakor ljudje. Žalost in nesrečo glavnega junaka opisujete m čisto navadnimi besedami, nikjer nič o morju, o labuđih o oblakih. Ah, pojdite, poj-
bršček, ki je govoril nekako takole: „Velecenjeni zborovalci 1 Med vami vidim večino starišev, ki v teh dneh občutijo na lastni koži r"0 to infamno šolsko mizerijo. Živimo v pokneženi grofovini Goriški in Gradiščanski, ki so jo podedovali H&biburžani, kakor so podedovali druge dežele.
Podedovanemu ali podarjenemu konju pa se ne gleda na zobe. Zato se tudi avstrijska vlada ne potrudi, da bi proučila prave ra-nnere v tej deželi. Ljudje, ki sedijo pri zeleni mizi tam g:>ri na Dnnaju, ki niso nikdar videli naše dežele, smatrajo nas Slovenca za divjake in Hotentote, za narod brez literature in kulture. Ozirajo se pa ne tisto 2000-Idtno kult aro, ki so jo vzeli goriški L 2 hi v zakup.
Ne vedo pa, da živi ▼ tej deželi 2i3 Slovencev. Tiste, ki bi na Dunaju tu radi videli, se gostje v naši deželi: to so Nemci. Zato stvarjajo nemška šole in nemške vadnice. Uzorne šole naj bi to bile, pa so v resnici infernalne institucije germanizma.
Vi, slovenski stariši, najbolje občutita to infamijo na svoji koži. Te nemške Šole ao bledi, na katerih naj se zgradi germanski most od severa pa do sinje Adrije.
Gospodje pri zeleni mizi pa naj vedo, da smo še tu, in da hočemo ostati 1 Državni zakoni nam že skozi 40 let jamčijo enakopravnost, a ta naša ljuba Avstrija še danes smatra Slovence za [faelote nemškemu šovinizmu na ljubo in zato nam daje nemških Šol. Ker ste slovenski stariši, dajte duška vašemu ogorčenju, da ae vaše otroke podi v nemške šole. Otroci naši zgube 1—2 leti radi nemščine, onim pa z dežele, ki nimajo prilike se je priučiti, ostanejo vrata na srednje šole sploh zaprta.
Od naših lOletaih otročičev se zihteva znanje d?eh jez;kov, nemškemu otroku, ki je tujec, pa zadošča samo en jezik. (Pritrjevanje.)
Nemški oče, ki je priromal v Gorico od begvekod, nsjda vsa vrata odprta. Zabrusimo tej avstrijski vladi enkrat v zobe: Ti hočeš, da smo tu ob avstrijski meji tvoji pijonirji za obstoj države. Pridobi nas torej, da poj-demo za te v boj navdnšeno in ne zato, ker zakon tako veleva 1 Mi spoštujemo zakone, v plačilo pa nam dajejo po grbi.
Ko preti državi nevarnost tedaj pri ha jajo med nas dekreti: „Ljubi narodi", in cb takih prilikah *e sklicujejo na v ustavi zajamčene pravice. Če hočejo, da spolnujmo zakone, naj te temeljne zakone tudi izvršujejo. Mi potrebujemo slovenskih srednjih šol, a nam osle kažejo. Mesto uzornih vadnic, nam dajajo tak monstrum. Naše deklice, po končanem 8. razredu na tej uzorni vadnici, ne znajo niti toliko slovenščine, kolikor se zahteva za 1. tečaj. Pcglejmo žensko učiteljišče. Že 10 let se nahaja v Gcrici itaL in slovensko žasnko učiteljišče. No, zaradi tega, „italijanska" Go rica ie še ni podrla.
Vlada naj bi uvaževala predlog nekdanjega goriškega župana Deperisa, ki je že pred 33 leti ponudil Edlingov drorec za ital. slovensko in hrvatsko moško učiteljišče. Pred 33 leti ao bili pametni ljudje v Gorici. V Kopru niso naši dijaki niti življenja varni. Tudi • pedagogičnega stališča je Koper ne vzdržljiv. Zahteva po premestitvi se je sta vila že pred 25 leti v deželnem in državnem zboru. Končno se je vlada morala pečati s tem vprašanjem. Vlada je bila tako ljubez niva, da je postavila Lahe m učiteljišče v Gradišče in tudi Hrvatom je je dala v Kastvu. Samo z nami Slovenci pometa, ker so pro-
đite, poezija je nekaj druzega, nego game navadne besede. O zvezdah ne veste ničesar in tudi ne o polnočnih strahovib. Č3 opisujete drevo, rabite kar priprosto besedo: drevo itd. Naj naštejem nekaj vaših vsakdanjih izrazov. Nekje pravi vaš junak: „Umrl bi z**te." Za boga, zakaj niste napisali: „Sem kaker pelikan,
ki daja svojo srčno kri--" Nekje zopet
pravite: „Bil je otožen". Zakaj nist3 pisali rajfie: „Njegovo srce je bilo kakor puščava", ali pa: „Ptica Žalost je napravila gnjezdo v njegovem srca". Na drugem mestu pišate: „Bal se je noči in komaj čakal jutra". Naravnost nerazumljivo, pravilno bi se glasilo: „Bežal je pred nočjo; noč pa je hitela za njim in on je jezno ategoval svoje onemogle roke, da bi zgrabil to aorrsžno neč za tilnik in jo zadavil, ter rešil soinčni svit, ki ga je zapirala v temnih globinah ob severnem morju". To bi človek vsaj razumel.
„Ali g ospica Elza —* je jecljal Šetina obupno.
„Torej pripovedanje ie slabo, ilog nič vreden", je nadaljevala ona. „In vsebina? Kaj tacega ne pišite več! Tu je vse Uko priprosto in naravno; dva te ljubita, trenji zapeljuje dekle. Vse osebe ao iz kosti in mesa, vedejo se kakor ljudje, imajo svoj določen cilj itd. To ni nič! Sedanje moderne povesti, ki so resnično nekaj vredne, te glase drugače: tu je junak, ki je priiel od bogve-
testirali Italijani celo iz Trsta, Istre in Tri-denta. Vlada se je udala in rekla: liegen lassen, dokler se razmere ublaže, •. Da ne bi zrračsla vlada krivdi na nas, da smo stvar prezgodaj izdali, smo molčali ko je prišlo dovoljenje za premestitev. Vlada pa je poslala dekrat na dež. šolski svet v sredo teden. Nato so sledili znani protesti in shodi inklite mnlarije z županom na čelu. To je zadoščalo, da je vlada preklicala svoj sklep!
Tako je Marani brzojavil in mi nimamo vzroka, da mu bi ne verjeli. Kaj pride, se ne ve. Tako se vlada boji tistih frkovcev, dasi ima na razpolago policijo, žandarmerijo, vojaštvo in kanone. Mi smo ponižni kakor ovce, zato smo tepeni. Pri lanski kolesarski slav-no iti je bilo 120 laških pobov na ulici, in ti so bili gospodarji mesta.
Vojaštvo in policija to bili tam zato, da niso Siovenci prijeli te pobe za ušess. Po Maranijevem poročilu je vlada dano nam besedo požrla, laška mnlarija pa sika na nas pod vodstvom vojaških bajonetov, ) Sinoči ob 6. uri pa smo dobili od podpredsednika „Zveze" Ploja brzojavno obvestilo, dasistiranješe ni izvršeno in da ima nameitoištro čas za poročilo do 18. t. m. Če bi hoteli tej vesti verjeti, bi lehko šli mirno domov, a dokler ne vidimo učiteljišča v Gorici, tej vladi ne verujemo. Da damo duška našemu cgsrčenju v tej prevažni naši zahtevi predlagam tozadevno resolucijo (jo je prečital). Resolucija obsega znane šolske zahteve goriških Sloreacev in ko jo je govornik prečital, je sledila burno pritrjevanje. Predsednik shoda Ssrekelj je stavi resolucijo na glasovanje in je bila enoglasno sprejeta. Predsednik je omenil še, da je došla brzojavka >z Kobarid*?, (jo je prečital) ki vspodbuja zborovace, naj pogumno vstraiaio pri zapričeteoa boji. Nato je povzel besedo zopet g. Andrej Gabršček in govoril približno takole: Ni«mo gotovi, kaj se bo zgodilo. Za vsak slučaj se ne umaknemo terorizma iz ulice. Stariši so pridelali letoa v naši deželi dosti krompirja, in če ne bo drugače, na obdržijo svoje sinove še eno leto doma (burno pritrjevanje).
Pridružimo se vsi učit. kandidatom, ki so preglasili štrajk ia ne ustrašimo se tistih par pobalinov, ki tam zunaj čakajo (rszbur-jenje). Učiteljski kandidati naj pridejo vsi v Gorico, in mogeče jim preskrbimo privatno učiteljišče (navdušeno pritrjevanje). Če ne dobite Šole od vlade, jo dobite od naroda, ki svojo mladino ljubi, (frenetično odobravanje). To je kraana manifestacija! Slovenec bodi na svoji zemlji svoj gospod. Ako bi Italijani leta 1897 ne provocirali, bi Slovenci ne napredovali kakor smo, in najbrž bi tudi ne imeli danes tega poslopja. Naše ljudstvo naj ohrani trden značaj. Ali ate čisti vsi, ki ate danes tukaj ?
Morda ne. Onim, ki nas davijo ne bomo nosili denarja v hišo. Dajmo jim odgovor: „Svoji k svojim". Še enkrat: Svoji k svojim! (je vzdignil tri prate ▼ prisego)... tu se je dvignilo sto in sto rok poslušalcev v nemo prisego in frenetičnoga ploskanja ni hotelo biti konca... K besedi se je oglasil še Alojz Brajnik, ki je izjavil, da goriški slovenski meščani se skoro nič ne brigajo za predsto ječa volitve v mestu in je predlagal, naj se postavijo četudi le Števni kandidatje, da bo vlada upoštevala naio afirmecijo. To željo se je vzelo na znanje. Ker ae ni oglasil nihče več k besedi ae je predsednik Štrekelj v
kcd, in gre bogrekam, nobene predstave si ne moremo napravili o njem; tudi sam ne ve, kaj je in kaj hoče, govori čuda polne besede, obeša se brez povoda; brez povoda
v tem tiči krasota. Take povesti človek vsaj razume".
„Torej moja povest vam nič ne ugaja?* je vprašal Šetina žalostno.
„Nič, prav nič 1" je odvrnila Elza« „Vi niste pisatelj, vam manjka talenta in vse potrebnega. Le poglejte, kakšna imena nosijo vaši junaki. Eden se .imenuje Janez, drugi Anton; junakinja celo Rezika. Ab, in vi hočete biti pisatelj 1 Ali te niste nikdar slišali imen kakor: Marcipan. Narcis, Akacija, Soinčni ca, Taiipan. Taka imena so sedaj v modi. Na mesto Anton, bi bili napiaali: Regrat. To bi bilo vsaj moderno! Ah, če nimate fantazije, da bi si izmislili imena, kako ai morete potem izmialiti pošteno povest P1"
In poklonila se je ponosno in odšla v prodajalno. Obupno, žalostno in razjarjeno je gledal za njo Ljubivoj Šetina. Razžaljeno ni bilo samo njegovo pisateljsko, ampak tudi moiko samoljublje. Mislil je, da je prišla aa njim, ker jo je omamila njegova pisateljska slava, ali namesto hvalospeva je slišal ia njenih ust uničujočo kritiko.
„Eh, goa je ta Elza, moderne povesti ao ji zmeiale glavo", je vzkliku] jezno. »Kaj pa
topih besedah zahvalil za ogromno udeležbo in zaključil «hod. Takega shoda še ni bilo z lepa v Gorici. Okoli poludoe je odhajala ta silna množica iz „Trgov, doma"; na razgretih licih vseh je ležala težka resnost trenutka, a stopala je ta množica na ulica mirno in dostojno, kakor stopa gospodar po »voji zemlji. V Gorico je bilo prišlo že prejšnji zvečer 30 policajev iz Trsta in 15 orožnikov z dežele. Če ne bodo Lahi izzivali, pojde ta vladni aparat brez dela zopet domov.
*
* *
Včeraj so radi tega vprašanja pesredo-vali pri g. nameitniku italijanski poslanec Marani in slovenska poslanca dr. R y b a f in Fon. Poslednja sta natanjčno razložila stvar z našega slovenskega stališča in sta nepobitno dokazala opravičenost naše zahteve. G. namestnik je vzel na znanje ta njuna izvajanja.
*
* *
V zadnjem trenotku smo doznali iz povsem verodostojnega vira, da je mi-nisterstvo odredilo, da se takoj pre-meste vsi štirje slov. razredi koperskega učiteljišča v Gorico in sicer za sedaj provizorno. _
Italijanski glas o avstrijskem
problemu.
11.
(Glej .Edinost" št. 254 od 10. septembra.)
Naj reaiumiramo bistvene točke iz izjav italijanskega poslanca v razgovoru s poročevalcem „Agramer Taglatta" !
A.	Trdi, da se avstrijski problem daja srečno rešiti na podlagi nacijonalne avtonomij e;
B.	očita Čehcm nedoslednost, ker se potezajo za državno pravo, torej ugotov-ljenje narednih pravic na podlagi teritori-jelne uredbe; a z droge strani zahtevajo vendar naroduo jeduakopravnost za svoje češke rojake, ki žive na Dunaju, torej izven teritorija, ki bi ga obsegalo č^ško državno pravo, dočim more dunajske Čahe ščititi le nacijonalno pravo, neodvisno od teritorija;
C.	očita Nemcem nedoslednost, ki zahtevajo nacijonalno avtonomijo za Češko, ker jim ta princip prihaja tam v urilog, hkratu pa odklanjajo isti princip na Štajerskem in Koroškem, ker bi tu morali priznati slovenski manjšini isto mero jednakopravno s t i, kakor jo zahtevajo za-se na Češkem na podlagi narodne avtonomije;
D.	očita Nemcem in Čehom, da s svojo politiko onemogočajo pravo rešitev av-atrijakega problema;
E.	izjavlja slovesno, da le zveza in s o b o j e v n i S t v o me d v s e m i nenem-škimi narodi more preosnovati državo tako, da bi živeli v njej svobodni in avtonomni narodi; in
F.	narodno vprašanje se mora rešiti z a vso državo hkratu in na istej podlagi. In ako hočejo sedaj tlačeni narodi izsiliti spremembo ustave na podlagi narodne avtonomije, morajo nadaljevati boj istodobno in v vseh jezikovno
mešanih krajih države!
* *
*
Da nimamo. pred seboj zagrebškega lista z razgovorom z italijanskim poslancem, menili bi, da je vae to govoril kak rodoljuben in pameten — Slovenec!
more presoditi ženska, ki ima komaj štiri razrede".
Ia šel je dalje kakor človek, ki ga sret ne zna ceniti. Vraga, ko bi bila Elza grda, saj bi se ne zmenil toliko za njeno sodbo ! Ali če lepo dekle graja človeka, je to ver dar malo prehudo.
Zavil je v stransko ulico in šel v gostilno, kamor je zahajal vsako dopoludne.
„0, gospod Liubivoj! Gospod Ljubivoj ! je zakriCal pri prvi mizi debel meščan, znanec Šetinov, „Pojdite sem ! Čital sem vašo povest 1"	*
„Tako ? No in kaj ?* je odgovoril Šetina 10 prisede!.
„Dobro, da ste prišli. Nestrpno sem vas že pričakoval", ie začel meščan. „Eh, vi ste ptiček! Tisto mi je posebno ugajalo, ko zapelje grajščak Rezikc. Salament, samo premalo opisujete vso stvar. Kaj pa se bojite ? To bi vsaj duhovne jezilo. Vi pa začenjate ravno tam, kjer prihaja najbolj interesantno, pripovedovati, kako je gozd šumel in sijalo solnce. Kaj, vraga, me zanima solnce !u
„Vidite, to ni bil namen moje povesti." „Kaj namen? Če hočete pisati povesti, da bodo ugajale ljudatvu, morate piaati tako. Pobožnih stvari) nočemo."
Šetini se ni ljubilo, da bi mu oporekal. „Nekaj pa me je posebno jezilo", je nadaljeval meščan, „včasih pišete, da vas ne
t
Stran II
„EDINOST" St. 261
V Trstc£ dne 17. septembra 1909
Ali ta imamo črno na belem, da je to govoril Italijan — in to oe kak navaden Italijan, ampak italijanski politik, ki ima gotovo tehtno besedo na določanju oficijelne politike avstrijskih Italijanov«
To dejstvo pa nas postavlja pred vprašanje : Ali ta Italijan — bržkone kak Tiro lec — ne pozna svojih ljubih soplemenjakov v naših primorskih pokrajinah? Ali pa je tudi na njem tisto glavno svojstvo, ki žalostno odlikuje" naše primorsko-italijanske poiitike, tisto svojstvo, ki mu pravimo sebično hinavstvo, iz katerega z naravno silo izhaja nedoslednost! Tc je tisto padanje iz proti slora v protislovje, in ki poraja fenomen, da nf.ši Italijani danes povišujejo do neba kakov princip, a jutri že se mn izneverjajo, ker jim tako vele njihovi nacijonalno- in oligarhiško sebični cilji.
Če tudi ta poslanec spada ▼ to vrsto italijanskih politikov, pravih specijalistom nedoslednosti, potem moramo le strmeti, kako si ie mož upal izreči aa adreso Nemcev in Čehov očitanje, češ, da so nedosledni, ker jedni zahtevajo, drugi pa odklanjajo princip narodne avtonomije, ob jednem pa obojni zahtevajo dobrote tega principa za svoje manjšine v drugorodnih krajih P !
Oe bi bilo to očitanje na adreso Čehov in Nemcev tudi tisočkrat opravičeno, Italijani so zadnji, ki smejo pisati to očitanje na ptuje adrese, ker prava adresa so t prvi vrsti — oni sami!!
Vsa njihova politika ni nič druzega, nego zahtevan je po strogem izvajanju načela narodne avtonomije, ob enem pa tudi — zatajevanje tega načela. Mari ne prinaša iz« vajanje principa narodne avtonomije v svojih posledicah varstva narodnih manjšin?! Tako varstvo tudi zahtevajo Italijani za svojo narodnost nasproti drugorodni večini v državi. A kako postopajo oni sami na tistih ozemljih, kjer so Neitalijani v manjšini ?! Kako so postopali Italijani — da-si ne tvorijo niti 2°/o skupnega prebivalstva — s Hrvati, dokler so v Dalmaciji oni gospodovali ?! Kako v Istri ? ! To je poglavje, ki pretresa človeku dušo, da stiska pesti od ogorčenja. Kako bi hoteli Italijani še danes na Goriškem, ako bi imeli moči za to ?!
A to so dežele, v katerih so Italijani v icanjSini! Po tem si je lahko predstavljati, kako postopajo na tržaSkem ozemlja, kjer im&jo It&iijani večino. Niti večinam v deželah, kjer so oci v manjšini, ne privoščajo Itali-jari tistega narodnega varstva in varnosti, ki sta neizogibna posledica narodne avtonomije ! In takim politikom naj bi verjeli, da iskreno mislijo s priocipom narodne avtonomije, da so res pripravljeni za strogo izvajanje tega principa tudi slovanskim manjšinam v prilog, da resno in iskreno mislijo na tisto borbo, vseh tlačenih narodov, o kateri tako lepo govori italijanski poslanec: — na borbe sa spremenitev ustave na podlagi narodne avtonomije, da bodo v tej državi živeli res svobodni in avtonomni narodi drug poleg druzega !
Te vere nimamo in je ne moramo imeti. Io predno bo mogla oživeti v nas, bo tre-b&io, da Italijani temeljito revidirajo vse srcje postopanje nasproti nam po zahtevah:
iskrenosti, lojalnosti, pravičnosti in doslednosti !
Dokler pa le govore take lepe besede, kakor smo jih čitali v ,.Agramer Tagblattu" dotlej jim bomo odgovarjali: — besede, be<
sede in same besede !
„UeleiztiojniSRi proces"
v Zagrebu.
(147, dan razprave.)
Zagreb. 15. IX.
Branitelj dr. H i n k o v i ć je nadaljeval v svojem govoru: Nastić in neko sporočilo zemunske policija trdita, da za „revolucionarnim" delovanjem „Slov. juga" je bil srbski dvor in da je ta posledn.i celo vodil to delovanje. To niti interesantno ni (Ve
seloat), ker si tega niti misliti ni možno. Ako bi se govorilo, da je srbski dvor stal za kulisami, da s pomočjo agentov-provokaterjev vprizarja atentate in proganjanja, kakor d. pr. * Rnsiji, koga bi še brigalo to? Da bi pa dvor vodil revolucijonarne republikanske, teroristične akcije, to nasprotuje ▼ vsaki pameti« Iste vrsti je tudi obdolžitev na Škodo srbsko-samostojne stranke. Leta 1906 je bila ta stranka „vladna stranka" na Hrvatskem. Ia kakor taka naj bi se bila dejanski udeleževala revolucijonar nih stremljenj in priprav za teroristične akcije ?! Saj bi bile te vendar naperjene proti vladi, torej proti srbsko*radikal. stranki umi",
Ko je hotel dr. Hinković govoriti o razmerju hrvatsko-srbske koalicije do ogrske koalicije, predsednik ni dovolil tega, ker to da je „politika0.
O pričevanju Nastić avem noče branitelj mnogo govoriti. Vid a o je najprvi pogled, da je bila naročeno in sestavljeno Nastić trdi, da je bil po nalogu „Slov. juga" v Kragujercu, da proučuje bombe. V istem času si je nadel — da ne bi vzbujal pozornosti — nemško ime: inž« dr. Krau«. Gospoda moja! V Kragnjevcn nemško ime, da ne bi padalo v očil! (Hrupna veselost) In mej tem, ko je ▼ Kra-gujevcu „bomba proučava!", je Nastić v istem kraju — kakor je sam pripovedoral — prodajal svojo (Nastrćevo) broš aro , Jezu vitje v Bosni" f! (Velika veselost). Vse to se je godilo v istem času, ko si je Srbija nabavljala nove kanone in ko je bil tam „sumljiv" vsakdo, ki je nosil nemško ime ! Utegne biti, da je bil Nastić res v Kragujevcu, vse drugo pa je izlagano. Po njegovih napovedbah bi imela revolucija izbruhniti dne 18. avgusta 1908. Nastić je pripovedoval, da ie bila napoved revolucije in terorističnih atentatov naznanjena v 1200 litografičnih etakov. To presega vse, kar se je zgodilo do sedaj I
Po kratki pavzi je dr. Hinković pojasnil iz „revolucijonarnega statuta" samega, da kaka „revolucijonarna organizacija* sploh ni obstajala in da je imela stopiti v življenje Se-le s statutom. Glasom statuta so bili v odsekih po en Srb, en Hrvat in en Slo-venec! Torej glasom statuta samega bi imeli oesrbiki elementi večino! Statut decidirano izključuje vsako teroristično akcijo v Hrvatski.
A vrhu tega so revolucijonarne organizacije tajne, molče o svojih načrtih in ne b9sedičijo o stvareh, pri katerih je ta Nasti-ćiva organizacija postopala ravno naobratno. Državni pravdnik je porabil za svoj givor tudi notice branitelja dr. Budisavljevića, ki jih mu jedalv Zemunu odvzeti in ki so imele slažiti branitelju za brambo. Danes je podal dokaz, da je Milan Pribičević (ki je oficir v srbski vojski) priznal, da je on pisal statut. Ali v tem stoji tndi, da je statut njego v o lastno delo^in da ni nikdo drugi vedel o tem! Čema pa se toži potem Adama in Valerijana Pribičevića ? !
Nadalje je govoril branitelj o neverodo-stojnoiti priče Nastića. Dokazal je razna protislovja v njegovih izpovedbah, ki so bila konstatirana že med razpravo. Predsednik: „Ah, to so lapalije!"
Branitelj dr. Hinković (povzdignenim glasom) :„Radi tehlapalijje 5 obtožencev predloženih na vislice!" Državni pravdnik Accurti: „Ž9 zopet te vislice !" — Branitelj dr. Hinković : „D a, v i-s l i c e ! J e-1 i v a š predlog o tem le šala?!"
Predsednik je odgodil razpravo na 3. uro popoludne,
*
* *
Poročilo o prevčerajšaji razpravi moramo nekoliko spopolniti. Branitelj dr. Hinković je v svoji razpravi o bitstvu veleizdaje izvajal, da po hrvatskem kazenskem zakonu sploh ne obstoji zločin veleizdaje. Kajti § 58. veljavnega kazenskega zakona, ki datira še iz dobe pred dovalizmom, govori o avstrijskem cesar-
mr.ro razumeti noben pošten človek. Nekje pravite: „Njegovo sice je bilo pomladansko veselo". Za bega, kdo pa govori tako. Takih stvarij se odvadite. Potem pišete nekje: .Naenkrat se mn je zablitnilo v glavi in —". To je neumnost! Bliska se samo v oblakih. Moj sin je rekel, da pišete moderno, ampak jaz pravim, oprostite, naj bo moderno ali ne, pceebno pametno ni, če govori človek, da nosi y srcu pomlad in se mu bliska po glavi."
Šetina je molčal, meščan pa se razvnemal vedno bolj.
„Ša druge napake ima vaša povest*1, je kričal in mahal z rokami. „Če pišeta, pišite interesantno in divje. Jaz sem mislil vedno, da vaS junak umori grajščaka. Ali kaj šs ! Pusti ga lepo v miru in odhaja stokat v svet. Doli
in se poslovil. Hitel je po ulicah in iskal bližnjice, da bi prišel hitreje domov* Med potjo je srečal več tovarišev. Eden mu je očital starokopitnost, drugi g» je grajal, da posnema preveč moderne pisatelje. Nekateri so mu očitali redkobesednost, drugi so trdili, da razteza preveč svojo povest Šetina je bil ves potrt, jezen in obupan. Kritike so mu popolnoma zmešale glavo. Čuden svet, čudni ljudje! Elsi se je zdela povest starokopitna, onemu meščanu premoderno pisana, kar so nekateri hvalili, to so grajali drugi.
Oddahnil se je, ko je stopil v svojo sobo. Tu ga vsaj ne bodo več preganjali s kritikami ! Na mizi je našel pismo. Pisal mu je stric župnik in ga ošteval, zakaj piše take nemarne stvari. Če mu še enkrat napravi tako
s tako pošastjo, kakor je ta grajščak ! Boljše sramoto, ga neha podpirati. Razjarjeno je vrgel
,. ,..	------rtu i_: »__• — Šetina pismo pod mizo in vzdihnU: „Prokleti
Parnas lu
umorili. Oh, kri, kri raz
oi bilo, da ste ga vnema človeka".
„Vsak ima svoj okus", se je branil Šetina.
„Spišita roman, kakor je: račića". Jaz ga kupim prvi".
„In pa na originalen način bi moriti svoje j unske-, je segel vmes
.Grofica be-
morali mestni
Tri ali štiri leta pozneje je dobil od urednika svoj honorar: pet goldinarjev. Priloženo je bilo pismo sledeče vsebine: „čudimo se, da nas tako tir jate za ta ubogi honerar. Ne rekli bi ničesar, če bi vam bili dolžai več
stvu. To pa ne ekzistira več ? prejšnji formi, plembe nekega članka v „Giornalettu" v Puli ker je na mesto istega stopila avstro-ogrska o nemških šolah istotam, drugo Zorzenona in monarhija.	»tov. radi nastopa policijskega komisarijata t
Torej pojm „avstrijsko cesarstvo" bi pač Miljah proti županu o priliki nesreče v kopa-mogel ie veljati za Cislajtanijo, nikakor pa lišSu Neptun, in slednjič na interpelacijo posl. ne za dežele ogrske krone. Dežele, o katerih Mracha in dr. radi opustitve vlaka št. 311 odcspljenju govori obtožnica, pa nimajo niče-' na črti Cerovlje-Kanfanar. Namestnik je na-sar opraviti z avstrijskim cesarstvom, z Ci- znani!, da začne vlak s 1. novembrom zopet slajtanijo. Moralo bi se bilo torej premeniti voziti.
dikcijo § 58., kar pa se do danes ni storilo;' Glede volitve odsekov so prešli na dnevni v smislu zakona se pa ne more zasledovati1 red, ker ae ni še doseglo sporazumljenje med
■	••t «•••••	•	_	i y, • f« • * ril	•
kazenskih dejanj, ki niso izrecno označena v zakonu kakor kažnjiva.
Predsednik: „Potem pa veleizdaja sploh ni kažnjiva."
Dr. Hinković: „Ta okolnost gotovo preseneti marsikaterega pravnika."
Accurti: .Tudi mene!"
Dr. Hinković: Accurti: „Namreč, men taci j a."
Dr. Hinković:
„Vidite torej !a vaša smešna
argu-
Eako ste smeli spre-
meniti izraz zakona „avstrijsko cesarstvo" v avstro-ogrska monarhija" ? Trdim povsem resno, da ne posedujemo zakona, ki bi ustanavljal kaznjivoit inkriminiranih dejanj obtožencev. Z avstrijskim cesarjem nimamo posla."
Accurti: „Vi ste krivo razumeli moja izvajanja 1"
Dr. Hinkovič: „Madjari so § 58. pravilno preustrojili, v ogrskem kazenskem zakonu ne nahajamo takih nepravilnih državnopravnih strokovnih izrazov. Mi smo opustili premera o spremembo besedila: § 58. kaz. zakona. Govornik je citiral madjarske zakone in naredbe.
Accurti: „Radoveden sem, al! se bo tudi vas napadalo radi teh citatov kakor se je napadalo mene 1"
Dr. Hinković: „Imeli smo že mnoge veleizdajske afere. Ljudovit Gaj, oče sedanjega predsednika tega sodnega stola, je ječa! v zaporu 8 mesecev radi veleizdaje, a vkljub temu nismo uttvarili pravega zakona glede veleizdaje. Ker torej inkriminirana dejanja glasom veljavnega zakona niso kažnjiva, ■e ne more izreči obsodbe.
Radovedni smo, kako si pomore sodni dvor preko te interesantne argumentacije, ne da bi prišel v konflikt z državnopravnim položajem Hrvatske ? !!
Deželni zbor tržaški.
Italijani in Slovani.
Razne prošnje so bile izročene dotičnim odsekom, ki se imajo voliti jutri.
Na predlog posl. Bennatija je bil izvoljen odsek, sestoječ iz 6 členov, za pregledovanje sejnih zapisnikov.
Izvoljeni so bili posl. Appolonio, Cher-sich, Salata, Šbisa, Andrijčič in Zuccon.
Prihodnja seja jutri ob 10. predpoludne. Na dnevnem redu je samo volitev odsekov.
Deželno-zborske volitve na Goriškem.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da zaradi dobre stvari in prepntrebne discipline odstopam od kandidature v splošni kuriji. Priporočam iskreno, neumorno delo na to, da bodo s častno večino izvoljeni' postavljeni kandidat]'e. Volite samozavestno in s ponosom dne 26. t. m. kandidate združenih strank. Ti kandidatje so:
Alojzij Štrekelj,
državni poslanec in posestnik v Komnu.
Alojzij Franko,
odvetnik v Gorici.
Anton Križnič, župan v Eanalu.
V Tolminu, 15. septembra 1909.
Andrej Vrtovec.
Deželni glavar-župan je otvoril sejo ob 6*15. Naznanil je, da je bil deželni zbor sklican s cesarskim patentom od 12. septembra, izjavil je, da otvarja zasedanje in je pozval navzoče, da zakiičejo evviva cesarju. Predstavil je vladnega zastopnika, dvornega svetnika vit. Lasciaca.
Izjavil je, da se predstavlja zbornici prvikrat kakor deželni glavar, pozdravil poslance kakor tak, ter obljubil, da bo vodil razprave vedno vestno in nepristransko, izrazil je nado, da, četuđi bi zbog politiškega in narodnega antagonizma prišlo do bojev, ostanejo vendar razprave vedno v mejah potrebne dostojnosti.
Posl. Ravasini je stavil predlog, naj dež. zbor ukrene vse potrebno, da ne pride do premestitve L\oydovega arsenala iz Trita.
Posl. Cerniutz je povedal, da se po informacijah, ki jih je dobil Pittoni na Dunaju, dozdeva, da je to le manever špekulantov in da vlada kaj takega ne namerava.
Na predlog posl. Dauranta je bil Rava* sinijev predlog izročen dež. odboru v poročilo. Posl. Cosulich in tov. so stavili interpelacijo na justičnega ministra protestujoč proti postopanju vojaške oblasti v nekem, že v dveh instancah razpravljanega procesa radi poštnihj ulomov.
Posl. Arch je referiral o delovanju dež. odbora in programu zasedanja. M9d zakoni, ki pridejo v razpravo v tam zasedanju, je v prvi vrsti zakon o kanalizaciji, ki ie bil že vsprejet od deželnega zbora 1907. Namerava se predložiti sakon o občinski dokladi na državni davek od totalizatorjev. Ta davek bi ■e obrnilo v pokritje troškov javne dobrodelnosti« Pripravlja se načrt zakona, s katerim se podaljša veljavnost zakonov od 4. septem. 1899 d. z. št. 25 in 18. avgusta 1390 d. z. št. 25 glede neodvisnega občinskega davka od žganih pijač, dalje eventuelno načrt zakona o spremembi § 126 obč. reda, zakon o uredbi deželnih financ.
Deželni zbor bo imel voliti člene v dež. komisijo za pridobninski davek in prizivno komisijo za osebno dohodninski davek. Ko-nečno se bo moral pečati s proračunom za 1910.
Dež. odbor se peča tudi z načrtom zakona v varstvo ptičev in s predlogom dr. S1 a v i k a radi podpore za nbnovo po trfcni uši uničenih vinogradov; dalje se pripravlja zakon o šolskem nadzorstvu, zemljiški knjigi in zakon o poslih.
Dnevne vesti.
Naše škandalozne šolske razmere. (Glas iz občinstva) :
V	zadnji „Soči" sem čital obvestilo pripravnice na Prošeku kjer stoji med drugim : „Vsi oni sta riši, ki žele, da bi bili njih otroci deležni tega pouka, se morajo obvezati, da bedo pošiljali potem svoje sinove v daljno izobrazbo na srednje šole" 1
Kolikor mi je znano se tudi na tržaški pripravnici pazi na to, da se v prvi vrsti vsprejemajo oni učenci, ki so namenjeni za pohajanje srednjih šel. Jaz umevam dobro vodstva teh naših par pripravnic, ker so to zavodi ustanovljeni le za posredovalka med ljudsko in srednjo šolo. Prav imajo dotična vodstva, da skrbe v prvi vrsti za one učence, katerih stariši žele, naj bi njih sinovi prešli iz pripravnic na srednje šole. Kar obsojam, je pa to, da Še do danei ni preskrbljeno za one naše sinove, ki ne morejo na srednje šole, a bi se radi naučili nekaj več nego jim more dati navadna ljudska šola. In le, ker nimamo nobene meščanske šole, silijo stariši svoje sinove v pripravnice, tudi če nimajo namena in možaosti, da bi misliti na srednje šole. Zakaj nam vlada ne preskrbi vsaj ene meščanske šole. (Saj nam še ljudske nočejo dati 1.Ured.).
Žalostno je to, da se z nami postopa na taki način 1
Prošnje naše in zahteve ne izdajajo na Dunaju nič. Kaj, ko bi napovedali revolucijo — alla Bombig ? 1 Ne 1 Nas bi enostavno po-— ker nas, žal, ne varujejo „viSji ob-i ziri" kakor varujejo naše sosede 1 Nekaj pa bomo marali ukreniti, ako nočemo, da naši sinovi ostanejo brez potrebne omike. Na nemških šolah, ki jih plačujemo tudi mi, odklanjajo one naše dečke, ki so v minolem letu pohajali slovenaki kurz — vsaj tako mi je bilo sporočeno ?
V	pripravnice ne, na nemške šole ne! Kam naj torej pošiljamo ono naše sinove, ki niso namenjeni za srednje šole, a bi si radi spopolmli, vsaj jezikovno svoje znanje ? !
Občinsko gospodarstvo. Iz ulice Molin grande nam pišejo: 14 dnij, bo že, kar so v našo ulico napeljali polno gramoza in ga zvrnili ob tratoarju na desno. Za pri svra-Čanjn je gramoz podsul del tratoarja, a kar ni bilo storjeno „naravnim" potem, storili so otroci igraje. Tratoar je poiejan gramozom, kakor da smo v kaki vati na deželi — ako še slabše ! Ako že občino nima delavcev,
ne
ki bi uporabili gramoz za razorano ulico, naj bi pa vsaj ukazali pometačem, da očistijo prostor odmerjen pešcem.
UJica Galileo Galilei in sploh vse ulice tega okrežja so grozno razorane, a občinski organi si menda ne upajo — celo tja, da bi si ogledali razdore in poročali svojim gospodarjem, Ako pa se je že vršil ogled in ako je bilo tudi sporočeno odločujočim organom,
fizik, „naj skoči iz zrakoplova, ali naj po-	sto goldinarjev. Hudiča, vsi najboljši pesniki
nesreči doma pri električni luči! Ne vem, zakaj	in pisatelji slovenski so umrli gladu in pomanj-
na vas pisatelje ne vplivajo prav nič moderne	kanja, vi pa počenjate take stvari zaradi
iznajdbe".	nekaj krajcarjev."
Šetina je imel dovolj kritike. Plačal je	(Z?ršetek.)
Istrski deželni zbor.
KOPER 16. Danes je začelo na novo ,	_
zasedanje istrskega deželnega zbora, ki je bilo' potem je pa mestno gospodarstvo v zelo slabih zakliučeno v mesecu juliju. Seje, kateri je rekah.
predsedoval deželni glavar dr. Rizzi, se je Saj vendar plačujemo davce, tudi če smo udeležilo 38 poslancev. Seje se je udeležil bolj revni! Ako se stvar ze uredi v par dneh, tndi namestnik princ Hohenlohe. — Kakor oglasimo zopet.
vladni zastopnik je fnngiral v odsotnosti dvor-!	nočemo biti meščani droge vrste, ko
nega svetnika Fabijanija okrajni glavar koper- »e ne dela razli5E? tam> kJer treba prispevati ski Polley. Predtednik se je spominjal v to- v občinska blagajne.
plih besedah umrlega poslanca, župana piran- Spomin na 20. september 1903. Nismo skega dr. Bubbe ; v znak sožalja so poslanci več v siedojem veku, kjer so se bojevali s vstali.	^	i surovo cilo proti turovi sili, ampak živimo v
Namestnik je odgovoril na tri interpel. dvajsetem stoletju, ko se vrše boji le z uma in sicer na eno posl. Albanese in dragov radiza- ivitlim mečtm. 20. september 1908 je za
V Trsta, due 17. septembra 1909
»EDINOST« gt. 261
Stran III
Slovence gotovo dan, ki bi v kakem dragem času živeče ljodi prignal do tega da zgrabijo za meč. Nas pa naj privede do tega, da zgrabimo za svojo — novčarko ter prispevamo po močeh za kultnrne namene. — To ie najbolje in najjačje obrambeno sredstvo !
Vrlo ns6e akad. fer. dr. „Balkan" bo od 19. sept, naprej zbiralo darove, da proslavi to žalostno obletnico; znesek, ki bo nabran, se razdeli med: „Družbo sv. Cirila in Metoda", DijaSkim podp. društvom v Trstu" in ljudske knjižnice v Trstu in okolico". Imena vseh darovataljev se objavijo.
Požrtvovalni Slovenci 1 Na vas je, da bodo imeli Časopisi mesece in mesece posla, prej nego bodo mogli objaviti imena vseh da-rovateljev!
Naša zadnja beseda k aferi Klemenčlč contra Gregorič. V predvčerajšnjem izdanju „Slov. Naroda priobčuje gospica Gregoričeva nena«adno-oster odgovor gospej Klemenčičevi v znani afiri. Mi smo povedali svojo in menili stnc, da je ta sfera za nas absolvirana vsaj na stran gospice Gregoričave. Ker pa ta gospica na zaključku svojega omenjenega odgovora omenja tudi našega glavnega uredoika načinom, ki utegng vzbujati domnevanje, da je bilo na postopanju sedanjih členov našega uredništva vendar nekaj nekorektnega, smo priiiijeni, da konstatiramo ponovno, da sta bila v onem času g. Klemenčič in njegova gospa soproga redna člena našega uredništva in da sta kakor taka uživala tisto zaupanje, ki je mora dajati vsako uredništvo svojim ■členom, posebno pa še onim, ki jim je poverjen kak poseben referat ! !
Seveda bi ctsgoil kdo prigovarjati, zakai da ni glavni urednik zahteval rokopisa nazaj? Tu treba povdarati najprej, da se glede literaroih stvari uničevanje rokopisov ne izvaja tako strogo kakor glede spisov politične naravi.
To pa tudi zato ne, ker se iaki rokopisi izjemoma tudi vračajo na željo avktorjev, Nič posebnega ni torej, ako dotični referenti rokopise hranijo. Ob preoblsženju z delom, ki je v ž&lostni delež glavnemu uredniku našega lista, pa tudi ni nič čudnega, ako ne drži v spominu vseh rokopisov, ki so kedaj došli uredništvu. Tem manje se je mogel spominjati rokopisa v tem slučaju, ko go-spica Gregoričeva ni zahtevala, da se jej rokopis vrne.
Sicer pa bi tndi zahtevanjem rokopisov od dotičnih referentom ne imeli nikaka garancije proti eventuvelno nameravanim zlorabam; u a j si dotičnik lahko vzame prepis?!
Menimo da je stvsr jasna kakor beli dan, u> našega giavcega urednika ne zadevlje uiti senca kake krivde na tem, kar se je zgodilo v „Slovencu" na škodo gospice Gre-g>ričere. Kaj hoče torej ta poslednja z na-migftTnnjem, češ : da gospodu Cotiču za sedaj noče reči nobene?! Gaipici Ofregoričen je na svobodo, da nadaljuje v „Slo renskem Narodu" se svojimi prikritimi g-ožniami, — mi pa se ne bomo prerekeli žnjo !
Za izlei Slavjanske Čitalnice v Dekani, v nedeljo dne 19. t. m. vlada že splošno za-uim&oje. Nadejati se je, da se ga členi in prijatelji naše „Čitalnice" vdeleže mnogošt3-vilno in s svojimi rodbinami daV* tem pokažemo svoje simpatije bratski Čitalnici v Dekanih, ki bo v nedeljo slavila štiridesetletnico svojega obstanka. Odhod ob 3 uri 10 m. pop. z državnega kolodvora po lokalni istrski železnici do Dekanov.
Tržaška mala kronika.
Tatvine v tobakarnah. H&zun štirih že poročanih tatvinah na škodo trafikam je bila istega dne izvršena še peta enaka tatvina, ali v tej tobakaroi se obenca tatovoma (prišla std namreč oba skupaj, potem ko sta vsak za-se drug e izvršila tatvino) ri lopovščina posrečila, ker ni prodajalka razumela — cemški.
Kakor smo poročali, je policija včeraj aretirala neko možko osebo, ki je na sumu, da je urršila omeniene tatvine. Isti je Kristijan S., 21-leten pek. Ko je bil pa konfrontiran s trafikantinjami, niso ga iste spoznale, le ona iz ul, Tcrre bianca je nekako dvomila. Zanimivo je, da je bila isti večer med 6. in 7. uro izvršena v Gorici enaka tatvina v to-babarni nekega Afriča; vkradena je bila mapa s koleki vrednih 2000 kron.
Poskus samomora. Sretka Cantonel, stara 25 let, dekla pri gospej Pierini Marussig, stanujoči v ulici D. Koisetti št. 15, je viled ljubičastih neprilik hotela izpiti dozo karbolne kislih- Njeni gospodinji pa ie je posrečilo strgati dekletu iz rok usodepolno stekleničico ravno ko je stavila strup k ustnicam. Pri tfm boju je razdirajoči Bfcup nekoliko ožgal obe ženski. Zatekli sta se ca zdravniško po-stčjo.
Poneverjanje. Mesar Fran Depase ulica Barriera vecchia št. 36 je minulo »soboto pO-obl* stil nezaposlenega mesarja Karla Supan-cich. naj inkasira 38 K in naj poneie dvema rcdoinaisa v hišo meso za skupno ceno 40 K. iup^-ancich pa si je pridržal denar in mesc. Bilo je na ovadbo aretiran.
Koledar In vreme, j— Danes: Lambert škcf. (*?at. petek) — Jutri: Jožef Kupert. sp. (w*at. sobota).
iVnjDeratura včeraj ob 2. uri popolndce
H- 24 ° C. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Samtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina._
Društvene vesti.
Plesne vaje v .Tržaškem podpornem in bralnem društvu" nI. Stadion 19. začuo v nedeljo dne 19. t. m. in se bodo vršile vsako nedeljo od 4. do 8. ure in ob delavnikih vsski ponedeljek, sredo in soboto od 7. do 9. ure zvečer.	Veselični odsek.
„Narodna Čitalnica" v Rojanu. — Vsi cenjeni rodoljubi in rodoljubkinje, ki so bili naprošeni pismeno za blagohotno darilo za srečolov veselice, ki jo priredi „Narodna Čitalnica" dne 26. t. m, so uljudno naprošeni, da blagovolijo doposlati darila vratarici gospej Biček v „Narodni dom11; gre se za ustanovitev ljudske knjižnice, ki je zelo potrebna v Rojanu.
Ona društva, ki sa bila naprošena za blagotno sodelovanje, naj blagovolijo zaradi sestave programa vpovlati svoje pevske točke na odbor , Narodne Čitalnice" v Bojanu do ponedeljka.
Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu
Vedno več je novih dokazov, da je telo« vadba korittia tudi za ženske. Razvijajoče se telo potrebuje pregibanja različnih mišic, potrebuje pa pregibanja v različnih smereh. S trajnim naporom le posameznih mišic, razvijajo se le dotične in zato je treba redne telovadbe, da se zravna razvoj vseh mišic, da se celo telo enakomerno razvija. — Ženska telovadba je priznana od vseh zdravnikov za koristno.
Toda .sokolska ženska telc-vadba zasleduje pri tem še drug čili, V zdravem telesu hoče zdravo dušo, a ta duša mora biti narodaa; v tem zdravem telesu hoče vzgojiti sokolska telovadba tudi narodni ponos, hoče vzgojiti značajne slovenske žene. S vstrajno telovadbo p3stane tudi ženska mehka duša, odločna in necmahijira tudi v narodnem oziru,
Nam primanjkuje slovenskih šol; zato moramo zbirati pod sokolovo okrilje naše deklice, da se nam z občevanjem le s tujkami tudi one ne odtujijo, ampak da z občevanjem s Slovenkami spoznavajo svoje soto-varišice in posestrime.
Da se ustreže vsestranski želji, telovadile bodo članice v veliki dvorani od 1. oktobra naprej. Dne 20. septembra pa se zbero vse v sokolovi telovadnici, kjer se bodo dala potrebna navodila za to telovadno leto. Priglasite se v velikem številu, da pokažete s tem, da razumete Sokolsko idejo. — Na zdar !
* * *
Jahalni odsek ima danes zvečer *od 8—9 ure jahalno vajo.
Tržaška gledališča:
POLITEAMA ROSSETTI. Včerajšnja prva jako dobra repriza opere „W e r t h e rtt je bila mncgjštčvilno obiskana. Prihodnja re* priza v soboto. _
Darovi.
Za javno knjižnico „Čitalnice" pri sv. Jakobu je nabral g A. Požar ml. na veselici br. društva „Iiirija*4 K 9'30.
Razprodaja
v konkurzno maso Ivana St5ckl spadajočih premičnin se vrši
v Starem trgu pri Ložu
na javni sodni dražbi v ponedeljek dne 20. septembra 1.1. in sledeče dni dopoldne od 8.—12. in popoldne od 2.— 6. ure.
Proda se razno špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galanterija
(oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogovice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, koajak, usnje, Čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznica) m drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10°/0 varščino sprejema do 17. t. m. dop. upravitelj konkurzne mase
Jakob 3(ogeJ,
c. kr. notar v Ložu.
Velika zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene zmerne.
IIIZ Ugodna ponudba I!!!
Za Tirol, Prodarlako, Oornjeavstrljsko, Solnograško, Štajersko, Koroško, Primorsko, Bosno ln Bero. je avstr. patent
„Umetni Marmor Karalyt
(1909) ie S* oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek najfinejše vrste naravnega mramoija in je posebno stenske obloge, vloge pri pohištvo, namizne plošče zastopnike za omenjene dežele. :—: Uzorci
ZAJEC & HORU i;Jr£^Au,nefaies*
Dunajska
DDE

SLOVANSKA KNJIGARNA : Vflf \fk /*f|fl*|f IM JBC J
IN TRGOVINA PAPIRJA : JUMF VUKLIIJLA. " CK/C
ULICA VALDIRIVO ŠT. 40 (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) ****
se ob priliki začetka novega šolskega leta toplo pri po-roća vsem, kateri rabijo 2a šolsko deco knjige, zvezke, torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in sploh vse šol-ske potrebščine, da se obrnejo na to slov, trgovino, katera ima v zalogi vse omenjeno po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg.
učiteljem in trgovcem, kateri žele kupiti sol. potrebščine na debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovenskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po K 3-— za 100 kosov, kakor tudi vse druge šolske potrebščine na veliko in malo. - ■«!! izvleček šolskih in drugih knjig »e pošlje vsakemu na zahtevo zastonj in poštnino prosto.
Zahtevajte cenit zastonj in post. prosto.
3DE
¥ Gospe in gospodične
i	zadobć v 8 dneh bujne In krepke prsi	ht—
po uporabi „Creme Sultana".
Cena Kron 6*— lončku, ki zadostuje in Kron 3'50 lončku za poskušnjo
Hirodllnlca Babuder, Trst, ulica Ponterosso fl.30 y»ine p°'si|iatve pa vse kra^
solidno in elegantna
po zmernih cenah "Kai
Rafaele Ifalia
TRST — Via Maloanton
Tvrdka Pavel Weiss & Co. 1=1 prodaja issi
na račun Privilegovane zemaljske banke za Bosnu in Hercegovinu
Iz svole zaloge v ulic! Valdlrioo 24
bosniški oves
po dnevnih cenah.
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
BB priporoča slavnemu občinstvu flH
svojo mizarnico.
Izdeluje vsakovrstno, tndi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
9 n
ZOBOZDBMSB' AHBDUT0B1J
Dr. Viktor Bondel
Trst, ulica San Glouannl 1,1, nads.
od 9. do I. in od 3. do 6.
"k.
j
zdravnika.
Gosp. J. SERRA VALLO
Trst,
Vaše Železnato Kina- Vino Serravalo (Vino di China Ferruginoso Serravallo), katero ste mi blagovolili poslati, uporabil sem sam po dolgi hripi ter se mogel tako prepričati, da da je ta izdelek izvrstno sredstvo, katero bom v vsakem potrebnem slučaju priporočal.
DUNAJ29. oktobra 1907.
Dr. J. Parz.
Motorje!! Motorje
najboljšega sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine mline in stikalnice za grozdje in sadje in vso drugo že-Ieznino dobavlja = po najnižjih cenah ■■
slovenska trgo TITJ QV|1 T T »Tfll
vina z železnino X A- O 1 UTlVA
V LJUBLJANI — Marije Terezije cesta 1 — v LJUBLJANI
Biran IV
„EDINOST" St. 261
V Trstu, dne 17. septembra 1009
Dijaškemu podpornemu društvu je dare-Tala gotpcdična Išoč Zr ftk K 8 mesžo, vccca na grob pck. meni. Martelsnca. — Dscsr ^e ▼Icžec v T. P, H.
Vesti iz Cioriške.
X Svoji k svojim! V Gorici vidimo dao ca d^n etariše, ki hodijo kapovst šolske potrebščino v laške butege. Opozarjamo, dase vse take stvari dobivajo tudi v slovenskih trgovinah! Kdor proti nam demonstrira in nam trže s^ov. trobojnice, naj prodaja — Lahom !
x Šolsko lato na gimnaziji prične dne 18, septembre. Učence za prvi razred sa upisuje dne 15. septembra od 9.—12. v ravnateljski pisarni. Priti imajo v spremstvu očeta ali namestnika ter prinesti s seboj krstni ali rojstni list ter zadnje spričevalo šole, katero so obiskovali. Starost najmanj 10 let. V&prejemai izpit bo dne 16. t. m. Dijaki, ki so Že obiskovali gimnazijo, se imajo zglasiti 16., najkasneje 17. septembra.
Iz Kobarida. Odkritje spominske plcSče in spomenika r. Volariča, kakor tndi tem povodom prirejena veselica zvišila se ie dne 8. septembra po določenem viporeiiu. Podpisano učit. društvo in županstvo trga Kobarid izreka tem potom najsrčnejšo zphra'o vsem slavnim društvem in posnmičnikom, ki so na katerikoli način pripomogli, da ee je slavcost tako častno izvršila. Posebna zahvala pa ie izreka: Pevskemu diuštvu „Sa?a" iz Jesenic; pev' skemu in glasbenemu društvu in Sokolom iz Gorice; zastopa pevskega društva „Ladija" in županstvu v Devinu; tolminskemu rekod. bral. društvu in Čitalnici; nastopu „Sokola" v Cerknem ; zastopu bovške Čitainfce ; zastopu tolminskih cgnjcgascev; nastopom tržaškega in sežanskega učit. diuštva; goriškemu učit. društvu. Srčna hvala še posebej kobsriškim ognjegascem za vdeležbo na sprevodu kekor tudi za vzdrževanje ornega reda ves ča« slavnoiti in veselice. — Na odkritju so položili na spomenik vence: Pevsko dru£t?o „Sava" ; županst-o „Devin" : tolreinski pevci in pevke; goriško učit. društ?o. Čatt jim!
Tolminsko učit. društvo in župan^tro Kobarid.
Vesti iz Kranjska«
Krasote postojnske jame. Dce t. m.
je cdkril preiskovatelj krašk;h jam g. Perko po 37 ur trajajoči ekspediciji na podzemski reki Pivki velikanski, 320 metrov dc-g predor. Prciekovatelj :a dva delavca ao moreli prem^g&ti 17 pcdzemsksh cbširnih jezer, 11 alapGv in brric, predno so dosegli konec no voodkritrga, i- takr 7-ani Črni jaiiti Tcdočfgs dela jfiuie. N&daijno preiskovanje ta je pa izjalovilo, ker Lo prišli do 13 metrov globokega prepad«, y katerem takorekoč mrgoli človeških ribic,
Vesti iz Štajerske.
Deželnim glavarjem štajerskim je c£s*r imenoval grofa Edmunda Attemga. pcdgiavt r* jem pa deželnega poslanca dr. Fracn Jsako viča.
Ravnateljem na slovenski kmetij, šoli v Št. Jurju ob j. ž. je imenovan dosedanji kletarji nadzornik g. Ivan Belle, za učitelja istotam g. J. ZidanŠek. Ti imenovanji vzbudili gotovo v narodnih krogih zadovoljstvo, ker je s tem izročeno vodstvo v zanesljive strokovnjsške roke.
Na vinarski razstavi, ki jo priredi graški „Verband" na jesenskem sejmu v Gradcu, bodo tekmovaliftudi mnogi vinogradniki iz Slov goric s svojimi izvrstnimi vini različnih let* nikov.
BRZOJAVNE VESTI.
Nižeavstrijiki deželni soor.
DUNAJ 16, Danes popoludne je bil otvorjen nižeavstrijski deželni zbor. Po si. dr. Lueger, baron Freudenthal in Hcfbaner (narodna zveza) in tovariši so uložili nujen predlog, v katerem se izraža najglobokeje obžalovanje, da se ni dne 8. januarija 1909 sklenjeni zakonski načrt učnega jetika v javnih šolah predložilo v najvišo sankcijo. Poživlja se predsedstvo deželnega zbora, da stori pri kompetentnih členih vlade korake, da se cmenjeni zakonski načrt takoi predloži v najvi&o sankcijo, oziroma da vkda nemudoma naznani deželnemu zboru, kaki pomisleki a o proti sankciji.
Dr. Lueger je utemeljeval nujni predlog; rekel je, da je neumevno, da vlada ne pove, zakaj ne more načrta predložiti v najvišo aankcijo. Na to je bila nujnost vsprejeta z vsemi glasovi proti glasom socijalnih demo-krstov, ki so šli pred glasovanjem iz dvorane.
Galiiki deželni zbor.
LVOV 16. Dne 5. novembra m. L od-god j eni deželni zbor se je danea zopet ae-stal.
Štajerski deželni zbor.
GRADEC 16. Novoizvoljeni štajerski deželni zbor se je sestal danes na prvo sejo. Od 87 poslancev jib je dollo 84. Med do-ilimi je bil tudi naučni minister grof Sturg^h, — Poslanec dr. Koroiec je protestiral proti temu, da nista deželni glavar in namestnik na otvoritveni seji upoštevala dvoježični značaj dežele ter nista deželni zbor pozdravila tndi v ■lov, jeziku« Prihodnja seji jutri*
Madjaraki izoperijalizem.
BUDIMPEŠTA 16, Minister es trgovino
Fran Ec&ut je izče 1 raJog, da cdslej vsi že-tozriški ?£goni f grške državne železnice, ki ledo v premetu izven države, noiijo na sebi ogrski gib.
SRBIJA.
Srbske organizacije v Turški.
BELIGRAD 16. — G^avri odbor srbske nfirodce organizacije v Tarčiji se je sestal v Skopiju in pretresuje vsa tekoča vprašanja.
Železniška proga Zaječar—Knjaževac.
BELIGRAD 16. — Sklenjeno da ve prične z gradrjo že'lezmškj proge ZijeSfir-Kniaževac. Ta proga ima poleg tgovskrga tudi str&tcgičci značaj.
Kreta.
KANEJA 16. — Izvrševalca komijijs zagotovlja, da vlada po vsem otoku mir.
London 16. — Umrl je v Dublicu lord Tweedmru*h.
Budimpešta 16, — Umrl je zadet cd kapi Fr&rj Hegedua, bi;ši finančni minister v
	s
	<*
	00
	4* ■C3
	»I
	o|
	
	W!
	'Al
	H
	L^i
	
Aiww Cesarski svetovalec v.v/A
Dr. HELLMER
ordinira zjutraj od 9. do 12. ter od 2. do 5. ure popolud.
Trst, ul. Nuova 13,1.
Oddajo se
dve zračni stanovanji: 1 sobica, soba in kuhinja. Dve sobi, sobica in kuhinja v Rojanu pri g. Rudolfu Košuta 140.	1608'
Sodi
mali in veliki Valle 1.
se prodajo v ulici
d-lla
1523
Dobra kuharica
se ponuja h kaki dobri družini ali pa za gostilno. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.
1625
■ v v
Iscem
službo vratarja ali kaj »ličnega. Naslov j pove Inseratni oddelek Edinosti. 1613;
Cand. iur.
vešč slovenske in nemške stenografije kakor tudi strojepisja z dveletno prakso ilče službo kot Btenograf v odvetn. pisarni. Ponudbe pod »J. S.a, pravnik, Ledenice Koroško.	1614
Hočete se prepričat? ?
obiščite velika skiad!šča
MarijeSaiarim
Ponte della Fabra 2 | u!. Poste Kuov«
(vogal Torrente)	AJla ci:t& di Lcndr*
Velik izbor izgotovljcnih oblek za moSke to dečko kostumi za otroke. Površniki, aaoČne jope, Irožut i in
r tirnih paletotov. Obleke zr. dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni BcgleSki) 3pocIJalitota: blago tu- in inozemsfcib tovarn.- Izgotov'jajo se obleko po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po niztiu cenah .
MncIfO nhloko paletots, dežniki se proda-ITIUOIVO umono jajo ra mesečne in tedenske obroke. Levi, v ul. Antonio Caccia št. 6, I. n. (1580)
Objava
Vsled stalne preselitve lepa eaonadatropna
na jug ae proda
Vila -^s
v prijaznem zdraviliškem kraju spodnje štajerske 2 minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji.
V vili se nahaja 12 veČjidel opremljenih sob, 2 kuhinji, velika klet (pripravna za vinsko trgovino) dalje lep lepotiČni, senčni, sadni in zelenjadni vrt, izvirna voda na dveh krajih. — Vsako natančnejše pojasnilo pri lastniku AloJzlJ_ Krač J o, Vila Ca-rola, Laiki trg:, Spodnje Štajersko.
Točna ia »olldna postrežba.
Prvo primorsko Mietje za prevažanje DoUva m špedicij, rtietje Rudolf Exner, Trst
== VIA BELL A STASIONE Štev. 17 =
Fiiijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 motrov.
Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne progte.
sprEjsma se tali dqM7o in druge predmete t shrambo ? kstna za to piiDmljeia suha sSadišča.
EDINI TJRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \/APf|M M TAMCD« Df SHBANJETANJE PKEPROft mVHUUIII ULLH31Ln
Točna ln solidna postrežba.

tržaška posojil, in hranilnica
1 T lastni hiši.	registrovana zadruga z j j :: omejenim poroštvom :: j	Telefon št. 952. |
Tžsi, Piazza Caserma Z, I. n. - (Uhod po Slaonlh stopnicah)		
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in S^^B^ Jk.	OI
jih obrestuje	iBl |4 |0
Bantnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6na menjice po 6°'0, na zastave
po 5V, 7» in na amortizacijo za dalj-
io dobo po dogovoru- o o o o o
Uradne ure: od 9.—12. ure donoladne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje s & vsaki dan ob uiadnih urah. — Ob nede-ljah in praznikih je urad zaprt.
Padtno - hranilnični račun 816 004.
ma najmoderneje urejeno varnostno oelloo za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, b katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.

Za one, ki atacnjejo v blizini — kolodvora jnžne železnice. —
i
Včeraj se je odprla v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Carlo Ghega)
nova mesnica E. Concilia
kjer najde P. N. občinstvo najboljšo vrste vdovskega mesa, tolminske teletine, JanJčka, p oni ar ds znane tvrdke SIMON J ANK v Gradcu, osoljenih in okajenih Jezikov ln raznovrstno divjačino. Postrežba na dom. — CENE ZHEBNE
V tej mesnici posvečalo se
Specijaliteta: Graško meso.
bo posebno pažnjo higijeni.
NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek
Ali a citta di Trieste, Trst
Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do ie. Zalog* tu- ln inozemskega blaga za
obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delsdnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc sa delavce, po neverjetno nizkih cenah. '■ -
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torresie)
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palma
TEST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago
po najnižjih cenah.
Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih In nOVODOrOČencem — prejennlh sob, posebno olajšave novopuruconcem ...
Imit „A
TRST, VIA SAN MAURIZIO 9
štajerskih in fur lanskih kokeši in razn9 divjačine. ::
Postrežba na dom.

o Giuseppe Brisi
© Uvoz in izvoz jajc in perutnine
O — Izključna predaja perutnine —
O Trst - ulica Canspanile št. 15
©	v:b a-vis Alberti
O	O priliki Binkoštnih praznikov vtliki dohodi
^^	kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci
^^	za pečenje in pra/enje. Ponlards,
^	(stare tri leta), kakor tndi PURANI. ^
O O
o
o

■ s/ssss s s s s s s/V
HOTEL ■• ABBAZ A
Ulica Geppa St. 20, Trst
(Piazza Gaaerraa) popelaoraa prenovljen in preskrbljen z v3em komfortom. Sobe cd K 2*— naprej. Omnibug k vsakemu vlaku. Ke-stavracija slov. in neinSko kuhinjo. Cene zmerne. Uckni i. Wo3chitz.
' S~/ S S S s/ S
Naznanja se slavremu občinstvu, da se preselita dobroznana prodajalnlca ko onij. blaga

GOĐN1G E
i
Iz ulice Nuova v ulico S. Giovaini stv. 8 jr.
=-i -
=11_
Omenjena prodajalnica je bogato založena s kavo, rižem, testeninami, s'adkorjem in suhim sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo p« -Beti z obilnim obiskom, Be naj topleje zahva-- ljujem ter beležim udani =—^
ANTON G0DNIG vulgo K0MENC.

B I nad 40-ietea vspen miii Had 40-lstKn Tšjea. I [§$
PASTIGLIE PRENDINI
Hod ogolanjene sladke Skorje. gg
lmditelj in izfla:at li P. PRENDINI v Trstu. jf|
::: Zdravniško priporočeno proti :::
grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in govornikom Cist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
!n v ?sen noijšiii leKarnali ? Trstu in Evropi.
Zahtevajte vedno „Paatlglle Frendlni".

| Paziti is na ponarejaala! j
G. Len Miii k
Nova in bogaia zaloga vsakovrstnega
Spalne in jedilne sobe na izbero, Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. S
Telefon St. 71 Romano IV
Zaloga Izgotovljenih oblek In = manlfakturnega blaga
AL MONĐO
Pre3eljena Iz Barrlere št. 33
v ut. deli' 3stria stev. 8 (Sv. Jakob)
Velika lzb«r» moikib, deikth ia otroikih o-blelc. Zaloga blaga *» obleko po meri. Srajco spodnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki Mpestniki, ovratnice itd. itd. t bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rume« nih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah,.