Na Goriškem rekordno število odpuščenih delavcev /^12
Mlad Turinčan umrl v čelnem trčenju pri Škocjanu

1 1 ■
Tržaški župan Cosolini zagotovil, da bo občinska uprava izdelala »dobre« zaščitne normative
/5
dO H ve
v>niE
Ao«1
Primorski
PETEK, 22. JULIJA 2011
Št. 173 (20.188) leto LXVII.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Velika zmeda na koži ljudi
SandorTence
Varčevalni paket, ki ga je parlament odobril prejšnji teden s pospešenim postopkom, je morda začasno pomiril finančne trge, gotovo pa ne državljanov. Namesto resničnega omejevanja potrat smo dobili nove davke, med katerimi so najbolj boleči tisti, ki nas bodo prizadeli, ko bomo bolni in ko bomo torej potrebovali zdravstveno pomoč. V mislih imamo t.i. tickete, o katerih v naši deželi vlada popolna zmeda.
Deželna vlada je čakala tri dni, da se opredeli o teh dajatvah in, ko se je opredelila, je ustvarila le dodatne težave ljudem. Uvedla je dajatve, ni pa pojasnila kako in kdaj jih bo treba začeti plačevati. Na osnovi državnega zakona so doplačila za specialistične preglede in preglede na urgencah stopila v veljavo v ponedeljek, 18. julija, pri nas pa se bo menda nove »tickete« začelo plačevati prihodnji ponedeljek.
A plačati bo treba tudi za nazaj . Kdor j e torej v tem tednu bil na specialističnem pregledu z napotnico svojega zdravnika, bo dobil na dom položnico za plačilo 10 evrov. Družba Insiel zatrjuje, da je računalniške programe deželnega zdravstva že prilagodila državni zakonodaji, plačevanje »ticketov« pa naj bi, kljub temu, začelo veljati v ponedeljek, če sploh bo.
Pritožba deželne uprave na ustavno sodišče proti vladnemu varčevalnemu ukrepu je hvalevredna, a za sedaj brez konkretnih učinkov za občane. Gotovo bi bilo boljše, da bi Dežela pred uvedbo »ticketov« počakala na razsodbo ustavnih sodnikov, povečane stroške za zdravstvo pa krila z denarje iz svoje blagajne ter ne iz žepov davkoplačevalcev.
EVROSKUPINA - Pomembni sklepi izrednega vrha v Bruslju
Grčiji 109 milijard iz javnih virov in 135 milijard zasebnikov
Podaljšali ročnost in znižali obrestne mere za posojila Grčiji, Irski in Portugalski
DAVČNA UPRAVA - Prilagoditev zakonodaji za manjšine
Tudi davčna številka
se je naučila pisati šumnike
TRST - Davčna uprava je končno ugotovila, da v Italiji živijo tudi državljani z neitalijanskimi imeni in priimki. Na osnovi včeraj objavljene okrožnice Agencije za dohodke bodo tako imena na zdravstveni izkaznici
in davčna številka izpisani v izvirni obliki, torej s črkami, ki jih italijanska abeceda ne pozna in med katere spadajo tudi šumniki.
Pravilni zapis imen bo anagraf Agencije za dohodke črpal iz občinskih
anagrafov, ki so že opremljeni z ustreznim črkovnim fondom. Za spletno izmenjavo podatkov med različnimi javnimi upravami je notranje ministrstvo vzpostavilo poseben program.
Na 3. strani
BRUSELJ - Grčija bo iz začasnega mehanizma za stabilnost evra dobila okoli 109 milijard evrov sredstev EU in IMF, zasebni upniki Grčije pa bodo do leta 2020 za reševanje grških dolžniških težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov. Tako je sinoči sklenil izredni vrh evroskupi-ne v Bruslju. Voditelji so se dogovoril tudi za podaljšanje ročnosti prihodnjih posojil za Grčijo iz začasnega kriznega mehanizma s 7 let in pol na najmanj 15 let in do 30 let z desetletnim moratorijem, obenem pa naj bi obrestne mere za posojila znižali s 4,5 na 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.
Na 11. strani
Srečanje o zaščitenih kraških območjih
Na 4. strani
»Goriške šole naj ostanejo avtonomne«
Na 12. strani
V Vogrščku le dvajset odstotkov vode
Na 14. strani
Izobraževalni tečaji tržaške pokrajine
Na 5. strani
Ruski slikar Černyšev razstavlja v TK Galeriji
Na 7. strani
AVSTRIJA - Na Dunaju
Zvezni svet potrdil ustavni zakon
DUNAJ - Ustavni zakon o narodnih skupnostih v Avstriji, ki na osnovi političnega kompromisa predvideva za Koroško postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v 164 krajih in (sporno) ureditev vprašanja slovenščine kot uradnega jezika, je premostil predzadnjo oviro: po široki podpori v Državnem zboru 6. julija je zakon včeraj večinsko izglasoval še zvezni svet, zbornica zveznih dežel v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Zvezni predsednik Heinz Fischer bo zakon podpisal 26. julija nakar bodo 16. avgusta na južnem Koroškem postavili prve table.
Na 2. strani
KOPER - V luki
Ponarejene vinjete s Kitajske
KOPER - Cariniki v koprskem pristanišču so v zabojniku s Kitajske, v katerem je bil prijavljen 301 karton motornih žag, našli več kot 4000 ponarejenih slovenskih letnih avtocestnih vinjet. Pošiljka je bila namenjena v Avstrijo. Rentgenski posnetek je carinike opozoril na nepravilnosti v pošiljki, zato so opravili podroben fizični pregled blaga. Poleg predloženih motornih žag so našli še tri tovorke gumijastih čolnov z deli in karton s 4376 letnimi vinjetami. Preiskava je potrdila, da so vinjete ponaredki.
Na 2. strani
ITALIJA - Ob zaostrovanju političnega ozračja
Napolitano: Sodstvo naj
se izogiba sporom s politiko
RIM - Po sredinem glasovanju Severne lige za aretacijo poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa so odnosi med premierjem Silviom Berlusconijem in Bossijevo stranko izredno napeti. Sicer pa v Bossijevi stranki pridobiva vse večjo težo notranji minister Roberto Maroni, ki je tudi vodil »revolt« poslancev Severne lige ob glasovanju o Papi.
V Italiji se vse bolj uveljavlja ozračje iz časov korupcijske afere, ki je pred dvajsetimi leti pokopala prvo republiko. Predsednik Giorgio Napolitano (na sliki) je zaskrbljen in je včeraj pozval sodnike, naj se izogibajo sporov s politiko.
Na 9. strani
22
Četrtek, 21. julija 2011
ALPE-JADRAN
/
AVSTRIJA - Dvojezični napisi na Koroškem in uradni jezik
Ustavni zakon večinsko šel tudi skozi zvezni svet
Predsednik Fischer ga bo overil 26. julija, postavitev prvih tabel 16. avgusta
DUNAJ - Ustavni zakon o narodnih skupnostih v Avstriji, ki na osnovi političnega kompromisa predvideva za Koroško postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v skupno 164 krajih ter tudi (sporno) ureditev vprašanja slovenščine kot uradnega jezika, je vzel še predzadnjo (formalno) oviro: po široki podpori v Državnem zboru 6. julija je zakon včeraj večinsko izglasoval še zvezni svet, zbornica zveznih dežel v avstrijskem parlamentu na Dunaju.
Za zakon so glasovali socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP), svobodnjaki (FPO/FPK) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO), proti pa Zeleni. Socialdemokratska zvezna svetnica, koroška Slovenka Ana Blatnik (obenem tudi podpredsednica ZSO), je v svojem nastopu, v katerem je spregovorila tudi nekaj stavkov v slovenščini, poudarila, da je na ta zakon »ponosna«, obenem pa je izrazila tudi obžalovanje, da ga Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) odklanja. Zadnje dejanje pred postavitvijo prvih dodatnih tabel, ki bo 16. avgusta na južnem Koroškem, sledi 26. julija, ko bo ustavni zakon s svojim podpisom overil še avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer.
Kot je znano, ustavnemu zakonu nasprotuje del slovenske manjšine (NSKS) ter tudi gradiščanski Hrvati in madžarska manjšina na Gradiščanskem, proti zakonu pa so se izrekli tudi ugledni avstrijski in slovenski pravniki, številni - med nji-
Zvezna svetnica Ana Blatnik in koroški glavar Gerhard Dörfler (na sredi), ob njiju še dva koroška svetnika včeraj na Dunaju
mi tudi slovenski - poslanci Evropskega parlamenta, osebnosti iz političnega in družbenega življenja Južne Tirolske, itd. Zato je tudi odprto, ali se bodo predstavniki NSKS na čelu s predsednikom Inzkom ter drugih manjšin v Avstriji udeležili slovesnosti, ko bo 26. julija na Dunaju podpisal zakon zvezni predsednik Fischer, in slovesnosti 16. avgusta na Ko-
roškem. Na Dunaj so namreč povabljeni tudi predstavniki vseh manjšin, župani južnokoroških občin, koroški deželni politiki, člani zvezne vlade na čelu s kanclerjem Faymannom, itd.
Na slovesnost 16. avgusta na Koroškem - najprej v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu, nato pa pri postavitvi prvih dodatnih dvojezičnih tabel v Železni Ka-
Kitajske ponarejene slovenske avtoceste
KOPER - Cariniki v luki so jih zasegli več kot 4000
Na ladji s vinjete za
KOPER - Cariniki v koprskem pristanišču so pri podrobnem pregledu zabojnika s Kitajske, v katerem je bil prijavljen 301 karton motornih žag, našli več kot 4000 ponarejenih slovenskih letnih vinjet. Pošiljka je bila namenjena v Avstrijo, so včeraj sporočili iz Carinske uprave RS.
Cariniki oddelka za analizo in kontrole v koprskem pristanišču so zabojnik, ki je v pristanišče prispel s Kitajske, za podrobnejši pregled izbrali v začetku maja. V pošiljki je bil prijavljen 301 karton motornih žag, zabojnik pa je bil v postopku preverjanja blaga preslikan z mobilnim rentgenom. Rentgenski posnetek je carinike opozoril na nepravilnosti v pošiljki, zato so opravili podroben fizični pregled blaga. Poleg predloženih motornih žag so našli še tri tovorke gumijastih čolnov z deli in karton s 4376 letnimi vinjetami.
Cariniki so posumili, da so vinjete ponarejene, zato so o najdbi takoj obvestili kriminalistično službo Policijske
uprave Koper in ji predali celotno količino vinjet. Kriminalistična preiskava je potrdila, da so vinjete ponaredki.
Mobilni oddelki republiške carinske uprave in cariniki na mejnem prehodu Obrežje, ki je neposredno povezan z avtocesto, nadzirajo uporabo vinjet na celotnem avtocestnem križu že od leta 2008. Letos so do 20. julija izdali 1536 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet, med katerimi so odkrili tudi en ponaredek. V letu 2010 so izdali 6386 plačilnih nalogov zaradi kršitev zakona o javnih cestah in odkrili 27 primerov uporabe ponarejenih vinjet.
Za (originalno) letno vinjeto je treba odšteti 95 evrov. Cena mesečne vinjete je 30 evrov, tedenske pa 15 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa stane 47,50 evrov, polletna 25 evrov (polletne vinje-te veljajo samo za motorna kolesa, za katera ni mesečnih vinjet), tedenska pa 7,50 evra. V Sloveniji je vinjetni sistem ces-tninjenja za osebna vozila in motorna kolesa v veljavi od 1. julija 2008. (STA)
Kraje torbice, dizel goriva in 120 kg rakov
V sredo je 85-letna Koprčanka nesla smeti do kant v Rozmanovi ulici. Pri sebi je imela torbico, v njej pa denarnico z 200 evri in osebnimi dokumenti. Za njo sta prišla fant in dekle, fant je segel v torbico in ji ukradel denarico. Kmalu zatem so policisti izsledili 30-letnega Izo-lana in 31-letno Izolanko, ki sta ustrezala opisu osumljencev. Obema so odvzeli prostost in ju privedli na PP Koper.
Istega dne je 55-letni Koprčan podal ovadbo za kaznivo dejanje tatvine rakov iz vrš, nameščenih 1.3 navtične milje iz Kopra. Nekdo naj bi mu ukradel približno 120 kg rakov in ga s tem oškodoval za 1500 EUR.
Na avtocesti Koper - Ljubljana je nekdo srbskemu vozniku, ki je parkiral tovorno vozilo na počivališču Studenec, nekdo iz rezervoarja iztočil okoli 550 litrov dizel goriva, v vrednosti 650 EUR.
pli in v Žitari vasi, naj bi prišla tudi kancler Faymann in podkancler Spindelegger. Ironija pri tem je, da so si koroški in avstrijski politiki z Železno Kaplo in Žitaro vasjo izbrali kraja, za katera je dvojezičen napis izboril pri ustavnem sodišču slovenski odvetnik in nekdanji podpredsednik NSKS Rudi Vouk. Torej človek, proti kateremu je svobodnjaška stranka (FPK) na čelu s Haiderjem, Scheuchom in Dörf-lerjem skozi vsa leta zagnala sramotno kampanjo in skušala Vouka onemogočiti v koroški in avstrijski javnosti, ker je s prehitro vožnjo izsilil obravnavo vprašanja dvojezičnih tabel pri ustavnem sodišču.
Pred glasovanjem o ustavnem zakonu je včeraj v zveznem svetu spregovoril tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), ki je predstavil zgodovinski razvoj vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov in s tem v zvezi govoril o »zgodovinskem letu 2011«. Za Koroško, ker ji je uspelo rešiti 56 let odprto vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel, za Slovenijo, ker lahko praznuje 20. obletnico samostojne države. Kot je še dejal Dörfler, je bil zanj včerajšnji dan »pomemben dan za Koroško, za Avstrijo, in tudi zanj osebno«. Dörfler je v zveznem svetu lahko spregovoril, ker ima kot deželni glavar pravico govora v tem domu avstrijskega parlamenta.
Kot za njim koroški deželni glavar, je kot velik podvig pohvalil nov ustavni zakon tudi vodja celovških pogajanj državni sekretar Josef Ostermayer. Kritične glasove o zakonu pa je bilo slišati le iz vrst Zelenih, ki so glasovali proti zakonu. Slednji so poudarili, da se Avstrijska državna pogodba (ADP) še vedno ne izpolnjuje, prav tako v nastajanje novega zakona niso bili vključeni predstavniki gradiščanskih Hrvatov, Madžarov na Gradiščanskem ter štajerskih Slovencev, čeprav velja zakon za vse v Avstriji živeče manjšine.
Ivan Lukan
HRVAŠKA
Sanader ni želel odgovarjati tožilcem
ZAGREB - Bivši hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj preiskovalcem hrvaškega protikorupcijske-ga urada predstavil svojo obrambo v primeru Fimi-media, ni pa želel odgovarjati na njihova vprašanja, je po dvournem zaslišanju v zagrebškem priporu v Remetincu povedal Sanaderjev odvetnik Čedo Proda-novic. Dodal je, da je bil Sanader "prepričljiv".
Sanaderjev odvetnik je pojasnil, da bivši premier ni odgovarjal na vprašanja preiskovalcev, da ne bi s tem pomagal tožilstvu. Kot je dodal, je namreč Sanaderjeva naloga, da se brani, tožilci protikorupcijskega urada pa morajo dokazati svoje trditve.
V primeru Fimi-media je Sa-nader prvo osumljeni. Skupaj s še 16 osumljenci naj bi preko oglaševalske agencije Fimi-media iz javnih podjetij in ministrstev uspel odtujiti najmanj 13,5 milijona evrov. Del denarja naj bi končal v črnih skladih stranke HDZ, del pa v zasebnih žepih. Hrvaški mediji ugibajo, da je pri Sanaderju končalo 3,8 milijona evrov.
Med osumljenci v primeru Fi-mi-media je tudi bivši notranji minister Ivica Kirin ter več direktorjev javnih podjetjih. Med prijetimi osebami sta bila tudi bivši direktor carine in blagajničar HDZ Mladen Ba-rišic, ki je bremenil Sanaderja, ter direktorica Fimi-medie Nevenka Ju-rak, ki je bila Barišiceva dolgoletna prijateljica.
Barišic je preiskovalcem povedal, da je Sanaderju izročil milijonske zneske. Preiskavo naj bi sprožile izjave bivšega člana uprave zavarovalnice Croatia osiguranje Da-mirja Mihanovica, ki je javno spregovoril o srečanju na vladi leta 2007, ko so direktorjem javnih podjetjih sugerirali, naj poslujejo izključno s Fimi-medio.
Kot je še po včerajšnjem zaslišanju nekdanjega hrvaškega premiera napovedal njegov odvetnik Prodanovic, bodo Sanaderja prihodnjo sredo zaslišali v primeru domnevnega sprejetja pol milijona evrov podkupnine kot provizijo Hypo Alpe Adria Banke v času, ko je bil sredi 90. let prejšnjega stoletja namestnik zunanjega ministra Mateja Granica. Hrvaška vlada je takrat najela 140 milijonov avstrijskih šilingov posojila za ureditev veleposlaništev.
Bivšega premiera so včeraj zaslišali v priporu in ne v prostorih protikorupcijskega urada, ker se mu je poslabšalo stanje na nogi, ki si jo je poškodoval prejšnji mesec med telovadbo v priporu v Salzbur-gu. (STA)
REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VeNEZIA GIUUA
1 ROP FESR2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST
IN ZAPOSLOVANJE_
I Furlanija Julijska krajina
ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Organ upravljanja: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU Izvajalna struktura: Glavna direkcija za proizvodne dejavnosti
Obveščamo, da je bil v Uradnem listu Dežele FJK št. 24 z dne 15. junija 2011 objavljen naslednji razpis:
PODPORA IZVEDBI CELOSTNIH NAČRTOV ZA TRAJNOSTNI URBANI RAZVOJ (PIANI INTEGRATI Dl SVILUPPO URBANO SOSTENIBILE ■ PISUS)
Prošnje za prispevke je treba dostaviti na naslov Deželnih izvajalnih struktur - SRA (Strutture Recjionali Attuatrici) Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, Glavna direkcija za proizvodne dejavnosti, Služba za krajevni gospodarski razvoj in razvoj terciarnih dejavnosti (Servizio sviluppo economicolocale e terziario), Ulica Trento 2,34132 - Trst do 12.00 ure dne 15. novembra 2011.
Upravičenci: Občine urbanih območij, ki bodo pridobile naziv Posredniških teles, v partnerstvu z drugimi Občinami omenjenih in sosednjih območij in Trgovinskih zbornic na deželnem ozemlju. Sredstva ROP: 18.850.000,00 evrov
Razpisna dokumentacija in obrazci za prošnjo, ki smo jih pripravili za izpolnitev, so na razpolago na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it pod razdelkom »razpisi in obvestila Dežele (bandi e avvisi deHa Regione)« in pod razdelkom »odprti razpisi (bandi aperti)« spletnega portala ROP FESR 2007-2013, ki je dosegljiv na naslednji povezavi:
http://www.regione.fvg.it/rafvg/rapportieuropeinternazionali/areaArgomento.act?dir=/rafvg/cms/RAFVG/A T11/ARG20/
NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST
Organ upravljanja Francesco Forte
Občina Izola le še na dveh lokacijah
IZOLA - Včeraj se je pričela selitev dejavnosti občinske uprave v Izoli iz Verdijeve ulice na Postojnsko ulico, kar pomeni, da bo predvidoma od ponedeljka dalje občinska uprava delovala le na dveh in ne več na treh lokacijah kot doslej. Občinska uprava bo tako od ponedeljka dalje delovala le še na Sončnem nabrežju, kjer bodo še naprej Kabinet župana in nekatere druge službe ter na Postojnski ulici, kjer bodo po novem Urad za okolje in prostor, Urad za družbene dejavnosti, Občinski inšpektorat in Oddelek za finance in računovodstvo.
Župan Občine Izola, mag. Igor Ko-lenc se je za selitev občinske uprave odločil iz ekonomskih razlogov.
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar zgrožen zaradi nalepk z napisom »Cigani raus«
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je "zgrožen in zaskrbljen" nad plakati oziroma nalepkami z napisom "Cigani raus", ki so se pred nekaj dnevi pojavili v nekaterih ulicah Lendave z dodanim neonacističnim križem. Kot navaja, gre za zavržno dejanje, ki nedvomno predstavlja resen primer neposredne sovražnosti do romske skupnosti, živeče v Sloveniji.
»Zgrožen in zaskrbljen sem nad takšnim zavržnim dejanjem, ki nedvomno predstavlja resen primer neposredne sovražnosti do romske skupnosti, živeče v Sloveniji, ki želi biti strpna, demokratična in sodobna multikulturna družba,« je zapisal Gantar v sporočilu za javnost. Dodal je, da so »takšna dejanja vredna nedvoumne obsodbe vseh, ki si iskreno prizadevamo za dosledno spoštovanje človekovih pravic in za trdno, večkulturno sožitje ter so sramoten izkaz človeške ozkosrčnosti in omejenosti«. Gantar pričakuje, da bodo pristojni organi v čim krajšem času našli in kaznovali storilce, romski skupnosti in vsem, ki se borijo za enakovredno vključenost pripadnikov romske skupnosti v družbo, pa je izrazil osebno podporo in solidarnost.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat - Muc je povedal, da preverjajo, za kaj pravzaprav gre. Sovražni napisi obstajajo. Skušali so ugotoviti zakaj, a pravih odgovorov niso dobili, tudi s policije ne. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 21. julija 2011
3
DAVČNA UPRAVA - Včeraj začela veljati nova pravila za davčni anagraf
Tudi davčna številka končno »priznala« šumnike
Imena v izvirni obliki tudi na zdravstveni izkaznici - Podatke bodo posredovale občine
TRST - Davčna uprava se je končno odločila, da bo upoštevala izvirno pisavo imen in priimkov na davčnih dokumentih. Včeraj je namreč objavila okrožnico št. 34/E, s katero je postala polno veljavna tehnična rešitev, ki davčnemu anagrafU omogoča uporabo anagrafskih podatkov v izvirni obliki, torej tudi s črkami, katerim so dodani razni znaki, kot so npr. preglasi in šumniki. Izvirna pisava anagrafskih podatkov je že v veljavi za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potne listine itn. Sistem kodificiranja za sestavo davčne številke se sicer ne bo spremenil, ime in priimek pa bosta na zdravstveni in davčni izkaznici izpisana v izvirni obliki in torej z morebitnimi diahroničnimi črkami in tudi v prečrkovani obliki, torej »prevedeni« v 26 majhnih črk, kot je predvideno za sestavo davčne številke.
Davčna uprava se tako prilagaja tudi različnim zakonskim predpisom za zaščito jezikovnih manjšin. Črke bodo prevzete iz davčnega anagrafa, seveda po tem, ko mu bodo občine posredovale pravilne zapise imen. To se bo zgodilo po telematski poti s pomočjo sistema INA-SAIA, ki ga upravlja ministrstvo za notranje zadeve in ki omogoča spletno povezavo z občinskimi anagrafi. Na tak način je omogočeno kroženje anagrafskih sporočil med občinami ter med njimi in vsemi javnimi upravami.
Besedilo okrožnice Agencije za dohodke je mogoče prebrati na spletnem naslovu www.agenziaentrate.gov.it, in sicer v predalčku Normativa e prassi. Članek na to temo pa bo objavljen v reviji FiscoOggi.it.
BENEČIJA - Mlad podjetnik v Prosnidu
Vrata odprla turistična kmetija Brez mej
DELO - Dežela FJK
Možnost začasne zaposlitve za mlade
TRST - Po zeleni luči, ki so jih v komisiji deželnega sveta za delo prižgali socialni partnerji, bo deželni odbor danes sprejel pravilnik o črpanju 12,1 milijona evrov vrednega prispevka iz Evropskega socialnega sklada, namenjenega zaposlovanju mladih.
Kot je včeraj na srečanju z novinarji povedala deželna od-bornica za delo Angela Brandi, bodo na tej osnovi v Furlaniji-Julijski krajini na področju javno koristnih del zaposlili 600 mladih ljudi, starih do 36 let, brez dohodka in vpisanih na sezname iskalcev dela pri centrih za zaposlovanje. Interesenti bodo uvrščeni na lestvice, ki bodo osvežene vsak mesec vse do 31. decembra 2012. V glavnem gre za dela splošnega interesa za javne uprave, ki trajajo največ osem mescev, vendar imajo vse značilnosti pravega odvisnega delovnega razmerja.
Alan Cecutti je s penino »krstil« nov gospodarski podvig
nm
TIPANA - V gorski vasici Prosnid v občini Tipana, v nekdanji vojašnici finančne straže, ki jo je družina Cecutti odkupila od države, so v nedeljo odprli kmečko-turistični obrat s pomenljivim nazivom Brez mej. Protagonist pogumne pobude in lastnik kmetije je najmlajši v družini, 24-letni Alan Cecutti, sicer občinski svetnik v upravi Elia Berre in član Kmečke zveze. Trenutno ima osem krav na paši, od nedelje pa se ukvarja tudi s kmečkim turizmom, ki bo do konca leta vabil ob vikendih (četrtek, petek, sobota in nedelja), ponujali pa bodo tradicional-
MANJŠINE
Colussi hvali
odbornika
Molinara
PORDENON - Deželni svetnik občanske liste Roberto Co-lussi pohvalno ocenjuje delo odbornika za šolstvo Roberta Moli-nara, ki si zelo prizadeva, da bi državna šolska reforma ne prizadela narodnih in jezikovnih manjšin. Ni ravno običaj, da predstavnik opozicije javno hvali zastopnika večinske koalicije, v tem primeru stranke UDC.
Colussi je posebno zadovoljen, da je Molinaro podprl zahtevo Občine Medeja v goriški pokrajini za uvedbo furlanščine na tamkajšnji državni šoli.
ne domače specialitete iz doma pridelanih surovin. Volja Alanu ne manjka, naslanja pa se lahko tudi na pomoč družine, očeta Iva, ki je bil v preteklosti tudi sam kmetovalec v Ahtnu, mame Paole in sestre, kot tudi na prijatelje v Prosnidu in v Soški dolini. Povezal se je in dogovoril tudi z nekaterimi turističnimi sredinami v Posočju, kjer bodo poskrbeli za prevoz turistov, ki bi radi leteli s Stola ali pa uživali z raftingom v vodah Soče.
Pred lepo urejeno turistično kmetijo v Prosnidu, ki se stoletja spogleduje z vasmi Robedišče in Logje v Sloveniji, saj sta oddaljeni le nekaj sto metrov zračne razdalje, je bilo v nedeljo slovesno odprtje. Po blagoslovu domačega župnika so se je poleg tipanskega župana Elia Berre udeležili tudi župana Kobarida Darja Hauptman in Ahtna Sandro Rocco ter drugi javni upravitelji in številni Alanovi prijatelji.
Pobuda, o kateri zaradi meje do pred kratkim ni bilo dovoljeno niti sanjati, izraža veliko Alanovo ljubezen do Pros-nida, je v svojem nagovoru poudaril župan Berra in čestital mlademu podjetniku. Obenem pa je bil zelo kritičen do deželnih in drugih institucij, ki zanemarjajo gorata območja in nimajo zanje nobenega občutka. Povsem odsotne so bile tudi v tem primeru prav ustanove, ki imajo statutarno dolžnost, da skrbijo za razvoj goratih območij, kot so deželna agencija Agemont, Torre Natisone LAS (GAL) oz. gorska skupnost, je dejal Berra. Kljub vsemu pa so se v zadnjem obdobju v Ti-pani na pobudo mladih domačinov rodile tudi druge gospodarske dejavnosti. Po uradnem delu slovesnosti se je začelo veselo praznovanje. (nm)
Z DNEVNIKOM NA DOPUST
Jaz in ti... in Primorski
Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje.
Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov
Več na naši spletni strani:
www.primorski.eu
A-Primorski
r	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji.
4
Petek, 22. julija 2011
TRST, DEŽELA
/
KMEČKA ZVEZA - Srečanje z avtorjem kartografije kraškega območja Natura 2000
So potrebe kmetovalcev združljive z zaščito narave?
Giuseppe Oriolo o zaščitenih območjih, naravnih habitatih, ohranjanju kraške gmajne
TRST - Podoba kraške pokrajine se spreminja, nekateri naravni habitati že izginjajo, zato moramo najpomembnejše in najbolj značilne zaščititi. Da gre v to smer mreža Natura 2000, je prepričan Giuseppe Oriolo, ki je po nalogu deželne uprave pripravil kartografijo kraškega območja Natura 2000. Včeraj popoldne je Oriola gostila Kmečka zveza (KZ), ki je v dvorani Zadružne kraške banke priredila informativno srečanje, da bi javnost seznanila z vsebino novih kartografskih map.
Zgodba je znana. Evropska unija je z namenom, da bi zaščitila biotsko raznolikost celine, sestavila mrežo Natura 2000. Ta zaobjema seznam naravnih habitatov, ki so skupnega interesa, in živalskih vrst, ki jih je potrebno zaščititi. Vsaki državi članici je naro-
Giuseppe Oriolo in pogled na del kartografskih map
kroma
čila, naj določi, kateri deli njenega ozemlja spadajo v zaščitena območja (tako imenovane cone SIC in ZPS). Italija je to nalogo prepustila deželam.
Furlanija Julijska krajina se je odločila, da v zaščitena območja vključi preko dvanajst tisoč hektarjev goriškega in tržaškega Krasa. Pri tem ni upoštevala potreb kmetovalcev, vinogradnikov, jusarjev. Kot je včeraj spomnil Edi Bukavec, je zato Kmečka zveza vložila pri-ziv na upravno sodišče in zmagala, državni svet pa je naposled ugodil pritožbi Dežele (ki bi v primeru, da bi Kmečka zveza zmagala, morala plačati milijonske globe). Ker ni želenega učinka dosegla po sodni poti, je KZ v tako imenovani sporazum o vinu prosecco vključila tudi zahtevo po soudeleženosti pri
načrtih, ki jih za upravljanje zaščitenih območji pripravlja dežela. S tem sodelovanjem pa ni zadovoljna.
KZ se boji, da bo načrt za upravljanje Krasa (piano di gestione) dodatno »zvezal roke« kmetom in vinogradnikom. Iz zornega kota, ki ga je predstavil Giuseppe Oriolo, pa imajo zaščitena območja določene prednosti. Ne gre namreč za naravne parke ali rezervate, temveč za območja, v katerih lahko človek še dalje opravlja svoje dejavnosti, le da mora biti ob tem pozoren tudi na tiste habitate in živalske vrste, ki so zaščitene: ko bo načrt za upravljanje stopil v veljavo, bo ljudem bolj jasno, kaj smejo in česa ne smejo delati na svoji travnikih, gmajnah, njivah.
Na Krasu je 26 območij, pomembnih
za skupnost (SIC), od gmajne in griže do mlak in jam, krijejo pa le 18% teritorija; na večini ozemlja naj bi torej te zaščitne norme ne prišle v poštev (ostale pa seveda ostajajo v ve-javi). V kontovelskem bregu naj bi na primer načrtovani vinogradi ne naleteli na dodatne ovire in omejitve.
Med območji SIC je najbolj prisotna kraška gmajna, ki pa zaradi opuščanja paše izginja. Oriolo upa, da bo v načrt za upravljanje Krasa vključena strategija, katere kraške značilnosti je vredno zaščititi in ohraniti. Med te prav gotovo spadajo gmajne, zato bi morale javne uprave spodbujati in podpirati kmetijstvo, saj bi kmetje s svojim delom ohranili enega od pomembnih kraških habi-tatov. (pd)
TRST - Sinoči
Nov naliv in stare težave
TRST - Včeraj zvečer so se nad Furlanijo-Julijsko krajino ponovno zgrnili temni oblaki: tokrat ni šlo za metaforo, ampak za pravi poletni naliv, ki je tudi tokrat povzročil težave prebivalstvu.
V tržaški gasilski centrali je telefon vztrajno brnel. Po 21. uri se je namreč Trst znašel sredi zelo močnega naliva: v relativno kratkem časovnem razmahu je nad mesto in okolico padlo zelo veliko dežja, ki so ga spremljali tudi močni sunki vetra.
Kot so nam povedali gasilci, so imeli polne roke dela zaradi posegov, ki so ob dežju že običajni: voda je zalila več kleti in v stanovanja vdrla tudi skozi nekatere strehe. Zato so morali poseči gasilci, ki so stanovalcem pomagali »izsušiti« bivalne prostore.
Več težav je dež povzročil tudi na cesti, kjer je popustil marsikateri pokrov nad odtočnimi kanali. Gasilci in mestni redarji so morali priskočiti na pomoč tudi nekaterim avtomobilistom, saj so njihovi avtomobili zastali sredi narasle vode.
Pri tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo bolj smotrno enkrat za vselej popraviti nekatere podvoze, kjer se ob vsakem novem nalivu pojavljajo stare težave ... (pd)
ZDRAVSTVO - Velika zmeda in zvračanje odgovornosti eden na drugega
Bo treba plačati tudi za nazaj?
Insiel pravi, da je računalniški sistem že prilagodil novim »ticketom«, ki naj bi jih začeli plačevati v ponedeljek, menda pa tudi za obdobje od ponedeljka 18. julija
Na urgencah bolnišnic Furlanije-Julijske krajine včeraj niso sprejemali doplačil za usluge, ki se niso izkazale kot nujne
kroma
TRST - Iz zmede v še večjo zmedo. Potem ko se je deželna uprava predvčerajšnjim odločila za uvedbo novih doplačil v zdravstvu (t.i. ticketi), lekarne in za to pristojne strukture včeraj še niso dobile navodil o tem kako izvajati državni varčevalni paket. Kdor je včeraj z napotnico družinskega zdravnika opravil specialistični pregled, ni plačal dodatnih 10 evrov, račun pa naj mu bi zdravstvene ustanove poslale na dom. Državni zakon je stopil v veljavo v ponedeljek, 18. julija, uprava FJK ga je neuradno osvojila v sredo, deželna vlada ga bo formalno potrdila danes, plačevanja pa naj bi se začela v ponedeljek 25. julija. In kdo je kriv za zmedo? Nihče, kot vedno.
Informatska družba Insiel pravi, da je pravočasno poslala zdravstvenim
LEVICA - Predlog deželnih svetnikov Kocijančiča in Antonaza
Dodatne stroške za zdravstvo naj krije neposredno deželna uprava iz svoje blagajne
TRST - Deželna uprava naj povečane stroške za zdravstvo krije iz svoje blagajne, ki beleži proračunski presežek 186 milijonov evrov. To predlagata deželna svetnika Mavrične levice Igor Kocijančič in Roberto Antonaz, ki sta bila na včerajšnji novinarski konferenci zelo kritična do desnosredinske vlade predsednika Renza Tonda. Njegovo odločitev, da se Dežela pritoži na ustavno sodišče zoper vladni varčevalni odlok in obenem uvede t.i. tickete sta zastopnika levica ocenila kot pilatovsko potezo na koži ljudi.
Kocijančiča in Antonaza precej skrbijo politične razmere na državni in evropski ravni, »kjer ima vse večji vpliv Evropska centralna banka«. Državne skupnosti so obravnavane kot podjetja, v katerih je politika podrejena finan-
čnemu kapitalu s hudimi posledicami, ki so vsem pred očmi. Če ne bo prišlo do korenitih zasukov, se na tej poti obeta le poslabšanje razmer, sta prepričana deželna poslanca Mavrične levice.
Na tiskovni konferenci je tekla beseda tudi o t.i. stroških za politiko in politike. Mavrična levica meni, da bi lahko deželna skupščina že takoj ukinila t.i. preživnine bivšim svetnikom ter obenem močno omejila razne bonitete, ki jih uživajo deželni poslanci. Če je politična volja, so ti ukrepi lahko takoj izvedljivi, vse ostalo pa zahteva dolge in zapletene postopke. Kocijančič in An-tonaz sta omenila zmanjšanje števila deželnih svetnikov, za kar je nujno potreben državni ustavni zakon, ki ga morata v dvojnem branju odobriti senat in poslanska zbornica.
Deželna svetnika Mavrične levice Roberto Antonaz in Igor Kocijančič
kroma
ustanovam nove računalniške programe, ki pa o novih pravilih vsaj včeraj še niso obvestile svoje področne strukture in tudi ne lekarn. Predsednik Valter Santarossa je prepričan, da je Insiel tehnično gledano izčrpal svojo vlogo in da je sedaj na potezi politika, ki naj bi svoje sklepe in odločitve obelodanila na današnji seji deželnega odbora.
Zmeda in nedorečenosti na področju zdravstva so po pričakovanjih sprožile ostre politične polemike. Včeraj se je znova oglasil vodja Demokratske stranke v deželnem svetu Gianfranco Moretton, ki je zelo kritičen do predsednika Dežela Renza Tonda in do odbornika za zdravstvo Vladimirja Kosica. Zmeda najbolj škodi občanom, ki jih deželna vlada po Morettonovem prepričanju enostavno ima za norca. Demokrati, podobno kot Mavrična levica in celotna levosredinska opozicija, predlagajo, da Tondo zamrzne »tickete«, dodatni denar za potrebe zdravstva pa naj črpa iz deželne blagajne. Takole razmišljajo vsi v deželni svetniški skupini DS, kjer je marsikoga neprijetno presenetila sredina izjava deželne tajnice Debore Serracchiani, ki je pozdravila pritožbo FJK na ustavno sodišče, o uvedbi »ticketov« pa ni rekla nič.
Takojšnjo zamrznitev dodatkov na zdravstvene preglede predlagajo tudi nekateri v desnosredinski koaliciji. Najbolj odločen je Luigi Ferone (Stranka upokojencev), podobno kot on pa razmišljajo tudi mnogi ligaši in predstavniki stranke UDC, ki je sestavni del Tondove politične koalicije. Deželni poslanec Roberto Sasco pravi, da bi se morala naša dežela pridružiti italijanskim deželam, ki so zavrnile uvedbo »ticketov«. Zastopnik UDC pozdravlja odločitev deželnega odbora, da se zoper ukrepe ministra Giulia Tremontija pritoži na ustavno sodišče.
5 Petek, 22. julija 2011
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
PROSTORSKI NAČRT - Zagotovilo tržaškega župana Roberta Cosolinija
Novi zasatrn normativi v prvih sto dneh upravljanja
Cosolini: Za obdobje brez normativov nosi odgovornost prejšnja desnosredinska uprava
Levosredinska občinska uprava bo v zvezi z novim prostorskim načrtom izdelala direktive, ki bodo vsebovale nove zaščitne normative, v prvih sto dneh upravljanja. Bolje povedano: občinski odbor direktive že pripravlja, občinski svet pa naj bi jih odobril najkasneje 20. septembra, ko bodo torej začeli veljati novi zaščitni normativi. Prejšnja desnosredinska uprava je za to potrebovala eno leto in dva meseca (takratni župan Roberto Dipiazza je obljubil izdelavo novega regulacijskega načrta v maju leta 2006), v desetih zaporednih letih pa ji ni uspelo izdelati novega regulacijskega načrta. Vprašanje je tudi, ali je bil to sploh njen namen.
To je poudaril župan Roberto Cosolini včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je razložil, kaj namerava nova občinska uprava z Dipiazzovim prostorskim načrtom oz. t.i. varianto 118. Ta načrt bo občinski svet dokončno ukinil, nova občinska uprava pa bo izdelala novega. Pred tem bo izdelala nove zaščitne normative, ki bodo začele veljati, kot rečeno, najkasneje konec septembra. Od 6. avgusta, ko bodo nehali veljati zdajšnji normativi do takrat bo torej ponovno veljal regulacijski načrt iz leta 1997 oziroma t.i. varianta 66, ki jo je izdelala levosredinska uprava pod Illyjevim županovanjem.
Cosolini je včerajšnje srečanje z novinarji posvetil še predvsem tej problematiki. Poudaril je, da je bilo dejansko nemogoče izogniti se temu obdobju, za to pa nosi odgovornost izključno prejšnja desnosredinska občinska uprava, ki jo je za dva zaporedna mandata vodil župan Roberto Dipiazza. Ta je imela na voljo deset let za izdelavo novega prostorskega načrta, je poudaril Cosolini. Od leta 2001 pa je bila sposobna izdelati le en list z nekaterimi direktivami oz. zaščitnimi normativi. Ko bi res hotela, bi lahko odobrila prostorski načrt do najkasneje aprila letos. Nov načrt bi nato sledil dodatnemu postopku do njegove objave na deželnem uradnem listu (BUR) in bi zaleč veljati pred zapadlostjo zaščitnih normativov. Zakaj desna sredina tega ni storila? je vprašal Cosolini in to vprašanje obrnil na občinskega svetnika Ljudstva svobode Piera Camberja, ki je bil prej tudi načelnik svoje skupine v občinskem svetu. »To pomeni imeti za norca občane,« je s sicer bolj sočnim italijanskim izrazoslovjem pribil Cosolini. Nasprotno, v teh 10 letih je nekaj krat ponovno začela veljati varianta 66. To se je zgodilo na primer 23. julija leta 2009, ko so v občinskem svetu »opazili«, da primanjkujejo nekateri dokumenti. Ponovilo se je junija lani, ko pet občinskih odbornikov na deset ni podprlo Dipiazzovega načrta. Med temi sta bila tudi občinska odbornika Paolo Rovis in Michele Lobianco, ki sta danes v opoziciji. Nato so načrt ponovno zamrznili, dokler ni občinski svetnik Severne lige Maurizio Ferrara predlagal izglasovanje sklepa, da se bo z zadevo ukvarjala nova občinska uprava.
Prav zato je nerazumljivo, da desnosredinska opozicija zdaj kritizira župana, ki namerava izdelati nov prostorski načrt, češ da bo po 6. avgustu zavladal kaos. Nekateri so v dobri in drugi v slabi veri, je povedal Cosolini, toda marsikdo se je zmotil. Mnogo ljudi - med temi tudi nara-vovarstveniki - je bilo prepričanih, da je dovolj, da prostorski načrt odobri občinski svet. Zato so mnogi zatrjevali, da mora nova občinska uprava takoj poskrbeti za odobritev varian-
Tiskovna konferenca župana Roberta Cosolinija
kroma
te 118 v občinskem svetu. To ne drži, ker odobritvi v občinski skupščini bi sledil dodaten postopek do objave v BUR. Do tega bi prišlo šele novembra ali decembra, je opozoril Coso-
lini, in bi torej do takrat veljala varianta 66.
Novih normativov tudi ni bilo mogoče izdelati prej, ker bi se vsul plaz (upravičenih) prizivov, je po-
udaril Cosolini v zvezi s pripombami nekaterih okoljevarstvenih združenj. Varianto 118 je namreč formalno sprejel občinski svet. Izdelava direktiv za nov načrt bi bila torej protizakonita. Zaradi tega namerava občinska uprava tudi dokončno črtati Dipiaz-zov prostorski načrt in se nato lotiti novega.
Ves postopek bo vsekakor prozoren in odprt za javnost, je še poudaril Cosolini. Že 29. julija ali 1. avgusta bo javno srečanje, na katerem bodo predstavili nove direktive, ki bodo »dobre« in podrobnejše od zdajšnjih. Nato bo občinska uprava o njih razpravljala z gradbeniki, naravovarstveniki in drugimi subjekti, po odobritvi občinskega odbora pa se bodo o njih pred dokončno obravnavo v občinskem svetu izrekli še rajonski sveti.
Dejstvo je, da bo namen novega prostorskega načrta »povečati mesto, a ne njegovega obsega«, je še povedal Cosolini ob robu tiskovne konference. To pomeni zaščita območij, ki jih treba zaščititi, in ovrednotenje območij, ki so zdaj zapostavljena.
Aljoša Gašperlin
Pokrajinska odbornica za delo Adele Pino
kroma
POKRAJINA - Obračun projekta Formativamente
Štirje izobraževalni tečaji in 13 novih delovnih mest
Štirje izobraževalni tečaji, trinajst novih zaposlenih in devet novih vajencev je sad projekta Formativamente, ki ga je izvedla pokrajinska uprava v sodelovanju s tržaškim Združenjem Jonas Trieste onlus. Projekt je bil namenjen psihično oziroma fizično prizadetim osebam, ki so ostale brez dela, in so ga udejanjili in izvajali v zavodih za poklicno izobraževanje Ires, Enfap in Villaggio del Fanciullo.
Projekt Formativamente je v palači Galatti predstavila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino ob udeležbi predstavnikov oz. predstavnic omenjenih združenj, ki so pomagali pri vključevanju prizadetih ljudi v delovni svet. Uslužbenci v pokrajinskem centru za zaposlovanje so v zadnjem letu opravili več kot 300 kolokvijev s prizadetimi osebami in ugotovili, da imajo ti ljudje po izgubi delovnega mesta zelo hude težave dobiti ponovno zaposlitev. Pokrajinska uprava je ukrepala s pomočjo instrumentov, ki jih financira Socialni sklad Linea 20, je povedala od-bornica Pino. Po eni strani je tako pokrajina ugotovila, kakšno je bilo povpraševanje v podjetjih, ki jih zakon 68/99 obvezuje k zaposlovanju prizadetih. Po drugi je glede na njihovo razpoložljivost in sposobnosti ugotovila kandidate, ki so bili najbolj motivirani. Slediti tečaju za poklicno izobraževanje, je dodala odbornica, predstavlja namreč konkretno možnost spremembe.
V okviru projekta so torej stekli štirje tečaji usposabljanja (vsak traja 400 ur) s 120-urnim obveznim stažem v podjetju, ki jim je sledilo osem do dvanajst ljudi. Prvi je bil namenjen usposabljanju oseb za upravljanje računalniške opreme. Tečaj predvideva tudi plačano delovno prakso v samem centru za zaposlovanje (v teku je devet praks) in sta predvideni dve zaposlitvi. Drugi tečaj je namenjen upravljanju skladišča, predvideni sta dve novi delovni mesti. Tretji tečaj, ki se je komaj zaključil, je namenjen delu v tajništvu in predvideva štiri zaposlitve. Četrti tečaj se je ravno tako komaj zaključil in bo v tem okviru pet novih zaposlenih.
A.G.
POLICIJA - Prijavljen romunski državljan
V igralnici izgubil denar, zato razbil dva monitorja
Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili na prostosti 27-letnega romunskega državljana M. G. V. s stalnim bivališčem v Trstu. Moški je poškodoval dva monitorja v dvorani neke igralnice Bingo. Policiste je poklicala zaposlena v igralnici. Policisti so ugotovili, da je moški v igralnici izgubil čedno vsoto denarja. Izgubil je razsodnost in začel brcati dva monitorja, ki sta se razbila.
Romunski državljan kradel v marketu
in se upiral policistom, ki so ga odnesli v kvesturo
Prav tako romunski državljan je tudi 28-letni S. D. C., ki so ga policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture prijavili na prostosti zaradi kraje in upiranja javnemu funkcionarju. Kot so ugotovili policisti, ki so jih poklicali klienti v nekem marketu, se je moški, ki ima stalno bivališče v kraju San Dona di Piave blizu Benetk, kregal z dvema ženskama, ki sta ravno tako romunski državljanki. Vsak je krivil drugega, da mu je ukradel neko torbo. Ko so policisti skušali ugotoviti potek dogodkov, jih je moški stalno motil, poleg tega pa so v njegovi torbi našli nekaj v marke-tu ukradenega blaga. Ko so ga odpeljali z avtomobilom v kvesturo, pa je s pestmi stalno udarjal po oknih.
Morska obmejna policija ugotovila ukraden tovornjak
Morska obmejna policija je včeraj kontrolirala 25 vozil, ki so se izkrcala v tržaškem pristanišču. Med temi je bil v Italiji ukraden tovornjak, ki je prihajal iz Nemčije in je bil s trajektom namenjen prek Turčije v Afganistan.
Poletni urniki in zaprtje občinskih izpostav
Občinska uprava bo v poletnem obdobju zaprla nekatere občinske izpostave. Od 6. junija do 30. septembra bodo torej odprte oz. zaprte sledeče občinske izpostave in s sledečimi urniki. Občinska izpostava za vzhodni Kras (Doberdobska ulica št. 20/3 na Opčinah) bo zaprta ob sredah, odprta pa bo ob ponedeljkih od 8.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12. ure. Občinska izpostava za zahodni Kras (Prosek št. 159) bo odprta samo ob sredah, in sicer od 8.30 do 12. ure ter od 14. ure do 16.30. Občinski izpostavi za Novo mitnico (Ul. Giotto št. 2) in za Sv. Vid-Staro mesto (Ul. Locchi št. 23/b) bosta delovali običajno. Občinski izpostavi za Valmauro-Naselje sv. Sergija (Ul. Paisiello št. 5/4) in za Rojan-Greto-Barkovlje (Ro-janski trg št. 3/3) bosta zaprti od 6. junija do 16. septembra, medtem ko bo občinska izpostava za Sv. Jakob in Staro mitnico (Ul. Caprin št. 18/1) zaprta od 6. junija do 29. julija in od 16. avgusta do 16. septembra.
Končna postaja openskega tramvaja na Trgu Dalmazia
Končno postajo openskega tramvaja na Trgu Oberdan bodo v prihodnjih dneh zaradi vzdrževalnih del začasno premestili na bližnji Trg Dalmazia. Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo do tega prišlo okvirno od 25. julija ob 7. uri do 27. julija ob 18. uri, vsekakor pa do konca del.
Urad Združenja AEA zaprt do 12. avgusta
Združenje izpostavljenih azbestu AEA dežele Furlanije-Julij-ske krajine obvešča, da bo urad v Ul. Filzi št. 17 v poletnem obdobju zaprt od 25. julija do 12. avgusta.
EstEnergy na iPhonu
EstEnergy družbe Acega-sAps bo odslej tudi na iPhonu. Prvič v Italiji je družba Acegas uvedla aplikacijo za iPhone, s pomočjo katere lahko stranke EstE-nergy kontrolirajo trimesečno porabo energije, stanje plačil in arhiv računov, vnesejo lahko tudi podatke za avtomatično branje porabe. Poleg tega imajo vedno na razpolago vse potrebne kontakte in telefonske številke uradov in okenc. Dalje lahko dobijo še vse informacije o pogodbah za dobavo plina in elektrike ter razne ponudbe.
V soboto master class akvarela s Černyševim
Na Stadionu Prvega Maja (Vrdelska cesta št. 7) bo jutri od 10. do 12. ure brezplačen tečaj master class v akvarelski tehniki, ki ga bo osebno vodil ruski umetnik Sergej Černyšev. Ta se v teh dneh mudi v našem mestu s skupino študentov državne akvarel-ske ruske šole Andrijaka iz Moskve.
Brezplačen master class je namenjen izrecno tukajšnjim ljudem, ki jih zanima slikarstvo ne glede na starostno stopnjo in predvideva omejeno število udeležencev. Na razpolago je še nekaj prostih mest . Tisti, ki bi jih sodelovanje pri tej pobudi zanimalo, lahko pokličejo na telefonsko številko 3387753520.
6
Četrtek, 21. julija 2011
TRST
/
BOLJUNEC - Kmetija Parovel
Četrta generacija za krmilom Letošnja letina boljša od lanske
Od degustacij vin in oljčnega olja do glasbenih dogodkov v štirinadstropni rdeči stavbi
Družinska kmetija Parovel stoji v Mačko-ljah že od leta 1898, danes pa jo upravlja že četrta generacija. Veljala naj bi za najstarejšo kmetijo na Tržaškem, ki je nekoč imela tudi bika in prašiče, sedaj pa se je posvetila izključno pridelavi vina in olivnega olja. Vinska klet in osmica se od leta 2006 nahajata v Boljuncu. V Mačko-ljah je namreč postajalo tesno in ni bilo mogoče širiti kmetije, zato je družina Parovel odkupila kmetijo in zemljišče avstrijskega barona, na katerem stoji danes štirinadstropna rdeča stavba.
Duša kmetije sta Zoran in Cvetka, ki sta od šestdesetih let dalje bistveno razširila nasade, danes pa upravljata kmetijo njuna sinova z družinama.Euro je odgovoren za proizvodnjo in skrbi večinoma za tehnično plat. »Naše trte in oljke rastejo na hribovitih področjih dolinske občine, največ jih imamo v Mačkoljah, a tudi na Dolgi kroni. V Mačkoljah rastejo tudi najstarejše oljke, ki imajo preko 200 let. Imamo pa približno enako število hektarjev (petnajst in petnajst) bodisi vinograda kot oljčnih nasadov, sorte pa so vse avtohtone, «nam je povedal Euro in dodal, da so bile letošnje vremenske razmere idealne za dozorevanje. »Deževalo je vsakih dvajset dni in suše ni bilo. Nismo imeli nobene bolezni, niti muh in moljev na oljkah. Mislim, da bo prva trgatev že konec avgusta, prve sorte oljk pa bomo pobirali v polovici oktobra. Letina je boljša od lanske«. Eurova žena Karmen pa je izvedenka v degu-stacijah in striženju oljk. Vina in olja Parovel pa prodajajo in promovirajo tudi po svetu (v sosednjih državah, Veliki Britaniji, ZDA, na Kitajskem in Japonskem).
Eurova sestra Elena, ki skrbi za komercialne zadeve in dogodke, se je pravkar vrnila iz Kalifornije, kjer je njihovo malvazijo predstavila v klubu deskarjev v San Franciscu. »Vsako leto sodelujemo s prireditvijo Odprte kleti zadnjo nedeljo v maju, v času sv. Martina priredimo Bac-husDay s koncerti v okviru jesenske osmice. Vme-secu novembru pa pride na vrsto degustacija olivnega olja,« je povedala Elena in nam obrazložila, da je delo v torklji zelo naporno. Slednja je namreč vklopljena dan in noč od sredine oktobra tja do konca novembra. »Pobrane oljke je treba čim prej stisniti, drugače postane olje slabo. Tako preživi moj brat skoraj petdeset dni v torklji, kjer je delo nepretrgano. Zaradi tega smo tudi opustili rejo živali in pridelavo žganja«. Nekoč je bila torklja sestavljena iz dveh velikih kamnov in so jo ljudje upravljali ročno. Sedaj so to zamenjale avtomatizirane naprave, ki pa še potrebujejo človeško roko. Ravno tako imajo Parove-lovi napravo za ustekleničenje, vse to pa v dolinski obrtni coni.
Na kmetiji Parovel pridelajo vsako leto od 35 do 40 tisoč steklenic vina in okrog 20 tisoč pollitrskih steklenic ekstra deviškega oljčnega olja iz sorte belica, ki je označeno z oznako zaščitenega porekla Tergeste DOP.
Andreja Farneti
SREČA - Nosečnica
Čaka na pošti in zmaga
...100.000€!
Čakanje na pošti je največkrat nič kaj razveseljivo opravilo. V času, ko so se poštni uradi spremenili tudi v knjigarne in trafike, je čakanje nekoliko manj dolgočasno: med čakanjem lahko prelistaš to ali ono knjigo ali si kupiš nov zvezek. Če si rojen pod srečno zvezdo, pa lahko postaneš ...bogataš. Ali bolje rečeno bogatašinja.
Tak je primer mlade nose-črnce, ki se je na glavno tržaško pošto podala, ker ji je neka ustanova nakazala izplačilo. Ko je pri okencu opravila, pa je v trgovini Poste Shop je kupila še dve srečki »odstrani in zmagaj«. Vsaka je stala dva evra ...in obe sta bili »pravi«: s prvo je zmagala dva evra, z drugo pa kar 100.000 evrov!
Ne vemo, kakšna bodočnost čaka njenega novorojenčka, vse kaže pa, da mu bo vsaj s finančnega vidika prihranjena marsikatera nevšečnost ...
Elena in Euro sta lani začela sodelovati z vinjetistom Valeriom Marinijem bolj za šalo kot zares. Začel je risati nalepke za steklenice, nato brošure za dogodke in vizitke.
Za srečanje v Kaliforniji je na vrat na nos pripravil vinjeto z deskarjem s steklenico (zgoraj desno).
kroma
NESREČE PRI DELU - Komemoracija pred vhodom Paste Zara
Ob sedmi obletnici smrti so se spominili mlade delavke
Pred vhodom tovarne Pasta Zara v miljski industrijski coni so se včeraj zbrali sorodniki in prijatelji pred sedmimi leti umrle Marianne Di Domenico, 26-letne pre-kerne delavke, ki je izgubila življenje na delovnem mestu v tovarni testenin. Zgodilo se je 21. julija 2004, od takrat pa se delovni kolegi vsako leto spomnijo na tragedijo v tovarni in se oddolžijo njenemu spominu.
Včeraj dopoldne se je pred vhodom na dvorišče tovarne (na posnetku Kroma)na krajši kome-moraciji že sedmič po vrsti zbrala skupina sorodnikov, prijateljev, kolegov in sindikalnih predstavnikov živilske panoge. Miljsko občinsko upravo je v imenu župana Neria Nesladka zastopal odbornik za zdravstvo Giorgio Kosic.
Elvis Jackson v Ausonii
V	kopališču Ausonia bo drevi ob 22.30 nastopila priznana slovenska glasbena punk skupina Elvis Jackson. Pred njimi bo nastopila skupina MySpaceln-vaders.
Vera Marcer ...v bazenu
V	razstavnih prostorih H2Open Space oziroma v bazenu Bianchi bodo danes ob 18.30 odprli razstavo ameriške fotografinje Vere Marcer.
Blue Krass na Opčinah
V	openskem baru Vatta se vsak petek zvečer vrstijo koncerti. Danes bo tu nastopila glasbena skupina Blue Krass; v njenem repertoarju so uspešnice country glasbe v raznih akustičnih priredbah.
Spurg 2011 za otroke in družine se nadaljuje
V	okviru projekta Spurg 2011, Spa-zi urbani in gioco, namenjen otrokom in družinam bodo danes od 9.30 do 12.30 delavnice na temo Moje mesto, pravice in dolžnosti v vili Engelmann (kotalka-lišče). Od 18. ure do 22.30 se bo dogajanje preselilo v Ulico San Michele, kjer bodo glasbene delavnice. Jutri bo dopoldan od 10. ure do 11.30 namenjen otrokom od 5. do 12. let v Vili Revoltella.
Nagrada Luttazzi
Zaključuje se prva izvedba nagrade Lelio Luttazzi, državnega natečaja za mlade jazz pianiste, namenjenega italijanskim glasbenikom od 18. do 28. leta starosti. Na jutrišnjem finalu bodo nastopili Sebastiano Burgio, Francesco De Luisa in Emanuele Pellegrini. Zatem bo strokovna komisija izbrala zmagovalca in mu podelila štipendijo za šestmesečni tečaj v New school for jazz and contemporary music v New Yorku. Zmagovalec bo nastopil na nedeljskem koncertu na gradu sv. Justa ob 21. uri na festivalu Trieste Loves Jazz z drugimi priznanimi glasbeniki.
Razstava C. N. Trovata
Od jutri do 8. avgusta bo v dvorani Rilke Devinskega gradu na ogled razstava Le porte regali umetnika Carmela Nina Trovata iz Jamelj. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih.
predstava na Tabru
Jutri in v nedeljo bo na Tabru (Re-pentabor) multimedijska predstava La porta dei sogni-Vrata sanj družbe Merlino Multivisioni. Prvič bodo projekcijo zavrteli ob 21.15, ponovitev vsakih 25 minut. Pobuda je v okviru festivala Gledališča v gledališču.
TRGOVINA - Vida in Vlasta Legiša odprli sodoben Planet zdravja - Viva
Trgovsko ponudbo v Sesljanu obogatila trgovina s prehranskimi dodatki in kozmetiko
Prejšnji konec tedna je bil res lep gospodarski in vsestranski praznik v devinsko-nabrežinski občini. Domačinka Vida Legiša, ki je vrsto let službovala kot farmacistka na Fernetičih, in njena hči Vlasta sta v Sesljanu odprli nov sodobno urejen lokal za prodajo in tudi svetovanje pri uporabi pre-hranskih dopolnil, olj in naravi prijaznih kozmetičnih izdelkov.
Še pred odprtjem je njuno podjetje VIVA priredilo v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini predstavitev in srečanje o novi dietetski in kozmetični filozofiji izdelkov Planet of health - Planet zdravja, ki so v prodaji v novi trgovini. Izvedenca Irma in Igor Ogorevc sta orisala glavne značilnosti in blagodejne učinke raznih preparatov, od olja, bogatega z organskim aktivnim jodom, do naravnih kožnih tinktur, vode z aktivnim vodikom in posebnih ek-straktov ter mazil.
Še lepše pa je bilo na prijetnem odprtju nove trgovine v Sesljanu, kjer se je zbralo veliko prijateljev in znan-
Vida Legiša s hčerko Vlasto v novi trgovini
cev. Duša slovesnosti je bil Savo Ušaj, nekdanji direktor sovodenjsko-do-berdobske zadružne banke in znan športnik, vidno zadovoljen soprog oziroma oče novih podjetnic. Njego-
kroma
vemu nagovoru sta sledila pozdrav župana Giorgia Reta in blagoslov krajevnega župnika Gianninija.
Med gosti in prijatelji naj omenimo navzočnost nekdanjega devin-
sko-nabrežinskega župana in časnikarja Draga Legišo, sicer Vidinega očeta, ki se ob svojem znanem narodnem in političnem angažiranju vztrajno zavzema tudi za samostojni gospodarski nastop kot temelj razvoja naše skupnosti in posameznikov. Pogumno pobudo vnukinje in hčerke lahko razumemo tudi kot obetaven odgovor na njegovo stvarno in v prihodnost uprto vizijo, splošna želja vseh prisotnih, tudi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pa je, da bi inovativna dejavnost novih članic obrodila veliko uspehov.
Nova trgovina se nahaja v Sesljanu št. 54/D, blizu prodajalne koles Motorbike in hotela Ai Sette nani. Odprta je ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, od torka do petka od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Za informacije lahko intresnti pokličejo na tel. 333 8591977, ali pa jih poiščejo na spletu: epošta viva_planetofhealth@hot-mail.it, www.planetofhealth.eu.
Davorin Devetak/SDGZ
/
TRST
Četrtek, 21. julija 2011
7
TRST - V galeriji Tržaške Knjigarne
Sergej Černyšev razstavlja v Trstu
Predvčerajšnjim so v prostorih TK Galerije v Tržaški knjigarni odprli razstavo akvarelov ruskega slikarja Sergeja Černyševa, ki ga je predstavil Igor Kocijančič. Slikar se mudi v našem mestu s skupino študentov priznane ruske državne akvarelske šole, ki jo je ustanovil umetnik Sergej An-drijaka in v kateri poučuje več kot deset let.
Razstavljenih je približno trideset slik Černyševa in njegovih študentov. Priznano šolo obiskujejo otroci in odrasli. Razstava v Trstu je prva za skupino študentov, s katero so pokazali, kar so se naučili med letom. Med tednom bodo razstavljene tudi slike, ki bodo nastale med njihovim prebivanjem v mestu, v knjigarni pa je mogoče tudi kupiti njihove slike. Černyšev je na koncu tudi sam spregovoril in se zahvalil knjigarni, ki je dala na razpolago svoje prostore v zelo kratkem času. Zahvalil se je italijanskim umetnikom, ki so sestavili podlago, na kateri sta se potem razvili ruska arhitektura in meščanska umetnost. Razstava je tudi priložnost, da se zahvalijo ravno njim.
Sergej Černyšev je talentiran ruski slikar, ki je na svoji dolgi poklicni poti ustvarjal v različnih umetniških stilih, od grafičnega slikanja na nalepkah in plakatih do slikanja v akvarelu, ilustriranja knjig, restavriranja
templjev in ikon. Sodeluje z ruskim ministrstvom za kulturo in raznimi agencijami in dobrodelnimi združenji.
Razstava bo odprta do 29. julija. Ogled bo možen vsak dan od 9. do
Ruski slikar Sergej Černyšev in v ozadju njegove slike
kroma
12.30 in od 15.30 do 19. ure, razen v ponedeljek, 25. julija, medtem ko bo v soboto, 23. julija, razstava odprta samo v jutranjih urah.
MaK
MILJE POD ZVEZDAMI - Ob 21. uri
Nocoj koncert mladih glasbenikov Intercampus
Na Trgu Marconi v Miljah bo nocoj (ob 21. uri) eden od zaključnih koncertov mednarodnega glasbena laboratorija Intercampus 2011, ki letos poteka v Kopru.
Priložnostni mladinski orkester, ki ga vodi Iztok Bab-nik, sestavlja okrog petdeset učencev in
študentov med 9. in 20. letom starosti, ki prihajajo iz več kot dvajset glasbenih in godbeniških šol iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije; organizatorji so tudi letos Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Nocojšnji koncert spada v niz občinskih prireditev Milje pod zvezdami, pri katerem sodeluje tudi kulturno društvo Kiljan Ferluga. Ob slabem vremenu bo koncert v Verdijevem gledališču.
MIRAMAR
Tudi letos koncerti v gradu
V prestolni dvorani gradu Miramar bo letos že trinajstič potekal niz Koncerti v gradu ( "Concerto nel Castello") v organizaciji tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini. Koncerti se bodo odvijali vsak petek od 22. julija do 16. septembra ob 20.30. Za obisk koncertov bo potrebno odšteti 4 evre (to je cena za vstop v grad). Danes se bodo večeri pričeli z glasbenim potovanjem po španski tradiciji, ki so ga organizatorji poimenovali »Viaggio nel-la tradizione spagnola. Donne fra sentimento e ragione«.
Program bo vključeval razne arije od Carmen Georgesa Bizeta do Norme Vincenza Bel-linija in drugih avtorjev. Protagonisti večera bodo mezzoso-pranistka Martina Rinaldi in pianista Martina Salateo in Nicola Colocci. 29. julija bo večer popestril pianist Dimitri Candoni, ki bo izvajal Chopinove in Lis-zotove skladbe. V petek, 5. avgusta bo z Beethovnovimi in Cho-pinovimi skladbami nastopil pianist Nicola Losito, 12. avgusta bo nastopil kvartet Hemiolia, ki ga sestavljajo violinista Sebastiano Frattini in Laura Agostinelli, violist Eugenio Bernes in violonče-listka Stefania Pellizzeri. 19. avgusta bo na vrsti Accordeon Recital, na katerem bo nastopil harmonikar Ghenadie Rotari, 26. avgusta pa bo nastopil pianist Marco Puissa.
2. septembra bo na vrsti Cello & Piano Duo z Mari Taki-no pri violončelu in Giuliom Scaramellom pri klavirju. 9. septembra bo na sporedu Strings and Piano Recital zaupan Quin-tettu Amarate z Arianno Bona-testa pri klavirju, Tommasom Zucconom Ghiottijem in Alessandrom Olivo z vijolino, Mat-teom Rocchijem pri violi in Car-lom Casamichelejem pri violončelu. 16. septembra bo zaključni večer s petjem skupine Lieder Abend, kjer bo protagonist madžarski tenor Mate Gal v spremstvu pianista Elie Macrija. Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko 040224143 ali pa obiščete spletno stran www.conservatorio.trieste.it.
GLASBA - Vstopnice so še na voljo
Franco Battiato danes na Velikem trgu
Na Velikem trgu in drugih mestnih lokacijah se nadaljujejo kulturni dogodki, ki lepšajo in bogatijo tržaške poletne večere. Med tistimi, za katere vlada večje pričakovanje, je nedvomno nocojšnji koncert na Velikem trgu.
Franco Battiato je prejšnji petek v Rimu krenil na novo glasbeno turnejo (Up Patriots To Arms Tour), natanko teden kasneje pa bo v sklopu iste turneje nastopil tudi v Trstu. Italijanski kantavtor bo na oder stopil ob 21.30 in v očarljivem okolju osrednjega tržaškega trga, ponudil stare in nove uspešnice, od Autodafé do Un'altra vita, od La cura do Il ballo del potere, Shock in my town in druge pesmi, ki ji Battiato uspešno predstavlja že desetletja.
Vstopnice za nocojšnji koncert so še na razpolago na običajnih prodajnih mestih (Azalea Promotion), od 19. ure pa jih bodo
prodajali tudi na trgu, oziroma na blagajnah na Nabrežju 3. novembra. Cene so različne, od 30 do 60 evrov.
NABREŽINA - Danes, jutri in v nedeljo
Dialektalno gledališče na festivalu Ave Ninchi
Drevi ob 21. 15 bo na trgu pred nabrežinskim županstvom drugi večer mednarodnega festivala Ave Ninchi, nakaterem se predstavlja gledališče v dialektih treh Benečij in Istre. Dogodek sodi v poletni niz prireditev Večeri pod zvezdami, katerih pobudnik je Občina Devin Nabrežina. Nastopila bo gledališka skupina Piasa Picia italijanske skupnosti Pasquale Besenghi Degli Ughi iz Izole s predstavo Izolska odiseja (Odissea Isolana) avtorja Rug-gera Paghija, ki je delo tudi zrežiral. Gre za nekakšno parodijo oziroma lokalno verzijo Homerove pesnitve. Odiseja se odvija v nejasnem časovnem obdobju, a v bistvu gre za to, da se skupina izolskih žena hoče udeležiti Trojanske vojne, ker sta jih navdihnila ponos in brezdelje njihovih lastnih mož.
Jutri (sobota, 23. julija) bo ob 21.15 na istem prizorišču tretja predstava festivala Ave Ninchi z nastopom tržaške gledališke skupine Il Gab-biano - F.I.T.A., ki bo odigrala komedijo »No se bel quel che se bel, ma se bel quel che ... Avtor dela je Aldo Nicolai, v tržaški dialekt pa ga je priredil Tržačan Riccardo Fortuna, ki je podpisal tudi režijo. Gre za sočno komedijo z nenehnimi zapleti, nepričakovanimi razpleti in presenečenjem za konec.
Večer Pod zvezdami bo na nabrežinskem trgu pred občino tudi v nedeljo, 24. julija, kjer bo prav tako ob 21.15 na sporedu glasbeni spektakel z naslovom »Cantastoria. Avtorja in izvajalca bosta Leo in Gerri Zannier, ki ju bo na klavir spremljal maestroTony Kozina. Predstavo je postavila gledališka skupina »Amici di San Giovanni. Gre za zgodovino Trsta skozi pripoved najlepših pesmi iz tržaške tradicije.
Za vse predstave festivala je vstop prost, k realizaciji pa so prispevale občina Devin Nabrežina, občina Trst in deželna uprava FJK
Včeraj danes
Danes, PETEK, 22. julija 2011
MAJDA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 23.36 in zatone ob 13.09
Jutri, SOBOTA, 23. julija 2011
BRANISLAV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 7 km na uro ju-go-zahodnik, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
CI3 Lekarne
Do sobote, 23. julija 2011 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ITI Osmice
ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806.
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni!
MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605.
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439.
OSMICO sta v Repnu odprla Edo in Grozdana. Tel. št.: 040-327472
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987.
PRI REPI NA KONTOVELU je odprta osmica. Slava Starc in Dušan Križman vabita k obisku.
Večjezična dežela
Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele.
Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku!
8
Petek, 22. julija 2011
TRST
/
&6RAW
PROSEKU
{	Dones	^
nastop plesne skupine Club DIAMANTE

Kalamari specialitete na žaru

SKD in MePZ RDEČA ZVEZDA
iz Saleža v sodelovanju z župnijo Sv. Mihaela
vabita na
celovečerni koncert
Že PZ SAMNIUM CONCENTUS
iz Campobassa
danes, 22.07.2011, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Zgoniku
CD
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ^
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Občino Milje in Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga
vljudno vabita na koncert
MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS
V	petek, 22.7.2011, ob 21. uri-Trg Marconi v Miljah
U Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«.
ARISTON - 18.15, 20.00 »Tutti per uno«; Poletna arena: 21.15 »Benvenuti al Sud«.
CINECITY - 16.40, 19.20, 22.00, »Captain America - 3D«; 16.00, 18.45, 21.30 »Captain America«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Bitch Slap - Le su-perdotate«; 16.30, 19.15, 20.45, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 16.15, 18.00, 19.00, 21.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 16.05, 21.40 »Per sfortuna che ci sei«; 18.40 »Transformers 3«; 16.10 »Cars 2«.
FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »At the end of the day - Un giorno senza fine.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.15, 22.00 »Le donne del 6. piano«; 18.00 »Venere nera«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.40, 18.40, 20.40, 22.40 »Pingvini gospoda Popperja«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30, 23.40 »Prekrokana noč 2«.
KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Svet oceanov«; 18.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 20.30, 23.30 »Transfor-merji 3 - 3D«; 20.20, 22.30 »Pingvini gospoda Pepperja«; 15.50, 18.20, 20.40, 23.00 »Cukrček 2«; 15.20, 18.10, 21.00, 23.50 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 17.10, 20.00, 22.50 »Harry Potter in svetinje smrti
Loterija 21. julija 2011
Bari	18	38	25	14	62
Cagliari	42	13	85	60	7
Firence	3	78	19	75	74
Genova	29	72	60	58	42
Milan	58	75	88	22	76
Neapelj	82	63	74	41	47
Palermo	64	56	44	49	71
Rim	77	87	88	27	52
Turin	29	79	7	9	67
Benetke	66	29	27	77	13
Nazionale	16	3	66	20	62
Super Enalotto Št. 87
9 13 31 35 45 79	jolly 62
Nagradni sklad	2.615.460,41 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 43.214.165,09 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
8 dobitnikov s 5 točkami	49.039,89 €
1.075 dobitnikov s 4 točkami	364,94€
44.917 dobitnikov s 3 točkami	17,46 €
Superstar	88
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	36.494,00 €
184 dobitnikov s 3 točkami	1.746,00 €
3.437 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
23.208 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
51.159 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
H Čestitke
su, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku.
DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta.
M Izleti
2«; 17.00, 19.10, 21.10, 23.10 »Izvorna koda«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 2: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Bitch slap - Le superdotate«; Dvorana 4: 15.40, 17.30 »Cars 2«; 19.15, 20.45, 22.20 »Per sfortuna che ci sei«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; 17.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.10 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Per sfor-tuna che ci sei«; Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00, 22.00 »Le donne del 6. piano«.
KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost juž-nokoroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941).
ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja 2012, podaljšano do konca meseca julija. Za informacije se obrnite na tel. št. 040225170 po 20. uri.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Bistro, tehnični muzej Slovenije, nato vzpon na Krvavec v nedeljo, 7. avgusta. Informacije in vpisovanje na telefon 040-200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor), 334-9772080 (Aljoša).
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Loši-nju. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. št. 040-360072.
□ Obvestila
Živijo LILIANA! Že v ponedeljek si se na Mulu veselila, pedoče, brancine, srdune in škampe nam ponudila. Danes bomo v Križu spet vesele, ker bomo za tvojo 40-letnicopele. Pupa
Hip, hip, hura danes naš NO-NINO rojstni dan ima. 65poljubčkov mu podarimo in obilo zdravja in sreče mu zaželimo. Tvoji Gabriele, Davide in vsi, ki ga imamo radi.
Danes jih naša draga teta ANICA 90 slavi. Vse najboljše in koraj-žno naprej ji voščimo domači vsi.
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečaj-nih razredov v drugem ali tretjem pa-
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za leto 2011/2012. Za katerokoli informacijo pokličite te. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: danes, 22. julija, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 23. julija, ansambel Old Stars; v nedeljo, 24. julija, ansambel Souvenir; v soboto, 30. julija, koncert Godbenega Društva Piero Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir.
MLADINSKI ODSEK »KD KRAŠKI DOM« prireja v soboto, 23. julija, na balinišču v Repnu ob telovadnici, 4. izvedbo tekmovanja s samokolnica-mi »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje za otroke in odrasle ob 16. uri. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Mu-zikanti. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«!!
ZVEZA LEVICE vabi v Ljudski dom Canciani v Podlonjerju na »Rdeči praznik«. V soboto, 23. julija, ob 18. uri odprtje kioskov, od 21. ure koncert skupin Underscore in Gino D'Eliso & Antonella Brazzi. V nedeljo, 24. julija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri časnikar Ugo Salvini intervjuva odbornika za ekonomski razvoj Fabia Omera in odbornika za okolje Umberta Laurenija. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Duo Melody.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja s prilagojenimi zdravstvenimi programi v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040360072 ponedeljek - petek od 9. do 13. ure.
JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adforman-dum.eu.
ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3.
nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu.
ASD MLADINA organizira v četrtek, 28. julija, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu brezplačno poskusno vajo Tai chi chuana pod vodstvom in-štruktorice Mire Guštin. Informacije: tel. št. 349-3136949.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta.
OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Zgonik v Zgoniku št. 45, 34010 (TS) Tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.comune.sgonico.ts.it
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se nadaljuje poletno središče na Op-činah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Repentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka.
RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it, tel. št. 040225956, fax 040-2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure.
H Prireditve
KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA »INTERCAMPUS« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v naslednjih dneh: danes, 22. julija, ob 21. uri - Trg Marconi v Miljah; v soboto, 23. julija, ob 20. uri - Tartinijev trg v Piranu in v nedeljo, 24. julija, ob 10.30 - park Pie-tro Coppo v Izoli in ob 19.30 uri Manziolijev trg. Vljudno vabljeni!
SKD IN MEPZ RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA v sodelovanju z župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika, vabita na celovečerni koncert ZePZ Samnium Concertus iz Campobassa danes, 22. julija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Zgoniku.
SKD IN MEPZ RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA v sodelovanju s KRD Dom Briščiki vabita na celovečerni koncert ZePZ Samnium Concertus iz Cam-pobassa ter MoPZ Vesna iz Križa, ki bo v soboto, 23. julija, ob 20.30 v prostorih Doma Briščiki.
OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža, prireja v nedeljo, 24. julija, ob 21.00, na prireditvenem prostoru pred županstvom, dobrodelni koncert skupine »I '60 ruggen-ti«. Od 20.00 dalje bo deloval kiosk. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Sa-matorci.
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Pro-
S Poslovni oglasi
ŠTUDENT MATEMATIKE NUDI
pomoč za popravne izpite.
334-3042911
svetnega doma na Opčinah v četrtek, 28. julija, ob 21.00: Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdta-bor.it.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom M. Alessandra Svaba v sodelovanju s kriškimi organizacijami vabi na predstavo »L'elisir d'amore - Ljubezenski napoj«, veseloigra Gaetana Donizetti-ja, ki bo v parku ljudskega doma v Križu v soboto, 30. in v nedeljo, 31 . julija, ob 20.45. Toplo vabljeni!
SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave.
OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Kata-lonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni.
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna). Cena 800,00 evrov, možnost dogovora. Tel. 339-3326750 (do 18. ure).
BLIŽA SE KRAŠKA OHCET! Prodajam »šarpo« za tabin. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-327321 ali 3397245134.
GOSPA nujno išče delo kot negovalka starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. 366-7434492.
IŠČEM V NAJEM malo hišo ali stanovanje z dvoriščem v mirnem okolju, tudi v Sloveniji. Tel. št.: 3282060951.
KLAVIRSKO HARMONIKO Paolo Soprani, 80 basov, rdeče barve, prodam. Tel. št.: 334-5618525.
NA GRETI v Ul. Baseggio prodam dvosobno stanovanje s pogledom na mesto, teraso, bivalno kuhinjo, shrambo in dvojno kopalnico. Tel. 335-6328351.
PRODAJAM KNJIGE za 4. in 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860.
PRODAM koncertni klavir grotrian steinweg model 185, cena po dogovoru. Tel. št.: 347-0466075.
STARO KAMNITO OKROGLO VAZO
premera 40 cm x 35 cm, grobo obdelano, prodam. Tel. št.: 040-327128.
V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 328-4616116, 040-327293 ali 3336194326.
Prispevki
V	spomin na Janka Guština darujeta Meri in Ivan (Col 8 ) 30,00 evrov za re-pentabrsko cerkev.
Ob smrti Alojzije Purič daruje družina Puri (Repen 13) 50,00 evrov repenta-brsko cerkev.V spomin na Stanka Pu-riča daruje Julka Purič (Repen 42) 10,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin Alojzijo in Stanka Puriča darujejo: družina Zigon 30,00 evrov, družina Škabar Čok (Repen) 30,00 evrov in N. N 20,00 evrov za repen-tabrsko cerkev.
V	spomin na moža in očeta Stanka Pu-riča darujeta žena Irma in in sin Robert 50,00 evrov za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Stanka Puri-ča daruje Guštin Ema (Col 5) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Janka Guština in Ivanko Andolšek daruje Olga Purič 20,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Stanka Puriča darujeta družini Purič in Berdon 40,00 evrov za KD Kraški dom.
/
ITALIJA
Petek, 22. julija 2011
9
POLITIKA - Po glasovanju Severne lige za aretacijo poslanca LS Alfonsa Papa
Med Berlusconijem in Bossijem napeti odnosi
Jabolko spora tudi vojaške misije na tujem - Maroni vzhajajoča zvezda v Severni ligi
SODSTVO
Napolitano za omejitev prisluškovanj
RIM - Izogibati se je treba ravnanjem, ki lahko privedejo do zamenjave vlog med politiko in sodstvom in netijo nevzdržne spore med tema dvema vejama oblasti. Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj na Kvirinalu sprejel sodnike in javne tožilce pripravnike.
Napolitano je nove predstavnike sodne oblasti pozval, naj se strogo držijo zakonov in deontoloških pravil. Na tak način bodo po njegovih besedah še najbolje služili pravici, poleg tega pa se bodo tudi ognili jalovim in nevzdržnim sporom med politiko in sodstvom. V tem smislu bi po predsednikovem prepričanju bilo primerno, da bi se predstavniki sodstva ne spuščali v politično areno ter da ne bi dajali politično obarvanih izjav in komentarjev. Napolitano je v tem sklopu nadalje sodnike in javne tožilce pozval, naj sežejo po telefonskih prisluškovanjih le, kadar je to res potrebno, kakor naj tudi objavljajo le tiste zapisnike prisluškovanj, ki so res pomembni za preiskave. Državni poglavar je opozoril, da pri tem večkrat prihaja do nesprejemljivega vdiranja v zasebnost, kar je vsekakor treba preprečiti.
Napolitano je po drugi strani govoril tudi o potrebi po okrepitvi in boljši ureditvi pravosodnega sistema, ki zdaj le s težavo in z velikimi pomanjkljivostmi opravlja svoje naloge. V tem smislu bi moral parlament sprejeti nujne reforme, ki pa bi morale biti premišljene, uravnovešene in res funkcionalne zahtevam sodne oblasti.
Državni poglavar se je tako dotaknil ene izmed najbolj občutljivih tem sedanje politične aktualnosti. Predsednik združenja sodnikov in javnih tožilcev Luca Palamara je povedal, da se v predsednikovih besedah v celoti prepoznava. Drugačna pa je bila ocena voditelja Italije vrednot Antionia Di Pie-tra, za katerega so bile predsednikove besede neprimerne dan potem, ko je poslanska zbornica sprejela zahtevo sodnih oblasti po aretaciji poslanca Al-fonsa Papa.
RIM - Potem ko je Severna liga v sredo obrnila hrbet premierju Silviu Ber-lusconiju in v poslanski zbornici skupno z opozicijskimi silami volila za aretacijo poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa, ostajajo odnosi v vladni večini izredno napeti. Njena razdvojenost je včeraj znova prišla do izraza v parlamentu.
Senat je namreč imel na dnevnem redu refinanciranje italijanskih vojaških misij na tujem, a vlada je zahtevala in dosegla odložitev obravnave na torek, potem ko se je izkazalo, da bi Severna liga oz. nekateri njeni predstavniki ne podprli zadevnega ukrepa. Podminister za infrastrukture, severnoligaš Roberto Castelli, je namreč že v sredo javno napovedal, da namerava glasovati proti ukrepu. To je sprožilo nove polemične reakcije iz opozicijskih vrst, ki vztrajno zahtevajo, naj vlada odstopi.
Sicer pa je Ljudstvo svobode včeraj odprlo vprašanje, ali je bilo sredino glasovanje za Papovo aretacijo sploh legalno. Glasovanje je namreč na zahtevo desne sredine sicer potekalo tajno, številni
Robeto Maroni
ansa
poslanci pa so namerno oddali svoj glas na prepoznaven način. Povzemajoč daljšo razpravo, je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini naposled sklenil, da je bilo glasovanje veljavno, saj imajo poslanci pravico, da objavijo, kakšen glas so oddali na tajnem glasovanju.
Ravnanje Severne lige v primeru Papa je hudo razjezilo zlasti premierja Silvia Berlusconija. Takoj po glasovanju v poslanski zbornici je napovedal, da bo zahteval razčiščenje z voditeljem Severne lige Umbetom Bossijem. Do tega naj bi prišlo na današnji seji ministrskega sveta. To-
da včeraj je Bossi javil, da se današnje vladne seje ne bo udeležil. Kot razlog je navedel zdravstvene težave, točneje kirurški poseg za odstranitev očesne mrene.
Na seji pa bo prisoten notranji minister Roberto Maroni, ki je v resnici vodil »revolt« poslancev Severne lige ob glasovanju o Papovi aretaciji in ki zaseda vse bolj vodilno vlogo v Bossijevi stranki, podobno kot Angelino Alfano v Berlusconi-jevi. Alfano je včeraj dejal, da ostajajo odnosi s Severno ligo trdni in da bo vlada ostala na svojem mestu do konca mandata v l. 2013.
Sicer pa se tudi opozicijska Demokratska stranka otepa s svojimi težavami. Polemike neti dejstvo, da senat - za razliko od poslanske zbornice v primeru Papa - ni pristal na hišni pripor za nekdanjega demokrata Alberta Tedesca. Sekretar Pier Luigi Bersani je dejal, da so demokrati dosledno glasovali za ugoditev zahtevi sodnih oblasti, a da je obveljalo stališče strank vladne koalicije. Demokratska stranka je Tedesca vsekakor pozvala, naj sam odstopi.
LOMBARDIJA - Korupcija
Filippo Penati odstopil kot podpredsednik deželnega sveta
MILAN-Podpredsednik deželnega sveta Lombardije Filippo Penati (Demokratska stranka) je včeraj odstopil s svojega položaja. To je storil dan potem, ko je prišla v javnost novica, da je osumljen korupcije in izsiljevanja v okviru preiska-
Filippo Penati
ansa

ve o preureditvi območja nekdanjega industrijskega kompleksa Falck v kraju Sesto San Giovanni, kjer je bil pred leti župan. V pismu predsedniku deželne vlade Robertu Formigoniju, predsedniku deželnega sveta Davideju Boniju in načelnikom skupin deželnega sveta Penati poudarja, da je nedolžen, a da kljub temu zapušča svojo podpredsedniško funkcijo v znak spoštovanja do institucij.
Medtem prihajajo na dan nove podrobnosti preiskave, ki jo vodi javni tožilec iz Monze. Kaže, da je eden glavnih Penatijevih tožilcev podjetnik Giuseppe Pasmi, nekdanji lastnik območja Falck. Po lastnih navedbah naj bi leta 2000 plačal več milijard tedanjih lir podkupnin za ustrezno urbanistično preureditev območja, kar pa se potem ni zgodilo, tako da je bil Pasini v tej zgodbi hudo oškodovan. Penati je med drugim član vsedržav-nega vodstva Demokratske stranke in je do lanskega leta bil eden najtesnejših sodelavcev sekretarja Pier Luigija Bersanija.
Piergianni Prosperini
ansa
GIBANJA - Alarm industrijcev in trgovcev
V tretjem četrtletju
gospodarska rast na ničli
RIM - Gospodarska rast letos ne bo presegla odstotka, zaposlovanje je v mrtvilu, individualna poraba stagnira. Italijanski industrijci so znova sprožili alarmni zvonec, potem ko je študijski center Con-findustrie v svoji mesečni analizi navedel, da bo gospodarska rast v letošnjem tretjem četrtletju nična.
Organizacija, ki jo vodi Emma Mar-cegaglia, med vzroki za nov gospodarski zastoj (potem ko se je v drugem četrtletju BDP povečal za 1,6%) navaja šibkost domačega povpraševanja, splahnitev povpraševanja na tujih trgih, učinke močnih turbolenc na finančnih trgih in javnofi-nančno varčevanje. Za Italijo tako trendi kažejo na novo precej dolgo fazo nizke gospodarske rasti, ki bo le težko presegla odstotek. K taki nespodbudni podobi prispeva svoje tudi mednarodni kontekst z rastjo evrskih obrestnih mer in z vse bolj selektivno politiko dostopa do kredita.
Kljub temu, da smo v obdobju poletnih razprodaj, se hudo pritožujejo tudi trgovci. »Odprava davčnih olajšav in predvideno splošno zvišanje davčnega pritiska
bo imelo dodatni depresiven učinek na široko porabo in na gospodarsko rast,« je ocenil predsednik Confcommercia Carlo Sangalli na predstavitvi analize gibanja porabe. Prepričan je, da je potrebna »injekcija zaupanja, gotovosti in socialne kohe-zije«, zato mora politika ustrezno ukrepati za gospodarski zagon, tudi s preganjanjem davčnega utajevanja. Za letošnje leto organizacija napoveduje 0,8-odstotno rast široke porabe, prihodnje leto in v letu 2013 pa naj bi zrasla za 1,1 odstotka letno, in še to predvsem na področjih, ki se jim ljudje ne morejo odpovedati.
Fininvest bo odškodnino plačal direktno skupini Cir
MILAN - Berlusconijev družinski holding Fininvest bo prihodnjega 26. julija skupini Cir Carla De Benedettija direktno plačal 560 milijonov evrov odškodnine v skladu z nedavno razsodbo milanskega prizivnega sodišča. Tako je včeraj sporočilo vodstvo družbe in pojasnilo, da se je odreklo drugim oblikam posredne poravnave. Vodstvo je pristavilo, da s tem se nikakor ne bo odpovedalo nadaljnjemu sodnemu postopanju proti razsodbi. To pomeni, da se bo družba v skladu s pričakovanji obrnila na kasacijsko sodišče.
Milansko prizivno civilno sodišče je svojo razsodbo izreklo minulega 9. julija. Z njo je potrdilo prvostopenjsko razsodbo, da je Fininvest v tekmi z grupo Cir nekorektno prevzel založbo Mondadori. Berlusconi je namreč podkupil sodnika, za kar pa ne bo kazensko odgovarjal, ker je prestopek zastarel.
Policija priprla starša izginulega dojenčka
ASCOLI PICENO - Karabinjerji so včeraj ob zori v Folignu pri Ascoliju Picenu priprli 24-letno Katio Reginello in 30-letnega Dennyja Pruscina, starša dojenčka, za katerim se je pred kakimi dvajsetimi dnevi izgubila vsaka sled. Mali Jason se je rodil minulega 9. maja, bolehal pa je za zlatenico. Potem ko ga ni bilo več na spregled, so sosedje opozorili karabinjerje, saj sta zakonca Pruscina v preteklosti že imela težave zaradi slabega ravnanja s svojima prvima dvema otrokoma. Starša sta karabinjerjem najprej povedala, da sta otroka skrila, potem, da so jima ga neznanci vzeli, v sredo pa je mati priznala, da je dojenčka ubila in ga pokopala. Povedala je tudi, kje naj bi ležal pod zemljo, a preiskovalci še vedno niso našli trupla. Preiskave se seveda nadaljujejo.
Svak ubil moškega, ki ga je že poskusila ubiti hčerka
REGGIO EMILIA - V kraju Luzzara blizu Reggia Emilia so v sredo zvečer našli truplo 43-letnega delavca Rodolfa Morettija. Včeraj se je izkazalo, da ga je z dvema streloma ubil 43-letni svak Matteo Zanetti. Januarja 2010 se je Moretti rešil poskusa umora. Preiskovalci so ugotovili, da je spodleteli umor naročila 19-letna hčerka Ylenia.
EVRO
1,4222 $ +0,1
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. julija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 21.7. 20.7.		
ameriški dolar	1,4222	1,4207
japonski jen	112,09 91817	112,05 9 1762
kitajski juan ruski rubel inHncka riiniia	39,7000 63,2950	39,7267 63 1570
Miuijjiva i ULJija danska krona rvritancKi ti ini"	7,4542 0,87870	7,4553 0,88065
UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna	\j,o/ O/ \J 9,1008 7,7750	UjOOUUJ 9,1713 7,8040
1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona	24,411 1,1690	24,498 1,1652
jviv.aiji\i Malih. estonska krona inanTafCKi TAnnt	15,6466 267,93	15,6466 26918
1 1 la<j£.a 1 JM IUI II 1 L poljski zlot	3,9955 1 3447	3,9917 1 3451
Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/	1,3246 1,9558	1,3218 1 9558
al Jl\l ICV romunski lev liiY*\\/CK i ifac	4,2560 3,4528	4,2475 3,4528
IILUVJM 11 LCli latvijski lats hr37l ICki rAal	0,7094 2 2188	0,7093 2,2206
UlO ¿.IIJO IVI 1 CC1I islandska krona ti lira	290,00 2 3793	290,00 2,3575
LUIjKCI lila hrvaška kuna	7,4552	7,4575
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
21. julija 2011
1 mesec 3 meseci	6 mesecev	12 mesecev
LIBOR (USD) 0,18625 0,25200	0,42300	-
LIBOR (EUR) - -	-	-
LIBOR (CHF) 0,12750 0,17500	0,23833	-
EURIBOR (EUR) 1,470 1,609	1,813	-
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
35.414,64 € -240,39
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
21. julija 2011
LOMBARDIJA - Hišni pripor
Nekdanji odbornik Prosperini vpleten v novo korupcijsko afero
MILAN -Nekdanji deželni odbornik Lom-bardije za turizem in šport Piergianni Prosperini je ponovno priprt. Obtožen je korupcije in izdajanja lažnih računov za favoriziranje nekega podjetnika na licitaciji za promocijo Valtelline. Preiskavo vodi milansko tožilstvo. V okviru preiskave je bil priprt tudi občinski odbornik v Sondriu Luca Spagnolatti.
Prosperini, ki je nekoč pripadal Severni ligi, potem pa Nacionalnemu zavezništvu, je v bližnji preteklosti že imel težave s sodstvom. Leta 2009 je bil priprt zaradi prejemanja podkupnin in zaradi ilegalnih uslug, ki jih je proti plačilu naredil nekaterim udeležencem mednarodne turistične borze Bit v Milanu. Na procesu po hitrem postopku se je pogodil za 3 leta in 5 mesecev zapora.
Sicer pa kaže, da nekdanji deželni odbornik Lombar-dije za turizem in šport sploh ima hudodelska nagnjenja. Proti njemu namreč teče tudi preiskava zaradi nezakonite prodaje vojaškega materiala Eritreji.
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,10 INITEDIII IDr»DA 1 QA		-1,09
KRKA I I IKA KOPER	60,00 12 50	+2,86 -0,02
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	163,00 21700	+2,46 +1,21
TELEKOM SLOVENIJE	78,50	-1,81 +1,95
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 30,00 AERODROM LJUBLJANA 15,17 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn		-0,20
ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7	17,90 311	+9,82
ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST	6,75	+7,24 +0,46
KOMPAS MTS NIKA	4,00 6,00 1650	--
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS ! II IR! IANA	12,50 7,10 19,99	+8,55 +2,88
SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ	289,00 45,00 178 90	-0,34 +4,65
TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	110,00 14,00	+7,68
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. julija 2011 +3,76		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA	1,028 93,30 13 49	+2,19 +2,53 +1 43
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	1,554	+8,67
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	0,544 1,672 08515	+7,62 +6,50
EDISON ENEL ENI	4,20 15 81	+0,47 +1,74 +1 87
FIAT FINMECCANICA	7,24	
FINMECCANICA GENERALI IFIL	7,54 13,93	+0,20 +3,96
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,803 1241	+9,54
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	22,44	+5,62 +0,18
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	3,228 6,62 2 016	+3,73 +5,00
PIRELLI e C PRYSMIAN	7,15 13 80	-0,79 +0,35
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	37,29 410	+0,44 +0,27 +1 08
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	6,41	+1,18
TENARIS TERNA	0,906 16,10 3 106	+3,66 +0,75
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	0,0633	+0,58 +0,64
UNICREDIT	3,84 1,381	+9,97 +9,95
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	99,26 $	+0,13	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. julija 2011		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana	746,80	+0,07
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS	2.197,04	+0,37
FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^	974,20 1.908,75 7,1(1(17	-0,77 n
lisica i j, ucuy i au / -t\j,\jj SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 773 Va .1 K		
un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	2.507,07	+0,47
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.724,79 2.404,24	+1,22 +0,69
S&P 500, New York	1.343,80	+1,35
MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London	1.324,11 7.290,14 5.903,50	+0,58 +0,95 +0,85
CAC 40, Pariz	3.816,75	+1,66
ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50	2.685,00 1.210,30 2.763,34	+2,40 +1,39 +2,13
Nikkei, Tokio	10.010,39	+0,04
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	3.138,51 21.987,29 2.816,69	+0,38 -0,07
Sensex, Mubaj	18.436,19	-0,36
10
1 Q Četrtek, 21. julija 2011
KULTURA
/
GORICA - Ettore Scola, prejemnik posebnega priznanja na festivalu Amidei
»Končno so italijanski režiserji odprli okno in začeli gledati v svet«
Sergio Amidei ga je nekoč s kijem za bejzbol lovil po stanovanju sredi Rima
Ettore Scola, ena izmed največjih živečih osebnosti na italijanskem filmskem prizorišču, je bil v sredo gost goriškega festivala za nagrado Sergio Amidei. Scoli, ki je že vrsto let član žirije festivala, so organizatorji podelili posebno priznanje zaradi sovpadanja njegovega življenjskega jubileja - maja je dopolnil 80 let - in 30. obletnice nagrade za najboljši scenarij. Filmski mojster se je pred prejetjem nagrade srečal z goriško publiko, ki ga je toplo sprejela, našim bralcem pa je zaupal nekaj misli o tem, v katero smer vodi današnja italijanska filmska produkcija in kako bi se lahko goriški festival še bolj uveljavil.
Kaj mislite o sodobnem italijanskem filmu?
Politični znaki so dobri. Štirje referendumi in upravne volitve so pokazali izjemne signale, ki se odražajo tudi v italijanskem filmu; le-ta je bil do sedaj, kakor država sama, v slabem položaju. Bil je v veliki krizi, ker je bilo veliko nezanimanja. Najboljše znamenje filmskega preporoda pa je dejstvo, da se ne snema več avtobiografskih filmov, ki smo jih ustvarjali v osemdesetih in devetdesetih letih in niso imeli nobenega umetniškega smisla. Zdaj smo končno dobili režiserje, ki raziskujejo in si postavljajo vprašanja. Kot primer bi omenil Paola Sorrentina in njegov film »Il Divo«. Nedvomno Sorrentino dobro ve, kakšni so filmi nemškega ekspresionizma, ki jih je namenoma poitalijančil. Tako pa je bil njegov film v tujini všeč tudi tistim, ki sploh ne vedo, kdo je Giulio An-dreotti. Isto velja še za marsikaterega ustvarjalca, med katerimi so Matteo Garrone, Marco Risi in številni drugi. Nima smisla, da jih naštevam, ker bom ned-
vomno koga pozabil. Dejstvo je, da sem glede prihodnosti italijanskega filma zelo optimist. Italijanski režiserji so končno na stežaj odprli okno in začeli gledati v svet.
Ali bi nam lahko zaupali kak oseben spomin na Sergia Amideia?
Za osebe, ki jih srečaš le enkrat, imaš anekdoto, za tiste, s katerimi si velik prijatelj, je to težje. Se pa spomnim, ko sva se nekoč sprla; niti ne vem o čemu: mogoče o kakem scenariju ali pa o čisto nepomembni zadevi. Takrat sva bila pri njem doma in me je lovil po celi hiši s kijem za bejzbol. Uničil je mizo in kavč. Tak je bila pač njegov značaj: zanj ni bilo ničesar nepomembnega, vse si je vzel k srcu, stvari ni jemal zlahka. Kljub temu, da je živel v Rimu, ni nikdar uporabil izraza »chis-senefrega«. Vedno je pravil »vi Italijani«. Bil je Tržačan in se ni imel za Italijana.
V žiriji festivala Amidei sedite od samega začetka. Katere nove poti mora festival prehoditi, da postane bolj prepoznaven tudi na mednarodni ravni?
Mislite, da je to potrebno? Hec na stran. Žirija festivala se iz leta v leto obnavlja. Na to pomisli tudi sama narava. Najprej nam je odnesla Monicellija, prihodnje leto ne bo več mene; bodo pač pa ostali samo mladi, kakor Franco Giraldi. Tudi Nereo Battello je sicer rosno mlad. Mimo šal, imamo Picconija, Bruna, Pic-cola in Longa, ki so mladi. Ravno Giuseppe Longo je hiperaktiven, ima pet rok, z eno vozi, z eno je na telefonu, z eno maha mimoidočim. Že toliko let sledi festivalu in vanj vnaša novosti. Prepričan sem, da bo to storil tudi v prihodnje, tako da bo goriška filmska prireditev iz leta v leto od-mevnejša. (td)
MITTELFEST
Danes na sporedu štiri
predstave
Bliža se zadnji konec tedna v programu Mittelfesta in predstave letos razredčene, dvotedenske razporeditve, se bodo končno zgostile v pravem, festivalskem duhu.
Današnji program obsega štiri predstave. Pričel se bo ob 18.uri v cerkvi Santa Maria dei battuti z enim od dveh lutkarskih dogodkov, »Vroče glave. Zgodbe Risorgimen-ta« Gigia Brunella, s katero avtor pripoveduje resnično zgodbo o svojem predniku, domoljubu v času italijanskih revolucionarnih bojev 19. stoletja. Štiri ženske pa bodo prota-gonistke produkcije Slovaškega komornega gledališča »In šepetale vam bomo«, na sporedu ob 18.30 v gledališču Ristori. Predstava bo vabila k odkrivanju štirih pomembnih likov slovaških pisateljic iz prejšnjih stoletij. Sledila bo ob 21.uri na istem odru krstna izvedba miniaturne predstave tržaškega režiserja Franca Peroja po tekstu sodobnega ruskega dramatika Vadima Leva-nova, v kateri bodo nastopile mlade učenke šole gledališča La Con-trada v Trstu. Predstava govori o pustem življenju treh osamljenih najstnic, ki jim v življenju nekaj pomeni le mit Kurta Cobaina. Večer se bo končal ob 22.15 na stolnem trgu z odmevnim plesnim dogodkom, ki je nastal v sodelovanju s kitajskim Ministrstvom za zunanje zadeve. Nastopili bodo plesalci Akademskega ansambla iz Pekinga s koreografijo «Poezija vetra».
ROP
Ettore Scola v goriškem Kinemaxu
bumbaca
GLEDALIŠČE VERDI - Mednarodni operetni festival
Brechtova Opera za tri groše ohranila svojo ostrino in aktualnost
Bertold Brecht na Mednarodnem operetnem festivalu, zakaj pa ne? Kot protiutež plehkim zgodbam, kot kritična ost, ki je začela razjedati samopašno lagodje razpadajočega sveta, kot preroško razsvetljen umetnik, ki je izkoristil zadnje utrinke svobode, preden je nacistična strahovlada utišala vsakršno obliko družbene kritike.
Medtem, ko so se na Dunaju, v Budimpešti in Parizu valčki, polke, čardaši in cancani utapljali v nostalgiji Zweigovega »včerajšnjega sveta«, ko je Maurice Ravel s svojo La valse jasnovidno uglasbil vrtinec propada, je v Berlinu zaživelo gledališče, ki je na razvalinah gradilo novo, pro-nicljivo vizijo sodobne umetnosti: didak-tično-vzgojni smoter ni bil le ozadje, temveč protagonist dram, ki so kot inteligentna parodija obdelale tako Wagnerje-vo ideologijo kot operne kalupe, ki so se v treh stoletjih zasidrali v zavesti poslušalcev. Brecht je svoje najuspešnejše delo črpal iz Beračeve opere Johna Gaya, ki je presenetila in navdušila londonsko občinstvo točno dve stoletji pred Opero za tri groše: kljub korenitim družbenim spremembam je družbeno-politična satira ohranila svojo ostrino in aktualnost, ki še dandanes vzburjata in razburjata občinstvo. Premeteni in objestni lopov Mackie Messer je odlično razumel mehanizme, ki povezujejo kriminal s finan-co in institucijami ter je nameraval opustiti svoje pocestne posle-tatvine, rope in umore- za bolj varen zaslužek pod ugledno krinko bančnih ustanov, in današnja kronika nam žal ponuja nešteto različic protagonistovega lika.
Produkcija, ki je zaživela v tržaškem opernem gledališču Verdi, je nastala v sodelovanju s tremi neapeljskimi ustanovami: Napoli Teatro Festival Italia, neapeljskim Stalnim gledališčem in operno hišo San Carlo, ki so podprle in uresničile projekt režiserja: Luca De Fusco je angažiral imenitne umetnike, ki so v opero vlili svo-
je znanje in zavzetost; Massimo Ranieri je bil os, okrog katere so se zavrteli izredno prepričljivi liki in problem, ki zahteva tako glasbeno kot gledališko sposobnost, so vsi poustvarjalci premostili s pohvalo. Kurt Weill, Brechtov dolgoletni sodelavec, je v partituro vpletel utrip časa, v katerem so se prelivali različni žanri, od kabaretne popevke do jazza: Songspiel kot naslednik ali parodija Singspiela , s pogostimi citati klasične opere, so pevci-igralci interpretirali z nadvse doživetim pristopom, nekateri tudi z odličnim glasbenim talentom. Massimo Ranieri je že pred mnogimi leti opustil svojo popevkarsko kariero ter postopoma zrastel v gledaliških izzivih, ki so razodeli in izoblikovali markanten umetniški temperament: šestde-setletni mladenič se je zelo samozavestno predal igri, ki je pokazala še zvrhano mero energije- kot bi se kljubovalno upiral zobu časa, ki postopoma načenja vokalno integriteto, a še ni ohromil atletskih
sposobnosti, še manj pa iskrenost interpretacije. Globina in trpka grenkoba sta sevali iz lika „jamske» Jenny, ki ga je suvereno izklesala odlična Lina Sastri, prav tako pohvalno pa se je izkazala Gaia Aprea v vlogi Polly Peachum, morda še najbolj posrečenemu liku; imenitno se je odrezala Margherita di Rauso kot Celia Peachum, pravo presenečenje pa je bil Ugo Maria Morosi, interpret številnih operetnih likov, tokrat pa neprekosljiv kot cinični koordinator londonskih beraških stotnij. Bogato zasedbo so dopolnili Fabrizio Nevola, Leandro Amato, Luigi Tabita, Antonio Speranza, Luca Saccoia, Mario Zinno, Ivano Schiavi. Roberto Bani, Paolo Serra ter pisana vrsta prostitutk, policistov in beračev, ki so se po potrebi združili v dokaj ubran zbor. Mladi dirigent Francesco Lan-zillotta je odlično usklajal sceno in glasbo: spretno je ujel nekatere pevce, ki so se včasih izmuznili ritmičnim zakonitostim, z veščo roko je vodil tudi domači orkester, ki je tokrat igral v manjši zasedbi: samo čelo in kontrabas kot godala, sicer pa klavir, harmonika, pihala, trobila in tolkala so spremljali pripoved, ki je kljub dolžini obdržala pravo napetost.
Režiserjevo zamisel so zelo lepo udejanili scenograf Fabrizio Plessi, ki je sivino stavbe v ozadju poživel z videosce-nografijami Matthiasa Schnabla in lučmi Maurizia Fabrettija, kostume pa je narisal Giuseppe Crisolini Malatesta, pravi mojster, ki se je tudi tokrat izkazal s pre-tanjenim okusom: hladna cenenost pocestnega luksuza je odela protagoniste, ki so bili našminkani kot tragične maske. Še zadnja obvezna pohvala gre odlični Pao-li Capriolo, ki je Brechtov tekst prevedla in priredila s tankočutnim posluhom: skratka, povsem kvalitetna predstava, ki je morda presenetila del občinstva, vsekakor pa navdušila večino gledalcev, ki so vse poustvarjalce zasuli z dolgimi aplavzi. Ponovitve do 24.julija.
Katja Kralj
ČEDAD - Družinske igre Biljane Srbljanovič
Otroške igre med naivnostjo in zavestjo
Štirje otroci igrajo na zapuščenem, degradiranem igrišču, na pol poti med odlagališčem odpadkov in gradbiščem. Igrajo vloge članov družine in zato oblečejo prevelike obleke in čevlje odraslih; prevelike, nesorazmerne z njihovo starostjo pa so predvsem situacije, ki jih uprizarjajo in koncepti, ki jih igraje izražajo. Družina ni varno zavetišče; oče bi te lahko izdal, mama bi te po potrebi lahko prodala, oče tepe mamo, oba pa se spravita na otroke, ki so zaradi bednega ekonomskega položaja družine le breme. V tej družbi vladajo pravila, ki se jih morajo otroci čim prej naučiti: »Človek je človeku najhujši sovražnik«, »Ne vidim, ne slišim, predvsem pa ne mislim«. Tuja, nema deklica se prilagodi podrejeni vlogi psa, saj se je vendar že odpovedala vlogi človeka v civilni družbi, a si želi kakršnegakoli stika s sovrstniki, ki si mimo nje predstavljajo več možnih umorov staršev.
Ob ogledu predstave Družinske igre, prvega dela iz Beograjske trilogije Biljane Srbljanovič v režiji Paola Magellija, se je v mislih spontano porajala podoba tistih valjev z dolgimi seznami imen, ki v sarajevskem parku spominjajo na otroke žrtve obleganja mesta. Danes jih otroci večkrat zaženejo v vrtenje, kot da bi šlo za igračo, in s tem vedno znova oživljajo kontrast med nedolžnostjo otroškega pogleda in njenim brutalnim zanikanjem. Take so tudi Srbljanovičine otroške igre na ostrem robu med naivnostjo in zavestjo, sarkastična bistrina Magellija pa idealno sredstvo za njihovo odrsko tolmačenje. Igralci stalnega ansambla toskanskega gledališča Metasta-sio so bili sposobni orisati od samega začetka značajske poteze vsakega od štirih glavnih likov, povezati in osmisliti nadrealne ali groteskne prehode z dimenzijo otroškega oponašanja odraslih, ki ga s režiserjevim značilnim prestopom na gledališko nerealnost ojačijo nekateri glumaško-parodistični presežki.
Igra in njena uprizoritev slonita na nasprotju igrivosti in krutosti, mladega življenja in obsesije smrti, zato se predstava odvija rahla kot strupeni plin, stalno izzove smeh in ga z enako hitrostjo zamrzne. Režiser je v svojem prepoznavnem stilu spodbudil igralce, da so se odzvali fizično, energično, dinamično, predano, v tesnem odnosu s prizoriščem vizualno natrpane predstave, v kateri uporabljajo realno in vir-tualno (na velikem platnu) vodo, ogenj, veliko različnih snovi in rekvizitov.
Magelli je pri uprizoritvi sodeloval z že uigrano delovno ekipo: dramaturgijo je podpisala Željka Udovičič, kostume Leo Kulaš, scene pa Lorenzo Banci, ki je na osnovi lokacije letošnje krstne izvedbe predstave (v bivšem skladišču Il Fabbricone) lahko detaljno rekonstruiral gradbišče, ki zaobjame več prizorišč dogajanja in na katerega občinstvo dobesedno vstopi po dodanem, uvodnem povabilu delavca, ki jih pričakuje ob vhodu. Posebnega poudarka je vredna glasbena kulisa Artura Annecchi-na, ki odločno presega meje spremljave in jo režiser zato postavi v ospredje s prizori, ki se vrtijo okrog sporočilnosti glasbe, s petjem ali v rockovskem finalu v industrijskem slogu. Magelli, ki je v svoji karieri, že trikrat uprizoril Srbljanovičine tekste, je ustvaril bogato odrsko preobleko natančno po meri besedila; simbiotična urav-novešenost pa traja do trenutka, ko močna osebnost režiserja prevladuje v prizoru o otrocih, ki sanjajo o vojni in o lastni smrti, kjer na valu navdiha sugestivno, sporočilno, a predčasno postavi zaključno piko, kar avtomatično zmanjša pozornost gledalca v nadaljnih prizorih. Smisel pripovedi je namreč že popolnoma jasen in občinstvo doživi kot konec ta trenutek, ko se tempo upočasni, igranje se prelije v koreografski gib, glasba prevzame glavno besedo in ekspresivna napetost doseže svoj višek.
ROP
/
SVET
Petek, 22. julija 2011
1 1
EVROSKUPINA - Grčiji iz javnih virov dodatnih 109 milijard evrov, zasebni upniki 135 milijard evrov do 2020
Van Rompuy: Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra
Podaljšali ročnost in znižali obrestne mere za posojila Grčiji, pa tudi Irski in Portugalski
BRUSELJ - Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra, je po koncu izrednega vrha evroskupine sinoči dejal predsednik Evropskega sveta Hermana Van Rompuy. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da so voditelji oblikovali zelo verodostojen paket. Doseženi dogovor o dodatni finančni pomoči Grčiji naj bi pokril vse dolžniške potrebe države.
Grčija naj bi v okviru dodatnega paketa finančne pomoči iz javnih virov skozi uporabo začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) dobila okoli 109 milijard evrov. Kot pogoj za nova sredstva so voditelji v izjavi ob koncu vrha navedli strogo in dosledno izvajanje varčevalnih in reformnih ukrepov s strani Grčije.
Voditelji so se dogovoril tudi za podaljšanje ročnosti prihodnjih posojil za Grčijo iz začasnega kriznega mehanizma s sedem let in pol na najmanj 15 let in do 30 let z desetletnim moratorijem, obenem pa naj bi obrestne mere za posojila znižali s 4,5 odstotka na okoli 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.
Voditelji so vzeli na znanje tudi prostovoljno udeležbo zasebnega sektorja pri reševanju grške dolžniške krize. Inštitut za mednarodne finance (IIF), v okviru katerega so se zasebni upniki Grčije, posebej banke, dogovarjali o prispevku k pomoči Grčiji, je v izjavi za javnost objavil, da naj bi pri pomoči Grčiji sodelovalo 90 odstotkov zasebnih upnikov.
Prispevek zasebnih upnikov naj bi do sredine 2014 znašal 54 milijard evrov, do konca 2020 pa naj bi zasebni upniki skupaj k dolžniški razbremenitvi Grčije prispevali 135 milijard evrov.
Pri tem bodo zasebni upniki uporabili možnost zamenjave obstoječih obveznic, ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi (bond exchange), ki bodo imele občutno daljšo ročnost (do 30 let), prenosa prihodka od zapadlih obveznic v nove obveznice (roll-over) in možnosti odkupa grških obveznic v sodelovanju z grškimi oblastmi in članicami območja evra (buyback).
Ob tem so voditelji držav z evrom jasno poudarili, da je grški primer izjemen in da terja enkratno rešitev. Po besedah Barrosa in Van Rompuya gre za jasno sporočilo, da udeležba zasebnega sektorja velja izključno za Grčijo. Vse ostale članice območja evra so se
namreč trdno zavezale, da bodo spoštovale svoje dolžniške obveznosti in konsolidirale javne finance ter izpeljale potrebne strukturne reforme.
Na odločitev vrha so se že pozitivno odzvali mednarodni finančni trgi. Newyorška borza je včerajšnje trgovanje končala v zelenem območju. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 12.724,41 točke, kar je za 152,50 točke oz. 1,21 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 20,20 točke oz. 0,72 odstotka in se ustavil pri 2834,43 točke.
Tečaji delnic so se zviševali predvsem ob spodbudnih podatkih očitnega napredka glede dolžniških problemov v evroobmočju. Tako so indeksi rasli v luči vrha evroskupine. Ob tem je na vlagatelje po poročanju analitikov pozitivno vplival tudi napredek v ZDA glede dogovora o zviševanju zgornje meje javnega dolga države, a ameriški predsednik Barack Obama in republikanci kljub temu dogovora še vedno niso dosegli. (STA)
Z leve francoski predsednik Nicolas Sarkozy, grški premier George Papandreu in nemška kanclerka Angela Merkel na včerajšnjem vrhu evroskupine v Bruslju
ansa
AFGANISTAN - Nato se postopoma umika JEMEN - Nemiri
Domače sile prevzele nadzor nad Heratom
HERAT - Natove sile so včeraj afganistanskim varnostnim silam predale nadzor nad mestom Herat na zahodu Afganistana. Mesto Herat je četrto od sedmih območij predaje varnostnega nadzora v tem tednu dni. Slovesnosti ob predaji sta ločeno potekali na sedežu Nata v Heratu in v oporišču afganistanske vojske v tem mestu.
Slovesnosti na Natovem sedežu v Heratu so se udeležili afganistanski obrambni minister Abdul Rahim Var-dak in drugi visoki predstavniki Afganistana ter italijanski minister za gospodarski razvoj Paolo Romani. Italija je namreč na čelu mednarodnih sil v He-ratu.
"Ne želimo vzporednih varnostnih sil. Vojska, policija in naši obveščevalci so pripravljeni braniti našo domovino in zrušiti sovražnika," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob tem zatrdil vodja afganistanskih oblasti za tran-zicijo Ašraf Gani.
Poslanec in podpredsednik afga-
nistanskega parlamenta Ahmed Behzad pa je ocenil, da je samo mesto, ki leži v bližini meje z Iranom, varno, ga pa ogrožajo okoliški nemiri v provinci, še posebej v okrožju Šindad. V mestu sicer že dalj časa ni tujih sil, a so afganistanske sile še vedno odvisne od Natove prisotnosti v smislu podpore z zraka in druge vojaške opreme, je še pojasnil.
V Afganistanu v okviru sil Isaf sodeluje tudi 89 pripadnikov Slovenske vojske. Slovenija v operaciji Isaf sodeluje od marca 2004, oktobra 2010 pa je prevzela lastno skupino za urjenje afganistanskih vojakov. Vlada je decembra lani s prevzemom te naloge sicer predvidela štiri polletne rotacije OMLT, ob tem tem da bi po dveh rotacijah naredili temeljito analizo stanja.
Glavnina slovenskih vojakov je nastanjenih v bazi Bala Boluku na zahodu Afganistana. Nekaj jih je še nameščenih v bazah Arena in Stone v Heratu, nekaj pa jih deluje tudi na poveljstvu sil Isaf v Kabulu. (STA)
Vojska nasilno nad protivladne protestnike
SANA/TAIZ - Pod streli jemenske republikanske garde je včeraj v Taizu padel najmanj en protirežimski protestnik, vsaj trije pa so bili ranjeni, so sporočili zdravstveni delavci. Jemenska vojska je skušala s streljanjem razgnati večtisoč-glavo množico protirežimskih protest-nikov, ki se je zbrala v središču mesta.
Protirežimski protestniki v Jemnu že od januarja zahtevajo odstop jemen-skega predsednika Alija Abdulaha Sa-leha, med prvimi pa so se Salehovemu režimu uprli prav prebivalci Taiza.
Vseskozi pa se pri tem spopadajo s Salehu zvesto vojsko, ki proteste pogosto nasilno zatira. Pod streli vojske je v petek padlo sedem civilistov, 30 pa jih je bilo ranjenih.
Po podatkih Urada ZN za človekove pravice so prorežimske sile od 29. maja v Taizu ubile več kot 50 protest-nikov. Slednji sicer trdijo, da je 21 civilistov umrlo samo 30. maja, ko so Sale-hu zveste sile skušale razbiti tabor v središču mesta, v katerem so protestniki vztrajali skoraj štiri mesece. (STA)
VESOLJE - Konec 30-letne zgodovine vesoljskih poletov z raketoplani
Ameriški raketoplan Atlantis je včeraj še zadnjič pristal na Zemlji
CAPE CANAVERAL - Ameriški raketoplan Atlantis je včeraj ob 5.56 po krajevnem času (11.56 po srednjeevropskem času) še zadnjič pristal v ameriškem vesoljskem izstrelišču Cape Canaveral na Floridi. S tem je končal svojo zadnjo pot v vesolje, pa tudi 30-letno zgodovino vesoljskih poletov ameriških raketopla-nov.
Atlantis se je na Zemljo vrnil z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) s štirimi astronavti na krovu. Raketoplan je na Floridi zadnjič pristal brez težav v jasnem vremenu tik pred zoro.
"Atlantis je doma, njegova pot je končana. Zapisal se je v zgodovino," je ob pristanku sporočil nadzornik poleta v Cape Canaveralu. "Po več kot 30 letih služenja svetu si je raketoplan zaslužil svoje mesto v zgodovini. Zdaj se je zadnjič ustavil," je odgovoril poveljnik Atlantisa Chris Ferguson. "Amerika ne bo nehala raziskovati," je še poudaril.
Posadka se je na dan zadnje poti ra-ketoplana zbudila ob ameriški domoljubni pesmi God Bless America, poro-
ča francoska tiskovna agencija AFP.
Atlantis je svojo zadnjo pot v vesolje začel 8. julija, poleg astronavtov pa je z ISS pripeljal še dobrih 2,5 tone odpadkov in nepotrebnega materiala. Svojo "kariero" je končal natanko 42 let po tem, ko je Američan Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno.
Zadnja misija Atlantisa je bila 135. misija raketoplanov od aprila 1981, ko je v vesolje poletela Columbia, in 37. polet raketoplanov na ISS. Od aprila 1981 je šlo s petimi raketoplani - Atlantisom, Chal-legerjem, Columbio, Discoveryjem in En-deavourjem - v vesolje 355 astronavtov, ki so skupaj prepotovali 870 milijonov kilometrov.
Atlantis bo po vrnitvi z zadnje poti v vesolje razstavljen v Kennedyjevem vesoljskem centru. V ZDA bo nato najmanj tri ali pet let vladalo zatišje glede človeških potovanj v vesolje. Ameriški astronavti se bodo v vesolje poslej vozili z ruskimi raketami sojuz, kasneje pa s plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij SpaceX in Virgin Galactic. (STA)
Atlantis pristaja v Cape Canaveralu na Floridi
ansa
ZN: Podnebne spremembe lahko ogrozijo varnost
NEW YORK - Varnostni svet ZN je v sredo sprejel izjavo, v kateri je opozoril, da lahko podnebne spremembe delujejo kot katalizator drugih groženj svetovnemu miru in varnosti. Gre za prvo izjavo VS ZN, ki podnebne spremembe obravnava v neposredni povezavi z njihovimi učinki na mir in varnost v svetu. Razpravo o podnebnih spremembah je začela Nemčija, ki ta mesec predseduje VS ZN. V sredo je ostalim članicam VS ZN predstavila osnutek skupne izjave glede učinkov podnebnih sprememb na svetovni mir in varnost, a je Rusija preprečila konsenzualno sprejetje osnutka. Rusija je skupaj z nekaterimi drugimi članicami VS ZN ugovarjala, da morajo podnebne spremembe obravnavati druga telesa ZN, kot Generalna skupščina ZN, Ekonomski in socialni svet, Program ZN za okolje (UNEP) in Okvirna konvencija o podnebnih spremembah.
Hadžic si je med begom ustvaril drugo družino
BEOGRAD - Haaški obtoženec Goran Hadžic si je v letih, ko se je po vaseh Fruške gore skrival pred roko pravice, ustvaril drugo družino, piše srbski časnik Press. Nekdanji vodja hrvaških Srbov naj bi namreč imel zunajzakonsko zvezo, v kateri se mu je rodil otrok. Obe družini, tako uradna kot ta druga, sta ga včeraj na njegovo željo ločeno obiskali v zaporu. Kot je časniku razkril neimenovani, a dobro obveščeni vir, se je Hadži-ceva zveza začela še pred vložitvijo haaške obtožnice proti njemu leta 2004. Pristojni srbski organi naj bi sicer za njegovo dvojno življenje izvedeli že pred dvema letoma, potem ko mu preko njegove uradne družine nikakor niso mogli priti na sled, piše Press. Kot dodaja, se je Hadžic skupaj s svojo zunajzakonsko partnerico nekaj časa skrival tudi v Rusiji, sicer pa zadnjih nekaj mesecev naj ne bi bil v stiku z nobeno od obeh družin.
Poleg skrivnega ljubezenskega življenja pa naj bi ta haaški obtoženec vodil tudi različne tajne posle. Ker je imel dobre stike v Rusiji, tam je preživel tudi precejšen del minulih sedmih let, se je ukvarjal s tihotapljenjem nafte. Poleg tega je bil povezan s črnogorskimi tihotapci nafte in drugimi kriminalci, piše Press. (STA)
1 6 Sobota, 23. julija 2011
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Od januarja do marca 444 vpisanih na sezname delavcev v mobilnosti
Najvišje število odpustov od začetka gospodarske krize
Med odpuščenimi so predvsem moški, med novimi zaposlenimi več žensk
V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo na sezname delavcev v mobilnosti na območju goriške pokrajine vpisanih 444 oseb. Podatek ni zanemarljiv, saj je najvišji od leta 2008, ko je po svetovnem gospodarstvu udarila kriza. Med januarjem in marcem 2011 se je število delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi težav ali zaprtja podjetij v Tržiču in v Gorici, v primerjavi z zadnjim trimesečjem prejšnjega leta povišalo za 31,8 odstotkov, v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta pa je letošnje število vpisanih v sezname mobilnosti za 75,5 odstotkov višje.
Da se gospodarska kriza v naši pokrajini kljub rahlim znakom okrevanja ni še zaključila, je razvidno iz podatkov, ki so zbrani v zadnjem poročilu o stanju goriškega gospodarstva in trga dela. Njegovo
GORICA - Popis
A I v*	• v v
Občina išče popisovalce
Čez teden dni zapade rok za vložitev prošenj na goriško občino za vse tiste, ki bi radi jeseni sodelovali kot popisovalci v ljudskem štetju. Gre za nekajtedensko delo, primerno predvsem za osebe, ki so trenutno brez dela, in za študente; interesenti ni nujno, da bivajo v občini, kjer bi radi opravili delo popisovalca. Goriška občina je objavila razpis za 30 mest, to število pa bodo lahko po potrebi tudi povečali. Razpis predvideva tudi dve mesti za osebe z znanjem slovenskega jezika in dve z znanjem furlanščine. Državni zavod za statistiko Istat je za dan ljudskega štetja, torej za dan, na katerega se bodo nanašale informacije, določil nedeljo, 9. oktobra, kar pomeni, da se bo delo začelo septembra in nadaljevalo oktobra in novembra, morda tudi še kaj več. Plačilo, ki ga Istat namenja popisovalcem, gre od 3 do 6 evrov na izpolnjeno polo; ker je v goriški občini nekaj več kot 17.000 družin, naj bi vsak popisovalec dobil približno 600 pol. Razpis in informacije so na razpolago v uradu za stike z javnostjo v veži županstva in na spletni strani (http://www3.comune.gorizia.it/it/censi-mento-selezione-rilevatori-esterni), prijave je treba oddati do 12. ure petka, 29. julija.
vsebino so na sedežu goriške pokrajinske uprave včeraj predstavili pristojna pokrajinska odbornica Bianca della Pietra, direktor deželne agencije za delo Domenico Tranquilli, izvedeneca deželne agencije za delo Marco Cantalupi in Roberta Molaro ter pokrajinska funkcionarka Elena Ciancia.
Med delavci, ki so bili odpuščeni v prvem trimesečju letošnjega leta, je največ moških (324:120 ženskam), levji delež odpuščenih pa predstavljajo italijanski državljani (327:117 tujcem). 345 odpustov na 444 je prizadelo delavce med 30. in 54 letom, mladih pod 30. letom je bilo 54. Število odpustov v Laškem je bilo višje kot v Gorici, največ pa so jih zabeležili v industrijskem sektorju.
»V prvem trimesečju letos so se rahli znaki izboljšanja razmer ali vsaj sta-
Najvišje število odpustov so v prvem trimesečju letošnjega leta beležili v industriji
bumbaca
bilnosti pokazali v sektorju predelovalne industrije,« je povedala Molarova, ki pa je v nadaljevanju opozorila na upad števila zaposlenih (v letu 2009 jih je bilo 57.297, lani 56.682, kar pomeni -1,1%) in na upad števila brezposelnih, ki iščejo službo (-7,5%). »Ta pojav se tiče predvsem moških,« je izpostavila Molarova ter opozorila tudi na povišanje števila novih zaposlitev pri ženskah (+6,6% v primerjavi s prvim trimesečjem 2010) in vzporedni upad zaposlitev pri moških (2,3% v istem obdobju).
Po močnem povišanju števila ur dopolnilne blagajne po zakonski izjemi, ki so jo na Goriškem zabeležili v lanskem letu (predvsem zaradi krize tovarne Eaton), so podjetja med januarjem in marcem letošnjega leta segala predvsem po redni in izredni dopolnilni blagajni. (Ale)
NAJDBA TRUPLA
Vzrok smrti Paola Livona še neznanka
Če je v bistvu gotovo, da pripadajo posmrtni ostanki, ki so jih v sredo našli v okolici Milana, Krmin-čanu Paolu Livonu, je za zdaj še neznanka, kdaj in kako je 58-letnik umrl ter zakaj se je njegovo truplo znašlo sredi neobdelane njive v milanskem predmestju. Preiskovalci iz Milana, ki preučujejo primer v sodelovanju z goriško kvesturo, ne izključujejo, da je moški umrl nasilne smrti, glede na njegovo preteklost -bil je obsojen zaradi preprodaje heroina - pa bi bilo tudi verodostojno, da mu je bila usodna prekomerna doza mamila.
Paolo Livon, za katerim se je vsaka sled izgubila pred 13 leti, je bil obsojen na devetletno zaporno kazen zaradi požara v lokalu Baobab pri predoru Baruzzi v Podgori, v katerem sta v noči med 22. in 23. februarjem 1989 umrla 73-letni Nic-colo Peressin in 70-letna Anna Co-muzzi. Livon je po sodnikovem mnenju skupaj z dvema pajdašema podtaknil ogenj, da bi dobil denar od zavarovalnice. Še preden se je končalo sojenje - 20. decembra 2001 - pa je Livon izginil. Moški, ki je do leta 1992 živel na Škabrijelovi ulici v Gorici in se je nato preselil ponovno v Krmin, je julija 1998 odšel neznano kam. Njegova hči in žena, od katere je bil sicer ločen, nista nikoli prijavili njegovega izginotja.
Njegove posmrtne ostanke je v sredo dopoldne sredi njive v Ulici Ripamonti v Milanu naključno odkril delavec. Preiskovalci so ob posmrtnih ostankih našli tudi ostanke njegovih osebnih dokumentov; njegovo identiteto bo sicer dokončno potrdila analiza DNK, z drugimi analizami pa bodo skušali ugotoviti kaj več o okoliščinah njegove smrti.
NOVA GORICA
Za skupno varstvo
■	■ • v v*
dediščine
Doktorski študijski program »Ekonomika in tehnike konservator-stva arhitekturne in krajinske dediščine« Univerze v Novi Gorici je prejel pokroviteljstvo meddržavne organizacije ICCROM - Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin. Študijski program, ki je rezultat sodelovanja z Univerzo IUAV iz Benetk, temelji na interdisciplinarnem združevanju gradbeno-arhitekturnega in ekonomsko-pravnega znanja, ki strukturno dopolnjujeta teoretske vidike konservatorstva. Izvajati so ga začeli v študijskem letu 2005/2006, trenutno ima vpisanih 32 tujih študentov.
Univerza v Novi Gorici in IC-CROM bosta v kratkem podpisala sporazum o sodelovanju na področju varstva, načrtovanja in upravljanja dediščine. ICCROM ima 129 članic iz različnih držav in je edina svetovna ustanova z namenom ohranjanja vseh zvrsti kulturne dediščine, tako premične kot nepremične. (km)
Novogoriški mestni svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans občinskega proračuna za letošnje leto. Proračun je bil sicer sprejet konec marca, po tem pa je prišlo do sprememb, ki so zahtevale njegovo prilagoditev. Načelnica občinskega oddelka za finance Vida Štucin pojasnjuje, da rebalans proračuna v globalnem smislu ne spreminja niti prihodkov niti odhodkov, nivo ostaja enak, kot je bil sprejet, prihaja pa do nekaterih strukturnih sprememb.
Med t.i. transfernimi prihodki je prišlo za skoraj 13-odstotno zmanjšanje zaradi zamika pri izgradnji upravne stavbe Goriškega muzeja ob vili Bartolomei v Solkanu in s tem tudi do zamika pričakovanega sofinanciranja izgradnje iz državnega proračuna ter do manjših sprememb nekaterih drugih virov. »Na odhodkovni strani se je izkazalo, da so se nekatere investicije zaradi problemov z izvajalci zamaknile - gre za Varstveno delovni center (VDC) v Novi Gorici in muzejsko stavbo v Solkanu. Iz tega naslova pričakujemo nekaj manj sredstev pri muzeju iz strani države. Veliko več pa se zamika pri VDC, kjer je investitor država in bi tudi morala pohiteti z iz-
NOVA GORICA - Občinski proračun
Z rebalansom nekatere strukturne spremembe
Nekatere investicije so se zaradi problemov z izvajalci zamaknile
biro novega izvajalca, a se doslej to, kot nam je znano, še ni zgodilo. S področja infrastrukture prihaja tudi do nekaterih sprememb. Predvsem so to velike želje in potrebe s strani krajevnih skupnosti. Glede tega je bilo nekaj korekcij narejenih sedaj, velika pričakovanja pa se vlagajo v pripravo proračuna za naslednji dve leti na vseh področjih: šolstva, komunalne in cestne infrastrukture, gradnje vodovodov ...,« pojasnjuje načelnica, ki na vprašanje, ali je glede na krizo pričakovati manjše prihodke, odgovarja, da zaenkrat kaže, da v letošnjem letu večjih izpadov na ta račun ne bi smelo biti. »Tudi kar se tiče koncesijske dajatve, so prihodki, kot zgleda, v prvem polletju na nivoju planiranih, enako tudi davčni prihodki. Ti predstavljajo 60 odstotkov celotnega proračuna,« dodaja Štuci-nova. Prihodki se z rebalansom torej povečujejo za 166.000 evrov. Največje povečanje je pri kapitalskih prihodkih, ker se vključuje dodatno prodajo stavbnih zemljišč. Na drugi strani pa tudi med odhodki povečujejo postavko za nakup zemljišč. Nedavčni prihodki pa se z rebalansom povečujejo za skoraj 7 odstotkov. (km)
POKRAJINA
Zahtevajo ohranitev avtonomije goriških šol
Goriški pokrajinski svet se je na sredinem zasedanju soglasno izrekel za avtonomijo italijanskih in slovenskih goriških šol, ki jo ogroža paket varčevalnih ukrepov, za katerega se je pred nedavnim odločila italijanska vlada. Resolucijo, v kateri pokrajinski svet izraža nasprotovanje obveznemu združevanju šol z nižjim številom učencev, kot so zavod Cossar-Da Vinci in slovenske višje srednje šole v Ulici Puccini v Gorici, bodo naslovili na deželo FJK in deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame.
Dokument, ki sta ga podprli leva in desna sredina, omenja zaščitna zakona 482/99 in 38/01, ter opozarja, da peti odstavek 19. člena odloka z dne 6. julija leta 2011 št. 98 »omogoča ravnateljstvom in večstopenjskim šolam, ki delujejo na območjih z jezikovnimi specifikami, da se lahko izognejo spodnji meji 500 učencev in ohranijo avtonomijo tudi s 300 učenci.« Izpostaviti gre, da je bila omemba šol s slovenskim učnim jezikom vključena v dokument na priporočilo slovenskih pokrajinskih svetnikov. »Specifiko slovenskih šol je bilo treba nujno vključiti v besedilo resolucije,« je povedal svetnik LES Mario Lavrenčič, s katerim sta soglašala tudi predstavnika DS Aljoša Sosol in Vesna Tomsič.
POKLON GIORGIJU - V uvodu sredine seje se je pokrajinski svet na pobudo predsednika Gennara Falange spomnil okoljevarstvenika Luciana Giorgia, ki je umrl junija zaradi pljučnega mezotelioma. O figuri in bitkah, ki jih je Giorgi vodil na Goriškem, v Laškem in drugod, je spregovoril njegov prijatelj Renato Fiorelli. Po enominutnem molku je Falanga v imenu pokrajinskega sveta ponovno izrazil sožalje Gior-gijevi družini.
KRAS 2014 -Med temami, o katerih je tekla beseda na pokrajinskem svetu, je bil tudi projekt Kras 2014+. V zvezi s tem je na odbor-nico in podpredsednico pokrajine Maro Černic naslovil svetniško vprašanje Mario Lavrenčič. Le-ta je ugotavljal, da pride vsakič, ko se projekt pojavi na časopisnih straneh, do »polemik na razdaljo« med pokrajino na eni strani ter krajevnimi upravami in okoljevarstveniki na drugi. Slednji trdijo, da se pokrajina ni posvetovala z lokalnimi ustanovami, Černičeva pa odgovarja, da to ne drži. Lavrenčič jo je zato vprašal, ali namerava zainteresirane subjekte sklicati in se z njimi pogovoriti o teh problemih, vprašal pa jo je tudi, ali se bodo načrtovalci pred začetkom izvajanja prvega sklopa del, ki ne vključuje razgledne točke na Gradini, sestali z občinskimi upravami. Černičeva je na obe vprašanji odgovorila pritrdilno.
NOČEJO »TICKETOV« - Še
pred pokrajinskim svetom se je v sredo sestal pokrajinski odbor, ki se je med drugim izrekel o uvedbi dajatev v zdravstvenem sektorju (t.i. ticketih). »Goriški pokrajinski odbor ne soglaša z uvedbo ticketov, predvsem za specialistične preglede,,« pravi odbor predsednika Enrica Gherghette, ki opozarja, da bodo tudi v tem primeru za »varčevalni« ukrep morali plačevati občani, ki se poslužujejo javnega zdravstvenega sistema. Odbor vabi deželo FJK, naj se na podlagi svoje avtonomije izreče proti uvedbi teh dajatev. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. julija 2011
409
ŠKOCJAN - Smrtna prometna nesreča na pokrajinski cesti št. 19
Čelno trčenje usodno za mladega Turinčana
22-letni Simone Fratello se je iz kampa Punta Spin peljal na delo v Trst
CIE: delavci brez plač
Delavci iz centrov za priseljence CIE in CARA iz Gradišča so ponovno ostali brez plač, kot se je že večkrat zgodilo v prejšnjih mesecih. Na to opozarja pokrajinska tajnica sindikata Fisascat CISL Elisa Minai in pojasnjuje, da podjetje, ki mu je bila do konca meseca podaljšana pogodba za upravljanje centra, neredno plačuje svoje zaposlene, čeprav je med pogoji za sodelovanje na javni dražbi ravno zagotovitev potrebne likvidnosti za plačila. Zato pri sindikatu CISL napovedujejo protestno mobilizacijo zaposlenih, s katero bodo zahtevali spoštovanje delavskih pravic.
Pet novih zdravnikov
Avtomobil Renault Clio je čelno trčil v levi sprednji del tovornjaka Bonaventura Od avtomobila je ostala le skrotovičena pločevina
bonaventura
V tržiškem mestnem okrožju bodo dobili pet novih družinskih zdravnikov. To je napovedalo goriško zdravstveno podjetje, ki je pred kratkim izpeljalo natečaj za njihovo zaposlitev. Eden bo dodeljen območju, ki zaobjema občini Doberdob in Foljan-Re-dipulja, drugi štirje pa bodo zaposleni v Štarancanu in Tržiču. Z okrepitvijo števila družinskih zdravnikov so zelo zadovoljni na tržiški občini; po mnenju občinske odbornice Cristiane Morsolin bi treba prisotnost zdravnikov okrepiti na območju Pancana, kjer ima svojo ambulanto trenutno le en zdravnik, ki bolnike sprejema le dve uri dnevno. Prisotnost le enega zdravnika povzroča prebivalcem Pan-cana precej nevšečnosti, saj morajo obiskovati ambulante v drugih delih mesta, kar je predvsem za starejše domačine precej težavno. Z dodelitvijo še enega zdravnika omenjenemu rajonu naj bi se težave ublažile.
Čelno trčenje je bilo včeraj zjutraj usodno za mladega Turinčana. Do prometne nesreče je prišlo na pokrajinski cesti št. 19 pri kraju Villa Luisa na območju občine Škocjan, kjer je 22--letni Simone Fratello trčil v tovorno vozilo, za volanom katerega je sedel romunski državljan.
Simone Fratello je imel bivališče v Turinu, zadnje dni pa je preživel v kempu Punta Spin v Gradežu, kjer sta bila nastanjena njegov dedek in babica. Včeraj zjutraj se je nekaj pred sedmo uro zjutraj odpravil s svojim vozilom tipa Renault clio proti Trstu, kjer je bil zaposlen. Vozil se je po pokrajinski cesti št. 19, kjer je iz še nepojasnjenih razlogov pri kraju Villa Luisa zavozil proti sredini cestišča, ko je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak. Upravljal ga je 33-letni romunski državljan T.L.F., ki že nekaj let živi v Schiu pri Vicenzi. Voznik tovornega vozila se ni uspel izogniti avtomobilu, ki je prihajal iz nasprotne smeri, tako da je prišlo do silovitega trčenja. Avtomobil Renault clio je nekaj metrov drsel po cestišču, ujet pod tovornjakom, nato se je zavrtel okoli svoje osi in obstal ob cipresi v cestnem jarku.
Na prizorišče nesreče so prihiteli reševalci iz službe 118, ki so mladega Turinčana skušali povleči iz razbitin avtomobila s pomočjo goriških gasilcev, vendar za ponesrečenca ni bilo nobene pomoči. Trk je bil tako močan, da je bil pri priči mrtev. Po zakonu predvidene meritve so po nesreči opravili trži-ški prometni policisti, ki vodijo preiskavo, s katero ugotavljajo vzroke čelnega trčenja.
GORICA - Prvi celovečerec v produkciji družbe Transmedia Production
Prvenec z goriško dušo
Snemanje se bo pod vodstvom mladega režiserja Mattea Oleotta začelo novembra - V filmu prepletanje jezikov
GORICA - Festival Amidei
V pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi v Gorici so včeraj predstavili prvi celovečerec v produkciji družbe Transmedia Production »Zoran, il mio nipote scemo«, sicer prvenec mladega goriškega režiserja Mattea Oleotta, ki ga bodo začeli snemati novembra letošnjega leta. »Zelo sem ponosen na to, da bomo moj prvi film snemali v Gorici in drugih območjih naše dežele, kot tudi v Sloveniji in morda tudi v Avstriji, to se pravi v krajih, na katere sem zelo navezan. Ob tem bomo veliko pozornost namenili različnim jezikovnim skupnostim, tako da bosta v filmu prisotni tudi slovenščina in furlanščina,« pravi mladi režiser in pojasnjuje, da so projekt za nastanek filma že predstavili v Cannesu, Sarajevu in v Sofiji. Film govori o štiridesetletnem goriškem lenuhu, ki po smrti stare tete iz Slovenije, »podeduje« petnajstletnega nečaka, ki je posebno nadarjen: je pravi šampion pikada. Njegov stric Paolo želi izkoristiti to lastnost za obogatitev, nekaj pa bo zapletlo njegove načrte. V vlogi strica bo nastopal poznani filmski igralec, doma iz Vidma, Giuseppe Battiston. »Pri tem filmu gre izpostaviti dejstvo, da gradimo značajske lastnosti protagonistov že preden začnemo s snemanjem, kar večkrat privede do odličnih rezultatov. Ob tem sem vesel, da bo ponovno ob meni igralec Teco Celio. Rad bi se tudi zahvalil Audiovizuelnemu fondu FJK, saj je s finančno podporo omogočil razvoj omenjenega načrta,« pravi Battiston.
Festival se izteka z zadnjimi projekcijami
Drevi film »L'illustionista«, jutri razglasitev zmagovalca
Matteo Oleotto
bumbaca
S snemanjem bodo začeli novembra, zaključili pa bodo predvidoma aprila 2012, tako da bodo lahko film predstavili že prihodnje leto. »V ponos nam je, da bomo naš prvi celovečerec ustvarili z ekipo, ki jo sestavljajo večinoma osebe iz našega teritorija. Ob tem bi rad poudaril, da sta naša ko-producenta družbi Staragara iz Slovenije in Madakai iz Francije, tako da bo film imel tudi evropski pečat,« razlaga producent filma Igor Prinčič. »Želimo ustvariti film, katerega duša bo iz Furlanije-Julijske krajine, izvažati pa ga bo mogoče po celem svetu,« zaključuje režiser Matteo Oleotto. (av)
Danes ponuja goriški festival Amidei še zadnji polni dan projekcij in dogodkov, saj se prireditev počasi izteka. Po dobrem tednu srečanj in vrhunskih filmov bo namreč jutri na sporedu le še večerna projekcija iz niza posvečenega Nanniju Morettiju, pred katero bo nagrajevanje zmagovalca tridesete, jubilejne izvedbe.
Današnji program se začenja v Hiši Filma s prvim izmed štirih dogodkov, ki bodo posvečeni velikemu francoskemu filmskemu ustvarjalcu. Iz niza »Vivement Truffaut!« bodo ob 11. uri predvajali film »La calda amante« iz leta 1964. V isti sklop spadata tudi »Mica scema la ragaz-za!« iz leta 1972, ki bo na sporedu ob 15. uri, in film »La piccola ladra« iz leta 1988, ki ga Truffaut podpisuje kot scenarist in ga bodo odvrteli ob
Primorski
na iPadu
dnevnik
16. uri. V spomin na prerano preminulega filmskega ustvarjalca Corsa Salanija bo ob 17. uri na vrsti projekcija zadnjega filma, ki ga je podpisal kot režiser v letu 2009, »Mirna«. Takoj zatem bo ob 18.30 srečanje z Margherito Salani, Frances-com Brunijem in Združenjem Sala-ni, med katerim bo tekla beseda ravno o velikem filmskem ustvarjalcu.
V parku dvorca Coronini bo nocoj ob 21. uri na ogled še zadnja uspešnica, ki se poteguje za nagrado Amidei, in sicer »L'illusionista« Sylvaina Chometa. Tisti, ki po tem ne bodo še izčrpani, lahko opolnoči odidejo do Hiše Filma, kjer bodo odvrteli Truffautovo uspešnico »L'ultimo metro« iz leta 1980, s katero zaključujejo niz, ki so mu ga posvetili v sodelovanju s francosko ambasado. (td)
□ Available on the
App Store
Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu.
ipad@primorski.eu
Aplikacija bo nekaj časa brezplačna.
14
1 4 Četrtek, 21. julija 2011
GORIŠKI PROSTOR
	/
VOGRSKO - Zaradi suše in povečane potrebe po namakanju
Vogršček vse bolj suh
V akumulacijskem jezeru le še dvajset odstotkov vode - Kmetje zahtevajo čim prejšnjo sanacijo zadrževalnika
V umetnem akumulacijskem jezeru Vogršček, ki je konec 80. let minulega stoletja nastalo za potrebe namakanja šempa-škega, prvaškega in dornberškega polja, je te dni po nekaterih ocenah le še 20 odstotkov vode. »V zadnjih štirinajstih dneh se je gladina znižala za približno dva metra! Ker je gladina tako upadla, ne moremo več črpati vode. Škoda na poljih in v sadovnjakih bo velika. V zadnjih dneh je dež nekoliko rešil zadevo, če ga ne bi bilo, bi že takrat nastal velik problem,« opozarja Branko Košuta iz Vitovelj, ki je eden od uporabnikov vodnega črpališča ob Vogrščku. »Če bo še naprej tako malo vode, bo ogroženo tudi spomladansko oroševanje proti pozebi,« pristavlja David Lenščak iz Šempasa.
Uporabniki namakalnega sistema Vo-gršček že nekaj let opozarjajo na vse nižjo gladino vode, situacija pa je postala kritična, ko je prišlo do nenadnega upada vode zaradi povečane potrebe po namakanju zaradi suše in visokih temperatur pred dvema tednoma. Zaradi tega so poginili številni raki in školjke. Slednje še vedno štrlijo iz blatnih tal, ki so bila še pred kratkim pod vodo, medtem ko se je ostalo dno, od koder se je voda v zadnjih letih počasneje, a vztrajno umikala, že poraščeno z grmovjem in travo. Da uporabniki tega vodnega zajetja na območju Rimc, Osek-Vitovlje in širše svojega pridelka pred dobrim tednom dni niso mogli več zaliti, je na zadnji seji novo-goriškega mestnega sveta opozorila tudi svetnica Patricija Šulin (SDS) in pozvala občino, naj takoj stopi v kontakt s pristojnima ministrstvoma za okolje in prostor ter za kmetijstvo.
Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da je gladina jezera Vogršček že dalj časa nižja zaradi varnosti: že oktobra 2007je pod pregrado, s katero so zajezili potok Vogršček, da je nastalo jezero, pojavil moker madež, ki je opozarjal na možnost puščanja pregrade. »Za potrebe sanacije pregrade je bila v letu 2009v času od avgusta do sredine septembra izvedena preiskava cevi talnega izpusta. Izvajalec preiskave je zaradi nezanesljivih podatkov o začetnem stanju cevi predvidel periodične preiskave, da bi lahko bolj natančno ocenil rok trajanja cevi in s tem povezano dinamiko dokončne sanacije pregrade. Izvajalec geomehanskega monitoringa pregrade je ob tem predlagal kot prvi ukrep sanacije injek-tiranje nerabljene cevi odvzema vode za namakanje v trupu pregrade kot možnega vzroka za puščanje pregrade. Zato se tudi
Branko Košuta iz Vitovelj kaže na poginule školjke, ki štrlijo iz posušenega dna
foto k. m.
ves čas zagotavlja znižano gladino v zadrževalniku,« pojasnjujejo na omenjenem ministrstvu.
»Zadnja štiri leta se gladina vode ves čas niža, na to opozarjamo pristojne inšti-tucije, a nam pojasnil nihče ni posredoval. Že dva ministra sta obljubila sanacijo, ki je še ni. Če pa nimamo možnosti namakanja, lahko breskve kar posekamo. Tisti, ki smo odvisni od tega našega črpališča, mi si vodo sami črpamo, imamo skupaj šest hektarjev površin,« opozarja Košuta. Sicer pa vodo iz Vogrščka za namakanje uporablja okrog2.000 kmetov, ki z njo namakajo 1.300 hektarjev površin s pomočjo 130 kilometrov namakalnih cevi.
»Glede na slabše možnosti financiranja iz proračuna RS je sedaj najprimernejša možnost izvedbe nujnih vzdrževal-
nih in investicijskih del, da se lahko pregrada napolni in polno koristi. Po izvedbi nujnih del se lahko nadaljujejo dela na projektu celovite sanacije zadrževalnika,« dodajajo na kmetijskem ministrstvu, z okolj-skega ministrstva pa dodajajo, da je celotna sanacija ocenjena med 870.000 do 6. milijonov evrov. Na ministrstvu za kmetijstvo navajajo, da so nujna vzdrževalna dela na Vogrščku ocenjena na 350.000 evrov, ta pa se lahko izvajajo le v času, ko je znižana gladina vode, se pravi po končani sezoni namakanja. Glede na to, da sta obe ministrstvi julija letos dali zeleno luč za izvedbo postopkov javnega naročanja, je moč upati, da bi se nujna sanacija lahko začela jeseni. Do takrat torej letošnji pridelek očitno lahko reši le dež.
Katja Munih
PEVMA - Praznik sv. Ane
Drevi Beneško gledališče in koncert rock glasbe
Med nastopajočimi tudi novoustanovljena skupina Statale 56 - Jutri Pilat
Skupina Statale 56
foto vp
Po dveh odbojkarsko obarvanih večerih bodo drevi v Pevmi prišli na svoj račun ljubitelji gledaliških veseloiger in ro-kovskih glasbenih zvrsti. Prihod članov Beneškega gledališča na Goriško smo napovedali včeraj, sedaj pa predstavljamo enega od glasbenih ansamblov, ki bodo danes zvečer stopili na oder športno-kulturnega središča v Pevmi.
Izbrali smo skupino Statale 56 (člani ansambla pravijo, da ime moramo prebrati Statale šestinpetdeset), ki je bila ustanovljena pred približno tremi leti. Vse o bendu nam je ob kavi povedal eden od ustanoviteljev, Andrej Jussa. Andrej velja za glasbenika od glave do peta, saj se z rock glasbo ukvarja že kakih dvajset let, tako da ima za sabo kar nekaj tovrstnih izkušenj, pred sabo pa veliko novih projektov. V preteklosti je Andrej bil soustanovitelj skupin Blue Angels, Juke Box in The Maff, ki je še sedaj v polnem delovanju. Naključje in želja po novostih pa sta hoteli, da je nastala tudi Statale 56. Gre za goriško-videmsko navezo z močnimi povezavami v slovenski Benečiji. Skratka, gre za glasbenike, ki živijo ob državni cesti št. 56, ob cesti Gorica-Videm. Goriško predstavljajo Franko Reja (kitara), Alex Komic (klaviature), Andrej Jussa (bas kitara) in Marko Klanjšček (bobni). Iz videmske pokrajine pa prihajata Christian Missana (glas) in Matteo Borro (bobni - izmenično s Klanjščkom). Do ustanovitve Statale 56, je hitel razlagati Andrej Jussa, je prišlo predvsem iz želje po bolj
ustvarjalnem pristopu do glasbe, kajti coverji so člane nove skupine dobesedno naveličali. Vsi člani imajo za sabo kar bogate glasbene izkušnje, tako da je njihov doprinos do uresničitve inovativnega projekta, kar se da izviren. Besedila piše pevec Christian, z glasbeno osnovo in aranžmaji pa se ubadajo Franko, Alex in Andrej. Pesmi so kar spevne, aranžmaji pa jim vdahnejo nekoliko trši ro-kerski značaj. V nadaljevanju klepeta je Andrej še povedal, da je skupina zelo prisotna na spletnih straneh in se lahko pohvali z velikim številom fansov. Vaje pa fantje imajo deloma na Humu v Brdih (Kulturni dom) in deloma v kraju S.Giovanni v Furlaniji.
Drevi bodo kot prvi stopili na oder člani skupine Antioksidanti iz Adovščine. Skupina je bila ustanovljena pred dvema letoma in se lahko pohvali z dokajšnjimi uspehi. Goriška skupina Daccapo pa se je ponovno združila po večletnem premoru. Izvaja pa rock glasbo iz '80 in '90 let. Privrženci roka v živo bodo torej prišli na svoj račun. Jutri se bo pevmski praznik, ki ga prirejata društva Naš prapor in domači krajevni svet, nadaljeval z nastopom tržaškega pevca Lorenza Pilata, ki spada med pomembnejše italijanske glasbene ustvarjalce iz preteklih desetletji.
Omeniti gre tudi, da so v četrtek mladi Našega praporja zaključili z ureditvenimi deli pomožnih prostorov v bivšem župnišču. Urejene prostore, ki bodo služili za kuhinjo, je blagoslovil domači župnik Marjan Mar-kežič. (vip)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX: zaprt.
Koncerti
FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v soboto, 23. julija, ob 21. uri v muzeju kmečke kulture na Cesti della Grotta 8 v Fari bo koncert skupine Jazz ensemble »Steffani«; vstop prost.
H
Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst
in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE V GORICI obvešča, da so na spletni strani deželnega šolskega urada (www.scuo-la.fvg.it) in na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v Gorici, Ul. Ri-smondo 6, objavljene začasne pokrajinske lestvice habilitiranega učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v goriški pokrajini. Osebje lahko predstavi ugovore (tudi po faksu 0481534902) na urad za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v Gorici do 23. julija 2011.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it scuole in lingua slovena splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta.
MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angle-
škega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it.
□ Obvestila
KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040360072).
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 21 z dne 4. julija 2011 bil sprejet v skladu z odlokom predsednika republike 086/PRES občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, ki ga je predlagalo podjetje Pipistrel LSA srl in ki zadeva gradnjo novega industrijskega objekta za proizvodnjo letal na območju letališča v Gorici na ozemlju, ki je last občine Sovodnje ob Soči. Navedeni načrt je vpisan v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure,
ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe.
SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta.
0 Prireditve
»KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU« danes, 22. julija, ob 21. uri Susanna Ta-maro v baziliki v Gradežu predstavlja svojo knjigo »Per sempre«.
OBČINA GRADEŽ IN GIT prirejeta v areni parka vrtnic v Gradežu plesno prireditev »Balla con noi (Zapleši z nami)« ob 21.30 s prostim vstopom: danes, 22. julija, »Miss Muretto FVG 2011«, ples z naslovom »Stessa spiag-gia stesso mare«.
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŠEMPE-TER-VRTOJBA: danes, 22. julija, med 8. in 12. uro projekt »Preverimo svoje zdravje« na trgu Ivana Roba v Šempetru pri Gorici, ob 18.30 slavnostna seja občinskega sveta občine Šempe-ter-Vrtojba in podelitev priznanj letošnjim občinskim nagrajencem v prenovljeni kulturni dvorani v Vrtojbi, ob 21. uri nastopa Godalni kvartet Nova, sledi zabavni program za Zadružnim domom v Vrtojbi s skupino Kingston.
KINO V PARKU EXCELSIOR V RON-KAH (ob slabem vremenu v vili Vi-
£l Poslovni oglasi
SOCIALNA ZADRUGA IŠČE
vzgojitelje z višješolsko pedagoško ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise namenjene otrokom. Območje goriška pokrajina in Tržič. Pogoj: odlično znanje slovenskega jezika.
Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444
centini-Miniussi na Trgu Unita): v soboto, 23. julija, ob 21. uri »Il discorso del Re«.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja glasbeno predavanje Zvoneta To-maca z naslovom »Od indeksov do partibrejkersov« v torek, 26. julija, ob 21. uri v gradu Kromberk. V času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete ter ponudba goriških vin in dobrot.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.30, Bernardino Fa-raglia iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V PODGORI: 11.10, Armando Seni (ob 11. uri iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Immacolata Chirivino s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
DANES V MEDEI: 14.30, Antonio Me-non (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
MNENJA, RUBRIKE_Petek, 22.^» 2011 1 5
ŽARIŠČE
Nostalgija in različne afinitete
Erika Jazbar
Otto von Habsburg ali po naše Oton Habsburški je pri 98 letih starosti umrl 4. julija v Nemčiji in bil pokopan prejšnjo soboto v grobnici cesarjev v kapucinski kripti na Dunaju. Bil je pisatelj, politik in izobraženec, sin zadnjega avstroogrskega cesarja Karla I.; v tem svojstvu med leti 19161918 tudi prestolonaslednik. Po očetovi smrti, od leta 1922 in vse do leta 2006, je bil vodja Habsburžanov. Danes opravlja to funkcijo njegov sin Karl.
Prejšnji četrtek je bila tudi v Gorici, točneje v cerkvi sv. Karla Boro-mejskega, spominska maša. Vabilo zanjo je bilo večjezično, tudi v slovenščini, čeprav je bila mašna daritev le v italijanščini.
Če občutim kako obliko emoti-vne nostalgije do katerega izmed obdobij slovenske preteklosti, velja to gotovo za stoletja, ko je bil slovenski človek vpet v srednjeevropski prostor, ko je dihal z Dunajem, Prago in Budimpešto, z delom evropske celine, ki ga čutim kot pomemben, čeprav ne edini, del svoje forme mentis in identitete. Razlogov je seveda več, nekateri so imanentno družinski, drugi geopolitični, tretji slučajni, govorijo pa o afinitetah, ki se odražajo v književnosti, glasbi, umetnosti, arhitekturi, v duhovni kulturi to-
rej, pa tudi v dojemanju samih mest in ljudi.
Gre za del sveta, ki mi je bližji od Beograda, Skopja ali Sarajeva. Jugoslovanske duhovne dimenzije apriorno ne odklanjam, saj predstavlja del zgodovine slovenskega naroda, vendar do te preteklosti, socialistične ali kraljeve, pa tudi v odnosu do teh krajev, njihove glasbe in drugih oblik izražanja biti, nimam takega zanosa, kakršnega ima marsikateri Slovenec, z zamejstvom - ali predvsem z zamejstvom - vred. Omenjena ugotovitev izhaja iz enostavne razlage, da jugoslovanske dimenzije nisem doživela neposredno, z Jugoslavijo nisem odraščala.
Tudi zato sem bila ob osamosvojitvenih procesih, do katerih je prišlo na Slovenskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, manj obtežena z omenjeno preteklostjo in iskreno navdušena nad slovenskimi premiki, pa čeprav ne dovolj pozorna, da bi jim natančno sledila, saj sem bila takrat v najstniških letih, ko se svet vrti okoli drugačnih vsebin. Naj za primer povem, da ko so bili med desetdnevno vojno tanki v Rožni dolini, se je lučaj od tega prizorišča moja generacija potila zaradi mature v poslopju nekdanjega malega semenišča, kjer so domovale slovenske šole.
V Mittelevropi se je v drugem povojnem obdobju še naprej gojila neka kristalizirana in idealizirana oblika skupnosti narodov in kultur, ki se je nato odražala tudi v političnem delovanju, čeprav o večjih in daljnosežnih konkretnih rezultatih v danih razmerah ne moremo govoriti. Ohranile in obdržale pa so se vezi, ki bi bile sicer v hladni vojni grobo pretrgane in do danes pozabljene, v novem političnem kontekstu pa lahko realno zaživijo.
Nostalgija po srednjeevropski dimenziji ne pomeni obujanja preteklosti, ki po definiciji spada v zgodovino in nam jo včasih ponujajo tudi v folklorni ali turistični obliki, še manj poveličevanja teh ali onih, temveč gojenje širšega geografsko-duhovnega miljeja, ki je, tokrat pa res, izšel iz zgodovine, je še prisoten in del katerega je pravnomočno tudi slovenski narod, česar prav nihče ne postavlja pod vprašaj.
Najti pa je potrebno obliko, ki je primerna za današnji čas. Sam Oton Habsburški ni živel v zagrenjenem ek-silu izgnanega princa, temveč si je v svojem več desetletnem delovanju izbral evropsko dimenzijo in evropske institucije, bil je namreč bavarski poslanec evropskega parlamenta ter predsednik Panevropskega gibanja.
LIPICA - Kot že marca
Skrivnostno obolenje konj
Zbolelo jih je pet, dva poginila
LIPICA - V Kobilarni Lipica je z enakimi simptomi kot marca zbolelo pet konj - kljub takojšnji veterinarski oskrbi sta dva konja poginila, stanje ostalih treh konj pa se je že normaliziralo. Vodstvo kobilarne je o dogodku obvestilo pristojne službe, dejavnosti za ugotovitev vzrokov pa že potekajo, so sporočili iz kobilarne.
Vodstvo kobilarne je o dogodku obvestilo koprsko policijsko upravo, pristojne inšpekcijske službe in Veterinarsko upravo RS (Vurs).Preiskovalne in diagnostične aktivnosti za ugotovitev vzrokov že intenzivno potekajo, v Lipici pa upajo, da bodo »tokrat dale jasen odgovor na vprašanje, zakaj v Lipici prihaja do nenavadnih ponavljajočih in doslej še nepojasnjenih obolenj konj«. Direktor kobilarne Tomi Rumpf je sicer prepričan, da bodo v realnem času ugotovili vzroke obolenja, za katere pa že vedo, da »ne tičijo v sistemu oskrbe, varstva, krmljenja ali sledljivosti«.
Tokrat je prišlo do obolenja v t.i. novem hlevu. »V Kobilarni Lipica obžalujemo nov primer obolenja, ki pa je bil na srečo v manjšem obsegu kot marca. Ne glede na visoke standarde, ki jih zagotavljamo našim konjem, pa se žal v tako številni čredi izredni pojavi tudi dogajajo,« je poudaril Rumpf.
Trenutno je v oskrbi Kobilarne Li-
pica nekaj manj kot 350 konj, za vse pa so po navedbah kobilarne standardi bivanja in celotne oskrbe enaki, ravno tako so vsi krmljeni z enako krmo. Kljub temu je tudi tokrat do obolenja prišlo le pri nekaj konjih. V kobilarni imajo od leta 2009 po njihovih pojasnilih vzpostavljen tudi sistem nadzora in sledljivosti nad vso hrano, s katero krmijo konje, ki jim zagotavlja popolno sledljivost krme od travnika do hleva.
Dogodek po zagotovilih kobilarne ne bo imel bistvenega vpliva na dejavnost lipiške črede, prav tako ne bo vplival na programe turističnih obiskov. Ti so sicer v tem trenutku na višku in tudi letos glede na lani izkazujejo pozitivne trende.
Marca je v kobilarni zbolelo 12 konj, štirje so poginili. Toksikološke preiskave tkiva štirih poginulih konj so bile pozitivne, je konec aprila za STA potrdila direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič. Kako so se konji zastrupili, preko krme ali ob "pomoči" človeka, pa še ni znano. Prav tako zaradi interesa preiskave ni želela razkriti, kakšen strup naj bi pokončal lipicance.
V kobilarni so po poginu konj uvedli fizično varovanje celotnega območja kobilarne 24 ur na dan. Namestili so tudi varnostne kamere, s katerimi opravljajo videonadzor. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Primorski dnevnik ni član SKGZ
V svojem tretjem zaporednem zapisu v Primorskem dnevniku se predsednik SSO dr. Drago Štoka z izrazito polemično ostrino ponovno loteva naše organizacije, to je SKGZ, in to ne ravno v duhu tistega prijateljstva in sodelovanja, ki ga vedno in povsod poudarja v zvezi z odnosi med obema krovnima organizacijama, še posebno kar zadeva sodelovanje med obema predsednikoma. Njemu je znano, katero verzijo odnosov sam pri sebi resnično zagovarja, osebno pa bi bralcem PD posredoval nekaj pojasnil.
Predsednik SSO ugotavlja, da je na naši novi spletni strani Primorski dnevnik zapisan kot član SKGZ. Res je, da je v rubriki »Kdo smo« zapisano, da »SKGZ združuje, podpira in usklajuje dejavnosti številnih včlanjenih društev, organizaciji in ustanov. Med temi gre posebej omeniti: Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečko zvezo, Zvezo slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Narodno in študijsko knjižnico, Slovenski raziskovalni inštitut, Zavod za slovensko izobraževanje, Glasbeno matico, Primorski dnevnik, tednik Novi Matajur in druge.« Gre za zapis iz našega starega dokumenta, ki se je pomotoma v isti dikciji preselil tudi na novo spletno stran, za kar se obiskovalcem naše spletne strani opravičujemo. Pomoto smo že odstranili.
Ko bi predsednik Štoka temeljiteje brskal po naši spletni strani, bi z lahkoto ugotovil, da v rubriki »Članstvo« ni zapisan Primorski dnevnik. Ravno tako ni Primorskega dnevnika v spisku naših članic v komaj izdani predstavitveni publikaciji, ki smo jo izročili tudi predsedniku Štoki. Ta dva podatka v polemiki ni omenil, kot da bi želel z delnimi resnicami podkrepiti svojo izrazito kritično držo do PD in vzporedno do naše organizacije.
Nadalje predsednik Štoka piše, »da je bil Primorski dnevnik zastopan vsaj z enim delegatom oz. delegatko na občnih zborih SKGZ tudi po ustanovitvi zadruge Primorski dnevnik leta 1997.« Trditev je zavajujoča, saj pove le del resnice. Delegati PD so bili zadnjič prisotni na kongresu SKGZ leta 2000, potem se to ni več ponovilo. Na naslednjih občnih zborih so bili prisotni člani PD, a kot vabljeni-posa-mezniki. Upam, da nam ne bo predsednik
Štoka dopovedoval, koga lahko in koga ne smemo vabiti na naše letne skupščine.
Če je bila nerodnost storjena, kar velja le za prvi deželni kongres SKGZ po ustanovitvi Zadruge, ne moremo spregledati dejstva, da je bil PD desetletja član SKGZ, ki je skrbela za njegovo izhajanje, kar tudi nekaj pomeni. Vsekakor se za "institucionalno" zmedo izpred enajstih let dr. Što-ki opravičujemo.
Pri SKGZ smo vsekakor zgodovinsko navezani na Primorski dnevnik. Prvič, ker je časopis nastal v okviru našega gibanja in je bil med nosilnimi članicami organizacije skoraj ves povojni čas, in to vse do nastanka Zadruge. Zaradi nastale krize se je časopis spremenil v Zadrugo in izgubil status članice SKGZ, kot je veljalo dotlej.
Ne pozabljamo niti, da je PD nasledil Partizanskemu dnevniku, na katerega smo pri SKGZ še posebej ponosni, kot smo ponosni na narodnoosvobodilno gibanje, ki se je zoperstavilo okupatorju in domačim kolaboracionistom. Te vrednote čuvamo in si bomo z vsemi silami prizadevali, da bodo ostale kulturna in moralna dediščina PD.
Resnica je, da si je v času najhujše krize PD takratno skupno zastopstvo prizadevalo za rešitev časopisa. Res pa je tudi, da je bila SKGZ v tistih težkih trenutkih v prvi vrsti prizadevanj, in to predvsem takrat, ko je bilo treba preiti iz načel v prakso. Ljudje so prizadevanja razumeli in cenili in zato ni bila slučajna množična prisotnost članov Zadruge na prvih rednih volitvah odbora, ki so se odvijale na Pomorski postaji v Trstu, in ni bil slučajen izid takratnih volitev, kjer sta nastopili dve ločeni listi.
S spoštovanjem
Marino Marsič, Organizacijski tajnik SKGZ
Zakaj je bila ukinjena rubrika »i.podlistek«
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
Z zanimanjem sem prebral stališče SKGZ in vse ostale prispevke, ki so sledili objavi dokumenta SSO o Primorskem dnevniku. V tem smislu predstavlja javna razprava o primarnem slovenskem mediju že prvi pozitiven rezultat, saj je bilo v raznih prispevkih mogoče prebrati nekatere zares zanimive predloge. Zaradi tega se ne strinjam z uvodnim delom stališča SKGZ,
ko zgoraj omenjeno enači s poletnimi polemikami.
Na osnovi stališča SKGZ pa bi želel posredovati tudi svoj skromen prispevek. Nanašam se namreč na tisti del (četrti odstavek), kjer se govori o povečanju števila članov Zadruge in povečanju števila naročnikov na Primorski dnevnik.
Pri tem bi omenil, da je bil SSO pobudnik pomembne in žal bivše nedeljske rubrike »i.podlistek«.
Prvotno zamisel je iznesel predsednik SSO Drago Štoka. Uredništvo Primorskega dnevnika je dalo predlogu svojo razpoložljivost. Pet zvez, ki delujejo v sklopu SSO pa je aktivno pristopilo h oblikovanju rubrike. Če se ne motim, je prvi i.podlistek izšel v nedeljo, 1. junija 2008. Predvsem pa v drugi polovici prejšnjega in v prvih tednih letošnjega leta je zanimanje za to nedeljsko prilogo vedno bolj rastlo.
Prepričan sem, da bi to lahko bila dobra odskočna deska za povečanje naročnikov, predvsem tam kjer jih je sedaj malo oz. jih ni. Obenem bi bila tudi spodbuda za nova članstva v Zadrugi. Seveda, če bi se stvar upoštevala z zgoraj omenjeni podatki.
Žal je šlo drugače. Rubrika »i.podli-stek« je bila enostransko ukinjena v prvi polovici februarja. Razočaranje vseh tistih, ki so za to rubriko pisali pa je bilo precejšnje. Škodo pa je gotovo utrpel ugled in branost Primorskega dnevnika. Skratka lahko govorimo o izgubljeni priložnosti. In v luči slednjega bi bilo zanimivo izvedeti zakaj je do te odločitve prišlo.
Julijan Čavdek
Odgovor urednika:
Ne vem če hote ali nehote pozablji-vemu prijatelju Julijanu Čavdku odgovarjam s ponatisom pojasnila, ki je bilo objavljeno v dnevniku 16. marca letos v rubriki Pisma bralcev. Tedanjemu odgovoru nimam kaj dodajati.
POJASNILO:
O ukinitvi nedeljske strani I. podlistek je bil govor lani in to ob več priložnostih, od občnega zbora zadruge dalje. Prav tako, kot je bil govor o ukinitvi strani Stiki, ki je izhajala v režiji ZSKD. Glavni razlog za ukinitev obeh strani je varčevanje, saj je bil dnevnik zaradi naraščanja režijskih stroškov, poviškov cene papirja in krčenja javnih prispevkov prisiljen zmanjšati število strani. Obenem sta bili obe strani deležni pogostih pripomb, zlasti zaradi podvajanja vesti in člankov. V redakciji se bo-
mo v skladu z možnostmi vsekakor potrudili, da bo informacija o delovanju naših društev tudi v prihodnosti čim popolnejša. Odgovorni urednik Dušan Udovič
O združevanju občin
Spoštovani,
te dni se s finančnimi manevri vlade kaže, kako hudo je stanje v italijanski državi. V zadnjih mesecih se po medijih govori o gospodarski krizi, o sleparijah, o kraji in o vse mogočih drugih vrstah goljufij, katere bo ta država težko prebrodila, če ne bo politika spet postala politika in ne samo pretveza za obogatitev peščice ljudi.
Vse te zadeve seveda vplivajo na nas, ki več ali manj sledimo vsakdanjim dogodkom in smo seveda občutljivi, ko slišimo, da bo finančni manever spet segal po naših žepih... . Vse to nas tako miselno obremenjuje, da pozabljamo kaj smo, kje smo in zakaj sploh delamo to, kar delamo. Italijanska politika je postala tako močna in vplivna, da je tudi nas same potegnila za seboj. In to ne samo tiste, ki se s politiko ukvarjajo(mo), a celotno prebivalstvo.
To povem zaradi tega, ker smo na našem majhnem koščku slovenske zemlje v Italiji priča odrazu tega nelagodja ne le iz vrst italijanskih političnih predstavnikov, ampak tudi celo slovenskih predstavnikov, ki naj bi bili zagovorniki in jamstvo slovenskega tu živečega prebivalstva. Izjave doberdobskega župana so lahko po mnenju nekaterih nedopustne, za druge opravičljive, za tretje brez pomena ipd.
Zame so izjave doberdobskega župana žalostne, saj so me globoko presuni-le. Seveda vsak lahko pove svoje mnenje. Kar me je najbolj razžalostilo pa ni mnenje določene osebe, a mnenje predstavnika velike večine doberdobskih občanov. To pomeni, da velika večina Doberdobcev, Po-ljancev, Jameljcev in Doljanov bi se odpovedala svoji samostojnosti in svojim predstavnikom.
Seveda z odstopom bi župan dokazal, da je odgovorna oseba, ki prizna, da je nekaj narobe naredil. A kot je navada v Italiji, če ne odstopi predsednik vlade za svoje krivde, kaj šele župan za svojo izjavo... . Kar me najbolj skrbi pa ni to ali bo župan preklical svoje besede ali odstopil, ampak tišina ljudi, tišina in molk doberdobskih občanov. To je najbolj zaskrbljujoče, saj pomeni, da Doberdobci niso več ponosni na svoje korenine, jim ni mar za krvave žrtve, s katerimi so naši predniki dosegli pri-
znanje slovenske manjšine in seveda nas samih, ne vidijo razlike med združevanjem občin Tržič-Ronke z združevanjem občin Doberdob-Sovodnje. To je najbolj grozljivo!
Vse to pomeni, da se je kulturna raven in raven narodne identitete krepko znižala.
Kaj želi župan doseči s svojimi izjavami ni jasno: ugled, odprtost, naprednost, osebno vidljivost... ? ne bi znal oceniti. Sem pa kot občan, občinski svetnik, šolnik in kulturni delavec proti taki miselnosti združevanja slovenskih občin in seveda užaljen.
Razlogov je več: 1. z združevanjem ne bi ničesar prihranili: ne pri osebju, ne pri financah, ker bi moralo osebje ostati isto z več zadolžitvami; 2. sami bi ukinili samostojnost slovenske občine, ki je po ustavi in po zakonu zaščitena; 3. zmanjšali bi vidljivost slovenskih predstavnikov in seveda slovenske manjšine kot take: postopoma bi postali gola folkloristična skupina prebivalcev, mogoče zanimiva za turiste in za zgodovinarje ali jezikoslovce; 4. poti nazaj ne bi bilo več!
Vse te trditve ne zagovarjam zato, ker smo Doberdobci posebna zaščitena živalska vrsta, ampak ker bi se skupna vidljivost in prepoznavnost slovenske manjšine zmanjšala v celoti! Slovesnki župan si ne sme in si ne more dovoliti, da bo ukinjal slovenske občine, saj ni on njen gospodar, a le upravitelj! Občina mu je bila izročena začasno, da bo z njo upravljal v dobrobit prebivalcev, a ne da jo bo ukinjal, ker on pač tako misli!
Vendar žal problem ni le v županu in v svoji izjavi, a v ljudeh. Treba je spet obuditi v ljudeh samozavest: čeprav majhen narod, smo vendarle narod, ki ima pravico do svojih predstavnikov, tako političnih, šolskih, kulturnih, društvenih in gospodarskih! Je vse zastonj, da proslavljamo Dan slovenske kulture, Dan upora, 25. april, 1. maj ... in imamo govorance na spomenikih, kako je majhen narod premagal okupatorja, ko potem si sami kopljemo jamo... .
S spoštovanjem
Dario Bertinazzi
16 Petek, 22. julija 2011
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
KOLESARSTVO - 18. etapa dirke Po Franciji
»Show« mlajšega Schlecka Alberto Contador pogorel
Francoz Thomas Voeckler še z rumeno majico, ima pa le 15 sekund prednosti
Francoz Thomas Voeckler (prvi od desne) je s težavo ubranil rumeno majico. Pred Andyjem Schleckom ima le petnajst sekund prednosti
ansa
NOGOMET - Triestina
Z novim trenerjem v Kanalsko dolino
Pri Triesti-ni so končno imenovali novega trenerja in določili datum priprav na novo sezono. Tržaško ekipo bo v sezoni 2011/12 vodil trener Massimo Pavanel (na sliki), ki je v lanski sezoni treniral mladinsko moštvo v prvenstvu primavera. Za kondicijo tržaškega tretjeligaša bo skrbel nekdanji nogometaš Primorca Luca Bossi, vratarje pa bo vodil Vittorio Baccari. Vodstvo kluba obenem sporoča, da bo Triestina priprave na novo sezono začela danes na Trbižu in v Naborjetu. V Kanalski dolini se bodo Pavanelovi varovanci mudili do 5. avgusta. Na priprave bodo odpotovali: Danso, Ashong, Bariti, Bitani, Brosco, Cecchini, Cisotti, D'Aiello, D'Ambrosio, De Micco, Della Rocca, Durandi, Franceschin, Gissi, Go-deas, Lionetti, Marchi, Miani, Pani, Pezzi, Princivalli, Villanovich, Rodriguez, Viotti.
GRENOBLE - Mlajši od bratov Schleck, Andy, je bil absolutni junak včerajšnje izjemno naporne preizkušnje s tremi vzponi najtežje kategorije (200,5 km od Pinerola do Serre-Chevalierja). Odločilno potezo za etapno zmago je naredil na vzponu na 2360 metrov visoki Col d'Izoard, ko je pobegnil glavnini, v kateri so bili vsi glavni pretendenti za končno zmagoslavje na letošnjem francoskem krogu, na čelu z vodilnim v skupnem seštevku Voecklerjem, Evansom, Frankom Schleckom, Špancem Albertom Contadorjem in Italijanom Ivanom Bassom.
Šestindvajsetletni Andy Schleck je - ob pomoči klubskega sotekmovalca Belgijca Maxima Monforta - na vrh predzadnjega vzpona na včerajšnji preizkušnji prišel z več kot dvema minutama prednosti pred glavnino, nato pa si z vratolomno vožnjo v dolino prikolesaril več kot tri minute prednosti. Glavnina je bila slabih 35 kilometrov pred ciljem v izjemno težkem položaju, še posebej trikratni zmagovalec Toura Contador.
Na sklepnem vzponu na2645 metrov visoki Galibier Luksemburžan ni popuščal, «kolesarski trio» - v njem sta bila poleg Schlecka še Irec Nicolas Roche in Kazahstanec Maksim Iglinskij, medtem ko Belgijec Dries Devenyns, Rus Jegor Silin in Monfort niso zdržali tega peklenskega tempa - si je dobrih 14 kilometrov pred ciljem prikolesarila več kot štiri minute prednosti, Schleck pa je tedaj «virtualno» oblekel najbolj prestižno rumeno majico.
Zadnjih deset kilometrov, zagotovo najbolj zahteven odsek etape, je absolutni junak dneva iz Luksemburga začel s skoraj štirimi minutami in tridesetimi sekundami prednosti pred glavnino. Ta je bila silno neusklajena, v njej ni bilo kolesarja, ki bi jo «prebudil». To je bila voda na mlin Schlecku, ki je z ostrim tempom, ki mu je bil slabih osem kilometrov pred ciljem kos le Iglinskij, ohranil prednost pred vsemi najbolj nevarnimi zasledovalci. V zadnjih petih kilometrih je njegova prednost v primerjavi z glavnino vendarle začela kopneti, v cilj je navzlic vidni agoniji prišel z več kot dvema minutama prednosti pred bratom Frankom. Senzacija letošnjega Toura Voeckler je navkljub velikim težavam vendarle ohranil rumeno majico, njegova prednost pa je z 2:36 minute skopnela na 15 sekund prednosti pred Andyjem Schleckom. Iz boja za skupno zmago je bržkone izpadel Contador, ki je na včerajšnji etapi za Schleckom zaostal 3:49 minute.
Danes bo na sporedu 109,5 km dolga preizkušnja od Modana do Alpe d'Hueza.
Skupno: 1. Thomas Voeckler (Fra/Eu-ropcar) 79:34:06; 2. Andy Schleck (Luk/Leopard Trek) + 0:15; 3. Frank Schleck (Luk/Leopard Trek) 1:08; 4. Cadel Evans (avs/BMC) 1:12; 5. Damiano Cunego (Ita/Lampre) 3:45; 6. Ivan Basso (Ita/Liqui-gas) 3:46; 7. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank) 4:44.
PLAVANJE -SP
Prvak Cielo bo vendarle nastopil
ŠANGAJ - Brazilski plavalni zvezdnik Cesar Cielo, svetovni in olimpijski prvak na 50 in 100 metrov prosto, bo kljub pozitivnemu dopin-škemu testu lahko nastopil na bližnjem svetovnem prvenstvu v Šang-haju in branil naslova iz leta 2009. Potem ko je brazilska plavalna zveza plavalca oprostila, Mednarodna (Fina) pa zahtevala strogo kazen, je danes Mednarodno športno razsodišče (Cas) razsodilo v prid plavalca. Zgodba z zdaj srečnim koncem za Ciela se je začela, ko so ga maja na tekmovanju v Riu ujeli na dopinški kontroli. V njegovem in vzorcih še treh tekmovalcev, ki pa niso v brazilski ekipi za SP, so našli sledi prepovedanega furosemida. Po dogodku brazilska zveza ga ni kaznovala, temveč le opomnila, saj je verjela njegovi razlagi, da so plavalci sredstvo zaužili nevede s hrano. S takšno odločitvijo brazilske zveze pa se ni strinjala Fina, ki je zahtevala strožjo kazen in prepoved nastopa na SP, primer pa je nato prevzela Cas.
SKOKI V VODO - V skokih v vodo s stopla (10 m) je zmago osvojila spet domačinka Chen Ruolin pred rojakinjo Hu Yadan. S trimetr-ske deske pa sta včeraj oba italijanska skakalca ostala brez finala: Tomma-so Marconi je bil 20. Michele Bene-detti pa 24.
SINHRONO PLAVANJE - Če Kitajska dan za dnem potrjuje, da je glavna velesila v skokih v vodo (na sedmih preizkušnjah je osvojila že sedem zlatih kolajn), pa je v sinhronem plavanju letos nadvlado prevzela Rusija. Včeraj so v ekipnem nastopu zlato kolajno osvojile Rusinje, z Natalio Iš-čenko, ki se je tako okitila še s četrtim zlatom. Druga je bila Kanada, tretja pa Španija, Italijanke so osvojile 6. mesto.
DALJINSKO PLAVANJE - V ekipnem nastopu so se morali italijanski plavalci zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. 16 sekund hitrejši so bili tretjeuvrščeni Nemci, zmagala je ekipa ZDA pred Avstralija.
VATERPOLO - »Setterosa« je v napeti tekme premagal Kitajsko z 10:9 in se uvrstil v četrtfinale.
DANES - Končne odločitve: 02.00 5 km, ženske; 04.00 5 km, moški; 11.05 skoki, 3 m, moški; 13.00 sin-hrono plavanje, dvojice.
NOGOMET - Kupoprodajna borza v A-ligi
Juventus najbolj dejaven, Udinese najbolj dobičkonosen
Nekateri morajo na novo sestaviti ekipo, nekateri pa potrebujejo le kako okrepitev. Kot vsako leto se med poletno kupoprodajno borzo društva med seboj zelo razlikujejo. Poglejmo nekoliko bolj podrobno, kaj se je doslej zgodilo v taborih treh glavnih kandidatov za naslov in Udineseja.
MILAN, JUVENTUS, INTER - Ekipe, ki so bile lani bolj uspešne so seveda med poletjem manj aktivne, ker morajo vnesti le manjše spremembe znotraj ogrodja ekipe, ki je lani dokazala, da uspešno deluje. To velja na primer za Milan (potrdili so seveda trenerja Allegrija), ki je na papirju spremenil le 1/11 lanskega moštva. Obrambo je okrepil z levim zunanjim branilcem Tai-wom, vendar pozor tudi na mladega upa El Shaarawyja, ki je lani blestel v dresu Pado-ve. 18-letnik bi lahko postal dodana vrednost za italijanskega prvaka, ki pa se je na sredini igrišča odpovedal »geometru« Andrei Pirlu, ki je okrepil vrste Juventusa. Za Milan je zdaj glavni cilj okrepiti vezno vrsto, s Hamšikom (Napoli), Montolivom (Fio-rentina) ali Gansom (Santos).
Ravno črnobeli iz Turina so med najbolj aktivnimi, kar je po zelo negativnem prvenstvu tudi povsem razumljivo. Ob tem je prišlo tudi do zamenjave na klopi (Conte je nasledil Delnerija) in običajno novi trenerji zahtevajo tudi nekatere igralce, ki so bolj primerni za nov sistem igre. Ob omenjenem Pirlu se je Juventus okrepil v obrambi, zveneča imena pa morajo šele priti na vrsto. Včeraj je uradno podpisal vezni igralec Bayerja iz Leverkusna, Čilenec Arturo Vidal, v napadu se veliko govori o Ros-siju (Villareal), ki naj bi vsak čas (najbrž že danes) prestopil v vrste »stare dame«, medtem ko se oddaljujeta Vučinič in Ague-ro. Vsekakor bi bila že investicija za Vidala in Rossija vredna skupno (nakup in pogodba) okrog 100 milijonov evrov.
V taboru Interja je trenutno več govora o možnih odhodih kot pa prihodih. Zlasti dva igralca sta na tem, da zapustila milansko društvo. Nizozemec Sneijder ni prepričan, da se ujema s sistemom igre novega trenerja Gasperinija, znake nezadovoljstva pa kaže tudi brazilski branilec Lucio. Seveda bi morali ob takih odhodih pri Interju v prihodnjih dneh (tednih) nujno poseči.
UDINESE - Poglavje zase je videm-ski prvoligaš. Včeraj je v Barcelono odpotoval predsednik Udineseja Pozzo, saj je želel v prvi osebi slediti prestopu v vrste evropskega klubskega prvaka Alexisa Sanc-heza. Čilenec, ki je bil med najbolj zasluž-
Nekdanji Udinesejev igralec Alexis Sanchez se s Čilom ni uvrstil v polfinale Copa Americe. V četrtfinalu so Čilenci z 2:1 izgubili proti Venezueli
ansa
nimi za uspešno sezono črnobelih, bo v prihodnji sezoni igral v prestolnici Katalonije, zanj pa naj bi »azulgrane« odštele približno 38 milijonov evrov. Del te vsote je vezan na določene rezultate, ki jih bo moral Sanchez doseči v novem klubu. Po odhodu Inlerja v Napoli in Zapate k Villarealu se je torej Udi-nese dodatno ošibil, a na tak sistem dela so v Vidmu že vajeni, nikogar pa ne bi presenetilo, ko bi se v prihodnji sezoni izkazal kak nov talent, ki bi ga nato Videmčani znova prodali. Nekaj se v Vidmu premika tudi med prihodi. V obrambi se je Brazilec Danilo že izkazal, gotovo pa bo naslednji cilj Furlanov dobiti pravo nadomestilo za Sancheza.
Vsekakor je tudi med to kupoprodajno borzo prišlo jasno do izraza nekaj kritičnih točk. Razen redkih izjem je denarja na razpolago vse manj, tako da se večkrat omenja določene vrhunske igralce, a v resnici je večina le teh za italijanske klube nedosegljiva; obratno iz Italijo odhajajo tudi taki igralci, ki ne bi pred leti v nobenem primeru zapustili apeninski polotok. (Strmega) padanja kakovosti italijanskega nogometa torej ni (še) videti konca. (I.F.)
Finale Urugvaj - Paragvaj
MENDOZA - Nogometaši Paragvaja so se pridružili Urugvaju v finalu južnoameriškega prvenstva. V polfinalu v Men-dozi so po streljanju enajstmetrovk s 5:3 premagali Venezuelo, redni del se je končal brez zadetkov (po tekmi je prišlo tudi do pretepa). Zanimivo je, da Paragvaj doslej po 90 minutah še ni zmagal, a se bo vseeno v nedeljo boril za naslov. EVROPSKA LIGA - Kvalifikacije, 2. krog: Bohemian - Olimpija Ljubljana 1:1, Split - Domžale 3:1. Olimpija napredovala v 3. krog, Split pa je izpadel.
Lakovič ostaja kapetan
PTUJ - Petnajst slovenskih košarkarjev, ki se pripravljajo na Ptuju, je na tajnem glasovanju izbralo kapetana in dva pomočnika. Kapetanska čast je drugič zapored - po lanskem SP v Turčiji - pripadla Jaki Lakoviču, prvič pa bo ta imel tudi dva pomočnika, ki bosta Goran Jagodnik in Matjaž Smodiš.
etrtek, 21. julija 2011	413
JADRANJE - 470
Na mladinskem SP danes prvi nastop Čupine posadke
/_ŠPORT_Č
HOKEJ NA ROLERJIH - Opensko društvo se je odpovedalo A2-ligi
Polet bo letos igral v B-ligi in ciljal na napredovanje
A2-liga finančno preobremenjujoča - Trenerja še niso določili
Pri openskem Poletu Kwins letos niso pričakovali izpada iz najvišje državne Al -lige v hokeju na rolerjih, v kateri so igrali od same ustanovitve leta 1998. Po razmisleku so se pri klubu odločili, da se bodo odpovedali igranju v A2-ligi in se zato vpisali v B-ligo
kroma
Po trinajstih letih se hokejska ekipa Poleta poslavlja od A1-lige, v kateri je igrala od ustanovitve. Po letošnjem izpadu iz najvišje A1-lige so poletov-ci sicer imeli pravico za igranje v A2-ligi, vendar so se tudi temu odpovedali in ekipo vpisali v prvenstvo B-lige: »Po dveh neuspešnih sezonah smo se odločili, da je najbolje, če startamo spet z začetka. Mladi igralci, ki so že lani igrali v članski ekipi, morajo vsekakor šele pridobiti izkušnje, samozavest in tudi dokazati, da imajo željo po zmagi. A1-ligo so dobili na pladnju, tako da si sami še niso ničesar priborili. Obenem bi bila A2-liga vsekakor zahtevna, predvsem s finančnega vidika. Gostovanja so daljša kot v A1-ligi, saj igrajo v njej tudi ekipi iz Catanie in iz Reg-gio Calabrie,« je razloge za odpoved nanizal igralec ter odbornik hokejske in kotalkarske sekcije Poleta Mojmir Kokorovec. Finančni problemi so tudi vrsto drugih klubov primorali, da so se odpovedali igranju v najvišjih ligah: tako bo letos v A2-ligi nastopalo samo 8 ekip namesto dvanajstih, posledično pa bodo v naslednji sezoni napredovale iz B- v A2-ligo kar štiri ekipe. Mesto med njimi želi doseči tudi Polet: »Ciljamo na prva štiri mesta, ki vodijo v A2-ligo. Mislim, da nam bo uspelo,« je že napovedal Kokorovec.
Igralski kader sicer še ni dokončno sestavljen, svojo razpoložljivost pa so potrdili vsi domači hokejisti razen tujcev, ki ne smejo igrati v nižji ligi. Ali bodo najeli še kakega igralca, pa še ni znano: »Navadno o tem odloča tudi trener, ki pa ga še nismo izbrali. Z dolgoletnim trenerjem
Acijem Ferjaničem se še nismo pogovorili,« je povedal Kokorovec.
Prvenstvo B-lige je vsekakor državno, s tem da ekipe najprej odigrajo meddeželno fazo, nato pa napredujejo na vsedržavno raven. Glede na to, da bo po vsej verjetnosti šest ekip iz Furlanije Julijske krajine, bo hokejska zveza morda določila skupine tako, da bodo ekipe iz naše dežele odigrale prvo fazo med sabo in šele potem napredovale v meddežel-no fazo. Ekipe imajo možnost vpisa do konca julija, ko bo znano dokončno število nastopajočih. Poleg Pole-
ta naj bi v ligi iz naše dežele igrali še Tigers iz Trsta, Buia, Corno di Ro-sazzo, Sacile in Gorica. Koledarji bodo sestavljeni konec septembra, prvenstvo pa se bo začelo konec oktobra ali v začetku novembra.
Ekipa v B-ligi bo letos edina v članski konkurenci (lani sta bili dve, ob A1-ligi tudi B-liga), ob tem bo Polet vpisal še ekipo v mladinsko prvenstvo U20 in U17, najmlajši pa bodo igrali prijateljska srečanja minihokeja U10. Odločitev, da bo samo ena članska ekipa v nižji ligi, je klub sprejel zavestno: »Nima smisla vztrajati na najvišji ra-
vni, če v prvi vrsti nimaš veliko denarja, kar ti omogoča tudi najetje dobrih igralcev. Skratka, prvi problem je finančne narave. Po drugi strani pa želimo, da bi se domači igralci izučili in dozoreli. Z igranjem v nižji ligi si bodo pridobili izkušnje, z intenzivnejšim programom treninga, ki ga želimo uvesti, pa bodo napredovali. Tako bomo lahko z našimi igralci v naslednjih sezonah igrali tudi v višji ligi in nam ne bo treba najemati drugih igralcev,« je še zaključil Kokorovec. Članska ekipa se bo po poletnem premoru srečala na prvem treningu 23. avgusta. (V.S.)
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta danes začela nastope na mladinskem svetovnem prvenstvu v Medembliku na Nizozemskem v olimpijskem razredu 470. Na sporedu bosta dve kvalifikacijski regati - kot kaže - z močnim vetrom: vremenoslovci namreč napovedujejo ojačitev jakosti vetra. Včeraj, ko sta trenirala in nastopila na pripravljalni (neuradni) regati, je pihalo od 15 do 18 vozlov, danes bo pihalo okrog 20 vozlov, v naslednjih dneh pa bo veter še močnejši. »Skratka, bo pestro,« potrjuje tudi trener Matjaž Antonaz, ki Čupina jadralca spremlja v Medembli-ku. Odkar so na prizorišču, so njihovi tekmeci zlomili že šest jamborov.
V prejšnjih dneh sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti trenirala z ostalimi italijanskimi reprezentanti, slovensko, argentinsko in hrvaško posadko (ki je zelo napredovala), v pripravljalni regati pa sta bila v prvi deseterici: »Danes (včeraj op. a.) sta sicer jadrala z zavoro, vsekakor pa je krog favoritov za najvišja mesta letos zelo širok,« je še dodal Antonaz, ki je za naš dnevnik že napovedal, da so cilji visoki. Po uspešnem prvem delu sezone, v katerem sta Ču-pina jadralca osvojila prvo mesto na članski jakostni lestvici, tretje mesto na selekcijah za nastop na olimpijskih igrah v Londonu, zmagala na treh državnih regatah in se uvrstila v zlato skupino na regati za svetovni pokal v francoskem Hyeresu lahko pričakujemo, da sta na prvenstvo vsekakor zelo dobro pripravljena.
Medemblik pa je še vedno Me-demblik, ki je zobe pokazal že konec maja na regati za svetovni pokal. Takrat sta v izrednih vremenskih razmerah tudi Čupina jadralca imela kar nekaj smole ter utrpela več okvar na jadrnici in jamboru. Bo vsekakor nizozemski jadralni epicenter tokrat bolj prizanesljiv do slovenskih jadralcev? (V.S.)
KOŠARKA
Lenard Zobec gre na zbor reprezentance
NOGOMET - Združene mladinske ekipe na Tržaškem
Bregov košarkar Lenard Zobec se bo od ponedeljka, 25., do sobote, 31. julija, udeležil reprezentančnega zbora v Pescari. Štirinajstletni, 193 centimetrov visoki Zobec je bil namreč izbran v ožji izbor 24 igralcev iz severne in srednje Italije letnika 1997, ki bodo teden dni intenzivno trenirali v sklopu vsedržavnega izobraževalnega projekta košarkarske zveze. Zobec je že več mesecev pod drobnogledom, saj se je letos februarja udeležil prvega srečanja najboljših košarkarjev iz severne Italije, konec aprila pa je bil povabljen na turnir, na katerem je sodelovalo 96 najboljših italijanskih igralcev letnika 1997 iz cele Italije. Zdaj se je krog igralcev znatno zmanjšal, saj so selektorji izbrali 24 igralcev iz severne in srednje Italije (FJK, Veneto, Ligurija, Lombardija, Emilia Romagna, Piemonte, Aosta) ter 24 igralcev iz južne Italije in otokov. Zobec je edini s Tržaškega, treningov v Pescari pa se bo udeležil tudi košarkar UBC-ja Davide Tirelli. (V.S.)
www.primorski.eu1
Znova tudi Primorje?
Primorje se bo, kot kaže, znova približalo in sodelovalo z mladinskimi nogometnimi združenimi ekipami, ki bodo drugo leto zapored nastopale pod Krasovim imenom (in letos tudi v sodelovanju z mladinskim sektorjem Udi-neseja). Pri združenih ekipah kategorij začetnikov, najmlajših in naraščajnikov poleg Krasa sodelujejo še Breg, Vesna in doslej Zarja Gaja.
Pogojnik je seveda še obvezen. Za ponovno sodelovanje si prizadevata tako predsednik proseškega društva Roberto Zuppin kot koordinator Kraso-vih mladinskih ekip Paolo Sarazin.
»Pred kratkim smo se s Krasovimi predstavniki sestali na Opčinah. Povedali smo jim, da bi se radi znova aktivno vključili in sodelovali pri projektu združenih mladinskih ekip. Predlagali smo jim tudi, da bi nekoliko spremenili pravilnik, kar so se pri Krasu tudi strinjali,« je opensko srečanje na kratko orisal Zuppin, ki je bil leta 2006 prvi predsednik skupnega mladinskega nogometnega društva Pomlad.
Kaj torej predlagajo predstavniki Primorja: »Zahtevamo le večjo korektnost in poštenost do vseh društev, samih otrok ter tudi staršev. Sesti bi morali za mizo in temeljito preučiti vsako točko pravilnika posebej. Upoštevati moramo, da je Kras v zadnji sezoni in bo tudi v prihodnji investiral precej denarja v mladinski sektor. Doslej je veljalo pravilo, da se nogometaši po končanem ciklusu v mladinskih združenih ekipa, to se pravi po naraščajnikih, lahko vrnejo k matičnim društvom. Kras torej neposredno vlaga tudi za druge naše klube. Ostala društva bi morala bolj aktivno sodelovati, ne samo finančno, ampak tudi kadrovsko. To pogrešam. Včasih imam vtis, da pri ostalih klubih sploh ne razmišljajo o skupni 'imovini' (beri združenih ekipah). Oglasijo se le, ko mladi nogometaši zaključijo mladinski ciklus.
Združena B ekipa začetnikov Krasa je v lanski sezoni igrala v Repnu
kroma
Tako pa ne gre. Društva morajo resda skrbeti za ekipe cicibanov in mlajših cicibanov. Hkrati pa bi morali pomagati začetnikom, najmlajšim in naraščajni-kom,« razmišlja Zuppin.
Predsednik Primorja obenem še predlaga: »Kras upravičeno cilja v kvaliteto. Če pa bi nekega dne zbrali veliko število otrok in bi sestavili več ekip v isti kategoriji, bi nekatere lahko igrale pri drugih društvih. S tem bi se ostali bolj aktivno vključili v projekt in bi ga še bolj čutili za svojega. Ciljati bi morali ne samo na kvaliteti, temveč tudi na socialo. Škoda, da Pomlad ni obdržala vsaj ekipe cicibanov.«
Koordinator Krasovih združenih mladinskih ekip Paolo Sarazin razmišlja podobno: »Nekateri predlogi predstavnikov Primorja so bili pametni in bi jih lahko vzeli v poštev. Od vsega začetka sem si želel, da bi pri skupnem projektu sodelovalo tudi Primorje. V prihodnjih tednih se bomo še sestali in upam, da bo prišlo do dogovora,« je komentiral Sarazin. (jng)
□ Obvestila
ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in n sicer od 16. 8. do 20. 8. 2011 v jutranjih urah od 9.00 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 € ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v 1.1997 do 1.2006. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata Nogometni kamp v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. št.: 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763.
JUVENTINA
Prišel je Beltrame, odšel Stabile
Pri štandreški Juventini so skoraj končali s poletno kupoprodajno borzo. »Najeli smo dva nogometaša. Prvi je branilec Thomas Beltrame (letnik 1994), ki je v zadnji sezoni igral pri Pro Gorizii. Z njim smo dopolnili seznam mladih igralcev, ki morajo v promocijski ligi obvezno igrati od prve minute. Ime drugega pa vam ne bom še razkril, saj še ni podpisal, ker je na dopustu. Razkril bom le, da je letnik 1991 in je v zadnji sezoni igral pri Mon-falconu v Tržiču. Pred tem je igral tudi v Buttriu,« je povedal Ju-ventinin športni vodja Gino Vin-ti, ki je še dodal, da jim je nepričakovano obrnil hrbet Stefano Stabile, na katerega so v Štan-drežu še kako računali tudi v novi sezoni. Pri Juventini so že junija najeli Airoldija, Stradija in nekdanjega Vesninega igralca Sašo Guliča.
Priprave na novo sezono bodo v Štandrežu začeli 16. avgusta. »Prvenstvo se bo začelo 11. septembra, prva tekma državnega pokala pa bo 28. avgusta. Tudi letos smo že potrdili nastop na predprvenstvenem turnirju Brienza v Tržiču. Dotlej bomo s trenerjem in vodstvom kluba še malo pogledali naokoli in mogoče najeli še kakega igralca,« je še dodal Vinti.
(cajo/)	'Baiiads
efjojeuas e6aíuep>|au eBsseu pmisjez '39 :uo 'zef^simez ¡uqaso mig :nsoe"i a 0A)spnf| -6S .'euizjOBj 0|330d -¿s ífHII ez>|euz ;>|sfjuu3>| "SS ;o|!zoa oudapio œisefoA -£s
.'UI3}U BZ BJ3UI 'LS i|BA|Z „BlSBUJJl,, "6t? ;sj6] 3>|Sd}JA a^sfms 3susz3|apn -¿t? :OA|>|l OUqODSBIU OUjaApO "Zt
:o|pas o>|sjo6 nso aujajd 60J>(0 BS8|31 lejqo '017 ÍLUSfuOA lUjUiafjjd 'UnUDOUI
z suiïods 3>|sub6jo :a|03 6ui» DBAad i^suawe -8£ iUEZjg b>||bj6! e>|S!U3}ouz!iueu bsbu 'ce .'pojsjd •zz :d3ao|soabju 'it :(ojj3!d) seisoioBou AOsniuaAnf |fuep>|3u -0£ .'0)f;/s/a/6 -(¡z iafloujjsiAj B^usad B6a§BU pjuiaDBz sz
.'ruuoiuaid a cassai -¿z
ilflDJQ IJB)S A B|OS B)|OSjA ~\jZ ¡OLjajjs oa!Í|zo|z z !|!qouuo)AB jsfuBiu ~ZZ .'eóided edajo6|op -iz Usouioqojqop 'isouzefud "6 L nHusAoïs a oisaiu o>|SJBpnj ojBis y L
:>|!uiaujn 'Da|Bj6¡ ]>|sn>|jp "OL :(uubluj8H) >|!1!J>| Uj isrfasa 'f|aiBS|d pisuiau '6 .'efoji '8 :uia|Bznjaf |BfapzBj afpi 'jesaD pisuiu ~¿ ízan/v B>|}UB)uazajdaj e>|Sje>|foqpo e>|suef!|eij BfuBp>|au bsbu *g .'afuseuip a>|SJB6|oq ^mejez -s :;|ba;z efudois buîoazbj 'jbao|s !|B uiBUzas !>|suauJ! •£ :aiso6 BZ juiBqos s afiafpod oi|su!iso6 abaA ~z :('|6ub) e1nA06.11 '33S!PB|>|S 'B6o|BZ-l :ON?ldAVN
'(0|!UBa) yuncid SBU '59 :(zojg d|sof) ^¡uabzjp |>|SUBA0|S06nr-fr9 .'j3AO6bq B>||Bj6| b>|sui|ij e>|suieu -£9 tefas '>|aueisas lujusujjjds ~z9 .'B>|jaAzajq 'eamzoqzajq '09 :(d|sof) Lua>|S|Oj|i bu uafoj 'jb>|!|s !>|suaAO|s *8S iuopiog ;a|}B ^spepmuj -95 :bu|od auuajdo |ap 'B|3DJBd 'za|ap '|ap -£S :6un X3n~| B)||Bj6j B>|suaujB-js iefiSADOS B)|!|qo -0S :6u!iBJ ;>|saol|bs
:nup bu BSBJ3) '9t? ¡(BnaB^Ba) Buua|Bq u; B>|Aad B^suBfüBij 'st?
:e6ojd B>|Sjuza|az -frfr íipajS A jaAjaS isABZjp a>|sdojAa a>||BA!qajd 'ifr :aiodo>|3jd uumqiuauuod s BABzjp B>|suauuBafupajs *ot :je|n6u|S '0||ASIS OU;!UAO|S "6£ ¡(UOSBf) 33A3d !>|S|BJ)SAB '¿£ :eqop buz3|3z esfe|uj a9£ .'BfjsajdiU! 'sua "S£ :[\er>\ !>|suijj njjaj 'BAapBZ Bujods 'BA![|iuns '¿z isfllJEd au3!is!uniuo>| s>)suen|ei| >)!usb|6 ;fuBp>|au -gz .'ef|Z!A3|SiO!pey e>|suef||ei| ~çz .'BDuos 6oq !>|suB3d!6a "£z .'ifizv A3ÍAOJO6-L3 ia|sai Bf|ai!uinz! e6e>|sqjs pmiajez •oz
Í3U3LUBU aua30|0p A EAISpSJS BUJBU3P 'pUOJ "81 :BÎ3}EJE>| B6a>|SU3lUB 1SJAZ '91 .'BUU3UA 'SOUBZ jUAO|3p 'SI .'ai|OA>|0}ud '¡ueQ a B>|aj
inuo)sog uj nuopuo~| a muiuodo 'muujods 'EL iBfiaiois '6 L z| >|!u)aujn i>|suefj|ei! 'ZI
.'AOSB3 qasA AafjBDnujs q¡>|sru}SAB qjfsaAfBu païuzj uapa*|.L 'L|B|OS ipOSjA BU !|BA33nod of os !>i 'B>|3A e6afupajs z; ef!j.ozo|!j b>|sub3SJ)| 'i :ONAVUOaOA
					S9					W				E9
					Z9				L9					09
			6S	ss			¿S	9S			SS			frS
		ES				ZS		LS		OS		6»		
a	9fr	J					Str							Efr
						z»	Lfr							Ofr
					6E						8E		ZE	
				9E						SE				«E
ti	Z£	LE	OE	6Z		8Z			LZ	9Z				sz
		T					«Z	EZ					ZZ	LZ
			<			OZ				6L		8L		
				r				ti	9L					SL
				1			frl							EL
				r ^M										ZL
	V		j	Î ■ jM										LL
		MI			01	6	8	L	9	S		E	Z	L
REŠITVE. Slikovna križanka (naš pesnik), vodoravno: raper, Atila, Marat, Okabe, NATO, Srb, astat, rovt, M. K., Eco, baribal. Si, karavana, Tomo, kvart, let, oo, kop, kolon, spona, ogorek, oves, Bin, Minelli, Rjavina, JLA, A. A., krat, eon; na sliki: Marko Kravos. Slikovna križanka (naš športni delavec in publicist), vodoravno: 1. sholastika, 11. Toni Sailer, 12. otočentist, 13. remind, 14. Oti, 15. elan, 16. Rineš, 18. sklad, 20. N.T., 21. Altaj, 23. Ra, 25. RAI, 26. Unita, 29. afera, 34. Ank, 35. dojem, 36. laten, 37. Donovan, 39. ednina, 40. Panama, 41. Estonke, 43. rv, 44. tir, 45. Carra, 46. sa, 48. elo, 50. lat, 52. Liu, 52. tal, 54. veslo, 56. Ato, 58. Plank, 60. ateistka, 62. seansa, 63. Lil, 64. Tito, 65. Slokar; na sliki: Aldo Rupel. Naše vasi, navpično: 1. lik: BORŠT, Amato, le, ot, agile, salam; 2. lik: album, viola, KRIŽ, Leica, Vrsar; 3. lik: atol, REPEN, Eseni, sarin, Trani; 4. lik: obrok, krava, RUPA, Anita, Sadar.
		■		
		V		
		d		
		n		
		ti		
			N	■
			3	
			d	
			3	
			U	
		Z		
		1		
		VI		
		X		
		■		
uvsaA-vioiA- VDnn - invui - 1AI310X- avsai- vioi§ - Niavs - iaivivs - avavs - aid va - va
-	VLVAO - lo - va3do - VD3IAIO - sva»o - »oaao - inin - avzvw - ai
-	aa>in - nin31 - vDiai - ai - ~ii - VAva» - v* - iNasa - VNnaa - siaoa
-	sviva - AV - loiv - isaav - av - viinv - oiviaiv - wnaiv - aiiDV
■LU9>jSDZJ± U\ UI3>jSUO£> DUISDA LfjSDU DUdLUI DUdpdADU az l/aj A OS DP UJ31 S '3>lll A ISldA Bpasdq afupods
ISVA 3SVN
				1
				s
		■		u
				0
				9
(uu ZZSZ) 3UUJ» ou||op peu 'i|Bd|v i|p|sf||nr a bjo6 = VNIAVfy • lujfej^od |>|saiap!A a Bupqo = (o)BJd ¡a) NVISVd • 33|B>|B)|s ^sjEDnais !>|suodBÍ= 39V>IO * >|!uj9ujn |>|sueí||BJ! ¡uqopos = ITI3NIW * afqopqo ouaosbd ssf|ep = N03 -»35UVA01S
oivud ia "' 'iNirvuxod mswiaiA AVNQflO
NVHflV
izroi
I11I0N3A 33A3d
nsNvmvii
ífisíwasad oxsvzm
sraoaao
ONAOStQ
ssnva
vriwuv vxsanrms -NYAOisosnr
nnvsid
NIHINSld IHSIB3HÏ
irNVAVdOXZI
IH33INVZ YÜAÍd
nsNvrnvii
3103 DNI* 33A3d 'WV 3fN0*YZ VWIM
oxsrviu oavisvz
AIZVN VrN3d'Z3A
fiJ "fi ,í
HOdílBHS 3INV1S A0HINSV190S Z1U9 010X
11113) VN1S3W "»S3} YNIÍUÍ3}
riHvsvz
»»NZHÎ*
Vinson
AVISOmN
5118*1 AVISDHOg
riirosod
VlQVldaO V{313a
mongo
HKIWIX mwiaviA
(OddlllJ) XINUWD'lVll
IUODINUJA 01S3W
aiAaiiN IMSIH
-3WV0NU3A3S
«313GZI N3NSId N33NV1VN
3ÍN3ÍONWVZ 3ÍN3WVNZ
jnaHiNjos V1SUA
nzoA'iann
V1SHAV9100
OAisiNroflzva onsaow
3ÍA01S
■oaznaa
3A*í»a "dOHAS -fllUd
«0H5VN "IVAVN
VWIVJOVN
nnvazA
3ÍNVAI9
godvz
'V}3f
OaUVAON IIOOU V93K$IH -3W '331VU9I INSIH3WV
}a3x;v N01NV
HVdlV HixsninrA VU09
N30V1 "'
vwvso
n»
H3NV1S0 IN13UV9D
XINdfMVZ
nvw
•0A3U) 013830
VWOWI 010J
33AOSVIH H3N3U1
nsanniv;
■0HA093llfl
milis vz
nvNZ IHSriN3H
(au3flwn) ruiïsid ixsNvmvii
vsvr'ms Nínasaio 'VNUI3JWI
(1V)1N3N313 N3901VH IXSriW39l N3Aii)i»oiava
KINA3N0 MSIIONiad 1938
IXVd IXSVIOA
msiNvuv
(nsoNwivD )3mnis insmQnws 'dvr'an3N
tinvd
NV3D8VN -0I3I110A3S MS0)NVaj
•vizoavai;,. UvaviA IHSNIIH
38SV19 I1SUAZ 3N8300W }31VrVAZI
0HV1 1IAV1S3S
(ijjusdd sou) vyiNVzmx VNAOxns
Ol^Tíi W^l Vd V1WJ VNTQd W WJfiZVI' NO>tni5	ï II 3.)
(ispuqndundADppmuodssDU) VMNVZIUX VNA0>II1S
|t' I: D iqí'.u 'idutEAD i lA,1;: fl i m
!daiBA)§a|!A O>|BI 'jo6|
:oíeí|ABJd!Jd UBJJS
L LOS ef!|nf7r>|3J3d
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. julija 2011
19
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Brinjevka 2010 - Polona Ličen
20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
23.40 Film: Spartan (triler, ZDA, '04, r. D. Mamet, i. W.H. Macy, V. Kilmer) 1.20
Dnevnik - Parlament 1.30 Rainotte
^ Rai Tre
Ritt, i. P. Newman) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Dok.: Lo spettacolo della natura

6.00 Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Tre scapoli e una bimba (kom., ZDA, '90, r. E. Ardolino, i. T. Selleck, S. Guttenberg) 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Glasb.: Napoli prima e dopo 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Tv7 0.45 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: L'appuntamento 1.50 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.55 Aktualno: Sottovoce
7.00 Risanke: Cartoon flake 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 1 7.45 Dnevnik - kratke vesti 17.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik
C/ Italia 1
6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: La ballerina e il buon Dio (kom., It., '58, r. A. Leonviola, i. V. De Sica) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.45 Aktualno: Figu 15.00 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 19. etapa, sledi Tour Replay 18.05 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La grande storia 23.15 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.55 Dok.: Blu notte - Misteri italiani
u Rete 4
7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Giudice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.20 Aktualno: Benessere 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan: Distret-to di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.20 Film: La lunga estate calda (dram., ZDA, '58, r. M.
^ Tele 4
22.00 Aktualno: Cosi casa 22.40 Aktualno: Incontri ravvicinati 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versilliana
Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Skakač (znanst.-fant., ZDA/Kan., '08)
La 7
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 6.55 16.00, 23.40 Aktualno: Move Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: U-429 - Senza via di fuga (voj., ZDA, '04, r. T. Giglio, i. W.H. Ma-cy) 16.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomi-ni e di mondi 17.30 Nan.: Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Variete: Cuochi e fiam-me 19.35 2.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: In Onda 21.10 Variete: Fratelli e sorelle d'Italia (v. V. Pivetti) 23.30 Dnevnik 23.45 Film: Moana (It., 'i. V. Placido)
21.45 Film: Black Dahlia (krim., drama, ZDA/Nem., '06) 22.30 24UR zvečer, Novice
23.15 Film: Ferie d'agosto (kom., It., '96, r. P. Virzi; i. S. Orlando, Sabrina Ferilli)
1.25 Nočni dnevnik
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Il ritorno di Buffalo Bill (pust., Šved., '05, r. A. Gustaffson, i. H. Nystrom) 10.55 Aktualno: Giffoni Festival 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Il lago della perfetta felicita (dram., Nem. '05, r. W. Gremm, i. U. Buschhorm) 16.35 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: L'onore e il rispetto 2 (zadnji del) 23.30 Film: Stevie (dram., Šp., '08, r. B. Goeres, i. C. McCormack) 1.30 Dnevnik
Jr Slovenija 1 ^ Kanal A
6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Detective Conan 14.10 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Film: The fast and the forious - Tokyo Drift (akc., ZDA, '06, r. J. Lin, i. L. Black)
6.45 22.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Telebajski (lutk. nan.) 8.25 Šport špas 8.50 Igr. nan.: Podstrešje (pon.) 9.05 Polžjegraj-ske zgodbe (ris.) 9.15 Tedenski izbor kronike 9.30 Lutk. nan.: Vesela hišica 9.50 Martina in ptičje strašilo 10.00 Dok. film: Vojna vse spremeni 10.15 Profesor pustolovec (pon.) 10.30 Enajsta šola (pon.) 10.55 Ciak Junior 11.10 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.40 Ugriznimo znanost (pon.) 12.00 To bo moj poklic 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Dok. serija: Apnenica na Preloki (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.15 Risanke 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Habib 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Posebna ponudba 18.00 0.35 Duhovni utrip 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Eko utrinki (pon.) 20.00 Nad.: Čokoladne sanje (pon.) 20.30 Števerjan 2011, 2. del 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Polnočni klub
(t Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.00 Zabavni infokanal 12.05 Evropski magazin 12.35 Črno-beli časi 12.55 Impro TV (pon.) 13.20 Glasba: Operne arije 13.25 Plesna predstava Baleta SNG Maribor: Tango 14.30 Primorski mozaik 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, 19. etapa, vključ. v prenos 17.50 Med valovi (pon.) 18.20 Podoba Slovenije 18.50 Hic Et Nunc - posnetek koncerta ('05) 19.00 20.00 Prava ideja! 20.30 Film: Vestern (dok. odd., ZDA) 21.30 Nad.: Restavracija Raw (pon.) 22.25 Dok. serija: Obredja 23.15 Film: Ljubezen in cigarete
{T Slovenija 3
6.00 7.00, 9.00 Sporočamo 6.5017.50 Kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.30 Dnevni dogodki 11.1014.10, 16.30 Na Tretjem 13.30 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.00 Posebna ponudba (pon.)
Koper
23.15 Film: Le colline hanno gli occhi 2 (horor, ZDA, '07, r. M. Weisz, i. J. Stroup, M. McMillian) 1.00 Motociklizem: VN ZDA, vaje
7.00 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udi-ne (pon.) 7.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Italia magica 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Aktualno: Le-zioni di pittura 11.30 Dok.: Agrisapori 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Zoom Estate 2011 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 16.00 Aktualno: Fmi magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Taccuino - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik, športne vesti in prometne informacije 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Uomini di successo 21.30 Dok.: Tethys
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Zadnji koridor 15.55 Artevisione 16.25 Vesolje je 16.55 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Zlatko Zaladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Photodays -Rovinj 201120.30 Koncert: Ciocarlia 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Glasb. odd.: SMS 0.00 Back stage live
pop Pop TV
7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (ris.) 8.15 14.25 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.20 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.05 15.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme,
8.40 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Veveriček (ris.) 10.20 Razred 3000 (ris.) 11.45 16.15 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.35 Frasier (hum. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Ameriška pita 3 (kom., ZDA, '03) 15.15 0.00 Pa me ustreli! (hum. serija) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.0519.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, Promet 20.00 Film: Krokodil Dundee 2 (akc. kom., Avstral./ZDA, '88) 22.05 Film: Dekle za slovo (kom., ZDA, '04)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Gre-benšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Psihološka obzorja (pogovori z dr. Martino Flego); 12.15 Ku-hajmo z Emilijo; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga, Ivan Alek-sandrovič Gončarov: Oblomov - 2. nad; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slovenska lahka glas19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni utrip poletja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Od glave do repa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov: Big food mama; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euro-regione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argomento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...state freschi; 17.33 Eu-roregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.000.00 Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika;
7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
XPrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 22. julija 2011
VREME
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
^Zjutraj bo našo deželo prešla blaga fronta, nato se bo čez dan začasno ojačil anticiklon. Od jutri dalje bo nova atlantska fronta povzročila dotok vlažnih jugozahodnih tokov.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45
Dolžina dneva 15.08
r LUNINE MENE ^SŠ
Luna vzide ob 23.36 in zatone ob 13.09
BIOPROGNOZA
Vreme sprva ne bo povzročalo opaznih težav, v drugi polovici dneva pa se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale manjše vremensko pogojene težave.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.12 najvišje -7 cm, ob 8.38 najnižje -10 cm, ob 17.01
najvišje 29 cm, ob 24.21 najnižje 15 cm. Jutri: ob 1.14 najnižje -26 cm, ob 7.46 najvišje -1 cm, ob 10.30 najnižje -3 cm, ob 18.12 najvišje 30 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........32 2000 m ..........16
1000 m ..........24 2500 m ..........13
1500 m ..........19 2864 m ..........12
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER