95. številka. Ljubljana, v petek 25. aprila XVII. leto, 1884. Iihaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zuaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n POl leta........8 „ - - „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Naroda*'. V LJubljani 25. aprila. Namenjeni smo bili o baš dovršenih volitvah v mestni zbor Ljubljanski ničesar ne pisati, in to iz dvojnih uzrokov. Prvič: ker je že davno naš trden sklep na napade v tem ali onem .slovenskem listu, kolikor časa le možno, ne odgovarjati in prezirati vsakeršno polemiko. Drugič pa, ker nam dun na dan dohajajo dopisi iz raznih slovenskih pokrajin, ki se bridko pritožujejo, da mi, v glavnem mestu živeči, mej mejsebojnim prepirom in razporom se veliko premalo brigamo za na4e ob mejah bivajoče nasprotnikovemu pritisku veliko bolj razpostavljene rojake. Ker ima vsaki teh razlogov veliko za se, ker 8e z molčanjem mnogokrat prepreči razpor in upihne zubelj, ki že željno sega po netilu in ker nam je stanje naših bratov ob Muri in Dravi predobro poznato, smo tudi mej volilnim gibanjem donašali le skromna poročila in povedali vsakokrat le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno in s tem, — to je vsaj naše preverjenje — pogodili smo pravo. Tudi danes, po že dovršenih volitvah, ko imamo že gotov resultat pred seboj, resultat na kateri smemo po vsej pravici biti ponosni, ker je zopeten dokaz, da je za nami ogromna večina prebivalstva, ne bodemo se bavili z zgodovino vseh več ali manj zanimljivih poaamičnostij, temveč predmet našemu članku bodi neprilika, nedostatek, ki se doslej še nikdar ni v tolikej meri, v tolikej škodljivosti pokazal, kakor bdi pri ravno dovršenih volitvah. Ta nedostatek ni slovenska, ampak vseslovan-sk.'i posebnost, ona specijaliteta, ki je t."ko izvrstno označena v znanih Svatopolkovih šibah in se vleče kakor krvava nit skozi vso zgodovino slovenstva. Ta nedostatek je nesloga, pomanjkanje discipline. Pri vseh dosedanjih mestnih in deželnozbor-skih volitvah ponašali smo se s svojo jekleno disciplino, glede zadnjih volitev v mestni zbor pa moramo na svojo žalost priznavati, da je zavladala mej nami kvarna desorganizacija, da se je disciplina ve-domain namenoma rušila baš od takih našin-cev, ki so po svojem stališči, po svojem dostojanstvu v prvej vrsti poklicani in zavezani, Čuvati slogo in paziti na to, da se ublažijo vsa misprotstva, da je vse delovanje mej volitvami celostno in jednako-merno. Ne bodemo navajali nobenih imen, a to pa Brnelo trdimo, da je takrat nasa pehota, naši zavedni in odlični volilci, štita našega narodnega prapora čast, dočim so nekateri voditelji gledali le na to, zadostiti svojim osobnim mržnjam in antipatijam. Nekdaj toli merodajni „narodni volilni odbor" imel je veljavo le kot nekaka sta faza, in to samo pri volilnih shodih, kajti, jedva je bil shod končan, sklicevali so se tajni shodi, bodi-si v nekej pisarnici, bodi-si v nekem hStelu in to le za gotovo število izvoljenih, katerih imena so se naznanila do-tičnemu portirju. In pri teh tajnih shodih in kori ventikelnih se neso pospeševali vohlnih zborov in naroduega volilnega odbora ukrepi, marveč delalo se je ravno nasprotno, in tako je prišlo, da so volilci brez nekaterih generalov odločili volitev. Pa bi se utegnilo ugovarjati: omenjeni gospodje «o gotovo imeli tehtnih razlogov za svoje postopanje. Nikakeršnih! A recimo, da so jih imeli, zakaj je neso objavili pri volilnih shodih, kjer bi bilo temu pravo mesto? Zakaj neso stopili v javnost, pred volilce, zakaj neso govorili odkrito? Na ti jedno- stavni vprašanji odgovor ne bode legak, in skoro pogodili so istino oni, ki trde, da je v nas preveč tacih, ki bi radi bili vojskovodje, a premalo tacib, ki so voljni podrediti se in bojevati v navadnih vrstah mej prostaki in podčastniki. Čestokrat čuje se tudi v tej zadevi ugovor, da nemamo avtoritete, nobenega tacega veljaka, čegar glas bi bil veljaven za vse. Tudi ta ugovor je ničev. Kajti naša najmerodajniša avtoriteta bodi čast in korist naroda. Ako se tej ne klanjamo in pokorimo, potem se tudi uobenej avtoriteti ne bodemo, makari ko bi vsi najboljši že umrših Slovencev iz grobov ustali in stopili mej nas. Kakor je bil tedaj i/.id mestnih volitev povo-ljen, ima vender svojo senčno stran v tem nedostatku discipline odstrani nekaterih narodnih zastopnikov, v razporu, ki se na naših nasprotnikov veliko veselje očividno kaže, kateri razpor bi se umeteljnim načinom de podvojil in potrojil, ko bi se dalo. A narod oaš povedal Ja pri volitvah jako točno svoje mnenje in to mnenje treba uvažati, kajti dela je na ostajanje pred nami iu mi mu bodemo le z združenimi močmi, z nerušliivo disciplino kos, ako vsi poprime mo, nobeden ne zaostaja, nobeden ne hodi po stranskih potib. Deželna kmetijska enkšta. (Dalje.) Poročevalec g. Svetec nasvetuje: 1. Sploh imajo izvedenci določevati za vsaki kraj potrebščino (fundus instruetus). 2. Ta „fundus instruetus mora vreden biti vsaj 33°/0 vrednosti posestva po katastralni ceuitvi. 3. Zvedence imajo voliti dotični občinski zastopi. O tretjem vprašanji: „koliki katastralni čisti prinos, ali koliki gruntni davek naj velja kot cena take kun ti,e (kmetskega doma) pri izročitvi, ako se dediči ne morejo mej seboj sporazumeti?" poroča g. Svetec in pravi, da v smislu vladnega predloga imajo dotičniki ustanoviti ceno, še le potem, ako se ne sporazumejo sodnije. Dtželui zbori pa imajo pravico, da mesto določila sodnij ustanove splošne številke ali po katastru, ter nasvetuje, da naj se vrednost določuje po dvajsetkratnem znesku čistega prihodka po katastru. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poBlovenil I. P.) XIX. Poglavje. Ruski človek dobro pomni. (Dalje.) — Kako da ne, ljubi moj! — nadaljeval je Mihejič, po strani pogledujoč kadeči se lonec, katerega so postavili razbojniki na mizo, — rekel je: povej atamanu, da te dobro nasiti in napoji, prav kakor bil bi jaz sam. A glavno je, da reši kneza. To mi je, ljubi moj, povedal mlinar. Mihejič je bistro pogledal atamana, da bi videl, kak utis so napravile nanj njegove besede. Pa Perstenj ga je še bistreje pogledal in pri tej priči se je veselo in glasno zasmejal. — Oj, starec, mlinar, praviS, je rekel, da jaz moram osvoboditi kneza, če ne, se mi posuše roke in noge. — Da, ljubi moj, — odgovoril je nadkonjar, teptajoč z nogama in mahajoč z rokama. — Prebrisan si bratec! — pretrgal mu je besedo Perstenj in udaril ga je po rami in smejal se je še bolj, — nesi se zastonj izmislil nalagati me. Usedi se z nami k mizi — pristavil je, — in jej kruh in sol. Tu imaš žlico, zdaj bomo večerjali, a če bo moč pomagati knezu, pomagal bodem brez tvojih izmišlij. Same, kako mu hočem pomoči? Ali sedi zdaj knez v ječi? — V ječi, ljubi moj! — Ali v tej, ki je poleg Maljutine hiše? — Najbrž v tej, če ne v kakej drugej, ta je najtrdnejša. — Kdo pa ima ječine ključe? Maljuta? — Da, ko sem bil s knezom v slobodi, videl sem, ko je hodil mučit ljudi, ključe imel je vedno pri sebi. Zvečer jih navadno nese k carju, ki jih, kakor je vsem znano, devlje pod zglavje. — Nu, kako pa mislih, — rekel je Perstenj, utaknivši žlico v juho, — da bi se dalo pomagati tvojemu gospodu? No, povej, vraga, kako bi ga neki mogli osvoboditi? Mihejič se je popraskal za tilnikom. — Tedaj ti ne vidiš, da mu ni moč pomoči ? — Vidim, — odgovoril je Mihejič iu položil je žlico na mizo. — Če je tako, nečem jaz nič več živeti na svetu! Iti hočem k svojemu gospodu in ž njim vkupe dati glavo, služil mu bodem na onem svetu, Če mi ni dovoljeno na tem! — Nu, kaj že poješ smrtno pesen! Morda pa še tvoj gospod v ječi ni ? Čemu ti je tedaj treba javkati; a če je tudi v ječi, Še morda ni vse izgubljeno . . . jaz slobodo dobro poznam; tam sem prošlo leto vodil medveda, tudi dvorec sem dobro ogledal, mislil sem si: morda kedaj prav pride . . . Počakaj, da dobro preudarimo . . . Perstenj se je zamislil. — Jo že imam! — zaklical je in skočil s svojega mesta. — Strijc Koršun, naju otel je knez smrti, rešiva še midva njega, zdaj je prišla vrsta na naju! Ali hočeš iti z menoj na težavno delo? Staremu razbojniku se je pomračilo čelo in odkimal je z zmršeno glavo. — Kaj, Koršun, ali ti kaj ni po godu? — Kaj misliš, atamau, ali si prišel ob pamet! Ali nesi slišal, kje sedi knez? Mari nesi čul, da ima ključe po dnevi Maljuta, po noči so pa pod carjevim zglavjem? Kaj hočeva tukaj storiti? S šibo klade ne prevališ! Če je knez izgubljen, je izgubljen! Zato se nama ni treba podajati v pogubo! Bode mari njemu kaj bolje, če tudi nama odero kožo? Goap. Ogulin je le za šestnajstem vrednost. Gosp. De v pa priporoča, da naj udeleženci najprvo imajo pravico, vrednost domačije določiti. Dr. Poki u kar trdi, da bi biio umestno, določevati vrednost po 72 kratnioi zemljiščnem davku, pa se tudi pridruži predlogu g. Ogulina. G- lio Im*'' zopet odobrava soduijsko cenitev. G. Svetec opomni, da njegov nusvet ne brani dedičem, da se mej seboj sporazumd in določijo ceno m da nastopi sodniiska cenitev še le, ako se dediči ne sporazumo. G. Svetec stavi konečuo sle deči spremenjeni predlog: „Sploh naj se vrednost ustauovlpi po nestnajsterem znesku čistega prihodka po katastru, dotičuiki pa imajo pravico, drugače določiti. Ako se ne morejo pogoditi, odloči sodnija. Ta predlog obvelja. O četrtem vprašanji: wAli se naj pri izročitvi prejemniku na korist odbije od prejemne ceue nek* svota in do katere visokosti", poroča g. Svetec, kateri nasvetuje, da naj velja tretjina vrednosti kot predn.ua (praecipuura) za prejemnika, ako ceno določi sodoija. G. Oguli u predlaga, naj ima prejemnik sploh tretjino kot praecipuum. G. De te i a temu oporeka, ker bi drugi dediči bili skodovani, ker je t-estnajsterna vreduost po katastru itak mala vrednost iu prejemniku juko ugodna, za katerega tako izredno ugodno stanje pač ni opravičeno. G. Ogulin umakne svoj predlog, ko dr. Po-klukai izjuvi, da enketa t k nema konečuo odločiti in sprejme se predlog g. Svetca O kmetskih domovih poroča g. dr. Vošnjak in pravi o prvem vprašanji: Po §. IG. vladnega načrta ima deželno zakonodaj- tvo pravico skleuiti, da se kmetije, o katerih t»« v §. 1. govori, sploh ne sinejo rušiti in da je iastn k v razpolaganji omejen po njeuej nt-rusno&li. Dokazano je, da je prosto razkosanje zt-niijisč na veliko kvar kmetskemu Manu. Na Kranjskem so do francoske okupacije veijali zakoni iz časov cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II., po katerih se nobena ustanovljenu kmetija (gestifteter Baueruhot) ni smela rušiti niti v življenji, niti po smrti lastnika. Pri izročitvi kmetije je morala cenitev taka biti, da je prejemniku bilo mogoče iiiijuti. V času francoskega gospodaistva pa se je ua Kranjskem proglasil Code Napoleon in ž njim rimsko dedno pravo, po kateiem imajo vsi dediči jednake deleže dobiti u zapuščine iu dovolilo se je prosto razkosanje zemljišč, ker se prejšnja omejitev s mčasuimi liberalnimi teorijami ni ujemala. Po restavraciji avstrijska vlada ni upeljala prejšnjih določeb, temveč pustila je v veljavi francoske naredne iu vsak Lstnik je tudi za naprej imel pravico, zemljišče prodavati od kmetije brez vsacega dovoljeuja. Gruščaki pa se temu početju neBO ustavljali, že zaradi obiluejih iaudemij ne, pa tudi zaradi tega ne, ker so upali dobivati več desetimi. Da se je vzlic t - mu razkosanju ugodnim razmeram še ohrenilo toliko starih kmetij, zlasti na Gorenjskem, storila |e tisočletna tradicija, po kateri posamičnik le uživa kmetijo, lastnik pa je Cela rodbina, oz.roma zadruga in v starejših časih celo ob čino, kakor še dandanes na Ruskem. Le na Notranjskem in v v-nerodnih dolenjskih okrajih se je parcela za parcelo od kmetije prodavala ali od prejemnika, ki dedaine ni mogel izplačati, sosediču prepuščala, tako da je v teh krajih nastalo mnogo novih hišic, brez potrebnega zemljišča stare kmetije pa tudi zavolj odprodane zemlje ne morejo shajati. Razkosanje kmetije pa ni le v pogubo dotične kmetske rodbiue, temveč tudi na veliko škodo občine. »ko, kakor bi bil namen društva najčistejši in nedolžnejši. Znano je, da so imeli naši scbuivereinovci v Gorici slovesen banket, pri kojem je bil navzoč tudi prvi ravnatelj in voditelj tega nepotrebnega društva z Dunaja. Toda o napitnicah pri banketu in o sklepu pri zborovanji molče naši Nemci, dočira so bili Tržaški gospodje, ki so pred kratkim imeli zbor pod predsedništvom g. dra. Rabl-a za Tržaško skupino, bolj odkritosrčni in manj previdni, kajti iz poročila one skupine, objavljenega po Tržaških listih, je razvideti, da reB ni društvo tako m dolžno, kakor se navadno kaže. Dr. Rabi je obstal, da za nemške šole v Trstu ni treba skrbeti, ker je „mumficerea", vlada za to dobro skrbela. Razvidno je iz onega poročila tudi, da je v Trstu potrebno na leto le nekaj nad 1200 gl. za otroški vrt, v katerega zahajajo večinoma laški (?) otroci, počrez kakih 18, ki se hitro nemščine naučijo. Tukaj se govori, da je v zadnjem času pristopil temu društvu tudi Goriški glavar, česar absolutno ne verujemo, ker smo overjeni, da njegova istinita plemenitost mu ne dopušča, da bi podpiral društvo, kojemu je namen razoaroditi in korumpirati našo mladino. V Gorici imamo sedaj mnogo gostov. Vladika Strossmaver, ponos Jugoslovanov, biva mej nami. Prišel je pUineniti in vzvišeni gospod sem z namenom, da ki - ti otroka nekega generala, bivajo-čega tu v pokoji; vsekako izredna čast. Da bi duh njegov ostal v našem mestu ue le pri novorojenci, — Tako govoriš, ali ne veš, Koršun, kaj pravi pregovor: plačan dolg je lep V Ko bi ue bil knez tedaj otei naju, kje br že bila zdaj? \isela bi na kakej brezi in veter bi majal naju! In kako je zdaj njemu? Ali si ne misli, oni dan sem ju jaz otel, zuaj bosta pa otela mene! Če ga pa ne osvobodiva, rekel bode, ko ga bodo peljali na morišče: kaka človeka sta to, krasti in ropati zuata, dobrot pa ne zapomnita 1 Kr nedolžno zuata prelivati, kri-Btijana oteti pa nečeta! Pri Bogu za njiju niti dobre besede ne bodem zinil! Naj se le pogubita na tem in na onem svetu. Iu prav bode imel knez! Koršun je še boij zježil obrvi. Notranja borba se je izraževala na njegovem obrazu. Videlo se je, da je Perstenj zadel živo struno v njegovem otrpne-nem srci. Pa ta borba ni trajala dolgo, starec je mahail z roko. — Kake neumnosti blebetaš, bratec, — rekel je, — moja srajca je meni najbližja. Jaz ne pojdem. — Če ne, pa ne! rekel je Perstenj. — Pa počakajmo do jutri, morda sekaj premisliš, jutro je modrejše od večera! A zdaj je čas iti spat! Kdor more moliti k Bogu, uaj moli, kdor pa ne, naj se pa tako uieže! Ataman je po straui pogledal Koršuna. Vedel je on, da nekaj grize starca, kajti Koršun 86 je labko stresel, da bi pa kdo tega ne zapazil, začel je debelo zevati in peti neko pesen pod nos. Razbojniki so ustali. Nekateri so zlezli na police, drugi so pa dolgo molili pred sveto podobo. Mej poslednjimi bil je Mitka. — On se je nizko priklanjal, in ko bi obleka in orožje ne bili kazali razbojnika, bi v Mitki nikdo ne bil spoznal roparja. Koršun pa ni bil tak. Ko so se ulegli, zagledal je Mihejič pri slabem svitu ognja, kako je starec zlezel s svojega ležišča, šel k svetej podobi. Nekoli-kokrat se je prekrižal, začel je nekaj mrmrati, in nazadnje je rekel goreče: — Ne, ne morem! Mislil sem, da mi bode lažje danes! Dolgo je slišal Mibejič, kako se je Koršun obračal z jedne strani na drugo, nekaj je mrmral sam seboj pa ni mogel zaspati. Predno je napočil dan, prebudil je atamana. — Ataman, ataman! — zaklical je. — Kaj ti je, strijc? — Blagovoli, pripravljen sem iti s teboj; pelji me kamor koli! Tako tedaj »' — Da tako, — nesem spal. spati ne morem. Lej, celo noč — Pa se saj zopet ne skesaš? — 0« sem rekel, da pojdem, ne bodem se skesal. — Dobro, Koršun, zdaj še jednega tovariša potrebujeva, več jih nama ni treba ! — Ali je še zgodaj? — Sliši se že petje petelinov. — Ali se še nesi naspal, Mitka! — zaklical je Perstenj in sunil je Mitko pod robra. — Kaj ? — odgovoril je Mitka. — Ali hočeš iti z nama? — Kam? — Kaj je to tebi mari ? Vprašam te samo, če hočeš iti z menoj in b Btrijcem KorŠunom ? — A zakaj? — vprašal je Mitka in povesil je nogi s police. — Zato, ker te imam rad. Pojdi, kamor te popeljem in ne poprašuj kam? Ubijati Bi glavo ni tvoje delo, za to sva midva, a zdaj potrebujeva tebe. Ne premišljuj in ne obotavljaj se; če se umakneš nazaj, rekel ti bodem rak! Ne bodeš mi rekel, ne! — odgovoril je Mitka in začel je nogi ovijati s cunjami. Razbojniki so se začeli oblačiti. Kaj se je bil izmislil Perstenj in kako i/vel, zvemo v sledečem poglavji. (Dalje prih.) temveč tudi v onih krogih, katere povzdigujejo c. kr. glavarji pii inštalacijah kot vzgled pokorščine Tržaške vlade! Par dni mudil ne je tukaj tudi dr. Vidulich, istrski deželni glavar, kojega beseda je, kakor Goriški „Corriere" navdušen pripoveduje, v državnem zboru vibrirala „nobile ed elevata in pe6 dal suo paese". O ti tartufi! Zadnji pohod je najbrž v zvezi s komisijo za ribarenje v Jadranskem morji, ki bo tu še kake tri ali četiri tedne zborovala. Došlo je eemkaj tudi osem Čiožotov ribičev, ki so prišli z namenom, da dokažejo komisiji svoje pravice in ko-ribt', katere Avstrija od njih dob'va, da ribarilo po našem morji. Saj „Istria* in naš „Corriere" doka zujeta svojim vernim čitateljem, da bi bila za nas prava sreča, ako se dovoli Čiožotoin prodajati naše ribe nam za naš denar. Nadejamo se, da bode uaša vlada zabranila Čiožotom in Istri iu drugim listom ribjriti s takozvanim „grundnetz-omu. Banket na čast komisiji, ki je bil odložen, vršil ee bo vender le. ako smemo Goriškemu listu „Cor-rieru" verovati. Vender so dobili osnovatelji banketa mali „dampfer"; predsednik komisije g. Alber je baje privolil banket s pogojem, da ne sme biti pri banketu nobene napituice. — Svetilnica brez petrolejal — % Dunaja 23. aprila. [Izv. dop.j (Meso.) Stvar je v malih besedah ta le: Gospod je denar, denar imajo židje, židje so ogerski živinski prekupci njim so izročeni Dunajski mesarji iu ti si morajo pri prebivalstvu iskati odškodovanja. Pa imimo drago meso in jok in stok! Naša vlada je vedela to in napravila je za Dunaj živinski trg io red, da bi židje ogerski mesu ne delali cene, kakor bi njim ljubo bilo. Hotela je tudi z znano naredbo namest-nikovo otežkočiti Požunsko sejmišče, s katerim so Bi ogerski spekulantje iznajdljivo hoteli utrditi oderuško stališče. Kaj ima vlada za to ? Mestni zbor Dunajski ni vedel, ali je kuhan, ali pečen, ali bi jo potegnil z dobrohotno vlado, ali bi se naprej lezel Židom v žep. Drugi prebivalci sicer stokajo in tisti, ki si v krčmah pogrinjamo mize, s sveto jezo očitamo krčinarjem: „koščeke mesa va drag denar". Sicer pa smo uda ni v volja Božjo in prepuščamo grofu Taaffeju, naj skrbi za nas in potolče ogeiske honvede. Cenejše meso bi radi, kaj nam man novi tržni red! Iu ker je Btvar taka, bodemo uajbržej tudi priš i ob tržni red. Predvčerajnim so se že objemali v Požunu naši mesarji pa židovski prekupci. Požunski žuj>aa jim je napravil nagovor v imenu „trgoviuske svobode4*, katero bomo pred Dunajskim tržnim redom branili a Požunskimi sejmi. Po tem pa se je načelnik zadrugi Dunajskih mesarjev, Nagelschmidt po imenu, metal pred ogersko vlado po tleh. Prosil je Ogre, naj nas Avstrijance še za naprej vzauiejo v varstvo! Ta mož menda ne ve, kaj govori. Dobro bi mu bilo na črepinjo potrkati — pa, ue da bi za njo tičalo kaj volovskega. Mestui zbor Dunajski mu je že uazuuuil svojo zaupnico. Morda ne ostaue samica. Govoril je tudi grof Eszterhazv, pa je menda za tisti čas pozabil, da tiči v kavalirskih zavibaui-cah. Sejmišču pa se je spoznalo, da je — „in Hun-garia". Predvčerajnim je tudi Tiszu odgovarjal v spodnji zbornici na interpelacijo zastrau ukaza nižeav-strijskega namestništva. Lahko jo odgovarjal. Vender pa je bil milosten. Rekel je, da se ui bahati z zmago, marveč da je dati moralično priznanje vladi, ki je bila voljna, zopet poravnati opozvano napako. Tiaza je hvaležen mož, kaj bi bilo, da se mu židje ne potolažijo pred volitvami! Vse so užugali židje na Ogerskem. Le tako dalje! ■z Ormoža 23. aprila. [Izv. dop.] (Pogreb g. dekana, J. S. Sporna). Kakor se je po časopisih že razglasilo, je dne 15. t. m. tukaj umrl velečastiti gospod dekan Josip Sigfrid Sporo. V četrtek 17. t. m. ob pol desetej uri predpoludne so zemeljske ostanke preblagega pokojnika po izvršenih navadnih obredih in potem, ko so mu pevci „Ormoške Slogeu in „Središke Edinosti" pri muogobrojuem občinstvu zapeli pesen „aončana je ga pot", prenesli v cerkev. Od vseh strauij je ljudstvo vrelo in božji dom ni imel dovolj prostora, da bi se mogli vsi častilci blagega pokojnika udeležiti cerkvenih obredov iu čuti prelepe besede, katere je pokojnikov prijatelj veleč. g. župnik Švinger ob navzočnej rakvi govoril za svojim dekanom žalujočemu ljudstvu. Po dokončanih obredih se je okoli 12. ure uvrstil sprevod: Za prvim križem videl si zbrano vso šolsko mladež Ormoško in Humsko in mnogoštevilno ljudstvo, za kojim se je bliskal drugi križ s prekrasnim vencem in 4 dragocenimi trakovi, izmed katerih sta srednja manjka imela primerna napisa žalujoče rodbine, vnanja veča, darovana po pre-blastoroduej gospej ekscelenci baronici H. Werner, ki sti ju nosili dve venčani deklci, pa svedočila globoko spoštovanje, koje je blagi pokojnik vžival pri lastnici Ormoške grajščine; na levej strani tega križa nosil je mlad domačin Ptujskege okraja venec Ptuj ske čitalnice z napisom: „Ptujska čitalnica svoj emu ud u", na desnej pa predstojnik najbližje kmečke ončine venec z napisom: „F ar man i cerkvene občine Ormoške", na obeh vencih vihrali so trakovi slovenske trobojnice. Za temi je bilo vsporedjeno okoli 40 z zimzelenom venčanih, belo oblečenih deklet s črnimi trakovi pod nadzorstvom takajšnje gospodičine učitelj ce ženskih ročnih del, za katerimi so se nosili po dotičnih zastopnikih prekrasni venci 8 sledečimi napisi : „Sloga svojemu utemeljitelju", „Posojiluica bvo-jemu podpredsedniku", „Dr. GerSak svojemu nepo-zsbljivemu pr j.itelju", „Narodni Ormoški meščani", izmed katerih so bili prvi dičeni s slovenskimi, zadnji pa s štirsko-deželnimi trakovi — zadnji po preblagorodnej gospej ekscelenci H baronici VVerner darovani prekrasni venec pa je nosil blagega pokojnika iskreni prijatelj g. dr. Žižek, kateremu je sledilo 42 gg. duhovnikov iz bližnjih in daljnih krajev. Za to prelepo razvrstitvijo nosili so predstojniki oziroma svetovalci kmetskih občin z mnogoterimi po odličnih osobab darovanimi prekrasnimi venci pre-obilo okiočano rakev, katero je spremljala žalujoča rodbina, zastopniki okrajnega zastopa in odbora, društev „Sloge in „Edinosti," učiteljstva, Ormoške posojilnice, med katerimi vsemi so se tudi videli nekateri Ormoški meščani, dalje gospoda iz okolice in za temi mnogobrojna množi -a ljudstva iz vsega okraja. Sodi se, da je bilo 300 ljudij pri sprevodu navzočnih in trdi se, da še Ormoško mestece prej ni videlo lepšega sprevoda. V m< stu viadila je tužna t hota in z zadovolj-noBtjo si opazil, ko bo celo prodajalnice za ta čas bili zaprli. Skoraj še zadnji Bj)remljevalec cerkvenega prostora zh pustil ni, ko bg prvi že bili pri grobu in vse to vršilo se je v najlepšem redu. Na pokopališči zapel je kivpki pevski zbor „blagor mu." Ta sprevod je sijajni dokaz, da je pokojnika Čislal ve? okraj, in njegov spomin bode večen. Lahka mu zemljica! X Dolenjskega 20. aprila. [Izv. dopis.] Pred vsem moram javiti, da pričujoč dopis priobčim po razlogu „da se resnisa prav spozna, treba čuti oba zvona". Vaš dopisnik iz Krškega okraja v št. 81 z dne 8. t. m. in oni v št. 85 z dne 12. t. m. raz-motravata poštno zvezo z Dolenjskim, posebno pa z Rudolfovim. PritoŽujeta se, da je kaj zelo neugodna in gotovo moramo tudi mi ua železnici, ako le količkaj to zvezo pogledamo, pritrditi. Toda, ako od g. dopisnikov nameravano zvezo na drobno pregle-gledamo, spoznati moramo vsekakor, da ko bi se tudi uvela dvakratna poštna zveza Rudolfovo-Krško, bi poštna zveza vsled tega ne bila nič boljša. Dopisnik v št. 85 trdi, da zagovarja zvezo v imenu prebivalstva Dolenjskega, toda temu ni tako. Res je, da prebivalstvo želi boljše zveze, a prebivalstvo ne zahteva gotove zveze, marveč prepušča dotičnim oblaBtvom preskrbeti najboljo in poleg tega najcenejo zvezo. Ako se spusti zvezo z Litijo, mora se že po želji g. dopisnika upeljati dve novi in sicer Krško-Rudolfovo in Sevnica Trebnje. Toda čemu upeljevati dve zvezi, ako tema dvema, ki na vsak način mnogo staneti, zadostuje jcdna sama in sicer Litija Rudolfovo. Upeljati ae mora se ve dvakratno vožnjo, najkrajšo, najcenejo in pri vsem najhitrejo zvezo. V dopisu navajata „strmi Vogonšperk" kot največji zadržek pravej in dobrej zvezi, omenjate koliko nesreč se je že tu pripetilo. Da, gospod, priznam in z menoj vsakdo, da je „Vogenšperk" res zelo „strm", ali potolaženi bodite, mnogo strmih klancev predelalo se je v teku časa, io tako sklenilo se je tudi, naš „strmi Vogenšperk" preložiti in gotovo bode naš vrli cestni načelnik skrbel, da se ta cesta kolikor mogoče hitro in dobro izpelje. Kar se nasprotno tiče nesreč, vprašam vas, se li ne pripetijo nesreče tudi na najlepši iu bolji cesti ? Kakor hitro pa se cesta čez „Btrmi Vogenšperk" pre- dela, izgube se vaši razlogi in potem je zveza naj-ceueja in najbolja, česar se iz sledečega prepričate. Pred očmi vam bodi pri tem dvakratna zveza z Rudolfovim. Vsled voznega reda južne železnice z dne 1. junija 1882 občujejo železnični vlaki na glavni progi naslednje: poštni vlak od Beča dojde v Litijo zjutraj ob 3. uri 38 minut, popoludne ob 12. uri 30 minut, od Trsta nasprotno zjutraj ob 1- uri 10 minut, popoludne ob 4. uri 29 minut. Združimo ali bolje uravnajmo poštno zvezo tako, da ostane zjutraj pri starem, t. j. odhod iz Litije ob 4. uri 30 minut; vzame tedaj ta zveza s seboj vso pošto, ki dojde iz Trsta in Bečr, iu sicer po kratkem času štirih ur, ker kakor rečeno prvi vlak od Trsta dojde ob 1. uri 10 minut, od Beča pa ob 3. uri 38 minut. Ker pa pošta tudi po „strmom Vogenšperku" dospeje v Rudolfovo že ob 11. uri 5 minut, imajo prvo pošto trgovci in sploh občinstvo že predpoludnem. Druga zveza naj bi se pa uravnala tako, da bi ob jednem jemala tudi pošto, ki prihaja z brzovlakom ob 5. uri 26 minut iz Beča in sedaj v Ljubljani do prihodnjega jutra leži, tedaj znabiti ob 6. uri, ki bi na vsak način bila v Rudolfovem že ob 12. uri in 35 minut in katera bi vsekako prebivalci v Rudolfovem imeli že ob 8. uri zjutraj. Zuabiti budete pri tem z glavo majali in rekli, da tako bi znalo le s pisemsko pošto biti, nikakor pa ne s tovorno. Zakaj neki ne? Mnogo težkega gradiva tovorne pošte spelja ae že seJaj čez „Btrmi VogenSperg". A potem ako bi bili dve zvezi bi se množina paketov tovorne pošte za polovico pri zvezi zmanjšalo, ker bi vsaka zveza polovico gradiva, ki ga denašnja zveza ima prevzela, iu bi se tedaj ne zakasnjevalo blago cel dan v Litiji. Poglejmo pa še zvezo z Rudolfovega s Krškim. Vsled prej omenjenega voznega reda južne železnice dohajajo vlaki na Zidan most iz Beča v jutro ob 2. uri 43 minut, iz Trsta ob 2. uri 25 minut in po dnevi iz BeČa ob 11. uri 35 minut, iz Trsta ob 5. uri 31 minut. Tu mora vsakako pošta počakati poštnega vlaka in sicer gre v jutro mešani vlak še le ob 4. uri 45 minut in dojde v Krško ob G. uri 21 minut in popoludanski poštni vlak odide iz Zidanega mostu ob 5. uri 45 minut popoludne in dojde v Krško ob 6. uri 47 miuut zvečer. Ker pa pod nikakim pogojem poštar tudi v Krškem ue more pošte proti Rudolfovemu pred najmanj tri četrt ure odpraviti, bi tedaj iz Krškega odšla zjutraj ob 7. uri 25 minut in prišla v Rudolfovo še le ob 11. uri 55 minut in pri drugi zvečer bi odšla iz Krškega ob 7. uri 35 minut in došla potem v Rudolfovo ob 11. uri 45 minut. Pri tem bi pa prebivalci v Rudolfovem ne imeli nikake zveze z brzovlakom, kar pa pri zvezi z Litijo vsekakor lahko. Kar pa najbolj priporoča zvezo z Litijo je pa to, ker bi drugo zvezo s Sevnico nadomestila in bi pri tem na vsak način stroški toliko manji bili. Sicer res Št. Jernej iu Kostanjevica nemata posebno ugodne zveze, a ukrenilo naj bi so tako, da kar za Št. Jernej popoludne dojde, bi se oddajalo čez Litijo in bi ona zveza z Rudolfovega v Krško popoludne v onih krajih oddajala in nazaj grede v Rudolfovo, nasprotno pa jutranjo pošto iz Krškega pripeljala. Pred vsem mora visokemu poštuemu vodstvu ua tem biti, da kolikor mogoče malo stroškov pri tem prouzroči, poleg tega pa vender občinstvu po moči pomaga, nikakor pa ne, da samo jednemu g. poštarju z novo zvezo koristi, pri tem pa ljudski blagor in željo po primerni zvezi ovira, kajti tudi okrog Trebnjega je veliko ljudstva, trgovcev in ti vsi uaj bi se prezirali, pri tem pa visokemu eraru nepotrebnih stroškov napravljalo. Kar se tiče želje, pri vsakej fari ustauoviti pošto, dandanes ni mogoče, kajti te poUe se ne morejo izplačati, ker dandanes prosto ljudstvo premalo potrebuje in bi se iz tega uzroka ne morale te male pošte vzdrževati. Ako pa hoče kdo brezplačno s polno odgovornostjo tako pošto prevzeti, naj se primernim krajem oglasi, in menim, da se mu ne bode odreklo. Najbolje bi pač bilo, ako bi se takozvani zemski pismonosci v tacih krajih nastavili in pomagano bi bilo vsem. K—c. Domače stvari. — („Laibacher Zeitung") ve danes povedati, da smo vsled zadnjih zaplenjenih sestavkov o gosp. Schrey-i zakrivili zločin razžaljeuja Veliča u 81 v a in motenja javnega miru. — (Izmestnega zbora Ljubljanskega) izstopila sta gg. Fran Fortuna in MiroBlav Križ- nar. Prav živo obžalnjemo, da gospoda tolike sposobnosti in delavnosti zapuščata mesto, na katero jih je postavilo zaupanje someščanov. — (Kako je sestavljen mestni za-Btop Ljubljanski po stanovih?) Sedaj dovršene volitve v mestni zastop Ljubljanski kažejo, da je v tej skupščini: Devet obrtnikov (Fran Pe-terca, Jakob Škrbinec, Josip Geba, Srečko Nolli, Ivan Počivalnik, J. N. Horak, Anton Klein, Mihael Pakič in Josip Tomek); štirje trgovci (Alfred Ledenik, Vaso Petričič, Josip Kušar in Fran Kollman); sedem uradnikov in sicer pet javnih (dr. Henrik Dolenec, Alojzii Bayer, Ivan Murnik, Fran Ravnihar in Fran Žužek) in dva privatna, zavarovalnih društev načelnika (Ivan Hribar in Ignacij Valentinčič); štirje advokatje (dr. Mosche, dr. Papež, dr. Tavčar in dr. Zarnik); dva zdravnika (dr. vitez Bleiweis-Trste-niški in dr. Derč); jeden hišni posestnik (Peter Grasselli); jeden duhovnik in profesor (Friderik Križnar); jeden C. kr. notar (Ivan Gogala). — (Kanonik g. dr. Gogala) obolel je že veliki teden na nogi, sedaj pa je že precej okreval. — (Slovensko gledališče.) Zadnja predstava je v nedeljo » 27. dan t. m, Predstavljal se bode Holteijevi igrokaz s petjem „Biser niča". V prijetno dolžnost štejemo si opozar jati na to predstavo, ki se priredi na korist pevke in igralke gospice Matilde Nigri-nove, igralke gospice Zofije Zvonarjeve in igralca gosp. E. Petriča. Kdor je obiska-val letošnje slovenske predstave priznavati mora, da sti omenjeni gospici kakor tudi g. Petrič posebna podpora našej Taliji, nekako dolžnost nas tedaj veže, da njim ta večer z obilnim obiskom kažemo zasluženo priznanje. — („Slovensko društvo") bode v 4. dan maja zborovalo v Slov. Bistrici, kamor tudi Konjičane vabi, v 11. dan maja pa pri sv. Lenartu, kjer bode govoril tudi državni poslanec g. B. Raič. Ker so volitve za deželni zbor blizu, opozarjajo 8e domoljubi, da povsod store svojo dolžnost. — (Svarilo.) „Schulvereinova" milost ]e Sevničanom naklonila posebno Šolo. S študijami, v tpj šoli nabranimi predstavljal se je dečko svojemu bodočemu mojstru v Konjicah. Mož „schul-vereinovim" zmožnostim ne zaupa, ali kaj, kajti dečka je poslal v Sevnico domov po spričevalo. Oče hud, mati huda! Nemška šola v Sevnuv nema pravice, izdavati spričevala. Treba je bilo torej naprositi vodstvo tamošnje cvete; "razredne šole, a ti gospodje brez posebnega izpita ne dajo nič! Umevno je, da „schulvereinova" ladija ta potres težko prenaša. Morebiti pa, da se vsled tega 3tariši spametujejo v krajih, kjer poleg ljudskih učiln.c životarijo „schul-vereinove" ponemčevalke ali imajo kedaj pričeti životarjenje! — (Ljubljansko barje) je vsled neprestanega deževja močno preplavljeno, tudi Ljubljanica je zelo narastla. — (D ta. Vitezica) zadnji govor v državnem zboru, katerega s^mo tudi mi priobčili, izšel je v Trstu hrvatski preložen kot posebna brošurica v tiskarni g. V. Dolenca. Ceua 10 kr. — (IV. hrvatski vinski aejm) otvoril Be je včeraj Na prodaj postavljenih je 16.280 hektolitrov vina, v sodih in okolu 10.000 v buteljab, razen tega 10 hektolitrov slivoviee, tropinovca itd. Novemu vinu z 1. 1883 je cena od 11 gld. 50 kr. — do 25 gld. za hektoliter. — (Diletantje Idrijske Čitalnice) priredijo v nedeljo v 27. dan t. m. v c. kr. rudniškem gledališči predstavo: „Lumpacij Vagabund" ali „Hudobni duh," burka a petjem v 3 dejanjih, po J. Nestroji poslovenil J. Alešovec. Pri predstavi svira c. kr. rudniška godba pod vodstvom g. J. DavšiČa. Kasa se odpre ob 6. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: Lože 30 kr., sedeži 20 kr. za osobo, atoječi gledalci 10 kr. Čisti dohodbk namenjen je v napravo obleke revni šolski mladini. K obilnej udeležbi vabi uajuljudneje odbor. — (Rokodelsko bralno društvo v Tolminu) priredi v 27. dan t. m. prvo „besedo" svojega obstanka v g. Devttakovi dvorani s tem Bpo-redom: 1. Pozdrav: Nedved; 2. Govor predsednikov; 3. Deklica: Hajdrih; 4. Poglavje I. II. III.; vesela igra; 5. Svet: Foerster; 6. Mutec; vesela igra; 7. Pesem Koroških Slovencev. Začetek točno ob 8. uri. Ustopnina neudcm 30., udom 10 novcev. P. n. gospođom volilcem! Vsem gospodom volilcem I. razreda, ki so včeraj počastili me s Svojim zaupanjem izrekam svojo najtoplejšo zahvalo, javljam pa ob jednem. da iz raznih uzrokov, katerih pa tukaj razlagati ne bi bilo umestno, za sedaj mandata v mestni zbor Ljubljanski ne prevzamem. V Ljubljani 25. aprila 1884. F. Fortuna. Telegrami „Slovenskomu Narodu" : Dunaj 25. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja zakone zastran povišanja stroškov za zgradbo Arelska železnice, o podržavljenji Fran Josipove, Rudolfove, Predarelske železnice, potem zakone tikajoče sc lokalnih prog: Bude-jovice-Salnan, Fehring-Fttrstenfeld, Asch-Ross-bach. Port Said 25. aprila. Polovica arabskega predmestja uničena po požaru, 4000 lju-dij brez strehe. Angleški mornarji pomagali so gasiti. London 25. aprila. Vlada predlagala je v dolenjej zbornici, da se triodstotni „Consolsu premene v dva in tri četrti (2 8/4) odstotne po 102 za 100, ali pa v dva in pol odstotne po 108 za 100 triodstotnih. Zahvala. Razne vesti. * (Statistika alkoholizma) dokazuje, da v Nemčiji vsled alkoholizma pogine vsako leto 40.000, v Rusiji, ki je sicer tako razupita, pa le 10 000, v malej Belgiji 4000, v Francoske) pa 1500 ljudij. Prvo mesto pa zavzemajo Amerikanci, katerih je po pijanstvu v osmih letih poginilo 300 000. * (Velika jablana.) V Ameriki je v nekem sadnem vrtu jablana, ki je 21 m. in 3 cm. visoka. Obod debla meri 4 m. 95 cm., krona drevesa pa je 31 m. 72 cm. Široka. To drevo daje navadno do 31 hektolitrov jabolk, v dobrih letih celo 40 hektolitrov. Sodi se, daje ta jablana stara 108 let. Od zdravnikov mnogokrat priporočano. S svojim prebavilnost poapešujočim uplivom se pristni M o Ilovi „Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, ki se uporabljajo proti bolečinam v želodci in spodnjem delu trupla. Cena škateljici z uporabitnim navodom 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. (690—5) Tufci: dne 24. aprila. Pri Nlouu t Schindler z Dunaja. — Fedra iz Trsta. — Soukup z Dunaja. — Kardoš iz Siofoka. — Lukschik iz Brna. Pn Malici: Berger z Dunaja. — pl. VValdheim iz Solnograda. — Steni z Dunaja. — Urbančič iz Polhovega Gradea. — Nehob, Berger z Dunaja. — Schweinbach iz Solnograda. Pri južnem kolodvoru: Altman iz Ljubljane. — Schuko iz Moravskega. Meteorolo&lčno poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. l em-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina •. mm. =8 •c 7. zjutraj W 2. pop. ^ 9. zvečer 727-10 mm. 725-77 mm. 72581 mm. + 6-2'C + 12-3° C + 8-2° C Sl. bvz. Sl. Hv z. sl. szh. obl. d. obl. obl. 41 mm. dežja. Srednja temperatura 4- 8-9°, za 1-2° pod normalom. ID"a.:n.a,jsls:SL "borsssi dnč 25. aprila 1.1. (Izvirno telegrafično poročilrv.) Papirna renta.......... Hrebrna renta .... ..... Zlana renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akciju narodne banke ...... Kreditna akcije...... . . London........ ... S''t>bro .......... Napol. . , . ...... C. kr. cekini........ . . Nem.ške marke ..... 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... A n i 1 n » - , „ .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/u štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vj°/0 zliiti zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice Pri->r. obli^. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ...... 100 gld. Rudolfove srečke .... 10 , Akcije anglo-avsfr. banke . . 120 „ Trauiuiway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 79 gld. 95 kr. 81 t 15 „ 100 % 75 rt 95 9 65 — • 319 % 75 n 121 35 t n 9 63 72 ■ 59 n 40 B 124 — n 171 _ 40 n 100 t 65 n 122 t 60 91 55 g 88 a 45 n 104 n 50 n 114 II 25 n 121 25 n 108 15 107 ■ — n 177 s — n 19 n 50 n 118 n — A 211 50 n Vaem rodbincem, prijateljem in znancem, ki so pokojnemu gospodu Josipu Uršič-u, posestniku rta Gorah, pri njega pogrebnem sprevodu dne 21. t. m. s svojo navzočnostjo poslednjo čast skazali, izrekajo za akazano sočutje srčno zahvalo (272) žalujoči zapuščeni. Na (ločah pri Vipavi, dne 24. aprila 1884. Učenec ali praktikant, ne pod 14 let star, se takoj vsprejme v nekej večjej trgovini z mešanim blagom na Dol en Nkeni. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (271—1) Cevi za vodnjake (Brunnenrčliren) in vsake druge vrste le» se dobiva po najcenejših cenah (233—5) pn Ivan Peterci za Sv. Krištofom. „0AS 1NTERISSANTE BLATI", kateri opisuje usmrtenje Hugo Šenka in Šlosareka, velja 16 kr,, s pošto 20 kr. Die Hinrichtung Schenk's und Genossen, brošura, velja 10 kr., s pošto 12 kr. Gedichte von Hugo Schenk, 40 kr., s poŠto 45 kr. Dobiva Be pri (274) J. <» ioni ini-ji v IJiibljiinl. Podpisani ima na proda) 250 panjev, in sicer 10O tako zvanih Dzierzonovih 8 šipami, 150 pa navadnih. Panj ovi so Še v prav dobrem Btanu, prodam jih prav po nizke j ceni. Na pismena vprašanja se takoj odgovarja. Josip Keržič, (273—1) posestnik v Borovnici. Prostovoljna prodaja restavracijskega poslopja. Restavracijsko poslopje v Logatgkeni trgu *t. io, na NotranJ&keni« tikajoče se železniškegn poslopja, se radi spremene domovališča proda ia proste roke. K temu, še le pred nekaterimi leti prostorno aezidanemu poslopju, v katerem se po dnovi in po noči tuči, pripada še lil«'v. vrt in pašnik. V Logatci je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije, zlasti je pa še opozoriti ha veliko kupčijo z lesom in neposredno zve/.o z živosrebrmm rudnikom v Idriji. — Kateri želč kupiti to poslopje, naj je izvolijo na mestu ogledati in prepričati se o obsegu in uspehu te gostilnice in pošljejo svoje ponudbe lastniku Francu Virantu, ravnatelju užitninskega davčnega urada v %a-grcbii. v teku lednega meseca. Posredovalci so izključeni. (270—2) V Zagrebu, v 21. dan aprila 1884. Na plučah bolnim, j etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—18) Teodor Itossncr v Upskcin. Čudovite kapljice S« . .miitniia ll'iid , v.ni«i!w'i'a. To priprosto in naravnu zdravilo je prava dobro-dej na pomoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce Be le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žeiodčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrall in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih ntidležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Piudajejo ae v vseh tjlavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Criaio-loletti v Gorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trukoczv, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica Btane 30 kr. (89-24) HQT~ Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se saradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dnsi neinajo nobene moči in vrednosti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tlak , Narodne Tinkurne'