PrvStnhia plačana v trnfminl. Leto XIV., štev. 72 Ljubljana, sobota 25. marca 1933 Cena 2.— Dir C pr« vovštvu; ujuotjaa^ Naatljcva unca 5 - 1 eietun št. 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratn' »ddeieK: Ljubljana Selen-bursova ul 3. — 1©L 3492. 2492. Podrui niča ^laribor; Gosposta uJ^ ca 11. _ Telefon št 2435. Podružnica Celje; K-ocenova ulica št 2. — Teleton št 190 Račun' pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čislo 78.180. VV-f-r St tOS >41 Slovani nočemo ostati ob strani O podrobni vsebini načrta, na katerega sta se v Rimu sporazumela angleški in italijanski ministrski predsednik, se pojavljajo vsak dan nove vesti, mnoge med njimi prav alarmantne in senzacionalne. Nekatere vedo celo že povedati, da sta Macdonald in Mussolini narisala v Rimu že kar nov zemljevid Evrope, na novo porazdelila kolonije in ves svet razmejila v interesne sfere evropskih velesil. Seveda so take in podobne vesti močno pretirane, ker je po sebi umevno, da slične svetovnozgodovinske odločitve ne dozorevajo v enem ali dveh dneh. Vendar pa je že to, kar je dose-daj avtentično znanega o rimskem sporazumu, tako važno, da kliče k skrajni pozornosti vso Evropo, zlasti pa vse slovanske narode. Macdonald je odpotoval v Rim z namenom, da pridobi Italijo za svoj raz-orožitveni načrt, katerega važno točko tvori tudi večletno premirje v oboroževanju in enako dobo trajajoča obveza vseh držav, da se v mednarodnih sporih ne bodo zatekle k sili. Mussolini je spretno izrabil angleški obisk. Pristal je v načelu na daljše oborožitveno premirje, obenem pa pridobil Macdonalda za svoj načrt, kako naj bi se zagotovil mir. Glavne točke Mussolinijevega predloga so revizija mirovnih pogodb. (Jugoslavija in Italija naj bi napravili ».jadranski sporazum«, naša država, ČSR in Rumu-riija naj bi Madžarski dale »nekaj zemlje« itd.) pravica Nemčije in drugih^ premaganih držav do oborožitve, odločanje velesil o vseh zadevah evropske politike in podreditev srednjih in malih držav volji štirih velesil, ki bi reševale v tako zvanem direktoriju štirih. Jugoslavija, vsa Mala antanta in sploh ogromna večina evropskih narodov bi z iskrenim zadoščenjem pozdravile vsak sporazum, ki bi za daljšo dobo zagotovil ohranitev miru in omogočil konsolidacijo Evrope. Tudi o Mussolinijevem načrtu bi se dalo govoriti, vendar samo s pogojem, da st mora izvajati v duhu Društva narodov in v okviru njegovega pakta. Na tej in edino na tei osnovi, la izključuje vsako preglasovanje ali tero-riziranje, je mogoča tndi morebitna revizija te ali one določbe mirovnih pogodb. Vseh teh garancij za mirni razvoj ev-ropske politike pa v rimskem sporazumu' kolikor je dosedaj znan, ne vidimo. Poleg zahteve, naj se Nemčiji, Madžarski in Bolgariji dovoli oborožitev, ne da bi dale kaka jamstva, da oborožitve ne bodo zlorabile za porušenje miru, vzbuja največje pomisleke in največji odpor predlog o ustanovitvi direktorija štirih evropskih velesil. Ako bi ta predlog obveljal brez bistvene spremembe, bi to pomenilo, da bi evropske velesile — Anglija, Nemčija, Italija in Francija — odločale o usodi Evrope brez sodelovanja ostalih držav, katerih naloga bi samo bila, da se uklonijo dikratu direktorija štirih. To pa je princip, ki ne more vzbujati zaupanja in ne prinesti pomir-jenja, saj noben zaveden narod ne bi mogel mirno trpeti, da o njegovih življenjskih zadevah odločajo drugi brez njega in preko njega. Res je, tudi pred vojno so govorile v velikih zadevah mednarodne politike skoro izključno ie velesile. Toda položaj je bil takrat bistveno drugačen. Pred vojno so velesile svojo hegemonijo mo-ralično opirale na načelo statusa quo, torej na očuvanje obstoječega stanja. Internacionalna diktatura, kakršna naj bi se uvedla po rimskem načrtu, pa bi temeljila ravno na nasprotnem načelu, :na reviziji obstoječega stanja; imela bi tako rekoč nalogo, postaviti vse na glavo. Zgodovina nas uči, kam je pripeljala predvojna diktatura velesil: v svetovno vojno. Na mnogo bolj nevarnih osnovah zgrajena diktatura v smislu rimskih predlogov bi vsebovala v sebi še večje klice enake ali še hujše katastrofe. S prav posebno upravičenostjo pa odklanjajo predlagani direktorij v dosedaj znam obliki mlade slovanske države. Tudi brez Rusov je slovanska zajednica v Evropi večja od katerekoli velesile. Nihče ne more oporekati, da so se slovanske države kljub svoji mladosti pokazale za konstruktiven in pozitiven element v evropskem sesta\m. In vendar naj bi v predlaganem direktoriju ne bilo nobenega Slovana, čeprav bi odločal v prvi vrsti o zadevah, življenjsko važnih ravno za slovanske narode! Toda Slovani so med Baltiškim in Sredozemskim morjem sila, s katero bo nujno morala računati vsaka realna mednarodna politika. Slovanske države so vedno poudarjale in tudi dejansko izvajale politiko miru in prijateljstva. Toda miroljubnost lahko pride do koristne veljave samo. če ni le enostranska. Politika, ki hoče ohraniti mir, mora tedaj izhajati s premise, da se ne dotika življenjskih interesov in eksistenčnih pogojev miroljubnih držav na korist agresivnim zahtevam in po- iSaroCniELa ina&s uickcdo ULD 25.— Za mozfTn«rvo 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knatljcva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 312A. Maribor. Gosposka uhca 11. Teleton št. 2440 Celje. Strossmaverleva ul. 1 Tel. 65. Rokopisi se oe vračajo. po »anfu — Ogu^i SVET PRIČAKUJE DEJANJ Hladen sprejem Hitlerjeve deklaracije v inozemstvu — Pomirljivim besedam morajo slediti tudi dejanja — V Nemčiji sami se nadaljuje uničevanje nasprotnikov režima Obsojenci pridejo Berlin, 24. marca r. Inozemstvo je sprejelo včerajšnjo deklaracijo Hitlerja, ki je s tem prvič spregovoril kot odgovorni državnik, z velikim zanimanjem. Vendar pa deklaracija ni napravila posebno velikega vtisa. Francoski in angleški listi soglasno pedertavajo, da preseneča zmernost v zunanje političnih zadevah, naglašajo pa obenem, da se je Hitler izrazil premalo jasno, da bi se že iz te njegove prve službene izjave mogli izvajati kaki konkretni sklepi. Zato bo treba počakati, da se bodo pokazala dejanja. Izjava, da Nemčija tudi pod Hitlerjevim režimom želi miru, še ni dovolj, da bi prepričala svet o resni mirovni volji Nemčije, tem manj, ker dosedanji nastopi in izjave Hitlerja ne vzbujajo baš takega vtisa. V ostalem pa inozemski tisk soglasno ugotavlja, da je Hitler s pooblastilnim zakonom dobil v Nemčiji vso oblast, s tem pa tudi vso odgovornost za vse, kar se bo v bodoče v Nemčiji zgodilo. Cestrum grobar nemške demokracije Berlin, 24. marca, r. »Prva in zadnja seja državnega zbora,« to je refren vseh komentarjev o včerajšnji seji državnega zbora. Nekateri listi ironično dodajajo, da je H itler tudi v tem pogledu dosegel rekord, kakršnega ne beleži še nobena druga država. Parlament je imel samo dve uri časa, da se odloči »za mir ali za vojno,« kakor je naglasil Hitler ob zaključku svoje včerajšnje ^diktatorske deklaracije.. Dosedaj je b lo treba za sprejetje vsakega zakona trikratno čitanjo in glasovanje o njem, Hitler pa je »pomete!« s takimi ostanki nekdanjega parlamentarizma m proglasil zakon po prvem glasovanju za sprejet. Držaivmi zboi pa je — menda za vedno — odgoden. s Vloga, ki jo je včeraj igral katoliški centrum. je gotovo najbolj tragična, kar jih je kdaj imela kaka stranka. Centrum se je dolga de$etja ema-n-ai za tradicionalnega nosilca nemškega parlamentarizma in si lastil slavo pob omika demokra-c je. Vsa demokratična Nemčija je včeraj gledala na centruim in čakala, ali bo prestal težko preizkušnjo ah ne Centrum se je odločil, da aktivno pomaga pokopati nemško demokracijo in nemški parlamentarizem! Vsi poslane' cemtruma so glasovali za diktatorska pooblastila Hitlerju in s tem za to. da se državni rzbor izloči od vsakega nadaljnjega sood'očevanja o usodi Nemčije in nemškega naroda. Hitlerjevski listi danes z zadovoljstvom beležijo, da je samo centrum pripomogel Hitlerju do popolne oblast s tem. da mu ie dal moTa'ič-no in formalno legitimacijo za vse nadaljnjo de'o. ^Hitler posekal Bismarcka" Berlin. 24. marca. AA. Wolfov urad poroča: Včerajšnja izjava državnega kancelarja je napravila povsod globok vtis. Celo listi, ki se ne skladajo s politično smerio sedanje vlade, soglasno priznavajo, da je doživel kancelar včeraj tak uspeh, kaltor še noben drugi kancelar pred njim, ne iz-vzemši Bismarck. Listi splošno naglašajo pomen sklepa državnega zbora, ki je z velikansko večino sprejel zakon o pooblastilih za obnovo države. Poudarjajo tudi krepke besede državnega kancelarja glede zunanje politike, ko je izjavil, da je Nemčija za mir, toda treba je prenehati s sistemom, ki deli narode v zmagovalce in premagane«. »Volkischer Beobachter«, glasilo nacionalnih bocialistov, piše: Vsi odpori so zlomljeni. Ljudstvo je hotelo, da dr>bi Hitler vso oblast, in parlament se je uklonil. Tudi centrum jc priznal nadoblast nacionalnega socializma. Štiri leta bo Hitler lahko delal vse, kar bo smatral za potrebno za rešitev Nemčije. »Vossi^che Zeitung« pa pravi: Tudi opozicija mora želeti, da se sedanji vladi posreči izpolniti obljube in potrditi neizmerno zaupanje, ki ga ima narod v njo V Parizu čakajo dejanj Pariz, 24. marca. 5. Propagandna deklaracija. ki jo je Hitler podal na včerajšnji seji nemškega državnega zbora, je izzvala splošno zanimanje francoskega tiska, ki je sprejel ta govor sicer z rezervo, a pri tem ne prikriva, da je Hitlerjeva deklaracija mnogo zmernejša, kakor se je pričakovalo. Listi pa naglašajo. da so pričakovali, da bo Hitler bolj jasno orisal program bodoče nemške zunamie politike. Zlasti zanima francosko javnost, kaj razume Hitler pod sporazumom s Francijo. »Petit ParisScn« pravi, da ie zunanjepolitični del Hitlerjevega govora dokazal, da ima nova nemšlka vlada dobro voljo ter da je pripravljena prožiti roko za spravo z ostalrm svetom Nemčija želi sodeč po tem govoru mir. Vendar pa Hitler ni točno obrazložil pogojev, ki bi jih stavila nemška vlada za ta cilj. List nadalje skusom imperialistov. Z neizmernimi žrtvami so si slovanski narodi priborili svojo svobodo. Svobodni hočejo ostati tudi v bodoče in nikdar več nočejo biti in tudi ne bodo hlapci drugih. naglaša, da je Hitiler zlasti nag^sil intimnost neirškc-italijansk.h odnošajev. »Matin« rrKni v svojem komentarju, da je Hitler v svojem včerajšnjem govoru indirektoio dernar«'.iral nemško demaršo glede restavracije monarhije, kateri nasprotuj*;. Kakor znano, tudi vse levo krilo n a rc«j.n o-s oc; aLi st ičn e stranke- V zunanjepolitičnem pogledal je bil Hitlerjev govor docela v skladu z dosedaj običajnimi diplomatskimi normami, vendar pa se iz govora ne daio napraviti nikaršm zaključki in bo treba počakati, da pokaže nemška vlada z dejanji, kai hoče. List poudarja tudi to. di je Hitler s pooblastilnim zakonom dobil neomejeno oblast ter da bo sedaj vse, kar se bo v Nemčiji zgodilo, izvšeno posredno po Hitlerjevi volji. Kar posebno pada v oči, je v Hitlerjevem govoru ona strašna mrima proti političnir nasprotnikom. Želeti bi biHo, da bi se ta m rž,mi a ne razširila tudi na zunanjo politiko njegove vlad«. »La Republique« pravi, da Je povsem pravično, če se ugotovi zmernost zunanjepolitičnega dela Hitlerjevega govora. Vse kaže, da se zaveda odgovornosti. Posebej podčrtava list Hitlerjeve besede glede miru in sporazuma s Francijo. Francija nima niti od daleč namena, da bi ovekovečila razliko med zmagovalci in premaganci. Francoska vlada je prLpravltiena pristati na prilagoditev mirovnih pogodb sedanjim razmeram, toda to le v duhu pakta Društva narodov. Francija je pripravljena pristati tudi na nadaljnjo razorožiitev, če dobi garancije, da se Nemčija ne bo oborožila. V tej smeri so pogajanja mogoča in bi jih bilo celo želeti. V Rimu aplavdirajo Rim, 24. marca č. Ves italijanski tisk je z velikim zadovoljstvom beležil Hitlerjeve izjave na včerajšnji seoi državnega zbora. S posebno velikim navdušenjem so listi sprejeli njegove beserle o potrebi čim večjega sodelovanja mod Nemčijo in Italijo ter o pristanku na Mussoliniijev načrt glede sporazuma štirih velesil. V Londonu se čudijo nenadni zmernosti Hitlerja London, 24. marca č. Angleški tisk se bavi danes zelo obširno z včerajšnjim Hitlerjevim govorom. Poročevalci angleških listov, ki so bili odposlani v Berlin, posebej podčrtavajo oni del Hitlerjevega govora, v katerem je Hitler naglasil, da je Nemčija pripravljena podpirati vse prizadevanje za splošno razorožitev in za sporazum med Nemčijo in Francijo. Edini list, ki pa je o včerajšnjem Hitlerjevem govoru obiavil obsežnejši komentar, je >;Daily Telegraphr, ki pravi, da je Hitlerjeva programska deklaracija v zunanje političnem pogledu tako zmerna, da se prav nič ne razlikuje od izjave, ki bi jo mogel dati v sedanjem mednarodnem položaju kdorkoli izmed njegovih šc tako zmernih prednikov. Razpust obrambnih organizacij na Bavarskem Mortakovo, 24 marca. s. KomiSarski bavarski minister za notranje zadeve Adolf \Vagner je izdal naredbo o obrambnih udruženjih. po kateri se morajo vsa bramb-na udružen ja razen narodno socialističnih napadalnih organizacij in Stahlhelma razpustili do konca marca. Vse te organizacije mora fo izročiti posebnim komisarjem narodno socialističnih napadalnih organizacij vse svoje orožje in municijo. Berlin. 24. marca. g. Državni kancelar bo danes e svojo ožjo okolico odpotoval v Mo-nakovo, kjer bo ostal do ponedeljka. Iz tega sklepajo, da se bo sedaj r *šilo vprašanje sestave vlade na Bavarskem. Hitlerjevski demantiji Berlin. 24. marca. č. Danes je bila deman-tirana cela vrsta alarmantnih vesti, ki jih je razširil inozemski tisk zpuščen in da je zdrav. Tudi Ludendorf ni izvzet Berlin. 24 marca. č. Glasilo generala Lu-dendorffa »Volkswarte« je bilo začasno ukinjeno, ker je napadalo katoliško cerkev in vero. Vešala za f?rotirežimovce v Nemčiji Berlin, 24. marca. č. Na današnji seji vlade je minister Hugenberg v svojem in v imenu ostalih članov vlade izrazil državnemu kancelarju Hitlerju zahvalo za njegova dva govora, ki jih je imel včeraj v parlamentu, kakor tudi za njegovo dosedanje uspešno delo. Vlada je nato razpravljala o političnih vprašanjih, predvsem o akomo-daciji narodnih predstavništev, to je državnega zbora, deželnih zborov in občinskih 9vetov. Nadalje je bilo v razpravi tudi vprašanje, kako povečati kazen za politične zločine. Vlada je uvedla smrtno kazen za težke politične zločine, na vešala. Židje organizirajo bojkot Nemčije Pariz, 24. marca. AA. Iz Londona poročajo: židje organizirajo po vsem svetu bojkot nemškega blaga. >Po vesteh *>Daily-Heralda« so v londonskem East-Endu bojkot že začeli. \Vashington, 24. marca. AA. Zunanje ministrstvo je prejelo veliko množino brzojavk od židovskih in tudi katoliških društev in organizacij, ki zahtevajo takojšnjo intervencijo firoti Hitlerjevemu divjanju zoper nemške Žide. Toda, čtprav so n. pr. newvorška patrijotska društva takisto protestirala zoper Hitlerjevo gonjo proti Zidom, so se vzlic temu izrekla proti omilje-nju zakona o priseljevanju, kar bi omogočilo priselitev Židov, ki beže iz Nemčije. Hitler zapira bivše ministre Berlin, 24. marca r. Veliko senzacijo vzbujajo v vsej javnosti aretacije bivših ministrov, predvsem socialnodemokratskih. ki so bile včeraj in danes izvršene po naročilu notranjega ministra Gorinaa. V vladnih krogih jih utemeljujejo s tem, češ da so prišli na sled velikim malverzaoijam. ki So jih izvršili na korist svojih strank. Tako so aretirali bivšega pruskega notranjega ministra Severinga, komisarja za socialno skrbstvo Goroka, bivšega ministra Hermesa in več drugih uglednih javnih funkcionarjev iz vrst socialnodemokratske stranke in centruma. Bivšega pruskega notranjega ministra Severinga so včeraj popoldne, ko je prišel v Krollovo opero, da bi se udeležil seje državnega zbora, ustavili kriminalni uradniki, mu izročili povelje za aretacijo ter ga odvedli v prusko notranje ministrstvo, kj r so ga po daljšem čakanju zaslišali. Po obtožbi narodnih socialistov je vlada Brauna in Severinga porabila 2 milijona javnih sredstev za volilne namene socialno demokratske stranke. Na posredovanje vodstva socialno - d<*-mokratske stranke, ki je stopilo takoj v zv-zo z notranjim ministrstvom, so Severimra izpustili, da se je lahko udeležil v državnem zboru glasovanja o pooblastilnem zakonu. Po glasovanju pa so ea zopet poved I i nazaj v prusko notranje ministrstvo, kjer so ca danes ponovno zaslišali. Na Gdringov ukaz so aretirali tudi državnega komisarja z aboj proti brezposelnosti Gorokeja. Obdolžen ie prevar. Aretacija je v politienli krogih zbudila veliko senzacijo, ker pnpada Goroke nemški nacionaVii stranki i.n je bil komisar že v Sohleicherievi vladi Govore, da je pone-veril velike vsote v politične in lastno svrhe. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da se bodo aretacije bivših ministrov še nadaljevale ter da pridejo na vrsto vsi nasprotniki H'tleri«. med droi^m tudi bivši ican-celaT dr. R rim ing. vodilni člen centroma. Za sretiTane in oporičoiralne voditelje jp, kakor znano. pripr.TvIien poseben knncn-t^acijski tabor v Dachauu ni Bavarskem. Govori se. da glasovanie za IPtlorievo dik-ta+ur*> klerikalcem "p bo pomagnlo. fem-vef bodo glasni voditelji contrnmn n^vzPc temu odpravljeni v koncentracijski tabor. Rimski razgovori pred angleško zbornico Macdonaldov govor v spodnji zbornici o Mussolinijevem načrtu o organizaciji miru — Neugoden odmev v Franci| London, 24. marca, i V spodnji zbornici je včeraj popoldne predsednik vlade Macdonald poročal o svojih potovanjih v Ženevo, Rim m Pariz. Poudarjal je, da so ga nevarnost poloma razorožitvene konference im hude skrbi čim dalje bolj mnočečih se možnosti sporov v Evropi pripravile do tega. da ie v Ženevi predložil lasten načrt, ki more postati podlaga za končne odločitve- Na uradno povabilo italijanskega ministrskega predsednika Mussoliniija je nato odpotoval v Rim. Tam-kai mu je predložil Mussolini akt, iz katerega ie razvidno, da se je bavil s slicnimi misli in da goji enz.ke želje za mirno sodelovanje ter ustvaritev novega reda. Nemčiji moramo priznati enakopravnost, ker so minili časi, ko se je lahko s posebno opredelitvijo gotovih držav tiščalo h tlom kak evropski narod z obveznostmi, ki jih ie smatral za nezdružliiive s svojo častjo. Ustvariti moramo popolno jasnost, da morajo obveznosti, naložene vsem narodom Evrope temeljiti na njihovi časti in odgovornostnem čuvstvu, in da jih tem bollj resno zavezujejo, ker se imajo sedaj prevzeti prostovoljno. V Ženevi predloženi angleški načrt razorožitve ie seveda zamišljen samo za prehodno dobo, namreč za prehod k enakopravnosti. Takojšnja enakopravnost se s tem še ne bo iizvedla, toda v tej dobi naj bi se ne vršilo nobeno nadaljnje oboroževanje. Ta načrt naj bi tvoril podlago za nadaljnja pogajanja, dokiler ne bo postal mogoč končnoveliavni sporazum. Evropa je zašila v zelo nervozno stanje, toda rešiti nas more le utemelieno zaupande v medsebojne dobre namene. Kar se tiče italijanskega načrta o tesnejšem sodelovanju štirih velesil, bi bilo še (prezgodno reči kaj defimitivnega. Povod za ta načrt je stremljenje po odstranitvi vzrokov vojne v Evropi, kajti povsod se na novo prebujajo nacionalna stremMenja. Pri razgovorih v Rimu smo prišli do prepričanja, da se morajo sedaj sestati štiri velesile, preden jiih dogodki popolnoma ne razdvoje in da morajo poizkušati is pogajanji odstraniti nevarnosti, na katere moremo zadeti v vseh primerih. Ne (prerokujem, vendar pa upam, da bodo te pobude imele uspeh. Reči moram samo eno: Ako bi katerakoli iamed štirih vele-•sM brez podrobne proučitve ter premišlje--niia zavrgla misel, ki nam ie bila v Rimu predHožena, aH njeno izvedbo ovirala, ali sDreiela to misel samo na videz in io namesto v prid splošnemu miru izrabljala za lastne namene, potem bi bila njeea odgovornost za posledice neizmerna. Sodelovanj seveda ne sme ostati omejeno na .štiri velesile same- Za rešitev Evrope je cotrebno sodelovanje vseh držav. In evropsko sodelovanje se mora vršiti na način :.n v duhu, s katerima nam more pri- dobiti simpatije in pomoč naših DriiateSev onstran Atlantika Pozno ponoči je zbornica odobrila zunanjo politiko vlade. Ostra francoska kritika Pariz, 24 marca. AA. Macdonaldov govor v spodnji zbornici so frapcoski listi v splošnem sprejeli zelo hladno. Desničarski listi omenjajo z zadovoljstvom Churchillov odgovor in postavljajo Macdonaldovemu »revizionističnemu govoru« nasproti iniciativo malih držav v Ženevi, ki jim za ta nastop čestitajo. »Petit Parisien« pravi: Macdonaldov govor je zbornica poslušala z dokaj mrzlim molkom m očividno nanj ni odgovorila tako, kakor je pričakoval Macdonald. Spodnja zbornica brez dvoma ne bo štela včerajšnjega Macdonaldovega govora med njegove govorniške usipehe. Pertina.K pravi v »Echo de Pariš«: Včerajšnji Macdonaldov govor v spodnji zbornici razodeva revizionistične težnje Londona, Rima in Berlina, težnje, ki jim je namen čim prej izpremeniti zemljevid Evrope. Take besede v angleškem parlamenti pomenijo nezaslišanost. Macdonaldov govor se ne more z ničemer opravičiti. Raz-palil bo hitlerjevirko m fašistično diktaturo in izzval v Italiji in Nemčiji še hujša nasilja. Macdonald nosi ži itak odgovornost za dogodke v juliju in avgustu 1914, zdaj se pa dejansko tako ponaša, kakor bi hotel povzročiti nov svetovni požar. Listi smatrajo v splošnem, da bi na-Med-stvene države in Poljska prej z orožjem branile pridobljeno ozemlje, kakor pa da bi pristal na kakršnokoli izpremembo mirovnih pogodb. Proračunska razprava v senatu cdgodena do nedelje Beograd, 24. marca. p. Danes popoldne bi se imela pričeti v senatu proračunska razprava. Ker pa je finančni odbor končal svoje delo šele ob 18.30 in sporočilo finan«*-nesra odbora še ni natisnjeno, je bila seia plenuma senata zelo kratka in proračunska razprava odgodena za nedeljo dopoldn«. Za poročevalca finančnega odbora je določen senator g. Miroslav P 1 o j, poročilo manjšine pa bo podal senator dr. Ljubo T o m a š i č. Seja se je pričela ob 16.30. Po odobritvi zapisnika je bil odobren enotedenski dopust senatorju dr. Gustavu Gregorinu, ki ima kot predsednik komisije za razdelitev arhivov z Italijo nujne posle. Sledilo je čitanje raznih prošenj in pritožb, nakar je senat po sporočilu poročevalca odbora in pojasnilih finančnega ministra brez debate soglasno odobril takozvano džerdapsko konvencijo. Prihodnja seja senata je določena za nedeljo dopoldne ob 9., ko se bo pričela v plenumu proračunska razprava. Justifikacija vohuna na Poljskem Varšava, 21. marca AA. Vojaško .sodišče v Lndzu je obsodilo vojaka Cerpiala, «ci je vohunil proti PoljEiki, na smrt Ob_ sodba je bila že izvršena. Kupiš — prodaš — zamenjaš ugodno potom »Jutrovega" natega oglasni' ha. Danes: 500 ponudb in povpraševanj. Uspeh malih držav v ženevi Zaradi odločnega nastopa malih držav Je bila odgo-dttev ženevske razorožitvene konference povrnjena ter se sedaj nadaljuje razprava o angleškem razoro- žitvenem predloga Ženeva, 24 marca. d. Na včerajšnji sej) glavnega odbora razorožitvene konference je bilo proti pričakovanju sklenjeno, da se danes prične razprava o angleškem razoro-žitvenem načrta. Pred tem sklepom so se vršila živahnha diplomatska pogajanja med Ženevo. Parizom bi* Londonom. Povod za odgoditev razorožitvenih pogajanj je dalo prvotno angleško zunanje ministrstvo ter je bila načelno sklenjena odgoditev do 2». aprila na seji preteklega torka. Zadnja dva dneva pa se je vendar pojavila močna reakcija proti odgoditvi razorožitvenih pogajanj med delegacijami držav, ki n>*o bile udeležene pri razpravah in pogajanjih o tako zvanih rimskih predlogih. Včeraj se ni nihče upal zavzeti se za takojšnjo odso-ditev razorožitvene konference, ker bi zagovor takega prpdloga izzval ostro polemiko med zastopniki nekaterih malih držav rn nekaterih velesil. Zato tudi nihče ni od-covoril na poziv rumunskesa zunanjega ministra Titulesca. naj se izjavijo nasprotniki nadaljevanja razorožitvenih pogajanj. V ze^ nevskih krogih je ta preokret izzval živahne komentarje ter zatrjujejo, da se je malim državam posrečilo uveljaviti demokratsko misel, da ee konferenca 57 držav ne sme umakniti v trenutku, ko se razpravlja o Massolinijevem načrtu, ki je bržkone že v naprej obsojen na neuspeh. Pobuda italijanskega ministrskega predsednika se v Ze-n«v? označuje odkrito kot napad proti avtoriteti Društva narodov, zaradi česar pričakujejo, da bn imel včerajšnji uspeh demokratskih stremljenj malih držav glede na bodoče velikonočne praznike pred vsem načelni pomen, ker more konferenca začasno nadaljevati svoje delo v razpravi o angleškem predlogu samo n^kaj dni. Pariz. 24 marca. AA. V ženevskih političnih krosih smatrajo včerajšnjo sejo razorožitvene konference kot najboljši dokaz neprijateljskega razpoloženja vseh delegatov proti italijansko - angleškemu načrtu o direktoriiu štirih zapadnih velesil. S svojim včerajšnjim nastopom je hotela razoro-žitvena konferenca napraviti konec nevarnim načrtom predsednika angleške vlade, in ta želia je bila tako jasno in odločno izražena. da so morali tudi delegati Anglije, Francije, Nemčije in Italije glasovati proti od sod i t vi konference, ki jo je Macdonald predvčerajšnjim predlagal. V ženevskih krogih tudi ugotavljajo, da Te angleška delegacija na razorožitveni konferenci popolnoma opastila načrt o sodelovanju štirih velesil, kakor je bilo določeno v Rimu Iz vrst angleških krogov v Ženevi se doznava. da je Mussolini izročil Macdo-Tialdu pismen predlog, ki sta ga pa Anglija in Francija zavrgli Uspešen nastop malih držav Pari«, 24. marca. AA. »Petri Jouroa!« se bavi z včerajšnjimi dogodki v Ženevi in pravi med drugim: Da razorožitvena konferenca n? odgodena. se je treba zahvaliti edino energičnemu nastopu malih drlla^. To fe odgovor svetovnega javnega mnenja na nevarni predlog o razdelitvi sveta v vladajoče in podrejene države. Francija s svoje strani ne bo nikoli pristala, da se vrnemo v predvojne čase in k predvojnim diplomatskim sistemom. Francija bo ostala zvesta ustanovi, ki daje vsem tenake pravice in jim nalaga enake dolžnosti. Reči smemo tudi, da Francija ne bo žrtvovala nobenega izmed evojili prijateljstev. Odhod Simona v ženevo London. 24. marca. AA. Zunanji minioter Simon je davi z letalom odpotoval v Žene- vo. da se udeleži razprave o angleškem rar- orožitvenem načrtu, ki se ie pričela danes v splošnem odborj konference. Angleški načrt začasne razorožitvene konvencije je prav za prav sestavljen po načelih, ki 60 jih doslej v splošni razpravi utemeljevali del®-gati raznih držav. AngleSki delež pri načrtu je le v tem, da j*> Macdonald tem načelom priložil podrobne številke o razorožitvi Posameznih držav, ki so bistvene in bodo omogočile, kakor angleški krogi upajo, da zaključi konferenca svoja dosedanja dela z začasno razorožitveno konvencijo. V spori nji zboru.ci je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, Anthonj Eden, izjavit. da ima angleški načrt razorožitvene konvencije trojen namen: 1. da omogoči prvo stopnjo razorožitve sveta; 2. da pospeši rešitev vprašanja enakopravnosti: 3. da ustvari j>odlago za privično, petletno ureditev razorožitveneg^- vprašanja. Stališče Male antante ženeva, 24. marca g. V glavnem odboru razorožitvene konference je danes rumrjin-s>ki zunanji minister Titu-lesou označil stališče Male antante k angleškemu načrtu v političnem in tehničnem oziru. Poudarjal je, da države Male antante sprejemajo angleški predilcg kot podlago za razpravo, ker so prepričane, da bo dovedel do defi-nitivnega dogovora o omejitvi razorožitve. Ma.la antanta želi, da bo debata o angle_ škern predlogu odkritosrčna, lojalna in učinkovita. Delegacije teh držav vidijo že danes v angleškem predlogu pomemben element za načelni sporazum. Nekateri de li predloga se morajo še točno proučiti. V tem pogledu bodo države Male antante predložile protipredRoge. Razorožitvena konvencija bi morala upoštevati pred vsem gotovo stopnjo razorožitve ter problem varnosti to enakopravnosti v razoroži tve-nem vprašanju. Angleški predlog vsebuje že elemente take sinteze. Mussollmjevi načrti proti Mali antanti Pariz, 24. marca. d. 0 raznih Mussolinije-vih pobudah, o katerih ie Macdonald po^o-r*d francoskim državnikom v Parizu, se doznava iz dobro poučenih krogov med drugim. da ne gre za revizijo posrodb, temv?č za prilagoditev pogodbenih načrtov postopku, določenem po ženevski konferenci. Vprašanje kolonij in mandatov je bilo izločeno iz prvotnega M js9olinijevega načrta. Nadalie je bila sprejeta v načrt uporaba razsodiščnega postopanja. Nemčija naj bi se zavezala, da bi povečala svojo oborožitev samo sporazumno z drugimi signatarnimi državami bodočega razorožitvenega pakta Ta dogovor nai bi bil sprejet v sološno konvencijo. Mussolini odklanja priključitev Avstrije k Nemčiii. nasprotno na predlaga jadransko pogodbo i Jugoslavijo ter opozarja na potrebo iznremcmbe vzhodnih meji Vem rije in priporoča ustvaritev nemškega koridorja. ki bi zajrotoviJ Nemčiii direktno i\e zo z Vzhodno Prusijo po kopnem. Glede Madžarske predlaga Mussolini izpremembo mej tako napram Češkoslovaški kakor napram Jugoslaviji Sn Rumnniii. ker so bile po nicgovem mnenju v eospodarsko in železniško - tehničnem pogledu premalo premišljeno določene. Končno naj bj se zapo-čela med Italijo in Francijo obsežna gospodarska in finančna pogajanja. Mussolini misli na osnovanje mednarodnih družb za produktivna dela ob istočasni razdelitvi naročil med industrije prizadetih držav. Potrebni kapital nai bi ee zbral z varstvom države. To naj bi bila v glavnem vsebina bodočih diplomatskih pogajanj. ©Itftissa Vladne stranke proti sporazumu s opozicijo — Zakulisna borba med krščanskimi socialci in heim-wehrovci — Nepričakovane ovire za avstrijsko posojilo Neprilike povzroča dunajskemu diktatorju zadeva avstrijskega posojila. Za posojilo. ki ie v načelu odobreno že od vseh v poštev prihajajočih držav, bi bil sedai položaj na denarnem trgu dokaj ugoden Tu pa so se pojavile težkoče v tem. da mora po pogodibi vse te sporazume odobriti avstrijski parlament ki ga je dr. Dollfuss predčasno izločil. Sedaj je nastalo vprašanje, ali se bo sploh mozlo realizirati to posojilo, od katerega je v velik-mer: odvisen obstoj dr. Dollfussove vlade. Državni dohodki so zadmje mesece silno padli in zaostajajo za več ko četrtino za predvidenimi vsotami. Zelo cbvomiiivo je tudi, al' bodo posojilodajalci priznali posojilo za polnovelijavno. če ga potrdi samo diktatorska vlada brez pristanka parlamenta Zaradi ureditve \t zadeve je včeraj odpotoval v Ženevo. Pariz in London svetnik fimamčneza ministrstva dr. Ritz. V vladnih krogih upajo, da bodo mogli prenričati posojilodajalce o neobhodni potrebi tega posojila predvsem z opozorilom na možnost nevarnosti notramiih za-pletMaiev. iz katerih bi b?Ja združitev » Nemčijo edin; izhod. Tiskarska stavka na Dunaju Dunaj, 24. marca. g. Ker je vlada odredila za »Arbeiter Zeitung« in »Das kleine Blatt« odredila preventivno cenzuro, so pričeli zvečer dunajski stavci pri vseh dnevnikih stavkati. Dunaj, 24. marca. r. Tudi avstrijski »mali Hitler«, kakor ironično nazivajo avstrijskega kancelarja Doliiussa, se ie odločil za izločitev parlamenta in uvedbo diktatorskega režima. Tako vsaj sodijo vsi tisti v zvezi s poročiti o nameravani seji glavnega odbora, ki jo ie sklical predsednik zveznega sveta dr. Renner na pobudo predsednika republike. Vladne stranke, krščanski sociaioi. Kmečka zveza in heini-\vehrovci so namreč odklonili vsako sodelovanje na tej sej-i z izgovorom, da je bila predčasno objavljena. Korak vladnih strank tolmačijo splošno kot dokaz, da odklanja vlada vsak sporazum ter da hoče na svojo pest izprementti ustavo in volilni red, za zagotovitev večine in one-mocočuje socialdemokratske opozicije, ki je samo 1 glas šibkejša, se vidi že po tem, da ie vlada postavila za vodstvo administrativnih poslov parlamenta svojesa komisarja- Toda, čeprav so v vladnem taboru složni glede borbe proti socialnim demokra-•tou obstoja vendar v njihovih vrstah veliko nesoglasje. Vrši se namreč huda zakulisna borba med konservativnim krilom krščanskih socialcev in he:mwehrov-sko struio viadme večine. Krščanskii socialci hočejo na vsak način izločiti iz vlade sedanjega državnega podtaitiika za varnost heimwehrovskeza majorja Feya. ki pripravlja svojo posebno akcijo, da bi se s Domočio heimwehrovcev Dolastil oblasti. Zato zahtevajo, nai pride za oodkancelar-ja m šefa policije bivši podikanceiar dr. Winkler. Ce se to posreči, bo krščanskim socialcem zazotovliena neomejena oblast. Borba v vladnem taboru ima svoi odmev tudi v vrstah vojske. Zaradi teza ie smatral dr. Dollfuss za potrebno, da se izoremeni besedilo vojaške priseže. Doslej so vojaki prisegali, da bodo spoštovali in branili zakone, sprejete v parlamentu in deželnih zborih, sedai pa bodo prisegali samo na spoštovanje zakonov ki jih proglasi vlada. S tem si ie hotel dr. DoJŽfcss za sin r a ti pokorščino voiske. j- 1 M» BAHOVEC Vi i i PPTTT?-! Poljski zunanji minister pride v Beograd Varšava, 24. marca. č. Zunanji minister Beck bo v bližnjih dneh odpotoval v Beograd. Upokojitev Beograd, ?4. marca p. S kraljevim ukazom Je uipokojen višji šumarSki svetnik pri banski upravi v Ljubljani Vladislav Fazan. iA spomladansko zdrav* I jenje uporabljajte Planinka čaj Bahovec ki Cisti tn osvežuje kri ln tako prenavlja ves organizem. Zavojček Din 20.-V vseh apotekah in dro-gerijah. Mladina zboruje Dne 25. in 26. marca bodo zborovali naši najmlajši irxteligenti, naša srednješolska mlad na. Vrši se v Mariboru pcurajiniki zbor saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj, ki ga sklicuje župa za dravsko banovino. Tej mladini, ki bo gotovo v velikem številu prihitela od vseh strani v starodavni Mar bor, naj velja na« pozdrav in zagotovilo, da se v polni meri zavedamo važnosti in pomena njenega pokrera. Moanost svobodnega združevanja srednješolske mladlime in njenega organiziranega dela za samouobrazbo jn samovzgo-jo je pridobtev povojne dobe. Pred vojno je zlasti Avstrija ostro zabnanjevaJa vsako orgpmiizatonno delo mladine; dijaki se niso smeli združevati niti eami med seboj, niiti niso smoli biti člani drugih društev. Seveda je šla duševna im tudi praktična potreba mladine preko te prepovedi in že od nekdaj so — menda na vsen zavodih — obstojale dijaške organizacije, ki so se pa morale gknhno skrivati pred javnostjo Iz teh star b dijaških krožkov jn druš ev so se rodlili lepi sadovi in iz njihovih vrst «o izšli mnogi naši najboljši možje. To spojnanje je bilo gotovo v vel iki meri odločilno, da se v moderni dobi mladini, ki je dovzetna za resa o deio, ne delaijo več zapreke in da ee njenemu prizadevanju posveča posebna pozornost, tud; s strani prosvetne uprave. Pa tudi naša javnost mora z vso dobrohotnostjo s"editr resnemu stremljenju našega najmlajšega inteligenčnega naraščaja, ki ;ma za cilj izpopolnitev vzgoje preko šokkegs okvra z lastnim delom im z medsebojno solidarnostjo. Stara Izkušnja uči. da za spdšno izobrazbo in duševno zrelost mladega naraščaja šolska vzgoja v ožjem smisiu ne zadošča. Sol a že po svojem ustroju ne more daiti madi duši vsega, kar potrebure. če hoče vršiti svojo nalogo t2i', literarno-umetn ako in znanstveno. Danes je situacija v temelju spremenjena. Za narodni jezik in za nacionalno kulturo ni treba več boja Oboje nam je dala svobodna in zedinjena Jugoslavija Pač pa so na ekonomskem in soc a'nem polju nastale težke razmere, ki si'iio vso živečo generacijo, da posveča vse ali vsaj najboljše svoje sile ohran tvi golega življen.ia. Ta socialno-ekonomski pojav, ki se splošno imenuje svetovna kriza, je obrn-l tudi zanimanje našega naraščaja v veliki meri v smer materialnih prob'^mov. Toda kakor je bila snostranost predvojne mladine, ki je obračala zanimanje sko ro izključno v kulturno smer, slabo prila-godena potrebam narodne bodočnosti, tako tudi današnje enostransko zanimanje za pridobivanje gmotnih o socialnih do brun. ali če hočete eksistenčnih pogojev, ni stanje, ki bi se moglo smatrati za 'de-alno nit v pogledu na t>tdočnost posameznikov še manj pa v pogledu na narodno celoto. Zadnje desetletje pred vojno se je pojavil pr rwlavni ruski velemojster Bogoljubov pripeljal ob 19 35 z brzim vlakom iz Beljaka v Ljubljano, kjer se je ob 20.30 pričela v kavami Evropi siinultanka. Odličnega gosta je pred pričetkom igre pozdravil v imenu Šahovskega kluba podpredsednik g. inž. Manda, navzele občinstvo pa mu "je priredilo navdušene ovacije. za katere se> je Bogoljubov radostno zahvaljeval B-ogoljubov je imel 30 nasprotnikov (3* gospodov in 1 damo). Igral je izTedno naglo V prvih 15. minutah je absoiviral že nič manj kot 12 potez. Prva žrtev je padla že ob 2J.45, po li potezah pa druga. Rezultat priobčimo v »Ponedeljkovem Jutru«. • Danes, ob 2. popoldne se bo vršil v Evropi brzoturnir z 20 izbranimi igrači. Prijavnina 25 Din. Istočasno bo igral Bogoljubov 2 slep« partiji Prijavnina 50 Din. Po brzoturnirju bo igral Bogoljubov t. dr. Vidmarjem. Novi avstrijski poslanik v Berlina Berlin, 23. marca AA. Novi avstrijski poslanik v Berlinu Tauschitz je danes predložil Hindenburgu akreditivna pisma. Zastopnikom listov je izjavil, da bo narodno socialistična stranka kmalu tudi v Avstriji igrala pomembno v!ogo. Ukrepi Dollfussove vlade proti tisku in svobodi zborovanja ro naperjeni izključno samo proti komunizmu in početju, ki je škodljivo za gospodarstvo. Nov strankarski pokret v Franciji Pariz, 23. marca č. Poslanec Franklin Bouillon je ustanovil nov pokret ^Edinstvo za Francijo«, ki ga podpira »Matin« Bouil-lonovi pristaši se bodo zavzemali za radikalnejšo zunanjo politiko. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno oblačno, zmerno hladno. — Situacija včeraišniega dne: Visoki pritisk Se vedno prevladuje nad večjim delom kontinenta. Le ob njegovih robovih se je pojavil nižji pritisk nad Atlantskim oceanom in nekoliko tudi nad južnimi evropskimi morji in na vzhodu. Pri nas je pritisk padel le v Sloveniji Ln v gornjem Primorju. ponekod pn tudi v centralnih krajih države. Sicer je narasel za 0.1 do 3 mm. posebno na vzhodu. Temperature so ostale skoro docela neiz-premenjene samo v Sloveniji in gorski Hrvatski. drisrod so narasle za 1 do 2 6toninji. Dunajska vremenska napoved za soboto: Zjutraj slana, v Avstriji večinoma jasno vreme. m i ID Nujno potrebna zaščita varčevalcev Izgubljene in ponarejene vložne knjižice — Obsodbe zaradi neprijavljene obrti in odeništva ne bodo mogle odpraviti sleparij Ljubljana, 24. marca. Izkoriščanje žrtev denarne krize se je začelo že pred dvema letoma in še poprei ter je popolnoma jasno. da so žrtve špekulantov po pretežni večini najbolj varčni mali ljudje. Socialno šibke varčevalce je najprej zadela stiska, ker niso mogli iz denarnih zavodov dvigniti »vojih prihrankov. Splošno je znano, da so oni. ki so imeli dosti premoženja in velike vloge, lažje prišli do denarja, ker so imeli denar naložen v raznih denarnih zavodih, na drugi strani pa iz znanega vzroka, da tudi splošna denarna kriza ni odpravila dvojne mere: ene za velike druge pa za male. Dočim so mnogi bogataši z lahkoto dvigali pod raznimi pretvezami velike vsote, se ie z malimi varčevalci ravnalo kakor, da je baš od njihovih vlog odvisen ves obstoj nekaterih denarnih podjetij. Malim varčevalcem se je mnogokrat tudi podtikalo, da so brez vsakega vzroka postali nezaupljivi do denarnih zavodov in da samo iz svoje nezaupljivosti zahtevajo izplačila svojih prihrankov. Mali varčevalci bi. kakor se pravi, v mnogih primerih lahko s krvavo glavo prišli prosit za svoj denar, niso pa našli nobenega razumevanja za svoje težave. V velikih stiskah so se zaradi tega obračali k špekulantom, ki so lahko neovirano po listih in drugod objavljali svoie ponudbe o posojilih in o vnovčevanju vlož-nih knjižic. Ponovno smo že opisovali sleparije z vlož nimi knjižicami ter tudi nazorno orisali posebno značilne primere. Iz vsega tega je razvidno, da se predstavniki trgovine z vložnimi knjižicami delijo na več vrst, jasno pa je tudi. da je vsa trgovina že od začetka organizirana, da ie tako lahko dvigala in zniževala tečaje vložnih knjižic, ki jih je po večini beda in stiska vrgla na trg trgovcev in špekulantov Nekateri trgovci in špekulanti so se bavili s pravimi kriminalnimi manijmlacijami Njihove žrtve so dobile majhne denarne zneske in izgubile vse svoje prihranke, ker so špekulanti njihove vložne knjižice takoj po zastavitvi vnovčili za veliko večje zneske, kakor pa so iznašala dana posojila, odnos-no odkupnine. Ugotovljeno je tudi. da so nekateri sleparji vložne knjižice ponarejali ter jih svojim žrtvam po vrnitvi posojil vračali namesto pristnih in veljavnih knjižic Taki sleparji bodo seveda zaprti po obsegu izvršenega delikta. Druga vrsta agentov in posrednikov pa je kupovala in prodajala vložne knjižice in je hotela seveda pri tem napraviti čim večje dobičke. Zaradi dobička so .se ti ljudje udeistvovali v posebni trgovini in obrti, ki se je v javnosti nemoteno predstavljala, a je ni nihče kontroliral, ali pa celo prepovedal. Stranke so tem agentom tudi same prinašale svoje vložne knjižice in podpisovale celo za sebe zelo neugodne pogodbe. Agenti se bodo sedaj na vse to seveda z vso močjo sklicevali in bedo obsojeni eni zaradi tega. ker niso imeli za svoje agencije predpisanih obrtnih dovoljeni, druge pa bo zadela kazen zaradi oderuštva, če se jim to točno po določilih zakona lahko dokaže. Za veliko škodo, ki je zaradi vse natančno OTganizir?ne trgovine z vložnimi knjižicami nastala mnogim varčnim ljudem, ki so prišli v hude denarne stiske, pa agenti, sub-agenti in posredovalci ne bodo odgovarjali, češ. da so storili samo to. na kar so stranke same pristale, in da jih ne briga usoda vložnih knjižic, ki so »prišle v promet«. Vložne knjižice cirkulirajo, o cirkulaciji je bilo rečeno tudi v pogodbah, ki so jih stranke podpisale in tako — bog s strankami in z njihovimi vložnimi knjižicami Kdor je zastavil svojo vložno kji-žico kot jamčevino za izdano malo posojilo, je že s svojim podpisom soglašal s tem, da bo po vrnitvi posojila dobil namesto svoje kako drugo vložno knjižico iste nominalne vrednosti. Take knjižice so bile v prometu in če je ena ali druga fal-sificirana in jc revež namesto svoje trrave kjižice dobil falsifikat, je pač nerreča in in velika škoda za klienta. agentu, ki je imel z njim posla, bo pa treba šele dokazati, da je on sam ponaredil vložno knil-žico ali pa. da je vedel za vso sleparijo. Kdo naj to dokaže? — ln če se dokaže, kaj ima revna stranka od tega. ko so agenti z malimi izjemami ljudie brez vsakega premoženja? — Mnogi so poprej v urejenih razmerah pripadali trumi zanemarjenih Narodna delavstvo se pripravlja na p®h®d Jugcslovensko narodno delavstvo se pripravlja na pohod v oelo Ljubljano. Ob 25. letnici ustanovitve Narodno strokovne zveze se bo vršila v Ljubljani velika slavnost, katere glavni dan bo 14. maja. Takrat se bodo zbrale armade narodnega delavstva i z vseh krajev dravske banovine, pridružili se bomo tovariši iz vseh ostalih pokrajin naše države kakor tudi inozemski gostje, pred vsem Cehoslovaki in Poljaki. Tem :• inožicam narodnega delavstva pa se bodo priključila tudi vsi drugi narodni sloji. ker so vsa nacionalna društva že obilju, bila sodelovanje. Tako bo 14. maj vsena-roden praznik in bo vsa Ljubljana počastila delo. Delavec je ustvarjajoča sila ki ji je treba posvetiti vso pažnjo. Delavec ni rojen za praznik in proslave, rojen je za de"o. če pa hoče dostojno in veličastno proslaviti veliki dan. ko si je v borbi za c ostanek in napredek ustanovil svojo lastno borbeno organizacijo, mu moramo pri tem pomagati ir> ga z vsemi silami podpreti, da bo njegova proslava res veličastna in delavca dostojna. Narodna strokovna zveza prejema dnevno poročila svojih podružnic, ki vse javila to, da se članstvo in ornatelji pokreta resno pripravljajo za pehod v Ljubljano. Narodno delavstvo ni nikoli stremelo za paradami in jih tudi odklanja. Ravno tako si narodno delavstvo nikoli ni delalo hrupne reklame, pa če je imelo v svoji borbi še tako velike uspehe. Narodna stro. kovna zveza se je tesa dosledno držala in največkrat v lastno škodo, ker je bila javnost o delu te organizacije premalo po_ učena. Zavedajoč se resnosti strokovnega pokreta in resnosti današnjega časa je tu-da za proslavo 254etmce opustila vsako hrupno prireditev, pač pa jo hoče proslaviti dostojno in resno. Glavni moment proslave bo veliko javno zborovanje na Ta_ boru in razvitje osrednjega prapora, ki se bo vršilo takoj po zborovanju. Vsa nacionalna Ljubljana mora 14. maja sodelovati pri delavski proslavi in dokazati s tem, da zna ceniti delavca in njegovo delo. Naš delavec je v svoji borbi vedno šaro, malokrat je aoeliral na široko javnost, da ga podpre, Ce na hoče de. jiti svoje veselje na svoj veliki praznik s široko javnostjo, naj ta ne ostane gluha za prijazno vabilo, am.pak se mu pridruži in pokaže, da je vedno pripravljena sodelovati z delavcem. 14. maja mora Ljubljana odmevati trdih korakov našega narodnega delavca. 14. maj mora postati vsenarodni praznik! SCT Javna dela v 37 občinah ljubljanskega sreza Ljubljana, 24. marca Javna dela po občinah in vaseh ljubljanskega sreza napredujejo; doseglo se je precejšnje ubiaženje brezposelnosti. Ljubljanski srez je eden izmed največjih v banovini; zaradi lanske suše pa je trpelo mnogo občin, med njimi zlasti tudi take, katerih prebivalstvo se v glavnem preživlja s prodajo lesa. V tem pa vlada sedaj najhujši zastoj: drvarji, Žagarji in lastniki so brez zaslužka. V prostrani ljubljanski okolici je število brezposelnih čosti veliko. Nekateri si pozimi niso mo. gli kupiti niti mieka za otroke. Načrt javnih del v Ljubljanskem srezu je prav obširen in posega v 37 občin. Kredit je bil dosedaj nakazan še v skromnih vsotah, vendar je upati, da bodo postopoma izvršena v občinah naslednja dela: v Borovnici nameravajo popraviti občinsko cesto Borovnica—Podpeč, na Brezovici bodo dvignili banovinsko cesto pri železniškem prelazu, preložili klanec v Vnanjih Gorican in popravili vodovod. Na Črnem "rhu nad Polhovim gradeem so nujno potrebna poprave občinska pota. Na Črnučah bodo uredili regulacijo Crnu-ščice in popravili občinska pota. V D. M. v Polju bodo uredili pot do postaje, popravili most pri Sv. Jakobu ob Savi skupno z občinami Dol in Podgorico. Na Do. brovi nameravajo popraviti občinsko cesto Razori—Podsmreka. V Dobrunjah bodo popravili občinska pota in pa uredili nekatera regulacijska dela na Ljubljanici. Na Grosupljem nameravajo prav tako popraviti občinska pota. istotako v Horjulu. Na Ježici nameravajo snet popraviti in nasuti občinska pota. V Lipljenju bodo razširili poljsko pot na občinsko cesto od občine Videm do banovinske ceste na Turjak. Na Logu nad Brezovico bodo ure. dili cesto od Brezia Čez hrib do železni- ške postaje Log. V Medvodah bodo uredili pot v Ločnico in zavarovali hudournike. V Mostah bodo znižali nekatere občinske ceste m uredili napravo tlakovanih muld V Preserju bodo razširili ob_ črnsko cesto Kamnik—Prevalje in ublažili nekatere klance na cesti Preserje— Rakitna. V Polhovem gradcu nameravajo utrditi bregove ob Gradaščici in popra-viti občinska pota. Na Račni je potrebna zgradba mostu čez potok šico. Na Rudniku nameravajo popraviti občinsko cesto Rudnik—Orle. Na Slivnici je potrebna temeljita poprava občinske ceste od Spod. nje Slivnice do banovmske ceste Grosuplje—št. Jurij. V Šmarju nameravajo popraviti občinsko poot Šmarje—št_ Jurij. V šmartnem pod šmarno goro bodo razširili občinsko cesto Vikerče—Medvode in Zgornje Gameijne—Poodvodje. Pri Sv. Joštu je potrebna naprava cestne zveze Smrečje—žiri vsaj v dolžini 2 km, kar bodo uredili skupno z Vrhniko—Rovtami in žirmj. V S t. Vidu nad Ljubljano bodo skušali popraviti občinsko cesto na Toško čelo in pa urediti hodnik v št. Vidu. Pri Sv. Juriju bodo popravili in zvišali občinsko pot št. Jurij—Udje in pa razširili požiralnika Jančev brod in Pod gričem. V Tomišlju je potrebna preložitev klanca na banovinski cesti med Jezerom in Pod. pečjo. V Vrbljenju bodo zavarovali strugo Iške. kar bo uredilo skupno več občin. Na Vrhniki so potrebna posebno osuševalna dela v Podlipi, ki jih nameravajo dokončati že v kratkem. V viški občini bodo znižali klanec na Večni poti pod streliščem. V Zgornji šiški bodo izrabili kredit v prvi vrsti za vzdrževanje prejšnjih ba-novinsikih cest in za popravo občinskih potov. V Želimijah nameravajo popraviti občinsko cesto Dol—Trebez hi pa razširiti pot Zapot.ok—ščurka. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagateniu, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, na-gnenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini postopačev in šele stiske in težave drugih so jih spravile na površje. V Zagrebu je vodila policija polnih 14 dni najnatančnejšo preiskavo o sleparijah z vložnimi knjižicami. Pravi kriminalni slepar. bivši odvetnik Riboli. je utekel v I ta li jo. Merkič, Bogda Pušič (ne Pašič, kakor nam je v včerajšnjem članku njegovo ime pokvarila tiskovna napaka) in še nekateri drugi pa.so bili nekaj dni zaprti, potem pa izpuščeni, ko so bile vse njihove zadeve izročene sodišču. Po raznih paragrafih bodo gotovo obsojeni vsi m še marsikateri drugi, v velikanskem in silno zamotanem klopčiču vseh manipulacij z vložnimi knjižicami pa bo ostalo nerazkntih in nekaznovanih mnogo hudih sleparij in mnogoštevilne žrtve sleparjev ne bodo nikdar prišle do svojih prihrankov. Promet umazane trgovine z vložnimi knjižicami, ki se je vršil neovirano toliko časa, bo enostav-o požrl njihove vložne knjižice m če bi tudi, kakor smo nedavno pisali, vsi denarni zavodi najintenzivnejše pomagali pri perlustraciji vseh vložnih knjižic, bi od njih vendarle ostalo veliko število izgubljenih, ali pa bi polagoma prišle spet na dan izmrcvarjene od raznovrstnih falsifi-katorjev. Naj temeljite preiskave o brezvestnih kupčijah in špekulacijah spravijo na zatožno klop v Zagrebu, Ljubljani in po drugod še toliko izkoriščevalcev žrtev denarne krize, in naj bi bili tudi vsi najstrožje obsojeni — s tem še vedno ne bo onemogočeno podobno izkoriščanje v bodočnosti. Doslej so mnogi špekulanti delali brez obrtnega lista, pozneje pa bodo pre\ndnejši in si bodo za agencije nabavili vse predpisane listine, poleg njih pa bodo mnogi delovali po dosedaniih metodah precej preiidnejše tudi brez dokumentna-, dela pa bodo imeli vsi dovolj, če varčni mali ljudje ne bodo rešeni svojih težav in če ne bo poskrbljeno, da bodo prišli do potrebnega denarja po isti poti, po kateri so ga varčevali in vložili za vse svoje stiske. I7.se razkrite sleparije zahtevajo najnujnejše pravno zaščito interesov onih siromakom', ki so bili doslej prisiljeni k prodaji svojih vložnih kn ji žic. Zadnja pot narodnega borca Jožeta Kelbla Moste; 24. marca. Takoj po sv. Jožefu je umrl v Mostah splošno znani pleskarski in sobe slikarski mojster g. Jože K e 1 b e 1, ki je učakal 51. god. Junak, narodni borec v vzhodnem predmestju Ljubljane, poln resnične in prave ljubem i do vsega lepega, neustrašen politik in zaveden naprednjak je umrl previden s tolažili sv. vere, katere je prejel iz rok našega sokolskega župnika in biv. šega narodnega poslanca g. Barieta. Na njegovi zadnji poti so ga spremljale vse napredne Moste in ker je bil član krajevnega šolskega sveta, se je poslovila od njega tudi šolska mladina. Dolga je bila vrsta bratov meščanskega Sokola, katerega ustanovitelj je bil pokojnik; častno so bila zastopana domača društva: gasilci, Zveza bojevnikov, Zadruga pleskarjev in soboslikarjev, njegovi pomočniki in vajenci, pevsko društvo »Moste«, pri katerem je deloval od početka polnih 30 let, in slednjič dolga vrsta njegovih prijateljev in znancev, ki jim je bil pokojnik svetovalec in dobrotnik. Pred krsto je stopal ves ob. činski odbor z vencem in županom g. še-metom na čelu. Dolgi sprevod, kakršnega ne pomnijo Moščanci. se je ustavil pred občinskim uradom ir Sokolskim domom, kjer se je poslovil od pokojnika v imenu občine g. Cesar, za Sokola Moste in sokolsko župo pa njegov starosta br. Tonja. Nato je krenil srprevod na Zaloško cesto do Sv. Petra, odtod pa k Sv. Križu. Prvo pomladno sonce je sijalo na večsteglavo množico, ki se je klanjala manom nepozabnega pokojnika in marsikomu so se orosile oči, ko se je njegova sokolska čepica, pritrjena na pokrov krste, pogrezala v zadnji tihi do. mek, katerega so obsuli spremljevalci z Jožetovimi najljubšimi prijateljicami — režami. Naj mu bo žemljica lahka! Njegov jekleni in odkriti značaj, njegov duh in delo pa naj nas vodita naprej. Zadnji Zdravo Tebi. Ježe! BS If^MgL | Kdo je? 9 « M . 'i .j £ 3 1% A- fri -Vv ' • . "i r i' "'. W t£Uti£n(y in, cfoaj9WfW-Zit zeče ucipAiue ODOI, zobna pasta Fini prašek ODOl Zobne paste varuje zobno skleni no, OD O L zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak, neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago. Gospodarski dnevi v Konjicah Konjice, 24. marca. Za gospodarske dneve v Konjicah od 25. do 27. t m vlada nele v ožji naši domovini, temveč fcudi izven nje veliko zanimanje, ker bo ta prireditev nekak pregled potreb kmetijstva, trgovstva in obrtništva, obenem pa bodo obiskovalci imeli priliko spoznati lepe naše kraje in pokusiti dobro konjiško kapljico. Prijavljeni so celo obiski iz Beograda v večji skupini. Za vinsko razsavo je letos že 160 vzorcev več ko za lansiko II. vinsko razstavo. Poleg vinske bo tudi razstava državnega pletarskega tečaja iz Zreč in bodo interesenti lahko nakupovali košare za sadje in grozdje, cvetlična stojala, mizice, fotelje, pletene kovčege in slično. Baš ta tečaj je pokazal, da je naše preprosto ljudstvo zelo spretno in dovzetno za tako domačo industrijo. Namerava se v kratkem ustanoviti pletarska zadruga. Večina županov je prijavila korporativ-no.obisk v gospodarskih dnevih s svojimi občanu Gostilničarji iz vsega sreza, ki jih je 78- bodo imeli sestanek 26. t m. ob 13. v gostilni g. Ivana Senice. Tu se bo razpravljalo o vseh važnejših, aktualnih zadevah gostilničarskega stanu, nakar bodo obiskali vinsko razstavo v Okrajni hranilnici. Na sestanku bo predaval g. ravnatelj Petelin iz Ljubljane. — Obrtniki bodo imeli isti dan svoje zborovanje, kjer bo predaval g tajnik Drago Žabkar iz Celja. Istotako ima trgovski gremrij v nedeljo po^pol-dne svoje stanovsko zborovanje z aktualnim programom. V soboto ob 10. po izvršeni oficielni otvoritvi vinske razstave se bo vršil občni zbor sreske organizacije JRKD za konjiški srez v dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Na zboru bodo poročali budi gg. narodni poslanci in zastopnik banovinskega tajništva JRKD iz Ljubljane. Kmetska mladina zboru je v nedeljo ob 9. isto tam ter bo ob tej prilitki ustanovljeno društvo kmetskih fantov in deklet za Konjice. Za vstop v društvo je doslej prijavljenih že 79 fantov in deklet iz konjiške okolice. Vsem obiskovalcem so na razpolago tujske sobe m se naj glede preskrbe istih takoj pri prihodu v Konjice zglase pri tujsko prometnem odseku SPD. Grenčica Hnnyadi Jan os je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstvo. Združitev občin okrog Dobove Dobova, 23. marca. Že pred dvajsetimi leti so nekateri uvi-devnejši možje sprožili misel o združitvi občin okrog Dobove v eno večjo občino. Ta misel se je vlekla kakor rdeča nit skozi vse naše politično in gospodarsko življenje Zadnja leta pa je bila stalna točka v vsakdanjem razgovoru. Vobče je bilo razpoloženje za združitev dobro, toda kaj stvarnega se ni dalo ukreniti. Vzrok temu so bile ravno občinske uprave, ki so ljubosumno gledale druga na drugo. Če je že bil kateri od županov zavzet za združitev, pa ni imel toliko odločnosti, da bi zadevo oživotvoril, kajti čakala bi ga mogočna borba, ki bi ga stala ob znanih nam podeželskih razmerah — županski sedež. Ta čas-tna mesta, kii so vsakemu županu kot gospodarju v stvarno škodo in skoro v nobeno korist, so bila največja ovira na potu združitve, če vzamemo, da je bolje, Oa ostane vse pri starem, potem so ti možje izpolnili vsak svojo dolžnost. Ker pa vemo, da je bila velika razcepljenost naToda v majhne brezpomembne edinice v načrtu bivše Avstrije, katere namen je biti osiro-mašenje in ponemčenje J*jgoslovenov, potem lahko trdimo, da so bili možje v občinskih upravah vršilci avstrijskega načrta, če tudi se niso tega zavedali. Zaradi razcepljenosti je vladalo popolno gospodarsko kakor budi politično mrtvilo. Ničesar ni bilo mogoče podvzeti, niti se mi skoro nihče več upal kaj sprožiti, ker itak ne bi dobil pristanka vseh občinskih uprav, če bi šlo za kako gospodarsko zadevo. Edinstven nastop, v kolikor ga je bilo. je bil le v manj vrednih zadevah, na primer pri nameščen j-u ali premeščen ju kakega kaplana. učitelja in slično. Koliko gospodarskih dobrin je šlo mimo nas. kar pomeni mili ionsko škodo! Če bi šle po željah raz-diralcev, ki nastalo šo več občin. Naša državna uprava, ki nima interesa na razcep-Ijanju narodovih moči, hoče z uvedbo novega zakona o občinah dediščino bivše Av- strije odstraniti in formirati večje, življenja zmožne občine. Banska uprava, ki se je seznanila tudi z nestvorom dobovskih občin, je dala v svoj politično-gospodarski načrt tudi združitev naših malih občin v eno dosti veliko in gospodarskega življenja zmožno edinico. Če so vsi naši nebroj-ni dopisi in razprave v dnevnem časopisju kaj pripomogli k temu, tedaj je bil dosežen njih namen. Prihodnjič kaj več o medsebojem razmerju občin in načina združenja. Fotoaparat zamenjaš, kupiš ali prodaš gotovo najbcdj9d pri Foto Tourist Lojze Smuč Miklošičeva cesta 6, vls-ar-vis hotela I nioa _______ 127 751etnica Marije Kasove LukovicA, 24. marca. V Sit. Vidu pri Lukovica domuje gospa Marija Ruso-va, sjSeckia družinska mati. V srečnem zakonu z možem, znanim, gostilničarjem in posestnikom, ki pa Ji ga je smirt ugrabila pred dvema letoma, se ji je rodilo deset otrok, od katerih jih žrl vi še osem in f. vsi izkazaijejo na-jgloMJb hvaležnost ta ljubezen. Najstarejši sia Josip je major v pokoju, dr. Mavricij je mestni fizik v Ljubljani, Viktor lesni trgovec, Srečko ravnatelj zavarova&rice, Franc je bančni ravnatelj, gosipa Pavla soproga višjega uradnika, gospa Berta je vdova železniškega uradnika, gospa Iva. pa je soproga bančnega uradnika. Preteklo sredo je blaga mati praznovala svojo 75 letnico. Po rodu je štajerjeva iz Idrije, kjer se je rodila 22. marca 1858. Bila je vedno dobra, skrbna, dobrosrčna in zelo gostoljubna gospodinja. Svoje otroke je pa vzgojila tako, da lahko nje_ no družino prištevamo med najuglednejše v Sloveniji, številnim čestitkam pridružo. jemo tudi mi odEcriito željo: še na mnoga leta! Kniti udarci usode Našemu rojaka Zdravku Zwittro koroškemu narodnjaku v št Jakobu v Ro-žu, usoda ni mila. Pred leti je prezgodaj gubil ženo, predlanskim mu je umrl 28 letni sin Zdravko pol leta po doseženem doktoratu in 18. t. m. je preminila hčerka šolska sestra Avgusta (prej Mila) na gospodinjski šoli v Zemunu. študirala je na srednji kmetijski šoli v Mariboru in Va-ljevu, bila nato učiteljica teoretičnega in praktičnega gospodinjstva na Krekovi gospodinjski šoli v šiški pri Ljubljani, nato pa poklicana na gospodinjsko šolo šolskih sester v Zemunn za prefekto internata in bi imela sedaj postati voditeljica višjega gospodinjskega tečaja na tamkajšnjem zavodu šolskih sester. Zavratna bolezen ji je prestrigla nit življenja v 28 letu njenega živ'jenja. Naj počiva v miru v jugosloveo-ski zemlji daleč od ljubljene koroške doma. čije! Milijonska opijska afera se razširja Še dve banki obtoženi zaradi sleparstva Skoplje, 22. marca. 2e tedaj, ko se je izvedelo za nepravilnosti v poslovanju skopljanske Privredne banke z opijski ni posojili, se je začelo namigovati, da tudi še neki drugi južnosr-bijanski denarni zavodi, ki so se bavili z istimi posli, nimajo v svojih zalogah izdanim posojilom odgovarjajoče količine opija in da so torej tudi ti zavodi oškodovali Državno hipotekarno banko, ki jim je dala na razpolago denar za taka posojila z obvezo, da ji predlo že potrdila o položitvi odgovarjajte količine opijskega pridelka. Sedaj, ko je prišla na dan afera Privred-ne banke in je ves njen upravni svet v preiskovalnem zaporu, se je na podlagi nepričakovanega pregleda opijskih zalog pn vseh zavodih, ki go dajali posojila nanje, ugotovili, da sta se dva denarna zavoda, Veleška banka in Vinička kreditna banka, zapletla v ravno take sleparske posle kot skopljanska Privredna banka. Sicer se je pri tem pregledu ugotovilo, da bi moralo bati v vseh zalegah okoli 65.000 kg opija, da je primanjkljaj ogromen, da ga je biLo skoraj pri vseh denarnih zavodih, ki so se bavili s temi posli da pa so nekateri zavodi svoj primanjkljaj nadoknadili, česar pa nista storili imenovani banki. Veleška banka je dob:1 a od Hipotekam« banke 1,682.348 Din opijskega posojila in bi morala imeti v svoji zalogi 4.478 kg opija. Pri pregledu pa se je ugotovilo, da ga ji manjka 1.207 kg. kar odgovarja znesku 422.738 Din. za katerega je Hipotekama banka oškodovana. Ta znesek odgovarja šestim fiktivnim potrdilom. Hipotekama, banka je zato ovadila Veleško barko zaradi sleparstva in se že vodi proti njej preiskava Zanimivo pri tej aferi je prav posebno dejstvo da ie Veleška banka sicer deiansko imela v svoji zalogi vso količino opdja, ali tedaj, ko se je pričel pregled opijskih zalog, neki drugi banki, ki izdanih posojil ni imela kritih z cbovoljno ko-Lčino blaga, je pomagala s svojo zalogo in ji »začasno prepustila« 1.200 kg svoje zaloge, za kar je dobila od nje potrdilo, ki ga je pa podpisal en sam član upravnega sveta. »Nesreča« pa je hotela, da je nato prišel pregled Veleške banke same tako hitro, da ji ona banka ni mogla vrniti pra. vočasno izposojenega opija. Tako se je pri Veleški banki ugotovil primanjkljaj 1.207 kg, dočim bi drugače ne znašal niti 8 kg. Veleška banka je sicer predložila potrdilo one banke, da je njej izročila v shrambo 1.200 kg, toda zadela jo je bridka usoda pomočnice pri sleparstvu: banka, kateri je pomagala slepariti, ni hotela priznati potrdila, češ. ker ga je podpisal en sam član njenega upravnega sveta, ne pa vsaj dva. kakor določajo bančna pravila. Tako torej Veleška banka odgovarja za 422.738 Din škode, ki jo ima Državna hipotekama banka Vinička banka bo morala imeti v zalogi 2.552 k? opija, ker je izdala nanj 800 tisoč 645 Din posojil. Pri pregledu pa se je ugotovilo, da ima v zalogi samo 1.500 kg opija, torej primanjkljaj, ki odgovarja znesku nad 400.000 Din. Tudi tu se je izkazalo da za pet potrdil ni bilo odgovar. jajoče količine blaga. Državna hipotekar-r.a" banka je tudi to banko ovadila zaradi sleparsrtva in je preiskava proti njej že v teku. Opijska afera zavzema tako vse večji obsegi in škandal rase in rase, mri čemer pa seveda ni izključeno, da se že doslej razkritim ne rednostim priključijo še nova. Ljrdstvo. kateremu je bila namenjena pomoč v obliki posojil, ki so šla namestil njemu v razne nenasitne žepe, pa zmajuje z glavo in se prekrižiuje: »Sramota! Sramota!« Madtega s spomeniki v prestolnici imel kor. čnovel j a vno j stavbnega načrta," | Beograd, 24. marca. Naša prestolnica se ne more ponašati s prevelikim številom spomenikov. Če- izvzamemo kneza Miloša na trgu pred narodnim gledališčem in pa spomenik hvaležnosti Franciji na Kalemegdanu, ostane le še malo. Zato imajo zelo prav tisti, ki s« dan za dnem pritožujejo po beograjskih listih, da naša prestolnica v tem pogledu nikakor ni storila svoja dolžnosti niti napram velikim možem naroda niti nasproti sebi. Iz preurejenega ka le m-eg danskega parka je celo izginila ena galerija kipov. ki je nekdaj ob-obovala njegovo središče. V novem parku pred vseučiliščem, na bivši »pijači« iznad »glavnjače«, sta našla zavetišče Obradovič in Pa uči č Če še dodamo, da je Meštrovičev zmagovalec, ki i stoji seda; na trdnjavskem bregu nad i zli- { vom Save v Dunav, moral čakati nekaj let j v mestni shrambi in da se je skupni s po- i menik Kara.djordju in Milošu, ki je bil že j postavljen \n je sa-mo čaka! razkritja, m o- • ral zopet • jmaknitii v shrambo zasebnika, | ki ga je c*l napravit: in postaviti na svo- ' je stroške mislimo, da je dovolj poveda- j no o nepiovelikem zanimanju beograjske občine za .t.me spomenike- Pripomniti pa i je tu vendarle tudi treba, da Beograd vse i do zadnjih časov ni izdelanega generalne; da so se načrti venomer izprem kjal; in je j bilo doslej res malo težko določiti prostor ; večjemu spomeniku. Spomeniško vprašanje se vsake kvatre i obnavlja, pa se zoper odriva v stran. Za d- j njo dobo je znova postalo aktualno, ker ' ie prispel m Prage v bronu vlit kip enega i največjih sinov srbskega naroda, Vuka K a- i radžiča Izdelan je po osnutku kipara Gioke Jovanoviča. gmoina sredstva pa je ' ebrsla Srbska književna zadruga. Kip je j eral okoli 300.000 i>in. Srbska književna zadruga je že pred letom dni pro-lla mestno občino beograjsko, da bi ji, ker je zadruga izčrpala vsa razpoložljiva sredstva, pomagala postaviti spomenik, za katerega je seveda tudi treba določit- prostor. Mestni svet je obljubil podporo za postavitev spomenika in (določil prostor zanj v parku pred vseučiliščem. Ko pa je sedaj prispe!'" kip iz Prage in se je zadruga obrnila na občino s prošnjo, da Si izpolnila svojo obljubo, je zadruga dobila odgovor, čigar posledica je. da bo Karadžičev kip najbrž leta in leta čakal postavitve tamkaj, kjer se nahaja sedaj, cia dvorišču Srbske književn zadruge v tilioi kralja Mrl na. Za postavitev spomenika v parku pred vseučiliščem bi bilo namreč treba dvigniti prednji del parka do višine ulice odstraniti sedanja itak nesmiselna vrata v park ki je drugje na vse strani odprt, in tudi de! sedanje ograje Kip bi »e mora! postaviti na pet metrov visok kamenik podstavek. Vse to bi seveda stalo precej denarja, pa je odgovorila mestna občina, da v sedanjem času. ko je treba varčevati vsepovsod, ne more toliko žrtvovati. Spomenik naj se postavi na do- ločeno mesto, ne da bi se park preurejal Tako bi spomenik stal dva metra pod ulično črto, takorekoč v jami. Zato zadruga in kipiar nista mogla pristati na tako rešitev Ln Karadžičev kip ostane na dvorišču, prestolnica pa brez spomenika, ki bi ji bil prav tako v čast kakor v okras.. Gospodarska kriza! Tako čakajo odrešenja Karadjordje in Miloš, vojvoda Vuk, čgar kip je tudi vlit in celo tudi že podstavek izgotovljen, in sedaj še Karadžič. Shrambe in dvorišča bodo kmalu polne spomenikov, beograjski trgi in parki pa — prazni. :ca radenske Bublje Siatins&i vrelci so bili našemu ljudstvu čudo, ki si ga ni zinaio raztoimačiti po naravnih zakonih. Voda, ki vre kakor krop v loncu in brizga iz črne zemlje, je bila ljudstvu silna uganka. Sodobno ijudstvo pa ne veruje več v pravljice, ki so že davno sp.-h.nele v dognanjih, kakor jih je podrobno raztclmačila natančna znanost. Prokletstvo zlih moči je postalo ljudem blagoslov in od nadnaravnih sil začarana voda ne deli več pogube, temveč samo zdravje. Kjer so se nekoč ljudem kovali hudobni naklepi, tam stoje dandanes sončni templji, odkoder se razliva tisočerim trpečim zdravilni iek, ki ostane neizčrpljiv vse dotlej, dokler bo narava skrbela za svoje stvarstvo. Tudi pravljica o radenskem vrelcu je že sbo let mrtva A nekoč je biia bohotna in oknstna. ia se je siromašni kmetič križal pred njo. Trte po vinogradih bližnjih Slo. venskih goric so se tresle in radensko polje je trepetalo, ko so se oglasile zle moči tik pod vročim vrelcem, ki ga je ljudstvo nazivažo »Bobija«. Iz kotanje je pričela včasi kipeti veda s čudnim piskanjem, brundanjem in sikanjem, belkaste pare so vrele iz podzer&lja in se v skrivnostnem zaletu vlegale na pusto okolico, ki je bila popolnoma pomočvirjena. človeku se je zdelo, da se zdaj pa zdaj odpre zemlja in se iz nje zapade pošasti, ki planejo po ljudeh in jih v enem samem trenutku ugono. be z dušami vred. Buiblja je opravljala svoje delo. V nji so bile skrite čarovnice, ki so imele v nje. nem osrčju svojo kuhinjo. V velikanskih loncih so kuhale tam neko čudno zmes, ki so jo usipale med nevihto na polje in na vinograde Med viharjem je ta zmes ole-de-nela v točo, ki je pobila vse pridelke daleč naokrog. Rublja je res bila kmetom verna oznanjevalka toče in zato so se je bali in so s strahom in oddaleč poslušali divje brbljanje in zlobno godrnjanje. Niti zvonček svete Magdalene na Kapeli ni mogel preglasiti Bubljinega sikanja, še manj da bi odgnal čarovnice, trčeče med hudim nalivom po zraku. Ko se je leta 1833. peljal tod mimo študent Henn, ga je voznik opozoril na čudno Bubljino brbljanje. Kmet se je prekrižal rilizatorji iz dvakrat vpognjecih debelejših steklenih cevk z nekaj votlimi, nasproti v isti višini stoječimi okroglimi trebuščki, ki jih sproti polnimo z ra.zkuže-valno tekočino ter lahko od zunaj kontro. liramo pravilno delovanje cele naprave, ki je poleg tega tudi najcenejša. Tako c-ivko pritrdimo po koncu v prevrtano veho ter zamažemo okrog te in še okrog vehe z lojem, tako da more zrak pri točenju dohajati v sode le skozi to pripravo Kot razkužno tekočino vzamemo naj-češče 95-odstotni alkohol, to je vinski cvet aii pa glicerin, ter napolnimo votle krogli, ce na opisani cevki do polovice. Da se tekočina v teh ne zapraši, zamašimo še zgornjo cevkino odprtino, skozi katero smo vlili tekočino, na rahlo z vodo. Navadnega žganja ali kake dušeče tekočine, čeprav močne, ne smemo v ta namen upo- in napovedal silno nevihto. In v resnici je razsajala nad Slovenskimi goricami že dru_ gi dan strašna nevihta in je toča pobila vse daleč naokrog. Ko se je Henn vračal iz Ljutomera, se je spomnil voznikovega prerokovanja in čudne Bublje. Ustavil se je kraj vrelca in ga pričel preiskovati. Spoznal je takoj, da vse skupaj ni nič uru-gega kakor obilen slatinski vrelec. S pomočjo reagencij je dognal, da je vola polna raznih soii in ogljikove kisline, kar je pozneje v polni meri potrdila natančna analiza strokovnjakov. Henn je pregledal vso okolico in spoznal, da je kraj kakor nalašč ustvarjen za zdravilišče, ki bi zaradi svoje eminentne lege lahko doseglo največji ugled. Leta in leta se je trudil, da bi javnost zainteresiral za odkriti zdra_ vilni vrelec; toda ni bilo pravega uspeha, šele trideset let po odkritju se je jam lotil dela. Kupil je ves kompleks z Bubljo vred in pričel graditi zdravilišče, ki se je v teku let stopnjama izpopolnjevalo, dokler ni doseglo današnjega obsega m višine. Vsekako je bilo odkritje radenskega vreL ca pomembno za naše zdravstvo, a prav tako za kraj sam, ki se je pričel lepo razvijati. Zdravilišče se je umetno, a tudi naravno izpremenilo v prijetno klElo, ki ponuja človeku vsega, kar si more po želeti. Ta idila pa nikakor ni pretirana, ker je v celoti samo zanimiv kes enega veselega, jasnega razpoloženja, ki ga moremo videti in čutiti edino le v Slovenskih goricah, zlasti pa v onem predelu, ki mu kraljuje ka. pelska sveta Magdalena, ponujajoča človeku tako idiličen raz.gled po našem svetu, da lepšega ne moremo najti" nikjer drugod. Kuhinja, kjer so pred sto leti čarovnice varile točo. je postala ljudem laboratorij, iz katerega prihaja zdiravilo za sto bolezni. čarovnice so se porazgubile in tudi ime Bubilja se je razpršilo ; ostala je samo sla. tiina, ki jo pijejo tisoči in tisoči po našr'h in tujih dežef.-ah. Buiblja zasTuži spomenik. Josip V a n d o t. rabi jati. Ob točenju skezi sterilizator do_ hajaječi zrak pasira navedeno tekočino v cevkinih kroglah, se pri tem razkuži ter pride v sod, oziroma na vino čist in neokužen. Zaradi tega ostane vino do konca nepokvarjeno in brez kana, to je one bele mrene, ki se kaj hitro osobčto pri šibkejših vinih na vrhu tekočine naseli, če sod ni .poln in dobro zamašen. Kan tvorijo posebne glivice (mycocerma vini) ,ki se v njim nanajajoči tekočini izredno naglo razvijejo ter pretvarjajo alko. hol v vodo in razjedajo še druge kisline, zaradi česar postaja napadeno vino vedno šibkejše in vedno boli prazno. Naposled se pa pridružijo še »četne bakterije, zaradi česar se vino proti koncu še skisa ali cikne Da sterilizator dobro učinkuje, mora biti površma tekočine ob pritrditvi te priprave neokužena to je presta kana. torej poln sod. Zato pa. fcim močnejše je vino na alkoholu, tem uspešnejša je raba steri-lizatorjev ker na močnejših vinih se kan postopno razbija, odnesno se tudi ne more razvijati. Gotovo je pa, da se tudi kljub dobremu sterilizatorju vino v sodu lahko poslabša, odnosno skvari. ako ni priprava pravilno pritrjena in če je večji sod na pipi. ki morda teče 2 ali tudi 4 mesece. Sod. ki je predolgo na pipi. se namreč v zgornjih praznih delih precej razsuši zaradi česar dohaja nečist zrak skezi lesne pore (luk_ njice), eventuelno celo skozi nastale špranje. V tem primeru postane sterilizator brezpredmeten. Fr. Gč. najraje rabijo naše gospodinje spomladi, ho je zopet treba odpraviti nsčostaihe zim-shega pra?i*z* Zaprano peri' lo potrebuje spomladanske' sotnca in odličnega HUBERTU 5 95 sterilizator Sterilizator ali vinski r&zkuževalcc imenujemo pripravo, ki jo pritrdimo na vrhu soda v veho, da zabranimao prost dostop raznim vinskim glivicam, bakterijam in ; drugim škodljivcem v sod, napolnjen z vi- j nom, sadjevcem ali drago pijače. Sterk-zater razkužuje .slab zrak, ki dohaja pn vehi v sed med odtočenjem tekočine na spodnjem delu. Priprava ket taka ne razkužuje zraka, pač pa tekočino, s katero je priprava napolnjena. Sterilizatorjev imamo mnego vrst, izdelanih iz stekla, pločevine in lesa. Razkuževalna sredstva, s katerimi so napolnjena, so prav tako različna. Mnogi teh sterilizatorjev so tudi patentirani aii zaščiteni, zato pa precej dragi (100 do 200 Din kes). Zaščiteni ste rilizatorji so po večini popolnoma zaprti ali zadelani in nerazdeljivi, tako da ni megoče pregledati njihovega notranjega ustroja in njihovih razkuževalnih sredstev, kar otežuje nadaljnjo uporabo v primeru kake po-kvare. ' Baš zaradi tega in njihove visoke cene so najpriporočljivejši navadni stekleni ste. Vsak naročnik Jutra" je zavarovan za 1C 000 Din! Fašistično čiščenje v Istri Znamo je, da se v Italiji občinski sveti, odkar je na vladi fašizem ne volijo, marveč jih imenujejo pokrajinski prefekti, za podeželske občine po 6, v mestnih občinah pa večje število. V mestnih občinah se imenujejo občinski svetniki na predlog pokrajinskih korporacijskih ustanov iz vrst za. stopnikov delodajaiskih organizacij in delavskih ter profesionalnih sindikatov. Prefekti nameščajo in odstavljajo občinske svetnike po svoji volji in uvidevnosti. V istrski pokrajini je prišlo v zadnjem času v posameznih občinskih svetih do večjih iz-prememb. Zadnjo izmed njih je izvršil istrski prefekt v Puli, kjer je imenoval kar 16 novih občinskih svetnikov. Kakor vse kaže, so začeli v zadnjem času v istrski pokrajini z velikopoteznim čiščenjem« ne le pri občinskih upravah in v fašistični stranki, ki je bila še pred kratkim, kakor smo poročali, v hudih škripcih, marveč tudi v pokrajinskih uradih in celo tudli na policiji. Zanimivo je tudi med dragim, da je bil pulsiki policijski upravnik kvestor Adolf Carusi nenadoma premeščen v Italijo. Za novega puiskega kvestorja je bil imenovan upravnik v Bre. sciji VicJa, Carusi pa nastopi že v ponedeljek svojo novo službo v Veroni. Seveda fašistični listi niso pozabili obžalovati, da je moral biti premeščen baš Carusi, »ta vzor fašističnega kvestorja, ki je bil energičen in nepopustljiv posebno napram nasprotnikom režima«. Presnavijanje v istrski fašistični zvezi se je med tem nadaljevalo. Tudi v prete. klem tednu se je vršilo več zborovanj posameznih krajevnih organizacij, tako v Piranu, Rcču Osoru in drugod. V velikem piranskem okraju so morali ugetoviti tudi ^žalostno« okoliščino, da štejejo vse organizacije od bojnih ao mladih fašistov skupno le 695 članov, pa čeprav se je v zadnjem času z vsemi sredstvi propagiralo med ljudstvom, da bi se vpisalo v stran, ko in so celo grozili, da odvzamejo koncesije trgovcem in obrtnikom in da preženejo iz javnih in privatnih služb vse na-meščerce. če se ne vpišejo V Roču in Osora pa so razmere le še bolj tžalcstne«. Končno je izzvala v javnosti veliko za. čudenje tudi vest da je upravni svet konzorcija za izsuševanje kopenskih šolam poda! ostavko, ker cd zveze posojilnic in hranilnic ni mogel izposl oti! na Barje, ves strt, sam s seboj navzkriž, brez volje. Večerilo se je, ko sem zapuščal Pre-vaLje in presersko stran. Košenine vrh Korena so se blestele v rdečkastem soju tonečega sonca, ki se je poslednji-krat pobožno dotaknilo čela Sv. Treh kraljev in potožilo ziato lice v neskončno naročje večnosti. Dan je mineval. Pri Kaminu na Ljubljanici so vriskali čolnarski hlapci, ki bodo po dolgi zimi prvikrat spustili čolne na pjav in z nočjo vozili proti Ljubljani. Vse se je vdano poslavljalo od svetlega večera. Tudi božja žlahta na pre-serskih gričkih se je zganila, line so se odprle, zvonovi so udarili pesem v slovo. Marija se je odpravila z večerno zarjo. Sredi prostranih barskih planjav so se svedrali tanki, modri dim-čici; tam se bodo grele v tihi noči verne duše, potrebne soka in ljubezni. Nad domačo vasjo sem končno postal ter se dol"t> in željno raagledaval. V golem leščevju so se klica^živahni Ikosi. tisti z rdečimi očmi Ln zlatimi Jdljrunčki, ki si vroče želijo ljubezni in medenega .vinčka'. ki ga bodo srkali v češminjai. Poslednje listje v hrastju je postalo lahek plen razigranih vetrov, ki ga nosijo na osamela križpotja. Še malo. pa bo dobila sleherna bilka dragega gosta, ki bo čričkal v pozno noč ... Pri mlinu na Izvirniku so se zbirala dekleta in čakala na fante, ki so se vračali z železnice in Mrkunove žage. Po hišah so se zatraile medle lučke, nad Pokoj išče m so zamigljale prve zvezde, bele in drobne. Potrkal sem pri prijatelju iin se oddahnil za nekaj dni. Zopet so se povrnile bele, predpo-mladne noči. Cloveik bi do joitra čemel kraj okna in užival. Noči brez preteklosti in žalostnih spominov! Vse je belo, čisto belo. Velike zvezde vrh S robom ik a, mesec sredi vilsav, čreda oblakov, ki se ne upa zapustiti krimskega zatišja, sence sredi barja, tolmun pod mlinom poln srebrnih polivko v in skrivnosti: kakor da se neslišno gibljejo v njem bela trupla zaljubljenih utopljencev. Vse je pokojno in pričakuje ... Tako se spominjam dragilh oči, tihih in vdanih. Neko noč sva se ljubila z dekletom; v takih večerih sva se shaoala pod molčečim orehom, čegar senca naju ni izdala. Bil je podobem prijaznemu starčku, ki rad prizanaša mladim srcem. Kolikokrat sva se našJa tamkaj. Saj ni biio nič posebnega, veter je jo- kal za raztrganim plotom, nad Dolom je težko po-grkavala lokomotiva in se pehala v klanec. Ognjena griva se je košatila izza skalnih zasek in puščala za seboj rdečo sled. ki je pregorevala v bel puh. Tudi v dekletovih očeh so se zatrinjale iskre, Jana me je ljubila. Čestokrat sem se zatekel v njeno sobico, pod katero je v maju prožil bezeg svoje bele dlani in opa.ial oko-lico. Tam je bilo vse belo, šopek zvončkov, prosojne zavese nad javorjevo polico, slike z belimi zarjami, ki se najrajše Sfpočno v 'jutrih sredi marca, razgled na Barje... Tod sem se tako udomačil! To so bile čudovite noči pred pomladjo. Jana me ni motila; pustila me je, da sem te ure presanjal v sladki one-mogtosti. Njena topla dlan me je rahlo božala; o to a so bila priprta, zvezde so gorele nizko, v Barju se je budila pomlad. Čutila sva, kako se trgajo neznatne korenin-ice iz objema zmrznjene grude, kako odpirajo piskavčki mala grla, kako se seiiro oblaki preko Barja, kako se najiu dotika ljubezen, skromna io vsa bela. Poljubljala sva se, kakor poljublja večer mirno vodno gladino nad jezom, ki žari, vzplamti in dolgo pije slast, dokler se ne zganejo mrako-vi. Ure so bežale, zvezde so se pomikale proti večerni strani, novi roji so se vrstili preko Grede. Srebrn mleček se je razBl nad Kočenijo, nekje se je dramiii mesec. Ozračje je postajalo vlažnejše, prepojil ga je vonj stoječe vode, ki je omrtvela med ločjem. Nekaj erahnobnega je ležalo v njem, da sva se otročje zgrozila in tesno objela. Ljubezen in smrt! V takih trenutkih sva se ljubila brez razbolene razgaljeno sti, ki bi jo mogla kdaj obžalovati. Komaj, da so vdane kretnje rok raz-odele ljubezen. Včasih se mi je zazdelo, da so izgubile Janine oči sveži lesk, da so omrtvele. Ta.mstvena koprena je legla na nje... Nič nam ni motilo. Sele pred polnočjo ie prišel mlrinar, postal na razkooanem pragu in zadovoljno puhnil oblačke tobakovega dima, ki se dolino niso mogilii razpustiti v reznem ozračju. Oziral se je oko-K in potisnil klobuk na oči, kakor da čuti najino be-detiije ter naju hoče opozoriti na po-■zno uro. Skrbno ie nrelož?! žlebove, da je posmala voda druga kolesa. Pred polnočjo je m.lel lepšo moko za bo gaji-ne, po poilnoči pa za gostače in berače, •ki so nabemaiH merice žita pri usmiljenih sosedih. Poifetm so se o-srlasUi samotni koraki sredi vasi. Železničarji so šli v službo. Do-lgo so se čirle urne sto-piinie, dokler nrso zamrle na puščobnih Zadušencah. V postaji so zahropele lokomotive, železna kača se je zganila* Tudi jaz sem se poslovil, kratko, brez nemira, kakor bi kanida rosa, ki se voljno spusti v travo. Na vasi je bilo vse pokojno; nobeno srce se ni veš ganilo, angelske pero-ti so se neslišno povesile, dekleta so sanjala. Bela, predpomladna noč je strmela vame, polna tajinstveuega kčpenja in reznega vonja. PostaJ sem kraj jeza, vodna gladina je bila skoraj negibna, le tu in tam jo je prešinila neznatna, srebrna sled, ki se ie hipoma zgubila pod izpodjede-no ruševino. Morda se je trnMa zvezda in naglo vrgla bleščeč odsev preko stoječe vode, morda je dahnila pomlad ... Potem je prisLa poslednja noč, ko sva se razšla. Tuja roka je posegla vmes in naju razdružila. Toda tega nočem obujati, sairnje so minile. Nocoj je zopet vse tiho. komaj, da se zdrzne tanka bilka ali zašelesti vel list v hrastovju. Molk in tišina. Bel mesec visii nad Barjem, bela koprena meglic vstaja v Bistri, se spušča nad Ll.iublia-nico in ovija božjo žlahto pod Krimom. Vse je belo in pripravljena za sprejem pomladi in ljubezni. Ne moTem se ganiti od okna. kakor da me zro njene oči, rajene mrtve oči sredi bele, predipo-miladne noči. Smučarska šola pod vrhom Triglava Čari planinske pomladi — Tečaj se prične 3. aprila Planica, 24. marca. S 3. aprilom sc preseli stalna smuča iska šola, ki jo je vodil pod okriljem SK Ilirija inž. Janša v Planici, na Staničevo kočo, lepo postojanko SPD. V Planici zapušča si-ccr še vedno belo odejo in dobre prilike za smučanje Tam pod Jalovcem bo še smuke do maja. Vendar klnje po dolinah vse bolj pomlad, sneg se polagoma umika ogcv-vajočemu solncu v višje lege, kjer se bo lahko še dolgo dobo upiral Temu naravnemu pojavu sledi že drugo leto tudi šola, kateri se na višinah nad 20C0 m odpre novo polje dela. Pomlad na smučeh! San iz-vežbanesa smučarja, ideal v smuško tehniko že uvedenega! Brezmejne planote enakomernega solnatega snega, počivajočsga na trdni "podlagi, svetlika jočega se v žaru toplega pomladanskega solnca. Kdor je le enkrat imel priliko smučati v širnem, odprtem svetu, nakvasenem z mehko plastjo idealnega »tirna« ter se poigraval z vse-vrstnimi liki v nepretrganem smuku, pride v ta raj vedno i znova. Smučarska šola je v teku druge zimske sezije v dolini vzgojila že mnogo prav dobrih smučarjev, katerim manjka še krona smučanja: povezano terensko smučanje v prelestnem alpskem svetu. Na snežiščih Triglava je šele mogoče dobiti vse fdnese alpinske tehnike. Tu "je pravi svet, prava baza za to tehniko. Oni nepozabni valovi in hrbti, prehodi in padi, strmine vseh naklonov, vse blago prehajajoče eno v drugo. Tu ni vseh onih ne-zaželjenih dolinskih ovir in zaprek, ni potov, ni dreves, ni plota, m voda. Tu ie smučarski duh šele osvobojen. Na poldnev-ne razdal:e po ena prijazna koča SPD, ki nam s tem omogoča poset naših gora v zimski odeji N- pa vsa lepota in ugodnost izčrpana že s samim .smučanjem Vsak najmanjši prede! tvori nekaj posebnega, svojega. Očem se prožijo vedno nove slike, druga bajnejša od druge. Na višnah pn. so koncentrirani vsi čari zasnežene pomladi. Lepota razgleda daleko nakriljuje onega v poletju. Ves dan v alpskem svetu je en sam niz izrednih doživljajev. Ogrevan po božajo-Čem pomladnem solncu — viru jeklenega zdravja in telesne odpornosti — temni polt tako naglo, da jo je v početku treba varovati z raznimi kremami in olji. Odsev solnca je tako čist. da kaže zavarovati oči najbolje z rdeče-rumenimi očali. Narava razsipa trj gori z najuspešnejšimi leki. znanih ultravioletnih žarkov so je v teh viš;nah komaj mogoče ubraniti, in sebični zaton tvori šele vrhunec vse lepote — prelivanje barv iz najčistejše zlate do najtemnejše modro-srve je bajno! En sam lep večer *ahko nadomesti vse težave in neugodnosti, ki so ob slabem vremenu tu gori mogoče. Najkrajši dohod do Staničeve koče (2332 m) je skozi dolino Krme iz Mojstrane. V koncu Spodiije Krme leži nanovo oskrbovana koča Triglavske podružnice SPD. Do tje vodi položen poldrugourni pot Od koče se prične pravi vspon, po katerem do-spemo po triinpolurn' hoji do male lovske kočicc na Zgornji Krmi, kjer se lahko odpočije Ta predel je poln alpske veličine. Ostro zarezani vrhovi se dvigajo z obeh strani pota, ki se vije ves čas po sredi doline. do katere segajo plazovi — kakor da bi hotela narava tu preizkusiti vsakogar, ki vstopa prvič v zimsko kraljestvo Zlato-roga. Od te kočice se prične vzpon na obširna snežna polja Zgornje Krme in Pršiv-ca, kjer šele dobiš pravo sliko o vsemogoč-osti in lepoti gorskih velikanov. S Planine na Polju krene pot. označena ves čas z drogovi in sledovi nosačev in smučin, pod vznožjem Rjavine v zavoju proti Rži na sedlo, na kar smo v nekaj minutah tik nad Staničevo kočo. Ta tretji del pota znaša dve uri, vsa pot torej sedem do osem ar. Vsa tura je ob ugodnem vremenu lahko izvršljiva celo za novince. Težave pa na- stanejo le ob slabem vremenu, megli ali viharju. Tu je na mestu opreznost in čakanje ali vsaj izkušeno spremstvo. Dohod se je ravno z organizacijo vodnikov in nosa-čev zelo poenostavil. Glede njih se je obrniti na zaupnika SPD Gregorja Laha, po domače Preckina, poleg hotela Triglav in nasproti gostilne Šmerc v Mojstrani. Za nošnjo se računa 430 Din za kg brutto za netto, najmanjša pristojbin«" je 80 Din. Staničeva koča in gospodarska stran smučarske šole je v veščih rokah g. Bitenca, kar jamči za ugodno razpoloženje tečajnikov in ostalih posetnikov. G. Bitenc bo tudi po drugih triglavskih kočah (ki bodo de\u\e b\aqo to »nesejo »ntogeV •**«» <* Mptetera^ooj.l« "rodu*,, rfrav® razpolago tudi Triglavski dom na Kredarici, ki do ob primernem posetu tudi oskrbovan. Voda se kuha iz snega. Koča pa je oskrbovana z vsem, da lahko zadosti gostom Razpoložnje v koči bo kajpak vedro in veselo. Tečajniki niso vezani na noben termin in prijave. Pristop in izstop je možen vsak dan — ves sistem je isti kakor v Smučarskem domu SK Ilirije. Šola bo delovala ves čas, dokler bo kaj interesentov. stalno oskrbovane) uredil vse za udoben sprejem tečajnikov o priliki izletov Smučarska šola bo priredila poleg vežbanja tehnike na vseh okoliških pobočjih Staničeve koče, številne krajše pa tudi daljše turne tečaje po širnem Triglavskem pogorju. Krajše ture obsegajo smuška polja proti Kotu, pod ledenikom in Ržjo. Kredarico. Zgornjo Krmo in Pršivcem. Dnevne ture vodijo preko Konjske planine na Velo po-lie, Hribarice, Sedmera jezera. Planina na Kraju, v območju Bogatina, na drugi strani pod Debeli vrh, na Planino v Lazu, Dedno polje. Ovčarijo, Planino pri jezeru, čez Jezersko Prevalo itd. Pri primernem interesu se bodo organizirale ture s sestopi v doline Enako je g. Bitenc v primeru sn-c^ ročila posameznih družb pripravljen priti jim nasproti v Mojstrano. Z vsemi informacijami je na razpolago, pošta je Mojstrana. Poleg njega daje vse informacije tudi pisarna SPD v Ljubljani. Staničeva koča kot središče delovanja smučarske šole obsega dvoje skupnih ležišč ter 12 postelj v »obah, poleg tega je prijazna topla obednica. V potrebi pa je na Staničeva koča (2332 m) v zgodnji planinski pomladi, Zadaj vrh Triglava. katerim je priporočati, da se odločijo predvsem na čas pred ali p<> praznikih, ko bodo lahko imeli za sebe poleg temeljitega uvež-banja. na razpolago tudi ves idealni alpin-ski smuški svet ter duha in živce osvežujoči gorski miT. Kdor pa se ne more odločiti za Staničevo kočo, a je željan zimskega razvedrila in razg:banja na smučeh, naj obišče smučarski dom v Planici. Letos je vso sezono dober obisk, postrežba prvovrstna Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnic« »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo. NIVEA-KREM: Tako vreme škoduje Vasi kozi! Vendar se prav lahko obvaniiete z Nivea-kremo' Nadrgnite si temeljito vsak večei pa tudi podnevu, preden greste na prosto, roke m obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti velru in vremenu ter dobi ono milino in svežost, ki jo vsi tako ljubimo pri mladini Sami dobro veste: nobene dru^e kreme m. ki bi vsebovala euceril tn zato se Nivea-krema ne da nadomestiti. V dozah od Din. 6.—, 12.—, 25.— V tubah od Din. 12. - in Din. 17 — vama sukna v V naši bilanci uvoza in izvoza tvori veliko odločujočo postavko vrednost uvoženih volnenih tkanin. — Te dobivamo iz Italije, Avstrije, češke in Anglije. V zadnjih letih se pojavlja vedno več domačih izdelkov na našem trgu, ki se uspešno bore z inozemskim blagom po kakovosti kakor tudi po ceni. Prav v teh časih hude gospodarske stiske je važno, da spoznamo svoje lastne izdelke. ter jih kupujemo. Na ta način povečujemo narodno premoženje, a poleg tega krepimo domačo industrijo, da bo aposobna v boljših časrih za borbo s tujo dolini Morave v malem mestu Paračinu, ki je znano tudi po stekleni industriji. Tu so zgradili čisto novo tovarno, ki se azprostira na ozemlju 18 ha. Tovarna še ni popolnoma dograjena. Sedaj dela v njej 180 statev, iz katerih tečejo neprestano tisoči in tisoči metrov sukna. Vreten ima danes tovarna v obratu 10.000, a jih bo imela po dograditvi v kratkem času 18.000, tedaj bo lahko izdelovala najfinejše damsv:o sukno. Tovarna zaposluje v polnem obratu 1200 delavcev in 70 mojstrov in uradnikov. prvovrstnega sukna iz same čiste volne. Njeni izdelki so namenjeni, da nadomeste popoinoma angleška in Čež/Ka sukna, za katera sme pošiljali do nedavna teike milijone v inozemstvo. Tudi v Ljubljani je lani poleti otvorila tak magazm, katerega vodi kot poslovodja znani krojač Anton žigon v Gradišču št. 4. Tu se morejo kupiti izdelki tovarne na debelo in na drobno po stalnih cenah. Naša navada je, da nimamo zaupanja sami vase, da ne verujemo v domače znanje in v domače izdelke. To nam je zapustilo suženjstvo, ki kar noče izginiti konkurenco, a v slučaju vojne, da zamore preskrbeti armado ln narod s potrebščinami. ki bi jih tedaj ne mogli dobiti iz Inozemstva. Med izdelki tekstilne industrije so jako važni oni iz same volne, ki jih izdeluje »Industrija volnenih tkanin Viada Tec. karovič & Ko. v Paračinu«. Ta tovarna je bila osnovana leta 1920., toda njen početek je iskati v tovarni očeta bratov Teokarovičev, katero je imel v Leskovcu — tem jugoslovanskem Man-chestru — že pred vojno. Tekom vojne je bila ta tovarna uničena in mladi Teoka-roviči so sklenili zgraditi novo tovarno v Letino stke okrog 1,200.000 m sukna. Poleg tega pa izdekrje jako fine volnene odeje, čepice in pletilno volno za ročno in strojno porabo. Tovarna pa je organizirala tudi na najmodernejši način razprodaje svojih izdelkov. V vsakem večjem mestu je otvarjala polagoma, kot se je ra^ivijala njena produkcija, lastne magazine (stovarlšta), v katerih prodaja sama brez posrednikov samo svoje izdelke naravnost konzumen-tom. Na ta način doseže, da pride njeno blago v roke porabnika po najkrajši poti in je zato jako ceneno. Tovarna se je omejila na izdelovanje iz naše krvi. če so naši izdelki cener.i, jim ne zaupamo radi prenizke cene; če so dragi, pravimo, da hoče domača industrija naglo obogateti, pri tujih pa pozabimo vsako kritiko. Radi tega je tovarna Teokarovič storila najbolje, da sama prodaja svoje izdelke po vseh večjih mestih da nam dokaže, da se tudi mi upamo nekaj napraviti. Strokovnjaki nam zatrjujejo, da so sukna iz Paračina odlične kakovosti in tudi jako pestrih, okusnih vzorcev. — Kogar zanima delo domačih rok, r.aj si isto ogleda v magazinu v Gradi ščn 4, ne da 'A moral kaj kupiti. CiUa poti, in mlculoitruL cLaS&ke 6arnxy zc mehkim, palm ira - /7lilom Kulturni pregled Saint-Saens^ »Samson in Dalila" Ljubljana, 24 marca. K zelo dobrodošli obogatitvi našega letošnjega opernega repertoarja lahko po včera šnji lepo uspeli predstavi štejemo Camille Saint-Saensovo opero v 3. dejanjih (4. slikah) »Samson m Dalila«. Saint-Saensa prištevamo med najmar-kantnejše francoske glasbenike polpretekle dobe. Komponiral je nešteto del najrazličnejše vsebine: maše, božični ora torij, komorna dela. simfonije, simfonične pesnitve, skladbe za klavir in orgle, opere itd. Sodi med muzike, ki so izpolnjevali stopnjujočo se linijo med prevzeto tradicijo, zlasti o formah, ter uporabljajoč že nova. moderna kompozitorna in instrumentalna sredstva, med sodobno francosko glasbo. Bil je odločen propagator domače, nacionalne muzike, boril se je zlasti proti invaziji nemškega vpliva, no, mu je podlegel pogosto sam ter ni mogel zabraniti \Vagnerju zmagovite poti v Pariz. Njegovo glavno delo je opera »Samson in Dalila«, opera, ki niha nekako med oratorijem in duhovno opero, kakršno je gojil v Franciji prav posebno tudi Massenet. Saint-Saens je zasnoval »Samsona® leta 1866. in končal L 1873. Niti enega odra ni našel v svoji domovini, ki bi mu uprizoril dokončano opero. Na pritisk Liszta jo je naposled v \Veimaru postavil na dvorni oder Eduard Lassen, ne da bi ž njo dosegel večji uspeh. Muzikalni svet je bil tedaj vse preveč zaposlen z razpravljanjem o tem, ali je Wagnerjeva umetnost res umetnost, ali ni, ter ni imel mnogo smisla za francoskega komponista, ki je sicer zrasel tudi iz romantike, a ni imel mnogo originalnosti. Tako je preteklo med prvo vprizoritvijo »Samsona in Dalile« v \Vei-maru in naslednjo v Rouenoi več kot 12 let. V Parizu so opero uprizorili L 1890. tn šele 1. 1892. se je trdno usidrala v pariški Veliki operi. Zaradi svojih muzikalnih kvalitet, a manj zaradi dovolj nespretnega libreta (Lemaire), si je osvojila operne odre vseh kulturnih narodov. Gounod je dejal o Saint-Saensu: »Muzik je velikega formata; on riše in slika svoje tonske podobe z mojstrsko roko. In če samoniklost obstoji v tem, da ne kopiraš drugih, tedaj je bil originalen muzik: nikomur drugemu ni bil podoben ko sebi« Njegova glasba cvete v bohotnih melodičnih barvah, nje gova motivična tehnika je občudovanja vredna, polifonsko delo visoko umetno, in-strumentacija plemenita, nikjer vsiljiva, zbori so sijajno pisani, solistične partije sile hvaležne, izrednih glasbenih biserov množino kaže vsaka slika. Včerajšnja ponovna prva uprizoritev Samsona in Dalile so pred davnim časom v Ljubljani že uprizorili — je biln prav vzorno in skrbno naštudirana Dirigent dr. D Švara je položil v uprizoritev vse svoja znanje in zelo mnogo truda, ki mu je bi! obilo poplačan z močnim uspehom Tako na odru, kakor v orkestrskem prostoru so delo vzeli z resnosto in ljubeznijo v roke tako, da si je želeti vedno tako gladkih predstav. Obe glavni partiji sta pela gospod Marčec (Samson) in ga. Thierry-Kavčnikova (Dalila). Zaradi junaškega tim-bra svojega tenorja in svoje zastavne zunanjosti se g. Marčen Samson zelo ugodno prilega. i'ežki duševni boji, katastrofakn konflikt med ljubeznijo do lastnega naroda in do zvite njegove ugonobiteljice sa je prepričevalno zrcalil v vsej njegovi, res prav vzorni kreaciji Samsona. Mezzosopran-ska partija Dalile je za go. Thirry-Kavčn;-kovo z njenim velikanskim glasovnim obsegom skoroda preskromno pisana. Zato pa je prišla tembolj do veljave bujna metodika Dalilinih spevov. Umetnica je svojo obsežno, težko, a sila hvaležno nalogo odlično rešila. G. Marčecu in nji je biio po-kionjenih mnogo cvetlic, dolgotrajen aplavz pa je dokazoval, da njiju umetniški trud ni bil zaman Veliki svečenik Dagonov g<> spoda Primožiča je bil impozantna, spoštovanja vredna ustvaritev, nič manj se ni uveljavil g. Rus v krstki, a močni vlogi sa-trapa Gaze, Abimeleha. Kot veličastna, v maski in glasovno sijajna oseba je bil stari hebrejec g. Betetta. Tudi trije Filistejci: Rus, Drmota in Driga so bolj ali manj izpolnili častno, kar jim je bilo poverjeno. Zbor. ki je v smislu te biblijske opere poleg glavnih dveh oseb najvažnejši činitelj, je bil, kot že rečeno, od začetka do konca pevski na svojem mestu. Ne sodeluje pa v igri, ako ni o g. višji režiser prof. Šest tako namenoma hotel. Stoji miren, ne razburja se, ko ga sramoti Abimeler, ne posega z razgibanostjo in ne sodeluje duhovno pred grozečo katastrofo v zadnji sliki. Tem pestrejši je balet. V zadnji sliki še prepester. Omejen prostor že itak ne pripušča smotrenejše razvrstitve po&amez~iih skupin, poleg tega pa je v tem baletu premnogo Tazličnih motivov, tako da ne z3pušča vtisa enotnosti, a tembolj neke zmedev-ne šarenosti. Svojo nalogo pa je bil reši! prav dobro. Bil je tudi najlepše opremljen, česar o zboru ne moremo reči. Dekoracije je po načrtrih Lijaniščeva izdelala gledališka slikar.ia zelo lepo. Zelo zadovoljno je bil rešen tudi kočljivi problem poruš:t-ve templja. Predstava je bila zelo številno obiska-na, aplavza in priznanja obilo. — j M. Skrbinšek o stilni režip Cankarjevih dram V ponedeljek, dne 27. t. m ob 8. uri zvečer bodo člani srednješolske organizacije »žar« na državni klasični gimnaziji vprizorili v drami Cankarjevo komedijo 2>Za narodov blagor«. Nje režiser g. Milan Skrbinšek nam je za to priliko podal nekaj svojih misli o vprizarjanju Cankarjevih dramatskih del, posebej pa še omenjene komedije. Po slogu so si Cankarjeva dramatična dela zelo različna. Za vsako novo idejo, ki ji je hotei dati dramskega izraza, je nehote našel tudi adekvaten slog. Naturalistično občutene so drame »Jakob Ruda«, »Kralj na Be tajno vi« in »Hlapci«. Predstavljati jih je torej treba naravno. Tudi zadnji dve. »Kralj na Betaj-novi« vziic mističnosti Nininih sanj, Ma. ksovi sugestivni sceni, Kantorjevemu pošastnemu strahu in njegovemu mističnemu pre rojenju, po prizoru s sodnikom v tre. tjem dejanju, ker so te izvenrealne poteze podane v sdogu odrsko verjetnega na. turalističnega dogajanja. Tudi v »Hlapcih« je na pr. ono pofclekanje Komarja pred Hvastjo sugestivno pripravljeno, da ne napravi nikakor vtisa česa v vsakdanjem življenju nemogočega. Izrazito stilizirane pa so »Za narodov blagor«, farsa »Pohujšanje v dolini šent. ftorijanski« in dramska pesnitev »Lepa Vida«. Onemu, ki te stilizacije ne občuti takoj, ko delo prebere, temveč hoče dognati slog izven sodoživetja samo z razumom in estetičnim presojanjem bo najtežje zaslediti pravo »tipizacijo v komediji. Zamislil se bS> zanjo ali čisto naturalistično odrsko obliko ali pa karikaturo. Toda niti ena, niti drc$*a oblaka ni pravilna. Če je Cankar dejal: »Le toliko vem: ka. dar pišem dramo, da je oder prod mojimi očmi. Torej ie treba karakterizirati ostro, kolikor mogoče. Nariši človeka izberi si vse detajle, pa imaš karikaturo, ki je modelu bolj podotma nego oljnat portret.« s tem ni rečeno, da so tisti ljudje, ki jih je orisal v komediji »Za narodov blagor« karikature, kajti one b~sede je spregovoril o »Hlapcih« in nihče ne bo trdil, da so osebe v »Hlapcih« karikature. Cankar je hotel samo razjasniti, da za verno sliko kakega značaja ni prav nič potrebno, da ga prestaviš v vseh njegovih odtenkih na oder. temveč ga je treba ostro »karakterizirati«, tako da je celo karikatura, kar se značaja tiče, »modelu zmerom bolj podobna nego oljnat portret«. Oni pasus v Cankarjevem pismu na Kraigherja torej nikakor ne opravičuje, da bi smel zahte vati za vprizoritev komedije »Za narodov blagor« karikiranje. Saj pravi sam: »Gnus. na in ogabna polemika, ki se je vnela za- radi »Hlapcev«, mi je znamenje, da sem verno orisal.« Poglejmo še, kaj pravi Cankar sam o svoji komediji takšnega, kar nam mora biti važno za kontrolo tega, kako umeva-mo, ali bolje rečeno občutimo, slog tega njegovega dela. »Ljudi še nisem nikoli tako dobro narisal, kakor tukaj — « in »čj-tim, da sem napisal nekaj vrednega. Pi_ sal sem rezko in tako razločno, kakor Se nikoli.« in končno: »Navadno mi je izpadlo d osle j vsako delo slabše nego sem ga zasnoval ii slabše kakor sem si ga predstavljal. Zdaj pa niti sam nisem mislil, da bi mi prišle i z rok kaj tako trdnega in jasnega.« Vse te Cankarjeve besede služijo le v dokaz, da režiser sme slediti svojemu občutju sloga te komedije, ki je čisto svoj in zelo daleč od karikiranja. Razložiti sloga izčrpno z besedo ni megoče. Režiser sledi pri režiranju tudi kar se sloga tiče le svojemu umetniškemu instinktu, ki mu pa seveda kontrola razuma ne more ško_ dovati. Cankar je občutil, da more to. kar ga je gnalo, povedati v satirični obliki, jasno postaviti pred nas samo tedaj, če osebe, ki nastopajo v komediji, kažejo vsaka zase one tipične lastnosti, ki je izvor »vsega našega neumnega in brezpomembnega delovanja«. Da se pa more vse dejanje pred nami odžgrati tako, da občutimo njegovo škodljivo neumnost in brezpomemb-nost, je spet treba, da pridejo vse osebe s svojimi tipičnimi lastnostmi v medsebojne tipične sštuacije in da se razvije za te si. tuacije tipični dialog, tako »da se sklene vse to v tipičen profil vsakega posameznega dejanja in vse komedije«. Torej niti karikatur ne potrebuje ta komedija, niti ne naturalističnih figur, temveč osebe, ki nosijo ono edino, zanje tipično in komedijo važno potezo. Prav tako ne sme režiser dejanja karikirati, temveč mora s svojo notranjo režijo oži. veti zopet ono tipično in za idejnost bistveno potezo vse komedije! človeški material. Ki nastopa v tej ko. mediji, se deli v nevidni konglomerat mase (množica pod oknom), v posamezne značilne predstavnike te mase. dela tega konglon erata Mrmolja, Klander. Mrmo-ljevka, Siratka. Kremrar. Stebelce, s'a bo oblečen mlad človek. 3 občinski svetnik), v voditelje te mase (Grozd in Gruden, oz. Grunovka). — ščuka je srce te mase in vest njenih voditeljev —, v osebe, ki jih sila političnih vrtincev vrti v krogih, ne da bi imeli najmanišo voljo ali možnost poseči kako vmes (Katarina. Matilda, Ka. divec), končno nastopa nad vse nedolžni Gornik, ki pride shičajno med te ljudi in se začno rivali v lastni stranki (Grozd. Gruden ln oskriti Kremžar) pehati zanj zaradi njegovega denarja. Ne SUHO v Židovski ulici — odslej tndi v ..Nebotičniku" VoigtSndei Novost! —Brillant zrcalna kamera z Voigtar 1:6,3 samo Din 660.- ' 1 ■'.I > J >€itiiace wemti ♦ Prihodnja redna številka »Jntra< izide zaradi dveh praznikov prihodnji torek. Ponedeljska izdaja »Jutra« pa izide normalno s poročilom o dogodkih v teku obeh prazničnih dri. ♦ Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo 27. marca ob 18. uri v prostorih ZKD v Kazini Dnevni red je naslednii 1.) poročilo odbora. 2) računski zaključek za leto 1932. in 3.) poročilo nadzorstva, 4.) proračun za leto 1933. in določitev članarine za leto 193-1 5.) določitev književnega programa za leto 1934. in 7.) slučajnosti. ♦ Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsKo banovino ima svoj redni letni občni zbor jutri ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Ljubljana, Miklošičeva c. 2'!. Vabljeni so vsi vpisani člani. Drevi pa ho družabni večer, ki ga priredi društvo na čast delegatom in izvenljubijanskiai gostom Družabni večer bo v kletni dvorani hotela Mikiič, Masarvkova cesta 20. Povabite -nanke in znance. Vstopnine ni. ♦ Zdravniški tečaj v Murski Soboti Po naredbi Kr banske uprave bo drž bolnica v Murski Soboti prirejala četrtletne zdravniške tečaje za zunanje zdravnike. Prvi tak tečaj bo 31 marca ob 16. v zdrav-tiifcki sobi bolnice. Vabljeni so vsi zdravniki okoliša ♦ Promovirana za doktorja prava bosta -v ponedeljek ob 11. na ljubljanski univerzi Anton Cvetko iz Sv Andraža v Slov sroricah in Adolf France, iz Pulja. Čestitamo! ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 24 letošnji številki: 'Lakon o zapisniku o turističnem prometu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. ♦ Ivan Cankar v Beogradu. Dne 3. aprila bo or i redilo kulturno in prosvetno društvo j Rdi nos t« v Beogradu ob 20.30 uri v dvorani češkoslovaškega doma, Garašaninova ::!ica 39., Cankarjevo umetnino: »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«, farso v trea dejanjih. Beograjski Slovenci, ki se zavedajo Cankarjeve nedosežne proze in žrtev, ki so z uprizoritvijo .tega dela zvezane, naj se te prireditve v čim večjem številu udeleže ! ♦ Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Svon«. Deveti letnik, št. 1 Vsebina glasbenega dela: E. Adamič: P..-vg daj! (moški zbor), V. Mir k: Ah, što ču, (moški zbor), E. Adamič: Konja jezdi Hasan-aga (Eiešani zbor), P. Jereb: Kam šla (mešani zbor). Vsebina književnega dela: I. Peruzzi: Pomladna, G. Strniša: BARVE, LAKE, FIRNEŽ in v«e ostale pleskarske ln slikarske potre&ščine — ako hoiete biti res zadovoljno postrežani — kupite le v trgovini t?' LUSTRA" - V. LAZNIK 1 Hibljana, Gosposvetska 8 — (poleg Slamiča) Teleton 2753 Fri večjem odjema znaten popust. 83 Teden moške stiofie z razstavo najnovejših vzorcev angleškega, češkega in domačega sukna, kamgarnov in štofov TRIKOLEV IN POI PELINI elegantno moško perilo na meter, gotovo ln po meri itd. si ogljete v naših izložbah in trgovini. REKLAMNE CENE: Modni kamgarn volneni . od Din 124.— stof za pumparce .... » s 54.— stof za obleke.....» » 30.— Poupelin za srajce .... » » 24.— Trikolin za srajce .... » » 32.— Loden v predpisani od SLD barvi za lovce, turistiko in šport Ogromna izbira — ugodne cene NOVAK - LJubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerlrvi) DR. JANKO POMPE špecijalist za bolezni ušes, nosa in grla prične redno ordinirati od l/214 do y2W Ulica Stare pravde štev. 7 (Nasproti otroške bolnice) DOBRNA! Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! od 1$. aprila do 1$. Junija 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200.— (Dovoz in odvoz z avtom, stanovanje, štirikrat na dan hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi, t.*kse in davki.) Prospekti na zahtevo! 119 Pri odebeieiosti vzbuja redna zdravilna uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. ___ Našem sem zvezdico sreče (pesmi), H. Dru-zovič: »Slomšek Ln njegov pomen za bIo-vensko petje«. Rubrike: Koncerti, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva. List toplo priporočamo v naročbo vsem pevskim zborom, pevcem in pevkam, ki lutno naročnino 50 Din lahko poravnajo v obrokih. »Zbori-?: se naročajo po dopisnici na upravo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. ♦ Sokoteko društvo v RaBaby perilo«. ♦ Samostojno lahko nastopate, če ste prepričani, da vonj vaših ust ni nikomur neprijeten To zagotovilo in z njim vred občutek sigurnosti si pridobite z nego ust z Odolom Odol je antiseptično sredstvo in ker zadostujejo za vporabo le majhne količine, je tudi zelo poceni. ♦ Sposobnost za delo je, kakor znano, zmanjšana, če muči človeka glavobol ali migrena Vzroki te velike neprijetnosti so različni, pomoč pa je vedno lahka. Treba se je samo spomniti na. že dolga leta po vsem svetu preizkušene originalne Pyrami-don tablete. Te pomagajo gotovo in naglo pri glavobolu, migreni in neuralgiji. ♦ »Riviera« tovarna mila in kozmetičnih preparatov, priporoča svoje specialite-tc j>Florida«, »Perle« ter mlečno milo za otroke za nego lica in telesa, ki so vsa zelo blagodejna in prijetnega duha Proizvodi »Riviere« so odlikovani v Parizu in Londonu Pri nakupu pazite na to, da bo na vsakem milu odtisnjen napis »Riviera«. ♦ Zdravilna voda Rogaške Slatine je vir zdravja in kreposti. Čitajte današnji inse-rat Bravo! To nas veseli da smo par dni službe prosti! Danes in pa hitri vsi bomo Slamičevi gosti! ♦ Nagrobne spomenike prodamo tudi za hranilne knjižice Kmetske posojilnic« ljubljanske okolice. Franjo Kunovar, kamnoseško kiparsko podjetje, pokopališče Sv. Križ Ljubljana. ♦ Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana. Stari trg 18. ♦ čokolado zastonj dobijo gostje v gostilni Petač Vižmarje dne 26 t. m ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jcs. Reich. Iz Lltifelfaise u— Ljubljana iz zraka. Prvo javno kino predavanje, na katerem bo predvajal naš znani kinoamater g. prof. Ivan Noč svoje zelo uspele filme, se bo vršilo 28. t. m. ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Brezplačne vstopnice se dobe v drogeriji »Ariri-ja«, šelenburgova ulica in v trgovini fo-topotrebščin, Janko Pogačnik na Tvrševi cesti 20. u_ Stoletnico rojstva hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zaje- bo nekoliko post fe-stum proslavilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« s cerkvenim koncertom v ponedeljek dne 24. aprila zvečer v frančiškanski cerkvi, izvajalo bo Zajčev oratorij »Oče naš« in kantato »Uskrsnuče Isusovo«, oboje za soli, mešani zbor, orkester in orgie. Na ta lepi koncert opozarjamo že sedaj vse ljubitelje glasbe. u_ Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« uprizorijo v ponedeljek 27. t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču člani srednješolske organizacije »žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Komedija »Za narodov blagor« jc ena izmed najpomembnejših Cankarjevih dram. V njej biča laž m licemerstvo na kulturnem in političnem polju. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice pri dnevni blagajni Narodnega gledališča, ali pa na klasični gimnaziji. u— Delavska akademija »Svobode« 1m> danes ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice za 50 letnico smrti Karla Marxa. Spored pester in lep: predavanje prof. Tep. lya, govorni zbor »Svobode«, recitacije, delavska godba »Zarja«, pevski zbor dobrun!-ske »Svobode«. Vstop prost! u— Angleško - juaoslovensko društvo v Ljubljani bo otvorilo začetkom aprila otroški vrtec pod vodstvom gdč. Ruše Zidarjeve. Vršil se bo dvakrat na teden od 10 do 12. ure. Plačalo se bo za vsakega otroka 100 Din mesečno. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu, Rožna ulica 41, vsak torek in petek od 5. do 7. ure. u_ Danes »Ben Hur« v Elitnem kinu Matici. To pot si je izbrala ZKD za svoj filmski spored največji zgodovinski monu-mentalni film po slovitem romanu »Beli Htir«. Nedvomno je snov tega romana pri nas splošno znana, zato nam o vsebini filma ni potrebno izgubljati besedi. Povemo le toliko, da igra glavno vlogo v filmu priljubljeni filmski igralec Ramon Novarro. Film sam je v zvočni ediciji toliko bolj učinkovit, zlasti efektna je konjska dirka v ogromnem hipodromu. Predstavi se vršita danes in jutri vsakikrat ob 11. dop. v Elitnem kinu Matici. Tega filma naj nihče ne zamudi! automatični bufet, šelenburgova ulica 4, čez ulico točimo naša izborna vina; Kuč-vino, zdravilna Črnina, liter Din 10.—, rizling, cviček, jeruzalemčan liter Din 9.—. Vsak dan popoldne čevapčiči. 4010 damskih plaščev od preprostih do luksuznih modelov nudi F. LUK2Č, Stritarjeva ulica Zaloga najlepšBil damskih plaščev v Ljubljani A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5. GOSPODA NAPHAV2 ŠELE elastično oprani in apretirani ovratnik, ki ne sme biti lomljen niti raztegnjen. Parna pralnica IDEAL, Kongresni trg 3 GOSTILNA PBI LJUBLJANA vogal Rimske in B!eiweisove ceste ima zopet najboljša, zajamčeno pristna vina z vedno svežimi, vsakovrstnimi prikuski po najnižjih cenah. Vsak četrtek pa nudim cenjenim gostom pristne idrijske žliklofe, ki jih priredi imejiteljica sama. Pripo- ročase Helena Lapajne Novo J Novo! DR. LAVO ČERMELJ: Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike Knjiga, ki bi jo moral poznati vsak študent, vsak učitelj, vsak inteligent! Kartoni rani izvodi stanejo 26 Din, v pol-platna 32 in v platno vezani 36 Din prt Mladinski matici v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, L nadstropje. 4008-a SRČNOST Redkokdaj je srčnost ostavila ljudi v toliki meri kot v naši dobi. Med tem pogosto pozabljamo, da brez srčnosti m odločnosti ni rešitve. Sedanjost je kruta, ker čakamo prekrižanih rok boljših časov, mesto da sami poskrbimo za izboljšanje prilik. Eden glavnih pogojev za samoohranitev je dobro zdravje. Ni-li u_ Angleško - Jugoslovensko društvo v Ljubljani bo priredilo v ponedeljek 27. t. m. ob 8 zvečer v dvorani hotela Mikiič Jav. no predavanje. Govorila bo profesorica Miss Edith Oxley, o Londonu, njegovi zgodovini, arhitekturi, spomenikih in običajih Predavanje, ki bo v angleškem jeziku, bodo spremljale številne skioptične slike. Vabljeni vsi, tudi nečlani. u_ Beethoven: Missa solemnis. V svetovni glasbeni zgodovini zasledujemo za 500 let nazaj skladbe na besedilo, ki se poje pri mašah, a v vseh teh 500 letin ni nobeden napisal tako ogromnega dela kako.-nesmrtni klasiK Ludvik van Bethovrn v svoji »Missa solemnis« Od leta 1818 do 1823 je nepretrgoma delal na tem svojem ogromnem de'r> Ko je začel pisati »Misso solemnis«, je bila njegova želja, da bi jo dokončal do slavnostnega ustoličenja nadvojvode Rudolfa za nadškofa v Olomucu. A delo, ki jo temu nadškofu posvečeno, se ie zavleklo za polna tri leta Tako je konča! Kvrie leta ISIS. Glorio leto za tem. cajcb-širnejši del Čredo leta 1S22, Sanctus. Beue-dietus in Agnus Dei do leta 1822, zatem je nekaj še popravljal, končno je bila partitu-ra gotova julija 1823 Prva izvedba maše. čeprav ne v celoti, je bila na Dunaju 7 maja 1824 Pfva popolna Izvedba pa se je izvršila v Petrogradn po zaslugi kneza Gali-cina. »Missa solemnis« se izvaja v Ljubljani v ponedeljek, 3. aprila v veliki unlon-ski dvorani. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. u_ Lutkovno gledališče na Taboru igra danes na praznik in jutri vselej ob po! 4. izvirno domačo igro mladinskega pisatelja Josipa Korbana iz Gornjega grada »Kralj Brkolin«. Igra se je uprizorila preteklo nedeljo tudi na Vrhniki v veliko zadovoljstvo Vrhničanov. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra jutri v Narodnem domu (vhod z Blei-wei8ove ceste) veseloigro v šestih dejanjih »Potovanje okoli sveta«. Začetek točno ob 16. uri. u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj praznuje v soboto dne 1. aprila v Kazini 25 letnico svojega obstoja, na kar občinstvo že danes opozarjamo. u— Fotoklub LJubljana vabi svoje člane in prijatelje na običajno skioptično interno predavanje v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v klubskem lokalu. Tema: Razvoj in pomen letalstva Predava po lastnih posnetkih in reprodukcijah g. Janko Dertin. Vstop prost. u— Materinski večer zavoda za zaščito mater in dece z domom kraljice Marije se bo vršil 29. t, m. v dvorani OUZD. Govori g. dr. černič, šef kiTurgičnega oddelka o temi: Vpliv okolice na kirurgiška obalen la. Začetek ob 20. uri. Vstop prost. u_ Vreme v marcu. Lanski marec Je bil zelo vihrav bili so snežni viharji in meteži. Padlo je ponekod do 1.50 snega. Nasprotno je letošnji sušeč doslej v tem pogledu dosti skromnejši. Mraz je občutljiv zaradi vetrov, sicer pa imamo povoljno temperaturo Burja je dosegla zadnje dneve hitrost 50 do 60 m, na Krasu je pa bila seveda še hujša V Mariboru in Zagrebu je včeraj zjutraj snežilo, prav tako po Dolenjskem. Jutranji doftnjec jc privozil v Ljubljano z zasneženimi strehami. V Ljubljani in okolici je pa dopoldne sijalo sonce, burja je ponehala, toda proti poldnevu se je zoblačilo in je od časa do časa prav pohlevno rosilo. u— Živilski trg je bil včeraj živahen, toda ob koncu meoeca je malo denarja. Cene živilom so v primeri z lanskim marcem padle. Jajca »o po 50 par, dočim !ani po 0.75 celo po 1 Din. Z jajci je trg prav izredno založen. Sedaj je nastopila sezona za semenski krompir Zaenkrat je bilo vs^ga 10 vozičkov, v prvi vrsti rožnika. Prodajalci so držali cene od 0.80 do 1 Din za kg, toda prav redki kupci so ponujali le 0.60 do 0.70 Din za kg na iebelo Ribji trg je bil dobro obiskan Dunavske ščuke iz Apatina so po 15 Din kg Tudi morskih rib je bilo precej. Žabji kraki pa so zasedli kar tri vrste stojnic. Bili so 3 komadi za 1 Din. Glavnata salata Je po 10 Din kg, večinoma pripeljana s Sušaka, motovileč in regrat merica po 1 Din Prva berivka je bila maboma pokup-Uena mala merica po 2 Din. Pojavile so se tudi že prve oljke in male butarice. Sadni trg je nudil le jalobka raznih vrst po 3 do 5 Din kg Na Krekovem trgu pa je bila velika razstava raznih sadik, ki so jih pripeljali kmetje iz škofjeloške okolice in sadjarji od Sv Lenarta pri Sostrem. Kupčija se dobro razvija. u_ Velikansko kad izdelujejo v Tacnu pod šmarno goro člani sodarske zadruge. Kad. ki je visoka 5 m meri v obsegu 13 m in pol ter je sestavljena iz 10 cm debelih desk ali dog in bo vsebovala 6500 1, izdeluje osem sodarskih mojstrov in pomočnikov pod nadzorstvom mojstra g. Frana Medveda. Ogromna kad je naročila tovarna kisa »Produkta« » Stožicah -Izletniki, ki obiskujejo Šmarno goro, se ne morejo na-čuditi velikanski kadi na dvorišču mizarske zadruge v Vižmarjih. To veliko sodarsko delo dokazuje izredno spretnost naših mojstrov. u— Na kegljišču gostilne >Turk< se je odigrala v Četrtek 23. t m. odločilna keglja-ška tekma med ljubljanskimi klubi »Use zbou« in »N P D.« ter izpadla z diferenco 37 kegljev v prid kluba »Use zbou«. Vremensko oorocilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani. številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperature, 4 relativna vlaga v %, 8. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin. 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj-višio, druge namižjo temperaturo 24. marca Ljubljana 7, 768.5, 1, 81, Wl, Ljubljana 13, 767.5, 7.7, 60, SSW3, 7, —, Maribor 7, 767.7, 2, 70, N o, 10. _; Zagreb 7 768.1, 1, 90. NNE6, 10, 02. sneg; Beograd 7, 764.0, 0, 90, NNW6, 10, 0.2. sneg; Sarajevo 7, 766.2, —3, 80, mirno, 10, 2, sneg; Split 7, 763.1, 4, 50, NW10, 8, —, —; Kumbor 7 760.5, 6, *0, ENE4, 6, —, —; Rab 7, 766.8, 1, 60, NW12, 8, —, _ Temperatura: Ljubljana 5.8, 0.6; Maribor 3.8, 1; Zagreb 5, 0; Beograd 1, —1; Sarajevo 0, —4; Skopije 5. —; Split 7, 3; Kumbor —, 4; Rab —, —0. Sonce vzhaja ob 5.58, zahaja ob 18.17. Luna vzhaja ob 5.18, zahaja ob 16.38. » optimizem svojstvo vseh zdravih ljudi? Krepite se vsak dan z Ovomaltine! Prepričani smo. da je ta izdelek dober a takisto vemo. da ga ljudje danes bolj potrebujejo kot kdaj prej. Kdo izmed nas zamore stalno iz dneva v dan obvladati vse neprilike, ako mu je moč izčrpana? u_ Društvo za raziskavanje jam ima svoj redni letni občni zbor 28 t m v kemični nredavainici 1 državne realne gimnazije ob pol 18 Po občnem zboru br. predaval istotam društveni tajnik Ivan Miliier o »Podzemni Ljubljani« Predavanj' bodo spremljale skioptične slike. Vabljeni so vsi člani društva, kakor tudi vsi oni. ki se zanimajo za kraške pojave u_ Manipulacije glavnega delavskega zaupnika. Pred sodnikom poedincem g Jermanom je bi' v četrtek obsojen na deest mesecev strogega zapora svojčas v tovarni >Saturnus« zaposleni graver Alfonz Stropnik, ki je od l. 1929 naprej do januarja lani fungiral tudi kot glavni delavski zaupnik. Obtožnica mu je očita a 48 prevar in 34 poneverb Zaradi uekaterih zadev je bil oproščen, v glavnem pa je bil obsojen zato, ker si je prisvojil vsega skupaj 44 400 Din. u— Tudi Deteljevo kavo so našli. Aretirano vlomilsko trojico Jančarja. Ferč-nika in Živica, o čemer smo ooročali vče_ raj. so zasliševali na policijski upravi v četrtek še poozn v noč. Nikakor niso hoteli povedati, kam so poprodali ali sirili v Dob uukradeno blago, šele pozneje ie postal živic odkritosrčnejši in priznal, da je skril vrečo 30 kg žgane kave v nekem kozolcu za Zupančičevo gramozno jamo na ljubljanskem polju. Detektivi so včeraj zjutraj kavo. ki predstavlja vrednost okrog 1500 Din. res našli na označenem kraju in jo spravili na policijsko upravo. Vlomilska triperepna deteljica je bila včeraj Izročena sodišču. u_ Roparski napad na Golovcu. Zaradi razbojništva so je včeraj zagovarjal pred kazenskimi sodniki dp'>!neea sodišča eden onih dveh mladih roparskih napadalcev, ki sta lani julija na Golovcu napadla eosno Marijo čenčevo, jo vrgla na tla in ji šiloma vzela ročno torbico, r kateri je bilo 150 Din gotovine. Razprava je bila tajna. Mladi razbojnik Je bil obsojen na 15 mesecev strogega zapora. u— Društvo »Tabor« se toplo zahvalju.">e vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da Je njegova mladinska prireditev preteklo uede. Uo tako lepo uspela. u_ Trafikanti, lepe fotograske velikonočne razglednice dobite pri Foto - Tourist. Lojze šmuc. Miklošičeva cesta 6. vis a vls hotela Union. u_ Kdor hoče dobro vince piti mora t <»o- boto in nedeljo k Huču priti na Gline*, Tržaška cesta 10. Ta» se boste za malo denarja dobro in poceni zabavali. Zatorej vsi na Glince v Zadružni d^ml Za obilen obisk se priporoča gostilničar Tone Huč. u_ Vsem na ogled je razstavljena t 9 izložbah najnovejša moška moda pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu. ZA PRAZNIKE 3981 Vam postreže najboljše s prvovrstnim vinom, priložnostnimi tortami, krofi, sendviči in drugimi specialitetami. BAR-BUFFET KOSA K, SLAŠČIČARNA Prešernova ulica, EKSPRESNA KAVA H p » ttr Vam očisti, pobarva in * preoblikuje za mai denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko. Damski plašči zadnje «S®VOStI Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri 3782 3? NOBLESSE" LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št- 4 Od/tia PROTI SONČNIH PEG ? Vsak damski plašč svojo posebnost pri K. P U Č NIK Šelenburgova ul., nasproti kavar. Zvezde Športne m modne obleke, trenchcoati, bobe rtusi za dame in gospode Wo»50jSsi(l DOM < * Tel. 33-87. Jutri ob 15.%, 18. in 20.%, v ponedeljek ob 20. uri Lien Deyere v filmu lepih šlagerjev „Dvoje modrih oči — en tango" Predprogram: Kongres narodnih noš v LjubijanL CgJ-tfc. ■ 1Q, 8,6,5,-^ pirs PRIDE! „RONNY" PRIDE! Kathe v. Nagy in VViIly Fritsch Pri pomanjkanju teka, vzpehavanju, napenjanju, obloženem jeziku, zoperni sapi ust, glavobolu, vzemite zjutraj ali predno ležete spat pol ali cel kozarec naravne grenčice HUNYADI JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesja poudarjajo, da je »HUNVADI JANOS« grenčica idealno in neprekosljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. t 399 CIfff€5 © Najlepšo izbiro pomladanskih plaš čev dobite p r J DRAGO GOR UP & CO., konfekcija LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16, L nastr. Iz Maribora a— Pozdrav mladini! Dobrodošla in iskreno pozdravljena, srednješolska mladina, ki se zbiraš v obmejnem slovenskem Mari-buru. Iz srca ti želimo ob kongresu največji uspeh. a— V pozdrav srednješolske mladine, ki Be bo zbrala danes in jutri na kongresu v Mariboru, je župan dr. Lipold odredil, da se na vseh mestnih poslopjih razobesijo za, stave. Temu zgledu naj slede tudi hišni posestniki in okrase hiše z narodnimi troboj-nicami. — Vse starešine >JadranaSoče« burko »Vražja misek. Na Ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek ob 20. predava! g. dr. J. C. Oblak iz Ljubljane o potovanju preko Dalmacije in črne gore v Južno Srbijo. Društvo »živalica« priredi jutri ob 9. propagandno predavanje predsednika Krištofa v meščanski šoli. e_ Promocija. Na graški univerz! je Ml te dni promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Alfonz Kunst sin pokojnega zobozdravnika g. dr. Antona Kunsta v Celju. Čestitamo! Zvočni kino Ideal" Bomba smeha! Izvrstna ln vele-zabavna vojaška komedija llji^irji pridejo Fritz Schulz Jakob Tiedtke, Ida Wiist, Uršula Grabley. H. A. Schlettov, Paul Otto. Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik senzacij! Predstave danes (na praznik) in jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer >} '■■'JkK e— Oratorij v Marijini ce-kvi. Celjsko pevsko dru=tvo bo izvajalo na veliki ete^ v Marijini cerkvi veličastni Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besedi Kristusovih s križa« za soli, zbor in orkester. e_ Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 26. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. e— Prezgodaj. Dva lepa živa majska hrošča je prinesel včeraj v naše celjsko '.:ed-ništvo g. Adolf Kovač iz Celja. Hr;>šča je vjel v četrtek popoldne v mesta. — SDeg pa je naletaval zopet v noči na peter Pobelil je vrhove, v dolini i>a je ikw>ld ie že skop ne 1. e— žrtve nesreč in napadov. V četrtek so se 67 letnemu hlapcu Ivanu P»cV.inu \z Celja na Ljubljanski cesti splašili Konji, ki ho viekli voz sena. Voz se je. pr«vuil. Petelin pa si je zlomil več reber. — Ko se ;e vozil 44 letni trgovec Ernest V7einer iz Zasreba 23. L m. z avtomobilom iz Kouiij cn>-i Celju, se je avtomobil na neiteui o\iiiku prevrnil in razbil. Weiner je dobil ve ,'ko rano na obrazu ter si zlomil levo r ko v komolcu. Neki deček, ki se je vozil ž njim. je dobil samo lahko poškocloc na s.a vi. — Pri kopanju vodnjaka v Rifniku Je vitelj udaril 24 letno Marijo Zupančevo s tako silo, da ji je zlomil desno ključnico. V Oa-brovljah pri Konjicah je neki moški napadel 28 letnega dninarja Viktorja Obrula s puško in mu jo nastavil na prsi. Obrul je hotel izbiti napadalcu puško na tla, v tem pa je počilo m krogla je obtičala Obrulu v desnem stegnu. V Siadki gori pri Žusrnu pa je neki sosed obstrelil 48 letnega posestnika Andreja Drobnaka na razdaljo 20 korakov z lovsko puško. Šibre so se zarile DrobnaKU v obe nogi. _ V Celju je neka ženska v prepiru zvila 73 letni delavčevi ženi Mariji Toplakovi levo roko tako močno, da ji je zlomila podlehtnico. Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu je nekdo napadel 43 letneara oskrbnika Mihaela Cvetka z nož^m in ga hudo poškodoval na glavi in trebuhu. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. e_ Občni zbor snortnega kl>:ha v Žalcu se bo vršil v soboto 1. aprila ob 8. zvečer z gostilni Fr. Pikla v Žalcu. Prijatelji športa, vljudno vabljeni! e— Eiitni kino Union. Danes bo 16.15, 18.30 in 20.45 zvočna opereta >Dva srečna dneva« in tri zvočne predigre. Jutri ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter v ponedeljek ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm >Rasputin* in dve zvočni predigri. e— Pohitite z nakupom srečk drž. razr. loterije, ki jih dobite v podružnici »Jutra* v Celju, Kocenova ulica 2. ptvemUo v pol mm V četrtem kola se nadaljuje borba za točke na petih igriščih Ljubljani igra o:i]ešk a Siavija s Primorjem V Program za jutri: v Ljubljani: Prim<>rje — Siavija (O.); v Beogradu: BSK — Hašk; v Sarajevu: Siavija S. — Jugoslavija; v Splitu: Hajduk — BASK; v Zagrebu: OncOrdia — Vojvodini Položaj v ligi je tak, da nam jutrišnji dan utegne zopet prinesti popolno revolucijo na tablici. Eno samo je kolikor toliko sigurno: da bo Hajduk v tretje na lastnih tleh spravil na varno dve pi!ki in si najbrže ohranil t>rvo mesto na tablici. Za vsa druga mesta pa ee bo bila ljuta borba. Siavija O. v Ljubljani. OsijeŠka Siavija ne igra v prvo v Ljubljani. Pred dvema letoma je na dvodnev_ nem gostovanju zapustila v Ljubljani najlepša vtis. Takrat je pokazala prvorazrad-no kombinatorno igro kratkih pasov in ji je uspelo drugega dne, da je s Primorjem remizirala, dočim je prvega dne z malenkostno razliko prepustita lavorike belo. zeleni domača enajstorioi. Meditem je preteklo mnogo časa in tudi Osiječani so ga porabili v to, da okrepijo svoje vrste. Kako so to storili in kako jim je ta namera uspela, najboljše dokazujejo sveži rezul- tati, ki jih je csiješko moštvo pravkar doseglo v ligini borbi. Najznačilnejša je pač zmaga nad famoznim BSK-om. Primorje mora zmagati, če noče prav v samem začetku zaostali za drugimi. Trenutno je na zadnjem me. stu tabele v diružr: soseščini bivšega prvaka BSK in sedanjega prvaka Concor-die, ki enako Primorju nista še spravila skupaj več ko po eno samo točko. Prihodnji dve tekmi igrajo črno-beli zimaj, s sarajevsko Slavijo in z Jugoslavijo in tam bodo imeli bržčas prav malo prilike, da si pomnožijo zalogo točk. O osiješki Slaviji gre glas, da razpolaga s trenutno morda najmočnejšim napadom v državi, torej bo slonela glavna naloga na primor. janski obrambi, ki gotovo ne spada med najslabše v ligi, da vzdrži pritisk, na pri-morjanskem napadu pa bo, da poskusi potisniti moštvo na sredo tabele. Vsekako je to za dogleden čas poslednja šansa na. šega moštva, da se povzpne malo navzgor in mi mu gotovo želimo vsi, da bi mu v polni meri uspelo. Tekma se igra na igrišču Primorja ob Tyrševi cesti. Začetek ob 15.30, predtek-ma Grafika : Primorje I, začetek ob 13.45. Viktorija (Zagreb) : Ilirija Po daljšem odmoru, ki ga je pa porabila za intenziven trening ter izpopolnila svoje moštvo, bo Ilirija danes ob 15.30 zopet nastopila v javni tekmi. Za nasprotnika sd je izbrala zagrebško Viktorijo, ki je napram Iliriji posebno v zadnjih treh letih vedno odnesla prav častne re_ zuitate ali pa je celo zmagala s 3:1, v re-vanži ji je Ilirija jedva iztrgala remrs. Odlično je tudi zaigrala Viktorija lani v liginem prvenstvu. Zasluera na eh rezultatih gre srednjemu krilcu Premrlu, KI je duša moštva. V celoti je Viktorija prvorazredno tehnično moštvo s solidnim znanjem, dobro vigranim napadom, izvrstno krilsko vrsto in trdno obrambo. Ilirija bo imela z nio težak boj. upamo, da se bo čast. no odrezala in dokazala, da ljubljanski nogomet ne zaostaja za zagrebškim. morje II : Grafika ob 13.45. Službujoči odbornik Kralj, nadzor nad blagajno rav. šetina in Jugovec. Primorje mora postaviti osem starejših rediteljev. — Igrišče Hermesa ob 8.45 šparta (Mars) : Svobo. da, Vič in ob 10.15 Jadran : Slovan. Službujoči odbornik Novak. Vsak klub mora Ferencvaros: ISSK Maribor Danes bo gostoval v Mariboru budimpe-štanski FC Ferencvaros, eno najboljših evropskih profesionalnih nogometnih moštev. FC Ferencvaros je dosegel in še vedno ža-nje povsod kjer igra, na domačih in tujih tleh krasne uspehe. Našemu občinstvu bo tedaj dana danes ugodna prilika, ki se mogoče dolgo ne bo več povrnila, da prisostvuje ekshibicijski igri, polni finese. tehnične izvežbanosti m duhovitih trikov. Zato smelo pričakujemo, da bo znalo naše športno občinstvo k vi tira ti to s številnim poletom. FC Ferencvaros je obvezan, da nastopi v Mariboru s kompletnim prvim moštvom. Tekma bo ob vsakem vremenu in se prične ob 15.30. Predtekmo ob 14. odigrata SK Mura iz Murske Sobote in rezerva LSSK Maribora. Službene objave LIVP (Seja poslovnega odbora od 22. marca.) Navzoči: Stanko, Novak, rav. šetina, Zupane, Oman, Benedetič, Anko. Odsotni (upravičeno) Kovač in Rrumen, (neupravičeno) Petrič in Saksidt. V nedeljo 26 t. m se določijo prvenstvene tekme. Ljubljana igrišče Primorja ob 15.30. državna ligina tekma Primorje : j Siavija, Osijek. Dovoli se predtekma Pri- ' V tej Izvrstni veseloigri nastopi prvič v filmu sloviti ženski pevski jazz-zbor Sitsging Babies # Kot dopolnilo najnovejši Fox-zvočni tednik senzacij Predstave danes in jutri ob 3., 5., %8. in H10. uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 s« ob*a* untf *** 1» n niPfTrT \w * „ v ijondon« postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika. Igrišče Ilirije ob 10. Reka : Domžale. Službujoči odbornik Oman. Reka mora postaviti šest rediteljev. Igrišče Korotana ob 15. Korotan : Hermes. Službujoči od&ornik Petrič. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika. — čakovac igrišče Cakovečkega SK ob 15. čakovečki : Mura. Službujoče, ga odbornika določi M. O. Maribor Z ozirom na nerednosti, ki so se vršile pri zadnjih prvenstvenih tekmah, se poziva M. O. Trbovlje, da preskrba za od-igranje prvenstvenih tekem zadostno re-diteljsko in varnostneo službo. Trborije igrišče Amaterja ob 15.30 Amater : Do. brna. Dovoli se predtekma rezerv. Siuž-burjoč-ega odbornika določi M. O. — Hrastnik igrišče Hrastnika ob 15.30. R'*dar : Zagorje. Dovoli se predtekma. Službujočega odbornika določi M. O. Kazenskemu odboru se izroči igralca Rems Ivan (Amater) in Schoner Albin (Dobrna) od prijateljske tekme Amater : Dobrna 12. HI v Trbovljah; igralec feš. ljer Slavi«) (Amater) od prvenstvene tekme Hrastnik : Amater 19. HI. v Hrastniku. Odobri se prijateljska teikma v nedeljo 26. t. m, Blan, Novo mesto : Triglav, Ljubljana v Novem mestu. Jugoslavija : Primorje 25. t. m. v Celju ter Ilirija : Vitotarija, Zagreb na igrišču Ilirije. Opozarjajo se vsi klubi, da bo LNP dajal vse tiskovine samo proti plačilu ter bo vsako verifikacijo in slično brez zne. ska zavrnil. Tajnik IL SK Korotan : ŽSK Hermes igrišče Ko-rotana ob 16.15 prvenstvena. Sod ig. Ab-čan. SK Jadran : TSK Slovan. Jutri ob 10. se srečata imenovana rivala na igrišču Hermesa. Oba kluba bosta postavila v boj za dragocene točke najboljše moči. Zaradi česar se pričakuje prav lepa in napeta igra. Vojaški SK Triglav jz Ljubljane bo gostoval danes v Kranju, kjer bo ob vsakem vremenu odigral prijateljsko tekmo SK Korotanom. Jutrišnjo nedeljo bo VSK Triglav gostoval v Novem mestu proti tamo-šnjemu SK Elanu. Prijateljska tekma bo ob vsakem vremenu. Ker razpolaga VSK Triglav z dobrimi igrači ter ima lepo kombi-nacijsko igro in disciplinirane igralce, se vabi občinstvo Kranja in Novega mesta, da številno poseti tekme, kjer bo prisostvovalo zan'mivi borbi. Prijateljska nogometna tekma med Pri. morjem iu Jugoslavijo se bo vršila danes ob 15. na športnem igriška pri »Skalni kleti« v Celju in ne na Glaziji, kakor je bilo prvotno določeno. Tekmo bo sodil g. Ochs. Protest Concordie odbit. Kakor smo poročali, ie Concordia vložila protest proti tekmi s Primorjem, ki je končala neodločeno z 1 : 1, z motivacijo, da Makovec kot bivši član Svobode še ni imel pravice nastopa. Poslovni odbor JNS je odbil ta protest, ker je bil prepozno vložen. Concordia se bo po vesteh zagrebških Hstov sedaj pritožila na upravni odbor JNS. Kranjski šport. V petek je SK Korotan sklical članski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 60 članov. Poleg nogometa je članstvo pokazalo mnogo zanimanja tudi za lahko atletiko vodni šport, hazeno, ping pong, kolesarstvo in drugo. Načelniki sekcij so: Javornik Bogo za nogomet, Kuči-na Franjo za hazeno, Tajnik Bojan za ping-pong Majdi Pepe za lahko atletiko. Meke Franjo za kolesarsvo in Štiglic Viljem za vodni siport. Članstvo je od khrbove uprave zahtevalo, da nemudoma preskrbi lastno in primerno športno igrišče ter nujno potrebno opremo. Ker klub nima imovine bo glavna naloga uprave, da s sodelovanjem mestnih oblasti in vsega meščanstva omogoči delovanje in zasigura napredek kluba, dočim bodo za uspehe Kranja poskrbeli agilni športniki. Nogometna sezona se otvori danes s prijateljsko tekmo med V. S. K. Triglav iz Ljubljane in domačim SK Korotanom. Vojaki so dosegli prav lepe uspehe in bo tekma prav zanimiva. Priče-tek ob 14. Jutri ob 14. pa igra prijateljsko tekmo Korotanova rezerva. — SK Korotan bo imel članski sestanek v ponedeljek ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma (vhod z dvorišča). Na dnevnem redu je ureditev nogometnega igrišča, vsi delujoči in podporni člani naj sigurno pridejo! — Obvezni redni treningi vseh nogometašev so do nadaljnjega vsak torek in četrtek od 17. dalje na igrišču. Vabijo se vsi klubi, da sporoče pogoje in proste termine za skupna gostovanja svoiih I. moštev in rezerv v Kranru. SK Laško je imel 22. t m. V. občni zbor. Klub je srečno prebrodil porodne težkoče in se plasiral pri medklubskih prvenstvenih tekmah na 4. mesto. Med letom sta izstopila iz kluba predsednik in podpredsednik, nakar je bil koopHran v odbor tov. Wimmer, kateremu je odbor poveril pred-sedstveno vodstvo. Delegat tov. Regner je poročal, da je bilo stremljenje medklub-skega odbora usmerjeno v omogočenju od-igianja medklubskih tekem brez velikih gmotnih žrtev, katerih osobito manjši klubi ne bi zmogli in pa izravnavanju sporov, kar se je v pretežni večini tudi posrečilo. Novi odbor tvorijo predsednik dr. Roš, »odpred^ednik.NVimmer, tajnik Kokol, blagajnik Medvešek, gospodar Kačič, odborniki Jerše Joško in dr. Jerina, nadzorni od->or mg pharm. Ujčič in Vavpotič. Predsednik dr. Roš se je zahvalil za poverjeno mu častno mesto, zagotavljajoč, da bo vsestransko podpiral klubovo stremljenje. Šport je danes svetoven pojav, katerega podpirajo vse kulturne države, dobro se zavedajoč, da temelji telesna in duševna sila vsake države v zdravem narodu. Fizična in duševna vzgoja mladine v tem prav-cu pa jc ravno naloga športa, ki je obenem dokaz kulturne stopnje dotične države. Turni smučarski tečaj v Triglavskem pogorju. L dclcžence smučarskega turnega tečaja opozarjamo, da je skupni odhod iz Mojstrane v nedeljo 2. aprila ob 5 zjutraj. Sestanemo se v soboto 1. IV. po prihodu večernega vlaka v hotelu Triglav. Člani SPD naj si oskrbijo uverenja za polovično vožnjo prav tako člani klubov JZSS. Legitimacije s seboj. Seboj vzemite steklenico, snežna očala, dr. Kmetovo mazilo zoper solnčne opekline ali dobro vazelino, rezervne dele stremen, nož, mast za čevlje, maže za smuči in to 1. skare, 1. klister m 1. medium vse v malih dozah: od obleke pEvrope« po nalogu sekcije zabora nogometnih sodnikov v Ljubljani sestanek vseh sa_ veznih nogometnih sodnikov v Celju. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo ob 13.30 vršijo blagajniško službo na igrišču gg.: Sketelj ml., Stiglic, Vončina. Sancin Djuro. Istočasno pa reditelji: Klanč-nik, Glinšek, Ratič. Fuks, Lov.rač, Bančič, Madon, Jurkas. Moštvo, ki igra v soboto v Celju, mora biti v nedeljo ob 13.30 v garderobi. Zaradi fotografiranja mora biti ligino moštvo ob 14.30 v garderobi. Aktivni nogometaši, ki so oddali fotografije, naj dvignejo legitimacije na blagajni proti oor je preložen na 9. aprila ob 9. v istih prostorih, kot je bilo prvotno določeno. SK Reka. Za prvenstveno tekmo morajo biti jutri ob 9.15 na igrišču llirij« v vsakem vremenu: Pikič, Pike, Furlan, Teran, Korle, Drage, Eržen, Cešnik, Broni. Ane, Pači, Oto. NSK Sparta (SK Mars). V nedeljo prvenstvena tekma s SK Svobodo, Vič na igrišču Hermesa. Ob 8.15 morajo biti na igrišču: Majhenič, Novak Rado, Dolinar, Jenko, Krašovec, Vrhovec 1 in II, \VohI-fart, Novak II, Zupane, Via j, Magister 1 in II, Lumbar; reditelji Klančar, Stražišar, Košar, Vrhove II, blagajna Vrhovec Jože I. TKD Atena (hazenska sekcija). Danes ob 10. strogo obvezen trening za vse igralke. V primeru slabega vremena bo trening v nedeljo ob isti uri. TOGAL ZDAJ NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE prej velika škatlica Din 58.— mala škatlica Din 26.— sedaj samo mala škatlica Din 21.— velika škatlica Din 45.— TO ZNIŽANJE CEN VAM BO DOBRODOŠLO! Zdaj zamore vsakdo kupovati Tcgal-ta-blete, ki povoljno učinkujejo proti revmatizmu boleznim prehlada živčnim boleznim hrlpi ?votinn bolečinam v ledjih ishiasu in glavobolu. Togal-tablete ne ublažujejo samo bolečin, temveč pospešujejo tudi izločevanje sečne kisline Radi tega so se dosegli odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ker predpisuje več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so tudi mnogi profesorji. Togal-tablete, zamorete tudi Vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal bo pomagal tudi Vam kot tisočem drugih. Togal-tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, kadar se jih jemlje v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika! Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno od min. S. P. N. Z. br. 2082. 2678 G« a r s t v o Stroj vedno bolj nadomešča človeka Ze v naši državi, katere industrija v svojem razvoju nikakor ne koraka vzporedno e svetovno industrijo, je v majhni meri opaža ti. da zahteva napredujoča mehanizacija obratov naraščanje brezposelnosti Ce se to že pozna v tako majhnih razmerah, koliko bolj se šele občuti v gigantskih industrijah Zedinjenib držav. Anglije. Francije in Nemčije. kjer se z naglinr koraki uveljavljalo vse pridobitve moderne tehnike Zlasti velia to za Zedinjene države, kjer zavzema izpodrivanje človeškega dela po strojih že skoro katastrofalne oblike. Okrog 18 milijonov brezposelnih v Zedinienih državah nam to potrjuje Ni torej zameriti delavstvu, da se v boju za vsakdanji kruh bori proti stroju. 2e od konca vojne dalje ne narašča več število delavstva v tvornicah. čeprav je proizvodnja stalno napredovala. ^Zanimivi so statistični podatki, ki jih je sestavil dr. Leo Wollman o gibanju proizvodnje in števila delavcev Leto 1927. ie bilo leto najvišje konjunkt.ire. ko so delale vse tvomice s polno paro in še ni nihče vedel ničesar o krizi. Vendar pa se je že takrat pričela velika nezaposlenost, ki je stalno naraščala, dokler ni zavrela sedanjega katastrofalnega ob^e^a. Ce primerjamo stanie v Zedinjenib državah 1. 1023. s konjunkturnim letom 19*>7. vidimo, da ie proizvodnja ogromno narasla a število delavstva je kljub temu zelo padlo. Tako je v omenjenem razdobju napredovala proizvodnja v mdustr ji nafte in petroleja za 84 5/o, a število delavstva ;e padlo za 5 5/o. Industrija tobaka je dvignila proizvodnjo za 53 »V a zmanjšala stan-e delavstva za 13'V In d astri i a mesnih 'jelkov in klavnice so povečale proizvodnjo za 20 o. a odpustile 19°/« delavstva. Gradbena stroka je zvišala svojo delovnost za lP/o, a reducirala človeške sile za 15"/«. Produkcija pr^moaa ie narasla v omenjenem času ra 4°'o a je kljub temu lahko zmanjšala stanje'delavstva za 15 Vo. Podobno velia tudi za mnoge druge stroke, dasi v nekaterih mani občutno. Produkcija avtomobilov je napredovala za 69 "o. a obenem je tudi število delavstva naraslo za 48«/«. Mehanizaciia pa je tudi v tem primeru kriva, da se število delavstva ni dvignilo sorazmerno s produkcijo. Industrija tkanin je sicer padla za 1°U. a število delavcev je nazadovalo za 7>«. Kmetijsko pridelovanje je poraslo od 1.1920. GospoffiarsSje vest! — Za sklicanje konference, ki bi se bavi-la z reševanjem krize f denarstvu. Te dni ie bila v Zagrebu zaključena anketa Sociološkega društva o krizi našega denarstva V polni dvorani Trgovačkega doma je nastopilo več govornikov, ki so ocenjevali predloga za rešitev naše denarne krize, ki sta ju stavila g. dr. Belin in Plavš 6. Po razgovoru je bila sprejeta resolucija, v kateri se najprej ugotavlja, kakšno je stanje našega denarstva. nato pa se poziva država, da nudi pomoč našemu ogroženemu denarstvu z dobro zamišljenim sistemom zakonodajnih, administrativnih :n finančnih ukrepov.^ Ta pomoč ie tem potrebnejša, ker so se vsi doslej storieni administrativni ukrepi pokazali ne samo za pomanjkljive. nego tudi za dalje časa nevzdržliive Izkišnje tujih držav v sPcnih primerih, izzvanih po gospodarski stiski, kažejo nedvoumno, da se m« T9 sanaeiia izvesti edino s hitrimi in radikalnimi okrepi io da ;rna pri tem odločilno ulogo rešitev vprašanja, kako bi se dobila potrebna sredstva s no moč i o države ali emi-siiske banke Na anketi se je tndi poudarjala potreba »klicanja konference o denarstvu. katere bi udeležili gospodarstvem-ki iz vse države. Konferenca naj bi se vršila v Zagrebu _ r>Tp vriti srebrnikov p« 50 Din. Ker so se srebrni novci po 50 Din kovali v dveh kovnicah, in sicpr v angleški državni kovnici v Londonu in v Kovnici, d. d v Beogradu. ie beograjska kovnica, da se takoi vidi, kje je bil kateri srebrnik izdelan, napisala pod sliko Ni. Vel. kralja ?. majhnimi črkami »Kovnica. a. d.«. Tega napisa srebrniki. ki so izdelani v londonski kovnici nirnaio. Sreberniki no 50 D;n so torej pravi ne gled^ na to. ali imaio ta napis ali ne. — Znižani« ren sladkorju. Društvo trgovcev z ž vili in r mešanim blngom za savsko banovino v Zagrebu je objavilo, ia je začel j včerajšnjim dnem v trgovinah prodajati sladkor po naslednjih cenah: sladkor v kockar c prahu in «. glavah po '•o -n kri stalm sladkor po 13.25 Din v\ kg Društvo je pozvalo svoje člane, dasevlastnem interesu o rž teb cen. = Sosvet Mestne hranilnice ljubljanske V notici o imenovanju eosvela Mestne hranilnice ljubljanske ie bil po motno g. Šterk Pero hotelir in oosestn": v Ljubljani. ki ie bil istotako imenovan od gosp bana ?a sosvetu dru?.n;ca Vinarskega društvi-v zvezi z dragimi kmetftekimi odbori, to soboto. nedeljo in ponedeljek (25.. 26.. 27 t. m.) obširno viu«ko razstavo in vinski se jem v Koniirah Konjiški okraj je imel svo-jfčasno pridne odjemalce, ker so ta vina posebno poleti pmv priljubljena Razen vinske bo še razstava pletarskih izdelkov. Posel teh dveh prireditev ho v a vsakogar ob Prštie! --'j' Pride: r znameniti tenorist iu komorni pe- ^ vec najpopularnejši humorist in ko- »» mik v opereti, ki Vam bo odvzela $$ skrbi vsakdanjega življenja do L 1925. za 10°/o. medtem ko je stanje kmetijskega delavstva popustilo za 5 »/»■ Elektrarne so povečale v času od 1. 1922. do i 1927. proizvodnjo za 709/o, a število delavstva za 52 Razmerje je tudi v tem primeru neugodno za delavstvo. Od vseh ameriških gospodarskih panog ni ene. ki bi pokazala razvoj razmerja v prid delavstvu Od 1. 1927. dalje se je razmerje seveda še poslabšalo. Isto kakor za Zednje-ne države, velja kolikor toliko za ostali j svet. V Angliji se je od 1.1924. do_1929. po- j večala proizvodnja v industriji železa za ! 55 °/o. v čevljarski stroki za 29 Vo. v industriji kavčuka za 163 °/o, v sladkorni stroki za 72 °/o, a obenem je narasla nezaposlenost v take številke, da povzročajo resne skrbi angleškim odločilnim Sinite!jem- Naj navedemo še nekaj primerov izpodrivanja človeškega dela po strojih. V Nemčiji je leta 1923 izkopalo 557.000 rudarjev 133 milijonov ton, a l. 1929. je za izkonannie 163 milijonov ton zadostovalo že 517.000 rudarjev. Z roko je izdelal včasih delavec ob napornem delu le 450 ooek, stroj pa jih v istem času napravi 40.000. Kak bo izhod iz tega stanja, ko mehanizacija še vedno napreduje? Razumljivo je da se je pojavila propaganda za skrčenj.? delovnega časa, in sicer za 40urni delovn teden. Nedavno smo v »Jutru« objavili vest, da se za skrčenje delovnega časa zavzema že čisto resno del češkoslovaške induslriie. Tako je predsednik zapadnc&ške skupine češkoslovaške Zveze industrijcev Weis?ber-ger na glavni skioščini izjavil, da je za uvedbo 40urn'ega delovnika z istočasnim znižanjem delavskih mezd. Po njegovem mnenju je to edini izhod, ker nikakor ni pričakovati, da bi celo v dob konjunkture mogli drugače dobiti zaj>oslenie vsi brezposelni. Podr.igod zopet pravijo, da bi skrčenje delovnega časa bilo le trenutna odporno?, ker bi ne segla zlu do dna. Mnogi predlagalo osnovno preureditev vsega gospodarstva. Ker ni pričakovati, da se bo r.ekepa dne začelo uničevanje strojev, kar bi bilo tudi nesmiselno, srnjimo pred velikim problemom. ki ga bo treba rešiti. Reševanje tega vprašanja ne bo lahko, ker je nepo nustliivost prirojena človeška slabost. V naši državi nam seveda ta problem k sreči se dolgo časa ct* bo belil las. enem prijeten izlet, zlasti ker je dovoljema polovična vožnja. — pariški velesejem — razstava sveta (13. do 26. maja letos). 8C00 razstavljalcev iz 32 držav. Pričakujeta se 2 milijona p-> setnikov. Veliki popusti na železnicah in zračnih progah. Informacije dajejo vsi francoski konzulati in francoski trgovinski ataše, Beograd. Simina 8. — Avstrija pripravlja nov© uvozne zabra-ne. »Neues VViener Tagblatt« poroča, da pripravlja avstrijska vlada zabramo uvoza južnega sadja Zabrana je namenjena predvsem uvozu iz balkanskih držav. Razen tega se namerava uveljaviti zabrana uvoza nekaterih predmetov iz Rusije. — V trgovinski register se je vpisala tvrdka: Mohorjeva tiskarna in knjigarna, d. z o. z. v Celju. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jerihove Antonije, trgovke in hišne lastnice v Gorenji vasi pri Ribnici (narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Ribniei 27. aprila ob 10.; rok za oglasitev teriatev do 22. aprila). — Likvidacija Kreditna zadruga detalj-nih trgovcev, d. z o. z- v Ljubljani, je prešla v likvidacijo. Nova Jugometalija, d. z o. z. v Ljubljani, je stopila v likvidacijo. Upniki naj prijavijo svoje terjatve do 30. junija na naslov: Nova J lgometalija, d, z o. z. v likvidaciji, Ljubljana. Žibertova 27. Borze 24 marca. Na ljubljanski borzi sta popustili devizi na NevvJOrk in Trst. poskočili pa so za malenkost Berlin, London in Pariz Ostale devize so neizpremenjene. V tem tednu je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 1.50 milijona Din nasproti 1.87. 2.16, 2.52 in 2.34 milijona Din v predhodnih štirih tednih Devize so kazale ta teden nekoliko čvrste.jšo tendenco in so se v teku tedna povečini malo okrepile. Oslabela sta le Bruselj in London. Curih je ostal ve« teder. neizpremenjen Oslabel je tudi šiling v privatnem klirmgj in se ie zaključil danes po 8 9q Din. Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda dr>nes ni pokazala pomembnih izpre-memb. Zaključila se je za kaso po 177 in 180. Nadalje so zabeležili zaključke: 4n/o agrarne po 2. 7'U Blair }>o 33 in 35. 6°/o beglučke po 30. Impeks po 55. Trbovlje po 140 in Privilegirana agrarna po 190. — Avstrijski šiling ie notiral v Zagrebu 8.60 do 8.65 (zaključek 8.6250), v Beogradu pa 8.50 do 8.6250 Grški boni so notirali v Zagrebu 35 — Si5, a v Beogradu so se ponujali po 38 Devize. Liubliana Amsterdam 2315.13 — 2326.49. Berlin 1309.03- 1379 83 Bruselj 800.24 do •304.18. Curih 1108.35 — 1113.85. London 196.64—198.24. Newyork ček 5719.36 do 5747.62. Pariz 225.77 — 226.89, Praga 170.67 do 171.53, Trst 295.01—297.41. - Z.igreh Amsterdam 2315.13 — 2326.49. Berlin 1369.03 _ 1379.83, Bruselj 800.24 do 804.18, London 196.64 _ 198.24. Milan 295.01 do 297.41, Newyork kabel 5719.36-5769.62 ček 5741.36—5747.62. Pariz 225.77 — 226.89. Praga 170.67 — 171.53. Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.37, London 17.78, New-Vork 518.25. Bruselj 72.20. Milan 26.66, Madrid 43.80. Amsterdam 208 875, Berlin 123.70. Dunaj 72.94 (57 20). Sofija 3-70, Prana 15.40. Varšava 58.125. Atene 2.95, Bukarešta 3.08. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 180 bi., 7% investicijsko 42 - 44, 8°/o Blair 36 — 39, 7J/» Blair 33 - 35, Trbovlje 150 bi., Zagreb. Državne vrednoto: Vojna škoda za kaso 179 - 181, za april 175 — 181, 7»/, investicijsko 42 — 45 4% agrarne 21 do 24.50. 7% Blair 35 — 36. 8J/0 Blair 37—39, 70/o posojilo Državne hipotekarne 38 — 42. 6°/o beglučke 30 — 31.25; industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 30, Gatmann lftO bi.. Impeks 55 — 60. Isis 26 bi., Šeče-rana Osijek 95 den., Trbovlje 135 — 145; bančne vrednote: Narodna 3500 bL, Privilegirana agrarna 190 — 194. Beograd. Vojna škoda promptna zaključek 182, 7°/o investicijsko 43 bL, 4V» agrar- ne 23 — 24, beglučke 31.50 in 31.25 za- j ključka, 8°/o Blair 3(5.50 in 34.50, Narodna I 3400 bi.. Privilegirana agrarna 194 in 192 zakljjčka. Dunaj. Staatseisenbahn iges. 13.17, Trboveljska 14.70. Alpine-Montan. 11.60. Borzna tržišča L RS. + Ljubljanska borza (24 L m.) Tendenca j za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona j testonov. ŽITO. + Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca za žito nespremenjena Njdijo se: pšenica (mlevska voznina. slovenska postaja pla čilo 30 dni) baška 76 ks 275 _ 277.50; banatska. 77 ke 277 50 - 280: turšfica (mlev voznina. slov postaja, plačilo 3o dni)_ času ; primerno suha. promptna 115 — 117.50. ?,a j marc 120 — 122.50. moka (mleveka voz- ; nina. slovenska postaja, plačilo 30 dni); i baška »0« 450 455. banatska. >0g« 4;>0 j do 465 + Novosadska blaeovna borza (24. t m.) f Tendenca neizpremenjena. Promet 22 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica Sombor, gornjebaška, srednjebaška. baška potiska in sremska 212.50 — 215; gornjebanatska 210 do 212 50. Turšfica: baška, sremska garantirana 62 — 64; za april, mai, |uoij 62« 325 — 340: »5« 30"—320: „6« 280 — 290; >7« 187 — 195; »8« 70 — 72.50 Otrobi: baški in sremski, v jutastih vre. čab 60 — 62.50; banatski, v jutastih vrečah 57.50 — 60. — Fižol: baški in sremski beli brez vreč 107.50 - 110. + Somborska blagovna borza (24. t m.) Tendenca mlačna. Promet 63 vagonov. Pšenica; baška. okolica Sombor, gornjebaška. banatska potiska 212.50 — 215; sremska in slavonska 210 _ 212.50; baška potiska 214 do 215. Ječmen: baški in sremski. 63 64 k^ 102.50 — 107.50; baški pomladni 107 50 do 112.50. Turšfiea: baška. železnica, promptra 60 — 62; baška, za april, maj, junij 65 do 67; baška, Dunav in Tisa slep 65 — 67. Moka: baška in banataska, >0g< in >0gg< 347.50 — 36250; »2< 327.50. — 342.50; »o* 307 50 — 322 50; >6* 282.50 — 292.50: s>7< 187.50 — 197.50; iSz 70 — 72.50. Otrobi: baški. pšenični. promptni 60 — 62.50. Fižol: baški 107.50 — 110. + Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca prijazna. Promet slab. Pšenica: za mai 13.77 — 13.79 za oktober 12.26 _ 12.28. Rž: za november 7.84—7 c6. Turščira: za maj 7.50 — 7.51. za julij 8.87. za avgust 8.20. HMELJ + Žal ep (24. t. m.) Za starejše letnike v Savinjski dolini je nekaj zanimania iz tujine. Povpraševanje za bodoči letnik je manjše ob neizoremenienih cenah. — V Češkoslovaški se plačuje prednie-vnstno blago po 30 do 39 Din za kg. PriSlo ie do nekai zaključkov, nnibrž za ameriški račun. Zateški hmelj (1. 1932.) notira čvrsto 26 do 41 Din za kg. — V Nemčiji so bile pri čvrstejši tendenci v zadnjem času prodane znatneiSp količine srednjega in boljšega hallertauske^ga hmelja po 59 do 61 Din za kg. — V Franciji je mirno in so cene neizpremeniene. — V Ameriki j' kljub poslavliaioei se prohihiciji jviložaj na hmeljskem tržišču miren in kaže le male prometa. Lanski letnik notira 29 do 41 Din za kg. VINO -I- Vinsko tržišče v dravski banovini. (24. t. m.) Skrajno nepovoljni denarni trg vpliva še vedno na razvoi raznih blagovnih tržišč, med temi še j>osebno na vinsko kupčijo. ki jo kvari razen denarnega pomanikania še sedanje neugodno vreme. Ponudbe so velike. poraba pa maihna. Cene «© vedno pri-lično enake, namreč od 2.50 do 3 Din za srednja bela in rdeča namizna vina in od 3 do 3.5o Din za boljša in 3.50 do 4.50 Din za finejša kvalitetna vina. ŽIVINA. + Svinjski sejem v Maribom (24. t. m) Privoz 145 svinj. Kupčija je bila zelo slaba, čeprav so cene svinjam znatno padle. Prodanih je bilo 61 rilcev Cene so bile naslednje: prascem 5—6 tednov starim 120—125. 7 do 9 tednov starim 140—160. 3 do 4 mesece starim 230—380. 5 do 7 mesecev starim 450—530, 8 do 10 mesecev starim 550—580 Din; kilogram žive teže 7.50 do 8 Din, mrtve teže 11.50 do 12 Din. Iz Tržlsa ?— Kolo jugoslovenskih sester bo imelo svoj ponovni občni zbor v ponedeljek 27. L m. ob 8. v hotelu Lončar, ker se zadnji občni zbor zaradi premale udeležbe ni mogel vršiti. Kolo šteie 130 članic in se pripravlja že sedaj na organiziranje prodajanja oljk, da bi se pridobila sredstva za človekoljubno delo. Iz Zagerfa z_ Redni letn' občni zbor Kola jugoslo- venskih sester v Zagorju se bo vršil v nedeljo 2. aprila ob pol 5. v Sokolskem domu. V primeru nesklepčnosti bo pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaSi udeležbi. Po občnem zboru bo predavanje gospe čuček iz Ljubljane o domači vzgoji otroka. Matere, dskleta vabljene! Nove članice dobrodošle! Iz Hrastmlsa h_ Predavanje g. dr. Mihelaka iz Ljubljane o gospodarski krizi, ki ga je priredilo Sokolsko društvo, je naletelo na veliko zanimanje in je bil tudi obisk prav povoljen. h_ Preprečena velika požarna nevarnost. V četrtek zjutraj je v kemični tovarni počil velik kotel, v katerem se je nahajala raztopina solitra. Iz razpoke se je začela raztopina cediti in takoj se je tudi vnela Delavci, ki so bili takrat, zaposleni, so ogenj zadušili v kali in preprečili veliko nesrečo tovarne in okoliša. h— V rudniku so napravili rudarji v zadnjih 14 dneh samo štiri šihte. Beda je velika, kakor že večkrat, pa spet krožijo po revirju vesti, da bodo zvišana državna na. ročila pri rudniku in da bodo rudarji prihodnji mesec delali po štiri dni na teden. h_ Občni zbor zadružne elektrarne, ki se je vrši'« nedavno v Roševi gostilni, je zaključil lOletno plodonosno delovanje te gospodarske zadruge Hrastnika in okoliških vasi, ki je kraju in okolišu v izdatni mer; pripomogla do napredka Na občnem zboru le bilo sprejetih več važnih sklepov, najvaž nejši pa je ta, da se bo tok pocenil za 50 par pri kilovatu h— Kino predvaja danes in jutri ob 15. in 20. film »Pat in Patachon kot strelca« Predvajan bo obakrat tudi zanimiv kulturni film. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri, obakrat ob 38. in 20.15 zvočni biim »V dvoje je lepšet. V predigri zvočni tednik. Iz Laškega 1— nimen. 20. t. m. sta se poročila sreski podnaeelnik g. Svetina Anton in učiteljica v Artičah gdč. Mira Sevnikova iz znane narodne rodbine Sevnikov v Župelevcih pri Bizeljske. Bilo srečno! I— Smrtna kosa. Dne 19. t. m. je v Št. Petru pri Gorici nenadoma umrla ga Adela Cernec, tašča tukajšnjega hotelirja t;. Tropa Pokojnica se je nameravala letošnjo jx>-mlad za e-talno preseliti v Jugoslavijo. Njena želja se ji žal ni več izpolnila. Preostalim naše sožalje! 1— Kino laško. Danes in jutri ob 16. ter ob pol 21.: >Moja žena hohštaplerica«. Is Šoštanja št— Prošnja železniški direkciji. Pouk na celjskih šolskih zavodih kovča ob 12.25 Komaj pet minut nato pa že odhaja vlak v Savinjsko in šaleško dolino. Veliko število dijaštva, ki se vozi s tem vlakom, naravnost dirja po celjskih ulicah od šol na kolodvor K vlaku, vendar jih vsak dan nekaj "".aniudi. Na drugi vlak morajo potem čaks-ti polne štiri ure in ti revčki tavajo ta čas Po ulicah premraženi in lačni ter pridejo popolnoma izčrpani domov. Seveda tako nepotrebno pohajkovanje nc vpliva ugodno ne na zdraTje, ne na vzgojo. Tero-i bi se takoj odpomoglo, če bi odhajal opoldanski vlak iz Celja le 5 do 8 minut pozneje, kar bi ne bilo zvezano z nobenimi tehničnimi težko-čami, ker je to samo lokalni vlak do Velenja. Malenkostno zamudo pa bi lahko nadoknadil na vožnji Zato vljudno apeliramo na uvidevnost žel. direkcije v Ljubljani, da ugodi upravičeni želji velikega števila dijaštva in staršev iz Savinjske in šaleške doline. To ne bo samo usluga, ampak veliko koristno socialno delo! št— Krajevni odbor Rdečega križa je to zimo obdaroval 120 revnih šolskih otrok z novimi čevlji in veliko število R toplim perilom. S tem blafeim činom je RK najlepše dokazal, da pravilno pojmuje svojo misijo, ker je omogočil vsem tem revčkom posečanje šole in jih obvaroval najhujšega mraza. Veliko je pripomogla tovarna usnja Woschnagg in še posebej z lepimi prispevki gospa Woschnaggova sama. Odbor šolarske kuhinje pa je skrbel za top'o in tečno prehrano šolskih otrok. Saj dobiva dnevno od 2. decembra dalje nad 200 otrok izdatno kosilo. Da v teh kritičnih časih ni malenkost priti do sredstev, ki so omogočala navedeni akciji RK in šolarske kuhinje, je pač umevno in treba je bilo veliko vztrajnosti in ljubezni do šolske mladine, da se je to doseglo! Hvaležnost otrok in staršev naj bo v zadoščenje rsem, ki so se trudili s tema akcijama, srčna zahvala pa tudi vsem darovalcem, s prošnjo, da ostanejo še nadalje temu naklonjeni, saj gre za našo revno šolsko mladino, ki jo obvarujemo na ta način marsikatere bolezni. Hvala vam iskrena! — Šolski upravitelj. št_ Sokoiski pevski zbor je priredil pod vodstvom učitelja Vre že t a v soboto popoldne za mladino, v nedeljo pa za ostalo občinstvo v sokolskem domu koncert narodnih pesmi, ki je uspel nad pričakovanje. Zaznamovati je velik nanredek — predvsem ženskega zbora — od lanske prireditve. Občinstvo iz Šoštanja in sosednih krajev, ki ie prisostvovalo v prav velikem številu prisrčni prireditvi, je nagradilo pevce z odkri-tosrčnim aplavzom. Z uspehi ima lepo zadoščenje pevovodja, drugače »kisli« obraz sokolskega blagajnika pa je kazal ta dan nekako svečano-veselo razpoloženje. Da bi Dilo vedno tako! Iz Ptuja J— Za okras mesta. Olepševalno društvo je pozvalo prebivalstvo Ptuja, naj goji cvetlice po oknih in balkonih, da se povzdigne lepota mesta. Starši naj tudi vplivajo na otroke, da se bodo navdušili za gojitev cvetlic Olepševalno društvo bo tudi v bodoče nagradilo vse one, ki bodo imeli med ietom najlepše okrašena okna in balkone. V Ljudskem vrtu so pričeli regulirati hudournik. ki dela vsako leto osromno škodo. Olepševalno društvo je sicer prejelo podpo ro, toda samo za plačilo mezd. dočim si mora material samo nabaviti Društvo je vsekakor potrebno večje denarne podpore, da bo zmoglo vsa dela. BLED. Kino yBled< bo predvajal veliko nemško zvočno opereto »Priuc iz Arkadije«. izdelano v Daimaeiji. Predstave danes in iutri nedeljo ob pol 16 in 20. uri. GOLNIK. Glede na nagli razvoi zdravilišča na Golniku se tudi tujski promet v tem predelu (na Golniku, v Goričah. Križah itd.) prav lepo razvija. Posebno v Doletnih mesecih je vsako leto stiska glede dobre nastanitve številnih, posetnikov, letoviščarjev in rekonvaleseentov Tujski promet bi se pa mogel še mnogo bolje razvijati, če bi bile boljše železniške zveze. Tako mora potnik, ki pride z jutranjim beograjskim brzovia-kom v Kranj ob 9.13. čakati na prihodnjo i,vezo s potniškim vlakom proti Tržiču skoro štiri ure. Pa tudi z odhodom ni dosti bolje. Edino zveza na večerni brzovlak. em sej. Predsedn:k se je zahvalil vsem. ki so lani pri dirkah sodelovali ter apeliral na konierejce. da vztra-ajo kljub gospodarski krizi pri delu za našo znano muropoljsko konierejo ter da se tudi letos udeležijo dirk z dobro treniran'mi konji. Zborovalci so vzeli vsa poročila z odobravanjem na znanje Nato se je določilo, da bo sodni okraj Ljutomer gojil splošno ameriškega kasača, sodni okraj Gornja Radgona pa Non'nsa. Centrali kasačkih dru štev je predložiti zahtevo, da se žrebeta pod tremi leti ne vzamejo več v seznam in da se naj društva pri centrali bolje upoštevajo K vsaki seji je povabiti delegate vseh društev, ck morejo izreči svoje mnenje o tekočih zadevah. Splošna je bila tožba. da je skočnina za žrebce previsoka; treba jo bo primerno znižati. Društvo se bo obrnilo na ministrstvo za poljedelstvo, da izplača že dovoljene podpore in kupi za Mursko polje res prvovrstnega žrebca ameriške pasme. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo državno podporo za nakup žreb-cev v isti izmeri, kakor jo je dobilo Du-navsko kolo jahačev dalje ustanovitev posebnega referata za konjerejo pri kr. ban-ski upravi ukinitev licenc za privatne žrebce v srezu Ljutomer, odpravo skočnine sploh, dodelitev večjih sredstev konjerej-skemu društvu, izgraditev dirkaPšča v Za-kii na Bledu itd Pomladna dirka kola se bo vršila 25 maja; ako se ne bo jugoslovenski derby vršil v Ljubljani, je kolo mnenja, naj bi se vršil v Ljutomeru. Nato je zbor sklenil, naj se na dirkališču na Cvenu odpravita preostra ovinka. Nekateri dirkači »o se pritoževali, da vozijo na nekih dirkah vozači s konji brez listin, kar se naj prepove. Naposled jo bil storjen sklep, da priredi kolo na jesen tombolo v pcdpovo konjereje in da se članarina zniža na 10-Din letno. iiNO »LJ« r.a.s.v s vi DVOR« Telefon 2730 TIM MC COY v veienapetem pustolovnem filmu senzacij ipt^ m L®¥EC Predstave ^ues in jutri in 9. uri zvečer 4,- Najnižje ljudske cene 2. in 6.— Din Knjiga o zdravem človeku Že dolga leta se kaže v naši kritiki čuden pojav. Medtem ko p"'še kritika na dolgo in široko o vsakem verzu in vsakem tonu, se redko najde kdo, ki bi spod-obno ocenil strokovne kn ige. Revno je naše slovstvo v tem pogledu, zlasti pa je borna njegova poljudna plat Zato je tem ža-lostneje, če gremo z molkom mimo teh t.i-ko važnih gradnikov naše kulture. Nedavno je izšla izpod peresa našega odličnega hig jenika dr Karla Petriča poljudno znastvena knjiga »Naše zdravje« in sicer njen prvi del, kd govori o človeku. Na 120 straneh nam zdravnik odkriva v krasnih slikah in v lepem, vsakomur umevnem jeziku tajne zgradbe in delovanja našega telesa Re? mnogo zdravstveih poljudnih knjig so že izdale naše ljudske založbe. Zal pa so imele vse te eno hudo skupno napako: dajale so predvsem nasvete zoper razne bolezni, nobena pa ni doslej prinesla tako izčrpnega dela o gradbi našega telesa kakor dr Petričeva. Kakor je za zdravnika temelj vsega zdravja anatomija, tako je treba s po!judn:m poukom pričeti pri tem važnem temelju da bo potem mogel narod razumeti in pres-oditi važnost razn h bolezenskih pojavov. Dr. Petričeva knjiga »Naše zdravje« je zamašila to zelo občutno vrzel v naši poljudni zdravstveni literaturi. Prepr čan sem, da to delo ni že odstavljeno z dnevnega reda, če prineso dva ali trije listi običajnn knjižni oglas. Tudi se ne sme delati s takšnim delom, ki je stalo pisatelja mogo truda. tako. kakor je napravil nekdo med dnevnimi novicami nekega lista ko se je s petimi stavki cbrej-nil prezirljivo ob dr. Petričevo knjigo. Nad 600 zdravn kov imamo v Sloveniji in mislim, da bo upravičeno moje prepričanje da je vendar kdo med niimi prebral to knj;go in bi sedaj mege' kai napisati o njej. Baš zdravniki bi morali biti najbolj vneti propagatorji zdravstvene prosvete in to zato. keT je število bolniških obiskov tem večje čim bolj je narod zdravstveno prosvi^lien. Pa še eno korist bi imel zdravnik od razmaha zdravstvene prosvete: posamezni bolezenski primeri bi bili lahko kakor so sploh v začetku bolezni in bi bila verjetnost ozdravitve tem več a Kateri zdravn:k pa bi si ne želel takšnih uspešnih ozdravljenj! Zato bi želei, da napiše vendar že enkrat poklican strokovnjak stvarno oceno doslej prezrte dr. Petričeve kii-ge »Naše zdravje« in bi se nemara komu ne očitalo, da se postavlja v pozo čevljarja ob Apelovi podobi. Čudna praksa V nefki glasgovvski bolnišnici je umsrto te <5ni med operacijo mlado dekle. Kakor so kmalu potem ugotovili, se je bila operacija izvršila po pomoti. Dekle je ime.o revmatične bolečine, a so jo dali po po_ moti v oddelek za ženske bolezni, kjer so Jo meni nič tebi nič operirali. DRŽAVA, CE IN TELESNA VZGOJA Minister za telesno vzgojo naroda, dr. Hanžek, o škofovski protisokoiski poslanici ter delovanju Sokola kraljevine Jugoslavije v verskem in nravstvenem pogledu V nedelja dopoldne je Narodna Skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za telesno vzgojo. V delokrog ministrstva spada tudi So-kolstvo, pa je naravno, da je bil njemu posvečen večji del razprave. Minister za telesno vzgojo g. dr. Hanžek je v kratkem uvodnem eks-pozejj očrt al delo in naloge svojega resora ter pojasnil njegove pro_ računske postavke, povzel pa je besedo še drugič in v odločnih., jasnih izvajanjih obračunal z napadi na Sokola kraljevine Jugoslavije. Učinkovito je s svojega avtoritativnega položaja zavrnil neupravičene napade in neutemeljene očitke, M jih je vsebovalo znano proti sokolsko pismo naših škofov. V svojem telefonskem poroOilu smo mogT! podata le kratek izvleček iz govora g. ministra in iz izvajanj gg. narodnih poslancev, M so govorili v sokolsiki debati. Med tem smo prejeLi stenografaki zapisnik o poteku razprave in po njem posnemamo obsežnejše podrobnosti iz govorov. Minister dr. Hanžek je v svojem govoru izvajal med drugim: Go-spodje narodna poslanci! . Izjava predsednika vlade v Narodni skupščini dne 16. marca je jasno obeležila stališče vlade v vprašanju pravnih in političnih odnošajev naše kraljevine napram katoliški cerkvi. Naglasila je posebno, da vlada niti pred škofovsko poslanico z dne 17. decembra 1932 m vodila politike preganjanja katoliške cerkve, temveč nasprotno, politiko naj-večrh koncesij. Od tega stalnega praiv-ca državne noliitiike je ni odvrnila niti aikciia katoliškega episkopata, niti delovanje dela katoliškega ktera. V pogled« telesne vzgoje mladine^ie treba še posebej pripomniti, da kr. v.a-da v smislu ustavnih odredb, zaradi normalne izgradme narodnega edmstva, notranje kon?oFdacne, državne obrambe in ztmaniesra miru ne more in tudi •ne bo nikdar dovolila, da bi se telesna vzgoja mladine vršila izključno na verski podlagi. i Nevtralizaciija te vzgoije je v interesu vseh ver in cerkev, kakor tudi naroda vsake veroizpoved,i. ker se morejo le na ta način preprečiti verski spori m •borbe. Kljub temu na verska vagona ni iz-Miiučena in tndi ne obstojajo rnkake ovire, da se ne bi mogli posamezniki v svrho nravstvene izipopo'!nie ie podvrgel mnenju in avtoriteti »trsa tel jev iz vrst pristašev brezverca Tvrša « Po besedah škofovske poslanice se mo-e celo sklepati, da njeni podpisniki pisateljev i7 Tvrševih vrst niso niti čitali niti poznali, temveč so se vsi slepo podvrgli mnenju in avtoriteti krškega škofa dr. Srebmiča, ki se je o tej temi razpisal naravnost z bolestno ambicijo. Res je, da se najdejo tudi med češkimi sokolskimi pisatelji taki. ki tolmačijo Tyr-ševe nazore v omenjenem smislu in smatrajo v njegovih delih uporabljene bese*e kot dokaz za njegovo brezverstvo. Toda ta literatura je v ogromni večini le plod politične borbe ali literarnih pretenzij posameznikov in zato nikakor ni pripravna, da bi bila podlaga za pravilno mišljenje in pravično presojanje Vrh tega pa je tudi mnogo risateliev, ki ne sodijo tako o Tvršu in tudi popolnoma drugače tolmačijo njegove nazore Za primer navajam revijo »20. vek«, odlično katolišKo revijo, v kateri duhovniki proslavljajo in hvalijo Tyrša kot idealnega človeka, ki mu priznavajo. da je ustvaril in tudi še za svc~ jega življenja vodil Sokolstvo v verskem pogledu nepogrešno. Čudno je, da katoliški eni skopa t ni up števal in se oziral tudi na te katoliške duhovnike, temveč so jim avtoriteta le »pisatelji iz vrst lastnih Tvrševih pristašev.« Čudno je, da katoliški episkopat in njegov izvedenec ne vesta, da so ti pisatelji »iz vrst lastnih pris*ašev« večinoma iz skunine češke sokolske opozicije, ki oči'i oficielnemu češkemu sokolskemu vodstvu naz-dnjaštvo in celo klerikulizem y ustvarja to literaturo samo z namenom, da dokaže, da sokolsko vodstvo ni ostalo zvesto Tvrševim načelom Čudno je, da episkopat ne ve, da katoliški pisatelji ravno tem radikalnim sokolskim elementom očitijo, da so izvršili izdajstvo volje in načel Tvrša in Fugnerj.a, »ker so si vtisnili na čelo pečat brezverstva« ter v idealno zasnovanega Tvrševega Sokola vnesli »duh židovskega, mednarodnega prosto zidarstva«. Brez dokaza Nočem slediti vzgledu episkopata ter Tyrševih posmrtnih razlagalcev in raziskovalcev, ker je to jalov in skoro neresen posel. Meni je končno vseeno, kako se bo končal ta papirnati boj in kakšno mesto bo zavzel Tyrš v filozofski sistematiki po avtoriteti teh njegovih sodnikov. Zame zadostuje to, da škofovska poslanica Tyrše-vega brezverstva ni dokazala, in d i fe za trditev o brezverstvu nudila samo Jokjzni surogat popolnoma sumljive viednodi In kaj nam dokazujeta življenje :n delo dr Tyrša? Vse svoje življenje je kot rojen katolik izvrševal poleg ve;ikih dolžnost: češkega patriota in javnega delavca tud: svoje verske dolžnosti. Nič^at ni storil v življenju proti veri in cerkvi, pač pa je s svojim delovanjem mnogo doprinesel k oremu cilju, za katerega se bori cerkev. Umrl je kot katolik n cerkev sama ga je lav-riostno pokopala n tm> J al a svoj blagoslov za večni mir. Ali morejo tudi proti temu nastopiti ali pa to drugače tolmačiti »p satelj' 'z vrst lastnih nristašev « Kadar gr za Sokolstvo, je končno spo-redno, kaj je mislil Tvrš i drj^ib vprašanjih, kakšni so bili njegovi privatni verski nazori Odločilno je, katere in kek-ne nrsii so prišle do izraza v njegovem sokolskem sistemu telesnega vežbanja in v sokolski ideologiji. Za presojanje tega vprašanja je merodaj-no njegovo delo »Temelji telesnega vežbanja«, ki vsebujejo njegov sokolski sistem načel in metodiko telesnega vzgajanja Sklicujoč se na to delo, morem pozitivno trditi, da ni v njem ničesar brezv rskega Idejni temelj Sokolstva se nahaja v Tyr-ševem članku »Naša naloga smer in cil« Morem pozitivno trd'ti. da rudi v tem de lu ni ničesar brezverskega. V obeh delih uči Tyrš ljubezen do bližnjega, pravo življenje, svobodo in napredek vsakega posameznika in naroda, potrebo izpopolnjevanja človeka v telesni, nravni in duševni smeri s ciljem po resnici, dobroti ig lepoti. V svo jih delih, ki se nanašajo na sokolski sistem o telesni vzgoji in na idejne temelje Sokolstva, se nam torej Tyrš nikakor ne prikazuje kot brezverec temveč naprotno kot propo\?ednik in borilec za one ideale, katere je, kakor škofovska poslanica sama priznava, že od vsega začetka učila krščanske vere. Ker je Sokolstvo sploh in torej tudi SKJ prevzel od Tyrša edino in samo njegov sistem telesne vzgoje ter samo njegovo sokolsko ideologijo, v kateri ni nikier nobene brezverske misli, je popolnoma jasno. da Sokolstvo ni osnovano na brez-verskih načelih in na brezverskem nauku. Sokolstva nič ne briga, kaj je Tvrš mislil ali pisal v slojih ostalih delih, ki se nanašajo na razna področja znanosti ali umetnosti in bi bilo naravnost nesmiselno spravljati Sokolstvo v kako zvezo s temi Tvrševimi mislimi in nazori. Dr Tyrš je bil profesor estetike in je pisal o mnogih vprašanjih z raznih področij znanosti in umetnosti. Samo po sebi je iasno Sokolstva ne vodijo misli in pogledi, izneše-ni v Tyrševih delih: Poliktet, Lnokoonova skupina, Gotski slog. Mohamed in njegova religija. Sokolstvp pozna samo Tvrša kot ustanovi tel ia, organizatorja in voditelja Sokolstva, kot avtorja sokolskega sistema telesne vzgoje in sokolske ideologije. V tem in takem Tiršu ni Sokolstvo nikdar gledalo niti ateista, piti panteista. n;ti naturalista, niti materialista. Vse to more zanimati samo kakega literarnega zgodovinarja ali teologa, dečim Sokola ni nikdar zanimalo in tudi ni imelo na njega nikdar nobenih posebnih vplivov. Pa še nekaj je treba pripomniti! Propovedaik verske strpnosti Res je, da je Tvrš v verskem "---'^7 oznanjeval svobodno veroizpoved an je in strogo versko znosijivost. To je sprejel tudi Sokol kot svoje načelo od svojega prvega početka do danes. So ljudje, ki smatrajo, da je ta z nor. I jivost velik greh za vsakega katolika. Ako je temu tako. potem nosimo mi ta greh od postanka Sokolstva do danes. In mi tega greha ne moremo opustiti. Pozivam tudi vas gospodje, naše Sokolstvo in celokupni naš narod, da vztrajno grešimo dalje, ljubeč se in prepuščajoč drug drugemu svetinje, ki jih nosimo v svojem srcu v polnem zaupanju, da nam bo Bog ta greh oprostil zaradi božfaga miru in t\:bezni, ki jih ustvarjamo s tem našim grehom. Ocenjajoč SKJ kot organizacijo, je popolnoma naravno, da so za nas merodajna konkretna načela, na katerih je osnovana sokolska organizacija. Ta načela so izražena v sklepu sokolske skupščine od 29. marca 1931. in so bila objavljena pod naslovom »Pota in cilji« kot oficieLni program SKJ. Pa~agraf 29 pravi pod naslovom »Vera«: Sokols*vo priznava svobodo prepričanja in mištenja vsakega posameznika. Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanie. ker smatra, da je vera naj- intimnejši del notranjega duševnega življenja. Sokolstvo osvaja načelo verske strpnosti. V poglavju »Sokolstvo in vera« so izdelane te misli in se navaja: »Sokolstvo posebno spoštuje tudi vsako versko prepričanje in čustvovanje, ker smatra, da je vera najsvetejši del notranjega življen:a vsakega posameznika. Tudi ta bistveni del človeškega pogleda na svet Sokolstvo ceni in spoštuje. Zaradi tega mora Sokolstvo enako spoštovati vsako izpolnjevanje verskega prepričanja in čuvstvovanja. Vsak pripadnik sokolske organizacije more svobodno izvrševati ukaze in predpise svoje cerkve in vere. To ni samo naša formalna izjava, temveč ima tudi svoje globoke korenine v našem notranjem živl:enju, ki mora biti prežeto s sokolskimi vrlinami lepote, dobrote in resnice. kaT mora povsod :n vedno izhajati iz duše vsakega poedin-ca. V smislu sokolske ideje in sokolskih naukov mora biti vsak pripadnik sokolske organizacije borec ža resnico in pravico, za vse, kar je lepo in dobro. Vsak naš pripadn:k naj se trudi, da se vedno čim nolj približa najvišji absolutni resnici in pravici, dobroti in lepoti. Da se doseže ta 'dealni cilj. so vsakemu na razpolago tudi sredstva, ki mu jih .nudita njegova vera in cerkev.« To je torej brezverstvo našega Sokola in zaradi takih naukov, zaradi teh načel, naj SKJ zasluži anatemo naših katoliških škofov! Gospodje! Jaz mislim, da o tem ni treba nobenih komentarjev in da je ravno v tem najboljši dokaz, da naš Sokol, ne oziraje se na Tvrša in njegovo ideologijo, ni brezverska in protiverslca organizacija. Ako je Sokol vzel to iz Tvrševih naiukov, potem je jasno, da njegovi nauki niso brez verska in orot i verski. Izhajajoč od nedokazr.e predpostavke Tvrševega brezverstva, trdi škofovska poslanica, da sta brezverstvo manifestirala češki Sokol in nekdanji joigoslovenski Sokol, in da se je SKJ popolnoma istovetil s stališčem češkega in jugoslovenskega Sokola ter s tem tudi on priznal, da je proti-verska organizacija. Škofovska poslanica trdi, da je češki S^kol leta 1922. izjavil, »da S-ikol ne more biti pristaš Rima, ker smo in moramo biti proti katolicizmu«. Ugotavljam, da češki Sokol kot organizacija take oficielne izjave nikdar ni dal. V škofovski poslanici reproducirana izjava je popolnoma drugega izvora. Dr. Kunctovnv je napisal članek z naslovom »Beseda Sokolstvu«, ki je bil natisnjen v »Češkem sokolskem glasniku« leta 1920 Gre torej za članek privatne osebe, Sokola, kateremu je sokolsko glasilo omogočilo, da objavi svoje posebno stališče napram verskim vprašanjem. Popolnoma jasno je torej, da se s tem člankom ne more istovetiti Češki sokolski savez ali Češki Sokol. V članku se na koncu glasi: »Kratkomalo, mi smo in moramo biti proti katolicizmu. Čeprav smo na zunaj mnogi še njegovi pripadniki, vendar je potrebno, da to kljub temu odkrito in glasno izjavimo in dokažemo z dejanjem. Prepričan sem, da bo čimpreje od vseh strani zadonelo pravo in jasno in resnično sokolsko geslo: »Sokol ne more biti pristaš Rima«. Sokol mora samo naprej, pri vsakem udejstvova-n ju in napredovanju proč od R ma in naprej!« Kakor razvidno, se je škof. poslanica poslužila prv-ega izreka »Mi smo in moramo biti proti katolicizmu«, in dela izreka »Sokol ne more biti pristaš Rima« in iz tega je bila skovana dozdevna iz ava češkega Sokola: »Sokol ne more biti pristaš Rima. mi smo in moramo biti proti katolicizmu«. Nit' z eno besedo nočem kvalificirati to postopanje, ugotavljam pa. da članek dr. Kunctovnega ni oficielna izjava Češkega Sokola in da Češki Sokol nikdar ni dal take izjave. Škofovska poslanica trdi, da je Juffoslo-venski Sokol na Hrvatskem in v Slavoniji izjavil isto in da to dokazuje odločna in jasna beseda nekega Jugosokola v listu »Novi Rod« od 1. marca 1920. Ugotavljam, da časopis »Novi rod« ni sokolski list, temveč časopis frančiškana Miloševiča. ki je pok r en i 1 v Zagrebu narodno cerkev za kulturo duše Ali je bil pisec tega članka slučajno Sokol ali Jugosokol, ni znano. Jasno pa ie sledeče: Članek privatne osebe je bil natisnjen v ča-sopisu religioznega pokreta in zato vprašam, ali je dopustno, da se to podtakne kot oficielna izjava Jugoslovanskemu Sokolu na Hrvatskem in v Slavoniji. Na te in take vrednosti predpostavkah je zgradila škofovska poslanica sklep, da je tudi SKJ enakega miši enja, češ, da je bilo svečano proglašeno, da je Sokol kraljevine Jugoslavije naslednik bivšega Jugosokola Nedokazano je, ali je Tyrs sploh bil brezverec. Dokazano je, da v sokol"kem sistemu in sokolski ideologiji ni nič brezverskega. Dokazano je. da Češki Sokol ni dal naved ne izjave. Dokazano je, da tudi Ju-goslovenski Sokol ni dal citirane izjave. Kaj torej ostane od trditve, da tudi SKJ ne more dirugače, da bo enako delal kakor bivši Jugosokol, ker je isto kakor bivši Jugosokol. V to se je torej razblinila teza g. dr. Srebrniča, panjrazirana v škofovski poslanici o brezverskem duhu in načelih SKJ in zaradi te s tako nenavadno metodo fondira-ne školastične šimere so dali naši dobri škofje v dobri veri in v večno slavo božjo svoje častno ime, da vržejo anatemo na svoj lastni narod. V dokaz svojih trditev se sklicuje škofovska poslanica na življenje in delovanje SIKJ, ki da gre za tem, da odvrne članstvo od vere in cerkve. Poslanica navaja, da je polno primerov, da je SKJ de;anski delal Ln se udejstvoval po takih protiverskih načelih iji tendencah. Morem trditi, da oni maloštevilni primeri, ki jih je navedla škofovska posianica po rezultatih absolutno objektivnega in zanesljivega proučavanja, nikakor niso dokaz za protiv&rSko delovanje Sokola. Kaj fe bilo v Splitu škofovska poslanica trdi, da je SKJ v Splitu odgovoril škofu, ki ga ie pozval k sodelovanju pri procesiji na Telovo, »da sokolska društva ne morejo sodelovati pri takih svečanostih.« Res je samo to, da je splitski Sokol odgovoril, »da društvo ne more v slavnostnem sipirevodu sodelovati v kroju in s sokol-'k o godbo«. V kroju znači v slavnostni obleki. Splitski Sokol je še pristavil, da je »uprava z hvaležnostjo sprejela ljubeznjivi po-ziv in priporočila svojemu članstvu, da se cenjenemu pozivu odzove in prisostvuje svečani službi božji in procesiji«. Kaj je torej v tem protiver-sfcega in proti cerkvenega. Kaj na Visa škofovska poslanica trdi, da je oprava sokolske župe prepovedala, da člani sokolske godbe na Visu zase in ne kot Sokoli sodelujejo na proslavi 7001etnice sv. Antona To nikakor ne odgovarja resnici. Sokolska župa ni ničesar zabranila. Res pa je, da je posodi tev glasbil zavrnila društvena uprava Sokola na Visu leta 19'30, stoječ na stališču, da so glasbila kot last Sokolskega društva izključno za uporabo v sokolske svrhe in da člani Sokoli ne morejo kot sokolski godbeniki s sokolskimi glasbili sodelovati na nobenih prireditvah kot privatna godbena skupina. To stališče uprave je po društvenih pravilih popolnoma korektno. Uprava istega društva se je med tem leta 1932 postavila na stališče, da je tako izposojanje dovoljeno in so zato o Veliki noči tudi člani sokolske godbe sodelovali Po pravilih to dovoljenje sicer ni bilo korektno, vendar pa dokazuje, da je bila prepoved dovoljenja leta 1930 sploh brez vsakih verskih tendenc in da je šlo samo za različna tolmačenja društvenih pravil. Pripominjam, da uprava sokolskega društva na Visu leta 1930 uporabo sokolske godbe tudi za Djurdievdansfci u-anak, ki so ga priredili pravoslavni prebivalci na Visu. ni dovolila. Pa kje naj bo v tem protiverslca tendenca sokol s koga društva. V Varaždlsisftih Toplicah Škofovska poslanica trdi, da je v neki župi poleg Varaždina moralo sokolsko društvo ki je prisostvovalo vsem cerkvenim svečanostim, na prigovarjanje sokolske župe v Varaždinu opust'ti to sodelovanje. Gre za sokolsko društvo v Varaždinskih Toplicah, ki je v varaždinskem tedniku »Jugoslavija« od 18. septembra 1931 objavilo dopis, v katerem je opisano sokolsko delo tega društva. Sokolska župa v Varaždinu nikakor ni kritizirala sodelovanja pri velikonočni procesi i. temveč je izdala samo navodila, da se morajo v bodoče vse objave za sokolsko in dnevno časopisje poslati potom žup-nega novinarja in da društvo nima pravice samo objavljati poročil o svojem delovanju. Varažd nska sokolska župa je postopala pri tem popolnoma pravilno na temelju obstoječih predpisov sokolske organizacije. Sokolsko društvo v Varaždinskih Toplicah torej ni treba lo opustiti svojega sodelovanja pri cerkvenih svečanostih in mu tega tudi nikdo ni zabranil. Poljski Sekali v Splitu škofovska poslanica navaja, da pri velikem sokolskem zletiu v Splitu ni bilo v cerkvi nobenega Sokola razen članov poljskega Sokola, ki da je edini na katoliški* načelih. O priliki sokol skesa zleta v Splitu sta starešini poljskega Sokola, Zamoj-ski in Samolinski. dejanski prisostvovala sv. maši, vendar pa tudi ostalim Sokolom nikdo ni zabranil, da bi zadostili svojim verikim dolžnostim. Dovolite, da izvršim pri tej priKki dve pripombi: Nagtaša xe. da je poljski Sokol katoliško društvo. Splošno pa je znano, da je tudi poljski Sokol organiziran na teme-hu Tvrševega sistema telesne vzgoje in na Tyrše\'i osnovi sokolske ideologije. Na tej osno\n ie bil ustanovljen tudi bivši hrvat-| ski Sokol. Na tej podlngi, čeprav se ne omenja ime Tyrša }e bil ustanovljen tudi Orel. Poljski Sokol je torej ravno toliko katoliško društvo, kolikor je tudi češki Sokol in kolikor je SKJ. ČL £1 ustave Kar se tiče sodelovanja Sokolov prt cerkvenih obredih, je res čudno, da govori poslanica v takem smislu, kakor da je dolžnost Sokolstva. da svojemu članstvu ukazuje sodelovanje. Katoliški episkopat očividno ne pozna ustave države, v kateri živi in ne ve. da čl 11. ustave od 3. novembra 1931. določa: »Nikdo ni dolžan, da svoje versko prepričanje javno izpoveduje. Nikdo ni dolžan, da sodeluje pri verskih zakonskih aktih, s\~ečanostih, obredih in vežbah.« Če bi on to vedet, bi mogel razumeti tudi to. zakaj Sokolstvo ne more nalagati svojemu članstvu prisostvovmje pri cerkvenih obredih, temveč more s\'ojemu članstvu to samo priporočiti korporativ-no sodelovanje pa samo v toliko, v kolikor se strinja članstvo s takim postopanjem. in cerkvene prireditve Škofovska poslanica trdi, da sokolska društva odvračajo vernike c-d cerkve, ker imajo ob nedeljah in praznikih svoje zle-te. Res je, da se to dogaja v večini primerih, vendar pta ne zaradi odvračanja članstva od cerkve, temveč samo zato, ker so to edino primerni dnevi. Dogodek v Novi Gradiški Slučaj v Novi Gfadiški ni točno opisan. Gre za dogodek 20. junija 1931, ko se je vršil okrožni zlet v Novi Gradiški. Tedaj je nadškof dr. Ante Bauer ravno tam blagoslovil temel;ni kamen za dom usmiljenih sester. Sokolski zlet je bil sklenjen in določen že konccm leta 1939. in objavljen že mesec dni, predno je bila naznanjena blagoslovitev temeljnega kamna doma usmiljenih sester. Slavnostna maša ni bila napovedana razven v cerkvi in še to mnogo kasneje. Tudi od župnika ni prišlo ni-kako opozorijo, da se bo vršila istega dne cerkvena svečanost, ki bi jo megla sokolska prireditev motiti. Župnijski urad j-e celo dal sokolskemu društvu v najem vež-bališče za 200 Din in prodal 10 krojev bivšega hrvatskega Sokola Sokolu kraljevina Jugoslavije za 2000 D'n, da bi bila sokolska godba pri tej priliki v kroju. Sprevod je šel v običajni smeri skozi glavno ulico. Ko je šel mimo cerkve, sokolska godba sploh ni igrala. Posamezni člani so bili v cerkvi pri službi božji, eden od njih jc pri maši sviral na orgle. Nikomur, niti župniku Nove Gradiške se ni zdelo to nič nenavadnega. Nikdo ni videl v tem nobenega izzivanja, ali motenj za cerkev. V Boštassju Tudi slučaj v Boštanju ob Savi, ki ga navaja škofovska poslanica, ni točno opisan. Dne 14. maja 1931 je sv. misijon odredil popoldne pridigo za matere. Izlet sokolske mladine tega ni čisto nič motil, kajti omla-dna ni smela prisostvovati tej propovedi. Izleta tudi ni bilo mogoče odgoditi, ker je bil to še edini prost dan za vežbe pred okrožnim zletom. Tudi ni res, da so otroci vežbali na dvorišču gostilne in poteo sodelovali na plesu. Vaje so bile na nekem vrtu in otrooi sploh niso prihajali v gostilno. Zanimivo je, da so na prvi dan miši jona dne 10. m.aia tamkajšnji gasilci priredili svojo veselico, a to ni nikogar crvd--. ralo. V Krapisi Netočno opisan je tudi slučaj v KrapinL Skupščina se je vršila na glavnem trgu in ni niti opazila običajnega sprevoda romarjev, ki nima nobenega oficielnega značaja. Govorniki na trgu so govorili o Sokolstva in o Ljudevitu Gaju. Ž nobeno besedo se niso dotaknili niti vere niti cerkve. Noben vzklik ni padel proti veri ali cerkvi. Po sokolskem nastopu je govoril neki govornik na dvorišču Sokc-lskega dema o pomenu Sokolstva in delu za versko zbliža-nje. Omenil je primer verske nestrpnosti nekega župnika. Pri tej priliki je nekdo iz pubi ke vzkliknil: »Doii s črno internacio-nalo!« Ni res, da bi govornik sam koga sramotil in se posluževal g-dih besedi, kakor tudi ni res, da bi primerjal Tvrša s Kristora ali ga postavljal celo pred Kri sta. Kakor je torej razvidno, so biti vsi ti primeri popolnoma netočno opisani. Vsem je podtaknjena neka posebna tendenca, vsi so občutno pretirani in prikazani tako, da so zelo daleč od pra\'e resnice in nikakor ne nudijo dokaza, da bi vršilo Sokolstvo v svojem delovanju sploh kake protiverske akcije. Še hujše pa je s trditvijo, da .10 končujejo sokolski sestanki redno s plesom in pijančevanjem, da se dajejo predstave z nemoralno vsebino, da se širi golota pri javnih nastopih. Vse te trditve v škofovski poslanici so brez konkretnih dokazov. Kljub temu pa sem jaz proučil tudi to splošno obtožbo m morem reči, da nisem mogel najti niti enega primera, ki bi vsaj sličil iznešenim obtožbam. Na pravi poti Gospodje narodni poslanci! Moral sernfc vse to omeniti, da vas kot nadzorni organ SKJ uradno obvestim o stvarni neuprart-čenosti obtožb škofovske poslanice. Ka* kor vidite, je od vsega tega ostalo zelo malo, ali skoro nič. kar bi moglo opravil čiti tako postopanje katoliškega episkopat ta, in kar bi moglo razjasniti nenavaden način, s katerim je katoliški episkopat v teh težkih časih nastopil proti SKJ in » tem tudi proii prestižu državne oblasti. Ponovno morem zagotoviti, da SKJ ni osnovan na protiverskem in proticerkve-nem duhu. On tudi ničesar ni storil proti cerkvi, on ni nikaka nevarnost niti za vero. niti za cerkev, niti za moralno in versko vzgojo naše mladine. Res so se mogli dogoditi pojavi, ki bi se mogli tako tolmačiti, ako se upošteva, kakim provokacijam, poniževanjem in psovanju so bili izpostav^ Ijeni Sokoli, kar je malo poprej našteval narodni poslanec g. Dobrovoljac. Vendar. I tega ni bilo niti pred niti po škofovski poslanici SKJ je obdržal svoj mir in dostojanstvo, s\'est si velike naloge, ki mu je poverjena, zahvaljujoč se svoji visoki disciplini, ki vlada v njem V mnogem je to tudi zasluga vodstva in članstva. Ugotavljam to in smatram, da je največja pohvala za Sokola, ki dela z geslom »brez koristi in slave«, ako javno prizna, da je izvršil svojo dolžnost. Da je naše Sokolstvo na pravem potu. dokazujejo tudi izjave solidarnosti češkega in poljskega sokolskega saveza, ki jih je dobil naš sokolski savez ravno ob priliki omenjene škofovske poslanice. Solidaren je z nami tudi poljski sokolski savez, ki ima blagoslov svetega očeta papeža in ki je po škofovski poslanici neoporečno katoliška organizacija. Gospodje poslanci, mi moremo biti za-dovoljni z našim SKJ, ker je v tem viharju zadržal na svojih prsih napad na nas vse in tako ponovno dokazal, da je sposoben. da je prevzel nase veliko skrb države za fizično in telesno vzgojo naše mladine. Zato ne morem sprejeti niti zahteve niti sugestije, da bi se SKJ po čegark&li volji preuredil, bodisi v pogledu načel, bodisi v pogledu organizacije. Onim, ki to zahtevajo, morem odgovoriti enako, kakor je na slično zahtevo odgovoril jezuitski general pupežu Klementu XIII.: Sint ut sunt aut non sint! (Sokol kraljevine Jugoslavije mora biti. kakršen je. ali pa ga ne bo.) Gospod fe narodni poslanci! Škofovska poslanica je v resnici mogla vzbuditi v naši državi versko borbo. Toda čeprav je jsrišel udarec nepričakovano ter je bil naperjen proti najbolj občutljivemu področju notranjega življenja enega dela našega naroda, je k sreči vendar ostal brez učinka. In hvala Bogu in njegovi previdnosti, tudi zlu ne dopušča, da rodi vedno zlo, smo dobili v tej nevarnosti tudi krasen vzgled naše narodne vrednosti in neovrgljive dokaze naše narodne kohezije in moči Veliki naš plemeniti narod je, čeprav razdeljen po verah, po svoji zdravi prirodi tako prežet s spoštovanjem svojih in vsakih sve-tinj, da ga nikdo ne more pognati v borbo proti kateremukoli bogu, pa naj bi prišel ta poziv tudi v božjem! Zato on odklanja i/j ne sprejme verske borbe. Priborivši si svojo svobodo in uedinje-nje po tako težkih in stoletnih mukah in trpljenju, se naš divni mučeniški narod dobro zaveda, da je ta kraljevina edino možna podlaga življenja in edina sigurna zaščita narodnih pridobitev; notranji mir. ljubezen in bratstvo vseh delov naroda pa edini pogoj državne in narodne samobitnosti. Naš narod se zaveda, da ga nikdo z nobenim geslom ne more za\'esti v bratomorno borbo. Zato on odklanja in ne sprejme verske borbe. Tudi sedanja kraljevska vlada, ki izvršuje s\>ojo narodno in državno službo po zaupanju vrlicnmega čuvarja verske svobode, Nj Vel. kralja, po zaupanju celokupnega našega jugoslovenskega naroda; ki črpa svojo moč in svoje misli iz teh globokih in nepresušljivih narodnih izvirkov; ki vidi, kaka nevarnost se skriva v nepremiš-šljenih dejanjih pretirane verske občutljivosti; ki se zaveda, kako težke in škodljive posledice bi mogla roditi vsaka verska borba, odklanja in ne sprejme vsiljene borbe, in sicer v interesu države in cerkve ter v interesu celokupnega našega naroda. Prosim vas, gospodje narodni poslanci, da ste tudi vi solidarni s to kraljevsko vlado in odobrite njeno stališče tudi v tem vprašanju s svojim glasovanjem za proračun. (Dolgotrajno in viharno odobravanje KJter vzklikanje: Odobrimo z aklamacijo!) Govori narodih peslaacev Sokolov v Narodni skupščini — Obračun z domačimi in tujimi nasprotniki SokoSstva rupcije. Ko rešimo te probleme, bo naša država srečna in okrog sokolske ju gos loven ske zastave bomo zbrali vse konstruktivne elemente našega naroda. Od te stene O proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda se je razvila stvarna in živahna debata. Zaradi vodilne vloge, ki jo ima v telesni vzgoji pri nas Sokol, in zaradi hude protisokoske gonje v zadnjih mesecih je razum 1 jvo. da so govorniki v proračunski razpravi pretežni del svojih izvajan.j posvetili Sokotatvu jn zadnjim napadom proti njemu. Navajali so neštete primere, k' kažejo, do nagibi protisokobike genije n;so ne verskega ne moralnega značaja, marveč v prvi vrsti političnega. Prostor nam ne dopušča, da hi v celoti objavili vsa ta zanimiva izvajanja. Zafbo se moramo omei-t; le na kratke izvlečke iz njih. Glavni govorniki v sokoMd razpravi so bili narodm poslanci gg dr. Bogd"n V;dov;". A1b'n Koman. Vlado Spa-hi*. dr. D Hira Ostoj'č. dr. Dragan Kraljevič in Milan Dobrovoljac. Narodni poslanec dr. Bogdan V:dovic, starešina sokolske župe v Sarajevu, je prvi del svojega govora posvetil splošnim nalogam ministrstva za teiesno vzgojo naroda. Dokazoval je, da je kredit v znesku 11.7 milijona dinarjev mnogo premajhen za obsežne naloge, ki bi jih moralo vršiti to ministrstvo. Dolžnost ministrstva za telesno vzgojo je, da ohrani in zbere vse sile naroda, jih organizira na zdravi podlagi in tako stvori nepremagljivo narodno vojsko. V sodelovanju s privatno imcijativo, zlasti s Sokolom kraljevine Jugoslavije mora delati na kulturni povzdigi naroda ter na iztrebljenju raznih .škodljivih razvad Stremeti mora zatem. da ustvari nov, zdrav tip jugoslovenskega človeka. Z vztrajnim širjenjem sokolske ideje mora vzgojiti disciplinirano in jekleno mladino. Z doslednim delom v duhu iugosloveroske politike in v duhu Sokolstva bomo dosegli, da bo zadnja vaška hiša enaka trdnjava skupne domovine kakor naš kraljevski dvor V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Vidov i č rekel med dru?'m: »Sokolstvo je že neštetokrat dokazalo s svojim plemenitem de.orn svojo veliko važnost za prosverno povzdigo naroda Dokaz te važnosti nam je trud' dejstvo, da so vsi naši neprijatelji. tuji in domači, unerili svoje strele v to našo najboljšo vn najplemeni-teišo organizacijo. Sokolstvo proti tem napadom re rabi nikake pomoči Dovolj močno je, da se obrani teh in vseh drugih napadov. pa naj pridejo od koder koli. Sokolstvo ceni in spoštuje vsako versko prepričanje, ker smatra vero za na f svet cist del duševnega življenja vsakega posameznika. Sokolstvo to s\*oje načelo jasno in povsod izpoveduje. Zato ne more nihče dvomiti, da imajo napadi proti njemu pope:! r. orna druge vzroke, kakor pa obrambo vere ali verskih načel. Nihče ne more trditi, da bi kak vernik ped vplivom Sokolstva izstopil iz svoje vere in vstopil v katero drugo. Napad proti Sokolstvu se je skušal ublažiti s tem. da mu ie bilo naknadno dano drugačno tolmačenje Toda mi vemo, kaj je bilo prečitano. in protestiramo proti temu. da bi se napadale metode sokolskega dela. Čudim se, kako da nas naši neruriia-♦elji napadajo šele sedai. ko se ie Sokolstvo po Tvrševih načelih vkoreninilo pri nas vendar že leta 1862 Sokolstvo je ves ta čas ostalo zvesto svojemu programu Kljub temu naj bi veri in edino odrešujoči cerkvi postalo nevarno šele sedai?! Ne vem, kaj nai bi mi Sokoli na te napade še odgovorili Najboljši naš odgovor bo neumorno. vztrajno in nesebično delo na prosvetni povzdigi naroda Sokoli smo bili prvi. ki smo 1. 1920. prevzeli vzvišeno jugoslovensko ime. Z zadoščenjem vidimo. d3 hodi naša državna in nacionalni politika po isti poti kakor Sokolstvo. Zato smo prepričani, da se bomo prej ali slej vsi znašli v skupnem delu za napredek in blagostanje naše domovine. Jugoslovenstvo je naša vera. ž njim stojimo in pademo. Sokoli nismo nikdar delali razlike med enim in drugim, med mladimi in starimi, nego smo visoko dvignili svoj ideal narodne in državpe skupnosti in svojo lepo ju-goslovensk— mrve Posebno n«im je brat, ki je bil morda v zablodi prejšnjega pa.rti-zanstva. p? ie odvrgel od sebe vse slabo iz prošlost? ter stopil v naše vrste, da se skupno z nami bori za naše vzvišene ideale. Za nas ni srbskega, hrvatskega ah slovenskega vprašan fa. za nas je samo vprašanje ureditve naših notraniih razmer, vprašanje izboljšan ia naše administracije in rešitve gospodarske krize ter končno vprašanje 'uničevanja škodljivca naše države — ko- venskih škofov, se bodo brez uspeha odbijali napadi od zunaj in znotraj.« Fosl. dr. Kraljem Narodni poslanec dr. Dragan Kraljevič, naš prvi minister za telesno vzgojo naroda, je izvajal med drugim: »Kaj je pomenilo Sokolstvo za naš narod v prošlosti, ko se je razvijalo v raznih državnih tvorbah, ni treba še posebej omenjati. Vsi vemo, da je Sokol vedno stremel k narodni svobodi in k narodnemu zedi-njenju Državne meje ga v njegovem delu niso ovirale. Sokolstvo je postalo glasnik one jugoslovenske misli, ki ji je poleg drugih dal tudi moj ded že pred 70 leti izraza, ko je v takratni list »Slavonac« napisal: »Posebno bomo utirali pot književnemu in narodnemu edinstvu južnih Slovanov, ker vidimo, da je samo in izključno na tem temelju mogoča za nas bodočnost.« Ta duh je od takrat naprej neprestano gojilo Sokolstvo in izbiralo okrog sebe najboljše narodne sinove, ki so se v polni meri zavedali, da je čvrsta sokolska falanga najboljša obramba proti vsem neprijateljskim napadom. Sokol kraljevine Jugoslavije ima vse atribute vdteštva narodne moči in narodnega ponosa. Ne boji se nobene borbe. Saj se moč in junaštvo pokažeta šele v borbi. Tudi najnovejši napad nanj je samo utrdil njegove vrste in pojačil njegovo moč.« Drugi del svojega govora je posvetil nar. posl. dr Kraljevič problemom športa in gasilstva, pri čemer je zlasti poudaril veliki pomen ravnokar Narodni skupščini predloženega zakona o gasilcih. Posl. Vlad® Spahič Narodni poslanec Vlado Spahič je v uvodu govoril o potrebi in koristi sistematične telesne vzgoje. Tudi pri nas beležimo že lepe uspehe na tem polju, čeprav je naše delo še razmeroma mlado. Opozarja na rezultate, ki so jih dosegli na mednarodnih forumih Štukelj, Primožič in drugi Sokoli, pa tudi mnogi naši športniki in športna moštva Ko je prešel na Sokolstvo, je poslanec Spahič zlasti obširno orisal sokolsko delo med kmečkim prebivalstvom v onih pokrajinah, kamor poprej ni nihče prišel med ljudstvo z nesebičnim namenom. mu pomagati in ga voditi k vsestranskemu napredku. S ponosom je poudaril. da so sokolske kmečke čete v zadnjih par letih na gospodarskem, kulturnem in zdravstvenem področju storile več dobrega. kakor je bilo storjenega poprej v celih desetletjih. S sistematičnim, nadvse požrtvovalnim delom so v mnogih krajih sokolske čete postavile in založile skladišča za hrano, tako da se bo vas, ki ima sokolsko četo. lahko v bodoče mnogo uspešneje upirala staremu našemu groznemu sovražniku — gladu. Sokolsko delo na deželi bi bilo drago razkošje, ako bi se omejilo samo na telovadbo Ravno tako pa nas ne bi zadovoljilo samo kolektivno delo. V tej naši skupnosti je tudi individualnost nad vse važna. Individualnost krepka, zavedna, sposobna za življenje in razvoj Zato dela Sokol tudi na izpopolnjevanju posameznika in naši napori dajejo tudi v tem pravcu zadovoljive rezultate S svojim blago tvornim delom prosvet-ljuje Sokolstvo naš narod kultom o in ga krepi telesno, tako da bo postal zdrav, močan, čil in zaveden do sebe in domovine. Edino Sokolstvo bo moglo do kraja izvesti idejo narodne osvoboditve in združitve in ra\mo zato zasluži največjo pozornost vseh onih, ki ljubijo svoj narod in svojo domovino. Zato upravičeno zahtevamo od vlade in njenih organov, da povsod upoštevajo sokolsko delo in sokolske delavce. Zlasti odkar je država vzela Sokolstvo pod svoje okrilje, je dolžnost vseh državnih organov, posebno še ministrstva prosvete, da vodi evidenco sokolskih delavcev, predvsem delavcev v sokolskih kmečkih četah. Taki mladi sokolski delavci naj se ne premeščajo brez nujne potrebe ali brez lastne krivde, posebno pa ne v kraje, kjer svojih sposobnosti ne morejo uveljaviti. Ta dolžnost je tem večja v času, ko mečejo na Sokole polena in kamenje, kakor smo to videli pred tedni v znani poslanici jugoslo- Prottsokolska poslanica ni vplivala nega- tivno niti na Sokola niti na sokolske delavce. Ta dogodek je samo utrdil sokolske vrste in jih pomnožil za več tisoč članov. G. mostarskemu škofu, v katerega področje spada moj volilni okraj, predlagam m ga prosim, naj gre enkrat z menoj po Hercegovini v kraje, ki si jih sam izbere. Obi- ' skala bova tamošnje sokolske čete, na) se na licu mesta prepriča, ali je v njihovem delu katerakoli stvar, ki bi se mogla označiti za brezbožno ali nedostojno bogabo-ječega človeka. Ako bo gospod škof sprejel moje vabilo, se bo prepričal tudi on, kakor so se prepričali tudi mnogi drugi škofi, da je bila poslanica katoliškega episkopata neutemeljena in da so gg. škofje bili v veliki zablodi, ko so jo izdali. Na koncu svojega govora je poslanec Spahič formulral več predlogov, kako naj bi državna uprava uspešno podpirala sokolski pokret. Med drugim je predlagal: Na vseh učiteljiščih naj se osnujejo sokolske čete kot edinice. ki bi se v njih učiteljski kand'dati pripravljali za praktično delo v kmečkih sokolskih četah. Kmetijsko ministrstvo nai podpre sokolske čete s kmetijskim orodjem, s semeni, s sadnimi sadikami itd V državne rudnike, v tobačne tovarne in slične državne ustanove naj se prvenstveno sprejmejo člani sokolskih čet. Sokolske edinice naj se oprosfe taks na svoje prireditve. Nadaljnji predlogi se nanašajo v prvi vrsti na mostarsko župo, ki je prva začela sistema tčno organizirati sokolske čete in kjer je ta pekret še danes najbolj razvit. Posl. Djuro Ostoflc Pozornost in veliko odobravanje je vzbudil kratki, a odločni in jedrnati govor narodnega poslanca Albina Komana. Govor smo v obširnejšem izvlečku prinesli že v svojem telefonskem poročilu. Naslednji govornik je bil narodni poslanec dr. Gjura Ostojič. Izvajal je med drugim: »Iz vsega srca se pridružujem besedam, ki so jih v tej debati izrekli bratje Sokoli. V svoji domovini, v sredi bratskega češkoslovaškega naroda je Sokolstvo vzniklo kot nacionalni pokret s ciljem, da prebudi svoj narod, ga zedini, ojači in usposobi za vse preizkušnje, zlasti pa. da ustvari sokolski ideal svobode in neodvisnosti. Sokolstvo je zavzelo zaradi tega v češkoslovaškem narodnem življenju tako veliko vlogo, da je nastal znani narodni izrek: Kdor Čeh, ta Sokol! Tudi v naših krajih je Sokolstvo že od nekdaj gojilo enake ideale. Toda šele po osvobojen ju postaja Sokolstvo tudi pri nas resničen narodni pokret Tri četrtine našega naroda živi na deželi. Zato more pokret postati splošno naroden šele, ako je zajel budi vsis in ž njo široke kmečke množice. Posebno važnost moramo polagati ravno na ono sokolsko delo poslednjih let, ko je Sokolstvo z razvitimi prapori krenilo na delo v vas. V našem selu je Sokolstvo prva in večino/na edina organizacija, ki dela na kulturni in civili-zatorični povzdigi. Sokolstvo je v selu matica vsega dela za napredek. Ono pobija nepismenost, ustanavlja in vzdržuje knjižnice in čitalnice, marsikje nadomešča kmetijske zadruge, briga se za zboljšanje zdravstvenih razmer, za olepšan je kmečkih domov itd. Sokolstvo vrši na deželi veliko misijo, zato je nujno potrebno, da tudi država vsestransko podpre sokolski pokret na kmetih. Ne bo to ničesar izrednega, saj izvršuje Sokolstvo s svojim delom važne točke državnega programa. Kmečki Sokoli v sedanji krizi ne zahtevajo drugega kakor dela in zaposlitve, ne žele si nikakih privilegijev, marveč samo to, da se jim da prilika s težkim telesnim delom zaslužiti najnujnejše za sebe in svojo rodbino. V interesu državne uprave same je, da pri enakih pogojih sprejema v službo prvenstveno člane Sokola. Saj prožita sokolska morala in organizacija najboljšo garancijo za svoje člane, tako v moralnem pogledu, kakor tudi v pogledu zanesljivosti in vestnosti v službi ter vdanosti domovini.« Tople besede je posvetil postanec Ostojič tudi jugoslovenskemu športu, ki mu šteje zlasti v dobro, da se preko vseh notranjih sporov in kljub zastrupi ienim razmeram vedno čuti za državno celoto, da složno dela ter da goji duh tovarištva in vi-teštva. Posl. M. Dc&lferovolfac V razpravi o proračunu ministrstva za telesno vzgojo je med drugimi govoril tudi narodni poslanec g. Milan Dobrovoljac, odiličen sokolski delavec, ki je med drugim izvajal: Vse države v sedanji dobi resno pojmu_ jejo važnost okrepitve mladine. Tudi papež v svojd encikliki o krščanski vzgoji dopušča, da se mladina čim bolj vzgaja v vojaškem duhu. Znano je, da vzgaja Mussolini tudi najmanjše dečke, balilio, in večje, avangarcliste, z lesenimi puškami in lesenimi sabljami. Mi imamo za vzgojo m2a_ dine, za telesno vzgojo naroda posebno ministrstvo, pod katerega spada tudi naš Sokol kraljevine Jugoslavije. Dočim pa v Italiji in drugod vsi, ki se drže besed sv. očeta, blagoslavljajo take organizacije, vidimo pri nas, da nekateri proglašajo Sokola za brezversko in protikrščansko organizacijo. Zakaj se škof dir. Srebrnič tako buni proti Sokolu kraljevine Jugoslavije ? Za. to, ker se po mnenju škcfov SKJ ne ravna dovolj strogo po ideologiji Tyrševi. Ko je SKJ odredil v drugi polovici decembra lanskega leta, da se mora proslaviti 100-letnica rojstva dT. Tyrša v vseh sokolskih edinicah v soboto 5. ali v nedeljo 6. marca letošnjega leta. je kraki škof razposlal okrožnico v kateri med drugim pravi: »So pa stvari, ki pripadajo Tvrševi ideoio. giji, ki jih pa jugosjovensko Sokolstvo ni. ti ne omenja, čeprav se naglasa, da je ju. gosiovenskj Sokol prevzel Tyrševo misel vzgoje in Tvrševo ideologijo v celoti. Tyrš je bil na primer proti temu, da se koga sili v Sokolstvo. Branil je Svobodo javne kritike sokolskega dela, v političnem po. g!edu .je bil demokrat in zato odlično proti političnim nasiljem. VSe to prikazuje češki sokolski pisec Jandasek v s\-oii naj. novejši knjigi »Dr. Miroslav Tvrš — tiči. telj demokracije«. T®da vse te momente jugosiovensko Sokolstvo iz programa »vo_ jega dela izključuje, četudi »Pota in cilji« naglašajo, da Se je prevzela Tyrševa misel vzgoje v v^em obsegu. Sigurno pa je. da se izvaia Tyrševa misel vzgoje le v toliko, v kolikor je brezverska.« S tega iri«Tta odjjOv»riam gospodu gko_ fn dr. Srebrničc, da Sokol kraljevine Jn. gosiavije izpoveduje Idejo jujfsSlovenStva, a jugoslovenstvo pOmeni naše edinstvO, na§o slogo, našo enakopravnost, naše nedi. njenje, o katerem so sanjali naši pesniki, našo nezlomljivo fronto proti kateremukoli napadu. Jugoslovenstvo pomeni n«vo slavno poglavje naše zgodovine pod junaško dinastijo Karadjordjevičev, neomajno zvestobo in ljubezen do našega kralja Aleksandra. V rokah imam najnovejši pamflet, ki se širi proti Sokolom v Sloveniji, in ki se glasi: »Z ogorčenjem smo izvedeli, da so vam vaši vzgojitelja* pod pritiskom prosvetne oblasti prečitali lažne dokaze o ver. nosti in iskrenosti Sokola Jugoslavije napram veri in hoteli s tem izbrisati porazne posledice moške besede našega episkopata. Spozabili so se tako daleč, da so v okrožnici po srednjih šolah trdili, da škofje lažejo in da delajo to zaradi svojih posebnih ciljev. Ta napad je tako ogaben, da ga mora celokupna slovenska omladina enodušno obsoditi in nanj dostojno odgovoriti. Zato ti, slovenska omladina, pokaži izdajalcem, da si še vedno slovenska, da si katoliška. Vzklikni na ves glas: Dovolj dolgo ste tlačili naš narod, bičali ga in ga izmozgavali. Mi. njegovi sinovi. smo vedeli za vse to, toda vi ste nam zamašili usta. Gla? svet ve, kakšen je bil ta zakon; »zvestemu prijatelju«, kljub temu, da je biil neodkrit im zahrbten lice-mer; »poštenemu stanovskemu tovarišu«. dasi vsi vedo. da si je premoženje mogel napraviti le s svojo kosmato vestjo. Za krsto korakajo sorodniki vsi v črnem, navadno vsi v novih, nalašč za pogreb napravljenih oblekah. Ženske zastrte z dolgimi črnimi koprena-mi. moški s Črnimi flori na rokavih in pokrivalih Vsi pa drži-o črnoobroblje-ne robce pred ustmi. Za njimi se vije dolga vrsta cilindrov vseh letnikov, za temi dame v klobukih, naito mošiki in potem ženske. Radovednega špatorja pa je toliko. da mora policaja deflati red. — Ce je bifl pokojnik ustanovnik, podpornik ali sploh član kakega društva, se moraijo vsa ta društva pogreba udeležiti korporativno ali z odposlanstvom, z zastavami in v krojih, da povečajo slavnost. Ako je pokojnik iz strahu pred smrtjo ali iz skrbi za svojo dušo različnim dobrodelnim ali drugačnim ustanovam volil v svojem testamentu tudi kakšne zneske, morajo seveda vse te ustanove kar najizdat-neje s svojo navzočnostjo pri pogrebu poveličevati pokojnikovo veliko dušo in široko niegovo srce. »Kaj misliš, da ras nr pravih dobrotnikov na svetu«, se vtaknem v Munla Bekirja pripovedovanje. — O, so, mi odvrne, a so jako redki. Prav pravi dobrotniki pa niti ne marajo, da bi jim bil kdo hvaležen za njihove dobrote, najraje vidijo, da za to nMiče ne ve. Toda govorimo o pogrebih i.i ne o dobrodelnosti. — Posebno postav ie tvorijo pogrebi imenftnikov in mogočnikov. pogrebi narodnih žrtev in mučenikov, pogrebi lr teratov in umetnikov. — O. saj vidim, da bi rad vprašal, kaj so to: narodne žrtve in narodni mučenifct. O tem pa je iako kočljivo govoriti. Pri nas misliijo. da je vsak. kn je zaradi nepremišljene besede nasilne smrti umrl, narodni mučenik. A to ni res, kajti v interesu vsake iredente je. da se njene ideje ne izdajajo. Toda pustiva to pogflavije. Al MS Urejuje dr. MIlan Vidmar Veliki Bogoljubov v Jugoslaviji! Ta novica je padia zelo nepričakovana v naš šahovska svet. Nihče bi tej dobričini med velikimi šahovskimi mojstri ne prisodil, da udara kakor strela z jasnega neba v mirne šahovske kroge. Preteklo soboto je naš velemojster otvoril svoj damski gambit v Ljubljani. Kot da je zrastia iz tal. se je pojavila gdčaa. Liselotta Safimannova, znana nemška ša~ histlnja, v ljubljanskem šahovskem klubu. Povedala je, da se za njo vali ogronmi Bogoljubov, ki mu spretno utira pot. SimuL tanke, turnarčke, dvoboje dogovarja ona, izvršuje pa jih po dogovoru on. Ko je gična. Salimannova začela razsajati v ljubljanskem kfubu, se je seveda naglo raznesla novica, da je — gdčna. Men-čikova tu. Ljubljančani so pač znani stro. kevnjaki v kotistrui raorju novic — resničnih in pa seveda v daleko večji izmeri neresničnih. Bogoljubov se votA že dalj časa za svojo aranžerko. Najiprej ga je speljala ob Renu navzdol do Aachena, potem pa nazaj v Švico in dalje v Italijo. Ob Rivieri ga je potegnila vse do Niče. Nemirni duh jo je vrgel nazaj v ženevo, Curih, Monakovo. Preko Passaua je vdrla v Avstrijo: Linz, Dunajsko Novo mesto, CJraz. Hajd čez jugoslovansko mejo! Maribor. Nazaj v Avstrijo: Celovec. Zopet v Jugoslavijo: Ljubljana. Menda gre Bogoljubov Iz Ljubljane v Zagreb in nato na Sušak. Potem bo igral na Reki, v Trstu. Slišal sem nadaljnja imena: Udine, Ferrara, menda Benetke. Bog ve, kje se bo ubogi Bogoljubov strgal e. vrvi, ki ga vlači po Evropi cd kluba do kluba. O simpatičnem Rusu, ki je sedaj nem-Ški državljan, bom na drugem mestu po. dal nekaj zanimivih osebnih podatkov. Njegovo živo, optimistično in prav zato drzno igro pa moram še nekoliko pred-očiti. NasJednja partija iz londonskega turnirja iz leta 1927. je Cisti Bogoljubov. Le poglejte si jo! * Bell: Bogoljubov črni; Sir G. Thomas 1. e2—e4 e7—e6 2. d2—d4 <17—<15 3. Sbl—c3 Lf8—M Njemcovič je v New Tork« leta 1927. rehabilitiraj to staro obrambo. Dobro mu je služila. Tudi dr. Aljehinu je v dvoboju za svetovno prvenstvo prinesla, zmago. 4. e4—e5 -- Mirnejša je varianta: 4. e4Xd5. Bogoljubov pa ne mara mirnih iger. 4 .----C7—c5 5. Lcl—<12 -- Presenetljiva, toda stara poteza. 2e dr. GottschaB jo je v NOrnibergu leta 1888. Igral proti dr. Tarrascliu. 5.1____c5Xd4 6. Sc3—bo! -- To je novo. Boj postane takoj ze3o oster. 6____Lb4—c5 Lovec mora paziti na polje d6. 7. b2—b4 a7—a6? Najboljše je bilo Lc5—f8. 8. b4Xc5 *£Xb5 9. Ddl—g4 -- Beli že napada. 9.____KeS—f8 lo' Sgl—f3 Sb8—c6 11. LflXb5 Sg8—e7 Brez pravega pomena bi bilo 11.-- b7_h5( ker bi dama na f4 našla izvrstno polje. 12. 0—0 Lc8—d7 Grozi Sc6Xe5. 13. Lb5—d3 Dd8—c7 14. Tfl—el -- Beli ima le na videz težave s kmetom na e5; 14 .----Se7—g6 15. h2—h4! -- Zelo duhovito brani Bogoljubov kmeta na e5 z novim napadom. 15 .----Ta8—cS Na 15.--Sg6Xe5 bi sfledilo: 16. Sf3 vzame e5, Sc6Xe5, 17. Dg4—g3, f7—-f6, 18. Ld2—f4, Dc7Xc5, 19. TelXe5!! in beli zmaga. 16. Dg4—g3 f7—f5 17. h4—h5 Sg6—e7 — Največ je pid nas posrrebov srednje vrste. Te vrste pogrebi so pni nas tipi'čni. Zanje se predvsem zanimajo gostilničarji na Martinovi cesti. Pravijo. da so na vse liste naročena samo zato, da vedo, kaj pripraviti. V drugi vrsti pa se zanimajo zanje pevci, kajti pri teh vrstah pogrebov je še vedno v navadi pogrebščina. Kateri pevec pa ni tudi pivec? — Pred hišo zapojo srednjega pogreba državljanu žalostinko, nakar se začne pogreb pomikati s hitrostjo. Udeleženi so tudi cilindri v kom-b;naciji z nečrnimii suknjami, hlačami in kravatami ter s pokrevijanimi čevlji, za njima pa se vleče običajna družba. Ko pride pcigreb do kapelice na Oson-ni cesti, je navadno končan. Samo sorodniki se peljejo s frjakarjem na pokopališče. da vržejo tisto pest prsti na krsto. Pred kaneslico zapojo pevci spet žalost inko: Blagor mu. V igre d (nekateri mVeio tudi: regrat) se oovrne. Človek glei dognanje svoie. Nad zvezdami, Travnik je že zelen itd. Bog ve. ali s temi žaJostinkami tolažii-o pokoi;-niika. s-orodn^e. upnike, dolžnike, ali sami sebe. — Nato se ljudie razitieio. Nekateri gredo domov, nekateri pa v oštarino. Oficiie>lna žalost je končana. Liudie snameiio hinavske krinke in pri pijači se poka^eio zooet take. kakršni so v resnoi. Brez tra.nt^fsra vtisa in koristi je utonilo življenie človeka v večnost. 18. h5—h6! -- Lep na^ad. 18 .----Se7—g6 19. Tal—bi Tc8—a8 Črni ima težko življenje. 20. Tbl—b2 Ld7—c8 21. Dg3—g5 Th8—g8 Na 21. — — Dc7—d§ bi seveda sledile 22. h6Xg7 + , Kf8Xg7, 23. Dg5—h6-f. 22. Dg5—h5 Kf8—e8 Črni se izogiba varianti: 23. Ct6Xg7 + , Tg8Xg7, 24. Ld2—h6. 23. Ld3—b5 -- Sedaj je tudi drugI tekač povezan. 23 .----g"7 Xh6 24. Sf3 Xd4 KeS—d8 25. Lb5 X c6 b7Xc6 26. Tb2—b6. -- Hud poper! 26 .------Dc7—f7 Prav nič bi ne pomagalo: 26.--Ld8 na d7. Beli ima namreč odgovor: 27. Tty vzame c6!, Ld7Xc6?. 28. Sd4Xe6-f. 27. Tb6Xc6 TaS—a4 28. Tc6—d6— Kd8—e8 Nesrečni kralj nima nikjer obstanka. 29. Sd4—c6 Le8—d7 30. Tel—bi Ta4 -a8 31. Tbl—b7 Črni se vda. Bogoljubov je to zanimivo partijo igral z veliko energijo. Skoraj vsaka niegova poteza je udar z medvedjo šapo. Pa tak je: medved med velikimi šahovskimi ro-paricami. V oo a o r a v n o : 1. kemijska kratica, 3. svetopisemska oseba, 4. kratica, 5. pogojnik, 6. živalski vrt, 7. angleška mera, 9. francoski predlog. 10. kratica, 11. uradni spis. 12. so zvok, 14. italijanski zaimek, 15. bzu. 16. moško krstno ime, 17. meja (lat.) Navpično: 1. vrti v Julijskih Alpah, 2. svetovni sistem; 6. nemški predlog, 8. dve tretjini dneva, 10. morska riba, 11. belo (turško), 13. francoski pisatelj", 16. ameriški polotok. Rešitev križaljke „Znia|" Vodoravno: 2. les, 4. Eipir, 7. Puc, 10. županič, 12. Lima, 14. bor, 15. rob, 16. Slovan, 20. rak. 22. Ateiem ;e razgU< 1 oprostilno razsodbo in priporoči' mladci ma naj nikolr ne odtrgata uc-t drug od drugega, dokler ni dosežena ta uradna dolžina . Iz življenja in sveta Preračunavanje Celzij, Reaumur in Fahrenheit toplotnih stopinj Patentirane norost! Konservna škatla za brodolomce in uspavalni stolp Američani nso edini izumitelji najbolj čudnih in najbolj nemogočih stvari. O tem se prepričamo, če pogledamo v akte nemškega patentnega urada. Tam je najti med drugim kar večkrat opise in načrte »držalnika za kravji rep«, ki morda ni niti tako bedast, kakor se vidi na prvi pogled. Treba si je zamisliti samo deklo, ki sedi ob liski in jo molze. Ta bo najbolje znala ceniti pripravo, ki onemogoča kravici, da bi jo s svojim repom neprestano »brisala« po obrazu. V času, ko še ni bilo »dečjih glavic«, je bila marsikatera dama prisiljena, da si je nataknila na glavo umetne kite. Od tu do »umetnega konjskega repa« pod patentno številko 218.841 je samo en korak. In zelo naraven. Tudi marsikateremu konju je narava odrekla rep. kar ni brez pomena za te ponosne živali, še bolj pa za njih lastnike. Neki Anglež si je dal pod številko 232.529 patentirati pripravo, ki vzbuja vi. dez srednjeveške mučilnice. Gre pa samo za aparat za »odpravo preobilne tolšče v spodnjem telesu«. Pacient, ki mu je ta tolšča na poti, se priveže na neko vrsto guga^nice z obrazom in leži s trebuhom na tleh. Strežnik spravi aparaturo v gi-banie in pri tem se iizvrši nad tolstimi deli neljpkšen masažni postopek, »ki posoešu. je tudi perista-^čno gibanje želodca in črevesja ter ustvarja s tem zdravo stanje v teh organih«, kakor veli priloženi bipia Neka druga glava si je izmislila čudovito rešilno pripravo za tiste, ki potujejo po morju. Podobna je veliki k&n-servni škatli, v katero zleize človek, tako da mu gleda samo glava iz nje. Ker je škatla spodaj obtežena, ga lahko z mirno vestjo vržejo v valove, plavala bo tako, da bo glava vedno zgoraj. V notranjosti pripra. ve je dovolj prostora za celo zalogo živil, pijače in različnih rekvizitov, med katerimi ne manjka niti — dežnik. Vprašanje je samo, kam naj sipravi moderen preko-mornik recimo 2000 takšnih škatel za konserviranje brodolomce v. Možje ki so izumili celo vrsto priprav, ki štejejo — popite vrčke piva. so bili gotovo štedUjivi in brihtni Bajuvarci, mož, ki je izumil »uspavalni stolp«, pa se je rodil, kakor je razvidno iz aktov, v na. šem slovenskem Ptuju, že zato bomo zadevo nekoliko podrobneje opisali (komentar pa naj si napravi vsak sam). Ta stolp iz jekla ali aluminija postaviš k postelji. V njegovem vznožju je glasbilo, ki igra celih 20 minut najlepše uspavanke. Komaj te utihnejo, se zabliska na vrhu stolna luč v dveh barvah in kroži kakor svetloba morsik-'h svetilnikov nesrečnežu preko obraza, če še to ni rodilo uspeha, tedaj zaleže gotovo kladivo, ki prične po dvaj. setih minutah trkati svoj uspavajoči takt. Diablotin nI izumrl Važno odkritje angleškega živaloslovca Na nekem zborovanju angleških zoolo. gov je sporočil ornitolog Seth-Smith, da so na otoku Dominiki odkrili nekoliko eksem-plarjev ptice diablotina ali »vragovega hudournika«, o katerem so menilL da je v 18. stoletju popolnoma izumrl. Ptica je živela nekoč v ogromnih jatah v Zapadni Indiji (na Antilih) in čestokrat so jo opazili tudi ob angleških in francoskih obalah. Ime je dobila po pretežni črni barvi svojih peres; bila je pa v ostalem povsem nedolžna žival in je imela le ta nedostatek, da je bilo njeno meso zelo okusno, zaradi česar so jo začeli proti koncu 17. stoletja neusmiljeno zasledovati. K njenemu uničenju so pripomogli malo tudi misionarji, ki so jo po neki svetopL semski besedi proglasili za — zelenjavo, kakor so v starih časih marsikaterim pticam pripisovali rastlinski značaj. Rastlinska hrana pa je dovoljena tudi v postnih dneh. Dasi je bil diablotin eden najboljših letalcev med pticami, vendar ji odolel človeški požrešnosti in ta^o jo veljal že proti koncu 18. stoletja za izumrlo žival. Brit. ski muzej je edini, ki hrani eksemplar diablotinovega perja. Sredi 19. stoletja je šla po svetu vest da ptica vendarle še ni izumrla, a te vesti niso mogli dokazati. Primerke, ki so jih odkrili na Dominiki so postavili seveda pod najstrožjo zaščito in upajo, da se bodo razmnožili. Stvaritelj pariške modne elegance niso Francozi, ampak v Parizu živeči inozemd Razna ljudstva merijo toplotne stopinje že vedno po treh sistemih, po Celzijevem, Reaumur je vem in Fahrenheitovem. Preračunavanje tega sistema v drugega ni težko, a malo neokretno je. Sedaj je našel zdravnik dr. Schuschnv praktično in hitro metodo. Celzijeve stopinje spremenimo po tej metodi v Fahrenheitove na ta način, da prištejemo tem stopinjam in ustrezajočim Reaumur je vim stopinjam 32; isto tako spremenimo Reaumurjeve stopinje v Fahrenheitove. če prištejemo tem stopinjam in ustrezajočim Celzijevim stopinjam 32. N. pr.: 60 stop. C. = 48 stop. R.. 60 stop. Dunajski potovalec Bgon Scnott je izdal knjigo, v kateri opisuje neštete doživljaje, ki jih je imel v brazilskem pra. gozdu. Posebno zanimi^co je poglavje, v katerem opisuje brazilske kače in zlasti svoje srečanje z ogromnim udavom. Nekoč je napravil lovski izlet v družbi nekega polutana. Izbrala sta si v goščavi primeren prostor, da bi ustrelila tapirja (neko vrsto divjega prašiča). Hipoma je Sehott opazil, da ga polutan, ki je prežal malo oddaljen od njega, z znamenji zove k sebi. Sehott je previdno stopil bližje in je na polutanov pozjiv obrnil pogled v smer njegove iztegnjene roke. Tam, v zmešnjavi vej in lian ,se je dogajalo nekaj, česar si raziskovalec spočetka ni mogel razlagati. Zagleoal je glavo mladega jelena iz vrste beadov, ki se je z rogovjem proti tlom počasi in čudno nihaje pomikala naprej. Glava je tičala na vratu, ki se je neprenehoma daljšal in mu ni bilo videti konca. Sehott je najprvo mislil, da stoji pred kakšno predpotopno živaljo, ki je ni je nihče videl. Opazil je, da mestica njegovo presenečenje sili v smeh in je začel iskati druge razloge. Vrat je postajal čedalje daljši in vse sku- Pred desetimi leti je šla skevi ves svet vesela vest, da je uspelo nekemu kanadskemu raziskovalcu v Torontu pridelati dolgo iskano sredstvo zoper sladkorno bolezen v čisti obliki. To je inzulin, tista snov, ki si jo prideluje v trebušni slinavki organizem sam. da omogoči zgorevanje sladkorja. Da eksistira ta snov oziroma hor_ mon v telesu, je dokazal že prej neki nemški raziskovalec, z epohalnimi poskusi pa so ugotovili delovanje te snovi. Poskusnemu psu so odstranili velike dele trebušne Slinavke. Kmalu potem so se pokazala na živali vsa tipična znamenja sladkorne bolezni. Njegovo telo ni imelo več zadosti inzuliia, sladkorna količina v krvi in seči je hitro narasla, pojavile so se usodne posledice tega porasta in žival je v kratkem času poginila. Tako so dokazali. da je pomanjkanje mzulina tudi pri človeku vzrok smrtonosnega obolenja, žeja. sečna griža, srbenje, slaba celitev ran ia vse, kar še trpinči bolnika s sladkorno boleznijo, do najtežje samozastrupitve je le posledica tega vzroka. že takrat so začeli poskušati, da bi pridobivali to prevažno snov iz trebušnih sli. navk zaklanih živali, kajti slutili so, da bi potem s preprostimi injekcijami lahko odpravili bolezen in vse njene posledice. Toda pot do metode, ki je omogočila to Trajni kodri so lepa in tudi praktčna moda, nerodno pa je pri električnih aparatur ah. s katerimi se pripravljajo ti kodri. Te niso pnipr&vne za v,ako vrsto las. na prmer za nekoč zbledele :n barvane lase, in utegnejo vsakim lasem ob neprevidnem ravnanju škodovati. Vzrok je v tem, da je njih toplota presuha. Temu na j od pomore nova priprava, ki daje vlažno toploto. Gre za ogrevalno blazinico. ki se opravi s primešanjetn vode do tega. da prične oddajati toploto. Lasje se navijejo okrog primerno oblikovanega jeklenega valja in okoli njih se s skobami pri čvrsti" blazin1 ca. V četrt m-e so trajni kodri narejeni, in sicer ne preveč ne premalo Blazinica pa se da na isti način uporabiti še štirikrat. Pariz ima dva predela ,ki slovita še danes kot zbirališči umetniškega sveta in vseh, ki iščejo zabave. To sta Montmartre in Montparnasse Zanimivo je. kako je prišel Monmartre do tega slovesa. L. 1880. je osnoval tam Rodolphe Salis majhen lokal, kamor so' pričeli v kratkem romati prav vneto možje peresa, čopiča in dleta. Ko je postal lokal pretesen, je Sa. lis odpri drugi »Cabaret du Chat noir« z majhnim odrom, na katerem so z ogromnim uspehom uprizarjali senčne igre. A baš ta veliki uspeh ki ie privabil polno internacionalne publike in zabave željnih ljudi iz neumetniških krogov, je povzročil, da je prvotni lokal izginil: umetniki so šli drugam. Svetovna vojna je še bolj spremenila nekdanje umetniško lice malih montmar-treskih kabaretov, časi, ko so se tam zbi-rali možje .kakor Asselin, Utrillo, Picasso, Van Dougen itd., so minili. Montmartre- C. je torej 60+48+32=140 stop. F.. 72 stop. R. = 90 Stop. C., 72 stop. R. = 72 + 90 + 32=194 stol). F. Isto tako lahko se spreminjajo Fahrenheitove stopinje v Celzijeve in Reaumur. jeve. Od števila Fahrenheitovih stopinj odštejemo 32 in dobimo vsoto ustrezajo-čih Reaumurjevih in Celzijevih stopinj; pet devetin te vsote nam da Celzijeve stopinje, štiri devetine nam dado Reau-murjeve stopinje. Gre n. pr. za 176 stopinj Fahrenheita. 176—32=144, pet devetin te vsote=80. štiri devetine = 64, 176 stop. F. je torej 80 stop. C. ali 64 stop. R. paj je bilo videti naravnost strahotno, kajti beadova glava, kakor je sedaj spoznal po zaprtih očeh in jeziku, ki je molel iz gobca, sploh nj bila živa. In vendar se je pomikala naprej in se je začela končno plaziti okoli drevesnega debla celo navzgor. Vrat je meril že kakšna dva metra, telesa pa še ni bilo videti. Sehott je že hotel vprašati, kaj je to, ko se mu je hipoma posvetilo: boa constrictor, udav, opromna kača braziljskih pragozdov, a jelenja gla. va je bila del njenega plena, ki ji je molel iz gobca! Ostali del so njeni ostri želodčni soki že prebavljali! Glave z rogovjem kača ni mogla požreti in niti ne pre. grizniti, zato jo je v svojem gobcu vlačila s seboj in čakala, da zgnije in odpade potem sama od sebe... Ta proces traja navzlic želodčnim sokom, ki gnitje silno pospešijo, 10 do 14 dni, a kača. že sama na sebi grozotna, je bila v tem času podobna še bolj grozotni pred,potopni zveri. Ta prizor je bil tako ostuden, da je Sehott dvignil puško in raztreščil neokretno plazečemu se reptiilu z enim strelom glavo. pridobivanje, je bila še zelo težka, šele pred desetimi leti je to uspelo. Možu, ki je odkril to metodo, je prineslo odkritje Nobelovo nagrado, neštetim bolnikom pa rešitev celo v najtežjih primerih, kjer so bili prej zdravniki brez pomoči. Pričakovanje, da bodo injekcije z inzulinom za vse. lej odpravile bolezen, pa se seveda ni moglo izpolniti, kajiti ta umetno vcepljeni inzulin igra vendarle samo ulogo bergelj pri hromcih. Dokler imajo ti svojo bergljo, lahko hodijo, čim je nimajo, pa so brez pomoči. Injekcirani inzuldn nadomešča nedo-stajanje naravnega inzuiina v telesu, žal, samo za kratek čas, na kar je treba nove injekcije, kajti drugače bi se bolezen vrni. la. In te neprestane injekcije niso nič prijetnega, ne glede na to, da so zaradi težkega pridelovanja po umetnem potu tudi precej drage. Zato je zdravilna znanost iskala in še išče novih načinov, po katerih bi odpravljala sladkorno bolezen in bi telo samo pripravila do tega, da bi proizvajalo potrebni inzullin v zadostni količini. Teh načinov je danes legijon in marsikate. ri so med njimi zelo uspešni, čeprav prvotnih inzulin&kih injekcij ne morejo povsem nadomestiti. Te so se izkazale tudi proti različnim drugim boleznim, kakor proti mršavosti, breztečnosti, oteklinam, morfi-nizmu itd. Pralktičen izum je nadalje ščet za odrg-njenje parketa, da z-adobi naravno svetlo barvo lesa. Ščet ima obliko obroča, njene »ščetine« pa so iz kratkih, trdih , kakor kavlj' upognjenih jeklenih žic. Priprava se natakne na dolg ročaj, tako da odpade delo v utrudljivi klečeči drži. Brez elektrike in drugih takšnih pripomočkov se izlilca v kratkem Času parket, kakršnega 9i želi vsaka gospodinja. Povoščen je parketa, k-i sledi tej proceduri, se izvrši isto tako khko in hitro z aparatom v podobi nizke, šircfce pločevinaste posode, ki se napolni s toplo vodo. prevleče spodaj s flfne1 -n opremi z držajem, tako da se ta »parketni likalnik« v naravni pokončni drži uporablja za po-voščevanje. ška umetnost je imela dve strani: sentimentalno in humoristično. Prvo prav dobro označuje poslednja želja slikarja Ville. ta, ki je naročil, naj bi vsako leto na dan njegove smrti v najstarejši pariški cerkvi, St. Germain 1' Auxerrois. brali mašo zaduš-nico za umetnike, ki bi umrli med letom. Montparnasse so osnovali ob itoncu preteklega stoletja umetniki, ki so se bili preselili z Montmartra. Umetniško središče so postale tri znamenite kavarne. V prvi, »Closerie de Lilas«. so se zbirali pred vsem pisatelji, v ostalih dveh »Rotonde« in »Do. me«, so se zbirali slikarji in kiparji. Tudi tu je svetovna vojna opravila delo razdejanja. vendar ne v takšni meri kakor na Montmartru. A kdor si predstavlja obe četrti zgolj kot četrti boheme in zabave, se zelo moti. Za internacionalno fasado se skriva nekaj prafrancoskega in za zabavo je mnogo resnega dela. Ali veš... ... da uporabljajo v novejšem času sirovi gumi za prižiganje ognja na prostem? ... da so nitke prave svile okrogle, dočim so najtanjše nitke umetne svile ploščate? ... da so uvedli v Ameriki bančne čeke v pisavi za slepce, ki naj ba jih ti upo. rabljali ? ... da se milijarda ljudi, torej polovica človeštva, hrani pred vsem z rižem? ... da je v Zedinjenih državah nad 4 milijone analfabetov? ... da presežek ro jstev na Japonskem nazaduje in da po vse.i priliki še ni do-sc-gel najnižjega stanja? ... da se umetni mramor Izdeluje pred vsem iz lesa ? ...da je v Severni Ameriki več medve. dov nego na vre-m ostalem svetu? ... da so kovini vtantal« dali to ime, ker je povzročala prave »tantalske muke«, preden je znanosti uspelo, da jo izolira? ... da so ze v starem Egiptu ponujal »sigurne pripomočke* zoper p1 eš3vest? ...da ostajajo najdragocenejše sestavine mleka v steklenici, če ga piiemo s ilam.ico razen če ga ne iznijemo do zad. nie kapMe ali steklenico prej dobro pretres em o ? Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenč^oe iako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Tower$ki ujetnik Angleški poročnik Bailly-Stewart proti kateremu se je začela v Londonu obravnava zaradi vohunstva v prid Nemčije Listi so te dni poročali, da so sredi Rima .nedaleč od trga Venezia, našli velik zaklad, ki je vreden najmanj milijon lir. Na tem mestu podirajo skupino poslopij, ki so na poti obnovitvi starih cesarskih fo-rov. Pri tem delu so odkrili delavci nena_ doma votlino v zidovju in ko so segli vanjo, so našli v njej štiri uisntjene vreče, ki so bale zavite v časopisni papir. Letnica na časopisih je kazala 1888. Ena izmed vreč je padla na tla in iz nje se je vsul kup zlatnikov. Delavci so obvestili vodjo izkopavanja prof. Riccija, ki je že po površnem pregledu ugotovil, da gre za dragoceno zbirko zlatnikov od dobe rimskih cesarjev do Napoleona, razen tega za zbirko zlatih prstanov, krasno izrezanih kamej in drugih dragocenosti, ki bi delale čast vsakemu muzeju. Vsega skupaj je bilo za kakšnih 15 kg zlata, ki pa ima do_ slej še ne točno ocenjeno vrednost po starosti in redkosti mnogih najdenih predmetov. Rimski listi in oblasti so se začele seveda takoj zanimati za izvor tega nena-dejanega zaklada. Njegov lastnik je mo. ral biti po dosedanjih poizvedbah neki an-tikvar po imenu Franoeeco Martinetti, čigar last je bila v tistih časih ta hiša in ki Parižani? Francozi? Niti od daleč ne! Kolikor nam je znano iz zgodovine krojaške umetnosti, gre prvenstvo nekemu Angležu ,ki je v Parizu otvoril prvo veliko podjetje za izdelovanje modnih oblačil. Njegovemu vzgledu so sledili potem Ita_ lijani, Rusi, Švicarji, Američani in šele prav na koncu Francozi. Tujci so napravili francosko prestolnico za kraljico mode in še danes sta med sedmimi, v tej stroki vodilnimi pariškimi tvrdkami ena italijanska in ena ameriška. Provincialna Francozinja se dolgo ni mogla odločiti, da bi sledila »pariški modi«, ki je bila produkt inostrancev in inostrank. Parižanka je še dolgo časa ostala zvesta svoji šiviljici in svojemu malemu »salonu«, ki i>a sta začela nazadnje čedalje bolj vneto posnemati velike salone. Med temi je še danes veliko inostranskih tvrdk. je bil znan po in-edni vrednosti svojih starinskih zbirk, kakor tudi po svoji zredni skoposti. Kaj je moža napotilo do tega, da je Skril zaiklad in nanj »(pozabil« v svoji oporoki, ni točno mano. Zdi se pa, da ga ni privoSčfl svojim požrešnim sorodnikom, ki so saimo na to Čaka/Ki, da mož umre in da poberejo ntfegova bcigasfava. Po smrti svoje žene je žirvei Martinetiti, čeprav mu je bilo že 60 let, z neko 241etmo žensko, zaradi katere so mu sorodniki delali še posebne težave. Ta dama še danes živi in je poročevalcem povedala, kako so jo Marti, nettijevi sorodniki po njegovi smrti planili na omare in skrinje, v katerih so Sluti li njegove zaklade, njo pa so vrgli iz hiše. Martinetti ja opisuje kot čudaškega, a nikakor skopega človeka. Ta zgodba je zibudila v Rimu seveda velikansko senzacijo, a kot prvi so se ogia. sili potomci MartSnettijevih sorodnikov z zahtevo, da bi jim izročili zlati zaklad. Iz tega pa ne bo nič, kajti mesto je po vseh pravilih radasfcfflo hišo, M so jo delavci podrti, zemljišče pripada njemu in si lasti tudi pravico do zaikflada. Za zdaj ga taia tudi mesto v svojih shrambah. Tako je starinar svoji žflahti še 50 let po svoji smrti priredil veliko žalost in jezo. Francozi so pa potem spoznali važnost modne industrije, ki si je tako slučajno iz. brala Pariz za svoj sedež, in so Jo začeli podpirati na vse kriplje. Danes Pariz seveda ni več edini modni center na svetu, vstali so močni konkurenti v drugih prestolnicah sveta. Vendar pa je še vedno dovolj žensk, k= bi za eno toa^ leto z napisom »Pariz« dale dve domači in za en klobuk iz tega mesta celo zalogo drugih. Dolgo pa ne pojde več tako. kajti polagoma se začenjajo zavedati, da tudi domači izdelek in lastni okus nista slabša od »pariškega«. mmsmmmamaBBm za gospode, površnike in velika tzbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Drago Schwab, Ljub2jazia Povišanje mezd v Angliji Imperia-l Chemical Industrie Limited, največji angleški koncem za kemično stroko, kti ima 65 podružnic in zaposluje 25 tisoč delavcev, je sMenil zvišati mezde vsemu delavskemu 060bju, kateremu to bile plače znižane pred dvema letoma. Brutto dobiček podjetja se jc namreč leto« v primeri z letom 1931 dvgnil od 4668.000 funtov na 6.415.000 funtov. Nepismenost — ovtra za poroko Kemal paša je Izdal naredbo. da se ne Sme v bodoče izdati poročno dovoljenje nobenemu turškemu državljanu, če ne dokaže, da obvlada turščino v besedi in pisava^ ANEKDOTA Mhmsko igralko Jeanmeto MacdonaJdo-vo obožuje trop moSkih. Nebi Oboževalec % Je nekoč dejaSr. »Presrečen sem, milo. sttva, Imam veseSo presenečenje: v žepu dva vorna listka za potovanje okoli sveta!« — »Res Ste erečnd,« Je odvrnila zvezdnica, »lahko se popeljete dvakrat Okoli sveta.« Vsak rten »Metka, koliko reber ima človek?« »Ne vem, gospod učitelj.« »Potem jih preštej sama na sebi.« »Hi-hi, tega si pa ne upam,« »In zakaj ne?« »Ker me tako rado žgečka.« Udav i jelenjo glavo Nenavadno srečanje s kačo v pragozdu Deset let inzitlfcsa Jubilej odkritja kanadskega raziskovalca lK parkete in drugi izumi za gospodinjstvo Majvečji zrakoplov sveta V zrakoplovni lopi v Acronu so nedavno krstili novi ameriški zrakoplov »Maconc, Id prekaša po svojih dimenzijah vse dosedanje tovrstne konstrukcije .atl zaklad v osrčju velemesta Izredna najdba v Rimu Pariški umetnostni četrti Montmartre in Montparnasse — Malo zgodovine hitite, da ne zamudite; — še okoli 1500 parov čevljev odprodamo Cene v izložbah dokazujeta. da ne pretiravamo do Velike noči Reklamna nn fPmPlllfA 7nS7AnSn r^flAhl Damski od Din 84.-naprej »DARA« čevlii odprodaja! iMlllliiiml««r.............. -imnmn-j^ ............... ■ otroški od Din 26.- naprej L«JU£iI#«J ANA, Sv« Petra cesta 20 Ptice in cvetlic© naše prve p o Dobrih, štirinajst dni prej kakor lansko leto se je letos poslovila od nas zima v ravnini in dolini. Na gorah in planinah, posebno na njihovih senčnih severnih obronkih in pobočjih pa se drži še trdovratno, kar znatno tlači temperaturo in tako zadržuje vigred in njeno življenje v gorskih okoliših. Po razmeroma ugodni zimn nastopajo že prav pomladanski dnevi in z nji_ mi se pojavljajo prvi oznanjevaloi ljube pomladi med cvetlicami in pticami, četudi redki, pa zato tem bolj dobrodošli. Na kukavico, na blnkoštnega pevca ko-bilarja. na slavca in na celo vrsto drugih ptic pevk, ki so se jeseni selile na jug, bomo še čakali. Oprezne in previdne so; nič se jim ne mudi k nam; saj nastane pri nas lahko še mimogrede ali tudi za delj časa nepričakovan preobrat v vremenu; to pa bi bilo nevarno za nje kar bi ogrožalo njih prehrano. Znan piskači in žvižgovci škorca so nas zadnji zapustili šele v oktobru. Sedaj marca meseca so se že vsi vrniili, kakcr da bi vedeli, da so skrbni gospodarji na sadnih drevesih že očistili in za nje na novo pripravili mnogoštevilne škorčni. ke. V večjih in manjžrlh družbah posedajo v jolih najvišjih krošnjah in vršičkih, se tam gori sončijo, da se s/v etika njihovo črnomodro perje v pomladanskem soncu, žvižgajo in piskajo brez prestanka, da ču-jejo njihov enakomerni: »Vi, Vi; Vi ju, Vi-ju« v celi okolici. Dragih pesmi in nape-vov ne znajo. Ko pa bodo čuii drozge, škr-jančke in druge Drave pevce, si bodo njihove značilne pesmi vsaj deloma takoj zapomnili in jih bodo začeli posnemati, ščin-kovci sami. utrjeni proti mrazu in manj izbirčni v hrani, so dolge zimske mesece, zapuščeni od svojih družic, samevali okoli naš. Družice so se vrnile; samotarji pa so se kar prerodili. postali živahni in na glas kličejo: »ščink, ščink sem črviče kosilc.al; ščink, ščink je moj stric«. Komaj je skop-nel zadnji sneg s poševnih travnikov.^ že doni preko njih znani klic: »Kivik, ki vi k«. To je' priba ki v svoji pi-sani pomladanski oblekci, s privihano perjanico na glavi sto. pica na visokih nogah po ledinah ter po njch išče in pobira prve črve in žuželke. Pod grmičevjem skaklja črni kos z rumenim klrjiunom. se ponaSa in se z glasno in lepo večerno pesmijo dobrika samicam. Taščica pa. ponižna in skromna kakor violi-ca. se ob žuboreč em potočku iz gostega grma og^ša s svojo milo, mehko in ubrano pesmijo, polno otožnosti, vdano-sti in hrepenenja. Njeni rdeč' podibradek se je še bolj pordečil in gori v živi rdeči barvi ljubezni in radosti. Drevje je še golo; tudS buk- vje. Mimo je v njem, ko se sprehajal skozenj. Na mah pa čuješ s stare bukve čuden glas. Zdi se ti da je nekdo v bukev zabil jekleno pa.lčico. vzroča orni čudmi rorot. Samec skuša na ta naffn prepoditi tekmece in se prikupiti svoji družici. Če znaš to rcpetanje diobro posnemati, bo hitro priletel bliže ter se bo čudil in iskal ,kdo ga neki posnema in izziva, pa bo kmalu na novo pričel svoje delo. V sinjih višinah nad poljem pa že kroži, leta, žvrgoli in gostoli poljski škr-janec tako visoko, da ga niti ne opaziš; potem pa se začne v vijugah spuščata niže in niže, dckier ne zgane svojih perutnic in pade kakor kamen na sveže razorana dišeča poljska tla. V slast mu gredo čr-viči in žuželke, dokler pa teh ni, je tudi semenje dobro. Mnogo, mnogo ptičev in baš najboljših pevcev se bo šele vrnilo, ko ozelenijo li-stovci v gozdovih in vrtovih, ko dobi nizko grmičevje svoj zeleni pomladanski ekras. Do tedaj golo drevje in grmovje ne dela nobene sence in cvetlice, ki so sončne to_ plote in svetlebe najbolj potrebne, začno poganjati iz zemlje zeleneti in cvesti baš v teh prvih tednih zgodne pomladi. Tista, ki ji je sonce in toplota najmanj mar, črni teloh ali kurjica (Helileborus niger) rije s skrivljeno betvijo in jajčastim popkom že pod snegom iz zamrzle zemlje. Ko pa skopni sneg po gezdu docela, so gozdna tla z njenimi širokimi belimi cveti posuta kakor s povečanimi snežinkami. Toda ne povsod po slovenskem svetu. Telch mera imeti apnenčasto zemljo. Ta pa sega samo do Drave in Dravinje. Meseca marca spreminja črni teloh koroški Rož v pravo »rožno dolino«, toliko ga je; ko pa prestopiš Dravo ali pri Konjicah Dravinjo, ga na »Hnarah« ala na Pohorju ne boš našel; tudi njegovega sovrstnika, zelenega teloha (HeUeborus viridis) ne, ki se najrajši drži slovenskega Krasa. Kakor je trd in skal. nat ta kraški svet, v prvih marčnih dneh že poganjajo iz njega lepo pisani zvenča-sti kosmatinci (Anemone puteatilila). Huda kraška burja bi jih pomorila, da bi po-zetoli, alfi pa D; jih sonce eparilo, da bi se posušili; zato so vsi kosmati od neg do glave, pa dobro uspevajo, samo da imajo dosti apnenca. Pasji zob (Eryth-ronium dens canis), tudi eden prvih znanilcev po. mladi v gozdu, ni tako izbirčen, tudi trobentače, vijolice in zvončki ne. Pač pa uspeva zopet samo v apnenčasti prsti, in sicer najrajši na peščenih sončnih rebri h najlepše dišeča zgodnje pomladanska cvetlica. to je dišeči volčin ali maslinjak (Da-phne cneorum); kjer je lega zanj posebno ugodna, pretvarja s svojimi cvetočimi ru_ šami cele gozdne robove v pravcate kar-minasto rdeče preproge, koišh vonj se kaj prijetno širi ob gozdni senci Nekoliko strupen je sicer navadni volčin (Daphne me-zereum) in kakor so sploh strupene večinoma cvetlice prve pormadi. Maslinjak se tudi v sobi in vodi ne posuši in ne ovene tako hitro kakor zvončki, pomladanski žafran in druge zgodne cvetlice; ostane v vodi svež več dni in ti pričara z barvo in vonjem svojih cvetov v sobo vigred ki ti io skozi odprto okno oznanjajo z visokega bresta škorčevi klici in žvižgi: »Vi, vi. vi!« Pa bi moral biti čudno zakrknjenega, srca. ako bi se ne odzval temu vabilu ter odhitel naravnost v sTedo med ptice in cvetlice naše prve pomladi. Dr. Fr. Ko r o t a n s k i. mzinsica tragedija v V razburjenju se ?e 63 letni tast krvavo maščeval nad zetom Pruj. 24. marca. Poročali smo kratko, da je 22. t. m v prepiru ustrelil tast svojega zeta O tiage-diji so ugotovljene naslednje podrobnosti* Pokojni Jožef Murni ek, ki je bi! star 46 let, je bil drugič poročen in je živel na svojem posestvu v Gorenjskem vrhu. Njegova žena Katarina pripoveduje, da srii ž:ve!a v nesoglasju in da je prebila v zakonu mnogo bridkih ur Mož jo je tudi večkrat tepci in tako je prišlo med njima do ponovnega prepira v noči na sredo. Zopet jo je začel pretepati z železno palico, da i:na po vsem telesu krvne podplutbe. Ker žena . ni mogla tega več prenašati, je zjutraj oko- ! ka dr Vrečko in dr. Mrgole ter zapisnikar li treh pobegnila z doma ter se povrnila i Podhovnik), ki je ugotovila, da je b'l uda-k očetu Blažu Pravdiču na Turški vrh, ka- rec z nožem smrtonosen in bi b;!a vsaka mor je prispela proti jutru. j zdravniška pomoč zaman, ker so bila pre- Potožila je 631etnemu očetu vse svoje j rezana pljuča, jetra in rebra Pravdič je gorje. Starca je izpoved hčerke zelo dirni- j bil včera* priveden k ptujskemu sodišču, — - --- • * ' M J- *- -- kamor so orožniki prinesli tudi pištolo, ki je starinskega tipa, tako zvana »kresnica«, kuhinjski nož. mutiko in pa železno palico, s katero je pokojni pretepal svojo ženo. pira, v katerem se je starec znova tako razburil, da je nameril pištolo na svojega zeta in ga ustrelil v levo ramo in ga zadel tudi v lice. Že ranjeni Mumlek je pograbil v bližini stoječo motiko ter hotel navaliti na Pravdiča. Ta pa je hitro segel po velikem nožu in zadal globoko rano Mumleku v desno stran prsi, da se je pri priči sesedel in obležal na mestu mrtev. Po storjenem dejanju se je Pravdič napotil na oiožnsško postajo v Zave, kjer je natančno opisal žalostni dogedek. Včeraj se je podala v mrtvašnico v Zavrču sodna komisija (sodnik dr Lipič. zdravni- la. Slednjič se je tako razburil, da je pograbil pištolo in se še oborožil z 21 cm dolgim nožem ter se napotil na dom svojega zeta. katerega je stavil na odgovor. Med njima je prišlo do zelo ostrega pre- Dolgo pogrešan oče Litija, 24. marca. V četrtek je »Jutro« zabeležilo vest o najdbi trupia utopljenca v bližini Krškega. Iz opisa neznanega mrliča so spoznali Mlakarjevi v Litiji, da je najdenec njihov oče. 2e predpustom je zginil nenadoma z doma predilničar Franc Mlakar, star 57 let. Bil je zelo priden in vesten delavse ter so ga vst spoštovali. Na neki poroki, ki se je je udeležil tudi Mlakar, pa je prišlo do nesoglasja Oče France se je čutil užaljenega in je gostijo po neprijetnem incidentu zapustil. Naslednje jutro je odšel z doma, vendar ne na delo, kakor so menili domači. V dobri ven, da se je podal ie za kak dan k svojim sorodnikom na Sv. Goro, kjer bo pozabil dogodek na svatovanju, so ga odšli domači čez nekaj dni iskat. Pri sve-togorskih znancih pa se pogrešanec sploh ni oil zglasil. Mlakarjevi so sporočili vest o očetovem nestanku litijskim orožnikom, ki so pričeli iskati sled za pogrešancem. V bližini Ponovič so našli sledove Mlakarjevih stopinj v svežem snegu. Nato so preiskali vodno strugo do Zagorja, a zaman. Po žalostnem dogodku so minili tedni, ko je zdaj prišla lz Krškega žalostna vest o najdbi Mlakarju podobnega trupla. Poznavalci Save menijo, da je bilo truplo ves čas v vodi. Ob nizkem vodnem stanju se je med potjo zataknilo kje v veje, šele deževje zadnjih dni ga je rešilo iz skrivališča, 1 nakar so ga vodni valovi gnali proti Krškemu, kjer so ga vrgli na breg. Tragična usoda priljubljenega moža je vzbudila pri nas splošno sočutje. Aretacija nevarnega vlomilca Novo mesto, 24. marca. Predrzni vlomi, ki so bili v zadnjem času izvršeni na Dolenjskem, so povzročili med ljudstvom veliko razburjenje in so vsi hvaležni orožnikom, ki so sedaj po napornem zasledovanju spravili na var.io nevarnega ZiOČinca. ki je imel gotovo velik delež pri zadnjih vlorrih in tatvinah. Aretirali so namreč že dolgo zasledovanega škofljanca. starega okrog 34 let, bivšega ključavničarskega pomočnika, rodom iz Leskovca pri Krškem Lani v decembru je Škofijanec vlomil v hranilnico v St. Vidu, strokovnjaško navrtal blagamo. našel pa pri tem slučajno le okrog 500 Din. Zaradi tega zločina so ga že vsepovsod iskali, zajeli pa so ga včerej v kočevskih Črmos-njicah Možakar je naibrž sodeloval tudi pri vlomu v Gornjem Polju ter v blagajni železniške postaje in parne žage na Straži. Vloma v St Vidu ne more tajiti, ker so ga izdali dobro ohranjeni odtisi njegovih čevljev, novejše zločme na taji ter sku^a dokazat' svoj aiibj. škofijanca so orožniki že izročili novomeškemu okrožnemu sodišču. Sokolski zlet v Ljubljani Snoči se je vršila v Narodnem domu izredna seja zletnega odbora, na kateri so bile z največjim veseljem in zadoščenjem sprejete ve»ti, da so vse prošnje in vloge, ki se tičejo sokolskega zleta v Ljubljani, od pristojnih min-strstev ugodno rešene, tako v pogledu denarno podpore, dobave brezplačnega lesa za zgradbo tribun in voznih olajšav za telovadeče članstvo in ostale posetnike zleta. Obširno poročilo prvega podstaroste SKJ br. Gangla. ki se je včeraj povrnil iz Beograda, je bilo z odobravanjem sprejeto posebno poročilo, da vlada za zlet veliko zanimanje po celi državi, zlasti tudi v južnih krajih naše države, odkoder bo ogromna udeležba Sakcl-stva. Tudi v bratskih slovanskih državah vlada za zlet že sedaj veliko zanimanje, tako ds bo letošnji zlet brez dvoma prekosil L j«ugor.lov.nski vsesokolski zlet v Ljubljani 1922. Novi grobovi V Vojn i kn pri Olju je včeraj umrla gospa Antonija J u r k o, soproga upokojenega šolskega upravitelja. Neštetim znancem je v spominu čvrsta mati dvanajstih otrok iz Razborja, kjer je prej dolga lota bil g. Jusko na šoli. Pred par leti sta zakonca slavila zlato poroko v krogu devetih, dobro preskrbljenih otrok. Pogreb blage pokojni-ce bo jutri. — V Polakovi ulici 11 v Spodnji Šiški je umrl v xepi starosti 84 let g. Franc V o d i š e k, ugledni posestnik in izdelovalec harmonik. Pogreb bo jutri cb 16. — V Litiji so v četrtek popoldne pokopali Ludvika šiška, ki ga je smrt zatekla v 63. letu. Pokojnik je bil po rodu iz Celja in je služboval pri orožništvu. Pred začetkom svetovne vojne je bil v Rajhenburgu upokojen kot stražmojster I. razreda Kmalu nato se je preselil v hitijo, kjer je bil nastavljen v topilnici. Bil je zelo spoštovan in član mnogih društev, še pred boleznijo je bil '-elovadec v starejši sokolski vrsti in vedno vnet pristaš napredne stranke. Na poslednjo pot ga je spremila domala vsa Litija z zastopniki društev, p«vci >I.ipe€ pa so zapeli tri žalost in ke. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vremenski pregled Vsa Evropa je dobila v tem tednu velike vremenske preobrate. Atlantska depresija nam je pc:eg prav visoke topline prinesla tudi veliko vlažnost ter oblačnost in končno dež, se je preko nedelje pomikala naglo proti vzhodu, še z večjo hitrostjo pa v ponedeljek in rmizli severni tok se je mogel kot zapadni njenega vetrovnega sistema razliti na široko čez zapadno evrop. ske pokrajine, čez ves severni Atlantski ocean je drl polarni zrak proti jugu že ob koncu prejšnjega tedna, že v toku nedelje je zajel tudi velikcbritsko otočje in silil čez Severno morje in Dansko na celino. V toku ponedeljka je polarni zrak v obliki hudih viharjev preplavil vso Francijo in srednjo Evrope: popoldne je dosegel naše kraje in temperatura se je naglo znižala, tako da je ponoči aneg pobelil zneva višje lege in se obdržal tudi za naslednje dneve nekako nad višino 800 m. V obiki silovite burje je polarni zrak drl na Jadransko morje, petem pa še dalje in zapadnim Sredozemskim morjem se je ozračje silno shla-diiih in n pr. v četrtek zjutraj je kazal termometer v Rimu in NeapLu okrog ničle, prav toliko kakor v Berlinu in"Varšavi ali celo daleč tam na zgornji Volgi. Mrzla poplava je zavzemala čimdalje ve. čje dimenzije; za odhajajočo depresijo se je pomikala vedno bolj proti vzhodu, zavzela baltiško področje in zapadno Rusijo in se zagnala posebno silovito v osrednje 1 balkanske predele. Zelo hudi viharji so se : sprožili nad srednjedunavskim nižavjem. j zlasti v naši Vojvodini in zlasti pa na : prehodu v višje, hribovito ozemlje se je URADNIKA veščega knjigovodstva, srbske in nemške korespondence ter vseh pisarniških poslov, | sprejme industrijsko podjetje v Južni Srbi-1i. Mlajše samske in sposobne moči imajo | prednost. Proti plači, stanovanju in raz- : svetljavi. Ponudbe poslati z navedbo refe- ! renc in plačilnih pogojev na Jugoslovensko ; Rudolf Mosse a. d.. Beograd, pošt. pret. j 409 pod šifro »I. S. 1933/135«. 3S77 Uprava državnih Monopola održače 8. maja t. g. u 11 časova I. ofertalnu li-citaci.ju za nabavku pumpe sa elektro-motorom za Solanu u Ulcinju. Za uslove obratiti se Odeljonju Industrije IM Br. 3244. 4009 pojavil tudi hud snežni metež, skratka, mrala reakcija je bila tu popolna. Iz ve_ like atlantske depresije se je bil namreč razvilo novo stransko jedro in to depresij-sko središče je kot močan viharni sistem vleklo, nase vetrove, od vseh strani; proti koncu tedna je že nad Črnim morjem in tja so se prestavili tudi viharji. V zapadni in srednji Evropi se je vreme polagoma umirilo; tu se je v območju udrtega polarnega zraka razvila široka anticiklona, povzročajoč razmercoma hladne dneve in še hladnejše noči. Sicer pa je bdla temperatura v tem ted_ nu za čudo enakomerno razporejena Sirom Evrope. Ko je zapadno polovico že preplavil mrzli polarni zrak, ki se je bil seveda po poti že znatno segrel. je južni zračni tok še vedno preplavljal Rusijo to odplavil proč tudi še za dr je ostanke mraza; samo na Finskem in v severni Skandinaviji se drži še zima s tecruperturami do 15 stopinj pod ničlo. Sicer pa je bila na pr. v terek zjutraj od črnega do Belega morja temperatura okrog ničle, skoro prav tako kakor v Nemčiji, v Franciji in An. gliji; taka enakost v toplin! se doseže prav maokrat. V drugi polovici tedna obliva najzapad-nejšo Evropo znova topla zrak od juga. Daleč tam nad Atlantskim oceanom se je pojavila nova velika depresija in njen vetrovni vrtinec poskuša poseči v evropsko vreme. Toda za enkrat mu evropska anti. ciklona, ki se je razvila v težkem polarnem zraku, zapira pot na celino. Prej ali slej mora seveda zmagati depresija in potem se znova vrne k nam pomlad. Repertoarji Nesreča v Iyonski elektrarni V lyonski elektrarni se je primerila te dni huda nesreča. Dvanajst ton težko kolo nekega izmeničnega generatorja, ki se je vrtelo z veliko naglico, si je zlomilo os in se razletelo na kose. Prebilo je zid poslopja ter poškodovale še dva druga generatorja. Trije delavci so bili usmrčeni, eden pa hudo ranjen. Mesto je bilo eno uro brez toka. DRAMA Sobota, 25.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene Nedelja, 26. ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Mladinska predstava po znatno znižanih cenah (od 4 do 15 Din). — Ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27.: Predstava srednješolske organizacije »2ar« (Za narodov blagor). OPKRA Sobota, 25. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Proslava materinskega dne. Izven. Nedelja. 26.: Erika. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27.: Zaprto. * Klabnndova igra »Krog-s kredo« v že objavljeni zasedbi in režiji g. DeV?vca so uprizori prvič v letošnji sezoni drevi ob 20. Delo je prekrasno, napisano tako, da mora imeti absoluten uspeh. V Ljubljana se je pred dvema sezonoma izredno priljubilo, kar dokazuje takratno vieoko šjevilo izvedb. Prfvod je Zupančičev. Ljubljanska opera pripravlja izvedbo Wa£znerjeve opere »Parsif.il« pod taktirko ravnatelia Poliča. Premiera bo še pred veliko nočjo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 25.: Študentje smo. Nedelja. 26.: študentje smo. Opozarjamo na premiero Bn?arjere operete »Študentje smo«... drevi v Šentjakobskem gledališča. Sodeluje ves ansambl t-jr jazz-orkester Sokola I. in člani »Zvonove-ga« okteta. Dve uri zabave in smeha! — Vstopnice še danes od 10- do 12. in od 15. do 17. v Mestnem domu. Opereta se bo jutri ob 20.15 ponovila. Začetek obakrat točno ob 20.15. * MARIBORSKI) GLEDALIŠČI? Sobota, 25.: Orfei v podzemlju. Premiera. Nedelia, 26. ob lo.: Navaden Človek. Uprizoritev SJSU. — Ob 20.: Grofica Marica. Zadnjič. Znižane cene. tpsmo m n čita za prvovr kvalitet® Philipsov aparat tipa 630 presega po srebrno zvenečem, čistem glasu vse druge tipe. Aparat popolne selektivnosti sprejema vse postaje od 200—2000 m. S posebno mikrometersko skalo najdete vsako postajo tako lahko, kakor na Vaš telefon svojega znanca. Zahtevajte poseben prospekt! Zahtevajte predvajanje, da slišite ta čudoviti glas! Obiščite našo novo trgovino! Telefon 3190 r. z. z o. z. , Miklošičeva cesta 7 Telefon 3190 ZAHVALA Vsem sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da je naš dobri oče, stric, svak in brat, gospod Avgust Colja mestni uslužbenec in član Saveza dobrovoljcev danes ob 5. po mukapolni bolezni previden s tolažili sv. vere za vedno mirno v Gospodu zaspal. Maše zadušnice se bodo brale v Trnovski cerkvi. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 16. iz Splošne bolnice na mestno pokopališče. Ljubljana, 24. marca 1933. Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo. Zahvaljujemo se vsem, ki so se nas spomnili ob težki izgubi našega soproga, očeta, brata, tasta in strica, gospoda Prof. t Josip lilija DVORNEGA SVETNIKA ITD. s tolažilnimi besedami in spremili našega nepozabnega rajnika na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodu pri-mariju dr. Jugu, za njegov požrtvovalni trud za časa rajnikovega trpljenja, gospodu dr. Ravniharju za nad vse lepe besede slovesa ter Glasbeni Matici, Državnemu konzervatoriju, Narodnemu Muzeju, Cecilijnemu Društvu in Društvu konservatoristov za krasne vence, ter zboru Glasbene Matice za pesmi, in slednjič vsem, ki so s cvetjem obsuli njegov grob. Ljubljana, dne 24. marca 1933, Rodbina Mantnanijeva. Cene malim oglasom Zenttve dopisovanja. vm*K» Dot L— ter enkratna prt. ttofbtna trn Ufro ali ta dajanje naslova Dim £—> Oglat trgovskega trn reklamnega enačaja.- vsakm beseda Oln i,—i. Po Dtn L— ta besedo Se smačunajo nadalje wb oglasi, ki spadale pod rubrike »Kam pe kam, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. •Poseste. »Lokali«, »Sta-movanjs oddam. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikim In »Zasitt-tek«, če se s oglasom nudi tasiutek, oziroma, če te tiče potnike. Kdor si pe pod tema rubrikama liče zaslužka oti tlužbe. plača te vsako besedo 50 pm Prt vseh oglasih, tt se taračunajo po Din l.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— ta tifro eH ta dajanje naslove Vsi ostali oglas! socialnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pnsto/bma ta tifro ali ta dajanje naslove pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—. NajmanfB znesek pri oglasih po 50 pm za besedo, fe Din 10^—, wri oglasih po I Din za besedo pa Dtn 15j—* Vse pristojbine se male oglase je plačati prt predafi naročila. 00-rome hh le vpmlati e pisma obenem t naročilom. VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaKi oseD"> možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopajo izobrazbe, materijelno stanje, da aobi potrebno znanje v elek-tro-strojni m arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja in inžetijerja. Tečaji so pisani razumljivo m v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnique, Pariš XVIn 63. Bd. Eselmans. 94 Mlajšo kuharico samostojno, tudi ia vsa druga domača dela, išče manjša dobra rod'bina v Ljubljani. Naslov v ogias, oddelku »Jutra«. llM>4-l Vlor« »M ta Šifro pa S Din. fll Gospodinjo Inteligentno, rw zmožno, •prajmein k gospodu. Do-pre mi ..glas. odd. »Ju.'re« »Do 40<- 8989 1 Služkinjo ■ridrto. zna.ž/n.0 in pošteno, vajeno vsega dela :ra nekaj kuhe iščem Naslov v o^rlas. oddel. »Jutra«. 8878-1 Plačilna natakarica i n (-kaj ka vpije ln zna-njeim nemšk.-tg3 jezika. do b: mesto n« Bledu. ponudbe n« oglasni oddelek ».hitra« pod šifr.o »Lep zaslužek«. 8074-1 Trg. pomočnika dobrega železnina-rja — z večletno prakso in dobrimi sončeva ii vojaščine prostega. sprejmem z vso oskrbo v hiši Službo nastopi lahko 'akoj. — Ponudbe na ogssni oddelek »Jutra« pod > DobeT železni na r«. SS70-1 Poslovodjo nam^ftoi-ka za realitetmo pitama v Ljubijauu s primerno gotevino "pre.me takoj Posredovalnica Ma ribor, Frančiškanska uili-c-a 31. 8908-1 Kuharico somosro*n.o. zmožno tradi močnatih jedi in natakarico, čedno in spretno, « ka.vct.jo, iščem za hotel v Logarski dolimi. Ponudbe na oglasni -odd. »J u.t.ra« pod »Logarska dolina«. 8955-1 Damska frizerka mlajša, pe.rffktaa moč, zmožna trajne in vidne ooduiaerjie. dobi stalno službo. Nastop takoj ali pe dogovoru. Ponudbe 9 sliko na Kira.lv Josip — moški in damski frizer, Murska Sobota. 8U66-1 Prodajalci (ke) dobro verzirane moči iščemo za obisk gostilničarjev, trgovcev ln obrtnikov proti mesečni plači 2000 Din. Kav cija i000 Din potrebna. Ponudbe z znamko je poslati na ogl. oddelek ■>Jutra«, Maribor, pod šifro »Novost,«. 10003-» G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet na delu Dober dan, ljubi otroci! Ali me še poznate? Vrtismrček sem! Gotovo se še spominjate, c!a sem zdaj pomočnik pri pleskarju Smolorepcu. Nu, poslušajte, doživel sem marsikaj novega, kar vam hočem povedati. Neko popoldne sem stal na vrtu in pleskal železno ograjo... >Hejo, Vrtismrček!« me zakliče nekdo. Ko vzdignem oči, zagledam Mlekarjevega Mihca, ki škili čez plot. »Spravi se!« ga nahrulim, zakaj Mihec je prava mora. >Seveda!« se odreže. »Najprej moram stisniti Smolorepcu eno izmed tehle sladkih jabolk!« _ »Da se mi ne dotakneš jablane!« ga posvarim. Natakarico starejšo, kavcije zmožno, sprejmem s 1. aprilom v bližaj« okolici Ljubljane. Naslov v oglasnem odlitku »Jutra«. 8659-1 Dekle vajeno ve^ga giMpodi-n.vke-ga dala .h »t.rok e: »' moraia leraii 7Ud: na ju. *pr«"jmnn 'akoj. K« v >aria«Mk'>vr»».w ienskv ):w>bje 1 .p: is ;> en I e » B^jgradii — iaf.rmac:]<-lajfr Bir^ »Ce«!ra.i« Beo grad Vasina 6. Te. ef-m k 26 228 7310-1 Mlajšega črkoslikarja fe^Jega tudi sobo<=li.kar<»rva i>n škropljenja fSpritrmaile rei) sprejmem — Pismen* (»nudbe s pogoji na tia *lov- IvaD Brozi6. *liikar, Kariovec. 8853-1 Več izurjenih šivilj za moško ppniil«. in theka j učenk za radje.lovHn.ie trdih »vrat n 5kov spre jim um 'ako j. — Vprašati v tovarni pe.riJa Karo! Pajk. Gaber j* pri Celju. 885S-1 Fotografa eveirat. z obrtnim listom sprejmem v stalno službo. Dopise na naelov: K. M.. hotel Earopa, soba št. IS, Celje. 8949-1 Brivskega pomočnika prwvretm> izurjenega, t©' vajenca epr-o.ime b"! v?ki salan R. Ju rman, Aleksandrova cesta št. 5. 1001.1-1 Kovinostrugar za precizna dela sprejmem. Ponudniki, ki se razumejo na izdelavo rezin, imajo prednost, istotam se kupi par sto metrov tračnic. Ponudbe je poslati r.a M. J., Don j i Prečac 13, Zagreb. 10163-1 Dekle dofono, po&teao io ranpa-tiiino išče službo kot za-če-tcica. Vaj»-.na je vs<-b b>i«nirejme modni atelje FViw! Jaee-r. Kolodvorska nMe-a it- 38/L 10112-1 Kn"5rovod!o * wč.y> kavcijo, za vodi Vi o ntes+o sprejmemo. Ponudbe f«jd značko* fpronrntrooc na podružni-»o »Jutra« v Celiti. 50-M8-J Postrežn'co sprejmem v trajno shišbo. vajeno v šivanjru in sobarico. Ponudbe pod »P«4-<>-no 300« na oglasni oddelek »Jutra«. 10:64-1 Dama ali gospod trgovsko Izobražena. s 50.000 Din v gotovini, se išče kot družabnik za dobroidoče, rentabilno trgovsko podjetje v Ljubliani. Znanie slovenščine -n nemščinee pofioj. Dopise na podr. »Jutra* v Osllu pod »Nobene krize«. 10244-1 Dijak - arhitekt ki bi hotel izvršiti osnutke za učinkovito reklamo, se iš*e. Ponudbe na o°rl. odd. »Jutra« pod »Reklama« 10194-1 Snre*meg'a>>. odd-elrfc »Juna« ped »iPerfe-ki.ua 40«. JiSKil-J Knjigovodinja in korer-pondent;n5a t večletno prakso, išče »Ifl^bo. Dopise na ogia^ni oddešek »Jutra« p"d šifro »Zanesljiva in samoslo.'Va« 8802-2 Zdravnik s štirinajstletno kopa.Mšfno prakso, išče s'-ionsko na-meš6emie v obisk ova.rem kopališču (to.p"icahV Po-mwibe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro >Sezi'a«. 8S34-2 Uradnik z dis.e.r.letno prakso v stavbni stroki, želi preminiti službo. Je vešč organizator. rprsVan knjigovodji bilanciist, blagajnik. koTespomdfnt v slov., srbohrv. in nemščini. Ponudbe na oglasni oddelft »Junra« pod šifro »Organizator«. S5&7-2 Mlad trg. pomočnik mešane stroke, želi preminiti svoje mes.tfl — naj-raje v Sloveniji. Cf^nj. pemndbe na ogru?mi oddei'ek Jutra pod z.na£ko »Vesten 2SS«. 8757-2 Brivski pomočn*k dobeir delavec, išče name-ščenje. P'«n'udbe na po-drn.žnio.o »Jutra« v Mariboru cod »Nastopi taiko'«. 89S9-2 Skladiščnik išče kjerkoli m(*!tf ?kla diščnika i!.i t.rg oom»čn« k« Ponudbe na ■►g.asn-l oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten«. 8S41 2 Prodaialka stara 20 let. i7,učena mešane gtro-ke. želi kjeikoli namestitve — tudi v tra fiki. Ce-nj. vprašanja na sr!a'vno zaiocro tobaka v Sevnici ob Sa.vi. 8846-2 Brivski vajenec ki dobno brije im str So, ki ee je že 1 'A leta uči', M rad promenil mesto k dolvrenHi mostni, kj-er bi imel vso osk'bo. Ponudbe na Oig'asni oddelek Jutra pod šifro »Cimiprejec*. 8S88-44 Pek. vajenca revnih »ta.re.5ev, z vso oskrbo v hiSi spre%ie takoj Amton Smrekor. Mokronog. 8851 44 Sedlar, vaienca 9 hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovora, sprejme Fr. Peršin. sed iarstvo. Št. Vid nad Ljubljano. 5255-4-1 Vajenko poštenih staršev sprejmem za damsko krojaško obrt. Poizve se pri ge. Stani Jančigar-Gre-gorc. modlstka, Smar-tinska cesta št. 6. 10020-44 Vajenca 9 promomo začeimo plačo sprejme Jo*. Velkavrh, mirarstvo v Ljubljani — Krakovska alica štev. 7. »0162-44 j Vsak» bewda 50 par; ' ta d.ijenje naslova »H za Šifro pa 3 Din. (2) Vrtnar mlad, samski, išče shifbo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Izvežban je v cvetličneim im zelonjadn-em vrtnarstvu ter vezanju. — Nastopi kjerkoli. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 8772-2 Oosnodična i« boljše družine, tenčena šivanja vešča slovenščine io oefmščine. žieii mesta kot šiviljska pomočnica, gre tniidi k oitrokom. Po-nudibe na naslov: K no« — Zg. Breg 27, pri Ptirn. 8972-2 Kuharica dobro izurjena v če*ki in dunajski kuhinji. Slovenka, stara 33 let. išče službo za takoj ali pozneje. Oenjen-e ponudbe v slov., češkem ali nemškem jeziku do 1. aprila na ogasni oddolek »J»tra« pod šifro »Trinajstletno spričevalo*. 87S1-2 Natakarica prMn« iin poštena, vajena gostilniškega im kavarniškega d eTa. z znanjem nemščime. liče službo « 1. aprilom ali poz.no.jo. Re-f!eikfci.ro samo na stalno mesto v pošteni h.®. Po-midbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »DoJenjika«. 8897-8 Strojnik momt-er § tozadevno It- Vorazbo im ran»goletriP anakso pri vetjih podjetjih 'šče »lužbo Nastopi tnd: kot. »kiadiščniik prot kav ftiji Oenj don'se orosim na og^sn.: vid^lek Jutra »od šifno »Strokovnjak«. 8869 ? Čebelar jb^jlntr.o verziran. zmoten vseh fkperacij v A. 7.. panju i.n v vseh ostalih slstemrh. išče zaposlenje. Prvovrstne reference. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Ju>tra« pfid »Čebelar«. 8913-2 Vad trfi. pomočnik sedaj prost, želi mesto v man n fa.k turni trgov'.ni kot praktika mi. v svrho na daljne izobrazbe. Zažeiie-na oskrba v hiši. Priprav Ijen tudi nek«.: plačati. — Cenjene ponudbe pr^si na oglas, oddelek »Ju'tra« t>od značko »Praktika.nt«. 8917-2 Kuhar ve3č italijanske, dunajske in francoske ku.hinje, išče službo. Na«lo(v pove osrl-od.lelek »Jutra« v L:ub-Idani. 10019-2 Mlada gospodična s:mTvatična in varčna, išče ni^st« gospodin:e. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Mlada«. 10006-2 Šivilja dobro izurjena. iš*e zaposlitve. Sprejir." tudi ka kršnokoil.i delo. Naslov v oglasnem odde'ku »Jut-a« 10051-2 Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. — Pon.ud'be prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna«. 10007-2 Perfektna kuharica išče mesto v boljši restavraciji ali h.i*e'u. Gre tudi na sezonsko mesto v Ljubljani ali izven. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10086-2 Mlad šofer ianesljiv in pošten, k: V prijel ttjdS za vsako drugo delo. išče službo Naslov pove oglasni oddele^k »Jutra«. 10026-2 Uradnik vr^o dober i.n z a nosi ji v, išče slu»žbo v kakšni govimi ali podietju. Zmožen je twdi večje kavcij'.-. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« pod »Trezen«. 100S1-2 Mladenič »ta.r let. i7.učen avto-meh.*dik. zmožen slov. in neimSk^ga jezika, išče zaposlenje v stroki. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jrotra« pod »Mehanik« 1008S-2 Knjigovodja korespondent. organizator, slovenski, nemški, srbohrvatski išče službe kjerkoli. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod »Verziran 22«. 10069-2 Radiotehnik ln radiotelegralist. Išče primerne službe v tej stroki, vrlo pra stičen v vsem, govori tudi več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kadiotelegrafist«. 10CS2-2 Boljša vdova 50 letna. v gospodinjstvu perfektna. z 20 letno prakso kot kavarniška biagajničarka.. želi mesta gospodinje, blairajničarke. nadzira-teljice ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod .^Nastopim takoj«. 10033-2 Frizerski pomočnik za dame in gospode želi mesto. Govori slovensko. srbsko in nemško. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10034-2 2 Če?ky 21 letč hledaji misto do lep^ich ro^in k d™tem. neb oani k ruce. Značka »Dnihv domovsrpen. »Takojšnji nastop 22«. 8930-3 Poslovodja iSEče m-e=to. Pennd'-* n« oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Kavcija 100.000 Din« 101G1-2 RrivsVi pf>nto^n!k dob-a moč. išče s'117-bo. Naslov v og'a.snem oddeliku »Ju.tra«. 101:28-2 Abs-clventinja trgovske šole perfekt v nemščini, prosi za mesto. Dopise pod »Začet^ca« na o^l^sni odd. »Jutra«. 10173-2 DeHe želi proti nizki p'ači službo pri gospodinji — samo da bi se malo izučila v k "hi. Poniidbe na og'a«mi oddelek »Ju.tra« pod šifro »Kn.liin.:ac. 10153-2 Vdova sredn"5h let, žel? mesto gospodinje ali s"baric.e. — Ponudbe prosi no oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospod in.jo t, 101 Trg. naobražen so'iden iin kavciie zmože.n. želi primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2eiezn.in.ir« 10i45-2 Iznčena šiviJia išče »'tižbo. Gre tudi kot natakarica hišna - sobarica. — Minka Fermevc. Maren-borg. 10165-2 Ribat in prat pridem na do.m. Naslov v oglasnem o-ddeiku »Jutra« 10163-2 Mizarski pomočnik vajen miz. in parketar-skih del išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe pod »Skromen« na ogl. odd. »Jutra«. 10218 2 Postrežr.ica pridna m zanesljiva Išče zaposlitve. — Usmiljena srca, pomagajte jil«. — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pol »Delavna«. 10202-2 Večjo kavcijo položim za e'užbo inkasan-ta aLi -»kladiščnika v Ljubljani. Ponudbe' ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina« 1OS01-® Dobra kuharica gospodinja in sam.ost.ojna išče mesto, gre tudi v ooljšo gostilno. Cemen« ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Samostojna« 10239 2 Šivilja boljša moc, se priporoča delo: obleke, plašče. kostume za dečke in deklice. Grem tudi na dom. Sprejmem gospodično na stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 102C8-2 Kdot f š 6 e taslužka. plača za vsako besedo 50 par; r. a naslov ali 5ifro S Din. — Kdo' j n a d I zaslužeik. pa za I vsako beseda 1 Din. 1 ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Ertlanje 1 r: 1 Din ažur 1 ra 2 Din plisiranje. montaža bridge-stor. pranje in likanje vezenin. ročno .-ezenje. mo-nogrami? strojno vezenje i,n prcdtiek najmodernejših vzorcev. Duinajfka la/IV. 8-194-3 Zastopstvo iščem za Zagreb in savsko banovino. Potujem z avtom na svoj tro-šak. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zastopstvo 1933«. 10074-3 Potniško službo dobijo potnike(ce) z visoko mesečno plačo ali 70 odst. provizije za savsko in dravsko banovino za obisk obrtnih In trgovskih lokalov. Kavciie zmožni do 1009 dinar 1ev. Ponudbe z znamko na podružnico »Jutra«. Maribor. pod »Zaslgurana služba«. # 4923-3 Kdor ve z« dobro idejo aH hjnvd-bo. s katere hi ie dalo dobro zariti-žiti. hi bil p-^pravijen jo skiirrio z n;im izvršiti. Ponudbe pod »M 7« na oglasni odd^eK »Jutra«. 10256-3 ta otK^-do. Oglasi »o- r.ijalnega toaea a po 50 pir beseda. Za da janje naslova ali v. šifro S Din. oairoma 5 Din. flil) Kolo in motorno kolo dvotaktno poceni prodam. Poljanska cesta 5?. 8991-11 Damsko kolo do.b?r» ohranjeno, knipim. Naslov v oglasnem rodni. »Jutra«. S950-lil Damsko kolo !obro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »J litra«. 10110-U Gramofon za rabljeno žensko kolo zamenja Pavlovčač. Celo v ška ctsta. Cekinov grad. 10101-1'J Žensko kolo proda Ken-ad Mallv. Ljub-liana VII, Aljaževa u!. 6 io;c.4-u liej^u i Din; ta da- j Janj* aaslorva u j šifro 5 Din Dijaki, ki ' išftej« i.nstrukc.ij«. pia ^ajo vsako bes**}« 50 j ta šifro ali u in (41 Nemščino anileščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učmoijica. — Kolodvorska ulica štev. 11. pritličje. 8796-4 Nemško koirverzacijo :n pon.k nudi izobraženo gospa po 10 D>n za ur besedo 50 pax: z» dajanje ua ulova ali šifro 8 Din, , .mr-mi* 5 Din. (14) Trgovski og-lani 1 Din Za svojega dam 3 mesece statega. zdravega. i^pega fan. ika k pie. meniti in bogati rodbini. Cenjene ponudbe ua podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Mlada mati«. 8953-14 Dva rejenčka sprejmem v dobro oskrbo po 150 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8S93-14 Na Gorenjskem iščem boljšo družino, ki bi sprejela preiti dobii p.ači zdravo gospodično za 1 io 2 meseca v popolno oskrbo. Ponudbe na oglasni oddekk »Jutra« pod »Kot družinski član«. 10269-14 Kdjjff iščt- mest« pot iiika. plača ta vsako !>«s«do 50 pa.r; ta da janje naslov« ali ®a Sifru 8 Din. — Kdor iprejema pomnike, pia i ča b«se*obne tovarne ali grosi«ta. Cenj. ponudbe na n.as> ov: K. B., Ljubljana, predal 311. 8934-5 Dva zastopnika is. Ljubljano in o4c o-lioo sprejme lakoj npeljena za rarovalnica p~>ti oiači rn proviziji. Gospodje i lesi m nastopom in obširnim pvzna nstvom naj pošljejo svoje p>nudt>e s kratkim surrienhim v-.-t a e na oglas, uidelek »Jutra« pod šifro »Energija«. 8663 5 Potnik-avtovozač vpeljan v dravsk.: in sav ski banoviM. išče mesto potnika pri ka.kem večjem podjetju aH tovariši. Pi>-niMlibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ajiien« 8840-5 Krajevne zastopnike za Slovenijo, za prodajo preprog ii banovin, tkalnice. iščemo. Ponudbe na naslov: Prodavaona banov tikaoinice diliima, Zagreb. Guadiuličeva 5. 8868-5 Svetovno- množinski gospodinjski premeti. — Velikanska razprodaja, ogromen zaslužek; .ljud-skogospodarskega pomena. Solidnim agentom oddamo cele dežele. — »Pico«. Dunajska c. 36. 10190-5 Inteligentnega zastopnika s--m«a, veščega tudi hrvatskega in nemškega jezika, sprejme takoj zeie dobro vpeljan« tovarna živil. — Ponudbe na og>.s. oddelok »Jutra« ped šifro »Avto-voz.'ič 60'jC«. 10(r27-5 Zastopnike boljše vpeljane pri gro-sistih in deta j listih za Franck cikorijo sprejmem za vse kraje dravske banovine. Ponudbe z navedbo željenega rajona in referenc s sliko nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju Dod značko: »Bodočnost«. 10241-5 PrMdM j Ugla.sa trg. maAaja po 1 1 Din beseda; ta da j janis naslov® ali i» ' šifro 5 Din. — Ogla« j soe.ialnega rnačftja vsa ' ka beseda 50 par; u j ' dajanje na^io-v« ali ta ' j šifno p« 3 Din. (6) j Patentna prah vsesavajoča krtača nadomešča dragi sesalec prahu; 10 let pismena garancija, 60 Din. čisti damastni namizni prti 40 Din moderni gumbi engros ld Din; elepant-ae srajce za gospode 35 Din. svilene kravate 6 Din. 100 igl za stroj za krpanje nogavic 5 Din, katalog gratis. Razpošilja »Omnia«, Dunajska c. 36. 10139-6 Ugodno naprodaj na javni draibi Pisalni stroj, želeana blagajna, omare, stelaže in drugo 27. marca ob 15. v Ljubljani, Židovska ul. 7. — Šivalni stroj, preproge, razno pohištvo, 27. marca oib poi 18. u.ni v Mostah, Zaioška cesta št. 14o. — 2 vozička za sladoled ?7. marca ob 14. uri, Ljubljana VII. Celovška cesta 43. — 40 zabojev raznih žeb-Ijev po 25 kg ter fl zabojev po 50 kg t-er 2500 kg železja. S. merca oD 12. v Kropi 34. — šivalni stroj, nova stružna kJop, ročne žage, obliči, 28. marca ob 12. uri v Moio-vilcih 68. — 20 kub. metrov tesan ega lesa. 28. marca ob 9. uri v Šoštanju. lesno skladiščb, — Goveja živi .na, svinje, smrekov les, 28. mor ca ob 14. uri v Pivoii 72, p. Hoče. — Tovorni in osebni avto, 2 pisalna stroja. 40 kg mobil-olja in dirugo. 29. marca ob 13. uri v Dom.ža ah. Ljubljanska cesta 76. 102116-6 Ugodno naprodaj na javni dražbi S:va!nd stroj, razno pohištvo. 30. marca 1933. ob 16. uri v Mostah, K.unova 12. — Sukno za moške obleke m p'a»če, železna blagajna. pohišuvo. 30. marca 1933. ob 1:4. uri v Mariboru, Aleksandrova c. št. 17. — Pisalni stroji, pisarniška oprava, večja množin« kovinasrih izdelkov, i«. III. 1933, ob 9 uri na Teznu pri Mari.bo-ru. — Kovina. — 1«00 I vin«. 1 par volov, 30. ITI. 1933. ob 11. uri v Bo-štanju št. 1. — 2 kravi, 30. marca 1933 ob pol 10. uri. Pečarove.i št. SI. Pn-oonoi. — 20 vreč surove smole. 5 sodov smolnesra olja. 31. marca 1933, ob 10. nn v Račah, št. 2 p-i Mariboru. — Tovorni avfco. pisalni stroj, blagajna. omaja za sipine. 31. marca 19ci3. ob M. uri, Maribor, Vnbonova ul. 12. 1021-6 Prodam valitas račja, jaica (pe-zetk), črne reks in ango-ra zajce. TyrševaS, Ljubljana. 8992-6 Vrtnice visoko in n.i®ke, v najnovejših različnih ba-vah ima naprodaj Ivan Brecelnik. Vel. Čolnarska 31. 8996-6 Ugodna prilika! Prodi m po nizki čemi a" zamenjam zo vinske sode oli vinsko pumipo motorno ko'« A. J. S. 500 ecm, nove:ši tip (obemgisteuert). elektr. razsvetljava, električni klakson. vožen le 4000 km Motor je v zelo flnbrem stanju. — Ozmec, Orinoč. ' 8*36-6 Omaro za oVeko, jedilno oimaro, be'o lakirano, železno peč, mizo in stelaže ugodno prodam. Naslov v osrlas. oddel. »Ju.tra«. 8977-6 Seitz filter s 5 filtriirnimi m.režamt — uigodno naprodaj. Ponudbe na oer'asni odd. »Jutra« I>od »Filter«. 8936-6 Uspenjačo kompletno, sistem »Blei-r-hert«, cc« 3000 m dolžine, v popolnoma dobrem stanju, sp^so-hno za raznovrstne eksptoatacirle — ugodno prodam. Vprašati je naslov: Ivan Srebot-njak. Sv. Peter v S. d. 8S58-15 2 poste! ii e peresnicami, nočno orna-ri»o. utmivaln:k in gašper-5ek poceni proda Kovačič, Biče v je a/L 10024-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cest« 16, tel. 33-16 Fotografski povečevalni aparat nov sistem, zelo prektičen za povečanje slik do velikosti 40/50. primeren za reprodukcije ter za ko.pi. ran je slik peo^ni naprodaj. Naslov [K>ve p.idruž. »Jutra« v Ceiju. S739-ti Vremenokaz! Zahvolnib pisem za to dobro napravo je brez števila I Gospod M. Tomažlč, Ljubljena. Zaloška c. 50 piše: »Vaš vremenokaz mi dobro kaže. sem zadovoljen z njim. Pr«s:m pošljite mi še dv3 vremeno kaza«. Z« vsakega čita-tetja tega lista je taka naprava na raz|>o'ago in ker še n;so v« renj. čitatelji to napravo naročili, iire-žite ta oglas, pošljite go poleg »narnk za D:n 3.50 na naslov: »Barometer«. T,;ubl;ana I., poštni t>r>-dal št. iS. 8170-6 Prilika! Naprodaj večja ko'^,no damskih in moških čevljev prvovrsMiith svetofrnih tvrdk Velikosti, fazone im barve najtku.lamtneje proti baga-telui ceni izpod sa.me carine. Vprašati in vpn.g' e-da.tž pri: Val ene a. Zagreb. Zrinievac 1.3. ali pri tvrd-ki Jakša Zuljevič. S:>'v.. 8756-6 Milarne! »Kiih'presse« — komplf^no ugodno prodamo. Dopise n« oglasn; oddelek Juitra pod značko »No Olepšajte svoi vrt z ličnimi betonskimi ploščami ob gredicah, katere nudi po zelo nizki ceni J os. Cihiar. tvornica cementnih izdelkov, Tyrševa cesta 69. 8630 Razproiaja sadnega drevja Večje število visok r-debel-nih in pritličnih jablan ter hrušk. prvovrstne po 10 Di.n. drugovrstne po 5 D:n. Po železnici najmanj -20 komadom, oddaja Kmetijska družba v Ljubljani — Novi trg 3. 8780-6 Otroški vozički na'novejše oblike po zelo nizkih cenah v trgovini M Tomšič. Sv. Petra c. št. 52. 8235-Č -*----- Ugodno naprodaj 10 m' smrekovih lat, 20 m* hrastovih desk, 10 m3 javorjovega, jeseno-vega in brestovega lesa. 4 m3 orehovih desk. Kupci naj javijo naslove Sreskeiru sodišču Konjice nod oi>r. št. E-1429'32. 86S7 6 Radeburške plošče za pekovske peči garantirano pr;s;.ne razpošilja na vsako pos-Te jo franko H Vielhab^r Ma ri.bor. Kopitarjeva ulic« 8. 8a>2-6 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat 2vl-*ar, Ljubljana, Kolizej-ska ulica 16. 10107-6 Vrtne škropilnice Iz prima pocinkp.ne pločevine, solidno ročno delo. 10 1 & 22, 12 1 6, 32. 15 1 4 34 Din nudi Matija Jankovič, splošno kleparstvo. Rimska cesta IS. 10143-6 Damski klobuki in slamniki v največji izbiri, zadnje no-osti. Preoblikovani« 28 Din. Salon ->La fem-me Oich«. želenbuteo-va 6 T. 10124-« Uradni iist 1921 do 1931 se proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1122-a Trgovci, drogeristJ, prodajalci zahtevajte v vašo korist čirn preje ponudb« za prodajo sonzacljskih predmetov: »Dorodont«, »Lucin«, »Imprelinc, »Vulkancit«, »Regent«!«, »Di-xin«. Ljubljana, jx>štni predal 370 10133-« Lepotično grrnTčevie Ima veliko v zalogi. —■ Cene nizke. Trg. vrtnarstvo Adolf Vatovac. Ambrožev trg 3. 102C3-6 IS gramofonskih plošč malo rabljenih, prodam za 360 Din ali zamenjam za fotoaparat 3 krat 4 film 1, 4. 5, samo soboto in nedeljo, še-lenburgova 6. vrata 8. 10215-6 Otro-ke voričke nudi na Ven-ei« Kuo.ler t» Celovški" cesti 42. Plačilne olajšave. 10203-6 Kadibia garnitura orientalsko, in piso.lna nri-za naprodaj v Gradaški ulici S,II. 1U2046 Otroški voziček dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 10201-8 Otroški voziček globok, zaradi selitve poceni prodam. Naslov t o-2-ias.Tit.nl oddelku »Jutra« 1033&4S Sesalec prahu Elektro)ux, malo rabljen ln otroško korbico, prodam. Naslov v osrL odd. »Jutra«. 102S4-« Uglasi trg. značaja pe 1 Din beseda; ta dajanj« naslova aii ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tna^aja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova alt /a Šifro pa 3 Din. (7) Daljnogled ktnpm po ?.merDi ceni. — Naslov v oglasn-em oddelku »Ju.tra«. S745-7 Plinski rešo z enim ali več kuhelišči, oz iT. plinski štedilnik ku-p:m. Ponudbe na oglašali odd»lek »Jutra« pod šifro »P8šo«. S&73-7 Pisalno mizo in drugo pisa.rniško opremo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeno«. 8857-7 Vrtno klop žeHeano. ai- samo ogrodja in cev za škropljenje vrta kupi Klemeneič. Glinee-Vič, cesta II/2. SiHft-7 Oleandre lin si ič no lepotičje kupi Zirovnik Ljubljana. Tavčarjeva 6. 8929-7 Hladilno napravo katere kompresor mora proizvajati 20.000 kalorij, iščem Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hla-dilfta naprava«. 10062-7 Oleandre bi »Wtw> iepot:čjo k n p i O jtfič L,ub.jia.ua. MnnUl! fc g ld. loieo-7 Boiniš! i stol ft'.. voziček (Kranken-'fthrscuhU dobro obrazi'^n Kupim. Ponudbe na ;>odr »Jutra« v Celju pod zna:ko 10234-7 Dvocevko b' --zli bao brez-petelinko Vm Iti. £ui!/i.m. Ponudbe j. •< »Bre^pe'p!i-nka« oa or'a»ru ->i*i s»lok »Jutra«. 10215-7 »Ford« avt" ■mniaina vo- zen 18.UU«i ism. » u*±jb->» j šem stanj«) takoj prodam Informacije v gajaii UaioL 6&L2-10 Avtobus »Renault« tžjaedeieii, t dob-ean a »n ugodno prodam«. Na Jov po-ve oirlasnj oddeiek • Jutra«. " 10066-10 I rt{. uglasi po 1 Din r>e»eda; ia dajanje ta" *lo-, a aJi za šifro .7 l> 1'glasi *oeialne-'a m* vsak« bwfil» 50 »ar; ij dajanjp n.aslova .lj ra iifro 5 Din. (13'i Kamgarn ia moške oblake. 3 motre ju 250 Di.c m "fc drugo h .ir» oo oa.jmižjih cpnan p- A. Potokir. Vod-n:k3 iifro (b 5 Din. (12) I Novo spalnico nsisivno. poli-ti-rano. 10 ko ju.Jot. prodam za 4-VK) l)la. — Viina. ntraa.n"tvo. d ofjn Lok«. kol»*Uor. ožvii-12 jedilnico V orehovega esa prodam Naslov 7 ■jg'.aeir.-m odd-lku »J ijitra.« «917-12 Motorno kolo s prikolico znamka Harley David--on, 1200 com. vse v najboljšem ?tanju. prodam. .Naslov v ogl. odd. ,;Jutra«. 10054-10 Autotaksi ri koncesijo. d o b r o oh-a-njen lir. v-pfl;an. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku •J tura«. 10132-1« Osebni avto »Fiat« tipa 521, 6 cilindrskl. zaprta Karoserija, rožen 3000 km. v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov se Izve v ogl. odd. »Jutra«. . 1C056-10 Petsedežna limuzina v zelo dobrem stanju naprodaj proti hranilni 'tnjižicl. oziroma po dogovoru. Davki sa tekoie let-o plačani. Poirve se v trgovini na Borštnikovem trgu št. 1. 10149-10 Pohištvo preprogo sobo in knhi-ajo. -odi selitve poceni oaorodaj. — Poizve se v it ekarai na Celovški centi ir. 72. 10180 12 Več modernih spalnic Krasno Izdelanih, domao kavkaški oreh ln Cešnje-va prodam po najnižji ceni. Avgust Ctmerman. M E). v Polju pri kolodvoru. 10020-13 Spalnico jr.aio rabi leno, mehko, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10174-12 Kje kupita naiceneje in boiiše po-lištvo? Edino pri Gospodarski zadrugi ml--arskih molstrov v Ljub-lani. Vegova ul. 6 Tam mate veiiko zalogo vsa-vr=te pohl=tva ln tRDetnlšklh izdelkov. 10178-12 Pohištvo =» dobi na obroke ln na iranilne knližiee pri ni^arstvu -Sara«, Ko-odv-.-ckn 13 »/"'-lošiče-"t 389 paJCfin" i oostelle j •-■h nnra^e SS0, rtuh kredence 4=0 -n-^^efrtp lo v*«* TV^-?> Htrila po konkur°n*--enah ter se r>-'t>o--o^arno. 15 Sam j Vsa Hi tx«t-l3 1 Du>, j t -lajanj« aJ: j Silro p* 5 Din. (10) j Motorno kolo Rf"> ccan or-«v!n™ aH n a m za 250 cPTn Oba?, B-eiice. 10 H « rl ev-D a v?rn<>. Pnrfi : * -t ,Gorf-.n'p.k-o. 8857-10 j fnrlinn Ch?et" « priko-iieo. ra.ii afi.bavp vr ia ep'j) I-n-o H-'frei.ter. ViC pri Ljub 1rti — »Vih-ckvU B, M. W. s športno prikolico 7iS\ (TT)« 0 H. V. e'«tt.r. In4. ^bompt^r v z>- li> i^brf-m pr i> ii a V Daii«!. Celje. M^kl-oSi Sera -jM-ea 8. S044 10 MOorrn, 1."vtr> PC \ at jiHTf-jS? m od *»]. km. t i«:b-»l;iem »t3r.-'n ur« dumo t>-ot: jtotorfn-i Na jl-rv c>ove n^At^rr. oddeii^k »Jutra« 8735-10 Limuzino T^ora. ma [o »<-ipi}i> pr-vlfm i!- ?eet-rjfkf h'a IT« MiJ-oma riJi*r.i« po^ šlf-fv n» »Pfj« R184 10 Rabljene avfomohH" »o-t« »RnTianlr« rezervne kupita r> o d c e n <>■ O-f« na Robnik 5» !9 8895-10 Osebn? avto ''inuzina 5 -'er 6) i rrata v •irav 1>b-<-m h-nrh *i»hw>-inf'p-i ia oroia; knH*ie>- kak" hranilntes Vt>-alaTB Ta JI ?«rn L»nV'an<» nt1 Ba \tn 8350-10 Osebni avto »CH-vsler« IlniTiif-na S '•»» 4 T»ata v orar l^b-oir-»»a n ki k4 *» a* i-oar r mrjeinia 'bneh 5t nat>""la; — So^tm* ru i" hranSfl'** (ne *arirns»^ Vr»'aSanf» KI !>oirir OT-oil!) »19 Ljub l!*n» »v»int Bp»'h>T»i->v« 14 men« IPTO 'p'Mrna' al' Trn mf-Anuj bp'-or5t« c »su 33- 6528-10 Kolesarji, motoci-avtomob*listi »VulkanMt« popravi med vo^n*o satnostolno vse poškodbe na zračnih ceveh. Uoo-aba: — kolo — 2 zavitka, motorno kolo — 4 zavitki, avtomobil! za vsako kito do teže ano kg — 3 zavitki, do 650 kg 4 zavitki do 1000 kg — 5 zavitkov. Zavitek 15 dl-nar1°v. Narobe: jVli1 -kancit«, Liubliana. — rjoštnl predal 370. 10136-10 Tovom« avto 1 ln pol tonski ali avtobus. v dobrem stan In. >•4 k'-p!m pod lahkimi pokoli. Na=lov oove ogl. odd. »Jut^a«. 10236-10 Mn*p.r 7% ' 500 m» r>r",1am al! zjme-n:»im. V? t' n.y ^ oriiiriku »Jutra«. 10187-10 Motorno ko'o Ft, S. A., a prikp-!ico. bre7h;'or.fl. p-or;anFku« na Ježi« ' 1019S-10 M otom o kolo s prikolico Harley-Da-vidson. 1000 cm-'i, mod. 1S27, v brezhibnem stanju poceni naprodaj. Mehanik Jos. Dermota. univerza. 58923-10 Avtomobili in tnMocikl' svetovnih znamk, novi in malo rabljeni. se prodajo po nainižilh cenah Avtotvrdka 2užek LJubljana. Tavčarlera št. 11. 10191-10 Vsaka beseda 1 Dld. | i 1* lajanje aislo-ra al: / j m Sifnn p« 5 Din (16) j Bukovo o-xl'e viJan»>, več včj-ojiot. ter diitike i> in 50 nvm 111. ki. tpS vojon.ov p-odem. Vprašaji na: PoStiii preda! š'. -1. Sv. Feter v Savmj-s-ki doliiuš. tte^-lo Vs«Xa 1 Dld, ta laj»ni» naslova ali ta 5ifr« S Din (161 Knuž?co LjuKja.nske krpditno br.Ti-k-e. 50.000 Din prodam. Foou4.be poslat' na nasi-o-v l.ir/.ar. Oradac. Be';a Krn jina. 89C0 16 Hranilno knHrico anrfvrm p-m iin v-rampic zato -rari-.jšo adravo otebo v popolno dosmrtno oskrbo. Po-nindbe n* osrae. oJd»i. »Jutra« pod »Varno n-a-lo žcin» 1033«. 8070-16 81100 D:n posojila proti 4 dobrim iin zane-tsjjjrm por-okom Wf<<(n. — Ponudbe na o£'ač>n-i od-del. »Jutra« piid »Nujno SOOOt. 9-^7-1« 50 dO 100.000 Din posojila za 2 1-eli proti dvojirii.in dobrimi jam »t.vfl-m im m^pfcnt-niu od p'of-ra 10?r obr«.t.i. Pr» 0'i-dhe na ->!r!a«ni oddp'"k ?Jutra-c p"-d inaiko »So ■;d.!w) 100.000«. 8963-16 40.000 Oin »om^t??? iišoe 1/i^t.n-iV tepe nove hi še e potvettfvcm 3-kr«it.na vredJK>«t v -indusit.rijii.kpiii krajTi. ne^bremipniena P« mprnp obrp®fi Ponudbe na o?'a»ni "ddol. »Jutra« pon» dopise ie tKi«la.tii r« ood-rnjni^o »Juit.r*-« t Maribora pod »§t. 40«. 897116 Hranilno knjižico Lj-ud-ikt K-^u-j-iinm« » Lmb .jatu. t rivg<, i(.i— Diji kupim Pomu^he oa ice ljubijan-«ke. 1 viogo -1—20.00i' Din kufiiun. Po-nudb*- na ogae. o«ldpltk »Jutra« pod šifro »Hianš.oa kn>ii)«a lil«. 8883-16 Posojilo 1CT.000 D=m ia' Irtbo na.j- ve£ dvp.h !'Ot 'Sfom. P'' nnibe D.a ^'a^ni odd-p|p|f »Jutra« pod »VktljiiSha n« prvpm m-petne. 8948-16 Mipda f);>ni3 oris-top! k agil-ni žpn«ki kot Iniiahnnva na d-nbrn diiAo josTil^no kav«rno vi.Tio'of a!: e!i-?n-o « kav p-ijo . 20.000 Di-n. Cpnjenp :>onnflbp na ■►fla«. oddelek »Jutra« pod »Začetnip.a« 8707 16 1 sort n'n -K>e"HI;> lam va^okp *vH»-p«t# 'a dn brvi ga i-.a n-pijo. Ponndbe na o<»1a« oddelek »Jntra« pod I -----------10197-1« 1 Kdo posodi 70.000 aU manj gotovine proti ia aUrvatnji na novo trfato-n-ova n it"-ko hiifco. Ponudbe na '>j-'a!»n,i oddH.pk Jutra pod »L^odino obnusnova-ajt«. S88S-16 Posojilo brezobrestno. dolgoročno, neodpovedliivo, proti vknjižbi zajamči vsakemu i;lanu Stavbna hranilnica in posojilnica sMoj Dem«. Ljubljana, Tyrševa 31/1 8408-16 Hranilne vlose Kupite ln prodaste najbolje pr, Komand družbi M Jaiikoie Ljubljana. Šelenburgova ulina 6. IX. iiads^r Telefon 30-52. 8S03-16 Družabnika pveat. « fioii^lov.anjpm v*?-renta hšliK- iodu«tr pod jetje Ko^ družatina vlo^a se «prp'Tnp tud- v! ozn« knji-žipa cpmskp po^oiiln^i* v po!n; Infor manijfka pisarna Maribor Juro-iičeva ulica šlev S- 8676-16 Vložne kniižice Cel.ifke p.woji'mi*ie i-prej mem-n v po!wi vrednost-kot hipotp-ko na prvo me st.o Informaoiip v oimrn:. Mrtribor. .Jur6':ČPVa nlira S 8677-16 Kompanrnna 1 Din J50.00P :š<*ptt! k do-brt-mij po-lietiu Vpra.!nnja [>od »Družabnik« aa aprn vfl »Jutra« Maribor 8336-16 Vioge Ljudske no- soiMnice v Celin sprejemam v zamenjavo za pruma aif»oteko na hi 5i v Ljubiiaai 'centrum' '.a akrog 200.000 Dir. manj Pomidbp ...pod »VI« g«. 1933« n« >gla«n- vide 'ek »Jutra«. 8351 16 Kup'm vloge Kmptskp oofKijiln^^ in In Iružnp groepodar?kp banke v Ljubi ja ni. P<>nudlx- pod »Dpiiar takoj« na igla^n' oddelek »Jutra«. 8855-16 Brezobrestna i>OSO'"l? za nakup prem«5nin in ne premi-čnim. d-oto. razdolii ter it4. proti poroštvu, zaznambi, ali vKnjiitr Ja jejo- »Kreditne zadruge« I/11 bi j« n« pp. 307. Sprpj mej« zastopnike. 136 Kdor posodi 300 r- z« 10 dtB. nra Tropm 400 Dun. Ponudb« prosim na >glae >i(lelek »Jutra« »od zno^ko »Nujna pomof« S>14-16 Vlojro lOn.OOO Din L'ub-''.'an-ske mef-tnf hranilnice ho^i,''^ i-TT) takoi — za katprvi dam opeko Celjf-ka opekarna. Celj«. 8945-16 Za nakun hiše v Ljubljani išoprn 80.000 Din posojila proti vknjiž ivi. event dam tipidi sta tM>va«nie in oe-krbo. Dojii?e i-a og'a(»ni oddelek Jutra v Ljubi ia ni tvod Šifre »R: ia v Liubijaimi«. 8828-16 V siolkltto podjefe v'-o{:m vef.jo vpoto. Do. pfee na og!a«n' ifddelpk »Jutra« pod »Sodei^i-ot1,«. _10008-16 Družabnika s 15 do 20.000 Din in ocebnim sodelovanjem za rentabilno podjetje Iščem. — Ponudbe pod »3000 mesečnoj na ogl odd. »Jutra«. 10068-16 Družabnico sprelme gostilničar v lepi okolici Ljubljane -Dobro idoča gostilna s sodelovanjem kot natakarica. z delenjem zaslužka. Potreben kapital od 10.000 Din Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod ?10.000 Din«. 10038-lf Posojila Vam nreskrbim na knjižice M^tne hrani! niče Ijiublianske, Ljnb'j kreditne ba.nke in Prašre 1-'one. proti R % obritim Zato ne prodajte knjiži« ke vredtie 100 % — Rudolf Zore. Ljnblja.fia. 0-lpd.aM^ka oHea S*pv 12. 10158-16 Privatniki '•ahko frvoj dpnar ali knjižice denarnih z«voj.ot ta varujejo a posojilom na prvo mosto. proai dobrim obrestim in za variFvanjti valute Rudolf Zore. L; b liana. GTiedaliBka uliea 1? 10157-16 >Hval«!3M«t<. Dmžabnika » reSjo v«»oto ka'pr« navauj«. «pre;m_e »ta ra i Ji renomir3tM rekfiti'it-3 tovarna. — Ponudbe na nsr!«s-ni oddelek »Jutra« pod šifro »SiEurftoet »ajam^pin.a«. 10147-1« Knjižice hranilnice in posolllnl-ce v 9t. Vidu ln Zadruž ne zveze v Ljubljani ter M-=*=tne hranilni'"' Mublanske kupi obrtnik nrotl tako'Sn1emu pln-Ponudbe z navedbo cene In Ttneska nfl ot». odd. »Jutra pod * Točno plačilo Z«. 10073-10 Vložim » podjetje ali trgovino ,'.o 20.000 Din. ki ml da stalno službo. Grem tuli kot družabnik. Cenj. dopise pod »Trgovski sotrudiUk« nR ogl. odd. • Jutra«. 10142-16 Tiliesa družabnika aH finančnika s Kapitalom lžoem za povečanje moje dobro ldoie trgovine. - to kar ne Izdelujejo v Jugoslaviji. — Dopl?" pod 7-aačko »Ti-bl dru-žabnik 200.000« na ogl. ,>dd. -»Jutr««. 10095-16 Kdo ml posodi ali proda fcan*no knližlco za do-OO enega leta Drotl od-plačiiu ke.oHa^ ali ibr»st.t 10.000 Din. Ponudbe na ogl. odde'ek ^.Tut.ra« pod »Jp^ctvo 1933«. 10099-16 tOO.OOO Din po<0!;?a Z3 dotio ene"-a 1°-ta. Kot ?aranciio niid'm ^ ot frr.1 ry T0""* OfO iranO ■o^akso Po-oitdbe ie rv>-=1ati n« o^l. odd. t>,Tu-pod: jHent-oH'1-no 100«. 10159 16 TU'« rhf.-r.o,!^ 1. Poiiid'1 p na o.ri^<.'i>v »Jntra« pr-d s?*-i» »Poso£W 1<>2G1-1« no^od* Din ro dpbo R me dAb-: g.T-anieti.i !,n rkrf:»-ro obrpf-:m — NaaJov v og-i a^Ti f-m od dfc:la posestva z gozdom. Naslov pove pdr. »Jutra,« v Celiu. 10243-16 Obrtnik mehanične stroke potrebuje za izvršitev večjega naročila znesek 20 tisoč Din Drotl odškodnini ali urtele^bi po do-govoru. Ponudbe pod -»Sigurnost* na ogl. oddelek »Jutra«. 10271-lfl Vsaka Oe^t-da 1 Diu. j ta dajanje »aslova aJ" | | ra iifro t« 5 Din (18) j Kavama »Leon« vso n-oe- odpnta v eoboto in ntdeljo. 10:91-iS Kam gremo danes? ■Danes in jutri gremo vsi na Golovec na ra3-nju pečenega Janika in na dobri cviček. Se priporoča gostilničar. 10155-18 Na O&oie kjer je movou-rejen pro«or za ba.li-n«anje ln kegljišče. Priporoča se To-nJl:i Me-žan. 10313-18 Danes gremo na kon&ert v restavracijo (ri>nHU-j-&ki kolodvor. Vah-Itituiii vej na dobro in ons-t-u-o ka.pljl-ou ltdO-18 Pozor! Vsemu slavnemu občinstvu sporočam rta točim pristni dolenjski cviček in štaierska vina. v gostilni »Zveza«, Spc.i-nja Šiška, Celovška centa 72. Sedal nov gostilničar V. Mikiič. Za obilen obisk se najt-cp-'fi.Je priporočam. 10270-1P j Vsaka tiesMjj, 1 Din. J j sa -lajanje oa.slova aK j | »a *ifr«i pa 5 Di n (17) [ Gostilno dobro idočo n« pTimetn.1 t-čki vzamem v najem. — Pomwil>e tla o^lias-ni odde-'pik »Jutra« pod z.načko »Gostilna !&:»«. 8862-17 Ribolov po«trv«ka voda. kjer »e nahajajo t-uuli raki. oddam ia več '-et v podrza.kup. — Naslov v ohlapnem od d p-'k n »Jutra«. 8NO-I7 Tapet, delavnico dobro vpeljana odrta-m v oa.jem ali prodam z ve»m muterijal-om ln ;,nvpn-a.r jem v promemrm kraj-u — -ali bolezni. Pogoji zelo usodni Ponudbe na o^-ia«. iddoli-k »J uitra« pod Šifro »Priilka«. SO^-17 Mlin na katme, na sto-ltt! vodi. vzani»m v naipm 'akoj sli 5 1. avr-ft*:®- Naslov v orlainem oddi-lku Jutra 10:20-17 Trgovino ? mešanim blagom. v lepem kraiu na GorcnJ--kem. oddam takoj v naiem. Pot-obon kapital 25 do 30 000 Din -Ceni. ponudbe na o^l. odd. »Jutra« pod »Sl-Turna bodočnost«. 8685-17 Restavraclia v Vin^^Trin nad BVdom »e odda v nirem na 'bol jJpmu ponud n'Vn. Samo p^-mene r»o n-ndbe na naslov I^o f.a-rri Liubl;ana. nlška uiiiea 3. 10100-17 B«.ffet *aitrkj?vfilnioa ln deli-iratesa. dobro idoč. v kopališču Sušaka se proda al' da v na-lem. Ponudbe na ogl. odd. »Jnfrra* pod »Dobra eksistenca«. 10144-17 Me?n;co "lav-ni obrat 9 klavnico, noino led^nloo In po- rfi-n^ni^o od^a.rn s 1. mn-lo-rn p"-r»rpot •*f) (Vin D'n PruroM u^ort-Ponudb« o«rl oddelek »-Tutra« v MaH-bon- pod »Prr«no+n«i mesarija«. 10240-17 vmic* o.m^U 1 Din. > i ta dajanj« oaslora ali j | ul Šifro pa S Din (19) , Trgovino a Jpereniio in jaiacterijo p-jcam 'adi boeiui e 1. aiiruooi. S.ai-ne »traikke. if.p lokai. prometna točka Pon-udbp im oglasni odd. ».Iin-a« pod »l'jod/K tre-natpik«. 8090- i£> Dve skladišči an'ir.al»Ti tunii ta d—!a,vn*o. » een'ru oirr^« odd^iii. — v c^la^ni-m o-Jd»-lkn »Jut-ia«. 8t»i>il> Dva lokala za trgovino, piaarno aM b-rrni^o tako} južneje » d d a Rovš^k fotograf. K»o«1vorfJ»* ui'>« 35 729--19 Restavracijo najboljšo v Med^nii Ma -ibora oroda Vicp,. (}« »pxg'a» idd"l--k »Jut-«« š:fro »ffdpn nakup« 843& 19 7a industrijo Krft?.r„o dvorano v niovi a'nvbi. 18 m in 9 m Kr ok o. pri.p-amo zo k a -krš.pi.koli večji obi-i*. v •i-pdini m'*'a taik.oj p«id«iiri Nse'ov v og-laAnPrtn odd »'k" »Jutra«. 8felB-30 Delika^es. trgovina na n.-.jproTnetmejS-i rosti. s to?':'-:-" [»'aivli-o in t=ts(n.ova-nje-tn naprodaj. Oikmp b!a-ga im imven.*« rja.. — Ponudbe "a pnd.-n?. »Jutra« v M.-irfvura pod Vifro »zp:1" ueunillio«. 8010-19 Mizarsko delavn5cc s strd!i iv!»ia v na V m J. Pog.-ie.nnlk. Skofja Loka — kolodvor. &»1-1P Vinotoč ali gostilno vzamem v najom. — Po-TMKilbe na ogia'--ni! odu« «4c »Ju".ta« pod »Takoj 89O5-;0 Lokal z Inventarjem ia irauu-fakturno i.rg^virvo. v ere-dini LHibljafte poeeni »d da-m. Ist-Cam oddam Midi zalogo manufaktur. blaga v komisijo. Ponudb*- pod »Kornirin« na og'aMii od-de'ek »Jutra«. 8570-19 Len obcestni lokal na MikloSičev! takoj odda Ir-igerija »Hermes«. Mkiošičeva 30. 8725-19 Trgovino z sralanterijo. papirjem jtd. dobro vpeljano v man.iJun mestu Štajerske prodam Dopise na og'a«?ni oddeiek »Jutra« p'rd šifro »6-".0(Ml« S24C 10 Obširen lokal r Ljabliani. Mestni trg 17 v I nad«!trop:u pripraven za pisarne. <0t'adi®Je re-a-tavrnoijp ali menzo takoj ad.bim Pojasnila v r'go vi-n: Kenda. 7192-19 Kavarna i vepm invooiarjem » vetjem meMn Dravske ba nnvine se radi starosti proda tli da v taknp. — Interesente naj pojljejo naslov na podrniu:oo »Ju tra« Munboir pod »Str-> ko-vnjak« 763S 19 Specerii. trgovina delikatesa, bnfet in trafika v najprom-etinejšl ulioi Zagreba ug'odno na[i-o-daj. — N«jleir>Sa iega in velika bo dočnos-t tago-tovijena Po »-elvno cca 100 Jo 140.000 Din. Pojasnila daje Malj-kovič. Zagreb. Zvonimirova aliea 36. SI36-19 Boljšo kavarno po strogem sentrn Za gre ba po telo ugodat cen: prodam — Interen e-n ti naj pošlj*-}« fwiondbe na Pa bioitaa. 7«gr«b Ti'« 9 tK'd »Kavana a S230-19 Dva lokala ia brivrico. tvleamo trgoviioo odda 'akoj D Rovšek Kolodvortka S5-Cona iin 900 Diu. 8S39 T r sro vino os na.ipromp!nejšri toSki mesta, t vso »ai-ogo moške ko-nfpkcije. invemtar jem iiu lokfl'-o«D prodam pi> ze-'.o uaulmi ceni. Po nudbe aa oglasni oddele76-i9 Prostorno skladišče z n^dulci d»vc.i0ia. v ue posredni bližini ko! odvo-g n.i.lt) '.no. Nat.li.iv v ogla«, odutetku »Jutr3«. !0i»7 :9 Le^o trgovino prodam na najboljši to'ki p->d ugodnimi po-gjji. Ponudbe na cjtl. o^ld. »Jutra« pod »T.'-tb-tjana 1933«. 10127-10 Prostore za delavnice in tolika Klet. pisarne in sk!?di-' pripravno tudi za tovarniški obrat v hi5i na Rimski cesti oddam s 1. majem. Ponudbe na nekaTio Vidmar. Rimska c. 1C252-19 Prostore —a i",delova'.nico s!&3čic, ka,nditov itd oddamo. Tnvpvt-ftr IA fi-nlll^- iro. Po^apnlia v t^o^lni Gradišče 17. 10253-19 V u« li&inu I l>u». •ft dsjanje ah u tih« p« ft Dia. (2*1- Parcelo MO0 m*, biitfu Martinove c-t»-U> prodam. Ilie-k« ai. ir, 1» — bi«n-i'k. SS37-2fl V ŠkofH Loki kupim en-od-riiižiirvsko h'S0 I vr:om. Ponudbe ra o^las. o.kii»ie«k »Jarira« pod šifro »Loka«. lmi.o-^0 Parcela na Opekarski ceetl naprodaj. Naslov v o^iae. odd. »J uilra«. 10«;&-20 Enofladstoopno hišo v Kranijm, pripravno za ristcviiacijo. pro-dam. Zraven hišo je 7000 kvad. niotrov zvm-lje. Ih«4 je lisrva, I. 19S1. zidana . ima 8 sob, »podaj vea pcdkleit&na. Foiave »e v -c^ism&m edd. »Jn^.ra«. SC51-20 .,POSEST Reaiitetna pisarna ilruiba l 0. Z-Ljubljana. Miklošičeva c. 4 prodaja: HISO, visok-ipriUično, uovozidano. 3 euosob-na stanovanja, 300 m-' vrta, Kolezija, 165.000 Din. HISO, enonad3tropno, štiri dvosobna stanovanja. 1000 m! vrta, Zg. SiSka, 280.C00 Din za knjižice Mestne, Ljudske, Kmetske. HIŠO, enonadstropno. zidano, v surovem stanju, pod Streho, s 5 sobami, prltiklina-wi. 600 m! vrta, Sp. Šiška, 90.000 Din. HIŠO, leseno, dvosobno in enosobno stanovanje, 400 m: zemlilšča. pri Dolenlskem kOlo-d"oru. 50.000 Din. HIŠO. novozidano. 2 sobi kuhinja, pritlkli-ne. 400 m! vrta. Brežice. ?3 000 Din. DVF PARCELI 500 'n 600 m', Kodeljevo, ft 42 Din. Poleg teea več dru. v : 30.000 Dnn ostalo knjižic« ali hiipo'1-ta. Naslov v i>g!. odd. »Jirtra«, 8958-20 Krasno no-sestvo '.'dana pp^'oT«f*ipT v oglasnem oddrtu Jutra 8815-20 Trist?novanl hiša z p'pkt.rik-0 io veHkim rr tom. primerna za obrt. na t>ro evatftr* -Ju.;--.« v Crtjn nr.d rne.-^o .?-odnje po sestvo«. SS20-20 Re^ka prilika! Stnvbi.Ve v morp-k-em kopališču. 350 m*, tiiveli-ai»o. b'6™ Snišaka za 10.000 Din pnoda M. Keser. BrežVs. _ 8815-20 Dvostanovanl. hi«o » L"nbl'»ind kiiTp'ku »Jutra« 101»«) Psrccle oO Duaajski e«s»t. ii poer^Mi. tKiiMK^Betigrsia provUmu Amercna _ Mu tora, rvric^a 9. S734-20 Zelo ugoden nakup Prodam -&po veijo trg-ov sko liiio t »»•• 'alsffo » epeaa -ndus^rijsk-ni k-ar« Gorenjske. Ct-n^. por.udbe na lgoddeitk Jutia poO »Sreča 1»J3«. 810S-2«' Podjetje žsvaiake mitrn-««- t, gar-aaiarano .1ob»o id -ič*-yo -ii-,b:čkaao«ao. dvoje poslopij. prodam rad' piarotB u wttrdoo eeno. Dopi« oi^i »Zdravo pod ietj»« na ipravo »Jutra« Maribor. euefejSz0A0\< trgovska hiša prvmenu tmd-i za gnst-H- niško obrt, prometen kraj v bižiai ieleztnike posta j«, po ugodi*! oeo' na prodaj. Sprejmem tudi vl&i ne knjižice iobrega zavo da. Informacije pri Po«M> jilnicn v RuSah. 8ri5C-2C Hišo - vilo ku.pim v ceoi do »40.0C9 Dir,. Prevzamem hipoteke mestno h-anil-nlee; Or-i« nek v gotovini. Naslov v oga^notn oddc-lkn »J;i'ra« «>869 20 30 stavbnih parcel naprodaj. K v. ti« i«* po 3 I>.n. — V piaia se pr. iuplbk. Studeči, Ptij^ka k. L-n Maribora. Posestvo m ga. ifJiti na »taloJ v«»4i v dobrem a«an»i blizu j Ceija prodam. iMnr-nc*> v knjtilcaU. pi.-e Lm pod. jlz.tsv .^utra« i Mo ritM>ru (»fni »31» Lepo posestvo približno 25 oralov z gostilno ua križišču ce6t, lastnimi vinogradi. leipim poslopjem, prodam z vsem inven-Ponudbe na podružnico -Jutra« Celje pod j Radi odporovanla« 10242-20 Pozort Poior! 'Jgodna prilika! Ma hno pos^tvo z lepo hišo iin gDrsjN.Kiaridvim poslopjem tor aov-or^flnim: svinjaka. 25 m:T>nt od Ce Ija. za glavno ers-to. tei« ug"1dro prodam Razkuže ia pojasnila daje Franc Jakše. Babuo ž-tev 22 -Cecje. 8943-20 Hišo aii posestvo s hipoteko Prve h-vav-ke štedionicp ah ljubljanske kreditne ba.uke kapi-m. — Ponudbe na poot-m predal it. 20. Ce-1 je. 8827-20 Več malih parcel blizu Sv. Križa po ugodni ceni prodam. A. Druškovič. Moste - Zelena Jama, Val. Vodnik št. 14. 10052-20 Trgovska hiša enonadstropno, zraven Ljubljane ob glavni ce-vti. elektrika, vodovod, prlpmvna za gostilno trgovino in mesarijo, vse novo. Potreben ka-nitul okoli 300.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10260-20 Stavbna parcela (vogalna) v izmeri 649 ky. metrov, ugodno i«a-prr-dal v Kolezili. Pojasnila daie Reaiitetna ^sarna Vldenič, Star! trg. 10231-20 Lepo vilo v Ljubljani s 3 opremljenimi sobami ugodno oddam v najem. Ponudbe pod »Event. deloma« na ogl. odd. »Jutra«. 10028-20 Tovarn, podjetje hranilnih sestavin v najbolj prikladno prometnem centru v LJubljani — zelo renomira-no, dobro vpeljano. Višina potrebnega kapitala približno 1 500.000 Din proda ln dale pojasnila g. Iv. Sušnik, Ljubljana, Krekov trg 10. — Nadalje prodam stavbno parcelo 1272 m1 v Glinški ulici in več stanovanj, hiš z dobrim donosom v Ljubljani. 10012-29 Trgovsko hišo enonadstropno ln več stavbnih parcel pri Stadionu v Ljubljani prodam. Pojasnila daje F Jerko, Cernuče, p. Je-žica. 10108-20 Eno-adstrop. hišo ali polovico, s štirimi stanovanji, podkletena, elektrika, vodovod, prodam. So. Siska. Dermo-ujva 28. 10105-20 En&naastrop. hiša blizu državne ceste Ljubljana _ Olje z velikim vrtom, se proda za 36.000 Din. Potrebno samo 10.000 Din gotovine. Pojasnila daje Reaiitetna pisarna Gralek Jože, LJubljana, Masa-rykova 12. 1120-20 Hiša z restavracijo nova dvonadstropna stavba, poleg terasa, garaže, vrt tik tramvaja, ugodno naprodaj. Po-lasnila daje Reaiitetna pisarna Gralek JoSe. Liubliana. Masarvkova '2. 1121-20 Stavbeniki, pozor! Kdo bi zidal na knjigo Mestne hranilnice, naj pošlje ponudbo takoj na ogl. odd. »Jutra« pod »Stavbenik«. 10214-20 Kmečko posestvo večje, oddam takoj v zakup v predmestju Liubljane za več let. — Najraje bolJSl strokovni družini. Ponudbe na o«?l. odd. »Jutrs.8 pod »■Ekonomija«. 10266-20 Iliše, vile v mestu ln okolici Celja, gostilne, trgovine, kmetije, opekarne itd. proda ArzenAek. Cel1e. Kralja Petra cesta 22. 10246-20 Posestvo r mlinom 7 dobrim obratom, ku-D'm kjerkoli. — Plavam 30.000 Din s hranilno knligo M~=tne llubl lanske hranilnice, ostalo v natančnim popisom na podr. »Jutra« v Celju pod značko: 10245-20 Parcele v 8'SkJ n rermiso !n na Kodrtjeveim pncen! frrfljini Naslov v og'as. od il"'ku »Jutra«. ~ 10160-20 fO+OV*ni prodam 9 tt«r. lokavem M«»t»»oM rKwe famira^Ve rpanize r Zg. ftiški St. 09. ine40-2o Parcela 1S0 m* veMV*. naproda' — ep«** X. Va«1ov ▼ »»»'a«, oddelka »JfllM«. 1096350 Fiw>e(i7mcVA hKo na periferni LnibV-ane Vm-M-rn. Pom-ndTiP na ot^a^ti' odd«'^ ».Tn.tra« pod !Pf-o »T>vod»aTŽiin^k»«. 10?!0?0 Dvosob. stanovanie s kuimijo io vnom za 480 Diii oddam « Slom »iiMVi uli« 1, Kodpijevo. 10071-21 Dvosob. stanovanie takoj ali i majem odda Trvii'1*. GHiioe. Tržaška fi toiefon ioOš. 10078-31 Viutna t>OH«Ja 1 DKI. ta aijaoj« naslova ali » iifr« t« S Dia. (31) | P©Q*»*tVO Prodam ▼ PolmVfcfli T«-liHasli. !7a«J«rv T o^ssmetn oddeilra »J^rt«. 10198-40 Stanovanje 4 sob. ošiiia na ulico, t kop.alanoo i«i \ i-e.ni- pn-ti-kli.uami. lepo i nčm in zračno, v str-o^teon o-nrru mw!s. po i "g mflg'-sitirata, takoj odo«m. Poiive st? v t.rgo vama S^r-oja.n.4f.t. Pred škvfijo 31. 8979-31 Stanovanie 2 parke-ti-raoib sob. soinS-us>. i>m uirejnoo, v cen trn mesta oddam, ponudbe na oglaftn" oddelp^ »Jatra« pod z.načko »K("tu.foruno«. ŠOiio-31 Dvosob. stanovanje s pr!tiiklinami oddam s 1. maif-im nasproti tobačne tovarne — Tržaška c. 19. 8Š&0-21 Enosob. stanovanie s pritiVinamii takoj cd-dam v Vdtiiuatu. RiWSika alica 15. 8J22-31 ^"^sob. stano.v?n'e oddam s IS. aprflom Ob M.iulans-kecn domu štev. 7. £91.5-2:1 Dvosob. stanovanie g kopa!o-'co io vsemi pri-ffJdimamii, solnfuo, t-ubo ra z.!»ič-no. oddam na Tržaški cesti št. 24. 8»16, i balkoflom, oddam mirni 'a solidni stranki v Sp. ŠiHu. Podjumska 27. 10009-21 ^tinsnb. stanovame komfortno, oddam t majem. Nas>lo>v v o^.as-TK-m oddelku »Jutra«. 10035-21 Fnosob. stanovanie parkefliramo. v Miiirt. ma gi»tiata oddam t maiem. pn™ ibe na ogla«. odd-ei'p-k »Jaitra« pod z.rvač.k-0 »450 mesečno«. 10034-21 Tr-J«/>h. ctorovan'p oddam ▼ lotoviščai na Go-•'tiieVin. Pr'< oddam m»'rn< stranki r naipm ra 1*00 Din. Ponndbe na >*gta«ni oddelek »Jntra« jfd »Balkoni«. loud-a Stanovanje p~h>Weži»o »obe. :n prt^kldia oddam v Sp. Sliki. Horimireva ul. iiAiili-i'! Dvosob. stanovanje j 3 kabJiei-jm. v-n* priti- ( kit-nam m vrtom odd^m t l i ma eai v Zeleni jam" j Prešernova li3. 10aiJi'oo io kabinetom. | v cesiiiu te-^ejn im j m«,j »n avgudt. l'«>uu«n Pouu-ibe uu ogu odd »Ju;.ra« (»od »K< ai-foj-uio«. SSvl-^La Stanovanje dvo- aii -n»-oboo. i 4 4 • .1.0 .a ctra-iiMVA e 1. ma., -^a — najraje v ceatm. Ponudbe oglas-n: oddeiek »Jutra« t>nd zuačk« »Ko-reaioa »iraška«. 84*77-31'» Sobo in kuhinjo pu tE-c^najsHi s kopalnic la pretii-ifej. v sredini m-esta alt pri Sv. Jakobu iščem. Pooudbe na oglaa. o«ide.tX »Jut; a« M šifro »To"--o aetil-ai/a I risob. stanovanie s kopalnico. sctlttAao io "tiho. v c'<-dč; mesta išč-a «a jiiošj aiii imlij. — Po-oedbe t narvedbo' eeoe ia twr-a na oglašat oddelek »Jttua« pod »Su^aovanje«. J»300-31 /a Enosob. stanovanie iw«vm z maj"™.. Pmiudba na -gatoi odd«ieJ£ Ju-ua j>od i Saui*«. Io0ii3-Jl/* Stanovanje Dvo- trisobno, s pri— rikiinaml ln event. • kopalnico išče tričlanska družina za julij ali poz.ne.ie. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »-Oficir«. 10007-21» Mar.jše ster.ovanie iščem z aprilom, ponudba na j£os'ii oodtHsk Ju-tra ;«d inaoko ? M a 1 o.. Zakonca orez otrok iščeta solnčno stanover.je 2 sob za maj. Najraje na Pru-lah, Mirju. Vrtači ali okolici Sv. Jožefa. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod. »Stalnost in točnost«. 10140-21a Dvosob. stanovanje 1 kopalnico išče za avgust tričlanska rodbina oziroma kupi hišo do •>00 000 Din. Ponudbe pod »Co 9X« na oglasni odd. j-Jutrac. 10182-21» Stanovanje dveh večjih ali treh sob išče mirna slranka štirih odraslih oseb ^a april event. maj. Ponudbe na ogl. odd. it Jutra« pod iTpokoienec 4«. 10156-21 Stanovanie !p*»o io suho, s sobo, kuhinjo in pritikMinami takoj oddam v Siš-f, Sioočeva 1S3. 10101-31 Dvosob. stanovanie takoj oddam v .Sp. PitiiiuiilSuikjova ul'i<-a 4R. iOlCO-21 Stanovanie sobe. knhi-nj« in pritžklin takoj oddam. Naslov pove oglasnem oddt-iikiu »Jutra* 10153-21 Dvosob. sfanov«in'e s kopalnico oddam r. majem tii,, r ni stranki. Naslov og.a«. oddelek Ju-tru 10123-ii Petsob. stanovanje Oddam s prvim majem. Cesta v Rožno dolino 14/II. 10184-21 Enosob. stanovanie oddam za 1. april. Mala čolnarska 4. 10158-21 Sobo in knhinšo s prifikl!nami tofcpj oddam v Zg. Slški, Kosov-c |:o-ije št. 193 »257-21 Dvosob. stanovanie s kabinetom, in enosobno odrfvtn v Jan-š«vfl 1CS0T:? Stanovanje sob« ln kuhinje, z balko-ti-o.n m. 200 Din oddam na liovioi, Jttrčkvva pot 55. 10338-31 2 stanovanji trlsobiK.i iin divosobno a prt-t-i-k linami oddam za maj. Vodovodna ces-ta 5. 10224 31 §tirisob. stanovanie oddam za maj. Strog! center. Cena 1100 Din. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 10200-21 Dvocob. stanovanie * kn.lrnjo, ostn'tmš priti-kVnamd i-n vrtom »e odda tokoj ali za pozneje. Šma.rtOTska eo«ta 21, na-sp^otš Ko:-i-nske tovarne. Več se po i ■z ve istotam pri o^krbiul-ku ali D.orakova ulica 3, dvorišče, pisarna. 10209 21 Stanovanja Vsaka ooseda 50 par. sa dajanje naslova aH za iifro S Din. (21-al- Stanovanje t 1 sobo m kabinetom al! dvosobno iščem na Mirjn ai: na Pruiah Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Dve oteli »a april«. 8832-21/a Stanovanje en« «11 dvosohoo. i kuhinjo, ▼ prt ti ju. išče za maj stranka treh od rasi ih oseb. Ponudbe z navedbo fp-te je pos'ati na oglasni od del. »Jutra« pod »8.55«. * 8087-31e Mirna drnž?na driavnpga natnešfemca, 8 odraslih oseb. išče stanovanje kuhinje id 2 «ob. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.« pod »Mirna 14*38«. 10222-2il/» Stanovanje eno- aH divosobno išč-Ptn ta jami j ali julij. Ponudbe na oelae. oddeJek »Jntra« pod šifro »Dvojica ob o odda j V»aka ooseda 50 par. i sa dajanje naaJova ali j » «ifro 3 Dia. (2»j Lepo sobo v eeBitni me^-a ugod.no <<4-dam tioiidci-einuu g-ofcpud-u. — Na.>.ov v odd-ei. »Jutra«. S0S1-3B Opremjieno sobo oddam v K-omentskPca uli- cr1.. Na®lov v ogl«iKt-iB Opremljeno sobo lepo. sve-tiio ir. soIdčmk, a posebnim vV-iooi Lu trifcno rarasvetli.avo o^ialatn. Goruipov« ulica 3/111. deti. no. fmms OpremHeno sobo v prv~m v ži»ii >Zv'-zde« oddam gospodu. Na^o-r T odd d. »J-uitra«. Sobo solaičinioj s oo&horrfm -rhtv. dom, eiektriko, čisto. t?:di s prebralo, takoii oddam. Gcrupova 311., dtfino. SGSfrš® Opremljeno sobo prijazno, sveilo, s t^A rča m-rio in gorko vodo. oddam 1 al: 2 osebama p» zmeraj oe.irf.. — Skr«hoc-va uu-ca 5, bliaat V rta p«. Opremljeno sobo Tiepo in solnčno, i ba::ko-u»;m, elekt.r':iko in sef-a-i-ramlvn vhodom takoj dsuii l ali 2 gosipodoma na Poljanski " št. 13'II, le.vo. Sostanovalko sprejme Ga> n« Mestne« tign št. 13/n. 8372-23 Mesečno sobo POl-i^TiO. ofireim'jer-o, • p»- M-hnim vh-edom im eie4- triko oddam v Šiški, Ja^ŽOTa 10. Onremlieno sobo o«! lam t osrbama. Vjira-ša-ti na Bregti štev. IS. SS31-2S Opremiieno sobo lepo m eolnčnio, t balkonom. souporabo kopalnica, pos-bnirm vhodom, i e-u* ali dvema po«trijoma oddam z aprilom. Naslov r 04Tlač»neni oddelku »Jtrtra« S30u 3S Veliko prazno sobo z razgledom na trg oddam Novi tag iUI. 8&30-38 Mirno sobo oddam gospod-a na Blel-w p iso vi cesti 4, priti levo. 8711-28 4 pisarniške sobe v pritličju takoj oddam ▼ najem. Po«--nila daje Ro-jin«. Ljiibl;ana. Ko^od^-mr-ska u.-ca 8. 5408-3« Na Erjavčevi cesti samo za e-tai.no o d d s at »tirogo seoarirano »ob® t elektriko m parketom. — Naslov pove oglasni •vddo-lei »Jutra«. 8816-23 Opremiieno sofv> s p~-pbr.'m vhodom odd.-m na Krakovskem nasirnj 18 tOOOC-23 Sobo ltepo opremljeno takoj oaJam oa Sv. Potra cesti št. 49. levo. 10001-23 Opremljeno sobo a pos-plbnvm vbodom takoj oddam bol® osebi v tJ1nX na grad št. 9. 8996-23 Lepo sobo olb Tivoli i-n oddam a 800 Din. — Skrabčeiva oliea 6. 10044-3» \ Opremljeno sobo • puvetoi no vb'»dom m s«- Kop« ..lUC-t). V I>'v: V.U l»M>-g tobačne n»varu»-©ddam «K<»j jš- jecb:. OraiiK»va 3. ni.t pritličje 10"J3t> ii Opremljeno ^obc I vbooom. idd a"' lo--mii ..rviiMi iT1 du ja ftimr-k: eestl 15 — priiu.t£je il«i*o. llKWl-ži Lepo sobo «rr-eml ;eno t parketom ©ril a m *.«lm Ml »oU<1di . !«■ bo l sli 2 tnijfc-m* bama. Na^l-ov v osnem oddeiko »Jutra«. 100J5-23 Sobico ju JSO Dn oddam golidtK o*rhi. Nas.'.o v pov« o:r ai-. «X>le:eik »JiM-ra«. 10050 23 Opremljeno sr»tx> g **r.«nran>tim vhod.om 'vidam v Oirtl-Metodovi u hm foov. 16 1. vrata 1 10012-?'. Veliko sobo ■ predsobo. aolofno. par-ketcrarto z e f-ki.r.ko m P"twb!i'iin vbodom i eno • 'i dvorna p"e-e ;ama >d dam takoj na Sv. Petr« ■a ~'i>ii št. -tO I. 10083-33 Solnčro sobo z elektriko. parke fc.m in soiw»ira im ko;«!-jicp. v e en. trn mi'«.!« od dam r. eno al; drcm !•"-»tel jam a na Borštnikovem trsu Lil. Levo. llX«3-ii Majhno sobo d Štedilnikom '.a 1'10 Din takoj oddam v Zeleni jami. Vai. Vodnikov« 32. 10OS7-23 I.epo, pra/no sobo primerno tudi za pisarno, p-ost vhod električna razsvetljava. tako.i oddam v centru. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 10059-23 V sredini mesta oddam mesečno sobo leo^oodu. Naslov v ogrl odd. »Jutra«. 10089-23 Opremljeno sobo s-ceni oddam. L. Althaller. Večna pot 5 I. 10023-23 Sobo o-i lan na Vestnem errr-n i'.. 0II desno. 10177-23 J ve'n-1 prgrni ami in oo»ebn'Tni' -rb^di rak o j od d.i m v Flo-riiei-^&i ulici ttev. 54. 1IV 39 23 Dve pofprjc pr P na T>rv-f»- vrsth fi brano 'n «fano-va-nje v ie-po ^oho n« na.i-U';^" tnčki. Sprejmfm tnj-di dva dHak? V o2r',it^nem odrtemu «,Tn"«« lft! 41-33 Sobo 7flif oorem.ljeno. « »•»"-iiraho kopalnice takoj na M-lklošičpvi pe »ti it. 7.11 det no. 10119 23 Prazno sobo c Mara v ar-p-dirvi mfU JC--sio 5.V1 D: p v Hrenovi u'ici jtev. 34. 10126-2S Opremljeno sobo * »ifkrHk« tu vhodom 7 v»fe. [»ooHfi oddam e 1. jl.»v:lnTr o«ehr _ \%oTf'vra u'*«a 4. dvor;=^»*. 10109 23 OnremPeno «obo t h-an« ■ t> rpo -vsk-Hn od dim IV" T n" na Sv. Jakorvi tr?n S' !> 10170-23 Veliko sobo t iao!|.r.o*«kor>a od- dam V>! jšrtmi 'O 4ra.'Oemij jn ta 100 Oti N"a r>ovR ojr'a>rji >dd^lek »Jutra«. 10171-33 Souo n»-p<1«obo tn vhodom rokoj oddam » O!o.da ;&k' J'. 4'T. »ritijj« P''m«'nn jr, fv«qT|0 v'" « a tti t-o i n e tr.-Hi[>oda. o^Jno^n-o Vflko mirno obrt 10093-23 Sobo OtwmIii(epariratK>. » k*. palnT T kl«Wprom. vs^-p»od »pim klri^^m hoiig- £o*r*vd Ponudbe na O-rVif. ^-delftk »Jutra« w>rt BrJarko »Maj 33«. 10079 33 Podstrešno sobo * 1 vemod om-a Komčicwa uJic« 231. ■» vo. 10t»6-23 Opremljeno sobo ■£.[*>, lia MestUfm trg"!! 9-1 jg-Miuo o-iaam cii: }v*- ni« ju srjaž. ri ir... ifu«-|K"'l.ič.naiiia. 10107 23 Sobo iepo opremljeno. za 2 aoljsa gospoda ali ■tcask par oddam v centru mesta Naslov v ogi ->dd. »Jutra«. 10135-23 Sobo oddam solidni gospodični ali gospodu Naslov v osi. odd »Jutra«. 10176-23 Opremljeno sobo čisto oddam 2 gospodoma ali mlademu zakonskemu paru. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 10188-23 So^o 7 2 pos^eH^ma oddam 2 s-o^podoma v UjubliaiM. Streiiška >rt !0 10310-22 Sobo « m vhodom odda iiriiik. Šiška. Drmotova 17 10251-23 Sobico v HUjini šen* :akol>^k'*Ta mo*to »a kol oddjm. Jfa-«''>v rvive og aciii oddelek »Jutra« 10197-23 Zračno, veliko cobo 1 dvemi okn' na nlieo. 7. eno d'vema por»rp':a ma oddam « 1. aprilom na Mik:oix-evi ce^tii š'. 4'tl. 10205-23 Solidni ocebi o/idom ip^o e-nbo 2 v« o fH krivo v Gledališki ulici '•2/IU.. lievo. de^n« vrata. 10226-23 S. bo z 2 posireljama oddam takoj ^o^podoma ali gospodičnama, najraje z r=n rvkrbo. Celovška S8. 10267-2f Gospoda in gdč. »prejmem na »rati-nv«.n.je. N"a Celovški cesti 68. 10i>5-23 Veliko prazno sobo ob tromostju oddam. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10199-23 Prazno sobico ■oddam takoj gospodični. Dvorakova ul. 3/IV 10208-23 Sobo Feparirano. kopal nieo. kVset. vte po^d enim ključem v novi h iS. solTti na lesra, »ddam m'mi ofe-b; takoj. — Vprašati 'p ChroFakova wfica št. 12. pritličje df.«w>. 10198-23 Ot^-emliefo sobo ? pospbn;m vho-dom oddam takoj ffospodtčivi bizu So kolikega d"-ma v Spodnji Si.ški. Podjutkska u!:ea 4. 10200-23 Sobo s hrano elektriko in postrežbo za 300 l>in p d d a m na Sv. Jakoba trgu 5. 7790-23 Opremljeno sobo z plektriko tu po-sebnim vhodom o-d-d.atn « 1. a pri lom Pred škofijo 20/TII S775 23 j Vsiiia iKtseda »I par: j se dajanj* iiaalov« ali | t* iif™ 3 Din (2.3 a) Opremljeno sobo z vh'wlom s <-t.u.pnic iščt-m. PomiJni-be na 05 ar'ni o4deJ. »Jutra« »Si>.id »"ti 1 8962-33a Miren gospod »rivaui' utaOmik inaj hrn> il Si.-to ne lra gu v Zeien. janr *1' ■►k;> pn b>ljšt lruiint. — Po-nunbp na ae nldeiek •Jutra« pj ali « 1. a.pr-.:i>m — Po nij-dhe na og a^ti' <>ddHlek »JuiUfl« po-d šifro »Odsoten cttl dan«. SS91-23/a Sobico strogo ijppartrano. z elek t.ri&tn> razsvetljav« tn 1 mo žn ostjo sli - a rn r>e m> cikla, do li' minut 'Ki »Zvezde«, tšoem j i. apnom. Ponudbe n» oddelek »Jutru« pod šifro »Din ICO—170«. 10091-23/» Sobico lepo i/n č-i"to. v b^tžtn1! splošne boliiK-e ali Taln^ia iščem « l aprilom Ponudbe n-a oglasni oddelek »Jutr«« pod šifro »ločil-" plačilu«. 10 i30-23» a Gospod išče za takoj lepo '>prem 1'jerio sobo s o-teebn m vbedo-m ponudb" ne >g.. ■nldeiek »Jutra« pod iifro •^•aienm Genu«. 10097 23'a Opremljeno sobo iš^m d.-^n ylti.ot.pn nsiut hene« Ponudb«* z navedbo '•ne aa oglasni >lde1ei£ »Jutra« pod šifro ,Skrr» men«. 7260 23-a Starejša gospa po»->suuca. tel« tnamje 1 rišjfidii u-r a 11 n ..k ^-m — tu^t ■ vtvVK..»JenceHt P'>aue □» »g ae oad^lek »Jutr«« poc »načko »Jetjtm«. 8699-34 Profesor šAe *t«re;?ei>9:n>« na og.asni 0"Me,-ek .Jutra« 10040-34 Gospodični ve*e:.enuob- r jliko n« jg asni oddelek »Jutra« pod značko »Bled«. lOl25-34 gmr^MMKpnnHMMM lAin Vsa k* a«aed:nja. ne-->nKUl .-7." v a n e pr e»t tik l-ost.i. mirnega itKičaia. z gotovino 75.000 Din. «e želo ti«znaniii te«- foročiti z •etotakim gf^podom. l>olj-š'-m državnim aii železniškim uradnikom. Starost 28 do 38 let. Le resne po miu#eda 1 Dhj . j zn dajanj« oasloroa ali sa iifro pa S Din. (27 1 4 mlade be~*ihar-d;nce ir osico poceni proda M'hevc. trgo viim usnja, Vrbtiiiika 8035-27 Psica v p 1 č j e pasme, po nizki cenj na,prodaj. — Lojze Siard. Tnmjvaki pristan 12 8880-27 Pava samca m samico kupim Ponudbe z navedbo starosti in cene na ogl. odd. »Jutra« pod »40«. 10053-27 Vsaka neseda 1 Din. '.a da tanje oaslova »li »-a »ifro M 5 Din f30i, Posteljne žične vložke ■adeluje tu popravlja vse rrsie na.;oeneje Aiojj An *lovc k.o.meusiega jl:«» iu ;u 8753- 30 Plašče za dravnike kemičarje. brivce tn obrt (like jopiče 4a naukarjt. nit-sarje "l> Iru^e o>ort: ?red!pasn,ike za suh 10 jo OID M) obn 'zdeiuje Ha mann Mestni trg Štev j. 7540-30 Stampilje Sitar & Svetek, Ljubljana. Sv. Potra Cesta štev 18 340-30 Trajno kodrai ?e ua najnovejšem aparatu, z vvt/oma t.ičtvui biajeajeoi — gretje farno šest minut — izvršuje K a y u s Fanft' Aleksandrova 4. pasaža — palača »Viktorija«. 10006-31' Fozor, trgovci! Ustanavljam 200 komisijskih zalog za proda j^ čevljev z gumi podplati. Cene brez konku tence Nikakega rizika Kdor želi katero prevze ti. naj sporoči aa Ivan Prešern tovarna čev-Uev. FCranl. 10192-3C Tramo ondulira ^a 80 Din salon Hešik Sp Šiška. Medvedova 38 odprto tudi ob nedeljah 10259-30 Vsaka 0t-si-<1a 2 Din. za dajanj« naslova Mil i«fr* p® 5 Din. (241 »Gentlemen-a« sred'njih let. aemško govorečega. išče tin prtja teija J-oh-o 5t.tjv.ru ria v '.aki>nii uesr"čna dam« — Dopise na oglasni iddeiek »Juitra« pod šifro »|si»da« 8619 24 Gospod 30 let staa. trgovec, želi znanja i gospo Istih let. čedne zunanjosti nezadovoljno v zakonu - ali z gospodično. Samo resne ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Tajnost«. 10230-24 yt). ian^ria J03? 7„ižPl'ietK> dobil — določb wtanekl — PriurFn- po- idrair..........8006-34 Glasbi l a Vsaka Peaetla 1 Di.u; ra dajanj« naatov« »W Šifro p» 5 Dia. (861 Kratek klavir dubro obra-njen k n pl m Ponudbe na iglas 'Vjde.ek »Jutra« p->d šifro »Kiavtr« 8833 2« Glasbila Kilofon 'Glockenspiell kuip' P: eJi i<"-H.r v Lit iji. S8&4 26 Klavir kratek. 6rn. pa ncer-plošia. strune V7.krii. sKoraj nov krasen sr as. prodam — Hoiobar. Maribor. Tabor "ka 7. 8339-26 Gramofon prvovrsten t mrčntm tvo kom narvečji ko-včeg le oopoln ima nov ter 30 lo-bro »hranjenih plošč •« koj prodam Naslov v oddelka »Jutra«. 8203 26 Klavir dobro obraojeo. po niikl «:tt; proda Pertot. ačuoij v Liujt 8806-Ž6 Kratek klavir močan, dobro i>hranjen. za 4000 Din aa^rodu; na G ion ca h l-zai-k« testa 24 — trg i-vica Urac. 8SG6-26 Krasen planino palesander. nov. prodam ali zamenjam ln doplačam za parcelo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10175-2® Pianlno i oklotmo konstrukcijo — ugodno prodam Naslov v og.aenem oddeiku »Jutra«. 1031.1 Stroji Vsaka Dt»mlj» 1 Din. u da.nanje naslor« ali ' m» iifro m " Dwi f29 Šivalni stroi-omarico popolnoma nov, prodam za 4500 Dni. Pire. Ljubljana Trnovo, Mivka 9. 80SC-29 Pisarniške stroje popravlja sti ojiovn.aško in pocetvi Ivan Legat. LhibUana Prešernova 44. Tel. 36-36. Pisalni stroi novejše ma'e tipe. rabljem, dobro ohianjom. kapi Drago FtK'h« v Kranj-u. 8956-29 Mizarski stroji v najboljšem stanj« naprodaj za polovično ceno. Naslov v oglas-nem oddelku »Ju.tr a«. 8396 29 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Stroi« 10183-29 Šivalni stroj »Pfaff«, pogrezliiv. 3 mesece rabljen, 800 Din pod kupno ceno naprodaj ftudi na obroke). — ris r atlaška ul. 8. 10262-29 Tekstilne s^oje za Izdel rv-vanje odej ("ko rev) v dobrem stanju 'ma n* prodaj Arbeite-. Maribor, Dravska .ulica 15 10035-29 Pletilni stroj št. 8-30 komaj leto dni rabljen. n god no proda m. Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10333-SO šivalni stroj ,»f> zelo nizki ceni prodam. Zpleznikarjpva 6. Sp. Šiška (pri šolii _ 10235-P9 EBBSBS® Vsaka t»»evska družba De-e2 oačeD nasvet. Pn pisme niih vpruša.njit" priložite znamko '>dgorot Avg 5kot glav. zastopnik 1« Iravsko tkrajna zadruga v Kranju 8762-33 (a kvalitetno vino asrnega pndelka fFram -ik« ka.pljnca) nud- v ve^j; mnoim: po najnižji eenl Aug tlahr.ič Mariibor -Telefon ŽI166 8309 33 Naznanilo! Na zalog- anam stalno sveže /eleni o karfiolo sa'ato vseh vrni m Irugo i.ibteva,»te po nudhe ali kličite telefon št 34-58. B Dober L;nb Ijana. Vidovdanska e. 6. — Cone brezkonknrenfcne! 8909 33 Čebulo prvovretmo. rdpčo. po Dn 1.40 kg raz, pošilja llršii MoSkanj«. 8688-33 Donače mleko oolno mastno dostavljam na dom po ugodni -eni Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10080-33 Prima sladko seno prtitDt, ©ca 40.000 kg fiaj/veueje proda Sc.&uliet Siovenjgradec. 8615 33 Žlahtno vino la*tnega pridelka prodaja zopet od 10 litrov naprej A. Suštiik. Ljubljana. Za oška oes.a. 10164-^3 Lipovo cvetje po najnižjih cenah nudi svrdka Geršak & Comp., Ljubljana, Prt-ona alica 4. 10166-33 Rdečo čebulo (crvenl luk) za Jelo dobite najceneje (z vzorci 1 Kg 0.60 para) na veliko 50 q 3000 Din. proda Jovan Predojevlč, Nova Gradlška. 10195-33 Vino kupim večjo količino, samo od vinogradnika Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kvantum«. lflu27-33 1 k« o«'d »LV[>t«no« na oglasni odd. »Jutra«. 6S38-37 Alolz Grebene pro Dll nakufi m prodaja r r e t Ljubljana. Dunajska ». 36 6S-37 Lovci, pozor! Peteiint u odstrel v Mižim Ljubljane. Pojasnila 4aae puškar Kateer. 10116-37 Očaia Vam zasopeio odstrani vam »Regen-tol«. Stane 15 Din. Pišite Ljubljana, postni predal 370. 10133-37 Kupim 150 do 200 m rabljenih, dobro ohranjenih REBRASTIH CEVI (Rippenrohre) 70 mm notranjega premera. Ponudbe z označbo količine ie poslati na Tovarno usnja Aleks Podvinec, Karlovac. 3965 Kemično CiSčenje oblek, zastorov, prepi in kožuhovine, ter barvanje oblek v vseh nijansah. 2alne obleke v 24 urah izvršuje Kemična pralnica Izložbena okna /&m zasoipejo. To odstrani »SegeDtol«. Stane 15 Din. Naročite Liubljana, poštni predal 370. 10134-37 Pisalne stroje prenosljive od Din 2.000 naprej se dobe pri tvrdki G. A. Milisich Split Prospekti na zahteve! 3990 Za preobleko zo! foteljev itd. najlažje itupite blago iz Krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje, puh. Drva in premog pn IV. SCHUMI Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Prodam dobro ohranjeno HIŠO z gospodarskim poslopjem z vrtom in sadonosnikom v Spodnjem Rad-vanju št. 4. Leži ob glavni cesti in je solnčno. Kupi se lahko tudi s hranilnimi knjigami Spodnještajerske hranilnice, Mestne posojilnice, Maribor (Narodni dom). Lastnik: Kolnik Maks, Studenci, Aleksandrova štev. 5. 3984 4 V%V*fc7idolir.e ■ 103.- -Harmonike •» 73.- » Havajske giiare, kromoiične harmonike, tr-ube. saksofoni i.t.d. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE bvesplaČTii poučni CJ5/VJTJFC je naprodaj v centru mesta, Jelači-eev trg, velika gostilničarska in restavracijska obrt, dobro idoča. Promet znaša preko 20 vagonov vina, sli-vovke in likerjev na teto. Veliki, lepo urejeni prostori. Prostora je za neke iko stotin gostov, mešano občinstvo meščanstva in delavstva. Stanarina nizka, obrat siguren. Potrebna gotovina 250.000 Din; ostalo po dogovoru. Razlog prodaje je, ker je lastnik preobremenjen z drugimi podjetji. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilira 9, pod »Br. 33540«. 3988 jDiirkopp«, »Šport« tn dr. po izredno nizkih cenah! Nogometne in tenis potrebščine v veliki izbiri le pri „T e h n i k" JOS. BAMJAI LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 Zaloga gramofonov in radioaparatov. ija&ujt sefcretanit) a* lOvanjt liez Prtipirt-oč* *o » tlet primertti fcj«r )e delovanj«- teb »i -»labljeno i» pr '.m ju fe! J* ooalf-liM -eg-a Ojačuje iivtn ^arplD u s rep liizem Uporablja M> xf zmuč*»no<»t;. Dri lelab lib živcih Drt ooin' lovrsMpntji. Br»zot«4Tio detajlna tt-.rat.ur« zahtevajte Miloš Marko vi č Beograd. Kralja Milana št 15 - .Kalefluid. »e prulaja » lekarnat •d lrogerijah Odobreno z.n,ve: a ni. Sa.ra,1«-vu, Siplitu in Sikicf^j-u. Omeinjma leg-arimadja stane eamo 10 Dua is datj» možnost, da se okoristite s sledečimi rv-pus'!«: Št jRigoeiloveoskil) žei ..inieaih oij% (pri j>ovrat-fcu); na f:a.iicus.kiih že'.<-zn i,-ah 507c ' i1'- p-ihiodu ia po'viratku); na nemških že .esnicali 35% (pri pribod« im povratku); na itatijan skiii železnatah 99% (pr. priii oJ u in povraitku). Za železji^ke kante. za ka'«-e «< d»vo5j«o ta popust, veljaj« od 9. do 35. maja za pri^iod in 15.' maja do 8. j za povratei, u vso -vJake. izv-zemŠ S. O. E. 1® STA licem VANJE moderno, trisobno, z vsemi pritiklinami in vrtom. Prednost vila v bližini Šiške ali Tivolija. Ponudbe za 1. maj na telefon 31—42. 4001 Tovarna čevlfev v Zagrebu od čiščenja do finish. Samo prvovrstne moči z večletno prakso naj stavijo ponudbe pod »br. 33501« z navedbo plačilnih zahtev in dneva nastopa na Publicitas d. d. Zagreb, niča 9. 3937 Raznovrstne knfigoveške potrebščine platno, nsnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cenah LJUBLJANA, Florjanska ulicu štev. 14 Telefon 32-20 0avtta vz&hvala. ttt opezorfIo / Članom bivše »Vzajemne pomoči« Podpisani smo imeli svoje sorodnike zavarovane pri »Vzajemni pomoči« v Ljubljani. Ta pomožna blagajna pa je propadla in ves naš denar bi Dil vržen na cesto, ako n« bi po nasvetu dobrih ljudi prenesli isto zavarovanje na »Splošno vzajemno, podporno in kreditno društvo«, r. z. z o. z. v Mariboru, vogal Vetrinjske in Tatten-bachove ulice. To človekoljubno društvo nam je po smrti naših svojcev-zavarovaa-cev, dasi še ni potekla kareačna doba, izplačalo nepričakovano podporo, vsled česar nam je dolžnost, priporočati to dobrodelno zadrugo vsakomur. Kožar Frane, pek. pomočnik, Maribor. Bračič Julka, trgovka, Medvedci, Majšperk pri Ptuju. Tomažič Vilma, zasebnica v Kranju. Grimšičar Jakob, kroj. mojster, Radovljica. Hribar Ivan, posest. Jereka, Boh. Bistrica. Belak Ivan, pos., Zadobrova pri Celju. Kuralt Marija, posest., Predoslje pri Kranju. 3969 Obleke po Plašči po Kostumi po Din 58.—, 79.—, 99.— » 199.—, 260.—, 320.— > 320.—, 470.—, 560.— samo tovarna konfekcije TOVABftA • PERU A • IH • OBLEK CELJE ŠTEV. 20 Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce! Kar ne odgovarja se zamenja ali vrne denar. DIN Higijenični čevlji za otroke, črni ali rjavi, od št. 18 do 27 Din 40.—, iz laka Din 55.—. DIN DIN V rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto. DIN m Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rjavega boksa v okusnih kombinacijah in i ž laka do štev. 35. DIN PRINAŠAMO NAJLEPŠE VZORCE ZADNJE MODE! LJUBLJANA: Aleksandrova cesta št. 1 MARIBOR: Slovenska ulica štev. 12 Miklošičeva cesta št. 14 CELJE: Aleksandrova ulica MURSKA SOBOTA tn v vseh večjih krajili države. DIN Eleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah. DIN Športni čevlji za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—, od 28-30 Din 95.—, od štev. 31-35 Din 125.—, od št 36-39 Din 155.—. V najnovejših barvah in modelih ter najmodernejših kombinacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki. DIN izdelava, najdovršenejša oblika, iz črnega ali rjavega boksa in iz laka. DIN DIN Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. Trpežen moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika. Udoben moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja. Iz črnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj. ggp ms "Sr*. v Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: „Pefco" kreme, poli ture Ltd., Id vam le pod pristno znamko „Peko" zajamči;o trajnost oblike čevlja, lep sijaj in izgled čevlja. i malih oglasov se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri 99 Jutra" Bežigrad Tvrševa cesta 37. Prodajalna Raunacher, ki sprejema tudi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave. ania! Na cerkvenem griču, znana »VAZDUŠNA BANJA« na najlepšem prostoru v novozidani impozantni in elegantni vili »ZORAIDA«, ki razpolaga s 25 dovršeno lepimi sobami, popolnim komfortom in raznimi terasami in verandami se da od 1. maja 1933 v zakup. Eleganten paviljon z restavracijo Samo sposobni in prvovrstni reflektanti za te objekte s lastnim kapitalom naj se obrnejo radi detajlnega pojasnila na tvrdko: KUZMAN S. NIKOLI6 trg. BEOGRAD Bosanska br. 43. telefon 20-808. 3960 UGODEN NAKUP TVRDKA & OGRISEG v likvidaciji, MARIBOR, Rotovški trg štev. 6, obvešča cen j. g. trgovce, da ima še prilično lep sortiment v manufakturnem blagu, katerega prodaja po zelo reduciranih cenah, na kar posebno opozarja, ter vljudno vabi na obisk. 3985 KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE • NAVADNO, S STROJEM CIŠCE-NO in ČOHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO •4 v - DOBAVLJA V J VSAKI MNOŽINI PERJE puhasto kg 32.— Dir Delo 45.—, pub 140.— -izpošilia po povv-env Lepo volno ln ilmt najceneje prodaja SEVER Marijin trg štev. 2 ((ladovec Telefon 59, bo, 3, 4. 79 LA FOUG AU CREPUSCULE" Dve senzacionalni novosti. Parfem, Cigar ogromni uspeh po vsem svetu potrjuje kakovost, ki je ni para, kakor tudi pravico na visoki luksuz. Zpvojček pudra ki ga hoče vsaka elegantna dama i&eti na svoji toaletni mizici. Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer in drug, Zagreb, Praška ulica 6. 3868 U. F. NOGAVICE z decentnim ažurjem se dobe povsod po naslednjih stalnih cenah: 3844 »U. F.« gladke s srebrno znamko Din 48.— »U. F.« gladke z zlato znamko Din 51.— »U. F.« z ažnrjem s srebr. znamko Din 51.— »U. F.« z ažnrjem z zlato znamko Din 54.— „SV©p lepi polti » • »pravi lepa Foxova igralka Irena W a r e se imam zahvaliti za veliki uspeh" Te odlike dovršene lepote se dosezajo naglo in sigurno in redno nego Porenal Cold creme, ki se uporablja preko noči aii, ako je obraz preveč suh. Sigurna zaščita pred sončnimi pegami in ostalimi kvarnimi vplivi vremena je suha Porenal creme, ki se uporablja preko dneva; ona služi obenem kot najboljša podloga zajamčeno neškodljivemu in finemu PorenaJ pudru, ki se dobiva v 12 prekrasnih barvah. Porenal creme (Cold ali suha) po 18.— Din ter Porenal puder po 24.— Din se dobiva povsod ali ga pošlje po pošti Nobilior-parfum srija, Zagreb, Ilica 34. Jelačičev trg 15. * V T* % lotu daoee ▼ »rt tttiifflh 6asib ie adjlažj« vbsik. it m doma opremi lanliiliti. obrnit* se taupno u Kra oopro-spekt« na twdko: Domača rrietar"*« (&dii»u> » Josip Ka.UA. Maribor, Trubar j«v« 2 odd. 8. 875 BES Brazilski kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker. je cena spučo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod! Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska c. 29. 3682 Edino čudodelno, radikalno speclelnc sredstvo zoper kurja očesa in trdo kožo (Hornhaut) od gg. zdravnikov priporočana je samo tinktura »KAYUS«. Dobiva se povsod. Cena Din 20.—. 114 »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokotes in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev ln šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje ce-oe. Ceniki f ran ko. KLEPARSKA DELAVNICA t NT ON FUCIS GOSPOSVETSKA CESTA ST. 16 »pri Levu« Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji, najsolidneje in po zmernih cenah. lirejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za lnserauu del je odgovoren Alojz Novak. V§i v Ljubljani.