Štev. 9.
V Trstu, 29. avgusta 1869.
Tečaj I.
Dolgočasen list — za Lakone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine !
Slovenci !
Ne udajmo se ! ! Živio ! ! !
Slavjani ! Zjedinimo se ! ! Živio ! ! !
Čujte Slovenci!
„Liberalna“, strašno žalostna komedija, spisal ncmškutarskeinu liberalizmu na čast „in einem unerhörten Tone“ — ein Unerhörter.
Toman i Svetec (Slovencem § 19 kazoć):
Čujte Slovenci veselo novico!
Narodno tukaj imate pravico:
V šoli i v cerkvi i vsakem uradu —=——Naj je na kmetih, u mestu al v gradu,
Mora od zdaj skazovati naravnost Narodna vam se povsod ravnopravnost.
Slovene! (veselo):
Juhé! zdaj solnce bo tud nam sijalo,
Ki vedno nam je za oblaki stalo.
Povsod zdaj mora nehati krivica Ter obveljati narodna pravica.
(Razidejo se na vse kraje tirjat narodno pravo.)
Iskreni Slovenec „kranjski Jože“ gre i potegne se prav živo najprvo za slovenske sole; ali „liberalni“ gosp. profesor, s kterim je imel opraviti, mu kaj jezno vrata pokažejo, rekoč:
'(laden ©ic fid) fort! ©te finb etn — ©djiuein,
SBetttt @ie etn ©tooene wollen fein!
Pasja capa! — si misli Jože — ta ni bila dobra; pa upam, da bodem v uradniji kaj bolje opravil. — Stopi torej v uradnijo, v kteri je imel nekaj posla. Ko je uradnika, ki ga je hitro z nekako nemško „šrifto“ počastil, na §. 19. opomnil, gaje ustavo-ljubni gospod prav po tagblattarsko ozmerjal, i ko je naš „kranjski Jože“ — opiraje se na v ustavi zagotovljeno narodno ravnopravnost — zarad tega nekaj nos vihal, se je nad njim zadrl i rekel :
Kaj ustava mene briga?
Ravnopravnost — to je figa!
Ce bi — Bog slovensko tirjal,
Bi ga jaz zato — ozmirjal.
Naš Jože poda se potem ves pobit v neko drugo uradnijo, kjer je moral še nekak krikstcušlak od 1. 1859 plačati. Opiraje se na §. 19. zahteva tudi tukaj slovensko pisanje, toda dotični c. k. uradnik mu se kaj lakonično izgovori, rekoč:
Prijatelj !
Goldinar, ki ste dali ga, je — nemški,
Zato jaz pisati ne smem slovenski.
Tako ni naš „kranjski Jože“ nikjer pravice našel, naj se je kamor koli obrnil. Vse to je potožil nekemu višemu duhovnemu pastirju v nadi, da bodo vsaj gospod , ki ljudi pravico in resnico uče, za narodno pravo svojega ljudstva se potegnib; ah tudi milostljivi gospod Jožka nemilostljivo odpravijo i zavpijejo :
Poglejte strašnega, slovenskega osliča,
On misli, da slovenščina ga izveliča!
Taki in enaki prizori so „kranjskega Jožeta“ tako razkačili, da je sklenil osebno k svojemu prijatelju dr. Tomanu na Dunaj se podati, ter mu ustmeno razložiti, kako je z ravno-pravnostjo na Slovenskem. Ko iz tega namena na kolodvor primaha, stekne tam spet na železničnega blagajnika, ki ni znal, ali vsaj — hotel ni znati niti besedice slovenske. Jože mu pove, zakaj gre na Dunaj i zagrozi se mu, da se bode tam tudi zarad njega pritožil, a „liberalni“ železnocestni gospod mu prav zaničljivo odgovore:
Hftein |>err ! 3Kit 3!}re flogen herben @ie gor nils gewinnen,
2)cnn i Bin Bei ber ©übbofjn angefteUt unb nit Bei Sorten ! —
Le počakaj — mislil si je razkačeni „kranjski Jože“ ________
prišel bo dan plačila tudi za-te ; dr. Toman ti bo vže pokazal, kaj ta reč jeda. — Na Dunaj dospevši, hiti nemudoma k dr. Tomanu ter jame mu natanko razlagati, kako je z narodno ravnopravnostjo na Slovenskem. Gosp. doktor ga nekoliko časa nemirno posluša, potem ga pa odpravi z besedami :
Prijatelj !
Nikar me tukaj s takimi rečmi ne moti,
Doma jih raji reši po postavni poti.
Naš Jože je najprvo strašno debele oči napravil; ko je pa videl, da si ni s tem nič bolji, je nekoliko zarentačil i vladnega ministranta zapustil. — Potem pa si misb : zlodja ! nekje na svetu mora vendar še pravica biti tudi za nas Slovence, ter se poda naravnost — k ministru pravice , dr. H e r b s t u. Pa nemški gospod minister ga še poslušati ni hotel, marveč nevoljno mu reče:
Cernu te večne tožbe?
Ker vam je ravnopravnost dana,
Gotovo bo tnd spolnovana.
Neizrečeno pobit i srdit se potem naš Jože nazaj v nesrečno svojo domovino povrne. — Prepričan je bil, da Nemcem i njih privržencem sicer ustavna i narodna svoboda diši, ali da store vse, kar kob morejo, da bi tako ustavo skovali, s ktero bi mogli Slovana preko krasne vode narodne svobode žejnega prepeljati. Lehko si torej vsakdo misb, kako se je naš Jože začudil, ko je v Ljubljano se povrnivši videl na vogleh nabit razglas
g.	deželnega prvomestnika, v kterem so se črno na belem tudi te-le besede brale:
Slovenci, vaš jezik je v šole i v uradnije vpeljan !
To je „kranjskega Jožka“ tako neznansko razveselilo , da je kar na ves glas „živio!“ zavpil. Ali preden je še svoj „živio“ dokončal, sta ga bila zarad te pregrehe vže dva policaja od zadej zgrabila ter reveža v luknjo cefrala, v kteri se zdaj študira — ustavno svobodo i ravnopravnost na Slovenskem! —
(Po napevu: „Ne grem domu!“)
enarodni fantinje so,
Ošabno se obnašajo;
Veseli smo, veseli smo,
Da simo jih ne bo.
Mi zanje nič ne maramo,
Še hlače jim razparamo;
Veseli smo, veseli smo Da simo jih ne bo!
Nenarodni fantinje so,
Po gospodarstvu segajo;
Veseli smo, veseli smo,
Da simo jih ne bo.
Drugod povsod nagajajo,
A naši jih ocvrkajo;
Veseli smo, veseli smo,
Da simo jih ne bo !
Nenarodni fantinje so,
In želod radi jedajo ;
Veseli smo, veseli smo,
Da simo jih ne bo.
Naš želod za prašičke bo,
Še tega jim ne dajajmo ;
Veseli smo, veseli smo,
Da simo jih ne bo !
Nenarodni fantinje so,
Tje rakom žvižgat naj gredo;
Veseli smo, veseli smo,
Da simo jili ne bo.
Ko se možgani jim zvedró ,
Podamo jim roko, naj bo!
A vendar le veseli smo,
Ko simo jih ne bo!	škri.
~<£L5'GX3'CQ»'
Medvedove hrušice.
Trese jih Narodni postopač.
Alo ! Skupaj, liberaluhi, skupaj ! Medvedove hrušice bodo skoraj zrele, se že trebijo. Pridno poberajte, in jejte jih, kolikor vam drago. Mečki so naj boljši, padale bodo pa tudi črvive, in nektere zelene, kakor kuščarji. Ce ktera vdari na glavo, ne kričajte, če ne — bom koj nehal tresti. No, le les, k meni, ti korelček, fricek, pa vi poldiki, nandiki, pepčiki, Žani in druge žabice, kar vas je. Alzo, nur aufgepast, sedaj se bodo vsule, kot toča :
Slovenci ! vaši prigovori so že ostareli, treba je prenoviti jih. Vi pravite: „Vse zastonj, kakor bi bob ob steno metal.“ Mi liberaluhi smo vam prenaredili ta pregovor tako-le : „V s e zastonj, kakor bi turnarja ob tla metal.“ Ali pa pravite: „Teče kot zajic.“ Boljše: „Teče kot turnar.“ Na dalje: „Vsak berač svojo malho hvali.“ Boljše: „Vsak liberaluh svojo babenco lasa in krišpa.“ Dalje: „Dolgi lasje, kratka pamet“. Bolje: „Dolga bedra, kratka
pot.“ (Prihodnjič so kaj.)
*	Dolgi Frice je kupil uno sredo kokoš od neke višnjegorske kokošarice, ki je kričala nad njim : „Gospod! tajč pohrusten, krajneriš pofresen, kavfen putiko, kavfen. Le potehtajte jo, za špas, kako je teška!“ Frice ves vesel, da se kultura prijemlje že kokošaric, kar plača kokoš brezi vse „glihenge“, in velikodušno privrže še par „plevic“. Tako ima pa rad to putiko sedaj, da jo vsak dan po trikrat popestuje.
*	Sinoči so si napravili liberaluhi otročjo igračo. Kaj pa ? Noreli so po ulicah, kakor kozli, ter potrli vse šipe onim gospodinjam, pri kterih stanujejo slovenski študentje. Naj huje pa so zdelavali pri trcijalkah ; lehko rečemo : „Niti kosec šipe ni ostal v romu“. Gospod brič Blek je že vjel in prekrižal s palicami nekaj razgrajačev.
*	Včeraj ponoči je črna četa liberaluliov s koli rojila in tulila okrog Tivola tako, da so se izbudili ondotni stanovalci. In kaj menite, kaj je bilo ? Otročarije ! Liberaluhi so bili vjeli „kuščarja“, in kedar so ga izprali v basinu vodometinem, obesili so ga na grm. Nu, ali je treba tolike „lärme“? Zadnji čas je že, da Tagblat na „pete“ stopi takim razgrajačem.
Lovske stvari.
Nemškutarski lovci so se slovenskih zajcev toliko zbali, da so se dne 8. avgusta v Celji pred njimi zaplankali bili. Nameravali so na „verfassungstagu“ Slovence v nemškutarijo zakovati (einfassen), kakor ljubljanski Pajek Koščaka, Mekinca i Klinca; ko so pa zapazili, da je to nemogoče, so za bolje spoznali sami sebe v „klošter“ zakovati. Tam so v svojih govorih z glasno besedo kaj junaško po nepričujočih Slovencih udrihali, toda ograja klošterskega vrta je še glasneje vpila, da je to ono junaštvo, kteremu Nemec pravi:
„9hd)tš fürdjten, nur bran — §ittatn!"
* *
*
Danica (zapoje): Sursum corda!
Tagblattov „Ehrwürdiger“ : Habemus ad — Dežmanium.
* *
*
„Tagblattov“ odmev.
Kaj je duhoven narodnjak? — grdi temnjak.
Kaj pa nemškutarski klerikalec? — pošteni liberalec, Kaj je slovenski grajščak? — fevdalni mračnjak.
Kaj pa nemškutarski grajščak? — liberalni poštenjak. Kaj je slovenski obrtnik? — odrtnik.
Kaj pa nemški industrieller ? — konštitucioneller. Kaj je slovenski uradnik? — ukradnik.
Kaj pa nemški birokrat? — demokrat.
Kaj si pa ti Tagblatt? — Talgblatt.
Zdaj si pa prav odgovoril — hahaha! — da, da, da!
* *
*
Muha i Komar.
Muha. Si H slišal, da misli ustavno društvo ljubljanskih nemškutarjev vprihodnje v svojih sejah tudi slovenski govoriti i sčasoma tudi slovenski list izdajati?
Komar. Slišal sem slišal. Te lisice vedo, da naš prigovor „klin s klinom“ ni prazen i bodo gotovo tudi svoj namen dosegli, ako se Slovenci v državopravnem i cerkvenem oziru ne poravnamo , ter si na skupni podlagi skupnega dnevnika ne osnujemo.
Sem dolgo upal i se bal, — Zdaj upanji slovo sem dal,
Da bi dosegli, kar nam gre, — Dokler ne poravnamo se. * *
4:
V gorotanski tam dežali je poslane slovanjski bil Anega samega so imajli — pa še tist se je zgiibil bil.
* *
*	.	• v
Osa. Koliko dobrega smejo avstr. Slovani od delegacij pričakovati? Sršen. Kolikor Slovenci od ljublanskega i tržaškega mest. odbora. Osa. Zakaj vendar naš Svetec tako rad na Dunaj hodi ?
Sršen. Zakaj bi pa ne hodil? Saj imajo Slovani tam svojo „Zukunft“!
* *
*
Jožko : Kaj se pa smeješ ?
Jurko: Veseli me, da je „Tagbl.“ vendar enkrat eno resnico povedal.
Jožko : Kaj tacega ?
Jurko: Rekel je, da slovenski časopisi pišejo „in einem Ton, der geradezu ein unerhörter genannt werden muss.“ Jožko: To je sicer res, ali ravno „Tagbl.“ je veliko pripomogel, da ta „ton“ ni bil slišan ne uslišan.
* *
Cislajtanskim centralistom.
Kovač ’ma klešče — Nemec al Slovenec —
Zato da rok si v ognji ne opeče ;
Centralne (ustavne) klešče si skoval je Nemec Ker ve, da kostanj sam iz ognja neče.
K *
Deset nemškutarskih zapovedi.
1.	Veruj v eno samo nemško kulturo i nobene druge, zlasti pa slovenske,
poleg nje ne trpi.
2.	Ne imenuj po nemarnem nemškutarskega imena, da te Pajk ne zgrabi.
3.	Posvečuj praznik i nikar ne plaši „nemških“ turnarjev pri njih zabav-
ljivih izletih, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla.
4.	Spoštuj nemške zatiralce, da ti se ne pripeti kaj tacega kakor Resmanu
i Rodetu, ampak da ti dobro pojde, kakor g. Hočevarju i Pajku.
5.	No ubijaj si glave s slovenščino, temveč udrihaj raji po Slovencih, ki
„živio!“ vpijejo.
6.	Ne prešestovaj s pristopom k društvu Sloveniji. „Blagor njim, ki so
nemškega duha, Walhalo bodo gledali“.
7.	Ne jemlji — turnarjem zastave i ne trgaj želoda od njih klobukov.
8.	Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega, če je — nemškutar.
9.	Ne želi narodne ravnopravnosti, kakoršno imajo vže od nekdaj bližnji
Nemci i Talijani.
10.	Ne želi iz državne blagajnice, ktero z denarjem zalagaš, podpore za slovanske zavode (institute), kajti, kar se denarja v njej nabere, še Nemcem ne zadostuje.
Peter i Pavel.
Peter: Sam Bog nam je prinesel tega velikega ministra iz malega Soksa;
iz njegovih rdečih bukev je razvidno, da se imamo le njegovemu neumornemu, bistroumnemu prizadevanju za zlati mir zahvaliti.
Pavel : Kdor vé, da ima njegova hiša raztrgano sleme, prosi za lepo vreme to je bilo i bo. Jaz mislim, da bi ta veliki gospod najpametneje storil, če bi najpoprej za popravo raztrgane strehe skrbel, potem mu se ne bi trebalo vsakega slabega vremena bati.
Peter: Ti menda misliš na razpor Slovanov z Nemci i Magjari? Saj se stori za spravo vse, kar se da, ali kaj pomaga, ker so trdovratni Slovani za prijazno sporazumljenje slepi i gluhi?
Pavel: Da se stori v Avstriji, kar je mogoče, to je sicer res, ali le v tem smislu da bi Slovane z vedno večo krivico pomirili i zado-
volili. _ Bati se je, da, dokler se tako ravna, imela bode naša
državna hiša čedalje bolj raztrgano sleme, a veliki minister iz malega Soksa bo vedno primoran ponižno prositi le za lepo vreme. —
Nemškutarski pogovor pred nemškutarskim shodom
Reichel (profesor). Amice! ali se boš tudi tega shoda udeležil? Marek (profesor). Ne le udeležil, ampak tudi govoril bodem spet prav izvrstno. Kaj ti ne misliš govoriti? Reichel. Mika me silno, ali ne upam si zarad ukaza deželne sodnije od 3. julija, v kterem se nam, ki c. k. hlebček jemo, ostro prepoveduje med narodne i politične stranke mešati se.
Marek. Kaj si prismojen, da ne veš, komu ta ukaz velja?
Mi smo pošteni (!) Nemci (?), ne pa rogovileži slovenski, da bi se nam ustavna svoboda, prosto
narodno gibanje njim enako zabranjevati smelo.
*
* *
Blebetulja i Klepetulja.
Blebetulja : Teta Klepetulja, ti si bila včasi kaj zvita, povej mi torej, kaj pomenijo tisti štirje JF, kteri nemškim turnarjem za simbol služijo?
Klepetulja (malo pomisli potom pa roče); P T 6 d jölljsko TžibukO p01U6IillÌ SO „ Jf^illStn
(ali frakarji ljubljanski) Fantom Fige Frigajo“. Po njej pa pomenijo : „fantom fano — filistrom figo !“
*
* *
Bohek i Grahek.
Bobek: Kako se veli onej muhi, koja se neprestano v gorečo svečo zaleta, dokler se ne zasmodi?
Rrffhfk - Jaz bi sodil, da je sveča Talijan, nespametna muha pak je tužni is te r s ki Slovan.
---<<3£3»-
Nove narodne pesmi.
Hudobnim ljudem: liberaluhom, ovaduhom, nosuhom, petuhom in špicljuhom povém kar naravnost v zobe, da — naslednji pesmi se ne tičete čisto nič turnarskega društva ljubljanskega. — Čemu črnite „Jurija“, hudi ljudje, kaj? Ce bodete le prejezični i srbopeti, prideva z g. Regeumožem, in vas „odereva na meh z grabljami.“ Tiho tedaj!
SVOJIM ROJAKOM.“
1.	Res turnar, peto imaš urno, Za tekanje vselej prečudno, Janče, Olavlje,
Druge vasi,
Z gole igrače,
Tré ti kosti.
2.	Za jok si pa babije glave,
A hitre in gibčne postave; Išče te hribovc,
Tek ti je dan,
Čakat ni varno, —
Bodeš kampljan.
3. Na Vevčem se vse ti ponuja, Na župo se poper ti vsuja; Lačnega čaka „Frigan smrček“,
Preklja gorjanska,
Pa pive vrček.
„SIROTA.
cc
1.
Janški veter brije, Yso Slovenjo krije Črna noč.
Jadni turnar kliče,
Iz Ljubljane briče Na pomoč.
2.
Luna se mu skrila, Družba zapustila;
Kaj če zdaj?
Samo je ostalo, Tužno pribežalo V Meng’ški kraj.
3.
Plaho se ozira,
Nič stopinj ne zbira, Obstoji.
Boben z rame sname, Purgarje zaspane Izbudi.
4.
Hitro so vstajali Ino popraš’vali:
„Kaj pa je?“
Turnarček pribobna Sred vasi do vogla: „Slišite!“
5.
„Zlati vi prijatli!
Ali smem ostati Tu pri vas?
Ali pot pokaž’te,
Me v Ljubljano sprav’te, Prosim vas!“
6.
„Dneva dva sem hodil, Trdo sem se postil, Prav zares.
Fano smo zgubili,
Vsi se razkropili
V	črni les.“
7.
„Mnogi obležali,
V	smrti so zaspali. Slava njim!
Mene pa sramota Spremlja na vsa pota, Da norim.“
8.
Meng’šani zaspani Pa so tako djali Med sebo:
„Skuhajmo mu soka,
On pa naj zabobna Skočnico.“
9.
Potem njega deli,
Boben pa pripeli K voziču.
Staro kravo vpregli, Za slovo zapeli Vbožicu :
10.
„Srečno zdaj se vozi, Tumarskej gospodi Pa povej :
Naj ti skuha kaše,
In napravi — kaj še?— „Ocvrtej.“
„Hej ! hej ! hej ! hej ! Krava, zbezlej!
Maroga rogata,
Na repu kosmata !“
Narodni postopač.
č r A QÖ 5_=r* iJt S3 s»
Iz Gorice. Iz „holza“ narejena i s trdo nemško bunko previđena palica, ki je skoz 10 let po hrbtu tukajšnjih rodoljubnih slovenskih dijakov udrihala, nas je te dni zapustila. Ginljivo je bilo videti, kako jo so pred ločitvijo hvaležni slovenski dijaki kadili, lizali i kuševali, i kako jim so debele solze hvaležnosti v očeh igrale, ko se je bil čas ločitve približal. Zapuščeni slovenski hrbti še vedno po njej žalujejo. — V naši grofiji živi 140.000 Slovencev i 60.000 Talijanov. Naš novi landesšulferat je torej enoglasno oba deželna jezika — slovenskega i talijanskoga — v principu za ravnopravna uradna jezika razglasil. Da bi pa tudi visoki vladi ustregel, je sklenil v d j an ji iz oportunskih obzirov večidel le neutralne nemščine se posluževati. Sifio!!
Iz Ljubljane. Tukaj imamo zdaj strašno vročino i velik prah, pa vendar skrbi naš ljubeznjivi Regenmož, da nismo brez vsakad-njega nemškega blatta, v kterem dan za dnevom sebe i svoje ljudi vrniva i Slovence maže, kar se da. Slovenci mu prvega veselja ne kratijo, drugo pa jim vže strašno preseda. Posebno naše slovenske kapitaliste i narodne prvake v oči bode to, da vse to Regenmož vganja s pomočjo svojih privržencev, ki se bahajo, da so na Kranjskem le oni zastopniki kapitala in inteligencije. Naši slovenski kapitalisti i narodni prvaki so torej sklenili, da hočejo v djanji pokazati, da temu ni tako. — Slovenci imamo, kakor je znano, do zdaj le take časopisne lopatice, s kterimi smemo le enkrat, dvakrat ali k večemu trikrat na teden smrdljivo blato od sebe kidati, s kterim nas blatni mojster vsak dan načofa, kolikor more. Kapitalisti i narodni prvaki slovenski so torej sklenili novo časopisno lopato oskrbeti, s ktero se bi vsakdanje blato nemškutarskim blattarjem vsaki dan sproti nazaj v oči metalo. Zdaj je stvar vže gotova. Kapitalisti slovenski le še človeka iščejo, kteri bi mesto njih za novo lopato potrebne krajcarje položil, a narodni prvaki iščejo moža, ki bi se vsaki dan za pravico Slovencev tako živo potezal, kakor „Tagblatt“ za krivico, med tem ko se oni po Dunaji sprehajajo i vladnim Regenmožem „komplimente“ delajo.—
Iz Blatne vasi. Dragi Jurček! Gospod Regenmož, moj „principal“, je naročil, naj te malo oštejem, zato ker premalo paziš na korekturo v svojem listu. Ali za ta pot ti še prizanesem vedoč, da dovolj trpiš, ker moraš nositi „prešo v procesji“. Ti revček ti! Se celo moj gospod zdihuje — kedar je lačen ali žejen. Naznani svojim bralcem, naj v parteceteljnu (gl. št. 7) mesto „ofaranih trajah“ bero: „ofasanih trajah“. Prosim slovenskih jezikoslovcev, naj nikari ne prezrt» te besede. Stavim nos i peté, da za „verfassungstreu“ nemate boljšega izraza, kot „ofasane traje.“
Ob enem naj omenim, da se delajo velikanske priprave za znani izlet turnarjev v Šiško na komarjeve koline, in vsled te izvanredne slovesnosti je slavno tukajšnje ministrstvo preklicalo začasno postavo, ki se je glasila: „Dokler ne splahnejo nosovi i se ne pocelijo pete, ne podpisujemo Laufposov nikomur.“ Sedaj pojde lehko vse od kraja v Šiško, tudi jaz pojdem postopat i drenje delat tje gori, i se vé da, v „cilindru“ ali „pinji“, ki sem si jo že kupil na starini, „S oko lei“ pa bodo „bera-čevaje“ molili „kozje molitvice“ ob vogalih hišnih i na križempotih. Pa ne bodo vslišani ne! Hej Jurče! če pojde vse po sreči, prinesem ti „šišenskega boba.“	Nàrodni postopač.
Iz Celja, 11. avgusta. — Naš Verfassungstag je bil poln slavnih blamaž, zato se mora pa tudi v Jurjevo pušo nabasati in z bombo v nemškutarski tabor vreči. Godile so se take-le preimenitne reči:
1)	Napravljavci tega do sodnega dne slovečega taboija so v najem vzeli vrt med hišami, za samostanom, prvi vhod dobro zaplankali, drugi ožji vhod pa blagodušno odprli vsem slavnim „verfassungstreuen“ gospodom, hlapcem, deklam i pestrnam, i plačali za ta kraj, do kterega bodo romali še pozni vnuki iz velike Germanije, 130 gold. Ker so pa to zemljo oskrunili vže bili ščetinastoglavati Slovenci, zato so iz nje zeljnate glave poruvali in zemljo nekoliko premetali.
2)	Žene so po nekterih hišah strašno hude bile, ker so morale vence plesti i nemške zastave šivati, kajti bilo jim je to zapovedano z ostrim žuganjem, da se bodo hišam, ktere se ne okrasijo, okna pobile. — To je priča slavnega junaštva i največe svobode.
3)	Nalašč naročen vlak iz Gradca ni imel še ni dike ni prilike, kajti naši purgarji so ga pričakovali na kolnici, in radost je bila velika v Izraelu, ker poštni vlak izMariborja je pripeljal do 60 Verfassungs-Freundov ! In lej! še večega veselja! Počakajmo, zdaj prisopiha s težko tvarino nalašč najeti vlak iz Gradca, ta nam pripelje en milijon naših, tako se je mislilo, i res je imel vlak 13 voz, i vratar je v veliko radost zaklical čakajočim želodarjem : „SKctlte fetten, betä loot SIttcS !" in ta „Alles“ je bilo 43 „Verfassungstreuen“. To je drugi „Argonautenzug“!
4)	Naši kmetje so bili ta dan v velikej nevarnosti ko so v cerkev prišli, kajti lovili so jih, vstopnice jim po dve, po tri v roke stiskali, da bi jih v zaprti vrt dobili. Kdor pa je vstopnico dobil, hitro je iz mesta bežal.
b) Naročili so se bili do 100 delalcev, iz St. Pavla pri Pragvaldu, iz Zagorja na Kranjskem, iz Golc pri Laškem, ter jim pot plačali, pit in jest dali, in ko so ti slavni borilci na vrt par za parom marširali, prejel je še vsak po eno cigaro. Ti so potem kmečko ljudstvo representirali, i pri glasovanju še rok niso vzdigali, ker niso vedeli da je to taka navada. Delalci iz St. Pavla so bili sami Lahi i Nemci Sasi.
6)	Naši Verfassungsburgarji so med govori doma jedli — to jasno kaže, da oni uže vedo, kaj je Verfassungstreue.
7)	Po noči med saboto i nedeljo so na naši kaplaniji — zvonilo odrezali. Velika zmaga !
8)	V nedeljo zjutraj je neki damišer Ritter z silo hotel nemško zastavo na zvonik farne cerkve obesiti, kmečki fantje so ga spodili. — Grozovit napad na ustavo!
9j Dežman seje na kolnici v Celji v nedeljo zvečer, ko se je domu v policijsko Ljubljano spravljal z svojim prijateljem pričkal, koliko število Verfassungstreueijev bodo pisali — pričkala sta se za številke 3000 — in 1500— in „Tagblatt“ je pisal 3000, „Tagespošta“ pa 4000 — i vendar je bilo pri govorih pri pravem Verfassungstagu okoli 0000500 ljudi z otroci, pesternami i delalci. Take vojske še Kserkses ni imel!
10) „Tagblatt“ je pisal, kako mirno je vse bilo, to se vé da, v zaporu i pokopališču je vedno, kakor svet pripoveduje, mir. V grobih ni škandalov, in tudi žandarji in vojaci tam ne prebadajo Rodetov. —s.
IMENITNE OSEBE „MAMELUKIJE“
se gredo sprehajat, in imajo sledeči pogovor :
Dežmož : Moj osel je sicer „z a s p a n“, pa me vendar sluša.
Piskcr: Jaz se pa bojim, da bi se on zopet za kakovega Turnička blamiral; zatorej ga pridržujem. (Po teh besedah pije nekaj kaplic fortscivrittsgeista in joče krokodilstkränen. Ena teh solz pade na kuška, in ker on ne zna pisati, ni brati, ni govoriti, prime P iskra za frak, ter če s tem pokazati, kako da je razumen; — al Pis ker jezno zareži: „za kraj šek!“)
Heureicll (P is kru): Ce se blamira, bo brcal in zna v svoji jezi mene požreti, tebe P isker pa razdrobiti — in če še Dežmoža z sebe vrže, kaj bo z nama — mi dva ne znava nič! Dežmož zna saj delati „z starega ,£*>w n o v“ in bo dežnike popravljal, pod ktere se mameluška kultura skriva , kadar jo luna trka, ktero nad sabo vidiva.
Po tem pogovoru pridejo do Iläng-a, ko je ravno „izš tud irai“ kaj njegovo ime pomenja pomenja to naj višo stopinjo v mameluk iji.
— ker njim pove: da Mir. Planinski.
Rešitba konjićeve skakalnice
(v štev. 8) se glasi :
Nemškutarji, Madžarom	To so Juri tiste tiče
In Lalioni, to so oni,	Slovanije roparice,
Zavolj kterih naš Slovan	Tiste strelaj Jurček moj,
Joče tožan vsaki dan.	Da obraniš domek tvoj !
Jurček oj ! oj !
Pravo rešitbo je joslal jedini g. Antun Jurinae v Kastvi.
Rešitba vganjk (v štev. 8) se glasi :
1.: Mesec. — 2.: Rim-Mir (rusk. svét).
3.: Beč-Dunaj-Videm. — 4: Osel-Selo.
5.: Nobene sile ni, da me tu spodi.
POSLANO.
Iz Barkole. V nedeljo 29. t. m. bo v novem čitalničnem stanovanju „Pri dobrem ribču“ poleg morja besoda s petjem i plesom, h katerej tudi čast. pevce in ude drugih čitalnic vljudno vabimo. Začetek popoldne ob 5. uri. V Barkoli 22. avgusta.	Odbor.
Ako Idi kdo masla sli Šmalca nemške kulture po prav nizkej ceni kupiti, naj sc r noji zalogi pri Sv. Barbari (pod Mariborom) oglasi. To vsem čestitim bralcem na znanje dajem, in ker je prat res 'dober Up, zato so zanašam, da moje vabilo no bo glas rpijočega v puščavi.	Can. Valentin vulgo Burnus.
Vabilo na naroćbo časnika :
JADRANSKA SIMA.
Ker je nehal „Primorec“, slovenskim primorcem pa je političnega časnika treba, kakor polju dežja, zato bo podpisani izdajal od septembra meseca dalje nov časopis, ki se bo imenoval: Jadranska zarja in izhajal dvakrat na mesec, vselej prvo i tretjo nedeljo ; za štiri letošnje mesece bode veljal le 40 kr. Zagotovljena mu je krepka duševna pomoč iz raznih slovenskih krajev, i pridobili smo za pomagalca tisto moč, ktera je bila duša lanskemu „Primorcu“. Program prinese prvi list, ki izide v nedeljo 5 septembra. Omenjamo samo, da se bode „Jadranska zarja“ prav krepko potezala za tiste namene, ktere je slovenski narod na vseh taborjih javno i slovesno za svoje izrekel. Razen tega bomo skrbeli tudi za izvrsten „podlistek“, da tako ustrežemo čestitim bralcem vsake vrste. Iver je moj namen dober i časnikova cena nizka, zato se zanašam tudi na zdatno gmotno podporo, vzlasti upam, da vzamejo vsi „Jurjevi“ naročniki tudi „Jadransko zarjo“. Bog daj srečo! — Naročnina naj se pošilja izklučljivo pod napisom:
Gr. I I. IVIririteliiric, vrednik v TRSTU.