Tajnost dobrega zvočnika je dihajoča ploskev posebne membrane v zvočniku ARCOPHON Cene znašajo za: Arcophon 4 z Din 770'— Arcophon 3 « 1385"— Arcophon 5 « 1700"— TELEFUNKEN Naši zastopniki: Ljubljana: Radio d z o. z., Miklošičeva cesta. — K. jiirman, kr. dvorni optik, Selenburgova. ulica. — Tehnik j os. Banjai. Miklošičeva cesta. — Maribor: Radio Starkel. — Celje: Mestna elektrarna, Ing. Schmi-dinger. —Kranj: E. Janša. — Jesenice: J.Markeš. — Ptuj: E. Damisch.— Ormož: Z. Gorju p. — Novo mesto: J. Ogrizek. — Trbovlje: F. Kle-novšek. — Murska Sobota: J. Memecz. — Slovenjgradec: J. Negušar NAJSTAREJŠA IZKUSTVA ♦ NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA t RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN 1 4. JAN. 10. JAN. Nadškof dr. A. B. Jeglič radio oddajni postaji Ljubljana V Gornjem gradu, dne 28. XII. 1930. Moram se Vam zahvaliti za radio, ki ste mi ga oskrbeli celo brezplačno. Priljubil se mi je. V moje enakomerno, tiho, mirno živ-Ijenje mi prinaša nekaj spremembe. Danes sem kar tri predavanja ])oslušal, namreč ono gdč. Lebar-jeve, frančiškana Tominca in g. Milčinskega, ki je pravi humorist. Kaj lepo se je dišala akademija bohinjskih smučarjev in koncert iz zavoda v Št. Vidu. Program za vsak dan, posebno za nedelje in praznike je zelo bogat, nekako prebogat in vselej zanimiv. Bog naj povrne uspešen trud Vam in vsem sodelavcem za sestavo tako poučnega in zabavnega programa. Veselo in blagosljovljeno novo leto nadškof Jeglič DVA LETNIKA... Navada je taka in spodobi se, da se napiše uvodna beseda ob začetku novega letnika lista. Najprej hočemo voščiti vsem svojim zvestim naročnikom in dragim prijateljem srečno in ugodno novo leto. Saj se razumemo: lepi programi; malo ali nič motenj; dosti časa za poslušanje; mnogo denarja za moderniziranje starega ali nakup novega apa-rta; tistim, ki imajo detektor, aparat; tistim, ki imajo aparat, še boljšega z elektrodinamičnim zvočnikom; komarjem srečo in pamet ali pa skorajšnjo ovadbo; nergačem dobro voljo! Na drugem mestu naši radiofoniji in vsem njenim delavcem mnogo uspehov! In končno našemu listu prospevanje in konec eksistenčnih težav! Saj baš listu mora veljati ta uvodna beseda. Naši bralci so redkobesedni. Preveč so se uživeli v r a d i o , ki ga moreš le poslušati, a mu ne moreš sproti ugovarjati ali ga pohvaliti. Tako tudi k našemu listu večinoma molče. Prav je zato, da o njem in o našem hotenju z njim od časa do časa kaj povemo sami. Ko sem pisal uvodno besedo za prvo številko našega lista v maju 1929, je bil visok cilj pred menoj. Doživljal sem vso veliko bodočnost radia Spoznal sem v njem sredstvo, ki ga moremo po epohalnosti postaviti edinole tisku ob stran. In tako nujen se mi je zdel list, ki bi to veliko delo spremljal. Vse več. Slutil sem, da bo stopil radio nekoč v središče. In takrat bo njegov list moral postati osrednji družinski list... Prav je, da si cilj postavimo daleč in visoko. Bližamo se mu zato s tem večjo intenzivnostjo. To poldrugo leto — ali se Vam ne zdi, da je to tako strašno malo časa? — je prineslo najprej vse neizprosnosti realnih začetkov... Treba je bilo pri nas radio uvesti. Zakaj komaj začetek radijske kulture je, če si meščan kupi radio in pusti, da mu zvočnik tuli večer za večerom karkoli. Kdor ima radio, se mora zavedati, kaj ima s tem. Kdor ga nima, mu moramo dopovedati, k a j zamuja. Vsem skupaj pa je treba pojasniti, da je radio nekaj več nego sredstvo za boljšo prebavo, več nego zabava, — da je radio kulturen faktor, morda najpomembnejši kulturni faktor bodočnosti. Kdo naj to delo vrši, če ne — list? In smo začeli od številke do številke. Pri začetkih in vedno naprej. Lahko rečem, da ga danes ni več ku11 urno - p o 1 i t ičneg a vprašanja radiofonije, ki ga naš list ne bi bil obravnaval. Nismo puščali v nemar tehnike. Trudili smo se, da ostanemo tudi v tem pogledu vedno aktualni. Kakor pa pri listu in knjigi ni najinteresantnejši — vsaj za ogromno množico konsumen-tov — tiskarski stroj, tako smo tudi mi gledali in gledamo bistvo in središče radia v tistem, kar podaja. Končno se o podrobnosti tehničnega značaja more poučiti vsak interesent na neštetih drugih krajih, do-čim mora biti v naših skromnih razmerah list namenjen v prvi vrsti kulturni plati radiofonije, spremljeva-nju razvoja radiofonije drugod, sporedom. Da, sporedi. Površnemu opazovalcu se morda dozdeva, da je smisel lista, kakršen je naš, edinole v sporedih, ki jih prinaša. Prav gotovo je naš list prvi poklican, da nudi svojim naročnikom čim popolnejše sporede čim večjega števila postaj. S priobčeva-njem sporedov pa izvršuje šele polovico svojega namena. Suh spored je mrtva stvar. Spored, ki ga ujamemo v aparat, zaživi v vsej svoji polnosti samo poslušalcu, ki ga list na eni strani vzgaja k pravilnemu stališču do vseh raznolikih vrednot, ki jih nudi vsak spored, in mu na drugi strani služi kot tolmač sporeda. Tej svoji splošnoprosvetno-vzgojni, pa tudi specielno priložnostno-prosvetni nalogi je skušal list ustrezati vse doslej. Od ljudsko prosvetnega pomena radia do vloge radiofonije v sodobni kulturi, od krajevnih prenosov do mednarodnih večerov, od opere v radiu do radijske drame in akustične kulise, od šolskega radia do radia v športu, — z razmotrivanji o vsem tem, kar je aktualno v sodobnosti in specielno za slovensko in jugoslovansko javnost ter v zvezi z radiofonijo, smo vršili pro-svetno-vzgojno delo med slovenskimi radio-amaterji ter hoteli tako ustvariti našemu radiu inteligentne poslušalce. Da smo svoj namen vsaj deloma dosegli v tem kratkem poldrugem letu, pričajo dopisi naši postaji iz vrst naših preprostih ljudi, ki razodevajo zares inteligentno sodelovanje pri prosvetnem delu naše postaje. To svoje delo hoče naš list, ako Bog da, ob jsopolnem razumevanju merodajnih faktorjev vršiti še zana-prej. Vršiti ga hoče kljub težavam iz tistega idealizma, ki mu daje moč — vera v bodočnost radia. Tista doba, ki smo sanjali o njej, ko smo z našim listom začeli, šele pride. Dotlej hočemo za to bodočnost radia vršiti pionirsko delo. Potrebujemo pa zaslombe naših poslušalcev. Neizogibno je, da postane vsak naš r a -dio-amater, če količkaj more, naročnik našega lista, ki mu more zagotoviti obstoj samo dovolj veliko število plačujočih naročnikov. Edino to bo tudi omogočilo, da se list tako razširi, kakor je potrebno. Vsem, ki naročajo tuje liste in se jim zdi, da je naš preskromen in prere-ven, povemo, da so tega krivi oni sami, ker sami ne marajo storiti ničesar, da bi se naš list res izpopolnil! Ali je treba po vsem, kar smo napisali, še tako običajnih — obljub za novo leto? Ostali bomo zvesti načelom, ki smo jih uveljavljali doslej. Razložili smo jih zgoraj. Vršiti hočemo dalje svoje prosvetno vzgojno delo, biti hočemo vnaprej vodnik našemu poslušalcu. Skrbeti hočemo tudi za stike z radiofonijo drugod, ki nas z njo tako tesno veže eter. Biti pa hočemo našemu amaterju tudi svetovalec in vodnik v tehniških vprašanjih. S tem bo, tako upamo, naš list še vnaprej in vedno bolj neizogibno potreben vsakemu slovenskemu radio-amaterju, bo tudi najdragocenejša opora naše postaje in končno v svoji razkošni in stilno-preprosti opremi dostojen predstavnik slovenske radio-f o n i j e pred vsakomur. Niko Kuret. R ADIO-GIMN ASTIKA V starih časih — recimo pred 3000 leti — so ljudje drugače živeli nego mi danes. Veliko več so hodili — saj takrat ni bilo ne vlakov, ne avtomobilov, več so delali s svojimi telesi, takrat še ni bilo dovršenih strojev, ki nadomestujejo spretnost in telesno moč posameznikov. Ker so se ljudje nekdaj več gibali, zato so bili tudi bolj zdravi, močnejši in lepše razviti. Danes pa ni tako; gospoda v mestih ima avtomobile (človeške noge bodo kmalu odveč), njeno »fizično« delo pa obstoja v tem, da vodi pero po papirju, da nosi cigareto v usta. Narava je silno poštena: delo plačuje in brezdelje kaznuje. Ravna se po principu: funkcija (opravek) oblikuje organe. Kdor dela, kdor se giblje, se razvija, kdor fizično ne dela, propada: eni se strašno zredijo, drugi ostanejo čisto majhni in suhi; oboje, debelost in šibkost pa je izraz slabosti in neubranosti. Narava tudi ne trpi enostranosti. Če kdo samo duševno dela, mu ne bo razvila ogromnih možganov, temveč ga bo prikrajšala na zmožnostih, ako ne zadosti biološkim pogojem zdravja. Ne moremo torej doseči, da bi se duhovni človek koncentriral le na duševno delo; tukaj je telo z biološkimi zakoni in s tem je tfeba računati! Goethe je to dobro čutil in bil je velik prijatelj drsanja in izletov. Isto je znano o Bernard Shawu in o številnih politikih, ki najdejo časa za lov ali za golf. Šport nima le zdravstvenih vrednot, njegova veličina je zlasti v neizčrpnem veselju, ki ga doživimo v igri z žogo, na drsališču ali na smučeh. Ko sem se na povabilo vodstva ljubljanske oddajne postaje odločil za gimna-stično uro v radiu, sem zagledal pred seboj zaželjeni cilj: da bi vsi, ki so dobre volje, stali pred zvočnikom in bi se gibali po zvokih klavirja. Že gimnastika sama je lahko protiutež proti pretirani civilizaciji današnjega časa. V ta namen jo je potrebno gojiti redno vsak dan. Važnejši pa je tale moment: gimnastika naj usposobi vsakega človeka za šport. Marsikomu je nerodno iti na drsališče ali v kopališče, ker se čuti nesposobnega; z vztrajno gimnastično šolo pa bo postal krepak in gibčen in bo dobil zaupanje v svoje zmožnosti in veselje do športa. Radio-gimnastika naj bi bila ona vrata, skozi katera lahko pride vsakdo v kraljestvo kulture telesnosti. D. U. »POLJUDNA GLASBA« N.a miO:,'a izvajanja o poljudni glasbi v 50. številki oigdovarja strokovno g. kapelniik Filipi Bernard. Sam sem dal ■svojim izvai,iainijem podnaslov »nestrokovno razmišljanje«, ker .si, ros da, ne lastim strokovne glasbene izobrazbe, dasi se z glasbo, zlasti s petjem bavim že Od (prvih gimnazi,sikih let. Te virstice naj ne bodo obramba mojih izvajanj, ker se nijih bistva g. k a p el n i k miti dotaknil ni in iker to bistvo lelži miotfdia 'izvem območja im;iegoveiga zanimanja. On govori samo kot glasbe ni.k, fjiaz pa govorim z vse širjega stališča, recimo, k u 1 t u r-n e g a zgodovinarja. Zato gre g. kapelniik mimo vseh moi,ih ugotovitev in premis in Ikratkoim.ak). osporava, da bi se vršil kak usoden boj za »poljudno 'glasbo«. Končni stavek njegovega odgovora bi me sicer utegnil oprostiti obveznosti Odgovora, ko prajvii: »Toliko v zaščito modeme (te nisem nikjer o spor a v al! Op. pisca), ljudske- (?), zabavne in plesne (!) iglasbe.« Komu na svetu bi se zdelo potrebno ščititi zabavno in plesno glasbo! Mar ne trdi vsak resen glasbenik, da je te vrste glasiba resnični glasbi vse drugo me.go v korist? Lahko in plitvo blago, pa naj si bo to glasba, kn.iiiga ali slika, se že tako premočno ali prerado širi na kvar resnično dobremu in, bogme, ne potrebuje zaščite'. Pa vendar to-le: Gre za poijrne, vidim. Ljudsko 'je zame tisto, kar je iz narod a vzrastlo. 'P o.l j1 ud n c pa tisto, kar raznobarvni »ljubitelji naroda« temu Ljudstvu servirajio kot »lahko« blaigo ali, precej redlkiolkdaij, kot težje prebavljivo dobro blago. G. kapelniik ne ve za to miojo dis-krecijio. iPol,iudlna glasba prihaja torej o d zgoraj in tista, ki jo jiaiz misiljm, ni do-ib ir a, (ker prihaja kot izraz tiste plasti ■sodobne družbe, ki je zapisana dekadenci lim ki ijio, res jle, najdemo pri vselh narodih zapada. Mislim, da isem v svojem članku precej točno kairakteriziral. To je dejstvo, ki ga, g. Ikiapelndlk ni izipodbil. Baš ob tej priliki sem ugotovil — in v tem se strinjava z g. kapelnikom —, da daje vsaka doba .svoj pečat im da se tudi narodnost ne da zatajiti (dasi je dl u h isti). Zelo pa se moti g. kapel nik, če misli, da bo šlaiger (imenuljimo .ga talko) posvežil — narodno pesem. Dejstva govore o baš nasprotnem in navedel sem primer za to. Prav talko bo šlager s svojo čutno ritmiko ali lažno sentimentalnostjo 'kaj slabo služil .resnični moderni glasbi, ki jo spoštujem. Ljudi pa, in to mniogo mi l a dih ljudi, in morda ne najslabših, pa je po.v so d še mnogo, »ki jih življenje ni potegnilo za seboj in so (lahko ostali roman.tiklf!)«. Ti pa vedo, in mi treba, da bi bili strokovno glasbeno izoibraženi, kje jie resnica in kje ijie laž, kje je zdravje im kje dekadenca. Resnica in zdravje pa ne potrebujeta zaščite. Prof. Niko Kuret. NAŠI OBISKI Takole okrog novega leta se radi zamislimo v leto, ki je minulo in pogledamo v leto, ki ga pričenjamo. Trgovci pravijo temu bilanca. Časnikarji objavljajo statistike glede žitja in bitja ljudi v minulih tristopetinšestdesetih dneh. Tudi nam se zdi, da je primerno, ako te dni okrog novega leta malo premislimo, kako smo živeli z radiem in ob radiu v minulem letu ter si napravimo ta ali drugi načrt, kaj mislimo za prihodnje. Kar v splošnem razmišljati o tako obsežnem in razčlenjenem problemu kot je vprašanje radia pri nas in drugod, ni smiselno. Zato smo se podali na pot, potrkali pri posameznih vodilnih osebah slovenskega radia in jih vprašali po tem in onem iz njihovega področja. Nekaj njihovih misli podajamo tu našim čitateljem v razgled in premislek. Pri vodji Prodajnega oddelka »Radio Ljubljana«. Ker je radijska trgovina kazalec, ki kaže, kako se giblje zanimanje za radio, sem se oglasil najprej pri vas, da mi poveste o svojih uspehih in težavah v preteklem letu, pa še morda kaj o načrtih za bodoče. »Letos se je prodajalo precej dobro, še celo boljše kot lansko leto, vendar gredo v prvi vrsti le večji aparati, medtem ko po detektorskih aparatih, ki bi pač število abonentov najlažje najbolj povečali, skoro nihče ne vprašuje. Ponajveč prodajamo aparate za kompleten priključek na tok. Ti aparati so se zadnje leto zelo spopolnili in poenostavili, pa tudi pocenili. S tem seveda ni rečeno, da so baterijski aparati zaostali, nasprotno, ravnotako so tudi baterijski aparati zelo napredovali v zadnjem času, in to predvsem zaradi novih elektronk, tako zvanih elektronk z zamreženo anodo. Baterijski aparat je še zmeraj idealni sprejemni aparat ne samo za tiste, ki toka nimajo, ampak tudi za tiste, ki imajo tok iz omrežij, kjer ni tok vedno na razpolago ali pa, kjer se napetost toka menja. Da olajšamo nakup aparatov, smo pričeli prodajati na obroke in skoro ves današnji trgovski posel v naši stroki je obročen. To samo po sebi ni H ★ A ★ t * O DVOJE OBVESTIL ZA VSE NASE NAROČNIKE Razpisali smo nagradno tekmovanje 3000 Din za 75 Din Za naše nagradno tekmovanje vlada zelo veliko zanimanje. Veliko naročnikov nas je v zadnjem času prosilo, naj jim pošljemo položnice, da bodo mogli pravočasno poravnati naročnino. Zato smo 52 številki lanskega letnika priložili položnice za vse. Nekateri niso utegnili pravočasno nam nakazati naročnino, zato smo na željo naročnikov samih preložili žrebanje na 10. lan. 1931. Pohitite, da ne zamudite prilike, na lahek način priti do krasnih ,' daril. Dobitki: 1. Elektrodinamični zvočnik. 2. Stavek žarnic »Philips« za štirielek-tronski aparat po izberi. 3. Anodna baterija »Zmaj« 120 voltov. Pogoj: Da boš na dan žrebanja naročnik revije »Radio Ljubljana«, ter da boš imel ta dan plačano naročnino vsaj za pol leta n-prej. Naš naslov: »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, ali : radio studio. RADIO LJUBLJANA nikaka posebna nesreča, saj edino s tem moremo omogočiti radio tudi manj denarnim ljudem, uradnikom itd. Namesto da bi kdo hranil dolgo časa, da bi si potem nabavil aparat, si najprej aparat omisli ter šele potem vplačuje zanj svoje prihranke. Proces je torej isti, samo obraten, s tem pa da aparat že ima, je prisiljen, nalagati denar v aparat in ga ne more porabiti za kaj drugega. Čisto naravno je zato, da si nabavljajo danes aparate povečini le uradniki in kvalificirani delavci. Trgovci, advokati, zdravniki zvečine že imajo radio, pač pa radi po možnosti izmenjujejo slabše, oziroma starejše aparature za novejše in boljše. Iz tega sledi, da se naši kmetje, ki jim je v prvi vrsti namenjen dobršen del programa, še niso spoprijaznili z radiem tako, kakor bi vodstvo postaje rado videlo in kakor bi bilo v njihovo korist. Ves strokovni pouk, ki se vrši po radiu za kmete, je torej zastonj, ker ne doseže svojega cilja. Treba bo j temu odpomoči. Seveda ne tako, daj bi se kmetijske programske točkel opustile, pač pa tako, da bomo na-1 šemu kmetu dopovedali, kako kori-J sten in potreben mu je radio, da ga bo končno tako težko pogrešal kot bi danes pogrešal svoj časopis. Danes ima največ aparatov Gorenjska, za njo Notranjska, malo Dolenjska, na Štajerskem je zanimanje za radio zelo majhno. Tu govorim po statističnih številkah naše trgovine, res je pa na drugi strani, da si Štajerci nabavljajo aparate tudi v Avstriji. Omenil sem, da stoji na prvem mestu Gorenjska. Je pač to v istem sorazmerju kot knjiga, časopis in šola, ki je najboljše uvedena po Gorenjskem. Pravijo da zato, ker je gorenjski kmet najbolj premožen. Pa bo najbrže le to res, da je zato Gorenje premožen, ker zna gospodariti kakor ga uči knjiga, časopis, šola in radio . . . Ves problem našega radia je torej v tem, kako ga razširiti na deželo. Zato bomo v najkrajšem času pričeli z obsežno propagando po deželi. Oddajna postaja je najela velik avto, ki bo obiskoval vse večje kraje v Sloveniji, prirejali bomo radijske koncerte v tamkajšnjih dvoranah. Vršila se bodo predavanja o radiu, po možnosti s filmom. Skušali bomo stopiti v stik z vsemi dosedanjimi abonenti, poizve-deti za njihove želje glede programa in aparatov, razložili jim bomo, kar jim je nejasno, poučili jih, česar še ne vedo. Obenem pa bomo pokazali ljudem, da ravnanje z radiem ni komplicirano in tudi ne drago. S seboj bomo namreč vozili najrazličnejše aparate in vsakdo si bo lahko primeren aparat kar tam nabavil. Namen teh ekskurzij bo torej propaganda radia v splošnem, dalje iskanje stika z abonenti, potem pa seveda propagandna akcija prodajnega oddelka.« V nepretrgani besedi mi je vse to hitel pripovedovati z ognjevitim navdušenjem. Že sem hotel zastaviti še par zanimivih vprašanj, kar nekdo krepko potrka. Od Škofje Loke da je prišel, odpovedal da bo radio, ker ga že ogromno stane, pa mu še ne poje. Ko ga je gospod šef vprašal, kakšnega tipa da je aparat, mu je mož zaupal, da je domač izdelek, delo nekega elektrotehnika. I seveda, vsak šuš-mar se hoče razumeti na radio, izdeluje aparate kar na debelo, pri tem pa ne pomisli, koliko da radiu s tem lahko škoduje: tak mojster-skaza bi pač moral vedeti vsaj to, da je dober aparat najboljši propagator radia, slab aparat pa najhujši njegov nasprotnik. — Poizkušala sta sem in tja, a moža ni bilo mogoče ukloniti, da bi poskusil z boljšim aparatom kake priznane firme, n. pr. Telefunken, Philips, In-gelen, Eumig, Reinartz, Kapsch, ali celo z najboljšim med dobrimi Radi-one, pa ni šlo in ni šlo. Mož je nazadnje zaupal, da je dobil dvojčke in da ima sedaj »radio« doma ... Pa si pomagaj, če moreš! — Ta razgovor me je zanimal, ker bi rad poznal »sovražnike« radia. Nič mi pa ni bilo po volji, ko je prišel za njim mlad gospod in pričel razkladati svoje težave, za njim tretji nekje iz Bosne in še četrti, študent, in še in še . .. Jezil sem se, ker sem zaradi svoje uka-željnosti pol ure in še več moral čakati, da bi mogel nadaljevati razgovor. To sem še namreč hotel izvedeti, kako se godi radijski trgovini v Sloveniji v splošnem. »Naša panoga trgovine se obnaša zelo slabo, to pa z ozirom na to, ker imamo tako malo poslušalcev ter je novih abonentov le težko pridobiti. Opažati je, da nekateri trgovci naše stroke že razmišljajo, kako bi na najbolj enostaven način presedlali ali sploh svoje podjetje opustili. V naši stroki je pač režija zelo visoka: blaga je treba imeti veliko na izbiro, aparate je treba dostavljati strankam na dom, doma urejati, pregledovati, mnogokrat dajati na poskušnjo itd. Poleg tega pa je radijska sezona zelo kratka. Pokazalo se je, da se radiu najboljše godi v decembru pred Miklavžem in pred božičnimi prazniki, ker so aparati pač najlepše, najbolj učinkovito, pa tudi najmodernejše darilo.« Še to: V inozemstvu so zadnji čas veliko pisali o televiziji. Pri nas se pa prav zaradi radia zelo širi in spo-polnjuje gramofonska glasba. Kako je pa s tema sorodnima strokama? »Danes se vsak moderni aparat za radio že vnaprej tako izdela, da se lahko rabi tudi kot gramofonski ojačevalec. Močno so se že tudi udomačile kompletne kombinirane naprave za radio in gromofonsko glasbo. Posebno gostilne si nabavljajo take apa- rature. Seveda je vprašanje, če je lo še v korist radiu kot takemu, namreč radiu kot kulturni instituciji, kajti le dom in morda še društvena dvorana je poleg šole pripravna za koristno poslušanje radia. — Glede televizije je pa tako, da je skoro vsak glas o njej potihnil. Nobena postaja pač ne oddaja slik, zato so sprejemni aparati brez pomena. Pa tudi aparati še niso tako popolni, da bi bili sposobni za trg, cenejši tipi se še ne izdelujejo. Poleg vsega se pa še razne tovarne nekaj prepirajo zaradi raznih patentov, tako da zaenkrat še ni pričakovati, da bi pri nas kaj kmalu mogli gledati vrvenje in drvenje v našem študiju ali kje drugje.« Zopet naju je prekinilo trkanje. Kar trije naenkrat so planili v sobo. Pobral sem se s sedeža in jo jadrno popihal, ker sem vedel, da še dolgo, dolgo ne bom več mogel do besede. Sem pač le radoveden časopisni re-porter in ne resen nov interesent za šestelektronski Radione za direkten priključek na izmenični tok! ... Peter Janč. T E H 1 I K A Kaj mora amater vedeti o anodnih baterijah Pavel Schonfelldlt, tehnični direktor tovarne »Zmaj«. Radio se je v zadnjih letih kolosalno razvid, če oib misli, da ije to še zelo mlada iznajdba primerjamo statistike iz Amerike, Anigliijie, Nemčije, Francije ter tudi Jugoslavije, kjer se je radio pričeli irazvijati pirav za prav šele v letih 1926 do 1928 itn kljub temu že morem® zaznamovati p.atv lepo število albanentov. Da se pa ni mogel razviti še bolj kot se je, je vzrok deloma v težlki gospodarski krizi, kii tlači vse naiše gospodarstvo. Čeprav lahko rečemo, da ije radijska tehnika že zelo razvita in da dobimo danes 3 do 4 elektronske aparate že razmeroma pio-ceni, je vendarle še precej težko, da bi sii delavci ali tudi uradniki v splošnem miogli nabavljati boljše aparate. Dasi so trgovci že vse poskusili ter dovoljujejo kupcem dolgoročne kredite, ije radi poimanijlkanija denarja cesto vendarle težko točno se držati obrokov, kair seveda razdeire kupčijo. Zato bomo razumeli, da. je marsikomu prav za prav težko si nabaviti dober aparat, dolber zvočnik, potrebne baterije in akumulator. S porastjo v produkciji radijskih aparatov 'je silno poraisitla tudi produkcija anodnih baterij, kaljltii amater in sploh radijski abonemt, ki hoče imeti pri poslušanju res užitek, si ne bo nabavil detektorja aimpalk bo r.alj.še segel po 3, 4 ali vsaij dvoelektriomskem aparatu, ker le talko more poslušati tudi inozemske postaje. S tem pa pridieimlo do delovamjia anodnih baterij. Po predpisih nemškega preizkusnega urada V. d. E. mora normalna 90 voltna anodna baterija delovati dve amperski uri, ako naj se smatra za dobro. To je seveda račun kapacitete, ni pa s tem mišljena časovna doba delovanja, kakor se često zmotno misli. Za preskušanje 90voltne anode se na primer vzame upor 9000 ohmov, to je 100 ohmov na volt. S tem uporom obremenimo ainodo do 40%, to se pravi 90 voltao s 36 volti. Če na ta način merimo z dobrim voltometrom ob priključku anodo vsak dain, lahko izračunamo, koliko zmiore v amper>ski uri, kajti 9000 ohmski upor pomeni praktično isto kiot toik 6.6 do 7 rniliamperov. Praksa je pokazala, da vzdrži anoda pri tej porabi toka 5 do 6 mesecev, če je priključena dnevno do 3 ure, Lahko torej imamo v obratu 3 do 4 elektronski laparat talko dolgo, da porabijo vse elektronike 5 do 7 miLiamperov toka. Nekako pred dvema letoma smo pa dobili močne elektronike, ki porabijo nepiimerno več anodnega toka, tako da nekatere teh elektronk poisiataič po,rabijo 3 do 16 rniliamperov toka. Ke,r skoro vsak amater, ki danes kupi ali sam sestavi aparat, ki naj bo močan, obenem pa selektiven, vstavi vanj mioične elektronike, tako da se dobe že aparati n,a 3 elektrolnke s 15 do 18 milliampersko polralbo tolka, 4 elektronski pa porabijo <20, 22 in celo do 24 miiliaim- perov. Poleg tega se pripeti cesto, da ■mrežna baterija ni v pravem razmenju z anodo, radi česar se porabi še več anodnega tolka. Laik, ki danes Ikupi aparat, vsega tega ne more vedeti, prav bi bilo zato, da bi ga trgove co tem bolje poučil. Potem se ne bi tako pogosto dogodilo, da Ijludlje, iki si nahavijto 4 do 5 elektronski aparat, v 14 dneh že pioiraibiijfo anodno baterijo, ker nioirmalna baterija ne prenese talko močne poirdbe tolka. Zapomniti si ije torej treba, da čim večja je ralba toka v miliaimperih, tem hitreje pada napetost anodne baterije, tem manj časa je za pogon aparata ralbna. Radi tega so prišli v .navado in uživajo sloves že aparati za direkten priključek na električno omrežje. Če pa hočemo o njih izreči nepristrian.skoi, obijektivlio sodbo, molramo priznati, da ti aparati še nikakor ne zadovoljujejo po s1 volji tehnični višini. Lastniki se z njimi nič kaj ne po-hvalijo, veliko je popravil, mrežna anoda je odvisna od nihanja toka, radi česar je sprejemanje z antodno baterijo veliko jas- ZA STROKOVNJAKA LE KVALITETNE ELEKTRONKE TUNGSRAK nt:'še, čiste,še, bolj naravno. Zato se ne bomo čudili, če izkazuje statistika, da je v rabi več aparatov z baterijami kot pa aparatov na to(k. Celo v Nemčiji, 'kjer se izdeluje največ modelov aparatov za priključek na tok, so se zopet začeli vračati k anodnim batertiljam. V dak,az temu navajamo samo članek v strokovnem elektrotehničnem časopisu »HeLios« v štev. 15 cd 13. aprila 1930. leta. Da bomo vedeli "torej gospodairsitvemo ravnati z anodnimi baterijami, naj si vsak 'lastnik aparata zabeleži številke svojih elektronk ter naj pni trgovcu poizve, koliko miliampercv toika porabijo, nato naij si šele omisli primemo baterijo. Da bi pomagala tistim, ki rabijo anodne baterije, pa porabi njihov aparat več tolka kakor je preračunan na ncirmalino anodo, n. pr. okrog 15 miliamperov, ;je specialna tovarna za anodne baterije »Zmaj«, izdelala čisto svojevrstno aniodo, tako zva-nio dvojino anodno baterijo, ki jie po učinku dvelkratna vrednosti, po ceni pa razmeroma nižja. Pri obremenitvi ICO ohmov na volt deluje nekako 3.5 amperskih ur, to je dvakrat toliko kot normalna, cena pa nikakor ni dvakrat tako velika. Kdor pa dožene, da porabi njegov aparat še več toka, na pr. 20 do 24 miliamperov, naj rabi le jake anode, ki mu pridejo radi porabe vendar cenejše, dasi je njihova nabavna cena nekoliko višja. V interesu vsalkega lastnika aparata je, da upošteva navedena dejstva, da ne bi pcipc'lniooia po (krivici dolžiil anodne baterije radi prekratkega življenja, če je pa vzirc'k temu čisto nekje drugje, v preveliki poraibi toka in radi tega v nego-spicdaisitveni izberi baterije. Baterije se kajlpada izdelujejo v zelo velikih množinah, pri serijskem delu pa nikakor ni mogoče preprečiti, da se ne bi vrinila kaka napaka tu pa tam pri monu, spajanju, toda gotovo je, da bo take slabe baterije vsaka tovarna po ugotovitvi takoj zamenjala. Na trg v splošnem prihajajo le dovršeni izdelki, na njih ne bo krivde za prekratko delovanje, pač pa v aparatu oziroma v pogreš-ni izberi baterije. IZ PR0GR4M0V NAŠA KUKAVICA Nedelja; Božične pesmi .poijo pevci iz Dclba pri Domžalah cb 15.30. — Mladinsko božično igro igra Marija-nišče ob 16.20. — Prenos Maudro-vega koncerta ob 20. — Jugoslovanska glasba (radio orkester) ob 21. Ponedeljek: Večer radio orkestra oziroma prenos ob 20.30. Torek: Claudel, Marijino Oznanjenje, misterij, I. del cb 11, II. del ob 17.30. — Božični večer iz Beograda ob 20.30. Sreda: Cllavecinisti 17. in 18. stol., prenos iz Zagreba oib 20, Četrtek: Prenos iz Hamburga (simfonični 'koocert) ob 20.30. Petek: Juigtolslovanslki večer, pre-nos iz Zagreba oib 20. Sobota: Vailčikova ura radio orkestra in koncert g. Mi:ka Jelačina ob 20. NAŠ PROSVETNI RADIO Kmetijska ura v nedeljo ob 8. Naši izseljenci, predava g. dr. A. Kuhar v nedeljo ob 10.30. Kmetska žena — kraljica ali sužnja? predava gna. A. Lebairjeva v nedeljo ob 15. O mamilih, predava g. ing. Kern v ponedeljek ob 19.30. Kmetska žena — varuhinja narodhih Običajev, navad in noš, predava gna. A. Lebarjeva v torek ob 15. Dalekosežnost rezultatov sodobnih sol&nih raiziskovanj, predava g. prof. Fr. Penglov v sredo ob 18.30. Literarna ura v sredo oib 19.30. Otroška ura v četrtek ob 17.30. Gimnastika v četrtek ob 18.30. Poklicna posvetovalnica — organizacija in poslovanje, predava g. J. Rupnik v četrtek ob 19.30. Duševna vzgoja otroka, pred. g. Pero Ho:n v četrtek oib 20'. Vrt menicslovje, predava g. dr. Reya v petek ob 18.30. Gospodinjska ura (gospodinjska šola v Šišlci) v petek ob 19.30. V dolini gradov, predava g. V. Pirnat v soboto ob 18. Filmska kultura, predava g. B. Hrovat v soboto ob 20. OPERE IN OPERETE Nedelja: »Bela orhideja«, opereta, 20.00: Buda-pest. — »Eva«, opereta, 20.40: Rim. — Opera, 21.00: Milan-Torino. Ponedeljek: »Car in tesar«, opera, 18.45: Breslau. »Peklensko zlato«, opera, 19.30: Dunaj. »Bajazzo«, opera, 19.30: Dunaj. — »Ba-jadera«, opereta, 20. 30: Varšava, Kato-vice. — Opera, 19.00: Praga, Mor. Ostra-va, Bratislava. Torek: »Bcheme«, opera (plošče), 20.00: Varšava, Katovice. — »Fidelio«, opera, 19.35: Miinchen. — »Penzjonat«, opereta, 21.30: Miihlacker. Opera, 21.00: Milan-Torino. Sreda: Opera, 19.30: Budapest. Petek: »Janez Kukuk«, radio opera, 21.10: Leipzig, Berlin. Sobota: Opera, 20.00: Beograd, Zagreb. — Opera, 20.40: Rim. — Opereta, 21.00: Milan-Torino. KONCERTI Nedelja: Zagreb, 20.30: Hrvatske božične pesmi. Ponedeljek: Berlin, Breslau, 20.10: Simfon. koncerti Torek: Langenberg, 19,45: Sv. Trije kralji (mešani zbor, soli, orgle). Četrtek: Hamburg, Zagreb, Varšava, Katovice, Praga, Mor. Ostrava, Bratislava, Budapest, Leipzig, 20.30: Internacionalni koncert. Petek: Dunaj, Varšava, Katovice, Budapest, 19.30: Internacionalni koncert. — Zagreb, Beograd, 20.30: Jugoslovanski večer. — Breslau, 20,30: Koncert Filharmonije. — Stuttgart, 20.05: Simfonični koncert. PREDAVANJA Nedelja: Konigswusterhausen, 18.00: Praznoverje. Torek: Konigswusterhausen, 18.30: Čemu muzeji? II. — Miinchen, 18.03: Misijonar med črnci. Sreda: Konigswusterhausen, 18.30: Čemu muzeji? III. — Dunaj, 18,00: Smučanje. Četrtek: Varšava, 15.30: Psihoanaliza revolucije in boljševizem. — Leipzig, 19.00: Delovni čas — socijalno higijenski problem. Petek: Berlin, 15.40: Praznoverje v medicini. R AHID DRUGOD V monakovski pinakoteki so pred kratkim nastavili avtomatične gramofone. Obiskovalec muzeja vrže novec v avtomat, avtomat prične delovati, na plošči je razlaga zanimivosti, ki se vidijo z dotičnega mesta. Ta način muzejskega vodstva se bo sko.ro gotovo zelo hitro udomačil v vseh večjih mestih. Najvišji honorar za sodelovanje v radiju je dcibil violinski virtuoz Jaša Hei-fetz, ki je nastopil pred mikrofonom ameriške postaje WJZ dne 21. decembra t. 1. Pa še za ta honorar so ga le težko pregovorili, da je nastopil v radiju. Ameriške postaje imajo za recitiranje govorjene reklame posebne napovedovalce, ki so stalno nastavljeni od poistaie z zelo lepimi mesečnimi plačami, vrhu tega pa dobiva/jo od podjetij honorarje v obliki provizij, ki znesejo povprečno tedensko do 50.000 Din. Angleške oddajne postaje so po poročilih iz Londona pronačunale za bodoče leto sotrudnišike honorarje na 215 milijonov dinarjev. Upravni stroški so vneseni v proračun z nekako 20 milijoni dinarjev. Ogrska ima sedaj nekako tristo tisoč radijskih aboinaniov, to se pravi, da se je v zadnjih letih njih število poitrojilo. Radi tega nameravab letos zgraditi dve vmesni 10 /kw postaji za zapadno in severno Ogrske, za leto 1932 pa imajo v načrtu gradnjo 100 kw postaje v Budimpešti. Radijska industrija je po izjavi M. A. Arnolda, direktorja, ameriške Broadca-stinig Company ena izmed tistih redkih industrijskih panog, ki ji gospodarska kriza ni prišla do živega. Vrednost v zadn'ih letih prodanih aparaitov znaša namreč tri in pol m'ili'arde dolarjev, tooasno zaposluje 3500 ameriških radijskih tovarn več kot pol milijona delavcev in nastavljencev. Znak za odmore je sklenila uvesti angleška radijska družba BBC. Načeloma je vodstvo družbe sicer za to, da bi se program vršil kolikor mogoče brez odmorov, praksa pa je palkazalla, da se često ni mogoče izogniti kratkemu odmoru ene ali dveh minut. Za te odmore bodo uvedli muzikalol znak. Berlin—Siam. Družba Telefunken je v soglasju z državno nemško poštno upravo pred nekaj dnevi preko postaje v Nauenu oddajala razgovor treh Siamcev po 8700 km dolgi progi v Barikomk, glavno mesito Siama. Razgovor se je slišal čisto razločno, prav tako je tudi godbo, ki je igrala nemško himno in siamsko himno, bilo čuti izredno dobro. Program je trajal celo uro, tako da so Siamci precej dobro lahko ocenili poskusno oddajo. 14 DOMAČEM VALO POPRAVLJAMO Pcklicna posvetovalnica. V naslovu avtorja predavanj o poklicni posvetovalnici se nam ije zadnjič vrinila napaka; predavatelj (jie g. Joisip Rupn,ik, šolski upravi pri Sv. Emi-Pristava. PAUL CLAUDEL: MARIJINO OZNANJENJE (K izvajanju 6. januarja.) Srednji vek s svojo grozno enotnostjo in celotnostjo, z velikimi ljudmi, ki z vsemi mislimi gledajo preko zemlje v cnostranost. Strasti telesa izravnava moč duha, ki je voljan za vse, kar je veliko, veličastno in trajno. Vdanost in odpuščanje zmagujeta nad zablodami strasti in človek se oči-ščuje v trpljenju in smrt so zanj samo vrata v božji mir. Take so osebe v »Oznanjenju« — seveda ne vse. Ljudje tega sveta se bore s telesom, ljudje duha zmagujejo z vero. Andrej Poštenjak (Vercors) ima dve hčeri, Violano in Maro — ena je duša, druga je telo. Violana trpi za druge, Mara se bori zase. Trpljenje Violano poveliča in očisti do zadnjega. Mari pa je sicer odpuščeno, a ostane priklenjena na zemljo, ne da bi se dvignila. Ozadje zgodbe pa so veliki dogodki: Francoski kralj se na sveti večer vrača z Orleansko Devico kot zmagovavec v Rheims, v ozadju zvone visoke cerkve, ki jih zida Peter iz Craona, nad vsakdanjimi boji življenja vlada ubranost in lepota, kakor jo more izraziti samo pesem. Igra je pesnitev, misterij v štirih dejanjih s predigro. Predigra: Peter iz Craona, graditelj visokih cerkva jaše mimo Ver-corsove hiše. Noč je; proti jutru. Violana ga ustavi. Pred nedavnim se je bil hotel polastiti njenega telesa; Vio-lona ga je iz svoje čiste notranje sreče samo poljubila in ga pomirila. Peter ji razodene, da je takoj drugi dan opazil na sebi ostudne — gobe. Vio- lana ga tolaži, naj trpi radi Boga, katerega časti s svojimi prekrasnimi stavbami. I. dejanje: Oče Andrej hoče hitro urediti domače zadeve. Violana naj se poroči z Jakobom, ki ga je v svoji hiši vzgojil za dobrega gospodarja — zakaj on sam odhaja na daljno pot v Jeruzalem. Mara plane v sobo in zahteva od matere, da pregovori Violano, zakaj ona hoče imeti Jakoba. Zaroka med Violano in Jakobom se izvrši in oče Andrej se poslovi in odide na daljno božjo pot. II. dejanje. Mara razdere zvezo med Jakobom in Violano. Pove Jakobu, da je videla Violano, kako se je predala Petru Craonskemu »z dušo in telesom«. Jakob se zgrozi in očita to Vio-lani — ona pa mu tisti hip pokaže na svojih prsih prve znake gobavosti. Violana mora v puščavo, izobčena iz človeške družbe. Le mati ne sluti, kam gre. III. dejanje. Preteklo je osem let. Sveti večer. Vsa soseska pripravlja pot kralju, ki se zmagoslavno vrača v Rheims h kronanju. Mara pride mimo in vpraša po gobavki, ki prebiva blizu tam. Violana in Mara se najdeta. Mara je prinesla s seboj mrtvo dete in zahteva od Violane čudeža, da ji oživi otroka. Violana se zgrozi nad Marino zahtevo in jo po-miluje, toda bereta evangelij sveto-nočne maše, dete oživi na Violaninih prsih. IV. dejanje. Peter Craonski najde v peščeni jami skoraj mrtvo Violano in jo prenese na Jakobov in Marin dom. Ob umirajoči Violani se Jakob skesa radi svoje sebičnosti. Oče Andrej se je vrnil prav ob smrti svoje hčere. Mara izpove, da je ona prevrnila v peščeni jami na Violano voz, ker je Jakob še vedno mislil nanjo in da bi prikrila čudež v sveti noči. Oče ji odpusti v imenu mrtve sestre. — Tedaj se oglase zvonovi od vseh strani, ki oznanjanjo božje včlovečenje in člo- veško vstajenje. Uprizoritev je prirejena po prevodu A. Debeljaka v Domu in svetu 1926. F. K. »NAŠI IZSELJENCI« To :je naslov predavanja enega najboljših slovemslkih in jugoslovanskih strokovnjakov v tem vprašanju, g. dr. A. Kuharja, 'bivšega vodje izseljeniškega komisarijata našega poslaništva v Parizu. Izseljenišfoo vprašanj« je tudi ena naših najbolj bolečih točk, zato bomo to predavanje z napetost;« poslušali. BOŽIČNI POPOLDAN To nedeljo najm n.aš radio pripravlja pravi božični popoldan. Pevski zbor iz Doba pri Domžalah bo prepeval naše mile božične pestmi. Saj so baš med vsemi cerkvenimi pestmimii najlepše božične pesmi. V njih se posebno ooituje še tako skromna pevska kultura zadnje gorske vasice pni nas. Zbor iz Doba pa bo pokazal ta popoldan kaj premere provincialni pevsiki zbor. Za zaključek pa nam bodo malčki iz Marija,nišča v Ljubljani pedali božično igro. PRENOS MAUDROVEGA KONCERTA Dudalk Jenda Maudir je že nastopil s svojima dvema drugoma (violina in sopran) v našem radiu. Sedaj se nahaja na koncertni turneji in bo na koncertu s svoijim originalnim triinm (dude, gosli in sopran) pel tudi v Ljubljani, Ta koncert, ki bo pokazal pristnost češke narodne glasbe, se v nedeljo prenašal tudi po našem radiu. CLAVECINISTI V okviru večerov baročne gilaisibe bomo imeli priliko, slišalti v sredo zvečer iz Zagreba prenos koncerta iz Hrv. glasb, zavoda. Na sporedu so clavecini-sti iz 17. in 18. stoletja. Ta nekoliko neznana, pa vendar zanimiva glasba tako svojevrstne dobe klasicizma utegne ogreti marsikaterega ljubitelja glasbe. PETKOV JUGSLOVANSKI VEČER Iz Zagreba bomo culi ta petek pester jugoslovanski večer. Od slovenskih točk ,je na sporedu Premrl s tremi 'klavirskimi kompozicijami in Adamič (»Kaij pa velijlu ptičke«). Sodelovala bo koncertna pevka Zlata Galovič, zagrebški godalni kvartet, komorni zbor »Kola« (dirigira Boris Papandiopulo) in pianistka Lida Frankovič. . Konstrukcija tega aparata pomeni višek radijske tehnike. Kvalitetne elekronke, med njimi izborna pentoda C 443 mu dajejo pri izredni čistosti lako jakost, da žene že tlekrodinamični zvočnik. — Aparat ne rabi ne baterije in ne akume-latorja fer se priključi le na električni tok. Skratka: EUMIG št. 9373 je idealen družinski aparat. — Zahtevajte, da Vam kar Irgov c predvaja ta aparat. Cena: Din 2400"-- Električna in kovinska industrija EUMIG UflEN IV., - Hirschengasse 5 Troelektronski EUMIG aparat št. 9373 za priključek na izmenični tok OD 4. JANUARJA SPOREDI DO 10. JAIUARJA RADIO LJUBLJANA Nedelja, 4. jan. 8.00 Kmetijska ura 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec 10.30 Dr. A. Kuhar: Naši izseljenci 11.00 Radio orkester: Oscheit: Fakirska koračnica. Lincke: Luna valček. Weigl: Švicarska družina. Moussorgsky: Boris Go-dunov. May: Saša. Bor-chert: Hallo 1930 12.00 Časovna napoved in poročila 15.00 Gdč. Anica Lebar: Kmet-ska žena — kraljica ali sužnja? 15.30 Božične pesmi poje cerkveni pevski zbor z Doba pri Domžalah: Gruber: Sveta noč. Vav-ken: O slava Bogu na višavi. Belar: Že počiva vsa narava. Stolcer: Rajske strune. Pred tebe božje dete. Hladnik: Zakaj svetlobe. Hladnik: Sveta nebesa. Hladnik: Angelsko petje. Belar: Glej zvedice božje. Zupan: Pridite molit Jezusa. Zupan: Vsi bodimo veseli. Vavken: Zve-ličar nam se je rodil. Vavken: Zveličar preljubi. Rihar: Pokonci narodi. Mazovnik: Glej zvezdice božje. Premrl: O ve lesene jaslice 16.30 Mladinska božična igra (gojenci Marijanišča) 20.00 Koncert Dudak trio, prenos iz Filharmonije 21.00 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio orkester: Srabec-Petrič: Dalmatinski šajkaš. Lisinski-Petrič: Tuga. Petrič: Nate mislim. Leopold: Jugoslovanski biseri. Dr. Dolinar-Petrič: Duhteči nagelj. Petrič: Po solnčni Dalmaciji. Schon-herr: Iz slovanskih krajev. Parma: Xenija. Pavčič: En starček. Pavčič: Gor čez izaro. Petrič: Domače rože. Parma: Zlatorog. Jaki: Slovenski biseri 22.00 Poročila in časovna napoved 22.15 Nadaljevanje jugoslovanske glasbe 23.00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, 5. jan. 12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester: Lincke: Siamska straža. Erwin: Svidenje. Verdi: Rigoletto. Hawai-jazz 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina 19.30 Ing. Kern: O mamilih 20.00 Fran Grm: Glas in prvi početek govora 20.30 Večer Radio orkestra: Dauber: Zeppelin. Fetras: Zvezde upanja. Rubinstein: Zgubljeni raj. Lincke: Ironija. Dostal: Tempo, tempo. Silving: Pravljica, ki jo pripoveduje veter. Hirsch: Ostanem ti zvest. Czibulka: Clementina. Kockert: Veselo življenje. Fall: Tam kjer male hišice stoje. Kockert: Ljubimkanje. Lincke: Podok-nica ob rojstvu. Theimer: Marquisetta. Strauss: Rožice z juga 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan Torek, 6. jan. 9.30 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Claudel: Marijino oznanjenje, misterij, I. del 12.00 Časovna napoved in poročila 15.C0 Gdč. Anica Lebarjeva: Kmetska žena — varuhinja narodnih običajev, navad in noš 15.30 Plošče 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 16.30 Plošče 17.30 Claudel: Marijino oznanjenje, misterij, II. del 20.00 Plošče 20.30 Prenos iz Beograda: Pravoslavni božični večer 22.00 Poročila in časovna napoved 22.15 Koncert radio orkestra 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, J. jan. 12.15 Plošče (ruska in plesna glasba) 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester: Novaček: Castaldo. Tom-pson: Rio Mighto. Men-delssohn: Paulus. Čelo solo: Lee: Gavota. Schubert-Berte: Pri treh mladenkah. Mendelssohn: Andante con moto. Link-ke: Asta 18.30 Prof. Franc Pengov: Dale-kosežnost rezultatov sodobnih solnčnih raziskovanj 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina 19.30 Literarna ura: B. Magajna (Fr. Vodnik) 20.00 Prenos iz Zagreba: Francoski klavecinisti XVII, in XVIII. stol. (dr. Plamenac) 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan CeEva*. opereta. Fr. Lehar 716 kc Berlin 4kW 11.00 Richard Tauber (Plošče) 12.00 Opoldanski koncert 14.00 Mladinska ura 14.30 Koncert 15.00 Zabavna glasba 18.30 Koncert 19.35 Zabavni koncert 20.30 Koncert 22.30 Plesna glasba /34 kc Katovice 10 12.05 Varšava 12.50 Simfonični koncert 14.20 Glasba 15.40 Mladinska ura 16.55 Plošče 17.40 Popoldanski koncert 20.50 Ljudski koncert 23.00 Varšava 788 kc Toulouse 8 kW 12.30 Nabožna glasba 13.00 Koncert 18.00 Koncert 20.15 Dunajski orkester * 21.00 Koncert 698 kc 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 15.30 Pravljice 17.00 Vokalni koncert 17.30 Predavanje 18.00 Popoldanski koncert 19.30 Francoščina 20.00 Radio orkester 20.50 Vokalni koncert (gdč. Vedral L.. Ljubljana) 21.20 Klavir 22.00 Novice 22.20 Narodne (kvartet) 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Sneg 12.35 Plošče 13.30 Novice 17.00 Prenos zvočnega filma 18.30 Novice 20.00 Knjižna ura 20.15 Poročila 20.30 Prenos 22.30 Novice, sneg in vreme 22.45 Po tujih postajah 833 kc Mfihlacker 75 kW 10.00 Orgle 11.00 Violina 12.00 Promenadni koncert 13.15 Plošče 15.00 Otroška ura 16.00 Popoldanski koncert 18.45 Harmonika 20.15 Radio orkester: Plesna glasba 21.00 Koncert radio orkestra 22.35 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 11.15 Otroška ura 11.30 Nabožno branje 11.45 Nabožno petje 12.00 Radio orkester 13.00 Plošče 17.00 Lahka glasba 18.30 Orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Radio orkester 21.45 Piano 22.15 Radio orkester 923 kc Breslau 4 kW 9.30 Jutranji koncert 11.00 Evaugeljska svečanosj 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Klavir 17.00 Zabavni koncert 18.30 Bachova kantata 20.30 Berlin 22.30 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 8.30 Govor 9.30 Prenos iz cerkve sv. Martina 10.00 Plošče 11.00 Matineja \ Brnu 12.00 Praga 13.05 Plošče 16.00 Orkester 17.30 Komedija 18.10 Plošče 19.00 Praga 19.30 Ljudska glasba v I'mu 22.20 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 9.00 Bratislava 10.00 Plošče 11.00 Matineja v Brnu 12.00 Praga 16.00 Orkestralni koncert 19.50 Ljudska glasba v Brnu 22.20 Radio orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 9.00 Jutranja svečanost 12.00 Opoldanski koncert 14.50 Klavir 16.00 »Dedni logar«, igra 17.00 Ženski in moški zbor 18.30 Citre 19.35 Orkestralni koncert 22.10 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 11.00 Za starše 18.00 Praznoverje 19.30 Pesniki 6-5 kW 12.10 Koncert 14.10 Komorna glasba 18.55 Radio orkester 19.41 Plošče 20.10 Koncert 21.55 Koncert 22.40 Plošče 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Otroška ura 16.45 Plošče 17.45 Lahka glasba 19.25 Plošče 20.30 »Bajadera.. opereta. Kalman 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert 12.05 Koncert orkestra 17.45 Orgle 19.45 Jazz orkester 20.45 Koncert (čajkovskij) 563 kc Munchen 4 kW 12.30 Plošče 16.25 Koncert: kvartet 17.25 Popoldanski koncert 19.30 Zborno petje 20.00 Radio orkester 21.00 Iz inozemstva 21.25 Komorna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 15.25 Popoldanski koncert 17.00 Božič v otroški sobi 17.30 Mladinska ura 18.45 Javni muzeji 19.30 »Peklensko zlato«, opera v 1 dej., J. Bittner; »Bajazzo«, op. v 2 dej., R. Leoncavallo 22.10 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 11.15 Plošče 12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba 20.30 Vesela glasba 21.00 Radio koncert 22.00 Komedija 608 kc Oslo 60 kW 19.30 Koncert solistov 20.00 Petje 21.00 Piano 616 kc Praga 5kW 12.04 Moravska Ostrava 16.00 Koncert v Brnu 1S.00 Plošče 19.05 Koncert 20.00 Orkestralni koncert 22.20 Moravska Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 17.00 Popoldanski koncert 20.00 Colleginm musicum 680 kc Rim 50 kW 16.15 Poročila 17.30 Koncert kvarteta 20.40 Večer lahke glasbo 716 kc Berlin 4kW 16.00 Mladinska ura 16.30 Glasba 18.25 Zabavna glasba 20.15 Simfonični koncert 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Plošče 16.45 Plošče 17.45 Lahka glasba 18.45 Književna četrt 20.30 Opereta 698 kc Beograd 2-5 kW 10.00 Prenos iz katoliške cerkve 11.30 Plošče 13.30 Novice 20.00 Naši božični običaji 20.30 Pevski zbor 21.00 Božič (prizori iz :*Gorski Vije- nac) 21.30 Novice 21.50 Zbor -»Grinkov« poje liturgične pesmi 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 13.30 Novice 17.C0 Glasba 18.30 Novice 20.15 Poročila 20.30 Beograd 22.30 Novice, sneg in vreme 22.45 Večerna glasba 160 kc_Hilversum 6 5 kW 10.10 Radio kvintet 12.10 Koncert 788 kc Toulouse 8 kW 17.30 Solisti 18.30 Plesna glasba 18.55 Argentinski orkester 20.00 Koncert 23.00 Napcvi 23.15 Koncert vojaške godbe 23-45 Jazz glasba 833 kc Miihlacker 75 kW 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Komorna glasba 21.45 »Don Carlos«, parodija 22.40 Plesna šola 23.10 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 17.00 Radio orkester 18.15 Radio orkester 20.00 Plošče 21.00 Timbale 21.45 Petje 22.15 Komorna glasba 923 kc Breslau 4 k Vi 16.00 Zabavna glasba 18.45 »Car in tesar«, opera (plošče) 20.10 Simfonični koncert (Berlin) 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Moravska Ostrava 16.00 Plošče 16.30 Orkester 17.50 Grška antična tehnika 17.50 Pianoforte 18.10 Komorna glasba 19.00 Praga 22.20 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 12.50 Radio orkester 15.00 Plošče 16.30 Radio orkester v Brnu 18.50 Praga 22.20 Jazz orkester 1157 kc Leipzig 4kW 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Mati in otrok 19.30 Zabavni koncert 21.40 Petje in godalni kvartet 22.20 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 14.00 Plošče 15.40 Mladinska ura 16.00 Vzgojeslovje 16.50 Popoldanski koncert 20.00 Človek in stroj 15.40 Plošče 16.10 Piano 16.40 Otroški zbor 17.10 Koncert 20.10 Plošče 21.10 Radio orkester 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos cerkvene glasbe 12.15 Simfonična mantineja 14.20 Glasba 15.40 Mladinski spored 16.50 Plošče 16.40 Vatikanska država 16.55 Plošče 17.40 Ljudski koncert 20.00 sBoheme«. opera. Puecini (Pl.) 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Svečana služba božja 11.15 Grško-katoliška služba božja 14.00 Plošče 17.15 Ciganska glasba lft.40 Koncert 19.45 Koncert vojaške godbe 23.50 Koncert ciganskega orkestra Hnmari nrni7lfnHll Akumulatorje za radio, avto, Uulllull (JI UICVUUI i t. lef. itd. proizvaja in popravlja VESNA-AKUMULATOR Ing. I. & F. Domicelj CENTRALA: MARIBOR Katalog na zahtevo Zaloga Zagrt b. Sajmište 55. Ponedeljek, 5. januarja Beograd 2-5 kW i 160 kc Hilversum Torek, 6. januarja 563 kc Miinchen 4 kW 10.00 Katol. svečanost f 1.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 13.40 Plošče 15.20 Orgle 16.20 Zabavni koncert 18.00 Kot misijonar med črnci 18.30 Koncert 19.35 »Fidelio«. opera v 2 dejanjih. L. Beethoven 22.30 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Orgle 11.05 Ljudska glasba 13.05 Plošče 14.30 Sv. Trije kralji, pravljica 15.05 Popoldanski koncert 17.10 Komorna glasba 18.10 Ljudsko štetje v Albaniji 19.30 »Ljubezen v snegu«, igra s petjem 22.25 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 16.35 Otročki-kotiček 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasbo 20.30 Zabavna glasba 21.00 Prenos opere 608 kc Oslo 60 kW 17.00 Orkestralni koncert 20.00 Slušna igra ; 22.03 Rudio orkester 616 kc Praga 5kW 12.30 Bratislava 16.30 Otroška ura v Brnu 20.10 Ljudska glasba v Brnu 20.50 Violina 21.20 Petje (Brno) 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Katoliška svečanost 10.15 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 15.50 Otroška ura 17.00 Radio orkester 19.45 »Sv. Trije kralji (mešan zbor. orgle, solo: prenos iz bazilike v Kolnu) 20.45 »Sv. Trije kralji«, igra 680 kc Rim 50 kW 12.45 Koncert lahke glasbo 17.00 Koncert vesele glasbe 17.00 Koncert 20.40 Vokalni in instrum. koncert 716 kc Berlin 4 kW 16.30 Zabavna glasba 17.30 Mladinska ura 17.45 Književna ura 18.15 Koncert 1 S.40 Plošče 20.00 Plesni večer 734 kc Katovice 10 k W 12.15 Simfonični koncert 14.20 Glasba 17.15 Varšava 20.00 »La Bglieme*. opera, Puccinl Sreda, 7. 698 kc Beograd 2-5 kW 9.00 Prenos iz Saborne cerkve 10.30 Plošče 12.30 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Narodne pesmi 16.30 »Naš Božič« (novela) 17.00 Narodni napevi 17.30 Plošče 18.00 Narodne pesmi 22.30 Novice 22.50 Balalajke 977 kc Zagreb 0-7 kW 10.00 Prenos iz pravoslavne cerkve 12.00 Kuhinja 17.00 Radio orkester (8.30 Novice (9.45 Poročila 20.00 Uvod k prenosu 20.(0 Koncert 22.00 Novice in vreme 22.10 Plesna glasba 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 16.15 Otroška ura 16.45 Plošče 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert (7.00 Glasba (7.30 Plesna glasba 17.45 Popevčice 18.30 Plesna glasba IS.55 španske pesmi 20.00 Koncert 21.20 Operna glasba 833 kc Muhlacker 75 kW 10.15 Evaugeljska svečanost 12.00 Promenadni koncert 15.00 Pravljice 16.30 Popoldanski koncert 18.00 Komorna glasba 18.50 Balalajke 19.30 Glasba 20.30 Groteske 21.30 »Penzjonat«. opereta. Franc Suppc 22.50 Plošče (plesna glasba) 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Rumunska glasba 18.(5 Orkester (9.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Radio orkester 923kc_Breslau_4kW 13.50 Plošče 16.00 Plošče 19.00 Večerni koncert 20.30 Slušna igra (Plošče) 21.20 Klavir 22.15 Politični pregled 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Praga 10.45 Plošče 10.45 Plošče 12.05 Moravska Ostrava 16.00 Koncert v Brnu 17.50 Radio orkester 19.05 Radio orkester 20.00 Praga 22.20 Ciganska glasba 23.00 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 9.00 Praga 11.00 Praga 12.04 Radio orkester 16.00 Koncert v Brnu 19.00 Praga 22.20 Ljudski oder (Radio orkester) 1157 kc Leipzig 4 kW (2.00 Plošče 16.30 Koncert orkestra 18.05 ženska ura 19.30 Plošče 21.15 Klavir 22.15 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 12.00 Plošče 15.45 Pravljice in zgodbe 16.00 Ročna dela (Filet) 16.30 Popoldanski koncert januarja 17.45 Ljudski koncert 19.25 Plošče 20.30 Lahka glasba 22.15 Plošče 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert 12.05 Radio kvartet 17.00 Koncert 18.30 Plošče 19.30 Prenos opere 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 16.25 Otroška ura (7.25 Koncert 20.00 Zabavna glasba 20.45 Predpust se je začel 22.45 Koncert in plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11.50 Dopoldanski koncert 13.10 Plošče 15.20 Popoldanski koncert 17.30 Obrtna liigijena 18.00 Smučanje TI. 19.35 Baledni večer 21.00 »Cece«, igra 22.00 Arečerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 11.15 Plošče 12.15 Pestra glasba (6.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 20.30 Zdraviliški nasveti 20.45 Komorna glasba 608 kc Oslo 60 kW 17.00 Koncert orkestra 19.30 Petje 20.50 Koncert orkestra 22.05 Lahka in plesna glasba 616 kc Praga 5kW 11.15 Plošče 12.50 Radio orkester (6.30 Orkestralni koncert 17.30 Otroška ura 20.00 Internacionalni koncert v Hamburgu 22.20 Orgle 635 kc Langenberg 13 kW 12.(0 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.00 Popoldanski koncert 19.45 Pester glasbeni večer 22.(5 Plesna glasba 680 kc Rim 50 k\V 12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 20.55 Prenos opere 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Plošče (7.05 Koncert 19.00 Brezposelnost (9.30 Godalni koncert 21.10 »Mrtve duše« (Gogolova dela) 0.50 Nočni koncert 734 kc "Katovice io kW 12.10 Plošče 16.15 Otroška ura 16.30 Plošče 17.45 Ljudski koncert 20.30 Lahka glasba 22.15 Plošče 23.00 Iz nabiralnika 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert 17.00 Koncert 17.15 Violina 18.50 Plesna glasba 19.45 Koncert 25.30 Plesna glasba 698 kc Beograd 2-5 kW 11.25 Plošče 12.30 Radio orkester 13.30 Novice 15.30 Otroška ura 16.00 Plošče 17.00 Operetne arije 17.30 Harmonika 18.00 Glasba 20.00 Komedija 20.50 Berlin 22.00 Novice 22.20 Radio orkester 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Sneg 12.35 Plošče 13.50 Novice 17.00 Pravljice (8.00 Plošče 18.50 Novice 20.10 Poročila 20.20 Uvod k prenosu 20.30 Internae. koncert v Hamburgu (Toh. Brahmov večer) 22.30 Novice, sneg in vreme 22.45 Plošče 160 kc Hilversum 6-5 kW 10.10 Radio kvintet 12.10 Koncert 17.10 Plesna glasba 19.41 Koncert 20.40 Koncert orkestra 22.40 Plošče 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 12.35 Koncert varšavske Filharmonije 15.50 Psihologija revolucije in boljševizem 833 kc Miihlacker 75 kW 12.00 Promenadni koncert (3.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 19.20 Veselo računanje 19.45 Zabavni koncert 21.00 Tragedija 851 kc Graz 7 kW Do 19.35 Dunaj 19.35 Glasba, petje, igra 22.30 Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Radio orkester 18.15 Radio orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Violineelo 21.45 Piano 22.15 Violina 923 kc Breslau 4 kW 16.15 Zabavna glasba 17.50 Za starše 18.30 Večerna glasba 19.30 Ruske pesmi 20.30 Jazz 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Radio orkester 16.00 Plošče 16.30 Orkestralni koncert I s.30 Koncert 20.10 Ljudska glasba v Brnu 20.50 Praga 21.20 Petje v Brnu 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 12.30 Bratislava 16.30 Otroška ura v Brnu 17.40 Plošče 20.10 Ljudska glasba v Brnu 20.50 Praga 21.20 Petje (Brno) 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Opoldanski koncert 14.30 »V snegu iil ledu«, slušna igra 19.50 Orkestralni koncert 21.10 Slušua igra 21.50 Plesna glasba 22.30 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 11.00 Prenos iz pevske akademije 12.00 Plošče 16.00 Vzgojeslovje 16.30 Popoldanski koncert 18.30 čemu muzeji TTT. 16.15 Plošče 17.45 Koncert solistov 19.25 Plošče 20.00 Heroične žene 20.30 Internae. koncert \ 22.25 Petje 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 9.15 Koncert vojaške godbe 12.05 Violina 16.00 Radio šola 17.45 Piano 18.55 Plošče 20.30 Prenos iz Hamburga 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 16.25 Koncert 17.25 Popoldanski koncert 19.25 Plošče 20.00 »Odlikovana krava«, veseloigra 21.50 Pesmi 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 18.00 Mati govori 19.35 Koncert mandolin 20.50 Hamburg 22.25 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW ti.15 Plošče 12.15 Vesela glasba 17.00 Plošče (9.30 Vesela glasba 20.30 Komedija 21.00 Simfonični koncert CelrleL 8. januarja Hamburgu 20 kW 608 kc Oslo 60 kW 20.30 Violina 21.00 Recitacije 22.05 Pevski zbor 616 kc Praga 5kW 12.30 Radio orkester v Brnu 16.20 Higijensko predavanje 16.30 Komorna glasba 17.30 Otroška ura 19.30 Saxofon 19.30 »Srce ob Sočir. prenos iz študija 21.20 Orkestralni koncert 22.20 Moravska Ostrava 635 kc Langenberg »3kW 13.05 Opoldanski koncert 15.50 Pravljica 17.00 Popoldanski koncert 19.45 Večerna glasba 20.45 Sneži. . . 21.00 Resna glasba 680 kc Rim 50 kW 17.C0 Komorna glasba 20.40 VeJiki pestri koncert 23.00 Plesna glasba 716 kc Berlin 4 kW 16.30 Koncert 18.45 Narodne pesmi 19.45 Zabavna glasba 21.10 Tragedija 734 kc Katovice 10kW 15.35 Varšava 16.10 Plošče 20.30 Prenos iz Hamburga 22.25 Koncert 23.00 Lahka glasba 788 kc Toulouse 8 kVfr 17.00 Simfonični koncevl 17.30 Melodije 18.30 Plesna glasba 21.00 Operna glasba 22.00 Dunajski orkester 23.15 Vojaška godba 23.30 Plesna glasba 833 kc Miihlacker 75 kW 15.00 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.45 Radio orkester 20.30 Narodne pesmi (Alzacija) 21.15 Koncert 698 kc Beograd 2-5 kW 9.00 Prenos iz Saborne cerkve 10.30 Plošče 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Kuhinja 17.50 Romunske pesmi 18.00 Narodne s kitaro 20.00 Radio septet 20.30 Zagreb 22.30 Novice 22.50 Plošče 977 kc Zagreb O'7 kW 9.00 Prenos svečane službe božje ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije 11.30 Jugoslovanska glasba 12.30 Kuhinja 17.00 Glasba 20.15 Poročila 20.30 Jugoslov. večer: Sodelujejo: Zla ta Galovič (sopran), god. kvartet. komorni zbor pev. društva »Kolo«. Lida Frankovič (piano) 23.C0 Novice, sneg in vreme 160 kc Hilversum 6-5 kW 12.10 Radio orkester 14.40 Radio kvintet 212-5 kc Varšava 12 kW 17.45 Koncert orkestra mandolin 19.30 Tnternac. koncert na Dunaju 22.50 Po tujih postajah 545 kc Budapest 20 kW 17.25 Koncert opernega orkestra 19.30 Prenos z Dunaja 21.45 Piano 23.00 Jazz orkester 563 kc Miinchen 4 kW 17.25 Popoldanski koncert 19.30 Radio orkester 21.10 Simfonični koncert 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Rumunska glasba 18.15 Otroška ura 18.30 Orkester 20.00 Plošče 21.00 Petje 21.30 Radio orkester kc Breslau 4 kW 13.50 Plošče 16.00 Plošče 17.40 Pesmi 19.00 Večerna glasba 20.30 »Bobrov kožuh«, komedija — G. Hauptmann 22.40 Plesna glasba 23.20 Plošče 24.00 Novejša plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Plošče 12.30 Praga 16.00 Plošče 16.50 Praga 17.45 Koncert 18.05 Orkester 19.20 Radio orkester 22.00 Praga 1140 kc Mor. Ostrava iokW 11.110 Plošče 12.30 Praga 16.00 Ljudska glasba 18.35 Glasba 19.20 Bratislava 20.00 Praga 22.20 Praga 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 19.00 Delovni čas — socijalnohigije- nični problem 20.30 Simfonični koncert v Hamburgu 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 12.00 Plošče 14.00 Plošče 15.00 Otroška ura 15.45 Ženski šport pozimi 16.00 Vzgojeslovje 16.30 Popoldanski koncert 581 kc Dunaj 15 kW 15.25 Popoldanski koncert 17.00 Ob zibki 20.00 Straussov večer 22.00 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 12.15 Zabavna glasba 19.30 Vesela glasba 20.30 Zabavna glasba 21.00 Pester koncert t08 kc Oslo 60 kW 19.30 Piano 20.00 Prenos iz 616 kc kopen liagna Praga 5kW 16.30 Moravska Ostrava 19.30 Glasba 20.20 Moravska Ostrava 21.30 Radio orkester v Brjnu 22.25 Moravska Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 16.20 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert 20.45 Resna glasba fc80 kc Rim 50 kW 12.43 Lahka glasba 16.15 Poročila 17.00 Instrumentalni koncert 21.35 Orkestralni koncert 716 kc Berlin 4kW 14.00 Plošče 15.40 Praznoverje v medicini 16.30 Zabavna glasba 18.15 Angleške, irske in škotske narodne pesmi 19.05 Vesela ura 20.00 Koncert 21.10 Leipzig 22.30 Mandoline 734 kc Katovice 10 kW 17.45 Koncert 19.30 Prenos z Dunaja 22.15 Plošče 23.00 Iz nabiralnika 788 kc Toulouse 8 k\» 18.30 Plesu a glasba 19.45 Popevke 21.00 Koncert 23.30 Jazz orkester 833 kc Miihlacker 75 kW 16.30 Popoldanski koncert 18.50 Predavanje s ploščami 20.05 Simfonični koncert 22.05 Plesna glasba 22.35 Novejša ameriška književnost 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 18.13 Orkester 20.00 Plošče 21.00 Komorna glasba 11.25 Plošče 12.35 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.00 Radio orkester 18.00 Plošče 20.00 Jugoslovanske pesmi 20.30 Kabaretni večer 21.30 Novice 21.50 Po Evropi 977 kc Zagreb 0'7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Sneg 12.35 Plošče 13.30 Radio orkester 17.00 Radio orkester 18.50 Novice 19.40 Poročila 19.50 Uvod k prenosu 25.00 Beograd (opero) 212-5 kc Varšava 12 kW 16.55 Plošče 17.45 Mladinski koncert 19.25 Plošče 20.30 Lahka glasba 22.15 Chopinova dela 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 12.05 Koncert orkestra 18.25 Koncert vojaške godbe 20.15 Prenos iz študija: nato ciganska glasba 563 kc Miinchen 4 kW 16.25 Popoldanski koncert 17.55 Mladinska ura 19.10 Turški zaklad 19.40 Radio orkester 20.50 Slušna igra 21.30 Plošče 22.00 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 16.30 Veseli smučarji 17.00 šah 17.15 Koncert 19.40 Harfe 20.00 Zvočni film (K. Farkas); nato večerna glasba 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 11.25 Plošče 12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 19.30 Vesela glasba 20.30 Vesela glasba 21.00 Prenos operete 608 kc Oslo 60 kW 16.30 Koncert orkestra 17.30 Otroška ura 20.00 Radio orkester 22.35 Plesna glasba 616 kc Praga 5kW 11.00 Matineja v Brnu 12.04 Opoldanski koncert 13.05 Plošče 16.00 Moravska Ostrava 19.00 Humoristični koncert 19.30 Ljudska glasba v Brnu 22.20 Moravska Ostrava 923 kc Breslau 4 kW 19.00 Plošče 17.40 Zabavni koncert 20.30 Koncert Filharmonije 1076 kc Bratislava 12 kW 16.30 Praga 20.00 Violina 20.35 Plošče 21.00 Glasba 22.20 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava !QkW 19.50 Praga 22.20 Radio orkester 1157 kc Leipzig 4kvc 19.30 Koncert 21.10 »Janez Kukuk«, radio opera 22.30 Zabavna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 16.00 Vzgojeslovje 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Za zobne zdravnike 13.05 Opoldanski koncert 15.50 Otroška ura 17.00 Večerni koncert 18.40 Vesela glasba (plošče) 19.45 Lep večer 680 kc Rim 50 kW 17.00 Operna glasba 20.40 Prenos opere 716 kc Berlin 4kW 19.00 Klavir 20.00 Pripovedke 21.10 Kabaretni večer 734 kc Katovice 10 kW 17.45 Mladinski koncert 18.45 Književna četrt 20.30 Lahka glasba 22.15 Koncert 25.00 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Simfonični orkester 18.20 Plesna glasba 20.30 Argentinski orkester 21.00 Operetna glasba 22.00 Dunajski orkester 833 kc Miihlacker 75 kW 15.00 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 21.00 Vesel večer 22.45 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Do 18.00 Dunaj 18.00 Žična železnica 18.30 Smučanje na štajerskem 19.00 Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 17.00 Lahka in rumunska glasba 19.00 Radio univerza 21.00 Koncert: Petje in glasba 923 kc Breslau 4 kW 18.20 Dunajska glasba 20.00 Ljudski koncert 22.35 Plesna glasba 0.30 Nočna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Radio orkester 16.30 Koncert 20.20 Moravska Ostrava 21.30 Rado orkester v Brnu 22.25 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 16.30 Jazz orkester 18.00 Domače melodije 18.20 Orkester 20.20 »Ženski parlament« 21.30 Radio orkester v Brnu 22.25 Radio film 1157 kc Leipzig 4 kW 16.00 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Kabaret: »Mali oglasi« 22.30 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 16.00 Vzgojeslovje 16.30 Popoldanski koncert Peieli, 9. januarja Sofecia, 10. januarja 698 kc Beograd 2-5 kW 635 kc Langenberg 13 kW JEZIKOVNI TEČAJI Angleščina Poučujle ga. E. Orthaber. 14. Fourteenth Lesson. (Continued.) Accusative z n.edoločnikom, 'ki ima TO pri sebi, se uporablja po lagolih rečenja in mišljenja, izijiemo tvori to say. to aclkiniow.leid.ge: priznati, ■to believe: verjeti, verovati, to confess: izpovedati, priznati, to declare: reiči, priznati, to deny: zanikati, ta/iti, to exipect: pričakovati, to fin-d: najti, misliti, (to imagiine: predstaviti si, pomisliti, -to lknow: znati, pozmati, to pronounce: spoznati za, to priove: dolkazati, to suppose: domnevati, to thimk: .mislita. We cannot expect this fine weather to hold. I bellieved him to be present. Believe me to be your loviing friend. England ex.pects every man to do his duty. Do not expect him to show you any feinidnesis! We thought hiim to be ain honest man. He who shelters one whom he >knowis to be a traitor is. guilty of high treaisoln. If you suppose me to be of your opiniiion, you are mistalken. Priip. Če ima odvisni stavelk isti osebek kakor glavni stavek, poitem se morab uipouialbljati povratni (refleksivni) zaimki: myself, younself, himself, heriself, itself, ourselves, yiOurselves, themselves; in ne osebni zaimki: me, you, him, her, it, u.s, you, them; She caused herself to be introduced to my wife (ona se je pusitila predstaviti mtajli ženi), ampak: She c.aus'end her to be introduceit to my wiife (ona je mij® (enio drugo oisebo) pustila. .. The young king suffered himself to be guidet by favouri-tes. Srbohrvaščina Poučuje dr. Mirko Rupelj. Čeltrteik 8. .januarja ob 19. Predragi Nenad. Hrani maijika dva nejaika sina, U zllo doba u gladine god.'ne, Na preslicu i desnicu rulku. Lepa itn ijie imena nadela: Jedmonn Predrag, a drugom Nenade, Predrag maijcli do konija do. aste, A do konija i do boljna kopija Palk odbeže gori u hajdulke. Osla ma.jika hraneči Nenad,a, Nenad braca ni zaznao nije. I Nenad ijie majci d or a sita© A do ikoinijia d do boijna ikicwptl;ia Pak odlbeže svioiju sitariu maljku. I pribeže gori u hajduke, Hajdulkova tri godine dana. On ;je ijiumalk mudar i razuman, I -srečan ij.e isvudia na mejdanu; Učini ga družba starešinom, Starešova tri godine dana. Al' se mladain zaželio majke, Druižbiini je brači 'besedi-o: »Olj1 druiilb:no, molja bračo draga! Ja sam v:aim se zaželi© majlke, Hajite, bračo, da delimo blago, Da idejno svaki svoijlaj majci.« Družbina ga rado poslušala. Kako koiji izasiipa blago, Taj se nijeimu i zalklinije teško: Ko]ji bracem, a ikoiji sestricom; A 'kad Nenad svoj' izasu blaigo, Družbini je brači ibesedio: »0;j diruižbino, moija bračo dr alga! Brata neimam, a sestrice nemam, Več: tako m,i Boga ,jedmog.a! Desnica mi ne usahla ruika! Dolbiru koinijiu griva ne opala! I brOtlka mi salbflija ne rdala! Ni u mene više nema blaga.« Kad su tako podelili blago., Nenad sede na dobra komjica, Palk se diže svotjoij staraj majci. Lepo ga je dočekalia ma[ka, Pred njeg' no.si statiku daikoiniju. Kad isiu bili seli za večeru, Nenad majci tiho. besedic: »Oj sitarice, moija mila majiko! Da mli niljie od ljudi sramote, Da imi nilje cd Boga greboite, Ne bih relko, da sd mOija majlka: Zašt' mi nisi braca porodila, J al i ibraca, .jialii milu se;ju? Kad sam bio s društvom na deobi, Svaki mi se zaiklinijaše teško: Koti bracem, a Ikoiji sestricom, A jla, maijiko, solboim i cružjem I diobrij.em Ikonjem lisipod sebe.« Stana mu se nasmejala majka: »Ne budiaili, mladahni Nenade! Ja sam tebi braca porodila, Pedragcga tvog braca rodenog, I juče isaim za njeg' razabrala, Da s' nahodi i da haijldukuije U zelenoj gori G.a"evic.i, Pred četom je junaik harambaša.« auhovoic Dovoljenje Telefunken Kapscl> c£ So/>ne A. G. Wien, XI/., Jofiann-Hoffmann-Plaiz Nr. 9 Povprašajte pri Vašem trgovcu! za popolni priključek na isiosmerni ali izmenični tok v umetniško izdelani šatulfi iz kavkaškega ore&a. Podaja zvoke popolnoma naravno, ravnanje z njim je čisto enostavno. Aparat za izmenični tok je uporabljiv za vse napetosti. Radi posebne konstrukcije absolutno brez nevarnosti za poslušalca. - Tipa na 2 ali na 3 elektronke, priključek na vsako anteno * List izhaja vsak četrtek. — Za izdajatelja in urednika odgovarja Anton Kroži. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mahničeva 12. — Ček. račun poštne hranilnice 15.228. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč) Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidnejše RADIONE Izšla je serija novih aparatov za popolen priključek na izmenični tok. ki po svojem kolosalnem učinku presenetijo največjega strokovnjaka Dvoelektronski »Radione« za izmenični tok za sprejem vseh večjih inozemskih postaj na zvočnik Din 2160'— Šestelektronski »Radione« za izmenični tok — kralj vseh sprejemnih aparatov. Izboren kratkovalovni sprejemnik, ki podajo Avstralijo in Ameriko tako močno in čisto kot Ljubljano v Ljubljani Troelektronski »Radione« za izmenični tok z visokofr. stopnjo in močno zadnjo ojačevalko C 443. Podaja brez antene in zemlje vse evropske postaje dovolj jako za elektrodinamični zvočnik Din 4460"— Generalno zastopstvo za Slovenijo Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44 NOVI PREJEMI APARATI NOVI USPEHI Model 2540 Philipsovi zavodi prinašajo sedaj celo vrsto pre-jemnili aparatov, ki se odlikujejo po svoji skrbni izdelavi in preprostem rokovanju. I i aparati so konstruirani po najnovejših izkustvih v gradnji radio aparatov in dajejo najboljše rezultate, ki so bili dosedaj doseženi 2>40 prenosna prejemna naprava spaja v sebi največjo enostavnost v rokovanju z izrednim delovanjem RADIO poslušajte aparate s phi ups o vim zvočnikom