j
POŠTNINA plačana v gotovini
1 Uto XIV. [Štev. 267	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280	Maribor, oh:, in 24. novembra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravl ali do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnjina 30 din. postni čekovni račun: 11.409	Cena P din 1*— |
Danes pristop Romunije k trojni zvezi
Včeraj sta bila Antonescu in Sturdza v daljši avdienci pri Hitlerju — Pristop bodo prihodnji leden podpisali tudi Slovaki in Bolgari — Po končanem podpisovanju pristopov napovedujejo švicarske informacije nove dogodke na evropskem jugovzhodu
CURIH, 23. nov. ZPV. Po poročilih iz Berlina vlada tam zelo živahna diplomatska aktivnost, ki se bo nadaljevala še v začetku prihodnjega tedna. Sedanjemu
hu romunskih	državnikov	bodo	sledili obiski bolgarskih in slovaških državni-
, '«y,	v, •. - '.v, .v,..-,v.'	\ \»v
■ •	V	Kakor	je	bilo mogoče	doznati, bodo Romuni še danes podpisali pristop
toojnemu paktu. Z istim namenom so povabljeni v Berlin tudi zastopniki Slova-e in Bolgarije. Takoj po zaključku teh diplomatskih akcij je treba pričakovati tek važnejših dogodkov na evropskem jugovzhodu.
Diplomatska aktivnost v Berlinu
je k trojni zvezi.
BERLIN, 23. nov. T ra n« radio. Romu nija bo danes v Berlinu podpisala pristop k trojnemu paktu.
M.U J|" tv- V IJdLUj -VM 1 ? 1 .y, , , r J t v *
1 v*i f 11 fi . *' t' t , i\ jri t'i~>
i Berlin, 23. nov. ZPV. Vodja in dr vni kancelar je sprejel včeraj romunske-die cclnciucatorja generala Antonesca v a v pa nc*. °t) navzočnosti nemškega zunanje-e ministra von Ribbentropa, Sprejemu j niit 08tvoval tudi romunski zunanji miti *tnez Sturdza. Konference se danes ttualjujejo jn ^ pričakuje, da bodo Ro-
Wuni
se danes podpisali pristop Romuni
,0 >
,	'	f	j	p	,
<1 I 'i , 'L M i 4 JI '/ 4 i i \
ODMEV V ROMUNIJI
^Bukarešta, 23. nov. dnb. Tisk po-eca veliko pozornost potovanu Anto-AnfCa V Berlin. »Ordinea« piše, da bo ntonescu govoril v Berlinu v imenu vse-* ronrunskega naroda o odločnosti Ro-£vrni>e< da sodeluje v novi organizaciji Sll °l)e na osnovah pravic pod vodstvom n( osi. Romunija ne more Ostati ob stra-boci Vx setianji*1 dogodkih, ki pripravljajo sU°. t*Ce Evrope. Romunsko iegionar-Pra	mora	v	tem	redu	ustvariti	vse
ta, v,Ce romunskega naroda ter dvigniti Žay° p°B*ični kakor nacionalni duh dr.
nem
Navdušenje na slovaškem
J^ATISLAVA, 24. nov. DNB. Po urad
sporočilu bo slovaškega ministrske-.
j.	«—‘UVUU ou aiuvflfcKDgd
Predsednika in zunanjega ministra dr.
Tuko spremljal na njegovi poti v Berlin šef propagande Karel Murgas. S Tuko bo potoval tudi njegov osebni tajnik Farkaš, svetnik poslaništva inž. Mrakner, šef protokola dr, Radlinski. Pot dr. Tuke v Berlin pomeni potrditev dosedanje politike države od strani narodno socialističnega vodstva ter iskrenega prijateljstva ki veže Slovaško z Nemčijo. Vsa Slovaška ima samo eno željo: da živi svobodno in samostojno v pravično organizirani Evropi, kakor je izjavil Hitler. Dr. Tuko spremlja na poti v Berlin ves slovaški narod z radostjo in zadoščenjem.
NOVA ZVEZA NARODOV
LISBONA, 24, nov. Stefani, Portugalski uradni krogi so mnenja, da bodo sile osi uspele sestaviti novo zvezo narodov,
ki bo disciplinirana in zmožna življenja, tako na političnem kakor gospodarskem polju. Sedež nove zveze bo na Dunaju. Tu se bo malo govorilo, pa tem več delalo.
ANGLEŠKO MNENJE LONDON, 23. nov. AP. Angleški vojaški strokovnjaki so prepričani, da je nemški vojni načrt v zimskem času v obliki klešč pritisniti na Suez. En del naj prime Suez z zahoda, drugi pa z vzhoda.
Tokio ponuja Čungkingu mir
TOKIO, 23. nov. United Piress. Potrjujejo se informacije, da je cesarska konferenca v Tokiu sklenila nuditi vladi maršala Čangkajška priliko za ustavitev sedanje japonsko-kitajske vojne in sklenitev miru. Ako čungkinška vlada mirovnega predloga ne bo sprejela, potem bo japonska vlada kot represalijo priznala uradno nankiško vlado. Z druge
strani se je,pa izvedelo, da je japonski zunanji minister Mačuoka sporočil dne 10. t. m. ameriškemu poslaniku, da se japonska vlada trudi stopiti v zvezo s Čangkajškovo vlado. Zatrjuje se, da je zunanji minister zaprosil VVashingto«, naj teh japonskih prizadevanj ne ovira ali prepreči.
Značilne besede poveljnika Karnerja
NEW YORK, 23. nov Reuter. V svojem govoru v Indianopolisu v dvorani trgovske zbornice je poveljnik ameriške legije Karner dejal med drugitn: »Ameriško ljudstvo mora biti pripravljeno tudi na vojskovanje izven mej Zedinjenih držav, a ne zaradi reševanja kake druge drža-
ve, ampak zaradi svojih lastnih interesov. Amerika mora prožiti vsako praktično mogočo pomoč Veliki Britaniji in njenim zaveznikom, ki se bojujejo na njeni strani. Mi moramo biti strogo stvarni in gledati dejstva taka, kakršna so, ne pa taka, kakor si jih smo želeli.«
Zanimivi sovjetski demanti
MOSKVA, ^3. nov. Tass. Agen. Tass je pooblaščena izjaviti, da vesti, ki so izšle v »Hamburger Fremdenblattu« in ki pravijo, da je madžarski vstop v tro-zvezni pakt prišel po polnem odobrenju in sodelovanju s Sovjetsko zvezo, ne odgovarjajo dejstvom.
Po izpraznitvi Korice
Nam
poročajo uradno o umiku iz Korice — Grki so vkorakali v mesto na povabilo Ustnega sveta ob špalirju prebivalstva — Proslave v Grčiji — Nadaljnji potek operacij
— Položaj v Albaniji
S, 23. nov. Stefani, Italijanski glavni nr>, J« izdal včeraj sledeče poročilo z ljen;7rontc; Naše zaščitne čete, sestav-Sovr 'Z diviz'i, ki so bile v začetku
italijansko poročilo
*-eji
n°sti obrambno razporejene ob
Korč- metl Grčijo in Albanijo, so se pri ko -1. Uniflknile po lldnevn. boju na ne-pia£ ,°. zahodno od mesta. Korčo smo iz.
^dlti
V teku te dobe so se razvijali
Prav	NaSe	tegobe	so	občutne,	a
•kora tako $udi izgube sovražnika, ki so *bira? Še občutnejše. Naša ojačenja se vre i° na novi črti. Kljub zelo slabim S0d 'en3ki«b razmeram je naše letalstvo kate °VaIo s četami in bombardiralo ne-Rim SOvražn'kove objekte, kroo-’ nov' Stefani. Rimski politični v°]tH l1laglašai°’ da predstavlja italijanski v sm, 'tunike nov d°kaz resnicoljubja Nlkr vrhovnega poveljstva, ki ne ,ya nobene stvarnosti na bojiščih.
.	GRŠKA POROČILA
23‘ 11 ov' BeUter. Orške čete so lVj,n_ ® bidi severne obronke Morave In "Inan	ter	soteske med obema	pln-
5!ba	Na srednjem sektorju jc zaseden
frSkr,	kraJ Leskovlk, v Eplru pa zadnje
n,esto Phillates. Grška letala so bom tiid, ra'a italijanske čete, ki pa so bile napadene od novo zajetih tankov.
ATENE, 23. nov. CBS^ Grčija je proslavila včeraj zavzetje KqWce ter napredovanje grških čet S tetri, pravijo, sta rešena Solun in severna Grčija pred direktno nevarnostjo. Računaj se, da je italijanska zaščitnica Imela 500 mrtvih ter 1000 ranjenih. Grški napadalci so imeli 270 mrtvih in 400 ranjenih. Ujetih je 19 italijanskih častnikov, 400 vojakov, 80 tankov, 30 avtomobilov, 7 težkih topov, 28 strojnic m velika množina municije.
LONDON, 23. nov, Reuter. Ljudje so v Atenah nosili na ramah angleške vojake, ko se je izvedelo za zmago pri Ko-rici. Prihajajo tudi vesti o bojih pri Po-gradcu na jugoslovansko-a>janski meji ob Ohridskem jezeru. %
POLOŽAJ NA BOJIŠČIH
ATENE, 23. nov. CBS. Grške čete so vkorakale v Korico na povabilo mestnega sveta. Vkorakanje se je izvršilo na zelo slovesen način ob navzočnosti vsega prebivalstva, ki je tvorilo špalir. Vse mesto je bik) v zastavah in povsod je vladalo veliko navdušenje. Italljans^ke čete so se umaknile proti::zahodu in severozahodu in ni še znanA, kjer se bodo postavile v bran. Grška vbjska jim sledi korak za korakom. Pri Argirokastru so Grki dalje napredoval, in mesto že skoraj dosegli. Druga kolona napreduje proti
Santi Kvaranti ob morski obali. Ob Ohrid skem jezeru so Grki zasedli Pogradec in se pomaknili dalje na severozahod.
Grško prediranje se nadaljuje v treh smereh, vendar pregled trenutno ni povsem jasen, ker se vrše premikanja tako naglo, da vojni poročevalci operacijam ne morejo slediti. Iz Albanije se slišijo velike detonacije, iz česar bi se dalo sklepati, da Italijani na umiku razstreljujejo mostove, ceste, skladišča itd. V Albaniji so se po izvedbah Albancev, ki so prišli h Grkom, organizirale gverilske čete Albancev, ki napadajo Italijane na umiku, pa tudi v zaledju. Ti Albanci izjavljajo, da postaja položaj vedno bolj kritičen. Umik se nadaljuje na celi fronti. Grki so dobili v svoje roke velike zaloge najrazličnejšega vojnega plena, katerega uporabljajo že za nadaljnje operacije proti Italijanom.
LETAKI ZA ALBANCE
BITOLJ, 23. nov. AP. S fronte priha-jao vesti, da so angleška letala metala letake s podpisi bivšega albanskega kralja Zoga, ki poziva Albance na vstajo, širijo se tudi glasovi o veliki albanski vstaji.
TUJE LETALO NAD JELOVICO
BEOGRAD, 23. nov. AA. V Beranah so opazili včeraj opoldne tuje letalo nad goro Jelovico v veliki višini.
Amerika blokira Martinique
WASHINGTON, 23. nov. DNB. »As-sociaited Press javlja, da je vlada Marti-niquea vložila pri ameriški vladi protest proti finančni zapori otoka s strani USA. V protestu se zahteva razjasnitev trgovinskih odnošajev med Martiniquem in USA-Ameriška blokada se izvaja prvenstveno proti sladkorju, ki je glavni proizvod otoka. Ameriške tvrdke so odklonile dobavo moke, živil in tekstilij za to francosko kolonijo, ki trpi zaradi pomanjkanja.
VOJNE NALOGE FAŠISTIČNE STRANKE
RIM, 23. nov. Stefani. »Messaggero* piše o nalogah fašistične stranke med vojno ter naglasa pohvalo, ki jo je naslovil Mussolini na italijanski narod. — Ljudstvo je disciplinirano v pojmovanju svojih dolžnosti in združljivo. Duhovne vrednosti naroda v voini so elementi, ki predstavljajo moč. Fašistična stranka je dolžna, da bedi nad vsem. Totalitarna vojna terja od naroda, da čim bolj poveča svojo duhovno moč ter proizvajalno silo za vojno in gospodarstvo. Ne sme biti oklevanja niti v izjemah. Ves narod se mora boriti v prvi vrsti. Fašistična stran ka mora biti pri tem duša io jedro vsega obstanka.
ANGLEŠKE POMORSKE IZGUBE
RIM. 23. nov. Stefani. »Popolo di Roma« objavlja statistiko o pomorskih izgubah Velike Britanije od 1. septembra lani do danes, ki jo je uradno objavilo angleško mornariško ministrstvo. Celotne izgube angleške vojne mornarice znašajo 314.899 ton. Izgube obsegajo nosilko letal »Royal Oak«, tri križarke, devet pomožnih križark. 37 kontratorpedovk, od katerih sta dve bili poljski, 24 podmornic, tri topničarke in šest lovilcev min.
HIMMLER SPET V BERLINU
RIM, 23. nov. Stefani, šef nemške policije, ki je prisostvoval pogrebu šefa italijanske policije, senatorja Bocchinija, se je vrnil v Berlin.
Silovit napad na Birmingham
Nemška letala so v močnih formacijah napadia angleško velemesto Birmingham in zmetala nanj po nemških in angleških poročilih ogromno količijo bomb
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 23. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Letalstvo je tudi v noči od 20. na 21. novembra izvedlo uspešne maščevalne napade na London, Birmingham in na vojno industrijo v srednji An-gliji ter na pristaniške naprave in industrijske objekte v južni Angliji. Posledica teh napadov so bili mnogoštevilni požari.
V	noči 21. novembra smo vrgli bombe pri ogledih na London in na vojaške cilje južne in jugozvhodne Anglije. Zadeli smo železniške proge in tovarne. Nadaljevali smo polaganje min pred britanskimi pristanišči. V noči od 21. na 22. novembra se ni nad Nemčijo pojavilo nobeno sovražnikovo letalo, dve nemški letali se nista vrnili. V teku včerajšnjega dne so nemška borbena letala napadla London in več drugih krajev v južni in srednji
Angliji. Posebno uspešni so bili napadi na londonski City jn na veliko tovorno postajo jugovzhodno od Wimb!edona. Nemška letala so zadela tudi železniške naprave v Cambridgeu, lpswichu in SOut bournu ter tovarne v Brightonu in Sout-liendu. V noči od 21. na 22. november so nemška letala napadala London, srednjo Anglijo in zahodno obalo, Posebno so nemška ietala napadala London, Birmingham, Coventry, Bristol in Southampton. Dve nemški letali se nista vrnili na svoj2 oporišče.
DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA
Berlin, 3. nov. AP. Nemška letala so nocoj spet strahovito napadla Birmingham. Nastali so požari, ki jih je bilo mogoče videti s francoske obale, ki leži čez 200 km daleč. Celi mestni deli, pred vsem finančni in tovarniški eentrum, so bili
uničeni. Napadi so se začeli že kmalu po mraku ter so bili izvajani s pikira-njem.
BERLIN, 24. nov. DNB. Pred polnočjo se je vrnilo iz Anglije več formacij nemških letal, ki so močno napadla Birmingham. Veliki požari so zajeli cela predmestja. Bombniki so leteli nizko in ob svetlobi svetilnih bomb napadali tovarne. Uničene so cele ulice in razdejani vagoni na postaji. Napade so izvedla letala enkrat v večjih skupinah, drugič posamič. Delovanje protiletalskega topništva je bilo onemogočeno, ker so nemška letala ob tem.napadu menjala taktiko in v nizkem poletu odvrgla bombe raznih kalibrov. Eksplozije so bile tako močne, da so se videli požari daleč naokrog. V Birminghamu so nakupičene ogromne množine volne in bombaža, ki ga potrebujejo za fabrikacijo eksplozivov.
Obtedno (tanje v evropik« Turči
3G
Turčija se z odločnostjo pripravlja na vsako evenfruainost — čija branita svojo neodvisnost in nedotakljivost in so vse
OBSEDNO STANJE V EVROPSKI TURČIJI TURČIJA SE NE BO VKLONILA ANKARA, 23, nov. ZPV. Včeraj se je pričelo v Turčiji nočno zamraeevanje mest in vasi, ki pa ni še popolno. To se bo pričelo šele 1. decembra. Obenem so se pričeli izvajati razni ukrepi vojnega značaja. Premikanje čet in omejevanje osebnega in zasebnega prometa na železnicah dokazuje, da so v teku velike priprave za obrambo Turčije. Te priprave pa dokazujejo obenem, da je položaj zelo resen In da se Turčija tega v polni meri zaveda. Po zasebnih informacijah stoji že sedaj okoli pol milijona turških vojakov na meji Bolgarije in Grčije. — Turčija v je slej ko prej trdno odločena vztrajati pri svoji dosedanji politiki, dasi se vrši nanjo stalno velik pritisk. Na merodajnem mestu izjavljajo, da Turčija
ne bo sprejela nobenega diktata, ampak se bo postavila vsakomur, kdor bi jo ograža!, po robu za svojo svobodo in neodvisnost. V prihodnjih dneh se pričakujejo še novi odtočni ukrepi, razglašeno bo vojno stanje v evropskem delu Turčije in morda še na dragih področjih. Vesti, ki so jih objavili nekateri tuji listi in ki jih je- omenila tudi ageneja Stefani, ki trdijo, da je treba pričakovati v prihodnjih dneh senzacionalne spremembe
v	turški vladi, se tu odločno zavračajo kot neresnične in kot tuji manever.
CARIGRAD. 23. ripv. Reuter. Turška vlada je po triurni sej: sklenila razglasiti obsedno stanje v vsej evropski Turčiji in Carigradu.
ANKARA, 23. nov. Anatolska agencija javlja: Ministrski svet je skleni!, razglasit] obsedno stanje v vilajetih Istambul, Odrin ter na vsem področju evropske
Po poročifšh iz Ankare b® Tur-nasproSne vesti neresnične
Turčije in v soseščini Dardanel. Dosedanji poveljnik orožništva v Carigradu je postal vrhovni poveljnik mesta. Izdani so tud! strogi ukrepi glede omejitve živil, prometa in porabe bencina na tem področju.
ukrepi tudi v
EŠ©8gar5jji
SOFIJA, 23. nov. DNB. Od jutri dalje so vsa bolgarska mesta dobila navodila za enotedenske vaje zaščite pred zračnimi napadi. Mesta bodo vsako noč zatemnjena. Sofija je bila že nocojšnjo noč deloma zatemnjena, da se prebivalstvo polagoma privadi. Tramvaji so vozili z zastrtimi lučmi. Nekaj večjih podjetij in pisarn je že imelo alarmne vaje. Vsi voditelji protiletalske civilne obrambe so za teden dni mobilizirani.
Zaloge za prehrano Evrope po volni
LONDON, 23. nov. Reuter. Angleška vladaje ustanovila posebno organizacijo, ki bo skrbela za ustvaritev velikih rezervnih zalog živil za pomoč evropskim narodom ob koncu vojne. Za voditelja organizacije je bil imenovan glavni ravnatelj ministrstva za gospodarsko vojno sir Frecer?ck Leith-Ross. On bo preučil to vprašanje do vseli podrobnosti. Organizacija bo sodelovala s trgovsko zbor nico, ministrstvom za dominione,' mini-
strstvom za kolonije in ministrstvom za prehrano. Delo vodstva bo stalo pod generalno upravo Greenwooda, min. brez listnice, in Hugha Daltona, ministra za trgovinsko vojno. Pričakuje .se, da bodo sodelovale tudi Zedbje-ne države Severne Amerike, kakor tudi druge ameriške
NOV NAPAD NA MALTO
MALTA, 23. nov. Reuter. Dve sovražni , eskadrilji sta leteli včeraj nad Malto. Pro-| tiletalske baterije so stopile v akcijo. Eno ! letalo je bilo sestreljeno, padla ni na otok i niti ena bomba.
FILM »ALCAZAR« V BARCELONI
BARCELONA, 23. nov. Stefani. Pred-| vajanje italijanskega filma »Alcazar« je
države. O vprašanju prehrane Evrope po j pred zbranim občinstvom doseglo velik
vojni je razpravljal baje tud' že Gilrng-don ob priliki svojega potovanja po državah Južne Amerike.
Pregasifanje Japoncev po Holandcih
TOKIO, 23. nov. DNB. Oblastva in javnost v Holandski Indiji zavzemajo vedno bolj odločno protijaponsko stališče ter bojkotirajo Japonce, ki žive na otokih. V
dopisu iz Batavije javlja list »Tokio Niči Niči«, da je policija ustavila neki zakonski par Japoncev v trenutku, ko sta se podala na izprehod. Policija je postopala
z njima tako, da so ju morali prepeljal i v bolnišnico. Zaplenjeni so bili vsi prepisi japonskega trgoVinskega društva na No-
vi	Gvineji. Na vsem prostoru Južnega morja, predvsem pa v Holandski Indiji, so japonski državljani izpostavljeni vedno večjemu preganjanju, zaključuje list.
^ uspeh. Predstavlja remek delo italijanske filmske tehnike .
SIDOROVICI IZVRŠIL SAMOMOR
BUKAREŠTA, 23. nov. AP. Romunska vlada je uradno sporočila, da se je bivši predsednik »Straže tsarei«, Karlove mladinske organizacije in minister Teofil 1 Sidorovici, ustrelil v svojem stanovanju.
MURRAY PREDSEDNIK CIO -
j ATLANTIC CITY, 23. nov. AP. Name-' sto odstopivšega Johna Lewisa je CIO j (ameriška delavska organizacija) izvoli-i la Philipa Murraya za predsednika.
ANGLEŠKA POROČILA . LONDON, 23. nov. Reuter. N®®5” letalci so zmetali na tisoče kilogram® eksplozivnih in zažigalnih bomb na p* * mingham. Zračna baraža je bila nai, od začetka vojne v tem distriktu. NaP3' dov na London skoro ni bilo.	..
LONDON, 24. nov. Reuter. Nems«‘ daljnostrelni topovi so po nemških v steh bombardirali včeraj popoldne j56 vojaške naprave južnovzhodno od Lofl^ dona. Angleško vrhovno poveljstvo z” javlja, da mu ni o tem nič znanega.
AMERIŠKO POROČILO NEW YORK, 23. novembra. DN?-Dopisniki ameriških listov poročajo o velikem napadu na Birmingham,
ki
Bil
so ga zasule težko nemške bombe, je io tipični napad v množicah leta’ medtem ko je bilo Londonu to P° prizaneseno.	jn
ANGLEŠKE NAPADI NA NEMCU"
LONDON, 23. novembra. Reuter, teku noči na soboto so angleška _ napadla industrijske naprave v Ne čiji ter jih bombardirala. Letala s° prihajala tja v več zaporednih P°‘e tih.
SUNER PRI FRANCU
MADRID, 23. nov. DNB. Zunanji minister Suner je imel takoj po povratk iz Nemčije zelo dolg razgovor z gen.e" ralom Francom. Poročal mu je o vsebi posvetovanj v Berchtesgadenu. V Panz^ še je sestal Suner tudi s podpredsedm kom francoske vlade, Lavalom.
PERSHING NOČE V yiCHY
NEW YORK, 23. nov. AP. Po nasvetu zdravnikov je ameriški general Pershins odklonil ponudeno mu mesto ve!eposla' nika v Franciji.
TUDI BUILLIT ODKLONIL . ,.
HYDE PARK, 24. nov. Reuter. — B*vs ameriški poslanik v Parizu, Buillit, if 0 v klonil ponudbo, da bi šel za poslanik® London. Roosevelt je po odklonitvi g® nerala Pershinga, da pojde za poslan’ v Francijo, odločil neko drugo osebno za to mesto, ki bo še objavljena.
REORGANIZACIJA SLOVAŠKE
VOJSKE
BRATISLAVA, 23. nov. DNB. SlovasK« vojska se reorganizira. Čini častnikov podčastnikov so porazdeljeni po nemske zgledu. V podčastnike spadajo podna^ nik, narednik in praporščak. Najvišje c imajo generali prve in druge vrste.
VARGA POVABLJEN V ITALIJO
BUDIMPEŠTA, 24. nov. DNB. Mints^
trgovine in industrije Varga je na po^ italijanske vlade odpotoval v Italijo, $ bo obiskal Mussolinija in poljedelska^ ministra ter potoval tri dni po Italiji-Ogledal si bo industrijske in kmetij8" naprave.
HOLT PROTI PROPAGANDI ZA ANGLIJO
WASHINGTON, 23. nov. DNB. — u^ mokratski senator Holt je predlagal, posebna komisija preišče velik vpliv ^ glešike propagande na del amerišksj* tiska. Nastopil je proti odboru, ki v°d' cijo za podporo Veliki Britaniji. Dej?1 y da se za tem odborom skrivajo vis^eS osebnosti, ki tudi pritiskajo na ko n o ter tako vlečejo USA v vojno. ______
Mariborska napoved:	Prevlado'^
bo oblačno vreme. Ponekod bp v. jetno dež. Včeraj je bila maksim3 ^ temperatura 13, danes minimalna ’ opoldne 9.2.	.'
Položaj narodnih manjšin na (Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 24. nov. MTI. Predsednik vlade Teleki je na današnji parlamentarni seji pojasnil pomen novih upravnih reform v državi. Vlada je mnenja, da pripada manjšinam v novo priključenih krajih pravica do narodnih tradicij v lastnem jeziku. Dolžnost vlade je, da jih pri njih naporih podpira. Takšno stališče je imela svetoštefanska krona že od početka. Manjšine naj imajo šole in tisk v materinem jeziku ter še nadalje pravice zborovanj in združenj.
TURŠKO-ROMUNSKA TRGOVINSKA POGODI^
ANKARA, 23. nov. Anat. ag. Parlament je ratificiral novi turško-romunski trgovinski sporazum.
PRINCESA JULIJANA POVABLJENA
V	USA
WASHINGTON, 23. nov. Reuter. Iz Bele hiše javljajo, da sta Roosevelt in soproga povabila holandsko prcstolona-slednico Julijano, ki je gost kanadskega guvernerja v Ottawi, naj po 18. decembru obišče USA. Holandski poslanik v Wa-shingtonu je izjavil, da bo obisk Julijane pri Rooseveltovih privatnega značaja.
PROTI STAVKAM V USA
WASHINGTON, 23. nov. DNB. Demokratski poslanik Kox je predložil predstavniškemu domu besedilo zakona, ki proglaša vsak poskus Štrajka v tovarnah v sedanjih prilikah za veleizdajniško dejanje proti vladi in državi.
ARETACIJE V INDIJ!?
ŠANGHAJ, 23. nov. DNB. Iz Bombava javljajo, da so angleška oblastva aretirala pet bivših y«d;jrkih ministrov, med njimi bivšega predsednika indijske vlade.
Polkovna slava
Maribor, 23. nov.
Posebno slovesno je slavil danes mariborski 45. pešpolk svojo slavo v spomin na osvoboditev Maribora 1. 1918, ko je prevzel general Maister mestno poveljstvo. Meljska kasarna je bila slovesno okrašena, okinčani so bili tudi topovi. Navzoči so bili mestni poveljnik general M. Parac, domačin prireditev polk. Gaš-čič, mariborski in zagrebški knezoškof dr. Tomažič in dr. Ujčič, župan dr. Juvan, podžupan Zebot, oba okrajna načelnika dr. šiška in Ajlec, državni tožilec dr. Zorjan, predsednik okrožnega sodišča Hudnik, predstojnik mestne policije Kos zastopnik obmejne policije Jančič, za MB nredsednik Guštin in podp. Cvirn, za gasilce nredr.einik ravn. Pogačnik, za Pokole Starosta dr. Gorišek, dr. Fornaza-
I
rič, Mohorko, prof. Degen, Požar, ‘ oficirji s predsednikom Perhavcem na lu, gasilci v stroju s poveljnikom "ra bergerjem, za Avtomobilski klub Ja . Sertič, za trgovce predsednik združ^ Oset, za Zbornico TOI Pinter, za P^a°
ce dr. Tominšek, za dobrovoljce
rav11,
Grčar, za Tujsko-prometno zvezo r3^_ Loos, ravnatelji srednjih šol Mastnak. ^ Heric, dr. Sušnik, Kadunc, Modic in mnogo drugega občinstva.	v„e
Cerkvene obrede je za pravosja opravil prota Ivoševič, za katolike k Zavadlal, za muslimane pa Hatil vič. Slavnostni govor je imel do*113 jg slave polk. Gaščič; govor so letos P e prcnaašli z zvočniki. Kot zaključek sl je bil vcl'k defile vojske.
Katera cesta naj veže Slovenije z Zagrebom?
Moderno avtomobilsko cesto iz Zagreba do Ljubljane in do Maribora je treba graditi preko
Krškega in Celja
f red kratkim so izročili prometu moderno cestišče na sektorju Samobor -egana, ki je del za težek iti hiter mednarodni promet projektirane ceste na Progi Beograd - Zagreb - Ljubljana -de?5.ni.ce* S tem je avtomobilska cesta v dolžini 27 km projektirana iz Zagreba PreKo Samobora do meje Slovenije ogotovljena. Od Bregane naprej v Sloveniji z gradbo modernizirane ceste še n'So začeli, čeprav dokazuje že sama našla izvedba nove ceste iz Zagreba do regane, kako veliko važnost polaga Za-
,.e na ugodno cestno zvezo s Slovenijo.
Veliki državni načrt za modernizacijo cestnega omrežja v Jugoslaviji vsebuje ,a slovenijo štiri moderne ceste: za te-^ek in hiter mednarodni promet cesto, ki 6 Projektirana iz Beograda preko Za-Sfeba in Ljubljane do Jesenic ter novo
roa • HubIiana—Sušak, za lažji medna-dni in notranji promet pa cesto Ljub-JaPa—Lo ga t e c-m e ja ter cesto Ljubljana ""Celje—Maribor.
Ni dvoma, da so vsa ta cestišča nujna ? modernizacije potrebne. Prav bi bilo, a bi se njihovi načrti obenem in čim-?rei realizirali. Dosedaj se pa navzlic crnu, da so bili za ceste že zdavnaj po-avljeni v državni proračun veliki zne-navzlic temu, da je bil ustanovljen rzavni cestni fond, v katerega se steka Ve tretjini vseh dohodkov trošarine na ement in bencin ter dve tretjini vseh aykov na motorna vozila in navzlic • ^milijardnemu posojilu, ki je bilo na-to za jugoslovansko cestno omrežje, lit Vprašanie naših državnih cest ni veko premaknilo od samih načrtov. Izleti moramo v tem pogledu samo cesto mbljana—Bled, ki je po večini že mo-crnizirana ter skromni začetek moder-Uacije ceste Ljubljana—Domžale in ce-e Maribor—Fram. Ker se je gradilo v len ^avi v dvajsetih mirnodobskih tih za težki tovorni promet le 413 km °dernih cest, ne smemo pričakovati, a M se stare ceste modernizirale ter °Ve gradile s posebno naglico. V ob-p;ečih razmerah sploh ni mogoče mini ,*?a bi se državni načrt za moder-,'zacijo cestnega omrežja v Sloveniji v °glednem času realiziral. Prav to pa am daje pobudo, da iščemo nove solu-'Jc> kako bi se v Sloveniji, čim bi zo-začela živahnejša gradbena delav-°ft cest, najenostavnejše, najcenejše in mgodnejše uresničilo od velikega cest-ncSa projekta vsaj to, kar je za Slovenijo ajvečje življenjske važnosti.
Od štirih od države projektiranih cest ktovenijl je po našem mnenju najnuj-ejša modernizacija ceste Maribor—Ljub-tana ter za težek in hiter mednarodni tomet določena moderna cesta, ki naj e i2 Beograda in Zagreba preko Slo-aije. Ce imamo to pred očmi, moramo Ko? VSe’ om°«°^mo kolikor mo-ce racionalno izvedbo vsaj tega ožjega /adbenega načrta, ker sicer sploh ne v dočakali, da bi se cestni problem ^Sloveniji rešil vsaj za največjo potre-
, N projektu modernizacije ceste Mari-'‘'Ljubljana nam ni treba ničesar ome-
če se vrša na modemi tlakovani ali asfaltirani cesti, malenkost. S stališča avtomobilskega prometa sta torej obe progi Ljubljana—Novo mesto—Zagreb in Ljubljana—Celje—Zagreb skoraj enako sprejemljivi. Kar se tiče dolžine cest je pa varianta Bregana—Zidani most—Celje— Ljubljana mnogo ugodnejša kot pa projekt moderne ceste Bregana—Novo mesto—Ljubljana: saj je treba v prvem slučaju graditi do Celja samo 87 km modernizirane ceste, v drugem slučaju pa 123, torej 36 km manj. Teh 36 prihranjenih kilometrov se lahko gradi raje na cestni progi Celje—Ljubljana. Upoštevajoč teli 36 km bi biio potrebno po dograditvi sektorja moderne ceste Ljubljana—Domžale (14 km) samo še 25 km gradnje, da bi bila cesta iz Ljubljane do Celja popolnoma izgrajena.
Za racionalnost gradnje novih in modernih cest so nedvomno odločilne važnosti tudi terenske prilike. Verjetno se ne motimo, da bi bila varianta Bregana— Zidani most—Celje zvezana z manjšimi vzponi in terenskimi težkočanri kot pa projektirana cesta čez Dolenjsko. Razen od Zidanega mosta do Rimskih toplic teče že sedanja cesta iz Celja do savskega mostu pri Brežicah skoraj čisto po ravnem, mostišča pa bi tudi ne mogla povzročiti večjih stroškov.
Za načrt gradnje moderne avtomobilske ceste iz Zagreba preko Celja in Savinjske doline v Ljubljano pa govore še drugi momenti. Tako nam že pogled na poseljenost ozemlja, skozi katero je projektiran sedanji načrt, in struktura ob-
ljudenosti v spodnjem Posavju, Savinjski dolini, Celjski kotlini in vzhodnem robu Ljubljanske kotline nudi dokaze, da bi avtomobilska cesta Zagreb—Celje—Ljubljana zajela v svoje območje močnejši center prebivalstva.
Proga od Bregane do ljubljanske mestne meje teče po novomeškem in južnem delu litijskega sreza in vzhodnem delu sreza Ljubljana okolica. Na tem prostoru biva nekaj nad 104.000 ljudi. Proga Bregana—Celje—Ljubljana pa bi tekla v območju brežiškega in krškega sreza, dalje skozi laški in celjski srez ter zajela v svoje gravitacijsko območje tja do ljubljanske meje še kamniški srez, z izjemo vodiške občine, ki ima prometno ugodnejšo povezanost na severnozahodtii rob Ljubljanske ravnine. Na tem prostoru pa biva mnogo več, nad 185.000 ljudi. Ako tedaj računamo obe cestni razdalji od hrvatske meje do roba ljubljanske mestne občine, odpade po obračunu na 1 km ceste Bregana—Novo mesto—Ljubljana 853 okoliškega prebivalstva, na 1 km proge Bregana—Celje—Ljubljana pa kljub nekaj daljši cesti 1146 ljudi s področja neposredno prizadetih srezov!
V istem smislu učinkovit se pokaže rezultat, če vzamemo za merilo racionalnosti obeh prog glede na prebivalstvo Slovenije le one občine ob progah, ki bi bile direktno udeležene na novi avtomobilski cesti. Tako bi cesta Bregana—Novo mesto—Ljubljana s področja obcestnih občin tangirala nekaj nad 85.000 prebivalcev, ona preko Celja na Ljubljano
Trdnjava Marsa Matruh
gramk Sueza na razvalinah nekdanjega kopališča Kieooatre Bencinski rezervoarji in hangerji globoko pod zemljo
italijanska ofenziva ob severni afriški obali jene postojanke. S pomočjo egiptskega de-
A l~l., nn : „ , 1 o	, I ■	c*	a	onrrlAeh,	omnorololoKm	poc	+	nd/i	.n
proti Aleksandriji se je ustavila pri Sidi el Baraniju. Dalje od tod leži močno utrjena angleška postojanka pri Marsa Matruhu.
Okolica te postojanke je puščava, kjer vladajo tudi pozimi peščeni viharji, huda vrp-čina in pomanjkanje vode. Komaj nekateri izmed mnogih evropskih raziskovalcev, ki so potovali po Egiptu, so prekoračili to puščavo, iz Marsa Matruha k Aleksandriji vodi zdaj lepa, asfaltirana cesta v dolžini 300 km. Južneje od nje je karavanska pot k oazi Šiva, v notranjosti dežele.
Marsa Matruh sam ima le nekaj sto kamnitih hiš, mošejo in boljši hotel. Nič ne spominja več na to, da je bilo tu nekdaj prijetno kopališko mesto starih Egipčanov. Pred 2000 leti je stalo tu mesto Paraetonium, ki ga je Kleopatra večkrat obiskala in se okopala v luksuznih morskih kopelih. Sem je pobegnila tudi po bitki pri Actiumu, sledil ji je vanjo do vratu zaljubljeni rimski konzul An-tonius.
Skoro 2000 let le ležal kraj popolnoma zanemarjen in zapuščen. V svetovni vojni so postali nanj pozorni Angleži. Od tu so vodili svojo kampanjo z upornimi Senusijci, tedaj so tudi prvič poizkušali nove motorizirane edinice, ki	naj	bi prišle za	puščavsko
vojno v poštev.	V	Egiptu stacionirana	an-
gleška vojska si je tu "postavila svoje taborišče, ki je postalo posebno aktualno v abesinski vojni, ko	je	grozil spopad	med	Angleži in Italijani	na	bližnji libijski	meji.	Ko
je kriza ponehala, so Angleži pospravili šotore in odšli. Toda, pomladi 1939, ko se je napetost v Evropi vedno bolj zaostrovala, so se pojavili Angleži spet v Marsa Matruhu ter naglo zgradili okoli taborišča močno utr-
lavstva so angleški generalštabni častniki in vojaki postavili močan obrambni sistem. Cela veriga utrdb raznih vrst in položajev se vleče od morja v notranjost. Inženirji so poiskali pitno vodo, odkrili so večje starorimske studence med Marsa Matruhom in nekdanjim kopališčem Kleopatre ob morju. Globoki podzemni rovi starega vodovoda služijo Angležem zdaj tudi za skladišča municije in zaklone pred letalskimi napadi. Kajti, mogočni rimski kvadri, pod katerimi je napeljan vodovod, prenesejo tudi udarno silo modernih bomb.
Posebno »govorni za angleško podjetnost so veliki aerodromi, ki so jih vsekali globoko v skale in puščavska tla. Tako so letala varno spravljena pod zemljo in jih le v primeru vzletov potegnejo na dan. Še globokeje v zemljo so spravili velike zaloge bencina. Sploh je za vodo in bencin v prvi vrsti poskrbljeno! Oboje imajo najbrž v večji obilici, kakor Italijani v nasprotnih zakopih, meni »Basler Nachrichten«.
Zadnje tedne sta oba tabora pripravila ogromne rezerve za spopad. Italijani so spravili čez libijsko mejo velike množice vojaštva, ki še vedno prihaja. Pisana množica narodov se zbira na obeh straneh. V angleški vojski so poleg Britancev, Kanadčanov, Avstralcev in Novozelandcev še Čehi, Francozi, Poljaki in drugi narodi iz kolonij. Gracianova vojska je sicer manj pestra, vendar ne manjka v njej bojevitih Afričanov.
Pred Marsa Matruhom si tedaj stojita dejansko oba imperija nasproti. Usoda tega mesta bo odjeknila ne le v Egiptu in Sredozemlju, nego tudi v Evropi. Boj za Marsa Matruh bo stopil med važna poglavja svetovne zgodovine
Jat’’ ker krajše in boljše zveze sloven-
‘ c Prestolnice s severno mejo ni in ne j	-----------------------------------------
JPre biti. Treba je le, > da se projekt čim-:	_	_	«	v	•	a	........S
zVeZve7bira:uDrugA..je yprašapie nage Kako	?0	ce	Je	Ssn	mlefino v volni
k 2e z Zagrebom: Ali naj se začne pre-!	s	.‘t	&
8t|j*:ra(titi že projektirano moderno ce-»ce iz Zagreba preko Kostanjevice in
renn683 mesta do Ljubljane, ali pa naj se sa a preje druga varianta, ki ne vodi " Oto do istega cilja, marveč še do mno-r Veyje«a?
I Dolžina sedanje državne ceste, ki pešk rn'rno savskega mostu pri Brežicah, °zi N-ovo rnesto v Ljubljano, znaša na t,°venskem ozemlju 123 km (Ljubljana— ^agreb 150 km). Sedanja cesta, ki gre od -,resane skozi Krško, Zidani most in La-v Celje ^dani
Dol.
Ni šala, miniaturna republika San Marino v Italiji, ki je bila še od 1915 v vojni z Nemčijo, je izpremenila svoj sklep in to pot napovedala vojno — Veliki Britaniji.
Usoda te republike je pač bila vedno taka, da je sodelovala z velikimi silami v vojni, pri zeleni mizi pa so nanjo vselej pozabili Za časa Napoleonovih vojn je bila edina italijanska državica, ki je ohranila samostojnost. Velikemu vojskovodji je bila celo tako všeč, da je ponudi! njenima regentoma, ki sta bila vedno dva, da razširita državno posest na račun sosedov. No, regenta sta bila pametnejša in »imperialistični« predlog odklonila.
Ta 600-letna republika je še danes v vojni s Švedsko, ki se je tedaj opredelila proti Napoleonu. V svetovni vojni je San Marino solinska razlika med	projektirano	mo-	deloval z Italijo ter poslal v italijansko voj-
denio cesto 7-icrreh	Novo	mesto—I	hib-	s,<0 k Soči 950 v°iakov in 39 krasno un,for"
feniin	,	r M i k utiranih častnikov. Pade! je tudi en državljan
ha 1 varianto Zagreb—Celje—Ljubija- repL!blike. Pokopan je pod lepim mramornim d bi znašala samo	39	km,	kar je	za av- , spomenikom na trgu San Marina. Vsako leto
brnobilski promet	na	tako dolgi	progi, I je tam velika svečanost.
most-
pa meri 87 km (Zagreb— -Celje—Ljubljana 189 km).
Ko je zdaj Italija na strani Nemčije stopila v vojno, so tudi v San Marinu izvolili nova regenta ter jima naložili, naj sodelujeta na strani sil osi. Vsa republika obsega en hrib in mesto pod njim, na vzhodni obali ob Jadranu, 50 km od Mussolinijevega rojstnega kraja Forlija. Republika šteje 14.000 duš. Mesto je bilo v preteklosti večkrat napadeno, toda nikoli premagano! Ko se je savojska vladavina raztegnila na vso Italijo, so znali iz San Marina voditi takšno »zunanjo politiko« v Rimu, da so ohranili neodvisnost.
San iMarino je bil vedno predmet pozornosti italijanskih državnikov. Mussolini je republiki poklonil miniaturno železnico. Ima lastne državne znake, denar in tiskarno poštnih
glasovati,
pa 118.620 prebivalcev. Preračunano na 1 km zgrajene ceste bi znašal neposredni gravitacijski pritisk bližnjega obcestnega pasu na progi Bregana—Novo mesto— Ljubljana 692, na progi preko Celja na Ljubljano pa 732 ljudi na 1 km nove ceste. ,
Modernizacijo ceste Ljubljana—Maribor in moderno cestno zvezo Zagreba s Slovenijo je treba reševati in rešiti kot skupno in eno samo perečo zadevo. Vpra-
^iiiaseiiiiimmiBiisiiuiiaiitiiiiifegaf!^
'A''///-,
neguje zobe z zobno kremo S
znamk. Le očetje družin smejo vsaka tri leta se volijo novi regenti. Republi- ________________
ka, ki je prestala 425 let vojne s švedsko, nagem prepričanju eminentne važnosti za
umnp i	ho	trotovo	nrestala	.	..	r.	.	.	..
sanja Zagreba s Slovenijo ni mogoče gledati samo z ljubljanskimi naočniki, temveč je treba tretirati s stališča celokupne Slovenije, oziraje se pri tem tudi na večje interese jugovzhodnega dela naše države.
Ako bi se prvenstveno izvedel projekt modernizirane ceste Zagreb—Novo mesto—Ljubljana, bi vsa severna Slovenija ostala brez vsake avtomobilske cestne zveze z Zagrebom, če se pa realizira cestna zveza Zagreb—Ljubljana preko Celja, bo Ljubljana imela samo 39 km daljšo zvezo, zato bo pa tudi Celje zvezano z jugovzhodom po moderni avtomobilski cesti dolgi 114 km, Maribor pa preko Celja z razdaljo 176 km. Nesporno je, da bi nudila celjska varianta zveze z Zagrebom neprimerno večje narodno gospodarske ugodnosti kot pa sedanji projekt, ki ima pred očmi samo Ljubljano.
Kaj bi pomenila taka zveza Slovenije z Zagrebom in v nadaljevanju z Beogradom, bi zlasti znali ceniti naši tujsko-prometni kraji, ki niso samo na Gorenjskem, ampak tudi v severnem delu Slovenije, tako Pohorje, Savinjska in Logarska dolina, naša zdravilišča Laško, Dobrna, Rimske toplice, Rogaška Slatina, pa tudi vsa naša obsavska mesta 111 kraji, tako Brežice, Krško, Rajhenburg, Sevnica, Radeče in še drugi kraji, ki bi prišli z modernizirano avtomobilsko cesto na prag Zagreba.
Avtomobilska cesta iz Zagrebi preko Celja in Savinjske doline v Ljubljano bi nudila ostalemu delu države neposredno večji del slovenske poseljenosti. Brez ozka na prirodne slikovitosti spodnjega Posavja, značilnosti prodorne doline Savinje ter naselij ob njih, gravitacijske privlačnosti Celjske kotline za vse ozemlje severnovzliodne Slovenije, gospodarske posebnosti Savinjske doline z mogočnim kontrastom v nje gornjem delu ter prirodne menjave preko črnega grabna, s slikovitostjo mogočne kulise-rije Kamniških planin v ozadju, bi biia cestna proga preko Celja ne samo v gospodarskem, temveč tudi v turističnem pogledu hvaležnejša trasa za Interesente z jugovzhoda države.
Naj bi merodajni faktorji našo pobudo glede zveze Zagreba s Slovenijo po modernizirani avtomobilski cesti iz Zagreba do Celja vzeli v blagohotno upoštevanje, prizadetim občinam in drugim zastopstvom pa priporočamo, da se s tem problemom bavijo ter po svojih močeh pripomorejo do realizacije ideje, ki je po
15 let vojne 7. Nefnčijo, bo gotovo prestala tudi gigantsko bitko z Veliko Britanijo...
bodočnost interesov celokupne Slovenije.
ar
,	,	»■»•j*	|	s	,	#	_	.	v v> « v/J •-/ itivVIvi ll'J	V	!IIU	M	>	1	(	••	,
Celarjem Hitlerjem. Na tem sestanku je j pa je zelo nevarna. V prestolnem govoru j poraza na bojišču.' Bolgarski zgodovinarji w bilo govora o stvareh, od katerih morda se govori o miroljubni politiki in nevtral- rodoljubni politiki so prav na osnovi teh .po*
Bolgarija je prehodna dežela med Evropo in Azijo, odnosno nje polotokom, Malo Azijo. Iz podonavske kotline se odpira na jug preko Srbije moravsko-vardarski jarek, ki je najbližja veja Srednje Evrop6e z Egejskim morjem. Na zavoju balkanskega grebena se pa odpira preko earibrodskega sedla in Trajan-skih vrat dolina Marice, ki s svojim porečjem spaja južno Bolgarijo s Tracijo in Egejskim morjem. Prav ta prirodna konfiguracija tal je bila, ki je v moderni zgodovini Bolgarije zaokrenila nje pozornost k izhodu na morje.
Prelazi — zveza dveh Bolgarij
Dva mo ". gorska venca, Balkan in Ro-dopske planine, visoka planota med Donavo in Balkanom ter plodno dolino porečja Marice z blagim podnebjem in rožnimi polji — to je Bolgarija. Na dva dela presekano površino spajajo gorski prelazi 1069 do 1444 m visoko. Ti "orski prehodi so imeli v vsej zgodovini te zemlje pomembno vlogo, ko so cete carske Rusije prišle osvajat bolgarski narod izpod turškega jarma.
II Grčiji se odpira 486 km meje
Bolgarija ima 2158 km meje. Proti Romuniji jo loči 397 km . dolga črta Donave in 205 km meje v Dobrudži. Bolgarska črnomorska obala je dolga 311 km, meja proti Turčiji 235, ona proti Grčiji, ki postaja prav zdaj aktualna, meri 486, proti Jugoslaviji pa 524 km. Površina dežele znaša 103.146 km3, ljudi je bilo po zadnjem štetju 6,319.232. Od tega odpade 618.000 na Turke, 81.000 je ciganov, 28.000 Židov, prav toliko skupaj Rusov, Grkov in Nemcev. Največje mesto Sofija ima 287.095 prebivalcev. Nad 30.000 duš štejejo še Plovdiv, Varna, Ruščuk, Burgas, Plevno in Slivno. V deželi je v starosti nad 7 let 31.5% ljudi nepismenih, med njimi 1,055.000 žensk.
ŽUo, bombaž, svila, rožno olje...
, Bolgarski narod je znan kot marljiv poljedelec. Na severu goje na planoti v glavnem koruzo, v dolini Marice pa pšenico, vinsko trto, zelenjavo, sadje, tobak, pri Plovdivu pa celo riž, bombaž, sladkorni trst in sviloprejke. Posebno znana so razna polja, ki segajo 130 kilometrov daleč. Dragocenega rožnega olja pridelajo 6000 do 7000 kg, kar tvori lep dohodek prebivalstvu. V primeri s številom prebivalstva izvaža Bolgarija nekaj več kakor Jugoslavija, zafo pa potrebuje od zunaj tudi več dqvoza kakor mi. Posebno primanjkuje v deželi rudnin. Leta 1936. so producirali le 49 ton bakra, 233 ton svinca, 43.966 ton soli in
G>5VVCyPEllST
oCCKfUJA
&
>
ne zavisi samo usoda Bolgarije in bolgarskega naroda, temveč tudi vse Evrope. O tem sestanku bi vlada morala poročati, toda tega ni storila. Ničesar ne vemo o teh razgovorih. Moral bi govoriti o prestolni besedi, toda ne vem, če nas ta sestanek ne bo spravil v vojno.«
Mušanov je nato poudaril, da je bila zunanja politika njegove vlade vedno miroljubna. Govori! je o finančnih težavah, ki so v zvezi s preseljevanjem Bolgarov iz severne v južno Dobrudžo ter kritiziral pogoje, pod katerimi je bila sklenjena pogodba v Crajovi. Giede na odstavek prestolnega govora, da j'e bolgarski narod zdaj zedinjen, je Mušanov naglasil, da »je to samo varljiva stvar. Ljudstvu so zamašena usta, cenzura je šla tako daleč, da prepoveduje objavljati govore narodnih poslancev. Ono, kar se v prestolnem govcru imenuje »zedinjeni bolgarski narod«, ni nič drugega, kakor pasivnost v širokih ljudskih plasteh, ki
3075 ton aluminija. Nekaj več, blizu 1 mil. 600.000 ton, so nakopali premoga.
Bolgarija ima zelo razvito živinorejo. Na prvem mestu je ovčarstvo, sledijo goveda in koze. Napredno zadrugarstvo skrbi za prvovrstne mlečne proizvode. Tem se ima tudi bolgarski narod zahvaliti, da šteje v Evropi, z izjemo Rusije, največji odstotek nad sto let starih ljudi.
Tudi Slovani so asimhatorji
Bolgarija je tipična dežela, kjer je asimilacija avtohtonega prebivalstva premagala invazijsko silo tujih osvajalcev. Stari Anti in Sloveni so se že v 6. stoletju naselili v njej. Okrog 680. po Kr. so udrli preko Donave bolgarski kani. Ti so podjarmili deželo, se polastili vere in običajev podanikov ter se polagoma popolnoma poslovenili. Bolgarski carji so ponovno ogražali Carigrad in ga oblegali. Njih oblast je segala nekaj časa tudi preko Tracije in Makedonije do podnožij epirskih gora, kjer se bijejo zdaj italijansko-grški boji. Vse to ozemlje v osrednjem Balkanu je bilo kasneje del srbskega Dušanovega carstva. Še enkrat je mogočno zablestela bolgarska moč, ko je car Ivan Asen 11. osvojil Makedonijo in
8 h	•	H®©	BFfe	B	•	•	•	»sorodnika	ruskega	carja	Aleksandra	H-;.zan?!l
.Zahtevam pojasnila, ali je Bolgarija za mir' l bredla v notranje političnem pogledu v dve
„	-	„	®	:	razcepljeni fronti. Orientacija k Rusiji in g
Stiusanov v Sobranju: „Naš narod je za mir" - Strah me je pred vsako pustolovščino4*: manofiistvo sta bili gonilna saa narodom^ Bolgarija, nje Hega in zgodovinska usoda — Balkanski Rubikon za sunek k Suezu?	j ^povžroS’ da^mSrL^garija knji««
SOFIJA, 23. nov. AA. Dopisnik agen- — —- -----------------------------—	-------------~  ---------------- ------1 v svojo moderno zgodovino, dvakrat g* «
dje poroča: »V bolgarskem sobranju je bila včeraj popoldne burna razprava o zunanji politiki Bolgarije. Na ministrskih kiiopeh sta sedela tudi predsednik vlade dr. Filov in zunanji minister ivan Popov.
Poslanec Peter D u m a n o v je v imenu vladne večine govoril o zunanji politiki države ter naglasil, da ne bodo odnošaji do Jugoslavije normalni vse dotlej, dokler se ne uredi vprašanje Makedonije.
Dumanov je napadel prav tako tudi Grčijo zaradi Tracije in Makedonije, češ, da je nad dva milijona Bolgarov izven bolgarskih mej. Izrekel je priznanje vladni politiki, ki je vrnila domovini južno Dobrudžo, kj je res bleščeč dragulj na bolgarski kraljevini kroni. Toda, za to krono morajo priti še drugi dragi karani, med katerimi je najsvetlejši Makedonija.
Za njim je bivši predsednik vlade Mušanov začel z besedami: »Nikdar v zgodovini Bolgarije se ni zgodilo kaj tako velikega, kakor pred štirim dnetfi.
Mislim na sestanek kralja Borisa s kan-
nosti države. Zahtevam pojasnila, ali je Bolgarija za mir. Jaz trdim, da je naš narod za mir. Vem, da se v šestih mesecih politika lahko izpremeni, posebno danes, ko se osvajajo cele države v dveh dneh. Strah me je pred vsako pustolovščino. Toda, če bi nastopil ta primer, da za ohranitev miru ne bi bilo več nobene možnosti in če bi stali pred vojno, potem naj o tem odloča narod!« je razburjen zaključil Mušanov ter obrnjen proti ministrom še vzkliknil:
»V teh dneh je njihova odgovornost večja kot odgovornost nas, ki ne vemo, kaj se dogaja!«
Mušanov govor je zapustil globok vtis na vse, tudi vladne poslance. Na obrazih je bila opaziti velika resnost. Že iz samega ozračja, v katerem je Mušanov iz-pregovoril zgodovinske besede, se je čutilo, da preživlja Bolgarija usodepolne trenutke.
Albanijo. Kmalu za tem je prišel razpad. Leta 1393. je sultan Bajazit I. planil v deželo in jo podvrgel. Bolgarija je postala turška do osvobodilnih bojev v minilem stoletju.
Problemi politične orientacije naroda
Kakor predvojna Srbija, je bila tudi Bolgarija torišče diplomatskih spletk evropskih velesil. Carska Rusija, ki je videla v Bolgariji dosledno svojega glavnega eksponenta na Balkanu, s katerega pomočjo naj bi se polastila starega cilja, Carigrada, je podpihovala deželo proti Turkom. Nje pomoč Bolgarom ni bila samo v političnem nego tudi v materialnem pogledu. Krasen spomenik carju Aleksandru Osvoboditelju v Sofiji ne stoji zaman kot hvaležen simbol za rusko pomoč v osvobodilnih bojih pfoti Turkom. Seveda je bila gonilna sila ruske politike na Balkanu_ rusko pravoslavje, vendar so se našli tudi iskreni možje med Bolgari, ki so videli v tesnem sodelovanju z Rusijo prlrodno zagotovilo za osvoboditev naroda in ohranitev teritorialnih pravic na tem področju Balkana.
Po izkušnjah preteklosti k razsodnosti?
Ko je kralja Aleksandra Battenberškega,
odoljuum ^juuiiivi au fJinv jici	- - n\(rn-
iitičnih zmot postavili načelo, naj d°‘S. rija v vsej svoji politiki v bodoče /a J« le one cilje, ki se rode iz teženj in sporMU . lokalne prirode same. Močna struja v ^ se slej po prej zavzema za tesno^ souelo nje s sosednimi- balkanskimi državami išče opore v Rusiji. Nacionalistični eKsP^e!!jo podpirani po ciljih iredente, pa se prizadevaj obnoviti deželo v mejah nekdanjega e™, grafskega ozemlja. V to vključujejo predv:s
irrč r\ 'TrarM?r\ in M ntrPrlnni in klPf SC J® P.
grško Tracijo in Makedonijo, kjer se je . . grški katastrofi v Mali Aziji moralo ocls', na deset in desettisoeče Bolgarov v staro
Glas po dostopu do morja, po svobod obali ob Egejskem morju postaja v BoiIga J vedno močnejši. Protagonisti teh zahtev u»‘ jo zdaj močno oporo v ugodnem P°'1‘jCI’ položaju Evrope. Bolgarija je za Srednjo c ropo preko Madžarske in Romunije pnf01“ vez do Egejskega morja in Turčijo. Nje _
Vidin—So-
lezniške zveze preko Donave na
;poj
fijo—Džumajo—Petrič in Solun, dalje H'"' Bukarešte preko novega velikega mostu ‘ Donavo pri Ruščuku in železniška zveza _ Trnovo, Staro Zagoro ter dalje po dolinili* rice na morje, sta glavni transportni z«1 .# eventualne operacije. Grebeni Balkana , Ropodskih planin, kjer se vzpenjajo^ vrinin 2200 do 2925 m visoko, so sicer težko P*, hodni prirodni zidovi, vendar je sPpanc. preko njih sedel dokaj' uporabnih cest. u lina Marice je v svojem srednjem delu ustva iena kakor nalašč tudi v zimskem času velike koncentracije čet in ugodna '*;ta oporišča. Odtod bi segal akcijski^ r dij letalskih sil globoko do Krete in iuzn^®, konca Grčije ter zajemal podse skoro polotok Male Azije.
Bolgarija v luči nove strategije
V odločitvi bolgarskega naroda se sla!'j tedaj ključ usode nadaljnjega razvoja voj na Balkanu. In ker je Turčija ob Dardane in bolgarski meji budno na straži, postaja w zanimivejše vprašanje, ali ho Bolgarija P stala res Rubikon. Š prekoračenjem na,- rečice v Italiji, je sprožil Julij Cezar žavljansko vojno v stari rimski državi, Ki S. je povedla k imperiju. Ali bo tudi balkan Rubikon, Bolgarija, prag, preko katerega bo sprožil plaz, ki naj pospeši pot h koin nemu cilju Egiptu? Mogočni angleški lev j, kamnitem podstavku ob Sueškem prekop simbolično preži predse in čaka. •,fle
Ustvarjalna s sila naših misli
Martin K o j c
Večini ljudi se bo zdelo popolnoma nerazumljivo in nemogoče, da bi si človek lahko duševna ali telesna obolenja brez vsakih tujih pripomočkov sam s svojo lastno močjo odpravil in celo v bodoče preprečil vse obolelosti. In vendar trdim, da je tako!
Kakšna moč bi naj to neki bila, se bo vsakdo vprašal, ki še nikoli ni nič slišal o skrivnostnem delovanju sil, ki jim pravimo misli.
Misli vendar nikjer ne moremo videti, misli niso nič tvarnega in otipljivega, ko pa rojijo brez vsakega nadzorstva v naši glavi — kako bi potemtakem mogle povzročiti stvarno spremembo v našem življenju?
In vendar je tako! Naše nevidne in navidez nepomembne misli so gonilna sila našega življenja, vzrok in izvor vsega, kar se nam v življenju zgodi, dvorezen nož, ki nam lahko koristi ali škoduje. S svojimi mislimi si ustvarjamo vse svoje življenje, s svojimi mislimi si nenehoma oblikujemo ves duhovni in materialni svet, ki ga doživljamo: obliko in delovanje svojega telesa, svojo srečo ali nesrečo, svoj uspeh ali neuspeh, bolezen ali zdravje, skratka — vso svojo usodo.
Vsaka miselna predstava, ki jo gojimo, vtisne dosledno in neizprosno svoj vidni pečat v naše življenjske razmere. Vsako mnenje, ki ga imamo o čemer koli, postane za nas odločilno, kajti vsak človek, vsaka žival, vsaka stvar, vsaka jed, sploh vse, s čemer pridemo v dotiko, vpliva na nas natanko tako, kakor mi določeni stvari v svojih mislih to* dovoljujemo, ali bolje rečeno, kakor zavestno ali podzavestno mislimo, da bo na nas učinkovala.
Tako postane vsako paše mnenje o čemer koli za nas živa resničnost. Človeku, o katerem menimo, da mora biti za nas iz kakršnega koli vzroka dober, odvzamemo sleherno možnost, da bi nas razočaral. Ce mislimo o kakšni jedi, da nam koristi, nam iz tega preprostega vzroka ne more škoditi. Če smo bili do sedaj bolni in najdemo na kakršen koli način vzrok do prepričanja, da bomo ozdraveli, mora bolezen avtomatično izginiti, ker ni nič vzroka, oziroma napačne misli, ki bi bolezen ustvarjala.
Popolnoma razumljivo je pa, da se morajo zdeti takšne trditve skoraj večini ljudi čudne, naravnost smešne — vendar samo zato, ker so nove in nenavadne: saj se je tudi našim prednikom moralo zdeti čudna, če ne neverjetna trditev, da se bo lahko nekoč premikal voz brez sleherne vprege po cesti. In kaj smo doživeli...
Če pa le malo globlje pomislimo, se bomo z lahkoto otresli predsodkov in spoznali bomo, da se v resnici skrivajo v naših lastnih mislih najmogočnejše sile, ki odločajo o vzle-
tu in propadu, o zdravju ali bolezni, o sreči ali nesreči.
Trdim torej, da se vsaka misel, to je vsako mnenje o čemer koli, uresniči, vtelesi. Napravimo poskus: če trdno sklenemo roke in si pri tem intenzivno domišljamo, da rok »ne moremo« razkleniti, se bo zgodilo res tako, čeprav se bomo telesno trudili, da jih spravimo narazen. Ko se bodo pa naše_ misli preusmerile, to se pravi, ko bomo začeli misliti, da zdaj že »lahko« razklenemo roke, nam ne bo nič lažega, ko potegniti roke vsaksebi.
Skoraj vsaka misel zna plavati, pa se te »umetnosti« ni nikoli učila. Tudi človek se v resnici nikoli ne »nauči« plavanja. Plavalni gibi, oziroma plavalni poskusi imajo le posreden namen. Po nekaj posrečenih »tempih« obide človeka misel, da zdaj že zna plavati — in ko trdno misli, da zna plavati, lahko tudi res že plava.
Nadaljnji primeri nam dajo tudi mnogo misliti:
Nekje so nekoč popolnoma zdravemu konju vsak dan ob določenih urah masirali in ovijali levo zadnjo nogo. Po nekoliko dneh je začel konj na to nogo močno šepati, zakaj vcepili so mu mnenje, da mora biti na tej nogi bolan.
Neki astmatik si'je pozno ponoči najel hotelsko sobo. Truden je legel v posteljo in pri priči zaspal. Kljub svoji stari navadi, je pa tokrat pozabil odpreti okno. Ko se je ponoči na lepem prebudil, se je/ spomnil, da je pozabil odpreti okno. Kakor bi trenil, ga je že začelo dušiti in ves obupan je v smrtnem strahu planit pokonci in razbil šipo, ki se je lesketala v svitu mesečine. Pomirjen je spet legel in z naslado vdihaval rezki nočni zrak. Že čez nekaj trenutkov je pokojno zaspal. Drugo jutro je pa na svoje veliko začudenje opazil, da je ponoči namesto šipe v oknu razbil — ogledalo. Okno je bilo zaprto — in mož se vendar ni zadušil...
Miselna predstava, da je v sobi slab, zatohel zrak, bi bila astmatika skoraj zadušila. Poznejše prepričanje, da veje v sobo hladni nočni zrak, ga je sprostilo dušljivih napadov. Da bi ta astmatik na kakršen koli način prišel do prepričanja, da se mora tako ali drugače znebiti neprijetne nadušljivosti, bi prav gotovo ozdravel.
Tako vplivajo naše misli na nas nevidno, nesluteno, vsemogočno, nenehoma dan in noč, kujejo naš značaj, oblikujejo naše telo in naše zunanje razmere, skratka našo usodo'.
Priznati moramo, da smo bili doslej sužnji svojih lastnih misli, to'pa zato, ker se sploh še zavedali nismo njihove ogromne, vse^ po-vzročujoče sile. Pravim doslej, kajti brž ko človek vzroke kakšnega zla spozna, se mu po zakonu večnega razvoja takoi pojavijo
ideje, kako bo vzroke odstranil.
Brž ko smo torej spoznali, da je vse nas«-življenje odvisno od naših lastnih misli, naravno, da se začnemo vpraševati, kako zagospodarili svojim mislim, da bi odslej < slili samo to, kar nam bo prinašalo le za*-'e leno, to je zdravje, uspeh, srečo, blagosta j in zadovoljstvo.
To se nam resda posreči, čeprav zade^ ni tako zelo preprosta. Nikakor namreč zadostuje, če si v primeru kakšne bolezni 1 kakšnih neuspehov enostavno začnemo ti, da smo zdravi in uspešni. Po zakonu
MIEF
GRENČICA
ni*
sprotno delujočega napora, bi se bolezen neuspeh samo še povečala.
Zdravi in uspešni postanemo zavestno močjo lastnih misli le tedaj, če pridemo utemeljenega prepričanja, to je, če vemo, kaj mora priti poslej le zaželeno, torej zdr<* je in uspehi.
Na to ravan se pa povzpnemo samo s spP znanjem večnih življenjskih resnic in zakon J ki vodijo naše misli in povzročajo ali do ali slabo.
šele ko smo delovanje teh zakonov
spo-
znali, vemo, kako se jim lahko prilagodil ’ t. j. kako se moramo zavestno miselno l,s tj
odi«10’
miej
riti, da se začne v naši podzavesti obli^°JJre-naša nadaljnja usoda, in sicer v smeri do ga in zaželenega.
Tako se mi moderni ljudje naposled sp^; približamo prastaremu in resničnemu r . »Spoznaj resnico in resnica te bo rešila *
Nemški kolonizaciji na vzhodu
doslej postavili 21.000 novih gospodujl Nadaljnjih 70.000 gospodarstev bodo a s<)
     x::u   ^ 1' 111 lil I	;
s parcelacijo večjih posestev. Skupaj j uporabili 485.000 ha zemlje. V |.;()()0 Warte, na Poznanjskem, so naselili J• • j)t ružiu iz baltskih držav, it novi rani i g. j, avo postavljenih je 1500 hiš, vse “^leli^
dr
novo postavi j poljskih tleli. Med kolonisti-;>0.(jl)0 metrskih stolov razne
so
a semen*1
J
. V Mariboru 'dne 23. XI. 1940-
Jjovice
»Večer nit«
Stran !l
Izplačilo dela „Večemikove" zavarovalnine
0 Kljub temu, da nezgodni primer »Zedinjena zavarovalnica d. d. v Pok. Melharju 2500 din.
Po vrsti izplačil svojcem poijesrečen-y*.vkl so bili ‘kot naročniki »Večernika« ln ni nezgodnega zavarovanja po , 000 din, je »Zedinjena zavarovalnica d. v Ljubljani« razpravljala o novem nezgodnem primeru. Na orožnih vajah je Pred tedni pri kopanju utonil naročnik e‘har. Okoliščine, v katerih se je na-
ni odgovarjal pogojem zavarovanja, je Ljubljani« kulantno izplačala vdovi po
vedenemu primerila nesreča, pa niso odgovarjale predpisom o zavarovanju, odnosno izplačilu celotne zavarovalnine v znesku 10.000 din. V času, ko je bil namreč pokojni na orožnih vajah, je njegovo zavarovanje počivalo. Vendar je »Zedinjena zavarovalnica d. d. v Ljubljani« kljub temu pokazala svoje razumevanje
ter kulantno izplačala vdovi pok. Mel-harja prostovoljno podporo v višini 2500 din.
Ponovni primer nezgode, ki je sicer po danih okoliščinah glede pogojev za popolno izplačilo zavarovalnine 10.000 din izjemen, pa znova priča o ugodnosti, ki jo je deležen vsak naročnik »Večernika«, če vestno in točno plačuje itak najnižjo naročnino za slovenski dnevnik.
Uprava »VEČERNIKA«.
AVTOMOBILSKA NESREČA V LUČAH PRED SODIŠČEM
H julija se je poštni avtobus, ki vozi a progi Solčava - Šmartno ob Paki, z , Potniki v Lučah preobrnil v strugo j® "Ssti, pri čemer razen enega izmed Potnikov, ki je bil lahko poškodovan, ni J .nihče telesno poškodovan. Zoper šo-eHa Gambergcrja Friderika je bilo uve-?no kazonsiko postopanje po drž. tožvl-„IV“ v Celju pri okraj. sod. v Gornjem ^radu in po dveh razpravah, pri katerih o bile^ zaslišane številne priče, je sodi-riif poftnega šoferja Gambergerja Fride-ka, ki ga je branil dr. E. Mejak ad-okat v Gornjem gradu, oprostijo vsake r vde in kazni. Sodba je pravomočna.
DVELETNI otrok podlegel
OPEKLINAM
d l Zahenbercu pri Rogatcu se je zgo-težka nesreča, ki je zahtevala smrt-® žrtev 2 letnega otroka. Posestnikovi cerki Mariji Gajškovi se je pri štedilni-,lj vnela obleka. Otrok je dobil po vsem Su tako hude opekline, da je kmalu 0 Prevozu v celjsko bolnišnico umrl.
Romunska kraljica - mati
v Beogradu v
Romunska kraljica- mati Jelena se je J1 Poti skozi našo državo ustavila v eogradu, kjer je bila gost kneza na-estnika in kneginje Olge.
V	KAPELICI JE TRGOVAL
Murzaj je na videz zelo pobožen imVC^ v Novem Sadu. V svoji hiši ima . °rovizirano kapelico, kjer se sestajajo prijatelji. To kapelico uporablja Pobožni« mož v dva namena: za moli-
Štirje novi vSaki Ljutomer-Gor. Radgona
Razna posredovanja pri železniškem ravnateljstvu za poprava voznega reda na progi Ljutomer—Gornja Radgona, ki je bila radi ukinitve vlakov po novem voznem redu najbolj prizadeta, so uspela. Odslej bosta na tej progi zopet vozite v vsako smer dva vlaka, ki sta bila ukinjena, kar je povzročilo med prebivalstvom mnogo razburjenja. Gre predvsem za šolski vlak, ki vozi iz Ljutomera ob 6.10 in se vrača iz Gornje Radgone ob 7.44. Sedaj bo zopet možno dijakom meščanskih šol v Ljutomeru in v Gornji Radgoni pravočasno dospeti v
šolo. Drugi vlak vozi iz Ljutomera ob 14.19 proti Gor. Radgoni. Tako bo sedaj direktna zveza z mariborskim vlakom in ne bo treba čakati dve uri na zvezo. Istotako bo vozil vlak iz Gornje Radgone ob 15.10 in bo imel zvezo z vlakom proti Mariboru. Tudi tu ne bo treba čakati dve in pol ure na zvezo v Ljutomeru. Nekoliko se je tudi izboljšal poštni promet, ker bo pošta sedaj odhajala iz Gornje Radgone ob 15.10 namesto ob 12.55. Prebivalstvo je to spremembo sprejelo z velikim odobravanjem.
tev
kui
m za trgovino. V njej je sprejemal
dni
lPce za drva ter denar zanje. Zadnje
Je pobral od 28 znancev denar za
ukova drva, ki pa jih kupci ne bodo ni-** dobili, ker so se prepričali, da so na-dli nevarnemu goljufu.
V	UUBUŠKEM SO LETOS JABLANE DVAKRAT OBRODILE
Pravo
lužni Hercegovini je že dalje časa
labla
spomladansko vreme. Ponekod so
Primerov, ko so letos že drugič obrodi-• Seveda jabolka niso dozorela, vendar
ne v najlepšem cvetju, je pa več
Pa
re
Je sad normalno razvit. O tem govo-razna poročila iz Ljubuškega, kjer
j?ai° ^tos priliko občudovat nenavadno Kr° muhaste prirode.	‘ .
Melioracija največjega her-
CEGOVINSKEGA POLJA
le dni so se pričela melioracijska dela ] iVečiega polja v Hercegovini, Bekijsko-Va]° ERa p<>^a’ meri 73°° '>a. lzsuše-ie * c*e'a 'epo napredujejo. V ta namen nov • ren Prora^UT1 v znesku 9 milijo-dov.,din- Po melioraciji bo tam zelo ro-6oo zemlja, ki bo lahko rodila letno sta	vag°nov	koruze,	kar	prednik	milijonov	din	letnih	do-
^Ogreb italijanskih mornarjev v Dubrovniku
Dubrovniku so z vsemi vojaškimi |q ,:jn' Pokopali tri italijanske mornarje,
Srebu
Je morje naplavilo blizu mesta. Po-vh- «0 prisostvovali italijanski konzul tiik .0vn'ku Tiberi v uniformi polkov-pQ a 'talijanske vojske, člani konzulata mesta Miličevič, poveljnik po-cj • - v°jne akademije Kuster, župan 0 rJ*lč, odred naših mornarjev brez Se jJaJ k61" Kre za mornarje vojskujoče tien 5^ave' nadalje člani italijanske in e kolonije v Dubrovniku in civilno
Prebi
'‘valstvo.
Tudi v Laškem je potrebna tržnica
Zdravilišče Laško ima zlasti v sezoni izredno mnogo tujcev, ki zahajajo tudi pozimi v ta prijazni kraj ob Savinji. Mnogo je med njimi tudi takih, ki se poslužujejo tudi domače kuhinje, to je, da si sami doma kuhajo. Toda kje dobiti vse potrebno, ko vendar ni nikjer tržnice. Tako je potrebno ne všečno vpraševanje, s čimer je zvezana tudi zamuda časa. Saj imajo nekatere trgovine tudi zelenjavo na prodaj, vendar bi bilo mnogo boljše, če bi mestna občina določila primeren prostor, kjer bi lahko trgovci in kmetje prodajali zelenjavo in druge tržne dobrote. To bi bilo koristno za Laščane, ki bi takšno odločitev občine prav gotovo z veseljem pozdravili, dobro pa
o Ban dr. Marko Natlačen je obiskal v Beogradu kmetijskega ministra Cubriloviea ter imel z njim daljšo konferenco zaradi prehrane.
o Sc o električni razsvetljavi v Bade-čah. V „Slovencu“ z dne. 21. t. m. je nekdo iz Radeč osumil nekega tukajšnjega podjetnika ,da je zato, ker je sam prizadel, napisal naše poročilo o slabi razsvetljavi
bi to bilo tudi za goste, ki bi si lahko v poletnem času nakupili na tržnici sadje, mlečne izdelke in druge stvari, zlasti pa razno povrtnino. Ne pretiravamo, če trdimo, da bi moral imeti takšen letovi-ščarski kraj, ki se zmerom bolj modernizira, tudi tržnico. S tem se proračun mestne občine ne b<^ mnogo obremenil: nekaj stojnic bo treba izdelati in nastaviti človeka, ki bo pazil na red. Tako pa se poleti postavijo kmetje kar pred trgovino Elsbacher in pred sosednjimi hišami ter prodajajo sadje in včasih tudi kakšne poljske pridelke. Seveda tam o čistoči in higieni ni govora. Zato je tržnica že iz zdravstvenih ozirov nujno potrebna!	-ig
v Radečah. To nc drži. Da pa so v Radečah „poznani električni mPki“ jq zapisal ,.Slovenec" 5. nov.
o Grajski kino v Soboti predvaja od nedelje do lorka dramo „Greh mladosti"".«
o Za melioracijska deta na Cerkniškem jezeru bo licitacija 10. dec. in sicer za prvo etapo. Stroški so preračunani na 2.527.237-78 din.
Novi naročniki
naj takoj po prejemu prve številke, ki ji
prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane.
Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ullra št. 6.
Tuja letala nad Bitoljem
V	četrtek opoldne je bil v Bitolju spet dan znak za nevarnost zračnih napadov. Kmalu nato so nad mesto priletela tuja letala. Nekaj časa so krožila nad Bito-Ijem ter nato izginila proti grški meji pri Brusniku.
o Na novi državni cesti Sv. Lenart— Sv. Benediki so razpisana dela zn gornji ustroj. Prva licitacija bo 5. dec. na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani.
o Pododbor združenja rezervnih oficir* Jev v Soboti bo imel 2G. I. m. članski sestanek s predavanjem ravnatelja inž. Zobca ob fi. zvečer v učilnici Trgovske šole.
o Pri Sv. Marjeti ob Pesnici sla se poročila Grahernik Josip, pos. sin v Lo-zanah, in Valenta Marija, pos. hči vDra-gučavi.
o Viničarijo je zažgal 7 letni rani ek A.
H., rejenec viničarja, posestniku Francu Slrabncrju v Vajgnu pri Jarenini.
o Vodnikove knjige bodo ktnalu pošle. Kdor nc bo nemudoma segel po njih, jih ne bo več mogel dobili. Prijavite se zato takoj krajevnemu poverjeniku, Ljubljančani pa: ali v pisarni Vodnikove družbe, Knafljeva 5, ali v knjigami Tiskovne zadruge, Selenburgova; Mariborčani v knjigarni Tiskovne zadruge, Cankarjeva id. 1, ali v knjigarni Učiteljske liskame, Tyrše-va 44.
o	Zgorel je hlev in gospodarsko poslopje pri Stanetu Končarju v Hotiču. Po-žar je nastal sredi noči in so le s težavo rešili živino iz hleva. Pogorela jc cela slavba do tal. Domnevajo, da je požar podtaknjen. Pogorelo poslopje je’ last posestnika Zarnika iz Mlinš pod Vačami.
Stavbišče za novo celjsko gimnazijo
Pretekli teden je bil v Celju komisijski ogled, da določi, kjer bi naj stala nova gimnazija, člani komisije so si ogledali več zemljišč, a niso prišli do soglasnosti, tako da bo končno odločala uradno kr. banska uprava. Vprašanje je razvnelo Celje in so mnenja glede stav-bišča zelo deljena.
Čas pa je, da sl ogledamo oba načrta in objektivno povemo, kaj in kako, ker se nam zdi, da se zadeva ne obravnava zgolj iz stvarnih vidikov, marveč ima še druge primesi, ki motijo objektivno presojo.
Prvi načrt hoče imeti novo gimnazijo pri župni cerkvi ob Savinji tik pred kapucinskim mostom, kjer je stala stara, sedaj opuščena gimnazija. Nasprotniki, predvsem šolniki, temu načrtu ugovarjajo, češ da je tam prevelik promet, saj gredo res neprestano vozovi in avtomobili mimo poslopja čez most, poleg tega pa bi pouk motilo precej pogosto in večkrat dolgotrajno zvonenje bližnje župne cerkve, na kar se spominjajo zlasti tisti, ki so svoj čas obiskovali to poslopje kot dijaki. Ugovora sta gotovo točna, vendar pa je treba resnici na ljubo ugotoviti, da bo bližnja regulacija Savinje premestila sedanji most ija. kjer je sedaj železniški most, tako da bo odpadel okoli tega stavbišča sleherni promet in od njega povzročeni ropot. Celo mrtvo in mirno bo postalo takrat tod okoli. — Glede zvonenja je pa treba omeniti, da bo stala nova stavba s pročeljem proti Savinji, kar je gotovo tako lepa lega, da si lepše misliti ne moremo, da bodo torej le stranski prostori obrnjeni k cerkvi, učilnice pa proti Savinji in proti jugu,
kar bo zvonenje pač znatno omililo. S tem pa oba ugovora sicer ostajata, vendar znatno izgubljata na svoji pomembnosti.
Težji je že ugovor, da tamkaj ni na razpolago dovolj velik prostor, kajti zavod bi naj imel samo toliko razredov, kolikor jih ima sedanja druga gimnazija, ki gostuje pod streho prve gimnazije, namreč šestnajst. Tako bi ne bilo že naprej pripravljeno za slučaj, če bi se zavod še širil. Gotovo je tudi to tehten pomislek, vendar je enako res, da moramo prenehati s tem, da sili vse v gimnazijo. če da Celje z okolico naenkrat kar 1500 dijakov, potem gotovo to ni zdrav pojav in ga seveda ni še večati, marveč skrbeti je, da se ta nadštevilna mladina napoti v meščanske in strokovne šole. Na te je treba misliti in te je treba razmestiti v bližnji okolici in tako je upravičeno računati s tem, da število gimnazijcev ne bo naraščalo, temveč padlo na normalno in številu prebivalstva primerno višino.
Najbolj tehten po našem mnenju, čeravno tega najbrž ni posebej nihče na-glašal, pa je ugovor, da v današnjih časih, ko jc tako težko s stanovanji, ne gre. da bi že stoječe^ stavbe podirali in na njih temeljih gradili nove, ko imamo na razpolago še prosta stavbišča. Pri zidanju gimnazije na tem mestu ob Savinji bi morali podreti staro poslopje nekdanje gimnazije, kjer so sedaj številna stanovanja, da je notri ljudi kakor v mravljišču, poleg tega pa še kaplanijo, mežnarijo ter muzejsko poslopje; seveda bi kaplanijo in mežnarijo zopet pozidali tam, kjer je sedaj muzejsko poslop-
je, da bi bil ves ostali prostor le za gimnazijo. Časi so tako resni, da moramo dobro presoditi, ali so primerni, da podiramo, ko hočemo zidati in bi lahko samo zidali... Naj o tem dobro premislijo varuhi našega javnega gospodarstva in naših socialnih prilik!
Gotovo ima tako podiranje tudi svoje svetle strani. Predvsem se spremeni sedanji Slomškov trg in podvoz v ulično sotesko z značilnim imenom Na okopih. Pri vsej zavervanosti za starine je treba iz urbanističnega stališča napraviti tukaj spremembe, kajti okoli farne cerkve in v soteski, ki se »Na okopih« imenuje, raste mah in lišaj, da smrdi po trohnobi. In tod se gnetejo ljudje po 'gotovo nehigienskih stanovanjih. Tu je gotovo iz higienskih ozirov treba odpreti ta v obliki dvorišča zaprti prostor, da ga moreta zrak in sonce presušiti. če se to sedaj ne bo zgodilo, ostane tako ŠS dolgo časa in tam se bodo še naprej razvijale bolezni in nesreče v j-odbinah.
S tako preureditvijo bi prišla tudi muzej in Glasbena Matica, ki sedaj gostuje pri muzeju, v nove, gotovo primernejše prostore, morda v sedanje okrožno sodišče.
Res da bi se mesto obremenilo ob taki prezidavi z zidanjem nove kaplamje, kar sicer močno razvnema duhove pro et contra, pa stvarno res ne pomeni mnogo. kajti da bo prišlo do nove kaplanije
v	doglednem času, je gotovo. In če to stavbo plača mesto ali cerkveno-konku-renčni odbor, je prilično vseeno. Kdor objektivno gleda, se radi tega ne bo razvnemal.
(Sledi konec.)
t
Stran 6.
»V e č e r n I k«
V	Mariboru dne 23. XI. 19-10.
M ar,: bor
Prvi tečaj za modelarske učitelje v Mariboru
Doslej so se vršili modelarski tečaji za učitelje izključno le v Beogradu, čeprav je v Sloveniji modela>rstvo zelo razvito. Nismo namreč imeli strokovnjakov, ki bi take tečaje vodili. Na iniciativo mariborskega »Aeroklub a« in s pomočjo odličnega modelarskega strokovnjaka tehnika g. Vodopivca je središnja uprava »Aerokluba« v Beogradu dovolila prirejanje modelarskih tečajev za učitelje tudi v Mariboru, ki je prvo mesto poleg naše prestolnice, ki prireja te vrste tečaje.
Te dni se pravkar zaključuje prvi modelarski tečaj za učitelje v Mariboru, ki ga vodi specialist te stroke g. Vodopivec Dušan. Tečajniki ,sami izbrani fantje, ki so že priznani modelarji, so vzeti iz vseh slojev. Prišli so iz Ptuja, Celja, Ormoža, Siovenjgradca in drugih krajev, kjer je razvito jadralno letalstvo in smisel za letalstvo spioh. Pot me je 'slučajno vodila po dvorišču pivovarne Union, kjer imajo tečajniki svojo delavnico. Na prijazno povabilo gg. Vodopivca in Krambergerja sem si ogledal praktično delo tečajnikov, ki so zares pravi umetniki v izdelovanju modelov. Po dva in dva tečajnika izdelujeta en model. Koliko je treba pri tem tehničnega znanja, truda in žrtev ve samo tisti, ki jih opazuje pri delu. Pravili so mu, da mora biti delo skrajno precizno, včasih celo do ene desetinke milimetra. Modeli so tako izdelani, da jih bodo lahko praktično demonstrirali. Nekateri bodo opremljeni z bencinskimi motorčki tako, da jih bodo lahko spustili v zrak. Elisa takšnih modelov doseže 1200 obratov v minuti. Takšen model doseže hitrost 30 do 40 km na uro in se lahko dvigne normalno 50 do 60 m visoko. — Vodja tečaja g. Vodopivec pa bo izdelal model na bencinski motoir, ki bo dosegel višino 2500 m ter hitrost 80 do 100 km.
Modelarstvo zahteva velike žrtve in je le idealizmu aktivnih članov »Aerokluba« oziroma modelarske sekcije pripisati, da so dosegli tako lepe uspehe. Koliko je bilo treba truda in materialnih žrtev, da si je modelarska sekcija »Aerokluba« pridobila tako bogat inventar, saj sem ■ videl v njihovem skladišču mnogo vsakovrstnega vezanega lesa (šperplošč), ki predstavljajo sedaj, ko ni dobiti za modelarstvo potrebnega materiala, pravo premoženje. Spričo takšne delavnosti mladih fantov pri »Aeroklubu« in tako lepih uspehov se naša-javnost vse premalo zanima za njihovo delo. Oni zaslužijo podporo vse javnosti, saj delajo v korist našega naroda in tudi državne, obrambe.
Modelarska sekcija mariborskega »Aerokluba« ima kompletno orodje z vsem potrebnim materialom za gradnjo kovinskih modelov, nadalje več benciu-
""nunim n —
Opozorilo železniške uprave
Železniška uprava jc preko naših radio oddajnih postaj opozorila občinstvo, da si pred vsakim potovanjem z železnico pravočasno nabavi vozne karte. Zadnje čase imajo naši potniški vlaki skoro vedno večje zamude ,to pa v mnogih primerili ravno zaradi lega, ker si polnilci v zadnjem momentu nabavijo vozne karte na postajnih blagajnah ,ki so tik pred odhodom vlakov preobremenjene in ne morejo pravočasno odpraviti vseh polni-kov. Tako nastajajo zamude. Železniška uprava je izdala nalog, da morajo vlaki v bodoče odhajati točno po voznem redu in da se železniški organi ne’ sinejo ozirali na zamudnike in tudi ne na to, ali je mogla postajna blagajna vsem ix>tni-koni pravočasno izdali vozne karte. Železniška uprava je obenem tudi s svoje strani opozorila občinsLvo na možnost in na prednosti nabave voznih kart v poslovalnicah „Putnika“, kjer si občinstvo lahko nabavi vse vozne karte po originalnih cenah že v predprodaji, pa tudi že dan ali dva dni pred nameravanim letovanjem. Obenem prejmejo potniki pri „Pulniku“ vsa potrebna pojasnila glede voznega reda in vlakovnih zvez ter se rešijo skrbi za nabavo voznih kart v
skih motorčkov, ki tehtajo komaj po 196 gr pa vendar popolnoma brezhibno delujejo. En takšen motorček velja okoli 1300 din in si lahko predstavljamo, kako so morali zbirati dinar za dinarjem, da so si toliko prigospodarili.
Nato sta me gg. Vodopivec in Kratn-bergar peljala v pisarno in sejno dvorano »Aerokluba«, kjer je tudi »glavni stan« sedanjih tečajnikov. Tam je vzoren red čisto po vojaškem vzorcu. Postelje so pospravljene kakor v vojašnicah in med tečajniki je tudi vojaška disciplina, ki je prvi predpogoj dobrega pilota. Tečajniki imajo tudi svojega sobnega starešino, ki odgovarja za red in reči moram, da se je vodja tečaja g. Vodopivec zelo pohvalno izrazil o tečajnikih in njihovi disciplini.
Tečajniki so obdelali v 8 dneh naslednjo snov: nauk o specialnem modelarskem materialu, gradnja modelov, osnovni pojmi aerodinamike, risanje načrtov in njih tolmačenje, matematično konstruiranje modelov, osnovni pojmi meteorologije, sirioči pa je podpolkovnik g. M a-slač predaval o temi: »Kaj pričakujemo od mladine z letalsko izobrazbo«, s čemer je bil zaključen teoretični del tečaja. JVted mlade modelarje bodo prihodnje dni šli novi modelarski inštruktorji, ki bodo še bolj okrepili idejo modelarstva, jadralnega letalstva in letalstva sploh. Doseženi so bili prav lepi uspehi in bodo absolventi tečaja, ki bodo morali položiti tudi predpisan izpit, spadali med najboljše modelarske učitelje v državi.
-ig.
Vlomna tatvina v Einspielerjevi ulici
Drzen vlomilec se je včeraj vLilio-lapii v odprlo mansardno sobo posestnice Marije Lorbekove v Einspielerjevi ulici, medtem ko so se stanovalci nahajali v kuhinji v nadstropju niže.‘
nicah. Spodaj so culi ropot vrat ter pozorni nagovorili neznanca, ki jc nosil s sebo j neko kovinsko cev ter izjavil. da kupuje staro železo. Lorbe-kova je sicer pogledala v mansardno
Odprl je zaklenjeno omaro ter vzel sobo, toda ker jc izglodala zaprta oma-
8100 din, ki jih je njen zet komaj pred tremi urami prinesel kot izkupiček za sadje, nalo pa je omaro zopet zaprl ler puslil nedotaknjene ostalih 5850 dinarjev ter skoro ravno tako visok znesek v denarnici za drobiž. Zaprl je omaro ler sc podal po slop-
ra nezaklenjena, se je vrnila. Cez nekaj časa pa je le pogledala v omaro in odkrila tatvino. Neznanec je še v sosednji hiši vprašal za starimi cunjami, nalo pa manjka za enkrat vsaka sled za njim.
Sprememba ¥ mestnem avtobusnem prometu
Zaradi preselitve mestnega avtobusnega prometa v nove garaže in poslovne prostore na Tržaški cesti, se spremeni odhod avtobusov na mestni progi Glavni kolodvor - Vojašnica kralja Petra z današnjim dnem, t. j. s 23. XI. sledeče:
Prvi avtobus odide zjutraj ob 6.15 od postajališč Stritarjeva ulica - Vojašnica Kralja Petra proti kolodvoru, z Glavnega ,rm. letevatlna akademija Sokola Maribor-
i,~i~n,________ „u	r on	,	„ ,■ , „	, ! Malica v soboto ,30. nov., na predvečer
kolodvora pa. ob 6.30, zvečer odide zad- i državnega praznika je že tradicionalna pri-
nji avtobus z Glavnega kolodvora ob j redilev nacionalnega Maribora, ki tudi le-
2220, s končnih postajališč Vojašnica j [os po sporedu in zunanji sliki ne bo
kralja Petra - Stritarjeva ulica pa oh zaostajala za odličnimi nastopi zadnjih
99^ Vn 7T1 i rod n virih, n-, trd nm-ri 1 lcV VsL«Plllcc bodo v predprodaji pri „Put-vozni red ...vtobusov na tej pro^i nlj;u*- Qd 27. I. m. dalje. Točnejši spored
m Lutkovno predslavo za odrasle bo
priredilo sokolsko Inlkovno gledališče v Studencih v nodeljo ob 19. Na sporedu je igra „Debeluh, Dolgin in Bistrovski’.
m Delavstvo gozdarskega urada grofa dr. Ferdinanda Attemsa v Slov. Bistrici je darovalo Proti tuberkulozni ligi v Mariboru znesek din 2G2‘—, za kar prav iskrena hvala.
S I G N I R N E S T A M i* I L J K 12
IN BARVA „S.O F R A“
Maribor, Gregorčičeva 24.
fel. 25-10
se torej ne spremeni, spremeni se samo odhod avtobusa zjutraj, namesto dose-daj 6.15 z glavnega kolodvora, po novem ob 6.15-s postajališč Stritarjeva ulica Vojašnica kralja Petra. Dokler je ukinjen vlak. ki prihaja v Maribor iz Ptuja ob 21.48, ne vozi avtobus ob nedeljah in cerkvenih praznikih z glavnega kolodvora ob 22.
m. Ženska podružnica CMD v Mariboru ima večje število prikrojenih oblek. Naprošajo se gospe, ki bi jih šivale, da se prijavijo v knjigarni Sa.\ na Grajskem trgu.
1 m Umrl je g. Matevž Kocpek, zvaničnik drž. žel. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. j m O zgodovini Srhije bo predaval g. prof. Bogo Te p 1 v v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 20. v prostorih Vzajemnosti, Buška c. 7 na dvorišču.
Maribor, Gregorčičeva 24.
tel. 23-10
m Lutkovno gledališče inaiičnega Sokola v Sokolskem domu bo ponovilo v nedeljo, 21. t. m., ob 15. zadnjič v sezoni lepo lutk. igro „Zidanje S kadra", ki jo jc že dvakrat igralo z velikim uspehom ob nabilo polni dvorani.
bomo še objavili.
e8BS®H£ČS3BgHS:
SOKOLSKO .DRUŠTVO MAR1BOH-MATICA priredi v proslavo Zedinjenja v soboto, dne 3*.!. novembra 1318 ob 28. uri SLAVNOSTNO TELOVADNO AKADEMIJO. Vstopnina din 10'— in 25'—. — V nedelja, dne 1. decembra 1919, ob 11. uri dopoldne SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. V nedeljo, dne 1. decembra 1910, ob	uri	zv.
SLAVNOSTNI PLES. Vstopnina din 15'—. Slavnostni kroj narodne noše temna obleka. Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. Predprodaja Vstopnic pri PUTNIK-u
in Prispevki za pomožn oakcijo v denarju so	dosegli	znesek	118.990 din,	nekateri so	darovali	tudi v	naravi blago	oz.
premog.
m Na spreten način ja poskusil izvabiti denar od neke mariborske trgovke neki moški. Najpreje je nekdo telefoniral v trgovino,	da bo	prišel	neki moški	po
prispevek	za Pedagoško	centralo, ler	se
po telefonu predstavil pod imenom znanega mariborskega profesorja. Najavljeni obisk je res kmalu prišel ter predložit potrdilo na 100 din, ki mu jili pa trgovka na intervencijo poslovodje ni izplačala. Bajc je zbiratelj prispevkov za PC letos že enkrat izvabii v omenjeni trgovini 50 din za neko drugo ,,Zbirko".
m V Beograd je odpotoval upravnik rodnega gledališča dr. R. Brenčič, srednje na pristojnih mestih za izena'
mariborskega gledališča v pogled«. ne subvencije z ostalimi gleda.^ei stopnje v državi.	*	'-HaS'-'
* TOPLO PERILO za dame ta nudi ugodno modna Irgovina BREČKO, Maribor, Aleksandrova c- -
ni Železniški zavirač g. Anton Skra t Pobrežja in progovni delavec Anion . ki so ga nedavno prijeli zaradi .jke medeninaste plošče ob priliki 5 . „ no-nesreče pri St. liju, imata slučaju _ ^ polnoma enako ime in priimek, uu ‘1
neljubih zamenjav, pripominjamo, «a v ^
novana nista identična in Uidi nista rodstvu.	..—
* KRAVATE, rokavice, nogavice m h kogar v izbiri pri MIRKU DSKt1!1 ribor, Aleksandrova c. 23.	______
i^
m Smrtno se je ponesrečil Pn
Slelni Ladislav Juh iz Maribora, je tako nesrečno, da je dobil varne poškodbe, katerim jc v boln podlegel.
* LE PRAKTIČNI DARILA nes in io najceneje pri MIRKU BRtC Maribor, Aleksandrova e. 23.	___
m Ukradeno motorno kolo je .našel« . Adolf pred hišo v Ferkovi ulici, v »
slaniu-	„uva-
m. Avtomat za fotografske filme so P°* j rili neznani zlikovci s tem, da^ so me, 'aCje, mesto kovancev po 10 din svinčene ‘ „j3t ki so bili izrezani v oblik kovačev. ‘jro° ima zaradi tega 100 din škode
ŠTAMPILJKE „S O F R A‘ 10
tel. '"‘i,
Maribor, Gregorčičeva 24.
* „GRIČ“ vabi — koline.	.,„v
* Pripravljalni odbor za ustanov Pevskega društva „Kolo‘' v Mariboru cuje ustanovni občni zbor za nedeljo, • 24. t. m., ob 10. uri dop. v mali dvm Narodnega doma.
* Pri Grmeku v Studencih vsako 11 deljo koncert!
KHSU
SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 19- ^j' mnderneje urejen za operacije. Enter a ner za izpiranje debelega črevesa, speeialist-kirurg dr. Černič.
m Zdravniško dežurno službo za .UUJ
pomoč članom in njihovim upravice svojcem vrši v neodložljivih primer:in v odsotnosti pristojnega rajonskega z t nika v nedeljo, 21. novembra, dr. 1 a Martin, Maribor, Tržaška c. 13 — 1 bolnišnica.	.^jii
m Nočno lekarniško službo bosta vi od 23. do vključno 29. nov. Mestna te r na pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 2»ve lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksanur in Meljse ceste, tel. 25-32._________
«asESEKt-«;.KMS3aB-:;T
fžarosfno gjžecSaliice
Sobota, 23. nov., ob 20.: „Cyrano de gerac“. Zadnjič. Znižane cene.
Nedelja, 21. nov., ob 15.: „Na eesaru-ukaz“. Ob 20.: ,,Na dnu". Znižane cen • Ponedeljek, 25. nov.: zaprto. .saj Torek, 20. nov., ob 20.: „Na cesai ukaz". Bed A.	^
Nedelja v Narod.i_.il gtedaliSŽU* ge prva popoldanska operetna predstav* jja s posebnim ozirom na okoličane vu* jji one, ki se ne morejo udeležili predstav, uprizori zelo zabavna ini( zVc-diozna opereta „Na cesaričin uka*1! .gl.a čer pa Maksima Gorkega znamenita ,,Na dnu“. Za to predstavo veljajo z**12,1 cene.
Mino	ii
* Esplanade kino. ,,Baron Trenk“ jjj
velefihn tempa ,napetosti, divne glas^1cy razkošja. Hans Albers, lvathe, Dorsch, billa Šchmitz, Oskar Sima.
* Grajski kino. Danes izborna češka seloigra .,Na okrožnem uradu'*. Vlasta^ jan kot lažni zdravnik. Smeh iu zaba' .
* Kino Union Do vključno torka scllr(). cijonalni dvojni spored: t. ,.Orlak«^ s*e-ke" s Peter Lovrejem in 2. „Jahač n,,0gi. valeč" z lven Mavnardbm v glavni VI
Zvočni kino Pobrežje. 23. in
21.
zelo zabavni film „Seržan Berry
Socia-no skrbstvo v Mariboru
Pod pritiskom težkih časov je bila leta 1933 ustanovljena v Mariboru Staniča za socialno skrb rekonvales-centnih delavcev. Stanico vodi posebni kuratorij, sestavljen iz zastopnikov delodajalskih in delojemalskih organizacij ter karitativnih društev ter je bil letos v tretjič obnovljen. Sedanji kuratorij tvorijo: dr. Ivan Jančič, ravnatelj tvrdke Predilnice in tkalnice (Doctor in drug) Karel Fi-
.. .	.	sclier, tovarnar Josip Hutter, ravnatelj
zadniem trenutku in neprijetnosti navala ,	„	„	:	.,	„
na postajnih blagajnah. 2eleti bi bilo, da j tvrdke Viljem freund Henrik Gicntz, vehi se potujoče občinstvo za nabavo voz- i letrgovec Ferdo Pinter. urar in trgovec nih kart v večji meri posluževalo pošlo- i Franjo Bureš, Slokar Vladimir. Zarja valute „Putnika“ ter s tem Uidi s svoje , gkerovi<, Auer Oton. Pelikan Boris, strani pripomoglo, da bi se odstranilo ,, . , t	D	m
aeprejetne zamude v našem potniškem >r,<!^ Ivan m . ' n'0 -.'-eno1.. . ; a se >
Drornelu.	za lxistitirrauje je bi! v tretjič so2;a:-no. uMaiiaviteijicatna tvrdki Hutter & drug varnah
izvoljen za predsednika dr. Ivan Jančič. Iz poročila, podanega na prvi seji kura-torija, je razvidno, da je Staniča tekom svojega obstoja zbrala v prit^ najbednej-ših lepo vsoto din 378.317.—, skoraj ravno toliko pa je bilo razdeljenega denarja med rekonvalescente in sicer v času, ko so upravičencem potekle zakonite dajatve (podpore) pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Na prvi seji obnovljenega kuratorija se je predsednik dr. Jančrč Ivan v imenu vseh obdarovanih iskreno zahvalil vsem podjetjem in delavstvu, ki so tekom obstoja navedene institucije podpirali Stanico s prostovoljnim' prispevki, posebno pa se je zahvali!
ter Doctor & drug. Danes podpirajo ^ . nico poleg navedenih že sledeče tvf^ Mariborska tekstilna tvomica, teks^. tovarna Ehrlich Avgust, Viljem Jugosvila, Unio društvo, tovarna Rtitgers, Franc Tscheligi, stavbenik Franjo, Mariborska livarna Mestna podjetja, Scherbaum & c®r'in| tovarna pohištva Ferdo Potočnik,
& Herold, Racekova vdova, lekarna ^ vost, veletrgovina Pinter & elektrarna Fala, tovarna koftfekcije ra, tovarna testetin Ludvik Franz
ve-
in nameščenci OUZD v Mariboiru.
bi bilo, da bi ta ustanova našla ^ liko podpornikov, posebno pri večjih :
kvarni gama
Posebnosti tajinsivenih organov, ki jih človok nima
Dt* Stanko Bevk / Pogied v kraSjevstvo rsb In rajih organske različnosti — Duh prs žuželkah
Drfa ',.eitatet'in' živalih vidimo organe, ki jih ‘,se6l.ne najdemo. To otežuje, da bi spo-ODa7 n ,ov namen in pomen. Dolgotrajna ni H°V?nia in Pfeineteni poskusi so po.reb-> da uoženemo, v kaj jih žival rabi in zakaj ‘ Potrebuej. Posebno pogostni so taki
tajinstveni organi pri živalih-, ki žive v drugem mediju kakor človek.
J? so.v Prvi vrsti povodne živali. Oblika 3a ln ves ustroj teh živali mora biti dru-D ;CUn kakor onih, ki žive na kopnem, kajti m, Prem'kanju morajo rezati vodo, ki ima „iK?.s? v°£ji upor kakor zrak, ki se v njem ?,!je,10 živali na kopnem, čet or.>entacija je v vodi težja in deloma nav .otJleiena^ saj vidi povodna žival samo dalj 'n llavPično navzgor na vse raz-ph;e> na obe strani pa ima omejeno vidno sviti'iV ne^’i ze učinkuje popoln odboj Vod Svetlobni žarki ne stopajo več iz Zaf6’ ampa!c se na njeni gladini odbijajo, na h n‘ pr‘ riba v ncki slobini reke ne vidi breg, podvodne predmete v-veliki razdalji Pa dvojno.
wii sppznavanje pravih predmetov od nji-ori i j- za določitev globine, oddaljenosti in ^ dine, za bližajoče se živali od strani ilt?d zadaj itd morajo torej povodne živali kak p?sebne organe, čutila, kajti s čutili, tev°r ™ajo kopninske živali, bi vsega svrv neLmo£le zaznavati, čutiti in si uravnati rii»e ,zivlieilie- Take organe imajo zlasti °e> ki so izrazito vodne živali. Eden teh kanov je vzdušni mehur. Ta
velikosti tlaka tudi velikost predmeta, zato si s pravočasnim begom cesto reši življenje pred večjo roparico.
Poboetiico imajo še nekatere druge povodne živali, n. pr. paglavci, dokler se ne preobrazijo v žabe.
Specialni ribji je tudi električni organ,
ki pa je precej redko zastopan- Imajo ga nekatere vrste skatov, ki žive v morju, in ameriški sladkovodni električni ogor ali drhta-vec. Električni utsroj rabi za obrambo in napad.
Še en organ imajo ribe, ki je sicer redek v živalstvu, namreč svetila. Zlasti pri onih vrstah rib, ki žive v globinah, kamor ne prodre več svetloba, so ta svetila posebno
jaka. Od drugih povodnih živali -je nekaj mehovcev, potem črvov, školjk, glavonožcev in rakov, ki imajo svetilne organe, od kop-ninskih pa izvečine le nekaj hroščev.
Svetila so mnogovrstna.
Nekatera imajo celo zapiralne, ojačevalne in usmerjajoče priprave, ta so ob očeh, ona ob bokih, mnoga na posebnih recljih, da more žival posvetiti, kamor hoče.
Tudi barva je različna, dasi je ponajveč zelenkasta Glede barve je najbolj čudovita neka giobočinska sipa lyeotheutis ali thauma-tolampa, ki ima 22 raznobarvnih svetil na svojem telesu. Nekatera svetila izmetavajo prilično svetlikajoč sluz, s katerim plaše napadalce. Sicer pa služijo svetila za iskanje
z zrakom
Njeg
napolnjeni mehur hrbtenico.
leži pod
šat-SOc° vsebino more riba večati ali manj-stv' tein zmanjšuje ali veča svojo svoj-Jeao„tež° in izpreminja jakost vzgona, kar vzroča, da se v vodi dviga ali pada, od-te>Sno za neko globino ustanovi primerno ‘O- da plava tam brez napora, cevt ni mellur ie pri nekaterih ribah s ne v V zvez’ z ustno duplino, pri drugih pa nit prvem primeru gresta polnitev in praz-Ča ev ,'nehurja hitro od rok, v drugem pa poseje, kajti zrak se mora izločati iz krvi jT Posebni žlezi, oziroma po njej odvajati, spiSS g°di !e v majhnih množinah. Ribe, ki „ drže dna, in pa morski psi nimajo vzduš-nega mehurja.
spoznavanje globine jim služi poseb-
kam	n0	čutilo,
■nerega sedež je naglavi. So to številni me-
Urcj in cevke, polni sluza, ki leže v koži in o v zvezi z živčevjem- Te, tako imenovane s^renzijeve ampule, so čutilo, s katerim VMnava riba T°Ieg ’ svoje oddaljenosti od -1, ?e gladine tudi njeno kakovost, namreč ye gladka ali valovita, j .“seben ribji organ je znana pobočnica, to j crta, ki se vleče ribi po bokih od glave rib repa 'n -’e uavadno temnejše barve kakor .°a sama. Vidni del pobočnice sestavljajo rastiv6 °dprtinice kratkih cevk, ki so od-g, “h.Podolžne, nekoliko valovite cevi v ko-Ve? -drustki prodirajo luske in površnice in y zejo tako glavno cev z zunanjim svetom. šont-v' saTn’’ Pa tudi ob pobotnici na koži so * PKi občutnih stanic, v katere segajo živčni
•tonciči.
Kakor so pokazali poskusi,
Zaznava riba s pomočjo pobočnega or- i . Sana tudi jako šibke vodne toke
VorlSP°Znava vsa'K° najmanjšo izpremembo' ' onega tlaka nanjo, ki ga povzroči sama- i D ,Se Wiža kakemu predmetu, ali napravi ' vid' et’ Ki se premika proti njej. Zato I da lm°’.da se riba postavlja vedno proti toku, i n,e?e nikoli — naj si je tudi popolna tema — j da i |D avaniein ne zadene ob kako oviro in ; stra -aStn-e tl,d' po zivalci' Ki ji priplava od j ni uli od vzad v bližino. Razložuje P® i
hrane, največ pa v svrho, da se najdejo samci in samice. Pri naši kresnici in najbrže pri hroščih sploh prihaja pač le zadnji moment v poštev, kar kaže tudi dejstvo, da kresnica samica močneje zažari, če prileti samec v njeno bližino-
Nekatere žuželke, zlasti metulji, imajo posebne
organe za proizvajajnje svojstvenega duha.
Tudi pri sesalcih in nekaterih drugih živalskih skupinah najdemo take dišavile žleze, ki zlasti ob pojatvi močneje delujejo.
Pričakovali bi, da imajo tudi one živali, ki letajo, analogno ribani svoje posebne organe za življenje v zraku. Takih specialnih organov pa te živali nimajo, pač pa je njihov telesni ustroj v toliko različen od pritalnih živali, da je prilagoden letanju. K tem prilagoditvam spadajo pljučni mehi in nabrekline vzdušnic, ki so zaloge za kisik med poletom, votle kosti in lahki hitin, ki manjšajo težo, letalne mišice, sprotno iztrebljanje, manjkanje sečnega mehurja i. dr.
žagali so potem ugotovili, da je bilo v deblih precej zaraščenih železnih delcev. Ti so žage pokvarili in uprava je po dolgem proučavanju izumila aparat, ki do-ženo, če je v lesu železo. Aparat je podoben škatli radioaparala. Na njem je 25 cm velik poslušalnik v obliki krožnika. Delavec nosi škatlo na hrbtu, s posebno pripravo na ušesih posluša znani žvenket žage, kadar se bliža železnemu delcu v lesu. Cim doženejo, da žaga daje drug Ion, jo ustavijo in odstranijo železni delec iz debla.
Nemški daljnostrelni obalni top ob Kanalu v akciji
Tehnike smo se naučili od narave
Mnogo je primerov, ki kažejo, da je priroda opremila bitje s posebnostmi, ki jih je iznajdljivi človek uporabi! zase. Tako lahko kitne niti v nogah pripomorejo ptiču, da je avtomatično pritrjen na veji, da lahko brez skrbi zaspi, čebelno želo more s silo svojega mehanizma predreti celo trdo konjsko kožo. Na koncu aparata je strupena vrečica, katere vsebina se med obema puščicama zlije v rano. Ta mehanizem prav nič ne zaostaja za napravami modernega avtomobila.
Tudi strupene pline pozna živalstvo. Hrošč-puškar sproži iz telesa eksploziven naboj ostrega dražilnega plina. Če nastopi več takih hroščev istočasno, napravijo vtis bojevitega polka. Vsak hrošč more oddati po 10 do
12 strelov zapored.
Kiti so prave podmornice v vodi. V Avens-landu v Avstraliji živi pajek, ki visi na niti svoje pajčevine, v kremplju pa drži približno 4 cm dolgo laso. Na koncu te je lepljiva tekočina. Ko pride muha v bližino, vrže pajek proti njej laso in jo ujame na lepljivo kapljico, kakor človek ribo v vodi na trnek.
Trdo kuhano jajce ima na širšem koncu odsekano ploskev. Tu je zračno skladišče za pišče, preden prikljuje na dan. Zrak se zlije v njegova pljuča, pišče načne s kljunom še zunanjo lupino tako, da pride do njega še več zraka. Kljunček ima kakor kamen trdo konico, ki zunaj piščetu odpade, ko začne te-
Kemiia na sledi pradavnim bivališčem
Znanost je napredovala tako daleč, da lahko že po kemični preiskavi tal dožene lego starih selišč. Doslej so učenjaki skrbno preiskovali vsak košček kosti pračloveka ali živali ter posamezne dele orožja in orodja, s katerim se je davni naš prednik brani! in preživljal. Seveda ni mogoče, da bi prebrskali vso zemljo in iskali ostanke pradavnih prič.
So še drugi znaki, ki dajejo sledove o bivanju davnih prebivalcev na zemlji. Povsod
namreč, kjer se je človek ali žival zadržala dalje časa, so ostanki gnoja, hrane, kadavrov, _ zemlja je nasičena s fosforno kislino Nemški znanstvenik je na razdaljo 50 m vzel koščke prsti ter kemično preiskal nje fosforne substance. Na ta način lahko ugotove tudi tisočletja stare ostanke v zemeljski grudi, ki povedo, kje se je zadržal človek, lovec ali večno seleči se pastir. Kemija torej nudi pogled v zemljepisno sliko človeške poselitve.
^ neka!
o slrupenih kačah;
krvVoi čas smo čitali v listih, da so v nekem str,,U ,Ir‘ Mostarju pobili delavci kar 180 te«i.?en.‘K kač. Med kačanu da so bili orjaki
Aparat, kš odkriva že-eine kos© v deblih
težki or,
Znano je, da se v drevesa vrasle mnogo železnih predmetov. Žice, žeblje in druge železne predmete, ki jih človek zabije v deblo, rastlina polagoma zarase in pre-
do 7
pod žago in napravi na zobeh veliko škodo.
Gozdarska uprava v Nevv Englandu v Ameriki ji posekala velike ploskve gozda,
o	- kg. Mislim, da je velika večina
d vcev to pripovedko vzela za šalo. Med lavo m ?° tudi pisali, da so strupenjače de-ye »silovito napadle«.
Rsi *??®tev pride le modras (Vipera atnody-s|uič sem pred s.vetovno vojno dolga leta vj| , ya[ v Dalmaciji, sem se tam mnogo ba-pr s dačami, posebno z modrasi, ki so biii nikor poSC3ti. Modras je zelo lena kača in s? den 'ie 'pt' človeka, ako se ne četi napn-a- .I?, tako rekoč popolnoma defenzivna, šino ae čut' napadeno, švigne z vratom v vi-Sg' ln vseka, oziroma vgrizne (niči) Ujel •tli n.1nr,Ro živih modrasov, celo noseče sa-Zna 80 m' doma izlegle do pet mlad'čev k8*np Je- da modras, gad in nekatere druge lvpi.lz,:’;’’e Jajčka v maternem tele:
krije. Tako se primeri, da pride železo I ki ga je poškodoval močan orkan. Na
Miši so pomolzli
Čuvaji berlinskega zoološkega vrta so dobili nalogo, ki jim je bila vsekakor prijetnejša, kakor pitanje požrešnih zveri — pomolzli so morali nekaj samic miši. Dobili so posebne gumijaste cevke, s katerimi so se lotili posla.
Namen takšne molže je bi), da doženejo učenjaki količine maščobe v Tnišjem mleku. Za osnovo merjenja so vzeli kravje mleko. Ugotovili so, da mleko miši in slonov glede maščobe niti malo ne zaostaja za kravjim mlekom. Tako vsaj poroča „Dic Umschau" iz Frankfurta.
Morski pes
je inteligentna žival
V norveškem mestu Haaren so pred nedavnim osnovali posebno postajo za reševanje ribiških čolnov in ladij, Iti jih na odprtem morju ob obali zaloti vihar. Ta postaja je brez dvoma edinstvena na vsem svetu. Čim pride ribiški čoln v fjordu v nevarnost, splava proti njemu morski pes, ki je privezan na dolgi vrvi, ki se odvija s škripca. Morski pes splava naravnost proti čolnu; čim ga doseže, mu mornarji, ki so v nevarnosti, snamejo vrv ter so tako zvezani i ' rešilno postajo. Posadka na obali pa potegne nato čoln ali ladjo k obali. Pobudo za tovrstno reševanje je dal neki ribič, ki je pred leti zdresiral dva morska psa tako, da sta na povelje plavala proti čolnu. Morski psi so namreč zelo inteligcnte živali ter jih je lahko zdresirati. Na Norveškem so sklenili, da bodo ob dolgi fjordasti obali postavili še več sličnih rešilnih postaj.
Serum proti kozam ne fcodo več pridobiva’5 od krav, nego iz oplojenih kokošjih jajc. V tem pogledu pripravljajo zdravniki že večje poizkuse, ki bodo olajšali dosedanjo odvisnost od rogate živine.
Peterček gleda skozi okno. Zunaj lije kot iz škafa. Slednjič vpraša mamo:
— Mama, zakaj vendar dežuje?
-j Da bomo imeli dobro letino, da bomo imeli kruha, sadja ...
— Mama. in zakaj dežuje na tlak?
So živali, ki se n® zmenilo za grmenje topov
*ze i2
i:°!i me ni tiiii en modras napadel redv ni‘'"ras'v' .sem našel pesamezr,•
bi kočf
cmo
Ve-
hilo ker
H’ v
'Ja h; 'h;:
več skupaj' Neresnično je tedaj, d?, 'hvce vsitovito napadle«. Ako bi res, ne hi ostal niti en delavec živ. ■'ru •> ae eue kače Tepel, bi ga že 5 drugih ugriznilo Tudi ie izključeno »lest.	1	'l0 ta!<o orjaških Inč na enem
čas- ,	! kie hrana? Kriče sicer lahko dolgo
V S»°, Preživeli pa se vendar morajo. Qad ckolici Maribora so modrasi prav redki zato' Pr'.n?s-n' Da se preveč ne razplode, skrbi jež, ki vsako kačo, čim jo zaloti,
M N.
ferez
usmiljenja požre
V Vojni 1911-1918 so zain-o žili marsika-lera zanimiva dognanja, kako so se ponašale v lopovskem ognju in frontnem peklu živali. Ob hudem 'artilerijskem ognju na zahodnem bojišču so pobegnili jeleni in merjasci na olieh sirenah Huna v gozdove. Divji j	. oklu izbrali varno Švico, kamor jih je pribežalo nenavadno mnogo. Volk, ki ga nemške narodne pesmi opevajo kol naslednika, Marsa, je zelo plašen, če se oglasijo lopovi ter takoj pobegne. Bojazljivi zajec pa je medtem oslal na svojem mestu in še hujše streljanje ga ni oviralo, da ne bi se pridno množi! dalje. To so ugotovili o božiču 1911, ko je bilo '. ■••• obema frontama izredno mnogo zajcev. Vojaki obeh taborov so jih streljali in si pripravili praznične pečenke. Našla! je, .splošen pokolj j ; zajec ,na kraju se je prim rilo, da sta neki Francoz in Nemec hkrati streljala na edinega dolgoušča, ki je še ostal med zakopi. . .
V starih časih so jeleni in srne mnogo trpele zaradi divjih pohodov azijskih plemen. Tako so Huni iztrebili velike črede
le plemenite divjadi.
Zanimivo je, da konji mešanih ras lažje , rvnašajo topovski ogenj. Kozaki s svojimi slovitimi konji so bili vedno na boljšem od sovražne konjenice, isto velja tudi za pse Dobro treniran domač pes pomeni v vojni mnogo več, kakor ostali psi, ki jih vojni hrup vznemirja.
Frontna kanouada pa ne vpliva na večino ptic. Soje, kosi, slavci, razni drozgi, laste.viee in druge znanke so kljub močnemu zapornemu ognju ob ofenzivah ostale na svojih mestih. Tako je bilo večkrat čuti prečuden kontrast, ko se je v večerih po komaj preneham kanpnadi oglasil na fronti slavec.
še zagrizenojši na svoji zemiji so razni žužki, ki so v velikih množicah navalili na mrtvece in ranjence. Pliee so" pa mirno uživale plodove in iskale črvov po jamah, ki so jih izkopale granate. Kazni glodavci so pritisnili v strelske jarke, toda niso molili ptic, da bi celo ne gnezdile v njih. Miši in podgane so sredi jarkov lovile ujede.
Večina ptic se ni bala eksplozij. Cim jc granata izvrtala jamo, že so prihitele in iskale črvov. Fronlniki so celo povedali čudovit primer o lastovičjem paru, ki je gnezdil komaj dva čevlja proč od odprtino strojnice...
Vojna je pa vplivala na selitvene poti ptic. Mnoge jate, ki sp druga letu letele, na jug preko Rena in dalje ob francoski obali .so opustile to pot in si poiskale drugo smer. Primerilo se je, da so jate selivk spremljale letala v bojih. Med pomorsko bitko pri Jutiandu je lato fazanov na nemški obali zajela strašna panika. In to v času. ko ljudje še niso vedeli, za kaj gre.
Na vzhodnem evropskem bojišču je vojna najbolj prizadejala bizone. V gozdu pri Biaiovicah jo, živelo krdelo 770 bizonov. Med boji se je njih število skrčilo na 120. Cesar Viljem-je izdal ukaz, naj strogo čuvajo le živali ter presek v zaledje fronte. Ukaz je izdal zato, ker je bil informiran, da so bizoni lasi ruskega carja. Po vohii se je pokazalo, da ni bito tako-.
Zenski kotiček
Delovnemu človeku le potrebna
tudi duševna hrana
Neka gospodinja, ki vodi sama precej obširno gospodinjstvo, mi je bridko tožila. Dejala je. da je kot dekle in še v prvih letih zakona mnogo čitala, sedaj pa je minila že cela vrsta let, odkar je imela zadnjo leposlovno knjigo v rokah.
Razgovor mi je pokazal, kako hrepeni vsa njena notranjost po duševni hrani, a ji čas tega ne dovoljuje.
Takih gospodinj je mnogo, le da mnoge izmed njih to hrepenenje sčasoma v sebi zatro, nakar se isto nikoli več ne pojavi. To pa ni prav! Neki pregovor
celo pravi, da pomeni duševna lenoba telesno staranje. In ako nekdo na vsem lepem preneha s čitanjem, lahko po pravici trdimo, da se je vdal duševni lenobi. Čitanje predstavlja za človeškega duha neko duševno telovadbo in urjenje, ki na celotno človekovo razpoloženje dobro vpliva. Ako to duševno telovadbo ukinemo, otopi najprej duh, nato še telo.
Iz tega sledi, da je čitanje v življenju pismenega človeka nekaj važnega in nujnega. Treba si je torej priskrbeti dnevno nekoliko časa tudi za to. Gospodinje bodo rekle: Ni mogoč®! Oh, pa še kako mogoče je! Zmečite iz stanovanja vso tisto ropotijo, na kateri morate dnevno skoraj eno uro brisati prah., kuhajte današnjim časom primerno kosilo in se bo tudi posode manj umazalo, skratka, poenostavite si gospodinjstvo. Zvečer se pred spanjem umijte in videli boste kako prijetna bo urica čitanja pred spanjem!
sama preizkusila in dognala, da so ;.a njeno lice res dobre, ne uporablja pa na slepo mazil, ki jih uporablja lepopolta prijateljica, ki ima morda popolnoma drugačno polt.
Velik vpliv pa ima na polt tudi milo. Z našim polti neodgovarjajočim milom si napravimo na licu več škode, kakor pa če se umivamo brez mila. če je polt zeio suha, moramo uporabljati le najmilejša mila. Najboljše je lanoiinovo milo ali pa nevtralno ali dečje milo. Izredno suho kožo pa moramo umivati s parafinskim oljem ali losionsko vodico. Šminkanje in pudranje za lastnice preveč suhih polti ni priporočljivo.
SCaf bi kuhala?
Ponedeljek:
Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Paradižnikova omaka. 4. Krompirjev pire.
Zvečer: Oblečena jabolka. Caj.
Torek:	*
Opoldne: 1. Krompirjev guljaž zgorelimi zrezki. 2. Palačinke z dušenimi ja-
'f
i)l> n
olupljenih icr drobno zrezamn mandP J nov, malo stolčenih klinčkov _iu cin ' To poslavi na štedilnik in mešaj, ® stane vroče, nato zamešaj še pol .. riževe moke ter odstavi. Se vročo na na dva oblata in razreži v dva prsta roke in prst dolge ploščice. Speci P malo vroči pečici.	, , og
Mandeljnov! hlebčki. Zreži na lislKt -dkg mandeljnov, potresi jih s 5 dkg s | korja in malo limonovimi lupinami
ne zelo vročo pečico, da hlč .. ^ pa
Šipkova marmelada
(ar se tiče raznih sadnih mezg ali marmelad, so gospodinje za letošnjo zimo in vse do prihodnjega sadja zelo slabo založene. Nekatere za vkuhavanje primerne vrste sadja, so zelo slabo obrodile, cena je bila zelo visoka, a ob času, ko bi bilo treba vkuhavati, je še zmanjkalo sladkorja.
Zadnjo možnost, da se oskrbimo z marmelado, nam nudi šipek. Mnogi šipkove marmelade sploh ne poznajo. Kdor pa jo pozna, ta ve, da je celo jako okusna. Pravtako marsikomu ni zano, da ni jabolko tisti sadež, ki vsebuje največ vitaminov, temveč, da jih ima več od jabolka citrona, a še več šipek.
Ker je pri nas mnogo šipku, bi bilo jako pametno, da bi gospodinje izkoristile priliko in se oskrbele z zdravilno in hranljivo šipkovo marmelado. Pripravljanje te marmelade je sicer nekoliko dolgotrajno, toda delo se v vsakem pogledu obrestuje.
Prinašamo enega izmed načinov prirejanja šipkove marmelade: Vzarni približno 'A kg šipkovega mesa in 'A kg sladkorja. Plodovi šipka morajo biti skrbno očiščeni. Odstraniti je treba vse peclje, ostanke cvetov in peške. Očiščeno šipkovo meso navlaži z vodo in ga pusti stati v loncu osem dni. Dnevno premešaj vsebino z leseno žlico. Po osmih dnevih maso dobro zgneti in pretlači skozi sito. Sladkor prekuhaj in ga postopoma prilivaj k šipku. Dodaj tudi naribano lupino polovice limone. Celo uro je treba to marmelado mešati, vendar med mešanjem ne sme stati na ognju.
Kdor sc ne kapricira na pretlačeno marmelado, lahko pusti plodove šipka cele oziroma preklane na dvoje. Tako prirejena marmelada izgleda zelo okusno in tudi je okusnejša od prve, le da je v pretlačeni obliki primernejša za kuhinjsko uporabo.
Ali je koža vašega lica suha?
Mnogo je med nami takih, ki so nezadovoljne s svojo poltjo. Tožijo nad svojo nevolje prijateljicam, tekajo od drogerije do drogerije in razlagajo tam svoje križe in težave ter si puste obesiti vsemogoče kosmetične preparate, s katerimi potem eksperimentirajo po svojem licu.
Vsaki' izmed teh pa dam tale dober nasvet: preparat, od katerega je imela lepo lice Elizabeta Arden, je mogoče dobrodejen za njo in še za tisoč drugih,
nikjer pa ni zapisano, da mora biti radi tega dober tudi za Vaše lice. Morda potrebuje vaša koža nekaj takega, kar bi morda Elizabeti Arden in vsem onim, ki z uspehom uporabljajo njene preparate, polt popolnoma uničilo. Polti različnih ljudi se med seboj zelo razlikujejo. Zato je težko negovati lice po raznih, pri drugih ljudeh pobranih receptih. Poit je treba proučevati. Lepo lice bo imela ona žena, ki bo uporabljala kreme, ki jih je
Mlečni riž s čokolado.
vejim bolki.
Zvečer Sreda:
Opoldne: 1. Karfijolova juha. 2. Faši-rani zrezki. 3. Kisla repa. 4. Pražen krompir.
Zvečer: Pečeni kostanji. Kompot. Četrtek:
Opoldne: 1. Prežganka. 2. Kračica v kislem zelju. 3. Krompirjev pire. Zvečer: Pljučka. Krompir v oblicah.
Petek;
Opoldne: 1. Paradižnikova juha. 2. Ajdovi žganci. 3. Kislo zelje. 4. Sirov zavitek.
Zvečer: Fižolova solata. Kava.
Sobota:
Opoldne: 1. Želodčna juha. 2. Krpice s krompirjem. 3. Solata.
Zvečer: Ocvrte kruhove rezine. Solata. Nedelja:
Opoldne: 1. Možganova juha. 2. Svinjska pečenka. 3. Riž. 4. Pesa. 5. Čokoladni biskvit s tepeno smetano.
Zvečer: Mrzla jiečcnka. Caj.
Angleški puding. Mešaj 14 dkg presnega masla, I jajca, 7 dkg sladkorja, temu primešaj 12 dkg fino zrezanega cilronala, 2 žlici ruma, 14 dkg grozdink, 14 dkg rozin in malo limonove lupine. Končno: primešaj še 14 dkg moke, deni v namazan in z drobtinami potresen model in kuhaj v sopari eno uro. Kuhan puding zvrni na okrogel krožnik ali plitvo skledo, ga dobro potresi s sladkorjem in polij s finim rumom pa daj gorečega na mizo.
Čokoladne šibica Naredi iz 4 beljakov trd sneg, zamešaj vanj 7 dkg zribane čokolade, 21 dkg sladkorja, in 14 dkg ne-
postavi v nv.	 ,	.	-g.
zarumeni. Posebej v skledi pa mešaj, trt ure 28 dkg sladkorja s 3 beljaki s sokom 1 limone. Nato primešaj še sp žene mandeljne in	naredi	na z v<>s£,	.
pomazano pior dno z žlico majhne hieu ke ter jih peci v ohlajeni	pečici.
Orehove krpice. Naredi trd sneg iz 4 o ljakov, primešaj 1 rumenjak, 25 dkg s n korja in 25 dkg drobno zrezanih °ren ter malo limonove	lupine.	Naredi	na
voskom pomazano pločevino z žlico maju kepice in peci v ohlajeni pečici.	,	•
Špageti s špinačo. Pripravi pol htrasp* nače kakor za prikuho in ji primešaj V trt kg kuhanih, odcejenih in nekoMS ohlajenih špaget. V skledi dobro zniw> J 4 žlice kisle smetane, 1 jajce in špagete špinačo ,stresi vse	skupaj	v kozo,	v .	'
razgrela žlico masti in postavi
peče četrt ure. Pečene sp*' ....................... in	J1*1
ten si pečico, da si
gete potresi z bohinjskim sirom postavi kol samostojno jed na mizo.
Fižol s kašo. Skuhaj četrt litra narno' čenega fižola, in ko zavre, ga odcedi, zalU nanovo z 1 in tričelrt litra tople vode, pso in kuhaj skoraj do mehkega; prideni oeir litra v vroči vodi oprane kaše in ve319S majarona. Vse skupaj kuhaj počasi minut in prideni kocke zrezane in
20-23
še polovico na majhno v maslu ocvrte žemlje.
Narodna.
m
vpliva na vesorganizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Ostrig. iiM32uns.<nu
Jermenček z zelenjavo. Prevri četrt U" tra namočenega ječmenčka, ga odcedi m nanovo zali j zim pol litra tople vode ali z juho od suhega mesa. Posebej zvC' zi ohrovt, korenje, zeleno, pelršilj in lerabo na drobne rezance (vsega naj za majhen krožnik), operi zelenjavo, 1° popari, odcedi ter prideni k ječmenu; pr£ deni pest namočenega fižola. Oboje, .1°.°' svinjskega mesa ali klobaso. Pokrij 111 kuhaj počasi 1 uro, prideni še deliti ,n,a kocke zrezan krompir, strok sesekljanega česna in sol. Ako nimaš pri rokah mesar prideni ječmenu žlico zaseke ali seseklja' nih ocvirkov. Ko ječmen kuhaš, mu p)'*r deni pest namočenega fižola. Oboje, cc-J menček in fižol namoči prejšnji večer v mrzli vodi.
-Pleteno volneno krilo
Za mlade deklice, zlasti učenke so zelo primerna pletena volnena krila. Zelo pripravna so takšna krila tudi za drsanje in sankanje. Plisirano volneno krilo spletemo igraje. Vzamemo nekoliko čvrstej-šo volno. Nasnujemo zank po potrebi, vendar tako, da je njih skupno število deljivo s 7.
1. igla: 6 desnih 1 leva (ponav.
2. igla: 2 desni 5 levili (ponav.
3. igla: 4 desne 3 leve (ponav.
4. igla: 4 desne 3 leve (ponav.
5. igla: 2 desni 5 levih (ponav.
6. igla: 6 desnih 1 leva (ponav. Teh šest igel ponavljaj tako
dobi krilo zaželeno dolžino.
do kraja) do kraja) do kraia) do kraja) do kraja) do kraja) dolgo. da
RUBY M. AIRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
42
— Ne vem. Prosim preberi pismo. Njegov zaupni prijatelj Sangster ga je napisal.
Dala ji je pismo.
Gladys ga je prečrtala in nato vrnila.
— Hm, — je nekoliko zavihala nos in pogledala Kristino: Ali pojdeš? — jo je vprašala.
Kristina je molčala. Mislila je na Jim-. myja. Zelo previdno se je v mislih spet vračala k možu, o katerem je sodila, da ga je zadnje tri todue že povsem pozabila. Hipoma se je v mislih vrnila v oni večer, ko je bil Jimmy tako grozen, ko ji je dejal, da lahko gre, kamor hoče. Toda prav tako naglo je odgnala te misli. Pač pa si je živo v duhu predstavljala strtega Jimmyja, takega, kakršen je bil z njo ono zadnje jutro na postaji v Eustonu, da, takrat, ko sta se bila poslovila.
In zdaj je bolan! — Prav je bilo, da mi je Sangster pisal, si je dejala. Dobro je vedela, da ga Jimmy za to ni naprosil. Seveda, to bi bilo zadnjp, kar bi si Jimmy želel.
In če je bolan, prav gotovo ni bolan radi nje. Ponosno se je vzravnala:
— Ne, ne pojdem, — je samozavestno
izjavila.
— Ne pojdeš? — jo je prazno vprašala Gladys. — Da, seveda, skoraj sem pozabila: ti se moraš vendar zabavati!
Kristina se je obrnila k vratom. V rokah je imela Sangsterjevo pismo.
— Sicer pa sem ti že rekla, da grem popoldne s Ketteringom v Heston.
Odšla je v svojo sbbo in se zaklenila. Zamišljena je stala v sobi. Še enkrat je prečitala Sangsterjevo pismo. Znabitipa je Jimmy močno bolan, a ji tega Sangster noče povedati? Morda pa je vse to le Sangsterjev poskus, fla ju spet spravi. Da, to bi rada vedela.
Ne, Jimmy ne hrepeni po njej. In če bi umiral, bi,je ne hotel videti. Tako suje mislila. Če bi jo resnično ljubil, bi seni-kolitako ne bila razšla. Da, ko bi jo imel rad!
Tiho je zaihtela. Debele solze so se ji udrle po licih. Toda Kristina jih je ponosno zadušila.
Poskusila ga je izbrisati iz srca. Poskusila ga je pozabiti. Prav nedolžno in nevede je posvečala svojo pozornost Ketteringu. Drag ji je bil, ker ji je pomagal pozabljati Jimmyja. Kadar koli ga je pogledala, se ji je zdelo, da se ji vra-
ča v srce nov življenjski pogum. Da, kako ji je to lajšalo in celilo rano, ki jo je zadal Jimmy. Toda, Kettering le ni bil Jimmy, ni ga mogel za nobeno ceno zamenjati.
Do kosila se je Kristina izogibala Gla-dys. Oči je imela objokane. Gladys pa jo je nalašč pustila vš'e dopoldne samo. Kljub vsemu je upala, da odpotuje Kristina s opoldanskim vlakom v London.
Kosilo je bilo mimo. Kristina pa je molčala kar naprej.
Slednjič je le izpregovorila: — Treba se bo pripraviti. Kettering bo vsak hip tu.
Gladys se je vsa stresla.
— Raje ne pojdem.
— Ne pojdeš?
— Ne. Nič rada se ne vozim z avtomobilom.
Kristina jo je pogledala in se ji nasmehnila.
— Prav, stori kot ti je ljubo.
Odšla je v sobo, da se obleče. Potrudila se je, da bi bila čim bolj mikavna.
— G!adys ne bo šla, — je rekla, ko je ustavil Kettering pred hišo avto.
Ketteringu se je razjasnli obraz.
— Ne pojde? Mar naj nama bo žal?
Kristina se je tej opazki veselo nasmehnila.
— To je čudno...
— Odpustite mi... — Skrbno ji je zavil odejo čez noge. — Ali hočete šofirati?
Kristina je odkimala.
— Ali niste jokali? — jo je nenadoma
vprašal.
Kristina je v trenutku zardela.
— Zakaj me to vprašujete?
— Zardele oči imate, — ji je dejal n,®' žno.
In Kristino so še ta hip oblile solz®' Ketteringu je bilo strahovito nerodno, d3 si je grizel ustnice. Nekaj časa ji spl0*1 ni mogel reči besede.
— Strahovito me boli glava, — je jed' va rekla. — Vem, da je to neumno.••• Smejali se mi boste, kajne?
— Saj se ne smejim... Mislil sem sl’ da se je kaj hudega primerilo, da ste dfl' bili nevšečna sporočila... — ji je de' jal. — Znabiti vam morem s čim poma' gati... pomagati; ne, veste kaj... ali se še spominjate...
— Ne, saj mi sploh nič ni, — Sa !e naglo prekinila. Nerodno ji je bilo, ker 3® Kettering videl, da je jokala. Kaj, če h vedel, da je jokala radi Jimmyja. MjaZ jo je spreletel ob misli, da bi nekoc^0 tem Kettering vendarle kaj natanene-’se' ga izvedel. Obrisala si je solze in '2e se je zidano nasmejala.
V	Hestonu sta v podeželski krčmi pd3 čaj.
— To so vam krajci za drvarje, — 'e dejal Kettering nekako obupano, ko
je zagledal v ogromne kose kruha, ki J1 , je prinesla krčmarica s čajem in sur°' vim maslom. — Sicer pa upam, da ta okoliščina ne bo motila; tale krčma .' pač najlepša v Hestonu.
(Dalje.)
_ V Mariboru dne 23. XI. 1940.	»V e 5 e r n flč«	Stran	9.
^rsen predor Nemcev skozi blokado:	4
Nevarno srečanje z dansko torpedovko
Velikim pustolovščinam nasproti — S polno paro skozi Sund v Kattegat — Srečanje s Švedi
60(,ta,nfwa t°rPedovka se je obrnila in se nam vsi	'a z druge strani, medtem ko nas je
20‘ P°sac*'<a uporno opazovala. Posebno pola ri;	so P?sv’etili zastavi in imenu naše
Je, n'd bokih. Naenkrat pa je debeli nad-POfOcnil: gromko zavpii: nip , 'r'Sht, Capten! in dal z roko zname-J ’ ”a lahko plujemo dalje. Bil je tako pri-L > da je plul pred nami vse do kraja min-, .2a polja, čež da ne bo neotesani norec na-Qnje le naletel na nemško mino ... Zunaj iuž^ *orP.edovka naglo obrnila in izginila v j n' sn'eri. Onstran polja min so že križarile nske torpedovke. Prvo preizkušnjo smo te-aaJ srečno prestali.
sKOZI POLJE MIN K — DANCEM
ma>!ZU m °d nemških min se je pojavila liitii dans^a ladja z zastavo pilota in nam e<a naproti. To je bila tedaj naša prva ne-tistn>0S^ na	Vede!	sem> da ni smel v
lota ČaSih n°ben trgovinski parnik brez pi-a skozi Balt. Dogovoril sem se že prej z j. J'mi krmilarji, ker bi bilo nemogoče pusti-gj3anskega pilota več ur na našem krovu.
ari pomorski volk bi gotovo kmalu izvohal, ri|^ Je z ,.nam'> posebno še, ko ni nihče govo-to norveški. če ga pa odklonimo, se bo go-onr ,razjez*'> razen v primeru, da bi imeli Pravka z najneumnejšimi izmed njih. In ta-Je tudi bilo. da .z<?a'eč sem z mahanjem roke dajal znak, mJJ11 ie pilot nepotreben. Naš prijatelj pa je tej • m gotovo računal z lepim zaslužkom r ]e preklinjajoč na vsak način hotel priti J,!adjo. Nadstrojarju smo javili, naj pospe-' hitrost tako, da bo trdoglavec zaostal. Skoju,. Megafon pa sem vzkliknit pilotu v angle-In,> ki je običajna pri pomorcih ob srečanju: t ■— 1 don’t vvant a pilot, 1 know the vvater
Prehod)^
mi treba pilota, poznam dobro tu
'■? *° ni pomagalo. Danec je neprestano
i	in kazal z roko na bok ladje, češ da naj ja 8P*istimo lestvo. Da se ga iznebimo, mu *■ Prvi krmilar še enkrat zavpil v danščini: ,-Ne potrebujemo vas, sami dobro pozna-
CE BI NAS BILI SPOZNALI...
knv Iitn* to lahko postane usodno, je dejal kov • v'deč mnogo skandinavskih parni-istn’ so nam prihajali naproti in pluli v bili tSmer- Mož je- imel prav, kajti Danci so cev at neprijateljsko razpoloženi do Nem-sta- ,15lnVef' svetilnik je pa ‘imel radijsko po-drfi?. se nam hoče pilot maščevati, za-tllie, da javi Angležem:
^^AAA^\\^v\\MA\A.WvV,AAMAAAAA/vWv‘.AAAA/-'*'\jW.A/
»Proti severu plove sumljiv parnik!« in
najkasneje v petih urah po prehodu Helsing-borga bi se že srečali z angleškimi križarkami.
Malo kasneje smo srečali majhno dansko ladjico, ki je plula v isti smeri, kakor mi. Tri sto vragov! Saj to je vendar oni brod, ki je bil v l.iibecku sedem dni usidran tik nas, ko smo še bili nemška ladja! Vsa posadka nas je opazovala in stari morski volk, danski kapitan je čudno mrmral:
— Hm! Glej, tega bratca pa vendar poznam!
Bila je to res nerodna komedija v ozkem prelazu. Danci so sicer zapluli k Malmo, toda kaj če stari kapitan tam izklepeče, koga ie srečal. Morda bomo že čez nekaj ur sedeli na angleški križarki in razmišljali, kako lepo bi bilo, da mi...
Toda ne! Proč s takimi mislimi, zdaj ni časa zanje. Danci naj delajo, kar hočejo, mi pa moramo na vsak način skozi blokado...
SKOZI SUND NA SEVER
Kjevenhaven in Malmo z njih morjem nočne svetlobe sta bila že davno za nami. V daljavi so se pojavile prve svetlikajoče lučke Hel-singborga. Kakor vse skandinavske ladje smo imeli tudi mi prižgane laterne. Tik pred 9. uro zvečer smo zaokrenili skozi ozki prehod Sutida, med Helsingborgom in Helsingorom, katerega svetilnik je od časa do časa vrgel snop svojega reflektorja na našo ladjo.
Ko smo oluli mirrto vzhodnega ogla Hel-singborga, tam, kjer se Sund spaja s Katte-gatom, nas je sprejelo vzburkano morje. Nekaj bark je z razpetimi jadri nagto švignijo mimo nas, na njih sploh ni bilo luči. Naša »And« je plula s strujo, kakor spočit konj, ki je dolgo stal v hlevu.
V	OBJEMU REFLEKTORJA
Toda, kaj je to? Z desne strani se pojavi silhueta neke torpedovke. Nekaj ozkih pramenov reflektorja švigne skozi noč in spet izgine. Znova se dvigne velik snop luči v zrak, nato se spusti na morje in nas ujame v svoj cilj. »Aud« je razsvetljena kakor podnevi, svetloba nas je kar oslepila. Nato je luč prav tako naglo izginila, kakor se je pojavila.
Danska torpedovka, ki straži ob vhodu v Sund, nas je vzela za nekaj sekund na piko, da vidi, kdo je tujec, ki jo moti v snu. Videli so ime »Aud — Norge«, ter zastavo na sprednjem delu ladje in odločili:
— Norvežan ni nevaren, lahko pluje dalje!
Ko bi Danci vedeli, kaj skriva naša ladja
v sebi. Vedeli smo to le mi, zavedali se pa
tudi, da nas tri milje dalje že vzamejo vase sovražne vode. Tam ni več nevtralne zaščite.
Četrt ure po srečanju z dansko torpedovko smo že bili izven nevtralnega pasu. Bili smo svobodni kakor ptica pod nebom, toda tudi prepuščeni v plen komur koli.
STALNO NA PREŽI...
Začelo se je polagoma jasniti, le v daljavi se je še bliskalo. Pojavile so se zvezde, zrak je postal čistejši, prozornejši. Na desni smo opazili črn pas, ki je polagoma izginjal. Bila je to pečinska obala, ki zaokrene proti severovzhodu. Struje so tu močne, zato je treba neprestano menjavati kurz. Od časa do časa se pojavljajo bočne svetiljke trgovinskih ladij, ki plovejo v Sund. Ostro opazujemo vse, kar se dogaja pred nami, vsak čas se lahko srečamo z angleško križarko, rušilcem ali podmornico. Še pred dnevi je bilo spročeno, da so se tod pokazale angleške podmornice v spremstvu patruljnih ladij. Pri Lindesnaestt je križarilo več angleških vojnih ladij. Obstajala je tedaj možnost, da se vsak čas srečamo z njimi. Nismo se pa hoteli tako naglo -sprijazniti s tem, zato smo pazili na vsako stvarco.
NEPOSLUŠNI ,,NEVTRALEC"
Po kurzu ladij, ki so nam prihajale naproti, smo ugotovili, da so vse plule mimo otočiča Anholta sredi Kattegata. Nihče tedaj ne bo dvomil o nas, če plovemo po isti poti. Angleška vlada je bila malo prej izdala naredbo, da morajo vse nevtralne ladje na tem delu Severnega morja pluti ne več kot 10 milj proč od švedske obale, da jih njih vojne ladje lahko kontrolirajo. Nevtralne ladje so seveda točno poslušale ta ukaz, edini »nevtralec«, ki je bil neposlušen, smo bili mi...
Dva važna razloga sta me prisilila, da ni* sem sledil navodilom iz Anglije. Prvič je bila ob švedski obali precej daljša pot, drugič ne bodo Angleži niti v sanjah pomišljali, da bi se našel nevtralec, ki bi plul drugod. Središče 'angleških pomorskih sil je gotovo ob obali. Če tedaj plujemo v ravni smeri iz Kattegata v Skagerrak, bomo pridobili 24 ur na času ter se izognili preiskavi ladje, ki bi lahko dolgo trajala. Edina neprilika, če bi nas kdo zajel,, je bila v tem, da so se naše lad. listine glasile šele od Kristianije dalje. Tu naj bi nam spet pomagala sreča ...
S POLNO PARO DALJE
Čim smo se oddaljili od obale, sem javil v strojnico:
—	S polno paro naprej!
Moja prva skrb je bila, da čimprej dosežemo višino, na kateri bi lahko dokazali, da smo izpluli iz Kristianije. Če bi nas namreč prej zajeli, bi bili lahko izgubljeni. Torej, naglo naprej!
Zjutraj je veter popustil, nebo se je začelo oblačiti. Na zahodu se je pojavila nad morjem rahla megla. Kako smo je bili veseli! Vsa posadka je stala na krovu in opazovala vreme.
Ob osmih zjutraj je straža na sprednjem jarbolu javila, da vidi pred seboj neko ladjo, podobno mali križarki starega tipa.
— Alarm! Naglo je bil vsak na svojem mestu, ker nismo dvomili, da je ladja angleška. Majhne zamazane zastave nismo molgi spoznati.
POTEGAVŠČINA S KARANTENO
Kaj naj storimo! Na ladji ni bilo listin, s katerimi bi lahko dokazali, zakaj plovemo tod. Naenkrat mi je šinila pametna misel v glavo:
— Dvignite karantensko zastavo! Stroj s pol pare naprej!
Pojasnil sem ljudem svoj načrt. Vsak si je moral zavezati debelo ruto okrog vratu, ter se zavleči v svoj spalni prostor, kolikor ni imel opravka na palubi. Tudi na poveljniškem mostu smo si zavezali debele robce okrog vratu in se zavili v zimske plašče. Izobesili smo karantensko zastavo, da bi Angleže, če bi se nam hotel približati, vedel, da razsaja na ladji bolezen. Če bi nas vprašal, odkod prihajamo, bi dejal, da iz Gdanska in da plovemo v Kristianijo. Povedal bi jim, da so mornarji zboleli za difterijo in ni vrag, da bi se upali na krov.
S polno paro se nam je bližala križarka. Bili smo zelo razburjeni, kajti od uspeha našega trika je bilo odvisno vse. Naenkrat sc je križarka obrnila in zavila proti severovzhodu. Zdaj smo opazili tudi zastavo.
-	HURA, BIL JE ŠVED
Težki kamen mi je padel od srca, »bolniki« so na inah »ozdraveli«, naše stvari so spet prišle na dan iz tajinstvenega kovčega pod divanom. Sneli smo karantensko zastavo, generalna skušnja je izvrstno izpadla. Kmalu za tem smo opazili majhen otok, Paternoster Island. Na njem je bila signalna postaja, zato smo ga obkrožili v velikem loku. Pluli smo dalje blizu obale ter mi je še danes nejasno, kako, da nismo srečali Angležev. Morda je bilo temu krivo megleno vreme.
Okrog poldneva smo pluli mimo Giitebor-ga.. Izza visokega polotoka se je pojavilo osem švedskih ribiških ladjic. Krenile so naravnost proti zahodu, zato nam niso bile nevarne in tudi mi njim ne sumljivi. Megla je postala tako gosta, da smo komaj še prepoznali obalo. Po nekem svetilniku smo točno ugotovili naš položaj ter zaokrenili s polno paro v zahodnejšo smer.
smp se^e do ramne votline, toraj ne biti ne predolga in ne prekratka.
vezave se pripenja čevelj na, sta ■>' Vezav ie mnogo vrst. Najeno-terVneiša je dolgojermenska vezava, ka-0 uporablja največ smučarjev. Ta ve-tr \a Je zelo dobra, ima pa napako, da m,1 VriPenianje več časa kot pri osta-zpi Je Posebno pri nižji temperaturi nlfi° °*3eutljivo. Glavno ie, da se dobro v j.ePa čevlja, da se driHro prilega vsaki "kosti slednjega in da je zanesljiva.
čevelj mora imeti močne podplate^ in . J m inie| znotraj gladko usnje. Važna D Hjegova velikost. Rajši prevelik kot n0 jhen! Z dvema paroma volnenih Tr§.av'c mora imeti noga lagodno oporo, p, Ga stiskati ali žuljiti ne srne nikjer j gležnjev se mora usnje tesno opri-knt noS- Čevelj mora tičati v vezavi . Pr'bit. Vendar morata biti oba fak-hrp tud' elastična, da smučar lahko 7- bolečin poklekne na deske.
(Dalje prihodnjič!)
sissas
Nadina kupui in naroča? »Večernik za mladino1'
aTSSSSe,
Križanka
Žalost
v leseni
MAIDICA DOLINŠEK
Zgoraj rjavo, spodaj belo, tam v grmovju ie sedelo.
Kaj bi neki to bilo, ki sedi tako mirno?
To gotove zajček bo, čaka svojo mamico ...
A njegove mame ni, davno nirtvn $e leži.
Prišel lovec, ustrelil jo, da nazaj je več ne bo
Kruti lovec brez skrbi zdni s pečenko se masti
LMJ
M—
Ml ■ IH
i i .ml m
Vodoravno: 1. pamet (razum), kazalni zaimek, 2. bivša nemška kolonija v Afriki, 4 zbodljaj, veznik, 6. drevesni sad, 7. okrajšava za kraljevski, oblika osebnega zaimka.
Navpično: 1. učenje, 2. slovensko mesto, 4. panoga športa, oče, 6. prebivalke evropsko-azijske države (drugi sklon), 7. osebni zaimek, osebni zaimek.
Rešitev zadnje križanke:
Vodoravno: 1.	Beograd, 2.	in, ta,	i1.
as ka (kalij), 4	tur,	5. ono, Igo, 6.	h
H K (Rdeči križ). 7. Aiibaba. — Navpično: I. bi, šola, 2.	ena,	Nil, 3	sto, 4. ga.
Ob, 5.’kri, 6. ata,	grb,	7. da,	moka.	■
Rešitev zadnje uganke:' streha.
UGANKA
Rove. koplje, ni rudar; grede dela, ni vrtnar: trate orje. ni ratar — kdo je mar?
'fc-HNth tp (v'> DiNO« Jb v tv ČASOPIS!
j adini dajte
.Večernik"
mladino
a
za
» VečerniK«
za mladino
Leto 2
Maribor, 23. novembra 1940
Stev. 45
l E S E N
RADO
Stoji drevo, stoji, kosti v nebo moli; zdaj proč jc vsa krasota, prelepih dni toplota.
Tako boš ti obstal in sam premišljeval o zlatih dneh mladosti, o radosti, sladkosti.
Na svetu mine vse,
Vse naglo v večnost gre. Kot cvetje in zelenje ovene vse življenje.
ZLATA URA
STANKO PAHIČ
Neodločno je obstal Mirko pred ograjnimi vrati. Majhna hišica -je bila za njim. Okleval je, ali bi vstopil ail ne. V žepu je stiskal majhen, okrogel predmet, kot bi se ne ločil rad od njega. Zlata ura je bila. Mirku je postalo bridko, če se je spomnil nanjo, Ni ga vezal nanjo vesel spomin. Ukradel jo je bil. Zdaj ga je bilo strašno sram že ob misli na to, takrat pa .je mislil čisto drugače. Zlata ura, ki jo je prav iz te hiše odnesel, mu je bija zaklad, toda prehitro so jo odkrili. Saj se mu to dejanje ni dozdevalo tako strašno Pri nogometnemu klubu, kjer je bil Mirko najvnetnejši igralec, je zmanjkala žoga Nihče ni vedel, kako je izginila, le Mirko je vedel, da po njegovi krivdi. Na tihem je sklenil, da kupi novo. Namen je bil lep, imel pa je edino napako, d? Mirko namreč ni imel denarja. Kje bi ga tudi bil dobil. Nazadnje pa si je le pomagal...
Koren je bil upokojen železničar in ie že več let užival svoj pokoj. Zunaj v predmestju je preživlja! stara leta, gospodinjila pa mu je odrasla, že ovdovela hči Moža ji ie ubilo pred kakim letom pri železniški nesreči. Ko,je Koren
to zvedel, jo je povabil k sebi, kajti svojo ženo je bil že pred davnim pokopal. Dobro je storil, kajti siroti, ki je bila brez vsega, je priskrbel dom, sam pa si je zagotovil mirno življenje. V največje veselje pa mu je bila vnukinja Berta. Z Mirkovim očetom sta bila prijatelja, zfato je Mirko večkrat zahajal h Korenu Aii ga je na to hišo vezal starec sam, ali pa njegova vnukinja Berta, ni bilo znano, sam pa tudi ni nobenemu povedal. Tako je nekoč opazil v predalu starinsko, toda zlato uro, ki jo je bil Koren pred več ko pol stoletjem dobil pri birmi. Bila je velike vrednosti, toda starec ie bil očividno že pozabil nanjo. Mirko ni nikoli z zlemi mislimi mislil na to uro, ko pa je v klubu izginila žoga, je storil obupen sklep. Hotel jo je vzeti, nesti v prodajalno in z izkupičkom kupiti novo, lepo žogo. Nekega popoldneva je prišel k upokojencu na obisk. Bila sta sama; hč‘ in vnukinja sta odšle na pokopališče. Lep. topel jesenski dan je bil, s starcem sta sedela na vrtu in se živahno pomenkovala, zakaj Mirko je bil zgovoren fant. Koren mu je zaupal. Proti večeru it že šlo, ko ga je starec poslal v hišo
SSSm£SLJml^S^i3^^J3SmSmSmL£S^M£SU£L H kmečki hiši - kmečki vrt!
Dandanes, ko je kmet navezan Je nase in je stiska za denar še bolj pa za živila, je prav, da se tudi na tem mestu pomenimo o pomenu kmečkega vrta v narodnem gospodarstvu in prehranjevalni politiki. V začetku je potrebno imeti le nekaj dobre volje, dvoje pridnih rok in z delom že kar lahko pričnemo. Letos tudi kr. banska uprava s sodelovanjem sadjarskega in vrtnarskega društva polaga posebno pažnjo ravno na kmečke vrtove, ker čisto pravilno sklepa, da bo le pravilno oskrbovana in negovana zemlja mogla rešiti naše kraje gladu. Zato je vse hvale vredno, da je tudi »Večernik« navziič stroškom pričel z nasveti in pobudami našemu podeželju.
Če hočemo spomladi pričeti s setvijo in saditvijo na naših kmečkih vrtovih, moramo že sedaj krepko poprijeti za delo, da nadomestimo izgubljeni čas.
Kje naj stoji vrt? Kmečki vrt mora biti v neposredni bližini hiše, na južni strani, kjer je dobra zemlja in je po možnosti zatišje pred mrzlimi severnimi vetrovi. Zemlja naj bo rahla, dobro pognojena in brez kamenja. Seveda, ako nameravamo postaviti vrt na 'celino, vsega tega tam ne bomo našli. V takih primerih moramo rigolati. O rigolanju ve ža vsak gospodar, vendar naj tudi tu omenim na kratko to delo. Za vrt rigolamo največ 50 cm globoko, to se pravi za dve lopati. Najenostavneje je, da zakoličimo odmerjeno zemljišče in pričnemo delo na najdaljši stranici. Najprvo odkopljemo za lopato na globoko vrhnjo plast, in jo zmečemo nazaj. Spodnjo mrtvo zemljo pa obrnemo na mestu, tako da ne pride na površje. Pri drugi vrsti
pa preobrnemo zgornjo zemljo na prvo vrsto, spodnjo prst pa zopet obrnemo na mestu itd.
Med rigolanjem pa je potreba prav izdatno gnojiti in sicer le s hlevskim gnojem in kompostom. V ta namen zakopljemo hlevski gnoj bolj plitko v zemljo. Zemlie med rigolanjem ne grabimo in tudi manjših grud ne raztolčemo, ker bo to namesto nas napravil nebeški vrtnar z mrazom, soncem in vodo. Tako pripravljena zemlja, bo spomladi po-vračala naš trud stotero. Če je bila zemlja zelo ilovnata, potresemo po 4 tednih čez zri-golano ploskev nekaj živega apna ali apnenega dušika. Drugače pa rabimo za jesensko ali zimsko gnojenje le hlevski gnoj!
Hlevski gnoj učinkuje na zemljo dvojno: posredno in neposredno. Posredno segreva gnoj težko zemljo, ker zgoreva, rahlja in napravlja prst čimbolj propustno za zrak in vodo pri rahli zemlji pa veže posamezne grudice prsti.
Neposredno pa učinkuje s svojimi rudninskimi snovmi (fosforne, kalijeve in dušičnate), ki jih rastline rabijo za hrano. Ker pa se v topli zemlji te rudninske snovi hitreje tope in jih voda odplavlja v globino, do katere ne sežejo korenine, zato je priporočljivo, da gnojimo z hlevskim gnojem v jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. Posebno se hitro razkrajajo in tope dušičnate snovi, ki pa so najdragocenejše.
Vrt je sedaj pripravljen, tekom zime pa se bo prst razdrobila, postala grudičasta in pripravna za odgojo zelenjave. Med tem pa bomo postavili v bližini hiše manjšo toplo gredo ali gnojak. O tem pa drugič. — Marjan Juvan.
Zavarujte mlado drevje pred zajci!
Med zajcem, lovcem in kmetom-sadjarjem bo tekla večna pravda. Noben zakon je ne bo mogel spraviti s sveta. Zadevo je treba pač vzeti tako, kot je. Z dobro voljo se da vse lepo in složno urediti.
Kakšna bo letos zima, ni mogoče reči. Toda že sedaj je pametno, da se sadjar zavaruje pred najhujšim. Ko bo drevje obglodano, takrat bo že prepozno. Vsa pota, jeza in tožbe ne morejo več popraviti škode.
Za uspešno zavarovanje mladih drevesc je seveda precej sredstev. Ta ceni eno bolj, drugi spet drugo. Popolnoma zanesljivo sredstvo proti nadležnim zajcem pa je navadna kri, svinjska, goveja itd. Zajec je namreč žival, ki se hrani izključno samo z rastlinsko hrano. Mesa in krvi vam ne povoha. Namažite zato drevesce tako visoko, da ga zajec
ne bo mogel doseči, seveda upoštevajte višino snega. Če je drevo nizko, namažite tudi spodnje veje.
Kri zaklane živine zajemite ter ji dodajte pest soli. Mešajte jo, dokler se ne ohladi. Žilice in kepice, ki se v krvi naberejo, odstranite. Dobro zmešana kri se več dni ne strdi. Če pa morete, takoj namažite z njo debla. Razen pesti soli ničesar krvi ne dodajte.
S poskusi pa so strokovnjaki celo ugotovili, da sadna drevesa, ki so bila namazana s krvjo, mnogo bolje rodijo kot druga. Debelejše plodove ima, pa tudi mnogo bolj odporno deblo. Tako drevo ima potem stalno gladko skorjo. Hranilni sokovi laže krožijo skozi tako skorjo ter dovajajo drevesu več hrane. Zanimivo je, da je mogoče z mazanjem krvi popraviti tudi stara in razpokana debla,
da dobijo povsem gladko skorjo. Pred mazanjem pa je treba staro drevo s krtačo dobro okrtačiti.
Najvažnejše pa je, da se s krvjo namazanega drevesa zajci ne bodo dotaknili.
Poglavje o sviniereji
Malim pujskom se godi navadno kakor malim psičkom, če jim je usoda naklonjena, ali pa vgriznejo po par dnevih življenskega veselja spet v travo. Pa so pujski tudi sila občutljive živalce in dejstvo, da jih pogine na kmetiji med 20 in 50 od sto, ni nikakor slučajno. Posebno neprijetno se jim godi na velikih posestvih, kjer se ljudje ukvarjajo z vsemi drugimi skrbmi in njihov razvitek radi prepuščajo slučaju.
Koliko pujskov pogine takoj v prvih dneh, je delno odvisno od časa, kdaj svinja skoti. Po možnosti naj bi gospodarji ali gospodinje uredili tako, da v hudi zimi ni nobenega svinjskega gnezda. Hlevske stene so v tem času običajno vlažne, toplota v hlevu je za pujske prepičla, večkratni prepih naravnost smrtonosen. Marec in april sta že ugodnejša meseca, ker se smejo po prvih tednih že veseliti sonca in svežega zraka. Isto velja za pujske v septembru in delno še v oktobru. Da so pujski odporni, je treba svinjo pravilno in močno krmiti Po slabi krmi skoti svinja slabiče, zanje nima dovolj mleka in se jih rada naveliča A tudi predebela svinja ne sme biti, ker potem lahko zvrže in tudi njen zarod je slaboten in le malo odporen. Varujmo se pri krmljenju brejih svinj še hitre menjave krme in pokladanja pokvarjenih krmil. Važno je končno, da ima breja svinja dovolj gibanja in svežega zraka.
Med skotenjem pujskov je nujna posebna skrb. Svinjerejci svetujejo, na obesimo na steno svetilko, da zamore svinja med porodom vržene mladiče spoznati in biti dovolj previdna. Stelja za gnezdo bodi kratko narezana, ker se rojeni pujski sicer radi zarijejo vanjo in se ne morejo ogniti materi. Hlev naj je suh in prezračen. Tla svinjskih hlevov naj so lesena. Koder imajo svinjaki betonska tla, si gospodarji pomagajo s polaganjem iz desk zbitega poda. Ponekod pripravijo pujskom kakih J5 cm nad podom posebno leseno gnezdišče, ki je ob strani obito, da se ne raztresa v njem nahajajoča se stelja in da pujski ne popadajo na tla. Živali pridejo na to gnezdišče po posebni stopnici. Prednost tovrstne naprave je, da je suha, čista in topla. Pujski jo po par dneh staknejo in kaj radi uporabljajo
Da se zarod dobro razvija, mora imeti dovolj mleka. V prvih tednih mleka ni mogoče nadomestiti s čim drugim, če napade pujske driska, je temu krivo mleko, v katerem se nahajajo iz pokvarjene, slabe krme izvirajoče škodljive snovi. Čim so živali stare tri do štiri tedne, jim pomaga drobno zdrob-
ljeno lesno oglje. Dajemo ga zme^aje®fn?. krmilu, Pujski so zelo občutljivi glec*e ™ nosti in snažnosti pri krmljenju. Ostanke ra padajočih starih krmil moramo redno njevati, ker se sicer pri prašičkih rade P javijo želodčne bolezni. V prvih tednih o mleko, ki ga dajemo, toplo ko kri, kar z ■
teva veliko skrb, ker se pri navadnem ravn
nju tekoča krma hitro shladi.	. .,ji.e
V	zimi vrženi puiski nimajo dovolj Pn'.-0 za gibanje.	Zato jim gospodarji Pr’Pfa^ L
pri vratcih mala izhodišča na hodnik, kjer lahko po mili volji naskačejo. Kdor n,.m.a. vol] toplih, svetlih in prostornih svin}a* :e’ kjer je dovolj prostora za pujske, naj * J skrbi za vigredno ali jesensko gnezdo.
Osnažite, popravite in spravite orodje
Ko opravi vsak kmet svoje delo na ,P vinogradu, gozdu in drugod, mora orodje« ga je uporabljal, dobro spraviti.	v
Če v jeseni površno zmeče orodje kar mazila, se nam ta malomarnost prihodnje j mazil, se nam ta malomarnost prihodje j kruto maščuje. Spomladi, ko je mnogo o® ’ ni časa, da bi kmetovalec komaj pričel P , pravljati plug, brano ali motiko, ko bi mo pričeti z oranjem. Gospodar, ki tako dela, gubi dosti časa, orodje, ki je večinoma lezno, po postane nerabno že v par le ' Plug, ki je zelo drag, se mora lepo nam* zati, prej še lepo osnažiti, da ne bo rJa, Če so na njem večji kvari, ga je treba ‘V kovaču. Istotako je treba ravnati z os ,a orodjem. Zimski čas je najbolj primeren razna taka popravila.	.. . »,
Še več nege pa potrebujejo razni stroji, K • sejalni, kosilni, mlatilnice itd. Te stroje J treba temeljito pregledati, namazati in d° ^ shraniti, ker le tako ostanejo v brezluon stanju do uporabe. Naprednejši gosP? v Z namažejo železne dele orodja in strojev apnenim beležem, k ivaruje te dele pred krajajočo rjo, ki zelo uničujoče vpliva na 7 lezne dele.	’
HRANILNA VREDNOST NAVADNE
KOPRIVE	riJ
Malokdo ve, da ima naša navadna koPn s precejšnjo hranilno vrednost, ki jo lank° pridom izrabimo v gospodarstvu. Dokaza je, da vsebuje več hranilnih snovi, kot P otrobi. Zlasti so priporočljive za krmIJenjtj prašičev in kokoši. Koprive je treba Ppsu* ne na soncu, pač pa v senci, nato pa ji" vra trositi pa prostoru, kjer je dovolj sv?ze^. zraka, če jih lepo zdrobljene dajemo ko* šim med pičo, bomo kmalu videli uspeh- * koši bodo začele nesti debelejša jajca. PnP ročljivo je, da zdrobljene posušene k°Pr' pomešamo s pšeničnimi otrobi ter vse sK paj poparimo s kropom in tak »močnik« n tresema našim putkam.
VWVVXAA/^\AA#VwWA.VVVVVVVMZuVA\AAAAAAzXMZ»AUVWVVVVWAl«wVAVVVV^WA\<VS«	AAA/WV\A.
po neko malenkost. Mirko se je precej vrnil, toda bled ko stena. Koren ga je začudeno vprašal, kaj mu je. Da je padel, se je Mirko izgovoril in se kolikor mogoče hitro poslovil.
Toda ni se zgodilo, kot je pričakoval. Ni še utegnil nesti ure k zlatarju, ko jo je opazil oče. Bila mu je znana. Mirko je moral priznati svoje dejanje. Nič mu ni oče storil žalega, dejal je samo: »A tako!« Obrnil se je in pozno zvečer se je vrnil domov — pijan. Vest, da je sin tat, ga je strašno zadela. Drugi dan pa, ko je za sinovo tatvino zvedela mati, je prišla Mirku ura plačila. Oštela ga je, da je bilo veselje, nazadnje mu je velela, naj nese Korenu uro nazaj in ga poprosi odpuščanja. To je bilo najhuje.
Karanja se ni branil, ker se je zavedal, da	je	kriv	in so	mu šle besede do srca,
da	bi	pa starcu	sam uničil zaupanje, ki
ga	je	imel	vanj,	to se mu je zdelo strašno. Toda	mati	je bila neizprosna.
Za ograjo je zalajal pes, zvesti Perun. Mirko je nehote odskočil od vrat, kajti trenutka, ko bo dobri Koren spoznal, da je Mirko tat, tega trenutka se je bal. Zdaj, zdaj bo prišel Koren okoli ogla in ga prijazno pozdravil, kot je to delal vedno, le da bo danes zvedel strašno novico. Ne, to se ne sme zgoditi, vsaj zdaj še nel Mirko je hitro krenil po ulici, da le za nekaj minut zakasni tisti usodni trenutek, ko bo moral priznati, da je kradel.
STOJI DREVO
RADO
V	megle že so se odeli griči naokrog, gozdi so porumeneli, pust je dol in log.
Drevje v vetriču utriplje in drhti, šušti; z vej se listje mu usiplje, pleše in šumi.
Zdaj na svoje mrzle noge stavi si drevo rjavopisane preproge, da mu toplo bo.
sseas
V OBLAKE DIMA
VIKTOR EMERŠIČ
Bilo je proti koncu četrtega leta na meščanski šoli.
Naslonil sem se na šolsko klop. Sonce mi je posijalo v obraz in oči; na uho so mi udarjale kratke učiteljeve besede. Preko razreda je plaval šum zvezkov in knjig, po cesti pa so drveli avtomobili.
Učitelj je pogleda/ po razredu. Njegov pogled je jadral iz očesa v oko, da se ti je zganilo srce, ko si se srečal z njim. Obstal je pri Ivanu.
»Kam pojdeš, ko dokončaš šolo?«
Ivan se je zganil. Počasi se je pričel dvigati izza klopi, čelo se mu je gubalo, srce mu je udarjalo na prsi.
»Na učiteljišče pojdem!«
Namah sem se zravnal. Ali bo tudi mene vprašal? Hm? Tja preko sive ceste pod črno streho v oblake dima, tja bom moral, da si čimprej prislužim kruh. A
Ivan pojde na učiteljišče? Bog mu daj srečo!
Ivan je sedel. Učitelj je poklical Lojzeta in mu stavil isto vprašanje.
»Na učiteljišče«, je bil zopet kratek odgovor.
Tudi ta pojde na učiteljišče? Mar pojdejo vsi? Blagor vam, zakaj usoda se vam smehlja v obraz.
Tovariš me je dregnil v rebra: »Ali pojdeš tudi ti na učiteljišče?«
Obraz ml je zažarel. »Jaz da bi šel na učiteljišče?«
»Seveda! Zakaj bi ne šel?«
Glava mi je klonila na prsi. Zaprl sem oči in kakor v sanjah se mi je prikazal dom. Na pragu je stal oče, bled je bil v obraz, oči je mel globoko vdrte v čelo. Dvignil je koščeno roko in pokazal s prstom preko ceste na tovarno, ogrnjeno
v dim in prah. Srce se ml je streslo, na uho pa mi je udarilo moje ime.
»Kam pa pojdeš ti, Zvonko?« se je uzrl učitelj z nagubančenim čelom proti meni.
Kam? Ali mu naj pokažem s prstom v tisto sivo, v nebo štrleče zidovje? Ne. Tudi jaz pojdem na učiteljišče, tam bo prijetno; še lepše bo kakor v meščanski šoli! Visoko sem dvignil glavo, pogledal krepko učitelju v obraz ter povedal z jasnim, donečim glasom:	»Na učite-
ljišče ...«
*
Tisto opoldne sem stopal počasi proti domu. Noge so me bolele, glava mi je bila težka kakor malokedaj. Po nebu so se podili oblački, v daljavi je zapiskal vlak.
Mati me je čakala pred kuhinjskimi vrati. Z veselim smehljajem na bledih ustnicah me je sprejela, s težko roko me
je pogladila po razmetanih laseh. * Ko sem vstopil v kuhinjo, sem oP3^ na stolu modro-delavno obleko. Bila je čisto nova. Mati jo je prijela v roko, P gledala me je v obraz in dejala:	..
»V ponedeljek pojdeš, sin moj! O&IJ bili so mi, da te vzamejo.«	.	i
Toliko, da se nisem sesedel na s> • Obraz mi je prebledel do zadnjega K tička. Pogledal sem po kuhinji, vse _ mi je zdelo mračno in tuje. V vsak® kotu se mi je režal človeški obraz, 73 kajen od dima in prahu ter mi klica*- , »V tovarno pojdeš, prav taksen kmalu kakor smo mik	.	,
V	prsih pa mi je razbijalo srce, k* je ^ poslavljalo od sladkih sanj o uc«£ IjišČu. Dve solzi sta mi zdrknili Pfe J lica, obrnil sem se v drugi kot, da jji videla mati, ki se ji je obraz tako >£P smehljal..,
Smučarski ketiček
EDMOND MUELLER (3. nadaljevanje.)
Smučanja se ne moremo naučiti iz knjig. Toda dobro in pazljivo prebrana navodila lahko pomagajo preko mnogih težav našega belega športa. Mnogo je knjižic in brošur, od najenostavnejšega praktičarja pa do teoretičnega komplici-ranca. Med najboljše učbenike menda lahko prištevamo knjižici »Kako se naučim smučanja« Henrjrja Hoeka in pa Fliickigerjevo delo »Moj smučarski učitelj«. — Splošno pa sem mnenja, da se moremo temeljito naučiti smučanja samo z lastno vztrajnostjo na deskah in v snegu — ne pa v bukvah! Vsa ta »literatura« nam je samo pripomoček, ki nam z dobrimi tipi lahko tu pa tam nekoliko izboljša znanje.
Začetnik ne sme izgubiti poguma, kadar vidi, kako lahkotno drvijo drugi mimo njega in uganjajo vse mogoče in nemogoče akrobacije. Nikakor ne glej brezupno v svet, ki je vendar tako lep in svetal! Poglej si rajši umetnika na deskah, opazuj kako izvaja posamezne figure in napravi trden sklep, da boš znal pojutrišnjem prav tako lahkotno drseti kot on.
Ko so uspešno storjeni ti prvi koraki
v zimskem življenju, se lahko V*^L abeceda smučanja. Prva točka bi se ko glasila:	Ali si siguren sv0J„e
zdravja? To je zelo važno. Kajti ako moreš odgovoriti pozitivno, je holje, še nekoliko počakaš ali pa sploh °Pll,flo misel na smučanje. Krepko, odpor** telo pripomore zelo mnogo k tvojen veselju na deskah, v snegu in hribin-
Drugič: oprema. Nespametna je da potrebujemo za smučanje mnogo “ narja. Narobe, ta šport je eden nejših sploh! Saj ni potrebno, da h? -
takoj kompletno opremo. Deske, S
alice
in dobri čevlji — to je prvo. Vse je postransko!
Srug°
Smuči naj ne bodo preozke, a preširoke ne. Normalne deske naj „ rijo pri vezavi 7.5 cm in imajo doiz 2.20 m. Deske niso upognjene^ spredaj, temveč imajo tudi v sredi kn no. Vsekakor pa je bolje, da je [>er v ukrivljena premalo kot preveč. Zakaj zadjnem primeru drsi samo na “'L, mestih in je potemtakem obračanje mn go težje.
Palice pomagajo pri hoji navzgor so v nižini skoraj nenadomestljive- r
lanšmivazž
»Maja Mane Lise
Kdor je enkrat videli ta smehBjaj, ga ne pozabi vse življenje
Hajfepšem muzeju na svetu, v pari-d eni Louvru’ nekdanjem kraljevskem vorcu, je poleg slavnih slikarskih in ki-arskih umetnin tudi znamenita slika ve-e2a italijanskega slikarja Leonarda da s nci'a (1452-1519) čudovita »Mona Li-«• Ko je izbruhnila sedanja vojna, so
L. da Vinci: »Mona Lisa«
Sne^’ i° Previdno položili v velik 7>1 s peskom ter odpeljali nekam v dotraniost Francije, kjer še sedaj čaka, a Se znova vrne na svoje staro mesto v n£kem muzeju.
Lkoli podobe »Mone Lise« je nastala rat °&*a zgodovina in debele knjige lite-‘Ure, romanov in filmov. Kakor da je doba iz krvi in mesa. Odkar je prišla u . stoletji iz rok velikega umetnika, ki le v znak hvaležnosti podaril franco-emu kralju Francu II., je podoba doži-s a čudovite stvari. Tik pred bivšo vetovno vojno jo je na izredno spreten eacin ukradel iz Louvra neznani tat. Vse . ^r°pske policije so takrat mrzlično “kale drznega tatu slike, ki so jo že ta-. at cenili na več ko milijon zlatih fran-V: Sliko so po dolgem iskanju našli
Dve izumiteljici
p Ameriška kemičarka Jaquelina S. l)r°n.t ie odkrila nov način predelave to-dcnih listov. Nov način je važen radi ker je po njem mogoče že po nekaj . an. ko je listje obrano, izdelati cigarete
v cigare, dočim se navadno za predela-, Potrebuje nekaj tednov. Avstralka j' arY Frank pa je skonstruirala nov elek-
‘eni stroj za striženje ovac.
^JVIŠJA LJUDSKA SOLA V EVROPI
j ‘dlljansko časopisje poroča, da je bila _ ,ni otvorjena v Italiji ljudska šola, ki n diljepisno leži najvišje v Evropi. Ta va šola je v Trepalli blizu Sondrie v
vi i5n’ Italiji ter lezi nad 2000 metrov soko. Zemljišče za šolo je daroval farni Puik, stavbo, ki je v tri nadstropja, pa
so
zgradili vaščani sami.
pri nekem neznanem starinarju, ki ni vedel povedati, kako je prišel do nje. In čudovita in božanska podoba je spet prišla na svoje staro mesto, kjer je bila vse do sedanje vojne.
Kdor je enkrat videl originalno mojstrovino nesmrtnega da Vinci-a, temu se za vselej vtisne v spomin tajinstveni in zagonetni nasmeh Gioconde, nekdanje bogate in ugledne lepotice iz Milana, ki je bila slikarju model. Zakaj neštetokrat v življenju bo še srečal žene s podobnim zagonetnim nasmehom, ki mu človek ne more odoleti, ga ne more pozabiti. .Nešteti slikarji in umetnostni kritiki so trdili in še zatrjujejo, da je smehljaj »Mone Lise« tako priroden, tako življenjski, ‘da bo ostal večen. In če bi Leonardo da Vinci ničesar drugega ne ustvaril, bi bil že radi tega smehljaja nesmrten. Ob smehljanju »Mone Lise« ne more konkurirati noben ženski portret, niti znamenita erotična lepota Rubensovih žena
Zanimivo pa je, da imajo nekatere slavne, filmske zvezde podoben smehljaj kot ga ima »Mona Lisa«. Kakor da so te filmske, zvezde ure in ure prebile v Louvru pred čudovito podobo. Znabiti pa v Louvru sploh niso bile, niti niso nikoli videle podobe »Mone Lise«. Ta življenjski smehljaj je priroden, vrinjen ženam, odsev večne božanske lepote, ki jo je Leonardo da Vinci prvi ovekovečil na platnu.
Smehljaj »Mone Lise« imata Greta Garbo in Norma Shearer. V smehljaju Grete Garbo je združen ponos s samo-
zavestjo, vera v uspeli in zmago nad moškim. Norma Shearer pa je takorekoč modernizirala smehljaj »Mone Lise«, ven dar se smehljaja prav nič ne razlikujeta, kajti tak smehljaj je življenjski sestavni
Francoske skrbi zaradi postrvi
Sedanja vojna je katastrofalno zadela tudi francosko sladkovodno ribarstvo. Francoske -sladke vode, ki so bile prejšnja leta polne postrvi, so sedaj malone prazne. Radi tega je izdal ribarski oddelek ministrstva za vode in gozdove načrt, po katerem se bo spet smotrno obnovilo sladkovodno ribarstvo. Svojčas je Francija uvažala postrvja jajčeca iz Danske in severne Nemčije, ko pa je izbruhnila vojna, je morala seči po rezervah ter je povsem izčrpala »matice«, če so namreč postrvi proste, izleže samica 1000 do 1500 jajčec na kilogram svoje teže. Toda samo iz 5% jajčec se izleže mladi zarod, dočim ostala jajčeca propadejo. Ali tudi od teh 5%> ostaneta slednjič samo 2% zaroda. Z umetnim razplodom se kajpada dosežejo mnogo boljši rezultati Francija potrebuje vsako leto najmanj
600.000	postrvjega zaroda, da lahko zadovolji potrebam svojega sladkovodnega ri-barstva. Po načrtu bo to število letos skrčeno na polovico. Upajo pa, da bo mogla Francija v doglednem času dobivati postrvii zarod iz Švice.
Filmska zvezda Greta Garbo
del žene same. Umetnostni strokovnjaki pravijo, da vse žene ne morejo imeti ta-jinstvenega in nesmrtnega smehljaja »Mone Lise«. Samo nekatere, znabiti izbrane. Toda tiste, ki ga imajo, tem ni moči odoleti.
Švedski kralj bo prezimil v Nici
Švedski kralj Gustav V., ki je znan kot odličen športnik in kot prav skromen držav-
ljan, je pred sedanjo vojno prebil vsako leto zimske mesece na rivieri, navadno v Nici na »modri obali«. Letos je zaradi finsko-ruske vojne ostal doma ter z velikim zatajevanjem in potrpljenjem prenašal ostro severno zimo. Za letos pa so mu zdravniki svetovali, naj vsaj nekaj tednov prebije v Nici, kar bo znatno utrdilo njegovo zdravstveno stanje. Kralj
Gustav je namreč star še 82 let, oz. kot on sam pravi »štirikrat dvajset in dve leti«. Ker sodijo, da letošnjo zimo na severu ne bo kakih težjih vojnih komplikacij, je verjetno, da bo kralj zimske mesece prebil v Nici, kjer si je že najel stanovanje v nekem čisto navadnem i hotelu.	v
Pravda zaradi ženskih smučarskih hlač
Prefekt v Cannesu je v letošnjem poletju prepovedal, da bi smele na plaži nositi žene hlače. V svojem prepovednem odloku je navajal, da so ženske izrabile njegovo prvotno dovoljenje ter nošnjo hlač preveč pretiravale, in sicer tako, da je jela postajati vsa stvar sumljiva in kaj čudne morale. Tik pred pričetkom zimske smučarske sezone pa je prefekt izdal tudi prepoved glede nošnje ženskih smučarskih hlač. Tej prepovedi pa se niso uprle samo ženske, ampak tudi vsi hotelirji, ki trdijo, da bi ta prepoved praktično pomenila padec tujskega prometa najmanj za polovico. Brez hlač se ženske vendar ne morejo smučati, tako menijo hotelirji, ki so na višjo oblast naslovili posebno spomenico, v kateri zahtevajo, naj se prepoved o nošnji ženskih smučarskih hlač ukine.	x
DROBNE IVERI Človek je merilo vseh stvari. Potrpežljivost je lek vsem bolečinam. Čast izgubi lahko samo oni, ki je brez nje.
Poročite se, da boste dolgo živeli
Po statistiki, ki jo je te dni objavilo češko časopisje, je dokazano, da poročeni ljudje živijo dalje kot samski. V Pragi je na 100 moških starih 75 let 67 poročenih, dočim je neporočenih 33. Poročeni moški živijo povprečno 6 let dalje kot neporočeni, poročene žene pa 5 let dalje kot neporočene. Na Češkem je po zadnji statistiki 20.392 moških starih 88
do 89 let, med njimi je samo 650 neporočenih. Med ženami je 29.392 poročenih ali vdov, in samo 2092 neporočenih. Moški in žene nad 90 let starosti so večinoma vdovci ozir. vdove. Takih je 809 oženjenih moških oz. vdovcev in 1433 poročenih žen oz. vdov, dočim je samo 30 neporočenih moških in 100 neporočenih žen, ki bi dosegli tako visoko starost.
Če ie oče starokopiten ...
Neka mladenka ,iz Wilffratha pri ^ Diissel-dorfu je zaman sanjala o lepi frizuri kratko postriženih las. Več kot tri leta je moledovala ter rotila očeta, naj ji dovoli, da^ si poreže dolge plave kite. Toda očetova ušesa so bila gluha za vse prošnje. Kot grča je vztra-
Ka« Rosner:
>)Plccadffly« življenjsko srce £on<Mona
Z VRn  : »irgrU in rvloc ^ Tu na tam en Urin ko ODazim na naSOfOtnem OCflU Veliko milC
,s v®° pravico imenujejo Angleži Piccadilly vidin °.nd°na«. To je res mesto, kjer lahko ne ai° hpičen London: velik promet, ogrom-'jarn'n luksuzne hotele, razne restavracije, ča-kii® ln bifeje, mnogoštevilna gledališča in skih’ - 8e trgovine, mnogo postaj podzem-■iav 2e'eznic, mogočne reklamne razsvet-P? ln !cončno tudi skoraj vsakdanjo meglo, kar	mi ie najbolj všeč ponoči. Prav-
iri«,,n.nc*em iz podzemske železnice po elek-°bža • stoPn*c- Pred seboj vidim Piccadillya, klamJanega z zarki vsetl Mogočih barv rekah I n.aPisov po strehah, stenah, v izlož-Vs trgovin in pri vhodih v razna zabavišča, m' to največje križišče v Londonu je napol-cestu Z roP°tom avtomobilov, ki sč vrste po Žic h skoraj drug za drugim, z veliko mno-in c lach> ki se gnete po širokih pločnikih na T)n„U10 da še dež, ki enakomerno pada Pločnik^ vsej tej sliki nek poseben značaj, luč križišču čakam, da se spremeni rdeča ‘MeHV* 2clen°. da lahko prekoračim cesto. GsriiTm časom slišim okrog sebe prodajalce tiard : >Fvening News« — »Eveniitg Stan-teh — »Star«. Zdaj pa zdaj eden izmed Pr 8i - v utihne, ker je prodajalec najbrž eno • 8tevilko. Na svoji levi strani vidim rtiv ^uied najlepših londonskih restavracij: '"UNICO. Pred s kristalnim steklom oble?en,mi vrflt' te restavracije stoji čedno ie ohv« vratar- Njegova vijoličasta uniforma kriva •	2 z'atmii trakovi. Venomer se od-
iJocrč.i*n Giutlno pozdravlja: »Dober večer, Pa.« »Dober večer, gospod!« »Izvolite ve-
čerjati, po večerji je ples.« Tu pa tam se kdo mimoidočih odloči, da vstopi v restavracijo. Vratar takoj skoči k vratom, jih na stežaj odpre, se prikloni, jih zopet zapre in nadaljuje svoj posel s pozdravljanjem pešcev pred vrati.
Signalna luč se je pravkar spremenila v oranžno in takoj nato v zeleno: znamenje, da je prehod križišča dovoljen. S težavo se prerinem do vodnjaka, ki stoji sredi Picca-dillyja. Tam vidim sedeti staro ženico, ki skuša mimoidočim prodati šopek vijolic. Le redko kateri jo opazi, še maloštevilnejši pa so tisti, ki kaj kupijo. Srečo sem imel, da je pri vodnjaku tudi bila zelena luč, ker sem tako lahko brez čakanja prišel na drugi konec Piccadillyja.
Sedaj vidim pred seboj visoko belo stavbo. Pred to stavbo stoji mnogo avtomobilov. Nad dolgim vhodom iz petih vrat vidim napis v žareče rdečih črkah: PRINCE OF WA-LES VAR1ETY THEATRE — varijetejsko gledališče. To je tako imenovano revijsko »Non stop« varijetejsko gledališče, kar pomeni, da ga lahko ob vsakem času obiščeš in da lahko v gledališču ostaneš, kakor dolgo hočeš. Igra namreč neprenehoma od treh popoldan pa do dvanajstih ponoči. Pri vhodu stoji prav tako lepo oblečen vratar. Večina dam gre v to revijsko gledališče v večernih oblekah, gospodje pa skoraj vsi v smokingu.
Že hočem vstopiti v podajo podzemske železnice »Leicester-square«, (to je najbližja postaja podzemske železnice »Piccadilly«),
ko opazim na nasprotnem oglu veliko množico ljudi. Radovednost me premaga in brž pohitim gledat, kaj se je zgodilo. Na sredi ceste, obdana od radovedne množice, sta se prepirala prodajalec časnikov in debel gospod, oblečen v smoking in z monoklom na desnem očesu. Možakar z monoklom se je razburjal, ker je izgubil »sixpence« (novec, ki je vreden približno šest dinarjev). Prodajalec mu časopisa seveda noče izročiti, ker ni prejel denarja, gospod v smokingu pa ves razburjen maha s palico po zraku in kriči, da ga je prodajalec ogoljufal, okradel, itd. Okrog njiju postaja množica radovednežev vedno večja, avtomobili se začno nabirati in trobiti, ker ne morejo naprej. Končno pride stražnik, da napravi red. Oba, prodajalec časnikov in gospod mu razjasnita zadevo. Stražnik ne ve, komu naj veruje in vpraša okoli stoječe ljudi, kako je v resnici bilo. Nekateri trdijo, da ima ta prav, drugi zopet obratno in skoraj vsi okoli stoječi se raz-dele v dva tabora. Nenadoma zagleda stražnik na tleh »sixpence«, ga da prodajalcu, ta pa izroči gospodu z monoklom časnik in drobiž. Gospod godrnja, ker je zamudil večerno predstavo v gledališču, prodajalec pa se smeji, ker so skoraj vsi ljudje iz simpatije do njega kupili pri njem časnike.
Jaz pa sem hitro krenil proti podzemski železnici. Kajti za pot, za katero potrebuješ navadno 10 minut, sem potreboval z opazovanjem teh raznih stvari skoraj eno uro.
jal pri mnenju, naj nosijo žensko dolge kite, da bodo z njimi skrile svojo kratko pamet. Toda dekletu je bilo slednjič dovolj brezupnega moledovanja. Nekega jutra je prišla iz svoje sobe z ostriženimi lasmi. Oče je zagnal divji krik in vik. Hčerka pa je jela vsa prestrašena pripovedovati o roparskem napadu, ki je bil izvršen v njeno sobo ter ji je v temi neznani moški odrezal lase. Napad je orisala tako nazorno in živo, da ji je oče verjel, se sicer s kratkimi lasmi moral sprijazniti, vendar pa je odšel na sodišče ter prijavil roparski napad. Po podrobni preiskavi in zaslišanju pa je bila na sodišču razprava, kjer je sodnik dokazal dekletu, da si je vso zadevo okoli roparskega napada izmislila. Nekaj časa se je upirala, slednjič pa je skesano priznala, da je napad nastal v njeni fantaziji, vendar pa radi tega, ker ji oče ni dovolil, da bi si odrezala kite. Sodnik je to olajševalno okolnost upošteval ter dekle oprostil, očetu pa naročil, naj se vendar nekoliko ogleda po sodobnem svetu in življenju.
Ljubezen ali mržnja, tretjega žene ne poznajo.
Eva: — Adam, kaj vendar počneš? Adam: — Zlikati si moram obleko; mudi se mi na neko politično konferenco!
Celje
Celjska komunalna politika
Sinoči je imel mestni svet celjski sejo, na kateri se je obravnaval tudi obračun mestne občine, njenih podjetij in ustanov za leto 1939-40. Župan je uvodoma poročal, da se potok Lpžnica zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev ne bo reguliral, zavarovala se bodo samo obrežja, da ne bodo trgala zemlje. Zaprisegel je novo imenovanega mestnega svetnika dr. Zdravka Kalana, ki je bil imenovan mesto odstopivšega mestnega svetnika dr. Jakoba Mlinarja. — Finančni referent je poročal o obračunu gospodarstva mestne občine za leto 1939-40. Dohodki so znašali 21,465.109,06 din, izdatki 21,192.490.84 din, prebitek 272.618.22 din. Za prebitek bodo uporabili za nakup Permozerjevega posestva, ki je bilo kupljeno za 278.999.50 din. Aktiva mestne občine znašajo 47,632.572.04 din, pasiva 17,277.804.34 din, čisto premoženje din 30,354.767.70. Dolgovi mestne občine znašajo 15,443.236.60 din. — Cesto v Pečovnik bo vzdrževala mestna občina, in sicer od apnemka do rudnika »Boheniije« pa bo cesto vzdrževal rudnik sam, — Podaljšata se je za 3 leta zaknpna pogodba za vcNaško vežbališče s tvrdko
Rakusch. — Mestni svet je vzel na znanje poročilo regulacijskega odseka, idejna skica regulacijskega načrta, ki jo je izdelal tehnični oddelek mestnega poglavarstva, se bo poslala gradbenemu mini strstvu v odobritev. — Mestni svet je razpravljal o gradnji ceste Breg - Levški most - Levec. Čim bo rešeno finančno vprašanje, bi se ta cesta zgradila od Brega do Levškega mostu v širini 5 metrov.
—	Javna svetilka bo nameščena ob cesti na bregu nad Belajevo gostilno na Po-lulah. Električni vod se bo podaljšal do Sp. Dobrave, kjer gradi tvrdka Westen delavske hišice, če bo tvrdka Westen k stroškom prispevala 2819 din, — Več prosilcev se je sprejelo v članstvo mestne občine. — Sprejet je bil osnutek pravilnika o upravljanji! skleda za obrambo pred zračnimi napadi, — Pri določitvi draginjskih doklad se med dohodke ne všteje invalidnina, ki jo event, prejema kak mestni uslužbenec. — V razne odbore mestnega sveta je bil namesto odstopivšega mestnega svetnika dr. Mlinarja imenovan novi mestni svetnik dr. Zdravko Kalan. — Javni seji je sledila tajna.
IZKEBM OBČNI ZBOH AEROKLUBA
V	četrtek je bil izredni občili zbor Aerokluba “NaSa krila" v Celju. Zborovalce sla v imenu oblastnega odbora v Mariboru pozdravila delegata Košar in K o-vačič. Jadralna sekcija je v minuli poslovni dobi prav lepo delovala in je bilo poročilo selo zadovoljivo. Lep govor je imel v pomenu letalstvu poveljnik celjskega 30. j), p. polkovnik T o m a š e v i e. Pri volitvah so bili med drugimi izvoljeni v odbor:	za predsednika polkovnik To-
m a Sevi e, za podpredsednika C.iro Sudar, za tajnika Leo Vičar. Po občnem zboru so si zborovalci ogledali delavnico jadralne sekcije v meslni ljudski Splitu sc o delu sekcije prav pohvalno izrazili.
’ Kolinske vode, ‘kreme, dišeča mila, olje za masažo, briljantine, filmi, plošče, fotoaparati, termofori, v foto-parfumeriji Božič, Celje, poleg magistrala.
* Inloresenll, ki se še zanimajo za glavnato zelje, naj se javijo pri Kmetijski družbi v Celju.
c Zaradi lihoja so se včeraj pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjali 30 letni splavar Ivan Ciraj, 19 letni čevl jarski vajenec Alojz C., 28 letni splavar Franc Mlinar, 20 letni splavar Stanislav M. in 25 letni splavar Josip Železnik, vsi iz Rečice ob Savinji. 15. septembra so v pretepu s koli težko poškodovali v St. Janžu pri Herici Jožefa Kolenca, ki je na posledicah poškodb umrl, lahko pa so poškodovali Cajncrja Alojza in Komarja Ivana. Obsojeni so bili: Cirai Ivan na 14, Alojz C. na 9 in Josip Železnik na 11 mesecev strogega zapora, dočim sta bila Mlinar Franc In M. Stanislav oproščena.
c Mesino poglavarstvo ju izdalo razglas glede zaposlitve vojnih invalidov na osno-
vi	§ 34 uredbe o voj. invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Razglas je nabit na uradnih deskah.
c Koncert slovenskih pesmi priredi dre-
vi	ob 20’3O v mali dvorani „Uniona" Celjski oktet.
c Idejna skiea regulacijskega načrta za mesto Celje je že izgotovljena in bo predložena ministrstvu v odobritev.
c Tvrdka Westea je povišala svojemu delavstvu mezde za 2‘50 din na uro in uredila tudi draginjske doklade. Mezde delavk so sedaj višje od predpisane mini-maiie mezde, mezde delavcev pa znašajo celo 6’50 do 10 din na uro.
c Sokolska proslava I. decembra. V so-Irolo 30. t. m. priredi Sokolsko društvo Celje-malica v mestnem gledališču slavnostno akademijo s pestrim sporedom, *. decembra ob 10'.'ID pa v telovadnici slavnostno sejo z zaobljubo novo pri-slopiv-šega članstva. Obeh prireditev se naj oni, ki imajo slavnostni kroj, udeležijo v kroju.
c Zdravniško dežurstvo za člane OTZI) ima jutri dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7.
c Nočno lekarniško službo ima od 23. do 29. t. m. lekarna „Pri križu“ na Kralja Petra cesti.
c S kolesa je padel v Celju 38 letni trgovec Josip Zolgar iz Pristave pri Šmarju in dobil hude not rajo poškodba.
c ltoko si jo prestrelil 38 letni dninar Alojz Praprotnik;' iz Lopate pri Celju.
c Upokojen je .Sef davčne uprave v Laškem inšpektor Fran Adamič. Za novega šefa pa je inienovan Stanko Pleskovič.
Laško bi potrebovalo avtobusno
zvezo s Celjem
Kljub temu da so železniške zveze Laškega s Celjem še precej ugodne, pogrešajo Laščani, prav tako pa tudi Celjani avtobusno zvezo obeh mest. V spominu jim je namreč poizkus celjskega mestnega avtobusnega prometa, ki je pred leti vzdrževal avtobusno zvezo z Laškim. Takrat je bil avtobus vedno poln potnikov. Tudi sedaj bi bila ta proga rentabilna in bi ponoven poizkus ne bil prav nič tvegan. Hvaležni za novo avtobusno progo pa bi bili zlasti vmesni
prebivalci med Celjem in Laškim, ki so sedaj brez vsake zveze in morajo zlasti Tremerčani več kakor uro daleč bodisi v Laško ali pa v Celje na vlak. Zato je upravičena želja vseli prizadetih, da bi celjska mestna občina spet poizkusila uvesti avtobus na omenjeni progi, seveda v skladu ž železniškim voznim redom, in najnovejši uredbi o omejitvi prometa z motornimi vozili, v kolikor ta dopušča uvedbo te proge.
Trboveljski drobii
Satialni sklad sokolskega društva je prejel od družino Djordjc Roša iz Beograda 500 din v spomin na | »oko j no gospo Antonijo Roš.
Poslopje slare občine bodo preuredili
v	stanovanjsko hišo, ki bo obsegala štiri stanovanja.
Korak nazaj. Druga uradnica, ki smo jo dobili lia poštnem uradu\ Trbovlje 51. pred nekaj meseci, je bila nujno potrebna. Sedaj je uradnica, ki je bila dnevničarka, odpuščena baje radi pomanjkanja kreditov. Toda la odpust ni le udarec za prizadelo .temveč tudi za poštno služijo v irgu.
Zaprla ccsla. Cesta s Kleka na Sv. Planino je v odseku od Kalca do Pečnika do nadaljnjega zaprta. Na lem delu ceste polagajo vodovodne cevi novega zajetja pod Sv. Planino.
Zveza rudarjev Jugoslavije je priredila
v	četrtek v Delavskem domu članski sestanek za svoje pripadnike. Na Sestanku so tolmačili novo kolektivno pogodbo ler razpravljali tudi o bodočem socialnem zavarovanju. Sestanek je bil dobro obiskan.
M ubllana
a Zanimivo predavanje. O normalizaciji v zvezi z načrtnim gospodarstvom bo predaval profesor beograjske univerze inž. Pavle Vasic, predsednik jugoslovanskega odbora za normalizacijo, v torek, .26. t. m. v Ljubljani. Predavanje bo ob 17. v društveni predavalnici, Kongresni trg 1/lL
a Ljubljansko gledališče. V drami danes Ferda Kozaka sodobna drama „Lepa Vida", jutri v nedeljo ob 15. mladinska predstava „Mali lord“, ob 20. ,,Romeo in Julija".' — V operi danes „Carmcn“, jutri v nedeljo ob 15. opereta „(Jrof Luksemburški", ob 20. .,Baletni večer”, oboje pri znižanih cenah.
a Preselitev mesi. socialno-paMUčnega urada. Ker se vsi odseki mest. socialnopolitičnega uradu preselijo v poslopje Mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu št. 7., tu urad ne bo mogel poslovali v sredo in četrtek 27. in 28. I. ni. Vsi odseki mest, socialno-poliličnega urada bodo s prihodnjim petkom že poslovali v novih, prostorih na Ambroževem trgu št. 7.
Ptuj
Finžgarjeva „Razva!ina življenja" v PW'U
V	nedeljo, 17( nov. 1911, ob treh popoldne je v ptujskem Mostnem gledališču uprizoril Fantovski odsek v zvezi z Dekliškim krožkom Razvalino življenja", eno najboljših in najznačilnejših dramatskih del F. S. Finžgarja. Pisatelj je v tej drami obdelal problem, ki je zelo pogost v naši literaturi: duševno in telesno propast mladega dekleta ,ki jo očetova grabežljivost in trmasta ukazovalnosl prisili v zakon z moškim, ki ga ne ljubi in postane tako popolnoma uničena, nesrečna in onesrečuje tudi svojo okolico. Konec je težka katastrofa, ki naj bi bila zgovoren dokaz, da ni korist najvišja vrednota, ki bi osrečevala. Vsako pravo srečo je treba zidati na ljubezni, na medsebojnem razumevu-n ju.
Tragedija ima mnogo naturalističnih potez, morda med vsemi Finžgarjevimi deli največ, lo je pač nekoliko vpliv časa v katerem je nastala. „Razvalina življenja*1 zahteva zato zelo močne igralce in predvsem izkušenega in energičnega režiserja. Poudarek je — ne mogoče samo v zunanji igri — v duševnem doživetju, v notranjem boju in je včasih prenesen od tam na zunanje zelo napete prizore. Igralci in režija sla rešila svojo vlogo le napol. Glavno vlogo žganjarja Urha Kantcta je igral g. Ferk mnogo premedlo; ni se znal vživeti v značaj svojega junaka; bili bi moral robat, gospodovalen gorenjski kmet, ki s svojini nastopom pripravi Lenč-ko v zakon. Sedaj pa se je vendar vsakdo moral vprašali, zakaj je prav za prav vzela Martina in ne Ferjana. Citanje je mnogo bolj učinkovito kakor tako igranje. Le proti koncu se je izboljšal in podal še kolikor toliko dobro kreacijo svojega junaka. Lenčka ge, Breznikove je bila mno-
go bolj podoživljena in prepričljiva- M®* a ki ga je igral g. Majer, je napravi* 1 mnogo bolj vtis mesarja kot pa . V^Li fanta, šele proti koncu je začel dozi^ j^.
loga
svojo vlogo. G. Kostanje v e c v Ferjana se je sicer takoj znašel, *? .
ni bila zanj. G. Kostanjevec je E
nojsler
komičnih vlogah; ljubavno. niso ." [ hvalili je treba igro g. Voda, ki J0.1.® jC kmeta Sirka, gdč. K u k o v č e v a, imela vlogo Urhove	rejenke Tone
go če se je pri ujej	opazila proveiiKa	*
rejenost, in gdč. Horvatove, W dobro vživela v vlogo potovke ,	; a
Režija g. prof. dr. Stanka C a j n k:a »■J.. ni stremela dovolj	po enotnosti	v	,°jc
po dinamiki; njen vpliv se je P0*^: s0 na nekaterih igralcih. Scena in kostm bili preveč zneseni od vseh vel1'01', manjkalo je predvsem ubranosti-
p Sc dvu sokrivcu pri umoru Julke beljakove pri Sv. Barbari v Haložan-
Po-
la
to dni
se je zgodil v avgustu, so prijeli te barbarSki orožniki, in sicer nekega us" j. in nicoovo ženo iz Sn. Višnjice. Ho
in njegovo ženo iz Sp. Višnjice no so zapečatili
bilo
p Z živinskega sejma. V torek Jc _.a. prignanih na sejem 70 volov (27 pr°,-ni h) (i—8_din; krav _346 (130 -1—8 dni:	)
kov 18 (7) 6-50-773 din; juncev w	'
6-7-25 din; telic 93 (30) (j-50-8’50, «*> konjev 72 (17) (300-5000 din in 9 zre**. (5) 1000— 3000 din. V sredo je bilo .1/* peljanih na svinjski sejem 36o kom- .. danih je bilo 154 kom,. Debele so 12‘75—13‘50 din; pršu tar ji tl‘75— in plemenske 10—11 din. Prasci od o—
tednov so bili od 110—250 din.	,	jn
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes jutri „Vdova“.
KO JE MATI NAROČEVALA ZADUŠ-NICO ZA »MRTVEGA« SINA, JE ZVEDELA, DA JE ŽIV
Italijanski konzulat v Sarajevu je dobil pismo s prošnjo za informacije glede rodbine Castellani iz Lazise ob Gardskem jezeru. Konzulat je res storil vse potrebno ter zvedel, da je vojni ujetnik Santo Castellani, katerega mati že 24 let objokuje kot mrtvega, živ in drav. Bil je v svetovni vojni ujet, kasneje pa ga je usoda pripeljala v našo državo. Zanimivo je dejstvo, da je bila mati v trenutku, ko ji je sel prinesel veselo novico, da je njen sin živ? v župnišču, kjer je naročila zadušnico za »pokojnega« edinca. Namesto zadušnice bo župnik bral zahvalnico...
GOLEGA IN ZVEZANEGA SO PUSTILI NA POKOPALIŠČU
kmetje iz okolice Petrinje nekega poljedelca Marka, katerega so osumili, da je kradel na njihovih poljih. Iz jeze, da mu niso mogli ničesar dokazati, so ga ujeli, zvezali in popolnoma golega odpeljali na vaško pokopališče, kjer je preživel ne baš prijetno noč. Drugo jutro ga je cerkovnik našel vsega premraženega in izčrpanega. Moral je v bolnišnico.
DVA PSA ODKRILA CIGANSKO TOLPO
Te dni je bilo v Kisaču vlomljeno v prostore Agrarne kreditne zadruge. Lopovi so odnesli železno blagajno, v kateri je' bilo 1300 din gotovine in za več sto tisoč din vrednostnih papirjev. Novosadska policija je poslala na teren dva dresirana policijska psa, ki sta našla ročno blagajno in razkrinkala cigansko tolpo, ki ima ta vlom na vesii. Vse cigane so polovili, preiskava pa se ljadaljuje, ker obstaja upravičen sum, da so aretirani cigani izvršili več sličnih vlomilskih podvigov.
SVOJO HČERKO »POZABILA« V VLAKU
Na somborsko policijo so pripeljali 8 letno Lucijo Jovanovičevo iz Osijeka, ki je povedala, da se ji je v vlaku skrila njena mati in jo pustila v vagonu, sama pa izstopila pred Somborom. Zanimivo je še dejstvo, da je mati natakarica, ki bi se morala te dni omožiti, toda le pod posojeni, da se znebi svoje nezakonske hčerke. To ji je sicer uspelo, morala pa bo zato v zapor, kar pa jo bo spravilo ob ženina, ki je sicer že precej v letih, pa zato tem bogatejši.
o	.» štipendij za najrevnejšo in nadarjene dijake bo na razpolago v prihodnjem soboškem proračunu*
n Tudi na področju zagrebškega želczni-; škega ravnateljstva S9 Jule izvršene nekatere izpremembe v voznem redu.
n Reke v Rosni so še vedno močno narasle in voda. poplavlja hiše Ler polja,
1	Doslej povzročena škoda je ogromna.
Dm&sste noviee
Ne približujte se vojaŠ* kim objektom
V	smislu tozadevnega razpisa ^1‘i!iv)i-ske banske uprave v Ljubljani se P>® tt valslvo opozarja, da v lastnem n*10* jn ne zahaja v bližino vojaških objektov da tudi nevojaške objekte, na kateri lil so vdelano priprave za rušenje °bl „5iru (n. pr, mine v mostovih) pusti v ta in jih ne kvari, ker ima vojaštvo sl “ nalog, da v primeru zapažonega P°s.jC sa kvarjenja lakih objeklov uporabi o,10j[y brez obzira. Vsako poškodovanje nu{-,ltii za rušenje objektov utegne imeii za, ")SC-in impvino strahotne posledice. Pro'i*°‘ bani, ki bi kaj talega poskušale, se bo 1 stopalo slrogo po zakonu ter se ji*1 lakoj prijavilo ludi sodišču. Mestno P glavarstvo Maribor.
KMETIJSKO NAGRADNO TEKMOVANJE
Tovarna za dušik v Rušah je razpis3'* 100 nagrad v vrednosti 150.000 din 1 kmetovalce, ki bodo delali poizkuse umetnimi gnojili ruške tovarne. Pogoj' sledeči: Na površini 1000 m* bodisi travniku, ozimnem žitu, v vinogradu 3 sadovnjaku, se mora gnojiti s 50 umetnega gnojila »Nifcrofoskal«, ki kmetovalec kupi sam. Pridelek na tei vršini je treba potem stehtati, ura dn potrditi od občine, poslati tovarni 1. XII. 1941.
Tovarna bo materiai proučila in r3^ delila med one, ki so dosegli najbo'1 uspeh, 100 nagrad: 4 po 1000 din, 4 P 500 din, 4 po 250 din, 28 po 100 kg aP' nenega dušika in 60 po 50 kg apnkneg dušika.
m Jeleni nad Falo. Lovsko društvo^ Mariboru opozarja svoje člane v Oi’3' u dolini, da se je pojavila na Grizoldo' vrhu nad Falo družina jelenjadi, 1 J j )0 in 2 košuti ler ugotavlja, da je še ; v veljavi obvezni dogovor med taniošnp zakupniki iz leta 1937 glede popolne ščite te plemenite divjadi.	^
111 Krava je sunila v obcestni jarek lelnega posestnika Sauca Ivana od Sv- •> rij a ob Pesnici, tako da si je zlomil 111 V voz na cesti se jc zaletel s kolesa,
19	letni tkalec Strohmajer Ivan iz Stuuc cev ter si poškodoval nogo.	;
m Pod voz jc padel po nesreči 591^» letni posestnik Anton Jauk iz Linro1 . ler si poškodoval nogo.	liaii
111 V mariborsko bolnišnico so PriP,'„1. delavca Bajka Vališerja, ki ga je 17- .l' 0. v neki gostilni v Gradišču udaril neki n ški s stolom po glavi.
111 Mrtvo so našli v gozdu nad Jui'^0^ oevim posestvom v Radvanju neko let staro žensko ,ki je ležala v mlaki Ki Z britvijo si je prerezala žile nu rokan nogah ter izkrvavela. Pri njej so lorbico s koščkom časopisa, cigarete, ^ galice in s|f klenico" z osminko žganja- ; momorilka ima nad levim očesom nara' bulo, njene identitete doslej ni bilo >n0° če ugotovili.	'
m Nalivno pero je izginilo iz ročne i"yj bice v spalnici zasebnici Ivanki Anlonn)« v Sodni ulici, vredno je okoli 200 din-Ivine je osumljen neki moški.
v veliki izbiri in najceneje kupite v
E RAČKE IN ZAJEC
stara in nova vina po ceni pri Senici, Ulica ‘°clja 5.	20393-1
m a 1 i o g 1 a si
v»Večerniku“
frizerska vajenka
se sprejme. Denk, Tezno-Ma-ribor.	20300-4
Mlada, inteligentna UČENKA išče namestitev v kavami, po možno&ti v Mariboru. Dovršila je 2 razreda meščanske šole. Naslov v ogl. odd, »Večernika«.	20360-4
iz fotostudija
iVelikan
Gosposka ul.
Športna nedelja v Mariboru
reriitol	v	Mariboru več športnih pri-
koki-„ ’	,0P°*c*ne	ob 10. bo v dvorani So-
boj	doma propagandni rokoborski dvo-
SSK MARATON—PEKOVSKI SK
bok°niStfbIagaine STAZ v Mariboru. Obenem Preti ^ - s.rečanje tudi zadnji resni trening "rphi ,z.avnim rokoborskim prvenstvom v Za-ki	se 2a bodo udeležili skoro vsi atleti,
do nastopili jutri dopoldne.
stJP°ldne 0b 14.30 bo na Železničarjevem by«	mariborski ligaški nogometni »der-
ISSK MARIBOR—SK ŽELEZNIČAR
ki nam obeta izredno zanimivo in napeto borbo, saj sta oba nasprotnika v enaki meri zainteresirana na obeh točkah, ki bosta na razpolago, Železničar, da ne izgubi stika z Ljubljano, Maribor, da uide z nevarnega spod njega konca tablice. Tekmo bo sodil beograjski sodnik Djoka Živkovič.
V	predigri bo zaključna jesenska juniorska tekma
SK RAPID—ISSK MARIBOR
ki lahko v slučaju zmage pomaga Rapidu od zadnjega v najboljšem slučaju celo do
drugega mesta. Prvak pa ostane Maribor,, četudi bi tekmo izgubil.
s. Sekcija ZNS v Mariboru (službeno), K
jutrišnjim tekmam so delegirani sledeči gg. sodniki: Rapid—Maribor Grošelj, Maribor— železničar, str. sodnika Jenko, Orel. Upravni odbor ugotavlja, da nobeden izmed delegiranih sodnikov na poziv ni prijavil'svoje udeležbe na občnem zboru ZNS v Ljubljani do stavljenega termina.
s. ISSK Maribor (zimski šport). V nedeljo, 24. t. m., je obvezen kondicijski trening, zbirališče v mestnem parku pri paviljonu ob 8.
m. Ustanovni občni zbor slovenskega delavskega športnega kluba »Bratstvo« na Pobrežju bo v nedeljo, 24. t. m., ob D. Popoldne istotam družabni večer.
Mariborske vesti
in Kozarec* je vrjjcl natakarici v glavo
tovarniški delavec Hanžel Jo žet' v neki gostilni ol» Dravi, ko mu je pri obračunu zaračunala nekaj odstotkov pribitka. Povzročil ji je na čelu manjšo rano, račun pa ji je vendarle plačal.
m. Monopolsko tablo so odnesli trafikantu in trgovcu Vinku Klemenčiču na Tržaški cesti.
m Iz zaklenjenega kovčka na omari je
nekdo ukradel delavki Julijani Lepenikovi v Metelkovi ulici 300 din.
ni Služkinja je odšla liišni posestnici! Olgi Schmutzgerjevi v Metelkovi ulici, i njo pa je izginilo tudi več perila, jestvin in sličnega.
ža Mitoma!
Čedne jopice in puloverje, mako perilo, nogavice vseh vrst, flanele za perilo, srajce, rokavice in kravate najceneje pri PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTE!
t. Htmotsu
MARIBOR ♦ GOSPOSKA 13
ALI OGLASI
oe1b«» K« OGLASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda £0 par. nalmanjša pristojbina la le manrfi -	,	0,~'•	orekllci. dopisovanja Id ženltovanjskl oglasi dio 1.— ro besedi. Na!-
enlfm*n«nel<i 14 t0 ?K aSB I? d*D_ Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za le	®na“a,	d'”	2—• Znesek za male oglase se plaCnle takoj Drl naročilu, oziroma ca
Za , v Dlsmo skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun tt 11.409, — __  0 olsmene odgovore elede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
sboobsmi
A&STPA DERMASTJA
botn • rova 18. vsako so-1	.
brezm<VMde^?’ kakor tudi ob i Kolarstvo Slavko Krabonja, krvavih n-vih ietrnlee, Tržaška cesta 6.	20288-2
Vre? m peeemce. Prvo--Ilna vina.	19818-1
SLUŽBO DOBI
Sprejmem kolarskega POMOČNIKA
Q°STILNA »KRČEVINSKI Alpu DVOR« »edprandrova v s°boto in bra h domače krvavice, do-vina d°mač.a in ljutomerska Drv/ . Pr°imelo so abonenti _______________________20363-1
Bečonu POJEDINA liimJ i KOSi in Se drugih ku-dobrot' kakor tudi v 1 ^‘ise staro in novo vino >.Tr* . vskem domu«. nad ribniki«. Se priporoča ^liiičarka.	20314-1
Sprejme se starejša gospa za GOSPODINJO Resljeva 5. Maribor. 20253-2
Iščem pridno
ŽENSKO
z dežele, staro 40—45 let, za gospodinjstvo, ki bi bila sposobna nadoTnestiti mater petletnemu iantku- Posestnik in železničar, Zg, Radvanje, Firmova 36.	20296-2
Spomnite se CMDI
MESARSKE OBRTI
se želi izučiti 15 leten fant, ki je dovolj močan in tudi dobro vzgojen. Naslov v poslovalnici »Večernika« v Ptuju.
20407-3
'n . KONCERT
bo vcd‘na domačih pečenic Kek«, e 24- *• m v gostilni 12 ^C’ Celjski hrib. Vino od
naprej.
20334-1
Pr®izkušen redilni prašek za *v>nje pospešuje apetit in hi-r° zdebeljenje. Uspeh za-lamčen! 12av. REDINA stane 'n ■ Poštnina povzetje
a*' ^ 2av- din 11'— DftOGERIJA KANC
. ar'')°r, Tyrševa ulica 1 lr>^ vse podeželske trg-ovine
fer’ soboto 'zb0rn,
?merni kneza
Sprejmem čevljarskega PRIKROJEVALCA
za gornje dele za eksport. —
Delo nastopi takoj. Ponudbe na Anton Ješe, Tržič. 20242-2
K OTROKOM
sprejmem bolfso. starejšo osebo za popoldan. Ponudbe pod »Popolnoma zanesljiva« na ogl. odd. »Večernika.«
20257-2
Mlaiša
POSTREŽNICA
se sprejme k rodbini z otroki. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20315-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za male in velike komade, do brega, sprejmem takoj. Leopold Goričan, Dr. Krekova ulica 32-1., Studenci pri Mariboru.	20396-2
TAPETNIŠKI POMOČNIK
Z večletno prakso išče službo za razna jjohištvena in avtomobilska dela. Grem delat tudi na doni. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Soliden«.	20321-3
Namesto ruskega čaja pijte naš aromatični
»E M O N A« CVETLIČNI ČAJ
ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. Zahtevajte samo originalno pakovanje.
V vseh trgovinah.
EMONA
CAJ
ŠIVILJO
iščem za dom. Aljaževa 21, pritličje.	20416-2
DRUŽINA
2 ženski ni 1 moška oseba za kmetska dela se sprejme. Stanovanje in hrana v naravi. Ostalo po dogovoru. Oglasiti se v gostilni Pukl Konrad, Razvanje 10.	20402-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj za splošna dela. Valvazorjeva ulica 30, Magdalenska oblačilnica, Maribor.	20391-2
SLUŽBO IŠČE
URADNICA
s perfektnim znanjem sloven skega, hrvaškega in nemškega jezika ter stenografije išče zaposlitve ev. tudi samo Dopoldanske. Dopise nasloviti pod »Uradnica s prakso* na ogl. odd. »Večernika*.
20218-3
Dobra
KUHARICA
želi k samostojnemu gospodu. Ruška 3.	20339-3
DEKLE,
pošteno, želi službo gospodinje pri starejšem gospodu upokojencu. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Varčna gospodinja«.
20386-3 I cesta 1
HALO!
Rabite dobro prodajalko? Pišite na ogl. odd. »Večernika« pod »Zanesljiva moč«. 20409-3
VA)ENCI-(KE)
UČENKA
z nekai znanjem nemščine iz dobre hiše se išče za šivanje steznikov. Kocmut, Meljska 20239-4
Valentin Železnik Kopališka ulica 2
UČENKA
se sprejme. Klobučarna Ley-rer, Gosposka 22.	20328-4
STANOVANJE ODDA
Odda sc
STANOVANJE
in lokal za trgovino Vprašati v pekarni Savnik, Dobrava-Tezno.	20279-5
L ero
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico j\\ sobo za služkinjo se s 1. jan. 1941 (event. 15. dec.) odda mirni stranki. Vprašati: Prešernova ul. 18, prj hišnici	20374-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda takoj. Frankopanova ulica 12 20359-5
Lepa, velika
SOBA IN KUHINJA
se tako! odda mirni in čisti stranki. Vprašati: Tržaška c. 46. v trgovini.______20358-5
TRISOBNO STANOVANJE
s kabinetom in kopalnico, mirno in sončno, blizu nove realke, se ,po zelo solidni ceni odda. Poštelska 10 ali Jadranska ulica, trafika Fijavž.  ___________________ 20357-5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddani mirni stranki. Principova!*, Melje.	20369-5
STANOVANJE
se odda brezplačno zanesljivemu in • marljivemu upokojencu blizu Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
20250-5
STANOVANJE
soba in kuhiuja, sončna, se odda s 1. decembrom mirni stranki. Cena 200 din. Pobrežje, Ipavčeva lil. 9.
20261-5
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico se odda v vili- — Studenci. Obrežna cesta 15.
• 202585
TRISOBNO STANOVANJE
z vsem komfortom, v sredini mesta se s 1. decembrom odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20342-5
ENOSOBNO STANOVANJE
se odda Aleksandrova c. 83-Vprašati: Trdinova 5 20349-5
ENn°?£nNO STANOVANJE
s pritiklinami oddam 1. janu-aria 1941 Mlinska ul. 32-11, 202S2-5
DVOSOBNO STANOVANJE
lepe. s pritiklinami in kabinetom se odda. Meljska c. 29.  	20384-5
SČBA in kuhinja
se odda. Koroška cesta 76.
20370-5
DVOJE STANOVANJ
se odda s 1. decembrom. — Vprašati Vinko Pirš, Vetrinjska 7.	20320-5
Odda se
SOBA IN KUHINJA
dvema osebama. Ipavčeva 17, Pobrežje.	20316-5
DVOSOBNO STANOVANJE
kabinet, veranda, se odda.— Ljubljanska ni. 4.	20341-5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci, Jurčičeva ul. 93.	20333-5
Lepo in sončno trisobno STANOVANJE
se odda takoj po ugodni ceni v Maistrovi ul. 17. 20392-5
Uismslu
Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45.
ia tkikiama
kupite najceneje
Moške srajtm Kravate Nogavica Rokavica in vse ostalo za gospode
ABOZA OBLEKE
D
m
M. KOTNIK
MARIBOR, GRAJSKI TRG 1
LEPO STANOVANJE
2	sobi, predsoba in kuhinja ter še soba in kuhinja se odda v Stritarjevi ul. 35.	20389-5
Lepo dvo- in trisobno STANOVANJE z in brez kopalnice se odda takoj. Vprašati: Stavbena pisarna, Vrtna 12.	20417-5
STANOVANJE IŠČE
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami išče snažna in mirna stranka. Najraje v Studencih. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20331-6
Iščem
SOBO S ŠTEDILNIKOM
ali brez v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Stanovanje«.	20387-6
PREHRANA
Več oseb se sprejme na dobro domačo
HRANO Gregorčičeva 8 LTitličje desno.	20266-7
SOBA
s štedilnikom se odda s 1. decembrom. Kralja Matjaža 31, Studenci.	20310-8
Odda se
SOBA
z zajterkom, kurjavo, poceni 2 gospodoma s stalno službo. Vpraša se v pekarni. Slovenska ulica 20.	20336-8
Odda se opremljena, sončna SOBA
Jože Vošnjakova 20, vrata 5-20355-8
LOKAL
oddam ob prometni cesti. — Vprašati: Bernekerjeva 3 (ob Vrbanovi).	20365-10
POSEST
Enostanovanjska
HIŠA
se odda v najem 1. deccm-bra. Čopova 9, Pobrežje. — Vprašati pri Verbič, Trubar-ieva 9._______________20308-11
Nova družinska HIŠA
z 2700 ms zemlje se takoj proda na Teznu. Cena 36.000 din. Vpraša se v gostilni Potokar, Aleksandrova ul., Pobrežje;_______________20267-11
Nova enonadstropna HIŠA
z vrtom se proda za 17.000 din gotovine in nekaj hipoteke. Vpraša se Pri Kagar, Delavska ul.. Zsr. Radvanje pri Mariboru-	20211-11
Ugodno proda
VEČSTANOVANJSKO HIŠO
v neposredni bližini Maribora Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20268-11
Lepa vogalna
PARCELA za zgradbo vile se proda v Studencih. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20263-11
ŠIRITE »VECERNIK«!
Proda se ali da v najem VALJČNI MLIN
na stalni vodi v večjem industrijskem kraju. Stavba dvonadstropna v dobrem stanju, primerna tudi za drugo večjo obrt. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ugodna prilika«.	20272-11
HIŠICA
z vrtom na prodaj. Zg. Radvanje. Delavska ul. 28. Vpraša se: Aliaževa ul 6, Maribor.	20325-11
Proda se lepo
POSESTVO
35 oralov, v Zrkovcih pri Ptuju, blizu banovinske ceste
—	za oral din 6000. Posestvo obsega njive, travnike,. sado-nosnik, velik gozd in ie primerno za rejo živine do 15 glav. Cena se poizve in dogovori: Draškovič Anton, Zg. Gašteraj, Sv. Jurij v Slov. goricah.	20322-11
Proda se
HIŠA.
novozidana, na iako leipem prostoru z vrtom, primerna za vsako obrt. Vpraša se: Nova ul. 10. Pobrežje.
20319-11
Novozgrajena tristanovaniska HIŠA
se takoi poceni proda. Vpraša se pri mizarskem mojstru Papežu, Pekrska 3, Studenci.
20337-11
Več oseb vzamem poceni na DOBRO HRANO Slovenska 8-1.	20346-7
DIJAK ALI GOSPOD
Se sprejme v vso oskrbo. Ob Jarku 6, pritličje desno.
20366-7
Sprejmeta se dve osebi NA STANOVANJE s posebnim vhodom, event. hrano. Zrkovska cesta 3-1, Pobrežje.	20361-7
Sprejmem dva do tri GOSPODE na dobro hrano. Frančiškanska ul 21-L levo. 20283-7
Sprejmem več oseb na dobro DOMAČO HRANO
Ulica kneza Koclja 2-1., levo.
20419-7
SOBO ODDA
Odda se
OPREMLJENA SOBA
mirni gospodični. Maistrova uica 13. vrata 2	20209-8
OPREMLJENA SOBA
se odda. Ulica kneza Koclja' 16-111, vrata 21.	20235-8
Sprejme se
SOSTANOVALKA
Vprašati: Ribniško selo št. 40, popoldne.	20246-8
SOBA
s souporabo kopalnice se od da. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika-«	20212-8
BOLJŠI GOSPOD
se sprejme v opremljeno so bo. Betnavska 48.	20260-8
KABINET
sc odda gospodični. Sodna ul. 16-M, vrata 6, Koser.
20368-8
Oddam lepo
OPREMLJENO SOBO
stalnemu gospodu Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
20373-8
Sprejme se na
STANOVANJE železničar ali upokojenec. — Kraljeviča Marka ul. 3, vrata
1.	20324-8
Pridnemu
DIJAKU
dam posteljo in.zajtrk proti ponoči pri učenju tretjegim naziica. Naslov v ogl. odd »Večernika«.	20312-8
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se takoj odda. Koseskega 41. 20338-8
Dva gospoda ali gospodični se sprejmeta na
STANOVANJE Vrtna 8, I. nadstr-, vrata 8.
20317-8
lepa In cenena, za otroke ter odrasle dobite v knjigarnlin papirnici TISKOVMEzadrugeCankarjeva f
Oddam civilistom lepo, SONČNO SOBO Pokojninski zavod. Verstov-škova 4-1. desno. 20352-8
SOBA
so odda za 100 din mesečno. Makarjeva 13, Studenci, pri kadetnici.	20351-8
Sprejmem 2 mirna GOSPODA na stanovanje. Mesarski prehod 5-1.	20350-8
Odda se takoj opremljena, čista, zračna, separirana SOBA
z uporabo kopalnice gospodu ali gospodični. Radvanjska cesta -45-1. levo. 20347-8
KAB8NET
na uHco, v centru, s postrežbo, se odda samo uradnici. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20345-8
MALA SOBA
se takoj odda za eno osebo. Koroška 67.	20390-8
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam s 1. decembrom. Delavska ulica 15.	20415-8
DVE PRAZNI SOBI
v I. nadstropju, sončna lega, se oddata. Primerni tudi za pisarno ali za primemo obrt. Vprašati: Maribor, Gregorčičeva 6, I. nadstropje, levo.
\
luužtdat
malo rabljen, za mlekarno ali branjarijo p roda IH. Naslov v ogl. odd. Večernika
PARCELA
v Ljubljani se ugodno proda. Ponudbe pod »Ljubljana 230« na ogl. odd. »Večernika«.
20290-11
HIŠA
za 3 stranke s 5 orali aron-dirane zemlje se takoi proda za 70.000 din. Vprašati v gostilni Slavinec, Pragersko.
20286-11
Kupim enodružinsko HIŠO
okolici Maribora.
Fras,
Išče se nova večstanovanjska HIŠA
v Mariboru ali okolici mesta
—	Nova vas, Studenci — za ceno 2 do 300.000 din. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Posredovalci izključeni«.
20344-11
Slivnica pri Mariboru.
20276-11
Prodam
HIŠICO
na Teznem, blizu ceste, z lepim vrtom, za 19.000 din- — Vprašati v gostilni Potokar, Pobrežje. Aleksandrova cesta 20354-11
HIŠO Z GOSTILNO
in velikim vrtom, ob glavni cesti pri Mariboru, prodam za 180.000 din. Dopise na ogl. odd. »Večernika« P°d »Promet«.	20353-11
Večja stavbena
PARCELA
(sedaj travnik), ob cesti' m pri kolodvoru Hoče, primerl}a za razparceHranje ali za kakšno industrijo, se proda. Pojasnila daje Rečnik, trgovec, Hoče.	20309-11
KANARČKI
pevci naprodaj. Cena ugodna. Betnavska 68.	20311-28
KUPIM PARCELO
ali večjo stanovanjsko' hišo ali vflo z vrtom v Mariboru ali neposredni bližini. Ponudbe s ceno pod »Posredovalci izključeni« na ogl. odd. »Večernika«.	20313-11
GOSTILNA
najboljše vpeljana, na periferiji Maribora se vsled bolezni takoi proda. »Triglav«, realitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova 12, Tel. 25-34-20330-11
»TRIGLAV«
realitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova 12, Tel. 25-34, išče za svoje mnogoštevilne kupce parcele, hiše, posestva, gozdove, trgovske hiše itd.	20329-11
Radi družinskih razmer prodam poceni veliko
STANOVANJSKO HIŠO
in en oral rodovitne zemlje v lepem kraju na ravnini, Lasič Anton, gostilničar, Podova, pošta Rače.	20327-11
Prodani
TRI PAKCELE
20	minqt od Glavnega trga, na Icpii, sončni legi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ^
20380-11
DONOSNO HIŠO
novejšo, laipim v bližini me sta. Ponudbe na ogl. odd. li sta pod »Gotovina«. 20362-11
Proda se
HIŠA
z desetimi stanovanji, gospodarskim poslopjem in vrtom na periferiji mesta, 20 minut od Glavnega trga, posebno pripravna za gostilno ali trgo vino. Naslov v ogl. odd. »Ve^ černika«.	20379-11
LOKAL
Lep čevljarski
LOKAL
ali samo delavnica, na prometnem kraju, v centni, tudi za vsako trgovino primeren, s stanovanjem ali brez, se poceni proda z inventarjem vred. Naslov v ogl odd. »Ve černika«.	20289-10
StootM skoje M* Jto&esa
prodaja poceni in na male mesečne obroke Rupmrt Draksler
MEHANIK, MARIBOR, VETRINJSKA UL. »1
Prevzema vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, poniklanje in pokro-manje po najnižjih cenah.
PARCELO
v strogem centru Maribora prodam. Ponudbe pod »Mesto« na ogl. odd. »Večernika«	20371-U
PONIKLANJE.
ookromanje predmetov vrst dobro in poceni ori »
da«. Maribor- Trsteniakov
ulica 5.	617H
Kupite ali prodate vaše posestvo potom realitetne pisarne
„TRIGL&V“
Maribor, Aleksandrova c. 12 Telefon 25-34
Prodam
PARCELO
ob Sokolski ulici, krasna lega (zatišje), 941 ms. Strašek, Studenci, Krpanova ul. 27 a.
20372-11
NOVOZGRADBA
lepo stanovanje, vrt, 75.000 din. Vila z lokalom, več stanovanj, vrt, 2,000.000. Donos 2000,—.	Lepo posestvo pri
kolodvoru 150.000.—. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.	20397-11
PRVORAZREDNI ZAGREBŠKI BIFE
večjega obsega, izvrstno idoč, v najstrožjem zagrebškem središču, z najmočnejšim točilnim in jestvinskim prometom, z mesečnim zaslužkom 25.000 din, prodajamo s celokupno krasno opremo in blagom za
150.000	din. Poslovalnica Pav-lekovič, Zagreb, Iliča 144.
20413-11
DENAR
Iščem
POSOJILO
din 30.000.— proti intabula-ciji Ponudbe pod »Visoke obresti« na ogl. odd. »Večernika«.	20318-12
Kupujemo in prodajamo:
Hranilne knjižice, vrednostno papirje, valute
po najugodnejših cenah Preskrbujemo:
dolgoročna posojila na nepremičnine
Prodajamo :
Srečke državne razredne loterije
m KODI. li
Maribor, Aleksandrova 40
Kdor posodi do
DIN 10.000.—
dobi za obresti stanovanje in hrano pri družini. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika< pod »Stalna preskrba«. 20388-12
POSOJILA
na dolgoročno mesečno, obroč no odplačevanje. dobijo od staroznane renomirane hranilnice d. d. vsi državni, samoupravni, mestni, banovinski uradniki ter služitelji pod ugodnimi pogoji. Oženjeni dobe posojilo brez porokov. Zasebniki, obrtniki dobijo dolgoročno posojilo na vknjižbo, ali proti poroštvu pod ugodnimi pogoji. Vse informacije daje naše zastopstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa c. 33, Mihael Kreč. 20403-12
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA«
HlSnl posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in šte' dilnlke, predno nastopi zima Vsa pečarska ln keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor Orožnova 6. kjer sl labko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči ~* Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
Poceni se proda
GOSTILNA v Studencih. Vpraša se. v -stilni Hartbereer, Kraua ,3 tra cesta 43.
BRIVSKO-FRIZERSK1
, SAL0N točki na zelo prometni tociu
dobro vpeljan, se Pr°df ilj.
selitve. Ponudbe na ogl-
»Večernika« pod ^	20^85-l3
PARNA PEKARNA
se proda v prometnem K brez konkurence. Dnevno peče kruha za 2.000 din-let prosto davka. Pr° faradi družinskih razmer, slov v ogl. odd »Večerni1« 3
11	let obstoječo
TRGOVINO, Fo.
takoj prodam. Vpraša«.
chova 13, v trgovini,
MEŠANO TRGOVINO S TRAFIKO IN GOSTILNO
najbogatejše vasi zagre . okolice, dobroidoče, P«, mo z blagom in celo« P opremo za 40.000 dm- * f! tovljen najemninski v dog za 8 let za celo hiso s ^ novanjem in vrtom s,am0,ni(-a din mesečno:	Posloval^
Pavlekovič, Zagreb, 20412-13
LSPECERIJSKO TRGOVINO
z delikatesami se proda z . zalogo in inventarjem, < be na ogl. odd.^Večerm^, pod »Dobro lezecec. 20W‘lj<
HOTELE, INDUSTRIJE' TRGOVINE, TRAFIKt,
gostilne, restavracije, vina mlekarne, kavarne, parfumi je, drogerije, bonbonijere,
ne, žage, premogovnike, n ■
vile, posestva, velepose* prodajamo in posreduj nakup uspešno in hitro:	.
slovalnica Pavlekovič, *ag? j j Iliča 144.	2041*'
STROJI
Poceni prodam tnalo rai»Uen ŠIVALNI STROJ	•ni.
Naslov v ogl. odd. ”^^.,4
ŠIVALNI STROJ »SINGER;
ipogrezljiv, 4 predali " r, rabljen, proda poceni .4 Trubarjeva ul. 9.	2037^.
Krojaški
ŠIVALNI STROJ ni
dobro ohranjen, proda P° Ussar, Trubarjeva ulica^-.j4
. PISALNI STROJ	,j
nainovejšega tipa sc. p ^
proda. Naslov v ogl- *■ »Večernika«.	203£.
»Singer« krojaški STROJ
rabljen, šiva naprei in '“"Ma prodam. Kovar, mehan*> ^
na?-?*1 k, K
ribor, Mlinska 10. Na. za 0
tudi več ženskih strojenj*
GRADIVO
HRASTOVE PRAGE j
vseh dimenzij kakor tum a-gaber od 18 cm debelosti1 prej kupi Rudolf Deg»s Laško.	202*
POHIŠTVO-OPRE^
SPALNICE- JEDILNICE. ^ HINJE	.gib
vseh vrst v naimodernf'tt lastnoročnih izdelavah	,f0
v zalogi pohištva Aleksa« , va c. 48.
Kompletno
SPALNICO od-
novo, iz mehkega lesa, us vj no prodam. Naslov vi|j »Večernika«, Celje-
OMARE noCii^ postelje, madrace in !l0tuij-omarice poceni na P* Studenci, Aleksandrova ^
POHIŠTVO! J ..
Ali ni škoda denarja da 1 manjvredno pohištvo P^n-Kii strokovnjaku? Stanova« ^ otvrema se naroča edino. »EFKA« mizarstvu. Mari j(. Frančiškanska ul. 12, gpe' vsako naročilo, mehko. ?.v0 rano ali furnirano strokovno izdeluje.
Pol moderne
SPALNICE 12J.
se proda. Vojašniška
DAIMON
daimon
DvhamdLicht
[Dai»«OM|
Pazite pri nakupovanju žepnih baterij DAIMON, da si istočasno nabavite tudi dobre baterije DAIMON in žarnico DAIMON, ker boste potem takem imeli dolgotrajno in jasno svetiobo.
Trgovci in mehaniki, zahtevajte brezplačen cenik!
Dobava samo preprodajalcem!
RUDOLF PRPIČ,
Zagreb, Vrhovčeva 13. Tel. 92-44
JZElllS
iVOlT
poročila Starost nudbe na ogl. < nika« pod »Kult
odd. »Večernika« pod »Dota«
r°dam i, SPALNICO
R radio aparat znamke c ,raUn«, 6 cevni. Naslov v odd. »Večernika«.
______________20383-17'
e, v PRODAM omaro
razunska 17, Pobrežje.
, 	 20385-17
. in dobro ohranjena OTROŠKA POSTELJA
1 Prodaj. Mar Eli, modni sa-n' Pobreška 6.	20399-17
ženski kotiček
rok*, • NOGAVICE . vrJ^ ’ Perilo, trikotaža, v-T®*?, Pletenine, Oset »Mara« "roška 26, poleg tržnice.
16799-1S
Ohi« LEPŠI BOSTE!
. iscite kozmetični salon rln Stolna ulica l-II. Di--.0lha Pessl, Wien. 20375-18
drane"e^e ’n naiboli*e garan-l7H„, trajne KODRE
Mor ,je samo salon Kosem, 63.	20395-18
ŽENITBE - DOPISI
50 let . VDOVEC
Uišfi •s ’ z i106!!0™ zem" lim	ln nekaj gotovine, že-
žen'tD°ZnaTls(:va z v<iovo radi Dne -T.e- Lc resne ponudbe oda , ,D°d »Vdovec« na ogl. «tti_?Večernika«. 20270-19
uusruu
star 26 let, z večstanovanjskimi hišami in trgovino v hiši. zraven veliko posestvo, želi poročiti gospodično z doto 80.000, ki ima veselja do posestva. Ponudbe na ogl.
KUHARICA
ki nima poznanstva, želi spo znati poštenega gospoda do 30 let s stalno službo. Dobro srčna gospodjnja,. ima nekaj bi se 24 let. Po-ogl. odd. »Večer-pod »Kuharica«.
20295-19
POŠTNI VIŠJI KONTROLOR: kbipim takoj zaprti
43 let, rim kat., Slovenec (Mariborčan), službujoč V Za
TOVORNI VOZ »OPEL«
(Opellieferwagen), ki nosi od 800 do 1500 kg, ali pa Fiat
grebu, mesečna plača in do- 800 do 1500 kg, ati p hodki c ca. 3.500 din in več, st. 503 limuzino, oboje v do-
združena s pokojnino. Ima tudi večje prihranke. Zeli poročiti gospodično, vdovo ali ločenko iz dobre družine z dežele ali iz mesta- Ponudbe in informacije pošiljamo proti prednakazilu d'n 10. v znamkah. »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66.	20297-19
STAREJŠI FANT,
nameščenec, posestnjk, trezen, marljiv, poroči takoj dekle z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Plemenito srce«. 20406-19 KROJAŠKI MOJSTER star 38 let, želi poznanstva z gospodično neoporečne preteklosti. Prednost šivilje. Dopisi s sliko na ogl. odd. »Večernika« pod »Spomlad«.
20398-19
Preproge,
kokos tekače in predpo-steljnike v veliki izbiri pri
„0BNOVA“ F. Novak
Jurčičeva ul. 6
ŽEN1TBE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo najvestneje, uspešno in strogo diskretno. Prvovrstne družinske zveze v meščanskih, trgovskih, obrtniških, industrijskih, uradniških, oficirskih in ostalih intelektualnih krogih. Informativne prospekte pošiljamo proti prednakazilu 10 din v znamkah diskretno. »REZOR«, Zagreb, Pošta 3.
20414-19
GLASBILA
Dobro koncertno
VIJOLINO
ugodno prodam. Kapelnik kavarne »Jadran«. 20340-20
brem stanju. Ponudbe na poslovalnico »Večernika«, Ptuj.
2040S-22
Kupim rabljen
MOTOR na bencin, 4—6 ks., za pogon mlatilnice. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ohranjen«.	20301-22
KMETOVALCI POZOR!
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče » M A S T E L I N « zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi, Ivan Magdalene, Rače.	28769-28
MODERNI VOZIČKI
oo vseh cenah
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja 4
SLIKE ZA LEGITIMACIJE IN POTNE LISTE NAJHITREJE
a kljub i prvovrstni izepljavi le najceneje samo Dri Foto-Kieser, Maribor. Vetrinjska ul. 30, vis-a-vis Grajskega kina.	17889-28
PLOČEVINASTE BOBNE
kupuje kemična tvornica Jos. Reich. Maribor-Tezno.
20356-28
Prodam
MOTORNO KOLO
200 ccm, v najboljšem stanju, zelo lepe oblike. Cena 4500 din. Vpraša in ogleda se v Zg Dupleku, v lokalu trgovine Greif.	20264-22
AVTO
Fiat 509, 2 sedeža, v najbolj' šem stanju, se proda. Maribor, Tomšičev drevored 8.
20251-22
Dobile v vsaki strokovni trgovini.
ZDRAVNIK
39 let star, prijetne zunanjosti, mesečni dohodki 5 do 6 tisoč din. iščem	zakonsko
družico. Informacije daje »NADA«, Zagreb,	Jelačičev
trg 10 proti prednakazilu din 10 —	20305-19
48 .	VDOVEC
4,rwL^tar> z imetjem din t®0?—• mesečna renta din’ iščem zakonsko Informacije daje trs- ui	Magreb,	Jelačičev
10 proti, prednakazilu din
20303-19 nika«.
GOSPODIČNA
24 let stara, dota v gotovini 70.000 din. iščem trgovca, obrtnika ali podobno. Infor-macijp daje »NADA«, Zagreb’ Jelačičev trg 10 proti prednakazilu din 10.—.	20306-19
HCl VEČJEGA posestnika
na Štajerskem, stara 27 let, želi spoznati v svrho možitve resnega, treznega in delav nega ekonoma ali posestniškega sina, ki bi .bil v stanju voditi in obdelovati večje posestvo z vinogradom. Dopise je poslati pod »Sloga_ in delavnost« ogl. odd. »Večer-20273-19
State zdeaa
(lito) kupi po naj višji h cenah in v vsaki množini
URADNIK
v državni službi, 29 let star, z imetjem v gotovini in nepremičninah din 540-000, iščem zakonsko družico. Informacije daje »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10 Proti prednakazilu din 10.—.	20307-19
GOSPODIČNA
20 let stara, imetje 130.000 dinarjev, iščem obrtnika ali podobno. Informacije daje NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10 proti prednakazilu din 10—.	20304-19
VDOVA
38 let stara, dota 1,500.000.—, iščem zakonskega tovariša. Informacije daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, oroti prednakaziju din 10.—.
20302-19
TRAMVAJSKI KONDUKTER
24 let, rim. kat., mesečna plača din 1.650, vezana s pokojnino. Ima krasno posestvo. Uslužben v Zagrebu. Poročil bi dol)ro dekle iz podeželske ali meščanske druži' ne. Ponudbe z din 10.— v znamkah. »FIDES«. Zagreb, Vlaška 66.	 30298-19
Prodam
GLASOVIR -
dobro ohranjen. Špedicija »Balkan«. Aleljska cesta.
20267-20
Kupimo rabljene, dobro ohranjene. fijakerske * SANI
petsedežne. Ponudbe na ogl-odd. »Večernika« pod »Sani«.
20269-22
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, s šestkratno prestavo, se ugodno proda. Vprašati Tržaška p. 46.
20400-22
Pasteiiua Mtje
oo din 10, kemično očiščeno din 14. teliano in kemično očiščeno din 25, 35, 55- Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodneje pri
Maribor samo Glavni trs 24
Vzorci brezplačno!
Kupim dobro ohranjeno MOTORNO KOLO
novejše tipe od 150—200 ccm. Grubelnik Edinund, p. Ribnica na Pohorju. 20348-22
PRIDELKI
Kupim več vagonov SLAME prešane, franko vagon. Josip Herlah, Laško- 20215-15
Kupujem in plačam visoke cene za lepa prvovrstna namizna
jabolka
Kanada, Bellefleur, London' Peppihg, Kalbil, Jonathan in dr. pl. vrste, kakor tudi druge navadne vrste Bobovec, Mo-šančke, Demason, Carevič itd. sadje, zelenjava in deželni
Josipina Bole
pridelki en gros - Maribor, Koroška c. 20 na dvorišču
RAZNO
VAZNO ZA VSAKOGAR!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike Pri prvovrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika zaloga naj-novejših modelov peči, šte dilnikov in stenskih oblog, Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tvrševa ulica 12.
18218-28
POTREBUJETE NUJNO! Slike za legitimacije in potne
liste. Dobite iih takoi izgotovljene- Dobro, poceni dt! Foto Kieser, Vetrinjska ul. 30 — nasproti Grajskega kina.
18584-28
& R. Dežek. Maribor. Melje
DEKLE Z DEŽELE
17 let. rim. kat., izredno lepa, visoka, plavolasa, iz prvovrstne podeželske družine. Dota v gotovini cca. 100.000 din in večja zapuščina. Poročila bi solidnega in uglednega mladeniča iz dobre meščanske ali podeželske družine. Resne ponudbe 'z 10 din v znamkah. »FIDES«. Zagreb. Vlaška 66.	20299-19
za s'ffn'rani? zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd.
Štampiljke iz gumija in kovin
s ct» §*■« Mmirn ta 24
Maribor, ® lolefon 25-1C
POZOR MIZARJI
IN GRADITELJI!
Hitro in poceni Vam obdelam les na strojih in to: poravnam, skobljani, reskam, vrtam, žagam, okroglo stružim, istotam izdelovanje rolet. Se priporoča J. Mlakar, Ptujska cesta 1, dvorišče. 20343-28
GOSTILNO
dam v najem na prometnem kraju za več let. Naslov v ogl, odd. »Večernika«
20193-28
DAM GOSTILNO
z vrtom v najem pri Ptuju. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Gostilna«.	20262-28
GOSTILNO
vzamem takoj v najem ali na račun. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20259-28
STOJNO LESTVICO
kupim. Bernekerjeva 3 (ob Vrbanovi).	20364-28
Na prodai velik
ŠTEDILNIK
za vzidanie. moderna spalnica in otroški modem voziček. Tržaška c. 5, v trgovini.
20323-28
VDOVA
ki .poseduje svojo lrišo, išče starejšega sedlarskega in tapetniškega mojstra ali pomočnika, ki bi lahko vzel v najem delavnico. Mora biti zmožen neka! kavcije, pa tudi ženitev ni Izključena. Poizve se v ogl. odd. »Večernika«.	20293-28
Zbiraite odpadke
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink. star papir, cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke, glaževina ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno oo najvišjih cenah Arbeiter. Dravska ul. 15. Te' 26-23.
KOSTANJEVE KOLE
za vinograde, dtevesa in vrtove poceni prodam. Informacijo daje Vivoda Ignac, Ruše št, 79.	20237-28
Naznanilo!
Našim cenjenim odjemalcem sodavice vljudno sporočam, da se vodi obrt za izdelovanje sodavice v
podjetju pokojnega gospoda Senekoviča Henrika v Mariboru neprekinjeno naprej in prosim cenjene odjemalce, da mi izkažejo zaupanje tudi vnaprej. Proti razširjanju drugih vesti bodem primoran sodnijsko postopati. — Z odličnim spoštovanjem
Toni Dreisiebner
Nainovejjši modeli
• Naj nižje cene Cenilci franko
otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, pre voznih tricikljev, onevmatike ori
..TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR
Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. c
Prodam kompletno, malo rab lieno. damsko SMUČARSKO OPREMO Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20275-28
GOSPODIČNA PROSI
dobrosrčnega gospoda malega posojila. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vrnitev«.
20382-28
Malo rabljen
CRN MOŠKI PLAŠČ
se poceni proda. Maribor, Frankopanova 39.	20394-28
HRASTOVO SUHO STEBLO
9 m dolgo, uporabno za veliko vinsko stiskalnico, se proda. Vprašati v gostilni Pukl Konrad, Razvanje TO.
20401-28
LEPE SLIKE
za legitimacije in portrete izvršuje najhitreje Foto JANA, Sodna ulica 1, nasproti Bate. Nizke cene!	20405-28
NOVOST ~
Hitra izdelava umetnih zarez-nih strešnikov. Iznajdba omogoči veliko izdelavo s strojnim obratom in malo sušilnico. Zadostuje mala investicija. Ponudbe pod »Hitra izdelava« na »Večemik«, Ptuj. 20410-28
Damski plašči
najnovejši moden, obleke, perilo, klobuki	ugodno	pri
Maribor, Jurčičeva
oriljante, zastavljalne ščeoujno za oakuc
Sieamke
M. ligerjev sin,
Maribor, Gosposka ulic* I
»»»—H*
po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni tr-* govlpi (delavnici)
Npvi naslov:
1. Kocmut. Meljska cesta 1
Obveščam cenj. publiko, da se v primeru potrebe nakupa perzijskih preprog, antikvitet itd., obrnejo na spodnji naslov. Obenem se priporočam za nakup Starih perzijskih preprog, katere tudi popravljam, snažim, obnavljam in zamenjavam. - Akceptiram tudi pismene ponudbe
Vse pohištvene izdelke solidni izdelavi naročite pr*
»I E H t K A N «	Telefon 42-92
Orientalski salon, skladišče perzijskih kakor tudi vseh ostalih vrst tepihov in antikvitet
Mutevelič, Ljubljana, Šelenburgova 4
Uatlatžka
Smetanova ulica 1
preglednosti
točnost
enostavnosti
zanesljivosti
cepenosti
zavarovalnica malega človeka
MARIBOR GregorčKava M
Maribor - Sodna ulica 1 - v lastni palači
Domači zavarovalni zavod — zavaruje za
smrt in doživetje   za doto in gospodarsko
osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi“! Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov!
Mizarji! lasna industrija!
Pri nabavah za Vaše podjetje zahtevajte brez-obvezpe ponudbg za razne stroje in njih dele in orodje pri zastopstvu
ELHOMA
Vsakovrstne
odpadke papirja in tuni
kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah 27-43	b.
trgovina vseh vrst surovin
Maribor, Pobrežje. Cankarjeva 1®
Nakupovalnice: Maribor, Kopališka in vogal Ptujske—Tržaške ceste (Gustinčič)
ZAGREB. NIKOLICEVAIO MMIH.TIIll.ltie.lVlIvlll.l
»W*44IWM44*»»M
Continental
V ttollubnl Izbiri
dobite vse Singerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 40.— Zahtevajte brezplačne sezname.
I/ StudtktiU uti fkotišotu
Kralja Petra cesta 50, sem začel izvrševati
LESOSTRUGARSKO OBRT
po najnižjih konkurenčnih cenah. Se priporoča STEFAN LESNIK, STRUGAR
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 34 Ljubljana, Prešernova ul. 40
llins uitepstn n Marii«: Melnel b Herold
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 3.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem žalostno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, tast, gospod
Upravna občina Košaki it. 7S84
prijateljem in oče, stari oče,
Rasalas
Matevž Kocpek
zvaničnik drž. železnice
v petek, 22 novembra, ob pol 11. uri v 58. letu po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil,
Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 24. novembra 1910 ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica sc bo brala v torek, dne 26. novembra 1910 ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 22. novembra 1940.	Globoko	žalujoči	ostali.
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Maribora Ato. j, 0 najstarejši slovenski denarn zavod v Mariboru
■Bi REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'- MM
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. Tlaka Mariborska tl^karnn d d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo to uprava: Maribor, Kopališka uljca 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.
\
I