Poltnlna j^a1*anwV tjofovTnT CerTa 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 151 jjj^2K8ffi4J!„ULLill]|MMI"rl1 ........... —«■ Maribor, sreda, 2. oktobra 1927 » JUTRA« Izhaja razu« nadalje in praznikov vaak dan ob 10. liri Rbšm prt p«**■>«!■ ček. mm. v t-Jen|a»( k R.ao# Vali« m«c»čn«. pr»i«iw« v «ar»vi «H p« paM 10 Dl«, deata^)«« m 4am pa tt Ota fiBSi BnSSKSS T o4*fon: Uradn. 440 Uprav« 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova caatatt.13 Ofiaai pe lartfa Ogleee «pra|a«»« ta« aftaMi eddaMi >nra- * Lt«M«Bl, *^"Tnin._ pum m.a Predlog za znižanje poslanskih dnevnic NOVE TEŽKOČE V VLADI. — PRED GLASOVANJEM O OBTOŽNICI PROTI VUKICEVICU. — USTANOVITEV DEMOKRATSKEGA CENTRA. BEOGRAD, 2. novembra. Notranji Položaj stoii trenutno v znameniu Priprav za veliko debato o obtožnici proti ministrskemu pi e-d sodniku Vukiceviču, ki se bo vršila v petek. V informiranih krogih se je razširila vest, da so se v vladi zopet pojavila nesoglasja. Vrh tega je baje finančni minister d.-. Bogdan Markovič odložil svo-'o demisijo samo do Petka, da omogoči ministrskemu predsedniku Vukičeviču mžjo obrambo v skupščini. Tudi možnost rekonstrukcije vlade se več ne zamika. Demokratski poslanec Kosta Ttooti-■levič se bavi z idejo ustanovitve demokratskega centra., ki nai bi obstojal te demokratov obeh smeri in iz samostojni h demokratov. Vodja samostojnih demokratov, Svetozar pTibičevič, je iimel danes popoldne daljšo konferenco z vodjo srbskih zemljoradnikov, Joco Jovanovičem, s katerim le razpravljal o taktiki opozicije. Kakor se govori, se ustanovi delovni odbor opozicijskih strank. Ministrski predsednik je bil včeraj i« danes sprejeit od kralja v avdilenoi, vendar ni hotel dati o uspehu avdiience nobenega pojasnila. BEOGRAD, 2. novembra. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem odločno zahteva, da se v interesu varčnosti prične varčevati tudi v uradih vrhovne državne uprave. Tako zahteva finančni minister med drugim tudi znižanje poslanskih dnevnic od 300 na 200 Din. Vlada na to pismo finančnega ministra še ni odgovorila, ker so se seveda pri tem pojavile velike težkoče. Tako se predvsem radikali boje, da bi večje število njihovih poslancev rale odložilo mandate, kakor da hi privolili v znižanje dnevnic. Tudi sicer je predlog finančnega ministra povzročil v poslanskih krogih veliko vznemirjenje, ker sedanje dijete komai zadostujejo za kritje poslanskih izdatkov. Vrh tega se domneva, da se ie finančni minister poslu-ži) tu taktične poteze, ki naj bi mu pripomogla do popularnosti. Ako hoče vlada varčevati, naj rajše zmanjša število ministrstev in odpravi ministre brez portfeliev. Št 3 p torišče novih atentatov MAKEDONCI MED SEBOJ. — ŽRTVI ATENTATA OCE IN BRAT KOMITE PANČE MIHAJLOVA. Trgovska pogaianja z Avstriio BEOGRAD, 2. novembra. Dne 7. novembra prispe semkaj avstrijska delegacija za revizijo trgovske Pogodbe z ■Jugoslavijo. Sedanja trgovinska pogodba preneha namireč koncem letošnjega i«ta. Ker pa so bile letos na pritisk a-Eramih krogov v Avstriji agTarne carine zvišane, je Jugoslavija odklonila avtomatično podališanje trgovske pogodbe. Naša vlada se je vsled tega smatrala prisiljeno, ukreniti primerne korake za zaščito domače industrije. Za načelnika naše delegacije Pri pogajanjih z Avstrijo ie imenovan vseučibški T>r<>f-dir. Todorovič, kateremu so prideljeni-sekcUski načelnik Savič, dr. Stemmefcz. generalni direktor carin dr. Konrad Šmid in zastopnik polledolskega ministrstva dr. Stojkovič. Kemal Da*a zoDet ored-sednlk Turči’e ANG0RA, 2. novembra. Turška narodna skupščina ie včeraj izvolila Kemal pašo vnovič za štiri leta za Predsednika turške republike. Prvič je bil izvoljen Mustafa Kemal paša dne 3. marca 1924. Ministrski predsednik Izmet paša je po volilnem aktu formalno odstopil, a mu je bila takoj zopet poverjena sestava kabineta. Alehin-C^Dablanca Dvaindvajseta partija med Aljehinom in Capablanco v matchu za svetovno šahovsko prvenstvo, ki je bila prekinje« na, je končala v nadaljevanju po 46. potezah rernis. Sedanje stanje je torej 4:2 za Aljehina, 16 partij pa ie končalo re-mis. PODPIS TRGOVINSKE POGODBE Z GRŠKO. BEOGRAD, 2. novembra. Po poročilih iz Aten bo te dni podpisana jugoslovansko-grška trgovinska po-Kodba. Za Jugoslavijo jo bo podpisal Poslanik Tihomir Popovič, za Grško Pa zunanji minister Mihalokopulos. V pozni uri predvečera Vseh svetih ie v Stipu od mosta odjeknilo 5 revol-veiskih strelov. Pasanti so v strahu pred česiimi atentati začeli bežati, policija je pa ekla proti mostu, kjer je našla v velikih mlakah krvi — mrtva starega štipskega obrtnika Mišo Mihajlo-va in njegovega sana Rista. Blizu mrličev ie ležalo 5 praznih nabojev para. bellum-revolverja — običajnega orožja makedonskih teroristov. Zdravnik je ugotovil, da Je vseh pet krogelj smrtonosno delovalo, orožni-štvo ie pa zastražilo dohode v meste ter začelo zasledovati atentatorje. Takoj po streljanju so se začele prazniti štipske kavarne. Vse je bežalo domov in nikogar ni bilo več na spregled. Štip-sko prebivalstvo je zastrašeno od make donskih teroristov. Tudi včerai dopoldne ni bilo običajne živahnosti po ulicah, dasi se ie splošno razširilo mnenje, da .ie nasilna smrt na moui tokrat zaključek medseboine-ga makedonskega političnega računa. Umorjeni Mišo ie namreč oče zloglas nega komitskega voivode Paoče Mihaj-lova, posebno vnetega člana makedonskega komiteta ali makedonstvujuščih. Makedonst\ujušči se pa z vso okrutnostjo boiiio tudi pnoti onim Makedoncem, ki zahtevajo samostojno Makedonijo v okvirju balkanske federacije ter proglašajo komitet za bolgarsko hlapčevanje. Makodoustvujušči so z atentati spravili že mnogo federalistov na oni svet. Posebnost komiteta so naročeni morilci, ki gredo za federalističnimi emigranti tudi v inozemstvo ter jih zalezujejo tako dolgo, da Jih dobilo pred smrtonosno revolversko cev. Tako je predi anskim od komiteta najeta in o-skrbljena Menča Karniciu na Dunaiu u-strelila med gledališko predstavo federalista Tod or ia Panico, letos je pa neki Prošev tudi na Dunaju skušal ubiti federalista dr. Atanasova in Ivanova. Svoje veliko sovraštvo do rojakov, ki so federalisti, je komit Panče Mihajlov pokazal še na ta način, da se je oženil z Menčo, morilko federalistov. Federalisti, ki so že pred leti iz maščevanja ubili poglavarja komiteta To-dorja Aleksandrova, so sedaj zopet posegi; po orožju in ker niso mogli zajeti Panče Mihailova, so najbrž ubili njegovega očeta in brata po stanom štetemu makedonske politike. Petletnica fašizma V 14 DNEH IZ PARIZA V TOKIO. RIGA, 2. novembra. Včeraj se je sešla tu evropsko-azijska železniška konferenca, ki razpravlja o uvedbi direktnega potniškega in blagovnega prometa na progi Pariz—Berlin— Varšava—Moskva—Sibirija—Tokio. Potovanje na tej progi bi trajalo 14 dni. Konferenci prisostvujejo delegati 16. intereseranih držav. napredovanje delavske STRANKE V ANGLIJI. LONDON. 2. novembra. Pri nadomestnih volitvah v raznih grofijah, ki so se vršile te dni. je angleška delavska stranka močno napredovala, kar ie vzbudilo zlasti glede na bližnje . parlamentarne volitve splošno pozornost. I —---------- BEG SOCIALISTIČNEGA VODITE. LJA IZ ITALIJE. I 1’ARjZ. novembra. SomkaJ so do-. spele vesti, da se }e zuanemu ftalijan-,skc>mai sociialističnemu voditelju Robertu Mmvosiju posrečilo preskočid italijansko mejo in pobegniti v Francijo. Marvosi jo kot direktor lista »Scintilla« ostro napadal faš'stovsko politiko in je bil zato večkrat obsojen in tudi konfi-niran. POHOD FAŠISTOV NAD RIM. — VELIKA LAŽ »KORPORATIVNE DRŽAVE«. Po italijanskih mestih praznujejo že tretji da« točno po vladnih navedbah in programih peto obletnico fašistovskega pohoda v Rim in Prevzema vlade. Pri prave tega pohoda so bili uboii, požigi, razdejanja in poulični kravali. Italijanska veleiadustrija je videla uujhujšega boljševiškega vraga narisanega pred seboj na steni in ie na široko odprla svoje blagajne Mussoliniju, ki je obljubljal red, disciplino in delo. Od takih obljub se je dala deloma varati tudi vlada, deloma je bila pa tako slaba in nesložna, da sploh ni imela pra* ve odporne sile proti avanturistu. Na kraljev naslov je rekel Mussolini 24. oktobra na velikem zborovanju fašistov v Neaplu; »Ali nam vlado daste, alj si jo pa vzamemo, planemo nad Rim ter z gr a ur— vladajočo politično družbo za MUSSOLINIJEVE LJUBLJANA. 2. novembra. Devize: Berlin 13.57, Curih 1095.5, Dunaj 801.5, Newyork 56.75, Praga 168.40, Milan 310.25. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 133, Ruše 275—285, Kranjska industrijska 375, Stavbn? I družba 56. Šešir 104. bfmo vrat!« štiri dni pozneje je začel pohod njegovih čet v štirih etapah. Sam ie ra še kot dramaturg, režiser in gledališki ravnatelj bodočih dogodkov čakal v svo-ii milanski redakciji, da ga kralj pokliče. Ko je bil klican, je deial svoiim zvestim; »Ne voizim se s posebnim vlakom, ampak točno po voznem redu. Od sed.ij naprej mora biti v Italiji vse točno. Od jutri naprej v ItaliJf ni več ministrstev ampak vlada!« Pet let te vlade Je minilo, pet let po* Polne samovlade in diktature, Vsi, ki so bili poprej na mestu in glasu kulturne Italije, so se morali umakniti. Mnogi so pomorjeni, mnogi so zbežali. Mnogo je tudi konfiniranih v zapuščenih vaseh in na samotnih otokih. Donečim besedam in velikim gestam so ljudle kapitala in ulice nekaj čaša toliko zaupali, da niso niti opazili kovačnice diktatorskih obročev. Ko so se streznili in šU besedam na dno, so bili obroči že možno strnjeni. »Korporativna država« fašistov le fraza na Papirju. Mussolini je velik igraleo in tudi mož volje, Italija le Pa vendarle za duševnega Evropejca veliko pokopali« šče. Svoboda govora, tiska in združevanja je odpravljena. Slučaji, ki bi demokratični Italiji seveda še veliko boliŠe služili, je fašizem monopoliziral in precej časa s precejšnimi uspehi izdajal za svoje dobro. Danes pa dekreti in parade ne morejo več prikriti težkega gopodar« skega položaja. Cirku6 ne uspeva brez kruha in fašizem — neka vrsti pretori-janstva ali opričnine, s kakršno se je obdal pred 400 leti razdivjani ruški car Ivan Grozni, — ne more biti vsem poklic in zaslužek. Italijanski narod bo mogoče §e eno 1©* to ali dve prenašal prekrstitev Mont Blanca v Monte Mussolini, napočil bo pa dan sipoznanja, da je Mussolinijeva doba samo začasna, nevarna in demoralteira-joča epizoda dežele. Narod se bo dvignil in pregnal fašizem kot mučne sauie. Južna Italija Je že od začetka silno rezervirana napram Mussoliniju. Torišče ^seh velikih parad so mesta severno Ritna. Fašistovski pohod pred Petimi leti je do* segel svojo skraj.no mejo in petletna diktatura ga ni mogla raztegniti nižje na lug- Pa tudi na torišču diktatorskih orgij ne morejo zamreti garibaldinski in maz-zinski ideali, ki imajo preteklost in bodočnost. CERKEV Sv. GROBA POŠKODOVANA. Novi potres v Palestini je znatno poškodoval cerkev sv. groba v Jeruzalemu Zidovje je tako močno zrahljano, da so verniki stalno v nevarnosti. ODPR\VA SMRTNE KAZNI V RUSIJI? Po Ptločilih iz Moskve se !e sovjetska vlada odločila, da izpremeni nekatere člene sedanjega, kazenskega zakonika. Med drugimi bo baje ukinjena smrtna kazen in se uvede poleg zapora še izgnanstvo. Sftmf Z Martfiorskf V F C P P N » IT Tnfrst V Mariboru, dne 2. XI 1927. K problemu okrajnih cest SLABI VIRI OKRAJNIH ZASTOPOV. JEV IN DROBILCEV KAMENJA. Večemik št 148 je prinesel kritiko o okrajnih cestah- Tej moram dodati še naslednje: Okraini zastopi, ki imaio na oskrbovanju okrajne ceste, so v zelo ubož-nem gmotnem stanju- Nimajo denarja. Podlaga za doklade je zelo nizka >n doklade dosegaio v svojem denarnem donosu neprimerno nizko svoto, drugih virov pa ni- Država bi morala prispevati vsaj 50% k vzdrževalnim izdatkom za ceste, pa dolguje te prispevke za več let nazaj. Razne poplave zadnjih let so povzročile okrajem zelo veliko škodo. Zato morajo ti v prvi vrsti Popraviti iz prejemkov mostove, propuste škarpe ter nasipe, vsled česar seveda cestna proga ni tako dobro negovana, ker se je denar porabil le za Predmete in posebne zi* dave, to je za izravnavo poškodb po Poplavah. Promet po okrainih cestah se čimbolj množi, zlasti pa so avtomobilne vožnje za ceste, ki niso tlakovan® in dobro vzdrževane, zelo škodljive. Gramoz, ki se na ceste navaža, je večinoma okrogel. Ako ie količkaj deževno, nabere se v malih jamicah voda in to izvrže avto poleg namočene zemlje in iz jamic nastanejo v kratkem času že jame. Če se torej tako) te iamice ne zasipijjo z drobnim kamenjem — debelejši kamen ne pomaga — ni mogoče cesto držati v redu. Takšen gramoz seveda ni takoj pri roki, — ker se ceste nasujejo le v jesenskem in pomladanem času z gramozom. — POTREBA CESTNIH VALJAR- — SAMOPOMOČ NAJBOLJŠA. Za sedanii promet so sredstva, ki jih imajo okrajni zastopi, nezadostna. Tu ne Pomaga samo gramoz na ceste. am* pak je treba, da je ta gramoz oblikovan v kocke, to se pravi, lomljen ali tolčen kamen, ki se medsebojno veže. Gramoz iz navadnih poljskih jam, ki je okrogel, se ne prime starega cestišča, temveč se izvršen iz kolomiie. kotali po cestišču, .ie v napotiu voznikom, potem pa pade v cestni jarek, da še ovira odtok vode. Vsi cestni vzdrževalni fak to; ji si n«? ■ rajo nabaviti kamenodrobilce in cestne valjarje. Le s tem sredstvom bodo mogli vzdrževati ceste tako, da bodo sedanjemu prometu v korist. Ker pa ni lastnih sredstev, in še dolgo ni pričakovati, da bodo okrajni zastopi imeli denar za nakup teh modernih vzdrževalnih naprav, je vsako vzorno vzdrževanje one5 mogočeno in izključeno. Avtomobilisti se pritožujejo čez slabe ceste. Imaio prav! Davkoplačevalci pa se pritožujejo čez visoke doklade in davke- Imajo spet prav! Pritožba na pritožbo, strankarstvo in Politika, nad temi, slabe letine povrh, nato §e slab gmotni Položaj prebivalcev. Vse vkup u-stvarja splošno nezadovoljnost ter nazadovanje. Kedai pride in kje ie srečna rešitev? Edino le samopmoč, medseboj* no Podpiranje in sporazumi jem je nas lahko iztrga, sicer ie katastrofa neizbežna. Mlaribjrski in Našim naročnikom Današnji številki smo priložili Položnice. Onim, ki so z naročnino zaostali, smo položnice izpolnili vgtevši mesec november. Cenjene naročnike prosimo, da nam naročnino točno poravnajo, da nr n bo mogoče koncem leta knjige v redu zaključiti. — Uprava »Večernika«. Praznik Vseh svetih v Mariboru Gorko jesensko solnoe ie razpršilo iutranjo meglo. V Poslednjem utripu izumirajoče prirode je napočil krasen dan, ki je dal praznovanju Vseh svetih svečano lice. Na pokopališčih so svojci in sorodniki rajnikih dopolnjevali zadnja opravila, ki jih ta dan teria čuvstvo pijetete. Nikjer nisi našel zapuščenega groba, kjer bi ne ležal vsaj skromen venec, kjer ne bi krasilo vsaj nekaj cvetk sicer zapu* šoeoo gomilo. V Popoldanskih urah pa »o dohodi na pokopališča oživeli. V kratkem času so grobišča nalikovala na ogromrta mravljišča, kjer so se premikali tisoči meščanov, tisoči hvaležnih potomcev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo svojim najbližjim spoštovanje. Dohodi so bruhali mase občinstva, ki so je dovažali prenapolnjeni mestni avtobusi, ali pa ie ljudstvo prihajalo peš- Naiživahnejše je bilo na pobreškem pokopališču, kjer so ob cestah svečarji in lectarji ponujali svoje blago m povečavah gnečo. Množice so se gnetle na glavnih pokopališčnih poteh !n gotovo je letošnji obisk daleč prekosil poset prejšnjih let, kar je predvsem odpisati ugodnemu vremenu, kj je izvabilo h gro bovom vse mesto. Ureditev vojaških grobov, katero o-skrbuje Udruženje invalidov, je nnp-®-dovgla. Stotine Pred leti zanemarjenih gomil tujcev in domačinov, so bile i®tos dostojno očiščene, meščani pa so Mh v posvetitev spomina svojcev, ki jih ie v tujini ngabila kruta usoda svetovne voine, krasili s šopki in venci. Na vojaškem pokopališču je bil opravhen poseben obred, kateremu je prisostvovalo tudi vojaštvo in s salvo izkazalo čast preminili i m borcem. Posebno svečan je b>1 trenotek, ko »o pevci Glasbene Matice odpeli d'c žalostinkj. Marsikatero oko se je orosi !o in marsikomu je zdrsnila nema solz * v razbojena tla. Celo po končanih obredih so prihajali novi posetniki, dočim so iim zgodnejši napravljali prostor. Živahnost ni popustila do miraka, ko so tisoči ognjev vo ščenk razsvetljevali hladen večer. Praznik Vseh svetih, ki je bil najveličastnejši, kar jih pomnimo, ie ponovno obudil čustva pijetete do rajnkih in o-svcžil spondn na Prednike, med katerimi so številni odličnjak* naševa roda REPERTOAR: Sreda, 2. novembra ob 20. urj *Školika« ab. C. Kuponi. Četrtek, 3- novembra ob 20. uri »Bajadera«, ab. B. Kuponi. Znižane cene. »Bajadera« na mariborskem odru se 'zopet v prizori v četrtek, 3. novembra. Radi obolelosti gdč. Lubejeve se ta opereta nekaj časa ni dajala, tako, da bo to prva repriza po velikem uspehu, katerega je dosegel naš operetni ansambel z »Bajadero« v Zagrebu. »Snegulčica« v mariborskem gledališču. Kot prva otroška predstava te sezone se Pripravlja priljubljena otroška igra »Snegulčica*, katere premiiera bo te dni. Novinarski klub. Zaradi odstopa predsednika sklicuje odbor izredni občni zbor za četrtek, 17' novembra ob 17. uri v Grajski kleti. — Dnevni red: volitev novega predsed* nika, — O duševnih bolezih ie v Ljudski univerzi predaval na dveh večerih ljubljanski primarij g. dr. Ivan Robida. Pregledno je pojasnil ogromno snov, mojstrsko označil posamezne tipe, začenši s filistrom preko omejenca, idijota. epileptika, para.litika in celo dolgo vrsto drugih; omenil mo+m® vsled staranja (praesenium, klimakte-rium, senilnost), podal način in pm>?tio* Potreba razširjena rn s‘-nega avtobusnega stomc? V časopisih čitamo in tudi sami vi dimo. kako »veselo« vozijo v Mariboru lepi mestni avtobusi semintje, napolnjeni večinoma z mladino, ki se smej’ .»ubogim« pešcem same zadovoljnosti tako nagajivo izza avtobusa, da človeka tar dvig-.e _ v avtobus. To se lahko zgodi, če si tako srečen m stanuješ v bližini. kipr vozijo avtobusi- Ce st pa nesrečnik zaklet in proklet od 'ie usode n. pr. na Teinu, kier so že z h Čeli pred enim letom navažati fundaimente za novi kolodvor, a kolodvora še do danes ni nikjer in kanior ne vozi tudi noben mestni avtobus, potem se daj kar pri kaki dobri življenski zavarovalnici zavarovati, kajfi počiti moraš prav v kratkem same — jeze! Takega prometa, kot, je na Tržaški indolie na Ptujski cesti zlasti ob sobotah. sredah, torkih in drugih tržnih dnevih, menda v Mariboru ni nikjer. In vendar teh bedne Že v na jugu Maribora ni osrečilo mesto s svojimi avtobusi. Kazalo bi. da se raztegne omrežje avtobusnih linij tudi na Tržaško cesto in na-rrei ro Ptujski cesti vsaj do šole na * reznu. Zlasti bi naj vozil avtobus ut,raj ob %8- uri s Ptujelke ceste v mesto (šola) in opoldne ob 12. in 13. urj iz_ mesta nazaj, da se olajša zunaj stanujočim obisk mestnih šol. — Ob cuka 7. zjutraj gredo iz mesm v ‘uvar ne na Teznu cele procesije delavstva. Tudi ti bi se posluževali z veselem teh lepih mestnih vozil v velikem številu, Kar bi gotovo dvignilo dobro vplio prebivalstva in blagajno mestnega pod-ietia Prosimo!... Brezhiben promet o Vseh svetih. Včeraj ie bil v Mariboru ves dan pro met izredno živahen. Nenavaden obseg pa je zavzel v popoldanskih urah. ko je vse odhajalo na pokopališča. Magistrat ie izda! za ta dan Posebne prometne zo zdravljenja, primerjal naš ljubljan predpise, ki so uredili piioniet in onemo siti zavod z drugimi, posebno prusk'mi-gočili nesreče. Značilno ie, da se v res- naglasil potrebo lastnega, zavoda tud' niči kljub visoki prometni frekvenci ni | za mariborsko oblast (toda ne v kak* zgodila nobena, niti najmanjša nesre- šnem adaptiranem, temveč novo zgra-ča. Na vseh važnejših križiščih so biliijenem poslopju), dočim bodi za. obe postavljen: prometni stražniki, ki so di- j oblasti en velik zavod skupen, za, te rigirali pešce in vozila v določene sme- Pa skrbno opremljen. Omenil je končno ri Na pokopališča so prevažal’ občinstvo še prisilne delavnice in zavode za po-štiri mestni avtobusi, ki pa nikakor niso ! kvarjeno mladino, kamor spada kot vo* mogli zadostiti potrebi. V natrpane vo- dja psihiater. Obžalovati ie. da. +ako zove se ie gnetlo občinstvo in na posta- | zanimiva snov ni mogla razen stalnih •tališčih so se prerivale množice. Dohodi na pobreško pokopališče so nalikovalj na pariške velike boulevapje o priliki največjih svečanosti, kljub temu pa, ie promet vzorno funkeijoniral. Na Pobreško cesto je zašel samo nek' biciklist, ki je zadel v malega dečka in ga Podrl na Ha; v naslednjem trenotk” pa so pa že stražniki ustavili in umaknili z nedo voljene poti. Za brezhiben promet so oblasti dobro poskrbele in s primernimi ukrepi odvrnili vse nevarnosti, ki se ob podobnih prilikah vedno dogajajo. — Rapallska obletnica v Mariboru. Sc nikoli ni bjla obletnica »Rapalla«, našega črnega dne, tako pomembna, kakor letos Naš narod na Primorskem jo dospel do zadnje križeve postale. Kar se godi v zadnjem času v Italiji. mor,i odjekniti širom naše domovine na. najbolj učinkovit način. V našem obmejnem Mariboru se bo vršila obletnica Rapalla na sledeči način: L Na predvečer v petek, dne 11. novembra ahati env j a v narodnem gledališču z zanimivim in za ta večer primernim spo* redom. 2- V soboto, dne 12. novembra ob 18. uri zažiganje žare poleg spominske plošče majske deklaracije v mestnem parku- Oovorj. recitacije in petie diiakoč. Taj prireditvi naše nadebudne mladine bo prisostvoval ves naciioualno zavedni Maribor. 3, V nedeljo, dne 13-'ovembra nabiralni dan po ulicah. Ra-' tega bo izdan proglas na vse za- I* ’ne Slovence, da. se včlanijo v Ju* lovenski Matici, kajti le na ta način e mogoče uspešno delo za naše zasužnjene brate. — Odbor Podružnice J M-v Mariboru. Vvtomatizacija mariborske telefonske centrale. Vodstvo terenske telefonske tehmbie sekciie v Mariboru nam .ie poslalo g'od e na našo notico o prispevku zn avtomatizacijo mariborske telefonske centrale sledeče poiasndlo: o kakem prispevku k avtomatizaciji telefonske centrale v Mariboru ni niti govo: a. Vsakemu telefonskemu naročniku se bo namreč preuredila glavna postaja brezplačno-Vsled pomanjkanja k reditev pa poštna uprava trenutno no more preurediti hišnih telefonskih naprav, L j. postranskih aparatov in postal na avtomat., ampak se vsakemu interesentu priporoča, da si nabavi za hišno napravo potrebne pre-tiknlnike im aparate sam- To pa s® seveda ne more smatrati kot prispevek k avtomatizaciji, kaMi napravi, katero si naročnik nabavi sam, ostane njegova lasi in 1k> plačeval za postranske aparate oziroma postaje tudi znižano pristojbino, let-no samo SO Din za postajo. Avtomatizacija lastne hišne naprave ie torej jako ugodna in bi morali kreditno zadrego državno uprave vsi mariborski telefonski interesenti le z vesoljem pozdraviti. — Riharsko društvo obiskovalcev pritegniti večjega števili inteligence. Toda seveda, imamo razne krjze.... Velika požarna nevarnost na Zg. Rad. vanjski cesti. Danes, 10 minut po 1. uri ponoči, je začela goreti zaloga sena posestnic« Roze Mož na Zgornii Radvanjski cesti-Seno. katero je najbrž nekdo zažgal i* neprevidnosti, je bilo naloženo za hiš« in z a gospodarskim poslopjem ter bi bi* 10 piišlo do veliike požarne nesreče, če n« bi bilo takoi na pomoč gasilcev iz St«' dencev, ki so Podprti od gasilcev iz Ma* ribora in Pobrežia, ki so'prispeli neko* 11 k o minut pozneje, izvršili vzorno g** sdsko delo. Pri gašenju so dobili lahk« opekline in poškodbe eden od domačih, trije studenški in en pobreški gasilec-zasluge gasticev povečujejo še težave, ki so bile z vodo. Vodo ro napeljali iz železniške delavnice, kjer je bil pa edpu od hidrantov pokvarjen. — Sleparska gesta. Včeraj sta neznana priletnejša možakarja naročila v branjariji na Tržaški cesti tri steklenico piva in založila nekoliko klobase s svežim kruhom ter odšla-ne da bi plačala. Pustila sta sicer svoj' imeni, o katerih pravilnosti pa se sumi' zlasti ker sta slično goljufijo izvršila m' di v sosednii gostilni, kjer sta naročili liter vjna in odnesla nato še tri litersk« steklenice. Natakarica trpi 60 Din škode, o storilcih ni 'sledu. — Tatvine dvokoles. Tatovi koles so med tatinsko družbo najagilneiši. Včeraj sta bili zopet ukra*: deni dve kolesi. Vincencu Ribiču Je neznan storilec iz neke gostilne v Lajters-pergu ukradel 2650 Din vredno dvokmi' oddaja v trgovini Greiner članom lepe li bodisi roko ali nogo. večina pa ie do* iive kraoA po znižani ceni — 152-5 J bila težke opeklin«, V Mariboru, one 2. XI. iva?. ‘ Mariborški TV E C £VR N 1 K Jutra. Stran 3. Mariborski grobovi POZABLJENI IN NEPOZABLJENI NAŠI NARODNI IN KULTURNI DELAVCI. Konec Pravo (novo) centralno pokopališče.' smisla za lepoto in slog, kakor mari-.. , iP?i na- borski, za lice pokopališča odgovorni Novo mestno pokopališče le, faktorji. Med pomembnejšimi grobovi sproti spredaj opisanega in je dokaj le zadnj. dQm FranJa Bend(;.ta kovj_ po Četndi ne vzorno iirejeno. „0livarja Južne železnice (roj. 14. XI. Tu je dokaj slavnih Krobov' ""lh f j" 1865, umrl 23. III. 1912), znan iz žilave sluznih moz. Tu se tudi nahaja z P j ; predpreobratne narodnostne borbe Slo ceni grob slovenskega Prv vencev in idealnega slogaškega po- Turnerja. Izmed dolge vrste vs kreta. Njegov spomenik, seveda slovenski, je bil v tistih napetih časih kamen spodtike. Drugi grob njegovega tovariša Franca Poharja (roj. 25. III. 186.3,, umrl 17. X. 1908) ni za ono dobo nič manj pomemben. — Nadalje je omeniti predvsem sledeče: Veleposestnik Josip Rapoc (roj. 8. marca 1848. umrl 18. januarja 1918) vrl narodnjak in poznana osebnost' našega javnega dela in življenja. Na- ^ ^ dalje grob Frana Voglarja v grobnici. omeniti še zadnji dom župnika Josipa »Naš poslednji dom«. Kot ravnatelj ■ £rnka (roj 13. m. j84 Aibani, Greto Garbo pravice in započel odločno otenzivO|in drus;j ?a prijetj10 in privlačno razve- proti takratnemu pravosodnemu mini- (lrjlo skrhj Harry Liwkkei najpriljub-stru dr. Hochenburgerju. Kot profesor- !jniei5i l5J)a)pc v komedjjah operetnega zgodovinar je bil ljubljenec svojih di- stila Vlekla sta tudi Pat in FJatachon jakov, kot politik koncilijanten in dosleden. Med pokojnimi vojaškimi osebnostmi Je omeniti polkovnika Jerneja ob Aljančiča (roj. 23. Vlil. 1853, umrl 16 X. 1926). ki je bil skozinskoz narodnjak tudi v najtežjih časih in dalje tragično preminulega podpolkovnika Franja Jurkoviča (rojen 5. II. 1879, umrl 19. VIII. 1927), ki je zlasti v preobrat-ni dobi vršil težavno delo kot pomočnik generala Maistra. — Med srbskimi grobovi je omeniti grob soproge tuk. prote g. Trbojeviča MarJJe Trbo-levlč, rojene Pejinovič (188.3—1925) na katerega so postavili prijatelji užaloščenega soproga lep in okusen spomenik. Ostali srbski grobovi (vojaški) dokazujejo zelo malo pažnjo vojaške oblasti, ker so posamezni napisi na lesenih križih narobe pritrjeni. Na tem pokopališču so tudi zapuščeni grobovi vojakov, padlih v svetovni vojni. ki Še nimajo spomenika, dasi obstoji zbirka za tak spomenik že dolgo, dolgo . . . Studenško pokopališče Je zelo okusno urejeno in dokazuje, da imajo studenški občinski očetje več ki sta se pa po splošnem mišlieniu preživela. 0rgani7.atorni talent je pokazal lastnik Grajskega kina. ki je razpisal ob priliki jubileja nagrade zn obiskovalce Ne zdi t nam sicer najbolje, da pri teni tek* movanhi za nagrade igiaio vse številke. Ce je predpisan n. pr pogoj, da ie bil tekom meseca pri vseh predstavah, nai bi za <0 nagrado prišle pri žrebanju v poštev samo številke, ki bi jih prejeli pred žrebamem v poštev prilia^joči kan-didatje za osem oddanih listov. — Stalni obiskovalci krjtikujeio lalio tudi to, da i>m domala pri v ca ki odščipnejo če po dva dinarja, in nabavnih stroškov gostom« itd. itd, !n notem pa oni p, tpislek glede teksta! Z« oni dan smo objavili kratek do« pis o nesorazmernem zavlačevanju kratkih nemških in o brzi odstranitvi hrvat-skih napisov- V Mariboru je včasih sko-ro polovica filma samega teksta. Mnogi, mnogi obiskovalci so prepričani, da ni pravilno, da so podjetja sploh raz,vadila Nemce z nemškimi nanisi. Saj so se vendar mnogi že privadili našemu .iez.iku in če ne bi podpirali niihove le-nohe t dru* sicer »radi ogromnih za godbo, zn darila Posestnik osumPen umora svolh vnukov V bu-rgenlandskem mestecu La-ndsee živi posestnik Anton Steimotz z, devetimi otroki. Naimlajše dete ima dve leti. naistarejša hčerka Pa 24- Ko je Ana dobila slnžbo. se je seznanila z nekim trgovskim pomočnikom, s katerim ie pri« čela ljubavno razmerje in rodila dvojčke. N .ien ljubimec je nato odpotoval na Madžarsko, ne da bi se brigal za otroke. Težak udarec, ki ie zadel mlado mater, io ie spravil v obup in poslala je otroke očetu. Oče je otroke skušal izročiti v o-skrbo občini, kar mu pa.ni uspelo- Sosedom se je čestokrat pritoževal in bil z vnuki skrajno nezadovoljen. Nenadoma oa se .ie zgodilo, da sta otročiča umrla. Nsgia smrt ie vzbudila sum in Steimetz je bil aretiran. Posestnik ie trdovratno talil in zavračal sum. ter dokazoval svojo nedolžnost- Tarnal je, da mu bo gospodarstvo. za katero se n:,r*c ne briga, propadlo. Zdravniški pregled ni imel po* žitivnega uspeha in oblasti so osumljenca izpustile. Kraljevski odeovori Švedska kraljica Kristina je nekega dne zvedela, da je odšla grofica de Su-ze v Rim, da doseže tamkaj ločitev zakona z možem. Da bi imela večji uspeh, je prestopila v katoličanstvo. Grofica de Suze — je rekla kraljica —je izpremenila vero, da ne vidi svojega moža niti na tem niti na onem svetu. Jakob L, kralj Anglije, je sedel nekoč močno zaposlen v svojem kabinetu. Na nos se mu nenadoma vsede muha. Zaman jo je odganjal. Vedno znova se je vrnila na njegov nos. Razkačen je planil kralj kvišku in vzkliknil: »Ja? sem kralj treh kraljestev, ali res nisi mogla najti drugega mesta kakor ravno moj nos!« Za smrtno kazen na Nizozemskem. Iz Amsterdama poročajo, da je skupina akhjalistov zahtevala v haaškem par l.amoptu zopetno uvedl>o smrtno kazni. Zahtevo opravičuje z navedbo statistike, ki dokazuie porast zločinov na Nizozemskem, od časa, ko je bila smrtna kazen odpravljena Never etno plodovit Dlsateli je bil francoski romanopisec Ponson da Terrail, ki ga menda ni PTekosil ge niihče. Plod njegove bujne in neusahljive fantazije so bili strahovito dolgi romani. Proslavil se je leta 1851. z romanom »Kulise sveta« in od tega časa »o hoteli imeti vsi večji francoski listi romane izipod njegovega peresa. Ni mu preostalo drugega, nego da je pisal istočasno za pet različnih novin pet samostojnih romanov, itt to sproti, kakor so listi roman objavljali! Vstajati je moral Ponson du Terrail ob petih zjutraj in je pisal do desetih doPol* dne nadaljevanja svojih fabuloznih romanov za naslednji dan- Včasih pa ie bb lo to za navadnega zemljana le malo preveč. 7 ato se mu je pripetilo, da je pozabil za smrt kake osebe v romanu in je nričela v zadnjih poglavjih ponovno na* •korali. Potem, ko je imel to srmolo že večkrat, si ie pomagal takole: aa vsako osebo v romanu si ie dal postaviti lutkico. Cim je kaka oseba umrla, je tudi njej odgovarjajočo lutko sunil v kot, da se ta ko ni mogel zmotiti, da bi mTtvaki v romanu vstajali od smrti... Izredno marljivost pisatelja kaže tudi dejstvo, da je včasih v nekaj letih spisal po 40 roma« nov. Samo njegova romana »Drames de Pariš« in »Rocambole« obsegata nad sto zvezkov v oktavu! Kuouite železniške vozne karte v blHetarni ,Putnika, v Mariboru, Aleksandr.35 £trair X MarlfiorsM V E C E K N ! K Julra. V M a vTb'or n, cTne 2. XI. 1927. Maksim Gorki: Oiroiha leta 34 Poslovenil dr. I. D. Kmalu po zgodbi z gospodom se je primerila Še druga. 2e dolgo me je zanimal tihi dom Ovsjanikovih, zdelo se ml je, da teče v tem sivem domu posebno, tajinstveno življenje pravljic. Pri Betlengovih so živeli šumno in veselo, v njem je bilo mnogo ^ lepih žensk, k njim so zahajali oficirji, študentje. tamkaj so se vedno smejali, kričali in peli, igrali muziko. 2e zunanjost hiše je bila vesela, stekla oken so se jasno bleščala, zelenje za njimi je bilo raznolično jarko. Ded ni ljubil te hiše. »Heretiki, brezbožniki.« je govoril o vseh njenih prebivalcih, ženske pa je nazival z ostudno besedo, smisel katere mi je stric Peter nekoč pojasnil, tudi zelo ostudno in škodoželjno. Resna in molčeča hiša Ovsjanikovih Je vlivala dedu spoštovanje. Ta enonadstropna, pa visoka hiša se je raztezala v dvorišče, ki je bilo zarastlo s travo, bilo čisto in prazno, z vodnjakom, pod streho na dveh stebričih. na sredi hiša se je nekako odmikala z ulice, se skrivala pred njo. Njena tri ozka okna, z loki prerezana, so bila visoko nad zemljo, stekla v njih — motna in so mavrično žarela. Na drugi strani vrat je stal skedenj, čisto tak na lice, kakor hiša, ravno ta ko s tremi okni, pa nepravimi: na sivo steno so bili nabiti naličniki in v njih z belo barvo naslikani križi oken. Ta slepa okna so bila neprijetna in cel skedenj je namigaval, da hoče živeti hiša skrito in neopazno. Nekaj tihega in bolestnega, ali nekaj tihega in ponosnega je bilo na vsem dvoru, v njegovih praznih konjušnicah, v gumnih, ki so imeli velika vrata, pa bili tudi prazni. Včasih je hodil šepaje po dvorišču visok starec, obrit, z belimi brki, katerih ščetine so štrlele kakor igle. Tu in tam je drug starec z zalisci in krivim nosom pripeljal iz konjušnice sivega debeloglavega konja: ozkoprsna žival na tankih nogah se je klanjala vsemu naokrog, ko je šla na dvorišče. Hromi je zvonko udarjal s plosko roko. Žvižgal, hrupno vzdihoval, potem pa sta zopet skrila konja v temno konjušnico. Skoraj vsak dan so se od poldneva do večera igrali na dvorišču trije dečki: bili so oblečeni v enako sive jopiče in hlače, imeli enake čepice, okrogle obraze, sive oči: bili so tako po- dobni drug drugemu, da sem jih razločeval le po rasti. Opazoval sem jih skozi špranjo v plotu, toda niso me opazili: jaz pa sem želel, da bi me opazili. Všeč mi je bilo, ker so se tako lepo, veselo in družno igrali nepoznano igro, všeč mi je bila njih obleka, lepa skrbnost enega za drugega, ki si jo posebno opazil v obnašanju starejših dveh do malega bratca, smešnega in spretnega malčka. Če je padel, sta se smejala, kakor se vselej smejejo tistemu, ki pade. vendar pa se nista smejala škodoželjno, isti hip sta mu že pomagala vstati, če pa si je umazal roke ali kolena, sta mu obrisala prste z listi lapuha, z robcem in srednji je dobrodušno govoril: »Glej, tako si neroden!« Nikoli niso drug drugega zmerjali, ne varali drug drugega, vsi trije so bili zelo spretni, močni, neutrudljivi. Nekoč sem zlezel na drevo in jim požvižgal. obstali so tam, kjer jih je vstavil žvižg, nato so se počasi sešli in se začeli o nečem tiho posvetovati. Mislil sem, da bodo začeli metati kamenje vame. zato sem se spustil na tla nabral v žepe In pod pazduho kamenje in sem zopet zlezel na drevo: toda oni so se že igrali daleč proč od mene v kotu dvorišča in so očividno pozabili name. To je bilo žalostno, toda nisem hotel prvi začeti vojne: kmalu pa jim je nekdo zaklical skozi okno: »Otroci — marš domov!« Počasi in pokorno so odšli, kakor gosi. Mnogokrat sem sedel na drevesu nad plotom in čakal, da me pozovejo, naj se igram z njimi. — toda niso me pozvali. V mislih sem se že igral z njimi, da sem včasih zakričal in se glasno zasmejal, oni vsi trije pa so pogledali name. o nečem tiho govorili, jaz pa sem se zmeden spustil na tla. Nekoč so se šli skrivat, vrsta je prišla na srednjega, ki se je postavil v kot za skedenj ter stal, tam častno, zakrivši si z rokami oči in ne da bi kaj pogledal, brata pa sta zbežala, da se skrijeta. Starejši je hitro in ročno zlezel pod široke sani. ki so stale pod skednjem, mlajši pa se je zbegal, smešno tekal okrog vodnjaka, ne vedč, kam naj se dene. »Ena«, — je kričal starejši, »dve...« Mali je skočil na oklep vodnjaka, se oprijel vrvi. pa sunil noge v vedro, in gluho udarjajoč ob stene oklepa je vedro izginilo. (Dalje prihodnjič.) Mafloftod, ki ateUj« * poar*. toval*« In noeljnln« n.m.it« •teinst*.: «Mk< b«Mda 30 p. •Jemanji! cnanak 01« 5 Mali ŽaniNn, dopInoMinj* In 0(1«. »i irgovakega ali rekUmn.g. **a£a)a: vaaka baaada 60 p, Mjmanjii tnaaak D a 10 — S V E N G A L I Četrtek in petek v Veliki kavarni. Zlat prstan z enim briljantom, »gubljen soboto Aleksandrova cesta—Slovenska ulica. Pošten naiditelj naj ga odda proti nagradi pri upravi »Večernika«. 1529 Lepa, »olncna soba se odda takoj v najem v Maistrovi ulici 17, II«. vrata št. 12. 1531 Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje* po najvišjih cenah. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15. iLa Pomočnik za soljenje mesa (Saher) se išče. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovič 1 sinovi, Split. 14-17 Solidnim gospodom a]] dijakom se odda solnčna soba s Posebnim vhodom na mirnem kraju z dvema posteljama. z vso oskrbo, Oddaljena 20 minut od Glavnega trga. Naslov v upravi. IbiO S V E N G A L I četrtek in petek v Veliki kavarni. Cevlfe, gamaše, PERILOf kravate, nogavice itd. velika izbira po solidnih cenah pri Jakob u Lah-u, Maribor MUHO Glavni trg štev. 2 10M 10. Prvovrstne mdoMe in rezame *bubi frizure* v higijenični brivnici vjekoslav Gjurin Maribor, Jurlileva ulica 9 Izjava. Podpisani Josip S ker J ec iz Maribora, zastopnik slavonskega mlina „Umon- v Osijeku, izjavljam, da sem ob priliki ponujanja mlevskih produktov tega mlina namenoma izrekel o svoji h konkurentih neresnico in obrekovanje, vsled česar prosim vse prizadete odpuščanja /n se jim iskreno zahvaljujem, da so se zadovoljili s to izjavo in da so odstopili na mojo prošnjo od sodnega picganjanja. Josip Skerlec zastopnik mlina ,,Union« v Osijeku Maribor, Koroščeva ulica 45 Ako hočete izvedeti svojo bodočnost. obrnite se na znsmen * teg* rsfolorra Egipčan«, kateri Vsm pove VaSo prlhodnjost in značaj iz črt na roki in iz pisave. Sprejema vsak dan, tudi ob nedeljah in prašnikih od 9.—13 in od 14.—20 ure. Ben-Aii hotel .Kosovo", soba 5, Maribor. Din 199’- čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Graiski trg 1 870 Rezila za brivske aparate GILLETTE Kem, Mond extra, rudi najugodneje Drago Ros na Mariboi Vetiinjska ulica dobijo izDorno ko-ilo za D 7-50 in večerjo za Din 5 v bre alko holni restavraciji pri ,.'.vezd « Pod mostom 1 i. v bližini dižtv-nega mosta. Maribor. l<»Cl 'A Milk MARIBOR KOROŠKA CESTA 19 SpacljaUfefs s Nepremočljiv! jesenski In zimski čevlji i R © 1275 Flornogavice Modne angBeSke nogavice Patentnogavice Reformhlače Pu!owerJI Veste Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23 HGLElKO IN ČElKO SUKNO 13 a v veliki izbiri in po najusodnejših cenah pri FR. MAJER, GLAVNI TRG St. 9 POZOR POZOR Ivan Kravos Aleksandrova 13 ako Vam VaM stroji nadelajo obrnite se na specijalno m e Manično delavnico Justin OustlnCU, Tattenbachova ulica '■tev. 14, ker Ima Ista specljalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 Maribor Slomškov trs 0 Opreme In potrebšilne z* konje, potni kovčekl, torbice, usnjati Izdelki gamaSe, ovratniki in nagobčniki za pse itd. 13«4 m En vagon talmatinskega vina, lasta. pridelka, prispelo! Toči se v lastni I. dalmatinski gostilni IVO TRGO Maribor, Vetrinjska ulica 3 Moške ovratnike, moderne fazone, priznano najboljši fabnkati, Samoveznlce, najnovejši vzorci Modne srajce Spalne srajce Spodnje hlače UiT Dokolenice Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23 lar GONILNI JERMENII F LATNO prve vrste za rjuhe po Din 22■ — Sifon Itd. po najnižjih cenah se dobi pri I. Tipin-u, Maribor, Glavni tr« 17 bdsja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovi čv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru,