Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI., št. 2 Upravnistvo: l|Lbljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodi': Ljubljana št. 17.749. Naravni zavezniki Fincev Za nami je prvi mesec vojne na Finskem in bilanca dosedanjega vojnega dogajanja se vsiljuie sama po sebi. Kakor je že star psihološki običaj, se domala redno vsaka vojna presoja, hote ali nehote, po rezultatih najbližje oopreišnje vojne. Svetovna vojna se je zavlekla v štiri leta in je pomenila v tem presenečenje za široko javnost. Spremenila se je bila v dotlej nepoznano pozicijsko voino; le Rusi so jo bili poznali iz Mandžurije, pa zato niso bili toliko presenečeni, a kljub temu nanjo slabo pripravljeni. V zadnjih letih, ko se je politično ozračje nad Evropo opasno temnilo, so se množile razprave vojaških teoretikov. ki so razglabljali ali bo bodoča vojna še vedno pozicijska vojna, kakor se je bila uveljavila v svetovni vojni, ali Da bo postala znova strategija manevriranja in gibljivih armad Široko občinstvo, ki se po večini za ta razmo-trivama ni mnogo zanimalo. ;e seveda pričakovalo, da bo imela Evropa zopet opravka s pozicijsko vojno tehniko Zato je prinesla voina na Poljskem veliko presenečenje. Toda na za-padu ie ostala pozicijska vojna do danes dasi seveda tamkaj ne le iz vojaških, marveč tudi iz političnih nagibov. Ko se ie zadnji dan novembra začel sovjetski naval na Finsko, je svet pričakoval razplet vojaškega podietjr po primeru nemške invazije na Poljsko Primerjava s Poljsko se je nudila iz raznih vzrokov ki med njimi politični niso med zadnjimi. Kakor ie šlo v poljskem primeru za borbo med mnogo močnejšo Nemčijo ter slabšo Poljsko, tako ir. še mnogo bolj so bi-le tu sile neenakomerno razdeljene Orjaški sovjetski Dremoči je stal nasproti majhen sosed Toda mnogo bolj nego v poljskem slučaiu ga ie pomagala ščititi priroda. Poliska in Finska sta skoro natančno enako veliki po ozemlju — obe merita po 388 000 kv km toda iako neenako močni po številu pT-pb;vaistva. ki ga šteie prva preko 35 rrrliionov. docim Finska ne ormo-re niti polnih 4 milijonov Sovjetska premoč nad Finsko po številu prebivalstva kakor po površ;ni ie tedai še mnogo "ečia kakor je bila nemška premoč nad Poljsko. Rezultat vojevanja na Finskem na konnj prvega meseca ne kaže uč;nka takega nesorazmerja niti oddaleč Ni treba, da kličemo na pomoč voiaške strokovniake za raztolmačenje poteka vojaške akciie. Sai nam narava sama razloži marsikaj. Ze letni čas in zna-čai vremena priroverHiieta silno mnogo. Ko so Poliaki skušali poiasmevati svoio katastrofo, so naglašali. kako usodno rm ie bilo sovražno vreme ki je prineslo v prv^h tednih septembra kar po vrsti na^epše sončne dneve bi ce v deževju, ki se ie uveljavilo nekai tednov kasneie težki voia-ški mehanizirani anarat komaj gibal Na Finskem je sedaj zima. ki ie tam-kai daleč na severu seveda primerno mHa. snežena in viharna. Ves svet se čude izorašuje. zakai so sovjeti začeli voino v tako neugodnem letnem času Seveda ie deistvo da pomlad ni dosti boliša. zakai ko izgine speg nastopi vlažna doba ki tr^ia jako rtolgo se zemlršče osuši Šele poletje ie ''oba prinravna za vojaške operacije, to^a finsko poVtip sicer zelo tonlo. ie i^ko kra+ko. tako da se komai svet dobro osuši pa že pride znova jesen in zima S;oer ie gotovo tud; sovietsko vo-iaSt^o v=ieno mraza in snežnih me+e-žev toda zima s specrom ie nanadaVn vceknkor nepriie^neiš^ k^Vor obrambi če ce mor? na^or^ti na dobro pripravljene postojanke. Drngi naravni fin^t?-? zavetnik ie Tppoai ^ovršis s-roega Kakor Polivka ie tudi tu na daiinem sevenj brez-kor^na n1=im'ava le rabir> vzva'ovlje-na To^a dočim so na Poljskem !e reke vrh +ega ne mnogoštevilne. narodna ovira, ki ie mogla zadr zevati sovra^^ik^ je na f;nc^°rn po- ^corri drii(jif!p -Jg to Hcr>se- rih ie7Pr ki iih ie okrog 40 000 Ta je-zera in iezerea so raznorodna pred-vem po inžnov7ho^npm delu dež°le Po ve^ni ozka in dolga jezera se vi-ieio tia in sem med ni;mi so n^+eti neznatni prehodi v obl;ki ozlrh polotokov ?n otokov Tu je narava sama ustvarila kar «e da ufodne nog.oje za obrambo Tudi v moderni dobi more tu razmeroma iako m^ihno število dobro opremljenih in oborožei"U pr-^^nr. pri katerem pa bi bil sam čim bolj krit. P&laiaj na drugih frsntah Na drugih finskih bojiščih imaio borbe značaj mobilne vojske Tu je sovražnik prodiral po obstoječih potih s svojo številčno nadmočno pehoto podprto s tanki in topništvom na vseh frontnih odsekih od Ladoškesa iezera proti severu Od po-četka sovražnosti so se na teh boiiščih finske čete omeievale zsolj na to. da zadrže prodiranje sovjetskih čet V to svrho so se sovjetskemu pritisku amStale ter st zmerom iznova zakopavale v naelertnjih utrjenih linijah, ki so hi'e za to že v naprej pripravljene. Kasneie so finske čete iz teh po7'','j portvzpif usr»«»šne protinapade ter se ,i?in ie tako pogasi posre?i'o, da so si iznova osvojile večino spočetka iz-euhljenega ozemlja. Finski uspeh pri Tolva-larviju in SuomusalnTju Prv! uspeh v teh protiofonzivah so dosegle finske čete pri Tolvajaerviju. kjer so sovražnika potisnile 30 km nazaj do Agia-faervija. kjer so hile konPno sovjetske čete koner zadnjesra tertna dokončno unipone in je Fincem padel v roke velik vojni Druga odločilna vojna operacija je bila pri Suomusalmiju, kjer je poslala Moskva močne odrede svoje armade proti zapadu s ciljem, da bi Finsko na njenem najožjem mestu presekale na dvoje. Suomusalmi, ki so ga finske čete na prvi sovjetski pritisk morale opustiti, je kasneje zopet prišel v finske roke in sovjetske čete so bile potisnjene daleč nazaj do predelov okrog Kian-tajaervi. Pri tem je bila cela sovjetska divizija praktično uničena in so sovjetske čete pustile na bojišču na tisoče mrtvih in veliko množino vojnega materiala. Ostanki uničene sovjetske divizije so se razkropili po okoliških gozdovih, ki jih finske čete sedaj čistijo. Umik sovjetskih čet tudi na severu Na froti pri Salli. kakor tudi na skrajnem severu okrog Pečenge, je nasprotnik še zmerom na umiku. Ostra zima, ki vlada tamkaj, pa dopušča sedaj le zelo zmerne vojaške akcije. Popoln uspeh je dosegla finska protiofenziva tudi v okrožju Kuh-mo in Lieska, kjer so bile sovjetske čett. vržene celo preko prvotne meje na sovjetski teritorij. Tako so se v prvem mescu sedanje vojne na kopnem izjalovili vsi sovjetski napadi. Slabi izgledi sovjetske vojne mornarice Na moriu se je finskemu obalnemu topništvu posrečilo doslej držati sovietski mornarico v primerpi razdalji od finskih obal. Zdaj pričenia led zapirati Finski za liv, tako da so izgledi za vsakršno akcijo sovjetske mornarice celo manjši, kakor so bili poprej. Finske obalne baterije v Kuo-vistu. ki so bile večkrat brezusnešno bombardirane od sovjetskepa letalstva in mornarice. nada'ie obstre^iiieio sovjetske čete na karetpki ožini Finska artilerija na sami ožini ima pred sovjetskim topništvom drasroceno prednost v tem ker na tančno pozna teren in obvlada točke, na tatere bi sovra^k lahko postavil svoje tP5tn topništvo. To ie no iziavi finskih vo inških i7vedenrev tudi pHen i7med vzrokov. zakai so morali sovieteki rtaVkostrel-ni topovi H so s t »h obstreljeval finske utrdbe spet utihniti. ist> sovjetskih letal sestreljenih Navzlic vsem naporom sovjetskega letalstva, da bi z bombardiranjem selišč de-moraliziralo finsko prebivalstvo, je vsak uspeh v tej smeri izostal. Finske protiletalske baterije so zmerom prisilile sovjetska letala, da so se morala držati v tolik šni višini, da s svojimi bombami niso mogla povzročiti znatnejše škode niti ne uničiti finskih vojaških objektov. Finsko letalstvo je povzročilo sovje-tom velike izgube in trdijo v informiranih krogih, da je bilo v enem mescu od finskih lovskih letal ter od protiletalskega topništva sestreljenih približno 150 sovjetskih letal. Prav tako je finsko letalstvo uspešno operiralo v sovjetskem frontnem zaledju, kier ie neprijetno oviralo oskrbo sovjetp^h čet ter dovažanje ojačenj v bojne linije. & i'i A Jfctt Oliiii so fcoji preneha!! Take fe^or tudi sovjetski vojaki so začeli kopati rove in se hočejo utrditi v svojih postojankah mi ln sovjetsko divizijo, ki je po finskih poročilih obkoljena. Doslej napadajo to divi zijo samo manjši finski oddelki, ki pa dobivajo neprestano nova ojačenja. Izgleda, da Finci nameravajo zopet ponoviti taktiko, ki se jim je v sličneni primeru tako dobro obnesla pred nekaj dnevi pri Suomusalmiju. Ob jezeru Kianta pri Suomusalmiju se nadaljujejo boji med finsko vojsko in ostanki uničene sovjetske divizije. Nevtralni poročevalci javljajo, da so tu Finci med drugim zaplenili 3 km dolgo trensko kolono tankov, oklopnih avtomobilov, tovornih avtomobilov in poljskih kuhinj. Na karelski zemeljski ožini so tudi danes snežni zameti preprečevali večje borbe Zadnje poročilo pravi, da so tako Finci, kakor tudi sovjetske čete pričeli kopati rove in se nameravajo očitno utrditi v svojih sedanjih postojankah. Flasfca zmaga pri Suomus^lm!ju Helsinki, 3. jan. br. (Reuter). Se^ajso se izvedele prve podrobnosti o veliki finski zmagi ki je bila zvojevana zadnjega dne preteklega leta v bi žini Suomusalmi-ta, kjer je Finoem uspelo uničiti skoraj celo sovjetsko divizijo. Na zamrzni-~iem jezeru so Finci obkolili nekaj tisoč sovjetskih vojakov. Pr čeli so jih obstreljevati s strojnicami ter so jih malone vse un:čih. Za tem se je nj:hov obroč okrog iezera odprl, tako da so mogla sovjetskim četam na pomoč oiačenja od vzhoda. čim pa so še ti oddelki sovjetske vojske pr šli na jezero, so jih Finci znova obkolili ter jdh pričeli obstreljevati s topovi. bombami in strojnicami. Borba je bila za sovjetske čete obupna. Ponovno so poskušali predret finski obroč, a so imeli pri tem samo še večje izgube. Sovjetsko vejno psrdctlo Moskva, 3. jan. br. (Tas) 3tab lrn*n-jrajfkega vojnega okrožja je snočj ot> oozni uri objavil naslednje vojno poročilo: I V tekn 2. januarja s^ na fronti ni pripetilo nič bisUenega. Zaradi neugodnega vremena je naše letalstvo omejilo le na izvidnice polete. Bombniki nad Abom Helsinki. 3. jan. s. (Reuter*. Danes je bilo nad vso južno Finsko lepo in jasno vreme. Kmalu popoldne so se pojav li nad mestom A bo sovjetski bombniki ter odvrgli več bomb na luSke naprave. Obseg i*kode trenutno še ni znan. Leninov red Moskva, 3. jan. br. (Tas). Inž. Vasilij je dobil najvišje sovjetsko oJlikovcnje, | Leninov red. naslov junaka social stične-| ga dela ter denarno nagrado 50 000 rub-ljev za nove izume na področju strelnega o, ožja. Francsska psmeč Pariz, 3. jan. br. Ministrski predsednik Daladier je poslal generalnemu ta;niku Društva narodov Avenolu brzojavko, v kateri pravi: Rili ste tako ljubeznivi, da ste me z vašo brzojavko z dne 13 decembra preteklega leta opozorili na sklepe Društva narodov v zvezi z napadom na Finsko Po teh sklepih ste bili kot generalni tajnik Društva narodov pooblaščeni, da pozovete vse članice Društva narodov, naj po svojih močeh podpro F nsko v moralnem in materialnem pogledu ter da dosežete tudi sporazum z nečlanicami Društva naroiov v tej stvari. Tudi francoska vlada je prejela tak vaš poziv. Čast mi je sporočiti vam da je Francija brez rezerve sprejela sklepe Društva narodov z dne 14. decembra 1939 in tudi sklepe, k jih je še istega dne sprejel svet Društva narodov Francija hoče dejansko v okviru pakta Društva narodov in na osnovi omenjenih sklepov zagotoviti Finski svojo pomoč Francoska vlada te izpolnjuje to svojo obveznost v najširšem, zanjo možnem obsegu pripravljena pa je tudi sodelovat v tej stvari s članicami n neč'anicami Društva narodov ki bi se od-! ločile, da izpolnijo omenjene sklepe skup-I ščine in sveta Društva narodov. Važne !zprememte v vodstvu Nemčije ? „Intransigeant" poroča, da bo Goring postal državni kancelar, poslanikMackensen pa naslednik Ržbbentropa Helsinki 3 januarja A A (Rputer) Zad nje vesti z bojišča pravilo, da se navzlic krajevnim borbam med finskimi in sovjetskimi četami glavna sovjetska ofenziva na Mannerheimovi črti še nI začela. Po izjavah sovjetskih ujetnikov je Moskva vrgla že velik del svojih rezerv v boj, kar se da sklepati tudi po truplih padlih sovjetskih vojakov, ki so bili mlajši in bolie oblečeni Na številnih točkah bojišča sili sovjetsko poveljništvo vojake '-^rakati pred tanki in čistiti minska polja, da tanki ne bi bili poškodovani. Helsinki, 3. jan. s. (Reuter) Sovjetske vojaške operacije na karelski zemeljski ožini Imajo še vedno le značaj lokalnih akcij, čeravno so tembolj Intenzivne. Vreme je sedaj radi mraza in snežnih žametov za vojaške operacije tako neugodno, da bodo morale sovjetske čete po mnenju finskih vojaških krogov najbrže za dalj časa opustiti sploh vsako večjo akcijo, zlasti pa ne hodo mogle uporabljati tankov. Potrjujejo vesti, da je tudi pri Šalil obkoljena ena sovjetska divizija In da utegne priti tam do novega sov jetskega poraza. Pri Suomusalmiju se sovjetske čete v neredu umikajo. Na skrajnem severu se Finci bližajo Pečengl. Sovjetska letala so včerai nanaša mesta LTleaborsr. Abo in Hango. Po finskih poročilih je bilo sedem sovjetskih letal sestreljenih. tri pa so morala pristati na finskem ozemlju radi snežnih metežev. Helsinki. 3 ian s. (Reuter) Pri SalH je pričakovati velike bitke med finskimi četa- Parlz, 3. jan. J. (Havas) V pariškem dnevniku »Intransi^eant« piše Thouvenin. da bo imei sedanji Stalinov neuspeh na Finskem globoke reperkusije tudi v Nemčiji. Thouvenin trdi, da bo morala Nemčija v svoji notranji politiki Iz novega položaja izvajati konsekvence. V nemških diplomatskih krogih krožijo vesti, ki jih je seveda težko kontrolirati in ki zatrjujejo, da bo vodja rajha Hitler opustil efektivno vodstvo državnih poslov ter da bo postal kot prezident Nemčije vzvišen nad nacionalno socialistično stranko. Kot kancelar ga bo nasledoval maršal Goring. Po zatrjevanju Istih krogov bo moral sedanji nemški zunanji minister Ribbentrop kot pobudnik nem-ško-sovjetske pogodbe oditi in ga bo nadomestil sedanji nemški poslanik v Rimu von Mackensen. Mackensena, ki ga nem- ški diplomatski krogi dolže, da mu ni uspelo Italije spraviti med vojujoče se države, bo nadomestil sedanji nemški poslanik v Ankari von Papen. Thouvenin pristavlja v svojem poročilu da je zanimivo zabeležiti pretiboljševiško stališče Italije, ki je dobilo sedaj konkreten izraz z odhodom italijanskega poslanika v Moskvi na dopust. Prav 'ako vidi Thouvenin neko vzporednost med istočasno odločitvi jo Anglije, d apošljt za nedoločen čas na dopust svojega poslanika v Moskvi ter neko zvezo med temi dogodki in istočasnim zbliževanjem med Kvirinalom in Vatikanom. Po mnenju Thouvenina je zelo verjetno, da bo v kratkem odšel na zelo dolg dopust tudi francoski poslanik v Moskvi Naggiar. Clnzsl Anglije in Italije do Sov jetske unije so se zelo p oslabšafž, čeprav nikakor še nisa prekinjeni ijudna. po velikem delu na severu zares neobliudena pokrajina, kjer se širijo le nepregledni severni gozdovi, otežuioči orientaciio. Po soglasmh poročilih so Finci na svoiem uurku požgali in uničili še tisto malo bornih vasi. ki iih oremoreio te pok ra ime. da s tem otežiio ali celo onemogočiio bivanje v tem predelu v silnem zimskem mrazu. Tudi prometne razmere so mogočen zaveznik finske obrambe 2e v svetovni vojni je bilo gosto železmško omrež-ie polovica osnove za uspešno nemško bojevanie V pripravah zoper Poljsko so mogli Nemci po železnici in cesti zbrati do določenega roka ogromne boine sile na poljski meji, tem boli ko feče ta po doleem ob naiboli gosto obljudenih nemških deželah. Zopet ie finski zaveznik deistvo. da drži na sever ob Finski ena sama ruska železni- ca. a še ta teče do dvesto kilometrov na tudi več od meie Finci se Morajo opirati na tako imenovano no*ranio lipi io na železn;co od Ladoškega jezera do LPeaborga ter tu sprejeti sovjetske odde'ke. ki bi se jim posrečMo skozi f,'nske oustinie p:odreti proti Botni-škemu zalivu. To je tem boli važno, ker gre prav tu v sredini dežele in na severu za predele, kjer je jezer le ma-'o in ne delajo ovir. Vse naštete oko^ščine so močni naravni zavezniki Fincev. Spričo silne sovietske premoči pa bi vendar Dri vsem finskem junaštvu 5e daleč ne bili zadostni za tako nepričakovano uspešen odpor ako se ne bi bilo v teh fednih izkazalo, da rdeča vojska nikakor ni na oni višini, kakor so to vedno oznaniali iz Moskve in so nekaj časa verjeli tudi marsikje drugod pc svetu. M°skva, 3 jan br. (Reuter). Snoči je potoval Lz Moskve angleški poslcnik VVill am Seeds. Poslanik potuje v Anglijo, kjer namerava prebiti daljši dopust. Danes je zapustil Moskvo še italijanski poslanik Rosso, ki ga je pred dnevi od poklicala ital janska vlada zaradi pos^bša-nja odnošajev z Rusijo, ki je nastalo po odpoklicu sovjetskega poslanika Gorelki-na iz Ital!je. Kakor pa se je izvede.o iz zanesl ivih v" rov, namerava v Kratkem zapustiti Moskvo tudi francoski poslanik Naggyar. ki name i sva odpotovati v Francijo prav tako na daljši dopust. Rim, 3. jan. j. (Havas). Italijanski t'sk objavlja vest o povratku italijanskega poslanika Rossa iz Moskve brez posebnih komentaijev, politični krogi pa poudarjajo, da pomeni Rossov odhod v resn ci samo primeren odgovor na nedavni nenadni odhod novega sovjetskega poslanika Go-relkina iz Rima. Gorelkin je dan po sovjetskem nanadu na Finsko, ki ga je Italija sprejela s protisovjetsk mi man;festa-cijami, na demonstrativen način zapustil Rim, ne da bi bil Izročil akredit vne listine. V ltal'janskih političnih krogih sod-io da bosta tako sov-etsko poslaništvo v R:mu. kakor tudi italijansko poslaništvo v Moskv za nedogleden čas pod vodstvom sovjetskega odnosno italijanskega odpravnika poslov. Basel, 3 jan z »Raseler Nachrichten« so objavile nrcoj daljše poročilo iz Rima o poostritvi diplomatskih odnošajev med Ita lijo in sovjetsko Rusijo List nag'afa. da rimski diplomatski krogi ne tolmačijo odpoklica italijanskega poslanika v Moskvi Rossa v smislu poudarjenih divcrgenc med fašizmom in boljševizmom, ki so prišle zadnje čase do izraza spričo sovjetsko-fin-ske vojne, marveč povsem v smislu resne napetosti med fašistično Italijo in sovjetsko Rusijo. Italijanski listi so tudi v tem smislu priobčevali zadnje dni cele serije člankov in poročil, ki so bili izrecno naperjeni proti sovjetski Rusiji. »Popolo d'Ita!ia« ter »Stampa« sta objavila zadnje dni celo povsem podobne članke o Rusiji m Evropi, v katerih sta opozarja'a na navidezno vojaško in politično moč sovjetske Rusije, ki pa ju v sedanji vojni ni jemati resno, ker so se sovjetski načrti očitno izjalovili celo ob Mannerheimovi liniji. Csaky pojde v Itilijo na oddih Rim, 3. jan. br. Italijanski listi poročajo, da bo madžarski zunanji minister grof Csaky te dni prišel v Italijo, kjer bo prebil deset dni svojega dopusta. Bržkone se bo ustavil v San Remu. Kakor zatrjujejo, se bo Csaky ob tej priliki tudi sestal Mussolinijem in zunanjim ministrom Cia-nom. Razpravljali bodo o položaju v Po-dunavju in na Balkanu. Molotov pride v Berlin Možniost nove skupne akcije Sovjetske unije in Nemčije v severni Evropi Bern, 3. jan. j. (Havas). Iz zanesljivih krogov iz Berlina poročajo, da bo sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov napravi prav kmalu službeni obisk v Berlinu. V poučenih krogih tolmačijo ta ob.sk kot povsem naraven in razumljiv dogodek v okviru nemško-sovjetskega sodelovanja. Inozemski opazovaici pa zatrjujejo, da bo obisk Molotova v Berlinu namenjen v prvi vrsti dogovorom o možnosti ncve skupne akcije Sovjetske uni,fe in Nemčije v severni Evropi, ki bo najbrže vedena pod pretvezo, da se onemogoči zavezniškima velesilama nuditi Finski materialno pomoč preko severnih evropskih držav. Oskrbovanje Finske z vojnim materialom preko teh držav smatra Nemčija kot neskladno s čisto nevtralnostjo nordijskih držav, ne glede na to, ali je med vojnim materialrm v resn:ci t d: orožje ali ne. V nemških političnih krogih smatrajo oskrbovanje Finske z modernim orožjem s strani zapadn:h velesil za realno prmoč Finski, ki bi jo Nemčija tolmačila tako, kakor da sta zapadni velesili odločeni podpirati nastanek morebitnega novega bojišča ra severu Evrope. Tuji politični opazovalci se boje, da bo v tej zvezi Nemčija najbrže kmalu zahtevala na norveški in švedsk? obali nekaj mornariških in letalskih oporišč kot »protiutež« angleški prmeči F'ncki. Oslo, 3. jan. z. Nemški t,-sk slej ko prej nadaljuje kampanjo proti skandinavskim državam za primer, da bi se tudi le indi-rektno odrekle svoji nevtralnosti. V norveških krogih so nemške grožnje pričele povzročati resne skrbi in listi že zahtevajo, naj vlada poskrbi za čim boljšo organizacijo norveške narodne obrambe. Listi zahtevajo gradnjo betoniranih trdnjav in drugih obrambnih priprav. Prav te dni je vlada dokončno pripravila novi proračun, ki pa še ni bil objavljen Kakor sedaj zatrjujejo. ga namerava naknadno še znatno povečati, da bi si tako zagotovila dovolj sredstev za organizacijo norveške vojske m obrambne naprave. Budimpešta, 3. jan z. Kakor poročajo iz Ankare, je sovjetski pos'anrk v Ankari ob iskal zunanjega m;nistra Saradzogla ter mu izrazil v imenu Molotova in Stalina soču stvovanje zaradi potresne katastrofe, ki je zadela Turčijo. Ob tej priliki je posebej vprašal turškega zunanjega ministra, na kakšen način bi mogla Rusija Turčiji pomagati. V turških diplomatskih krogih pa so se razširile tudi vesti, da je sovjetski poslanik o priliki tega sestanka načel vprašanje nadaljnjih pogajanj med Turčijo in sovjetsko Rusijo, pri katerih naj bi se uredila še vsa pereča vprašanja, ki spadajo v okvir odnošajev med obema sosedoma. Zunanji minister Saradzoglu je ostal glede na to stvar rezerviran in ie poslanika indirekt-no opozoril na propagando, ki se je pojavila v arabskem svetu z namenom, da bi med muslimane zasejala neslogo in Turčijo izolirala z jugovzhodne strani. Rusko-^lgarska trgovinska pogajanja Sofija, 3. jan. br. Po vesteh iz Moskve napredujejo pogajanja za novo treovinsko in pomorsko plovno pogodbo med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo zelo ugodno. Pričakovati je, da bo že v kratkem dosežen popoln sporazum o vseh vprašanjih in bosta sovjetski minister Mikojan ter bolgarski trgovinski minister Božilov morda že prihodnji teden parafirala novo pogodbo. Bačel, 3. jan. z. »Baseler Nachrichtem« objavljajo vesti, po katerih so nastale težave pri rusiko-bolgarskih trgoVnskih pogajanjih. Bolgari-a je brez velikih težav pred tedni dosega konvencijo o letalskem prometu z Rusijo, ki se bo pričel prihodnjo pomlad. Pri pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo in novo ureditev pomorskega prometa med dbema državama n« je sovjetska delegacija stavila zahteve, ki so za Bolgarsko docela nesprejemljive. Med drugim so Rusi zahtevali, da bi se Bolgari zavezal .da bi vse svoje prdelke rezervirali za Rusijo. Zaenkrat še ni znano ali se bodo pogajanja nadaljevala. Bolgarska delegacija še nima namena, zapustiti Moskve. Kralj Jurij ¥1 — Lebrun Izmenjava novoletnih brzojavk med angl*"kim kraljem in francoskim prezldentom Pariz, 3. jan. j. (Havas). Angleški kralj je ob novem letu poslal predsedniku francoske republ.ke Lebrunu naslednjo brzojavko : »V začetku leta, ki je našlo naša naroda tako tesno združena v ponovni in dokončni borbi proti brutalnim, brezumnim napadal-n m silam, vam izražam svoje največje in najtoplejše želje za vaše zdravje, srečo ter za uspeh francoskega naroda v veli-k h prizadevanjih, ki si jih je naložil skupno z britanskim zaveznikom v cilju obrambe svobode, ki jima je tako draga. Z največjim zaupanjem pričakujem skupne zmage, ki bo omogočila našima državama uživati blagoslov m ru, ki ne bo trajno moten od nasilstev, ponavljajočih se s strani onih, ki so tako očitno dokazali svojim sosedom svojo mržnjo do sleherne-g-a miru, ki ne bi b i mir odvisnosti in podložništva.« Predsednik francoske republike Lebrun je odgovoril na brzojavko angleškega suverena z naslednjim telegramom: »Prosim vaše veličanstvo, da sprejmete iziaze moje najiskrenejše želje za vašo osebno srečo ter za srečo kraljice, kakor tud želje, da bi britanski narod skupno s francoskim narodom v teku leta. ki ga pričenjamo, prišel do dokončnega uspeha v borbi za najpravičnejšo stvar, ki zasluži one žrtve, katere sta si skupno naložila. Poklicana v borbo za svoje enako prepričanje o časti in človeškem dostojanstvu, o istem spoštovanju dane besede in isti ljubezni do svobode so Francija, Anglija in dominioni enako odločeni naprav ti konec napadom na nedolžne narode. Trdno sem prepričan, da bodo njih napori, nadaljevani brez oddiha do končne zmage, zagotovi li Evropi mirno in svobodno bodočnost. t MontevMeu Slovesen sprejem — Kapitan Harwoo$.? ki je bil povišan v admirala, o pomorski bitki ob izlivu La Plate Montevideo, 3. jan. s. (Reuter). Angleška križar ka »Ajax«, je prispela danes zjutraj na 48urni vljudnostni obisk v Montevideo. Križarka je dve milji pred vhodom v luko oddala častno salvo, na katero so odgovor li topovi z mornariškega arzenala na obali. Nato sta šla s> Ajaxu« nasproti dva vlačilca urugvajske vojne mornarice ter križarka »Urugvaj«. Ko je »Ajax« zaplul v pristanišče, so zapiskale sirene vseh ladij v luki v pozdrav in ogromna množica urugvajskega prebivalstva ter angleška kolonija so prirejali ladji burne ovacije. Očividci pravijo, da ne kaže »Ajax« prav nobenih zunanjih znakov pomorske bitke z »Adm ralom Graf Spee«. Množica na obali je prebila policijski kordon, da se je lahko bolj približala angleški križarki. Ko se je križarka zasidrala, so odšli na krov angleški poslanik in osebje poslaništva, da osebno pozdravijo poveljnika ladje admirala Harvvooda. Danes bo 200 mornarjev z ladje povabljenih na sprejem v nekem klubu v Montev deu, jutri pa bo sledila enaka druga skupina. Admiralu Harvvoodu bo prirejen danes sprejem na angleškem poslaništvu. Jutri bedo admiral in višji častniki ladje gostje društva prijateljev Anglije :n Francije. Drugo angleško križarko, ki se je udeležila pomorske bitke »Admiral Graf Spee« so opazili danes na reki La Plata. Plula je proti Buenos Airesu. kamor odhaja na sli-čen vljudnostni obisk, na kakršnega je prišel »Ajax« v Montevideo. 0 bitki pri La Plati Montevideo 3. jan. s. (Reuter). Po prihodu angleške križarke »Ajax« v Montevideo je podal admiral Harvvood, ki je poveljeval angleškemu brodovju v pomorski bitk z oklopnico »Admiral Graf Spee«, novinarjem prvo avtentično poročilo o poteku bitke. Dejal je predvsem, da je že v začetku decembra vedel, da se mora nahajati nemška oklopnica v bližini južno-ame-riške obale. Pričakoval je da bi mogla napast' transporte angleških trgovinskih ladii in je zato odredil koncentracijo treh anfrleFkih kržark. »Exeter«. »Ajax« in »Achilles« v bližini ustja La Plate. To je bilo 12. decembra. že prihodnje jutro. 10 m'nut pred 6. uro ztutraj so opazili z angleških križark v daljavi dim. Bi^a je nemška oklopnica. »Admiral Graf Spee« se je približeval angleškim kr žarkam ko jih je opazil. Osem :Tilnut pozneje je začela nemška oklopnica ■t^-el-ati. Z enesra topovskega stolpa je treljevala vas čas proti »Exeterju«( z dru- gega pa proti »Ajaxu« in »Acbillesu«. Angleške vojne ladje so se držale v boju točno že preje določenega načrta. Približevale so se nemški vojni ladji, .n sicer tako, da je bila na eni strani »Admirala Graf Spee« križarka »Exeter«, na drugi strani pa »Ajax« in »Achilles«. Z zadetkom nemškega topa je bil kmalu poškodovan po-veljn ški most na »Exeterju« in tudi nekaj topov je bilo stavljenih iz akcije. Kljub temu je »Exeter« nadaljeval borbo. Pa tudi nemška odklopnica je morala biti resno poškodovana. 60 minut po začetku borbe se je zakrila v dim ter se je začela s polno hitrostjo oddaljevati protj ustju La Plate. Angleške križarke so ji sledile nemška oklopnica pa je plula v cik-caku, da se izogne njihovim strelom. »Exeter« je bil že toliko poškodovan, da se je moral ustaviti, je pa še vedno stieljal n preprečeval da bi se »Admiral Graf Spee« oddaljil v njegovi smeri. Nato sta dobila »Ajax« in »Achilles ukaz, da se p' ibližata »Admiralu Graf Spee« na 4 milje razdalje. »Graf Spee« ju je obstreljeval in na »Ajaxu« sta bila dva topa tako poškodovana, da sta postala neuporabna, pa tudi »Ach lles« je bil poškodovan. Po 80 minutah borbe sta »Ajax« in »Achilles« dobila nalog, da samo še sledita »Admiralu Graf Spee« v primerni razdalji ter mu preprečita umik. Nemška oklopnica je obe anglešk križarki obstreljevala, kljub dobremu merjenju ni nič več zabela. Zasledovanje nemške oklopnice se je nadaljevalo ves dan. Proti večeru so dospele ladje do ustja La Plate. Deset minut po 21. uri je tedaj »Admiral Spee« izstrelil še enkrat tri salve proti »Achillesu«, toda ni zadel. 20 minut pozneje je sledila še ena, zadnja salva. Bila je tedaj že popolna tema in zopet niso nemški topovi zabeležili nobenega zadetka. Nemška oklopnica je zaplula v luko v Montevideu, »Achilles« pa ji je sledil, dokler se ni zas drala v luki. Angleške križarke so avlzirale 5e križarko »Cumberland«, ki se jim je pridružila ter je skupno z ostalim' tremi stražila dohod na La Plati. Popravila na angleških križarkah so bila izvršena še na odprtem morju in v najkrajšem času so bile vse zopet pripravljene na novo borbo Admiral Harvvood je zaključ 1 svoje poročilo z besedami: »Ko je »Admiral Graf Spee« zletel v zrak smo se s svojimi vojnimi ladjami vrnili k normalni kontrolni služb.« Achilles" v Buenos Airesu Buenos' AireS, 3. jan. s. (Reuter). Angleška križarka »Achilles« je danes popoldne dospela v pristanišče v Buenos Aires. • Na križarki bodo izvršena nekatera mehanična popravila, ki so postala potrebna, ker se je nahajala že dalj časa na morju. Usoda razbitin »Admirala Spee" London, 3. jan. br. »Daily Telegraph« objavlja vest iz Montevidea, da namerava urugvajska vlada na osnovi mednarodnega pomorskega prava zahtevati od nemške vlade, naj v roku 60 dni iz montevidejske zunanje luke odstrani razbitine nemške bojne ladje »Admiral Graf Spee«, sicer si bo izgovorila pravico, da to sama stori in da si ves material prisvoji. žrtve min in torpedov Oslo, 3. jan. s. Reuter. Po podatkih norveških listov je bilo od začetka vojne dalje vsled min in torpedov potopljenih 24 norveških trgovinskih ladij. 99 norveških mornarjev je izgubilo pri tem življenje. Stockholm, 3. januarja. A A. (Havas) Moštvo švedske ladje »Lars Magnus Tro-seli« iz Norketinga, ki se je potopila pred tremi dnevi ob zapadni angleški obali, je rešila neka obalska ladja. Rešenih je bilo 13 ljudi. To je 11. švedska ladja, ki se je potopila v toku mesca decembra v teh vodah. Skupna izguba švedske tonaže znaša 17.500 ton. New York, 3. jan. s. (Reuter). Neka newyorška postaja je ujela brezžične klice na pomoč, ki jih je poslal švedski parnik »Kiruna« (5.000 ton). Ladja javlja, da jo je sredi Atlantika obstreljevala nemška podmornica ter da se počasi potanlia. London, 3. jan. s. Reuter. Nemška podmornica je danes ob severni škotski obali s torpedom brez svarila potopila švedski parnik »Svvarten« (2500 ton). Ladja se je potopila v eni minuti. 11 članov posadke se je rešilo v rešilnem čolnu, ostalih 20 pa št pogrešajo. Zaplenjeno nemško blago London, 3. jan. s. (Reuter.) V prejšnjem tednu so angleške kontrolne postaje za vojno tihotapsko blago zaplenile skoro 21 tisoč ton blaga, namenieneea v Nemčijo. Skupno je bilo od angleških kontrolnih postaj od začetka vojne dalje zaplenjenih sedaj skoro 540.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Ker so francoske kontrolne postaje v istem času zaplenile pribMžno 430.000 ton blaga, se bb"ža količina v Nemčijo namenjenega blaga že enemu milijo nu ton. Poostritev kontrole London, 3. jan. s. (Reuter.) Z novim letom so angleške in francoske kontrolne postaje za vojno-tihotapsko blago poostril*, kontrolo nemškega izvoznega blaga. Ugotovljeno je bilo namreč, da so tvrdke iz nekaterih nevtralnih držav nemško blago maskirale kot nevtralno ter ga kot tako izvažale. Angleške in francoske oblasti so podvzele vse potrebne korake, da to v bodoče preprečijo. Nemški parniki se pripravljajo na povratek Rlo de Janelro, 3. jan. s. (Reuter) 16.000 tonski nemški parnik »VVindhuck«, ki je konec novembra pobegnil iz neke portugalske luke v zapadni Afriki, je dospel preko Atlantskega oceana v brazilsko luko Santos. Plul je pod japonsko zastavo. Sedaj je ladja vzela na krov 450 ton petroleja in se prinravlja na odhod v Nemčijo. Neka angleška tvrdka pa, za katero je »Windhuck« vozil več ton volne, je zahtevala od brazilskih oblasti, da ladjo internirajo. Baje se še 25 drugih nemških parnlkov, ki so v brazilskih lukah, pripravlja na odhod v Nemčijo. Aretacije na češkem London, 3. jan. o. Kakor poroča »Times«. so nemške oblast': v češko-morav-skem protektoratu izvršile ponovno večje Število aretacij. Aretiranih je bilo več čeških oficirjev iz vladnih čet, ki so bile organizirane lani pod nemškm nadzorstvom, pa tudi več nameščencev ž kodov i h tvornic in novinarjev. Med aretirane! so baje tudi general Ltnhardt, Keclik in Fi-ala. Nadalje je bil arefran ves štab nameščencev inozemskega dopisnega oddelka škoaovih tvornic v Plznu. Dopisnik »Timesa« trdi nadalje, da praški zapori še vedno polni političnih aretirancev in da se tudi podzemeljski zapori na Karlovem trgu zopet uporabljajo za aretirane«. Potresi in poplave v Turčiji Ankara, 3. jan. A A. (Havas) Nov močan potres je opustošil pokrajino Ipagata in pokrajino vzhodno od Ersingjana. Potres se je začel ob 14.45. V devetih vaseh se je zrušilo 97 hiš. 67 pa jih je bilo poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo. Ob 16.20 so čutili močan potres tudi v Cankerevu. Podrobnosti še ni. vendar se smatra, da ni bilo človeških žrtev. Posebni dopisnik »Džunhurijeta« objavlja naslednje podrobnosti o katastrofalnih poplavah v zapadni Anatoliji. V mestu Mustafa Kemal, ki ima 16.000 prebivalcev, je reka Simal uničila 5 mestnih okrajev, pri čemer je našlo smrt okoli tisoč ljudi. V okolišnih vaseh je utonilo veliko ljudi in živine. Materialna škoda je zelo velika. Zaradi prekinitve zvez je bilo doslej težko ugotoviti točno število žrtev in škode. Zaradi neprestanega deževja je reka Simal stopila iz korita ter deloma spremenila svoj tok. Namesto v Marmorno morje teče sedaj v jezero Alcolinijo pri Brusi. Tako je prestopilo bregove tudi to jezero in grozi nova katastrofa. Vojaške čete so bile poslane na pomoč nesrečnemu prebivalstvu. Obnova Španije London, 3. januarja. AA. (Reuter) »Times« v svojem uvodniku razpravlja o vprašanju notranje obnove Španije ter poudarja, da se vlada generala Franca na vso moč prizadeva, da bi prebrodila težave, ki so nastale kot posledica državljanske vojne. Glavna naloga, ki naj jo španska vlada izvede, je obnova proizvodnje, španska vlada dela odločno v tej smeri in se ji bo pod vodstvom generala Franca posrečilo odstraniti posledice neredov, ki so jih zakrivili oni. ki imajo za edini cilj ovirati zdravo življenje vseh državljanov. Sokoli.' PoseinHe I n poditb rajte Sokolski kino v šiškil Velika aktivnostf il na zapadnem dojišču Lepo vreme omogoča obojestranske izvidnike polete Spopadi med Nemci in Francozi brez izgub Pariz, 3. jan. j. (Havas). Ker je nad vso zapsdno Evropo mrzlo vreme z jasnim nebom, se je zelo poživila tudi letalska delavnost na zapadnem bojišču zlasti nad frontnim odsekom v Loreni in nad Severnim morjem. V teku zadnjih dveh dni sta tako francoska, kakor tudi nemška aviaci-ja podvzeli številne izvidniške polete z re-kognosciranjem terena in snemanjem fotografskih slik zapadne fronte in neposrednega frontnega zaledja. Včeraj se je na francoski strani dvignilo v celoti 107 francoskih lovskih letal na izvidniške polete. Ponovno je prišlo do srečanja z nemškimi eskadrilami ter so se francoska letala in nemški lovci tipa Mcsserschmitt spopadli v zračnem boju, ki je pa trajal le kratek čas. Nemška letala so se obrnila nazaj na nemško ozemlje. Izgub ni bilo na nobeni stram. Nemško izvidniško letalstvo je poslalo nekaj svojih letal nad vzhodna pari-;ka predmestja. Letala so krožila v zelo veliki višini in metala papirnate odrezke, ki pa niso bili letaki. Nad Severnim morjem se dnevno nadaljujejo spopadi med nemškimi letalskimi eskadrilami in angleškimi patrolnimi letalu ki vrše stalno nadzorno službo nad Severnim morjem v bližini nemških letalskih oporišč. Nemško in Sranc&sko vojno poročilo Berlin, 3. jan. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu le malo topniškega in izvid-niškega delovanja. Stražni ter izvidniški poleti. Nemška letala tipa Messerschm'tt so včeraj popoldne sestrelila tri angleške bombnike tipa Vicker-Wellipglon, najmodernejšega izdelka, ki so po'kusi1' prileteti nad Nemški zaliv. Na nemški strani ni bilo zgub. KosJ^rence v Beogradu Beograd, 3. jan. p. Dopoldne je prispel v Beograd podpredsednik vlade dr. Vladkc Maček. Z njim sta prispela tudi hrvatski ban Subašič in podban dr. Krbek. Podpredsednik vlade dr. Maček je imel dopoldne v svojem kabinetu konferenco s hrvaškimi ministri, ki sta ji prisostvovala tudi ban in podban. V teku dneva je bilo več važnih posvetovanj. Tako je dr. Maček konferiral dopoldne z ministrom za socialno politiko dr. Budisavljevičem. nato pa je imel posvetovanja s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in ministrom dr. Konstantinovičem. Ob 17. je bila v kabinetu finančnega ministra dr. Šuteja seja gospodarsko- finančnega odbora ministrov. Za jutri ob 17. je napovedana seja vlade. Akcija preti draginji Beograd, 3. jan. AA. Dopoldne je minister za socialno politiko dr. Srdjan Budi-savljevič sprejel zastopstvo uprave zveze nabavljalnih zadrug, ki ga je vodil predsednik te zveze Miloš Štibler. Zastopstvo je obrazložilo ministru potrebo po ureditvi cen in onemogočenju špekulacije z življenjskimi potrebščinami. Kot zastopnica najmočnejše konsumne organizacije v državi je delegacija izročila ministru tudi grafikone o gibanju cen življenjskih potrebščin v zadnjih treh mescih. Iz njih se vidi, da so se življenjske potrebščine v tem času neupravičeno podražile celo do IOOVo. Zaradi tega je zastopstvo zaprosilo ministra, naj na eni strani po zakonski poti prepreči nadalnje dviganje cen, na drugi strani pa omogoči, da bo zveza nabavljalnih zadrug dobila od ravnateljstva za prehrano potrebna denarna sredstva za zbiranje rezervnih živil, ki bi se razdeljevala preko konsumnih zadrug, s čimer bi se učinkovito preprečilo dviganje draginje kakor tudi špekulacija. Minister dr. Budisavljevič je pazljivo poslušal izvajanja tega zast( pstva in obljubil, da bo skušal ustreči resničnim ljudskim potrebam. Minister dr. Budisavljevič je sprejel tudi zastopstvo zdravnikov in uslužbencev socialnega zavarovanja, okrožnega urada za zavarovanje delavcev, bo!niške blagajne trgovske mladine in borze dela. To zastopstvo je razložilo svoje stanovske razmere in zaprosilo ministra za posredovanje, da se zvišajo plače zaradi sedanje draginje. Obenem je zastopstvo prosilo ministra za posredovanje, naj se najstrožje izvajajo zakonske določbe za pobijanje brezvestne špekulacije. Patriarh pri ministru pravde Beograd, 3. jan. AA. Patriarh Gavrilo je obiskal včeraj popoldne pravokotnega ministra dr. Lazarja Markovi6a. V razgovoru, ki je trajal celo uro. sta razpravljala o aktualnih verskih in cerkvenih vipra-šanjih. Prispevek dr. Mačka za umsko pomoč Beograd, 3. jan. AA. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček je poslal Nj. Vis. kneginji Olgi, predsednici Zimske pomoči, vsoto 50.000 din kot svoj prispevek za zimsko pomoč. Viharji in nalivi v Lizboni Lizbona, 3. jan. s. (Reuter). V Lizboni in okolici so viharji in nalivi zadnje tri dni povzročili največje poplave zadnjih 20 let. Veliki predeli ozemlja so poplavljeni, mnoge prometne zvene pretrgane in tudi o človeSkih žrtvah poročajo. Iz južne Španije poročajo, da Je hudo deževje tudi tam povzročilo poplave. Vodno stanje reke Gvadalkvivir je za tri metre nad normalo. Pariz, 3. jan. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 243. vojno poročilo: Nič omembe vrednega. Odlikovani angleški piloti London, 3. jan. br. (Reuter) Angleški vojaški uradni list je danes objavil nekaj novih odlikovanj. Zanimivo je, da sot bili poleg drugih sedaj prvič odlikovani tudi kanadski in novozelandski letalci Posebno pozornost je vzbudilo odlikovanje pilotov Kennesneva in Greya ter letalskega častnika Franka Huges Langa iz Kanade odnosno Nove Zelandije. Pri nekem izvid-niškem poletu sta se letalca odda'jila od svojega oporišča že za 500 km Na letalu se je med tem nabral led, ki je letalcema skoraj popolnoma onemogočil sleherno kontrolo nad aparatom. Kljub temu sta se skozi vihar odpravila nazaj v Anglijo in sta v izrednih okoliščinah preletela vseh 500 km. Sestreljeno angleško letalo Bruselj, 3. jan. j. (Reuter). V bližini bel-gijsko-nemške meje pri Raerenu je padlo na tla neko angleško letalo, ki ga je sestrelilo neko nemško patrolno letalo na zasledovanju preko belgijskega ozemlja. Eden izmed angleških pilotov je med padcem odskočil s padalom, dočim sta se ostala dva rešila z letala šele na tleh in sta odnesla težke opekline. Attlee v glavnem stanu angleške vojske Pariz, 3. jan br. (Reuter). Snoči je prispel v glavni stan angleške vojske v Franciji vodja angleške delavske opozicije major Attlee. Davi se je cdpravil na ang^ške postojanke na fronti. Njegov prihod je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost, ker je Attlee prvi iz vrst angleških opozicijskih voditeljev, ki je prišel na fronto. Attlee sam se je v prejšnji svetovni vojni bojeval. Pravilnik o internacijah na Hrvatskem Zagreb, 3. jan. o. Ban dr Šubašič je podpisal naslednji pravilnik o osebah, ki se pošljejo v kak kraj na prisilno bivanje: Člen 1. Osebe, poslane na prisilno bivanje v določen kraj na pod'a-?i člena 12. zakona o zaščiti javne varnosti, so Dod nadzorstvom pristojnih splošnih upravnih oblasti I. stopnje, oziroma policijskih oblasti, ki jim določijo stanovanje in ki :z-vršujejo nadzorstvo nad njimi bodisi same ali pa po posebej pooblaščenih organih. Člen 2. V primeru, če je v isti krai poslanih več oseb na prisilno bivanje, se more zaradi boljšega izvrševanja nadzorstva odrediti tem osebam skupno stanovanje in predpisati poseben hišni red. ki ga ima odobriti banska oblast V tem hišnem redu se določi način sprejemanja tx>š:lia-tev in pisem, medsebojnega občevanja kakor tudi vse drugo, kar bo potrebno. Železnirka nesreča pri Brodu Slavonski Brod, 3. jan. o. Davi ob fi.30 sc je pri vasi Slobodnici, nedaleč od brod-ske postaje pripetila huda nesreča. Tovorni vlak je zavozil v lokomotivo brzega vlaka ki je stala na sporednem tiru zaradi neke poškodbe. K lokomotivi so bili pri-klopljeni prazni vagoni. K sreči ni bilo smrtnih žrtev. Le vlakovodja Josip Jelčič je dobil hude po:kodbe po telesu ter mu je zlomilo tudi roko. Prevrnilo se je 30 vagonov tovornega vlaka. Menijo, da je do trčenja prišlo zaradi goste megle. Mraz in sneg v Bosni Sarajevo, 3. jan. o. Mraz, ki traja v Bosni že teden dni, postaja čedalje hujši. Davi je bila najnižja temperatura v Tuzli 22 Celzija, v Sarajevu in Zenici 18, v Jajcu 14, v Mostarju pa 2 pod ničlo. Zaradi snega in mraza se železniški promet razvija zelo neredno teT imajo vsi vlaki precejšnje zamude. Na mnogih cestah je zaradi visokega snega promet popolnoma onemogočen. Zaradi hudega mraza so se pojavili v bližini naselij volkovi, ki so povzročili v stajah že mnogo škode Odlikovanja Beograd, 3. jan. p. Odlikovani so z redom sv. Save 3. stopnje protojerej in pa-roh Djordje Budimir v Ljubljani, starešina gasilske zajednice Bogdan Pogačnik ▼ Mariboru, z redom sv. Save 4. stopnje starešina gasilske zajednice Fran Kobal v Banji loki, starešina gasilske župe Ljudevit Musck v Gornji Hajdini, z redom sv. Save 5. stopnje pa inšpektor gasilske zajednice Fran Dolenc v Ljubljani. Iz poštne službe Beograd, 3. jan. p. Premeščeni so k pošti Maribor II Josipina Makuc, višji kontrolor pri pošti Maribor I, k pošti v Breznem Ferdinand Nadrah, višji kontrolor pri pošti Lublana II k pošti v Brežicah Rafael Trampuž, višji kontrolor pri pošti Ljubljana II, k pošti Trbovlje I Elizabeta Za-dolšek, kontrolor pri pošti v Črni pri Pre-valjah. Tragična smrt madžarskega olimpijca Budimpešta, 3. jan. AA. (Štefani). Madžarski bokser Istvan Enekes, ki s: je na olimpiadi v Los Angelesu priboril prvo mesto v lahki kategoriji, je skočil včeraj v živčnem napadu s tretjega nadstropja bolnišnice, v kateri se je zdravil ter kmalu nato zaradi frakture lobanje umrL Vremenska napoved Zemunska: V severnih krajih se bo po> oblačilo in bo ponekod snežilo. Delno oblačno v južni polovici države. Temperatura se bo dvignila. kraji in Ijudic je včasih delal CP Pred razsofbo v pravdi novinarja Vuka Dragaviča piati bivšemu čefu centralnega presbiroja Lukoviču Beograd, 3. januarja. Pred senatom okrožnega sodišča se je včeraj nadaljevala razprava proti bivšemu šefu centralnega presbiroja dr. Kosti Lukoviču, ki ga bivši urednik »Politike« Vuk Dragovič zaradi odpusta iz službe toži za odškodnino v znesku 960.000 d n. Senat je odbil predlog Lukovičevega branilca, da bi kot priči zaslišal tudi bivšega pr dsednika vlade dr. Stojadinoviča in bivšega minir.tra notranjih del dr. Korošca, nato pa je zastopnik Vuka Dragoviča, odvetnik Vlada Simič, v poldrugo uro tra- Za novega šefa Centralnega Presbiroja v Beogradu je, kakor smo poročali, postavljen g. Predrag M i 1 o j e v i c, dosedanji dolgoletni dopisnik »Politike« v Rimu, Berlinu, na Dunaju in v Londonu js jočem povoru Izčrpno osvetlil i acmcre. v k u.nli je prše do Dragoviče ega. odpu sta. Toženi dr. Lukovič. je rekel med drugim svojega dejanja ne taji in je še celo priznal da intervencije, s katero je dosegel odpust Vuka Dragoviča, ne bi bil smel napraviti niti po zakonu o centralnem pres-biroju niti po pra.ilniku o notranji ureditvi predsedništva vlade. Ko je interveniral, je delal samo po naročilu predsednika vlade, kakor bi bil to lahko storil katerikoli drug dr. avni u a In.* ali pa tudi privatna oseba. Dragovičev zastopnik je odločno pobijal takšno tolmačenje postepka. Vuk Dragovič ie 15 let branil državne interese s tem. da je pošteno in častno delal kot urednik er.ega naj. ečjih li tov v naši kraljevini. Tako je ravnal tudi usodnega 5 julija na pračkem z'etu z govorom, zavoljo ka ersga je prišlo do te tožbe. Gospod Lukovič in vsi vi, ki ste stali za njim, je govornik povzdignil glas, tako se " imenu drža . e, v imenu njene mo.alne in pravno osebnosti ne more delati in ne »me. Pa če ste že tako delali, potem pošteno priznajte in pora najte škodo temu co.eku, ker ste žalili enega osnovnih principov — odvzeli ste človeku pravico do pošt n ga dela in zas užka, da se preživi, če je Vuk Dragovič kot novinar oškodova" državne interese s svojim delom, imamo za,_on po katerem bi moral odgovarjati, a cenLalni presbiro kot pristojna instanca ni pcbudil postopka proti njemu, temveč se je od'cčil, da Vuku Dragoviču odvzame pravico do dela. V ustavi iz 1. 1921, v ustavi lz l 1931 in v znkenu o vrhovni držr*— i -"^' i je uve-ljav eno na"elo, da mora državni uslu? nec ali organ, ki je vršeč s.užbo, oškodova' tretjo osebo, za to odgovarjati in da je hkratu od rovoma tudi država. Obtoženi dr. Lukovič se izgovarja, da centralni presbiro odnesno njegov šef ni imel nika-kega odnosa z Vukom Dragovičem, pa zato ta ne more terjati odškodnino od njega. Če žs ima kakšne terj tve. bi jih moral na~l^ iti na »Politiko«, ki ga je odpustila. Dr Luko. ie se je obenem branil, da v st ari rp!'h ni na-stonal kot državni organ, čep- av mu je pri zasliševanju ušla pripomba. da bi utegnil izdati kakšno uradno tajnost, če b: odgovarjal na podrobnosti obtožbe. V resnici je dr Lukovič od vsega početka v zgodbi o odpustu Vuka Dra ^ ..... . -»g.. goviča igral bistveno važno vlogo. Not novinar, ki mu centralni presbiro ne c dovoljenja, ne more na pot čez državi mejo. Dr. Lukovič je torej vršil sve funkcijo v aferi že takrat, ko je Dragov dobil potni list za Prago. Ko je »Politik 17. julija objavila drugi članek Vuka Dr goviča, njegov razgovor z zunanjim mi. strom dr. Krofto je dr. Lukovič zahte> najprej, da se ves članek izpusti. Ker tehnično ni bilo mogoče, se Je na ko zadovoljil, da se črta Dragovičev podp Na zahtevo dr. Lukoviča je moral Drag vid direkciji »Politike« pismeno obraz žiti zgodbo o usodnem govoru, a na ko. cu je bil na njegovo zahtevo celo areti ran in zaprt. S presijo, ki jo je vršil na podjetje — »Politika« je bila 16. in 22. avgusta zapored zaplenjena in je bila na tem :a lx us=tav\'t.na — je dr. Lukovič napo-od dosegel, Ja je bil Dragovič cdpuščen. sa afera, je rekel odvetnik med drugim, izomo »riča, ka; vse so nekateri .j-iiie očeli v službi režima in kako daleč so ti udje izgubili svojo notranjo kontrolo, da 3 imnujem vesti. Prestopali so vse med govarjalo resničnemu stanju, bodo SPD Tujskoprometni zvezi v Ljub'jani in Ma riboru ter JZSS hvaležni za opozorilo, da morejo primerno poučiti dotičnega poročevalca, oziroma, da poskrbijo za bodoča točna in pravilna poročila v dotičnem odse ku. Cjj severa 1 si juja Ljubljana. 3. januarja Ko se je pod pritiskom toplega juga v torek popoldne zače'a topiti bela odeja po prisojnih bregovih, smo tvtgali in dali možnost upanju, da je najhujši rr.raz že za na mi. A razvoj vremena dana nji dan ras je prepričal o tem. d? bijeta severni in ju žni val še ostro borbo ki j. n'hče ne more prerokovati izida Meteorološka r>ostaja na letališču je davi malo pred 7. zahe'cži!a najnižjo temperaturo 19 stopinj pod ničlo (včeraj —17.2). ob 14 pa najvišjo teinpera turo dneva + 0.8 (včerai — * 9). V železni škem prometu povzroča mraz še zmerom velike zadrege in prihajajo vlaki z'asti orz c iz Beograda, z zamudami po nekaj ur Maribor, 3. januarja — 20 6! Spet je huje pritisnil mraz. Dav zjutraj je bilo na mariborski meteorološki postaji na Teznem — 20.6 stopinj C. Za mariborski okoliš je pričakovati po napovedi tezenske postaje toplejše in bolj oblačno vreme. Drava je ob obeh strn^h že precej polo^nela, na površini nosi velike ledene plošče. ■■r h v*: u. Kakor vs°ko lpto je »Vod ikova družba« izda a tudi letos svojo pratiko, ki s je v teku let ustvarila že nekako tradicijo. Ta tradicija obstoji v tem, da skuša urednik p.aake dr. P. Karli n podati izbor zanimive ja poučnega in leposlovnega čtiva s ko i :or r: ogeče fktuolno vsebino. Zaradi t-ga je vsak letnik pratike nekaka ljudska Le.oLnji letnik Vodnikove pratike otvar-ja p evod stare češke narodne kolcdnice, ki jo je prepesnil Pavel K a r 1 i n. Glede na . e.anji pol žaj slovamtva v E/ropi in na p.-emioga vprašanja, ki so v zvezi z bodočno• jo s ovanskih narodov, utegne za-ni ati daljii prispevek znanega zgodovinarja in juTColo anskega prostovoljca dr. Ernesta T.irka »Iz slo.anske preteklosti in s:danjrsti«. članek nudi čitatelju nekako sintezo slovanske zgodovine in točen oris sedanjega slo an k;ga pol ž-ja. Predse nik »Vodilko/e družie« Rasto Pustoši e m š e k je posvetil spominu družbinega ustanovitelja dr. Gregorja žerjava topel članek ob desetletnici njegove smrti. V njem obuja spomine na tega prezgodaj umrlega nacio^a^ga voditelja in se zlasti zaustavila pri ustanovitvi »Vodnikove dru"be«. Stopr-tdesetlctnici francosko revolucije >9 posvečen članek A. S »Ped giljotino 1789« Pripovedn' značaj ima prispevek Franja č : č k a »Janez Raček igra zmajn«. Narod-pi^' in zgodo inski muzej v Kamniku, ki ga je ustanovil znani zbi ratelj J. V Sadn'kar in ki vsebuje mnogo pom ulji. cga gradiva za 1< kalno zgodo. i-no, opisuje v ilustrronem članku Rudolf D o » t a 1. Zdravnik in pisatelj dr Slavko Grum obravnava v člarku »R s^ica o alkoho'u« vprašanja, ki je žal v naših razmerah neprestano aktualno in zasluži, da ga naši strokovnjaki in p iblic'sti obravnavajo vedno znova. Iva Slokanova je zaspana z zani ivo in zabavno po-vestico »Trideset jurjev« Načega eospo darskfga življenja se dot;ka na eni njegovih naj a*ne š:h točk čl,■'.nek d pi ogr. A. J a m n i k a »Težaven in nerentabi .cn izvoz ali več samopreskrbe ?«. Pisatelj Lojze Zupane seznanja občinstvo Vodnikove druž >e v daljšem ilustiir n^m članku z Belokrajmo in Belokra;inci Posebej se zaustavlja pri originalnem belokrajin-skem narod, blagu. Ta člannk izpopolnjuje sonet E. L. Gangla >:Bela Krajina«. Narodopisni značaj Ima prispevek prof. Alberta S i č a »Vraže vsake baže«. Vera H. pa pripoveduje v članku »Od prabab:c do vnukinj« o razvoju ženske mode v zadnjem stoletju. Znani pripovednik Vodnikove družbe Vinko B i t e n c je zastopan s povestjo »Vrnil se je«, Jože Zupančič pa pripoveduje v p. ijetno kramljajo*! oblik; o časih ko so gradili zasavsko ž^lcz nico. Docent dr Oskar R e y a razpravlja o troposferi in stratosferi, torej o pred-; metu, ki se spričo razvoja dan^šni^ga le-i talstva omenja vedno pogosteje in ki ga mora jKiz^ati vsak čitatelj dnevnih listov. Zdi a. nik dr. Mrko Karlin je prispeval dalj"i prav zanimiv in poučni članek »O boleznih zaradi n°p"čne prehrane in slabe hrane« čl n k sa končuje - značilnimi be-swd°mi F arcsza B.i!lntn-1a ar na: «Usoda narodov je zn isna od načina nyh ve prehran^«. P R seznanja čitatelje „ poia-vom b"ska leoPettauerpa p š: o ;ta-re ših kranj k h g adov n u zel n idiom v.tu stroko nja"ko ra^pra lja Jos. št rele sij in d?je mn~ga prrkfčna na o 1 la Preg\.den j? članek pr f P. E. »^Taš na-"od v tujih diža -ah ki se zak'ju"u e z •igoto.it i;'o da ž i iz v n državnh meji Jugos'a 'je n°d dva in po! m lijona n"ši'i rojakov. Vlači ir R e g a 11 y ie avtoi mi-kavn g potrpi n »Iz z eraj le e in ta-jinstvene B sne« Pratiko zaključuje c !a vrsta krojšsga grnd' a. Ilustrirana j? z mno im l knmi. ki d Ino izpooolnjir jo bes 'li >. d?lno pa o ve !j'j_'cjo razne dogodke v letu 1939 M d ilustratorji je tu li slikai in kipar H i ko P i r n a t. Naj š? po-sebej omen mo slike n katerb >-. s už pokoj ai ko v leta 19^9 in sliki- z cdk;i*ji nagrobnika do'go!e'.' »m i k i vn u r ferentu Vodnik ve družb dr. Ivanu Ln'iu Samo ob sebi se ra ume da ma pratik tud. vso običajno ko'-daroko .sebino. • Druga poučna knjiga Vodniko e družbe je razp ava zdiavnika spocialiota dr Janka Hafnerja »O boleznih ušesa nosa in grla« O namenu svoj? kn ig pravi avtor v uvodu »Iz rše an'e zdravniškega poklica me je z leti dovedlo do spoznanja. da so p i nas ljudje vse prema'-) po-učoni o teh or-anih ter o nTiovem dejanju in boleznih, ki se poja-l-ajo na njfh in v njih. Ne samo preprosti ljudje, tudi vrl'k del naših iz^br"Vencev na-ndno malo ve o teh organih, ki so vsi v prav nepo- AnUnm MuMču v spomin Sv. Lenait v Slov. goi.can, a. jan. >Jutro« je že poročalo o smrti 841etnega Antona Mušiča, posestnika v Sv. Lenartu v Slov. goricah, najstarejšega slovenskega gasilca. Poko.jn k je zmerom rad pripovedoval o svojem udejstvovanju pri domači gasilski četi, ki sega 65 let nazaj. Po vsej Sloveniji je bilo gasilstvo že zdavnaj pred nastopom našega stoletja v živem razmahu. Naši dedje so v gas lskih društvih a sposebnim čutom gojili slovensko tovarištvo. Nemška povelja med našimi očanci niso bila kdo ve kaj priljubljena in večkrat so jih kroj li po svoje da so postala včasih kar smešna. Seveda je bilo vsako tako početje zelo nevarno in nemški poveljniki so poskrbeli, da so bili nezadovoljneži takoj izključeni. Pokojni Muš č je bil znan po vseh Slovenskih goricah kot požrtvovalen gasilec, vzoren tovariš in umen sadjar. Leta 1874. je bila ustanovljena gasilska četa pri Sv. Lenartu in od takrat je bil njen član. Sodeloval je pr; gašenju kakSnih 60 pežarov. Ponesrečil se ni nikdar. Za svoje dolgoletno delovanje je bil odlikovan s kolajno sv. Save V. reda. Njegovi rodbini naše iskreno sožalje! Smrt stoletnlka Jakoba Kidriča Mestinje. 3. januarja. Na pragu svoje stoletnice je v torek najstarejši Mestinjčan g. Jakob Kidrič za vedno zatisnil svoje trudne oči. Rodil se je dne 29 junija 1840 v Cerovcu tik Rogaške Slaline. V rani mladosti se je naselil na Mestinju in je kot vzoren kmetovalec, kmalu zaslovel daleč naokoli, ter je užival vse do smrti splošen ugled in spoštovanje. Očka Kidrič je bil vsakemu vedno naklonjen in je pri njemu našla vsaka prošnja 1 CI M ZOBNA KREMNI .j Zaradi vročine se je vnel na podstrešju tram in počasi tlel. Dane?- ekrog 16. pa je nastal na podstrešju ogenj ki se ie hitro razširil na sobo in kuhinjo v kateri stanuje postrežnica Marija Ropotaje'ra. Celjski gasilci so takoj prihiteli na pomoč Napeljali so cevi do vodnjaka pr' r m gledališču in začeli gasiti. Čez uri je bil ogenj že udušen. V stanovanju Ropotaje-ve je ogenj uničil vse pohištvo, obleko in perilo, zgorelo je tudi neka denarja Pri ga enju je voda tekla skozi strop v prvo nadstropje čevljarskega mojstra Bergleza in mu je povzročila znatno škodo. Skupna škoda znaša okrog 20.000 din. Požar sredi Kranja Kranj, 3. januarja. Danes dopoldne okrog pol 11 ure so ljudje opazili na Gasilskem trgu močan dim, ki se je valil iz podstrešja Mergen-thalerjeve hiše. Nekaj minut nato so že stopili v akcijo kranjski gasilci z ročno bri galno in Magirusovo lestvo. S hitrim nastopom se jim je kmalu posrečilo, da so ogenj udušili in preprečili katastrofo, ki je grozila. Ogevtj je nastal v desnem podstrešnem kotu na nepojasnjen način Kakor sklepajo, je tram v podstrešni sobi že prejšnji dan tlel, toda tega ni nihče opazil, ker je bil obit z opažem. Danes dopoldne pa je pretlel tudi opaž in vdor zraka je povzročil, da se je tleči tram vnel. Sreča je bila. da so bili gasilci takoj na mestu, ker nekaj minut kasneje bi plamen zajel vse podstrešje in bi bilo gašenje zaman. škoda je znatna, ker je ogenj uničil del podstrešja in vogalno sobo. svoj kotiček Revež ni nikoli zaman po-tiKal na njegova gostoljubna vrata. Srečna nakionjencst ga je kot poštenega vernika sprem'jala in ko se je s svojega posestva pred več leti umaknil na preužitek, mu je bila do zadnje minute vzorno skrbna druž;ca njegova žena Roza, ki je ravnala z njim kakor z otrokom, z veselo vnemo, da bo očka Jakolo letošnje poletje praznoval stoletnico. Koščena žena pa tega ni dop..st'!a in j3 tik pred veselim jub lejem pretrgala nit rjsgo/ega življenja. »Jutro« je us, chov polno življsnje tega vzornega s'o e^-ki-ga oCnka opijalo v nedeljski številki 10. d3eembra lani. Jakoba Kidri"a bomo sprenvii k večnemu počiiku v č t t k ob 9. izpred hiše •tal sti na p"I opn'i"če na Sl-dki r^eri. Pokojniku bomo vsi rhranili časten spomin! M* Celje. 3 januarja Na dvor;sču stavbe trgovca Franca Ocvirka Za kresijo v Celju jc v torek zamrznil straniščna cev. Lastnik h:'e je naročil nekemu dc'avcu, na i odta i zamrzlo cev D:'avcc je pc-sta\il v strani če ma'o peč na'oži! je nanjo ob'anie m zakuril. V peči je gorelo vso noč in tudi še dan;s. Zameti na čakoru so zaprli cesto Cetinje, 3. januarja. Vsa črna gora, z njo pa tudi vsi kraji v kotu med Albanijo in Južno Srbijo so hudo prizadeti, ker je cesta preko čakora, ki tvori edino zvezo zetske banovine s pokrajinami na vzhodu, zaradi visok-h žametov v gorskih predelih postala neprehodna. Metohija in Drenica po tej poti zalagata siromašne kraje črne gore s svojim žitom, a to je obenem najkrajša zveza jugozahodnega predela naše dižave z Beogradom. S tem, da se je ustavil promet na tej cesti, bo ostala brez potnikov tudi železniška proga Peč- Kosovo polje, ln je imela največ priliva prav iz krajev ob ča-korski cesti. Zadeva je toliko bolj obžalovanja vredna, ker je ministrstvo za ;avna dela že pred letom dni nabavilo moderen traktor za čiščenje sn°žn h žametov na cesti p eko čakora. Ta traktor je opremljen z dvema plugoma, s klinastim, ki je pripraven za delanje gazi po ravnem, ir s povp' ečnim, ki odmetuje samo na eno stran, kakor je "o potrebno na ce-sUb urezanih v gorski na iv. Traktor, ki ga je država kupila za težke denarje, leži zrl d brez posla v Peči, prav tako pa so brez posla in brez zas.užka ostali ..raji obakraj čakora. Pri poizkusih, ki so jih i. . "šil; lansko leto, 33 e pokaza <- na t,i traktor lahko v 4 ^rab odstrari vs-e zon 13 n--« čakorski cesti, če bo snt\? še dalje vzdržema padal, kakor je zadnje dni, je prav verjetno, da bo prekinjen promet tudi na cesti Cetinje Kotor, tako da bo črna goro preko zime ostala odrezana od vsega sveta. — Pri Ijndeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3 —4 kozarce, zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-Snnie ^Mevajte povsod »Franz-.!osefo-vo vodo. OrI rez S. tw sredni srse"č'ni osrednjega ži č:vja, mo-žg nov. zaradi č sar lahko vedi skoraj vsako, izprva samo po sebi nezr^tno obolenje do težkih, da. celo smitn h k nipli-krc j Ra i Mih 1 netij v nosu, v ustih, žrelu, v grlu pa tudi v ušesu večina ljudi sp'oh ne zd;avi in čaka, da bodo minila sam ■ cd sebe; če jih pa zdravi, ss zgodi to d ..lik at na način, ki mere oboleli or-g: n ~a no t. jno olkoio.ati ali pa ce'0 po-v-.ol'ti s rlno bo' z3n. K zdravniku stroko njr.ku se zateče bo'nik šele, ko se je bo" z:n tako razvila, da pos ane za d3lo tie-p s b n in ga to in pa boleč:ne silijo, da išče ; onrči. Dostikrat pri tem čakanju b 1 zen zaetara ali pa se pojavijo hude k mp'ikacije. Bolezen postane ali sploh cozd avl i a m se konča s smrtjo, ali pa se Ca lik (liti še'e po delgetrajnem zdrav-j n u ki za I o'n ka ni samo mučno, mar-rr 'ud' 'rajo Ze'o pog s o naši ljudje ne o pr em č-^u z Irovnika tudi iz 1 p: d rp- acijo Vs3 to mi je dalo po-od ci cm se o:1' či' nrpisati to knj'go. 1 ' u ; e je nog ila zla ti do'žnost, ki jo u'il?'ino, da kU*eii kni'go iz-rrdno podražijo. Oprema in papir sta brez- hibr a. . Kn-1'ž'co rtrlno-o^^o vsem k! se uče slovenske stenografije. r>rav bo ^ riši a zlasti samoukom, pa tiHi pred?vatelj»m slovenske stenografije. Ker je naša steno Slovenije i oeogiadom m Zagrebom Vse naže na tej prog potu,joče občinstvo naj bi pn tem sodelovalo ter dosledno upo-ab-ijalo ta dva vlaka, posebno še na povrat-ku iz Beograda, ker prihaja brzovlak v Ljubljano že ob 7.40. * uu.arji v Ivancu Izvojevali 22''« po-viška. v Ivancu, kjer se nahaja eden največjih premogovnikov Hrvatskega Zagorja, so se zadnje dni vršila pogajanja med predstavniki podjetja in rudarjev. Dosežen je bil sporazum, da se z ozirom na naraslo draginjo poveča delavcem mezda po 22"'o. Kakoi pričakujejo, se bo z enakim uspehom končalo tudi mezdno gibanje v rudniku Nadanje Donje. veliki gasilski ples v kranju Sdbsta — 6. januarja VINSKI SEJEM POKUŠNJA PIVA, LIKERJEV IN MINER. VODE. Novost: „Mala tombola" I. dobitek: radio „Radione". * Članstvu Podpornega društva državnih in banovinskih uslužbencev dravike banovine sporočamo, da je pristojno oblastvo odobrilo nova društvena prav.la, sprejela na zadnjem izrednem občnem zboru. Društvo se sedaj imenuje »Tovarištvo, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani«. Nova društvena pravila so sedaj dotiskana in se pravkar razpošiljajo članstvu hkratu z novo sprejetimi pravilniki. Oni člani, ki so spremenili in še niso javili društvu svojih novih naslovov bival'šč, naj to store nemudoma, da jim bo mogoče poslati nova društvena pravila. Društvena pisarna, ki sedaj posluje v hiši nad kavarno Evropo, Tyrševa cesta 15/11, se bo začetek februarja t. 1. preselila v hišo zavarovalnice »Croatia«. Selenburgova ulica 4/1. (—) * v petek 5. jan. oh 20. Vas vrb'mi m ples Prvega Gorenjskega motokluba v Kranju na Stari pošti. (—) * »Ekstra duvan za Iu!u«. S 4. januarjem bo uprava državnih monopolov dala v prodajo poseben tobak za pipe pod imenom »Ekstra duvan za lulu«. Proda-'ali ga bodo v pločevinastih škatlicah po 50 gramov in za 15 ddn. Čeprav pri nas malo kade tobak za p pe, se je uprava državnih monopolov v svojem prizadevanju, da bi zadovoljila vse kadilce, odločila, da začne predelovati in prodajati tudi tak tobak. Za njegovo izdelovanje se uporablja surovi tobak v glavnem tujega porekla, izdelan in aromatiziran pa je po zgledu zahodnih držav, kjer tak tobak dosti bolj kade kakor pri nas. Da se ne bi izdušal, ga bodo prodajali v pločevinastih škatlicah razen tega pa bo še ov.t z voščenim in aluminijasti! pa irjem. * Vse naše turistične kroge bo čisto zanesljivo iznenadila najnovejša številka »Turizma« (prej »Jugoslovenske revije«), ki je za zaključek sedmega letnika pravkar izšla. Po svoji opremi je za naše razmere kar razkošna, saj prinaša celo štiri večbarvne slike z motivi Iz naše Ljubljane, poleg tega pa dve celostranski ln več manjših izbranih fotografij z motivi iz naših krajev. Njena oprema in tehnična skladnost potrjujeta njen sloves, da je res naša najboljša revija in da jo lahko primerjamo z vsemi inozemskimi. Izmed zanimivih člankov omenjamo »Zagreb ln njegova okolica v zimskih mesecih«, prof. Vlollčeve članke »Smotri kmečke kulture in turizem« »Turistični Sušak naglo napreduje« in »Ob zahtevah gostinskih pod- Danes zadnjikrat! KINO UNION, tel. 22-21 Me pozabite danes m edinstveni film: Ob 16., 10. in 21.15 uri I JeanetteMacDonald: Serenada ljubezni | jetnikov dubrovniškega sreza«, članke urednika Regallyja »Se malo bi rad pova-soval po našem Gorenjskem«. »Turistična Slovenija v letu 1939« in »Rogaška Slatina je tudi pozimi vir novega zdravja« ln druge, ki razpravljajo o Zagrebu ln njegovi okolici v zimskih mescih, o zimskih lepotah Gorskega Kotara, o slovenskem turizmu v prvih dveh mescih vojne ln o delu sušaške Turistične zveze, posebno zanimiva pa je tudi reportaža Ludvika Zorzuta »V Mariboru je zmerom lepo ln veselo«. Spričo svoje zanimive vsebine ln posebno bogate opreme zasluži »Turizem«, ki ga že sedem let urejuje novinar Vladimir Re-gally, največjo pohvalo, pa tudi pozornost ln podporo naše javnosti. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Kr.afljeva ulica 5, letna naročnina pa je 100 din. * Spet obsodba po zakonu o pobi'an"u draginje. Okrajno sodišče v Zagrebu je obsodilo mesarskega mojstra Vekoslava Jam-nika na 8 dni zapora, 300 din denarne kazni, na plačilo stroškov kazen-kesa postopka, 100 din pavšala in 60 din za objavo obsodbe v »Narodnih novinah«, ker v svojem lokalu ni imel vidno označenih cen. * Pobijanje špeku'ae:je v Splitu. V zvezi z akcijo proti navijanju cen je bilo na področju policijske direkcije v Splitu v"o-ženh pri državnem tožilstvu 10 prijav proti trgovcem s kur'vem, 11 proti trgovcem z mešanim blagom, 4 proti trgovcem z živili, 1 proti tovarni testenin in 1 proti tovarni mila. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Martin KOvač, oblastni inšpektor finančne kontro'e v pokoju. Ugledni pokojnik bo nastopil zadnjo pot jutr ob 14. iz Koseškega ulice 20. k Sv. Križu. — V S?ove-n,iem Gradcu je umrl g. dr. Ivan Razbor-šek, notarski namestnik. Pogreb bo jutri ob 15. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Franc Mave, vlakovodja v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Žena je z ljub'merm hotela ub"t? moža. VBartolovcu pri Vara"dinu so na staro leto doživeli grd zlečin. Tereza Silčeva, 201etna žena mlinarja Rudolfa Silca. se je dogovorila s svojim ljubimcem Viljemcm Mar-kovičem, s katerim sta bila skunaj zaposlena v tovarni Tivar, da spravita moža s poti. V nedeljo zvečer je Silčeva prišla k svojemu možu v mlin na Dravi, češ, da bo V soboto 18. t. m. vabijo likovni umetniki, združeni v »Klubu neodvisnih«, na svoj III. elitni ples, ki bo v vseh prostorih Narodnega doma balonske jopiče Dospelo Je novo blago! Se Vam lahko dobavim« Kandshnr strt mena - krasne torbice - gamaše Kvaliteta »Bekn«-SI*irCI - je neprekosljiva. Prepričajte se! B. Kolb & Predali«, Ljubljana, KONGRESNI TRG 4. srrafska literatura tako skromna, je pozdraviti vsak poskus da se razš ri zanimanje za slovensko stenografijo v naši avnosti Knjižico priporočamo tudi s tega •.tališča. Koncert sklf»dwtelja L. M Škerjanca v , ancoskem radiu. Vrhovna uprava francoskega radia v Parizu, je zopet povabi h-našega sotrudnlka, skladatelja prof. L. M škerjanca, da priredi koncert jugosloven skih skladateljev Koncert Je določen na petek, dne 5. t. m. in ga bo prenašala dolgovalovna postaja Radlo-Parls s priključenimi oddajnimi postajami ob 22 45 francoske ure. G. L. M. Skerjanc bo izvajal skladbe Pintariča, Papandopula, Kunca, Lajovica, Ravnika in Škerjanca. Za propagando naše glasbe v tujini je ta prireditev velikega pomena. češka antologija Jugoslovenske lirike Založba Melantrich v Pragi napoveduje v svoji zbirki »Poesle« antologijo jugoslov. lirike v prevodih Josefa Hore, Kamlla Bednafa in Jana Carka. Miroslav Krleža je izpolnil najnovejšo številko zagrebške revije »Pečat« s svojim polemičnim spisom »Dialektlčkl antibarba-rus«. Vseh 160 strani te številke zavzema njegova polemika z nekdanjimi prijatelji ln somišljeniki okrog »Umetnosti in kritike«. »Izraza«, »Naše stvarnosti« in »Mlade kulture«. Krleža se v tej polemiki dotika v obliki, ki je lastna njegovim prejšnjim polemičnim spisom, zlasti knjigi *Moj obračun s njima«, raznih vprašanj Iz današnje socialne in kulturne, posebej še literarne, umetniške, filozofske ln teoretično estetske problematike. Za poznanje Krleže in za njegovo orientacilo v Idejnih in slovstvenih nasprotjih sodobnosti je ta <*pls velikega pomena. Novo čelo Frie^rle*** von "^(^p". nI nemšlrl pl"a*elj FrlMr'ch von Gagem ki se Je rodil na naših tleh ln opisuje v romanih »Dle Strass*.«, »Eln Volk« i*1 »Das Grenzcri uch« slovensko zemljo, je pravkar izdal v založbi Paula Pareya v Berlinu novo knjigo »Schwerter und Spin deln. Ahnen des Abendlandes«. Pisec s< bavl v tej knjigi s svojimi predniki ln sku sa 4'ploh prikazati zgodovinski razvoj za-padne Evrope z rodovnega ln rasnega vidika. pri čemer se mnogokrat dotika tudi zgodovine naših krajev zlasti v fevdalni dobi. »La F»kM"ču1elo ta najnovejši dokument o držoli, ki Je bila še pred -nesel zemlla mtrn«"ra del*, prn^tmo organiziranega napredka ln visokih kulturnih uspehov na podlagi demokracije in svobode..* OGLEJTE SI SE DANES ljubljenca vse klno-publike CLARK GABLA v njegovi ■ ssst-is za čast in ljubezen | I ob 16., 19. ln 21. uri Radi ogromnega zanimanja, ki vlada te dni po Ljubljani za nadvse veseli lil zabavni film, pri katerem se občinstvo nasmeje od srca, za kar Vam jamčita najboljša svetovna komika STAN LAUREL in OLIVER HARDY. dva šaljivca na planinah predvajamo to zabavno filmsko burko danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19., 21. Kdor tega filma ni videl — naj pohiti Se danes v KINO SLOGA, tel. 27-30, in ne bo mu tal! vzela malo moke za jutrišnji dan. Silec je vzel svetilko in z ženo odšel v shrambo, ki je takoj zraven. Takrat je izza vogala skočil Markovič in s sekiro udaril mlinarja po glavi. Silec je padel, a se je spet pobral in zbežal. Markovič pa ga je dohitel in ga še nekajkrat udaril po glavi, a Silec je razbojniku iztrgal sekiro iz rok. Takiat je žena z nožem navalila na moža in ga ranila v roko, da je sekiro izpustil. Markovič jo je pobral in iznova planil na Silca. ki se je zgrudil nezavesten. Napadalca sta menila, da je mož že mrtev, zavlekla sta ga do Drave :n ga vrgla v vodo. Ker so se prav takiat začuli neki glasovi v bližini, sta nato zbežala v noč. Na kraj zločina so prišli cigani, ki šotorijo ob Dravi. Po kratkem iskanju v strugi so naleteli na Silca. ki je na srečo pr letel na ledeno ploščo in tam obležal. Tako so moža rešili gotove smrti, policija pa je aret rala zločinca. * Smrt za skodelico kave. V Gružu pri Dubrovniku je na Silvestrovo prišlo do zdražbe, v kateri je izgubil življenje 63-letni pristaniški čuvaj Mato Mudrnč. Mu-drinič je s svoj m tovarišem pršel v gostilno »Plavo more«, kjer sta popila vsak skodelico črne kave. Ko sta odhajala. Mudri-nič ni hotel poravnati svojega računa. Zato je gost lničar stopil za njim, začela sta se ruvati in Mvdrinič mu je pri tem raztrgal suknjič. Gositlničar ga je nato s tolikšno silo sunil v d mlje. da se je Mudrinič komaj zavlekel v svojo barako, kjer je naslednje jutro umrl. Gostilničarja so aretirali in izročili sodišču. Iz Lfub?jane U— Gledališče mladih. Ponovitev Btich-nerjeve tragedije »Vojlček« bo v torek 9. januarja ob 20. v frančiškanski dvorani. Tragedijo je zrežiral in ji oskrbel svojevrstno sceno Zvonimlr Slntlč, absolvent praškega konservatorlja. Pri predstavi bodo nastopili Blaj, Blanč, Gornik, Kovič. Medved, Raztresen, Slntlč, Ceponova, Sln-tlčeva ln Trelčeva. Vstopnice bodo v pred-prodaji v ponedeljek in torek od 16. do 14. In od 15. do 18. In eno uro pred predstavo. ^^(fl? negujte sedaj, sicer Vaa v ^UUfi zinil bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. — Vrečica 2.— Din. »Ujež«, zabavno in duhovito Nu&l-čevo veseloigro ponove Sentjakobčani v soboto, na prazn:k in v nedeljo 7. t. m. ob 20 i5. Igra, ki vsebuje mnogo zabavnih s tuaclj. duhovitih domislekov ln humorja, je bila sprejeta pri obeh uprizoritvah z velikim navdušenjem. Občinstvo, ki Je obakrat napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je Izvrstno zabavalo ln je nekajkrat pri odprtem odru prek nllo Igro z navdušenim odobravanjem. Nastopili bodo Bučarjeva, Grgurevičeva, Mlekuševa San-cinova, Subičeva Lavrič. Moser. Plevelj Vizjak in drugi. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavi. Ker sta bili zadnji predstavi popolnoma razprodani ln je odSlo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite vstopnice že v prodaji, da se izognete navalu pri večerni blagajni. lepodarEo za vsako priliko ie fotoaparat znamke B^lda s opt. 1:6 3 lepo lsnjeno torbico ln dvema Isochrom filmoma, katero dobite še vedno za Din 3*0.— ->ri: j o to Tonr!stn Lcjzu Smuc-u TVRf/JANA — Aleksandrova cesta št. 8, u— Klavirski koncert P"ne PltlnsJeve, ki >o prihodnji ponedeljek v mali Filharmo-n čnl dvorani nam prin-5a na svojem sporedu dela naslednjih klavirskih mojstrov: Chopina. Rahmaninova. Bacha, S-h m^nna, Albeniza, Ferraria. Giannea in Malipi-ra Koncertni spored je tembolj zanimiv, ker nam prinaša dela katera so pri nas le bolj malo znana. Pina Pittlni je odVčna pianistka. odlikovana na najrazličnejših ^asbenih festivalih v Italiji in Evropi sploh. Pred-nrodaja v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—) u_Pevski zbf»r Casbe^e Matl e obveza svoje članstvo, da drevi ne bo vaje pač ps bodo vaje za mogki zbor v nede"jo (7. I.) ob 10. ter v ponedeljek in torek ob 20. uri: ženski zbor ima vajo v torek ob 20. M-ške vaje bo vodil ravnatelj M. Polič Odbor nevskega zbora ima drevi ob 20. sejo. — Odbor. (—) Kllj^gOVOdStVO - sistem »AU-right« Kartotečni način fi+tettC OtOtt, Zahtevajte ponudbe' i,llwUfc vw' Aleksandrova 4. tel. 3909 o_ Ceskoslovenska obe« vabi članstvo. da se v čim večjem Številu udeleži I. Ciril-metodoveea družabnega večera ki bo v petek ob 20 uri v veliki dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulic:. Bogat spored. ples in narodna zabava. Člani naiega društva izvajajo »Češko besedo« v narodnih nošah. Obleka poljubna, vstopnina 10 din za osebo. Podprimo to narodno prireditev! — kip. o— Šolsko n pravi tel fatvo d rt. I. dekliške meščanske Sole prt Sv. Jakobu sporoča, da Je umrla učenka 2. b r. AmalHa Gobec ln vabi učenke, da se udeleže njenega no«*reba. ki bo v četrtek 4. t m. ob 16. iz ■*p'o£ne bo,"i'!nl',e. o— ženski pokret. P^neg nono^n« Tv noročala profesorica Ern^i ^nserleva o ko*>orr«su mednarodne femfnist čne allansr v Kodanju. Začetek ob 15. t domski sobi kavarne »Emone«. n— Za Dečjl dom. Gospa Rezi Zalazni-kova, veleposestnica, Ljubljana, Gajeva 6.. je podarila za božlčnico revnih otrok Dečje ga doma 30 m flanele. Uprava se za plemeniti dar pr srčno zahvaljuje. u— Kljub svoji naporni službi hočejo naši poštarj nuditi slavnemu občinstvu kakor tudi svojim tovarSem nekoliko predpustne zabave s svojo prireditvijo dne 6. t. m. v Delavski zbornici. Zato ne zamudite prilike, ker za malo denarja boste imeli vel ko zabave. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Sodelovala bo godba na pihala. K obilni udeležbi vabi odbor. XVI. OBRTNIŠKI PLES bo dne 13. januarja v vseh prostorih Kazine. Sodeloval bo priznani Jazz-orkester Odeon. Novost: šaljivi obrtniški propagandni sejem. Obrtniki ln prijatelji obrtništva, posetite svoj ples potnoštevllno! u— Vse ljubitelje naSe likovne umetnosti opozarjamo na otvoritev razstave del Karle Bulovčeve, ki bo na praznik v soboto 6. t. m. ob 11. Ob tej priliki bo govoril o umetniškem delu dramatik Ivan Mrak. Vabila se ne bodo razpošiljala. XIX. AKADEMSKI PLES 5. januarja ob pol 9. uri MARIBOR, Sobolski dom o— Društvo »I8tra k 7 Golega pod Krimom, ki mu je v gozdu ?žak hlod padel na nogo. ŠMARTNO OB PAKT. Namesto ven-a - «rrob iwlega tovariša Josipa Ter*nka 'e daroval erosprd Fran Zacheri, fto'rkl "pravite'' v noko'u v Ljuti"ieru 100 din za re . "?nce tukajšnje šole. Iskrena hvala! Gospodarstvo Reforma poslovnega in luksuznega davka Povečanje donosa je predvidena v višini 250 naJijonov Iz Celja e— Obisk tujcev, v decembru je obiskalo Celje 788 tujcev (727 Jugoslcvenov m 6i nozemcev) nasproti 918 v lan^k m novembru in 926 v p. edlanskem decembru. Sedanji pcložaj v Ev.opi je tudi v Cel u povzročal nazadovanje tujskega prometa. e— Smrtna nesreča na ce~ti. Ko se je 40-1 etn posestnik Vladimir Kačur .xl Sv. Krištofa pri Lačkem peljal v seboto z enovprežnm vccom po cesti, se je kenj splašil in zriirjal z vozom. Kačur je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zčrobiflo ;oban;o. Krčurja so preipel^aH v eol sko bolnišnico, kjer je vče.aj pod3egel poškodbam. e— Gori! V Parovžu pr' TVatmoviča zaključen sr/ošni turnir Celjskega šahovskega kluba. Igralci, ki so dosegi polovico dosegljivih točk, so po-strll zmagovalci 1n imajo pravico i-rrnti v glavnem turnirju za prvenstvo Ce^jike-ga šahovskega kluba. Prvak v sp'o"n~m turnirju je postal g. prof. Tavčar z 11 točkama in pol od 12 dosegli'V h. Dosegel je 95"%. Drugo mesto si je priboril g. Jože Reichm-n z 10 točkami ali S"«'* tretje pa g- Ječe Kroflič z 9 točkami ali 75%. Med nerr? jen mi je še g .dr. Josip čerin z 8 toč k?.mi in pol ali 70%. Vsi ?ma>go-valci naj ?e še ta teden prijavijo h glavnemu turnirju 1n borbi za prvenstvo CŠK. e— Oddaja varlnih Mestno poglavarstvo v Celju ra7.el??a: Kr. bonska ur>~ava dravske banov" ne l>o v letu 19^0. o-Vaiala v?1 i1 na j^jca r+ave in bele Štajerske kekeši. Da bi se ta odlična pasma čim boli razširila, se vab'jo kme^ovfJci. da n-nreč^o iajca v čim večiam številu. N°roSla sprejema mestno poglavarstvo soba. štev. 47.. do 25. t. m. Tam se dobijo tudi potrebna pojasn^a. Komad valil-nih -'ajc stane 1 din. Mestna občina bo pr rine vrv1 a kmetovalcem 0 50 din za komad .tako da bo kmetovalec plačal le 0.50 din za jajce. e— Dražba gnoja v m^f-n' kl^vnV,'. Mestna ov2 na bo v torek 9. t. ~n. ob 9 doi*ne na javni ustni dražbi prodala najbolišenru ponudniku v letu 3 940. v meseni Ravnici celjski prdel^.ni gnoj. D'-ržba bo v p-'s?rni mestne klavnice v KTavriški u!:ci Izklicana cena je določena na 4.500 din. Pod izklicno ceno gnoj ne bo prodan. e— Smrt najstarejšega savinjskega ga silca. Na noveaa leta dan je umrl v Žalcu v visok starosti 86 let nestor savinjskih gasi'cev g. Franc Premik. Pokojni je bij soustanovitelj prostovoljne gas:lske čete v Žalcu in se je dolgo vrsto let požrtvovalno in neumorno udejstvoval v gasilskih vrstah. Bil je odločno naroden in značajen mož. Bod mu ohranjen časteh a$Smin svoeem naše iskreno sožalje! e— Mraz. Včeraj zjutraj so karali to-pomeri v Celju 18 do 19, v okolici pa 19 do 20 stopinj pod ničlo. e— Pridite po nagrade! Ob zaključku bož čne likovne razstave celjskih slikarjev ki je bila v dvorani Mestne hranilnice, so b'le zžrebane nas'ednje štiri številke vstopn e: 247 (prva nagrada) 180 (druga nagrada). 1977 (tretja nagrada) in 623 (četrta nagrada). Kakor smo že poročali p'e"'mejo dobitniki štiri umetniške slike Po dve sliki sta v podružn ci >Jutra« in v podružnici »Slovenca« v Celju. Dvignite S-ike na podlagi predložene vstopnice in legitimiranja takoj te dn ! S"ike. ki do po-ne^erka 8. t. m. ne bodo dvienjene borio zapadle in bodo piešle v last razstavlja! cev. T * ■ ■m * % *» a— vod mariborski ne izumre V stalni franj kanrJci in ma^lalenski žurniji je oilo v tekočem letu 1178 rojstev. Rodilo se je 170 Mar'borčanov in Mariborčank več ka kor v 1. 1938 Umrlo je letos 953 os^b la ni pa 77 manj. Bilo je manj porok Leta 1938 jih je bilo 576, leta 1939 na 566 Ste vilo porok je pad'o predvsem v franei škanski župniji, dočim je v sto'ni in ma gda'enski župniji naraslo Statistika pravo slavne, starokatoli ke m pro^^m.tske cerkvene občine celotne slike ne izpremi nja. a— V starokatol'?1f| žup"'ji v Mariboru je bilo v preteklem letu 16 rojstev 6 moškega in 10 ženskega spola. Smrtnih primerov je bilo 8 (5 m. in 3 ž.) por^k je biV 28. V cerkev jih je prestopilo 87 (11 več kakor lani). a—Popis držanciii oavKU na posiovni piuiuet morajo tuui zavezanci spiosne^a aav«ta na posiovni promet, Ki morajo vuditi knjigo oprav* j enega piuiiicta, na račun pusio v nega davita v teisu ieta v^acaci pn pristojni aavčni upravi toiiko, koiikor uslicza dav-Ku podvrženemu prometu v prejšnjem mescu. Prvemu ociitavku § 6. se uoda do Lučba, ki pravi, da se davčni zavezanec, ki v roku ne predloži mesetne davčne prijave, ail pi«.uiOži neloerto pr.ja.vo, kaznuje po določbah 1. odstavka čl. 138. zakona o ntposrcdmh davkih (kazen znaša 50 do 5U0 din). Davčno ob.astvo pa odmeri in pobere davek za dotični mesec po svobodni oceni ah na podiagi primerjave. Ze dosiej so bili zavezanci skupnega po sievnega davka doižni mesec dni po končanem letu predložiti davčni upravi nt predpisanem obrazcu prijavo o skupnem prometu v prejšnjem letu in je po poteku tega roka samo davčno oblastvo izdalo od-.očbo o povračilu, ki ga ima zavezanec, če je ugotovilo v prijavi nepravilnosti ali netočnosti ali nezadostna mesečna odplačila, ali če prijava sploh ni bila predložena. Po novih predpisih se v primeru nepravočasne pred'ožitve prfjave odmeri kazen po točki 1. člena 137. zakona o neposre*7"'h davkih (povečanje davka za 3 odst.). Na koncu 5 ods'avka § 6. se doda še naslednja določba: Da se v kazenskem postopku ugotovi višina prikritega prometa ali potrošnje blaga in pomožnih sredstev pro ;zvodr>je v samem podjetju, tedaj se smatra (kadar ni predVžera letna prijava) da ie letni promet b^asa in pomožnih pro-dukcijsk!h sreds'ev v vsoti mesečno pri-avljenih odnnsno ocenjenih zneskov. Da-, ots osnova Kot davčna osnova skupnega davka se matra prodajna cena odnosno promD,na /rednost b'aea stpv^eneaa v premet, in prometna vrednost potrošenega blaga in nomn?n,'h sredstev, pridobljenih v samem podjetju v enem koledarskem odnosno ponovnem letu in za isti čas snreiete od-Sirodn?~e za un"i U*n4-r.vi 'a'ec v promet v teku enena leta na področju naše države, ko1'kor davčni za-ve*"nec na podlagi predloženih do,ra?ov ne dokaže nasprotno. Obstoj take interesne skupnosti je proizvajalec dolžan priia-viti davčni upravi najkasneje mesec dni po končanem koledarskem ali poslovnem letu. Proizvajale, ki v določenem roku ne prijavi obstoja'n+erefne skupnosti, se kaznuje z globo 10.000 do 100.000 din. Kazni izreče davčno oblastvo prve stopnje in ne izključuje ka^nj zaradi davčne utaje. Vodenje knj?g § 9. ki se nanaša na vodenje kntisr onrav-?one«ra pmjr»e*a se Izpopolni z do'o6ho, ki se glasi: Po*Wja. ki p'aču'»io družbeni -isvek, vsa Industrijska pr»d.*eMa, obrtna In trrev«n*ka podjetja, ki obratujejo s strnM aH Imajo več nesro 20 zaposlenih oseb, so zavezana voditi knjigo opravljenega prometa ne glede na obseg prometa. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, morajo voditi če naslednje knjige in evidence: 1. kopije izdanih laktur, za blago stavljeno v promet, 2. račune oseb, ki jim je prodano blago, 3. evidenco o potrošenih surovinah, polizdelkih in pomožnih sredstvih, nabavljenih od koga drugega, 4. evidenco o potrošnji blaga in pomožnih sredstev, pridobljenih v samem podjetju, 5. knjigo začetnega in končnega inventarja za vsako leto ali račun izgube in dobička, 6. knjigo odpreme blaga. Za vsako knjiženje mora obstojati ustrezajoči dokument odnosno beležka. Če obstoji čekovni račun ali račun pri kakem denarnem zavodu, se ima ta račun dati v pregled. Podjetja, ki vodijo redne poslovne knjige po trgovinskih načelih, pa v zvezi knjigovodstvenega sistema nimajo ene od označenih knjig ali evidenc, morajo voditi te knjige in evidence. Stroge kazni Novo besedilo prvega odstavka § 10 pa se glasi: Davčni zavezanci in od njih pooblaščeni nameščenci so dolžni na zahtevo davčnih oblastev dovoliti v vsaki dobi v poslovnem času vpogled v knjigo, evidence in ustrezajoče dokumente in beležke, ki jih morajo voditi. Ce nameščenec prepreči vpogled organom davčnih oblastev, se kaznuje z globo 5000 do 50.000 din. Davčni zavezanec, ki ne vodi predpisanih knjig In evidenc ali prepreči organom davčnih oblastev vpogled, se kaznuje z globo deset do 100 tisoč din. Z isto kaznijo se kaznuje davčni zavezanec, ki v knjigo prometa n«. vnese katerekoli fakture ali če v ostale knjige ali evidence ne vnese vseh potrebnih podatkov, od katerih je odvisna praviina odmera davka. V tem primeru se odmera davka izvrši po svobodni oceni zbranih podatkov o poslovanju in na podlagi primerjave. Kazen izreče davčno oblastvo prve stopnje, o pritožbi, ki se mora predložiti v 30 dneh pa končno odloča finančna direkcija. Te kazni ne izključujejo kazenske odgovornosti po čl. 142 zak. o neposrednih davkih (kjer je za davčno utajo predvidena kazen 2 do 4kratne vsote, zt> katero je pretila državi škoda, in sicer po-'eg rednega davka). Davčni oddelek finančnega ministrstva ima pravico izvršiti fakultativno cenzuro izdanih določb o letni odmeri skupnepa davka pod pogoji, ki so določeni v 5. odstavku § 127. zakona o neposrednih dav-•-ih. Za nep^ani davek in kazen laroči davku podvrženo b'aao pri davčnem zavezancu. po novi določbi pa tudi ce'otna Imo-"ina davčnega zavezanca. Na blagu ima država prvenstveno zakonUo zastavno nrav'^0 za ves rto^ni skunni in luksnrnl dave'' /a sn'ošnl pos'ovn> davek in za ka-ien. Če nekdo proda podietje. tedai jam- kupec solidaren .6 SVn.i'm" predhrtHnm 7a poslovni davek ^ia to prodajo in za —--- « Poostritev deviznih pr^iipissv za izvoz malih paketov Za Izvoz p-\':ctov v vrel i osti preko 50 din ali v teži prrko 1 kg veljajo devizni predpisi Do novembia laiistega ieta je velja >edp!s, da se neobrtni izvoz v vrednosti Jo 1000 din lahko izvrši brez deviznih formalnosti in brez zavarovanja valute. Zaradi naraslega izvoza v majhnih paketih je ob konču novembra finančni minister izdal odlok, po katerem se spreminja prvi odstavek 6. člena deviznega prav lnika v tem smislu, da se mora pri izvozu blaga iz Dale d žave v viednosti preko 250 din izvrš:ti zavarovanje valute in se sme blago izvoziti samo s potrdilom o zavarovanju valute. Navzlic tej poostr tvi se je v zadnjem času opažalo, da gre vsak dan veliko števi'0 manjflh poštnih paketov v Inozemstvo kar predstavlja nekontroliran izvoz brez izvoznega dovoljenja :n brez aaran i je za vnos denarne protivrednosti. Tako je šlo v zadnjih tednih dnevno v inozemstvo okrog 1000 paketov po 5 kg. ki so vsebovali po večini živ la. Ze sredi decembra smo poro\nli da razmišljajo na meroda nh mestih o nadaljnji poostritvi teh p*ec5oisov. Sedaj poročajo iz Beograd*, fla je fnanč-ni nrrnister izdal nov od'ok s katerim se ponovno spremeni besed'lo 1. odstavka Čl. 6 deviznega pravilnika, ki se ods^j glas': Pri »zvozu blaga iz nf šo države v vrednosti 50 din odnosno v teži preko 1 kg Se mora Izvršiti zavarovanje valute ter ®e ime blago lzvoz'tl na podlagi potrdi- la o zavarovanju valute. Id ra izda Narodna ba-ka s!i peof laočeal derarni zavod. Olrde na to sp.Tmembo dcvT7nega pravil-n'ka je treba vrhu tcaa za tfago. k' spada n~d iTvo-mn ko-^olo in se i"!v?ža v paketih preko 1 kg ali v vre-Tnost preko 53 din, dobiti izvozno dovoljenja. PoilgM* tri5vis:^'e pogodbe s Fsrancf^o Včeraj so podpisali v kabinetu ministrstva za trgovino in indrstrijo trg vinski in plačilni sporazum med našo državo :n Francijo. Pri podpisovanju so bili nav.oJi trgovinski nanister dr. Ivan Andres, njegov pomočnik dr. Sava Obradovič in svetnik zunanjega ministrstva Mlivoje Nau-movič. Za Francijo pa so bil: navzoči francoski poslanik na našem dvoru Reymond Brugere, svetnik poslaništva baron Kcch in pomočnik trgovinskega ata"eja Pas ny. V zvezi s podpisom nove pogodbe objavljajo nekatere podrobnosti o novih kont n-gentih za izvoz našega blaga, ki nam jih je odobrila Francija. Med novimi industrijskimi kontingenti je omeniti predvsem kont ngent za cement v višini 25.000 ton letno, nadalje (vse četrtletno) za ribje konzerve 25 ton, za metilni alkohol 11 ton. za aceton 70 ton, za konzervirane paradižnike 18 ton, za kose in srpe 5 stotov, za emajli-rano posodo 150 stotov, za klebuke ne-o premi j ene 2000 komadov, opremljene 240 komadov, za svinjske kože 20 stotov, za klej 200 stotov itd. Glede povečanja kontingenta za cement ter glede kontingenta za lesene klince in nekatere druge proizvode nam bo Francija naknadno odobrila kontingente. NaS uvoz iz Francije se bo v bodoče gibal na osnovi uvoza prejšnjih let, samo antrancita in starega železa nam Francozi ne morejo dobavljati. ves dolžni skupni, luksuzni, splošni prometni davek in kazen. Davčno oblastvo pa je dolžno dati pred prodajo davčnemu interesentu točne podatke o dolžnem davku prodajalca. Nova tarifa skapnega davka Ze včeraj smo poročali, da Je finančni minister izdal spremembe in dopolnitve k uredbi o skupnem davku na poslovni promet z novo tarifo skupnega davka. Spremembe so predvsem v zvezi z novimi določbami zakona o skupnem davku na poslovni promet Povišanje luksuznega davka Obenem je finančni minister izdal uredbo o spremembi uredbe o odmeri in plačilu luksuznega davka. Luksuzni davek, ki je doslej znašal 12%, znaša od 1. Januarja t. L 12, 15 odnosno 20'/« od prodajne cene odnosno od prometne vrednosti blaga, stavljenega v promet odnosno cene blaga pri uvozu. Luksuzni davek se pobira skupaj s skupnim davkom odnosno splošnim poslovnim davkom. Za blago, ki je bilo 1. januarja nezacarinjeno na carinarnicah se uporabi nova stopnja luksuznega davka. Za vse dobave državi in samoupravam, ki se bodo izvršile po 31. decembrom lanskega leta na osnovi pogodb, ki so bile sklenjene do tega dne, se bo pobiral luksuzni davek po dosedanji uredbi. Objavljen je tudi nov seznam luksuznih predmetov, v katerem je navedena tudi stopnja luksuznega davka. V seznamu je mnogo novih postavk. Odslej znaša luksuzni davek na močne alkoholne pijače, kakor so rum, konjak in likerji 15%. Prav tako se pobira 15% luksuzni davek na fina vina, ki vsebujejo preko 15°/o alkohola ali 5% ekstrakta. Luksuzni davek na fina vina se pobira v trgovini, medtem ko se v ostalem luksuzni davek z malimi izjemami pobira pri proizvajalcu ali pri uvozu. Na Šampanjec znaša luksuzni davek 20%, na navadne in fine bombone kakor doslej 12%, toda brez omejitev glede cene: nadalje znaša luksuzni davek na fini sir 15%, na ekstrakte kave, limone in začimb 12% (novo), mallnovec in sok od limon ali jagod 12% (novo), na fina mila v ceni preko 30 din za kilogram 15%, na parfunierlj-sko blago, puder, pomade itd. 20%, na orientalske preproge 20%, na fine bombažne tkanine v teži izpod 200 g na kv. m 12% (novo), na bombažno pozamterljo 12% (novo), na svileno prejo 15%. na svilene tkanine z malimi Izjemami 20%. na svileno konfekcijo 20%, na moške in ženske klobuke Iz klobučevine in slame v ceni preko 150 din 12%. (novo), na torbarske izdelke 15% in v zvezi z najfinejšim materialom 20%, na usnjeno galanterlio 12% in z najfinejšim materialom 15 ali 20%, na pohištvo prevlečeno s svileno tkanino 15%, na igralne karte 20%, na drago kamenje 20%, na Izdelke iz koral in jantarja 20%. na stekleno posodo iz rezanega kristalnega stekla 15% (novo), na izdelke iz zlate 20%. na radiiske aparate 20%, na dele radijskih aparatov 12%, na luksuzne ladje in čolne. 20%, na gramofonske ploSče 15%, na fotografske aparate 15%, na zlate ure 20%. na s>t<-~cke ure v vrednosti preko 3000 din 20% itd. Stanj: Kr inffMh rrčunov ob koncu leta Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju ki rinških računov z inozemstvom na dan 31. decembra preteklega leta zaznamuje v zadnji četrtini decembra zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji cd 8.44 na 7.66 milijona mark, torej za 0.78 milijonov mark (v prejšnjem tednu je saldo nazadoval za 1.47 milijona mark). Navzlic temu ponovnemu na adovanju je saldo vendar še večji nego ob koncu novembra, ko je znašal le 5.2 m'lijona mark. Saldo naš:h terjatev v češko-morav kem protektoralu pa se je v zadnjem tednu decembra dvignil za 5.1 na 48.2 mil jona Kč V rednem kliringu z Bolgarijo re je sa:do ponovno skrčil za 0.17 na 0.29 m"l j na din. Med pasivnimi kliringi za7namuj3 klirinški račun z Ilalijo ponovno zmanjšanje salda našega klirinške- a dolga za 10 5 na 68.1 milijona din, medtem ko se je saldo našega klirinškega dolga v Madžar.-*! ponovno povečal za 2.8 na 34.2 milijona din. V kliringu s Slovaško smo postali Ž3 precej pas vni in se je naš klirin§ki do g Povečal od 0.09 na 0.82 milij na Ks, likvidacijski kliring z Rumunljo pa se je zmanjšal od 32.4 na 25.0 milijona din. Naš d lg v kliringu s Turčijo se je le za malenkost dvignil, in sicer za 0.1 na 4 8 miijona din. Cosi*o^arske vesti = Zasedanje odbora 7S revlz'Jo karteln'h cen. V ministrstvu za trgov no in industrijo je bila včeraj pod predsedništvom Save Obradoviča, pomočnika trgovinskega ministra, prva seja cdbora za revizijo kaitel-nih sporazumov, ki je bil ustanovljen v smislu uredbe o pob janju draginje. Odb.r je najprej sklepal o delovnem pregramu, nakar je razpravljal o kartelni polit k: trgovinskega ministrstva. Razpravljali so tudi o pcsameznfh primer h pov'šm.;a kar-telnih cen in je bilo v tej zvezi sklenjeno, p.ediagati trgovin.kemu min stiu, naj uvode preiskovalni postopek nad ka.tzli zaradi zvišanja cen. Prav tako je odbor skle--•'1 7arr-rs'ti trgovinskega m n stra in bana banovine Hrvatske, naj nada jujs a in čim-piej končala preiskovalni posUpek nad cementnimi karteli. = Uvoz m!nera 33 05. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri s>labi tendenci notirela 423 — 427 (v Beogradu je tečaj še bolj popustil In je bil zabeležen pro>m?t po 420). Zaključki pa so fcčli zabeleženi le v 4"'o severnih agrarnih obvezn cah po 52 (v Beogradu po 51). Devize Ljuhl»na. OfMelnl tečaji: 174.70 — 177.90. Pariz 98.75 — 101.05 New Ycrik 4424.37 — 4484.37, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2353.50 — 2391.50 Bruselj 744 — 756. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.83 — 219.03. Pariz 122 06 — 124.36, New York 5480 — 5520 Curih 1228 35 — 1238 35, Amsterdam 2907.12— 2945.12. Bruselj 919.01 — 931.01. Curih. Beograd 10. Pariz 9.9925 London 17.62. ::c\v York 445.9375 Bruselj 75, Milan 22.50 Amsterdam 237.25. Berlin 178.50, Stockholm 106.20. Oslo 101.37, K8-bcnhrmi 86.10, Sofija 5.30. Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 423 — 427, 4% reverne agrarne 51 — 52 (52). 6"/» begluške 76 b!„ 6% dalm. agrarne 71 bi. 6",'n šums(ke 70.50 bi., 7% Blair 87.50 bi., 8% Blair 97.50 bL; delnice: Narodna banka 7700 deti.. PAB 195 bi.. Trboveljska 232.50 — 237.50, Osiječka Ijeva-on:ca 167.50 bl„ Gutman 55 bi., šečerana Os jek 110 den. Beograd. Vojna škoda 420 — 421 (420) 4% agrarne 50 — 51 (51). 6% begluške 74 — 74.50 ( 74.50 — 75), 6o/„ šumske 68 — 69 (69), 6°/o dalm. agrarne 68 — 69 (69), 7«/0 invest. 98 den.. 7% Blair 86 — 86.75 (86.50), %% Blair 95 — 96. PAB 193 — 195 (195). Blagovna tržišča Žito m.). Tendenca in cene brez sprememb. -}- Novosadska blagovna borza (3. t. Zvišanje cen v kavarnah Pod težo razmer, v locterih žive naši gostinski podjetniki, »osi. januarjem tudi ljubljanski kavarnarji delno podražili cene, predvsem kavi in nekaterim drugim pijačam Zvišanje cen za 50 par nikakor ne gre v korist samih kavamarjev, saj jih opravičuje že samo zvijanje davščin, posebno pa zvišanje cen življenjskih potrebščin. z'asti tistih, ki jih kavarnarji največ porabijo. Kljub temu malenkostnemu zvišanju pa so cene v ljubljanskih kavarnah skoraj pri vseh artiklih za din 1.50 nižje kakor n. pr. v Zagrebu ali Beogradu. Ljub'janski kavarnarji so prepričani, da bo nafa javnost upoštevala težavne razmere. v katerih žive, zlasti pa njihovo skrb za veliko število • uslužbenstva po vseh ljubljanskih kavarnah, ki jim kavarnarji poleg drugega dajejo tudi hrano. Kavarnarji torej ne itčejo dobička pri tem zvišanju, pač pa morajo spričo povi:anja dav>čin in cen splošnih življenjskih potreb:čin najti ravnovesje med zdaj nastalimi razmerami in prejšnjimi. Mimogrede omenjamo, da so se podražile cene mleku od din 1.80 na din 2.25 do din 2.50. sirovemu maslu od 22 do 28 na 34 do 42. jajcem od 0.70 na 1.50 do 1.75. smetani od 17 na 23 do 25, kavi od 75 na 90 do 120, čaju od 120 na 200, kakau in čoko'adi od 34 na 48, pa tudi vsem ostalim živilom, potrebnim za prehrano kavar-nvkega osebja. Ljubljanski kavarnarji so se med zadnjimi odločili, da za malenkostnih 50 par zvi;ajo cene. V času. ko so se vsi stanovi borili za zvijanje mesečnih prejemkov in njihovo prilagoditev splošni podražitvi življenjskih potrebščin, so oni še vztrajali pri starih cenah, čeprav jim je razlika spričo starih cen v lokalih povzročala težke izgube. Če so se vsi stanovi borili za zvišanje prejemkov iin če je vserr stanovom bi-a ce'o pri ob^astvih priznana upravičenost njihovih zahtev, so čisto zanesljivo do malenkostnega povi anja cen upravičeni tudi gostinski prdjetniki, ki so že itak z najrazličnejšimi davščinami preobloženi. Združenje gostinskih podjetij prosi javnost, da upošteva upravičene razloge, ki so ga napotili do sklepa za delno zvišanje cen v kavarnah, in naj ne smatra, da gre prebitek, ki se pojavlja spričo tega zvi a-nja, v osebni prid kavarnarjem, pač pa so to zvišanje zahtevale zdaj žal tako izpre-menjene življenjske razmere. Nemogoče je, da bi kavarnarji, ki so jim zvišaJi cene vsem najbolj potrebnim živilom, ostali nri starih cenah. (—) Iz Novega mesta n— Po dolgem zavlačevanju so končno vendar potrjena pravila za organzacijo narodnega delavstva za Novo mesto. Tako bo dobilo narodno delavstvo tud; v dolenjski metropoli svojo organizacijo. Ustanovni zbor bo 6. t. m. ob 14. v Gotni vasi v gostilni g. Matka. Po občnem zboru bo družabna prireditev. Vse napredno delavstvo in ostalo napredno javnost vab mo na prireditev. Predvsem pa opozarjamo delavce, da se udeležijo ustanovnega obinega zbora. Iz Murske Sobote ms— Poroka. Pri Sv. Sebeščanu sta se poročila g. Vicko Papič, restavrater, in gdč. Alice Berdonova, hčerka šo!?kega upravitelja in načelnika Sokola. Bilo srečno! Mf sem prispeval za sokolsht dam v Trnovem Razburljiv dogodek v radijskem študiju Angleški kralj na bojišču Kralj Jurij VI. je nedavno obiskal svoje vojake na zapadnem bojišču v strelskih jarkih Letos nam vlada §®i3e> Zvezda srednjega reda :n srednje starosti — Astronomski docpdki 1940« Papež na poli v Kvlrlnal Guverner Rima pozdravlja papeža pri Izhodu Iz Vatikanskega mesta VOjna lil Omejitve na Danskem In Nonve-UCVtrfllCl Škem, v švedski in na Holandskem Mars kdo bo smatral za dobro znamenje, da je vladar letošn;ega leta sonce. Letne vladarje so si izmislili v dobi, Ko je bila astrologija, predhodnica moderne astronomije, na višku svoiega ugleda. Letno število delimo s sedm co. Ostanek 30 lahko števila 1. 2, 3. 4, 5, 6 ali 0 in ta števila pomenijo po vrsti lahko Sonce. Venero, Merkurja, Mesec, Saturna, Jupitra a:i Marta, če delimo 1940 s 7, nam ostane 1 in to pomeni sonce. Modern astronomi seveda nimajo mnogo smisla za takšne prilično samovoljne račune. Zanje ni nič posebnega da se vrtijo planeti in z njimi naša zemlja s svojim mesecem okrog sonca. Pogled v globine vesol.istva jih uč . da je sonce le zveze a slednjega reda in srednie starosti Pomembne si h zvezd in nebesnih pojavov je v vesoljstvu dovolj. Zanimivo je število dni v novem letu. To leto je namreč prestopno in kot takšno mera izenač ti neke netoinosti v koledarju. Namesto normalnih 365, bo imelo 366 dni. Velikonočne praznike bomo imeli letos še posebno zgodaj, namreč že 24. marca. Zavoljo tega bodo tudi ostali prazniki, ki so odv sni od velike noči, zgodnjega datuma. Vnebohod bo 2. maja. Binkošti 12. maja, Telovo pa 23. maja. Leto 1940 nam prinese več pomembnih astronomskih dogodkov. Dne 7. aprila bo k.ožni sončni mrk, popoln sončni mrk pa bo 1. oktobra. Na žalost pa ne bosta ne prvi ne drugi mrk pri nas v dna. S krožnim mrkom se bo letos bahala lahko Amerika s popoinim pa Afiika in Indija. Luninih mrkov sploh ne bo, pač pa bo v noči 11. do 12. novembra prehod planeta Merkurja. ki ga pa v Srednj Evropi tudi ne bomo opazovali. Gre za prehod omenjene premičnice pred soncem, kar se bo zgodilo v času 20.4S do 1.35, torej v času. ko je na našem delu zemeljske oble noč. Opazovali pa bodo ta astronomski dogodek v Ameriki, Avstraliji in v nekih del h Azije. Zadnja leta dajejo astronomom mnogo priložnosti za ooazovanje sončnih peg. Kakor vse kaže se perioda njihovega štev 1-nejšega pojavljanja še ni zaključ la in tako si znanost obeta, da bo mogla v novem letu dognati še marsikatero njihovo skrivnost. V študiju radijske oddajne postaje v Fall Riveru v Massachusettsu so imeli te dni zelo razburljiv dogodek. Sredi neke oddaje je vdrl v študio mlad Poljak po imenu Belecki. S samokresom v roki je prisilil osebje in umetnike, da so se postavili z dvignjenim rokami k steni in je potem imel 45 minut dolg govor, v katerem je zahteval, naj bi Zedinjene države intervenirale v korist Poljske. Mož pa ni vedel, da je vodilni inženjer mikrofon takoj odklopil, tako da je govor 1 zaman. Policija ga je prijela. Pri tem se je izkazalo, da je bil osebje in umetnike ustrahoval z otroško pištolo. če še ne veš, zdaj izveš: da bodo letos 1. novembra v Zedinjenih državah Amerike volili novega državnega poglavarja. Takrat se bo videlo, če se je Roosevelt odločil za tretjo kandidaturo; da izide te dni na Madžarskem koiespon-denca med pokojnim maršalom Pilsudskim in državnim upraviteljem Horthyjem; da je izgubila Japonska v svojem vojaškem pohodu na Kitajsko nad en milijon 400 tisoč mož; da je umrl v 81. letu svojega življenja ang'eški igralec Benson Frank, eden irmed znanih predst 1 vitel jev Shakespeareovih tipov na angleškem cdru; da je Norveška kupila od Amerike več ladij, med njimi tudi znani prekomornik »President Hardmg«. Neprozorno steklo Nekemu kemičnemu laboratoriju v Se-nectadyju se je posrečilo izdelati popolnoma neprozorno sleklo. Američani si obetaj-) od novega izuma praktično uporabo in velik dobiček. Londonski listi beležijo, da se je znana fi mska zvezdn:ca Ruby Keelerjeva loč la od svojega moža. ki ni nihče drugi kakor Al Jolson. slavni pevec in kabaretist eden izmed p:vih Američanov ki so zmagal v zvočnem filmu ter nesli njegovo slavo ši- Sedanja vojna ne zahteva žrtev samo od prebivalstva vojujočih se držav. Tudi v nevtralnih državah ki so se znale s svetovno vojno tako dobro okoriščati, vlada pomanjkanje vsaj za neke stvari. Na Danskem, ki je popolnoma navezana na uvoz premoga, je to z mo n. pr. mar-| sikomu doma hladno. V mnogih stanovanjih kurijo samo v eni sobi in to tudi r rom sveta. Al Jolson je tisti, ki je nastopil v filmu »Sing ng Fool«, Nori pevec, ki so ga predvajali tudi naši kinematografi. Al Jolson je bil ob svoji žemtvi star 42 let. To je bilo pred enajstim, leti. Njegova nevesta je bila takrat še zelo mlada, štela ni niti dvajset pomladi Navzlic temu so smatrali v Hollywoodu njun zakon za eno najidealnejšdh zvez v filmskem svetu. Na žalost se je sčasoma pokazalo, da je drugače. Ruby Keeler obtožuje svojega moža surovega ravnanja. Posebno mu zameri, da jo je ponovno osmeš l v prijateljski družbi. Sodišče je njeni zahtevi po ločitvi zakona ugodilo. Povrh vsega ji je priznalo tedensko apanažo 25 tisoč dinarjev. V pr mera, da se ponovno omoži. pa ji mora Al Jolson izplačati tri milijone dinarjev odpravnine. Glad na Sv. Heleni Na otoku Sv. Helene v Atlantiku, kamor so Angleži odvedli Napoleona Bonaparta, vlada po poročilih iz Amsterdama lakota. Letošnja letina lanu je bila i.elo skromna. Otok trpi posebno zaradi slabega dovoza j iz evropskih držav, ki so zapletene v vojno. hišah, ki imajo centralno kurjavo. Preskrba z električnim tokom je zelo omejena. Vsako gospod njstvo more dobivati le 60 odstotkov tiste količine toka. ki jo je porabilo v avgustu. Omejitev se potem pozna tako, da so se marsikje odpovedali radijskim sprejemom, samo da bi prištedili čim več toka za druge potrebe. Kdor ne izhaja s slabotnejšo lučjo, mora za količino toka ki jo porabi preko dovoljene mere, plačati pribl žno desetkratno ceno. Kar se tiče živil, si jih danska gospodinja po večini lahko nakupi kakor doslej. Samo za kavo, čaj in sladkor so ji na razpolago le določene kol čine na izkaznico. Tudi na Norveškem prodajajo kavo in sladkor na karte, razen tega sta racioni-rana tudi kruh in moka. Oblasti delajo veliko propagando za svoj posebni prehranjevalni načrt, ki uporablja le živila domače pro zvodnje. Zasebni avtomobili na Norveškem, kakor tudi na Danskem, ne vozijo. Količine bencina, ki si jih more kdo kupiti so precej majhne Taksiji vozijo na Danskem le do mestn h mej, vožnje po deželi so prepovedane. Na švedskem pripravljajo omejitev prodaje živil, zlasti margarine. Dežela pa proizvaja mnogo masla, zato se omejitev v tem ozira ne bo poznala mnogo in to tem bolj, ker bo vlada prepovedala izvoz masla. Margar no bodo lahko kupovala samo manj imovita gospodinjstva Čutiti je v deželi tudi poman kanje mila, sukanca, nogavic in celo vžigalic. Na Holandskem so raciona! zirali sladkor. Dragih živil je zaenkrat dovolj. a n e k do t a O Ibsenu so po krivem sporočili, da umrl. Neki dunajski list je ob tej priliki objavil dolg nekrolog z zčrpno ocenitvijo njegovega dela. štiri tedne pozneje je veliki dramatik res umrl Glavnega urednika tistega lista, ki je malo prej poda) dokaz o svojem velikem češčenju mrtvega pisatelja, so vprašali, kaj naj nap šejo sedaj ko je ta res umrl. Odgovoril je: »Dajte eno samo vrstico med lokalne vesti. Več ne. Za nas je mož že štiri tedne mrtev.« vsak dan ena >1% kaj misliš, kakšno kaaen zasluži mož, k. ima dve ženi?« »Nu, čisto naravno kazen — dve tašči!« (»Humorist«) Konec pustolovskega življenja Nevaren mednarodni slepar knežjega porekla Sedemnajsto berlinsko kazensko sodišče je odločalo te dni o končni usodi šestde-setletnega mednarodnega pustolovca in sleparja N kolaja Salvatorja Avgusta Maklakova, kneza Galicina. Zadnjič so ga obsodili na robijo zavoljo sleparstev. ki jih je izvršil v raznih nemikih mestih sedaj je šlo za to, da ga tud za čas, ko bo presedel to kazen, dado v varnostni zapor ali pa vtaknejo v noiišnico. Mož je posebno nevaren, ker se ponaša z velikanskim znanjem in zna zelo zabavno kramljati. V zadnjih časih je nastopal s trditvijo, da je odkril nov postopek fotograf je v naravnih barvah in da hoče osnovati tvornico za izkoriščanje te- ga izuma. Res je v tem področju kazal toliko znanja, da ga niti znanstveniki niso mogli brez nadaljnjega razkrinkat kot slepa: ja. Tako mu je bilo lahko prislepa-riti si velike podpore in mnogo dragocenih kamer. Mož pravi, da je sin kneza Galic na in Volinijskega ter da je bil v prvem zakonu poročen z neko rusko princeso. Svoje pustolovsko življenje je začel po svetovni vojni v Nemčiji, kjer so ga morali nešte-tok:at vtakn ti v zapor. Sedaj so odredili, da ga za ves ostanek življenja vtaknejo v norišnico. Mož je bil s to razsodbo tako zadovoljen, da je na koncu razprave sodnikom podelil svoj blagoslov. olfnlli so jo morski valovi... Nemška posadka je nedavno potopila v vod,- AtSnPka l.Aji največji nen^i !,,Wnt prekomornik Kaka ^oda je lepe ladje, priča naša slika. p J Na levi vidimo jedilnico , na desni pa salon »Columbusa« ___ M1CHEL ZEVACO: Don lua ROMAN. V tej nedoločni in prelestni minuti, ko se je porajal novi dan, so se odprla vrata na zadnji stran, dvorca in pokazala se je dvojica, on in ona, držeča se za roke in stopajoča z medlimi, lahnimi koraki zaljubljencev. Mladenka je bila živa slika plemenite in skladne lepote; a tisto, kar jo je delalo še stokrat lepšo, je bila ljubezen, ki ji je ozarjala čelo, ljubezen, ki je pela v njenem glasu in v njenih gibih ... čista, dokončna in brezmejna ljubezen, ki si vsa sijala od nje, o Christa! Njen spremljevalec je bil majhne rasti, toda noben umetnik mu ne bi bil mogel očitati nepo polnosti. Največji prefinjenci z dvora bi bili zaman posnemali trezno, malomarno, a čilo izbranost njegovega vedenja. V njegovem obrazu ni bilo niti Bog si ga vedi kakšne lepote niti kake druge posebnosti; ozarjala ga je dvojica lepih in strastnih rjavih oči, ki bi se bile zdele marsikomu prostodušne. Presenečala pa je vidna, iskrena in neverjetno močna volja do življenja, ki se je odražala na tem obličiu. V načinu kako je sopel dišeč, zrak in se z želm:mi boža^očimi očmi razgledoval po zvezdah, cvetočih vrtovih in krivenčastih oljkah, se je razodeval brezpogojni občutek, da je vse to ustvarjeno zanj; vsaka črtica posebej je iz-ažala nenasitno žejo radosti in sreče, neomajno /ero v lepoto uživanja. Tako je stopal ob dekli-jini strani, kakor da bi bil ves svet njegov: don ruan Tenorio — don Juan! »In ne kesam se,« je pravkar govorila Christa. 'Cako bi se mogla kesati? Saj je ni več ne ene rsli v meni, ne enih sanj, da ne bi bilo tebe v njih, ae enega drhtljaja volje, ki ne bi bil tvoj. Prišel si, Juan, in si se polastil moje duše. Kako naj se ccsam?« »Ne smeš se kesati. Zakaj neki? Kakšno bogo-kletstvo bi bilo to, o nebesa!« »Samo oče!« je vzdihnila in trepet jo je izpre-letel. »Tvoj oče? Vpričo mene ti poreče: ,Prav si mela, Christa, da si vzljubila dobrega Tenoria, ki te ima tolikanj rad! « »Res misliš?« je vzdrhtela. »Oh, res si prepričan, da Sancho de Ulloa ne bo umrl od sramote, ki sem jo prizadejala njegovemu imenu?« »Od kakšne sramote? S starodavnostjo rodu in slavo velikih dejanj je vreden Tenorio toliko kakor Ulloa ... mislim jaz!« »Za to ne gre. dragi Juan. Grešila sem. Sam veš, c je toliko kakor zločin ...« ^Kakšen otrok! Bogme da trepeče!« »Bojim se,« je zamrmrala vsa omagujoča. Prestregel jo ie v naročje, jo ogrel s poljubi in se zagledal vanjo. »Prelepa si! In vendar, cel otrok! Nu, čui: poznaš dobrega očeta Dominga, frančiškana? Pridobil sem ga na svojo stran in jutri.. da, jutri naju poroči. A! Kaj porečeš? Nu, nu! Za to ti pač ni treba jokati!« Vsa bleda od sreče je stala ob njem kakor kip m se n ganila; njene oči so bile povzdignjene v nebo in blažene solze so se utrinjale iz njih, in ljubi jih je srebal drugo za drugo. »Jutri!« je zajecljala nazadnje. »Oh, mili Juan, kako si dober, da imaš usmiljenje z menoj! Jutri, praviš? Oh, jutri se torej drugič porodim v življenje ...« »Pomiri se, dušica,« ji je smehoma segel v besedo. »Jutri opoldne, v kapelici svetega Frančiška, ki ga tvoj oče tolikanj časti, boš moja žena pred ljudmi, kčkor si že moja žena pred Bogom.« »Jutri! Ali — o, Bog nebeški! Kako naj do jutri utegneva vse pripraviti?« je vzkliknila, smejoč st izza solza. »Odkod naj vzameva priče? Si na to mislil, dragi Juan? Brez prič pač ne gre...« »Eno že imava,« je resno dejal, »in ta, Christa, je izmed vseh najboljša: tvoja mati! Tvoja mati, ki spi v kapelici svetega Frančiška, tvoja mati, ki bo zrla na nej* in naju blagoslavljala...« Vzkriknila je in se zgrudila na kolena, in neiz-govorjena molitev, ki ji je prikipela iz srca, bi bila navdala njene mater z grozo, da jo je mogla slišati ... Toda matere ni bilo več... In on? On je bii odkritosrčen. Trdno je bil prepričan, da je vse, kar pravi, čista resnica. Nato je Christa prijela Juana za roke ter jih »Nori pevec« brez žene Ruby Keelerjeva je zapustila Al Jolsona obsuli « poljubi. Vzdignil jo je in jo podržal v naročju »In ostali — poslušaj: ti ne vedo, s kom se mislim ptločiti. Predstavi si, kako jih sken radovednost! Kdo, vraga, bi utegnil biti voljan, da vzame dona Juana, tega noroglavca, za moža? Misli si njihovo strmenje, ko te jutri zagledajo in jim po-rečem: ,Glejte, gospodje don Juan se poroča z najplemenitejšo, najčistejšo in najlepšo vseh devic v Sevilji!'« »A kdo so te priče?« je vprašala z ljubko nestrpnostjo. »Rodrigo Caniedo, sin višjega dvornika; Luis, gospod iz Zafre; Feinando, giol Girenski, aon Imgo de Veladar. Štiri imena, ki imajo v Sevilji najboljši glas. Ti norci mi hočejo danes po vsaki ceni pripraviti fantovščino, in ob eni popoldne moram h Caniedu na obed.« »Jaz pa hočem, da bodi jutri navzočna tudi moja dobra dojilja Nina. In dona Elvira, moja družab-nica. In Leonora, najdražja izmed vseh!... Caniedo nama je bratranec,« je pomislila; »zelo sem vesela, da bo tudi ta za pričo pri najini poroki.« Ob Leonorinem imenu se je Juan Tenorio zdrznil. Toda rekel je: »Prav zato sem najprej izbral Rodriga... A sreečn sem, da bom pri tej priliki vendar že spoznal tvojo drago Leonoro. Nikoli je še nisem videl! Po vsem, kar si mi pripovedovala o nji, mora biti ljubka, da nikoli tega... in prekrasna!« Politične prilike med Srbi v banovini Hrvatski Beograjska »Politika« javlja, da je vzbudil potek konference pristašev Jugosloven-ske radikalne zajednice v Ogulinu 28. decembra, katere se je udeležil tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, v beograjskih političnih krogih veliko zanimanje. Po informacijah »Politike« je prišlo na konferenci »do izraza veliko nezadovoljstvo pristašev JRZ zaradi postopanja ban-ske oblasti v Zagrebu, kakor tudi zaradi raznih ukrepov Seljačke zaščite In zaradi politike Samostojne demokratske stranke Dosti je bilo govora tudi o premestitvah raznih uradnikov in o razpuščanju občinskih odborov, ki so bili v rokah pristašev JRZ. Konference so se udeležili tudi nekateri bivši poslanci JRZ iz teh krajev, pred-sedništvo konference pa ni dovolilo, da bi govorili.« »Tolmač razpoloženja zborovalcev — pravi dalje »Politika« — je bil neki kmet, ki je v ostrem govoru opisal stvarno stanje v gotovih predelih banovine Hrvatske. Govor predsednika vlade g. Cvetkoviča, ki je trajal nad eno uro, spiošno smatrajo kot yričetek nove akcije za oživi ienje delovanja JRZ v srbskih krajih banovine Hrvatske. Obenem pa tudi pričakujejo v zvezi s tem govorom uvedbo gotovih ukrepov, ki naj onemogočijo razne pojave, o katerih je bilo govora na tej konltrenci.« O organiziranju Srbov v banovini Hrvatski razpravlja tudi politični tednik »Delo«, ki ga izdaja minister pravde dr. Lazar Markovič. Po informacijah »Dela« so Srbi v hrvatskih krajih danes politično organizirani predvsem v treh strankah: v SDS, JNS in JRZ Nekaj jih je ostalo zvestih še Narodno radikalni stranki in njenemu šefu g. Aci Stanojeviču. tako da so danes razdeljeni Srbi v bapov;m Hrvatski v štiri skupine. Če bo to ostalo tudi v bodoče, bodo srbske sile na tem ozemlju povsem razbite in brez moči tako pri volitvah v hr- vatski sabor, kakor pri onih ▼ narodno skupščino. Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi se vsi Srbi na teritoriju banovine Hrvatske vrnil' v s\ojo matico, v radikalno stranko, kjer bi lahko Mjbolje zavarovali svoje posebne interese. Pri tem bi lahko nastopali magan kot posebna skupina. ki bi se morda koalirala s Hrvatsko seljačko stranko.« Vse to so zelo nevšečni pojavi- m v vrstah SDS, ki je v vladi, so vzbudile te akcije znatno ogorčenje Kar se tiče JNS, ona seveda ne želi konkurirati med Srbi z geslom »Srbi na okup«, temveč vztraja na svojem načelnem staiišču ter zbira tudi v banovini Hrvatski' v svojih vrstah Srbe in Hrvate v znamenju narodnega, edinstva. Odlično glasilo jugoslovensko orientiranih Hrvatov in Srbov v banovini Hrvatski, splitski »Narodni list«, ki ga urejuje bivši minister dr. Grga Andjelinovič, krepko zastopa idejo srbsko-hrvatske solidarnosti in svari pred postavljanjem dveh narodnih front v banovini. Končno je tudi SDS po svojem značaju jugoslovenska stranka, ker organizira v svojih vTstah i Srbe i Hrvate. Akcija JRZ v banovini Hrvatski utegne roditi še zanimive politične posledice. Kakor smo tudi že poročali so se sestali v soboto 30. decembra v Kupincu s predsednikom HSS dr. Mačkom predsednik SDS in minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisavljevič ter senatorja Sava Kosanovič in Večeslav Vilder. Razpravljali so o političnem položaju in o akciji pristašev JRZ na ozemlju banovine Hrvatske proti samostojnim demokiatom. Po konferenci v Kupincu so se sestali voditelji SDS v nedeljo 31. decembra, v stanovanju ministra dr. Budisavljeviča in razpravljali o bodoči akciji med pristaši na terenu. Po konferenci se je minister dr. Budisavljevič vrnil v Beograd. Trboveljska občina za zboljšanje položaja malega človeka Trbovlje, 3. januarja Po daljšem presledku se je trboveljski občinski odbor sestal k seji. na kateri je padla odločitev v važnih vprašanjih, ki se tičejo zlasti delavskega sloja, brezposelnih staroupokojencev, vdov in sirot in vseb tistih, ki jih današnja naraščajoča draginja muči zaradi pičlih dohodkov. Občina je s svojimi res socialnimi ukrepi vnovič potr dila, da je stalno na delu za uresničenje svojih smernic, ki se kažejo predvsem v podpori malega človeka. Odbor je odobril večje vsote za podporo revn h občanov ter jim dodelil kot božično darilo polovico enomesečne podpore. Starim onemoglim revežem v našem občinskem zavetišču je bila prirejena božičnica. mladinska kuhinja pa je za praznike tudi poskrbela za božični pribo!j:ek. Tudi brezposelni oženjeni delavci so občutili dobrote božiča, saj so od občine prejeli izredno denarno pomoč Občinski delavci pa bodo imeli zaradi naraščajoče draginje zvišane mezde po 50 par pri uri ter bo to veljalo že od prvega decembra 1939. Na podporah je brlo odobrenih in izplačanih nad deset tisoč dinarjev Trboveljska občina je dala v tem času tudi pobudo za sestanek županov vseb sosednih industrijskih občin. Trbovelj. Hra stnik-Dol. Zagorje, Senovo in Sv. Krištof da s skupnim posredovanjem doseže pod poro pristojnih činiteljev za staroupokojen-ce, njih vdove in sirote, brezposelne delavce in tudi novoupokojence. Na sestanku je bilo sklenjeno, da župani izročijo banu osebno spomenico o vseh teh perečih socialnih vprašanjih s tem. da banovina posreduje in priskoč' na pomoč z lastnimi sredstvi sanacijskega in bednostnesa fon da. Občine bodo seveda tudi v bodoče skr be'e same za podporo ubožcev iz sredstev občinskih ubožnih skladov. Revščina pri prizadetih slojih pa je v omenjenih indu strijskih revirjih zaradi velike draginje tolika, da je postala podpora neobhodno tudi od drugih oblastev. Prispevki v bednost ni fond banovine so iz našega zasavskega industrijskega okrožja toliki, da se upravi- čeno pričakuje izdatnejše podpora. Saj samo Trbovlje plačajo v ta fond desetkrat več. kakor ji mje bilo izplačano ves čas. odkar obstoji banovinski bednostni fond. Poleg drugih socialnih ukrepov je bilo sklenjeno podpreti naše revne dijake ter jim je bilo nakazano preko 4000 dinarjev enkratne podpore Dvajsetim dijakom je bilo izplačano po 200 dinarjev Vsem ob činskim uslužbencem in nameščencem občinskih gospodarskih ustanov je občina zaradi naraščajoče draginje priznala poseben draginjski prispevek od 10°/o onim ki ima-io mesečne prejemke do 1000 din. onim z višjimi prejemki pa 8% Liberalnost postopanja občinskega odbora je razvidna tudi iz tega da je prednje povišanje veljavno že s prvim aprilom 1939 ter se bo ves prispevek izplačal - iž razpolož1 nvih sredstev za osebne izdatke po proračunu 1939-40. Predsednik g Klenovšek je obravnaval ra zna pereča vprašanja, med drugim zlasti zadevo nabave enomesečne zaloge hrane za tukajšnje prebivalstvo k; se bo skušala urediti na ta način da bodo tukajšnje trgovske zadruge in trgovci v lastnih skladiščih pripravili potrebne količine živeža. Glede draginjskega odbora, ki je bil sestavljen v sporazumu z ob'astjo. se }e na seji naglasilo. da se vse kritike gotovega časopisja neutemeljene, kajti odbor je sestavljen iz zastopnikov vseh prizadetih slojev. njegovo delo pa bo ostalo brezizgled-no toliko časa. dokler mu t novimi ured bami ne bo dana večja meč Želeti je. da delo trboveljskega občinskega odbora zlasti na socialnem polju najde razumevanje pri vseh občanih, nič manj pa tudi podpore pri tistih činiteljih ki so k temu najbolj poklicani Naša industrijska okrožja so, kakoT se je to pokazalo posebno v zadnjih tednih, važen gospodarski činitelj, nič manj pa socialno merilo za zadovoljstvo širokih delavskih množic ki jih bo mogoče koristno usmeriti le tedaj, če bo poskrbljeno za njihovo občo blaginjo ter s tem v kali zatrlo vse danes tako škodljive klice ljudskega razkroja Roparski napad na dve ženski izvršen v Brinju pri Beričevem ie zdaj pojasnjen Beričevo, 3. januarja Dne 27. decembra lani je patrola orožni-ške postaje Dol pri Ljubljani pod vod stvom komandirja narednika Josipa Pra-protnika v vasi Brinju pri Beričevem. na kraju, kjer je bil v noči na 18. januarja lanskega leta izvršen roparski napad na sestri 62-letno Marijo in 60-letno Ivano Bregar-jevo, izvršila z aretiranim kovaškim pomočnikom Ivanom Hromcem iz Podgorice pri Ljubljani in dvema pričama ogled in popisovala način dejanskega stanja. Vodji te orožniške postaje se je po 11 mescih posrečilo odkriti prave zločince, ki so izvršili drzni razbojniški napad. V noči na 18. januarja 1939. ob 2. zjutraj. sta dva neznana roparja vdrla v hišo skozi slamnato streho na ta način, da sta od domačega kozolca snela dolgo močno lato ter po nji splezala na streho, kjer sta se splazila na podstrešje in dalje v hišo Na podstrešju sta se še oborožila s kladivom, ki sta ga našla Z električno žepno svetilko sta iskala denar po vseb sobah, da ni ostala niti ena omara ali skrinja nepremetana Ker svojega namena le nista dosegla sta vdrla v sobo gospodinje 62-letne Marije in 60-le»-ne Ivane. Ženski sta. začutivši nevarnost začeli vpiti na pomoč. Vendar sta ju zločinca takoj ukrotila, zagrozila sta jima s smrtjo, eden izmed roparjev pa je tudi že začel daviti gospodinjo tako močno, da ji le povzročil znatne poškodbe na obrazu in v ustih. Ženica še zdaj čuti posledice. Slednjič sta roparja s svojim krutim početjem dosegla, da jima je Ivana pokazala denar okoli 600 din, ki sta ga imeli ženski shranjenega na peči. Sosedova fanta Ivan in France Šimenc sta začutila v spanju klice na pomoč in sta kmalu prihitela z vilami, vendar sta zločinca že izginila v temno noč. Tudi oroJniki z Dola 90 bili kmalu na no gah, ali za zločincema ni bilo sluha ne du ha. Po vsestranskem preudarku je slednjič uspelo komandirju Praprotniku aretirati kovaškega pomočnika 25 letnega Ivana Hromca in ključavničarskega pomočnika Leopolda Omejca iz Toškega čela pri 5t Vidu nad Ljubljano Prijeti Hromeč ie zločin skesano priznal Naibridkejše zanj je pač bilo to. da ga je orožniška patrola v hudem mrazu dvignila M tople dekliške postelje v Šmartnem ob Savi. Drugemu zločincu Poldetu Omejcu, ki zaradi drugih tatvin že sedi v zaporih v Ljubljani, tudi ne bo preostalo nič drugega, kakor da tudi ta svoj greh v lastno korist skesano prizna. Ženski sta si s tem, da so orožniki roparja izsledili in ju poslali v varne zapahe, prijetno oddahnili. Od napada dalje sta imeli okoli domačije po več psov čuvajev da bi ju varovali takih grozovitih nočnih presenečenj. Operacija hrvatskega umetnika Zagreb, 3. jan. o. Profesor umetniške akademije in član akademije znanosti in umetnosti kipar Robert Frangeš-Mihanovič je že več mescev bolan. V zadnjem času se mu je bolezen poslabšala in so ga včeraj operirali, da mu odstranijo žolčne kamne. Operacijo je izvršil kirurg dr. Gottlieb. Hripa v Zagrebu Zagreb, 3. jan. o. V Zagrebu se je priSe-la zadnje dni zelo modno širfti hrip«. Obolelo je že precej ljudi, k sreči p« se hripa ne pojavlja v nevarni obliki. Beležke Predsednik tivkovič o političnem položaju V Gornjem Milanovcu je bila konferenca Jugoslovenske nacionalne stranke za tako vsk i srez. Konferenca je bila odlično obiskana. Prišlo je tudi nekaj levičarjev, ki so spočetka poskušali motiti govornike, bili pa so kmalu odstranjeni iz dvorane. Glavni govornik je bil predsednik JNS Peter Živkovič, ki je v svojem govoru odobraval politiko nevtralnosti in priporočal čira tesnejše sodelovanje med vsemi balkanskimi državami za ohranitev miru v tem delu Evrope. Opozarjal pa je na to, da so danes vsakovrstna iznenadenja na dnevnem redu in da moramo biti vedno pripravljeni tudi na najtežje preizkušnje. Zaradi tega moramo storiti vse, da bo narod moralno pripravljen in utrjen za vsako preizkušnjo, ki nas še morda čaka. Nato je govoril o notranje-političnem položaju prvi podpredsednik JNS Jovo Ba-njanin. Govorila sta še bivši minister Ig njat Štefanovič, ki je zlasti o6tro obračunaval z levičarji, in bivši poslanec Lju-biša Trifunovič, ki je razpravljal o lokalnih potrebah takovskega sreza. Se nekaj podrobnosti o novem volilnem zakonu Nekatere podrobnosti iz načrta novega volilnega zakona, kakor ga pripravlja posebni ministrski odbor, objavlja v obnovljenem »Savremeniku« glavni urednik »Hrvatskega dnevnika« dr. Hija Jakovljevič. Po teh informacijah je bil sprejet predlog HSS, da lahko postavljajo okrožne liste tudi koalicije strank. Enako je bil sprejet predlog ministra dr. Markoviča, da posamezna stranka ali pa koalicija strank lahko v enem in istem okrožju postavi tudi več paralelnih okrožnih list, ki so potem med seboj povezane. Na državnih listah so kandidati nosilci vseh okrožnih list, ki jih je posamezna stranka, ali pa strankarska koalicija postavila. Da se preprečijo nepoštenosti pri štetju glasov, mora predsednik volilne komisije na vsakem volišču predstavniku vsake liste potrditi, koliko glasov je bilo oddanih za posamezne kandidatne liste! Volilne rezultate za posamezna okrožja bodo ugotavljala okrožna sodišča. Za vodstvo celokupnega volilnega posla v državi se bo obdržala ustanova Državnega volilnega odbora, verifikacijo pa bo opravljala tudi v bodoče narodna skupščina sama. Pričakovati je, nadaljuje dr. Jakovljevič, da bo načrt novega volilnega zakona gotov še v mescu januarju in potem predložen kraljevemu namestništvu v podpis. Takrat bo verjetno podpisan tudi volilni zakon za hrvatski sabor, ki je že dalje časa pred kraljevim namestništvom. Vendar objava volilnih zakonov še ne pomeni, da se bodo tudi takoj nato razpisale volitve. Nekateri politiki smatrajo namreč, da je treba z volitvami počakati, dokler ne popusti današnja napetost v svetu. Drugi so zopet mišljenja, da bi bilo treba razpisati volitve takoj in celo v relativno kratkem roku. Radikalni prvaki pri Aci Stanojeviču V Niš sta dopotovala prvi ni drugi podpredsednik Narodne radikalne stranke gg. Miša Trifumovič in dr. Momčilo Ninčič. Na kolodvoru sta se razgovarjala z niškimi novinarji, katerim sta izjavila, da sta prišla ob skat šefa stranke g. Aco Stanoje-viča. Na vprašanje novinarjev glede glasov o koncentracijski vladi je izjavil Miša Trifunovič. da mu za sedaj o tem ni ničesar znanega. Pristavil pa je: »Toda zakaj ne bi moglo priti do koncentracije?« Po obisku pri Aci Stanojeviču, ki se zdravi v sanatoriju dr. Petkoviča, sta sprejela Miša Trifunovič in dr. Ninčič še enkrat novinarje. Miša Trifunovič jim je med drugim dejal, da je zdravstveno stanje Ace Stanojeviča zadovoljivo in da se sivolasi politik počuti povsem dobro. Dr. Ninčič pa je pripomnil, da so na sestanku razpravljali o političnem položaju in da so v poldrugournem razgovoru ugotovili stališče Narodno radikalne stranke do vseh perečih političnih vprašanj, posebej pa še do sporazuma.« Finančna politika dr. šuteja »Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik finančni politiki vlade in hvali finančnega ministra dr. Suteja da pravilno vodi v sedanjih težkih časih državne finance. Posrečilo se mu je izvesti s pomočjo svojih strokovnjakov zadnje dni celo vrsto važnih finančnih operacij, ne da pri tem preveč zadel ljudstvo Država ima danes zaradi mednarodnega položaja celo vrsto nepredvidenih izdatkov, za katere ie bilo potrebno najti kritje. Ministru dr Suteju se le posrečilo preložiti vsa bremena za kritje teh potreb na premožnejše sloje in ie pri tem celo razbremenil siromašne sloje z znižanjem zemljarine. »Za siromaka pomeni mnogo vsak dinar, ki mu le ostal v žepu. za premožne ljudi pa ne pomenijo nove obremenitve pretežkih bremen, ki bi jih ne mogli prenesti brez oosebn.h težav « »Hrvatski dnevnik« kritizira nato finančno politiko dr Milana Stojadinoviča in pravi, da ni izključeno, da se bodo zaradi novih obremenitev morda pritoževali nekateri veliki kapitalisti, ki so se navadili na velike dobičke »Ti ljudje so doslej še vedno uspeli s svojo odlično organizacijo prenesti njim namenjene obremenitve na finančno šibke široke narodne sloje. Tokrat se jim to ne bo posrečilo. To bo že poskrbel minister dr. Sutej, ki se zaveda, da sloni država na zadovoljstvu širokih ljudskih slojev, ne pa na zadovoljstvu nekaterih izbrancev.« Tajnik zagrebške delavske zbornice odpuščen »Hrvatski dnevnika poroča, da je upravni odbor zagrebSke delavske zbornice, ki ga tvorijo predstavniki Hrvatske delavske zveze odpustil brez odpovednega roka dosedanjega glavnega tajnika zbornice Vla-dimirja Pfelferja. Očitajo mu, da je nepravilno vodil poslovanje zagrebške delavske zbornice. Slovenske oddaje v graškem radiu Ponovno smo že poročali o babilonski mešanici Jezikov, ki je že v viharnem poletju zavladala v evropskih radijskih oddajah in se po Izbruhu vojne Se stopnjevala. Menda nI danes civiliziranega naroda, ki ne bi Imel prilike slišati svojo govorico Kvlrinal in Vatikan Popolna sprava med obema Risnoma — Pomen medsebojnih obiskov papeža in italijanske vladarske dvojice Rim, 30. decembra. Božični čas v Rimu je bil ves v znaku papeževega obiska italijanskemu kraljevskemu paru, ki se je izvršil z največjim zunanjim sijajem. že pred desetimi leti je Italijanski kralj prvič po sklenitvi lateran-ske pogodbe obiskal prednika sedanjega papeža, toda obisk mu je vrnil samo kardinal državni tajnik Sprva med Rimom Cezarja in Rimom sv. Petra je bila sicer dosežena, vendar je pogodba Imela šele dokazati svojo življenjsko silo. Italijansko zedij njenje je ustvarilo Dolno »rimsko vprašanje«, ki ga niti ljudje risorgimenta, niti njihovi liberalni nasledniki niso mogli rešiti. To je uspelo šestdeset let pozneje šele Mussolini ju, ki je imel pogum izrezati živ kos iz telesa prestolnice in ga prepustiti tuji suvereniteti. Namesto stare cerkvene države je bila ustanovljena nova Citta del Vaticano (Vatikansko mesto). Ta zgodovinska sprava je sedaj po desetih letih medsebojnih naporov in popuščanja kronana s svečanimi obiski letošnjega decembra, potem ko je lateranska pogodba morala prebroditi marsikatere težave, ki so jo nekajkrat resno ogrožale. Pod vladavino prejšnjega papeža Pija XI. je prišlo pri praktičnem uveljavljanju določb lateranske pogodbe med državo in cerkvijo večkrat do trenj. Zlasti so nastajali spori v zvezi z avtoritativnim značajem italijanske države in s posledicami, ki iz tega izvirajo. Posebno težak je bil 1. 1931. spor zaradi katoliške akcije, kateri so njeni voditelji, prej v ozkih stikih s klerikalno stranko popolarov, skušali dati izvesten političen značaj, s katerim se fašizem ni hotel strinjati, šlo je predvsem za vzgojo mladine, ki jo je fašizem zahteval zase in je nI bil voljan prepustiti rodbini ln cerkvi. Država ni hotela dovoliti organiziranja mladine pod zastavami papeža, boječ se. da bi se mogle razvijati v pravcu, popolnoma nasprotnem z vzgojnim načelom fašistične mladine. Toda naposled je prišlo do dodatnega sporazuma. Prisega fašistov je bila po svojem besedilu nekoliko spremenjena, katoliška akcija pa je dobila strogo cerkven značaj. Tudi pozneje je prišlo parkrat do manjših sporov med cerkvijo in državo. Italijanski listi, zlasti Farinaccijevo glasilo »Regime fascista«, so včasih hudo napadali politiko Vatikana. Ostrejši konflikt je grozil, vsaj zdelo se je tako, zaradi rasizma, Sokol Delovanje Sokolskega društva v Središču ob Dravi je bilo v decembru prav živahno: vsi telovadni oddelki so pričeli z redno telovadbo. Proslavi uedinjenja sta sledili dve prav dobro režirani in lepo uspeli igri dramatskega odseka. Tudi tradicionalno Silvestrovo se je živahno proslavljalo. Za sokolsko deco in naraščaj je društvo priredilo miklavževanje, pri katerem je bilo obdarovane 106 dece in naraščaja. Za božič pa je priredil socialni odsek društva, t. j. »Središko sokolsko srce« božičnico za revno deco Iz Središča in okoliša Obdarovane je bilo 34 dece z obutvijo ter 30 dece z oblačili, skupno 64 dece. Vsa sredstva za obdaritev je zbralo članstvo med seboj Zdravo! Naše gledališče DRAMA četrtek, 4.: Kupčija s smrtjo. Red A. Petek, 5. ob 15.: Antigona. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Prva reprlza Averčenkove komedije »Kupčija s smrtjo« bo drevi za red A. Satira na zavarovanje po smrti je prav zabavna in je dosegla po zaslugi sodelujočih igralcev prav živahen uspeh. Zasedba bo običajna. Igrali bodo L pah, Jan, Daneš, Levarjeva, Gabrijelčičeva, Jerman, Preset-nik. V. Juvanova, Bratina, Rakarjeva in Vertin. Režiser prof. Sest. Ljudska predstava Sofokljeve »Antigone« bo v petek ob 15. po globoko znižanih oenah od 16 din navzdol. Delo spada med tiste umetnine, ki so ohranile zaradi tehtnosti misli, ki se izražajo v njih, neminljivo vrednosti. Antigona bo igrala ša-ričeva, kralja Kreona pa Skrbinšek. Režija je Fran Lipahova. Krstna predstava izvirnega slovenskega dela, ki ga je napisal Ferdo Kozak, bo prihodnji teden. »Peter Klepec« je igra. v kateri je predočil pisatelj na prikupen in zabaven način zgodbo profesorja in njegove okolice. Ker se dogaja dejanje v Ljubljani in ima precej lokalne barve, mu daje tudi to prijeten mik. Delo bo zrežiral dr. Brat-ko Kreft. OPERA Četrtek, 4.: Nižava. Red četrtek. Petek. 5.: Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac. Red četrtek bo imel drevi predstavo razen v domačih tudi v raznih inozemskih radijskih emisijah. Poročila v srbohrvaščini oddaja že mnogo mescev cela vrsta tujih radijskih postaj, nekaj tednov sem pa je začela postaja v Gradcu oddajati tudi poročila v slovenščini. Kakor nam sporoča nemški konzulat v Ljubljani, oddaja radio Gradec slovenske vesti sedaj trikrat na dan: od 17.45 do 18., od 19 do 19.15 in od 22.45 do 23. ure. Gobbelsov novoletni govor Na Silvestrov večer je imel nemški minister za propagando dr. Gobbels skoraj dve uri trajajoč govor, v katerem je podal pregled dogodkov v preteklem letu. V svojem govoru je omenil, da je pri operacijah na Poljskem zajela nemška vojska 700.000 poljskih vojakov in zaplenila nad pol milijona pušk 16.000 strojnic, 3200 topov in nad tri in pol milijona granat in šrapne-lov raznega kalibra. Glede razvoja dogodkov v novem letu je dejal: »Pred nami stoji trdo leto ln morali bomo biti v vsakem oziru zelo pozorni. Nihče nam ne bo podaril zmage. Morali si jo bomo zaslužiti in to ne samo na fronti, temveč tudi z delom in disciplino v zaledju. Ko se poslavljamo od preteklega leta, prosimo Boga, naj nam bo dobrotljiv tudi prihodnje leto. Borili se bomo, delali in molili k njemu z besedami starega pruskega generala, ki je dejal: »Ljubi Bog, če nam že ne moreš ali nočeš pomagati, potem te prosimo samo eno: tudi našim prekletim sovražnikom ne pomagaj!« vendar nI ob tej priliki prišlo do nove odtujitve. Ko je bil nemški kancelar triumfalno sprejet v Rimu, se je papež predčasno umaknil v svojo poletno rezidenco, v Castel Gandolfo, kjer je ob priliki sprejema nekih romarjev z obžalovanjem ugotovil, da po Rimu plapolajo zastave »križa, ki ni krščanski«. Ko se bežno spominjamo vseh teh sporov v nedavni preteklosti, hočemo s tem 1« še bolj poudariti zgodovinski pomen sedanjih sestankov. Poglavje postopnega in ne vedno lahkega uveljavljanja lateranske pogodbe je bilo zaključeno z vladavino Pija XI. Sedanji papež Pij XII. je že v svoji prvi encikliki opozoril na razliko med avtoritarno in totalitarno državo, obsojajoč le to drugo. Politična modrost mu je narekovala, da je za Vatikan največjega pomena živeti s fašistično državo v najboljšem soglasju. Ta naloga mu je bila tudi močno olajšana s preokretom v italijanski zunanji politiki, odnosno bolje rečeno, z dejstvom da je Italija ostala na svoji preizkušeni liniji, zlasti napram boljševizmu. Papeževa prva enciklika. ki je obsodila uporabo sile v mednarodnih odnošajih, je našla ugoden odmev tudi v Italiji. Papeževi in Mussolini-jevi mirovni napori so šli za istim ciljem. Ravno ta skupna mirovna stremljenja so še bolj zbližala oba Rima in njuna pred desetimi leti dosežena sprava je sedaj postala popolna. Vlogo Italije v prizadevanjih za mir je papež podčrtal tudi v obeh svojih govorih, v Vatikanu in v Kvirinalu. Patriotizem italijanskega naroda se je sedaj popolnoma pomiril z njegovim krščanskim čuvstvom. »Pravični in častni mir«, tako se glasi geslo papeškega in fašističnega Rima. V svojem božičnem govoru v sv. kolegiju je papež označil nujne temelje tega miru. ki naj bi bil trajen in boljši od prejšnjega. Papež je pri tej priliki ostro obsodil boljše-viški napad na Fince, pri čemer ga ni niti motilo, da so Finci po večini protestanti. Toda papež se je izjavil tudi »za pravično revizijo mirovnih pogodb na miren način«, češ da je samo tako mogoče odpraviti spore. Tudi v tej bistveni zahtevi se papež strinja s službeno italijansko politiko. Sv. sto-lica kliče skupaj vse konstruktivne sile sveta na obrambo krščanske, evropske civilizacije in osnovnih temeljev človeške svobode. Dr. O. A. d*Albertove opere »N žava«. To delo v ve-rističnem muzikalnem slogu je zaradi svoje melodioznosti in močno razgibanega dramatičnega dejanja zelo učinkovito Sodelujejo Basičeva. Pol čeva. španova. Ribičeva, Polajnarjeva, Janko Marčec Ba-novec Orel in Dolničar Dirigent dr. Sva-ra. Režiser Emil Frelih. Gostovanje go*pe Zlate Gjungjenac v Leharjevi »Frasquiti« bo v petek na predvečer prazn ka. Občinstvo opozarjamo, da se bo ta opereta pela samo izven abonmaja. Odlično podani glavni partiji Frasquite in Armanda, ki ga poie Franci, sta prinesli delu prodoren uspeh Dirigent N. štri-tof. Rež ser inž. Golovin. Zanimiva premiera se nam obeta prihod nji teden z uprizoritvijo Dvoržakove opere »Rusalka«. Dvoržakova sočna invenciozna glasba in pravljično dejanje ki daje kom-pon stu priliko razviti lepoto številnih .irskih občutij, se družita v zaokroženo celoto. Glavne partije bodo peli Heybalova Ko gejeva. Basičeva. Frani Lupša. Delo bo zrežiral režiser Ciril Debevec. Dirigent Ni-ko štritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota 6.: Ujež. Nedelja, 7.: Uje2. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 4.: Zaroka na Jadranu. Red B. Petek, 5.: Vse za šalo. Znižane cene. Sobota, 6. ob 15.: Konto X. Ob 20.: Zaroka na Jadranu. Postani in ostani član Vodnikove družbe! R I Četrtek, 4. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Za deželana in meščana (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski šramel. — 14: Poročila, — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Narodne pesmi ob spremijevanju harmonike (g. Stanko) poje gdč. Poldka Zupanova. — 20.45: Simf. glasba (plošče). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski or-kester« Beograd 18.25: Mandoline. — 19 40: Lahka godba. — 20.20: Hrističeve skladbe. — 21.50: Pesmi. — 22.20: Plesi s plošč. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: čelo ln klavir. — 20 30: Pesmi. — 21: Koračnice in plesi. — 22.20: Lahka godba in ples. — Sofija 18.45: Lahka glasba. — 20.30: Pevski večer. — 21: Plošče. — 21.30: Plesna muzika. — 22: Ples. — Dunaj 19.15: Simf. koncert. — 20.15: Portugalska narodna glasba. — 20.45: Zvočna igra. — 22.20: Lahka godba in ples. — 24.10: Nočna oddaja. Rudnfk rujavega premoga v Golubovcu, Banovina Hrvatska, išče za tako] DVA PAZNIKA Eden nadpaznik je potreben za promet v jašku — Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Pismene ponudbe z navedbo pogojev in priporočili poslati do 20. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Golubovee«. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Fu jO pur u% besedo. Dlzi 3.- davka zt> vsak oglu« ut enkratno pri ■tojbmo Did 3. za Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iščejo SlužIt. Najmanjftt tnnwfc ta enkratno objavo oglana l>ln 12.—. Dopisi In ženitve »t* eara^uiiajo po l>in 2.— sa vnaku htw Oaslovov NaJmanjSl enesel« ea enkratno objavo uglasit Din 20.— Vsi ostali oglasi zaračunajo po Din I.— *a bes«Hlo, Dtn 3. davkb za vsak oglas U) enkratno pristojbino Din 5. zh Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši eneseb ta enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Pekovskega pomočnika «nlajšega, samostoinega in treznega, ki bi raznašal pecivo in bil zmožen sam dela v pekarni spreimem takoi » stalno službo. — Vrečko, Pišece pri Brežicah. 275-1 Operaterja za kino spretnega in dostojnega, — iščem za podeželie. Ponudbe z osebnimi podatki, spričevali in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spreten in dostojen«. 274-1 Več šoferjev in avtomehanikov spreimem tako). Ponudbe oa ogl odd. Jutra pod ši fro »Dober vozač« . 262-1 Postrežnico mlaišo. marliivo in zanesljivo. spreimem k dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 288-1 Brivskega pomočnika dobro moč, sprejmem tako!. Dobovičnik Minka, Velenje. 305-1 Dve frizerki dobre moč. eno za stalno službo, drugo za izpoma-ganje, sprejme Godina, Sv. Petra c. 3. 311-1 Vzgojiteljico inteligentno, s perfektnim 2n.irrem srbohrvatskega in nemškega lezika, 5 prakso, spreimem. Dr. Hiršl. Aleksander, advokat, Senta. 308-1 Mlajša gospodična se lahko brezplačno nauči stro-eDisia in pisarn;ških del Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šifro »Začetnica«. 309 1 Opravo za eno sobo. banio. nerabljeno, železno peč, (ga-šperček) sanke, poceni prodam. Vprašati Polianski na sip 12, III. vrata 14, Ljubljana. 306-6 Smuči kompletne, z vezavo in palicami, vdelavo robnikov, itd. dobite naiugodneie pri izdelovalcu Fajfarju, Liub-liana, Trnovska ul. 25. 313-6 Boljšo opravo rablieno. sobno in kuhinjsko, ugodno prodam proti takoišniemu plačilu radi odpotovanja. Interesenti nai se zglase naik^sneie oH 1 do 6. jan. 1940. — Peter Gr-"' ' * vec, Stahovci pri Mariboru. 312-6 Posojila na hiše v mestih, kmetska posestva na dolgoročno odplačilo po *6% obrestih nabavimo. Prodaiamo hiše, posestva, gostilne, trgovine itd. Več pove Realitet, Zagreb, Vla-ška ulica 2. Tel. 46-07. 239-16 Radi izselitve prodam predmete pohištva in drugo, pod roko v Nunski ulici 17. pritličje, levo. V petek dopoldne od 9. ure dalje. 3106 Kupim Lepe briljante čiste, kupim od privatnika. Ponudbe z navedbo velikosti in cene pod »Bri-ljant« na ogl. odd. Jutra. 297-/ Prvovrstnega graverja sprejme zlatarska delav niča »čaikaš i Juhas« v Subotici. 33494-1 Službe išče Briv.-frizerski pomočnik »možen nemščine, išče službo. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 281-, Pridno dekle pošteno, išče mesto postrež-nice, za dva dni tedensko. Pojasnila, Vodmatska c. 15 282-2 Vajenci(ke) Frizersko vajenko spreime salon Zaje, Praža-kova ul. 15. 318-44 Prodam Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan Šiška tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44. 2449-6 Veliko Lutz peč malo rabljeno, primerno za večje prostore, in avtomobilske gume velikost *.00 16, poceni prodam. ADLER zastopstvo Kersnikova ul. (za Slami čem). 302-6 Službo dobi najlažje, kdoi zna stenografijo in strojepisje. — 6mesečni tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe. 273-4 Avto, moto Avto peč za oglje (vožnja brez bencina), pol-tovorni avto na oglje in DKW motorno kolo za vsako ceno naprodaj. Cizerl, Sv. Petra c. 85. 315-10 Kupim hišo - vilo dvostanovanjsko, za Beži gradom, Podrožnikom, Mir u v Vižmarjih ali Št. Vidu. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod šifro »Za gotovino«, 285-20 Denar za trgovske posle, samo kratkoročnega značaja, preskrbam hitro. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul 12 299-16 Obveznice Ratne štete večjo količino, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 292-16 Obsežno zemljišče na Dolenjskem ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »A. M.« 291-21. Tri parcele blizu Tyrševe mitnice, najrajši skupai, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 283-20 Posojila kratkoročna, preskrbim hitro, brez kakeea predplačila. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 300-lb Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za 400 din. Karlovška C. 28. Ogled popoldne. 319 21 Sobo odda Kabinet v centru mesta, s separira-nim vhodom, oddam takoj. Ogledati: Knafljeva 13, II. 279-23 Lepo sobico lepo, oddam takoj poceni. Svetosavska 16 za bežigrajsko gimnazijo. 287-23 Sobo prijazno, snažno, parket, z elektr. razsvetljavo, s po sebnim vhodom, oddam eni oz. dvema mirnima osebama v Gradišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 264-23 Hranilne knii?ice vrednostne papirje kupujemo Malo sobico stalno in po najvišjih cenah ' novo opremljeno, oddam in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. 298-16 Knjižice Kmetske posojilnice ljublj. manjše ali večje zneske — imam vedno na razpolago. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 301-16 Kolesa Steyer moško kolo zelo dobro. Cena 450. — DKW motorno kolo 100 ccm. Cena 2.200. Cizerl, Sv. Petra cesta 85. 316-11 Pohištvo Malo rabljene trgovske opreme iedilnice spalnice, nove špe rane spalnice m razno dru eo pohištvo po «elo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri f» Ivan Mathian. Ljub liana, Tyrieva 12. dvorišče 17-11 12 Posest Krasen hotel najprometnejši kraj Gorenjske nov, dvonadstropen, 20 komfortnih sob. centralna kunava, mrzla in topla voda. Kompletna oprema za 100 oseb. Ves inventar. Sveta 20 000 kv. m. PENSION. dvonadstropna vila. blizu Bleda, 10 sob. vodovod, elektrika, bazen, hipoteka 110.000. v gotovini 170.000. Proda Reali-tetna pisarna, Ljubliana, Gosposvetska 3, I. nadstr 289 20 boljši osebi, poseben vhod, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 321-23 Opremljeno sobo s hrano za din 500 oddam Karlovška c. 28, ogled po poldne. 320-23 SPOR? 22 novih svetovnih rekordov V plavanju so bili lani najbolj marljivi Američani v moških, Holandke in Danke pa v ženskih disciplinah Sob* išče Akademičarka išče sobo brez hrane in kurjave, po možnosti v centru. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »M;rna«. 293 23a Opremljeno sobo toplo, za takoj išče gospodična. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Soba za takoj«. 314-23a Dopisi »23. VII.« Srečno novo leto I 303-24 »777« Dvignite pismo. Pozdravlja Vas S. Kultura. 322-24 Krompir po 1 25 din nudi Sevei et Comp., Ljubljana. 223-33 s ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najv.šjil cenah CERNE juvelir Ljubljana Wolfov; Linolej za kuhinjo — najcenejše v zalogi pr; SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 1 Strokovno polaganje linoleja. Globoko presunjeni javljamo, da je naš najdražji soprog, oče, sin, brat, zet in svak, gospod dr. RAZBORŠEK IVAN NOTARSKI NAMESTNIK danes po težki bolezni, spokojno preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v petek 5. januarja 1940 ob 15. popoldne izpred tukajšnje javne bolnišnice na mestno pokopališče. Slovenj Gradec, dne 3 januarja 1940. Žalujoča soproga MICA s hčerkico METKO j G. Th. Rotman ] SAMBO IN PETER POTUJETA 31 Črnec je krenil naprej v notranjost razvaline, ki je bila nekdaj veliko svetišče. Veličastno so štrleli silni stebri okrog njih. Dasi jih stoletja niso bila pustila nepoškodovanih, je bilo vendar še zdaj razločiti skrivnostne znake in slike iz življenja Egipčanov, ki so bili vklesani vanje. Kako lepo je moralo biti vse to, dokler so bile barve še nove in žive! Od Vas je odvisno, da imate obleko / U&p vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralaica — Svetlolikalnio premoč KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. Mkk E NO- IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA :rSuir23 Tudi v preteklem športnem letu se je seznam plavalnih svetovnih rekordov v marsičem spremenil. V minulem letu so plavalci dosegli 22 novih svetovnih rekordov, in sicer 7 moški, 15 pa ženske. Med slednjimi so bile posebno marljive Nizozemke in Danke. Na Holandsko odpade izmed ženskih rekordov 7, na Dansko pa 5 svetovnih rezultatov, ostale tri pa si delita Brazilija in Belgija. Nizozemka Cor Kint je ustvarila 4 svetovne rekorde, trikrat je v novem seznamu zastopana Danka Ragn-hild Hveger, po dvakrat njena rojakinja Inge Sorensen ter Brazilijanka Marija Lenk, po enkrat pa Van Feggelen, Waal-berg in Heeselaars. Pri moških se je najbolj izkazal ameriški prsni plavalec Dick Hough, ki se je v lanski sezoni s štirimi vrhunskimi rezultati v prsnem plavanju uvrstil v rekordno listo. Njegovi rojaki Jack Medica in četvo-rica Dermott, Reilly, Spence in Fick iz štafete prosto izpolnjujejo 6 mest, ki jih imajo med novimi svetovnimi rekordi zasedene Američani. Sedmi najboljši rezultat lanskega leta na svetu gre na račun nemškega prsnega plavalca Arturja Heina. V podrobnem gre pri lanskih novih svetovnih plavalnih rekordih za naslednje uspehe: Med moškimi: Na 500 m prosto 5:56.8 Jack Medica, na 100 y prsno 1:00.6 Dick Hough, na 100 m orsno 1:07.3 isti na 200 y prsno 2:22.2 in ?:22 isti, na 500 m prsno 7:13 Artur Heine n 4x100 y prosto 3:31 Newyorški AC. Med ženskami: 100 y prosto: 0:59 Ragnhild Hveger, na >00 m prosto 2:22.6 ista, na 500 m prosto 3:34.3 ista, na 100 y prsno 1:15.6 Dora Heeselaars, na 200 y prsno 2:40.3 Jopie VVaalberg, na 200 m prsno 2:56 Maria T„enk, na 400 m prsno 6:16.2 Inge Sorensen in 6:15.8 Maria Lenk, na 500 m prsno 8:01.8 Yvonne van de Kerkhove in 7:58.4 Inge Sorensen, na 100 y hrbtno 1:07 Jet Van Feggelen in 1:05.1 Cor Kint, na 100 m hrbtno 1:10.9 ista, na 150 y hrbtno 1:42.1 ista in na 200 m hrbtno 2:38.8. __ • švedski crawlist Bjorn Borg, to je oni švedski plavalec, s katerim se hoče za prvenstvo Evrope pomeriti naš najboljši pla- Prvenstvo Celja v table-tenisu V soboto in nedeljo ves dan v mali dvorani Celjskega doma Table-teniška sekcija SK Celja bo priredila v sobJto 6. m nedeljo 7. t. m. v mali dvorani Celjskega doma v Celju lokalni turnir za prvenstvo mesta Celja. Pravico tekmovanja imajo samo tekmovalci celjskih klubov. Tekmovanje bo v singlu ju-li^ripv m spninriev ter v doublu seniorjev in moštev. Razpisane so številne nagrade: ^ioin dva lepa pokala, in sicer prehodni, ki ga brani g. Furlan (SK Jugoslavija) in pokal g. L. Rebeuschegga za zmagovalno moštvo. Na turnirju bo nastopilo izredno število igralcev, članov celjskih venstvo avrope pomenu u^ starejših igralcev Furlana, v^ectestrokeB^nkožižek, lepredkrat ^^ |ebeuschegga> Coha ln drugih kim startal v Stockholmu in spet dokazal svojo veliko formo. Na progi 500 m je posekal že 7 let obstoječi evropski rekord Francoza Jeana Tarisa s 6:01.1 za dese-tinko sekunde. Na isti prireditvi je Borg na 400 m hrbtno dosegel čas 5:19.9, torej spet bolje od starega rekorda, ki ga brani Nemec Heinz Schlauch, pri čemer pa je treba vedeti, da je pred nekaj tedni s 5:15.9 že dosegel novo rekordno znamko v Evropi. Klubsko prvenstvo na Pokljuki Prireditve SmK Linbliane v dnevih 5., 6. in 9. t. m. Smučarski klub Ljubljana bo izvedel svoje klubske prvenstvene tekme na krasnih smučarskih terenih okoli »Sporthote-la« na Pokljuki. Prireditelji so spored razdelili tako-le: v petek 5. t. m. dopoldne bo tek na cca. 15 km, v soboto 6. t. m. popoldne bodo skoki na 40 metrski skakalnici, v torek 9. t. m. pa bodo slednjič še tekme v alpskih disciplinah na Lipanci. Tekmovalci SmK Ljubljane so prav v teh dnevih absolvirali dva izdatna tečaja, in sicer 12 dnevnega za tek in skoke, drugi pa 10 dnevnega za smuk in slalom, tako da se lahko računa, da bodo že pri tej prvi in samo klubski prireditvi nastopili v prav dobri formi. Dovršeno brije in dalje traja Alcoso nožiček za britje Zahtevajte vzorce in pogoje od E. t^ever. Beograd oošt nretinac 284. Me»Ui .>0*1 con -a«oc Ob Cid» Liubltana Brez posebnega obvestila. Umrl je naš sin MILAN ABS. CHEM. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 5. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. januarja 1940. Žalujoča družina GOSTIŠEVA Mestni pnareom -ravoa Občina Ljubljana Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere naš ljubi soprog, oče, stari oče. brat, sin in tast, gospod FRANC MAVC VLAKOVODJA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na poKopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica za pokojnega se bo darovala v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 15. januarja ob 7. uri. LJUBLJANA, dne 3. januarja 1940. Žalujoče rodbine: MAVC, FRATINA, KUKEC Naznanjamo tužno vest, da nam je preminul naš dragi soprog, brat, stric in svak, gospod Mar i in Kovač oblastni Inšpektor fin. kontr. v pok. Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne Iz hiše žalosti Koseskega ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v soboto ob 7. zjutraj v trnovski cerkvi. LJUBLJANA, dne 8. januarja 1940. Globoko žalujoči: TEREZIJA, soproga; JAKOB, brat In ostalo sorodstvo Mdtni 90«rehn *a»or Otifin> liuhhan» se bodo tokrat predstavili številni juniorji, ki mnogo obetajo. Tekmovanje se bo pričelo vsakokrat ob 8.30 zjutraj. V soboto bo tekmovanje moštev in v doublu, v nedeljo pa bodo samo tekmovanja v singlu. Opozarjamo Celjane na zanimivo tekmovanje. ki bo po dolgem času spet poživilo zanimanje za to športno panogo. V nekaj vrstah Izredni občni zbor plavalne zveze Na drugem mestu objavljamo poziv na izredni občni zbor ljubljanskega plavalnega podsaveza, obenem pa smo prejeli tudi iz Zagreba obvestilo v izrednem občnem zboru plavalnega saveza. ki bo v nedeljo 14. januarja ob 8. zjutraj v Zagrebu. Med številnimi točkami dnevnega reda je glavna ona, ki se nanaša na spremembo pravil in pravilnikov JPS, t. j rešitve onega vprašanja, zaradi katerega Je prišlo na zadnjem rednem občnem zboru do znanega sr.ora med Zagrebom in Beogradom ter Ljubljano. Predstavniki hrvatskih plavalnih klubov so pozneje skušali razprtije urediti, toda Slovencev in Srbov na sklicane sestanke vsaj oficielno ni bilo, tako da so Hrvati nato sami pripravili vse osnutke novih pravil ln pravilnikov. Glede na to se mora računati, da bo ta izredni občni zbor za nadaljnji obstoj naše vrhovne plavalne organizacije velikega pomena. Koristno je. da bodo slovenski klubi na današnjem občnem zboru proučili vse podrobnosti nove ureditve in se zedinili že v naprej glede stališča, ki naj ga branijo v zaščito svojih interesov na občnem zboru v Zagrebu. • Skoraj 4 milijone dinarjev kredita je bilo prenešenih v resoru ministrstva za telesno vzgojo na banovino Hrvatsko. Med posameznimi postavkami so najbolj izdatne one za Jugoslovenski olimpijski odbor (121.000), za Jugoslovenski atletski savez (82 0001. za podsaveze in klube H30 000), za stroške športnikov v tujini (46.000), za ženske balkanske igre (29 000) Itd Med orgranizariiskimi stroški je za nagrade za uspešno delo za irbol^šnnie telesne vzo-oie določenih okoli 160.000 din, za tečaje za priprave učiteljev 190.000 din. za podpore za prazniške tečaje 160.000 din, za vežba-lišča 154 000 din. za zpra'zv5» lalec v promet v teku enega leta na področju naše države, kolikor davčni zavezanec na podlagi predloženih dokazov ne dokaže nasprotno. Obstoj take interesne skupnosti je proizvajalec dolžan prijaviti davčni upravi najkasneje mesec dni po končanem koledarskem ali poslovnem letu. Proizvaialec. ki v določenem roku ne priiavi obstoia interesne skupnosti, se kaz-nuie z globo 10.000 do 100.000 din. Kazni davčno obiastvo prve stopnje in ne izključuje ka-^i zaradi davčne utaje. Vo-lenje knjig 8 9 ki se nanača na vodenje k?vflg oprav-ljpnorr3 pr-meta se izpopolni z določbo, 11 se g'asl: Podjetja, ki plačujejo družbeni davek, vsa industrijska podjetja, obrtna in treov'nska podjetja, ki obratujejo s stroji a!l Imajo več nero 20 zaposlenih oseb, so zavezana voditi knjigo opravljenega r>rorveta ne trdeče na obseg prometa. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, morajo voditi še naslednje knjige in evidence: 1. kopije izdanih faktur, za blago stavljeno v promet, 2. račune oseb, ki jim je prodano blago, 3. evidenco o potrošenih surovinah, polizdelkih in pomožnih sredstvih, nabavljenih od koga drugega, 4. evidenco o potrošnji blaga in pomožnih sredstev, pridobljenih v samem podjetju, 5. knjigo začetnega in končnega inventarja za vsako leto ali račun izgube in dobička, 6. knjigo odpreme blaga. Za vsako knjiženje mora obstojati ustrezajoči dokument odnosno beležka. Če obstoji čekovni račun ali račun pri kakem denarnem zavodu, se ima ta račun dati v pregled. Podjetja, ki vodijo redne poslovne knjige po trgovinskih načelih, pa v zvezi knjigovodstvenega sistema nimajo ene od označenih knjig ali evidenc, morajo voditi te knjige in evidence. Stroge kazni Novo besedilo prvega odstavka § 10 pa se giasi: Davčni zavezanci in od njih pooblaščeni nameščenci so dolžni na zahtevo davčnih obiastev dovoliti v vsaki dobi v poslovnem času vpogled v knjigo, evidence in ustrezajoče dokumente in beležke, ki jih morajo voditi. Ce nameščenec prepreči vpogled organom davčnih obiastev, se kaznuje z globo 5000 do 50.000 din. Davčni zavezanec, ki ne vodi predpisanih knjig In evidenc ali prepreči organom davčnih obiastev vpogled, se kaznuje z globo deset do 100 tisoč din. Z isto kaznijo se kaznuje davčni zavezanec, ki v knjigo prometa n«. vnese katerekoli fakture ali če v ostale knjige ali evidence ne vnese vseh potrebnih podatkov, od katerih je odvisna pravilna odmera davka. V tem primeru se odmera davka izvrši po svobodni oceni zbranih podatkov o poslovanju in na podlagi primerjave. Kazen izreče davčno obiastvo prve stopnje, o pritožbi, ki se mora predložiti v 30 dneh pa končno odloča finančna direkcija. Te kazni ne izključujejo kazenske odgovornosti po čl. 142 zak. o neposrednih davkih (kjer je za davčno utajo predvidena kazen 2 do 4kratne vsote, za katero je pretila državi škoda, in sicer po-redneea davka). Davčni oddelek finančnega ministrstva ima pravico Izvršiti fakultativno cenzuro izdanih določb o letni odmeri skupne?« davka pod pogoji, ki so določeni v 5. odstavku § 127. zakona o neposrednih davkih. Za neplačani davek ln kazen lamčl davku podvrženo blaeo pri davčnem zavezancu po novi določbi pa tudf ce'otna Imovina davčnega zavezanca. Na blagu ima država prvenstveno zakonito zastavno nravieo za ves dolžni skunnl ln luksuzni »a doče gibal na osnovi uvoza prejšnjih let. st mo antrancita in starega železa nam Vancozi ne morejo dobavljati. ves dolžni skupni, luksuzni, splošni prometni davek in kazen. Davčno obiastvo pa je dolžno dati pred prodajo davčnemu interesentu točne podatke o dolžnem davku prodajalca. Nova tarifa skupnega davka 2e včeraj smo poročali, da je finančni minister izdal spremembe in dopolnitve k uredbi o skupnem davku na poslovni promet z novo tarifo skupnega davka. Spremembe so predvsem v zvezi z novimi določbami zakona o skupnem davku na poslovni promet. Povišanje luksuznega davka Obenem je finančni minister izdal uredbo o spremembi uredbe o odmeri in plačilu luksuznega davka. Luksuzni davek, ki je doslej znašal 12%, znaša od 1. januarja t. 1. 12, 15 odnosno 20°/« od prodajne cene odnosno od prometne vrednosti blaga, stavljenega v promet odnosno cene blaga pri uvozu. Luksuzni davek se pobira skupaj s skupnim davkom odnosno splošnim poslovnim davkom. Za blago, ki je bilo 1. januarja nezacarinjeno na carinarnicah se uporabi nova stopnja luksuznega davka. Za vse dobave državi in samoupravam, ki se bodo izvršile po 31. decembrom lanskega leta na osnovi pogodb, ki so bile sklenjene do tega dne, se bo pobiral luksuzni davek po dosedanji uredbi. Objavljen je tudi nov seznam luksuznih predmetov, v katerem je navedena tudi stopnja luksuznega davka. V seznamu je mnogo novih postavk. Odslej znaša luksuzni davek na močne alkoholne pijače, kakor so rum. konjak in likerji 15°/o. Prav tako se pobira 15% luksuzni davek na fina vina, ki vsebujejo preko 15°/o alkohola ali 5°/« ekstrakta. Luksuzni davek na fina vina se pobira v trgovini, medtem ko se v osta^m luksuzni davek z malimi izjemami pobira pri proizvajalcu ali pri uvozu. Na šampanjec znaša luksuzni davek 20%, na navadne in fine bombone kakor doslej 12%, toda brez omejitev glede cene: nadalje znaša luksuzni davek na fini sir 15%, na ekstrakte kave, limone in začimb 12% (novo), malinovec in sok od limon ali iagod 12% (novo), na fina mila v ceni preko 30 din za kilogram 15%, na pa rf umeri j-sko blago, puder, pomade itd. 20%, na orientalske preproge 20%, na fine bombažne tkanine v teži izpod 200 g na kv. m 12% (novo), na bombažno pozamterijo 12% (novo), na svileno prejo 15%. na svilene tkanine z malimi izjemami 20%, na svileno konfekcijo 20%, na moške in ženske klobuke iz klobučevine ln slame v ceni preko 150 din 12% (novo), na torbarske izdelke 15% in v zvezi z najfinejšim materialom 20%, na usnjeno galanterijo 12% in z najfinejšim materialom 15 ali 20%, na pohištvo prevlečeno s svileno tkanino 15<7, -ia Igralne karte 20%, na drago kamenjt 20%, na izdelke iz koral in jantarja 20# na stekleno posodo iz rezanega kri^inegp stekla 15% (novo), na izdelke iz zlata "0%, na radijske aparate 20%, na dele radijskih aparatov 12%. na luksuzne ladie ln čolne 20%, na gramofonske plošče 15% na fotografske aparate 15%, na zlate urr 10%, na stonske ure v vrednosti preko 3000 din 20% itd. Stanje klirinških računov ob koncu leta Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom na dan 31. decembra preteklega leta zaznamuje v zadnji četrtini decembra zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji od 8.44 na 7.66 milijona mark, torej za 0.78 milijonov mark (v prejšnjem tednu le saldo nazadoval za 1.47 milijona mark) Navzlic temu ponovnemu nazadovanju je saldo vendar še večji nego ob koncu novembra, ko je znašal le 5.2 milijona mark Saldo naših terjatev v češko-moravskem protektoratu pa se je v zadnjem tednu decembra dvignil za 5.1 na 48.2 mil:jona Kč V rednem kliringu z Bolgarijo se je saldo ponovno skrčil za 0.17 na 0.29 milijona din Med pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Italijo ponovno zmanjšanje salda našega klirinškega dolga za 10.5 na 68.1 milijona din, medtem ko se ie saldo našega klirinškega dolga v Madžarski ponovno povečal za 2.8 na 34.2 milijona din V kliringu s Slovaško smo postali že precej pasivni in se je naš klirinški dolg povečal od 0.09 na 0.82 milijona Ks. likvidacijski kliring z Rumunijo pa se je zmanjšal od 32.4 na 25.0 milijona din. Naš dolg v kliringu s Turčijo se je le za malenkost dvignil, in sicer za 0.4 na 4.8 milijona din Gospodarske vesti = Zasedanje odbora za revizijo kartelnih cen. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bila včeraj pod predsedništvom Save Obradoviča. pomočnika trgovinskega ministra. prva seja odbora za revizijo kartelnih sporazumov, ki je bil ustanovljen v smislu uredbe o pobijanju draginje. Odbor je najprej sklepal o delovnem programu, nakar je razpravljal o kartelni politiki trgovinskega ministrstva. Razpravljali so tudi o posameznih primerih povišanja kartelnih cen in je bilo v tej zvezi sklenjeno, predlagati trgovinskemu min stru. naj uvede preiskovalni postopek nad karteli zaradi zvišanja cen. Prav tako je odbor sklenil zaprositi trgovinskega ministra in bana banovine Hrvatske, naj nadaljujeta in čimprej končata preiskovalni postopek nad cementnimi karteli. = Uvoz mineralnega olja Iz Italije. Po informacijah, ki jih je dobil »Jugosloven-ski kurir« iz Rima, so italijanska oblastva odobrila izvoz določenih količin bencina in petroleja v našo državo proti plačilu v kliringu. Italija nam je namreč s posebnim protokolom obljubila, da nam bo dobavljala derivate nafte proti plačilu v kliringu v onih količinah, ki jih je uvozila Jugoslavija od 1. julija 1938 do 30. junija 1939. V tem času smo uvozili iz Italije 2349 ton nafte, 307 ton bencina in 1217 ton petroleja. Italija pa je pripravljena nam dobavljati proizvode nafte tudi preko gornjih količin proti delnemu plačilu v devizah. = Ustanovitveno gibanje ▼ lanskem letu. Po podatkih Narodne banke je bilo lani ustanovljenih v naši državi 58 novih delniških družb nasproti 59. 47. 44 in 35 v prejšnjih štirih letih, medtem ko zn^ša glavnica novo ustanovljenih deviških družb m"'.ionov d'n nasnrnti 1065 130. 153 in 50 miliionnm v prejšnjih štirih letih. Tzredno visok znesek nove Ravnice v letu 1938 je pripisati ustanovitvi oveh velikih državr>'h podietll. to je družbe Tu- gnsiovensko iek^o in PrivPe^irsne d d za silose. — Poleg ustanovitve novih delni- Wash5ngton, 3. jan. br. Za današnjo i.volitev rednega zasedanja ameriškega kongresa je vladalo v vseh Zedinjenlh državah ogromno zanimanje. V prvi vrsti so oili zanj merodajni notranjepolitični razlogi. Letos bodo v Ameriki volitve ln že na tem zasedanju naj bi se pričelo ustvarjati lazpoloženje za eno ali arugo stranko. Poleg tega bo sedanje zasedanje, na katerem bo sprejet tudi novi proračun, poteklo v znamenju vojne v Evropi, spričo katere se bo državni proračun povečal, ker so vsi tako demokrati in republikanci edini v tem, da je treba povečati Izdatke za narodno obrambo. Po otvoritvenih formalnostih je takoj povzel besedo prezident Roosevelt, ki je najprej odločno obsodil diktatorske sisteme, napadalno politiko in občo filizofijo sile v nasprotju z načeli enakopravnosti in svobode, nakar je nadaljeval: Sedaj se je pač razblinila iluzija, da lahko Zedinjene države žive v blagostanju, če se desinteresirajo za ostali razvoj na svetu. Se zmerom je upati, da Zedinjenim državam ne bo treba neposredno poseči v vojno. V resnici Zedinjenim državam ni treba, da bi dvignile orožje proti kateremukoli drugemu narodu, toda že sedanje izkušnje v prvih štirih mesecih evropske vojne so dokazale, da so spričo te vojne tudi Zedinjene države hudo prizadete in da je v njihovem lastnem interesu, da poskusijo vplivati na neposredno prizadete narode, da se sporazumejo za obnovo miru. Le tako se bo zmanjšalo zlo, Id Je zadelo ves svet in le tako si bodo Američani pomagali sami sebi. Nujno Je potrebno, da pravočasno spoznamo pogoje, v katerih bodo morali živeti naši otroci in vnuki, če bi svet dejansko obvladala sila in bi prišli narodi v odvisnost poedinih večjih vojaških sistemov. Razumeti moramo, kam bo šel ves svet, če bo velik del člove- Rim, 3. jan. p. Obisku madžarskega zu-..oiijega uuuiauo. ki ga pucaitoje- jo oo Kuncu Leona, pripisujejo iiieaen po-.»,en. Menijo, da bo uuei groi Csaky priii-ko sestati se z vodilnimi osebnostim xtali-je, predvsem z zunanjim ministrom Cia-uom. vseK.aK.or bosta oua zunanja ministra izmenjala svoja nabiranja o aKiuainiii nied-iiarouiun zauevali, preuvsem o položaju v pretili ji Evropi, v irodunavju in na iteuka-nu. Napovedujejo, da se bosta zlasti baviia z mauz.arsKL>-i uiiiuiisKim razmerjem. Pri tem poudarjajo, da želi tako Itaiija kakor iViadzarsKa, da bi prišlo vsaj do začasne Konsolidacije odnosov, ki danes toiiko zanimajo itaiijo in vso jugovzhodno Evropo, čšebtanek bo zelo važen tudi že zaradi tega, Ker je dobua Aiauzarska skupno mejo s Sovjetsko Rusijo in ker je sovjetsko-fin-ski spor vzbudil na Madžarskem precejšnje vznemirjenje. Kljub vsemu pa gleuajo v ^uuii.ipešci uanes nekoliko nurueje na po-iOžaj, posebno zato, ker je itaujmiska vlada ponovno izjavila, da ne bo dopustila ru-..ut^a prciioua prcKO Karpatov. Bukarešta, 3. jan. p. Iz zanesljivega vira oc je izveueio, ua je oii nemsKi poaiuuik v ~>uKarcšti obveščen, da bo Italija posredi vala z vsemi svojimi razpoložljivimi silami če bi Sovjetska Kusija nadaljevala svcv vojaške priprave ob rumunski in i nad žar štva prisiljen kloniti pred kakim vojaškim oblastnikom, če bo moral njega obožavati mesto pravega boga, če se ne bo smel niti poučiti o vsem, kar se dejansko dogaja po svetu, če ne bo smel ne citati ne poslušati, kar bo njemu pri srcu. Nikoli se ne sme dogoditi, če bi si kakšen narod ali skupina narodov prisvojil vso oblast na svetu in z orožjem v roki vsilil drugim svoj sistem. Ves razvoj Zedinjenih držav sloni na načelu, da ima vsak narod pravico, da si sam uredi svojo oblast in da jo razvije do meja, ki jih dopušča sožitje z drugimi narodi. Slej ko prej moramo imeti pred očmi, da je tak sistem utemeljen na načelu svobode, ki je osnovna smernica vsega človeškega razvoja. Zedinjene države so pripravljene sodelovati z vsemi, ld fiočejo mir. V drugem delu svojega govora je Roosevelt omenil, da bo moral kongres pristati v okviru novega proračuna na večje kredite za državno obrambo, predvsem za nadaljnjo izpopolnitev ameriške vojne mornarice in organizacije njenih sil na kopnem in v zraku. Roosevelt je zaključil svoj govor z željo, da bi leto 1940 ostalo v spominu bodočih generacij ono leto, ko se je predvsem človeštvom znova izkazalo, da je demokratski sistem za razvoj in obstoj človeštva najpopolnejša oblika vladavine med vsemi, kar jih je človeštvo doslej ustvarilo. Na današnji seji kongresa je ameriški mornariški minister predlagal, da bi se priznala prezidentu posebna pooblastila, po katerih bi mogel prevzeti vso skrb za oborožitev in organizacijo vojnih sil Zedinjenih držav, kakor bi to pač narekovale nujne potrebe. V smislu teh pooblastil bi mogel Roosevelt sam neomejeno odrejati kredite za vojne nabave. ski meji. Nekateri italijanski krogi v Bukarešti gredo celo tako daleč, da napovedujejo, ua se bodo odnosi med Berlinom in Rimom ohladili prej ali slej, če ne bo nemška vlada podvzela energičnih korakov v Moskvi, da bi sovjetska viada opustila vsakršne nameravane ukrepe proti podunav-skim in balkanskim državam. V rumunskih političnih krogih izjavljajo, da bosta Ru-munija in Italija ostali strogo nevtralni, ker ne obstoja več nevarnost od strani Nemčije. Sovjetski napadi na finska mesta Helsinki, 3. jan. s. (Reuter). Sovjetski bombniki so danes popoldne napadli Helsinke, Abo, Hango in Kemi v bližini švedske meje. Kolikor je doslej znano, ni noben napad zahteval človeških žrtev, pač pa je lilo v Abu zopet porušenih več hiš. Novi vpoklici v Rusiji lslnkl, 3. jan. s. (Reuter.) Po poroči-z Sovjetske Rusije so bili danes tam -mi pod orožje novi kontingenti ietov, zlasti tehničnih oddelkov. Pomen obiska grofa Cs&kya v Italiji Angleški kralj na bojišč« Kralj Jurij VI. je nedavno obiskal svoje vojake na zapadnem bojišču v strelskih jarkih Letos nam vlada sonce Zvezda srednjega reda ln srednje starosti — Astronomski dogodki 1940. Razburljiv dogodek v radijskem študiju V Študiju radijske oddajne postaje ▼ Fall Riveru t Massachusettsu so Imeli te dni zelo razburljiv dogodek. Sredi neke oddaje je vdrl v Studio mlad Poljak po Imenu BeleckL S samokresom ▼ roki Je prisilil osebje ln umetnike, da so se postavili z dvignjenimi rokami k steni ln je potem Imej 45 minut dolg govor, v katerem je zahteval, naj bi Zedinjene države intervenirale r korist Poljske. Mož pa ni vedel, da je vodilni Inženjer mikrofon takoj odklopil, tako da je govor. 1 zaman. Policija ga Je prijela. Pri tem se je izkazalo, da je bil osebje in umetnike ustrahoval z otroško pištolo. Papež na poti v Kvlrlnal Mars kdo bo smatral za dobro znamenje, da je vladar letošnjega leta sonce. Letne vladarje so si izmislili v dobi, ko je bila astrologija, predhodnica moderne astronomije, na višku svojega ugleda. Letno število delimo s sedm co. Ostanek 30 lahko števila 1. 2, 3, 4, 5, 6 ah 0 in ta Števila pomenijo po vrsti lahko Sonce, Venero, Merkurja, Mesec, Saturna, Jupitra ali Marta. Ce delimo 1940 s 7, nam ostane 1 in to pomeni sonce. Modem astronomi seveda nimajo mnogo smisla za takšne prilično samovoljne račune. Zanje ni nič posebnega da se vrtijo planeti in z njimi naša zemlja s svojim mesecem okrog sonca. Pogled v globine vesoljstva jih uč., da je sonce le zvezda srednjega reda in srednje starosti. Pomembnejših zvezd in nebesnih pojavov je v vesoljstvu dovolj. Zanimivo je število dni v novem letu. To leto je namreč prestopno in kot takšno mora izenajč ti neke netočnosti v koledarju. Namesto normalnih 365. bo imelo 366 dni. Velikonočne praznike bomo Imeli letos še posebno zgodaj, namreč že 24. marca. Zavoljo tega bodo tudi ostali prazniki, ki so odv sni od velike noči, zgodnjega datuma. Vnebohod bo 2. maja, Binkošti 12. maja, Telovo pa 23. maja. Leto 1040 nam prinese več pomembnih astronomskih dogodkov. Dne 7. aprila bo krožni sončni mrk, popoln sončni mrk pa bo 1. oktobra. Na žalost pa ne bosta ne prvi ne drugi mrk pri nas v dna. S krožnim mrkom se bo letos bahala lahko Amerika s popolnim pa Afrika in Indija. Luninih mrkov sploh ne bo, pač pa bo v noči 11. do 12. novembra prehod planeta Merkurja. ki ga pa v Srednj Evropi tudi ne bomo opazovali. Gre za prehod omenjene premičnice pred soncem, kar se bo zgodilo v času 20.4S do 1.35, torej v času. ko je na našem delu zemeljske oble noč. Opazovali pa bodo ta astronomski dogodek v Ameriki, Avstraliji in v nekih del h Azije. Zadnja leta dajejo astronomom mnogo priložnosti za opazovanje sončnih peg. Kakor vse kaže se perioda njihovega štev 1-nejšega pojavljanja še ni zaključ la in tako si znanost obeta da bo mogla v novem letu dognati še marsikatero njihovo skrivnost. Češe ne veš, zdaj izveš: da bodo letos 1. novembra v Zedinjenlh državah Amerike volili novega državnega poglavarja. Takrat se bo videlo, če se je Roosevelt odločil za tretjo kandidaturo; da izide te dni na Madžarskem koiespon-denca med pokojnim maršalom Pilsudskim in državnim upraviteljem Horthyjem; da je izgubila Japonska v svojem vojaškem pohodu na Kitajsko nad en milijon 400 tisoč mož; da je umrl v 81. letu svojega življenja angleški igralec Bcnson Frank, eden l^med znanih predstaviteljev Shakespeareovih tipov na angleškem odru; da je Norveška kupila od Amerike več ladij, med njimi tudi znani prekomornik »President Hardlng«. Guverner Rima pozdravlja papeža pri izhoda lz Vatikanskega mesta Neprozorno steklo Nekemu kemičnemu laboratoriju v Se-nectadyju se je posrečilo Izdelati popolnoma neprozorno s'eklo. Američani si obetajo od novega izuma praktično uporabo in velik dobiček. Vojna in nevtralci Omejitve na Danskem in Norve- škem, v Švedski in na Holandskem Sedanja vojna ne zahteva žrtev samo od prebivalstva vojujočih se držav. Tudi v nevtralnih državah ki so se znale s svetovno vojno tako dobro okoriščati, vlada pomanjkanje vsaj za neke stvari. Na Danskem, ki je popolnoma navezana na uvoz premoga, je to z mo n pr marsikomu doma lVadno V mnogih stanovanjih kurijo samo v eni sobi in to tudi v »Nsri pevec« brez žene Ruby Keelerjeva je zapustila Al Jolsona Londonski listi beležijo, da se je znana fi-mska zvezdnica Ruby Keelerjeva loč la od svojega moža. ki ni nihče drugi kakor Al Jolson. slavni pevec in kabaretist eden izmed pivih Američanov ki so zmagal v zvočnem filmu ter nesli njegovo slavo ši- Konec piistolovskega življenja Nevaren mednarodni slepar knežjega porekla Sedemnajsto berlinsko kazensko sodišče je odločalo te dni o končni usodi šestde-setletnega mednarodnega pustolovca in sleparja N kolaja Salvatorja Avgusta Maklakova, kneza Galicina. Zadnjič so ga obsodili na robijo zavoljo sleparstev. ki jih je izvršil v raznih nemških mestih, sedaj je šlo za to, da ga tud. za čas, ko bo presedel to kazen, dado v varnostni zapor ali pa vtaknejo v norišnico. Mož je posebno nevaren, ker se ponaša z velikanskim znanjem ln zna zelo ža- ga izuma. Res je v tem področju kazal toliko znanja, da ga niti znanstveniki niso mogli brez nadaljnjega razkrinkat kot sleparja. Tako mu je bilo lahko prislepa-riti si velike podpore in mnogo dragocenih kamer. Mož pravi, da je sin kneza Galic na in Volinijskega ter da je bil v prvem zakonu poročen z neko rusko princeso. Svoje pustolovsko življenje je začel po svetovni vojni v Nemčiji, kjer so ga morali nešte-tokrat vtakn ti v zapor. Sedaj so odredili, rom sveta. Al Jolson je tisti, ki je nastopil v filmu »Sing ng Fool«. Nori pevec, ki so ga predvajali tudi naši kinematografi. Al Jolson je bil ob svoji ženit vi star 42 let To je bilo pred enajstim leti. Njegova nevesta je bila takrat še zelo mlada, štela ni niti dvajset pomladi Navzlic temu so smatrali v Holiywoodu njun zakon za eno najidealnejših zvez v filmskem svetu. Na žalost se je sčasoma pokazalo, da je drugače. Ruby Keeler obtožuje svojega moža surovega ravnanja. Posebno mu zameri, da jo je ponovno osmeš 1 v prijateljski družbi. Sodišče je njeni zahtevi po ločitvi zakona ugodilo. Povrh vsega ji je priznalo tedensko apanažo 25 tisoč dinarjev. V pr meru. da se ponovno omoži. pa ji mora Al Jolson izplačati tri milijone dinarjev odpravnine. bavno kramljati. V zadnjih časih je na- , da ga za ves ostanek življenja vtaknejo stopal s trditvijo, da je odkril nov pošto- ; v norišnico. Mož je bil s to razsodbo tako pek fotograf je v naravnih barvah in da zadovoljen, da je na koncu razprave sod-hoče osnovati tvornico za izkoriščanje te- nikom podelil svoj blagoslov. Glad na Sv. Heleni Na otoku Sv. Helene v Atlantiku, kamor so Angleži odvedli Napoleona Bonaparta, vlada po poročilih lz Amsterdama lakota. Letošnja letina lanu je bila ^elo skromna. Otok trpi pesebno zaradi slabega dovoza I lz evropskih držav, ki so zapletene v vojno. Pogoltnili so jo morski valovi. hišah. Id Imajo centralno kurjavo. Preskrba z električnim tokom je zelo omejena. Vsako gospod njstvo more dobivati le 60 odstotkov tiste količine toka. ki jo je porabilo v avgustu. Omejitev se potem pozna tako, da so se marsikje odpovedali radijskim sprejemom, samo da bi prištedilj čim več toka za dnige potrebe Kdor ne izhaja s slabotnejšo lučjo mora za količino toka ki jo porabi preko dovoljene mere. plačati pribl žno desetkratno ceno. Kar se tiče živil, si jih danska gospodinja po večini lahko nakupi kakor doslej Samo za kavo, čaj in sladkor so ji na razpolago ie določene kol čine na izkaznico. Tudi na Norveškem prodajajo kavo in sladkor na karte razen tega sta racioni-rana tudi kruh in moka. Oblasti delajo veliko propagando za svoj posebni prehranjevalni načrt, ki uporablja le živila domače pro zvodnje. Zasebni avtomobili na Norveškem, kakor tudi na Danskem, ne vozijo. Količine bencina ki si jih more kdo kupiti so precej majhne Takstii vozijo na Danskem le do mestn h mej, vožnje po deželi so prepovedane. Na Švedskem pripravljajo omejitev prodaje živil, zlasti margarine. Dežela pa proizvaja mnogo masla, zato se omejitev v tem oziru ne bo poznala mnogo tn to tem bolj, ker bo vlada prepovedala Izvoz masla. Margar no bodo lahko kupovala samo manj imovita gospodinjstva Čutiti je v deželi tudi poman kanje mila, sukanca, nogavic in celo vžigalic. Na Holandskem so racional zirali sladkor. Drugih živil je zaenkrat dovolj. A N E K D 0 T A O Ibsenu so po krivem sporočili, da je umrl. Neki dunajski list je ob tej priliki objavil dolg nekrolog z zčrpno ocenitvijo njegovega dela štiri tedne pozneje je veliki dramatik res umrl Glavnega urednika tistega lista, ki je malo prej podal dokaz o svojem velikem češčenju mrtvega pisatelja, so vprašali, kaj naj nap Sejo sedaj ko je ta res umrl. Odgovoril je: »Dajte eno samo vrstico med lokalne vesti Več ne. Za nas Je mož že štiri tedne mrtev.« VSAK DAN ENA Nemška posadka Je nedavno potopila v voda* A*»anMka tretji največji nemSId luksuzni prekomornik »Columbus«. Kaka škoda je lepe ladje, priča naSa slika. Na ievl vidimo jcdilnico , na desni pa salon »Columbusa« »Ti, kaj misliš, kalešno kaaen zasluži mož, k; ima dve ženi?« »Nu, čisto naravno kazen — dve tašči!« (»Humorist«) MICHEL ZfiVACO: Don Juait ROMAN. V tej nedoločni in prelestni minuti, ko se je porajal novi dan, so se odprla vrata na zadnji Stranj dvorca in pokazala se je dvojica, on in ona, držeča se za roke in stopajoča z medlimi, lahnimi koraki zaljubljencev. Mladenka je bila živa slika plemenite in skladne lepote; a tisto, kar jo je delalo še stokrat lepšo, je bila ljubezen, ki ji je ozarjala čelo, ljubezen, ki je pela v njenem glasu in v njenih gibih ... čista, dokončna in brezmejna ljubezen, ki si vsa sijala od nje, o Christa! Njen spremljevalec je bil majhne rasti, toda noben umetnik mu ne bi bil mogel očitati nepo polnosti. Največji prefinjenci z dvora bi bili zaman posnemali trezno, malomarno, a čilo izbranost njegovega vedenja. V njegovem obrazu ni bilo niti Bog si ga vedi kakšne lepote niti kake druge posebnosti; ozarjala ga je dvojica lepih in strastnih rjavih oči, ki bi se bile zdele marsikomu prostodušne. Presenečala pa je vidna, iskrena in neverjetno močna volja do življenja, ki se je odražala na tem obličju. V načinu, kako je sopel dišeči zrak in se z željn mi, božajočimi očmi razgledoval po zvezdah, cvetočih vrtovih in krivenčastih oljkah, se je razodeval brezpogojni občutek, da je vse to ustvarjeno zanj; vsaka črtica posebej je iz-ažala nenasitno žejo radosti in sreče, neomajno /ero v lepoto uživanja. Tako je stopal ob dekličini strani, kakor da bi bil ves svet njegov: don luan Tenorio — don Juan! »In ne kesam se,« je pravkar govorila Christa. Kako bi se mogla kesati? Saj je ni več ne ene lisli v meni, ne enih sanj, da ne bi bilo tebe v njih, ne enega drhtljaja volje, ki ne bi bil tvoj. Prišel si, Juan, in si se polastil moje duše. Kako naj se cesam?« »Ne smeš se kesati. Zakaj neki? Kakšno bogo-kletstvo bi bilo to, o nebesa!« »Samo oče!« je vzdihnila in trepet jo je izpre-letel. »Tvoj oče? Vpričo mene ti poreče: .Prav si mela, Christa, da si vzljubila dobrega Tenoria, ki te ima tolikanj rad! « »Res misliš?« je vzdrhtela. »Oh, res si prepričan, da Sancho de Ulloa ne bo umrl od sramote, ki sem jo prizadejala njegovemu imenu?« »Od kakšne sramote? S starodavnostjo rodu in slavo velikih dejanj je vreden Tenorio toliko kakor Ulloa ... mislim jaz!« »Za to ne gre, dragi Juan. Grešila sem. Sam veš, y-c je toliko kakor zločin ...« »Kakšen otrok! Bogme da trepeče!« »Bojim se,« je zamrmrala vsa omagujoča. Prestregel jo je v naročje, jo ogrel s poljubi in se zagledal vanjo. »Prelepa si! In vendar, cel otrok! Nu. čuj: poznaš dobrega očeta Dominga, frančiškana? Pridobil sem ga na svojo stran in jutri.. da, jutri naju poroči. A! Kaj porečeš? Nu, nu! Za to ti pač ni treba jokati!« Vsa bleda od sreče je stala ob njem kakor kip m se n ganila; njene oči so bile povzdignjene v nebo in blažene solze so se utrinjale iz njih, in ljubi jih je srebal drugo za drugo. »Jutri!« je zajecljala nazadnje. »Oh, mili Juan, kako si dober, da imaš usmiljenje z menoj! Jutri, praviš? Oh, jutri se torej drugič porodim v življenje ...« »Pomiri se, dušica,« ji je smehoma segel v besedo. »Jutri opoldne, v kapelici svetega Frančiška, ki ga tvoj oče tolikanj časti, boš moja žena pred ljudmi, k: kor si že moja žena pred Bogom.« »Jutri! Ali — o. Bog nebeški! Kako naj do jutri utegneva vse pripraviti?« je vzkliknila, smejoč st izza solza »Odkod naj vzameva priče? Si na to mislil, dragi Juan? Brez prič pač ne gre...« »Eno že imava,« je resno dejal, »in ta, Christa, je izmed vseh najboljša: tvoja mati! Tvoja mati, ki spi v kapelici svetega Frančiška, tvoja mati, ki bo zrla na my in naju blagoslavljala ...« Vzkriknila je in se zgrudila na kolena, in neiz-govorjena molitev, ki ji je prikipela iz srca, bi bila navdala njene mater z grozo, da jo je mogla slišati ... Toda matere ni bilo več... In on? On je bii odkritosrčen. Trdno je bil prepričan, da je vse. kar pravi, čista resnica. NaUi je Christa prijela Juana za roke ter jih obsula 9 poljubi. Vzdignil jo je in jo po držal v naročju »In ostali — poslušaj: ti ne vedo, s kom se mislim pt ločiti. Predstavi si, kako jih skeli radovednost! Kdo, vraga, bi utegnil biti voljan, da vzame dona Juana, tega noroglavca, za moža? Misli si njihovo strmenje, ko te jutri zagledajo in jim po-rečem: .Glejte, gospodje don Juan se poroča z najplemenitejšo, najčistejšo in najlepšo vseh devic v Sevilji!'« »A kdo so te priče?« je vprašala z ljubko nestrpnostjo. »Rodrigo Caniedo, sin višjega dvornika, Luis, gospod iz Zaiie; Fernandc, gioi Gnenski, aon Inigo de Veladar Štiri imena, ki imajo v Sevilji najboljši glas. Ti norci mi hočejo danes po vsaki ceni pripraviti fantovščino, in ob eni popoldne moram h Caniedu na obed.« »Jaz pa hočem, da bodi jutri navzočna tudi moja dobra dojilja Nina. In dona Elvira, moja družab-nica. In Leonora, najdražja izmed vseh!... Caniedo nama je bratranec,« je pomislila; »zelo sem vesela, da bo tudi ta za pričo pri najini poroki.« Ob Leonorinem imenu se je Juan Tenorio zdrznil. Toda rekel je: »Prav zato sem najprej izbral Rodriga... A sreečn sem, da bom pri tej priliki vendar že spoznal tvojo drago Leonoro. Nikoli je še nisem videl! Po vsem, kar si mi pripovedovala o nji, mora biti ljubka, da nikoli tega... in prekrasna!«