. Valute ln devize. Zagreb: Benka za Primeri« 11»-« 12», Jadranska 1926-2000, Jugoslovan*« 650-685, LfabUanska kreditna 900—95% KUečka nilt 520-528, Praitediona 94N -5000. Beograd: tun« 118—122, francoski Iranki 210-21«, dolar« 35-38^5, Ure 1» —1», le]! 89.50-84», lavi 39-40, mark« 4650—47, avstrij. krona 7—7» napotcon-, deri 121—122. Carlb: Bartln 955, Na« Vok 4418% Pariz 30.80, Milan 24.45, Prag« 7.90, Budimpešta 155, Variava 1.45, Dima) 258, avstrij; krene 150. Dunaj: Dinar« 1475-182S, dolar* 495—505, Iranc. Iranki 2975—3025, ivtab franki 7678-7725. Zagreb a« notlra, Joška krone 588-598, Mre 1828-1875, marke 731—741. Efekti/ Zagreb: Devize: Berile 181-18*. Italija 490—800, London 0- 480, New Vorb 138—141, Pariz 820-830, Praga 156—18% Švica 2200-2300, Dunaj 28—28». Valut« Dolar« 143—147, avstr, krone 26—27, mar« ke 185—188, čcSkoslov. krone 155—160. GOSPODARSKE konference V BRATISLAVI NE BO? Praga. 18. nov. (Izvirno poročilo.) Minister za Slovaško Mičura ie Jzlavil dopisniku »Narodnih Listov«. da sc za mesec december nameravana konferenca v Bratislavi ne bo vršila ker so se ugovori nroH konferenci izkazali za tite- Praga 18. nov. (Izvirno ooroči-k).) »Trihnna« noreča iz Aša: Danes ie doSfo tukai do velikih izgredov Let»ionarii so odstranili soo-menik cesaria Jožefa nakar ie do-šlo do boia med n timi in prebivalstvom Tri osebe so bile usmrčene. 15 na »e težko ranienih. Po dotočUu »Narodnih Listov« se le strelialo z obeh strani. Prebivalstvo, ki 1? bilo alarmirano le nostavilo spomenik zonet na svoie mesto. 279. štev. p" --------—— yel|a v Ijabljaiii in po pošti: tel« let« . . . |0l leta tetri let« .V » *8-— n mesce , . „ 28-— hi inozemstvo: , H 4C0'-. 200'— telo let« f31 Ida . čalrt lete is mtcc 100-— Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulice Štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravnižtvo je na Marijinem trgu >• —rr. štev. 8. Telelon štev. 44. ---------= Izhaja vsak dan zjutraj, FcrprrrTTe številka velja 1 krono. Za Ameriko: celoletno . . 8 do!«, polletno ... 4 doluj« četrtletno, . . 3 doi«]a Novi saroiatkl sij aežilioj* naredilao o« nakaznici. Ogiaai ae mafisnajo p« porabljenem prostora ia sicer 1 min visok tet 55 mm Urok prosto/ za csk;a> 2 8 u vetkrat sopost. Vprašanjem glede inseratov i. dr. ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se IranViraio. — * — Rokopisi ec ne vračajo. ” Pogodba z Italifo ratificirana. Beosrod, 18. nov. (Izvirno poročilo.) Datiss popoldne se jc vrSHa seja ministrskega sveta, ob kateri jc bilo predložna v odobritev rapalfcka pogodba z Italijo. Seja jo trajala od 4. are popoldne do 9. are zvečer. Po dolgotrajni debati o posameznost ih je bila pogodba soglasno sprejeta. Seji so prisostvovali vsi ministri razen dr. Korošca la ministra za prehrano Jojlča. Na Veanl-iov poziv, naj se dr. Korošec vrne v Be- ograd, jo dr. Koroiec odgovoril, da ne more priti pred pondcljkom In da bo tedaj označil svoje stališče do rapallske pogodbe. Ministrski Svet ie sklenil pozvat] oba odsotna ministra, .dr. Korošca In Jojiča, na) pismeno odobrita sklep ministrskega sveta, ali pa naj odstopita. — Beograjski listi hudo napadajo dr. Korošca radi njegove odsotnosti, ter zahtevajo, naj se dr. Korošca prisUl, da izstopi Iz vlade. Bombni atentat na gorlške Slovence. Trst. 18. nov. (izvirno poročilo.) Iz florice poročalo: Minulo nedelio je imelo tnkaišnie slovensko »Glasbeno in nevsko društvo« v <'v< -v'; hoteja Centrala svoi koncert. Med koncertom ie vrsrel nenadoma neki laštat nred dvojno bombo, ki ie eksr»Todira?a z »nočnim nekom. Sine na oknih so nonokale in ena. vrata so padla na tla. Met* občinstvom ie zavladala velika. nanika. Vse ie be-vpto križem. Se le. ko sc ie videlo. da eksnlozila ni zahtevala človeških žrtev se ie občinstvo polavoma umirilo. Nato so se zbrali vsi m ce^ti Dred nosloniem in zapeli »Hej Slovani« »n »l.eco našo... * Druee-ea dne so našli nri vhodu v dvorano še oadaHne štiri bombe, ki prei-šideva dite niso eksplodirale. _ Oči-vidno 'e.- da so voriški fašisti atentat na Slovence sistematično pri-. pravili. Habsburške zahteve po odškodnini. Dunai. 18. nov. (Izvirno poročijo ) Kakor doznava naš poročevalec Iz upiboliševa vira ie te dni dospel na Dunai šef tiskovnega urada bivšega cesaria Karla stotnik Bcrtr-mann. Konferira! »e ž državnim tal-n%om za zunanie oosle. Imel ie tudi fazsrovor z bivšim mini",tram dr. Vtadimirom Becjfcom. ter, s nred-K-iinikom Soitzem . In dr. Rcnner-fem ter dir.' Mavrom. Kakor doznava naš donismk. ie stotnik Bervmann obnesel nrošnio bivševa cf.saria Karla na! se uredbo nievove finan-cšlalnc zadeve. Bivši cesar Karl za- hteva od avsIrHskč republike denar za svoia Posestva. V nrošnii ooisule svoj finalni noložaf in velike izdatke. ki iitn ima z vzdrževanlem svoie^a dvora, ki obstoii iz 7.0 oseb. in svoieva varnostnega oddelka. Baron Beck ie priporočil nal se nrošnii usčcdi. Ako se te zeodi. bo monarhistična propaganda tako), prenehala. Avstriiska vlada Je, r?iz-pravHala o tel »roSnff. vendar na odločitev 5 e ni nadla. Stotnik ' Ben?-mann ie ižiavil dh se te dni odooš-lieta enaki nrošnii iusroslovanskl ln češkoslovaški vladi. DEMONSTRACIJE NA GRŠKEM. Berlin. 18. nov. (Izvirno noročl-!o.) Iz I.tivana iavliaio: Atenski poročevalec »Corriere della Sera« lavha da »e b:1 včeraišnii dan v Atenah -zelo nemiren. Doš’o ie do deinon^traci! za KraHa Konstantina. VenizeMsti so razširiali vest o n)i-hovi zmaeri In naznaniali. da ie bilo 55 nijiiovili kandidatov Izvolienih brez protikandidatov. V Traciii in Smirni so bili res izvolien! venizeli-stični kandidati toda opoziciia ie proti tem volitvam vložila protest. Češ. da so se vršile z velikimi na-sltetvi in ko ie bilo protrlageno volno oravo.* Pariz. 18. nov (Izvirno poročilo.) Bivši krali Konstantin le izlavil glavnemu uredniku »Matina«. da n) čutil nikdar nobenih sfmnatii za bivševa cesaria Viliema. Tudi ni fiikd'”- veroval v ooraz zaveznikov. Vedno ie želel ostat! nevtralen in ima? v mir vzaiemneva sporazuma. LDU Pariz. 18. nov. Wo1ff iav-lia: Po poročilu iz Aten bo nalbrže SESTAVA GRŠKE VLADE. Atene 18. nov. (Izvirno poročilo.) Grški revent Konduriotic le poveril sestavo vlade l):v§emu ministru Rhallisa. ki prevzame obenem ministrstvo za zunanie posle. PROTEST KASTAVČANOV PROTI RAZTRGANJU KASTVA. Načelnik grada Kastav le poslal mtnretrsfcema svetu sledečo brzo-favko: »Onština Kastav u Istri kola ie iednodušnim zaključkom celokupnega opštinskova zastunstva ioš od "*dine 1819 nedeljiva 1 nerazdru-živa raskomadana ie sporazumom n Sv. Marvariti na tri dela od kolih bi nekoif ostali bez ikakvlh cesta, 'železnica bez svakov nrlstuna k mnru te bez svih onštinskih Šuma Kao zadnii načelnk te onštine oro-sveduiem u »me svih onštlnara nro-t*v tova nenaravno? delenla 1 molim, da se od taliianske vlade lznhnice ZADNJI PROGLAS KOROŠKE PLEBI-SC1TNE KOMISIJE. Celovec^ 13. novembra. (Izvirno poročilo.) Plebiscitna komisija je danes Izdata razglas n« prebivalstvo plebiscitnega ozemlja, klcr poudarja, da le prebivalstvo cone A pri ljudskem glasovanja dne 10. oktobra t. I. Izrazilo svojo Voljo, da se hoče priklopiti Avstriji. V st. germalnskl mirovni pogodbi Je določeno, da pride v tem primero celo celovško ozemlje konč-novcSjavno pod avstrijsko snverenlteto. Plebiscitna komisija izjavlja, da je z današnjim dnem končala svojo misijo in da pripade oprava obeb con končno velja v no Avstriji. V trenotku Izročitve uprave avstrijski republiki opozarjajo Stan) plebiscitne komisije svečano in s poudarkom na določbe mirovne pogodbo glede varstva manjšin, Sijih izvršitev jamči zveza narodov. Poslednja žrtev. ............................... izhodi, da se ouk mestne onštine krahica Olva prevzela reventstvo. I Kastav zanlta Plebiscitom pod kota Voditel! večine le Iziavil da le | dtžavu: Juvoslavilu. Italifu ili Reku f/oostavitev kralia Konstantina go- j želi kao nedeliiva celina podnasti«. lovo detstvo. ____ ________________________________ NOVE D’ ANNUNZIJEVE PUSTOLOVŠČINE. Split, 18. novembra. (Izvirno poročilo.) Kakor se poroča, se j? admiral Mlllo zadnje dni sestal z D’ Annunzljem hi ga pregovoril, na) ne dela neprlUk. Med tem pa jo D’ Annunzlo Izkrcat svolc čete v Šibeniku, bazi Millov«g»,ibrodovJa. V Šibeniku se je D’ Anuunzlu pridružil del regularnih italijanskih čet. , Izgleda, d* je vse to med Mllloiu h D' Anuunzknn dogovorjeno. 18. novembra. (Izvirna imrocl-lo.) Reški mestni svet je po posvetovanju, ki je trajalo štiri ure, skleni, pozvati D’ Annunzia, naj sa vzdrži vsake nadaljnje zasedba fugosto v auskeg* ozemlja. Berlin. 18. nov. (Izvirno poročilo.) te Lozana ooročato: P’ An- nunzta ’* !e bale onustfl svoi odoof nroti ranallski rvogodbi. Z zasedbo hriba l.ubana (to ta natbrž italijanski izraz za katerega momentano ne moremo nafti slovenskega (op. ured.j fe hotel bale samo preprečiti svobodni promet med italiianskim vrhovnim oovelistvom ta ozemllem vzhodno od Sušaka. ZAUPNICA OIOLITTIJU. Rim, 18. novembra. (Izvirno poroči-lo.) Pri razpravljanja o predloga sodjall-ttov proti notranji politiki vlade le stavil ministrski predsednik Gkdltti vprašanje zdupntce. Socialistični predlog je bil odklonjen z 202 glasovoma proti 83 glasovom. 23 članov ul glasovalo. AVSTRIJSKI KABINET. OlHtaj, 18. novembra. (Izvirno poročilo.) Od dobro poučene strani doznava na9 dopisnik, da se še danes sestavi ministrska lista. Nastopni portieljl so 2e kočnoveljav-no določeni: zvezni kancelar dosedanji po-Mctjskl predsednik dr. Schober, pravosodni minister dr. Paltaul, minister za prosvete dr. Kelle, poljedelski minister dr. Pautz, prehranjevalni minister dosedanji vodja tega ministrstva dvorni svetnik Krimber-gcV: notranji mhdster postane najbrie dr. Brejsky, vojni minister major Adam. Kot llnančnl minister še Imenujeta prolesor dr. Redlicb ali pa bivši generalni tajnik av stro . egrske banke Schmidt. Kd so pedpisail naši delegati pogodbo, ki nam je odtrgala stotlsoče bratov, je bilo rečeno, da se pogodba podpisuje le a ozirom na slabo notranje stanje naše države. Ne bomo pretresali vprašanja, ali je to naše stanje res tako slabo, da moramo prenašati take žrtve. Povdarjr-no pa odločno, da mora biti to naša poslednja žrtev. Po Koroški, po S. Marghcrit) no more jugoslovanski narod ničesar več žrtvovati To mora biti v bodoče aksiom naše politike. Kakor gotovo vsi nvldevarao to resnico; tako gotovo jo moramo tudi uveljaviti. Uveljavljenje pa se mora vršiti samo na en način: Potom intenzivnega podrobnega dola, ki ustvari za nsodrd trenotek zmagovito silo. Svojega namena še ne dosežemo, Če se omejimo samo na podrobno delo narodne obrambe. V enaki meri moramo pričeti s podrobnim delom za konsolidacijo naše države. Vojua je oslabila vso javno moralo, rodKa jo korupcijo, brezvestnost, nedelavnost te strašne. ovire zdravega državnega življenja. Te Ovire p? more odstraniti samo temeljito prekvašenje vsakega posameznika, popolna prevzgoja celega naroda. V ljudstvo se mora zbuditi In .razviti državna zavedi kakor jo Imajo drogi narodi. Vsak Jugoslovan mora biti prepričan da je svoboda ln sreča naše države tudi svoboda In sreča njega satuega. M! smo mlada država In mlad narod. Zedinili smo. ae šele pred kratkim, Ker je zedinjenje zgodovinska nujnost, mi Izpolnit) pogoje tega uspeha, dati mo* ramo narodu potrebne lastnosti, ki Jih zedinjenje zahteva. Narod moramo vzgojiti. Vzgoja naroda pa mora biti dobra, pravilna In njegovi tradiciji primerna. Da bo narod to vzgojo zadovoljno prestal, mu je treba pokazati njene koristi — solidno krepko državno politiko, a katero mora biti trdno ■vezana dobra gospodarska hi upravna politika. Delo vseh onih, ki namenoma rušijo temelje države iz sovraštva do nje, bomo uničili samo z vsestranskim delom, kajti edin« obramba zoper strup protldržavn« agitacije je državljanska zavesi Boj proti državi sovražnim elementom mora biti reseit. vztrajen In brezobziren ter ga moro bit] le posameznik ali skupnost, ki s« zavedata velike vrednosti nacljonalne svobode. Hoj pa mora biti tudi temeljit, d« popolnoma iztrebi vse, kar hote role proti državni svobodi. ‘ Izhod iz Š. Mantbertte je samo eden: Popolno narodno prerojetije, s katerim postanemo narod, ki bo znal ceniti svojo sv«, bodo In jo čuvati za svoje potomec. Po dosedanjih stranpotlh, katere hodi velik del našega naroda, moramo nujno priti do nove S. Marghcrlte cele naše domovine. Preidimo torej iz pasivnosti v aktivnost, podajmo se od razdiranja k zidanja, Iz boj« na delo! Plemenita, življenj« zmožna kri pri udaren vzkipi tn se opre. Le suženjska narava kloni hrbet tembolj; čimbolj pada bič po njenih ledjih. Ne klonimo, temveč ostanimo ali se pa zdrobi-mol ivfangel zapečaten. BttJcareSta. 18- nov. Gzvirno poročilo.) 40.000 mož WrkniloVe vof- sVe ie (focnelo na francoskih ladjah v Carterad. Tam so se Cete Izkrcale Mnopo voinesa materilala le pmuIo v roke rdečili čet. S tem se ta Wranff1rtva »krilo v.a tedni končata. čil( ic stov«. nroH mdlcne. NEMIRI V ASU. Prava: 18. nov. lo.) »Trihnna« nes ta dov »Narodnih obeh strani, alarmirano le zonet na MIR NA CESKEM. Prava 18. nov. (Izvirno poročilo.) Danes oonoČI ni Drišta do novHi spona dov. Upalo, da ho lud! dana-Snil dan potekel minjo. Nemški Usti še vedno niso izšli Sole so zaprte. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 18. novembra. dolar* švla češk« mark« M. Zšvčico: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) XXXVI Catachrests! CoFolin ta sledil Caoestaneu. ko le vcdil princa Condčškeira skozi; Dobuntano mesto, vso Dot do Lou- 1 vra. Povled na arkebuj-erie marša- | la Ornana ie splašil tudi **"'**. da to 1 fe ubral z ostalim liudstvom vred. Vp« zasonel se ie ustavil v spoštljivi razdal« nakošatil se. kakor ie videl srospodarta. in vzkliknil: »Zmagali smo. corbacoue!« Pomislil ie. da bo vbez trotovo urervvčil v Lrravru: verietrn^t da bi ca spomnil sredi svoie slave ie bila t»ač neznatna. Zato le sklenil D^znavati zmzsn sam. Zlata raošnia te bila sicer nri Capestansru. toda Covolin ta hranil drobiž, šest tolarjev. ki lih ta sklenil normati do zad-nta pare: bil ta prepričan da krali obsule svoieva re.Šitelia z bovastvom in bosta imela iutrj itak vseva v oblita! Poln nodietnosti se ta napotil proti esteta Pariza. vovalti Sl” 'ne ulice in ulice sinov se ie začudeno ustavil, množico Hudi. ki so Drihaiali ... strani, ta peš. drutrl na kontu: 4 so svetili z tnaihnimi papirnatimi svetilkami ter izvintal* skozi vlavna vrata velike posnodske hiše. »To le Guiškj dvorec!« le zamomljal Coeolin. ki le dodobra poznal Pariz. »Pa ne da bi bil pri voi-vr " kak ples? Mm. čudni rlesavci. s tako skrivnostnimi-'obrav,! in s ni-Što1?">i ?.n nasom. kakor se zdi! Kal vra?a se neki (todi nocoii v Guiškem dvorcu?« »S poti!« ie zavrmel arlas hiizu nieva. Coeolin sc ta neuteeoma zatipal svoiim doleini noeam in tekel, dohtar ni prispel v Ooičio ulico, tesno in temno sotesko brez zraka in neba. ki ie bila na sila slabem erlasu. Štela »e kaik tiičat poluodnrtih bait. In v s-'-’ ta imela v pritličiu svolp razvpito fcczpico. Covolin ie bil lačan in žeien dru-vnče oa še nekam sramežljiv, če se mu le bnS zazdelo. V brloeit. kamor !c sfr-.oil. si ie sicer izdatno poeti"-*/;1, z fedačo in uitačo deklino, ki mu ta silila ves čas na koleira. na ie 00-dedal šele. ko tnu ie zlezlo vino v adavo Potlet. to še ve ni več Puznal mere in meta. amnak se ie izkazal uhanca in nečistnika ovvc sorte. — Viačuvarfma oreiia. ki ie bita na-v Proslavo vitezove zma-vc. ie tratala dobršen dol noči. in Covolin se le valial v presrrehi. dokler ni opazil da ?a te malopridnica leno natilioma zanustila. Namesto n‘.e ca ie stala pred niim krčmarica. k< te upirala cesti v mizo In ea srepo merita z očnii. »Piti mi daite!« ie zacodel Co-volin »Nainrel ntačaite. kar ste zaiedli in zanili dozdai. Pet tolartev ie natanko.« Cotmlin se te nasmehnil. Vedel fe. da ima šest tolartev in tnu ostane mo trm takem še eden v cotolaženie mačka. »Piti dai. baba!« se ošabno, »Denaria ori nas ka: kdor ima šest tolariev. lehko niača net bi delal!« »Plačaite naiprci!« ic vztrajala Coeolin ni dolaoval ničesar več zakai deklina mn ic bila izineknila v Rubečem oblemu vseh šest tolartev in oddala arosDodinii štiri, to 1«. eneva več. nevo ie bil zanravil v resnici. Namen krčmaričineea tirla-nta ie Ml samo da bi dovnala ali nima žrtev še kakecta drueeva nre-moženia. Toda revež ie zaman obračal žepe. S solznim strmeniem te posedal baburo. ki ie že stiskala pesti. »Denaria nil« ie zaieclial. »Sanj ztadei ve kako se te zsrodilo!« »Falot!« ie zaijula hudobnica. »Obešerriak. ki žreš in piieš brez denaria! Da bi te črna kuca. razbojnik. vtačuvar. protristant!« Obenem s Psovkami ie deževalo nan! udarcev s nestio in palico, za-ki.i brburi ta nj-;šel tudi dedec na pomoč. Preden se ie Covolin zavedel. ie ležal v cestnem blatu, oiian. okraden ln povrhu še nabit. (Dali« prib.) Mi in Grčija, Iz Grčiie orihaiaio vesti, ki niso ucodne. Stranka Venizelosa Je bila eri volitvah poražena in lia krmilo prihaja. kakor ie nodoba. stranka ni--—.'h nasprotnikov, ki so hkrati pristali nrSkeva ekskralia. o katerem se še snominiamo. kako vneto (e stal na strani centralnih držav. Zmagala ie tedai ona stranka, ki le v svetovni voin.i Srbik) tako sramol-no pustila na cedilu. Računati nam ie *. Grška Makedomia ie 00 narodnosti Jugoslovanska tia do Soluna, ki ni toliko vrškl kot židovski In Vardarieva dobna kaže Drometu in Irvovitvi smer na Solunski zaliv. MI tedai lahko s'nolno upravičenostjo topimo na rusJio stran kfer se sporazumemo tudi z — Bolgari, ki so Um ravno Grki zanrli not na Evei-ftko morie. Protterški interesi nas »seh treh so v tem slučaiu skupni. t- Slično fe na severu z Rutnuni. s katerimi imamo račune ml v Banatu Bolgari v Dobrudži. Ta kos perspektive nam odpira tudi drtivačse možnosti »sporazuma« z Italim, kakor na smo ea skle-ftili v Ueurill. — Toda. Rusiia ie še fvankn in boevedi kolikrat nas še ] ukane! Machlavellgev •VLADAR, |e Izšel. Naročite ga tako] pri Zvezni tisk. Žanjejo, kar so sejali. V čeških mestih Je završalo. Že naši praški dopisi so kazali na to, da postaja tam ozračje v narodnostnem oziru napeto. Iz napetosti je prišlo do viharja, Nemci na Cehoslovaškem. ki so v začetku po prevratu bili veseli, da so iih Cehi pustili živeti, so se počasi ogreli in se začeli po stari navadi raztepati kot v pokojni Avstriji. Ker Cehi niso bili voljni jim prepuščati privilegije izza habsburških časov so se začeli Nemci zgražati, češ, da so zatirani, da se jim gode krivice in tako dalje, kakor hinavec zna. Tako so vzdihovali v svet. ki je njihove pritožbe napihnil in jih raz-bobnal s pristavkom o kulturnem nasilju. Posebno o šolstvu so vedeli Nemci mnogo povedati in so smatrati za zatiranie. kier se iim ni pustilo germanizirati. Celo naše ljudi često slišiš, da ponavljajo nemške pritožbe za upravičene. Pri vsem tem pa so pozabili Nemci povedati, kako oni delajo s češkimi manjšinami, ki se nahajajo v krogih z nemško večino. Češkim šolam niso dovolili poduka, obiskovalce teh šol so gospodarsko uničevali in šikanirali, kjer so le mogli. Koliko obupnih kiicev je poslalo prebivalstvo iz manjšin, toda vse zaman. Nemci so ravnali, kakor bi bili oni še vedno po starem gospodje. Kljub zakonu niso odstranili v svojih mestih habsburških spomenikov. napisov spominjajočih na Habsburžane. Frankfurtarska zastava je bila prva, češke državne niso poznali. Seveda so se pa teh razmer liudje naveličali in zahtevali rc.ne-dure, posebno legikrnarii. ki vendar niso prelivali za to kri. da bi bili narod druge vrste, kakor svoje dni. Zahtevali so odstranitev spomenikov Jožefa Habsburškega, ki je bil v čeških mestih postavljen Čehom v demonstracijo, češ. za Jožefa smo, ki ie hotel državo germanizirati. S topliškim Jožefom se je začelo. In zdi se, da je češka vlada napravila mal pogrfešek. Mest* da bi vztrajala na svojem sklepu, da se spomenik odstrani, je ta sklep preklicala In data tako levilonarkm priliko za akcijo. Snomenik *- kltrb vladni prcrovedl romal na dvorišče magistrata. Ta dogodek so nemški listi napihnili. Posledica je bila, da *e nemško prebivalstvo v Hebu vrinke insultiralo. Voiaki so odgovorili z odstranjenlem hebskega J*^pT:t. Nemško meščanstvo je spomenik nazal pOstavflo In raznesel sp je glas o demoliranju češke šole. Završalo ie po Pra^i in drugih mestih. Nemški poslanec le v parlamentu imenoval leeiionarie smrkavce ali ušivce. In s tem se je vneto i" bistvo po Pragi In drugih mestih Je začelo čistiti iti pometati Jadranski sporazum od gospodarske strani. Odveč bi bilo novdariati. da more biti raoallska ootrodba 73 nas vsa! v gospodarskem oziru sore'emliiva. Pomislimo samo na reško železnico na Zadar. Reko. na otoke v Dalmaciji! PrečRalmo tudi 7. člen sanmar-eertske Pr.godhe! Itabiani nrl nas kr»aio oravico opcije. niihove konce-S’ie ki lih Iim dale nreišnie vlade osfaneio v veliavi. Pomislimo samo na velika industriiska oodietla ki so v ‘tulihnskih rokah, n or vodnnadi Trisiia ex Siberia. . i1 »Nova založba«, to nadvse hvalevredno oodietie. ki ie pomnožilo našo književno kulturo z Ivan Cankarjevimi novelami »Podobe iz sani«. Fran S. Finžgarievo »Verigo« Izidor Cankarjevim romanom »S poti« in Maicnovo dramo »Kasiia«. ie nedavno izdalo kot 6. zvezek »Nove kniižnice »Molet»ve pesmi pod naslovom »Tristia ex Siberia«. Ze naslov zbirke sam nam kaže. kje in v kakšnih okolščinab te nastala večina teh pesmi. To so rlcdovl otožnosti in osamelosti, hrepenenia po domovini, ženi in no vsem. kar spnminia na rodno grudo Oblikovno le Molž ostal še precel star; vsaj Irdor vzame ob teh nieenvih pesnitvah v roke zbirko »Ko so cvele rože«. ki io ie izdal Molfe pred več ko desetimi leti. opazi da posveča pesnik obliki še vedno tisto veliko mero skrbim »•tj ?n pile katera Pa le formalno odlikovala že nred leti. Po-srloblien pa ie Molč na znotraj; motivi. ki so v tef kniipi odelani so in-Jeuzavneae doživlieni in dobile ob- čuteni. nepo proizvodi, ki lih le pesnik obiavlial ored svetovno vci-no. Moletova zbirka le soHdna knii-ea. Ni novotarska. taka da se ob nii vnrašuieš. kako se danes oriientira naše slovstvo. Skrbno ie izoliena in se gladko bere. Ta stran zelo loči Moleta od mlaiše^a naraščala. Knbva bo dobrodošla vsem onim. ki so doživljali v Sibiriii take grenke ure kakor Molč. Ob čitaniu teh nesmi se bo marsikdo soomnil na globoko bridkost svpleva sibirskega ujetništva. Drugi na ki hm ic bila Sibiriia nrihraniena. bodo v kniigi spoznali, kakšna čustva obha-Ialo človeka če se nahaja daleč od domovine in svolcev in ne ve. če se še kdai sreča ž nami na domačih tleh. Zbirka bo nudila obilico zanimivega gradiva tudi onim. ki so imeli svojce v sibirskih uletniških taborih. Tem bodi knliga s te plati še nosebei priporočena Leno onremliena zbirka stana naravnost Dri »Novi založbi« naročena 30 K. vezana 38 K- reke Krke. cementne tovarne v Splitu tobačni monopol v Črni gori. črnogorska železnica, cesta in pristanišče v Baru itd. Vsa ltaliianska codietia bodo ostala v Italijanskih rokah, ne smemo iih nacionalizirati: toliko državic - v državi! Toda ne samo to. še več! Italijanski kanital b>. ustvnrial pri nas izvozne družbe ki bodo izvažale naše žito In naš les in nam diktirale cene. ker tm ne moremo niti do Trsta, niti do Reke po lastni železnici. Kot posebna »ugodnost« se navala rri nas oroiekt da bodo itali-ianski inženirji pri nas gradili trans-ba!kansko in druge železnice, razne ceste itd. — seveda z italijanskim kanitalom in z italijanskimi delavci! Prav kakor v koloniiab! — Toda ker bo sporazumu sledila trgovska konvenciia. onozariamo merodaine faktor!e na italijanske lisjake! Naš kanita! naše velebanke in naši privatni nodietniki nai začno od danes dalie neizprosen narodnogospodarski boi z italijanskim kapitalom! Ilabfansk* kanital nas ne sme zasužnjiti! N:ti ene nove koncesije iz-vzetnši one ki so mu dosedai dane in zagotovljene: nai ne dobi italijanski kanital nri nas. Povsem razumliivo ie da nas bo Italiia sedai. ko nas ie ukanila v diplomatskem oziru, skušala ukaniti in oslepariti tudi nri trgovski konveti-ciii. Ali se nrioravliaio na to kako bomo to konvenciio pravilno sklenili? Ali so za to pogodbo naši strokovnjaki poklicani na delo iz vsen kraiev naše države? Pazimo se! Kar ifaliian dobi enkrat v nest. tega ne vrne zleoa Zato čuvafmo se. da ne doživimo po diplomatski Canossi še gospodarskega poloma ki nas bo soravil na boben in oooolnoma v odvisnost italijanskega kapitala! Naša meja na Štajerskem v nevarnosti. Iz Gornie Pesniške doline smo dobili alarmantne vesti, da se razni agentie Nemške Avstriie iavno bahalo. da bo niihove kraie razmejitvena komisiia prisodila Avstrili. Posebno še govori o župniiah Sv. Juril. Zg. Sv. Kungota in Svečina, da so že T.arcotovUene Hemcem. na celo Sv. Križ le bale v nevarnosti Da nemški a"ita!orii vedo marsikai o čemur se okrainemu glavarstvu v Ma-. rifcoru niti ne sania bo razumel le tisti, kateremu le znano, da liudie. kakršen »e bivši nadučitell Jauuig s svo^n Smonlgovo žlalito 5e yedno neovirano živiio in za Avstriio agitiralo v Svečine Imenovani Jaunig ie sicer izgubil učitelisko službo, ker te nodnise za Nemško Avstriio pobiral toda oblasti ga mirno puste na najbolj ngoženi točki Drugi nevarni agitator ie znani Parolo ki se bo gotovo zna! približati antantni komisih krt italijanski potomec, dasi le bil vedno nalhuiši nemški rrmjvilež Ntevova vinska klet ima bale nc-rdoliivo Privlačno moč Nadalle imamo v onih kraiih še vse nolno ora-vih pruskih nodanikov. ki iih ie naselila vSudmark«. a nara vlada se ne gane. 7elo vplivna nmžakarla sta tudi pruska barona 1'rickl in Neu-wirth. Naši kraievni fak tor ii sami ne br.do movli preprečiti narodne nesreče. toda opozorilo nai resno našo osrednio vlado. Delaimo !n protestirajmo sedal ne na šele no odločitvi. Sedal se še lahko izsledilo jn odstranil krivci. _______ Zborovan e Zveze narodov, Ženeva. 17. nov. V neti seli zboiovania zveze narodov je poudarjal Hagerup (Norveška) potrebo nadzorovanja sveta zveze narodov po skupščini. Višek dosedanjih pogajanj tvori r lorda Cecila. ki ie zahteval, najobsežnejšo jasnost vsega p osi ovc-ih sveta zveze narodov, kakor tudi takojšnjo priobčenje aktov glede gdanskega vprašanja ter energičen nastop v prid Armencev proti Ta-laat paši. ki je zakrivil naj večje zločine na svetu. Dalie je lord CeciJ zahteval, takojšnlo priobčenje aktov v poljsko - litvanskem vprašanju. Končno se je zavzel za to, da se pospeši razoroženje v okvirju akta zveze narodov in da preide svet zveze narodov končno do konstruktivnega dela. Opozarjal je na potrebo, da se mednarodni kredit dovoli le onim državi,m. ki zasm^^'0 politiko dobrega sosedstva in složnosti svojih državljanov. Vrhunec je dosegel lord Cecil v svojem govoru tedaj, ko je zahteval, da mora '4 .imeti zvez a. narodov, pogum, de&o-_ vati za kategorično in jasno politiko sprave. Njegovi devizi sta nra-vlčnost in neustrašenost. Po tem govoru, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem, se je debata o no.o-čllu tajništva odložila na sejo. ki se bo vršila jutri dopol_ne. Beležke. VISOKA politika z »Iitlrove« ocr- snektive »lutro« z dne 18. novembra 1929: »Venizetosov poraz na Grškem fe lasen dokaz nezrelosti grškega naroda.« »lutro« z dne 30. novembra 1920: »Demokratski poraz v Sloveniii ie iasen dokaz nezrelosti slovenskega naroda«. Hudo ie to za gnilobo, ko gleda, da nezrelosl dozoreva! Llsiak se zvila. sporazum z Italilo. dr. Korošec o< noče v Beograd. Rad bi se izvil stat; lisiak! Ne mara se zameriti svojim zaveznikom Velesrbom radikalcem, Da tudi soodgovornosti sl ne upa nrevzeti. zato ie brzoiavi! v Beograd da ne gre t njepolitičnih razlogov kakor tudi notranjo, političnih razmer naše države. V tem pogledu moramo Izvedbo našega program* odložiti na poznejši čas. Zato bomo šli za« stopniki seljačke stranke v Beograd t,[ konstltuanto. Ljudske šole za kmetijstvo. LDU Beograd, 17. nov. Sporazumno« x ministrstvom za kmetijstvo Je minlstr. stvo za prosveto izdelalo uredbo o izpre-membah In izpopolnitvah o naših ljudski«, šolah za kmetijstvo. Razna poročila. Italijanski zakonski načrt za ratiflkacii rapallsko pogodbe. LDU Rim, 16. nov. Agenzia Stefani poroča: V zbornici je predložil ministrski predsednik Oiolitti zakonski načrt glede ratifikacije in izvedbe rapallske pogodbe. Ministrski predsednik Je predlagal, naj se takoj obravnava o naCrtu. Val poslanci, razen socijalistov, so vstali s sedežev, nakar je nastalo burno til dolgotrajno odobravanje v zbornici ta na galeriji Socialisti so protestirali. Venizelos se umakne ti političnega življenja. LDU Beograd, 18. nov. Venizelos le po porazu svoje stranke izjavil, da se definitivno umakne iz političnega življenja ta pojde v Inozemstvo. Regent Guna ris »e Izjavil, da bo novi kaibngt vodil isto zunanjo politiko, kakor prejšnja vlada. Vpralanle grškega prestola. LDU Pariz, 17. nov. Bivši grški zunanji minister dr. Strelt je Izjavil posebnemu poročevalca »Cclalre«, da v tem trenotku še nč more poVedatl, kaj da na-tnerava storiti ekskralj Konstantin, -vendar pa naj bodo časnikarski krogi uver-jeni, da bo ekskralj povprašal grško ljudstvo, kater) politični režim da želi, preden bo podvzei • katerikoli drugi korak. Avstrijska kršč. sob. strank*. LDU Dunaj, 17. nov. Spričo vesti, kf jih širi tulezemsko čašopisjp, glede krščanske socijalne stranke, češ da ta z vsemi močmi dela za monavhizem pod Habsburžani in za vzpostavitev velike Avstrije v obliki donavske države, izvaja članek v »Deutshes Volksblatt«, da krščansko-soci-jalna stranka noče Imeti ničesar opraviti z monarhižmom. V zadeve naših jugoslovanskih sosedov, kakor tudi v zadeve ka- ' terokoli druge sosedhle dr**ve se krSCSn- sko-socijalna strana ne bo vmešavala Z Dunaja ne grozi Jugoslaviji nikaka zarota, niti v notranle-političnlh niti v zunanje* političnih smereh. Poljsko - ruska, pogajanja v Rigl LDU Riga, 16. nov. Poliska mirovna, delegacija je v soboto zjutraj dospela 9 Rigo. Isti dan zvečer je bilo prvo zboro. vanie predsednikov delegacij in njenih tajnikov. LDU Varšava, 16. nov. Dopisnik list* »Kurjer Poranny« javlja iz Rige, da I« pri sestanku ministra Wastlevskega in ruskega delegata Joffeja zadnji izjavil, da ni kršenje preliminarnega miru, če se sovjetska vojska ni umaknila do premime črte. Za rusko protiofenzivo prdtl1 nepoljski« četam, W so nekdaj pomagale Poljski, so se pomotoma napadli poljski oddelki: sovjetska vlada prosi Poljsko, na! ne smatra tega za čin sovražnosti. Za varstvo znajdb. Paiz, 17, nov. (Izvirno poročilo.) Dvanajst zavezniških držav je podpisalo dogovor z* ustanovitev osrednjega urada za varstvo iznajdb. Sedež tega urada bo * Bruslju.. ., + Občni zbor Narodne banke. Dne 15. novembra je bil v Beogradu o ;nl zbor delničarjev Narodne banke. Odboru sc je dal absolutorfj za delo od leta 1914. do Januarja 1920, ko se je Narodna banka kraljevine Srbije preuredila v Narodna banko kraljevine SHS. Sprejel se je predlog o razdelitvi dobička v znesku po dinarjev 74.40 na vsako delnico. Izmed delničarjev je samo g. Nikola Stanarevič kritiziral delo Narodne banke, v času evakuacije Srbije. Zameril je odboru, da banka zasebnikom pri sprejemanju depojev ni šla na roko. V času, ko je banka delovala -v inozemstvu, je podpirala najboV' one, ki so ji bili blizu, na Francoskem ali v Svicl. Denar so dobili največ oni, ki ga niso potrebovali in ga je velik del ostal Mont e Carlu. Tudi v dovoljevanju posojil drugim bankam je bila Narodna banka zelo s!":pa. Od zasebnikov so pri Narodni banki najslabše prošli bojevniki na solunski f. jntl. G. Stanarevič Je zameril banki, da ni olajšala zamenjave našega denarja v grške drahme, dočlm se je na Francoskem brez vsake potrebe izvršilo mnogo denar 'h poslov. Obsoja odbor, da Je sprejel od države pet milijonov dinarjev kot odškodnino. Po govoru g. Stanareviča ie bi! sprejet predlog, da se dovoli državi posojilo brez zavarovanja v znesku 1500 milijonov f 6t, 22, dinarjev, ki se bo vrnilo .v desetih letih. V, to vsoto se bo vračunalo tudi 425 milijonov dlnarlev, kf Jih je država že dvig. nila na račun depozita kronsko-d'--- ' novčanlc. + Crn premog kopljejo že nekal tednov pri Podsredi. Premog je baje lep la boljši kakor rajbenburškl. v rudniku šs sedaj ni zaposlenih veliko delavcev. + Dobava gorivnega špirita. Urad z* pospeševanje obrti Ima nekaj denaturira« nega (gorivnega) špirita. Interesenti « obrtniki naj priglase svoje potrebščine nai-kasneje do 25. t. m. na Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. + Dobava mizarskega kleja. Urad za pospeševanje obrti bo preskrbel večjo množino mizarskega kleja. Interesenti -obrtniki na) priglase svoje potrebščine naikasneje do 25. t. m. na Urad za pospe* Sevanje obrti, Dunajska cesta št. 22. + Nova Iznajdba. V Uiadu za pospeševanje obrti kraljevine S IS v Ljubljani je razstavljen razmnoževa ul stroj, sistem Turk, ki res hitro in lepo razmnožuj** vsakovrstne spise In risbe. Podjetniki, osobite mizarskih in strojnih delavnic, ki bi hote* Izdelovati In razpečavati ta stroj, se uljud-no vabijo, da se člmpreje zglasijo v Uradu za pospeševanje obrti na Dunajski cm* Dnevne vesti. — Kočevski Nemci ‘n dr. Brejc, faradi bližniih volitev so prišli nedavne* voditpli? kočevskih Nemcev V predsedniku deželne vlade ur. Breieu. Dr. Breic ie zaeotovil derm-tacii- da bo deželna vlada-zavzela »roti Kočevariem popolnoma pravično s*al 5ie Vsako masilstvo bo za-branieno ter se Kočevariem zasro-tovi kulturni razvoi. Vsako krivico, ki bi se iim od katerekoli strani zgodila nai oniaviio vladi. Z Nemci se ne sme postopati kot z državliani' druge vrste. — Ako bi sc ta spreietn ne bi! vršil ored volitvami in zaradi — volitev, bi vprašali dr. Breica ali imain enako zagotovilo naši roiaki v Italiii in na Koroškem. Kočevarji so vslerj dr. Breičevih obliub kar očft-rani ter delaio v svoiem lističu veliko reklamo za SLS in pozivalo vse kočevske volilce nai vlasiiieio za kandidate te stranke ker SLS vre v boj nroti kandaliztnu s s volim zadružništvom. Nadalie pišeio. da se le SI S že iz orei.šniih časov izkazala kot dobra vladna stranka, zato ie treba to stranko zonet spraviti na noge ker le ona bo pomagala Kočevariem do eosnodarske moči obenem na nudi t"di iamstvo. da se bo nemštvo ohranilo. — Beuuncem! Ker trala rok za kreditiramo vozarine le do konca 1.1. in fe sedauie ooslovanie vidirania ootnih listin zelo dolgotralno. so do-zivliaio oni begunci ki se mislilo vrniti do konca leta da se laviio tako-i radii nropustnVe pri politični oblasti svoiega bivališča (v I lubHani rvoli-cilsko ravdatelistvo). ki iim izda i>reo"s' , ‘Inalen^ Itd.' « ' — Za poglliani« živil visohoSotcem,.«» Ounalu. Prejeli smo: 2e lansko leto so prinesli Usti pozive, naj bi se v lljubllaLl »apočela akciia za skupno pošiliatev raznih živi! našim vlsokošolcem na Dunaiu. Ostalo pa ie samo pri pozivu, naši sinovi pa so stradali dalje. Poživljam torej «e enkrat, da se skuša ta ideja oživeti. Saj la ne gre za nabiranje miloščine ali prostovoljnih darov, jemveč le za pošiljatve, : lu jih pošljejo stariši svojim sinovom. Podietnika. ki bi to skupno pošlljalev prč-' vzel, tudi ne bo težko najti. S tako po-šlljatvijo bi bilo vlsokošolcem zelo po-magano. _ Podčastniške plače. Pišejo nam: . Kor so naši tovariši orožniki, ki so gotovo zelo slabo plačani, mnenja, da smo mi podčastniki glede plače pa boljšem jim navedemo sledeče: Sistematična plača aktivnega narednika znaša mesečno 100 dinarjev, a iodiiaredntka 60 dinarjev. Od 1. aprila t. I. pa dobivajo naredniki po 6 dl-narev, 'a podnaredniki po 3 dinarje dnevno kot draginjsko doklado. Te doklade se še do danes niso spremenile. Ce podčastnik zboli, tako da mora v bolnico, Izgubi . to doklado popolnoma. Mnogi listi so pred nekaj čason.1 prinesli vest o. zvišanju naših plač, kar pa ni resnica, kakor smo zvedeli na pristolnem mestu. Neožemjen narednik dobiva torej sleikoprej mesečno 280 ; dinarjev. Toliko v vednost. — Cene časopisom po celem svetu, celo hrvatskim in srbskim v naši državi, so lako visoke, da so v primeru s tem naroč-■ine za slovenske liste naravnost smešno Hlzke. Za 20 kron. za kar dobite danes komaj kakšen finejši gumb. dobivate list cel mesec. Ako premislite vse stroške: za uredništvo, upravništvo, črkostavce, papir **'*•. ki jih ima časopis, morate uvideti, da deiajt: slovenski listi z izgubo. Lastniki H-st<*v "e prenehajo z Izdavanjem samo VS “'Pania na boljše čase. Samo iz na-dc, da mdo postale razmere prejkoslej normalne, riskirajo Izgubo. — Državna trgovska akademija v Ljubljani. Nadaljno vpisovanje v abiturijentski tečaj in v prvi letnik se vrši počenši od torka 23. t. m. pri ravnateljstvu trgovske akademije v Tomanovi ulici 8. (I. drž. gimnazija) od 9,—12. in 3.—5. ure. — Živalske kužne bolezni v Sloveniji. Slinavka in parkljevka je poleg posamezn:h slučajev najbolj razširjena v Preserjah pri Ljubljani. Garje konj niso nikjer zelo raz-. širjene, največ slučajev Izkazuje Črešnjevec pri Mariboru. Izmed vseh živalskih bolezni je najbolj razširjena svinjska kuga, ki pa razun v Črnomlju, Žužemberku in Zamostju (Prekmurje) ne šteje nikjer mno-. ssa slučajev. Svinjska rdečica ima posamezr ne slučaje v raznih krajih'. Perutninska kolera je razširjena samo v ptujskem okraju. -— Padel lz vlaka, O nesreči, o kateri smo včeraj poročali, smo zvedeli še sledeče: Nežlč Avguštin, sprevodnik luž. žel. Je vozil službenim potom z brzovlakom. Med postajama Preserjem In Borovnico, kjer je hud ovinek, se je nahajal ravno v prtljažnem vozu, klcr so bili naloženi kovček! In drugo blago. Ker se je na ovinku vlak nagnil, so se kovčki podrli in eden je zadel s tako silo Nežica, da le padel iz . voza. Nežič ie zadobil precej resne poškodbe. Na dano znamenje se je vlak ustavil In so Nežiča dvignili ter ga odpeljali v bolnico. Kakor se poroča, bo Nežič navzlic težkim ranam okreval, — Nesreča pri clrkularnl žagi. Vincenc Pavlin, žagar z Mekinj pri Kamniku, je žagal na clrkularnl žagi. Pri tem mu le vsled grče spodletelo in se Je urezal na desno roko, — Naročajte obleko za gospode, kostime, plašče za dame pri F. Potočnik, Selenburgova 6/1. Ljubljana — Eno-, dve- in desetkronskih banko v-nočejo sprejemati. cev nočejo sprejemati. Gospodična na glavni pošti ne sprejema eno- in dvokroti-sklh, v Narodni banki pa poleg teh ne vzamejo tudi desetkronskih bankovcev. Kam hočemo torej s tem denarjem, ki je zakonito plačilno sredstvo? Vprašamo, da-li le to šikaniranje občinstva dovoljeno. — Pevsko društvo »Slavec* priredi na predvečer narodnega praznika 30. t. m. v Unionu koncert s sodelovanjem pevskega zbora, orkestra in več Solistov. k — Clrknlarna žaga Je odrezala Antonu Vertnlku, bivšemu kaznjencu v drž. sodniji v Ljubljani, 4 prste desne roke, ko Je žagal drva. Prvo pomoč mu je nudil hišni zdravnik, sedaj pa, ko ie prestal kazen se je moral podati v bolnico. — Z lestve le padet Matija Snedle, miz. valenec pri tvrdki Lotrič in sbi v LjuhFanl, ki ic šel po lestvi na pod po sen za živino. Pri tem pa le lestva zdrsnila na strun In Snedle Je padel z višine 4 m tla Pri padcu je zadobil poškodbe po celem životu. — Tatvina v »Mladiki« izsledena Pred letom je bila gdč. It P. iz njene sobe v Mladiki ukradeno več metrov blaga za žensko obleko. Sedaj se ie pojavila na bivši postrežkinji okradene nova obleka iz istega blaza Naša policija ;Ima dober spomin m bistre 'oSL, -e- Pokvarjena mladina. Zadillo nedel'o zvečer ie šla po Išcntpeterskem nasipu neka starejša dama. Nenadoma jo ie napadla šolska mladina, jo začel zasmeho-vtl, psovati iij metati kamenje za njo. Kaj so tl otroci brez vsakega nadzorstva? -i Talvlne. Hlapec J. 2. se je v pijanosti oblečen vlege! na posteljo. Ko se ie zbudil, ie bil olaišan za Ustnico s 580 kronami. — Posestniku J. F. v Mostah pri Litiblianl je bl'a z voza na dvorišču ukradena siva vozna odeja, s katero le Imel pokrite zeljnate glave. Odejo Je baje vzela večja družba moških in žensk, ki je bila v gostilni Černetovi ter se II le med vožnjo proti Lhiblianl prevrnil voz. — Mesečno sobo Išče skromen, soliden gospod,, ki je ves d*n odsoten. Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugosfavije«, (Frančiškanska ul.) pod Soba 25. zanj itak obstoji In je last mestno občine . celjske. V Istem je pred vojno obstojal ‘ nemški „Studentenbclm“, sedaj pa ga Ima V najemu rudarska šola. Za to šclo bi se mogoče našlo poslopje, da bi se ti prostori zopet pridobili za svoj namen. Naj bi se s to zadevo začeli ukvarjati pristojni faktorji. Koroško«, TroKenie koroških Slovencev. Gostilničar Moser iz Marlie na Zili fe prišel nedavno z dvema t inčema k zavednemu slovenskemu kmetu Jamniku v Hraščah In ca poklical pred hišo. Stari mož fe prišel nič hudeca sluteč. Mošer oa ca le začel tak ni klofutati in oreteoavatl nakar ie Jamnik zhežal v h'šo. Vsi triie so planili za nlim kričeč: »Falot. Rau-her. Gauner itd.« V hiši sta orlslcv čila Jamniku na nomoč snproca In hčerka. Podivjani nemškutarli na so se spozabili tudi nad ženskama, in hčer tako nreteoli. da ie obležala — Taki slučaii ki kričijo no osverl so na dnevnem redu. Kai bodo naše oblasti ukrenile za varnost koroških Slovencev? Primorje. Ostanite v zasedenem ozemlju! V zadnjeih času Je opažati, da se je med Slovenci v zasedenem ozemlju pojavilo gibanje za izseljevanje. Ponekod na Krasu, na Vipavskem In tudi v goriški okolici so začeli nekateri kmetje prodajati svoja Imetja Italijanom z namenom, da se izselijo. To je zelo nepremišljeno. Potrpeti je treba! PreiSlislej bo prišel čas, ko obračunamo z Italijani in jih poženemo z naše zemlje. Poštenih Italijanov .ne raarejo Italija-naši. V Zminju je umrl Italijan domačin Giovanni Rovis, ki je bil poštenjak ua-pram istrskim Jugoslovanom. Pri pogrebu so se italijanašl vedli zelo surovo, prijeli domačega župnika g. Fllipič-a, ga položili na voz In odpeljali v njegov rojstni kraj, v Lindar, Podivjane! so pljuvali vanj In ga celo bili po obrazu. Karablnijerjl so to divjanje gledali mirno. Tudi kultura! mladino ie obenem nafvečieca narodno vzcoineca Domena. Pustimo proteste in začnimo z delom nredvsem na zbiralmo In še enkrat zbiraimo!!! To kliče Jugoslovanska Matica vsem. ki so dobre volie! Maribor. Trgovski gremij proti verižnlškemu uradu. Trgovski greinlj, ki je že večkrat protestiral proti postopanju verižniškega urada napranr trgovcem, je sedaj odpovedal uradde prostore temu uradu • ter mu naznanil, da se mora tekom treh dni iz seliti. Mariborski hotelirji so povišali cene sobam, tako da stane sedaj ena soba dvema posteljama za eno noč 50 kron. Dobro bi bilo, ako bi državni urad prevzel nakazovanje sob, ker bi bilo na ta način verižnikom otežkočeno »delovanje« obenem pa bi bila mogoča tudi večja kom trola nad elementi, ki poplavljalo naše kraje. Dražboua oddaja kantine. V Meljski vojašr, a se vrši 25. t. m. dražbena oddaja kantine za leto 1921. Tatvine. Inženerju pri podletju »Mcli-stroja«, Miroslavu Stocku, stanujočemu v Aškerčevi ul. 22, Je bila 16. t. m. ukradena lz delavnice os motorja, vredna 4000 do 5000 kron. — V noči od 16. do 17. t. m. so neznani tatovi ukradli kavarnarici Ani Hurnmel iz dvorišča v Milnjski cesti 12 belo platneno obleko, vredno 500 kron. C6l|6* Vprašanje Dijaškega doma v Celju. V našem mestu se tekom letošnjega šolskega leta zelo občutno opaža pomanjkanje zdravih dijaških stanovanj. Po malih, zatohlih In nezakurjenih sobah se tlači po 5 do 6 dijakov večinoma revnejših, ki poleg tega nimajo niti zadostne in tečne hrane. Da se pri takih prilikah študirati ne da, je lahko umljivo. Do prihodnjega šolskega leta se bo na vsak način mor-.lo rešiti vprašanje dijaškega doma. Poslopja ZBIRAJMO! Po našem porazu fp rešilno samo eno\ delo. podrobno delo brez fraz in brez pro^-stov. Pedvsem se more vveliaviti v Zbtranfu oneča. ki le nervus rerum vsesa — v nabivatilu sredstev za odnor in bol. Ne nomaoamo svoim oodiar-mlfenfm bratom Čo Urn samo kričimo, da lih nikdar rie zanustimo. fem-vpč. če iili tudi deianski ne zapustimo v §!!: jn potrobi Ker ne pohabimo da le nrednoortl tpnipilte revi«* žile sahmnrrreritsVepa miru oosoo-darska narodnostna, in nnbtična ohranitev našega dan»s od rta« od-tremn^na naroda v Primorlu. To smo mu doRni prod svetom'hi ztro-dovmo. Ta zavest mora nostat! last vseh In. nodrohno vsestransko jn požrtvovalno narodno obrambno delo mora začeti po vs**! državi. Kakor v rredvomih časrh moralo oiJvet? naWr?lnlkl no vseh post‘lnah in kav,arnah in kaknr v časih nal-večie požrtvovalnosti se mora* nrf-če*i tokmovanle. kdo le nabral več za ta veliki namen. ... Petrov novčič ra zasedeno ozemi-!le mora nostati obvezni narodni da-vok ki moro kriti vse-tekoče stro- Pomoč fe milna in zato na! se rriredi »činmrei t>o vse! JimoslnVvfl teden za zasedeno ozemlie. Vsa mesta trči iy vasi. vsi stanovj in vse sTank« vsa društva, orpanizadie In družbe se moralo, udeležiti tetra terana da se nabere s.vota s katero s* da delati. Pomislite, da nas te preko 13 milifonov in da dobimo samo od krnnskera nodarka vsnketra rosamezr.ika 13 milijonsko sveto! Koliko na !'h le 7a katera le sramotno ako daio Dod 1000. da ood 100.000 kron! Računati, moramo s slsrurnostlo. da bodo nričeli Italilani z nakupom "» k^!on:?2'’’'0 nnš« zemlfe Proti-odredhe moraio h ti naš odvovor. Gotovo le tudi. da bodo eodjarm-Heni bratie brez notrebnetra števila šol. Kras ie reven in ne niore usoe-\ati-brez novzdit^e industrlle in poljedelstva. Kliub laški »liberalnosti« ne bo iztrinfo niti Drenanianie niti nasilie. Proti vsemu temn treba nrotiodredb treba oeromnih žrtev. 7etr> zbiraimo zbiraimo ko mravlie neumorno in ko čebele požrtvovalno. Ne pozabimo pa tudi svoiih nalmlaiših. Ce ie morata naša mladina na zahtev^ višicva šnlskcva sveta zbirati med volno za avstriNke potrebe tedal te sedal sveta dolžnost, da vse šole tekimifeln v nabiranlu nrlsnevkov za zasedeno ozemlie. Nabiranle med POLITIČEN ATENTAT NA JAPONSKEM. V septembru ie ubil v Tokiu mlad človek načelnika trcovskeva oddelka v zunaniem ministrstvu e. Saito. da opozori vlado na nieno slabotno politiko nanram Kitaiski. Pri tem ni iffraio nobene vloce vprašanie. če le n Saito tudi kriv te, politike ali ne. Na Japonskem ie v tein oziru čisto r-osebpri nolrnovanie o političnih atentatih, kakor kaže tudi nasled-n's» zvndba. Na še sedal živečeea markiza Okuma ie bil izvršen v letu 1889. bombni atentat ki ie utreal markizu novo. Atentator ie izvršil sprrmm— nievovi nriiatelii na sla-vi'i nieva kot iimaka. Na dan dvajsetletnice atentata na so priredili veliko poiedinn in k ntei povabili tudi markiza Okuma. Markiz ie bil zadržan in ;e zato odnoslal zastop-nika. 1-' le opravičil nievovo odsotnost. Za F.vroneica pač čuden obi-čai. da Proslavlja atentaroria tudi tisti nroti kateremu !e bil Izvršen atentat. Volilno gibanfe. SKS sklicuje za prihodnjo nedeljo dne 21, .t, m. sledeče volilne shode: v Horjulu, pri Sv. Joštu nad Vrhniko, v Stražišča pri Kranju, Selcih nad Škofjo Loko. Železnikih Radovljici, Ratečah, Naklem, Preddvoru, Kokri, na Pristavi, na Jezerskem, v Zireh, Trbiji, Domžalah, Trzinu, Mengšu, na Ježici, Vrhpolju. Senožetih, na Igu, v Tomišlju, Trebnjem, Dobrniču, Krki, Zagradcu, na Blokah, v Ložu, Leskovcu. Smarjeti, Mozelju, pri Stari cerkvi, Stareta trsu Itfi Črnomlju, Semiču, na Vinici, Lokah' pri Zid.: mostu, Razborju, Dolu pri Hrastniku, Ločah pri Koajlcah, Tepanjlh, Frankolovem, pri Novi cerkvi in Ha Ročici — Dne 22. bo kmečki tabdr v Novem mestu. NSS priredi za poljanski okraj v soboto 20. t. tn. ob pol 8. url zvečer v gostilni pri Volkarju, Poljanska cesta 9 volilni shod. Poroča g. Brandner. Šport m turistika. Slovenska športna revija MSport“ začne izliajati sedaj na VumetriSketfi .papirju z povsem novo opremo. Kakor znano, do-naša ta redila krasne slike iz vseh panog' športa in zelo interesantne članke In rezultate o športu. Za bodočo športno sezono, ki ima v Slovenili krasen naravni teren, nudila bo ta revija posebno interesanten mattiial. Ml ta list vsem kar naJ-toplejše priporočamo. Cena Je 4 K v ha-ročbl in izide vsak teden. Naročujte se pri Športni zvezi Ljubljana, Narodni dom. Sokolstvo. Sokol L priredi jutri 20. t. m. ob 20. v dvorani hotela „Union*‘ veliko akade-thijo s najrazličnejšim sporedom. Opozarjamo vse brate in sestre, da se Je gotovo udeleže. Predprodaja Vstopnic pri sestri Zpndi Gorjanc, Mestni trg. Dolžnost \?a-kega brata In sestre botji, da se te akademije udeleži Zdravo! . . Pokrajina. Rakovci pri Sr. Tomažu. Martinovo nedeljo smo obhajali pri nas zelo žalostno. V Markrabov! gostilni se je zbralo nekaj fantov In deklet k zabavi. Okoli polnoči ie alkohol že popolnoma obvlada! svoje častilce. Nastal le tepež. Krčmarjeva sina Jakob In Matija Markrab sta se začela pretepati. Starejši Jakob le tepel mlaišega Matijo, ki le vsled tega ustrelil štirikrat iz samokresa na Jakoba ter ca z enim strelom pogodil v trebuh. Matija se Je izgovarjal, da je storil to v silobranu. Tudi drugi gostje so nastopili proti Jakobu, ki je začel z ostrim nožem divje mahati okrog sebe. V tem se mu ie približal oče in sin je nevede zamahnil proti očetu ter ga jtaded z nožem , v prsa. Oče Je spregovoril še nekaj besed, nato pa se Je zgrudil hi obležal mrtev. Ko so gostje videli ta strašni prizor, so pobegnili Tudi očetov morilec je zbežal In se od kroglje težko ranjen priplazil do neke koče. od koder so ga spravili v bolnico. Pravijo, da ne bo okreval. Na pristojnem mestu le Izpovedal, da le svoj čin Izvršil v popolni pijanosti. — Želeti bi bilo, da se okrajno glavarstvo za takšne zakotne gostilne, kjer se dan za dnevom pljančuje čez uro, malo boli pobriga In Jih brez usmiljenja zapre. Poljčane. Pišejo nam: Pred nekaj dnevi je napadlo nekaj ljudi pisarno postaj-, nega načelnika g. Grilca. Metali so kamenje v okna in pobili nekaj šip. Tega čina nikakor ni odobravati, vendar dr i« g. Grilc sam kriv, da ga ljudje tako so* vražljo. Delavstvo kot uradništvo ga nuzl,-ker jim v vsakem oziru meče polena pod noge. Hrovača pri Ribnici Kožar Stefan, s!4 delavca pri drž. žel., je meseca maja ža« gal drva. Pri tem mu je padel odžaga* štor na palec leve noge. Fant sl ni lz test mnogo storil. Doma so ga mazali Ih ma« zali, dh se Je cela noga Inficirala. Se4# sedal, ko so videli, da to mazanje ne po« maga, so ga spravili v bolnico. V Št. liju v Slov. gor. je nastavile* kot vodja orožniške postaje prosluli straž, mojster V. Leta 1914 je službovd! v Stu« dencih pri Mariboru In obveščal nemčurj® v Studencih, kedaj priženejo tega ali one« ga Slovenca skozi vas, da ga le mogla! drhal napasti, opljuvati iu opsovati. Pa našem mnenju tak človek sploh ne spada v državno službo, še manj pa na tako eksponirano točko, kakor Je St. lij, zlasti pa še sedaj, ko se vodijo pogajanja za , našo državno niejo severno od St. lija, Ali ie okrajnemu glavarstvu vse to neznano, da mirno trpi tega človeka v onem kraju? Znano nam je razen tega, da se ta človek toliko s svoiimi tovarišlml, koliko* , tudi v družbi nad vse rad poslužuje nem* škega Jezika. Travnik pri Loškem potoku. l6let>o{ posestnikov sin Franc Lovrič le šel napa* Jat konja na vodo. Pri tem je zajczd'1 konja in ga pognal. Konl Je spodrsnil, ta-; ko da sta obadva padla. Lovrič Je zadob# lahke telesne poškodbe. Dovje. Križaj Anton lz Dovjega !Rf prisedel k nekemu vozniku na voz, da bi se peljal do doma. Med potom se Je konj splašil in v tem trenotku je hotel skočbl Križaj z voza, pri čemur ga Je zadel vos-na levo nogo. Moral Je Iti Iskat pomoči r, bolnico. Drobiž. T> • •• -i *• ->,' '* ■ " '* • * - | •Proletarec« ZlnovJev. »Perliner Ta«f gebtatt« poroča: Zinovjev, vrhovni župa* petrograjskt, staliuje v najelegantneje! pa»; lači In Je obdan ‘Sr najvCCJlm razkošjem« Svoja pota opravlja najraje v avtomobilu, V avtohiobllu se vozi celo v Moskvo t. t 800 km; daleč itf nazaj, daslravno je ben* cin v Rusiji dragocenost in redkost. Z njim sc vedno vozi kuhar, tajnik in sluga. V Halle je stanoval v 14 sobah’. Stražil*, sta ga dva stražnika. Mož je debel* med-' tem ko Je njegov nasprotnik voditelj men-* ševikov Martov silno suh tako, dtj le t Halle vzbilial sočutje. Martovu so namreč botjševlki dolgo časa zadrževali vsako .hrami. ■ . * • »Želim to, kar »I icOte vsi Slove«* 4d!« Kp se Je regent mudil a* Bledu posetil tudi cerkvico na otoku, ga Je uje«T govo spremstvo opozbrilo na zvonček, čl-gar vrv sega sredi cerkve skozi lino na-t vzdol, ki mu pojasnilo njegov pomen Regent-je nato rekel: »Želim to. kar sl Selite vsi .Slovencll« In potegnil trikrat za vrv. Kčr ie bil poprej govor b zasedenih krajih kakor tudi o tem,’ kako Tad! bl nam Itali« lani odtrgali še ta ‘biser naše domovine, pač ni dvoma, katera regentova želja so. Je v onem trenotku strnila z*, željami vsega našega naroda Bila Je žplja po svobodi za zasužnjene brate na lugu! * Obisk nemških univerz. Kliub občutno zmanjšanem, obsegu Nemčije in kliub žr pfod Voino slino razširjeni brezposelnost! akademlčno naobraženih ljudi,’ se je vendar število vlsokošolcev v Nemčiji znatno povišalo. Na 23 nemških^univerzah le' vptsanlh 85000 vlsokošolcev in na il t^jni-? kah 19800 tehnikov. Pred vojho Je znašala to število'le 35.000, olznoma .10.000. V nekaterih panogah se ie število poslušal- ev naravnost neverjetno poninrtžllo, tako pr. v zbhozdravništvu od 978 na 4723 Ul, pravu od 9842 na 15.938. Nalveč vlsokošo’-cev šteje Berlin (10.278), potem MUnche* (6S79), na!man| pa Bresiau (837) In Gdansko 779, • Rad) sitnega ciklotia Je h|o te dni mesto Palermo v Siciliji delom* poslovljeno. V Bagherijl in Misilmeriju ter drugih krajih se Je porušilo več hiš. Polja so o^ustošena. V MlsUmerlJu so pokor"” žrtev. V Palermu sta vodovodna in električna naprava poškodovani. Mali oglasi. Proda se: ZARADI SELITVE le naprodaj po nizki ceni pohištvo, enat moška obleka, ena ženska ter eno dirkalno kolo. Bleivveisova c. 6. Baraka 2303 KONCERTNA HARMONIKA dobro ohranjena, se proda. Poizve se Sv. Martina cesta št. 5. 2303 VILA .lepo In moderno stanovanje, v koje so takoj lahko vseli, sadni ln zelenjadnl vrt, prva 380.000 K, druga 450.000 K. Krasno posestvo blizu Maribora, lepa stanovanjska hiša. Velik hotel,- blizu Železnike po-staie, potem eksportna ali bančna hiša 800.000 K ln 2 In pol milijona kron. Reall-tetna pisarna »Rapid«, Gosposvetska ulica .281, Maribor. Saturna znamka. 2308 pRJEUfis '“rcistuo 88*«ttC(}a«la6t$3«e8eC8«s«« .JUGOSLAVIJA" dne 10. novembra IMO, Kupi se: IllSA l GOSTILNO utrdbe vod »Opekarski »ojsier« »Jugoslavije*. 08 itpravo 2293 Stran 4. HRASTOV LES vcfcja množina, Je na prodaj. Cenjene ponudbo nai se pošljejo na Karol Wefss, Koblerje M, 12, p, Slara cerkev pri Ko-fcevju, 3294 VILA, 7 SOB, kopalna soba, sobe za služinčad, vse s iomfortom, sadni in zcknjadn) vrt, gospodarski prostori, sc proda. Vse se prevzame takoj po sklepu kupčije. 450.000 K. Trgovska hiša, najboljša lega v Mariboru, lepi lokali, velike kleti. Posestva in mlini. Rcalitetna pisarna »Rapld«, Maribor, Gosposka tri. 28. Vprašanjam nul se priloži znamka za odgovor. 2298 z 8 sobam), eno kuhinjo, vrl, hlev), pem kraju v Mariboru se tako) proda. Stanovanje se takoj Izprazni. Cena 450 tisoč kron. Prometna pisarna »Havllk« Maribor, Gregorčičeva ul. 6, tel, 132, (Priložiti znamko.) 2304 MIZA IN a STOLICE za kuhinjo in ena postelja, železna, aa otroka naprodaj. Krakovska ni. 10, 2300 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe sprejema od 50 kg nape) po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 2116 hi »1(11,101«, » uinun ujuoijajie, »e takoj kupi, ali se tudi vzame v najem. Ponudbe pod »Ugodno priliko« naj uprav-nlštvo »Jugoslavije«. -?2SP Službe: TRGOVSKI UČENEC čvrst, poštenih starišev, s primerno Šolsko izobrazbo sc sprejme takoj pri Alojzij Remic, Dravograd — Slovenija. 2301 OPEKARSKI MOJSTER a večletno prakso in dobrimi spričevali, »če službe zg prihodnje leto. Vljudne po- KONTORI8TINJA samostojna moč, vešča vseh pisarniških del, z daljšo prakso »če službe na deželi. Cenjene ponudbe na upravo tega Usta pod: Kentorlstinja 200.' 3237 Rasno: ZAMENJAM aelo lepo stanovanje zunaj mestu z leptm razgledom, obstoječe iz ene sobe, knbinjp ter pritiklinami za istoiaho stanovanje v mesto. Naslov pove npravništvo tega Rsta. 3299 oddaja nn vagone: It f JEfiKO, lupit I X,Ja!tl|Mnn, Krekov trs IG. JURJEVO terpeatimv* čistilo za čevlje ravpoSIQa glavna aaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 689. BELEGA IN RDEČEGA VINA večja množina se proda po najnižji ceni, Letnik 18, br 19. Poizve so Rožna ul. 15. 2308 GOSPOD IZ ZASEDENEGA OZEMLJA »če ncmeblovano sobo proti dobremu plačilu, evemtelno se plača 3 blagom. Naslov v uprav). 3307 LASNE MREŽICE zopet cenejše, Ivan Maront, tvornlca, Žalce, Slovenija. 2015 RAZMER JE1 Prosim, javite ml svoj naslov. Dlskrcciio Vam zajamčim! 2306 vanilin sladkor pecilni prašek čaj IDD-izdii iai Liubifana, - Tticfon iierurb. 406. F. ŠIBENIK, trgovec Gosposka ultea 19, jas« in u Miklavža Moj zverinjak .Vera1 roman O. Wa!dow« jo izšel v knjigi In stane broširan 20 K, vezan 26 E v platno vezan 32 K. Trstje za strope izdeluje !u prodaja na debelo in drobno m3 po K 4*80, pri več ih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ni. 13. (Trnovo.) 771 Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in naročil h sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJI"! ~ == Prvorazredno Maccblavelli: Poslovenil Abditn« «ena bro*. . . . 20 K vez. •,. . < . , 26 s A. S. Puškin: jimm mr preložil Or. VI. Boritslk cena hroš. . , « 10 K J. Gfasert Js*u Mi tti" cena broS. . . . • 25 K vez, , * * • » • 60 | Dobe m v upravi »JUGOSLAVIJE", Ljnbl ana, Me-rijin trg 1. - * Oblast. kcHces. Icformačnt zavod Drago Beseljak knjižica našim niiin za zabavo in Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. ptnk s 45 slikami In k tem dobavlja vse kreditne tn •padaječim besedilom. privatne informacije v tu- on inozemstva. V abone- — vena zu Kron. — mento ter posamezno ce- Dobiva se v Ljubljani: ne zmerne. f Zvtzsi kniigz rn>,MailitR trg 8. iZiezai tiskani, Staii Irt 19,1. W Priporoma se tvrdka SJEME Jos. Pefelfac, Ljubljana, Sv. Pelra nasip ? za jesenju i poljetnu sjetvn dobavlja SJEMENAR d. d. Osijek, •f Gajev trg 1. i Tiki. b. «3. Insjtvi: SJEHEMIB, SSLičK. (»L peki. Sel krJ 33149. - Zahtevajte »Jugoslavijo* 'm vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah J j Pridobivajte naročnikov/ | tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo, za krojače, original Cylinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, oljo za stroj« na drobno in'na debelo 1977 1H dolini n voda. Obstoji j ii vseh potrebnih ssradb, 47 '.oralov, od tega 7 oralov vinograda, InoUm mnogo blage, salon* yaa«v lUV 'Dopise pod Alueka dolin« 11,—81" j na Bloclrneijev zavod za oglalivanie, Zagreb, Jurjevska ul. 31, 1961 Pohištvo] Pohištvo! Spalne, jedilne in gosposke sobe. — Salonske in kuhinjske opremo cd navadnega do najeolidnejeega *' izdelka. — Vseh vret pohištva na drobno in‘ ha' debelo po jako ugodni • ceni v zalogi pohištva KarcJa Preis-p, Maiilor, Slomškov trg Šk 6. Cenike brezplačno. Za ogled na razpolugo brez obveze za nakup. mmBSEB»r3B»ga*weOTwaa»«« mamrmaa&j. Jos. Stopar 1467 manufaktur na trgovin« IjubSIsna, Dun&fsfca cssSa Itev 5. vv* Kontoristinja Knjigarne In papflilfc«: Papir vseh vrši, pisalni in risalni, konfekeijona?ni. Vse pisalne in risalne potrebščine. Trgovske knjige, baplrografaparateoin valjarje. Trakovi za pisalne stroje. Zadočnica. ' Tskarne In Rnilficveznlc«: diskovni in časopisni1 papir. Siva lepenka. Žica za vezenje knjig. Kr jigoveško platno. Marmornati in šagreni papir. Tiskarske barve. Mask za valjarje. samostojna moč > rnanjem slovenske j” papir. Siva lepenka. Žica za vezenje knjig. Kr jigoveško platno. izdelkov, Liakljasa, Tič. i TrgOVCi In prodajalci: Papirne vrečice. Stročnice cigarete ter papirčki Abadie in Jacobi. Smirgl- za cigarete ter papirčki Abadie in Jacobi. SmirgI- stekleni Fižol, suhe sobe, Crep' ,vilenl' Ta^t-p»Pir. 1 _ _ . M O OI: za najnižje dnevne cene in točni postrežbi laneno seme | f * tvtd a tat ii"" » ~ i kupuje tvrdk« » deželnimi to gozd- J A II K A veictrgaviaa P»pirjt ia pisal. iBitcrijala simi pridelki KMET A Kamp,, : .-■f.- Ljubljana, Gsspufciik« e. h. DANE SINGER 1 DRUG, Zagreb, Frankopenska a). 8. Stcv. I. Dav- nn Jenko; Sto čutš. Srbine tužni? 2. Ivan pl.Zojc: Zrinjbkc-Fienkopanka. 3 Anton hojdiih: Slabo sveča je brlela. 4. Anton Hcjdnh: Pod oknom. 5. Anion Hojdrth: V.sladkih sanjah. ,Jb. Anton ho,arh: JfOrarskc merje. „ 7. Ant n Hojdrth'. Prt o*, n n sva molče t-lrnrl«. p 8. /osip Kocjančič: 8!ov«. Le nocoj še luna mila. Vouku icracm »lane iK|u ls«adov xo R. stavilla S In 7 Mano po * kroni 11 iivodov *0 krt n. Dobiva se v Z«t7Hi Injiproi. Ltubt ana, Marhin trt itev. 8. Čitajte! Razšrjnjte! Naročajte! Narodna knjttniea: brol. e.-». 10.-12. 18*—1A 1«. 17.-17. Val. Vodnika fihr. opiat Gaudenmue .... Gadje gnezdo . . . Bele noči ..... Cankar: Moje Uvtyf»j« Paketki is Roža . . Bitke ...... X 4-, 10*-,17-; «•-l 16— : i2-, 16- : Sc Knjige založbe »ZVEZNE TISKARNE" v Ljubljani, Marijin trg & Propagandne broSare: KoroSka . . . . »., « -. , , , « , X 4*— Poglavje e stari demokraciji 2— Nela Istra............................... . . . , 1— Problemi malega naroda ........ , 2*— Jugoslovanska žena aa narodovo svobodo. , , 2a— Založba: Iv. Albreelit: Slutnje ...... brol. K 8— ve*. ,10*— J. Giaser Pohorske poti Dr. 1. Lah: Dore . . . Anton Pesek:______ Marica Komanova Dtreca« p< Slepa ljubezen tova: Šopek •vaa f « S samotarke brcS. K 8— ve*. 10— , . 10*— • • 10*- a • 16— • 3— bro*. 8— vez. a 10*- brol. • 6— Čitajte! Razširjajte! Naročajte! Rastlinstvo naiiii Alp......................brol. K 12— Janez Ev. Stnheo: Slovenska narodna mladina in njene naloge .... , » 15— A fOns Mene nger: Nauk o servironju , s 20 — Asov in Teffi: Humoreske ........ 10— Zbirka rudarskih in fuiinarsk b iorasov . . , 2— Razkrinkani Habsburžani ....... • 10 Is devete dežele, predpustna barka ...» J— O časopise, knjig«, brošure, cenik«, le ak«, lepake, vabil«, vsporeo«, račun« kuverte in pisen*, skl papir s lir mo. vizitke, naslov n lee Ut mini hitro, lično fn ceno Zvezna tiskarna hb v Hublja ni, Stari trs 19* on NnioiKo (grejeva tedi vgiavnlitv« HIi|cs(z%IJcu v žjubljcnlf • ntljln lig 8 ter njen« pcCtvInUa v KirlLeiii, tlevai trgi v Celi«, kralja Patra cesta la w Ptuju, Pralarnova canta. Marilfn trg 8, Woifeva ulica 1 obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun ^ Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede .junija - % \Q nad 65,000.000 kron. . PaditsfEtica v Murski Soboti čislih brez odbitka " rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom mj