i-ufd _ "" aa4 HuliiSjO. GLASILO slovenske: narodne; podporne jednote UraéoftAbi ia apsovaièki pr* •tori: MST 8. LtwtMt »t. Of floo of poUÜcMi« 86ST Sa Utraial« »»«. T«laph,»aat Uwadal» 4«t8. ÎÎTO-YË** xm la n 00. a ^J^rylS^ m«, ju ta* po.l-.ff le. "■Man |r... of Marali ». UT». Chicago, III., sobota, 19. januarja (Jan. 19)?1924. S.^IUJ M.00 STEv.—NUMBER lfi. fo» au% «I «pacíaI rata of pMUp provMed for to ..<«..» 1103. Art of Oct. 3, 101?. .ulKoria^i oa Juao 14. ISIS. I OLJNIH REZERV PRIŠLA UMAZANA AFERA NA OAN. Senca velikangksga političnega škandala pada na republikansko administracijo. JIV8I TAJNIK za notranji zadeve obdolžbn korupcije. Washington, D. 0. — Senca ve- likanskega političnega ikandala je padla na republikanako administracijo. To je škandal teapot-domske in dragih oljnih rezerv zvezne mornarice. V zvezi z njim je bivši tajnik za notranje zadeve Albert H Fall, ki je obdolžen, da jih je del v najem za malenkoatni zne-*>k $100,000 milijonarakim oljnim lastnikom. Fall je«zapleten v celo vrato nasprotujočih ai pojasnil o tem, odkod je dobil $100,000. Senatni preiskavi se je izogibal z izgovorom, Čei da je bolan. Vse te okol-«eine pripravljajo vihro, ki skora «divja nad glavami nekaterih roditeljev v administraciji, kakor to napovedujejo politični vremenski preroki.^ Če sc bo izkazalo, da zo obdolž-be, ki jih je nzperil v senatu senator Caraway proti bivšemu notranjemu tajniku Fallu iu njegovim pajdaiem, resnične, potem bo to pretreslo uradni Washington do dna.| Zelo važno pri tem je to, da so vladne oljne rezerve, ki jih je Fall v smislu Carawayjeve obtož nice izročil zasebnim oljnim interesom v izrabljanje, rezervne ku-rivne zaloge zvezne mornarice kar bi utegnilo imeti zelo hude Pregled daevaih dogodkov. SENAT 00HE0IL — - Amerika. Zvezna adminiatracija gapletenn v petrolejski škandal. Senat sklenil, da ae preišče Bukova mirovna nagrada. Uradni preiskovalci oprali Corn Products Go. vsake krivde za eksplozijo. Vlada je dovolila, da sme Obre-gon poslati avoje čete preko Arizone, Nove Mehike in Texasa na drugi konec meje. Človeški glas poslan po radiju 14,000 milj dale«! iz Amerike na Japonsko. Inoaemztvo. Delavaka vlada v Angliji je zagotovljena; liberalci bodo glasovali za nezaupnico. Stavka železničarjev na Angleškem še ni odvrnjena. Francija je pričela zmanjševati armado v finančni krizi. ' Socialisti strmoglavili finsko vlado. - t E. KOMPANIJA OPRANA KRIVDE ! Uradni pretakovaloi izjavili, da dorn Producta Oo. ▼ Pekinu ni odgovorna sa smrt 42ik delav Pekin, Ili — (Federated Prana. Poroča Tom Tippett.) — Državni in zvezni preiskovalci so "dogna li", da Corn Products Co., Ko-ekefellerjeva družba, ni kriva u sodepolne razstVelbe praha v avo ji škrobni tovarni dne 3. januar ja, pri kateri je 42 delavcev izgu bilo življenje. Porodilo preiskovalcev ae glasi, da je eksplozijo ij^ povzročila vroč« škatla v motor posledice v slučaju te slUue vaj., jo,- "katerega ni nihče nemarni ie ne, it bi dajali drugi oljni vrelci iedalje manj olja iz sebe. Ta Skandal utegne po svoji ob aežnosti in pomembnosti prekašati celo Ballingerjevo afero v Taf tovi administraciji. Glavno osebe v oddajanju mornariških oljnih rezerv v w naslednje: Albert B/» Fall iz države New Mexico, ki je bil svojčas zvezni wnator in notranji tajnik v prvih dveh letih Hardingovo administracije. Ta je dal prenesti oljne reterve iz mornariČnega delokroga v department za notranje zadeve tet odobril to, da so bile da »f zasebnim intcreaom v najem Mornarični tajnik Edward Den Jj. ki je priporočil predsedniku Hardingu prenoa oljnih rezerv v delokr«»jr notranjega departmen t«, čeprav se je temu upiral admi «1 Griffin, ki je upravljal reze¿ ve, ko jo podpisal Denby izročitev oljnih rezerv notranjemu de part nn-nt u. Oljni kralj Harry F. Sinclair, k' J< dobil od Falla oljno rezervo Ten pot Dome. Fall je'Sinclsir-p,v prijatelj in odvetnik. Oljni magnat Edward L. Do-«'i.v. ki jc dobil rezervo Štev. 1. » Kaliforniji, o kateri pravijo, da J* J« se večja vrednosti kskor Dome. Dohcny je dejsl, 4s naredil najmanj $100,000,000 i* tiste kupčijs. "orno/ni tajnik zvezne morna-^ "n tvoječaani ravnatelj Sinc-•irJoljne družbe Theodore "T;v'Ta se ni prav nič upi-' 1 «»ovina transakcijam. Niti rn« "ame besedice ni zinil, ko jc H »'i "Manejo oljne reser* * v r"kah njegovega departmen I s. ft!i pa preidejo v roke notrs-J f" "»rt meats. , ' ■•""'ni minuter in osebni .""'""J-v prijatelj Harry M. PJMsli-rt* ki je gb dal na to. da r; r^atsvai pomisleki oviraU F^vih transakcij glede oljnih "«»rnoet je eodaj obrnje-^ !T,daednika Coolidg, ( M • jm ršila prod njego-M-tbodom v Belo kišo. Ali po-adiizrimUe iz toge pokih dik dolgo časa." Kljubiemu, da so delavci pričali, da jo bilo na kupe nepometenega prahu po kotih to varne, in kljubtemu, da nI bil do tjčni motor namazan že dolgo če aa, ni družba odgovorna za raz-atrclbo! —> Preiskovalci ac v poročilu zahvaljujejo uradnikom družbe, ki ao jim "prijazno po magaii'? pri pretaka vi! Naravno ao prijazno pomagali! Dne 13. januarja sta umrla dva nadaljna ranjenca v bolnišnici, valed čeaar jd število Žrtev na-raatlo na'42. V bolnišnici je še 16 zelo opečenih siromakov, ki trpe strašne bolečine in najbrž bodo slepi ali drugače pokvarjeni za vae življenje, ako prebole rane. Domneva ae, da je v razvalinah še eno truplo, katero še ni najdeno. Deeet mrličev jf, katc. rih ni mogoče apoznati. "Preiekavo'\ata vodila David J. Pricc, zastopnik kemijskega biroja v zveznem poljedelskem do* partmentu, in John O. Oamber, državni požarni načelnik. Prcis-kovalci ne priporočajo# nikakršnih varnostnih naprav,#kot so e-lektrične • sesalke, ki pobirajo vase nevaren prah, pač pa pravijo v poročilu, da "je želeti, naj bi bile stene in streha takih tovarn zgrajena iz stekla, da nt bo odpor eksplozije- tako močan." Iz ste-kla! To se pravi, dd ne bo več toliko škode na jjoslopja, dočim vsako dete lahko ve, da ekaplozi-ja. ki razprši steklo, tudi lahko ubijer človeka. Ženska, ki ve sa ime tistega človeka, čigar načrtu js priaojena mirovna nagrada, je tudi povab ljona prod sonat. KDO PLAÖUJK VOJNO? PREISKAVA 8E PRIČNE V PONDELJEK PRBD POSEBNIM SENATNIM ODSEKOM. Washington, D. O. — Zelo na tančna in temeljita preiskava Bo-kovega mirovnega načrta ae prične v pondeljek pred izbranim od sekom v zveznem senatu. Edward \V. Bok, ki je razpieal nagrado v zneaku po $100,000, in pa komisarka Bokovega načrta gdčna. Everett Lape bosta prvi prifiL Odsek, ki bo vodil prciakavo, je seatavljcu iz naslednjih senatorjev: MoSes iz države New Hampshire, Qreen iz Vermonta, Herd,iz države Missouri, Caraway iz Arkansas® in Shipatead iz Minpeao te. Moses je načelnik. • Sestava tega odseka nam zago tavlja, da bo preiskava zelo temeljita. Odaekovi člani ao poobla ščeni v amialu tozadevne rezolu eije preiskati celo vprašanje gle< de na propagando, ki jo delajo nekateri elementi po tej deželi v prilog temu, da bi ae Združene države pridružile ligi narodov. Senator Reed, ki je neizprozen sovražnik lige narodov, medna rodnega sodišča in vsake druge oblike vmešavanja in zapletava nja v tuje asdeve, jo duševni o4e tiste resolucije. Senat je sprejel Reedovo režo» lueijo, ko jo senator Keyes poročal kot član odseka za pregleda* nje in kontrolo ugodno o njej. Senat «i bil odgoden prej, dokler nI senator Mosea sklieel odseka na sejo, da ae pomenijo nje govi člani o nadaljnih korakih. Reedova resolucija pa ni naper jena aamo proti evropeki propa gandi, nego tudi proti organifi-rani gonji, ki ao jo vprizorili voj ni profitarji zoper vojaški bonus. Naperjena pa jo tudi proti propa gandi za Mellonovo davčno revizijo, ki bo le velepodjetjem v pri log. Udena, Lape jc poleg Boka ln pa prisojilne komisije neki edina oseba, ki ve za ime avtorja sprejetega mirovnega načrta. Senator Reed je nasvetoval, naj prične odsek nsjprcj z Bokovim mirovnim nsčrtom. In vai ostsli člani ao bili zadovoljni a tem na-avetom. Odkar je bil Bokov mirovni načrt objavljen, je v aenatu razpoloženje proti takšni propa|andni obliki čedalje močnejše. Celo tisti senatorji, ki so pod. pirali ligo narodov, so se izrazili, da je to gibanje naravnoat žaljivo za Ncnatovo ioteligenco in pokri to prizadevanje, da bi bil aenat prialljen iznova odpreti vprašanje lige narodov. 0BRE60N0VE ČETE PREKORAČIJO TRI AMER. DRŽAVE. POTRES V ALASKI * Vsshington, D. C. — (Fed. Press*) —. Mednarodni delavski ffrad poroča, da jc svetovna vojna puatila za seboj deset miljonov pohabljencev, od katerih imajo: Nemčija............1,537,000 Franoijtf...........I,ft00,000 Anglija........... t n h),ooo Italija............. 800,000 Rusija (najmanj) . .. 775,000 Poljaka............. 300,000 Sistem pro8tovoljne pomoči delodajalcev za pohabljeneo ac ni obneeel in nekatere države ao pričele a posebnimi zakoni siliti delodajalce, da upoalijo gotov odatotek pohabljencev. Taki zakoni ao že v veljavi v Avatriji, .Italiji, Jugoalaviji, Poljaki iu Kumuniji in podloženi so v Franciji iu Čehoalovakiji. Delavska vlada v Angliji je zdaj zagotovljena. Aaquith, vodja liberalcev, jo iajavil v zbornici, da bo njegova atranka glasovala aa nezaupnico Vladi in podpirala program Delavske stranke do gotovo mejo. Usoda Baldwinove vlade je bila s tam zapečatena in laboriti prevzamejo vlado prihodnji teden. Veliko navdušenja v abornici in poparjenje med konservativci. — Stavka ialezniiarjev visi na niti. Zvezna vlada la govsrnerja Ari aoae ia Novo Mehike sta dovo lila, toda g^veraor Tozasa se še ai odločil. Banditakl napadi na oljno okrožje v Tampion. AVaehlnglon, D. C., 18. jaa, — Državni department je sinoči po ročal, da jc mehiški predsednik Obrcgon vprašal aa dovoljenje, Če Fine poslati vojaške čete preko ameriškega teritorju od Naeu v Arizoni do neke točke v Texaau, kjer zopet s*topijo mehiška tla in savarujejo interese Američanov pred banditskimi tolpami, ki so V službi vstaških voditeljev. Administracija je privolila pogojem, ako dovole governerji (Vtičnih drŽav,, preko ksterib ae bodo voslle čete. Govorne rja Ari aone in Nove Mehike sta takoj dovolila, governer Texaaa pa Še ni odgovoril. Upati pa je, da država Tezaa ne bo branila. Tampleo, Mehika, 18. jan. — Vstaško topničarke so včeraj atreljale v tukajšnje pristanišče iu mesto. Vstaši imajo dve topniČar* ki in dosegli io, da šeat oljnih parnikov ni moglo doapeti v Inko. Zvezna posadka j« odgovorila z baterijami in vstaši so se umaknili. Posadka v Tampicu ni velika, pripravljena pa je na odbijanje vseh napadov. 14,000 MILJ PO RADIJU. Oolnmbia, Mo. — Prenos Člo-veŠke govorice po telefonu in radiju v eni minuti in 45 eekund ne razdaljo 14,000 milj je bil dosežen v četrtek «večer, ko jc podpredsednik in glavni poslovodja ameriške radijske korporacije Da- London, 18. jan. — Vaa prizadevanja Arthurja HenderaOna, J. H Thomaaa in dragih delavskih vo-diteljev, da bi odvrnili ali odgodlli starko železničarjev, ao bila do danss zastonj. London, 18. jan. — Usoda Bnld >vinove torijske vlado je aapeča-tona, / jlm farsi |( New York, N. T. Predsed. nik t vrdke I. C. Ileruisn 4 Co. I. C. Herman, ki je bil izdelovale« žepnih robcev dvajset let, je prepustil dvema uslužb^ocetna svojo tovarno, ki je naredila lani kupčij* - za $2.000.000. — Bela vrana med trdimi kapitalističnimi ssvrani! Moskve, 18, jsn. » Tukajšnja "Kobotueje (Jareta" poroča, da ar je poje vila botanična kuge n« *k rajnem južno vzhodne m koneti Astrakaoa ob meji Afije. Nezadovoljnost aa Speoskem . • i Pariz. 1 h. jaa — Voiike oesado-vodjnost ae je pojavilo v večini vite. K' ke| je, da MaeDfinald lehko obdrži vlado kolikor čaka IlOče, če teli. Obljubil je, da lil* ralei I m »d o podpirali deUveko vlado v vseli oririh, V \aeh ukrepUi. ki niso v lisvakriljil f Itlu-rsliumi principi. Dejal je tudi, da je prej») ua pisem, v katerih pl* I apelirajo nanj, naj "o»lioilfilk do movin^". "Kaj to pomenit < hI rešeni k t Ako luK-em rešiti domovino, me. ram storiti neke j dobrega in pra-»ičuegs v momentu nsjvečje pe. vsrnoati. Ampak val oni. ki saht«. vajo, naj bom odrešeutk. koče jo, da bl pogasil ustavo. To j« »e. varooel. Hočejo, naj pometam j pr-rzam« Udo, Paria, 18/ jan. — Francoska vlada se je odloČila, dn «mahjftu armado na 30,000 molt doslej je armada Štela 570,000 mož. Do tega koraka jo je prisilila finančna kri za, ki je poatala sdaj akutna riull padanja franka, Vderaj ao bili viharni prlsorl v alMirniei. Socialisti in komunisti so zahtevali debato o draginji lu drugih važnih notranjih probli»! inlb, toda Poincaro je doaegel, da jo bila debata o vseh teh vprašanjih odgodena na prihodnji torek. Takrat bo Poineare saht« val aa« upnico ,yledv novega davčnega progrumn. PREISKAVA RARMBR NA DB-VliKBM OTOČJU * Now York, N. T. (Fed. l'resiU -r- Ameriške vladun metode ua Deviškem otoejn in Port o Klku bmlo trtndjlto proiaknne. 'Federated Ideas' Je obveščena, da Je komisij«, ki ju je sestavil delavski tajnik Davis, dospela v New York na poti na Deviško o-totje, kjer Ima preiskati «kono» mirne razmer« na t»\j posesti Združenih držav. Posebno ac bo komisiji pečati a sramotno nizki-mi mezdami in delavskimi raxme. rami ua otočju. Neki ciničen opazovale« prerokuje, da bo vladna komisija poslala poročilo z nedolžnostjo, primerno imenu, ki ga nosi otočju. Vladna komisija je pod načelnlštvom Oeo. II, Wood-sona Iz Dcs Moiticea, Is, Komisija odide še ta teden na Deviško o-točje. Istočasno je! dospela semkaj portarlška delegacija, ki jo J« na. stavila leglslstura v Hsn J us na, da dobi lajava nd predsednika Toolidga In ameriški ga kongre sa, kakšen atalož Una sedaj Torto Hl-ko. Z delegacijo, ki jI neiel>ije nortoriskl governor Horace M Towner, so se aestall zastopniki državnega departments, urutsd* In mornarico pa preeej kongresni kov, V Waahlltgtnnu bo sprejel delegate predsednik, voji^ tajnik In ps člani prlvolllnega «nU-ka poelsnske zbornice, PASTOR V LJUBAVNI ZADEVI. Okioago, III. -- Mladostni mi lepi duhoven prve baplislovpke cerkve v Osk I'arkn Carl D. Csac sa j« pripravil na boj ze dobro ime, ko je bilo njegova ime omenjeno v sodnem postopanju ca rasporo. ko «akonsk« dvojice v njegovi župniji. Tonite)j je Albert II. Inland i/ Forest Parks. In vrč jI dfl rs/, vidnosti tvori ispovdba, dolgi štirinajst strani, ki jiii je popisala njegova lU'iie Charlotte C. Inland V iz|HiVidbi j« navedeno pa. štor je vo Ime. I^lsndavs lena pri' znsvs, da je bile zaljubljena v mladega iu lepega pastorja, ki ja, kakor trdi tare. Lelamfc ljubil njo iz vsega svojega ttiladoetnega »rea, Pastor t«ji ter |*ravi, da je bilo njegov« obnašali je do lHOTE m LAÍtPlÍHA SLOVENSKE NAROD NC rOoft>¿fil JEDWOTE T«* ir otuJTr po d OK ovar u. fc^jgpjso ae vra¿»Jo. itoei ZedbJ— itiave (torn llíii«i » SS.QQ «ajfe- ftif m 91.t» m trt mnn; Chk«v» M.40 w Uto, II ti u pol Uto. i ««mk:«, Ii^i» in o i* nut v Mffi ____ _____ Marrtnina Ml l«U ia 11 1 il.ei m trt ■mm, to sa ChUtm M ^v. M.00. Kubf sa va«, b»eTSsaps^T ~"P*OSVETAw 2SS7-S0 I«. Unlik Atmm, V* MTHE ENLIGHTENMENT" Org m •# dto IlieJdl WaHa—I S—fH izvršiti «e veliko izobraževalnega dela, da bo ljudstvo razumelo take škandale in po tem razumevanju tudi uravnalo oddajanje glasov za kandidate, ki jih priporočajo profesijonalni političarji starih strank. Hmm» I il Sebaeriptioa : United Stotes (escert'^^"»* Cuaà $ft p« ynr'; CUesgo 16.6o, and forcir» «Hietriaa M. "M KM H me« r ou B trto* M per »M. IBER o/ Tk. rEDtŽ^P |Vpr. (Om. 1141) JMMl^it *•■ i« a U* 4wrrw OLJE, OLJE PRIČENJA ŠIRITI SMRAD. Skandal, ki zdaj prihaja in se razvija, ni nov, ako-ravno ga nekateri smatrajo za nekaj popolnoma novega. Senator Caraway iz Arkansasa je postavil zdaj afero v senatu v bolj žarko luč, kot je bila dozdaj. Gre se za oljno rezervo ameriške mornarice v Teapot Domu in drugje. Senator Caratoay obtožuje biviega tajnika za notrar nje zadeve, mr. Fall a, da so bile prizadete oljne rezerve "prodane iz koruptnih obzirov". Fall je podal dosti pojasnil, ampak senator meni, da so pojasnila protislovna. V političnih krogih govore, da bo škandal mogoče še večji, kot znana Ballingerjeva afera, ki je povzročila poraz republikanske stranke in je bila povod, da se je organizirala progresovska stranka. Kar zdaj govore v Washingtonu v političnih krogih in po hodnikih v kongresu in v zveznem senatu, ni nič novega. Ko je javnost izvedela, da Fall postane tajnik za notranje zadeve, je nastal proti njemu odpor od strani progresivnih republikancev, Nestrankarske Hge, socialistične stranke, Ameriške delavske federacije in delavsko Časopisje je svarilo pred imenovanjem Falla tajnikom za notranje zadeve. Nasprotno so ga hvalili veliki dnevniki kot razumnega moža, ki je na pravem mestu, da pripomore k povojni rekonstrukciji. Tako je ljudski glas proti Fallu ostal glas vpijočega v puščavi. Fall je postal tajnik za notranje zadeve, Sinclairjevi oljni interesi so dobili Teapot Dom v ukoriščanje, Dohenyjevi oljni interesi pa oljno rezervo ameriške mornarice štev. 1 v Kaliforniji, o kateri trdijo, da je več vredna, kot Teapot Dom v Wyomingu. Doheny sam je baje prerokoval, da mu vrže sto miljonov dolarjev profita. V ta vrtinec pa ni samo potegnjen Fall, nekdanji zvezni senator in tajnik za notranje zadeve, ampak vanj so zapletene tudi druge osebe. Edward Denby, mornariški tajnik, je priporočal pfed sedniku Hardingu, da podredi oljne rezerve departmentu za notranje zadeve, dasiravno je admiral Griffin protestiral proti takemu transfsriranju. * Theodore Roosevelt, sin pokojnega * predsednika Roosevelta, pomožni mornariški tajnik in bivši ravnatelj Sffeclairjeve oljne družbe, ni protestiral proti takemu razpolaganju z oljnimi rezervami, dasiravno se je njegov oče trudil, jih ohraniti ljudstvu. ' Harry M. Daugherty, justični tajnik, ki ni naklonjen tujesemakim delavcem, ako ti delavci ne marajo biti ponižni hlapci privatnih bizniških interesov, oseben prijatelj Sinclairjev, je na zahtevo Falla zadržal legalno akcijo in je tako ugladil pot, da so se oljne rezerve oddale v najem. Kasneje je neformalno še potrdil oddajo teh rezerv v H Kaj bo sedaj? Nekateri govore o resignacijah. Ampak tisti, ki slede tej kupčiji, obljubljajo, da še v bolj ftarki luči pokažejo podrobnosti intimnega prijateljstva. Kaj bo sledilo, ako se to zgodi? Nadaljevale se.bodo preiskave, prišle bodo resignacije, malo bo vpitja tudi v velikih dnevnikih, ki so priporočali, da se oljne rezerve isroče departmentu za notranje zadeve. Nato bo nastal molk in pri molku ostane. Ampak čas je tukaj, da se ameriško ljudstvo nekaj nauči iz takih afer. Letos smo v volilnem letu. Ljudstvo ne bo le indirektno volilo predsednika, marveč bo volilo direktno tudi kongreenike in zvezne senatorje. Od volilnega izida je največ odvisno, ako se bo pričela resno odpravljati korupcija iz javnega življenja. Ako bo ljud-rtvo volilo svoje stare "ljudske prijatelje" na priporočilo profesionalnih politlčarjev starih strank, bo korupcija v javnem življenju imela še trdno življenje. Stari stranki sta imeli dozdaj že velikokrat priliko pokaaati, da sta za odpravo korupcije in da korumpcijonisti prejmejo zadušeno kasen, kajti stranki sta se menjavali v sedlu. Stranki pa nista pokazali take volje. Ameriško ljudstvo lahko vpričo škandala, ki se zdaj odpira, pokaže, da zna samostojno misliti in da se ne ds , voditi od prof sei jonalnlh politlčarjev starih strank. Ako ¿^^'^"fT^ se ljudstvo zaveda dalekoeežnosti prihajajočega škandala. nj, £ Vk bo mislilo samostojno In po tem mišljenju tudi oddalo gla- i« . ^»r« ¡»Hi prerW. Delali ci jo v javnem življenju, tedaj je to dokaa, da bo treba > m 4 rti. k.ko w f. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. ia ČHetetjev Proavete. South WoBt, Wto. — Ob priliki, ko pošljem m obnovitev naročnine, hočem tudi j«* poročati o na aib dividendah minulega leta. Lahke »o: nič drugega kot nič; nič ni oatalo. Ako pa hočem še na-taučnejse preračunati, pridem do zaključka, da imamo plačati Še precej lepo vaoto, tako, da moramo živeti it dalje, ako hočemo poravnati. Zato rt je pnatim račun, da me ne bo začela glava boleti. Napisala bom raje kaj drugega ss priljubljeni mi list. Pisala bom pVsv kskor mislim, ker drugače sploh ne morem in nc snam. To delajo lahko le tisti, ki toliko lsiejo, da aami sebi verjamejo in pa tisti, ki hočejo škodovati drugim. Kdor sna pravilno čita-ti, da razume, kaj čita, kaj kmalu spozna, kak duh veje med Slovou-si. Pri marsikaterem dopisa mi srce pozdrsvljs dopisovsles, če vidim, ds j# pissl brez hinavščine in brez škodoleljnoatl, kskor ns pr. dopis v it. 6. od 8. jsn. Pa tudi drugi, kskor na primer is Kacina od rojaka Radclja. Da, sko bi bilo več tskih listov kot je Pro-sveta in takih dopiaovalcev, potem bi bilo ftc upati, da se bodo ljudem odprle oči, sli da «e bodo zbudili in ns samo ssnjsli o boljših čaaih. Le poglejmo dopis Frsnks Erla-ha iz Picknejrvilla, III., pa vidimo, kako boiično darilo so dobili delavci pri njih. Človeka popade jeza, da bi prijel sa bič, če bi mogel, pa spodil lumpe s sveta, kakor pravijo, da jih je nagnal Krist iz templjs. , Ako bi bilo več angleških liatov, ki bi tako prali trote, kakor jih pere K. T. B. v svojih "Meteori-tih" in pa urednik v uredniškem članku, ti bili Še krnelo oprani. Nekaterim je ssveda ta list trn v peti. zgolj zsto, ker ni katoliški Taki ljudje pa gotovo niso gospodarji svojih molgan, mislijo le to, kar jim aapovedo drugi, citati ps itak ne znajo, aaj pravilno no. Oni lc kat tjavandan tiščijo v stranko ali vero. Črtijo socialist«, ker js socialist in socialisti uvidijo katolika samo zato, ksr je katolik, pa naj bo še tako dober in po« šten človek. To po mojeaKpi prav, stranka se mi sdi, da jc nekaterim pretvesa, kskor je drugim pretve sa vera. Zato je ncspsmstno človeka zavidati samo zgolj radi atranke. Toda taki ao ljudje, pa Is dosti jih je. Potem se pa štejejo nsprednim, ko ao*Čty kakega ka toUčana zlili svoj umazan iolč. Nasprotno se seveda ravno tako vrši: ljudje pravijo, da so verni kstoUČsni, ki bora dolgo mučiti sa dolar, kapi-tsliat pa jih aapravi na tio»č« p sekundi, da aatreše svoji pohota« Ml ia poirešneatl. To vem, da je rewiiea, aaj sem pri njih slutila. N-M-amrt no je tOTSj eeniti ljudi po njiti imetju, veri ali etranki. Cea! aaj se jik po delu, kaj so do- lalostnd kot veselo. Ni tiste prijateljske vsajemnoati, katera bi združevala tamošnje rojake. Od tkm ava ae podala v slovensko naaelbiuo Waukcgan, kjer so po večini naseljeni nsši Borovni-čani in Vrhničanjs. Ustavila sva se pri družini A. Novaka. Ko svs jim omenila, da ava na potovanju ia. agitaciji za delsvsko časopisje, se nama je rojak sam ponudil in Ici s nama ter s tem pomsgsl do P®' o dsusinji Mad- boljšega uspeha. Iskrena hvsla torej družini Novaka ter njegovemu svaku in svskinji za uljud-nost in postrežbo. Videl sem, da se rojski v Wsukcgsnu ia Morth sva sc nato v Chicsgo, IU., kjer sva sc oglssila na glavnem uradu J. 8. Z. in pri upravništviv J^rolc-tarca. Imel sem priliko videti tisto "gospode v frakih". (Tsko jih nsmi^Č imenujejo nsši nssprbtnikl in razdirale! delsvskih strsnk.) Priznati jim motfrt,''** idfcjo it-dno šavbst, da dclsjo lil pišejo ter se trudijo za izboljšanje stanja trpinov, ker so tudi sadil Vresnici trpini. Žal, da Vččina^ejkvstv* vedoms ali nevedoma noče slediti naukom, ki jih uči socislizem. AU doba časa vse preustroji in tudi tisti, ki se le dsnes nočejo odzvati klicu In naukom socistfsms, bodo prej sli slej v naših vrstah, kamor edino spada vsak prolctsrec. Prehodil sem že veliko sveta pHotl svoji volji, ksmor mc je pošiljal neusmiljeni kspitslizcm in njegov pomsgsč militarizem, Ns-vsoč sem bil tudi osebno ruski rs-voluciji, ksmor me jc nagnala kakor mnogo drugih kruta vojns, in vendsr sem prspričsn, ds le v socialistični stranki vidim prsve nauke in cilje po in do ksterih se pride ,nC ds bi bilo trebs žrtvovati človeška življenja. Razumljivo je, da Anierika ni Rusijs. Sodrug uprsvnik "Proletsrca" nama jc razkasal vse pomembnejše čiksškc znsmonltosti. Hvala mu sa trod In prijaznost. p Vrnila sva se nszaj v Wsukc-gan in prisostvovala igri "Revček AndrejČek", katero jc vprizoril Samostojni izobraževalni klub v Narodnem domu. Igralci so jsko dobro rešili svoje uloge, zlasti ako upoštevamo, da je preccjšnje število igralcev tu rojenih. Naj se tu malo pomudim. Slovenski narodni dom I Kako kraana stavba je to; v resnici ponos in čast wnukeganski in severnotika-ški naselbini. K.o stopiš v notrsnje prostore, se ti zdi in čutiš, kot bi bil v Ljubljani v Narodnem domu. Mlsdins ims tvoje zabavišče, odrasli vsakojake ugodnosti: Čital »ico. telovadnico, pevske vaje In ljubitelji dramatike lahko naato-pajo na odru. Če ao vse to lahko naredili v Waukegsnu, ssksj bt no mogli tudi v drugi naselbini T 8amo požrtvovalnosti in vzsjemnosti je tre-ba. Ksko krasno in le bolj potrebno bi bilo tu v Hbebojgsnu, ds bi tudi mi imeli tak svoj dom. že je kilo precej pisanja o tem, torej »e bom ratpravljal jas. 8mo nam rač le precej daleč od tiatoga el lja. Dejstvo pa je, da ravne na rodal domovi ao podlaga vsej kul turi in napredku. - ' t , > . Ker aem zopet v Bbebojrgauu s mojim dopisom, naj našima i m rsem članom pevskega dnAvs Dank« b lati, ki imajo poslah ter veselje do petja, da ae vrti spja društva dne 27. t » k 1" UBL ki so nam jih dali veliki in ^ sni možje, naai pcsuiki. b bodimo složni in solidarni, pa ? uspeh gotov. Na tu rojeno mladim Se nc moremo mnogo ssnašati * vede mora vsak ptvsc precej V vovati in upoštevati Prešerua, k pravi: ^ j Gorje mu, ki ae s petjrtn ukvarji Kranjec naš mu psle kaže; sreča njemu vedno laže, on živi in umre brez d'narja. Anton Debevc Kako Je m Madžar, aken. Kot dežela nasilja je bila od nekdaj poznana mongolska Mad. žarska. Toda pod Horthyj«viu režimom jc Madžarska prtkotil* sebe. Te dni je imel v Ljubljani bivii prekmurski gerent g. Božičar Be-ver, predavanje o Madžarski ia 0 trpljenju naših ljudi, ki 80 jih Madžari vrgli v ječo. /l O. Božič Sever je bil kot (Ua razmejitvene komiaije proti viea določilom mednarodnega prava m Madžarskem aretirsn, nsd dve 1«. ti zaprt, dvakrat obsojen na smrt, ker da se je pregrešil "proti ia! tegriteti madžarske krone" i« kljub intervenciji papeževega nun. cijs, naše vlsde In lige narodov, oproščen šele proti temu, da j« naša vlada izpustila dva madžarska špijona. Naj podamo iz njegova preda. žarski Na Madžarskem velja samo en« pravica, pravica plematva, visoki duhovščine, veleposestnikov, bia-kirjsv, buržuszijc in njihovih hla-pccv. ,Vsi drugi so brez pra>V zlssti pa delavci in msnjii po. ssstalu», Volitve so javno in gorje one. mu, ki voli proti vladi. Ječe tU batine so Običajno 'plsčilo glasovanja proti vladi. Madžarska jt tako edtns država v Evropi, v ka* terl so vpeljane javne volitve. Habsburgovcl so na Mad2u* skem odstavljeni, kdor pa reče t kakem Hsbsburžsnu ksj protiv* V ječsh se postopa s ljudmi nt-ravnost nečloveško. Snaga je ne> poznana in niti britje ter striženj« las ni dopuščeno. V ječah puščajo na smrt obsojene ljudi p« pol leta in tudi več. O. Sever je gledal nekoč iz ok^ na,svoje celice prizor: Ns dvorišču se je imela isvršiti usmrtitev 13 obsojencev. Šest jih je imelo biti ustreljenih, sedem pa obešenih. Krvnik priatopi v fraku, la-kaatih čevljih in belih rokavic«! k obeojcncu, se mu predstsvi kot krvnik, nato ga prosi oproščenja, da ?a mora zadaviti in nato -krk — in zlomi mu vrat, Horthjr in drugi voditelji sedanje Madžarske ao kalvinei i» zato so vae vere preganjane ra* ven kal vinske. To rodi ; se ved« med kstoličsni, ki so v večini, slabo kri. Zlssti ps so preganjsni komunisti. Kdor je ssmo osumljen kot komunist, tegs Čsks ječa in v njej bstinc. Vsa poUtika Madžarske gre a tem. kako si pridobiti dostop morjs, to je, ksko si podjarmiti zopet Hrvstako. Da bi lažje dosegli svoj nsmen, bo se združili t Italijani in v Budimpešti se odkrito govori, da Je trebs pričeti s voh uo proti nsm. .j Uredništvo je obupno slsbopl* čano, delavci so skrsjno nezadovoljni, kmetje obupujejo, draginj* ps je neznosna in rsate stala*. Visoka gospoda pa ims vsega v obilju in ušiva življenje. Cati * cer, da ji pod nogami gore tls.tgj da rešitve pričakuje od ispre»^ v Evropi, v glsvncm od razbitja Jugoalavljc. Toda danes jc le jugoalovaatfa armada močna In pred njo Madžari atrah. Upravna razdelitev »oveni*ià Hrvatska. — llovs volitve. — tranji minister Vujičič je d«¿¡^ finančnem odboru, da ae bo Slo» veaijo in Hrvata» rasdelilo v naj; krajšem čaau na oblasti BedaM hmffl veliki lupan v Ljubljani, g. ^ dor loara je veliki župen ^ sa ljubljansko oblast in ne t«*j ss msrlborsko kot njegovi predniki. Po tei uprsvni rs/<^ tvi je dejal minister, ds * * vršile volitve v oblsatne akoF*»j ne. 'r^iiH Delavske «wlw. (Fe imel znsstveno predava-v najkrajšem času. To je doke naprej 1 T odbor 8. 8. P. Z., ki je 1 v 'redo in četrtek letno sojo, [ "aéelu odobril sdruiitveao Mbo. ka!frt je ^ iptfj|tft "dnji konferenci sdruHtve- • «"llKira. Zapisnik konference NTodbo vred se kmalu objavi v lUl" jHnot in tvez, ki te aa rav«jo združiti. "Tribune" poroča, da je v E?k povotil nekege ''°Jria, tterega 55 let, ne ru ( ®tttge O rove Ave. la Poje, ki je morda Slo-* '"i ne mettu mrtev. *AZ*AVIL0. Srebrna gara", štev Walteabarga, Coló., išče J"«* člana Franke Maseka. »S, ( olo kdo Ve ta njega, ali vidita ogla«, naj se oglssi ' svoje»« društvu. - tajnik. itetistiko. V kongresu ^e predložil rezolucijo, v keten prsvi. nsj vzposttvi meddržavna trgov-eke komisija tovorno voznlao za kmečke pridelke in potrebščine, kakršna je bila pred vojno. Odatk zs meddršsvno trgovino, v katerem imš LePollette akoro polovi-eo članov ns svoji strani, te bo pečal s to zsdevo. La Folletts jc zsdsl že drugi u-darec železniški oligerhlji kot naravno posledico tvoji predlogi, ki te poteguje ee ocenitev naših že letnic ns podlsgi njlhhih prvot nih gradbenih lzdstkov. On koče iztisniti vso vodo iz ocenitvo, da dobi tako vzes vozainc znižene. Še poprej ps si prizsdeva dobiti sni tanje železniške vosnlne za vse stvsrl, ki jih prodaja in kupuje kmet, da obvarjs temeljno indu etrijo v Združenih državah polo me in rszeule. Te rezolueije je bile predloše na dne la. jsnusrja — ravno te dsj, ko je zborovsl • tuksj demo kretski nerodni odbor ter poizku Šel nejtl pot, keko preprečiti trft tjo volilno listo, v predsedniški tekmi, ne ds.bi se demokreteka malina obvezsls zs kske konce sije naprem kmetom in dslaveem. Resolucija ee pričenjet "Ker eo tovorne vosnlne za Žito, živino in druge' poljedelske pridelke e podešelnih oddsjslišč na primarna trge aedaj približno 47 odstotkov večje od predvojnih; "Ker to bile tovorne vosnlne ta Itvozno žito pretireno zvišan« približno zs 75 odstotkov; "Ker je poljedelski tsjnik u-gotovll, ds je vrednost nsših kmetij od 1. jsnusrja 1920, do 1, marca 1922, padla za $15,000,000, 0001 in "Ker je'poljedelski tajnik tudi eporočil da je samo v 15 pšenič nih dršavsh izgubilo več kakor 108,000 kmetov svoje kmetije od L 1920. eem vslsd bsnkrotnosti; nad 122,000 jih je isgnbilo svoje premošenje brez sodnega pošto penje, e shoro 373.000 jik je eb-držalo tvoje premoženje le is u amiljenotti upnikov. To ksie, ds je skupaj 603,000 kmetov ali 28 odetotkov vteh kmetov tekorekoč bshkerotnih v teh petnsjstih dr Isvsh; in ... " itd. Is istih virov je poeaetl, da je 40 adetotkov vseh kautov v Južni Dakoti tskorskoč popolnoma bankerotnib, nsdeljnjc LaFol letu v tiati evoji resoluciji * v Co-lorsdu 42 odstotkov, v Severni Dskoti 50 odstotkov, v Wyomin gu 51 odttotkov, v Montani 82 odstotkov. Bank je 1. 1922. pro padlo več kgkor ge v kateremkoli letu od splošne denarne panike 1.. 1893. sem. Dva milijona ossb je preeelilo s kmetij v mests lsni. Veliko število nedorsatlik otrok js moralo aa delo ne kmeti jak, vsledčeesr so morali zanema rjeti evojo izobrezbo. Ds bo odpoaisgsno vse A tem lalostnim rssmersm predlsgs Ls Follette, nej kongres nsroči med državai trgovski komisiji saižati vosaino za kmečke pridelke aa predvojne višino. Ta rezolqcije ni ssmo od po močna odredba. Z njo koče senator is Wiseoasiaa povedati Me-Adooja, Rslstoou, -TTndsrwooda Hirsmu Joknsonu in Coolidgu, kje so glede katets. Njihni poli tičai pristaši so preeej dobro o tnačeai sedaj. NjUU|$ kaadidetn rs so saaas. č'e ae bodo odobrili Le Follettove rezolueije. potem bo vedele dežeU. koliko je deti ne iskrenost njihaik kampanjskih obljub. EUftlJE Mrtle rraja Moskvs, 18. jsa — Vojni komisar Leon Troc kij jc odpotoval aa Kráa, kjer setene, dokler ee ma ae isbdjša sdrsvjs. — Joseph I. France, bivši asM-jAvaeaika naj se podruini" v riški senator, jo prišel v Moskve po trgovskik poslih. Franoe je bd pred dvesta letoma v 'Rumji — Jastiéai komieer Karski po-reče, de je bile v zadnjih por meeeeih 9000 oseb isgnaaih is Msakvs aa otok Selevetsk v Be-leta morju ia v SiMrijo. Med temi ja Mlo la tIT polKikerjev. drugI pa sa IfekalaMje. katere ea eev-joti isgnali v dokrobk 1 jadstva. PROSVETA H12 JUGOSUWJL Kongres "Svobode". Dne 15. decembre te je vršil kongret "Svobode", ki bo ottel vsem us-vzočim zs vedno v spominu. Due 15. deeembra popoldue so ae že zbrali delegati vsak v svoji strokovni skupini, da predelajo vsa v njihovo atroko padajoča vprašanja. Telovadna podtveza je zborovala v tajništvu "Svobode kjer so telovadci v strogo strokovni debati predebatirali vsa vpraaauja, ki spadejo k telovadbi. Pravilnik telovadne ppdzveze je bil točko za točko pretresen, do zsdnjega detajle. Pri "Novem svetu" so te zbrs^ li delegsti dramatične In godbene podzveze, kjer so ns isti uačin obdelali ves materijal iu pravilnike za to podzvezo. Še na teh zborovanjih ae je po kazalo, da je materiel za kongres prav strokovnjsško pripravljen. Zlasti je pa delo olajšalo dejatvo, ker eo bili vsi prsdlogi in pravilniki pravočasno rssposlsni na pO družnice in ker so skoro vse podružnice izdelale tudi avoje pred loge in netvetc k potamoznim točkam. Zato je bile debete lahko vedno stvarne, ker so posametni delegsti ts vprašanja še pred kongresom temeljito preštudirali. Nsslednjl dan v nedeljo te je pričel ikupni kongres. > Pred prehodom na dnevni red js bilo od strani predsedstva nsj prvo stsvljeno vprašsnjo, eo sma trejo delegati ,da je kongres pra vllno sklican. Po kratki debeti te je togleeno ugotovilo, de je kon gret popolnoma pravilno aklican in da so očitki od strani "Napro je" nestvarni. ' Neto eo sledili potdrsvi tattop nikov Strokovne, komisije in Soe. Stranke -Jugoelavlje. V imenu hrvaško-erbekega proletsrijsta je potdrtvil kongres s. Vilim Hara-mina it Zagrebe, ki je želel, de ee proširi deloven je "Svobode" pfe ko cele dršsvc. Medtem izvoljens verifikacij sks komisija je ugotovile, ds je zsstopsnih 22 podrušnic po 32 de lsgstih, ksteri eo dobili glasov 'nics. Poročilo predsednike, tsjniks Magajnice in predlog'nadsorstvs da ae podeli eentralnemu odboru odveso, js bilo soglssno sprejeto Neto je sledils debsts k pravil nikom telovadne, dramske, godbe ne in knjižnično kulturne podzve ze, ki je pa bila jedraete ali zelo kratka in sicer zato, ker so bili ti pravilniki ie prejšnji den do sadajs pičice predebstirsni. — Pravilniki podsvez so bili nsto soglssno sprsjsti. . Daljša je bils debata k pravil niku centrale. Vender je tudi tu kaj delo hitro napredovslo, ker eo possmezne podružnice poslsls že vnsprej svoje protipredlo^e, teko da se je vedno debatiralo o stvsrl sami in ni bils potrebns nobens prssns beseda, katerih jc ns dru gih kongresih toliko preveč. Tudi ta pravilnik je bil po temeljiti de beti eoglssno sprejet. s Zvezine pravile eo bils istotsko na več krejih spremenjena. Pr teh spremembah eta zlssti odločno sodeloveli podružnici Jesenice in Trbovlje, ki eta posleli isborno nsštudirsne in praktične predloga Pri debstl o imenu društvs .ki je bils zsdnjič tako selo burni ds bi ss bil kongres kmslu razbil, tokrat nismo epezili nobene nervoz* nos t i la vsiljivosti. V tej debsti sts zlssti odlično nsstopils s. Avssnik t Jesenic, ki js govoril za predlog centrale in s. Klenovšek, iz Trbovelj, ki js zastopal nasprotni prealog.Po te-meljitih govorih, Iz katerih jc vela vsa tists sprsvljivost, ki jo pre-more le poštene proletersks duša, je bil napoeled predlog eentralc z 22 glssovi sprejet. "Svobode" ae bo imenovala odele j: "Svoboda, delsveks telovadna ia kulturna svesa". Istotsko so bils tudi podružnična pravila v nekaterih točkah spremenjene. Pri sklspsnju o samostojnih predjpgih je slasti omeniti predlog o tisku, ki gs je sts v lis trb». veljake podružnice. Predlog je bil po temeljitem referatu e. Klenov ška soglasno sprejet. Predlog s. tekočem letu odpovedo vseh oven-taelaik darov Končamn*ffa društvs aa korist centrale, je »sil Mo-take soglasno sprejet. Protestne revolucija radi tefkoč, ki jih dele šnje podružnice od strani političnih oblasti, kar je izvelo na kongresu mnogo ogorčenja. Napoaled je zaključil predsednik kongres s pozivom, naj vee podrulniee Čim doatojneje praznujejo 5-letnico smrti velikega prolrtgrea Ivana Cankarje, na kar so degelatiNrazkrltlh glav ta-peli delavski poadrav., Zag jc bilo v Jugoslaviji: V Sloveniji 100 psr nih (velikih), 1900 domačih, v Bosni in Hercegovini 30 velikih in 70 malih, v Hrvatski 880 velikih iu 150 malih, v ¡Srbiji 14 velikih in 289 malih, v Črni gori 2 veliki in 23 malih, v Vojvodini Iti velikih iu v Dalmaciji ni sploh nobeue žage. Glede žag stoji torej Slovenija na prvem mestu. Te Številk P ja«no dokazujejo, kako so nekateri dežele, ko n. pr. Bonus še neisrabljive. Zaiiganje bankovoev. Dne 24. okt. je bilo v Narodni banki v Beogradu zažganih raznih poškodovanih bankovoev za 5$,100,000 dinarjev. Nov rudnik živega srebra je bil odkrit v studeniskem okraju v Srbiji. Odkril ga je Mihajlo Cehi-na c. . i . * Oaem bajonetov aa snsga uši-tsljal — Pri razpravljanju bud-geta miniatrstva ta notranje zaje konitstirnlo, da pride ns enega »Ijudskošolskcga učitelja ' 7 vojakov in 1 žandur. Na ta način te vzdtiuji jugoslovanska bur-Žuaziju na krmilu in izkorišča delovno ljudstvo. Zatovmora pis-čevsti kmet teke davke, ipto u-rudniki in železničarji ne morejo biti plačani, zato se , nasilno uduši delavska mezdna gibanja, zato ta drŽava nima denarja ze brezposelne delavce, invalide in vajence. Kongres rspublikansks' stranke. — Predtedetvo jugosloventke republikanska stranke je sklicalo kongres stranke za 9. januar v Beogradu. Kongret bo razprav Ijal o krizi'"iiatavne parlamen tarne monarhije" SHH, o državni finančni politiki, gospodsrsko-to-clelnl politiki, o izpolnitvi štren kinega programa in štetuta. Horvattn aretiran. —- Zagreb ška policija je aretirala komunU ata Katnila Horvatina, urednika fcagrobškege glasila NDSJ "Bor-baVker je bil za pet let izgnan iz Zagreba, pa ao ga«v Zagrebu našli. Policija ga je izročila aodl-šču. Vse v znamenju svobode kvestjana I Terno so sadsll tisti slovenski orožniki, ki ko šli v Srbijo (v Iv« menico) na posebno šolo v nedi, da si bodo po končani šoli svoj po-lolu j izboljšali, ftest moteče v je trajal teetj, ki to se ga udeležili večinoma oženjeni orožniki. Ksj so med tem prestrsdale rodbine teh mož, si vstk lahko misli, če povemo, da državna uprava tem ljudem niti učil in knjig ni preskrbele, ampak ao morali vae plačati sami. Pa tudi to so' potrpeli v trdni veri, ds ims vsske stvar svoj konec in da se bodo mo-jfli po končanem tečaju vrniti domov. Pa -so aep« Hrezsli. Komsj je bil tečsj zaključen, so jih takoj pognsli v Msee-donijo na lov na "hsjdaks" in "odmetnike"! Kaklno veselje je bilo to za rodbine teh nesrečnežev, nam ni treba opisovati. Tako lepega božiča žene in otroei teh o-rožnikov še nikdar nieo imeli. Državne uprsvs ps očividno misli, ds bodo ti orožniki tem pridnejše lovili "iisjduke", "odmetnike" ln "ksčake", kolikor bolj liodo leč-ni oni aami in njihove žene in njihovi Otroei. Kdo vsdrlujs meščansko časopisje? — Dosedsj je bil nsj bolj r*/Àifjen uieščsnski liât med slovensko purgaiijo in ursdništvoia "Slovenski narod". Poglejmo, kdo izdaja in «vzdržuje ta slavni list, x na u po svoji starosti in omejenosti! — Fsmilija Tavčar, ki je igrala doslej najvažnejšo vlofre pri "Ulov. Narodu", je prodala svoj^ delnire Vladimirju Arku v Zsirrelni, za katerim stoji bančna skupina "Hlev. banke." Htvsr je torej jssns — "Hlov, Narod" jr glasilo iste bsnke. Listi so pissli u razkolu demokratov ne Ifrvstskrm. Odkod ts rszkolf — Ker sts bankirje Ar ko in Praprotnik prispevale k tema. de je propadle Pribičeviše-va "Balkanska banka" in s tem tudi čeeopis. "Novi list" in "K» ječ" bvsta morala prenehali iz-hojeli. ) Slovenski Nirodu Uiuaifthsi a. april« 1S04 Pojpom JeJioTTj lekerp. IT. |«alja IW « drUvl llliaals. GLAVNI gTjMTi 1SS7-SS »O. LAWMDALK AVI., CH1CACO, ILLINOIS. lavršavalni odbor: UPPRAVNI ODSIKi Fr«ds«delh VUmmI Calehee, pU^rU^mfk Aadrew Vldrtsk, R. F. D. T, B.m SI, M>m4fwm, P., mL ul.lk Msttk*w T«Vk. lejaik eddelbe BU. No^k, «I. Jaka Vo«rkk. m~4mik «UsU« Jaša ZaveHelk «OfavItaU glaaiU FU% Cediaa. POROTNI 008EKi Jaka U»darwaad, eradsadath. ŠOT W. Hay Si., i^mgMd, tU., Marlla SsUs.tkar, Baa 1TS. BarUrtaa, Okt., Frad A. VUer, Bas STS, ti?. Jaka TaešaU. Baa SS. Haadaaaaeegla, P., Jake Oaeiak. 414 W. May »U SeriaaflaldTlIl. . BOLNIŠKI OOSBKi OSREDNJE OKROtlKi Bles Navak. prešaadalk« 2SST-SS Sa. Uwadata Av^ fhhssaTnT VZHODNO OKBOgJKi Jaaek Amkrašlš. Baa SSS, Mae« Raa. Fa. Jeka Groi.lj, t4SSl Paaaer Ave* Clavalaeš, O. ZAFADNO OKROŽJE i * Nadaorni odbori Fraak Zaila. pradaedalk, S8SS W. SSlk Si.. Ckteaaa. Ill, Freak Saeírak* Sat? Praasar Ave., Clavalaeš, O., Wlllla» Sillar, 8404 Si. Clair St. Cleveland, Okla. Zdrušitvani odbori Fradaadalki Fraak Aleš, 8IS4 Sa. Cvewfeed Aven CkUa«a, III. Jelka Ovsa, SSSa W. Mik Si.. Ckleeae. BI. J—. Skak, 8404 Orisa C»., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIKI 0* P. J. Kara. SSSS Si. Clair Av., Clavalaeš, a POZOR I Kereepoašeesa a gl. edkeralki, ki Maje e «lavaaas erad», VSA PISMA, ki se eaaaleie ae pesio si. aeašaedelka se eeslevet Prašaadalšlva S. N. P. J.. SSST-SS Sa. Lewedale Ave.. Cldaa«a, III. VSI ZADKVK BOLNIŠKI PODPORE SR NASLOVE. Belalške tej. ■Biva S. N. P. J., SSST-SS Se. Lawadak Ave.. CUaaffSs III. ENARNR PO la jedaeie ve DINARNR POS1LJATVK IN STVARI, kl se llšaje jI. levsšavalaaaa adkara la ješaele vekše se aeslevei TaJaMtve S. N. P. J., S8S7-SS Se. Lawn* šal« AvaH CkUaye, III. VSE ZADEVE V ZVtZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa eaUIJaje ae aeslavi Blagajaliiva 8. N. P. J., SSST-SS Se. Uwadele A va., OUsage, III. - Vse avlleške slede aesleveaje e «I. Isvršavalaasa adkeee se aaj pešajej* Freak Zallen, predsednike aedsereef a sšksr«, tl«ar aaslav je a«aeaj. Val ari siri ae fl. paralal adsak aa aaj pelltjeje ae aaslevt Jeka Under-weed. 40T W. Hay St., Sprt.tflaid. III. Val defštl la 4re|l apUI, aaaaaalla, aglaal, aarešalae le splek vsa ker la v avael a «leslla« ladéala, aaj sa peillja as eaelevi **Presvele". SSST-SS Sa. Lawedele A va., OUsaas.BL jo rasna okrajna rlsvsrstva poaa menim podružni-em je prestal S 60 fsšlstov prijetih aa Poljekem. Beje la is bils s lidekravsnjem Verševe, 1*. jsn. — I «dirija je »pretil aretirala več ke ZO fašiatovakih H koncu je delegat iz Oušlajna rerofaikov v l^odzu, Peznenja, O pregenjeaju temke|-j Kieleik in Zitažnjovanjo rizu»i. Spisal K. K. Oaldwell. Poslovenil J. A. Biskovich. 8, Porod kapltallsttčas dmibs, Porsbs psrnega atroja v Ameriki ae je rstvlla prav hitro. 8u< rovo blsgo je bilo pred nsšlml vrsti. Politični begunci it vteh dežel to prihejell ne vtekem peruiku In iskali si dels. Delsvse, keterl je bil erečen, de si je lshko kupil psml stroj ln k temu pridobil še ostelo mašinerljo, je imel pred* nott ned rokodelcem. ^'; Vssk stroj je Itpodrinil nskej mol, keterl so bili ssmostojni ro koilslel. Stroj« gnsn s parno silo* je usprsvil I enim molem delo de* setih rokodelcev, in e prehrano e nega moža. Itpodrlnjeni rokodelci ao bili a tem prisiljeni poiskati delo pri strojnem gospoderju, tek mujoč drug t drugim, de dobijo delo. Nezmožnost, keko si priskr beti delo, je pomenils uboltvo iu Iskoto. Ts tekma za delo je drle-' la plače tako nlzko; da oni, kateri so opravljali delo, so zaslutili komaj za obstanek. Ravnotelno kolo, ketero je drlelo pleče na tej točki, je bilo fskt, sko so as pls-Če povzdignile nsd strolke pre-llvljsnjs, so nezspos^ni molje rajši sprejeli plsče za ssm obstanek, nego bi bili brez vsskih dohodkov, Ns drugi strani ps« sko so se plsče znilsle pod ceno pre-življenjs, so delevci odklonili delo, zeštrsjkeli so possmesno sli ps skupno. Hodil se je potsmezen Itrajksr, dsnes poznsu pod imenom tram p. Dels veke unije to te tsčels organizirati, razlikujoč ta od ttsrih društev/ ds ona nUo tprsjala kot člana nobenega gospo strešeno ne bogatstve ltoekefe|. lerja, in Kret nI tiilultr senjsl o razkošju, kskoršoegs uživa današnji vladajoči razred f'ela cg'Mlovins kspitslietičnega sistema ie bile le iepodrinjevsuje rokodelalve s stroji, ia polsgom* h čiti delsvea od Isst/Jlrs on» djs, s ksterlm Je delsl. Dru2H)s je aodaj razdeljena v dva huda nasprotujoča si razreda, keterlh interesi se krlžsjo v skoro vsaki točki. V Interesu delavskega rax-reds Je, ds ti obdrži tvoj produkt, če je le mogoče. V interesu kapitalističnega raveda ps js, ds kupi dslsvsko moe poceni in mu prods njegove produkto ta ntjvifjo ceno. Kapitalist torej živi od profile. Profit je retlike med delevŠe-vlm produktom in njegovo plačo. Ako profit kapltelista nsrslčs» tedaj se tnlša delel delaves v produktu. Vssks stvar, katera va* di h kapitalističnemu blagostanju, more poststl ls na strolke delavskega rstrsds. Kmslu sstotn, ko ee je up<«ljel pernl stroj, so novorojeni kspitslisti ksj kmslu pridobili zadostno ekonomično moč, de so lshko počeli In končsll u-spelno revolucijo v skoro vseh ev-ropejekib drlev. Amerllki kapitalist je pokettl pot v revoluciji lete 1776. Verige fevdtlnih zakonov in leg ter iter! moralni takonik, to bile vržene na stran. Nove poete* ve, uova ideje in nove poatsvns knjigs morale, otirsjoča ss ns ks-pitalistične Interese, to bils raz-glsšens, Začeli so učiti nov moralni zekonik, t ntmenom kontrolo nsd delsvci v interesu kapitalistov; poalullll ao ae vaškega po-gojs ts razširjanje te splolne In formacije, (Dalje prihodnjič.) LISTNICA URIDNIiTVA, Lovsellvtlle, Okla. Obrnite ae ze pojaanile ns Kmetijsko družbe v Ljubljeni sli ps Agrieulturs De. psrtment, Wsshlnton, D. C. — 1®o. zdrav! Ottawa, m. — O Jugosevlji le nismo dobili poročila, ds bi bils le Izčrpsls prlseluiško kvoto zs tekoče leto 1923—24 Pe če tudi nI še isčrpsns, je število še pripust-nih nsselnikov iz Jugoslsvlje ss te leto gotovo zelo mslo, — Pozdravi NAROČITE klobss« iz ¿iaUffR praAlčsvg-ga mean, pr«ka]< ns z hlcko- 3/ lesom In poslRn« Iz farm« Irektno na Vnl dom polt-nln« prosto po 35c funt Nr-rodilom pridenlt« Money Or* der. BAJT Jk UPOLD, NAYLOR, MO. ZA KUHANJE PIVA DOMA imsme v ralogf else. Iiaitlj, «ladkee In vat šraae paleabáétn«. PeskaaHe In se praprUa/te. da i« Soma pri sea, kakeal va t.,, u na/koljét I., aaiee-najil. fMkttt je tsšl sktrka «eder, IMMOvi M HMRNO leseeVp M4e Ml vem destevkae aareštte pe polil, totea v vas kraj«. «• • rs- šajaln« • pria»«rea pe» pasi pri vsšjlk aarošilifc. FBMo | Infenaeelje aai FRANK OGLAR, I SepaHee Aveaaa. Oevalaad. O. dOBOTA, 19. JANUARJA, inj Sarti nil iivlet—»•« p0tf0bB6. Row York. (Jugoelovanaki oddelek F. L. I. 8.) Devic» ali difte-rija je bilo i« uedsvno eno izmed nsjmorilnejših otroških bolezni; »Urili »o bili v strahu pred njo. Moderno zdravoalovje po je premagalo tudi to atraboto z iz-najdbo leka, ki ga zovejo "anti-toksin". Vkljub temu i« precej otrok omira za to boleanijo. Do gnsao pa je, da «ploh noben otrok «c bi umrl radi davke, ako bi že prvi dan bolozni dobil primerno /dravutfko oskrbi. Po mnenju sdravstveneg« komisarja drŽavo New York, dr. Nfcotla, število smrti redi davice se bo skrčilo na naj-manjše Ju» «e bodo v»{ sUriši sandali svoje odgovornosti, da po-kličejo zdravnika takoj, čim kak qtybov otrok trpi na grlu ali ga deli kalcij, in ko bo vsak sdrav-nik takoj dal bolniku aigitoksin v aadoetni količini, ¿im obstoji noj-manjii sum, da ima otrok «loterijo. .. Zdravstveni urad newyorske države je dal preiskati prvih 500 slučajev smrti radi daviee v letu 1923 in dognal, da viaok odstotek taned teh otrok je umrl po nepotrebnem. Največji vzrok smrti radi da vies j< bila okoliščine, da e* je samudilo dsti pravočasno zadostno dozo antitoksina. Ako bolnega otroka primsrno preskrbijo s tem letim tskoj prvi dan bole-rni, osdrsvitev je vedno gotova. Izmed onih 500 aločajev so našli, de le l*-krat v vsakih sto slu-1 čajih jc bil zdjravnik poklican U-1 koj prvi dan in ls v 32 slučajih za viakih ato prvi ali drugi dan, tako da v vol kot polovici vseh slučajev sploh ni bilo zdravnilkc oskrbe do tretjega dne a* je kasneje. To zamudo so aeveds zakrivili «tarifi ali akrbniki. Ali t odi sd ravniki niso povsem brez krivde za zamudo v lečenju. To je razvidno iz dejstva, da v skoraj 40% vseh slučajev ni zdravnik dal antitoksina ob svojem prvem obisku in da v 11% slučajev sploh ni bil predpisan nikak anthoksin Tska zamuda je morda opravičljiva v nekaterih dvomljivih slučajih, ko zdravnik prvi dan bolezni si ni le na jasnem glede bolezni in hoče čakati, dokler poročilo kakega laboratorija ne potrdi difn-rije. Ali da bi bila ta bolezen dvomljiva po prvem dnevu, je skrsjno redki stvar. Vendarle se je zgodilo * 159 slučajih ,da je zdravnik imel priliko pregledati "bolnika lelc drugi dan in kljub temu čakal ie en dan ali le več, predno jc dal anlitoksia. Taka zamuda po mnenju ar. Robertsa od zdravstvenega urada pa se sploh oprsvičiti ne da, ako je le najmanjli sum, da gre za dlftcrijo. Drug vzrok smrti je nezadostna količina antitokstna, dasi zdravnikova oskrba je bila pravočasna. Od 161 paeijentov, izmed omenje-njenih 500 smrtnih slučajev dasi so jih zdravniki pregledali prvi ali drugi dsn, jc le v 57 slučajih m i ; PROSVITA bila dana prioserna doae antito kalna. Dr. Roberta trdi, da sa zdravljenje difterij« treba vbrizgati antitokain naravnost v lile ali globoko v milice in ne le pod kolo. Učinek je potem štiri do desetkrat hitrejši. Večina smrti je zmetala radi zadušen ja ali srčnih komplikacij. Te in vse druge komplikacije dtfte» rije ps, kakor je dobro znano zdravnikom, se dajo preprečiti, če ae pravočasno vbrizga v bolnika količina antitoksina. Marija Pogovor. GOSPA SILVIJA. Spisal IVO SORLI. mm I. DEL. . • I. Kakor se skriva toliko naflh vasi«, ki lelc vrh hribov, če le mogoče v kako kotlino za grebeni. kakor da bi s« bili bsli burja pradedje, ali pa, da bi jim kdo zijalosti ns očital, tsko so se bile tudi Polic« stisnile strmini za hrbet, da jc mlsda gospodična, ki je v tem hipu prisopla na vrh klanea, kar ostrmela, ko je kar naenkrat zagledala tako obsežno vas pred seboj. Zakaj hi! je moralo biti najmanj lestdcsct in s vsemi hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji tega toliko, da je moralo na oni strani stopiti pet, lest revne j-«h koč le malo v strmino. Drugače ni bilo talko uganiti: ono tam poleg eerkve je bilo tupniMe, a Ne/cesti je psrfem in V mislih je parfem in mnoiiea drevi in se pretaka v motnih *alovih»*AvtOr mobili ivigajo, svila se blešči in obrezi živijo atotero ŽivfjfpjrNc-bo se »meje in morje se smfic in žarki so samo zlato. "Lepo je življenje, sam Bog je s njim," pravi ona in besede je ji zaleskeče v radostnem utripu. "In tisti Bog je denar." odvrne on hi pristavi j "Stopiva v kavarno, da naju ne opijani ium in trepet druhafi." "Denar, druhal, — kako temne besede prihajajo iz vaz!" J*i In aedeta in naročita. tf Poglejte mqrje, poglejte soln-ee, poglejte ljudi! In ts duh! Moj 3og, kakor tole in kako* jasmin!" "Gospodična, ne imenujte po nemarnem božjega imena !V,try»l "Po pemarnem?" - " '■■■■■» ........ le akoro novo poslopje na skrajni desnici lola. Sicer ¡4 lo edino te tri sfrsdbei cerkev lola in fapniščt, kipela Čet zeleno streho gostih vaj, izza edlao te tri sfrsdbei i tre h o se j« vse drugo komsj svetlikalo ali katerih črnelo. , Pravzaprav ja bil pogled čez vse prijazen In Mladi gospod poleg gospodične ga ja uiival, kakor vselej, kadar ga je pripeljalo tu gor Čez. Njej pa se ja arca stisnilo in Čez hip je globoko zavzdihniU: — Torej tu gori se sirots sestrs vlca Že celih pet lati On jo je preeenečeno od atranl pogledal. — Vlca t ja nategnil. Če je pa zadovoljna! . — Ah, zadovoljna! Dela ae, reva! Kako pa more biti človek v taki pulčavi zadovoljeni — Pulčavo imenujete to t Sicer pa . . ., ča bi bila goapodična sestra hotela, bi bila lahko le davno doli pri naa ali pa celo v Ljubljani. Najboljši dokaz torej, ds se tu gori dobro počuti! Govoril je s skoro strogim obrazom. — Da sdaj . . . zdaj, ko se jc le na pol »ki-aala, kakor je čiato prav rekel zadnjič dr. Steger. Ampak jaa adaj ne odneham, dokler je ne spravim del. Tak talent, pa bi se ubijala tu s temi gumpci. , ; Stopila sta zdaj naprej ter se po ozki stesi čes polj«, kamor ata zavila pred vasjo, naglo bližala lolskemu poslopju. Oba sta molčsla. Njemu ja v tam mesecu, odkar sta se spoznala, t>o*talo le teko pri aren, da ga je bolelo vac, kar mu je bilo ••prijetnega na njej, na njenem obra«u pa je vi-.dtl» če M je ozrl po atrani tja, toliko resnične petrtoetl, da ae ni čudil, če ji je prrtlo veaclje do prej tako llvega čebrnanja. Toda, da jo j« tako prijelo, bi pa le le ne aritUl. Njena eeetra ju je bila morala namreč le oddaleč opaaitl, ker jima je zdaj prihitela na-sprotl. In tu ae je ejegova sopotnica vrgla oni berno na pral in je akoro na glaa saihtela. — Bilvija, kaj U je, sa boljo voljo! je pre straAena vzkliknila seatra in je deklici polskueila pogledati v obraz. Kaj se je s godil o, gospod sod ntkf se js obrnila potem na spremljevalca, ko od metre ni mogla dobiti odgovora. a— Mam ne razumem, j« zmajal s glavo, če ne, da se ji tako smilite . . . — Jas! Smilim t Pa takajf Hllviea. kaj ti >! Govori so! — Oh. Sla, ko sem sagledala, kam «o ts po-tieaili . . .1 je ona jecljala in si brisals oči. — Mene — potisnili? je nejevoljno vakllfc. •Ua Kla Men« ni nihče potiskal i« m si sams ii brala ta kraj. In A« nimai dragega vzroka, da me pomilujal--- Tod s le ae ae ji morale adetl beeedr pretelke 5 sekaj so pet je potegnila sestro ns prsi In jo je gork« poljubile. "Ko je pa Is tak otrokH je rekla sodnike, kakor da jo koče opravičevati. Potem je ovila sestri reko okoli poan in pošast so stopsli proti loti. Pot je bila ozka, In sodnik ja moral korakati aedsj 91! vi ¿a je le aečeta aeatri pripovedovali e nekem neročtlu od doma ie on je bil ta od vel. Ali pravaapravt njegove misli ao na napet čedIK kak« ni prav nobene pod ---:- tema aeatrama. Ne samo po zunanjosti r ta, stare j-Is, pravi prototip le nekoliko veneče in tudi dotlej ne ravno preveč lepe samice — mlajša, vzor sladkega dekliča, z velikimi plavimi očkemi, jamicami v rožnatih ličkah, rubinastimi ustni osmi prod bisernimi zobki in s vilinakim stssom,—mlademu možu ja akoro ironično pri srcu, ko ja naftte-val ta svojatva is starih romanov, ker so ga i očke i jamice i lička'1 ustksi zopčki s vilinakim stasom kljub vsem? tako čudno in bolj in bolj oma^ljajl. Če mogoče le večja pa je bila razlika v značaju obeh deklet. Ta tam tako rtsnp, akoro U svečana, vedno premiiljena v besedah In dejanjih, ta tu le čiato otrok, a dobro se zavedajoča, da je »Čine k vaa drugačen, če trosi te otročarije med svet lepo dekle. Res, da je bilk Ela najmanj za pet let starejia, a skoro dvoma ni bilo, da Bilvija tndi s petindvajsetimi leti ne bo mnogo pamettfcjla nego ja danes. On bi bil rad, da bi bU smel vsaj, upati... i ^ i PrSili ao na eeato in treba mn je bilo etopitl naprej. y Bolj naredi lepiega negd bi misUl, da ga b&la ran izpustili, je raketi — Gospodični aa Imata gotovo vsega m^go-čega pogovoriti. Če dovolite, bi jaa stopil popravit Župnika ia potem bi prišli le vidve za menoj. — Lahko, gospod sodnik; ja pritrdila Ela. Toda najprej greste k ineni na čalico grenkegs. Mi hribovci vemo, kaj se priležc človeku, ki prisopiha »poten tu gor k nam. Prispeli so bili do lola In »topili na vrt, »predaj poln bujnega cvetja, zadaj aluieč vsakdanjim potrebam. — To je moje kraljestvo» ono tam gospe nad-, učiteljeve, je pokazala Sla, in jc z vidnim veaeljam poslulala y>kliks odkritosrčnega prlananja. V njeni sobi je sodnik opasil kot neko izredno posebnost Itevilo vsakovrstnih knjig, leposlovnih In znanstvenih. V kotu js stal lep planino, poln not. Cvetlie ps je bilo po vseh oknih in stolih toliko, da je bilo vse bolj podobno cvetličnjaku nego nobi. — Poglejte, goapodična Bilvija, tako s« živi na Policah 1 ja pokaaal vaako poeebe, knjige, planino in ovdtlioe. — Tega nsls mala le ne razume, »e je nasmehnila Ela. . . ■ — In tudi ne bom f je trmasto poudsrils bilvija. To jo dobro, če človek nima drugega. In sploh — Če nima I« kdo drugI videti in «11*11, čemu potem f — V teh bssedsh je eel program! ae je nasmehnil eodnik in je vicl klobuk. Ampek gospodična Bilvija me ima le tako aa filietra in jc naj-bolje, da grem. Vaju smem torej pričakovati pri goepodu Župniku T Obljubili »t* mu zopet In on je odiel. "Da. — Saj to je vendar pre vsakdanja, navadna prosnensda Le vale oči »o, ki vaa slepijo a v vsem tem je taka splešnost, po- vrlnost, pomije!" "Hudo žalostni ate." "Nikakor. Odvadil am se." "Biti Žalosten t" "Da." "Torej tudi niste veseli!" "Tudi ne. Žslost veselje! — povzpel sem se nad njihovo območje." "Torej mirt" "Mir. — Človek mora priti vendar do tega, da gieda * vilka na vse ts malenkosti, ki se nam motovilijo krog nog, da so nam koraki motni in utrujeni." "Zakaj se ialite tako strupene? ludo žalostni ste danes. "Zares, gospodični, preko tega sem že." * ' |f| nimate nltf srca .ne čustev!" . ■"Ne" "Duh!" ;.< • "Ta jc večje Vrednosti; edine vrednoeti." Pa potem ne Ijtfblte, ne vero ;«tc, ne upatef NW,- sama misel, duh ,sam led t" <4Pa zakaj ljubezen, vera, upanje, ledi Človek, to jfer človek nad druhal jo." "Moj dragi gospod prijatelj, Kako pa, da je prilel ta s teboj, js vpfa-Isls sdaj Ela s precej nejevoljnim glasom. — Zakaj pa U ne T m je sačudils Bilvija.? — Ns mislim tako. Ta je morebiti le naj-boljli. Ampek saksj nisi prilla sama! • — Bravo! Dve uri ti bom sama tolkla po teh pulčavah. Že tako js preveč. aama*bi se pa le bala, da me kdo napade. — V teh krajih, ljuba moja, te gotovo nihče ne napade! ee j« zasmejal« starejia. — Pa dolgčas jat t — Dolgčas t Dolg&sa po teh krasnih ftumah. s tem rasgledomt Ia tegs te nszsdnje ni sram reči tudi kakemu Zevnikut • - Bramt £skaj naj bi me bilo sram? Gospod aodnik. «am rekla, jutri grem k sestri na Poliee, In ker bi ml Mlo sami dolgčaa, morate a menoj, rln aato naj bi me bilo aram! Res ne v m. zakaj! — Zato. ker kale! a tem dulevno revftčiaot je dejala ona • \m ootrcjiia» glaaom. Hamo o t rek lahko reče. de ga jc strah, presen človek, da mu je dolfčaa. Tako al na bol pridobila ugleda, vsaj ne me«! pametnimi ljudmi, draga moja! (Dalje prikodnJM.) "Pa kaj, jfatf" 'iTo, da ni vredno besed za vse tiato, čemur pravimo: povzdifca socijslnih dobrot, izobrazba ,poli-tika—in kaj vem, kaj le! To so le bilke, katerih se oprijemljejo •^posamezniki, stolčki, ki nam omogočajo življenje, lestvice za čaat-jo in slavo. :To so bogovi, ki jih iščemo vse življenje — brez katerih ne moremo živeti. 'Vse je le površje, pena, dim.'r >' ■"Torej naj preneha družabno iivljcnj%t" "Kaj jc družba! Druhal. Le malo jih jc, v katerimi utegnete živeti. Ali mate ic videli, da jc ta-fcq strašno malo-ljudi! Da je človek osamljen kakor hitro pogleda za centimeter dalje v drugega; kakor hjtro se nasmehne v dru-gem trenutku nego ostali?" "Rea je to." ("In zato mora človek preko vsega na avojo pot. In si mora izbrati najožji krog za lieaede. Vse tisto — žalost, veselje, ljubezen^ zakon, otroci — vse to je za Široko eeato." "Kdo vaa je tako pokvaril!" "To ni pokvarjenost —" "P« otroci, otroci, atc dejali! Menda vendar niate za to, da bi tfvet izumrl!" tvj ,,-r«.'. -"Ne morem si misliti hujlega, "In val pametni ao bolni.* "Ne pametni, kaj jc pW Recite inteligentni ženi ji. liolrii, vendar večina njih ¡¡M leani. Pri njih prevladuj, dJ no Življenje, telo pa jt ,JKamuJ zato propada. Poglejte jim braz, vsem tem duševnim ljJ Zdravja ne najdete tam | "Ne zavidam jih. H0ljfl| airoki cesti, pa najsibo z dr, Ijo. In vendar — uii, ki kakor žc živimo, kakfcna nam l pot!" "Lepi." "In to jc?" "Kulturna." /"In te.je!" "Obleka, kretnje, pogledi, sede: vse bodi lepo. še stol vas mor» tako sprejeti J da sedite udobno, to j« iep%l vsaka najmanjša st\arra J vas mora biti lepa." "Ali, dragi moj, za to je| denarja!" ■ "Zdaj veste : in tisti Bog J nar." ■ Ona se zamisli in nato odidi V množico-greata, ki bmi iB in jo prepaja omotica. V* čje se pretopi v zvonenje ZJ ki trepeta je boše zlati mrak ca se zlije v morje, sence so in okna gorijo. \ . '«a U strašni avet." "Moj Bog!" "Vsako novo življenje je nova amrt." "Bolni ate." "Bolezen je, ki nem odpira pogled v globine." . "Potemtakem je druhal zdra-eat" "Da." oprostite mi smeh na obrasu: kaj [kakor da spravim novega človeka druhal, kdo je to?*' ^ "Poprcčniki. To je tisti gladki parket." y- "Po katerem bedite vit" "Hodim." "Torej pa ne vefjamete v iz obrasbo ljudstva f "Smešno." - « "IaobrazbaP ''Kaj hočete s ljudmi!1' "dola, umetnost, Socijslni pre porodi" , - V**' "Nič, nič, nié," -"Hudo ate žalostni; in za norca me imate." "Ne tako, go^M^dična. — Poglejte: v kolikih atoletjih prepoji e ena aama drobtinica dobre, recimo kulturne miali, vso to množi^!" • . ' '■•*> 1 "Pa jç le prefroji."- i i : "In potem!" "Napredek druhal ne bo več druhal po vašem." "Ali res verujete v to! Jaa ne več. Ali vidite v človeštvu kak napredek!" ' ; V "Pa, moj Bogi" "No! Gospodina, Grki! Kaj! Le Gcke, le te poglejte! In da- mir?.- -i- • ; • • "No — pa drago t obrt, mehanika in tako dalje." "To ni napredek; to^je želodec." "Zdaj se sama pa nič več ne smejem. Čudak ate. Torej mialite, da gre «vet nazaj!" "Nikamor ne gre. Od ene stene' vleče do druge, od te apet do prve in apet do druga — iato pot, iato not." "Čudno." ~ ' I1'Vidim, da mi «e verjamete in razumem, zakaj ne. Saj hoče enkrat v življenju vaak človek odrešiti avet. Vaa j enkrat 1 Nekateri poizkušajo reševati »vet tudi drugi in tretji pot." "Ti ao močnejši." "Nikakor ne. TI ne bolj površni" "Težko Vam je Verjeti." "Poglejte, gospodična: koliko je napredovalo človeltvo na primer v dobroti!" "V stiski aem za odgovor." "Koliko v umetnoeti! Molčite? — Koliko v zunanji lepoti! 8pet molčite. In koliko je naproioval »vet v teleani vzgoji in koliko, oh koliko v duievnl kulturi! — Vi. dite, na to ni odgovorov."" ■ 1 ■ ■ ' Poveet "Jimmio Hig|fe» ameriikega «tele ok čaau velike vojn». Dok prt Književni matici 8. H. P. I NAUČITE 8E ANGLEŠKO Ü'.?!". •ž*"11" m*orit\. iiutl ta ■¡acMkl >Mlk p*Um po*t. « kmkiaS Oa va* avwpiiêame ran poiljcno M m aja aaa aabea. ZnaaJ* aaaMiin« m H* U.V.« pritalt, « »Urnim*. Naslov: —■- " UUSSSS W. SSnl Si, eor MlC CklMfa, UL — (ASv.) VLAGA REDOVTTO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANI i V ii*/ U3VM > vi JL V x i-?. ' ■ NAJVEČJI JUGOSLOVEN5KI BAN. KI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH. i,ie j^Stf 1900 Blee island Ave., vogal Î9. ulic» CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 » vs» p druške v Jvgoelavijo in obmk ( affidavits ) ss pik hicago Cloarmg ter lajamo denar v stars Heaae \ ipfovfaso aejeeMjo fai najhitreje. Ako želite d« Udo nis w«s MUJU- ^btavajto «d JADRANSKO BANKO Vala nakaaOa m Uvriajejo točno ia taws vaakagm od-podniftnie Ia bitka potom 90 poki. na • KZFLACNO m Zrn VM informacij« ©brnite CENTRALO JADRANSKO BANKO, AMCRIKANSKt ODDELEK LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Podraftalcai Dafcsvvalfc. snu «AKt ZAVODI Fraak lihM Ste»__ U »MUw Ts4N,Y. Glavni korawe^eet aa J mino VafasUaa Do KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Peter Meleventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Zele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovenako-engleška alovnice. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimaate Hifgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Spisal Ivan Molek. Povest ii doslej skrttepa kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. * Zakon biogenezije. Spisal Howard L Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično !n duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobit« za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi je poslati denar, spre- jema Književna Matica 30874t So. Usnsdale Ave., Cfchmgo, OL I