170. številka.__Ljubljana, sredo 29. julija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vBak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prcjeman, za »vstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za po! leta 8 gold. ■a Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel.) leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrate 6 kr., de se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „ITotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Angleški ministri radi delajo vsako leto vsaj enkrat javno „politični razgled" posebno o vuanjih deželah. Tako ga je tudi načelnik zdanje angleške vlade konservativec (pred kakorš-nim bi se pa naše politične spake, ki se tudi konservativne nazivljejo, mogočno prekrižale) I) i s r a o 1 i 22. t. m. narejal, ko ga je po stari šegi lord mayor ali župan londonski v gostije povabil. Rekel je mej drugim sledeče: nJaz ne morem reči, da je stanje v Evropi tako, kakoršno bi kdo mogel z veseljem opazovatopljeu, videl bi bil, da prvi njegov pogled je veljal njej, drugi pa njemu, in oba pogleda sta bila strupena. Deklica je pač opazila vse in obledela. „Donesi mi rakije", reče došlec jeznim glasom deklici. Francosko, nego i za našo Avstrijo, katero moramo tudi mej države šteti, v katerih je razpor, in katera potrebuje ponovljenja stare slave in položaja, kakor ga po svoji zgodovini in legi zasluži. Politični razgled. Notranje dežele. V Izubijani 28. julija. JVatmnja politika miruje; ministri so v toplicah in državna mašinerija se suče naprej po svojih izvoženih potih. Dozdaj de nij določeno, na kateri dan se imajo sklicati deželni zbori, niti kake predloge misli vlada storiti v raznih deželuik zborih. Samo iz Češkega se sliši, da hoče vlada zopet predložiti nekatere premembe volilnega reda, gotovo take, da Nemci Še več sedežev pridobe, Staročehi pa se jeze v svojih časnikih, da vlada take češkemu narodu neugodne naklepe dela; v deželni zbor pak iti, tam sodelovati, kdor kaj tacega namerava, je „starim" izdajica naroda. No videli bodemo, kam še pelje ta neplodna politika nečinosti češki narod. >SAi'c;ior«AriMii ii zapora izpuščenemu čestitajo zdaj iz raznih čeških krajev. Nemški listi so trdili, da je Skrejšovsky sam prosil pomiloščenja, a „Pol." preklicuje to vest. Kodovina Skrejšovskega se je pač obrnila do cesarja s prošnjo, naj ga pomilosti, a je to prošnjo zopet nazaj vzela. Za poslanca v ki deželni zbor je bil v kmetski volilni skupini pazenski Jakob baron Lazarini z 49 mej 58 glasovi 26. t. m. bil izvoljen. tmfttiki klerikalni „V. B." prekl'cuje vest, da bi graška dekanska konferencija bila Hklonila odvračati urejenje duhovniških plač. „V. B." pravi, da se nij storil tak sklep, a tega ne pove, kaj so sklenili gg. dekani storiti nasproti vladnemu namenu, da se duhovniške plače razmerno poravnajo. Mi>f€i»'lin'»-.%k*t klerikalna poslanca Froscbauer in župnik Krecht sta se mauda-tama za deželni zbor odpovedala. Ta vstane, gre do vrat in zakliče v vežo majki, naj ona pride in prinese rakije, potem se zbpet vrne na svoje mesto k Martinu. Joso pokima z glavo kakor bi hotel reči: to si čem zapomniti, da mi niti sama ne natočiš. Dobivši pijačo, zvrne jo na mah v sebe in kmalu od de. Martin vpraša, kdo je ta človek in deklica mu pripoveduje, da je z onostran vode, da jo je snubil uže večkrat in da mu je odbila. Naravno, da je mladi mož takoj ljubosumen postal in hotel reči bolj na tanko povedane imeti. Tako je bilo uže kasno, ko se poslovi, da se bi prepeljal črez Savo k svojemu bratu. Brodniku je bil naročil naj ga čaka. Nij minolo več nego nekaj minut, ko brodnik v izbo stopi. Začudena ga deklica pogleda in vpraša, kako da je on tu, ali nij bil uprav nekdo pri njem, da bi ga prepeljal. V II ti IIJ4' đrŽt*T<». Mi v „Slovenskem Naroda" smo on dan objavili članek o Miosni, v katerem smo rekli, da nam je sicer Bosna ljubša srbska nego turška, da pa volimo ka se Hrvatska z njo okrepča. Ta naš glas je v vse večje jugoslovansko novinarstvo ndaril in kakor je uže stališče tema «li onemu, sprejet bil ali odbijan. Tudi zadnji nam došli „Crnogorac" govori o tem s srbskega stališča in opominja Hrvate k slogi s Srbi, sicer jim žuga z neprijateljstvom. Dan denes pač nema, z nami vred, ni eden niti drugi naših jugoslovanskih sorodnikov uzroka posebno šovinistično na pete postavljati se. V francoski narodni skup'čini se nadaljuje posvetovanje o državnem proračunu. Minister za pomorsko vojsko pravi, da bode vladi skrb, pomorsko vojsko obdržati na visočini njihove naloge. Ce je armada desna roka francoska, je pomorska vojska leva in Francosko na svojih obeh rokah nema preveč. Republikanci še vedno upajo, da dobodo večino za razpust narodne skupščine, ker je mnogo konservativnih poslancev uže odšlo; a nij lehko verjeti, ako se pogleda na navadno razmero mej številkami večine in manjšine. Odbor, kateremu je izročen Mallevillejev predlog zarad razpusta skupščine, je sicer sklenil, da pretresnje ta predlog iu hoče uže v prihodnji seji svoje nasvete staviti. Iz Mirtiseljn se telegraf i ra, da se je mejnarodna konferenca 27. jul. sešla in prvo sejo imela. Belgija nij sprejela prvosedništva, zato je bil ruski pooblaščenec Jomini za predsednika, belgijski pak za tajnika izvoljen. Konferenca je sklenila tajno obravnavati, obravnav ne razglašati. V s »'v itn j i vi&iji se vedno bolj bližajo Kitajci kašgarskim mejam. Nova kaš-garska dežela je Kitajcem posebno zavoljo trgovinskih pogodeb mej to deželo in Ruskim neprijetna. Nedavno je kitajska vlada 17.000 mož izbrane armade poslala do kaš garskih mej, kjer pa so hudo pomanjkanje trpeli. Nekdaj so te dežele bile gosto oljud nate, zdaj pa so vsled vojsk in kitajske krutosti prave puščave postale. Ako Rusi ne pomagajo Kašgarcem, so izgubljeni. Odkar so Kitajci vse notranje upore upokojili, imajo zopet mnogoštevilno armado; kitajska dinastija pa bi rada meje nebeške države raztegnila, kako daleč so nekdaj segale. Mogoče je, da pride do vojske mej Rusijo in Kitajskim, ako Kitajci res skušajo prodreti črez meje Kašgarskega. Dopisi. Iz urH>oru 25. jul. [Izv. dop (Proti ponarejenemu vinu.) Poročali ste, da se je v Mariboru ustanovilo društvo vinorejcev za obrambo naravnega vina proti onim ponarejalcem, kateri iz vode, alkohola, barve, kisline in umetnih eterov napravljajo pijačo, katerej so.tako nesramni ime „vino" dajati. Društvo je izvolilo odbor in ta je imel v nedeljo 19. julija sejo, da posluša nasvete ožjega odbora. G. Auchman je go voril, kako si naj producenti v prvi vrsti Nami pomagajo s tem, da svoje vino okusno pripravljajo in se drže pravil, katera predpisuje vednostno kletarstvo. L"? sem spada snažuost vsega orodja, katero se rabi pri prešanji in v kleti, pr^še in sodov ; sredstva, kako se spoznavajo vse škodljive kisline; ravnanje pri prešanji; vrenje vinskega mošta; pretakanje; čistenje itd. — O teh stvareh je bil daljši pogovor. Sprejel se je nasvet g. dr. Sernca: G. Auchman naj se naprosi, da o tej stvari govori pri občnem zboru vinorejcev ter da spiše brošuro, katera bi se v nemškem in slovenskem jeziku natisnila in mej vinorejce razdelila. Stroške za to brošuro naj odbor plača; cena pa bi se za prodajo knjižice prav nisko nastavila. — Dalje sklene odbor po nasvetu profesorja MUllerja, naj se občnemu zboru na srce polaga važnost gospodarskih zborov, pri katerih bi potujoči učitelji govorili o raznih predmetih gospodarskega zapopadka. Gosp. Auchmanu izreka potem odboru svojo hvalo za njegov trud in točnost, s katero je kot poročevalec svojo nalogo rešil. — Odbor se je končno še posvetoval zarad u ž i t n i n-8 k e g'a davka. Izrekle so se raznovrstne želje, zlasti, da bi se ta davek z ozirom na slabe vinske letine za 25°/n znižal, da bi oproščeno od davka bilo vino za domačo rabo (na primer eno vedro na mesec), da se uredi nadaČenje na vinski mošt itd. Odbor sklene, da se pred občnim zborom še enkrat snide in se zedini o predlogih, kateri bi se naj storili. Domače stvari. — (Kegljanje na korist dramatičnemu društvu) v čitalnici se je pon-deljek zvečer ob 10. uri slovesno končalo. Dobitke so dobili: I. dob. z 22 keglji g. Jak Avgust, II. dob. z 21 keglji g. Cacak, III. dob. z 21 keglji g. Puci h ar, IV. dob z 20 keglji g. Kristan, V. dob. 20 keglj g. P a tem o ste r Šimen, VI. dob. z 20 keglji g. Arelt, šaljivi dobitek g. Mol Pri razdelitvi dobitkov in popreje peli so pevci dram. društva več pesnij. Kegljanih je bilo vsega skupaj 3278 serij, čisti dohodek za dramatično društvo znašal bode okolo 400 gld. Za obilno in živahno udeležbo izreka vsem ndeleževalcem prisrčno hvalo Komite. — (Na vneti« i grla) (rachenbrftune) zdaj po Ljubljani zbolevajo in mrjo otroci nenavadno močno. — (Pri Posto j ni) bodo letos na jesen velike vojaške vaje. — (Od sv. Jurija pri Šavnfci) se nam piše: Od strele poškodovana sta bila pri nas dva kmeta; prvi, po domače Habrič iz Selišč 24. julija, in drugi z imenom Far-kaša iz Dragotinec 25. julija. — Prvemu je strela udarila v konjski hlev, in enega konja k priči ubila, druzega konja pa smrtno ranila, da je drugi dan poginil; k sreči se se slamo kriti hlevi nijso nžgali. Drugemu kmetu je pa strela udarila v skedenj in mu požgala vse Žitne in pšenične, ravno poprej pospravljene pridelke; k sreči je bil poškodovanec zavarovan. Strelovod, kateri je njegova lastnina, je še pred malo leti na drevesu kvišku molel, a sedaj v zemlji zakopan, namesto da bi gospodar bil spiralovo drevo z novim nadomestil; strelovod bi mu bil sedaj gotovo pogubonosno strelo brezkvarno odvodil. Marsikaj b: še imel pisati, posebno pa o zagrizenih klerikalcih , kateri tako neusmiljeno se svojo neumnostjo napadajo narodno-libe-ralno stranko, katera se tudi tukaj zaveda, bodi si na prižuici od duhovenstva, ali pa kder si bodi od priprostega ljudstva. — (Iz Os p a) na Primorskem se nam piše 25. jul.: Neka živinska bolezen, vsled katere je veliko ovac, volov, krav, telet, juncev in bikov konec vzelo, se je vlačila okolo 8 do 10 let v našem kraji, pa gospodarji nijso prav pazili na to. Mislili so vsakokrat kadar je eno ali drugo živinče poginilo, da je kaka bolezen, katero je sam bog poslal, ali pa da je trava kriva. Pa prvega dno meseca junija se je dokazalo, da je varh za zajce strup po polji sej al, in nedolžno živino dušil. Našlo se je več kosov mesa in ribe ostrupene so na več straneh po polji ležale in tudi komisija, katera je ta mesec iz Kopra prišla, je našla v hiši tega varha takov strup arsenik, kose mesa in slane ribe. Zdravnik pa je v želodci pokopanih ovac našel strup. Broji se ostrupenih nič manje nego 500 do G00 glav brez bikov in debe-belega blaga. Škoda je velika, de dan-denašnje se kmetje boje, da še to malo ži- Brodnik pravi, da je pač bil „ovaj Kranjac", ki je prej tu pil, a da se mu je ponudil Joso prepeljati ga, in prepustil mu je brod. Dekle se prestraši. Joso in Martin sama v sredi deroče Save! In kak uzrok bi Joso imel brodnikovo delo prejemati, če ne zlobnega namena. Ona sede in se ne gane, ne izgovori svojega groznega strahu, kakor da bi se bala, da se potem uresniči, ako bode izgovorjen. Brodnik sedi in sedi in čaka, a Josa nij nazaj. To se mu Čudno zdi. Vstane in hoče iti rekli: „e pa da vidimo!" A noč je bila temna. Nij se videlo šest korakov pred-se, tem menj črez Savo. Broda nij bilo tu, klical je brodnik na ono Btran, a nihče se ne oglasi, najmenj pa Joso. Na vedni klic, pride bližnji sosed z one strani in se oglasi ter na vprašanje, ali je brod na oni strani, išče gori in doli, a pravi, da tu nema o kakvem brodu ni traga. Torej se je nesreča zgodila, Sava je vzela brod, Joso in Martina. Deklica, na bregu stoječa, pade na zemljo, neso jo domov. Brodnik pa kolne „svetce" in „majka mu" i vse, ker si pomagati ne zna. Za Joso i za „Kranjca" mu nij bilo tolikanj, nego za brod, ako ga ne dobi več, kar je bilo verjetno. IV. Drug dan nij bilo ni broda ni človeka. Joso nij bil domov prišel, Miha pak je zastonj čakal svojega brata, zastonj hodil plašen okolo, izpraševal, prosi), denar ponujal, obupaval. Martin je bil izginil. Brod so našli. Eden mnozih mlinarjev, kateri imajo malo bolj spodaj svoje originalne, plavajoče, in le s sidri na dno, vedno rastoče ali padajoče Save privezane mline, čutil je po noči, kako je nekaj priplulega s silo buhnilo v steno njegovega mlina, tako da je njegova plavajoča hiša začela naenkrat sem ter tja gugati se. Leti 8 svetilnico ven in vidi, da je veliki brodnikov čoln ali brod. S silo ga priveze, kolikor se da, in drug dan ga je mogel nazaj dati. O dveh človekih, ki bi na brodu bila, pak mlinar nij mogel ničesar povedati, zatrdil je na svojo dušo, da nij bilo nijednega človeka videti, sicer bi ga bil on tudi rešil, a nijednega nij bilo, „ verujte, ljudi, ako boga znate." Hrvatska sodišča še dan denes nijso uzorna, a tačas, ko se je naša povest vršila, bilo je s preiskavanjem enacih stvari j še slabše. Nič se nij izvedelo. Vse kar je bilo pozitivnega o izginolem Martinu in njegovem tekmecu bil je Martinov klobuk. Štiri dni po oni noči namreč so vlekli ▼ine kar jo Se imajo, ne ženejo past, ker se strupa boje. Kajti v več krajih po polji 8e leži strnpnina. Za to je koparski urad prepovedal, da pastirji ne smejo pasti kjer je bil strup posejan. Proti zajčjemu varhu jo zdaj tožba vložena na sodnijo, s čemer hoče Škodo poplačati, kar je živine ostrupil. — (Šepetanje iz šole.) Farovški list piše v svoji obupnosti o kranjskih duhovnikih tako-le: „Kdo nas (duhovne) je tako razdvojil? Zakaj se zdaj sosed ogiblje soseda? Zakaj so zdaj nekateri tako plašni postali? Zakaj smo si naenkrat tako mrzli in tuji? Nesrečni denar je to storil; Štre-majerjevi groši!" Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 28. jul. Denes se je zopet začela sesija porotnih eodeb. — Pod presdedništvom g. Kapreca so bili sledeči porotniki izžrebani: Fr. Zor, Andrej Marinko, Jakob Šober, France Doberlet, France Kavčič, Fr. Burgar, Pavel Polegek, Rud. Naglic, A. Mesar, Jarnej Šuše k, Spiridion Pesjak, Ignacij C u n d e r. Iz obtožnega spisa posnemljemo: Lorenc Hacin po domače Godeljmao, 24 les star, oženjen, polgruntar in krčmar v Velesovem, je 22. decem. 1873 v Velesovem Elizabeto Bajt, v drugič omoženo Zlebir, sicer ne z namenom jo usmrtit', pa vendar z drugim sovražnim namenom, z velikim lesenim durnim zapahom, dvakrat po glavi udaril in enkrat v hrbet sunil, da je dvakrat na tla pala, nazadnje brez zavesti obležala in vsled tega dobila na desni strani čela kot tolar veliko oteklino potem na zgornji in spodnji ustni itd., da je vsled tega zbolela in potem 16. jan. 1874 tudi umrla. — Lor. Hacin je s tem dovršil hudodelstvo uboja po §. 140 k. z. ki se kaznuje po §. 142 k. z. — Za razsodbo te pravde je porotno sodišče ljubljansko kompetentno, pred katerim je bila torej glavna razprava. Nagibi so bili sledeči: 22. dec. 1873 zjutraj je upil in razgrajal Lovro Hacin v svoji hiši, ker prejšnji dan, ko je ob 11. uri po noči domov prišel, nij našel svoje žene doma. Tudi jej je grozil, da jo bode pretepel, tako da je svojo mater Magdaleno Zupan na pomoč klicati morala. Soseda Elizabeta Bajt, ki je vpitje čula, gre bosniška „raja", kacih sedem na število, turško ladijo polne koruze v Sisek. Pokrita turška ladija, stara in primitivna, kakor da bi jo bil uže Agamemnon rabil, ko se je proti Troji vozil, ima veliko dolgo vrv, za katero vleče sedem bosonogih in le na pol oblečenih Bošnjakov ob bregu navzgor, trudom kakor Črna živina, tri, štiri dni daleč za en dukat gotovega denarja. Tako gručo je opazoval tudi M;ha, ki je v svoji obupnosti več dni tu bil, in ne mogel ni naprej ni nazaj brez brata. Kar zagleda, da ima eden izmej bosniških vlači-teljev klobuk njegovega brata na glavi! To je bilo tem laglje opaziti, ker so vsi drugi imeli ali zname rudeče kape (fese) ali pa nič. — Miha je zvedel od njega, da je ta klobuk našel v Savi, v vrbovem grmovji uro daleč doli pod mlini. Več pa nego za ta klobuk iz vode, od tistega časa noter do denes nij zvedel. VBled tega k L. Hacinu da bi ga pomirila. Komaj pa se je kljuke hišnih duri dotaknila uže je zaupil Lovro Hacin: nKaj za en hudič je pri vratih! crkniti mora", odpre duri, skoči za Elizo Bajt ki je zbežala, z velikim, lesenim durnim zapahom, jo dohiti pri orehu ki je bil 15 korakov oddaljen in jo udari z zapahom 2krat po glavi da je pala. Ko je zapah zopet vzdignil, da bi jo v tretje udaril, se mu zmuzne z rok, to naključje pa je E. Bajt porabila, da je vstala in dalje zbežala. L. Hacin pa zapah pobere, skoči za njo, jo dohiti pri Skandrovej črešnji, ter jo zopet sune z zapahom v hrbet tako, da je pala in potem brez zavesti obležala. On pa odide nazaj. Otroka Nace in Mica Bajt, ki sta bila priča tega dogodka, sta jo potem domov nesla, kjer je še le o 12. uri opoludne k zavesti prišla in potem ves ta dogodek tema otrokoma in sinu Mihaelu Bajtu pripovedovala. Lovro Hacin je moral potem zopet v svojo hišo iti, da bi tam svojo ženo tepel, žena pa je morala zbežati. Ko je namreč takrat Andrej Jekovec iz Češnjaka proti hiši L. Hacina šel, ga sreča najprvo Katarina Hacin in ga prosi, da bi jo pred možem varoval, potem pa Lorenc Hacin z velikim debelim polenom v roci, in mu pripoveduje, da je bil na svojo ženo hud, ker prejšnjo noč nij doma spala, in da je malo poprej Elizo Bajt-Žlebir z zapahom ki ga je imel v roci, nekatere krati po glavi udaril, ker je hotela po sili v njegovo hišo priti. — Ker je zdravnik, ki je potem zbolelo Bajt zdravil povedal, da je vnetje pljuč in reberne kože nastopilo še le v bolezui, katera je bila po poškodbi prouzročena, so sodnijski zdravniki djali, da je bilo vnetje pljuč in reberne kože nastalo zarad telesnih poškodeb in telesne slabosti. Tedaj je uzrok ki se je slučajno poškodbi pritaknil, Zlebirino smrt za nasledek imel. Potem tacem je ta poškodba, ker nij okolnosti) iz katerih bi sklepali na umor vendar pa je sovražni namen v dejanji samem ležeč hudodelstvo uboja po §. 240 k. z. katerega je način po lastnem obstoju in po izpovedbi prič Načeta, Marije, Mihaela Bajt in A. Jekovca sumljiv in tožba zoper njega opravičena. Po kratki obravnavi so porotniki dobili sledeča vprašanja: I. glavno vprašanje: Ali je Lovro Hacin kriv, da je 22. dec. 1873 Elizabeto Žlebir sicer ne z namenom, jo usmrtiti, vendar pa z drugim sovražnim namenom z velikim, lesenim zapahom za duri tako na glavo udaril in v hrbet sunil, da so se jej vsled tega rebrna koža in pljuča vnela, iz cesarje IG. jan, 1874 njena smrt sledila? II. Eventualno vprašanje za slučaj, da bi porotniki na I. vprašanje odgovorili z „ne": Ali je Lovro Hacin kriv, da je 22. decembra 1873 Elizabeto Žlebir, sicer ne z namenom jo usmrtiti, vendar pa z drugim sovražnim namenom z velikim, lesenim zapahom za duri tako na glavo udaril, in v hrbet sunil, da je iz tega razen več lebkih poškodb tudi ena sama na sebi težka, z motenjem zdravja in nezmožnostjo za delo v času od 3—4 tednov, združena poškodba na čelu izvirala? Na prvo vprašanje so odgovorili porotniki „neu z devetimi glasovi proti .'>. Na drugo pa z „da" enoglasno. Vsled tega je obtoženec „kriv" hudodelstva, in ga sodniki ob- sodijo na 4 mesece ječe in vsake 14 dni en post. Razne vesti. * (V Osjeku) glavnem mestu Slavonije je začel izhajati nov časopis „Narodnost" ki je pisan pol v hrvatskem pol v srbskem jeziku, ali, ker je to vse eno, pol je tiskan z latinico pol s cirilico. * (t Moj si a Pajč.) V Zemunu je po kratki bolezni umrl Mojsia Pajč, kateri se je pečal s tem, da bi iznašal pisanje za vse narode veljavno (pasipratijo), igrača, kakor so jo imeli tudi pri nas nekateri sicer neumni ljudje starega korena. * (Crnogorski knez) je dal sijajen obed na čast Sturdci, diplomatskemu agenta rumunskemn. Povabljeni so bili vsi senatorji in mnoge druge odlične osobe. Zdravice na tem obedu izgovorjene so, kakor „Glas Crnogorca" poroča, „odzivale se simpatijama izmedju Romunije i Crne gore i cvijetlijeh vladnoca." G. Sturdca je drugi dan zopet odpotoval. * (Letina na Hrvatskem.) „Obzor" poroča, da je žetev na Hrvatskem uže povsod dovršena in da pridejo od vseh strani dobre vesti, da se je namlatilo višje, nego li se je svet nadejal. Najbolj je brez dvombe rodil zimski ječmen; z enega jutra se je navadno naželo okolo 40 vaganov, a tudi po 50 do GO vaganov. Pšenica je lepa in čista, isto tako rež. V zagrebški okolici vinogradi dobro stoje; neke vrste grozdja so se v cvetji jako osipale, no jagode bodo tem debelejše. Samo sem ter rje smo zapazili, da so se celi grozdi po cvetji osušili. Koruza je povsod lepa; poslednji dež v petek in soboto bil je zanjo pravi božji blagoslov. Kostanja dobimo jeseni, kolikor ga že morda 10 let nij bilo, ker je Ifpo odevel. Krompir obeča obilnega in dobrega roda. Vinska cena niti skače niti pada, a popije se ga dosti. Narod je zdrav, izvzemši pojedine kraje, t .»ko n. pr. v Sčitarjevu več tednov vladajo koze, na katerih umre mnogo odraslih ljudi in dece. Goveja kuga se zopet ponavlja po nekaterih krajih, najboljši prezervativ je karbolna kislina (Kar-bolsiiure.) V Zagorji koruza in vinovradi tako krasno stoje, da se stari ljudje ne spominjajo, da bi kedaj bolje bilo nego to leto. Vinska cena je na 4 gl. pala. Ječmena reži in pšenice je obilo. * (Letina na Ruske m.) Ruski listi javljajo, da je letina na Ruskem na mnogih krajih jako povoljna. Samerska gubernija, kjer je lani bila lakota, ima letos obilno letino; v Krimu se kaže odlično j v Besara-biji in sosednjih gubernijah je dež popravil, kar je večtedenska suša pokvarila. V Odesi je pšenica od 17 na letina, samo repo je nekakov črv poglodal. * (Umor pred sodnijo.) V Ameriki se je uže večkrat prigodilo, da so se vpričo sodnika stranke začele streljati ali da se je celo na sodnika od zatoženca streljalo. Nedavno je bila neka razprava, katera se pa nij odločila, ampak sodnik jo je odložil na drugi dan. Ko obtoženec sliši to razsodbo, skoči iz svojega stola in ustreli s samokresom (pištolo) na advokata svojega nasprotnika. Advokat na rami teško ranjen, hiti k sodniku, da hi ga naj branil; a obtoženec za njim še enkrat sproži in ga v hrbet smrtno zadene. Potem odda samokres sodniku in se da mirno zapreti. Tržnim poroi'lln. — Iz Dunaja 25. julija. Da si je uže od vseh krajev precej znano, koliko se je' žita pridelalo, v se vendar žitna kupčija ne more utrditi. Spekulanti se še nijso odločili, ali bi žitno ceno še bolj pritiskali ali pa za sedanjo ceno začeli kupovati. Občno mnenje mej špekulanti je, da bodo cene še bolj padale, ako se žito izmlati in na sejm pride. Zlasti pšenice jo povsod dovolj, rež, ječmen in oves pa ne dado toliko zrna, kolikor se je obečalo. Kupčija je ta teden nekaj živah- hejSa postala, ker so priili inozemski žitni kupci. P de niče seje 40.000 vaganov prodalo, banaška po G'80 kr., slovaška po 6.25 kr., požunska po 0 50 kr. Uež se je kupila za izvažanje iu za severne provincije ; plačala se je po 4 50 kr. do 4 00 kr. Z ječmenom pa je bila najživahnejša kupčija, 100.000 vaganov se je prodalo po 3 50 do 4*10 kr. Z koruzo nij bilo kupčije, tudi z ovsem ne, ki je za 5 kr. padel. — Iz Pešte 20. julija. Suša, katera je uže več tednov, ne pusti lepo rasti niti koruze, niti krompirja. Na koruzi še zdaj nij videti štoržev, krompirja pa bode malo in še ta ostane droben, ker nij mokrote v zemlji. Samo iz banaškib in sremskih nižav slišimo, da krompir in koruza dobro kažeta. Da bi se pa obilno teh sadov pridelalo, kakor smo še pred tremi tedni upali, nij več pričakovati. Dež bi seveda še nekoliko popravil, pa ga nij. Ječmen in oves dasta malo in kratke slamo, tako da smo tudi zavolj krme v skrbeh, ker sploh detelja in lucerna le pol navadne košnje obečata. Včeraj in denes je deževalo; samo da bi dež bil segal po celi deželi. Žitna kupčija je bila ta teden jako mrtva. Starega blaga že skoraj nij, novo žito pa se še le po malem privaža. Mlinarji so staro pšenico za 50 do 00 kraje, ceneje plačevali, nova še nema prave cene. Za vsem se je 25.000 centov stare in 10.000 cent. nove pšenice po 0 gl. 10 kr. do 6 gl. 20 kr. za centspečalo. Po reži seje povpraševalo in gl. 4.20 do gl. 4.30 ponujalo; vječmenu nij bipo kupčije, prodajalci in kupci Čakajo, ker dobro blago za pivovarne še nij pripravno. A obeča se v ječmeni velika kupčija. Koruze se je kakih 15.000 centov po 4 gl. teško prodalo. Oves je še zmirom po gl. 2.90. Za moko se vendar enkrat kažejo boljše kupčijske razmere, ter jo tudi mlinarji lehko prodado; fina se je na Angleško začela izvažati, moka za kruh pa na južno Nemško in v Holandijo. Najtinejša moka je po 14 gl., ordinarna po gl. 7 — 9; otrobi po gl. 2.85 do gl. 3.30. — Ovčje volne se je 2000 centov prodalo, ordinarna neoprana po 08 do 73 gl., srednja za snkno po 105 do 110 gl., lepo oprana po 120 do 185 gl. — Po svinjski masti kupci zelo poprašujejo ter jo plačajo po 41 do 42 gl. brez soda; tudi spe h je malo dražji, po 41 do 42 gl. zakajeni; loj po 25 do 20 gl. Krompir pada v ceni, dobi se po gl. 3.50 cent, kmetsko blago pa po gl. 2.50 žakelj. Vosek je po 84 do 85 gl., fiuejši celo po 95 do 98 gl. Jezic je malo v zalogah, najboljše so se po 15 gl. čeber prodavale. Venštajn se rad kupuje in po 28 do 34 gl. po kvaliteti plača; mizarski lim je še zmirom po 29 do 30 gl. cent. Pottfl&blMfr. Vsea bolnim moč in zdravje brez U k* in brei stroškov po izvrstni Revalesciere du Barry v EionflotšM. Izvrstna zdravilna hrana Revalesciere du Barrv odstrani vso bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkolo. su-Sico, naduho, kašelj, neprebavlji vust, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenieo, mrzlico, vr- toglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bijevanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmutizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo vsem lekom kljubovale. Spričevalo št. 73.621. Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod. Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstne R«n ulesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov. Spričevalo št. 65.715. Pariš, 11. aprila 1866. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prebavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobro volje. H. do M on tlo u i s. Spričevalo št. 73.800. Mohač, 20. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Rcvalc-scičru" užival in po tem od večletne zlate žilo ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 funtno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem Jož. Ullcin stavitelj. Tečnojii kot meso, prihrani Kevalesciere pri jdraioenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., t funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun t >v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Bevulosciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — KevaleBciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tar 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry da Barrv & Comp. na l)a-nttjl, \% nllll»cliK»»»e it. 8, v LJublJiml Ed. M h.lir, v tiradol bratje Oberanzmevr, v In«*-bruku Diechtl & Frank, v Celovcl P. Birn-bacher, v LonU Ludvig Mtillor, v Mftrlborn P. Koletnik & M. Monč, v Morunu J. B Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali po v zet j ih. Tržite cene v LJubljani 25. julija t. 1. Pšenica 6 gl. 20 kr. j — rež 3 gl. 40 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. 60 kr.; — ajda 4 gl. 60 kr.; — proso — gl. — kr.; — koruza 4 gl. 80 kr.; — krompir — gl. — kr.; — fižol 7 gl. — kr — masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 42 kr.. — špob frišen — gl. 44 kr.; — špoh povojen — gl 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 30 kr.; — teletine funt 24 kr,; — svinjsko meso, funt 36 kr.; — sena cent 1 gld. 20 kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 30 kr.; — mehka 4 gl. 50 kr. IiOterijiic srečke. V Gradcu 25. julija: 70. 14. 49. 86. 2. Na Dunaj i 25. julija: 29. 4. 10. 20. 40. V Trstu: 19. julija: 22. 75. 70. 80. 51. Dunajska borza 28. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 20 kr-Enotni drž. dolg v srebru . . 75 „ — 1860 drž. posojilo.....108 „ 75 „ Akcije narodne banke . . t>74 » — n Kreditne akcije .... 234 „ 25 m London........110 „ 70 Napol..........8 „85 n C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........104 . — Listki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna* v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lcrcher; Zeschko&Till; Otokar Klerr.— VCelOVCi: J. Leon^ E. Liegel. — V Mariboru: E. Ferlinec. — V Trstu: F. II. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celjl: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: Leopold Hartman. I. zvezek. Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopisje, sp. Ilajč liož. — Prešern, Preserin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. liibii. — Pisma ii busije, s p. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Voćnjak. — Čcgava bode 'i sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. lladerlap.....25 kr. II. zvezek. Ivan Erazem Tatenbah, Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr. III. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J, Skalec 25 kr. IV. zvezek. Lepi dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. (Jogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pes nij. Spisal prof. dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek. Meta Iloldenis. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik . 50 kr. VI. zvezek. Kazen. Novela, francoski spisal //. Ilivihre, poslovenil Davorin Hoatmk. — Cerkev in država V Ameriki. Francoski spisal /•■'. Laboulage, poslovenil Davorin Jlontnik .....25 kr. Gledališke vlasulje (baroke) priporoča slavnim čitalnicam in diletantičnim društvom po najnižji ceni (od 3 gold. naprej) (184-4) Jtirečič Franc, gledališki frizeur v Ljubljani, pri Črcvljarskeui mostu štev. 233. Woschnagg-ove tiv/ovine je na glavnem trgu št. 237 IZMT popolna razprodaja "TBKS vsega manufakturnega, belega in perilnega blaga in šivalnih mašin. H'Ott*tJ