UNIVERZA LIVADE ŽE JANUARJA
str. 3
v
VIKEND KRUHA, VINA IN IGER
»ROČA
JE KDO OPAZIL POLETJE
(Mef) Kadarkoli so vladarji v starem Rimu opazili, da so ljudje bolj slabe volje so pripravili fešto. Ponudili so jim poceni vino in hrano ter žrtvovali nekaj gladiatorjev pa so ljudje pozabili na vse težave in bili takoj malo boljše volje.
Kdo ve če bodo prireditve, ki se bodo začele že ta vikend in se potegnile čez celo poletje, pomagale Izolanom, da pozabimo na vse kar je slabega ali skrb vzbujajočega v našem mestu. Največjo fešto bi trenutno gotovo potrebovali delavci izolske ladjedelnice, ki zaskrbljeno pogledujejo, če se bo od kod le pojavila popravila potrebna ladja, ki bi jim prinesla vsaj plačo. Vprašanje je tudi, če bo ribiški praznik dovolj, da potolaži izolske ribiče, ki se vse bolj zavedajo, da se selijo iz realnosti v nekakšno tradicijo. In kdo ve, če bo Praznik olja, vina in rib, ki ta vikend doživlja premierno uprizoritev, pomagal kmetom pozabiti, da pravega dežja ni bilo že od aprila.
Pa so prav kulturne in športne prireditve ena od rešitev naših vsakdanjih težav.
Ne same po sebi ampak kot del tistega, kar Izola lahko ponudi gostom, tistim, ki pridejo od blizu in daleč in v našem mestu oziroma občini pustijo nekaj tisoč tolarjev ali nekaj sto eurov. Vse večje tistih, ki k nam prihajajo prav zaradi tega, saj imajo marsikje drugod lepše morje, lepše hotele, lepše bazene in lepše plaže, nimajo pa organizatorjev takšnih dogodkov kot sta jadralski Spring Cup in Austrija Cup, rokometni Eurofest in Demšajev memorial, odbojkarski novoletni turnir, izolski jazz festival in Mediteran festival ter Ribiški praznik ali najnovejši Praznik olja, vina in rib, združen s košarkarskim turnirjem na Velikem trgu.
Takšnih, večjih ali manjših prireditev bo to poletje več kot 70 in marsikomu bodo šle že na živce, vendar je prav, da se ob tem zavedamo tega, da je to morda rešitev za vse nas. Izola je namreč dokončno postala turistična občina.
I\/I CD TO ix/iaxx:
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
fC Banka Koper
»E
12. lunìì 200Ì
ki h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/6401110 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Počasi hodim, saj se ne mudi, leta še tako preveč hitijo in prav nobena stvar mi ne zberi, še poštarji z računi me dobijo.
Vročina me ne gane le mraza nimam rad, klobuk si dam na glavo in šal lepo ovijem, ko drugi se potijo je zame še pomlad, ne iščem vsake sence, pred soncem se ne skrijem.
Stopnic sem že navajen, prepih me ne skrbi, v Mandrač pa sem prišel, da plačam naročnino.
Imam jih čez devetdeset a nič me ne-boli, še nekaj takih let pa bom zapisan v zgodovino.
PTT's NOT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
TURISTIČNA NAPAKA?
Ko sem se ustavil pred semaforjem na križišču za Izolo, sem opazoval ob tem križišču postavljeno lokomotivo zaprto v prozorno kletko. Zanimalo meje, zakaj je tu postavljena ta lokomotiva? Kajti nikjer ni pojasnila, ki bi to pojasnjeval mimoidočim.
Ustavil sem se zato na bencinski črpalki, da si to lokomotivo ogledam od blizu. Za lokomotivo le napis z njenimi podatki, toda nikjer pojasnila mimoidočim, zakaj je tam.
Če je ta lokomotiva postavljena tam samo zaradi turistične zanimivosti, bi se Turistično društvo lahko vsaj potrudilo tudi z vidnim napisamo mimoidočim pojasniti, da obstaja v samem mestu tudi muzej nekoč v vaših krajih vozečega ozkotirnega vlaka.
Ni dovolj le spomenik, povedati je potrebno tudi čemu in komu je ta spomenik namenjen z dokaj vidnim napisom.
Mimoidoči izletnik
pojasnilo: Izvedeli smo, daje napisna tabla s temi podatki že v delu in bo v par dneh postavljena ob lokomotivo, (uredništvo)
PISMO ZA DELO
Vprašanje:
Drago uredništvo Mandrača...
Sem 14 letni fant iz Izole in bi vas rad nekaj vprašal. Pišem Vam, ker bi rad delal in poleti kaj zaslužil na kakšni kmetiji ali pomagal kakšnemu kmetu, vendar nisem prepričan, da mi kmet lahko plača delo, ker še nimam 15 let. Niti ne vem če vi lahko objavite oglas kjer piše recimo tako: 14 letni fant nudi pomoč na kmetiji v okolici hole.
Hvaležen Vam bom, če mi boste odgovorili! Hvala!
Odgovor:
Seveda bomo objavili v četrtek.
Dopis:
Lep pozdrav. Hvala, ker ste mi odgovorili. Oglas je lahko napisan tako-le: 14 letni fant nudi pomoč na kmetiji od junija do augusta v okolici Izole. Za druge informacije pokličite: 05-6418866
KLIC V SILI
Domačina, Izolana, mati (81 let) in sin (51 let) iščeva majhno stanovanje ali garsonjero za bivanje za daljši čas, Zaradi tretje osebe sva izgubila lastno stanovanje in ostala na cesti oziroma podnajemnika. Dobri ljudje so naju zaenkrat sprejeli kot podnajemnika in midva redno plačujeva vse najine obveznosti. Toda doslej so bila vsa stanovanja za krajši čas, midva pa si želiva vsaj kakšno leto ali dve varnega bivanja v podnajemniškem stanovanju, dokler morda le ne bo popravljen pravilnik, ki nama zdaj onemogoča konkuriranje za socialna ali neprofitna stanovanja.
Če imate garsoniero ali manjše stanovanje in ste pripravljeni pomagati dvema resnima in odgovornima someščanoma, ki sta bila žrtvi tuje prevare, pokličite na uredništvo Mandrača (telefon: 64-00-010), kjer vam bodo povedali druge podrobnosti in nama posredovali vaš klic.
Že vnaprej hvala.
Izolana
brezplačni oglas
Maj sree dol do i^ra!
JL
TRR: 01100-6030277118
POLICISTI OPOZARJAJO PRED SEZONO
Izola je obmorsko turistično mesto, ki mu ne more biti in mu ni vseeno kako se bodo turisti, ki jo vsako leto množično obiščejo, počutili v času obiska. Zato se vse institucije že pred množičnim navalom, ki je največji v poletnih mesecih, pripravijo na obisk, z namenom čim bolj ugoditi turistu. Med temi inštitucijami je tudi Policijska postaja Izola, zato bi na kratko opisali naša prizadevanja za varnost turistov, istočasno pa bi opozorili na nekatere nevšečnosti, ki jih ta "naval turistov" prinaša.
PRIPRAVE NA SEZONO
V	pripravah na turistično sezono smo na policijski postaji sestavili plan in izvedli številne aktivnosti oziroma jih še izvajamo (razgovori, posvetovanja, svetovanja, pregled prometne signalizacije, opozorila ipd.). Priprave bodo trajale do 10. junija in smo jih v večini že vse v, upamo, vsesplošno zadovoljstvo dobro načrtovali in izvedli.
TURISTIČNA SEZONA:
Kaj lahko pričakujemo z vidika Policije, kot institucije, ki skrbi predvsem za varnost ljudi v sami turistični sezoni? V tem delu bi radi opozorili na nekatere nevšečnosti, ki se lahko pripetijo turistu in drugim prebivalcem Izole in okolice, prav tako pa je na mestu, da na nekatere nevšečne pojave opozorimo in s tem, upamo, pripomoremo, da se bodo slednji zaradi tega redkeje pojavljali.
1.	Kriminaliteta:
Iz izkušenj v preteklosti lahko pričakujemo povečano število kaznivih dejanj, predvsem velikih tatvin, tatvin in drugih kaznivih dejanj. Glede na splošno znano dejstvo, da večina ljudi želi pozabiti vsakodnevne skrbi in se prepusti "toku dogajanja", prihaja do malomarnega oziroma nezadostnega varovanja lastnega premoženja, predvsem na plažah in v hotelskih sobah. Na "udaru" so v tem času tudi kamp prikolice in predvsem odprti avtomobili in avtomobili, v katerih dragocenosti "same vabijo" tatu.
Da bi se temu izognili, najprej preverimo ali smo storili vse, da ne bi do takšnih neprijetnosti prihajalo. Predvsem pa poskrbimo za zaklepanje vozil, sob in drugih počitniških objektov, ne nosimo s seboj večje količine denarja ter dragocenosti in predvsem osebnih dokumentov, vsaj vseh ne, ter plačilnih in kreditnih kartic ter čekov. V vozilih ne puščajmo "razstavljene" predmete, avtoradio, pa če je le mogoče vzamemo iz vozila ali vsaj snemimo ploščico, če tip avtoradia to dopušča. Posebej na "udaru" pa so bili lansko leto mobilni telefoni Ti so bili tarča ob odhodu kopalcev v vodo oziroma po oddaljitvi le teh s kraja počitka, tudi če so bili lepo "skriti" v raznih potovalnih torbah oziroma nahrbtnikih.
2.	Javni red in mir:
Velika večina turistov, predvsem starejše populacije, pride v turistične kraje z namenom, da se odpočije. Najdejo pa se tudi takšni, ki v teh počitniških dneh želijo sprostiti vse zavore in zaradi tega prihaja do tako imenovanih odstopanj od predpisanih norm obnašanja Zoper take kršitelje bomo dosledno ukrepali. V drugih blažjih primerih predlagamo, da se jim izognemo predvsem s strpnostjo enih in drugih.
3.	Promet:
Na področju prometne varnosti, ki se je glede na lansko leto nekoliko poslabšala, kar se tiče smrtnih žrtev v prometnih nesrečah (letos je življenje izgubila ena oseba, lani v tem obdobju pa nobena), beležimo pa za 15 % manj prometnih nesreč. Kljub temu izvajamo in bomo še naprej vse ukrepe,predvsem pa ukrepe, ki so v neposredni povezavi s prometnimi nesrečami oz. so zaradi teh kršitev posledice hujše. Te so: kršitve pešcev, neupoštevanje prednosti pešcev na prehodu za pešce, neprimerna hitrost na cestah, vožnja pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, vozniki začetniki, stran in smer vožnje, uporaba čelade voznikov in potnikov motornih koles in koles z motorjem, uporaba varnostnega pasu, tudi na zadnjih sedežih in druge.
Zavedamo se, da je represiva neprijetna, predvsem zaradi velikih kazni, vendar pa je edina učinkovita. Ugotavljamo namreč, da le to daje že rezultate, zato smo v letošnjem letu nekoliko zmanjšali število naših ukrepov, vendar ne tiste iz tako imenovane strategije (ukrepi zoper kršitelje predpisov, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč).
Predlagamo čim več strpnosti v prometu vseh udeležencev v prometu, spoštovanju predpisov ter predvsem zavest, da na cesti nisi nikoli sam. Da strnemo naš poziv: vse, ki so kakor koli prisotni v naši okolici, bodisi kot turisti oziroma domačini, naj poskrbijo vse potrebno za svojo varnost, naj skrbijo za svoje imetje in ga ne puščajo nezavarovanega. Prav tako pozivamo k strpnosti in spoštovanju norm civilnega obnašanja. Enako apeliramo na vse udeležence v prometu, da spoštujejo cestno prometne predpise, naj so pozorni predvsem na pešce, starejše in otroke. Posebej pa apeliramo na starše otrok in mladoletnikov naj z vso odgovornostjo vplivajo na to skupino udeležencev v cestnem prometu, saj ugotavljamo veliko rast kršitev, predvsem pri mladoletnikih.
V	upanju na ugodno in predvsem varno turistično sezono vas pozdravljamo
POLICISTI POLICIJSKE POSTAJE IZOLA
7. redna seja občinskega sveta
IZOLA ZA UNIVERZO POL MILIIARDE
Prav lahko se zgodi, da bo Izola oziroma, da bodo Livade postale pravo univerzitetno mesto. Iz urada direktorice Univerze na Primorskem so na izolsko občino namreč dobili predlog razvojnega programa Univerze do leta 2008 in s tem v zvezi predlog razširitve območja namenjenega izgradnji kampusa na območju Livade -zahod. Glede na to, da si Izola že dolgo prizadeva za pridobitev dodatnih visokošolskih programov v naše mesto je pobuda seveda naletela na nedeljeno podporo večine svetniških skupin, ki bodo to gotovo potrdile tudi na jutrišnji seji občinskega sveta.
Kot je znano je Izola ponudila Univerzi na Primorskem komunalno urejeno zemljišče na območju Livade zahod, ki je tudi predmed mednarodnega razpisa urbanističnega urejanja. Investicije v objekte so seveda stvar Univerze, lokalna skupnost pa v tem primeru prispeva komunalno opremljeno zemljiošče v vrednosti približno 500 milijonov tolarjev. Trenutno je dokaj zanesljivo, da bosta v Livadah umeščena Visoka šola za turizem oziroma Turistica ter Inštitut za mediteransko kmetijstvo in oljkarstvo, seveda pa je načrtovana tudi gradnja študentskega doma.
Kot je na tiskovni konferenci povedala županja Breda Pečan si Izola prizadeva za pridobitev novih programov, tistih, ki se bodo v Univerzo šele vključevali, ne pa, že obstoječih. Projekt Univerze na Primorskem je namreč projekt več generacij in ne le nekaj let, zato je tudi normalno pričakovati, da se bodo programi počasi dopolnjevali in pridruževali. Izvedeli smo še, naj bi se prva dela pri gradnji "turistice" začela že na spomlad leta 2004.
IZOLA JE LAHKO MESTO PRIREDITEV
Izolsko Turistično gospodarsko združenje (GIZ) je konec prejšnjega tedna pripravilo pogovor z ameriškim profesorjem Donaldom Getzem, profesorjem turističnega managementa, ki je nekaj dni predaval tudi na portoroški visoki šoli za turizem.
Glede na to, daje prof. Getz strokovnjak za predmet obvladovanja dogodkov v turizmu je bil pogovor priložnost za izmenjavo izkušenj s človekom, ki ob teoriji pozna tudi veliko konkretnih projektov različnih turističnih krajev po svetu. Z zanimanjem je spremljal predstavitev izolskih izkušenj in se strinjal, da so prireditve eno od gibal turističnega razvoja nekega kraja Takšnih mest in občin je v svetu veliko, je povedal. Nekatere dejansko nimajo nič drugega kot prireditve, malo pa je takšnih kot je Izola, ki ob prireditvah lahko ponudijo tudi zanimivo okolico in vse kar nudita morje in naša klima Posebej je bil impresioniran nad razsežnostjo nekaterih športnih prireditev, ter nad velikim številom kvalitetnih kulturnih prireditev. Ob tem je beseda nanesla tudi na tradicionalne prireditve ob katerih je menil, da vsaka prireditev ima svoj vek trajanja in vedno pride dan, ko jo je treba pospraviti v predale zgodovine. Glede nevarnosti, da bi se kaj takega zgodilo Ribiškemu prazniku je sicer še težko govoriti, zagotovo pa je treba z njim nekaj storiti, saj ni več zanimiv za ribiče pa tudi gostinci niso navdušeni, saj tiste dni nimajo bistveno večjega prometa kot sicer, saj imajo že tako ali tako zasedene vse kapacitete. Posebej je bilo govora o organiziranju prireditev in o tem, kdo naj koordinira ter kdo financira in nadzoruje porabo proračunskega denarja za tovrstne prireditve. Udeleženci, med katerimi so bili v glavnem organizatoiji prireditev, manjkali pa so predstavniki hotelskih podjetij, so se strinjali, da smo v Izoli dosegli raven ko je treba kordinacijo prireditev prepustiti poklicni ustanovi ali profesionalcu, saj velikost prireditev volontarizma ne dopušča več.
Županja občine Izola, Breda Pečan je danes sprejela župana mesta Almaty, g. Viktorja Khrapunova s soprogo Leilo Khrapunov in druge goste med katerimi je bil tudi g. Bolat Nazarbayev, brat predsednika Kazakstana s soprogo.
Gostje iz Kazakstana so sicer prišli na obisk v Ljubljano, županja Danica Simšič pa jih je povabila že na izlet do Izole. Obisk Izole je minil v prijetnem vzdušju, izmenjavi predstavitev krajev in izraženi želji, da bo srečanje pomenilo začetek sodelovanja predvsem na gospodarskem področju. Gostje iz Kazastana so se po obisku Ljubljane na Obali srečali še s predstavniki Istrabenza (Danilo)
PARENZANA NAGRAJENA - V KOPRU
Branje različnih razpisov, tudi mednarodnih, je lahko zelo koristno dejanje. To so, v primeru Parenzane, storili Koprčani in zdaj se lahko pohvalijo s prestižnim priznanjem na njen račun. Parenzana, pot zdravja in prijateljstva, regijski projekt treh obalnih občin, je ob svetovnem dnevu okolja v Bruslju prejel visoko, četrto nagrado evropske zelene poti.
Projekt je prijavila koprska mestna občina, zato je formalni prejemnik nagrade Koper, toda predstavili so ga kot regijskega, saj pri njem po svojih močeh že nekaj let sodelujejo vse tri obalne občine. Pobudnik poti zdravja in prijateljstva po opuščeni trasi nekdanje železniške proge je koprski občan Klemente Knez, Izolani oziroma Turistično društvo Izola, ki je uredilo tudi muzej posvečen Parenzani ter razstavlja staro lokomotivo podobno tistim iz časov Parenzane, pa se na razpis niso prijavili in tako priznanje pač ostaja Kopru.
Tri občine so v zadnjih letih tej poti zdravja namenile kakih 40 milijonov tolarjev lastnih sredstev, od evropskega sklada Phare pa so dobile tudi sto tisoč evrov. Za dokončno ureditev bodo verjetno potrebovali še 600 milijonov tolarjev. To bo kolesarska in rekreacijska pot, ki bo povezovala tri države, nanjo pa se bo navezovala tudi kolesaraska pot iz notranjosti Slovenije. V Izoli smo za večino poti že poskrbeli, treba je le še urediti njeno pot skozi mesto.
Hiša upanja na hribu upanja
TUDI GRADBENA BARAKA JE LAHKO DOM
V petek 6. junija se je na hribu upanja zgodila otvoritev "Šole življenja na hribu upanja", kar bi v prevedeno v besede nas navadnih smrtnikov pomenilo zavetišče odvisnikov od drog, ki so obenem še brezdomci in od vseh zapuščeni ljudje.
Splošna bolnišnica Izola, je staro barako, ki jo je uporabljal Stavbenik med gradnjo in je bila že vrsto let zapuščena, okolico pa je vztrajno preraščala robida, podarila Rdečemu križu, ki jo je priredil v zavetišče. Ker sem predelavo spremljal že dalj časa in vsako toliko odvisnike obiskal in se z njimi zapletel v pogovor, vem kako težavni so bili prvi koraki pri spremembi propadajoče stavbe v zavetišče odvisnikov od drog. Sedaj imajo iz bolnišnice speljano elektriko in vodo, ki jo Rdeči križ redno plačuje in celo prehranjevanje. Pred meseci so jim starejše gospe, prave dobrotnice kuhale doma in prinašale hrano, kar je v današnjih časih skoraj neverjetno. A, kot sem se sam prepričal so dobri ljudje, oziroma dobrosrčne gospe, še vedno med nami, tudi dandanes. Stanovalci in upravljalci so že navezali stike s sorodnimi organizacijami iz sosednje Italije in drugih držav. Ob otvoritvi so prejeli 2.000 evrov iz privatnih donacij, ki jih je organizirala nemška organizacija PRJETA in 6000 evrov od mednarodne organizacije Alcan (Švica in Canada). Skupaj je to 8.000 evrov, za obnovo sedanje stavbe, ki jo bodo pričeli temeljito obnavljati v naslednjih dneh.
Mednarodno podjetje Alcan, je drugi največji proizvajalec aluminija v svetu in bo verjetno tudi v naslednjem letu pomagal pri projektu "Morje". Veliko, pa so že postorili fantje in eno dekle, sami. Notranjost je čista in urejena, skrbijo celo za dva psa in eno mačko, ki je ob mojem prihodu spala v dimniku na strehi. Okolico redno kosijo, obrezali so drevesa in posadili nova. Posadili so tudi veliko cvetja in uredili dohodne poti do njihovega začasnega bivališča. Upajo, da bodo dobili še nekaj zemlje, kjer si bodo sami pridelali povrtnine, oziroma hrano za svoje potrebe.
Na otvoritev zavetišča je prišla izolska županja in obljubila pomoč. Povabljena sta bila tudi piranska županja in koprski župan, a ju menda ni bilo na spregled. Mogoče sta bila zasedena in bosta prišla obiskat zavetišče na hribu, ki je namenjeno vsem brezdomcem na Obali, ki so odvisniki od drog, kdaj drugič in pokazala svojo solidarnost tudi s tistimi, ki so najnižje na družbeni lestvici.
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic..

Trenutno živi v zavetišču 6 odvisnikov, ki bi drugače dobesedno živeli na cesti, ker so zaradi spleta različnih okoliščin dobesedno izgubili upanje za boljši jutri. A v zavetišču so našli streho nad glavo, redno prehrano in prijazno besedo. V zavetišču počakajo dokler se jim najde v kakšni terapevtski skupnosti prosto mesto, kamor gredo na zdravljenje. A eden izmed gostov že redno dela in je zavetišče zanj le dom, dokler mu dokončno ne uspe najti izhod iz tunela droge.
Tekst in foto: HisTer
OBČINA NE MORE REŠITI RIBIŠTVA
V Mandraču sem prebral vprašanje glede usode ribištva v Izoli., ki ga je v imenu Kluba svetnikov SDS zastavil občinski svetnik Alojz Padar. Sprašuje kako to, da se občina ukvarja s turizmom, z drugimi gospodarskim dejavnostmi pa ne. Razumel bi, da takšno vprašanje zastavlja ribič, ki je zaradi kupa okoliščin ostal brez dela in postaja socialno ogrožen, težko pa razumem, da vprašanje zastavlja Klub svetnikov. Prepostavljam, da bi ta le moral biti po več letih veljavnosti Zakona o pospeševanju turizma, ki občini ne le omogoča temveč tudi nalaga obveznosti glede turizma na lokalni ravni, s tem še kako seznanjen. Daleč od tega, da štejem ta zakon kot smiseln in utemeljen, saj danes že vrabci čivkajo (da o vladi niti ne govorimo), kako je nujno popraviti zablode, ki jih je ta zakon povzročil. Vendar, zakon je po predpisanem postopku sprejel parlament in žal je bil kot tak v celoti uveljavljen. Toliko o ugotovitvi zakaj se občinski organi ukvarjajo s turizmom in zakaj so iz tega dogajanja izključene druge panoge in dejavnosti.
Kar se pa ribištva in ribolova tiče je žal ugotovitev Kluba svetnikov SDS še preveč resnična. Vendar tudi tu nastopa vprašanje kaj občina (organi občine, lokalna oblast) lahko neposredno stori Ni namreč še poteklo leto dni od uveljavitve Zakona o morskem ribištvu, ki je vsaj po mojem mnenju naravnost naravnan na to, da morsko ribištvo v Sloveniji izumre. Bil sem pobudnik akcije, s katero smo skušali že v procesu sprejemanja zakona vplivati na njegovo vsebino, vendar žal brez uspeha. Tudi zaradi pasivnosti in neenotnosti tako ribičev kot obalne politike glede tega vprašanja. Morda bi prav zato, ker očitno le prihaja do spoznanja kaj je in bo za Izolo usodnega pomena, bilo prav, če bi problemu, ki ni ne lev ne desen, pristopili enotno kot občina in skušali v brezumnem sprejemanju »z evropskim pravnim redom usklajenih« zakonov v marsikaterem primeru rešiti kar se rešiti da. Ve se tudi, kako se tej stvari streže. In tudi to, da je pri tem lahko uspešno predvsem enotno lobiranje preko vseh političnih opcij v Izoli. Pravočasno !
mag. Mitja Podgornik, Izola
MORILSKA ALGA NAPADA JADRAN
Slovenskemu ribištvu je doslej največ škode naredila slovenska oblast, zdaj pa je dobila resno tekmico, ki je k nam prispela s tropov. Jadranskemu morju namreč grozi doslej najbolj nevarna alga, opozarjajo splitski oceanografi. Kot pojasnjujejo, je alga Caulerpa racemosa iz družine tropskih alg morilk bolj nevarna kot zloglasna Caulerpe taksifolije in jo je nemogoče iztrebiti Znanstveniki zatrjujejo, kot danes poroča zagrebški Večernji list, da bo v desetih letih uničila potapljaški turizem in zdesetkala morsko življenje v Jadranu.
Prehitevanje turističnega poletja
IUNII Z AVGUSTOVSKO PODOBO
Vročinski val, ki je zajel večji del Evrope še naprej prinaša nad naše kraje suho in vroče vreme, kmetovalci in tisti, ki skrbijo za vodooskrbo pa so vedno bolj zaskrbljeni. Dejstvo je, da so vrtovi, njive in vinogradi povsem presušeni in pridelek marsikje že zelo ogrožen, še posebej menda krompir in druge poljščine. Nič manj zaskrbljeni niso v Rižanskem vodovodu, saj je vodostaj Rižane iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč, to pa seveda pomeni, da je treba z vodo varčevati kjer se le da.
Edini, ki se ne jezijo zaradi takšnega vremena, ki se bo nadaljevalo najmanj do sobote, so turistični delavci. Izolski gostinci pravijo, da je predsezona zagotovo ena boljših v zadnjem obdobju, restavracije ob Sončnem nabrežju pa so v glavnem dobro zasedene. Tudi hotelirji se ne pritožujejo, saj zdaj že beležijo večje število prenočišč kot lani. V petek sojih našteli 1.045 (lani 1.003), v soboto pa kar 1.128 (lani 960). Če je bilo lani razmerje odločno v korist domačih turistov pa je letos to razmerje že spremenjeno, saj je bilo v petek v Izoli 626 domačih in 419 tujih gostov,'v soboto pa se je število tujih gostov še povečalo, saj jih je bilo 495 (domačih 633).
Tudi napovedi za glavno sezono so več kot razveseljive, dejstvo pa je, da
je tako vroč junij prehitel tudi hotelirje in gostince pa tudi občinske turistične delavce, saj nekatera gradbena dela šele potekajo. Najbolj živahno je trenutno v hotelu Marina, ki že dobiva novo podobo s sodobno urejeno teraso in kuhinjo, na svetilniku pa so že odstranili nekatere začasne gostinske objekte.
SREČANJE UPOKOJENCEV V PREKMURJU
DU Izola organizira dvodnevni izlet na srečanje Društev upokojencev Slovenije v Rakičah v Prekmurju, za dne 25. In 26. 6. 2003.
25.	6. - ogled in obisk zanimivosti iz Prekmurja
26.	6. - srečanje Društev upokojencev Slovenije vpišete se lahko v prostorih DU v Plenčičevi 3,
vsak ponedeljek od 9. -11. ure in sredo od 15. -17. ure. Predsednik DU Izola, Marjan Pavlič
POMOČ DEMENTNIM OSEBAM
V	IZOLI DVE MODRI ZASTAVI
V	izolski Marini so v soboto z družabno prireditvijo za svoje goste, poslovne partnerje in drugih, proslavili podelitev Modre zastave, ki so jo prejeli že četrto leto zapored. Letos je modra zastava že drugič zaplapolala tudi na kopališču v Simonovem zalivu.
Modro zastavo so tudi letos prejele vse tri slovenske marine in večina urejenih kopališč na naši obali: plaža v Portorožu, v Strunjanu, v Kopru in v Žustemi, kjer pa se lahko zgodi, da zaradi poslabšanja pogojev ostanejo brez nje.
Pomembna osnova za pridobitev Modre zastave v naravnih kopališčih je izpolnjevanje pogojev o kakovosti kopalne vode. Gre za mikrobiološke, fizikalne in kemijske analize, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Koper. Kopališča in marine morajo zagotavljati tudi zadostno varnost, imeti na voljo reševalno opremo, omogočen pa mora biti tudi dostop za invalide. Posvečati se morajo tudi okoljski vzgoji in informiranju ter skrbeti za okolju prijazno poslovanje Modra zastava pomeni predvsem informacijo uporabnikom, da gre za čisto, varno in prijetno okolje, namenjeno rekreaciji v vodi in ob njej. Program »Modra zastava« poteka v 23 evropskih državah in v Južni Afriki Podeljujejo mednarodna Fundacija za okoljevarstveno vzgojo v Evropi na predlog slovenske Nacionalne komisije za Modro zastavo, ki deluje pod okriljem Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope iz Portoroža (DOVES). Evropska žirija je na predlog nacionalnih komisij letos podelila 2162 zastav naravnim kopališčem ter 729 zastav marinam. V Sloveniji je bilo letos podeljenih 10 modrih zastav (poleg obalnih kopališč še kopališči Šobčev bajer in na Blejskem jezeru), prav toliko pa računajo, da jih bodo podelili naslednje leto kljub strožjim kriterijem za marine. Po novem bodo morali v marinah izobesiti kodeks o okoljskem obnašanju, izvajati okoljske aktivnosti, nuditi lastnikom plovil individualizirane Modre zastave, izvajati ločeno zbiranje odpadkov, redno vzdrževati smetnjake, zagotavljati vizuelno čisto vodo v akvatoriju in še nekatere druge zahteve, ki jih v izolski marini povečini že izpolnjujejo.(Karmen Bučar)
POSLOVNI PROSTOR V NAJEM
V času turistične sezone damo v Izoli v najem kompletno opremljen kava - bar. Nahaja se v neposredni bližini Manzolijevega trga.
Kontaktirati na GSM : 031- 353 - 270 ( Sonja ).
Organizirali smo prvo srečanje skupine za samopomoč in pomoč dementnim starostnikom in njihovim svojcem. Srečanje je namenjeno vsem, ki tovrstno pomoč potrebujete in vsem, ki ste pripravljeni pomagati pri delovanju skupine.
Dobimo se v četrtek, 19. junija 2003, ob 19.00 uri v prostorih »delavne terapije« (klet) Obalnega doma upokojencev Krožna cesta 5, Markovec, Koper.
Prisrčno Vas vabimo, da se sestanemo in začnemo s potrebnimi aktivnostmi!
Lepo pozdravljeni!
Vodja Oddelka za socialno medicino: Marina Sučic Vukovič, dr. med.
DVOJČKI, SREČAJTE SE !
Novogoriški časopis OKO je lani pričel z akcijo Srečanje dvojčkov, ki so seje udeležili dvojčki iz Primorske in tudi iz drugih krajev Slovenije. Zato smo se letos akcijo odločili razširiti na Srečanje dvojčkov Slovenije, ki bo 29. junija 2003. Zato na prireditev, ki bo potekala konec junija, ponovno vabijo dvojčke iz vseh krajev Slovenije.
Katja Munih, časopis OKO, e-mail naslov: oko@siol.net ali na tel: 05 3005905 ali 05 3005904
INDUSTRIJSKA CESTA ŠT. 11,6310 IZOLA tel. 05/ 640 42 53
Kdo bo zares ustavil črne gradnje
v	v
Zapisi o črnih gradnjah v občini Izola so očitno naleteli na precejšnje zanimanje javnosti: tiste, ki spoštuje zakonodajo in one, ki skuša zakone obiti in skrajšati postopke, ki so še vedno zelo dolgi in zapleteni.
V zadnjih dneh smo dobili kar nekaj namigov o teh ali onih črnih gradnjah, seveda pa je bilo tudi nekaj takih, ki so predvsem rezultat slabega medsosedskega sodelovanja. Seveda tudi v tem primeru ni mogoče vsega zvrniti zgolj na slabe medsosedske odnose, saj v primeru če eden od sosedov gradi prav do roba svoje parcele in tako gleda naravnost v sosedov lonec oziroma spalnico, potem je težko zahtevati boljše medsosedske odnose.
So tudi primeri, ko nekdo očita črnograditeljstvo sosedu, čeprav je črnograditelj tudi sam. Na nekaj takega smo naleteli v Šaredu, kjer je bil očitkov deležen eden od dokazanih črnograditeljev, vendar tudi sosedje niso nič boljši in nekateri so že zapisani v delovnem zvezku inšpektorja za gradnje. Kot nam je povedal inšpektor za gradnje, Bojan Zadel, je v primerih, ko gre za večje število črnograditeljev, bolje preveriti možnost legalizacije teh gradenj, pobrati komunalni prispevek in od graditeljev zahtevati ureditev vse potrebne infrastrukture.
KAKO GRADITI NA PODEZEUU
Preganjanje čmograditeljastva je stalni proces v katerem morajo čimbolje sodelovati lokalna skupnost, upravna enota in inšpekcijske službe, tega sodelovanja pa je žal premalo, saj se je v izolskem primeru tudi dogajalo, da so bili inšpektorji zelo pozorni do občinskih gradenj, medtem pa so jim pred nosom rasla bistveno večja gradbena skrapucala.
Inšpektorju za gradnje Bojanu Zadelu smo zastavili štiri kratka vprašanja na to temo, odgovore pa bomo morali počakati do
Na četrtkovi seji občinskega sveta bodo izolski svetniki sprejemali tudi predlog o spremembah in dopolnitvah PUP-a za podeželje občine Izola. Spremembe se nanašajo predvsem na dve področji.
V prvi vrsti gre za pravico do nadomestne gradnje, adaptacije in dograjevanja na podeželju, tako v strnjenih naseljih kot izven njih. Doslej veljavni dokumenti namreč niso dopuščali nobenih večjih posegov na območjih, ki so sicer rezervirana predvsem za kmetijsko dejavnost. Tako se je celo dogajalo, da velik vinogradnik ni mogel zgraditi lastne kleti ob že obstoječem poslopju, ampak je moral vino hraniti pri sosedu. Spremembe odloka boto omogočale vse tiste gradnje, ki služijo predvsem funkcionalni zaokrožitvi posameznih stanovanjskih ali gospodarskih objektov vendar pod pogojem, da se ne spreminja osnovna namembnost zemljišča.
Druga sprememba se nanaša na komunalne odplake Veljavni dokumenti so namreč v veliki meri onemogočali postavitve sodobnih greznic ali manjših čistilnih naprav povsod tam, kjer je urejena vodooskrba. To je seveda pomenilo, da upravna enota ni mogla izdajati dovoljenj za gradnjo greznic ali čistilnih naprav. Pogoj je seveda, da se na izpustu zagotovi zakonsko predpisane parametre. Zanimivo je, da zakon govori o tem, da mora izpust biti speljan v živ vodotok, teh pa na podeželju ni oziroma ima občina Izola enega samega.
NOTARKA
Mojca Tavčar Rasar PIRAN
OBVESTILO
Obveščam stranke, da poslujemo vsako sredo od 9.00 do 11.00 in 13.00 do 16.30 ure v Izoli na spremenjenem naslovu Plenčičeva 6, Izola
(v prostorih izpostave Davčnega Urada Izola)
Stanovanjska zadruga Jagodje
TAM KJER IMAJO UREJEN ARHIV
Zgodba pravzaprav že sodi v kakšno knjigo rekordov, saj je o svojevrstnem rekordu tudi govora.
Začetek sega v leto 1988, ko sva z ženo začenjala krepko razmišljati, kako priti do lastnega stanovanja, saj sva imela že dovolj neprestanih selitev iz enega v drugo podnajemniško stanovanje, naj večji razlog pa je bil zaznava življenja kreature, ki se je razvijala v ženinem vedno večjem trebuhu. Želela sva pač, da bi otrok zaživel v toplem domu in v krogu družine, ki bi jo skupaj z njim tvorila z ženo.
Dokaj slabo je takrat kazalo na stanovanjskem področju, pa sva dala vlogo v Stanovanjsko zadrugo JAGODJE z.b.o. za eventualen odkup kakšne manjše gradbene parcele, prijemala sva za vsako ponujeno bilko rešitve stanovanjskega problema. Vlogo sva oddala 02.03.1988 in tu seje vse tudi končalo. Istega leta se nama je rodil sin, kar je takratnega lastnika podnajemniškega stanovanja najbolj motilo, tako, da nama je dal vedeti, da je bolje, če si poiščeva drugo stanovanje, kar sva tudi storila, čez nekaj let pa smo se vselili v današnje stanovanje, ki sta nama ga za zamenjavo za manjšega ponudila moja starša.
V sredo 04.06.2003 pa sva z ženo dobila odgovor taiste zadruge, da imava možnost nakupa gradbene parcele, kakor tudi vsi ostali prosilci, ki bodo pravočasno predložili vso zahtevano dokumentacijo. Torej, 15 let in 3 mesece je trajalo do prvega odgovora Sin je letos končal osemletko, vmes se je zamenjala država, sistem, stoletje, pa tudi milenium. Ponujena parcela meri 634 kvadratne metre, pa sem še enkrat dobro pregledal, če ni bila ponudba poslana iz Komunalnega podjetja za eventualno družinsko grobnico, saj je bila stanovanjska zadruga že precej časa izbrisana iz najinega spomina.
Eden od primerov reševanja stanovanjske stiske mladih pač, ki sega še v prejšnjo državo, toda danes ne opažam, da je situacija kaj boljša, stanovanjska varčevalna shema ne obljublja nič kaj rožnate čase. Veliko razočaranj bo še pridrlo na dan, kljub obljubam republiškega stanovanjskega sklada z njegovo veličino Edvardom Ovnom na čelu, ki pa {e za svojo rit kaj dobro poskrbel z že znanimi mahinacijami.
Želel bi, da bi imeli mladi takih in podobnih primerov reševanja stanovanjskih problemov čim manj. Zanimivo je še to, da mi je dal Upravni odbor zadruge 15 dni časa za odgovor, če ne bom izbrisan iz evidence, oni so si vzeli 15 let za odgovor na mojo prvo vlogo. Lahko so brez skrbi, zame jim ni treba več skrbeti, pa tudi tistih 114.000 SIT za materialne stroške, ki si jih je Stanovanjska zadruga JAGODJE izračunala za materialne stroške, bodo morali zaračunati komu drugemu.
mehanik (naslov v uredništvu)
Drugačne Združene igre narodov
MEDNARODNO POSPRAVLJANJE ARRIGONIJA
; •*ri ?■ > v*/ ..5 ^ ^
(%-?■
V soboto zvečer so udeleženci letošnjih Združenih iger narodov predstavili aktivnosti pri katerih so sodelovali. Letos se je iger udeležilo 80 mladih iz Češke, Nemčije, Madžarske, Srbije in Črne gore, Italije in Slovenije, v starosti od 15 do 25 let.
tsan Na zaključnem večeru
*—	# • - r f *i n iiiiiiiiiiMfn 50 se najprej
predstavile posamezne delegacije, nato pa še vse delavnice. Ribiška delavnica je bila dobro obiskana, mladi pa so po vodstvom	Franca
Juriševiča spoznavali življenje v morju ter se poskusili v ribolovu.	Druga
skupina se je lotila čiščenja nekdanjega
letnega kina Arrigoni. To je bila	res	prava	delavnica, saj so fantje in
dekleta skupaj z vodjem Ivanom Brezavščkom pošteno zavihali rokave.	S	pomočjo	delavcev	Komunale,	ki so odvažali kupe
odpadkov in	pokosili trayo so	uredili	ta	zanemarjeni prostor, ter
prebarvali klopi in stene. Čeprav mu še veliko manjka do nekdanjega blišča, je njegova podoba zdaj neprimerno bolj bleščeča. V umetniški delavnici, ki jo je vodil Aleš Sedmak ob pomoči Mihe Vipotnika, so se lotili izdelave eko skulpture iz odpadnih kovinskih delov in nastal je pravi svetilnik, ki bo odslej blestel na zelenici pred Srednjo gostinsko in turistično šolo. V plesni delavnic so dekleta pod vodstvom Tomaža Simatoviča pripravilo kratko plesno točko, v
OBVESTILO O ZAPORAH ZARADI IZVEDBE JAVNE PRIREDITVE »Praznik oljk 2003« V IZOLI
Obveščamo vas, da bo zaradi javne prireditve »PRAZNIK OUK 2003« v Izoli, organizator CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA, skladno z dovoljenjem Urada za komunalni razvoj Občine Izola za zaporo občinskih cest, št. LK142010 z dne 12.06.2003, izvedel popolno zaporo Sončnega nabrežja in Velikega trga ter ulic, ki križajo območje zapore ter ustrezno spremenil prometni režim v območju izvajanja prireditve in njeni bližnji okolici v času od četrtka, dne 12.06.2003 od 14.00 ure do ponedeljka, dne 16.06.2003 do 10.00 ure.
V času popolne zapore obvoza ni, po Sončnem nabrežju ter v določenih ulicah pa bo dovoljen promet samo za stanovalce in dostavo. Za vsa ostala vozila bo na prireditvenem območju promet prepovedan.
Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa.
Vse prizadete prosimo za razumevanje.
Organizator
raziskovalno-turistični delavnici - vodila sta jo Jan Peloza in Nastja Kopše pa so oblikovali zgoščenko, ki je nekakšen turistični vodnik po Izoli skozi oči mladih tujih tujcev.
Udeleženke novinarske delavnice (vodja delavnice je bila Karmen Bučar), pa so pripravile časopis, kjer so zabeležile dogajanje tako v delavnicah kot v prostem času.
Organizatorji sojih popeljali tudi na izlet z barko, jim omogočili potaplajanje, ki so ga pripravili člani kluba Manta, jih popeljali v Koper in Piran ter vsak večer poskrbeli za zabavo in medsebojno spoznavanje. Ponedeljkov večer je bil namenjen spoznavanju različih kultur prehranjevanja in vsaka delegacija je pripravila svojo hrano, v torek so se šli družabmne igre in v sredo so se zbrali okoli tabornega ognja na Svetilniku.
Dogodek je omogočila Občina Izola, kije za igre namenila 3 milijone tolarjev ter različni sponzorji. Za samo izvedbo so poskrbeli člani Društva Mladi glasovi ter mentorji delavnic.Mladi iz šestih držav so bili nad Izolo navdušeni in nekateri so že obljubili, da se bodo vrnili kot turisti. Igre pa so tudi tokrat dodale kamenček v mozaik
Koliko Kg imate?
Preden greste na plažo, poskrbite za svojo linijo!
-	kompresijske mikromasažne hlačke proti celulitu
-	kreme proti celulitu
-	ročni masažni pripomočki proti celulitu
• Polar ure za kontrolo telesne aktivnosti med vadbo
-	merilniki telesne maščobe
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščitenas.
Izdelki za zdravo življenje
Nogomet-2, SNL
MNK IZOLA-PTUJ DRAVA 0:2 [0:11
Mestni stadion Izola, gledalcev 150, sodnik Huselja (Velenje) 6.
Strelca: Poštrak (29), Majcen (90).
mnk izola: Horvat 7, Dobrin 7, Gavrič 6.5 (od 46. min. Hadžič 6.51, Ružnič 7,
Franetič 6.5 (od 12. min. Šabič 7], Božič 7,
Breč 7, Nadal 7, Gerič 6.5, Radovac 7 (od 79. min. Starčevič 6.51, Apollonio 6.5. Trener:
Vlado Badžim.
Rumeni kartoni: Franetič, Ružnič, Dobrin,
Jevdenič
Varovanci bivšega izolskega trenerja v jesenskem delu Silva Berka so že v prvih minutah ogrozili Horvatov gol in nakazali, da so prišli po zmago. Tudi v nadaljevanju so imeli pobudo in si pripravili precej priložnosti. Izolani, ki so igrali brez Klance in BOŽiČiČa, so se dobro upirali, njihov spodrsljaj v obrambi pa je kaznoval POŠtlUK.
Drugi del je v glavnem pripadel domači enajsterici, čeprav so gostje s hitrimi protinapadi želeli podvojiti vodstvo. To jim ni uspelo tudi po zaslugi dobre obrambe vratarja Horvata, ki je v spomladanskem delu prvič zaigral za modro-bele. Slednji so imeli nekaj obetavnih akcij, naj večjo možnost za izenačenje pa je s sedmih metrov zapravil Dobrin. Ptujčani so tik pred koncem dosegli še drugi zadetek, dvojno vodstvo pa vsekakor ni odraz njihove premoči na igrišču. Vsekakor bi si izolsko moštvo v svoji zadnji predstavi pred domačim občinstvom v tem prvenstvu za borbeno igro v hudi vročini zaslužilo točko.
MIDHAD ŠABIČ je po tekmi povedal: nV
prvem polčasu so bili gostje boljši--------------
nasprotnik, čeprav smo tudi mi imeli neka] svojih priložnosti za gol V drugem delu smo prevzeli pobudo, žal pa nismo izkoristili možnosti za izenačenje. Gostje so se borili za zmago in drugo mesto ter s tem vstopnico za prvo ligo In so žal hitro kaznovali naše spodrsljaje v obramblii.
IZOLSKI KADETI TRETJI V AVSTRIJI
Kadetska ekipa izolskega Mladinskega nogometnega kluba, igralci letnika 1987, se je konec tedna udeležila 3. mednarodnega nogometnega tumiija »Osttiroler cup« v lepem avstrijskem mestecu Lienz pod Dolomiti. Prireditelju je uspelo na turnir privabiti 8 ekip iz 5 držav. Za Izdane so igrali: AnŽO BUPNIK, AnlS DOLIČ, Marko GRABAR, laka LUZNAR, lan FATOVIČ, Alen ČATIČ, Sandi llč, Teo HORVAT, Aleksandar MARJANOVIČ,
m/tPUGlNO
Spari
OSTOJIČ
Krls
_______Teo HORVAT, Aleksandar MARIANOVIl
KOPRIVEC, Gregor ZEBEC, Dean KOSTIČ, Danijel TUUAK, Amel OMERADZIČ, Damir PELAK, Saša RAMIČ In Edvin HADŽIMURATOVIČ.
V dveh dneh so odigrali 5 tekem. V polfinalu so se srečali z češko ekipo FC Synot (zmagovalcem pokala) in izgubili z rezultatom 1:0. V tekmi za 3. mesto pa so se Izolani ponovno srečali z ekipo Donatella in v nasprotju z uvodnim srečanjem, ki se je končalo z rezultatom 0:0 so izolski kadeti tokrat premagali vrstnike z rezultatom 1 : 0 in osvojili končno 3 mesto za ekipama Synot in Wil, kar j e lep zaključek uspešne sezone. __________
K0RTEZANI SO PRVAKI
3. SNL TaborKorte Avtoplus 2:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Baruca (45), 1:1 Kodelja (50), 2:1 Kodelja (70)
Korte Avtoplus: Sirotič 7, Regič 7, lureš 7, JAnkovič 6,5, Mamilovič 7, Furlanič 6,5, Bogdanovič 7, Bašič 7, Baruca 7,5 (Gregorič 71, Čendak 7, Luznar 6,5 (Serdinšek 71, Trener Ivan Patarič
Tekma je bila bolj revialna kot prvenstvena, saj je bilo jasno, da Kortežani napredujejo, Sežanci pa bodo drugi, vendar sta moštvi prikazali kar lep in razgiban nogomet s katerim bi gotovo lahko mirno obstali v drugoligaškem tekmovanju. V prvem delu so bili v prednosti Kortežani, Arne Baruca pa je najprej zapravil tri priložnosti, v četrto pa le povedel Avtoplus v vodstvo. V drugem delu so se domači zbrali, kraška trma je naredila svoje in z izjemnim zadetkom Kodelje skoraj s sredine igrišča so kmalu izenačili, nato pa povedli še z enim lepim zadetkom tega istega igralca. Na koncu so bili gostje seveda bolj veseli, saj so iz rok predsednika MNZ Koper, Karla Emeršiča, prejeli pokal za osvojen naslov tretjeligaškega prvaka.
Kune Avtoplus „
DRUGA 1IGA ŠE UGANKA!
Tako kot v prvi in drugi nogometni ligi je bil tudi v tretji ligi zahod razplet dogodkov do konca zanimiv, a je v boju za naslov prvaka ekipa Korte Avtoplus imela več sreče in osvojila prvo mesto pred sežanskim Tabor Jadranom . Kako naprej?
»Pred začetkom sezone smo sicer načrtovali uvrstitev pri vrhu in najbrž je kdo tudi upal na prvo mesto. Naslov prvaka smo osvojili že kolo pred koncem prvenstva in smo ga seveda zelo veseli«, pravi Danilo MedOŠ, tehnični vodja kluba. Sicer pa imajo Kortežani že nekaj drugoligaških izkušnj, saj so pred tremi leti že nastopali v omenjeni družbi. Zato zdaj mnoge zanima, kam se nagiba tehtnica odločitve: druga ali tretja liga.
"Dokončne odločitve o napredovanju v drugo ligo, kot tudi odločitve o odpovedi pravice napredovanja v višjo ligo, še nismo sprejeli. Stališče vodstva je, da bi ostali v tretji ligi in energijo uporabili za posodobitev igrišča in potrebne infrastrukture. Tako bi morali razširiti igrišče, zgraditi dodatne slačilnice in _________ poskrbeti za sedeže na tribuni'
Vsekakor sl tudi uprava kluba bržkone želi povratka v družbo drugoligašev, a so navedeni razlogi, verjetno pa tudi razlogi finančne narave, dovolj prepričljiv argument, ki odmika napredovanje za določen čas v prihodnost. Želja po dokazovanju med drugoligaši je vsekakor prisotna pri igralcih, ki so si v minulem prvenstvu priborili vstopnico v višji rang tekmovanja. To zlasti drži pri mlajših igralcih, vsekakor pa je celotna ekipa odločitve o nadaljnem nastopanju v tretji ligi ne bo jemala tragično. Tako bodo - če ostanejo v enaki zasedbi, v naslednjem prvenstvu skušali ponoviti letošnji uspeh, potem pa .... Opredelitev uprave kluba je torej več ali manj
jasna: pridobiti še več izkušenj v tretjcligaški Konkurenci in urediti manjkajočo infrastrukturo in poskrbeti za finance. Kakorkoli
že - neglede na skorajšnjo odločitev (jutri zvečer je predviden sestanek kluba) o napredovanju ali ne, gre igralcem, trenerjem in vodstvu kluba čestitati za mesto prvaka zahodne skupine.
/
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt

Od silne vročine bi se vsekakor najbolj prilegel hladen dopust, toda do tam morajo oni in one še nekaj malega obdelati. Res je težko prenašati vročino dvorane, no tudi tempo vadbe ni prav maksimalen. Vse je nekako mimo, šepeta se o
prestopnem roku, stare pozicije so namreč nekoliko spremenjene. Da čas hitro beži, sem se prepričal ob prebiranju »samo« leto dni stare zgodovine. Kako malo časa je potrebno, da te ob vseh pohvalah, pustimo obljube, enostavno pozabijo. Rokomet seveda ne more biti izjema, žal se to dogaja večini panog in to zelo pogosto. Izolska športna scena je tako velika in tako pisana, da problemi, ob vsej volji (dobri ali slabi), enostavno silijo ljudi v delitev. Težko je razumeti, ob vsem pa tudi vzroki niso vedno najbolj argumentirani. Vsi pogovori se vrtijo okrog sredstev, pogojih dela, uspehih. To, da je šport posel in da, brez osebnih ambicij in vlaganj ne prideš daleč vedo vsi. Težje je, ko vsa stvar doseže določeno višino. Odločitev, ali poklic športnika da ali ne, je že pokvarila in razbila nekaj sredin. Čas ne dopušča nečesa vmes in začarani krog se začne vrteti. Osebno sem proti temu, da bi
se plačevalo take »usluge«. Toda vse pride do tega, rekreacijo naj si organizira vsak zase. Športa brez tekmovalnosti ni, uspehe, pa naj bodo še tako skromni, je potrebno izpostavljati. Kaj dosti rešitev seveda ni, dobro stoječi klubi to rešujejo po svoje, manjši, the je največ, pa iščejo slamico rešitve. Poslanstvo vzgoje in priprave mladih ljudi tako počasi bledi, klubi tudi ob nakupih igralcev zahtevajo le igralno kvaliteto. Kako se takim stvarem streže v Evropi? Nekaj malega poznamo, kot njen del pa nas verjetno čaka še nekaj presenečenj. Tekmovalno bomo lahko primerljivi, organizacijsko (v evrih), pa nekoliko težje. Pa poskusimo!
www.goldenindex.com
Rokomet
KADETINJE GREJO NA EP
Kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo avgusta v Moskvi, je bil pravi dolgometražni triler v katerem so Slovenke že bile obsojene na prezgodnji odhod s scene a so se v velikem stilu vrnile z zajetno zmago proti prvim favoritinjam. Na dogodke je gotovo vplivala tudi odpoved sodelovanja dolgoletnega trenerja te reprezentance, Borisa ČllKa, kije s temi dekleti ustvaril res perpektivno generacijo igralk a je, nezadovoljen z delom z reprezentancami in posebej z delom državnega selektoija Toneta Tislja, sklenil, da mu je takšnega odnosa dovolj. Nekaj več o tem v nadaljevanju, zdaj pa se vrnimo v lucijsko dvorano, kjer so si dekleta izborila nastop na EP. Začelo se je dobro že v prvi nedeljski tekmi, ko so Poljakinje premasale Portugalke. To je pomenilo, da se portugalska reprezentanca, ki je v soboto premagala slovensko, ne more več potegovati za prvo mesto v skupini. Poraz s Portugalsko so si slovenske rokometašice očitno vzele k srcu, saj so proti Norveški zaigrale tako prepričljivo, da so že ob polčasu vodile z 19:11 Ključni igralki tekme sta bili vratarka Miša Marinček in zunanja igralka Petra Adamič, ki sta v petek in soboto še opravljali maturitetne teste, za nedeljsko tekmo pa sta se očitno dobro odpočili. Na vseh treh tekmah pa sta najboljšo predstavo pokazali Ana Petrinja IH Manuela Hrnjlč. Prva je bila s 27 goli tudi najboljša strelka in igralka turnirja, druga pa je na igrišču izstopala po svoji hitrosti in okretnosti. Od primorskih rokometašic sta nastopili še Anja Argenti na mestu krožne napadalke in Neža MitrUŠCVSka, ki je svojo priložnost v zadnjih minutah tekme proti Norveški okronala z zadetkom.
Zmaga Slovenk je pomenila lep zaključek prireditve v lucijski športni dvorani, kije v organizaciji piranskega rokometnega kluba potekala brezhibno, odlične športne predstave pa so napolnile tudi tribune. Ker je lucijska kvalifikacijska skupina veljala za eno težjih, bo Slovenija kot zmagovalka verjetno visoko kotirala tudi na evropskem prvenstvu, (ta)
ZDESETKANA IZOLA SE NE DA
Nič novega ni, da je bil eden od vzrokov slabe volje trenerja Borisa Čuka, ki je odstopil kot trener državne kadetske reprezentance, tudi dogajanje v zvezi s prvo ekipo Izola Bori KMO, ki ie te dni oblegana s strani različnih klubov.
Najbolj vabljiva je seveda ponudba Krima Electe, ki igralkam, po neuradnih informacijah, menda ponuja štiriletno pogodbo s tem, da jih bo dal najprej v kaljenje v enega od "svojih" klubov, šele nato bodo videli, ali bodo mlade igralke zrele tudi za igranje v evropski ekipi Krima. Takšne ponudbe bodo menda naslovili kar nekaj igralkam, nekatere pa imajo tudi ponudbe drugih klubov. Po Ani Petrinja, kije lani odšla v Piran, naj bi v isto smer potovali še Manuela Hrnjlč in Jelena Cvorak, Petra Adamič se odpravlja v Olimpijo, Anja Argenti pa v Burjo. Za sestri amltran se menda zanimajo Ajdovci, to pa dejansko pomeni, da bo v naj slabšem primeru Izola ostala skoraj brez cele prve sedmerke
Še sreča, da v klubu tako dobro delajo z mladimi, da bodo imeli dovolj kvalitetnih igralk za nastopanje v prvi ligi in trener ČUK je prepričan, da bodo zadržali prvoligaški status, čeprav bodo v članski ligi nastopali predvsem s kadetinjami in z nekaterimi starejšimi deklicami. V klubu so se namreč odločili, da bodo nadaljevali tako kot so se dogovorili takrat, ko je klub sponzorsko in predsedniško prevzel XXX StUbfilj oziroma Bori KMO iz Sežane.
ŠE 20 DNI D0EUR0FESTA
Še dva tedna in pol sta do uradnega začetka letošnjega evropskega festivala in priprave so že v polnem teku. Scenariji so že skoraj do potankosti izpisani in tudi posamezni razporedi dobivajo svojo dokončno sliko. Organizator ureja še zadnje prijave in letos bo zagotovo presežena rekordna številka z lanskega Eurofesta.
Letošnja izdaja tekmovanja bo ponovno polna novosti. Sodelovanje z rokometno zvezo Slovenije in evropsko rokometno federacijo EHF, ter seveda podobnimi turnirji širom Evrope že daje prve sadove. Letošnji Eurofest bo zagotovo imel najboljšo sodniško zasedbo dosedaj. V sodelovanju z EHF bo na tumiiju 6 mladih sodniških parov, ki bodo nabirali prve mednarodne izkušnje pod okriljem EHF. Poleg tega bo organiziran za te sodnike tudi Seminar na katerem jim bodo predavali visoki predstavniki mednarodne zveze. Pari, ki bodo sodili v Izoli prihajajo iz Avstrije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije in Slovenije. Predavali pa jim bodo g. Jožef Ambrus in g.Sandor Andorka z EHF.
Projekt je seveda del širše akcije, ki vključuje več podobnih mednarodnih tumiijev preko katerih želi evropsko rokometno združenje izobraziti mlade sodnike in jih pripraviti na najtežje preizkušnje, ki jih čakajo v bodočnosti. Izbor Eurofesta v to druščino mednarodnih rokometnih prireditev, kjer bo sodelovala tudi EHF pa je potrditev in priznanje za vse napore v preteklih letih in seveda za vzorno organizirano veliko mednarodno prireditev, ki svoje mesto dobiva v vseh mednarodnih koledarjih, tudi uradnih. (EŠ)
Veslanje
MLADI USPEŠNI V SAN GI0RG0
Regate smo se udeležili najštevilneje z mlajšimi veslači. Starejše kategorije so bile v skromnejših sestavah, odsotni pa so bili zaradi skupnega treninga na Bledu naši kandidati za svetovna prvenstva: Boštjan Božič, Nikola Molnar in Jaka Vadnjal. Odlično so odveslali naši najmlajši in skoraj vsi prišli do odličij. Najbolje sta se tokrat odrezala Jaka Kralj in Tuan Krbavčič, ki sta v enojcih zmagala.
1.	mesto: Jaka Kralj, Tuan Krbavčič (enojec pionirji)
2.	mesto: Goran Krajcar (enojec pionirji), Egidio Krajcar (enojec veterani).
3.	mesto : Katja Koprivec (enojec pionirke), Luka Krajcar, Luka Koršič,
Tadej Sever, Žan Krumpak (enojec pionirji), Samo Hlaj, Andrej Mezgec, Davorin Sever, Mitja Gerževič (četverec člani)
4.	mesto: Matej Hrvatin, Blaž Slavec (enojec pionirji)
5.	mesto : Ognjen Marinkovič (enojec pionirji), Timi Ivančič, Grega Vadnjal, Jan Zulian, Matej Kršul (četverec ml.mladinci)
ladranje
PLETIKOS ZMAGAL, LAGANIS NA SP
Jadralni klub Burja ie bil organizator četrte in hkrati zadnje kriterijske regate za sestavo reprezentance v razredu Optimist. V skromnem maestralu je jadralo 72 jadralk in jadralcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške.
S petimi zmagami od šestih plovov je premočno zmagal trenutno najboljši slovenski jadralski naraščajnik Nik PletikOS iz JK Pirat, ki je teden dni pred tem osvojil drugo mesto na DP Nizozemske. V absolutni konkurenci je bil drugi Hrvat Filip Bilobrk, tretji pa Budi Hrvatin iz Jadra Koper. Tudi izolski jadralci so solidno odjadrali na regati, saj je
bil Nejc Oolinšek peti, Simon Laganis sedmi, Jakob Perne (vsi olimpie)
pa skupno 11-ti.
Med deklicami je bila najboljša pirančanka Tina Mrak pred Hrvatico Nimko Jakovljevič in Kim PletikOS iz Pirata.
Tako je zdaj tudi dokončno znana sestava slovenske reprezentance, ki
bo od 20. julija do 2. avgusta jadrala na svetovnem prvenstvu v razredu optimist V Las Palmasu na Kanarskih otokih Poleg Nika Pletikosa, so v reprezentanci za sp še: Hudi Hrvatin in Žiga Kobal iz koprskega Jadra, Simon Laganis iz izolskega Olimpica in Tina Mrak iz ŠD Piran.
Uvrstitev za evropsko prvenstvo pa sta za malo zgrešila še dva olimpicova jadralca, Jakob Perne in NejC Dolinšek. Če bi za kriterij štele le letošnje regate, ne pa tudi lanskoletno državno prvenstvo, bi bila v konkurenci zagotovo tudi Hen in Klas Kaligarič, saj so letos vsi ti mladi jadralci pod vodstvom trenerja Jurija Dorošenka zelo napredovali in bodo naslednje leto ena najmočnejših ekip optimistov pri nas.
Balinanje
Jadran izol&Primskovo 16:0
Izolani počasi prihajajo k sebi po zelo slabem začetku tekmovalne sezone in so v soboto zanesljivo premagali zelo solidno ekipo iz Primskovega. V soboto bodo gostovali pri Javorju iz Orleka, ki je trenutno zadnji, brez osvojenih točk, in z zmago bi se Izolani povzpeli v zlato sredino prvenstvene lestvice._____________________
KOLESA - SCOTT; TREK, CULT
I
«✓»
IZOLA
tel.: 05/ 64-01-240
KOPER
tel.: 05/ 63-98-804
SPECIALIZIRANA TRGOVINA
-	KI VAM NUDI STROKOVNO SVETOVANJE IN SERVIS
-	PRODAJO NA MINI KREDIT
6 mesecev ( brez obresti ) ali 12 mesecev
-	GOTOVINSKI POPUST -STARO ZA NOVO!
AKCIJA ZA VSE, KI SO USPEŠNO KONČALI ŠOLSKO LETO
NAJVECjjA IZBIRA KOLES NA OBALI
Glasbena šola Izola
v
VEC DOGODKOV KOT V MLADINSKEM KLUBU
Bliža se zaključek šolskega leta in to je tudi čas raznih obračunov, inventur, pač pogledov nazaj, in to bolj kot naprej, saj nas v kratkem tako ali tako čakajo le počitnice. In v tem razmišljanju lahko z zadoščenjem ugotovim, da smo v našem malem mestu postorili marsikaj za naše nadebudne mlade glasbenike pa tudi za »starejše duše in ušesa«. Čeprav je bilo leto »popraznično«, okroglo obletnico smo, kot se še marsikdo z veseljem spominja, namreč nadvse pompozno, praznovali lani, počivali res nismo niti malo. V zadnjem trimesečju so se nam zgodili za 200 »glavo« glasbeno šolo s 14 učitelji kar številni glasbeni dogodki.
ŠOLSKI NASTOPI
V tem trimesečju jih je bilo kar pet, vštevši pustnega, ki je bil seveda najbolj razigran in našemljen, kot se za pusta spodobi, in zaključna dva, ko so se na prvem za osnovnošolsko mladino in na drugem za starše predstavili naši najboljši solisti - tekmovalci, dve komorni skupini, pihalni orkester pod vodstvom Zlatka Tote, otroški pevski zbor CGV s pevci iz Kopra in Izole (Maja Cilenšek), mladinski PZ GŠ Izola s Kristino Babič in devetčlanska jazz skupina GS Izola z gostujočim mešanim pevskim zborom gimnazije Koper (Sindija Šiško), ki mu je »vzornik« Boštjan Andrejc - Buši.
Za slednji dve prireditvi smo zaradi naše premajhne dvorane morali najeti večjo v kulturnem domu, saj seje na odru zvrstilo čez 100 nastopajočih. Morda par besed o »profesionalnosti« upravljalcev dvorane kulturnega doma. Cena najema je bila kar »okrogla«, čeprav nismo privatna šola in starši plačujejo za materialne stroške šolnino, malo manj »okrogle« pa so bile usluge, saj smo si naročene stole na oder morali prinesti kar sami, da nastopajočim ni bilo dano nobene od dveh generalk opraviti pod odrskimi lučmi in so se morali otroci pod sijočimi reflektorji znajti šele in kar na samem nastopu, da o razpadanju klavirja, ki že močno kličg po novem, sploh ne govorim.
NASTOPI IZVEN SOLE
Na prireditvah izven šole smo bili prisotni vsakič, ko so nas povabili, pihalni trio je pospremil na pot dve razstavi, likovno in fotografsko, vodja šole pa je predsedovala ocenjevalni žiriji na tekmovanju pevskih skupin ob Srečanju socialnih zavodov Slovenije Srečanje je bilo letos v Izoli, za kar je šola prejela javno zahvalo tudi kot eden od številnih soorganizatotjev te velike prireditve s 750 udeleženci. Oba zbora sta se predstavila tudi na občinski reviji pevskih zborov Naša pomlad, jazz skupina pa je na nastopih umetniške gimnazije v Kopru vsaj trikrat poskrbela za boljšo voljo in sprostitev vedno preobremenjenih srednješolcev. Aktiven je bil tudi šolski pihalni orkester, kije pospremil kar nekaj prireditev na prostem (jadralna regata, odprtje prenovljenega parka P. Coppo), za Tv oddajo Sledi so naredili nekaj posnetkov. Tudi srečevali smo se veliko. Srečevali smo se učenci našega Centra za glasbeno vzgojo pa tudi na ravni Primorske: saksofonisti, flavtisti, kitaristi, godalci, pianisti (kar trikrat so se pianisti CGV-ja srečali tudi v naši dvorani), ki smo se pripravljali na srečanje ZPGŠ in tekmovanje. V Umag pa so odpotovali tudi godbeniki na »susrete« istrskih orkestorv.
KAKO PRIVABITI NOVE TALENTE
Ker se ob prehajanju osemletke na obvezno devetletko tudi glasbeno šolstvo pospešeno pripravlja na »reformo«, smo - nekoliko zaskrbljeni nad nekaterimi nedorečenimi stvarmi (normativi pri programih predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice na eni in priporočljive starosti večine glasbil, izvzemši klavir in violino pa kljunasto flavtico, na drugi strani) in v večni bojazni za upad vpisa (vedno manj rojstev) - in predvsem zaradi upada zanimanja za pouk klasične harmonike (bolj »modno« seje danes učiti diatonično in to pri »privat« učiteljih), okrepili dejavnosti za pridobitev novih učencev. Z zborčkom pripravnic (Kristina Babič) in nekaj solisti - začetniki - smo odšli v vrtec in na igrišču na prostem v veliko veselje malega občinstva uprizorili glasbeno prireditev, ki smo jo imenovali Majski veter. Že ob kulturnem prazniku smo februarja povabili k nam izbrane osnovnošolce, slovenske in italijanske, in jim priredili koncert, v kulturnem domu pa smo osnovnošolcem obeh slovenskih šol pokazali, kako izgleda generalka za nastop z veliko množico izvajalcev solistov in tistih zbranih v komornih sestavih, orkestru in kar treh zborih. Marca smo v organizaciji OŠ Livade lahko poslušali harmonikarski orkester ZPGŠ pod vodstvom Claudia Furlana, izjemno lepo doživetje (če zanemarimo ne prav omikano šolsko občinstvo!), aprila so nas obiskali harmonikarji iz Kragujevca, v maju pa so nam v goste prišli še harmonikarji iz radovljiške glasbene šole.
TEKMOVALNI USPEHI
Vse bolj se v zadnjih letih za razvoj mladih glasbenikov zdijo pomembna tudi razna tekmovanja. Seveda smo tekmovali tudi mi! V začetku marca so se na koprski glasbeni šoli v znanju teorije in solfeggia na simpatično in domiselno »pogruntanem« kvizu (Sindija Šiško in Vanja Gregorič) pomerili učenci Centra za glasbeno vzgojo, prvi mesti sta osvojili izolski ekipi (Maja Cilenšek in Kristina Babič). Na TEMSIG so se odpravili po dva kitarista: Martin Miletič in Jaka Klun (B. Andrejc) in violinista: Rok Kleva Ivančič in Uroš Bubnič (S. Horvat), kitarist Jaka Klun se je uvrstil in »dobro držal« tudi na državnem tekmovanju, violončelistka Katja Panger (I. Švare) in pihalni trio z Ano Dadič, flavta, Darjo Dobrila, klarinet in Lariso Marjanovič, saksofon (D. Kitič). Na prvem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v organizaciji Primorske pevske zveze in Skladu ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je Otroški PZ CGV pod vodstvom Maje Cilenšek in ob klavirski spremljavi Nuše Gregorič v kategoriji mladinskih PZ zmagal, bil najvišje ocenjen zbor tekmovanja in prejel še posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe napisane v 20. stol. do danes. Na regijskem klavirskem tekmovanju pa sta sodelovali dve naši učenki, Leja Romana Zupančič (razred: D. Jug), kiji je do zlate plakete zmanjkala le poldruga točka in Zarja Vatovec (A. Alavanja Drucker) je s prvo nagrado v svoji kategoriji ponovno potrdila, da je na pravi poti. Na tem tekmovanju pa sta z izrednim uspehom sodelovala tudi dva nekdanja naša učenca, zdaj dijaka umetniške gimnazije v Kopru, ki se klavir učita kot stranski predmet Veronika Ferfolja (A. Alavanja Drucker), osvojilaje srebrno priznanje in Matej Bonin (A. Češnjevar), kije osvojil zlato priznanje in drugo nagrado. Slednji se, njegov mentorje A. Čopi, letos lahko pohvali tudi s prvo nagrado z nedavnega tekmovanja - natečaja za najboljšo zborovsko skladbo (priredbo ljudske pesmi Stoji mi lipica) - posvečenega skladatelju Ignaciju Otti ob prvi obletnici njegove smrti.
PRIREDITVE V NAŠI DVORANI
Ob koncu pa naj omenim še, da so se v dvorani naše šole poleg omenjenega zvrstile še nekatere prireditve, ki so znatno obogatile naš kulturni vsakdan: Znanstveno raziskovalno središče iz Kopra je predstavilo Kramarjevo knjigo o Izoli, gostili smo pianista Roka Palčiča in Aleksandro Klimovo, ki se šolata v razredu Sijavuša Gadžijeva na srednji šoli v Ljubljani - mimogrede: Rok se rad vme domov in pripravi v »domači« glasbeni šoli vsaj en koncert letno, še dvakrat smo gostili mlade glasbenike iz Ljubljane: najprej pihalni kvintet Eoi z Akademije za glasbo in končno še sedem pianistov iz razredov Aleksandre Naumovski in Igorja Bravničarja iz GŠ Vič-Rudnik.
Pred nami so zdaj izpiti, še kak koncert ob zaključku šolanja (flavtistka Ana Tripar iz razreda Katje Petrovič, pianistka Zarja Vatovec), zaključni zborovski koncert zaključni koncert Jazz Banda, soorganizacija mednarodne poletne klavirske šole Igorja Lazka v prvi polovici julija , nato pa le še morje, sonce, počitek.Naužijmo se jih! (Darinka Jug)
PRVI PRAZNIK NAJBOLJŠEGA IZ IZOLE
Med petkom in nedeljo bo v Izoli potekal Praznik oljk, vina in rib, kjer se bodo predstavili proizvajalci teh dobrot. V povezavi z novo prireditvijo bodo potekali še tradicionalni Dnevi oljk, ki z razglasitvijo najboljših olj zadnje sezone in drugimi dogodki pomenijo nekakšen zaključek oljkarskega leta. Na Velikem trgu bo še maratonska košarkarska prireditev »Izola pod koši«, tako da se obeta pester konec tedna. Pred leti je zamrl Praznik pomladi, vendar bomo kot kaže zdaj dobili novo prireditev.
NAJBOLJŠE IZ IZOLE
Organizator Praznika oljk, vina in rib je Center za kulturo, šport in prireditve, ki prireditev pripravlja ob pomoči Turističnega gospodarskega združenja ter Turističnega društva Izola, zagotavlja, da bo v treh dneh Izola zaživela v duhu domače istrske kulinarične ponudbe. Z degustacijami in prodajo svojih izdelkov se bo na stojnicah predstavilo 11 do 15 oljkaijev ter 15 proizvajalcev vina iz Izole in ostalih delov Slovenske Istre, Salladia bo prisotna s svojimi ribjimi delikatesami, z domačimi proizvodi pa se bodo predstavili tudi člani Društva za razvoj vasi Cetore. Pričetek dogajanja bo v petek ob IS.uri, že ob 17.uri pa bodo goste privabljali Šavrinski godci ter branjevke iz Cetor. Zvečer pripravljajo tudi zabavni program in sicer bo v petek na Verdijevi ulici ob 20.uri nastop plesne skupine Fredi, nato pa bo goste zabaval Slavko Ivančič, v soboto bo na Velikem trgu nastopila skupina Tramontana, v nedeljo ob 20.uri pa bo nastopil še Pihalni orkester Izola
OLJKARJI SO (SKORAJ) ŽE V EVROPI
V prostorih SGTŠ, oziroma restavracije Riviera pa bodo v soboto potekali Dnevi oljk, kijih pripravlja Društvo oljkaijev Slovenske Istre. Do predlani so prireditev pripravljali v Kortah, zaradi premajhnega obiska pa so jo preselili v Izolo, kjer pričakujejo boljši odziv. V dopoldanskem času bo na vrsti kviz osnovnošolcev na temu »Oljka, ali te poznam«, sledila bo vodena degustacija (ob 11.uri), kjer lahko sodeluje vsakdo, ki se prijavi pol ure pred začetkom. Po besedah Milene Bučar-Miklavčič, strokovne sodelavke DOSI-ja, je namen takšnih degustacij predvsem spodbujanje kulture oljčnega olja, saj ima tukaj vsakdo možnost, da poskusi tako kakovostna in nagrajena domača olja kot nekakovostna in tako sam lahko opravi primerjavo. Popoldne, ob IS.uri bo na vrsti še okrogla miza o spremembah, ki čakajo oljkarje ob vstopu v EU, kjer bodo spregovorili tudi o vzpostavitvi registra pridelovalcev in predelovalcev oljčnega olja, kar pravkar sprejeti pravilnik. Kot vsako leto pa bodo tudi tokrat razglasili najboljša olja in tiste, ki sojih pridelali. Letos bodo oljčno vejico letnika 2002 prejeli:
Zdenko Hrvatin, Marjan Hrvatin,
Franjo Bošnjak, Franko Lisjak,
Ivan Zadel, Robert Kocjančič,
Markočič-Vesel, Vanja Dujc,
Miran Adamič in Aleksander Jevnikar.
VELIKI TRG BO IGRIŠČE
Protagonisti košarkarske prireditve »Izola pod koši«, ki jo pripravlja predlani ustanovljen Košarkarski klub Izola, pa bodo najmlajši, ki se bodo pomerili na posebnem plastičnem parketu. Nastopilo bo 25 ekip iz vse Slovenije, poleg male košarke pa se bodo tudi tisti, malce starejši pomerili v družabnih košarkarskih igrah kot sta »2 bali open« ter »Street bali«. Pričakujejo tudi dve ekipi veteranov, kjer bodo nastopila imena kot npr.
Daneu, tako da bo to pravi praznik košarke.
ODPRTJE IGRIŠČA NA ŠAREDU
Člani Kulturno športnega društva Šared pa prirejajo na tamkajšnjem športnem igrišču slovesnost ob odprtju tega pomembnega športnega objekta, ki je že gostil nekaj prireditev, zdaj pa ga bodo še uradno predali namenu. Seveda bo uradno in resno le na začetku, ko bo na vrsti predstavitev društva in svečani govor predsednika Športno kulturnega društva Šared, Franka Rote ter izolske županje Brede Pečan, potem pa bo vse bolj veselo do pozno v noč.
Začelo se bo z nastopom mažoretk Twirling kluba Piran, nadaljevalo s predstavitvijo Društva za borilne veščine Piran, s plesno točko bivših Flipic, nastopom mladih harmonikašev, otroškega pevskega zbora iz Kort, mladega violinista Uroša Bubniča in vokalne skupine Šavrinke. Sledile bodo karaoke za otroke, nato pa bo na vrsti folklorna skupina VAI iz Pirana, premierno pa bodo predstavili tudi filme o Planici in 1. maju na Šaredu. Na veselici z domačimi godci in duom Funky pa bodo ocenjevali težo živega odojka in pripravili še nekaj presenečenj. Seveda bo za jedačo in pijačo poskrbljeno.
Organizatorji so domače gospodinje prosili naj spečejo nekaj dobrot za nastopajoče pa tudi za druge udeležence bo kaj ostalo. Skratka, Šaredini se ne bojijo dela in zabave tudi ne.
JSKD obvešča v
NATEČAJ ZA LITERATE-SENIORIE,...
Literarni natečaj za 5. srečanje seniorskih piscev -začetnikov v letu 2003
Razpis je namenjen upokojencem in starejšim piscem iz Slovenije in zamejstva.
Pogoji: 1. Avtoiji lahko sodelujejo s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi, gledališkimi in esejističnimi besedili, kijih tudi še niso poslali na dosedanja srečanja.
2. Obseg poslanega gradiva naj ne presega 20 pesmi ali do največ ene avtorske pole (16 strani oz. 30.000 znakov) proze ali drame. 3. Prispevki naj bodo natipkani, in to samo enostransko. 4. Vsak prispevek mora biti označen z avtorjevim imenom, priložiti pa je treba še kratko biografijo, ki naj se nanaša predvsem na ukvarjanje s pisanjem, točen naslov (tudi elektronski) in telefonsko številko. 5. Prispela besedila bodo prebrali strokovni ocenjevalci, ki bodo na medobmočnih srečanjih povedali strokovno mnenje o poslanih besedilih, avtorji pa bodo imeli priložnost predstaviti tudi svoje najnovejše knjige. 6. Medobmočnih srečanj bo pet: v Lendavi, Mariboru, Cerknici, Trebnjem in Šentjurju pri Celju. Pripravili jih bomo skupaj z območnimi izpostavami sklada letos septembra. 7. Izbrane avtorje z medobmočnih srečanj bomo novembra povabili na dvodnevno literarno kolonijo starejših piscev - začetnikov v Izolo. 8. Prispevkov ne vračamo, zato naj avtorji obdržijo zase kopije. Izbor iz poslanih besedil bo objavljen v reviji Mentor in po možnosti organizatorjev tudi drugje. Objav ne honorirama 9. Organizatorji krijejo stroške prehrane in strokovnega dela srečanja. 10. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01 2410 516 ali 01 2410 500 in e-mailu: dragica.breskvar@jskd.si.
11. Prispevke je treba poslati do 10. julija 2003 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana, s pripisom »seniorji 2003«.
Urednica revije Mentor: Dragica Breskvar
LIKOVNA KOLONIJA OSP 2003
Območna izpostava JSKD Koper, vabi likovnike, da se udeležijo likovne kolonije OSP 2003. V tednu od 28.6. do 5.7.2003 bodo v Ospu delali z mentorjem Andrejem Trobentarjem. Prijave sprejema OI JSKD Koper do 23.6.. Kolonijo organizira v sodelovanju z ZKD MO Koper, KD Domovina Osp in DLD Pozejdonka
Poletne gledališke delavnice Koper, 7,13. julij 2003
Delavnice so namenjene gledališkim skupinam, ki gojijo klasično gledališče na ljubiteljskih odrih (drame, komedije, veseloigre ipd). Udeležbo priporočamo predvsem mentorjem otroških in mladinskih gledališč, režiserjem in igralcem ljubiteljskih odrov. Delavnice bodo potekale dvakrat dnevno po tri šolske ure. V sodelovanju z Gledališčem Koper in v okviru Primorskega poletnega festivala so predvideni tudi ogledi predstav poklicnih gledališč in pogovori s profesionalnimi ustvarjalci.
Program delavnic:
I.	REŽIJA OTROŠKE GLEDALIŠKE PREDSTAVE Letošnja gledališka
delavnica bo v celoti posvečena nastajanju predstave, od začetne analize teksta, do končne produkcije (udeleženci bodo tudi nastopili). Delavnico vodi: dramaturginja in režiserka Katja Pegan
II.	OD IMPROVIZACIJE DO KARAKTERJA Seminar uporabnih napotkov, ki lahko igralcu pomagajo pri delu na sebi in pri oblikovanju vloge.
Delavnico vodi: Snježana Martinovič
III.	IGRALSKI TRENING Obravnavanje različnih vaj in spretnosti različnih pristopov k igri tehnik od začetnih do bolj kompleksnih. Delo temelji na individualnem pristopu do igre, tako da vsak udeleženec razvija tiste sposobnosti, ki se mu zdijo najbolj potrebne pri njegovem nadaljnjem delu in igralskem razvoju. Delavnico vodi dramski igralec Gašper Tič.
Kotizacija: 25.000,00 Sit (DDV vključen) Bivanje: Bivanje si udeleženci organizirajo sami. Informacije in prijave za delavnice: JSKD, Štefanova 5,1000 Ljubljana, tel. 01 2410 517 ali 2410 523, fax: 01 2410 510, e-mail: franci.cotman@jskd.si, kontaktni osebi: Jure Rudolf in Franci Cotman Prijavni rok: 30. junij 2003
KONCERT ZA SLADOKUSCE
SfteLj
Shoto klub Pod Belvederjem v Izoli vabi to soboto na izjemno zanimiv koncert ene najbolj svežih italijanskih alternativnih	”
skupin, KECH iz Monze. Štiričlanska ! tac'	.u»
zasedba igra glasbo, ki je grajena na radiohadovskih kitarah, lebdečih vokalih ^ in čvrstih ritmih, Giovanna (vokal, elektronika), Davide (kitare), Teddy (bobni), in Nicola (kitare) pa so klasično italijansko brezhibni izvajalci z veliko več energije kot bi jo pričakovali od skupine, ki že ima ime na italijanski indie sceni.
Kech pravzaprav ne pomeni nič posebnega. Gre le za zadnjo postajo v Marrakešu, čeprav v glasbi ni prav nič etna in tudi Monza ni prav nič ekzotično italijansko mesto. Skupina je nastala leta 2000 in spomladi naslednjega leta so v studiu BIPS v Milanu že posneli prvih pet pesmi, ki so končale na njihovem prvem demo posnetku. Nekatere radijske postaje so začele predvajati te posnetke in pesem Electronic je postala glasbena podlaga za propagandni film italijanskega Lastminute.com. Sledili so nastopi po vseh mogočih odrih do Umbrije in Toscane. V kleti kjer sicer vadijo so posneli naslednjih pet pesmi in tako je nastal njihov prvenec, EP "A lovely place", ki je bil deležen zelo pozitivnih kritik, rezultat pa so bila povabila na gostovanja po Italiji in na Nizozemsko. V teh poletnih dneh v svoji kantini snemajo še preostalih pet pesmi za njihov prvi LP in se pripravljajo na zanimivo izkušnjo v Sloveniji.
Če bi radi o bendu vedeli kaj več, preden se to soboto odpravite v klub Shoto pod Belvedere v Izoli priporočamo ogled in poslušanje njihove spletne strani http://www.kechworld.com/
_ j fcl

fODm-VKEK
SEVERINA V SAN SIMONU
Začenjajo se Noči na plaži v Simonovem zalivu. Vsako soboto bodo tam koncerti znanih izvajalcev,ob zaključku pa še "MEGA OGNJEMET"
Otvoritveni večer v soboto 14.6.2003 so zaupali najpopularnejši hrvaški zvezdi SEVERINI.
V
DNEVI OLJK IZOLA
Praznik oljčnega olja vina in rib
Izola, od 13. do 15. junija 2003
Ob tem pa okrogla miza na temo registra oljk in geografskega porekla, pa vodena degustacija oljčnega olja, raznolika ponudba jedi po starih receptih, razstava in zabava.
______Razlog več, da obiščete Dneve oljk v Izoli.

Nedelja, 15. junij ob 10.30 in 12.00 KULTURNI DOM IZOLA Območna izpostava JSKD Koper-Izola
dvoini nastop predšolskih
pevskih zborov FINGO
(vstopnina 500,00 SIT)
Nedelja, IS.junij ob 19.00 PARK PURO COPPO in 19.30 SONČNO NABREŽJE
KOPALNE GODBE
Pihalni orkester Izola
PETEK, 20 junij ob 20.30 MANZIOLDEV TRG
VOZI NE VLAK V DALIAVE
Plesni studio LAI
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino
Vas vljudno vabi
na junijsko knjižno čajanko z naslovom
PRI DEDKU IN BABICI
ki bo v četrtek, 19. junija ob IO. uri dopoldne,
v prostorih mladinskega oddelka Matične knjižnice Izola, Ul. Oktobrske rev. 1.
Prijazno vabljeni
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
PODALJŠEVANJE GRADIVA IN INFORMACIJE PREKO TELEFONSKEGA ODZIVNIKA
V Matični knjižnici Izola smo za vse uporabnike pripravili telefonsko storitev, ki nudi avtomatsko podaljševanje roka vrnitve izposojenega gradiva in obenem posreduje tudi aktualne informacije povezane s knjižnico. StorKev lahko uporabite kadarkoli, saj deluje vse dni v tednu neprekinjeno 24 ur. Če želite podaljšati izposojeno gradivo preko telefona ali želite slišati informacijo o dogajanju povezanem z našo knjižnico zavrtite spodaj navedeno telefonsko številko. Pri vpisovanju podatkov uporabljajte tipke telefona.
Za podaljševanje izposojenega gradiva morate imeti veljavno člansko izkaznico in v bazi knjižnice vpisan svoj rojstni datum, ki se uporablja kot koda za vstop v sistem podaljševanja.
BIBLIOFON 031 90 90 43
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si Naši člani iščejo: * Naša članica bi se rada naučila tehnike REŠALJE-ja; * Gospa iz Kopra išče nekoga, ki bi jo uvedel v računalniški program Golive; * Poznate morda starogrščino?* Se spoznate na solo petje? * Naš član se zanima o popotovanju po Bahamskih otokih; *
Naš član bi se rad naučil šivati ribiško mrežo; * Naš člar bi rad poglobil znanje bio-kmetijstva;
Primorska Borza znanja vam je na voljo na tel. št. 05 66 31 282 ali osebno v prostorih Matične knjižnice Izola, Ul. oktobrske revolucije 1 in sicer vsak delavnik med 8. in 14. uro, ob četrtkih pa še popoldan od 16. do 18.30.
KULTURNI CENTER IZOLA
Vabimo vas na otvoritev razstave
Likovnega društva
TUBA Izola
v četrtek 12. junija ob 19.30 na Gregorčičevo ulico 21
kino ODEON
Četrtek, 12.6., Petek 13.6., Sobota 14.6., Nedelja 15.6. Ponedeljek 16.6. Torek 17.6
Janko in Metka ob 16:30 Zgodba o tem, kaj se zgodi, če se izgubite v Čarobnem gozdu in čejiri tem zagrizete v napačno hiško.
Polnočni obračun ob 18:30 in 21:00 Ko kitajski uporniki umorijo Wangovega očeta in ukradejo cesarski pečat, se Wang in Roy odpravita za njimi v Anglijo.	..........
Art KINO - Odeon
sreda 18.6. ob 21.00 - družinska drama
NIKJER V AFRIKI-Nowhere in Africa
Režija: Caroline Link / Igrajo: Juliane Kohler, Regine Zimmermann, Merab Ninidze, Festivali in nagrade: Oscar za najboljši tujejezični film 2003 in več mednarodnih in nacionalnih filmskih nagrad.
Leto 1938. Židovska družina Redlich emigrira pred nacizmom v Kenijo, kjer se odvetnik Walter Redlich zaposli kot oskrbnik na kmetiji. Medtem ko se njegova žena Jettel ki je odraščala v meščanskem domu, težko prilagaja novemu življenju, njuna plaha hči pa naravnost cveti. Uči se lokalnega jezika in običajev ter se spoprijatelji s kuharjem Owuorjem. Izguba doma in sorodnikov ter nezmožnost, da se pogovorita, ogrožajo Jettelin in Walterjev zakon. Le počasi se spet približata drug drugemu. Po koncu vojne Walteiju ponudijo mesto sodnika v Frankfurtu, toda po tolikih letih, v katerih sta se navadili življenja v Keniji ni gotovo, da se bosta tudi Jettel in Regina vrnili v Nemčijo... Po nagrajenih filmih ONSTRAN TIŠINE in PIKICA IN TONČEK, je Caroline Link posnela NIKJER V AFRIKI, po avtobiografskem romanu Stefanie Zweig. Caroline Link je na svoj izjemno čustven način posnela ljubezensko in družinsko dramo, resda spet obravnava z židovsko tematiko in se dogaja med drugo svetovno vojno, vendar jo obravnava drugače, sveže in poetično; kot pravo nasprotje Pianistu Romana Polanskega in Amen Coste Gavrasa___________________
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev razstave
»ARS F0R0IULANA 4«
Devet umetnikov združenja Centro Friulano Arti Plastiche
Alpina Della Martina, Giuseppe Delle Vedove,
Paola Gasparotto, Angela leardi, Ines Lippolis, Paola Lovisatti Comini, Renza Moreale, Rosanna Morettin, Sabrina Nola
ki bo v petek, 13. junija ob 18.30 url v galeriji INSULA v Izoli.
ulica Girodana Bruna 6 Izola
Sofiji Mnp
JSKD
Vabimo vas na ogled razstave kolažev in asemblažev avtorice
Katarine Drobnič
v izolski Sončni dvorani,
ul. Giordana Bruna 6 (nasproti Glasbene šole Izola)
Razstava bo na ogled do 9.7.2003 (urnik: ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure)
galerija ALGA
SOUSTVARJAJMO SVOJ KRAJ ■ LIK-ovci-pioniijidmibenih inštalacij
Alkoholni zakon še velja
GOSTINCI PA KAR PO STAREM
Policisti PP Izola so v soboto zvečer prejeli obvestilo, da je v gostinskem lokalu v Izoli padel moški, se pri tem poškodoval in ga na kraju oskrbuje medicinsko osebje prehospitalne enote.
Policisti so na kraju zbrali prve podatke, ki so kazali, da se gostinsko osebje ni držalo določil Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA) in osebi, ki je kazala vidne znake opitosti od alkohola postregli z alkoholno pijačo. Z nadaljnim delom so policisti ugotovili, da je oseba zaradi opitosti padla v gostinskem lokalu in pri tem zadobila vrezno rano na glavi in pretres možganov. Policisti so ugotovili, daje oseba imela v krvi 3.77 g/kg alkohola.
Zoper odgovorno osebo lokala bo policijska postaja Izola podala predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške, zaradi storitve prekrška po ZOPA, ki v takšnih primerih za gostinca predpisuje kazen od 250.000,00 SIT do 5.000.000,00 SIT.
ŽE POZABLJEN ZAKON
Tako torej policijsko poročilo, kratko, faktografsko in v skladu z zakonom. Že pogled po izolskih lokalih pa hitro pove, da komaj sprejeti alkoholni zakon ostaja mrtva črka na papirju. Že res, da so gostinci izobesili napise o tem, da ne točijo žganih pijač pred deseto uro zjutraj in da vinjenim osebam ne točijo alkohola, a je to bolj zaradi inšpektorjev, ki kontrolirajo ali imajo gostinci obešeno omenjeno opozorilo, kontrole kako izvajajo ta določila pa skorajda ni.
Uresničuje se tisto, kar smo tudi novinarji opozarjali ob sprejemanju tega zakona, namreč to, da postavljamo nekakšno formalno oviro, ki pa jo zlahka preskočijo oboji, tisti pred in tisti za šankom. Zjutraj se še naprej toči žganje, le da zdaj v skodelice za kavo, vinjeni še vedno dobijo pijačo, le da jo zanje naroči nekdo, ki mu ni na daleč videti, da mu alkohol že hodi na možgane, mladoletniki pa lahko dobijo kar hočejo, saj 16 letna dekleta dandanes ne dajejo ravno otroškega videza.
Ponavlja se zgodba kadilskega zakona, ki smo ga že vsi pozabili in še nekaterih podobnih "izumov" naših poslanskih skrbnikov. V primeru alkoholnega zakona bi bilo bolje, če bi Center za socialno delo nadzoroval kje končajo njihove socialne podpore in če bi gostince, ki dobesedno "ubijajo" svoje redne stranke, obtožili nenaklepnega umora Kajti to, da nekdo iz dneva v dan toči alkohol človeku, ki propada pred njegovimi očmi ni nič drugega kot umor iz malomarnosti.
Policisti tudi zaradi sobotnega dogodka opozarjajo, da postaja Zakon o omejevanju porabe alkohola vedno bolj pozitivna zakonodaja, ki lahko preprečuje tudi tovrstne dogodke in posebej v dneh izrazite vročine in povečanja gostov v obalnih mestih naj bodo gostinci še posebej pozorni na spoštovanje ZOPA. To bo nedvomno močno prispevalo k zmanjšanju števila raznovrstnih poškodb, kaznivih dejanj in prekršov po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir.
MONAFON TEGA VEČERA
Prizor je zdaj že dolgo znan. Komaj pade mrak in se napolnijo mize restavracij, kavarn in slaščičarn ob Sončnem nabrežju in Drevoredu 1. maja, se prav počasi pripelje prvi od treh, vsem znanih osebnih avtomobilov znanih registracij, v njem sta običajno dva, z očali zakrita v nič zazrta mladeniča, iz avtomobila pa glasno udarja v mediteranski večer turbo uspešnica iz nekega drugega okolja. Gostje ob mizah se najprej zdrznejo, potem se pomenljivo nasmehnejo, ko pa gre mimo že tretji avtomobil te vrste ali pa isti zapelje počasi po ulici že tretjič v slabe pol ure, potem marsikdo med gosti že postane slabe volje.
Na policiji te turbo kulturne atašeje dobro poznajo, vendar enostavno nimajo dovolj ljudi, da bi se ukvarjali z njimi in pravijo, da bi kaj več lahko naredili občinski redarji. Ti pa prav veliko tudi ne morejo storiti, saj nimajo pristojnosti nad premikajočim prometom. In veseli godci z do konca navitimi ojačevalci se premikajo, prav počasi, z omejenimi 5 kilometri na uro mimo začudenih gostov s kalamari na krožniku in prijetnim klepetom ob sončnem zahodu.
Še najboljšo idejo je imel eden od obiskovalcev Izole. Takole je predlagal: Če zakon tega ne more prepreliti potem bo morda najbolje, da ob koncu večera tukaj prisotni naredimo izbor najbolj glasnega etnoavtomobila in mu podelimo naslov "monafon tega večera". Bomo vsaj vedeli, zakaj moramo vse to prenašati od pomladi do jeseni.(MF)__
DOBRODOŠLI PO BATINE V IZOLO
Najboljša reklama je tista od ust do ust, pravijo strokovnjaki za marketing. Kakšen je učinek reklame od pesti do čeljusti pa si lahko le mislimo. Dejstvo je, da imamo v Izoli kar nekaj antipropagandistov, ki skrbijo za to, da se gostje pri nas ne bi počutili posebej dobro in da bi od nas po možnosti odšli s kakšno buško na čelu. Nekaj takih prenapetih mladcev s pomanjkanjem seksa tako poskrbi, da sproti izniči tisto, kar turistični delavci ustvarjajo leta in leta in kar občinski proračun zelo konkretno plačuje iz naslova turistične takse. LOKALPATRIOTIZEM NAJNIŽJE VRSTE
Tako so konec tega tedna policisti dobili obvestilo, da je bila skupina mladih Ljubljančanov napadena in pretepena v Simonovem zalivu Kljub dobrim batinam so nekako zbežali pred napadalci, policisti pa sojih napotili v izolsko bolnico, kjer naj bi dobili zdravniško oskrbo. Ampak domači mladci se niso dali in so prišli za njimi v bolnico ter tam skušali še naprej poravnavati nekakšne nerazčiščene račune. Policisti so jih komaj pomirili, za enega od udeležencev pa so morali uporabiti prisilna sredstva in ga pridržati do iztreznitve Sicer pa bodo policisti kar deset ljudi predlagali sodniku za prekrške.
O tem, kako resen je bil obračun z bojaželjnimi priča tudi podatek, da je policist utrpel poškodbo roke, saj ima počeno kost v dlani pri mezincu desne roke.
V drugem primeru pa je varnostnik obvestil policiste, da nekaj oseb pred gostinskim lokalom krši javni red in mir. Ker so bili udeleženci pod vplivom alkohola so s kršitvijo nadaljevali tako da so morali policisti kar dva med njimi umiriti s pomočjo prisilnih sredstev in jih odpeljati na treznjenje in razmislek, potem pa še na znani naslov.
POTREBNE SO PRAVE KAZNI
Noja, pretepi so bili od vedno in starejše generacije se še spominjajo kako so padale batine pri Arrigoniju ali kje drugje. To je vse res, res pa je tudi, da smo ljudje danes precej drugačni kot nekoč. Danes šole in družine propagirajo mirovno vzgojo in večina ljudi nikoli v življenju ne doživi pretepa čisto od blizu. Tako manjšina, ki ji je zabava a la "gremo mlatit Ljubljančane", postala način življenja, vse bolj pridobiva na samozavesti, saj se žrtve vse manj branijo. Policistov in varnostnikov pa enostavno ni dovolj za zaščito nemočnih in nič krivih, zato bi morale biti sankcije veliko težje in lažje izterljive.
Za začetek bi morda izvajalci takšne antipropagande dobili praktične kazni v obliki obveznega dela v pomivalnici kakšne hotelske restavracije ali obvezno delo v uniformi Komunale z metlo v roki in s smetnjakom na vozičku. Zagotovo bi takšna kazen bolj zalegla od denarne kazni, ki je država nima od koga izterjati.
MINUTA DOLCA CELO ŽIVLJENJE
Zaradi posledic prometnih nesreč, katerim je botrovala neprilagojena hitrost, je lani v Sloveniji umrlo 117 ljudi, 630 jih je utrpelo hude telesne poškodbe, 3707 pa lažje. V prometu so posebej tvegani poletni meseci, saj je lani od začetka junija do konca avgusta umrlo kar 81 ljudi oziroma 30 odstotkov vseh lanskih žrtev. Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč, pri katerih so tudi posledice praviloma hude.
Za premnoge ljudi so posledice nesreč tragične. Ne le v primeru smrtnih nesreč, pač pa tudi pri mnogih, ki preživijo. Nekateri morajo začeti od začetka, z učenjem osnovnih stvari, drugi ostanejo za vse življenje priklenjeni na posteljo ali invalidski voziček. Tudi to so razlogi, zaradi katerih se je slovenska policija odločila za preventivno akcijo Minuta v prometu je lahko dolga celo življenje, ki bo trajala do 21. junija. V petek bodo akcijo izvedli v Kopru, kjer so se odločili za postavitev infotočk pri dveh največjih trgovskih centrih: od 13. do 16. ure pri Supernovi in predvidoma od 17. do 20. ure pri Mercatorjevem hipermarketu.
Do konca aprila se je zaradi hitrosti v Sloveniji zgodilo 2498 nesreč, kar je za štiri odstotke manj kot lani. V teh nesrečah je umrlo 19 ljudi (od skupnega števila 63), kar je za 47 odstotkov manj kot lani. Hude telesne poškodbe je utrpelo 142 ljudi (lani 234), kar je za 39 odstotkov manj kot lani. Največ nesreč, katerim je botrovala neprilagojena hitrost, se je zgodilo v naseljih brez uličnega sistema (31 odstotkov, lani 29) in na regionalnih cestah (22 odstotkov, lani 20). V tem času so policisti ugotovili 91.718 prekoračitev hitrosti (tom 89.128), v postopek pri sodniku za prekrške so predlagali 3703 voznike, v enakem času lani pa 4919. (sk)
KRIMINALIJE
HRUP IZ AVTOMOBILA
Kar dvakrat so morali poisredovati policisti zaradi hrupne glasbe iz parkiranega avtomobila. Najprej so se pritožili iz hotela, saj je iz tam parkiranega avtomobila v pozni nučni uri ropotalo kot v Gavioliju. Lastnik je dobil plačihii nalog.
Tudi druga prijava je prišla iz starega dela mesta kjer je bilo iz avtomobila parkiranega ob parku slišati vse base in druge frekvence nekomu ljube glasbe. Tudi v tem primeru je lastnik dobil plačilni nalog.
GRADBINCI PROTI GRADBINCEM
Gradbeni delavci so poklicali policiste in potarnali, da jih neznan moški ovira in onemogoča pri njihovem delu. Policisti so ugotovili, da je Izolan, ki je tudi sam gradbinec, prijaviteljem onemogočil dostop do gradbišča in jim tudi grozil. Policisti so ga napotili k sodniku za prekrške.
VEČ KOT STANOVANJSKI PROBLEM
Občan je poklical policiste in povedal, daje nekdo zamenjal ključavnico na vhodnih vratih in mu tako onemogočil vstop v stanovanje. Seveda je posumil, da se mu je kdo nasilno vselil v stanovanje. Policisti so ugotovili, da je v stanovanju njegov sin s katerim sta v sporu. Ob prisotnosti policistov je sin očetu izročil ključe in zapustil stanovanje.
ZANESLO GA JE
Ženska je prišla na policijsko postajo in povedala, da je med vožnjo skozi stari del mesta nekdo prišel mimo in ji brcnil v stransko ogledalo tako, da je odletelo. Policisti so storilca hitro izsledili na tržnici in ugotovili, da kaže znake neuravnovešenosti, zato so poklicali zdravnika, ki gaje napotil v psihiatrično bolnico v Idriji.
NABRALO SE JE
Policisti so legitimirali občana, ki jim je med postopkom izročil nekaj zavojčkov iz aluminijaste folije. Povedal je, da je v njih heroin. Na policijski postaji je izročil še nekaj podobnih zavojčkov v katerih je bil prav tako heroin, pri sebi pa je imel tudi večjo količino denarja. Tudi pri njemu doma so policisti našli kar nekaj snovi, kijih zakon prepoveduje.
VSE SILE ZA SPORI
Pred dnevi so se na posebnem posvetu zbrali predstavniki športnih društev in se pogovarjali o problematiki športnih objektov v občini. Pogovor, kije potekal v nič kaj prijetnem hrupu Združenih iger narodov v sosednjem prostoru, je trajal več kot tri ure, rezultat pa je takorekoč ničen.
Veliko bolj uspešni so bili športni delavci na fotografiji, ki se niso zbrali na posvet apak so prišli pojest odojka, ki ga je na stavi izgubil naš rokometni komentator. Stavil je, da bodo rokometaši ostali v prvi B ligi pa je izgubil. Odojek je bil izvrsten in zadovoljstvo po končanem dogodku popolno.
SRAKARSKE
.Začnimo z največjo. Neznani storilec je podnevi vlomil v hišo v Jagodju in ukradel 500 tisoč tolarjev ter dva zlata prstana.
-	Italijanskemu državljanu je nekdo vlomil v plovilo in mu ukradel navigacijsko napravo vredno 15.000 tolarjev.
-	Voznik je na parkirišču ob plaži pustil odprta okna avtomobila v avtomobilu pa mobilni telefon vreden 50 tisočakov, ki ga zdaj nima več.
-	Nekemu drugemu vozniku pa so ponoči vdrli v avtomobil in mu ukradli torbico s 15 cedeji.
-	Malo bolj so se morali potruditi neznanci, ki so Izolanu z dvorišča odnesli kamnito korito vredno 50 tisočakov.
-	Neznanec je v Livadah ukradel salamo in zbežal mimo prodajalke, ki gaje zaman skušala ujeti. Med begom je ves čas trdil, da nima ničesar (razen salame)
-	Lep, predvsem pa okusen plen si je nabral neznanec, ki je iz kleti odnesel 25 kg školjk. Ključ kleti je bil namreč v vratih, 25 tisočakov vredne školje pa so že v loncu.
-	Občan je opazil, da mu je nekdo ukradel električni podaljšek. Našli so ga v sosedovi kleti in ugotovili, da si ga je sposodil sosedov sin.
-	Občan je na Belvederju odšel na kopanje, skuter pa je parkiral tam blizu. Ob koncu kopanja skuterja ni bilo nikjer, našli pa so ga zvečer na Kozini.
-	Neznanec je vlomil v hotelske sobe in si nabral denarja, dokumentov, mobitela in cede playerja.
-	Zaveden občan je pred pošto našel fotoaparat brez lastnika in ga izročil policistom. Malo kasneje je na policijsko postajo prišel tujec in povedal, da je izgubil fotoaparat. Ker ga je natanko opisal je bil očitno njegov in je njegov še danes.
MALI OGLASI
■	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw, bencin,nova-šenerabljena. Cena po dogovoru, tel 641 93 18 •PRODAM HLADILNO SKRINJO Gorenje v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPED Tomos A3 (automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi čelado, inf: 641 45 63
■	UGODNO PRODAM BALKONSKO žaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 -tel 641 6762
■V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE pnmeme za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799490
■	PRODAM ŠKODO Felicia,!. 95, lepo ohranjeno tel 031 500368
■	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp, letnik 2000, 10.000 km,viola-čme barve, kovček, na novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
-	KOSIM TRAVO, tel 031 604 846
-12. ma ja smo na SVETILNIKU POZABILI VIJOLČASTO TORBO iz trde plastike, v kateri so bile šolske stvari. Najditelja prosim če pokliče na tel. 6417-395 ali 041 249 806
-	MAMA Z DVEMA SINOVOMA (7,15 LET) NUJNO IŠČE STANOVANJE V OBČINI IZOLA-041 515 109
-	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam, klicati na 041 856 855
■	FIAT UNO 60S,11986, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. 070295 051
-	MATI in SIN - Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
• PRODAM DOBRO ohranjene Rolerje št. 38 za 5.000SIT. tel 6415100
■	PRODAM POROČNO obleko, številka 36-38. Cena po dogovoru, tel: 041/348 624
■	Inštruiram italijanščino za osnovno šoloin angleščino za osnovno in srednje šole tel. 041315 966.
■	ODDAM PSIČKO manjše rasti, mešanček z maležanko, staro 1 letp. je prijazna in prikupna, tel 041 681 811
■	PRODAM OTROŠKO KOLO znamke SCOVT-kajami z dvema stranskima kolesoma, cena po dogovoru, tel 641 44 53
...........
—n—je tednik holanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 0010, fax. 05/640 0015
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik /elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; teL05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: B1ROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
NOV PRAZNIK POMLADI
Od petka do nedelje bo Izola gostila prvi Praznik oljk, vina in rib, kjer se bodo predstavili proizvajalci teh dobrot, v povezavi z novo prireditvijo pa bodo potekali še tradicionalni Dnevi oljk, ki z razglasitvijo najboljših olj zadnje sezone in drugimi dogodki pomenijo nekakšen zaključek oljkarskega leta. Na Velikem trgu bo še maratonska košarkarska prireditev Izola pod koši, tako da se obeta pester konec tedna. Pred leti je zamrl Praznik pomladi, vendar bomo kot kaže zdaj dobili novo prireditev.
IZOLA SE PREDSTAVLJA L|UBL|ANI
Pred dobrim mesecem dni sta se izolska in ljubljanska županja tako dogovorili, zdaj pa gre očitno zares, saj najemniki izolskih ateljejev za tolar te dni že oddajajo dela s katerimi se bodo predstavili v ljubljanski mestni galeriji. Tam bo tudi predstavljen izolski projekt lokalov za en tolar, najemniki teh ateljejev pa bodo predstavili vso paleto stilov, od klasičnega slikarstva do grafike, od vitraža do obdelave stekla. Tako-le sta se na pot pripravljala akademski slikar Andrej Trobentar in portretist Miki Stamenkovič.
Nogometaši Avtoplusa iz Kort so ponovno drugoligaši. Pravzaprav se morajo o nastopanju v drugoligaškem tekmovanju še odločiti, vseeno pa so naslov prvaka dobro proslavili, kje drugje kot - pod trto.
Mandrač in Avto Jereb v nagradni akci
mk
omiVAjm mmm mm
Šele ob petem nagradnem vprašanju smo ugotovili, da presneto slabo poznate in poznamo zo našo malo občino. Ob nekoliko lažjem vprašanju smo namreč dobili res veliko odgovorov, prav vsi pa ste uganili, daje Seatova Alhambra parkirana pred cerkvico Marije Loretske v Jagodju. Tokrat je imel žreb več dela, iz nabiralnika pa je nagrado izžrebala Klavdija Ivanovič, Senčna ulica 5 iz Izole. Po pošti bo v petek, skupaj z I vsemi dosedanjimi dobitniki, j prejela nagrado:	Posebno
majico podjetja Avto Jereb in knjigo založbe Grlica.
Tokratno vprašanje pa bo le nekoliko težje, saj Alhambre nismo postavili ob kakšen znan objekt ampak smo jo parkirali na delu stare ceste. Napišite kje je ta cesta, odgovore na razglednici ali po elektronski pošti pa bomo čakali do torka popoldne.
MOTOHOV KOT


wbkka'
(JAMICA-.
-NIČ LAŽJEAA...V3E MED YAAONOM IN ŽOTORCUA JE SONČNO NABREŽ7E.
"V

J	
ju	*	
	
1L
Prehitite sonce, pridite v solarij.
Privoščite svoji koži nekaj zagorelosti že pred odhodom na plažo
w®°
stoi*c'
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 doRI.OO SOBOTA od 14.00 do 3100 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir,	v	
	r 1.000 kosov	32.000 SIT
zgibano na format amerikanke.	3.000 kosov	43.000 SIT
	5.000 kosov	57.000 SIT
	10.000 kosov ^		85.000 SIT J
OO ri LI d ÌÌNzitke		
	V	
K\A 1 #	100 - 500 kosov	18.000 SIT
i / //^r	501-1000 kosov V	20.000 SIT s
Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
Cene ne vključujejo 20 % DDV.
r-j-1 BIROGRAFIKA
OBORI
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA in KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b j 6310 Izola T: 05 663 5422 | F: 05 663 5420
E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si