272. šu, vuk a. Ljnbljana, v torek 29 novembra. XX. leto, 1887. Ichaja v :ik dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v st r i j ako-og e rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za jadcn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrete po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ravni S vo je v Rudolfa Kirbiša biči, „Gledališka stolba". Uprav nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ m fetrt leta........4 ,, ■—- „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Vpravništvo ,,8tov. Naroda''. Dr. Ivan Tavčar. Ko je Josip Stritar začel na Dunaji izdajati „Zvon", pojavil se je kmalu v njem pisatelj Emil Leon. Njegove drobne novelete in povesti vzbudile so takoj splošno zanimanje. Lahkoba , s katero so bile pisane, prikupila se je vsacemu. Bila je jedna Bodbo, da ima naše slovstvo od mladega pisatelja — daje ta pisatelj vseueiliščni dijak Ivan Tavčar, izvedelo se je kmalu — še mnogo pričakovati. In res, poklonil nam je vsako leto kaj novega; vselej kaj lepšega in dovršenejšega. Poleg tega, da se je marljivo učil in da je kasneje, ko je prišel z vseučilišča, opravljal vestno svojo službo, v katerej se je pripravljal za prihodnji svoj poklic, odtrgaval si je od počitka vender še toliko časa, da nam je spi-8aval povest za povestjo, novelo za novelo in da je spisal ceio dva obširna romana. Vender pa so spisi LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. s. T ur gene v, preložil Ivan Gornik V. (Dalje.) — Da, to se vidi. — Pavel Petrovič začel je počasi mazati surovo maslo na kruh. — Ali bo dolgo pri nas gostil? — Kakor še bo. Prišel je sem na potu k otcu. — In kje živi njegov otec? — Tudi v naši guberniji, osemdeset vrst od tukaj. Tam ima malo posestvo. Prej je bil Štabski zdravnik. — Te, te, te . . . Zatorej sem se jaz vedno povpraševal: kje sem slišal o tej družini: Buzarov? Nikolaj ali pomniš, v otčevej divizij bil je zdravnik Bazarov? — Menda, da je bil. — Res je, res. Torej ta m -avnik je njegov otec. Hm! — Pavel Petrovič zavihal si je brke. v* njegovi po Obliki in vsebini dovršeni in pripada jim jedno najodličnejših mest v slovenskem slovstvu. S tem pa delovanje mladega rodoljuba ni bilo še pri kraji. V narodnih društvih nahajamo ga marljivega odbornika, odkar se je vrnil z velikih šol v domovino. Živahen po svojoj naravi in unet za vse lepo, poleg tega pa izvrsten govornik, vedel si je takoj pridobiti veljavo povsod in zato so ga jeli klicati v odbore narodnih društev najprej v Kranji in po — preselitvi njegovoj — tudi v Ljubljani. Ljubljanski volilci poslali so ga tudi v mestni zbor. Tri leta dela že uspešno in neutrudno v mestnej hiši. O važnih posvetovanjih je tovarišem njegovim sodba dr. Tavčarja skoro veduo odločilna. Da mož tacih zmožnostij glede na razmere, v katerih se nahaja naš narod, ni mogel ostati procul politieis, umeje se samo po sebi. Polen ljubezni do naroda, čegar najtajnejše mišljenje je — knkor dokazujejo njegova pripovedna dela — dobro poznaval, imel je željo in voljo, pomagati mu. Ob jednem z leposlovnim njegovim delovanjem, začelo je tudi politično. Že z Dunaja pošiljal je „Slov. Narodu" dopise in članke; ko se je po dovršenih študijah vrnil domu, pa je postal stalni sotrudnik tega lista. Za Jurčičeve smrti in kasneje bil mu je urednik V tej dobi napisal je neštevilno političnih člankov, ki so Be odlikovali po odločnosti in zrelej sodbi. Ni torej čudo, da je slovenski narod dr. Ivana Tavčarja začel zmatrati za jeduega najodličnejših svojih mož in da je od njega jel pričakovati veliko. Instinktivno spoznali so to naši politični sovražniki. Vedeli so dobro, da bode vsled svoje delavnosti in svojih fenomenalnih zmožnostij postal v kratkem glavni steber našega političnega življenja. Zato so ga sovražili bolje, ko vsacega druzega politično delujočega Slovenca. Njim pridružili so se pa tudi še neki drugi krogi, katerim ni všeč, da imajo pred stavitelji narodov svojo lastno mnenje o važnih vprašanjih, temveč bi najraje svoje po komandi dobljeno prepričanje ucepili tudi drugim. In ker so vedeli, da je dr. Tavčar nepristopen za vse tajne uplive; da mu je poglavitno vodilo vedno lo domo-rodna ljubezen in lastno prepričanje, zato je postal pristujena osoba tudi njim. In tako sta se ta dva sicer protivna toka spajala v sovraštvu tam, kjer je ljubil celi narod. Umevno je torej, da je velikansko senzacijo vzbudila vest, priobčena pred nekaj tedni po nem-ških časnikih, da se je proti dr. Tavčarju začela preiskava zaradi hudodelstva goljufije. Vsacega iskrenega rodoljuba zabolelo je to v dno srca; v tem ko je sovražnike naroda in dr. Tavčarja spravila v škodoželjno — prikrito in neprikrito — radost. V nemškem časnikarstvu sploh je teško iskati poštenja; a opazke, katere so nekateri nemški listi delali o tej priliki o naših odličnjakih sploh in o celem narodu slovenskem, bile so tako cinične, tako podle, da smo se nehote morali vprašati, če je taka duševna surovost res mogoča v omikanej Evropi. Mi, ki smo dobro poznali dr. Tavčarja solčno čisto poštenje, nismo ni za trenotek dvomili, da mora cela stvar oslanjati se na kako nesporazura-Ijenje. Dasi nam vse okolnosti niso bile znane in dasi so se raznašale po Ljubljani — se ve da po škandala željnih ljudeh, kakeršnih je v izobilji povsod — najčudovitejšo vesti vender se nismo mogli omajati v svojem prepričanji, da je dr. Tavčar popolnem nekriv. Da smo imeli prav, poučil nas je konec pravde proti dr. Tavčarju. Ni najmanjšega sledu kacega madeža ni ostalo na značaji njegovem; temveč mu je celo državni pravnik dal tako priznanje vestnosti in točnosti, da se more njegov govor zmatrati prej za poveličevanje dr. Tavčarja, nego za njegovo obtožbo. In tako je po vodi splavalo veselje vsem tistim, ki so menili, da bodo narod slovenski pripravili ob duhovitega in neutrudljivo delalnega voditelja. Po-veličan izšel je dr. Ivan Tavčar iz pravde, katera mu je prouzročila toliko mučnih trenotkov, in z novim veseljem bode se — o tem smo prepričani — poprijel dela za duševni in [gmotni napredek naroda in — kar je glavni pogoj obojega — politično nezavisnost njegovo v okviru obstoječe ustave. Njegova plameneča beseda donela hode prej ali slej v osrednjem parlamentu in sekala globoke rane onim, ki so ga mislili že. na polu mrtvega. Čist in poveličau stal bole pred njimi; živa prilika slovenskega poštenja. — No, a kaj pa je pravo za pravo sam gospod-Bazarov? vprašal je z polagoma. — Kaj je Bazarov ? — Arkadij se je nasmehnil. — Ako hočete, striček, povem vam, kaj je on pravo za pravo? — Stori mi to uslugo, dragi nečak moj! — On je nihilist. — Kaj ? vprašal je Nikolaj Petrovič, Pavel Petrovič pa je privzdignil nož s koscem surovega masla na konci rezila in ostal nepremičen. — On je nihilist, ponovil je Arkadij. — Nihilist, dejal je Nikolaj Petrovič. — To je iz latinskega, nihil nič kakor jaz morem soditi; morebiti ta beseda pomeni človeka, kateri ničesar ne pripoznava? — Reci: kateri ničesar ne uvažuje, opomnil je Pavel Petrovič ter se iznova lotil surovega masla. — Kateri gleda vse s kritičnega stališča, opomnil je Arkadij. — In ni to ravno isto? vprašal je Pavel Petrovič. — Ne, nikakor ne. Nihilist je človek, ki se ne klanja nobeni avtoriteti, ki ne verjame meni nič tebi nič nobenemu principu, naj še tako uvažujo ta princip. — In kaj je-li to dobro? prekinil ga je Pavel Petrovič. — Kakor se komu zdi, striček. Nekojemu zdi se to dobro, a nekojemu jako slabo. — Lejte si. No vidim pa, da to ni po naše. Mi ljudje starega veka, mi mislim, da brez principov (Pavel Petrovič izgovarjal je to besedo mehko, na francoski način, Arkadij rekel je nasprotno priincip poudarjajo prvi zlog), brez principov, kojim bi ne verjeli, kakor ti praviš, meni nič tebi nič, ni moči niti koraka stopiti, dihniti. Vous avez change tout cela. Bog vam daj zdravje in generalski čin,'*) mi pa se bomo veselili vas gospodov . . . Kako si rekel ? — Nihili-dov, dejal je Arkadij polagoma. — Da. Prej so bili negelisti, a zdaij nihilisti. Videli bomo, kako bodete vi bivali v praznoti, v brezvzdušnem prostranstvu: edai . pi bodi toli ljubezniv ter pozvoni, brat Nikolaj Petrovič, ras je, da pijem svoj kakao. Nikolaj Petovič j« pozvonil in zakričal: »Du- '■) Kus - pregovor. Poročilo deželnega odbora glede ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani. (Dalje.) V omenjenem dopisu pozvalo je c kr. deželno predsedstvo deželni odbor, naj glede zagotovila denarnih doneskov in potrebnih prostorov glede njihovega vzdržavanja v dobrem stauu, oavečave in kurjave, glede plače šolskega sluge in glede prve oprave zavoda 8 šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalnicami itd. dogovorno s kupčijsko in obrtno zbornico in z občinskim svetom deželuega stolnega mesta Ljubljane sklene pravnoveljavne sklepe in predloži dotično izjavo. Pri tem je omenilo c. kr. deželno predsedstvo, da bi se tistemu, ki bo pripomogel z doneski, znala pripoznati pravica zastopanim biti po svojem poslanci v odseku za strokovno šolo. Kar se tiče upeljave vrboreje na Kranjskem, oziralo se bode po besedah navedenega visokega ministerskega ukaza pri določitvi potnega načrta popotnega učitelja Karga za prihodnje leto tudi na to, da pride v Ljubljano in v druge kraje, Z dopisom 25. septembra 1887 št. 9628 je naznanila c. kr. deželna vlada vsled visokega ministerskega odloka 22. septembra 1887 št. 22 865, prijavo vzvišenosti gospoda naučnega ministra, da bi se za slučaj, da bode, kakor on pričakuje, uspeh dotičnih obravnav ugoden, utegnila otvoriti omenjena strokovna šola ne šele začetkom šolskega leta 1888/9, kakor se je prvotno nameravalo ampak že o Veliki noči leta 1888. Vsled povabila kupčijske in obrtne zbornice Ljubljanske osnoval se je odbor iz zastopnikov navedene zbornice, občinskega sveta za deželno stolno mesto Ljubljansko in deželnega odbora, kateri se potem, ko sta deželui odbor dopisom 12. septembra t. 1. št. 9733 naznanila svoje pritrjenje zbornici, posvetoval v tej zadevi ter se zjedinil v sledečih točkah: 1. Za prvo napravo učnih pripomočkov, orodja, aparatov, obrazcev itd., za kar se bode na podlagi ukaza vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogo-čaBtje due 11. marca 1887, št. 22865 potrebovalo 2400 gld., izplača naj se polovica, to je 1200 gld. iz kranjskega deželnega zaklada. 2. Za vsakdanje izdajke za učne pripomočke, orodje, za blago, kar se potrebuje za poučevanje, za šolske in pisarniške potrebščine, ki bodo po na vedenem visokem odloku znašali blizu 1000 gld. na leto, donaša naj kupčijska in obrtna zbornica v Ljubljani po 200 gld. na leto, ter naj se obrne do kranjske hrauilnice, da bi tudi ona prevzela letni donesek 200—300 gld. Ako bi se pa od hranilnice to ne doseglo, prevzame naj kranjski deželni zaklad in mestna občina Ljubljanska po 100 gold. 3. MeBtna občina Ljubljanska naj preskrbi prostore, ki so zaznamovani v navedenem, s cenjenim dopisom 18. marca 1887, št. 710/pr. naznanjenem visokem ukazu, potem vzdržavanje prostorov itd. v dobrem stanu, njihovo snaženje, osvečavo in kurjavo, dalje plačo šolskega sluge in konečno nakup prve oprave zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, njaša!*' A mestu Dunjaše prišla je na teraso Fe-nička. Bila je to mlada ženska triindvajsetih let, vsa bela in mehka, s temnimi laBmi in očmi, z rude-čima, otroško-mehkima ustnicami in nežnima ročicama. Oblečena bila je v čisto sitcevo obleko; nova vijolčasta ruta je lahko ležala na njenih okroglih plečah. Nesla je večo čašico kakaa io, postavivši jo pred Pavlom Petrovičem, bila je vsa zbegana, živa kri razlila se je kakor rudeč val pod tanko kožico ljubeznivega jej obraza. Povesila je oči ter obstala pri mizi iz lahka opiraje se ob konce prstov. Videti je bilo, kakor da bi se kesala, da je prišla, ob jed nem pa, kakor, da bi čutila, da je imela pravico priti. Pavel Petrovič nahmuril je strogo obrvi, Nikolaj Petrovič pa je bil v zadregi. — Zdravstvuj, Fenička, pomrmljal je mej zobmi. — Zdravstvujte, odgovorila je z glasnim a zvonkim glaskom ter odšla ozrši se po strani na Arkadija ljubeznivo se jej smešečega. Hodeč se je nekoliko zibala, a tudi to jej je pristojalo. Na terasi so nekaj treuotkov vsi molčali Pavel Petrovič srebal je svoj kakao. Na jedeukrat privzdignil je glavo. — Lejte tudi gospod nihilist blagovoljno prihaja k nam, dejal je poluglasno, j (Daljo prih.) umivalnicami itd. Kupčijska in obrtna zbornica pa naj se obrne do deželnega odbora kranjskega in do kranjske hranilnice, da bi ta dva Činitelja v pokritje omenjenih troSkov pripomogla mestni občini z doneski. Ako bi se ničesar ne doseglo, trpeti mora te troške mestna občina Ljubljanska sama. 4. Za ustanove postavi naj kupčijska in obrtna zbornica za leto 1888. znesek 300 gld. v proračun ; prosi naj tudi deželni odb >r kranjski, da bi za ustanove dovolil znesek 600 gld. iz deželnega zaklada. Zarad dovoljenja kake svote za ustanove obrne naj se kupčijska in obrtna zbornica tudi do kranjske hranilnice v Ljubljani. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. novembra. Iz poročila morav«*kega deželnega odbora razvidimo, da je na Moravkem bilo, 1885. 1. 624 nemških 1452 čeških in 30 dvojezičnih ljudskih in meščanskih šol. Na novo se je osnovalo omenjenega leta 16 čeških, 7 nemških ljudskih in 2 nemški meščanski šoli, razširilo pa 56 čeških, 19 nemških in jedna utrakvistična šola. Nad polovico šol je jednorazrednih. Mladočehi so naznanili dr. Riegru, da bodo v Češkem deželnem zboru stavili predlog, da se izvoli odsek, ki bode pretresava!, kak upliv imajo Gaučeve naredbe za češki narod v narodnem in kulturnem oziru. Staročehom ne bode prav po volji, da se je ta stvar sprožila v deželnem zboru, ker je vse prizadevanje češkega kluba bilo v tem oziru brezuspešno. Pa tudi vlada najbrž ne mara, da bi deželni zbor prerešetaval to stvar. OgerNkti zbornica poslancev bode do Božiča na željo vlade rešila zakon o užitninskih pristojbinah, budgetnem provizoriji za prvo četrtletje bodočega leta in o podaljšanji finančnega sporazumljenja s Hrvatsko. Poleg tega bode pa še izvolila člane v regnikolarno komisijo, kat; ra se bode posvetovala o sklepanji nove finančne nagodbe s Hrvatsko. V u a u je države. Nemški veleposlanik na Dunaji princ Reuss, odpotoval je koncem minulega tedna v Berolin, da poroča BiBmarcku o pogajanjih mej Avstrijo in Anglijo, da bi slednja pristopila trlpclalijaucl. Anglija baje ni voljna formalno pristopiti avstrijako-nemško-italijanskej zvezi, a vsekako pa hoče z Avstrijo vzajemno postopati, kar se tiče orijent-ekih zadev. „Nord" konstatuje v poslednji številki, da je mogoče, da se bode obnovilo staro prijateljstvo mej Nemčijo in Itusijo. „Graždanin", ki ima tudi zveze z ruskim dvorom, pa jako sovražno piše proti Nemčiji. Drugi ruski listi pa. mislijo, da Rusija ne bode nič premenila svoje dosedanje politike. Razkritja Bismarckova zmatrajo le za zvijačo. — Kakor zatrjuje „Kolnische Zeitung", mislil je ruski car v septembru priti v Stettin, da se snide z nemškim cesarjem. Zadnji trenutek si je pa car premislil, kajti predložilo se mu je bilo pismo iz Carigrada, katero je dokazovalo, da nemški kancelar dela proti Rusiji. Sedaj se jo pa v Berolinu pojasnilo, da so carja sleparili, Bismarcka pa obrekovali. Kakor so „Times" izvedele, hoče Nemčija popolnem premeniti svojo bolgarNko politiko. Na-svetovati hoče velevlastim, da se s kolektivno noto obrnejo do kneza Ferdinanda, da ostavi Bolgarijo. Car je baje obljubil Bismarcku v Berolinu, če spravi Koburžana iz Bolgarije, da bode odpustil Nemčiji sovražna ministra Višnegradskega in Tolstega, in da Rusija potem ne bode več zbirala čet na nem-škej meji. Je li v tem kaj resnice, ne vemo. Tudi ni prav verojctno, da bi vse velevlasti bile pripravljene podpirati Bismarcka. Anglija bi se najbrž izrekla proti kolektivni noti in ves trud Bismarckov bil bi zaman. — Da Koburžan nikakor ne misli hitro ostaviti Bolgarije, kaže to, daje njegova mati, princesinja Klementina, prišla v Sofijo, kjer so jo jako slovesno vsprejeli. — Metropolit Klement se je nazadnje baje vender odločil, da ostavi Sofijo. Vlada mu je dovolila ostati še nekaj dnij, da svoje stvari uravna ter vse v redu izroči svojemu nasledniku. V nedeljo Be je sešla Ni*l»ska skupščina. Starostni predsednik je državni sovetnik Spasić. V veri fikacijski odsek bode se volilo pet liberalcev in pet radikalcev. Predsednik mu bode kak radikalec. Slovesno otvorjenje skupščine bode v sredo. Včeraj je trancosLo ministerstvo predložilo zbornici Grevy-jevo sporočilo, s katerim predsednik naznanja, da je odstopil. V petek se morda že snide v Versailles-u kongres, da voli novega predsednika republike. Kdo bode voljen, se še nič ne da sklepati, kajti republikanci se še o nikakej kan didatuii sporazumeli neso. Nekoliko poa'ancev, pa no veliko, hoče predlagati, da bi kongres no vsprejel demisije-ter Grevvja — ga tako prisilil, da še ostane, Ta predlog pa najbrž ne bode vsprejet, kajti večina poslancev in senatorjev želi novega predsednika, kateremu se no bode moglo ničesar očitati zaradi znanih sleparij v Parizu. Kandidatov za predsed-ništvo ne manjka. Vsak dan se slišijo nova imena. Čudno je pa, da se baš ime generala BoulangerjB nič n«» imenuje o tej priliki, dočim je nedavno bil ta general jedna najpopularnejših osob na Francoskem. Skoro najboljši naslednik Grevy ju bil bi gotovo Freyeinet, toda njemu nič prav ne zaupajo niti radikalci, eiti oportunisti. Prvim se zdi premalo, poslednjim pa preveč radikalen. Veliko zavira njegovej bJvolitvi je pa tudi, da je protestant. Da bi bil kak nekatolik vrhovni državni irafc*>luik ua Francoskem, to bilo bi kaj novega. Še'> celo liberalni Francozi se ne morejo lahko sprijazniti z mislijo, da bi predsednik republike bil protestant. Ferry bi jako ugajal oportunistom, pa radrklalci ne marajo zanj. Skrajni levičarji celo prete 'z'ustajo, ko bi bil on voljen. Monarhisti pa tudi za Ferryja ne marajo, ker je zaSetnik liberalnih šolskih reform in njegov zakon ni blagoslovljen v cerkvi. Floquet bil bi vsem strankam še precej po volji. Ministroval še nikdar ni, torej si ni nakopal sovražnikov, toda z njegovo izvolitvijo bi ne bili zadovoljni v Rusiji. Večina Francozov ae pa nadeja, da bode Rusija pomagala Franciji proti Nemčiji. Zategadel ni misliti da bi bil voljen Floquet. Predsednik senata Le Royer je prestar in preslab, da bi mogel prevzeti predsed ništvo; Leon Say pa zaradi njegovega manšesterstva ni pripravna osoba za predsednitšvo Anatole de la Forge se je pa že izjavil, da ne prevzame. Sadi Carnot je Bicer dober republikanec, a je še premalo znan. Pred nekaterimi leti se je splošno mislilo, da bode Grevy-jev naslednik Brisson. Od kar je ta bil ministerski predsednik, je pa zgubil skoro vso popularnost. Nekateri priporočajo Flourensa, ki pa tudi nema dosti pristašev. OJ več stranij pripo.oča se general Saussier, ki je znan kot velik nasprotnik generala Boulangerja. Mnogi republikanci pa ne marajo nobenega generala, kajti b »je se, da bi se ne proglasil za cesarja ali pa kacemu princu pomagal na prestol. Saussiera pa še sumničijo, da je pristaš Orleancev. Konservativci pa delajo za vojvodo Aumalskega in maršala Mac Maliona. Princ Napoleon je pa baje pisal svojim pristašem, naj s svojimi glasovi skušajo preprečiti, da ne bode voljen kak pristaš Orleancev. Našteli pa še nesmo vseh kandidatov za predsedništvo, kar tudi ni mogoče, ker se vsak dan imenuje nekaj novih. — Parla-mentarična enketa francoske zbornice!, katera pre-tresuje VVilsonovo afero, razdelila se je v 6 pod-odsekov po tri člane. Vsak pododsek peča se z drugo stvarjo. Prvi odsek preiskaval bodo pomilo-Ščenja in kračenja pravic, drugi slepirije z re li, tretji pogodbe in zalaganja, četrti povračevanja davkov in odpuščanja pristojbin, peti razne stvari, ki se tičejo pošte in brzojava, šesti pa razna dopisovanja. Generalni agent časnika „Petite France" izpovedal je, ta list, ki je bil organ VVilsonov, bil popolnem ponesrečeno pojetje, zato bo pa morali s sleparijami iBkati naročnikov in delničarjev. Narodni liberalci predlagati hočejo v nem« Nkciii državnem zboru, da se podaljša državno-zborska legislativna doba. To Bismark že davno želi, toda noben prejšnjih državnih zborov mu ni bil toliko udan, da bi bil kaj tacega sklenil. Sedaj pa ima Bismarck večino prav po svoji volji, in torej ni dvombe, da bode ta predlog tudi vsprejet. AlM'*iiislii glavni poveljnik ukazal je prijeti in zapreti angleško misijo, ki je bila na potu k Njegušu, da bi posredovala za mir. Pismo angleške kraljice Njegušu, katero so imeli pri sebi angleški odposlanci, je pa Ras Alula odposlal kralju. Ker pa zaradi velike daljave ni misliti, da bi kmalu prišel odgovor, sme se sklepati, da bode posredovanje brez uspeha. Ras Alula utegne še Angleže obdižati v ujetništvu kot tale (geisseln), da bode tako silil Anglijo, da bi Italijo odgovarjala od vojne. Dopisi. Od sv. Trojice 27. novembra. (Izv. dopis.) Gospod urednik! Vara se mnogo neprilik pripeti v Vašem življenji in delovanji, toda takošne nezgode je gotovo še niste doživeli, kakor jaz 22. novembra na svojem potovanji skozi Ribnico. Malokdaj imam opraviti v teh krajih, a sedaj sem naletel na velikansko pumpo. Bilo je malo pred poludnem, ko začujem neko gromenje, češ bo kako žegnanje ali kali? Toda kaj če biti, danes torek, jutri sreda, čisto navadna delavna sreda. Belim si glavo, ugibljem ter dalje korakam. Najedenkrat zazvoni poludne in na to začne dobro ubrano klen-kati. Šmentaj, kaj to pomenja? Pospešim korake ter pridem navzdol proti Sodrašici. Rad bi bil prav naglo jo mahnil dalje, toda Bože moj, najedenkrat obtičim v blatu, grozovitem blatu, sredi ceste. Upijem ter kličem na pomoč toda ne čuje me živa duša. Uprem svojo debelo palico v tal, skoro do kljuke sem jo zasadil v blato, poskusim malo telovaditi in hopva, bil sem onostran blata na kantonu. Ozrem se nazaj in o groze, moja leva škornja ostala je v blatu. K sreči pride neka ženska z grabljami in verjemite mi, gospod urednik, .da naji je stalo mnogo truda, da izvlečeva zatopljeno obuvalo. Daljo v prilogi. Priloga „SlovenRkemu Narodu" &t. 272. 29. novembra 1887. PriŠedši v trg Sodrašico odahnera se, osnažim nesrečno svojo golemco, poizvem, čemu streljanje in klenkanje, jo brž mahnem dalje v rešetarsko ter lončarsko dolino. — Bila je že tema, ko jo truden ter blaten prisopem v ta blaženi trg. Alo! živio! živio! in pa zopet živio! — Sredi trga pod lipo kolobar lampijonov, krog pa množica ljudij, pojoč ter vriskajoč. Zvem na na-gloma, da je ta svečanost v proslavo zmage Rib-ničanov nad Kočevci s svojim deželnozborskim kandidatom. Živio! zaupijem na vse grlo ter se pridružim po trgu se premikajočemu sprevodu. — In bilo je zares kaj prijetno. — Pozabil sem v tem radostnem šumu vse gorje, no saj bo me pa vrli Ribničanje potešili, da bode novoizvoljeni poslanec gosp. Višnikar ogrenil tudi to nesnago 8 ceste. Trpelo je pokanje možnarjev ter vriskanje zmagonosne množice do polunoči. — Drugo jutro pa jo mahnem proti Kočevju, dasi so mi nekateri nasvetovali, da ni varno priti Slo vencu v to „hinder haudersko" stolico. Strah in groza me prešine, ko vidim te strašanske obraze. Kakor premagani sovražni vojak Škrta z zobmi ter na čudnovati način previja obraz, tako so ti nTevtončekiu gubančili svoja lica. Pred neko hišo se ustavimo, kajti osupnilo me jo polno lupin ter rumenjakov razbitih jajci Na veliko noč misliti zdelo se mi je nespametno, dasi-ravno ne vem prav, kakošne vere so Kočevci in pa lupine so bile bele od surovih jajc. — Vprašati se nesem upal, a slučajno me sreča domačin ter mi pove, da tu se je znosila podla babja svojat Kočevska nad nekim narodnjakom, ki je volil z Rib ničanji! In v taki nevarnosti, pravi, smo vsi, ki spadamo „zum Krainer Pack" — kakor nas zovejo ti olikani nemški Friceljni. — Vidite sedaj, gospod urednik, v takem strahu jo včasi človek potni; Vi pa se menda malo kislo obrnete, kadar Vam končajo Vaše trudapolno delo — v peč vržejo vaš list. Kadar bo zares lepša cs ta v te kraje, še jo bom mahnil tija; dotle pa mislim, da bodo že pomirjeni tudi Kočevci. Kaj ne da, gospod urednik? Lahko noči Mežnar od sv. Trojice. Iz Gorice 27. novembra. [Izv. dop.] Vsi so se začudili, ko se brali, da je dr. pl. Pajer z dvema tovarišema stavil interpelacijo do vlade, z vpraša njem, kaj je z interpelacijo dr. Rojca, ki jo je stavil 13. "januvarja t. 1. zaatran bolnice in blaznice usmiljenih bratov v Gorici. Čudijo se pa zato, ker je bil dr. pl. Pajer največi nasprotnik temu, da bi se kaj predrugačilo in zboljšalo v imenovani bolnici. Sodijo pa od kraja, da dr. pl. Pajer tako rekoč že ve, kako bo vlada odgovorila, da b> najbrž vladen odgovor tak, da ne bo spekel dr. pl Pajerja tako, kakor ga je žgala dr Rojca interpelacija. Drugače bi prizadeta gospoda molčala, aaj se je vender dr. Rojcu najprej brigati, ali mu vlada odgovori, in bi bil gotovo skrbel, da bi bil vlado povprašal, kakor gre. Odkod nakrat taka nujnost in gorečnost od moža, ki je zaviral dr. Rojca v tem pogledu? Nii, stvar in neksus poznamo; mi se ne nadejamo, da bi se stvari povedale jasno in objektivno kakor so bile po dr. Rojei naznanjene, in bo najbrže treba še drugih korakov, da se dokažejo dr. R'ijea zatožbe kot osnovane in po vsem opravičene Vsekakor pa je hvalevredno, da je začelo naše prebivalstvo spoznavati, kako važno je bolnično vprašanje na Goriškem. Mnogo kmetov, pa tudi duhovnikov in učiteljev je priobčilo izjave v Tržaški „Edinosti", iz katerih je razvidno, da hočejo Slo venci na Goriškem pojasnil od vladne strani, in pa je razvidno, da izraža narod priznanje onemu, kije v resnici zasluži. Ti možje so pokazali pot, po kateri je hoditi tudi drugim našim deželanom. Kajti tu gre poleg drugega za več stotisoč novih bremen, če se stvar ne dožene prav, in ko bi bila dežela prisiljena, v resnici napravljati novo bolnico in ulaznico. Skupne izjave vseh občin, kakor so je to zgodilo v nekaterih krajih, bi prisilile dotično kroge, da bi se spravila vsa resnica na dan. Potem bi nekatera gospoda ostala na cedilu tudi tam, kjer se zdaj še voda ne moti. Neki italijanski polumesečnik je tukaj obširno razpravljal v zadnji svoji št. vprašanje naših kmetij skih šol. Namignil je dovolj jasno, da bi utegnili priti Italijani še celo z dežia pod kap, ko bi se združila italijanski in slovenski oddelek. Kajti skupni vodja bi moral znati italijanski, slovenski in nemški, v tem, ko zdanji italijanski zna samo svoj materin jezik. Ravno ta sedanji laški vodja bi moral odstopiti za>tran nezmožnosti jezikovne. Tako pa bi najbrže kak Slovenec dobil službo skupnega vodstva, in ta pomislek je najhujše radikalce laške ostrašd. Včeranji »Corriere" se vsled tega umika, po priek) vici, da je grozdje tako kislo, da ni upati, da bi kdaj dozorelo za razkrite — nakane. Slovenski oddelek naše kmetijske šole ro nima bati več, da bi ga Lahi izpodkopavali, pač p* izraža „Corriere" nado, da se ta oddelek pokoplje sam Da se to ne zgodi, bodo čuvali rodoljubi slovenski, katerim nastaja dolžnost, da se za šolo brigajo, šolo tu pa tam ogledujejo in ne glede na to ali ono osebje svoje utise in misli objavijo ter tako zavod atavijo pod občno narodno kontrolo. V deželnem našem zboru menda zanimivih vprašanj tudi letos ne bodo reševali. Kedar je kaj narodnostnega, se godi vse na tihem, in kakor znano, Slovenci so jo pritirali že tako daleč, da je v deželni hiši urad »vanje bistveno laško. Gorje pa, ko bi t>e Italijanom zgodilo za las krivice; to bi bil krik na zunaj, pa menda tudi na znotraj. Da, da, Italijani imajo zaščitnike in zagovornike bodi si v narodnem, bodisi v gmotnem oziru. Kje bi se potegnili za Slovence tako tja do državnega zbora, ko bi jih pritisnilo hudo leto, kakeršno je bilo letos vsled hude suše na Furlanskem. Ali se spominjate, kaj je počenjal n. pr. Tržaški mestni in deželni zbor, ka je Tržaško okolico trpinčila lakota pred dvema letoma? Ali se spominjate, koliko podpore so revežem odmenili! In kdaj šele so jo dali? Potem pa govore o skupnih deželnih interesih, o vzajemni dobrohotnosti? Narod dragil bod'ti bo treba druga pota tudi tebi. Is Ormoža 25. novembra. [Izv. dop.] Več ko deset let bojujemo se za našo sveto narodno stvar, za naše svetinje, bojujemo po vsi črti v gos podarski, naravni, verski, šolski stroki proti našim nasprotnikom, kateri so si znali vsled podpore od sodnijskega sluge do skoro najvišjega sodnika vse zavode v svoje roke dobiti ter s tem ormoški okraj nemčiti. Ljudstvo naše je pokorno, slušalo je njih glas ali prišel je tudi glas z narodne strani, ki se je tako rekoč začul leta 1873 prvikrat pri volitvi v okrajni za>>top, pri katerej smo sicer propali, pa tisti glas ni ostal glas upijočega v puščavi, ampak rodil je obilni sad. Ormoški narodni voditelji so lahko ponosni na svoje dosedanje uspehe- Leta 1876 ustanovili so posojilnico, malo let pozneje politično društvo, zatem oživili zopet čitalnico. Svečanosti Stanka Vraza, Štefana Modrinjaka, Cirila in Metoda so silno velike pripomogle, da se je narodna zavest obudila. In glejte sad našega delovanja 1 V tem času smo si priborili okrajni zastop, okrajni odbor, okrajni šolski svet in sedaj za nas tako važni krajni šolski svet. Nasprotniki naši imajo sedaj samo še občino Ormoško in ž njo zvezano Ormoško hranilnico. Borili smo ae d usedaj, kolikor mogoče, borili se bodemo še v bodoče, da si priborimo tisto, kar nam gre, da bodemo na lastni zemlji tudi svoji lastni gospodarji in v to pomozi Bog in narodna zavest. Matica Slovenska. LXXVM. odborova seja, dne 24. novembra 1887. Navzočnih 19 odbornikov (od u nanj i h J. Kersnik) ; predseduje pnof. J. Marn Zapisnik zadnje odborove seje, po overovate-ljih pregledan in odobren, se potrdi brez ugovora. Današnjemu bodita zopet overovatelja odbornika Kržič iu Subic. Predsednik se najpoprej spominja obilih slav-nostij iz zadnjega časa (dr. Tomanove iz dne 3. julija, Wolfove iz dne 15. avgusta, Einspielerjeve iz dne 21. avgusta in Trstenjakove iz dne 4. septenv-bra) ; pravi, da se je Matica vseh udeleževala in slavljencem osobno, deloma še tudi pismeno čestitala. Omenja, daje zlatomi.šnik Einspieler, „Slov. Matici" posebno naklonjen, želi njej najboljšega uspeha. Govornik predlaga, naj odbor izreče vsem zastopnikom pri omenjenih slavnostih (Grasselli, Stegnar, dr. Poklukar, Kržič in Pleteršnik) za njih prijaznost svojo zahvalo. Potem pozdravlja povodom njegovega upokojenja prof. Vavruta, ki v s traja, v odboru od prvega početka, ki si je Kranjsko zbral za drugo svojo domovino in ki ostane tako še delaven inej nami. Spominja se ugodne rešitve zadeve dr. I. Tavčarja, „Mat. Slov." pravdnega za~ stopnika, ter izraža o njej radost vsega odbora. Govori o pokojnem Fr. Levstiku, prvem društvenem tajniku, kateremu je Matica poklonila na ra- kev častni venec s trakovi. Govornik se spominja današnjega godu pokojnega dr. Bleiwe ki mu je pred ŠHstimi leti na smrtni postelji priporočal Matico; ietotako bližnjega godu navzočnega odbo.nika Andr. Praprotnika, ki v društvenem odboru deluje od prvega začetka. Svetuje, naj se dela na to, da se ohrani Kurnikova literarna zapuščina (nad 100 peanij in več zvezkov pregovorov in rekov), ki bi bili prav dober donesek k veliki izbirki pregovorov in rekov, kakeršno pripravlja odbornik g. To.nši Pravi, da je šlo iz predsedništva vprašanje, iuia-li pokojni Podgoričan dostojen spomenik in kaj naj bi se storilo v ta n imen, kajti čuditi se moramo, će pomislimo, koliko, kako dobro, v kako kri, kom času in iz kako različnih slovstev, toda le slovanskih, je prevajal Gorenjec. Omenja nekoliko knjige „Cuoreu d' Amicisove ter kaže, d* se mu zdi to, da ima Matica v zadnjem času manj zborovanj, nekako dobro znamenje, da je v pravem tiru. Opozori na to, da poteče tajniku prihodnje leto prva službena doba in pozove oba odseka, naj v tej zadevi o praven) času predložita odboru primerni nasvet. Prosi odbor, naj dp prihodnje seje pripravi kak nasvet o premernbi osnove v bibliografiji in zavrača na imenik, kateri je po željah občnega zbora primerno skrčen. Naznanja, da sta imela odseka mej tem časom seje: književni 19. in gospodarski 21 novembra; o njiju predlogih in nasvetih se bo danes odboru posvetovati in sklepati. Gospodarske zadeve iz zadnje seje (izročitev Vodnikovega zaklada dotičnomu odseku proti blagajnikovomu potrdilu, hišne poprave, oddaja stanovanj, odpoved dolga, kupna pogodba glede hiše na Bregu št 8, oproščanje u plače vanj a pristojbin*koga ekvivalenta) je Matica rešila v bistvu vse po odse-kovih predlogih. Tekoči računi mej Matico in njenimi hišnimi strankami se imajo poravnati po nasvetih gospodarskega odseka. Prošnja neke stranke glede neka-košne prezidavo na d čustveno stroške se ima odkloniti. Tiskarski računi so večinoma v redu. Le pri jedni tiskarni se mora pri izplačevanji v poštev jemati, da tiska ni z vršila o pravem časa. Odbor vzame na znanje, da se ima Kopitarjeva zadeva tako. zvršiti, da ostane truplo na Du-naji in stroške za prenošenje prevzame dotični odbor. Tajnikovo poročilo o knjigah letošnjega leta (število, obseg, oblika, zgodovina natiskavavrja, ekspedicija) vzame odbor na znanje ter določi ob jednom posameznim iztisom ceno, in sicer: Letopisu po 1 for. 20 kr., V vodu v modro slo vje po 1 for. in Mrtvim dušam po 80 kr, Korektura« in pisateljske nagrade odobre se skoro brez izjeme po nasvetih književnega o soka. Odsckovega nasveta glede posebnih odtiskov odbor v načelu ne potrdi,. Odbor pritrdi nasvetu književnega odskoka glede knjig za prihodnje leto, in sicer: Matica izda prihodnje leto tri knjigo: 1. Letopis za 1. 1888. v običajni obliki in sestavi. Obseg so ima ravnati po ostalih knjigah. Urednik mu bodi, ker jo prof. Lovec z drugimi deli preobložen odbornik dr. L. Požar. 2. Slovenci in 1. 1848; spisal prof. Jos. Apih 3. Erjavčevi pripovedni spisi; uredil prof. Fr. Leveč (kot III. zvezek zabavne knjižnice). Obseg se še ne da določiti j vsakako se imajo pa izdati v jednom samem zvezku. Število iztisov in tiskarski red za prihodnje leto naj se določi v prihodnji seji. PaČ se mora p i dosledno de'ovati na to, da društveniki čim preje tem bolje uplačujejo doneske in da se novi udje oglašajo o pravem času, da pri določitvi števila iztisom ne bo nobenih bistvenih zaprek. Letošnje knjige dobi le, kdor jih je plačal; odbor vnovič naroči tajniku, daso pri ekspediciji knjig po tem sklepu ravna. Tudi v zadnjem času je Matica podarila obilo založnih knjig in zemljevidov prošnjrkora drustve-mkom in v nekaterih slučajih nedruštven i kom (učitelja Kunstič in Štrukelj,; S de v PirničaU, Št. Ru-pertu, Vodicah, na Krškem in orgljp.rdca v Ljubljani, Družba ss. Cirila in Metoda). Za ta darila došle so Matici primerne zahvale. Prošnja akademi-škega društva Slovenije, za podaritev letošnjih knjig se zavrže. Naj vstraja še na laljo kot člen tov prosi starejših založnih knjig; Matica jih ne bo odrekla, kakor tega tudi svoje dni o priliki ni storila. Na znanje se vzorno premembe v poverjeni-štvih: Zavrč, Slov. Bistrica, Komen, Vrhnika, Dolina in Ospo. Izpraznjen je na novo Plib »rk, še vodno pa Cirkno, Kanal in Reka. Književni prirastek znaša 86 knjig, zvezkov in časopisov: 23 po darilih, 63 po zame nji; 31 ruskih, 25 čeških, 11 slovenskih 8 luvaškihv 4 rusinske, 3 srbske, 2 nemški, I boTgank i in 1 angleška. Darovalcem (Hrvaška Madiica, Dkž. odbor kranjski, katoliška družba) poslalo je preds^dništvo1 ali pit izrekel odbor primerno zahvalo. (Kunec |>nli ) ■.......L i ........ i j n uiii i.......«i n. ,.,mi Domače stvari. — (Konfiskacija.) C. k i\ državno pravd-n;štvo zaplenilo je našo včerajšnjo številko zaradi uvodnega članka „0 solidarnosti slovanski", potem zaradi dopisa „lz Ljubo u ga na Gore.- nj era Štajerskem" (popisana je v njem đogodba o „ledersprungu") in zaradi dopisa „S Štajerskega (Iz učiteljskih krogov), v katerem je popisana volitev v celjski okrajni šolski svet. Ker je uvodni članek posnet po nekonfiskovani brošuri „Grundztige der rationellen Solidaritataller Slaven", katera se dobiva pri vseh knjigotržcih in ker po našem mnenji, tudi dopisa ne mata nič grešnega v sebi, uložili bodemo ugovor. Današnjemu listu dali smo dve strani priloge. — (Dnevni red II. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dns 30. novembra 1887 ob 10. uri do po lud ne. 1. Branje zapisnika I. deželno-zborske seje 24. novembra 1887. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 32. Deželnega odkora poročilo zaatran upeljave cepljenja z animalnim cepivom. 4. Priloga 33. Deželnega odbora poročilo o trtni uši na Kranjskem. 5. Priloga 34. Deželnega odbora 'poročilo z nasvetom, da sme deželni odbor v §. 6 zakona z dne 27. junija 1885. I. drž. zak. št. 3. 1886. 1. določeno tretjino odškodnine povodom naredeb proti trtni uši prevzeti na deželni zaklad. 6. Priloga 35. Deželnega odbora poročilo o sklepih visokega deželnega zbora, da se odpravijo tarifne nejednakosti. 7. Priloga 37. Deželnega odbora poročilo glede začasnega nadaljnega pobiranja deželnih priklad leta 1888. 8. Priloga 38. Poročilo deželnega odbora o določitvi deželne naklade od porabljenih žganih opojnih tekočin za leto 1888. 9. Priloga 36. Poročilo deželnega odbora o volitvi poslanca v volil-skem razredu mest in trgov za voleči okraj Kočevje Ribnica. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu in računskem zaključku hiralni škega zaklada za leto 1888 oziroma 1886. (k prilogi 21.) 11. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku ustanovnih zakladov za leto 1886. (k prilogi 24.) 12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zaklada prisilne delavnice za leto 1886. (k prilogi 7.) 13. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku bolniškega, blazniškega, porodniškega in naj den-škega zaklada za leto 1886. (k prilogi 23.) 14. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 22). 15. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku normalno - šolskega zaklada za 1. 1886. (k prilogi 4). 16. Ustno poročilo finančnega odseka zavolj podpor za šolske zgradbe (k prilogi 2), 17. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu vinograda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Novem mestu (k prilogi 20). — (Iz deželnega zbora štajerskega.) Nemško-liberalna večina volila je izmej poslancev slovenskih: dr. Radeja v poljedelski ol-nk, J er-mana v finančni odsek, dr. Šuca v šolski odsek in M. Vošnjaka v železnični odsek. Slovenski poslanci predlagali so v peticijski odsek dr. Jur-telo, v občinski odsek pa J. Kukovca,a rečena gospoda nesta našla milosti pri štajerskih Nemcih, zategadel v omenjenih odsek h ni nobenega Slovenca. — (Iz Kočevja) se nam piše: Naši nemški bratje v Kočevji kar ne mogo pozabiti, da so pri zadnji volitvi dne 22. t. m. tako sijajno pogoreli. Sedaj pa kažejo svojo nemško kulturo na jako Čuden način. Popoludne po volitvi so na profesorja Ambroža jaica metali, in kadar se prikaže na trg, padajo od vseh stranij jajca nanj. Profesorju Kom-Ijancu so Kočevke zamašile pri ključavnici veznih vrat luknjo, kamor se ključ utakne. Ko se je zvečer domov vračal, ter hotel vezna vrata odpreti, napadle so ga ljubke KoČevarice s kameojen in jajci. Nikamor jim ni mogel ubežati, potrpeti je moral, da je Kočevskim amaconam zmankalo streliva. Mestni pobcaj in sin peka Arka sprehajala sta se z bičem in vsacega „Kranica", katerega at* srečala, pretepla z biči. Farovž so ometali z jajci, tako, da je sedaj rumeno pobarvan in vsa okna so pobili. Pred gostilno Pečetovo, kjer se shajajo Slovenci, prinesli so dva škafa kravjeka. da bi goBtilniČarjevo hišo one cedili, vender so jih še pravočasno zapodili žandar ji. Zato sedaj Kočevcem jako primao kuje jajc. Kdo bi si mislil, da bodo Kočevci na jedenkrat tako zdivjali, ko so vender, kadar igrajo s pomarančami „hoch ali nieder", tako sladkih besed. Tako se kaže v pravem svitu ndie deutsche Gesinnungs-ttichtigkeit.• Nemški listi, ki so nas zaradi spomenika Zelenčevega tako nečuveno blatili, pa za vse te izbruhe Kočevske surovosti nemajo niti jedne gra-jalne besede. Da bi se proti Kočevcem pričela kaka preiskava, o tem niti ne sanjamo, kajti, kje je Ljubljana, kje pa suverčnna dežela „am Rinžefluss"? — ( „L' Eco del Lit orale"), list, ki je v Slovencih na najslabšem glasu, je tudi občutil potrebo, da se kot vreden član pridruži v „Chor der Rache, ki se zadnje dni zaganja v naš list. Sedaj je prava družba vkupe, ne vemo, koga bi še mankalo. Eco del Litorale" zatrobil je v bojno „Guerra dun-que a questo fanatismo nazionale", a mi se njegovega in njegovih tovarišev bojnega krika tako malo bojimo, kakor sulice znanih 7 Švabov. — (Bese da, )ki|nam jo je pred včeraj priredila Čitalnica Ljubljanska, bila je jako dobro obiskana Glede raznih točk, vprašali smo veščaka, kako ao mu ugajale in dobili smo odgovor: „Danes je bilo vse dobro!" In tako je res bilo. Vspored ni bil predolg, obsezal je samo 7 točk, izvajal pa se je točno in gladko. V prvi točki nastopil je mešani zbor in pel iz Havdnovega oratorija „Štirje letni časi" zbor „0j spomlad dojdi" tako čvrsto tn milozvočno, da je vsakdo čutil velečastnost Havdnove, sicer jako jednostavne skladbe. Gospića H o f b a u e r-jeva nastopila je v drugi točki ter deklamovala Gregorčičevo „Jeftejevo prisego" z dobrim naglasom in pravim občutkom. Ker je prvi „debut" bil tako laskav, upamo, da se bode gdč. Hofbauerjeva še večkrat pokazala kot deklamovalko. Po krepkem „F6r-sterjevem moškem zboru „Pjevajmo", v katerem so se posebno odlikovali silni bas?, čuli smo dva samospeva gospice F. Lenarčičeve Moszkovvskega ,Pri zibeli* in Baumgartnerjevo „Mladoletjeu. Gospodična Lenarčičeva ima jako lep zvonk glas in umeje tako zmerno, tako ljubko peti, da je efekt neizogiben, ker se naravna nadarjenost in izvrstna šola tako ugodno popolnujeta. — Skraupov čvetero-spev „Mi temna okrog se ulega noč" nam je star znanec. Čuli smo ga prvikrat v Čitalnici Ljubljanski pred 26 leti, včeraj pa so ga gg. Trtnik, Štam car, Pucihar in Paternoster tako vrlo pogodili, da smo ga zopet s slastjo poslušali. — „ Glasbene Matice" mladostni učitelj g. Wagner predstavil se nam je v Brucbovem koncertu v G molu — ter si svojim izbornim sviranjem na gosli stekel vsega občinstva jako živahno pohvalo. Zadnja točka bil je finale iz Verdije opere „Ernani". Solisti: gospa Gerbičeva, gg. Razinger, Pucihar in Paternoster in pa mešani zbor pod gosp. Gerbica vodstvom dali so vsem krasotam te skladbe tako pristen izraz, da smo, samo jedno obžalovali, r. n-reč, da je finale prekratek. — (Nemške predstave) na starem strelišči so jako slabo obiskane, kar je pač najboljši dokaz, kako nepotrebno je nemško gledališče v Ljubljani. Da ne bi hodili Slovenci v nemško gledališče, morali bi nemški glumac i itak glada poginiti. Nemci se izgovarjajo, da je obiskovanje gledališča na strelišči zaradi ognja nevarno, kar je jako aboten izgovor. Pri tem nemškem gledališči so namreč vse dekoracije od kakih 50 pol papirja, katere bi v par minutah brez vse nevarnosti za na-vzočne pogorele ter k večjemu dvorano malo oka-dile. Na „Bauernballu" pa, kamor so zadnji pred-pust zvlekli veliko množino platnenih dekoracij iz deželnega gledališča, pa je baje prišlo do 400 osob. Takrat ni nihče na ogenj mislil. In tudi v redutni dvorani so bile nemške predstave prazne, tudi tam je bilo zaradi ognja nevarno! A v koncerte tilhar-moničnega društva, ker se plačuje letnina, za katero se poučujejo otroci v godbi in petji, pa prihaja vsakikrat do 300 osob, ker no treba plačati ustopnine. Iz vsega se torej vidi, da je nemškega občinstva premalo v Ljubljani, da bi vzdrževalo nemško gledališče. Zatorej je vse kokodakanje o nemškem gledališči že uprav komično. Nemškega gledališča ravnatelj gospod Freund to predobro čuti, kajti trikrat moral je že obiskovalcem vračevati ustopnino, ker se ni splačalo, da bi igrali. To je tem bolj karakteristično, ker smo čuli iz ust, da nemški glumaČi dobro igrajo in bi bili večje podpore vredni. — (Slovenski klub na D u naj i) ima svoj tretji večer v soboto 3. decembra t. 1. v hotelu BGoldeneEnte"LRiemerstrasse4 v prvem nadstropji Čital bode g. Jos. Ciperle klubu poslani spis Raičev: „G odnošajih v iztočnej Bosni". Začetek ob 8. uri. — (Za tristoletnico Gunduličevo) izdalo bode hrvatsko akad. društvo „Zvonimir" sijajno ilustrovan album, kateremu so svoje prispevke obljubili že skoro vsi hrvatski pesniki. — Za župnijo pri sv. Antona v Slov. Gor.) prezentovan je g. Anton Vraz, kurat pri sv. Križi nad Mariborom. — (Iz Rudolfovega) se nam piše: Dne 23. novembra slavil je naš c. kr. okrajni glavar in vladni svetovalec g. Josip Ekel 40 letnico svojega službovanja. O tej priliki dobil y od različnih stranij mnogo dokazov priljubljenosti ter s tem za-dobil zadoščenje za svoje delovanje, katero je bilo v resnici nepristransko, v kolikor je to mogoče političnemu uradniku, kateremu mora biti direktiva ukaz više oblasti. Mi mu nehčemo vzkračati i našega priznanja, katero je zaslužil zaradi nepristranosti narodnim društvom nasproti ter zaradi dobrohotnosti nasproti občinam, če prav malo več energije v šolskih zadevah, pa i glede ce-t in ciganov ne bi škodovalo, ter se pridružujemo mnogostran-ski izraženim željam, da Bog nj^ga še mnogo let zdravega in čvrstega ohrani. Napravila ao mu tukajšnja društva zvečer 22. baklado in podoknico, 23. pa banket in svečanostno predstavo ter sijajni ples v čitalniški dvorani. Pri banketu čulo se je mnogo zdravic, mej temi je bila prva ona ^narodnega" župana g. dra. Poznika v nemškem jeziku, kate-rej je pridal nekoliko slovenskih besedij. Jeanajst občin imenovalo je g. Ekla častnim občanom, mej njimi Novomeška „narodna" občina z nemško diplomo, morebiti po inicijativi Novomeškega župana, ki se je jedenkrat izrazil, da je vse jedno, ali se slovenski uraduje ali ne, in ki je s svojim uplivom povzdiguil na Novomeški županski atol, ako ne za župana „de jure", pa vsaj za župana „de facto" g. Lehmana, proti kateremu je on pred nekoliko leti sam strastno deloval. Da se je temu nemškutarstvu pridružila tudi tuka.šnia dekliška šola, pač druzega ni bilo pričakovati. Poslala je „slovenska" dekliška šola gosp. jubilarju nemški „Festgruss" 8 podpisi slovenskih deklic. Prosit; Le tako naprej, slovenski zastop slovenskega mesta! — (Bauka „ SI a v i j a ") odstopila je knezo-vladiškemu ordinariiatu v Mariboru za duhovniške ali cerkvene potrebe 20 % letne premije od vseh onih cerkvenih zavarovanj, katerih tekom leta ne bode zadela požarna nesreča. — (Naklada na pivo v Vipavi in Vrh-polji.) Po naznanilu c. kr. deželnega predsedstva dne 5. novembra 1887., presvetli cesar ni blagovolil potrditi od deželnega zbora v 13. seji dne 19. januarja 1887. storjenega sklepa glede pobiranja samostojne naklade od piva v Vipavskem trgu in v davčni občini Vrhpoljski leta 1887., 1888. in 1889., ter je izvolil pooblastiti vlado, da deželnemu zastopu naznani uzroke navedenega sklepa. Ti uzroki obstoje bistveno v tem, ker so za leto 1887., 1888. in 1889. sestavljeni proračuni trga Vipavskega in davčne občine Vrhpoljske pomanjkljivi, da se iz njih nikakor soditi ne more, ali bode v navedeni triletni dobi res treba pobirati posebno naklado na pivo in v kateri meri; kajti v teh proračunih nahajajo se mej izdajki taki n- slovi, ki zadevajo vso občino Vipavo in bi torej v pokritje teh troškov postavno morala donašati vsa občina, mej tem, ko je nameravana naklada na pivo na-svetovana le za nekatere dele občine; vrh tega pa je v Vipavskih in Vrhpoljskih proračunih tudi visokost državnega davka napačno ustavljena. Iz druge strani pa se vlada mora spodtikati tudi nad visokostjo nameravane naklade, katera bi použ i vanje piva v dotičnih občinah tako hudo obremenila, da bi bila ta naklada uštevati mej prepovedane davke, kakor bi sploh pobiranje višje naklade, na pivo nego 1 gld. 70 kr. od vsakega hektolitra moralo za finančno upravo skrčiti dohodke državnega davka od piva. — (C. kr. deželna vlada) dovolila je občini Kranjski Gori, da se tej občini z dvorne pisarne dekretom od 16. aprila 1s48., štev. 11585 dovoljen somenj za živino in blago ter preložen na soboto pred sv. Mihaelom v septembru vsako leto z de-želnovladnim ukazom od 26, januvarja 1887., smo po prvotni dovolitvi obdržavati drugi ponedeljek v oktobru vsako leto. C. kr. deželna vlada dovolila je nadalje občini Kranjski Gori, da sme tudi prvi torek po veliki noči vsako leto obdržavati semenj za živino iu blago. — (Iz Ljubnega na Gorenjem Štajerskem.) Nemška brezobzirnost, kateva si že nekaj let prizadeva dosedanje prijazne razmere mej vsemi tukajšnimi akademiki razdreti, je letos dala povod, da slovanski akademiki prvič slavnostni kome s, ki ki «e vsako leto praznuje pri vsprejemu akademi- kov — novincev in ki se je dosedaj skupno prirejal, samostalno slavijo. Slavnost bode se vršila dne 3. decembra in kakor se kaže, bode se z ozirom na jako zanimiv spored in delavnost odbora tudi dobro obnesla, kar mora vsacega narodnjaka tem bolj veseliti, ker s tem prvič na potujčenih tleh zgornjega Štajerja nastopa akademična slovanska mladež vza jemno v javnost. Prijatelji akademične mladeži se vabijo uljudno na mnogobrojno udeležbo. Lokal : Lamm. P riče tek ob osmi uri. — (Iz Ljubnega na Gor. Štajerskem se nam piše: Kakor poroča „Leobner Rundschau" nahaja se v jetnisnici okrožne sodnije toliko are-stantov, da so jih morali oddati na razna okrajna sodišča, dostati svojo kazen. — E — „Schnlverein" tu imaš dosti polja, pojdi na gorenji Štajer, tam treba šol in kulture! — (Dolenjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo 4. decembra 1887 v prostorih »Narodnega doma" v Rudolfovem Preširnovo svečanost, h kateri uljudno vabi vse svoje in čitalnične člane. Vspored: 1. V. Klaić: „Svračanje", možki zbor. 2. Deklama cija. 3. L. van Beethoven: Quartett, opus XVI., za piano, gosli, violo in violončeli; a) Andante canta bile, b) Allegro ma non troppo, Rondo. 4. Fr. Bazin: „Križari na moiji", mešan zbor. 5. Varlanoff: Fantazije o ruski narodni pesmi: „Rodeči Sarafan", igra se na glasoviru 6. Ed. Lirsen: „Ustni in oko" ; A. Rubinstein: „Pomladanska pesem", samospeva na glasoviru spremljana. 7. Dav. Jenko: „Bogovi silni", možki zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Odbor dolenjskega pevskega društva. — (V slovenski oddelek kmet. Šolev Gorici) je za dvoletni tečaj 1887/8 8 1888/89 upisanih 17 učencev. Ti so: Bartoš Miroslav in BartoŠ, Ferdinand s Trnovega nad Gorico, Bole Al. iz Ro jana pri Trstu, Bratina Al. iz St. Tomaža, Fabjani Leopold iz Kobdila, Fabjani Rafael iz Štanjela, Gerbec Danijel iz Kobdila, Buda Feliks z Bizelskega na Štajerskem, Grbec Anton iz Kobdila, Kos Fran iz Kobdila, Poljak Josip iz St. Mihela pri Šempasu, Plesničar Anton in Plesničar Maksimilijan s Trnovega, Pipan Josip iz Škrbine, Jericijo Valentin iz AvČa, Večerina Al. iz Tomaja, Zavadlav Andrej iz Štandreša. Telegrami „Slovenskomu Narodu1'; Zader 28. novembra. V deželnem zboru predložil se je predlog, naj se na srednjih šolah uvede ruski jezik kot obligaten predmet. Ptuj 28. novembra. Sinoči umrl blagi gosp. beneficijat Matija, Ferk podpiratelj vseh dobrotvornih slovenskih društev na Ptuji. Pariz 28. novembra. Kongres snide se v petek. Sofija 28. novembra. V poslancev za-sobnem zboru odsvetoval Stambulov, da bi se napravila zatožba proti ministerstvu Karavelo-va. Stambulov stavil ob jednem kabinetno vprašanje. Kljubu temu utegne so ta zadeva v sredo v sebranji obravnati. Bruselj 27. novembra. „Nord" konstan-tuje, da je možno, da se povrnejo prejšnje dobre razmere mej Rusijo in Nemčijo. Bukurešt 27. novembra. Kralj otvoril zbornico poslancev s prestolnim govorom, v katerem konstatuje, da so odnosa j i z vsemi sosedi vedno jednako dobri. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Smole: Od Trsta do Ljubljane brez razlike 52 kr. Od Trsta do Medvod: a) posamična pošdjatev 58 kr., b) pol vagona 5G3 kr„ c) celi vagon 466 kr. Papir vsake vrste. Od Ljubljane do Trsta brez razločka 66 kr. Od Medvod do Trsta: a) posamična pošiljate v 74 kr., b) pol vagona 59 kr., c) celi vagon 59 kr. Železo in jeklenina vsake vrste. Od Ljubljane do Trsta po južni železnici serija IX. 66 kr., serija X. 52 kr. Od Škofje Loke do Trsta po državni železnici: a) posamična pošiljatev 57-2 kr., b) pol vagona 48"6 kr., c) celi vagon 48 6 kr. Špirit. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Kranja po drž. železnici 62 4 kr. Sol. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 52 kr. Od Trsta do Vižmarij po drž, železnici 41 kr. Slad kor. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Vižmarij po drž. železnici 57 kr. Olja, masti. Od Trsta do Ljubljane po južni Železnici 66 kr. Od Trsta do Medvod po državni železnici : posamična pošiljatev 74 kr., pol vagona 59 kr. Bombaž surov. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici vagon 55 gold. Od Trsta do Kranja po drž. železnici vagon 45 gld. K lorovo ap no. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Medvod po drž. Železnici: a) posamična pošiljatev 58 kr., b) pol vagona 563 kr., o celi vagon 46 6 kr. Crin d1 Afrique. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 103 kr. Od Trsta do Kranja po drž. železnici: a) posamična pošiljatev 825 kr., b) pol vagona 648 kr. Barvilni les vsake vrste. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici: zdrobljen 70 kr., v čokih 52 kr. Od Trsta do Medvod po državui železnici: posamična pošiljatev 45 kr , vagon 36 kr. Ribe, ovojene in osoljene. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 66 kr. Od Trsta do Kranja po drž. železnici: a) posamična pošiljatev 82 5 kr., b) pol vagona 64 8 kr , c) celi vagon 51 kr. (Konec prih. j ..LJUBLJANSKI ZVON" «-*toJi (192—176) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. j j- Meteorologično poročilo. a A Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu kri na \ mm > O «© ■ 7. zjutraj 2. pop. D. zvečer 732 25 um. 734 45 ium. 739 74 mm. 4 7" C 10 8° 0 46 C si. svz. al. vzh. si. vzh. obl. d.jaB. jas. 0-00 rum 27. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 740 15-nni. 738 80 mm. 738 28 mm. 0 4° C 4-4« C 2 2UC brezv. brezv. brezv. megla megla megla 0 00 mm. 28. nov. 7. zjutraj 2. pup. 9. zvečer 738-80 mm. 738-74 mm. 74024 mm. 0 6° C 3-8* C 3 4°Č si. vzh. si. vzh. si. vzh. megla megla obl. 000 mm. Srednja temperatura 7-6°, 2*3° in 2-6°, za 5-1° nad, jednaka normalu in 0 6" nad normalom. dne 29. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81*18 — gld. Srebrna renta.....„ 82-40 — „ Zlata renta......„11190 — „ 5°/0 marčna renta .... „ 9-i-16 — „ Akcijo narodne banke . . „ ^85-— — „ Kreditne akcije.....„ 276*70 — „ London . :......„ 125 75 — „ Napol. . . .....„ 995 — „ C kr. cekini......„ 5 93 - „ Nemško marke.....» 61*70 — , 4°/0 državne Brečke iz I. 1854 250 gld. 131 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 170 „ Ogerska zlatu renta 4%...... 99 „ Ogerska papirna renta 6\„..... 85 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. BreČke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ Zemlj. obč. avstr. 4yi0/0 Z-Ati ZUBt- n8t' . 125 „ Prior, oblig. Elizabetine zap»d. železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 99 „ Kreditne Brečke.....10«) gld. 179 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 109 „ Trammway-druAt. vel j. 170 gld. a. v. . 226 „ danea 8120 82-45 11180 ('610 885 — 876-80 125-75 9 95 5-93 61-72«/, 50 Rr. :>0 50 75 75 20 75 50 Presrčno zahvalo za mnogo sočutje in za obilo spremstvo pri sprevodu umrle gospe Margarite Rossa, roj. Korošič, kakor tudi za darovane prekrasne vence izre-k tron vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. (271) V Ljubljani, dne k**, novembra 1887. Rodbina Svetek. Seigel-ove čistilne krogljice. Najboljše sredstvo proti zanašanju in otrpnenju jeter. <855—i) Te krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljši ne čuti. Njihov upliv je, če tudi mil, vender popolen in brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu itd. itd. — Seigel-ove čistilne krogljice so najboljše sredstvo, ki so je kedaj izumilo. Oeistč čreva vseh dr.ižečih tvarin in puste drob v zdravem stanji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkama našega življenja — ncprebavljivosti in otrpnosti jetor. — Te krogljice obvarujejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, ker odstranijo iz črev vse strupene tvarinc. Krogljice uplivajo hitro in vender lahko, ne naprnv-ljajoč bolečin. — Če imaš hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli glava, čutiš bolečine v hrbtu in članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilno krogljico nahod in prognale mrzlico. — Obložen jezik s Blanim oknsom napravljajo škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Seigcl-ovih krogljic bode očistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jedij, in s tem vrne so hkratu zdravje. — Večkrat prouzročijo polstrohljena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če se čreva s Seigel-ov imi čistilnimi krogljicami očistijo tacih nesnag, minejo neprijetni učinki in zdravje so povrne. — Seigel-ove čistilne krogljice varujejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — če se uživajo, predno gremo «pat — ne da bi kaj motile spanje. — Cena Skatljiei Seigcl-ovih čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastih škatljicah v vseh lekarnah Avstro Ogerske. Velečastiti gospod! Z veseljem vzamem v roke pero, da izrečem Vašemu blagorodju svojo najiskrenejšo zahvalo za odličen upliv f*elg«*l-o»lb krogljic, ki sem jih dobil od Vas in ki mi dobro denejo. Bodite tako dobri (sledi naročilo. Marija K»i»1i»ii, obrtnica v Jeviškem št. 73, na Moravskom. Velečastiti gospod! Da sem se zopet ozdravila, mojo najiskrenejšo zahvalo. Uboga sluznica sem s kmetov ter sem si s težkim delom nakopala bolezen, ki me je vrgla na postelj. Hud kašelj, bodenje, težave v želodci, vrsteč so z ncpopisljivo slabostjo, so me tako nadlegovale, da nesena mogla šivati. Naposled so me opozorili na Vašo brošuro in moja mati kupila je steklenico Shaker-jevega izvlečka. Začela sem ga uživati po predpisu in čutila sem se kmalu nekoliko boljšo; v kratkem času mogla sem že opravljati ložja dela in nazadnje sem popolnem ozdravela. Presrečna sem ter se Vam, velečastiti gospod, ne morom dovolj zahvaliti ter hočem to zdravilo vsakateremu priporočati, da se pokažem hvaležno. Tudi neka jednako bolna moja prijateljica je tudi rabila to zdravilo, ozdravela ter izreka svojo najsrčnejšo zahvalo Moja prijateljica jo ponžila več steklenic in sedaj vsakdo občuduje njeno zdravstveno stanje. Bodite tako dobri in odgovorite mi moje pisanje, da bodem vedela, če sto dobili moje pismo. Z velespoštovaujem M ur i J a lluas. Zillingsdorf št. 40, pošta Dntorregendorf pri Dan. Novem mestu. r.u*l nI U , .Shakerjevc-ga imvlcf-ka"* in Meigelovih. krogljle Je A.. .T. >V ti i 1«». IJuiited lioudon, lik* IT h f i u;j-;4 I :i ii ■£<>:•«! O. Glavno zalogo in ceiilr-tlno ra/.po*ilju!nlco ima Ivan >«'i>. II m* u h. lekarna „pri Zlatem levu" v Kroine-riži (na Moravskom) in so dobiva skoro v vsoh lekarnah v Avstriji. Solidne osobo išćemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in damo visoko provizijo, o/.iruiaa stalno plačo. (778—13) Hauptstadtische VVechselstuben - Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta. MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač. Jedina in največja 'VO \v- kristijunska ki-ojačnica in zaloga v vsakovrstnega sukna ter liarejono ofelefee. Zimska obleka......od g]d. 9.-- naprej. ZiiiiHki Nnkot ZliuNke lilnee..... ZiniHku suknja .... Salonska «>bl<>ka . , . Obleka za dceke . . . V Gorici, na Travniku, 5.— 2.50 1.75 nasproti vojašnici. Naročbe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI je iišla knjiga: Trije Javni govori. Tri «lni v h tare m Rimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Zenatvo v »lovenaki u urodu i pen ni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Are, devica orleanska. Govoril p of. Fr. Šuklje. Ml. 8", 134 stranij. Cena 20 kr., po poŠti 25 kr. Neobhodno za vsacega za svetlenje usnja pri konjskej optavi, vozovih, hišni opravi, čevljih itii. itd., je novoiziuuljena po e. kr. avstrijskem in oger- g&p zavarovana proti skem ministerstvu pfip ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih i kočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent. — Cena stekler.ici Št. I. 1 gld., št. II. 40 kr., št. III. 'Jo kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčnej vročini, se je že več kot 10 let za dobro pokarala, tudi patentovana, nepre-modljlva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje mum* 25 odlikovanj, ■■ na stotine priznalnih pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri HJ. Velldastvu in o. kr. visokostih. Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krisper in Sohmnig A Weber, v Kranj i g. Petan, v Škoiji Loki g Kocell — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih. (860—2) Važno za trpeče na prsih in plnčih. Neogibno potrebno zoper kaielj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki želč dohiti cist in krepak gtas, za skrofeljnaste, krvične, slabotne, bledične in krvlrevne je sok kranjskih planinskih zelišč, £rV h pod fosforno klnllm apnom in železom pomešan. Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva po v (615—10) LEKARNITRNKOOZY zraven rotovža v LJubljani. m\M Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ Marijaceljske kapljice za želodec, ■ Si s as-' izvrstno uplivajoče pri vseh "boleznih želodca. Neprekosljtvo pri jiomiinjknnji slasti do jedij, Blabem želodci, smrilcol napi, nannnjnnji, kislem podiranji, koliki, želoilčevcm kataru, zgagi, ako so n u reja peBok in pšono tor so nabira provoč ■leza, pri zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (čo izvira bolečina ir, želodca), krel v želodci, zapiranji ali zabnsanj'p preobloionji želodca v. jedjo ali pijaco, gliBtnli, boleznih na vranici, na jetrih ali zlatoj žili. — Cena stoklenici z navodilom, kako se rabi, 95 kr., vel. stoklenici 60 kr. Glavno zalogo ima lokar li A KOI. Hit 11» V v Kromcrlii (Moravsko). Marljncoljnko kapljica nošo nikako tajno srodstvo. Njih sestavino navedene so na navodu, kako rabiti, ki so priilono vsakej Htcklonici. Pristne v skoro vseh lekarnah. h ^ l rji ti1. Scluiumarko. 8VAHU.o! Pristno Marijacoljsko kapljico bo mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da sin prlMtllC, mora vsaka atoklo-nica imeti rudnu zavitek z v»r<'ii|» \nrmf vono ziiamku in z iiavOl»ivn Ne pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih do likates, v I, j n Uljani pri g. Petru LusMiilk-u. Razpošilja se v provincijo proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji, Tovarna fii ceu.tr. razpoiUjatniea Dunaj, IV., Allegaasfl Nr. 4S (pole# juž. kolodvora). GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće. I kas Izkusan llek proti trajnom kašlju pluoevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mčhi.rnlm kataru, IIIIV K K MATT0N1JA «v Karlovi vari i VVidn. 11 AVepresegl^lvo za zobe I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčajo*«, ovira spridenje zob in odstranuje smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilni zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepčnjoče in nareja zobe svetle in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po poŠti (616—9) „LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovia v LJubljani. jjpV" Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilno ustno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust. jjfaiai ih-o.pt in-( Tujci! 26. novembra: Pri Slonu Steinharter z Monakovega. — Seshun z Dunaja. — Kollner, Spieler z Dunaja. — Virti iz Jahisnovega. — Gaertner iz Gradca. — Sin-ger iz Gradca. — Seshun z Maribora. Pri 9ffnH«Ht Jager iz Lokvice. — Gorštl z Dunaja. Urhančič iz Polhovegagradca. — Maidič I Domžal. Pri »v«tri)nkein <•<«• anr.il : Rudolf iz Milana. — Burbach iz Vinkove. 27. novembri: Pri Slonu t Brensing iz Kolina. — Fischbnch z DU-naja. — Topfer iz Lin ca. — Panlnš iz Žatca. — Muetter iz Gaudena. — Schlager iz Solo-turna. — Souenberg iz KaniJ Se. — Kralich iz Ljubljane. — Baskarda iz Govinja. — Dillinger z Reke. Pri Malici t Reiling iz Monakovega. — E'ert, Schen-ker z Dunaja. Pri južnem kolodvoru : Holz z Dunaja. — Pollak b Dunaja. — Moslin ii Prage. — Robeskini s Tirolskega. — Raznožnik iz Ško-fjoloke. 28. novembra: Prt Slonu: Ilartlich z Dunaja. — Franki s Češkega. — Aufmuth iz Gradca. — Walter iz Celja. — Pavlic iz Rateč. — Mlekuš iz Starega trga. — Prottmann, Bauer iz Ljubljane. Pri Malici t Krašowitz, Stoin, Miiller, Kozanderla z Dunaja. — Kttnig iz Liberce. — Fllipp z Domžal. — Acha-cić iz Tržiča. Pri bavarskem dvoru: Jager iz Ljubljane. Pri Južneui kolodvoru« Stari iz Liberce. — Hart-niii-iii iz Zagroba. — Hoss iz ZAgreba. — Plevčak iz Gradca — Pri avstrijskem cesarji : Trogel, Fiuniczi iz Trsta IiJHB5>5J.'?i^i : 23. novembra: Amalija Baje, paznikova hči, 15 let. Reber Št. 11, za jotiko. — Vincenc Gogola, umirovljeni stotnik, 62 let, Sv. Petra cesta št. 4, za otrpnenjera možgan. 25. novembra: Marija Zoki-ati, dekla, 62 let, Cesarja Josipa trg St. 2, za tuberkulozo. — Meta Markovič, zasobnica, 70 let, Rimska cesta št. 17, za plačnico. 26. novembra: Peter Resnik, gostač, 87 let, Florijanske ulico št. 86, za oslabljenjem. 27. novembra: Stanko Pre-melč, mizarjev sin, 8 mesecev, Rožne ulice štev. 83, za kozami. — Marija Marinšek, delavčeva hči, 56 let, Poljanski nasip št. 6, za rakom na maternici. 2H. novembra: Amalija Bre-celnik, branjevčeva hči, 4«/i leta, sv. Petra 40, za kozami. V deželnej bolnici: 22. novembra: Matija Os-wald, delavka, 54 let, za plačnico. 24. novembra: Marija Mlakar, gostija, 70 let, za rakom v želodci. 25. novembra: Andrej Bo-zovičar, črevljar, 61 let, za oslabljenjem. 27. novembra: Marija Flere, goatačeva hči, 2'/a leta, za kozami. V vojaško) bolnici: 22. novembra: Josip Odla-Bok, vojak 17. peš-polka, 21 let, za vnetjem možganske kožice. Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! 8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil že precej boljSi, čez pet mesecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. SchUtze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tndi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo. Z velespoštovanjem Jan Jeiek v Holieleb. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše đnmač« mreitstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. VBled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tjuti.ti:n domače sreitstvn postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t, gg. naročnike, naj povsod Izrecno dr. Rosov zdravilni kalzain iz lekarne B. Fragneija v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na voč krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Roaovega zdravilnega balzama. Pruvi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragm>r|a, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: Q. Ploooll, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni : Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lokar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-Stofoletti, lekar; A. de Oironooll, lekar; R. KUrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Ogl eji: Delia Damaso, lekar. V Trstu : Ed. de Leitenburg, lokar; O. Prendini, lekar; O. B. Foraboaohi, lekar; Jak.Serravalto, lokar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lokar. ar Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. -«sj Da se izognejo vsakej prevari, opozarjamo vse častito naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenoga d.r. Kosovega zdra-vllr.eg'a To^.lzaina na jednej strani v steklo ntisneno mojo firmo ■ zakonito zavarovano mofo varstveno znamko (orel m ftcitont na prttlh, na katerem no erke ,.»r. R."), na nasprotni strani pa tu zraven nntla-neno vigneto. Steklenica je zamašena s koviiiakim y.»mu*U<>m. na katerem jo tudi utisiieua moja varMtvcua znamka. Steklenico so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh: ..Isr. Konov zriritviliii Imlzniii" iz lekarne B. Fragner-ja, ..pri eruem orlu*', v Pragi, Nt. 205—III.« ra konci škatljico jo pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovami varstvena znamka. — Ce ni \so popolnem tako, kakor je zgoraj opisano, zmatrati se mora vsak izdelek za ponarojeu Tam se tudi dobi: Piažlro clomc^eiče nm^LS^Ilo zoper bule, ran« in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali atrdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatično oteklino in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potno noge, pri razpokam h rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekočo rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojtca ven potegnena. Tudi zabrani rast. divjega mesa iu obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le bo mazilo nanje prilepi. ¥' IkntUicaft »o 2.i in «ftŠ fc/r. (90—16) Jfalzoiii za uho. Skuseno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenic.i 1 gld. av. velj. I i Izdatelj in odgovorni urednik; Ivan Železo i kar. Lastnina in tisk „Navodne Tiskarne".