149. številka.
Ljubljana, v soboto 4. julija.
XVIII. leto, 1885
1 (»tja vsak dan i/ju^i nedelje iti praznik", tw <.'jija po pošti prejemati ih a v »t rt j s k o-og«r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., **
.»r.fii mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua <ioui z;i vse leto 13 gld. za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje <l o / ••: .• toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaoije »e od četirisropne petit-vrste po fi kr.. če se oznanilo jedetikrat tiaka, po 6 *rr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi ua; se bfVote franko« att.     Rukopisi se ne vračajo.   Uredništvo in a p r a v u i št v o je v Rudolfa KirbiSa hiSi, ,(»led;ili$ka stolba". ITpruvniit V.tl W»j se blagovolijo pošiljati naroč.mne, reklamacije, oznanila, t. j. vse aduiiniatrativiiu stvari.
Važno gospodarsko vprašanje.
i.
Nastopil ni le za liste čas kislih kumar, tudi čitajoče občinstvo se je gotovo naveličalo, vedno čitati le o volitvah in politiških prepirih, v tem, ko se le redkokedaj kdo oglaša o gospodarskih vprašanjih, da si s srečnim urejenjem gospodarskih razmer narodni ponos in narodno zavednost najbolj ukrepimo. Lotil sem se tedaj vprašanja, katero je ravno za Slovence največje važnosti, ker nam preti 2 velikimi gmotnimi izgubami, ako se ne reši pravočasno in z vso energijo.
Dve tretjini slovenskega naroda pečata se z vinstvom. Na slovenskem Štajerskem, iz-imši Marenberški in Slovenjegraški okraj, se povsod vino prideluje, katero je v mnogih okrajih: Maribor, Slovenske gorice, Ptuj, Ormož, Ljutomer, SI. Bistrica, Šmarje, Brežice itd. jeden glavnih pridelkov. Po stari katastralni mapi od 1. 1820 bilo je na slovenskem Štajerskem 38.186 or. vinogradov, na novo nasadilo se je blizu 10.000 oral, tako da se sme šteti 48.000 oral, na katerih priraste povprek 360.000 hI vina, v vrednosti od 4 do 5 milijonov goldinarjev. Ker so cene vinogradov jako različne od 300 gld. do 1200 gld. in višje, znašala bi skupna vrednost vseh vinogradov 25 do 30 milijonov goldinarjev, gotovo lep del narodnega premoženja.
Na Kranjskem je po izkazu finančnega mi-nisteistva 20.289 or., in sicer 16.000 na Dolenjskem, 40O0 v Vipavski dolini, na katerih se je leta 1884 pridelalo 160.000 hI. vina, vrednega do 2 mil. gold. Vinogradi pa reprezentujejo najmanj 10 milijonov gold. narodnega kapitala. Za Trst, Gorico in Istro izkazanih je 97.386 or. vinogradov, na katerih se je 1. 1884 pridelalo 390.000 hI. vina. Ker sta vsaj dve tretjini teh vinogradov v slovenskih rokah, sme se trditi, da imajo Slovenci na Primorskem v vinogradih investiranega nad 30 mili j. gold. svojega kapitala. Slovenci imajo tedaj v vseh deželah, razen na Koroškem (kjer se prideluje okolu Sitarevesi nekaj malega vina, znanega po imenu „Sittersdorfer") velik del svojega premoženja v vi-nogradnih posestvih.  Vsaka nezgoda v vinogradih
jih zadene tem občutljiveje, čim menj imajo druge zemlje in drugih prirodkov.
In ravno temu delu narodnega premoženja preti nevarnost, da ga popolnem uniči mali mrčes, ki se je iz Amerike pred 20 leti zanesel v Evropo in grozno naglo raztrosil skoro že po vseh vinorodnih deželah — filoxera ali trsna uš.
Leta 1868 so najprej na nekaterih vinogradih na južnem Francoskem zapazili, da se začno sušiti, ne da bi se vedelo bilo iz početka, zakaj. Ko-nečno našli so na koreninah mili ione teh prostemu očesu nevidnih živalic, katere izsesavajo sok trsu in korenine tako ranijo, da se posuše. Poskušala so se vsakojaka sredstva, pa vse zaman. Trsna uš šla je svojim potom naprej od vinograda do vinograda in sicer s tacimi velikanskimi koraki, da je uničila že več ko 700.000 ha. vinogradov in 1. 1884 na novo napadla 84.805 ha. Izračunilo se je, da je trsna uš Francozom več škode napravila, kakor nemško-francoska vojna s tistimi petimi milijardami vred.
Na Avstrijsko se je trsna uš zanesla s Francoskega s trsmi, katere jo dobivala vinarska šola v Klosterneuburgu. Prelepi šolski vinogradi bili so v kratkem času uničeni, deloma umetno, ker se je tačas še mislilo, da se s popolnim uničenjem trsa v okuženem kraji ustavi bolezen in ker sredstva, s katerimi se trsna uš pokonča, tudi trs uni čijo. Pa z vsemi sredstvi se ni ničesar doseglo in trsna uš se širi od Klosterneuburga naprej proti Gumpoldskirchenu in Badenu in je šla celo preko široke Dunave v Bisaraberške gorice.
Na Slovenskem Staje rji našla se je pred 4 leti v slovečib Bizeljskih vinogradih, kamor jo bila zanesena iz bližnjih hrvatskih goric. Tačas izrekli so izvedenci, da bodo v treh letih pokončani vsi tisti vinogradi, pa pokazalo se je, da trsna uš k sreči v naših krajih ne napreduje tako naglo, kakor na Francoskem, kjer jej je podnebje ugodneje, pokazalo pa tudi, da vinogradi neso tako hitro popolnem uničeni.
S Štajerskega preskočila je filoksera Savo na kranjsko stran, kjer je bila lani konstatovana v Krškem in KostanjeviSkem okraji. Najbrž zatro -sili so jo kranjski delavci, ki so delali v štajerskih
ali hrvatskih okuženih vinogradih in na obleki ali orodji prenesli na Kranjsko pogubonosno živalico. V Istri so že tudi okuženi vinogradi okoli Poreča, prosti dozdaj pa so še tuge okolu Trsta in na Goriškem, vsaj konstatovana Še ni tu nikjer trsna uš, kakor tudi še ne v glavnih vinogradnih krajih na Štajerskem, kjer je dozdaj konstatovana le v BreŠ-kem, Sevniškem in Kozijimskem okraji, ki imajo skupaj nad 4000 oralov vinogradov, leze pa vsako leto dalje proti zahodu in severju.
Veliko huje razširjena je trsna uš po vsem Ogerskem, te dni naš'1 so jo v slovečem Tokaji —, po Hrvatskem, daffeV Srbiji in Itumuniji in tudi ruski vinogradi na Krimskem poluotoku neso je več prosti. Na Italijanskem našla se je že na mnogih krajih, v poslednjem času v Siciliji, dalje na Španjskem in ker se je že tudi ob Reni na Nemškem in v Švici ugnezdila, sme se reči, da je po vsej Evropi raztrošena.
Gospodarska škoda, prouzročena po trsni uši, je tedaj velikanska in kdor bi iznašel sredstvo, uničiti jo, ne da bi ob jednem tudi trse pokončal, bil bi ne le velik dobrotnik vinogradnikov in — vinorej-cev, ampak s svojo iznajdbo pridobil bi si pravi zlati zaklad. Francoska vlada je že pred leti razpisala za sredstvo proti filokseri darilo v znesku jed-nega milijona frankov, pa dosle še ni bilo nikomur priznano. Sploh pa so vlade, odkar so spoznale nevarnost, katera preti vinogradstvu, z vso energijo skušale zatreti pogubno živalico, pri tem velike svote trošile, mnogim vinogradnikom napravile stroške in škodo, dosegle pa neso ničesar, ker so ravnale po krivih nazorih in načelih.
Po občnem mnenji učenih izvedencev mislilo se je do novejega časa sploh,  da se da zabraniti razširjenje trsne uši,  ako se tam, kjer se prikaže, popolnem uniči. Torej so vlade najstrožje postopale v krajih, kjer je bila konstatovana trsna uš in prav tako ravnale, kakor pri kaki epidemiji in zlasti zabranile vsak promet s trsnimi sadeži in sploh s trsi. j Okuženi vinogradi pa so se zatirali s takimi teko** ! činami, o kateri se je znalo, da filoksero pokončajo, j zraven pa tudi trs. Koliko milijonov hektolitrov da se je le smrdljivega žvepleno-ogljika (Sch\vef'elkohlen-I stoti') v zemljo zlilo, bi se teško dalo izračuniti.
LISTEK.
Potopisne arabeske.
VII.
Gospod urednik! Zdaj, ko sem po tolikih ovinkih in stranskokih dospel v „ravni Srem", kamer sem bil namenjen takoj s početka, dovolite mi, da si natuknem objektivne naočnike in pogledam tukaj okrog sebe, ne da bi se oziral kakor znatiželjna Lo-toya žena, nazaj tja gori na Vašo politiško Sodomo in Gomoro! V to svrho Vas prosim, da mi priza-nesete z vsemi in vsakeršnimi poročili o tisti „črni" papirnati vojni, katere „koribantični krik" se zdaj pri Vas razlega po „zaduhlih sobicah" uredniških, zlasti po — obcestno-pritličnih! Milujem Vas sicer, da ste obsojeni, gledati dan na dan tisto „zaripljene obraze z bolščečimi očmi", dočim sem se jaz umek-nil njihovim uročljivim pogledom sem doli v zavetje vinorodne Finske Gore; ali, bodite merjeni, dami je za vse te neslane harlekinade toliko mar, kakor za lanski sneg! Nahajam se Vam namreč zdaj v jednakom duševnem razpoložji, kakor tisti Spiess-btlrger v Goethejevem „Faustu11, kateri si ne vedel boljše zabave,
„Als ein Gespriich vom Krieg und Kticgsgcsclirci, Wenn hinten, \veft, in der Tilrkei, Dio Volker aiif etuauder selilagen . .
O! „Anatema ga bilo!" Zdaj sem pa nevo-doma že zopet zabredel v nemške citate, kakor Vaši „listovci" v tisto Heinejevo „blato" — skrajni čas, da obesim na klin svoj retrospektivni daljnogled ter se brigam samo za one stvari, katere so mi tukaj pred nosom . . .
Kaj? Vi bi radi vedeli, zakaj da nesem dlje časa ostal v Srbiji ali zakaj da se sploh nesem po-srbil, kakor so prorokovale Vaše ..babe v moških suknjah". Kako ste pač vender naj i v ni 1 Da-li neste nikoli slišali praviti o nekem Montecuculiji in o njegovih pobojih za vojno: denar, denar in zopet denar potrebuje se, ne samo v boji, temveč tudi na potovanji, zlasti po Srbiji, kjer brez „dukata; ne morete niti kibnoti. In pa: „katolišk Slovenec" da bi se Vam kedaj posrbil — predno kuj tacega doživite, tekla bode Ljubljanica preko Golovca! No mogoče, da bi se človek dal spreobrniti, ko bi mu tako-le Vaše tercijalke segnile pod pazduho s kako dvanajstorico tisočakov (V), kakor onemu — pa kaj bi Vam pravil reči, katere Vi morete zajemati iz prvega vira . . .
O, kako ste pač srečni, gospod urednik, da sedite tako rekoč sredi tretja, kjer so Vam na iz-ber najlepše piščalke!' Ali srečnejši, trikrat srečnejši sem Vam še jaz tukaj doli v prostranem Sremu, daleč proč od tiste Vaše politiške tragikomedije in trcijalske chronique scandaleuse! . . .
Da, gospod urednik! Zdaj, ko sem krenil se široke, razvožene ceste železniškega prometa strani v svobodno polje ter se napotil v mirna pokrajinska selišča, mej preproste, naravno misleče1 iti čuteče ljudi — zdaj še le so se mi zopet zbistrile oči, da vidim, kako lopi, divni in prekrasni so Vam tukajšnji kraji! Po vsem širnem okrožji, kamer koli mi vsplava pogled, razgrinja se zelena, bujno obraščena ravan, po kateri bo razsejane daleč vsak sebi bele vasi, z vitkimi cerkveni zvoniki na sredini . . .
Tu na severni strani, proti večeru navzgor, vleče se brdovita Pruska Gora, na vrhu s temno« zelenimi gozdi obsenčona, v tem ko njej lahno z ravnine rastoče vznožje opletajo solnčne gorice; ondu na jugu, daleč tam preko gozdnatega Savinega obrežja, na skrajnem obzorji, vije se v dolgi, nepretrgani vrsti nizki, valovito obrisani rob Srbskega pogorja; in tja doli proti iztoku odpira se veličastna ravninska perspektiva,  v katere dimnntn-sopurncifi
v s V
\
Filoksera pa, uničena ali pregnana v jednem kraji, prikazala se je na sto drugih.
S prav vojaško strogostjo lotili so se Rusi filoksere. Vinogradi na Ruskem obsegajo že 121.000 I desetin ali 181.000 oral, od katerih spada na Be- I sarabijo 29 000 desetin, na Krim 4.716, na donske j pokrajine 1.505, na Kavkaz 86.137 desetin. V teh j vinogradih dobiva se do 2 milijona hI. vina. Iz don-skega vina prirejajo šampanjec, jako dobro pa je kav-kaško vino, vzlasti rudeče  Kahetinsko, pa kletarstvo je še prav primitivno.   Prve sledove trsne uši našel je leta 18-0 Danilevski, direktor botanifikega vrta v Nikiti v Krimu v nekem vinogradu, kateri je  bil pred leti zasajen s francoskimi trsi. Vlada je precej odposlala Danilevskega na Francosko, da se na mestu pouci o ravnanji  proti trsni uši. On je nasvetoval uničenje okuženih vinogradov z žvep-leno-ogljikom. Vlada je tedaj naročila potrebno množino omenjene tekočine,  ob jednem pa na okuženi kraj odposlala 850 vojakov, kateri so potrebna dela opravljali po vinogradih. Pred vsem so bile postavljene okolu in okolu po vseh potih in cestah straže, katere so zabranjevale vsako izvažanje trsov, trsnega listja, tropin, grozdja in sploh vsakih rastlin. Orodje in obuvalo delavcev se je desinfieiralo.   Kola voz, kopita konj in drugih živalij  so se tudi umivala s tako tekočino, isto tako obleka delavcev. Potem se je ulival v šestero lukenj okolu vsacega trsa žvep-leno-ogljik.   Nekaj  dnij  pozneje pa so se vsi trsi izkopali in s koreninami vred požgali.   Ob jednem ukazala je vlada, da naj Danilevski poučuje potrebno število učencev o znamenjih in pokončavanji filoksere. Udeležilo tega kursa se je 153 osob, od katerih je vlada 20 odposlala v Kavkaz,  da tam preiskujejo vinograde.
Pa filoksera se tudi ruskih bajonetov ni ustrašila in napreduje v Krimu, če prav ne tako naglo, kakor na Francoskem.   V poslednjem času se je našla že v nekaterih kavkaskih vinogradih. Ruska vlada sklicala je zaradi tega letos meseca maja kongres v Tifiis, kateri je po dolgih razpravah konečno sklenil po nasvetu Danilevskega,  po sedanjem načinu po filokseri okužene vinograde uničevati, dasi je dokazano, da po tem potu se malo ali nič ne opravi, stroški pa so  prav  veliki,  na pr. na Ruskem leta 1881 /82 nad 200.000 rubljev. Pri nas v Avstriji  pa kmetijsko ministerstvo nema več, ko 30.000 gld na  razpolaganje  proti trsni uši, prav pohlevna svotica, katera k večjemu zadostuje za potovalne stroške gospodom iz ministerstva.
Politični razgl e<i.
LVotraitfe dežele.
V Ljubljani 4. julija.
Kakor se čuje, mislijo nemški nacijoualci že v začetku zasedanja <lržuv■■«»£» xl>ora staviti predlog, da Galicija in Bukovina dobita isto avtonomijo v Cislitaviji, kakor jo ima Hrvatska v Trans-litaviji. Nadejajo se, da Čehi kot avtonomisti ne bodo nasprotovali temu predlogu. Mi mislimo, da se Gehi ne bodo dali speljati na led, ker s tem bi spodkopali narodno eksistenco, kajti nam Slovencem in Čehom bi se potem ravno tako godilo, kakor Poljakom v Prusiji. Določili bi nam Nemci obrok, do katerega časa se moramo ponemčiti. V državnem zboru bi mi bili vedno v manjšini in nemščina bi
zavladala povsod. Iz tega predloga se pa tudi jasno razvidi, da našim Nemcem ni toliko za ohraneftje nemške narodnosti, ampak le za ponemčenje Slovanov. V Bukovini biva precej Nemcev, a te bi radi popuBtili Poljakom, če jih tudi raznarode, da bi le mogh v druzih avstrijskih kTonovinah ponemčiti 8e več Slovanov. — Poslanec Zallinger govoril je pred-včeraj na nekem shodu volilcev v Forstu pri Me-ranu. Opravičeval je svoje postopanje v državnem zboru in omenjal potrebo, da bi se uredil kredit na kmetih. Nadalje je ta poslanec trdil, da ni bilo moči, da bi on bil ostal v Hohenwartovem klubu, ker ta klub po drni in strni hodi z vlado. .Grof Taafle je pa moder mož, kdor mu pride v pest, tega z lepa ne spusti," kakor je rekel nekdaj Greu-ter. Čehi in Poljaki so temu poslancu premalo konservativni, zato on pravi, da ž njimi ne bode dolgo moči skupaj hoditi. Sploh se je iz njegovega govora videlo, da je velik nasprotnik Slovanov.
Ministerstvo notranjih zadev dovolilo je, da se osnuje za 4 V* It o kmetijska centralna zaveza, samo da se morajo pravila nekoliko predelati. Na-mestništvo bilo je prepovedalo to društvo, ki nema druzega namena, kakor škodovati deželnemu kulturnemu sovetu. To društvo bodo nemški kmetovalci osnovali zato, ker v kulturnem sovetu nemajo več večine in tedaj ne morejo zapovedovati, vzajemno pa s Čehi delati nečejo.
VloravsKi namestnik grof Schbnborn potuje neki na Dunaj, da bode grofu Taaffo-ju poročal o izidu petindvajsetletnice moškega pevskega društva v Brnu. Zlasti proti Brnskej mestnej policiji ima neki mnogo pritožb.
Voitatvo državnih š.vlvruiv nikakor neče trpeti, da bi se uradniki mešali v volilne agitacije. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so železniški uradniki v Budejovicah na Češkem zlasti ! hudo agitovali za nemške kandidate, pod nemškimi volilnimi oklici so bila brati njih imena. Vodstvo državnih železnic je sedaj one, ki so najhujše agi- j tovali, prestavilo na Spodnje Avstrijsko in Tirolsko. 1
V ii a i u e «1 ržjivc.
Vodje vzliofliiJeriinielifHlte liberalne stranke bili so neki poslednje dni v Sredci in so imeli tajna posvetovanja, katerih se je udeležil tudi bolgarski ministerski predsednik Karavelov. Kakor se govori, posvetovali so se, kako hočejo v bodoče postopati, in Karavelov obljubil njim je baje pomoč Bolgarije.
1 1'iiiM'osKii zbornica dovolila je budget mi-nisterstev bogočastja, trgoviue, kmetijstva in javnih del. Na predlog ministra Goblet-a dovolila je z 246 proti 215 glasom povišanje kredita za francosko duhovščino v Tunisu in Algieru za 100.000 frankov.
\vmski zvezni sovet potrdil je pogodbo s severnonemškim Llovdom, ki se tiče subvencionirane parobrodne vožnje v Vzhodnjo Azijo in Afriko. — Nadalje je zve/ni sovet sklenil, da se vojvoda Cum-berlandski izključi od prestolonasledstva v Brunšviku, ker njegovo dosedanje postopanje nasprotuje nem škej državnej ustavi. Ta sklep se bode naznanil brunšviškej dežel nej vladi. Za vojvodo Cumber and-skega glasovali sta samo državici Meeklenburg-Stre-litz in Reuss-Greutz in to iz legithnitetnega principa.
llcIgijMlta vlada hoče še pred sklepom tega zasedanja zbornicama predložiti neko premembo volilnega reda, po katerej bi se število kmetskih volilcev povekšalo. S tem si upajo konservativci še za naprej obdržati večino v zbornici, ki je drugače že v nevarnosti, ko se javno mnenje vedno bolj nagiba na liberalno stran.
Herbert Gladstone, sin bivšega aiigjošltcgja ministerskega predsednika, je na shodu liberalcev v VVakefieldu razvil program bodoče politike angleške liberalne stranke. Ta program obsega sledeče točke: Obširna samouprava na Irskem, močna defenzivna vnanja politika, trdnejše združenje dežele s koloni-
jami, obširne in radikalne notraoje reforme, ki se bodo opirale na voljo naroda.
Dopisi.
■ /. KndiDirovcva 2. jul. [Izv. dop.] .Ljubljanski List" prinaša v svojih zadnjih Številkah (od 24. junija naprej) brezkončne, jari kači podobne članke iz Rudolfovega v odgovor Novomeškemu dopisniku .Slovenskega Naroda" o zadnjih volitvah. V istih člankih se giblje dopisnik v splošnih po-vedbah in „klasičnih basnih«, pika in natolceva mnogobrojne osebnosti ter se guče le v splošnih frazah okolu privatnih osob, kater« z najgršim blatom ometava češ, povaljaj v blato osebnosti, ki so v oko bodečo resnico v .Slovenskem Narodu" povedale, ter jih smeši pred svetom, pot«m je tvoja stranka oprana, tvoja stvar prava in čista. Je-li to dopisnik dosegel ali ne, je-li kakšen faktum, v „Slo-venskem Narodu" zabeležen, ovrgel ali ne ir* če je pisava „Ljubljanskega Lista" dostojna in omikanega človeka vredna, o tem je gotovo že nepopačeni slovenski svet sodbo storil.
Veči del teh tako surovo in podlo napadenih osob ne namerava na to oblatenje odgovoriti, misleč si, da če kje, je tukaj na svojem prostoru stara latinska prislovica: .Quotiescum(rue cum ster-core certo, etc." — Jedna tistih osob pa odgovarja na vse to v kratkem sle leče :
Dopisunu, v pravniških postavah zvedenemu, gotovo ni neznan tisti zakon, ki kaznuje krivično postopanje pri volitvah kot pregrešek. Če g. dopisnik res misli, da so se zakrivile kakove osebnosti grof Margherijeve stranke glede volitve in agitovanja kakih nepostavnih  in nepoštenih  sredstev, mu je vsak dan svobodno zadevno ovadbo pri c. kr. drž, pravdništvu uložiti  in sicer pod lastnim imenom, ali pa tudi, kakor postava izrecno dovoljuje, brezimno, ako se sramuje s svojim imenom na dan. Taka ovadba bi nas, — tega zna g. dopisun prepričan biti — le srčno razveselila. Dokler pa g. dopisnik tega ne stori, se njegovo dopisovanje in dopisnik sam izkaže, kaj da je on prav za prav, ter se tudi sam obsoja pred občinstvom. Daljnji odgovor se zna in se bo dal le še na poziv pred sodiščem.   Polemiko druga v časnikih pa se nikakor ne bo nadaljevala z g dopisnikom.   —  Danes mu le še to in — zadnjikrat povemo, da neslani Novomeški „Adonis" in njegov „Dioskur", katera sta se i za časa volitve bahala, da bosta Novoineščane „v 1 polu dneva okolu prsta ovila", in tisti .večni študent"  alias .večni šribarček"   vendar   ne smejo misliti in upati, da bodo oni omikanim Novomeš&a« nom, gg. uradnikom in  profesorjem, politiko narekovali 1 .Ljubljanskemu Listu" pa povemo v imenu vseh omikanih prebivalcev Novega mesta, Slovencev in Nemcev, da jo obžalovanja vredno, da se taka, dozdaj na Kranjskem neslišana in Kranjcem dozdaj neznana osobna natolcevanja in napadi ravno v uradnem listu bere jo.
Da se pa v polemiko z dopisunoin „Ljubljanskoga Lista" nikakor in na noben način dalje spuščati ne moremo, niti ne smemo, je še drug glavni uzrok, kateri hočemo danes bolj obširno pojasniti.
Ko je „Ljubljanski List" komaj beli dan zagledal,  začel je že brez vsacega,  ali vsaj iz trte
ozadji se d\iga v vzdub sinja Srbska gora Avala, zroča ponosno po srbski zemlji okrog, kakor Učka po kršni Istri ali pa Rogaška Gora po štajerskem raji,  da  ne sežem v daljave  po drugih primerah!
Ali kakor Vam je viditi: Vi bi naposled ven-der le tudi  radi slišali,  na katerem konci širne Sremske ravnine da uprav stojim, kaj ne da V No, to ni baš velika težava! Če se še spominjate: pisal sem Vam zadnjič iz Reške,  z opomnjo, da je to prostrano  selo ob vznožji zelene  l4ruške Gore, in sicer na iztočni plati !   Da boste pa imeli nekoliko jasnejši pojem o sremskih selih, treba Vam je vedeti,  da so na primer v Beški stanovniki peterih veroizpovedanj, kateri posamični imajo po jedno svojo cerkev: tu so Vam katoliki, ali po srbskem izrazu „Šokci" ; potem pravoslavni ali kakor se sami imenujejo „Srbi," dočim jim „Švabi" pravijo .Raci" ; potem Luteranci in Kalvini, po največ priseljeni Slovaki in madjarski „Švabi", kakor tudi potomci onih, ki so nam križali Vzveličarja. brez katerih ^a menda ni sela v blaženi Translitvaniji.   Iz tega torej raz-vidite, da Vam ima tako sremsko selo več prebivalcev, nego-li vsa — Trentarska dolina skupaj, od izvora do Čez-Soče!
Beška je, kakor sem Vam že dvakrat povedal,
lepo, precej imovito selo ob železniški postaji istega imena, vzgrajeuo ugodno na širni ravnini, s prostranimi ulicami po dolgem in poprečki, z nedogleduinii perspektivami — no, o tem se bodeva zmenila za nekaj vrst nižje doli, kajti zdaj je pritiral moj voznik konje s pašnika  od nekod — daleč sem doli izpod Fruške Gore, kjer jih je iskal še od treh zjutraj.  Samo prisodite, da vidite, kako se vozijo naši Sremci !   Z  bliskovno naglostjo švigajo Vam iskri graničarski konjiči skozi selo po široki cesti ven na brezmejno  polje, da Vam hiše in  drevesa plešejo pred očmi, kakor tisti možiceljni v mehaničnem gledišči. Da preprost, ne baš preelastičen vozič ob cesti-nih grudah in jarkih poskakuje od tal za pol drugi meter visoko, da se morate držati za premehkužni svoj meščanski trebuh, češ, da se mu ne osipljejo obroči, — vidite, to Vam je zdravejše, kakor petdeset sprehodov po Vaši Šent-Peterski cesti! Jednako vožnjo bi privoščil marsikateremu Vašemu — Lenartovemu čestilcu, da bi se mu nikdar ne zlju-bilo več izustiti one lažnjive fraze, da je boljša slaba vožnja nego-li dobra hoja . . .
In kar se dostaje tukajšnjih cest, vedite, da ne samo, da niso toli gladke in trdne, kakor tam na Vašem kamenitom Krasi, temveč one niso niti
tako -• bele kakor pri nas, nego temno-rujave, ob deževji po vsem črne, kakor krtova koža, tako, da bi tukaj pesniki ne mogli sanjariti o „belih trakovih, razpetih po zelenem polji", in kar je več jed-nacili, domišljijo-budnih pesniških metaforov. Ali za oči Vam je tako mračna, mej sočnim zelenjem po-pogrnena preproga mnogo zdravejša, kakor tist bli-ščeči apneni prah na primer tam le na cesti — iz Gorice v Šent Peter. . .  In pa še nekaj: na obeh straneh ob cesti so Vam tukaj nasajeni košati drevoredi: bagremi (akacije), bresti, lipe in hrasti, iz-mej katerih njih že večina obsenčuje tretji, četrti zarod. . . Vožnja po teh cestah Vam torej  ni toli jednakolična, kakor bi se dozdevalo kakemu blazi-ranemu hlistru: razen omenjenih prijetnosti imate na izher zanimljive razglede po širnej planjavi kar za trideset, petdeset kilometrov daljave in če Vam oko ne nese tako daleč, eto Vam pred nosom zgovornega Sremca-voznika v dražesten predmet in komentar popotnega proučevanja krajev in ljudi, in glejte! dospeli smo na lice mesta, predno smo se bili nadejali!
Dospeli smo namreč v - Novi Slankamen! Ker je to selo, kot nova leta 1783. osnovana naselbina, vrlo znamenito in lepo, vzgleden prototip
izvitega uzroka stare narodnjake zapored in po vrsti, včasi tudi prav surovo napadati in pikati, tako da so razni rodoljubi po deželi strmeli o tem čudnem postopanji in vedenji tega lista, ki neki za uradnega velja in razne osobe so slutnjo izrekle, če ni tako postopanje naperjeno le na to, razdor v narodni stranki počasi vzbuditi in kadar se je isti unel, za to skrbeti, da nikdar več ne poneha ter da rana ziniraj odprta ostane in se sloga mej naš narod nikdar več ne povrne.
Če človek pregleduje vedenje omenjenega lista v teku celega časa, kar se je volitvena agitacija začela, noter do sedaj in — posebno še tudi ravno sedaj, ko so volitve Že končane, se mora te članke »Ljubljanskega Lista" pretehtajočemu nehote prepričanje uriniti, da so omenjene slutnje opravičene in da je skrbljeno za to, da, če se hoče kdo prepirati, ne bo prišel nikdar do konca, tem manj, ker ima gradiva v jedni in isti stvari tudi na leta, tako da bi se še danes leto utegnilo prepirati tudi glede teh že končanih volitev ter da bi se le zijajoča nesloga in razdor v narodni stranki po moči pospeševala.
Zoper tako vedenje katerega lista koli se pa nahaja le jeden jedin zdravilen pripomoček in lek, namreč popolno molčanje in preziranje takega lista, ki mora potem kot zapuščen samotarec zbog pomanjkanja gradiva začeti le hirati in konečno usahniti. Mislim, da bi to najbolj ugajalo vsemu slovenskemu časnikarstvu. Saj je dozdaj v tacih zadevah skušnja tako učila: tedaj — konec vsej polemiki!
2. uri. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 6. Volitev novega odbora. 6. Predlog odbora o premembi društvenih pravil. 7. Posamezni nasveti in interpelacije. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— (V Toplice na Dolenjskem) došlo je do konca junija meseca 526 gostov.
— (Razpisana) je služba tretjega učitelja na trirazrednici v Šent Jarneji. Plača 400 gl. Prošnje do 18. t m.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občinama Livku in Merskemu 800 gld., da dodelata občinsko cesto z Livka v Idersko.
— (Cesarjevič Rudolf) potuje prihodnji teden v Belgijo.   Najbrž dospe že 9. t. m. v Bru selj. Mudil se bo tudi več dni v Autverpenski raz stavi.
— (Nadvojvoda Viljem) dospel je včeraj zvečer z brzovlakorn v Ljubljano ter se takoj odpeljal v Kamnik, pregledavat tamošnjo c. kr. smod-nišnico.
— (Kranjska e s k o m p t n a banka v likvidaciji) bode počenši s 16. dnem t. m. upnikom izplačevala zopet po 25°/0.
— (Prememba v posesti.) Hišo št. 31 v Kolodvorskih ulicah, do sedaj lastnina g. Hauffenove, kupil je pekovski mojster gosp. Alojzij Jenko za 14.400 gld.
— (C. kr. vojaška oskrboval niča v Ljubljani) razpisuje oskrbovanje vojakov v Top-plicab od 1. junija 1886 do 31. avgusta 1886. 1. in v Ljubljani od 1. septembra 18tt5 do 31. avgusta 18*6 1. s senom, slamo in z drvi. Ponudbena obravnava bode v vojaški oskrbovalnici (Militar-Verpflegsmagazin) v Ljubljani dne 13. julija 188 5. Ponudbe, pa le pismene in zapečatene, se morajo do 13. julija 1885 in sicer do 10. ure dopoludne v imenovani oskrbovalnici oddati, kjer se tudi vsa druga potrebna razjasnila o tej stvari dajo.
— (Vabilo k rednemu občnemu zboru slov. del. pevskega društva „Slavee1',) kateri bode v nedeljo 12. julija v steklenem salonu restavracije Ljubljanske  Čitalnice,   popoludne ob
novejših in bogatejših Sremskih vasi, — vredno je, da se ustaviva v njem dlje časa ter si ga ogledava „malko" pozorneje!
Novi Slankamen ima okoli pol tretji tisoč prebivalcev in sicer vsakovrstne narodnosti: Srbov, Hrvatov, Slovakov, Čehov in Nemcev. Kot nova naselbina razvrščeno in vzgrajeno je vso selo po jednem skupnem načrtu. Ulice, po dolgem in po-prek, umerjenene so vse po ravni stavbeni črti, ter se križajo po vsem pravokotno. Široke so kakih petdeset do šestdeset metrov. Po sredi ulice je vožnja cesta, široka in ugodna, da se more po njej voziti ob jednem navštric po pet do osem vozov; ob vožnji cesti na desno in levo so nasajeni bagremi in mej taistimi in mej hišami je prostoren, po tri, štiri metre, z opeko obložen tlak, pomost za sprehajalce. Nekatere ulice, zlasti glavne, so tako dolge, da ne vidite od jednega konca do druzega in morate dobro stopati, če hočete jedno ulico premeriti v pol ure. To se vam vidi morda neverjetno; pa mi boste kmalu pritrdili, ko Vam povem, da tukaj hišo niso vzgrajene tako tesno druga poleg druge, kakor v kakem istrskem mestu, na primer v Motovunu ali Plominu, temveč razpostavljene so daleč narazen,
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 4. julija. „Wiener Zeitung" objavlja državno pogodbo z Nemčijo glede železniških zvez Mittelsteine-Ottendorf, Hausdorf-Ziegenhals, Lindenwieae-Ottmachau in Itatibor-Opava.
London 4. julija. Churchill minister za Indijo v Woodstocku s 532 glasovi zopet izvoljen, liberalec Grant dobil 405 glasov. „Ga-zette" poroča, da je Nothcote povzdignen v paira z naslovom grof Iddelsleigh.
Horodenva 3. julija. Včerajšnji grozni požar uničil je nad 600 hiš. 5000 ljudij, večinoma židje in kočarji, je brez strehe, brez kruha in pomoči. Ker je mej požarom bil hud vihar, so ljudje jedva življenje rešili. Dva človeka zgorela, več otrok se pogreša.
Levov 3. julija. Cesar podaril je pogoreleem v Horodenki 3000 gld. — Danes navstal ondu nov požar.
Razne vesti.
* (Žalostna vest iz južne Ogerske.) Po Temešvarskem komitatu je 1. t. m. strašansko toča pobila. Večina poljščine, zlasti že dozorelega žita je uničena, ker so ljudje z žetvijo še le pričeli. Tudi iz drugih krajev južne Ogerske dohajajo nevesele vesti o velikej škodi, katero napravlja letos toča dan na dan.
* (Nevihte in viharji) nam letos pri nas še nekako prizanašajo, a tem huje in češče divjajo po druzih krajih. Tako so strašno razsajale nevihte 29. m. m. v Berolinu in Parizu, 30. m. m. pa v Budimpešti in po Českej. Od povsod dohajajo sedaj obilo in žalostne vesti o velikej škodi, katero so prouzročili viharji in nevihte zadnje dni. Potniki, 1. t. m. zjutraj iz Češke na Dunaj dospevši poročali, so o hudem vremenu, katero se je gnalo mej gromom in bliskom vso noč. Mnogo potnikov ustavilo je nadaljno potovanje, boječ se, da ne bi treščilo v hitro vozeči osobni vlak. Vrhu hude ure imeli so v ogerskej prvostolnici zadnji dan preteklega meseca zvečer ob polu sedmih tudi grozno povodenj, ker se je velikansk oblak ravno nad mestom utrgal. V malo minutah bilo je vse pod vodo, katera je mnogo škodovala tlaku, ulicam in hišam. Mej po-vodnijo pa je bučal strašen piš in usipala se je gosta in debela toča. V Bukovini bili so budi viharji in toča. Žita so na široko uničena. Več ljudij ubila je strela. Vrtinec opustošil je polja več milj na široko in uničil velike gozde.
prinaša v 13. štev. sledečo vsebino: František Ši-maček. Spisal A. T. — Janez Solnce. Zgodovinska novela Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Iz sa-zavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Beneš Tfebiszkv, poslovenil — I—r. (Dalje.)
— Slovanstvo ve sv}h zpčvech. Presodila Lucila Podgornikova. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina.
— Pogled na stari Velegrad. K denašnjim slikam (:Sv. Ciril in Metod; Velegrad; Smrt sv. Metoda)«
— Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — Razne novice.
Poslano.
Na mene zadevajočo notico v „Slov. Narodu" št. 148 dovoljujem si v naslednjem popolnem resnično objaviti dotični dogodek:  V sredo zvečer ob Val2. uri po noči prišla je družba 7—8 gospodov iz Čitalnice v mojo restavracijo  Zahtevali so ob t e j uri svežega kruha.   Ker se jim svežega kruha ni dati moglo, nastala je neprijetna diskusija. Stopil Bem k njim rekoč:   „Ich bitte Sie, meine Herren, mir ist arn liebsten,  Sie kommen mcht mehr zu mir, den vvenn ich Sie sehe, so zittere ich schon* S temi besedami imel  sem v mislih le omenjeno družbo, pa nikogar drugega, o Slovencih in o narodu slovenskem pa nesem ničesar govoril.   Ko bi bilo treba, objavil bi lahko tudi imena udeleženih gospodov. ^ scSnigr*
(392) reBtavratčr na južnem kolodvoru.
Gg. pevci slovenskega delavskega pevskega društva „SLAVEC",
kateri se udeležijo v nedeljo popoludne V'-tŽJ''   „narodne veselico" pri Kozlerji na vrtu, ^^•"•v^ zbirajo se jutri, v nedeljo do V/a3. ure popoludne v čitalnični restavraciji, da potem skupno odidejo. Odbor,
4
najmanje za štirideset, petdeset metrov. Mej vsako posamično hišo je dvorišče ali kakor ga Srbi po turški imenujejo, „avlija", varno zagrajeno proti sosedu in cesti. ftiša je postavljena navadno na skrajni meji posestva ter z brezokenskim zidom proti sosedu obrnena. S pročeljem gledajo vse hiše na ulico in so Vam tako razdeljene, da je vsaka baš nasproti onej onstran ulice. Sploh Vam je pročelje najznamenitnejši in najzanimivejši del teh hiš: od postranskega kapa navzgor dviga se namreč na čelu vsake hiše visok, preko strešnega slemena stoječ zid, ob obeh krajcih umetno ter jednakomerno prikrojen —■ tu v obliki trioglate piramide, ondu zopet v podobi cerkvenega oltarja s tistimi polžastimi zavitki obrobljen. Sprednja stena pročelnega zidu okrašena je z raznovrstnimi, iz ometa narejenimi stebriči, poprečnimi policami, ornamenti, arabeskami in rožami, tu in tam pisano obojanimi, mej katerimi so poleg hišne letnice in gospodarjevega imena še razni drugi napisi in izreki. Hiša ima na pročelji vsaka samo po dvoje oken, taistema na strani pa, in to hiše jedne ulične vrste vse na istej strani, uhodna vrata in sicer iz ulice. Vsaka hiša ima namreč na jednoj strani svoje dolžine pod podalj-
Zahvala.
Podpisani izreka svojo najgorkejšo zahvalo vrlim rodoljubom na Vranskem, slavnej Čitalnici, vrlej gospodičini Lizi Kokaljevej za lepi sijajni vspre-jem in gostoljubno postrežbo, gospodom Zavskim pevcem in mnogim drugim rodoljubom iz Vranskega, Celjskega in Šoštanjskega okraja, ki so o priliki izleta v prijazni Vranski trg veliko pripomogli k tako lepemu vspehu.
Odbor ,Savinjskega Sokola".
Miiogoletun opuzovaujH. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedi), sploh pri vseh želodčnih boleznih 'so pristni Moll-ovi „ Se i dlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenjo pospe-šujnčini in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljioi 1 «ld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z nje^a varstveno znamko in podpisom. 3(11—5)
"borza,
dne 4. julija t. 1.
(Izvirno teletrrafifino poročilo.)
Srebrna renta ..........
Zl ■ta renta...........
5°/„ marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London   .... .....
Srebro...........
Nl'Mol ... . .
0 kr cekini .... N< mške marke ... 4°/y državno srečke iz 1 I8f>4 250 gld Drtavue srečk« iz 1   18tii 100 gld.
4° „ avstr zlata renta, davka prosta. . Odrska zlata renta 4°/„
„    papirna renta 5u/„ 5* „ štajerske zemljišč"-  odvez  obli«. . . Dunava re«  srečko &•/« 100 Kla
Zemlj obe avstr 4Vi0/0 "hiti MWt listi . Pnor obli« Elizabetine zapad železnice Pr or. obli« Ferdinandove sev. železnico
Kreditne srečke .  .   loo gld
Rlidolfove srečke ...       .     10 n
82 gld. «0			kr.
83		40	
KM		25	»
99		15	n
8U2	_	—	n
386	n	70	n
1-24		30	n
9	n	8b'	n »
6	n	88	
61	a	—	a
rio	R	50	■
1H7	n	76	•
108	,1	50	n
«8		85	n
92	n	70	•
104	n	—	•
liti	m	—	n
123	•	50	rt
114		—	„
106	n	—	*
175	n	50	n
17	n	75	n
šanim kapom prostran, z zidanim ali pa lesenim stebrovjem podprt hodnik, kjer se družina shaja ob letni vročini in ob deževnem vremenu. Ti hodniki pri hišah jedne ulice obrneni so vsi na jedno stran, navadno, ako možno, proti solnčnemu vzhodu, tako da so prebivalci jedne hiše za-se, popolnoma umakneni nadležnim pogledom sosedovim, kateri je zopet zaščičen baš na isti način pred svojim drugim sosedom. Vsled tega izostane pač marsikak mejsebojni prepir, kakor je tudi zagrajeno dvorišče varen jez zoper vse svaje zaradi otrok, Uuretnine itd. Veliko vredno je tudi, da ima vsak posestnik na dvorišči svoj „bunar" (vodnjak.)
Mej posamičnimi hišami napeljana je v pro-čelni stavbeni potezi vse ulice, gosta lesena ograja, katere uvozna lesa in obstranske sobe so umetno zrezljane in pisano obojane.
Iz kakega gradiva so hiše, kako pokrite in opravljene v notranjih prostorih — o tem se bodeva pogovarjala v prihodnjem pismu!
V Novem S 1 a n k a in n u .
T ros to s lav Kreta no v.
Na prodaj
je po jako nizki ceni
7 železnih štacunskih vrat s kamenitim* vangerji (podboji) vred, 5 izložnih oken in dvoje velikih vrat. (37i-3   Krisper & Urbane v Ljubljani.
iecoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja -
G. PICCOLI.lekarv Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, ielodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljii pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja tzdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust. Gena ateklenloi 10 novo.
(348—9)
r*r-i!-*t ni
zdravilni malaga-sekt
po analizi ces. kr. poBkušnje postaje za vina v Kloster-neuburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanja krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V '/i in Vi origina'nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—b)
ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG
po originaluih cenah a gld. 2.S0 in Riti. l.:io. Dalje razna fina Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubi |nnf: pri gospodih: Josip Svoboda, Irk ar. iu H. L. Wenzel, prodajalec delikates. V Krunji: pri gospodu Fran Dolenz, trtrovina s špecerijskim blagom. V Loki t pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovina s špecerijskim blagom. Na Rletlu na jezeru (zdravilišče): pri gospodu Oton VVoltiing, prodajalec delikates. Na znamko V i nado r, kakor tndi na postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker se le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto.
J. C. JUVANClC
pi>sr>.t niU Tinogradov n J«  Hi/«'l jslirm,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—8)
Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld.
„ „    1883. 1.  B  18   „ 24 „
Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „
{Ss5~~ Uzorce pšilja v sodčkih od HO litrov in več.
Boct, cesarsko
v steklenicah
(6—27) priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani, j)
v Ljubljani.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh  vrst modernih
klobukov in kap;~Vlf
prejema tndi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (112—23)
Zaloga s steklom, porcelanom in ogledali 7
1   M. ROSSMAMA
v !LjnB»ljaiii
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo namiznega posodja, kakor tudi posode za kavo in čaj ter vse v to stroko spadajoče stvari
bele in pisane.
ZALOGA ogledal s pozlačenim okvirjem in brez okvirja, pozlačenega lesa za okvirje, petrolejskih lamp, bronastih svečnikov, otlega stekla in steklenih plOŠČ (391—1) C 4p||T   po najnižjih cenah. "^Bm
prevoženih
vsake vrsto
se prav po ceni
proda (390)
v Igriških ulicah št. 8.
Ravnokar sta v J. It. JHlic-evi tiskarni v I, ju M jami
na svitlo prišli knjigi:
Povest za krščansko mladino ln krščansko ljudstvo. Iz nemškega poslovenil Fr. Malavaiič.  DrugI, pregledani natis.
Cena trdo vezanemu izrisu je 60 kr., po pošti poslanemu 5 kr. več. To pripravno in lično knjigo priporočamo šolskim knjižnicam in mladini.
spisal . I si uli <> Loban (Grailimir), ljudski učitelj. Ponatis iz „Učit. Tov.", dobiva se v MUlic-evi tiskarni posebej m ltti/.H-loiu vred, in Btane mehko vezana !M> kr.. pod križnim zavitkom 5 kr.
več, to je: .15 kr. ISsT~ Priporočamo jo učiteljem iu učencem! XJ^~~ Na željo nekaterih čast. gospodov natisnilo se je tudi kazalo k tej knjigi, katero se gospodom, ki so knjigo že vsprejeli, brezplačno dopošl je. ""-5^1
Omenjena tiskarna priporoča sc slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanju
vsakovrstnih v tistarslo stroko spaCLajočili naročil
ter zagotavlja, da jo bode vsigdar skrb, p. n. narooiteljera brzo, ceno iu dohro postreei. — Dalje priporoča svojo
Z3*8$r veliko zalogo različnih tiskovin TWE
za župnije, ljudske šole iu šolske oblasti, za c. kr. beležuiske
urade in c. kr. loterije. Kalota vsakovrstnih obrazcev /.a tožbe, pooblasti Na,
poUotnivc i. I. «1.
V zalogi Ima tudi v nemškem jc/.ikn natisnjena doučna pisma rokodelcem (Lehrbrlefe), jedilne liste, knjige za vpisovanje in liste za oglašanje tujcev, barometer-skale, nadpise (Ladenschilder) za trgovce, vozne liste za deželo (Landfrachtbriefe) in drugih tiskovin.
VIZITUICE
na lepem in trdnem papirji,  v različnih velikostih in elegantni oblik;, fino izvršene, natiskujejo so po najnižji ceni. (87B—2)
Zuvitlii x imii -K o-ii tii-im- izvršujejo se ceno in točuo.
Rogačka kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno železnična postaja:
Poljčane.
Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodilo bivališče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti in narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. U26—9)
Zahvala in priporočilo.
S tem Bi usojam uljudno naznanjati visokemu plemstvu in p. n. občinstvu, da sem oddal'svojo lekarno svojemu bratu, kateri je bil več let v mojem podjetji.
Te prilike se poslužujem, da se udano zahvaljujem p. n. gospodom knpovaloem i u p. n. gospodom zdravnikom na skaaano mi zaupanju in h kratu prosim, da to časteče zaupanje tudi »kazujete mojemu bratu.
Z veleapoštovanjem
Julij pl. Trnk6ezy,
lekarnar.
Z oziram na zgornje naznanilo usojam se objavljati, da Bem prevzel lekarno „Pri zlatem samoroga" na Mestnem trgu od svojega brata.
Marljivo se bodem prizadeval v \ sakein oziru pridobiti in ohraniti zaupanja p. n. kupovalcev in p. n. gospodov zdravnikov z reelno postrežbo.
V L j ubijan i, v 1. dan julija 1885.
Z velc.spoštovanjem
Ubald pl. Trnk6ezy,
(38(5—2) lekarnur na Mestnem trga 8t. 4.
akt
BUDIMSKA
GRENCICA,
kntero so aimlizovuli in označili deželna akademija v Budiin-peStl, profesor dr. Siiilzel v Monakovem, profesor dr. IIi-tiv v Parmi in nrnfe-or dr. TiehOOrne V Londonu, priporočajo profesor dr. (icbhnrdt v Budimpešti in ne-davno profesor dr. Ilokitans\y v InomoRtu, profesor dr. Zeissel na-Dunaji in prof< S r dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove hogate vsebine lltbiona;  posebno uspešno  bo uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in lapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenfiloami posebro izredno priporoča.— Dobiva se po vseh špecerijskih prodsjalnfoah i;i prodalalnienh mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah In droguerljah, vedno nanovo natočena.— Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (213—11)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Dr. Spra!in<T.s»m <■
kalifi©© i« žuloile®*
Tajni medicinski in dvorni tovetnik dr. Btteking, medicinski sovelnik dr. Cidin, dr. Uanning In mnoge drage zdravniške avtoritet« so je preskusile in je za i/.vcstnO doma«'-e (nt* t-ijno sredstvo priporočajo proti \ sera želodenim in ti-eliiišniin boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omeđleviei, glavobolja, trebuhobolja, taslizenja, želodčne kislini vzdigovanja, omotici, kolika, Akroieljnom Itd., prdl elatejžili, Eapre^jn, Bltroin brez bolečin oiefie In povrnejo slasi dojedij. Posknsite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna Htekl. 60 in 80 kr.
Pri gosincMi lokurji Svobodi* t»rl Klatein orlu, d m l»r«^*»irit«i'»4'«ii l«-f»6. (716—58)
Mih. Kastner, Karol Karinger v Ljubljani;
Karo! Sohaonig v Kranji; Alojzij VValland, J. Kupferschraid, F. Zangger, Traun &-Btiger v Cel j i: Hatheyer & Fid^ernig«:, Alojzij FuoDS, Anton  Bobin, Valentin Irost,
G, r> feoBSbaebor, P. Ter dina, Jos. Lipovltz v Celovci priporočajo svojim p. n. knpovaloem Zachorl-ovo najnovejšo BpecUaliteto praškov, katetu v intenzivnej moči iu sigurnosti preBegn vsa dosedanja Bredstva:
za popolno vničerje ln Iztrebljenje vseh. škodljivih in sitnih. mroesov,
kakor: stenic, bolh, šurkov, molov, muh, uši, mravelj itd. Posebno se pred ten. .sv:,ri: „Zackorlin" tie /. navadnim mrfieanim praškom zamenjan! rZaeher!inu prodaja se le v originalnih s'.i'klonic di, nikdar pa se v saiiieui pnpirji ne prodaja :.li p« odort 06 vaga, (i\ Originalne steklenice manijo imeti, ti > jo pristen, podpis \^ (8—7) imeni in varstveno ztiaiiik'.
lzdatelj i;i odg vorni urednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
8629