Leto LXXH., St. 24a Cena Din L— LOvEHS brhoja v$ak dan popoldne tzvzemi) nedeljo ki praznik*. /7 lini mi do 80 petit vrat d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat 6 Din X mserati peti vrata Dbl Popust po dogovoru, inseratni davek posebev tj .Slovenski Narod* voljo v Jugoslaviji Din 12.—> za inozemstvo Din mm U lHu3>NIS7VO IN UrtAVNtftTVO LJUBLJANA« Knaftovo u&co ftov. $ 31-2Z, 31-21 31-25 te 31-36. Podružnic«. MARIBOR. Grajski tro ft. 7 // NOVO MESTO, Uubfkinsko cesta, telefon It 26 #7 CBJE, coljsko uredništvo: Srrossimaveneva ulico 1, telefon it 651 podružnico upravni Kocenova ul 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SIOVBMJ GRADEC trg 5 // Poltne hranilnico v ljubljeni it 10351. mogoča europska blokada HngHie? V londonskih krogih smatrajo take načrte za neizvedljive, tudi če M se Nemčiji posrečilo dobiti vso podporo Rusije — Obširno tolmačenje položaja v londonskem I»ndon, 24. okt. mp. Današnji >Times* *e v daljšem uvodniku bavijo z nemško nan.cro o blokadi Anglije. Glede na to se > Times- vprašujejo, če bo Nemčiji uspelo to. kar se Napoleonu ni posrečilo. V zvezi s tem ugotavlja pisec, da je imela Nemčija v juniju 1918 zadnjič odprt dohod k žitcicam ruske Ukrajine in tudi do ru-munskoga žita. ko je premagala Rumuni-jo. Tedaj je imela Nemčija neprimerno boljši položaj. Vsega tega Nemčija danes nima. kljub temu pa trdijo Nemci, da bodo lahko vzdržali dolgo vojno, pri Čemer računajo, da bodo krili svoje potrebe z zunanjo trgovino. Njihov račun je napačen, pravijo »Tlmesc, kajti angleške vojne ladje zaplenijo na teden povprečno 50.000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo. List se vprašuje, kako bo mogla Nemčija to izgubo nadomestiti. Tudi je veliko vprašanje, če bo lahko Rusija dobavljala vse, kar Nemčija potrebuje. Tudi če bi Rusija imela vsega v izobilju, je vprašanje, ali razpolaga s potrebnimi prometnimi sredstvi. Razen tega pa še ni gotovo, če bo Rusija pripravljena dajati vse to Nemčiji na kredit. Ruska zunanja politika do kazuje, da stremi v prvi vrsti za svojimi političnimi cilji, česar se v Nemčiji prav dobro zavedajo. Zaman je nemški tisk skušal prepričati narod o priliki podpisa pogodbe z Rusijo, da Nemčija nadaljuje Bis-marekovo politiko. Dejstva govore o nasprotnem. Nekdanja trdna nemška oporišča v Baltiku so se spremenila v mornariška in vojaška oporiča Rusije. Sploh pa se vse preočitno kaže ruska politika: za Rusijo je namreč zelo važno, da se nadaljuje vojna na zapadu, kajti edino tako lahko ona nadaljuje svojo politiko na vzhodu Evrope. V zvezi s tem navajajo > Tim esc tudi poročilo berlinskega dopisnika >Svenska Tag-bladetv, ki v svojem poročilu o trenotnem političnem položaju pravi, da Nemčija ne more odkloniti v sedanjem položaju nobene ruske zahteve, pa četudi bi od švedske zahtevala, da ji odstopi gotova vojaška in mornariška oporišča na švedskem. >Times< opozarjajo tudi na pisanje >Es-sener Nationalzeitung«, glasila maršala Goringa. ki v obširnem članku raziskuje možnosti trgovine med Rusijo in Nemčijo. Po razglabljanju tega lista Rusija nikakor ne more zadostiti v celoti potrebam pogonskih goriv, ki jih potrebuje nemška mornarica. Rusija razpolaga s 600.000 tovornimi vagoni, torej manj, kakor jih ima Nemčija in ker mora vpoštevati domače potrebe, ne bo mogla izvažati v toliki meri, da bi zadostila nemški potrebi. V tem pogledu je velike važnosti dobava ruske nafte, kajti, »Essener Nationalzeitung-pravi, da ni računati v večji meri na ru-munski petrolej. Rumunija namreč trdi, da je pridobivanje nafte v zadnjem letu močno nazadovalo in da Rumunija zaradi tega ne bo mogla izvažati v enaki meri kot doslej. »Essener Nationalzeitung« k temu pripominja, da je to samo izgovor, ker je znano, da je rumunska nafta pod vplivom angleškega in francoskega kapitala. »Times c se bavijo tudi z možnostmi ruskega izvoza v Nemčijo. Izvoz je mogoč le po treh potih: po črnem morju skozi D ar dane le in nato po suhem v Nemčijo, po Črnem morju do izliva Dunava in nato po Dunavu in tretjič po Vzhodnem morju v Gdansk. Prva pot je zaradi angleške blokade nemogoča, ker bi vsako ladjo v Sredozemskem morju zajeli Angleži ali Francozi. Druga pot bi bila mogoča, če ne bi bilo ankarskega pakta. Z njim pa je angleškim in francoskim vojnim ladjam omogočeno priti v Crno morje in zapreti izliv Dunava. Preostane še pot preko Gdanska. Ker so ruski vrelci nafte povečini blizu Črnega morja, bi bil potreben prevoz po železnici do Leningrada. Pri prevozu manjših količin je to izvedljivo, vendar Nemčija od tega ne bi Imela nobenih koristi. Pri prevozu večjih količin pa je potreben zadosten vozni park in tega Rusija nima na razpolago. Znano je, da je samo 30% ruskih železnic dvotirnih, le take pa prihajajo v poštčv za prevoz večjih količin. Prevoz bi se zaradi tega tako zakasnil in kompliclral in seveda tudi podražil tako, da praktično ne prihaja v po-štev. »Times« zaključujejo, da je nemška blokada Anglije nemogoča, da pa je nasprotno angleška blokada za Nemčijo tako važen činitelj, da bo odločil o izidu vojne. Nemčija se še vedno poteguje za Turčijo? Papen je Ul od Hitlerja v posebni misiji poslan nazaj v Ankaro London, 24. okt e. Po poročilu tukajšnje radijske postaje iz Ankare je bila v turški prestolnici z velikim začudenjem sprejeta vest, da je nemški veleposlanik Papen dobil od Hitlerja nalog, da v specialni misiji odpotuje nazaj v Ankaro. Ankarski krogi ne morejo razumeti, kakšne predloge naj bi prinesel veleposlanik Papen s seboj, ko je vendar turško-angleško-francoska pogodba popolnoma točno in jasno izrazila stališče Turčije v sedanjem mednarodnem položaju. Ankara, 24. okt. s. Zunanji minister Sa-radzoglu je podal včeraj v parlamentar-nem klubu turške vladne stranke dveurni ekspoze o svojih razgovorih v Moskvi. Komunike, ki je bil pozneje izdan, pravi, da so bila njegova izvajanja o vprašanjih, ki so bila v Moskvi v razpravi, kakor tudi o neizpremenjenem prijateljstvu med Rusijo in Turčijo, sprejeta s splošnim odobravanjem London, 24. okt. mp. Današnji londonski listi komentirajo pomen podpisa an-karske pogodbe in zlasti naglašajo. da predstavlja zagotovitev neodvisnosti vseh balkanskih držav. Nemčija je hotela iz Turčije narediti orodje nacionalno socia-Bstične politike, a sta to namero prepre- čili zavezniški državi. S sklenjeno pogodbo je Velika Britanija prišla v neposredno bližino balkanskih držav, kar ie Angliji omogočilo, da s poudarkom zagotovi njihovo neodvisnost. Drevi bo govoril Ribbentrop Berlin, 24. okt mp. Zunanji minister Ribbentrop bo govoril danes ob 20.15 v GdanSku. Njegov govor, ki bo trajal približno eno uro, bodo prenašale vse nemške radu jake postaje. V poučenih krogih za* trjujejo. da bo Ribbentrop govoril v glavnem o problemih v vzhodni Evropi. LOndon, 24. ckt s. Po poročilih iz Berlina so nemški okrožni vodje, ki so bili zbrani k razgovorom s kancelar jem Hitlerjem, zopet odpotovali iz Berlina na svoja službena mesta. O vsebini njihovih razgovorov ni .bilo izdano nobeno poročilo Verjetno pa je, da bo namen posvetovanj v Berlinu osvetlil današnji govor nemškega zunanjega ministra Ribbentrop a v Gdansku. Ribbentrop je imel vč*raj daljši razgovor s kanceJarjem Hitlerjem. Nadaljevanje pogajanj med Finsko in Rusijo Po prvih kompromisne 24. okt. mp. Agencija Tas je snoči objavila naslednji uradni komunike: Dne 23. oktobra je prispel v Moskvo pooblaščeni odposlanec finske vlade dr. Paa-sfkivi v spremstvu finančnega ministra Tannerja, finskega poslanika v Moskvi K oki n en a in uradiiikov zunanjega ministrstva Paasonena in Nykova. V imenu sovjetske vlade so jih sprejeli Moljitin, sovjetski poslanik v Helsinkih Derivjanski, Barkov in vodja oddelka za baltiške države Vasjukov. Finska delegacija se je nastanila v »Domu državnih gostovc. Ob 18 je bil prvi sestanek v Kremi ju, ki je trajal nad dve uri. London, 24. okt. s. Finska delegacija je imela včeraj v Kremi j u dva sestanka z zastopniki ruske vlade. Pri prvem so bili ttpafo, da bo prtilo do vseh spornih vprašanj navzoči samo Stalin. Molotov. dr. Paasi-kivi in Tanner. Drugemu razgovoru je prisostvoval tudi še sovjetski poslanik v Helsinkih. Tako z ruske kakor tud: s finske strani ni bilo o vsebini razgovorov ničesar objavljeno. V splošnem pa prevladuje v finskih uradnih krogih glede pogajanj optimizem. Kakor poročajo iz zasebnih virov, Rusija nikakor ne zahteva Aalandskih otokov, temveč samo garancijo od Finske, da bodo ostali Aalandski otoki neutrjeni. Rusija res zahteva odstop nekaj manjših otokov v Finskem zalivu, ne namerava pa nastaniti svojih posadk na finskem ozemlju. Helsinki 24. oktobra e. Snoči ie bilo v zunanjem ministrstvu sporočeno, da se bodo po poročilih iz Moskve finsko-sovjet- 3ka pogajanja normalno nadaljevala in je potrjeno upanje, da bo prišlo do sporazuma, Helsinki, 24. okt mp. Finančni minister Tanner je pred odhodom v.Moskvo izjavil, da se bo pri pogajanjih s Sovjetsko unijo prav gotovo našla kompromisna rešitev, ako vodi sovjetsko vlado enaka dobra volja kakor finsko vlado. Na taki podlagi obstoja možnost da se doseže pameten sporazum. Helsinki, 24. okt. s. Zastopnik finskega zunanjega ministrstva je izjavil, da poročila iz Moskve kažejo, da rusko-finski razgovori potekajo normalno in upravičujejo nado na skorajšnji ugodni zaključek pogajanj. Finska delegacija je imela prvi razgovor v Kremlju včeraj ob 18.. drugega pa ob 22. Danes bo tretji razgovor. Finski proračun Helsinki, 24. okt. mp. Finančni minister Tanner je izdelal nov projekt za novi proračun za leto 1940. Novi projekt je v primeri s prejšnjim, ki je bil sestavljen poleti, precej spremenjen. Dohodki so namreč predviđeni za 1 miljardo in 200 milijonov finskih mark manjši, kakor pri prvotnem projektu, kar gre na račun zmanjšane zunanje trgovine. V svrho ravnovesja so predvideni novi davki, zlasti na vžigalice in tobak. Prejšnji proračun je znašal 5 miljard 7 milijonov, po novem predlogu pa 4 milijarde 485 milijonov finskih mark Nova bolgarska vlada V vladi so štirje novi ministri, toda noben član sobranja — Zunanja politika Bolgarije se ne bo Sofija* 24. oktobra e. Mandatar krone dr. Kjoeeivanov je snoči zaključil misijo, ki mu je bila poverjena. Sedma vlada dr. Kjoseivanova je sestavljena takole: predsednik in zunanji minister: dr. Ge-orgij Kjoseivanov, ministrstvo notranjih del in ministrstvo narodnega zdravja: rezervni general Nikola Nedev, minister za narodno prosveto: prof. Bogdan Fllov, finančni minister: Dobri Božilov, minister pravosodja: Vasil Mitakov, vojni minister: general Toodncij Daska, lov, minister za trgtrvmo,-industrijo m delo: dr. Slavko Zagorov, minister za narodno gospodarstvo: Ivan Bagrijanov, minister javnih del: inž. Dimi t Vaailjev, minister za železnice, pošte in brzojav: Peter GabrovskL V novi vladi dr. Kjoseivanova nasproti vsem pričakovanjem ni nobenega' narodnega poslanca. V vlado so vstopili štirje novi ministri in sicer Mitakov, Gabrovski, Vasiljev in Zagorov. Vlada, ki jo je sestavil dr. Kjoseivanov, ni taka, kakor so jo pričakovali politični krogi. Ti krogi so mislili, da bodo v novo vlado stopili kot ministri narodni poslanci, da bi se na ta način doseglo boljše sodelovanje med zakonodajnim in izvršnim odborom. Nasproti temu pričakovanju so vstopile v vlado štiri osebe, ki niso narodni poslanci. Bilo bi pa prezgodaj, če bi se reklo, da sestava nove vlade dr. Kjoseivanova v sobranju ne bo naletela na dober sprejem. Nasprotno se lahko pričakuje, da bo sobranje kljub tej sestavi izglasovalo zaupnico vladi, ker je bila tudi sedanja vlada dr. Kjoseivanova razen dveh mini-.teatrov sestavljena iz oseb izven parlamenta. V zunanje političnem pogledu se že.sedaj lahko z vso gotovostjo reče, da bo nova vlada nadaljevala politiko nevtralnosti in prijateljstva z vsemi sosednimi državami in z vsemi velesilami. Sofija, 24. okt. AA. Štefani. Nova vlada na čelu z dr. Kjoseivanovom ie prisegla pred Nj. Vel. kraljem. Pred parlament bo stopila 28 t. m Nova vlada ne predstavlja nobene važnejše spremembe, ker so samo 4 novi ministri. Nemci zaplenili ameriški parnik Odvedli so ga v rusko luko, kjer pa ruske oblasti so ga Washington, 24. okt. s. Ladjo >OIty of Flintc je po informacijah ameriškega mornariškega ministra v soboto zaplenila nemška križarka. češ da vozi vojno-tihotapsko blago. Berlin, 24. okt. s. V krogih nemške ad-miralitete izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o zaplenitvi ameriškega parnika »Gi-ty of Flint«. London, 24. okt. s. Ruska uradna agencija Taa je danes javila, da je ameriški parnik »City of Flint« pod nemško zastavo in z nemško posadko priplul v Mur-mansk. Ruske oblasti so parnik zaplenile in posadko 18 mož internirala. Parnik *Ci-ty of Flint« je znan po tem.- da je svoje-časno rešil velik del posadke potopljenega angleškega parnika »Athenje-v. Po poro-čilih iz Wašhingtona je pred tremi tedni *City of Flint« iz Zedinjenih držav odplula v Liverpool in Glasgow. Na odprtem morju pa jo je zadržala nemška patrolna ladja, ki je izpremenila zastavo na ladji in zamenjala posadko z Nemci. »City of Flint« je nato pod nemško zastavo odplula najpreje v norveško luko Tromso, od tam pa v Murmansk. h Washington, 24. okt AA. Havas: Uvedena je preiskava, da se točno ugotovi, kakšen tovor je vozil parnik »City of Flint«. Uradni krogi naglašajo, da je Nemčija, če je bilo na ladji tihotapskega blaga 51% ali več vsega tovora, imela pravico ladjo zapleniti. A tudi v tem primeru je treba dokazati, da so lastniki ladje ali pa njen kapitan vedeli, da njihova ladja prevaža tihotapsko blago, če vlada USA ugotovi, da je bilo na ladji manj kakor fS9% vojnega tihotapskega, blaga, bo zahtevala od nemške in sovjetske vlade, da ladjo izpusti in da pridrži samo tihotapsko blago. Newyorškim pristaniškim oblastvom je znano samo to, da je >City of Flint« vozil 5.000 ton blaga, med drugim slanine, žita, konzerviranega mesa, jabolk, bombaža asfalta, raznih strojev, traktorjev itd. New Vork, 24. okt. s. K zaplenitvi ameriškega parnika »CIty of Flint« piše današnji >New York Herald Tribune«. Prevladuje vtis, da je Nemčija, tudi če se je držala pri tem mednarodnih zakonov, na- J pravila z zaplenitvijo psihološko napako. j ki ji bo odtujila ameriško javno mnenje. Zane Grey f Ne v* T-ork. 24 okt. a> V Kaliforniji Je umrl včeraj znani romanopisec Zane Gre; »tor 64 let. Zane Grey je nadaljeval tradicijo - ameriške literature; ki jo je pričel Cooper in ki je našla v Ameriki, po tudi v starem svetu mnogo hvaležnih bralcev. V svojih motivih je živahno opisoval življenje ameriškega ljudstva, zlasti pa divjega zapada in je dosegel precejšen uspeh. Več njegovih del je izšlo tudi v slovenskem prevodu. Tudi »Jutro« je prineslo več prevodov njegovih romanov. * - - ;..... Izselitev baltičkih Nemcev Lond&n, 24. okt. s. Skupno število Nemcev, ki se bodo iz baltiških držav morali izseliti v Nemčijo, oziroma Poljsko, znaša okoli 100.000, Njihovo premoženje cenijo nad 1^00.000.000 nemških mark. - V Nemčiji ss Židom še povišali davek Berlin, 24. okt. AA. DNB: Lani v novembru so nemški Zioje dobili nalog, da plačajo eno milijardo mark kontribucije. in sicer v obliki 20 odstotnega obdavčenja premoženja vsakega Zida. Nemška obla-stva so izdala uredbo o tem. da se bo ta odstotek povečal ali znižal, če bi se znesek 1 milijarde mark ne dosegel ali pa prekoračil. Po dosedanjih vplačilih se vidi, da znesek 1 milijarde se ni dosežen. V rvex| s tem je finančne ministrstvo izdalo uredbo, da se ima dosedanji 30 odstotni davek povišati na 25 odstotkov od celotnega premoženja, prihodnji obrok, ki zapade 15. novembra t. 1- bedo morali ur miki Zidje plačati po novi uredbi, to Je v višini 25 i Iz notranje politike NARODNE MANJŠINE V VOJVODINI Minister N. Bcslič je v svojem govoru v Starem BečeJu izjavil med drugim, da imajo naše narodne manjšine vse pravice kakor Jngoaloveni. toda manjšine ne smejo pozabiti, da je Vojvodina srbska oziroma jug oslov enska. Ce bodo to lojalno upoštevale, se Jim ne bo zgodilo nič. »Mi do puščamo«, Je rekel minister, »da manjšine svobodno goje svojo kulturo, zato jim dajemo šole, toda o usodi Vojvodine, bomo odločevali mi. Vsi oni. ki :>o doslej mislili na kako delitev ali umikanje, naj vedo, da se bo ves naš narod postavil na branik naše države.« SENATSKE VOLITVE □ V ZETSKI BANOVINI n M V' zetski banovini je 307 voiilcev za se- □ natorje. Od teh je 262 kmečkih županov. 5 Q mestnih županov in 40 banskih svetnikov. 8 O BODOČIH VOLITVAH V NARODNO SKUPŠČINO jc govoril v Bosanski Gradiški minister dr. Branko Čubrilovič, ki je med drugim izjavil, da se pripravlja zakon o občinah in zakon o volitvah narodnih poslancev. Glasovanje bo svobodno in tajno. Opori-cionalne stranke bodo lahko postavile svoje kandfdatne liste. Svoj govor je končal s pozivom, da še nikoli ni bila pri nas tako potrebna politika medsebojne ljubezni, . bratstva in enakosti, kakor je to potrebno iv naših resnih časih. NALOGE OR02NISTVA NA HRVATSKEM Poveljnik orožniške brigade banovine M Hrvatske general Kv. Tartaglia je izjavil □ novinarjem: Svoje bodoče delo si zamisli U a m tako, da kot poveljnik hrvatskega □ orožništva dvignem avtoriteto oblasti s □ pomočjo naroda, ki mora videti v žandarmeriji zaščitnika osebne varnosti In imetja. Cnergično bom zatiral vse napake podrejenih kakor pijančevanje, lahkomiselnost in žalitve, ker se s tem ne ruši samo ugled orožniške ustanove marveč tudi ugled državne oblasti. HRVATI V ODBORIH NARODNE BANKE Finančni minister je odredil, da pride v devizni, uvozni in izvozni odbor Narodne banke po en predstavnik banovine Ilrvat-ske. V sestav deviznega odbora pride tudi pomočnik finančnega ministra. NOVA STRANKA V BANOVINI HRVATSKI Dr. Božidar Adžija poroča i »J No-vinah«, da se je ustanovil v Za&.-t rnt pripravljalni odbor za ustanovitev »Stranke radnog naroda hrvatskoga«. Nova stranka naj bi pridobila delavce, kmete, male obrtnike In napredne intelektualce, ki doslej iz kakršnegakoli razloga niso bili pristaši kake stranke. ZA DRŽAVNO IN NARODNO SKUPNOST V »Novi Riječi« pozdravlja Večeslav Vil-H der dr. Mačkova proglasa na hrvatski narod, ki naj ohrani red, disciplino in slogo v današnjih resnih časih, nakar obsoja negativno stran cenzure in poman kij ive informacije naših listov o našem notranjem položaju. Ker objavljajo listi vojna poro čila na način, kakor da bi bili mi sami v vojnem stanju, se ustvarja brez potrebe »vojna psihoza«, ki se izraža v notranjih fizičnih razračnnavanjih. Nera z polože nje proti vojni se pretvarja pri nas s pomočjo tuje propagande v defetizem in notranji kaos. Samo tedaj, če bomo notranje močni in če bomo dvignili svojo mora!o ter solidarnost naše državne in narodne skupnosti, bomo očuvani pred vojno. Z neredom, neslogo in anarhijo kličemo nad na« samo strahote. Ako bi se vsak dan le za trenutek spomnili usode Cehov in Poljakov, bi bili boljši, kakor smo, ;n pametnejši, kakor se zdi, da smo zdaj. NAPAČNA POT Univ. prof. M. Ilić, ki je sodeloval kot strokovnjak pri pogajanjih za sporazum * Hrvati, piše v beograjski reviji »Napred«, da ni bilo v današnjih razmerah nobene potrebe za razpis senatskih volitev, ki ne bodo prav nič doprinesle k normalizaciji naših političnih prilik, kajti pogoj za normalizacijo Je normalna pot za njeno Izvedbo. Najprej bi morale biti občinske nato skupščinske in končno senatske volitve. Opustitev te normalne poti izziva samo razna ugibanja, ki morejo povzročiti le nove zmešnjave in negotovosti JNS V POZAREVCU Bivši predsednik vlade B. Jevtič Je v spremstvu V. Popovi ca in M. Uroše vi ea prišel v Posarevac, kjer je imel ožjo konferenco s svojimi političnimi prijatelji o bodočem delu JNS v tem srezu. Na tej konferenci Je bilo sklenjeno, da bo 5. novembra širša konferenca JNS, katere se bodo udeležili tudi P. Zivkovič in drugi člani strankinega vodstva. SENATSKE KANDIDATURE nZ NA HRVATSKEM Borzna poročila. Curih, 24. oktobra. Pariz 10.1375. London 17.885, Nev York 446, Bruselj 7485. Milan 22.50, Amsterdam 236.70. Berlin 178. Stock-holro 106.225. Oslo 101.35. Kopenhagen 86.10. Po poročilih Is Beograda bo JRZ kandidirala v banovini Hrvatski tri kandidate ln sicer not is nJega ministra 81 MlhaldJH-em, bivšega ministra D. Magaraoeviea m klimana. Prav tako da Je notranji Stran 2 fSlOVENSKl NAROD«, torek. M. oktobra 1939. 3rev.;42 Zopet bol] živahno na zapadni fronti Vreme se je popravilo — Povečana aktivnost med Mozelo iti Saano Pariz, 24. oktobra. AA, Havas: SnoČnje poročilo poveljstva pravi: Velika živahnost v prvih bojnih črtah, posebno v krajih zahodno od Saare. Pariz, 24. okt. AA. Havas: Vojno poročilo z dne 24. t. m. se glasi: V toku noči ni bilo nobene znatnejše aktivnosti. Pariz, 24. oktobra. AA. Havas: Zatišje, ki je nastalo na vsej fronti 20. t. m., se, kakor vse kaže, ne bo nadaljevalo tudi *a teden. Predvčerajšnjim je bilo živahnejše delovanje patrul, včeraj je bil pa prostor med obema utrdbenima črtama prizorišče velike živahnosti. Kakor predvčerajšnjim je bilo tudi včeraj najživahnejše na skrajnem odseku zahodne fronte med Saaro :n Mozelo Francoske Čete obstreljujejo pobočja pred sovražnikovimi utrdbami in lahko neposredno obdelujejo nemške postojanke. Pariz, 24. okt. s. Po nekaj dneh popolnega miru, je bilo na zapadni fronti včeraj zopet boli živahno. Nebo je bilo popolnoma" jasno, tako da je bilo vreme za letalstvo najugodnejše od začetka vojne. Voda. ki je poplavila zadnje dni večje predele, odteka in Va. ponekod zmrzujeio, tako da bodo terenski pogoji kmalu omogočali večje akcije. Angleški in francoski vojaki so po ogromni večini v zelo ugodni fizični kondiciji. Francoska naročila v Ameriki New York, 24. okt. s. Francoska vlada je naročila v Zedinienih državah za svoio vcjsko okoli 2000 tovornih avtomobilov. Ze do?lei pa so tovarne v Zedinienih državah poslale za francosko vojsko čevlje, obleke itd. Kakor je izjavil francoski do-slanik v VVashigtonu. plačuje Francija vse svoje dobave v Ameriki takoj v gotovini. Francija namerava v kratkem naroČiti v Zedinjenih državah tudi večio množino konj. do odpravi nevtralnostnega zakona pa tudi vojni material. Angleška letala proti nemškim podmornicam London, 24. oktobra e. (Reuter) Ministrstvo za letalstvo je izdalo obvestilo, ki naglasa, da sta bila pred kratkim izvršena dva letalska napada na nemške podmornice. Mislijo, da sta bila oba napada uspešna. Prvi napad je bil v Severnem morju, drugi v Atlantskem oceanu. V obeh primerih so piloti angleških letal letel: v krogu, kjer sta izginili podmornici in niso opazili o njih nobenega sledu več. London, 24. oktobra e. O napadu angleških letal na nemške podmornice javlja ad-miraliteta dodatno: Eden pilotov je izjavil, da so izvidmška letela pri poletu nad severnim morjem napadla sovražno podmornico. Bomba je udarila pred sam periskop podmornice, nakar se je podmornica v strmem kotu potopila. Vojak pri strojnici je samo ugotovil drugo eksplozijo pod vodo, ko je vrgel še drugo bombo. Po tem drugem napadu so ugotovili na morski površini madeže olja. Pilot drugega letala, ki je bilo na poletu nad Atlantskim oceanom, je izjavil, da je opazil sovražno podmornico, na katero je spustil več bomb in misli, da je bila zadeta, ker so se kmalu na to na morju pokazali temni madeži in zračni mehurji. Na istem mestu je letalo vrglo še več bomb in ko je dalje časa krožilo nad krajem, kjer se je nahajala podmornica, je ni već opazil in je popolnoma gotovo, da se je potopila Zopet potopljen švedski parnik London, 24. oktobra s. V Severnem morju je nemška podmornica potopila švedski parnik »Albania« (1241 ton). Dva člana posadke sta utonila, ostali so se rešili na angleško obalo. Polemika okrog „Athenie" LOnDaily Express« piše, da zbira sedaj angleška vlada vse dokaze o potopitvi parnika >Atheniec in jih namerava ob pr.liki objaviti. Prvotno angleška vlada sploh m nameravala odgovoriti na nemške obtožbe glede potopitve »Athenie«. London, 24. okt. s. Kanadska vlada uradno zanika trditve v govoru dr. Gobbelsa, da bi bila ladja »Athenia« imela na krovu topove in municijo. Letonska se ne boji baljševizacije Helsinki, 24. okt. e. V tukajšnji javnosti se posveča posebna pažnja govoru, ki ga je imel letonski zunanji minister Mun-ters v Rig/i. Izjavil je med drugim: Glede pripovedk o sovjetiziranju naše države lahko rečem, da ruska vojska, ki prihaja k nam, nima nobenega namena, da izzove komplikacije v državi, kjer se nahaja. Rusija nima nobenega interesa za sovjetizi-ranje Letonije, ker bi to uničilo vzajemno zaupanje in bi se ustvarile komplikacije, kar bi bilo edino na škodo Sovjetov. Gledati moramo samo na to, da bomo dovolj močni, da ne bomo podlegli tujim vplivom. Riga, 24. okt. s. Ruska in letonska vojaška misija sta včeraj podpisali sporazum, ki odreja podrobnosti nastanitve ruskega vojaštva v Letonski. Sklicanje francoskega parlamenta Pariz, 24. okt. s. Francoski parlament se bo sestal zopet v drugi polovici novembra, da odobri proračun za leto 1940-41. Ukrepi proti špijonaži na švedskem Stockholm, 24. okt. s. Včeraj so bili aretirani trije ameriški državljani, ker so kljub prepovedi fotografirali železniške naprave v nekem predmestju Stockholma. Po izčrpni preiskavi so bili vsi trije zopet izpuščeni. 2e v nedeljo je radi enakega prestopka aretirala švedska policija tri ruske državljane, ki pa so bili istotako pozneje izpuščeni. V zaporu pa je še neka Nemka, istotako radi prepovedanega fotografiranja. Slične mere kokor švedska je sedaj proti špionaži pod vzela tudi Finska. Romunski listi o novi Balkanski zvezi Bukarešta. 24. okt. AA. Štefani: Ru-mimaki listi pišejo o ustanavljanju nove zveze balkanskih držav. s-Curentul« pravi med drugim, da je italijanska postojanka na Balkanu edinstvena že zato, ker je Italija tudi balkanska država. List govori nato o ugodnem vplivu Italije na Balkanu in pravi, da je italijansko stališče deležno v Rumuniji popolnega razumevanja. >Roman ui« pravi, da bo Italija mogla na Balkanu ustvariti atmosfero medsebojnega zaupanja in sodelovanja med balkanskimi državami. *Universul<£ pa meni, da Rurau-nija zelo pozdravlja sporazum med balkanskimi državami. List -~ Indepen lance floumaine« piše o stališču nevtralnih držav in pravi, da bo Italija imela glavno vlogo pri ohi-anitvi miru v južno vzhodni Evropi. Najdišča helija v Rusiji? Riga, 24. okt. s. (Štefani) Doznava se iz Moskve, da so na mnogih krajih don-skega bazena odkrili bakterije, ki vsebujejo neke vrste plina, ki ima precejšnji odstotek helija in to mnogo več kakor v Zedinienih državah. Tudi Slovaki dobe nekaj poljskega ozemlja Berlin, 24. okt. s. Včeraj se je javilo, da je Hitler obljubil slovaAki vladi, da bo vrnil Slovaški vso tisto slovaško zemljo, ki je dosedaj pripadala Poljski. Gre za ozemlje 550 kv. kilometrov s 45.000 prebivalcev, ki je pripadalo Poljski na podlagi sporazuma med Prago in Varšavo v prvih povojnih letih. Zločini bolne babice Zaradi defekta volje, ki je posledica možganske arterio-1 skleroze, že tretjič obsojena Ljubljana, 24. oktobra V poglavju paragrafov našega kazenskega zakonika, v katerem so zagrožene kazni za morilce, so tudi paragrafi, ki določajo kazni za detomorilke in za noseče žene, ki kaj ukrenejo in umetno prekinejo nosečnost. Detomorilk je čedalje manj, kakor kažejo statistike o kriminalnih dejanjih vsako leto, čedalje več pa je večinoma mladih žensk, ki se morajo zagovarjati pred sodniki zaradi odprave plodu. Nihče ne more imeti v evidenci te žrtve. Pravijo pa, da je njih število v Ljubljani presenetljivo veliko. Morda pride na dan samo vsak dvajseti zločin te vrste, in sicer samo zaradi tega, ker kriminalni poseg ubije ne samo plod, temveč tudi mater. Pretresljive tragedije se na ta način razkrijejo na sodišču, če se je posrečilo ugotoviti, katera babica ima na vesti žrtev. Večino teh žrtev imajo namreč na vesti babice. Ze ob nekaterih prilikah smo pojasnili, kako mizerno je socialno stanje v babiškem poklicu, zaradi tega ni čudno, da si nekatere brezvestne babice pomagajo s »postranskim« zaslužkom. Zanimivo je. da se morajo na zatožni klopi zagovarjati babice, ki so bile zaradi sličnih deliktov že pred-kaznovane in ki jim je bila zaradi tega odvzeta pravica za opravljanje babiškega poklica. Glede žrtev se ponavlja prav tako vedno ista pesem. Mestne gospodične in mestne gospe niso med obtoženkami po §§ 171 in 172 k. z. Služkinje in delavke ter uslužbenke v raznih obrtih tvorijo kader teh obtoženk, kakor so tudi v veČini med nezakonskimi materami. Pa tudi nad 25 let starih obtoženk iz teh poklicev ni na zatožni klopi. Vse so mlade, mnoge med njimi celo mladoletnice. Lani so v Ljubljani rodile nezakonske matere 104 otroke. Starost nezakonskih mater je relativno nižja od zakonskih. Največ nezakonskih mater je rodilo v starosti od 21 do 25 let, namreč 33, 27 jih je rodilo od starosti 26 do 30 let, 25 pa v starosti pod 20 let. Značilno je, da je bilo med 104 nezakonskimi materami 40 služkinj, 15 delavk in 12 uslužbenk v raznih obrtih. Približno isto razmerje glede starosti in poklica ter socialnega položaja najdemo med obtoženkami, ki se morajo zagovarjati proti obtožbam po §§ 171 in 172. Pred kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča je te dni sedela skupina deklet in fantov zaradi obtožbe po §§ 171 in 172 k. z. Glavni obtoženec zasede vedno prvo mesto na prvi zatožni klopi. To mesto je zasedla v tej razpravi neka babica, ki je bila že dvakrat kaznovana zaradi kriminalne odprave plodu. Zagovarja se vedno enako. Trdi, da je tako usmiljenega srca, da ne more odreči »pomoči« dekletom, ki se vse obupane oglasijo na njenem stanovanju. Sprejme denar kot nagrado, ki ga dekleta dajo prostovoljno. Preden odidejo, vržejo tja na mizo aH kamorkoli nekaj sto-takov. Že pri prejšnjih razpravah proti tej babici, ki je že okoli 70 let stara, se je posrečilo njenemu branilcu dokazati, da je babica samo deloma odgovorna za svoja kriminalna dejanja. Zdravnik psihiater je ugotovil, da ima babica možgansko arteriosklerozo in zaradi tega nekakšen defekt volje. S svojo voljo se ne more zoperstav-ljati prošnjam deklet, čeprav se dobro zaveda, da utegne biti zaradi tega strogo kaznovana. Njen branilec je na drugi razpravi kar povedal, da kazen ne bo ženo poboljšala in da ne bo preteklo mnogo časa, da bo babica zopet na zatožni klopi. Tako se je v resnici tudi zgodilo. Na mizi pred sodniki so bili razvrščeni corpora delieti. StekleniČice z raznobarvnimi tekočinami, vata, zdravniške priprave. Vse to je policija zaplenila pri obtoženki na stanovanju. Obtoženka je priznala, da je izvršila dejanja, kakor je bilo zapisano v obtožnici. Bridko se je jokala ta stara I žena pred sodniki in ponovila svoj star za-' govor. Prišle so mlade Ženske in jo rotile, naj jim pomaga, ker jim drugače ne ostane drugega kot — samomor. Zagrozile so, da bodo skočile pod vlak, v Ljubljanico, da bodo pile Uzol... Babica ni mogla odreči pomoči. Pri nekaterih je šlo po sreči, pri nekaterih te je ponesrečilo. Najbolj tragično se je zgodilo z mlado Pepco, ki si je nekaj mesecev po obisku pri babici sama končala življenje s strupom. Ni mogla preboleti dogodka. Prijateljicam je pravila, kako hudo ji je, kako je nesrečna. Zdravstveno se ni mogla več popraviti in vrhu vsega jo je fant, ki jo je poslal k babici, zapustil. Pepca je obupala, pila lizol in v bolnici umrla. Obtožena babica je bila obsojene na 6 mesecev strogega zapora. Sam branilec je predlagal, naj bi jo zaprli v kak zavod, da ne bi mogla več opravljati zločinskega posla, sicer se bo ta žalostna pesem ponavljala. Svojo teto je umoril Celje, 24. oktobra Davi ob 8. se je pričela pred petčlanskim senatom okrožnega sodlSča v Celju, ki mu predseduje sos. Božič, razprava proti 31 letnemu posestniku Francu Cirn-skemu iz Sel pri Brežican? ki je bil obtožen, da je letos 30. maja po zrelem preudarku in iz koristoljubja, da bi ae rešil plačevanja preužitka, umoril svojo teto Marijo Lapuhovo, kateri je z ostrim predmetom zadal več ran, tako da je nastopila mrt. Cirnski se je leta 1931. poročil in z ženo je prevzel posestvo svojega očeta. Pozneje sta zakonca kupila posestvo Ivana JerSeta v Bukovšku, na katerem sta imela preužitek Ivan Lapuh in njegova žena Marija. Do januarja 1937. sta Cirnska stanovala v Bukovšku. Hiša v kateri sta stanovala, jima pa je januarja 1937. pogorela in ostala sta brez strehe. Takrat je bil Cirnski osumljen, da je zažgal hišo, iz katere se je Lapuhov a v zadnjem hipu resila. Preiskava je bila. v zadnjem hipu zaradi pomanjkanja dokazov ustavljena. Ko je pogorela hiša so se začeli med zakoncema in Lapuhovo hudi prepiri zaradi preužitka. Razmere so postajale vedno bolj neznosne. Letos 30. maja je bila La-puhova v Brežicah pri odvetniku dr. Zdol-šku. kjer je hotela napraviti oporoko. Izjavila je, da jo Cirnski zasleduje. Zvečer je bila v BrezieaJn pri šmarnicah. V cerkvi je bil tudi Cirnski in po šmarnicah sta odala skupaj domov. Dve deklici sta opazili pri gozdu Hrastnica, kako je Cirnski potegnil Lapuhovo v gozd, Čuli sta še ženski krik. nato pa je vse utihnilo. Drugo jutro so naSli I-apuhovo v pol metra globoki vodi umorjeno. Cirnski danes odločno zanika krivdo. Zaslišanih bo okrog 15 prič. Razprava ob zaključku lista še ni bila končana. Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana, 24. oktobra Na BIedweisovi cesti se je hudo ponesrečil 241etni trgovski pomočnik Rajko Stoje iz Ljubljane. Peljal se je po cesti z motornim kolesom in hotel zaviti na Aleksandrovo cesto. Pred njim je tedaj vozil neki avtomobilist, ki ga je skušal Stoje prehiteti. Tedaj pa je zavil na Aleksandrovo cesto tudi avtomobilist in se je mo-tociklist zaletel naravnost v avtomobil. Avtomobil se je precej poškodoval, poškodovano je tudi motorno kolo. Stojca pa so prepeljali reševaid v bolnico s poškodovano glavo in zlomljeno desno nogo. 401etni uslužbenec cestne železnice Leopold Oražem se je včeraj peljal s kolesom, pa mu je na spolzki cesti spodrsnilo in je padel. Poškodoval se je po obrazu in po rokah. — Enako smolo je imela strojevodjema žena Ivanka Ponikvar. Ko se je peljala po cesti s kolesom, se je zakadil vanjo pes. ki se ga je Ponckvn.rjeva ustrašila in padla. Poškodovala si je desno roko in nogo. — Posestnikova hči Angela Možina s Primskovega je včeraj pripravljala doma krmo za živino pa se je nevarno vsekala v levo roko. — Delavec Andrej Maček, zaposlen v tovarni »Jugobmna« v Kranju, je spajal vagončke, pa sta muva-gončka zmečkala desno roko. — Sedemletni posestnikov sinček Kart šparovec iz Križ je včeraj na cesti poleg vasi padel pod voz in si zlomil desno nogo. Tovarniška delavka Jakopič z Jezice se je včeraj peljala s kolesom v Ljubljano, na cesti pa je nenadoma padla in obležala z zlomljeno desno nogo. Pekovski pomočnik Martin Podržaj iz škofje Loke je od-ma padel in si zlomil levo roko. Z lestve je padel včeraj tudi posestnikov sin Drago Pevec iz Prevoj in si zlomil levo roko. Posestnikov sin Anton Turk, doma iz okolice Sodražice, pa je snoči padel pod kmečki voz. ki je šel čezenj in mu zlomil levo nogo v stegnu. Trije prijatelji tuje lastnine Ljubljana, 24. oktobra Po okolici Laškega se klati krojaški pomočnik France Bencina, pristojen v novomeško okolico. Pred dnevi se je utihotapil v stanovanje učitelja Ernesta Majerja v Laškem in mu ukradel kovčeg, v katerem je bil siv ženski plašč za motorno kolo, siva moška obleka, karirasta mo:ka obleka in sive moške hlače. Majerja je Bencina oškodoval za 3500 din. Bencina je 37 let star, srednje postave, podolgovatega obraza, kostanjevih, nazaj počesanih las in ima precej šiljast nos. Novomeško okrožno sodišče je izdalo tiralico za 191etnim Mihaelom Belino, ki je zagrešil več vlomov v novomeški okolici in sploh po Dolenjskem. Belina, pristojen v Stoparce, v okraju Šmarje nr; Jelšah, se je pojavil te dni tudi v celjski okolici, kjer je zagrešil nekaj vlomov, potem je pa z nekim tovarišem pobegnil naprej v Savinjsko dolino. Ustavila sta se na Polzeli, kjer sta ponoči vdrla v trgovino Boža Strupiha. Odnesla sta precej usnja, celo zalogo ma-nufakturnega blaga, platna, klota, perila, nekaj žemperjev, čepic in klobukov, več poštnih znamk, krojaške škarje in nekaj drobiža. Strupih ima blizu 8000 din škode. Iste noči sta vlomilca vdrla tudi v mesnico Albina Lukmarja na Polzeli in mu ukradla nekaj suhe mesnine. Oni dan je bilo vlomljeno tudi v hišo posestnika Ivana Pristavca v Preserju. Ukradena je bila srebrna moška ura z verižico, siv karirast suknjič, par hlač, osem moških 'srajc, več drugega perila in nekaj denarja. Škoda znaša nad 1000 din. Kot vlomilca zasledujejo nekega Leopolda Zupana, ki je prišel k Pristavčevim in jim natvezil, da je bil z gospodarjem pri vojakih. Pristavčevi so Zupana seveda z veseljem povabili y hiso. Zupan je že star grešnik, dasi je po letih še mlad. Doma je iz okolice Kranja, kjer je tudi že zagrešil več drznih vlomov. Cerkveni koncert Trboveljskih slavčkov Trbovlje, 23. oktobra V Trbovljah, kjer se z vnemo in razumevanjem goji glasba, smo zadnji čas pogrešali domačih muzikalrrii manifeertacij. dasi ravno razpolagamo s prvovrstnimi pevskimi zbori. Nestor naših pevskib, društev »Zvon«, ki je že opetovano odnesel lepa glasbene lavorike, je iz raznih neupravičenih razlogov utihnil, mlada delavska >Zarjac je kljub delavnosti Se v pevskem razvoju. Naš mlad na ki pevski zbor »Trboveljski slavčekvt. ki je ponesel pevsko slavo Trbovelj daleč -preko domovinskih meja, se tudi že m oglas J precej časa. Tembolj se je naša glasbena javnost razveselila najavljenega duhovnega konter-ta, ki so ga rudarski slavčki priredili prosio soboto v tukajšnji farni cerkvi. Pod spretnim vodstvom pevovodje g. Avgusta Šuligoja je deca prednašala >Troglasno otroško mašo na staroslovensko besedilo« Ivana Grbca, ki se je v svoji izvirni staroslovenski melodiki, široki bla-gozvočnosti in ubranosti globoko dojmila vseh poslušalcev. Vseh šest delov cerkvene kompozicije: Gospodin pomiluj, Slava, Veru ju. Svet. Blagoslovljen, Agenče Bozi očituje vpliv staroslovenske glasbene umetnosti. Motivi so izrazito melodični ter v njihovem ponavljanju homofo-no, zlasti pa v polifonih prehodil dajejo napevom posebno zvočnost in izvirno slovansko glasbeno barvo, ki slovenskemu verniku nehote vzbudi občutje globokega in domačega duhovnega razpoloženja, ker mu je po narodnem bistvu slovensko bližje morda tudi na duhovno cerkvenem po-prišču. Zlasti učinkovito je bilo p redna sanje skladbe po otroškem pevskem zboru, ki se je odlikoval z redko čistočo glasov. Široko zvočnostjo — skladba ima Že po sebi prednost velike melodijoznosti. izredno pevsko tehniko, ki se je pokazala zlasti v finem niansiranju od foriissima do pian"ssima, in pevski gihkosti, s katero je ves čae zbor sledil svojemu pevovodji. Treba je priznati, da je skladatelj, ki je Troglasno maso u glasbil za »Slavčke«. imel srečno roko, da je svoje delo posvetil tako mojstrskemu pevskemu interpretu. Na orglah je dovršeno spremljal z vso diskretnostjo prof. g. Matija Tome, ki je odigral tudi Slavnostno predigro Gojmira Kreka, Fantazijo in koral Slavka Oster-ca, Variacije na pesem: Ti o Marija Stanka Premrla in svoj lastni Preludij in fugo v E duru. G. Tome se je vidno potrudil, da na trboveljskih orglah, ki so zelo starega in primitivnega kova z enim manualom in nekolikimi registri, lepim skladbam da potrebnega bleska in učnko-vitosti. Koncertant je kljub tehničnim tež-kočam, ki jih je moral imeti z orglami, uspel v izredni meri. Slavčki so zapeli še znano ■ Zdravo Marijo dr. švaba in »Ko bi jaz vedela«. Koncert je bil srednje obiskan, pač pa se je okrog cerkve nabrala velika množica poslušalcev, ki so verno sledili pevskim in koncertnim izvajanjem. Vsi so se z navdušenjem izražali o prvem duhovnem koncertu v Trbovljah, o pevskem zboru Slavčkov in staroslovenski maši. ki je nanje napravila globok vtia. Trboveljski Slavce k pripravlja v kratkem koncertno turnejo po S lov en ji z namenom, da zbudi med najširšimi sloji zanimanje za novodobno in vendar našemu ljudskemu bistvu že davno sorodno slovansko cerkveno petje, Id naj bi se pri nas razširilo vedno bolj. S tem lepim ciljem so naš: mladi rudarski pevci prevzeli visoko kulturno duhovno poslanstvo, h kateremu je njim in njihovemu neumornemu pevovodji izreči toplo priznanje. Naše gledališče DR AMA Začetek ob 20. uri Torek, 24. oktobra: Zaprto. Sreda. 25. oktobra: Kacijannr. Red Sreda četrtek. 26. oktobra: Antigona. Red A. Petek, 27. oktobra: zaprto ★ Prihodnja premiera v drami bo Cehov-ljeva igra* »Strlček Vanja« z Levarjem v naslovni vlogi. Igro bo zrežiral dramaturg Josip Vidmar. OPERA Začetek ob 20. uri Torek 2*. oktobra: Zaprto Sreda, 25. oktobra; Kjer škrjanček žvrgo li. Red B četrtek, 26. oktobra: Glumač Matere božje Red Četrtek. Petek, 27. oktobra: Ob 15. uri Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene V nedeljo zvečer se bomo po dolgem spet lahko nasmejali originalnemu ribniškemu tovarnarju Kotenini (Zupan) in »lepemu -e Stanislavu (Peček), ki sta nas že pred leti v opereti »Pri belem konjičku« imenitno zabavala. Odločna gorenjska ^blrtnja < bo ga Poličeva, njen natakar Leopold pa g. Modest Sancin, ki je v tej vlogi že uspešno nastopil. Za nekoliko po-živfjeni tekst je poskrbel g. N. štritof. ki ima v rokah tudi glasbeno vodstvo. Režija je ing. Golovinova. Iz Celja —c V nedeljo bo v Celju zopet zanimiva oogometna tekma, V nedeljo 29. oktobra popoldne bo na Glaziji povratna podsavez-na prvenstvena tekma med 8K Celjem in Atletiki V prvi tekmi z Atletiki je Celje zmagalo s 4:2. Celje, ki je sedaj v dobri formi, velja tudi za nedeljo za favorita, a ne bo smelo nasprotnika podcenjevati, ker utegne sicer doživeti neprijetno razočaranje. Tekma bo gotovo zopet privabila mnogo občinstva. V nedeljo bo v Celju tudi drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim in prvenstvena tekma mladin Jugoslavije in Atletikov. —c Kreftove »Celjske grofe« bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v sredo 25. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Predstava je za abonma. Neabonentl dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. —-c Novi grobovi. V soboto sta umrli v celjski bolnici 62-Ietna krojačeva žena Ana Kragljeva s Teharja in 13-letna posestnikova hčerka Marija Krivčeva iz fce-tal. Na Dobrovi pri Celju je umrl petletni sinček clnkarniskega delavca Ivan Romih. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 74 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 28 oseb, posredovanj je bik) 7, odpotovalo je 21, odpadlo pa 157 oseb. Dne 20. t m. je ostalo v evidenci 260 brezposelnih (182 moških in 98 žensk) nasproti S71 (24« moškim in 125 ženskam) dne 10. t m. Delo dobi 40 rudarjev v rudniku Iva-njici pri Užički Požegi, po 1 krojaški pomočnik, mizarski pomočnik in hlapec, 10 kuharic, po 6 služkinj in kmečkih dekel ter po ena hotelska kuharica in natakarica. — Letni kramarski sejem tako zvani UrSulin sejem, ki je bil v soboto v Celju, je obiskalo samo srednje število prodajalcev in kupcev Kupčija je bila samo povprečna. Policiji ni bila prijavi,ena niti ena sejmska tatvina. Zaradi slinavke in parkljevke v celjskem laškem in šmar-skem srezu ta dan ni bilo običajnega sejma živine in svinj. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. oktobra ob 20.: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča fteCe tniect KOLEDAR Koledar -p\ li I -L,Tz&3 Danes: Torek, 24. oktobra katoličani: Rafael DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gusar Lafitte Kino Union: Zaljubljenca Kino Sloga: VVerther Razstava sodobne bolgarske knjige r dvorani Narodne galerije (Narodni dom) DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. <0$pod sita Včeraj smo poročali, da bo jutri \' Zagrebu maha zadušnica za pokojnim generalom Stjepanom Sarkotićem. Sarkotić je bil zadnji deželni glavar Bosne in Hercegovine. Poznamo in uvažujemo pregovor: De mor-tuis. . . vendar se pa ne moremo otresti neprijetnega občutka ob misli, da se bo jutri brala maša zadušnica za tem Sarkotićem v cerkvi na jugoslovenski zemlji. Kaj smo res že tako daleč, da so dovoljene tako nečuvene žalitve narodnega Čuta? Iz Kamnika — Se ena obletnica. Letos je 50 let, od kar je tukajšnji ugledni obrtnik g. Janko Josip odprl svojo zlatarsko in urarsko delavnico in trgovino. Ob tej priliki ju g. Janko podaril Kolu jugosiov. sester din 100, za kar se v imenu društva iskreno zahvaljujemo. — Nov grob. V nedeljo je preminula g. Schuster Jč rodom iz Švice. Pogreb je bil v torek popoldne iz Samostarke ulice. K r je pokojnica bila evang vere. je pogrebne obrede opravil pastor iz Ljubljane Živela je dolgo let v Kamniku, toda bolj samotarsko življenje Na zada i i poti jo ie spremilo veliko število lj"d: nek p i pa ie bilo radovednežev, ki so hoteli vdeti, kn lišen je pogreb druge vere. Pastor je nnra-vil molitve in spregovoril poslov.In • besede v nemškem jeziku. Iz Zagorfa — Ca*u primemo. Na občtnsk: deski je nabito obvestilo, da občinska uprava do nadaljnjega ne bo izdajala dovoljenj za prirejanje veselic, plesov in zabav. Odločbo utemeljuje z resnimi časi. v kve ;h živimo in ugotavlja, da bi čezmerno p ;an-čevanje po nepotrebnem trosilo moralno in gmotno moč državljanov. — Osebne vesti. Med počitnicami je zapustila našo dolino ga. Pavla Pel kova, vdova po nepozabnem šolskem upravitelju topliske sole, ki je umrl letošnjo pomlad. Do zadnjega časa je bila aktivna učiteljica na topliški soli. kjer je žrtvovala vse svoje zmožnosti napredku šole. Letos jo je zadel usodni udarec s smrtjo moža, nakar je zaprosila za upokojitev. S svojo hčerko Vando se je preselila v Ljubljano, tu pa je ostavila številne prijatelje in znance ter generacijo hvDl'žn h učencev m učenk, ki se bodo njenega blagega srca in ljubezni, s katero jih je vi i i vedno spominjali. Gospe in njeni Iruz ni želimo mnogo zadovoljstva in zdravja. Na lastno prošnjo je bila s topliške šole predstavljena na Dobrovo gdč. Cecilija P rose-nova, ki je v kraju službovala ravno deset let. Njen razred je prevzela ga Z->ra Kola rje va. — Gr^mOz napeljujejo kraj glavne ceste, toda tako, da je s tem oviran premet. Ponekod sega kup kar do srede cestišča. V interesu varnosti je, da se ta netlosta-tek takoj odpravi. Zgleda, da kfnijo cestišče precej temeljito namiti. želeli hi. da bi ga utrli z valjerjem, ki je menda še na razpolago. — N<*g°metna tekma med lomačim SK Svobodo in SK Litijo je koncila z zmago gostov 5:3. čeprav so domačin: v prvem polčasu vodili že z 1:3, ker so imeli v drugi polovici igre precej smole n du oilo stanje prav lahko izenačeno. — DruSrvo feola in dom ki ga le priklicala pred leti ustanovitev mehanske šole, je imelo preteklo nedeljo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Izvoljen je bil po večini stari odbor a predsednikom g. M uro vič e m Vinkom, rudn skim pod u radni kom. O vzgoji mladine je imel pred dokaj številnimi starši predavanje profesor g. Venceslav Čopič iz Ljubljane Društvo vabi k pristopu še tiste starše, k loslej iz katerega koli vzroka se rui»o ari stopili. Članarina znača letno 10 dinarjev. Iz Pv^deč — Za gradnjo zaklonišča pred letalskimi napadi. Papirnica bratje Piatnik namerava zgraditi v neposredni bližim tovarne za svoje uslužbence zaklonišče pred letalskimi napadi, za «ar je ze predložila načrte. Sresko načelstvo v Krškem je razpisalo komisijonelni ogled in razpravo na mestu v Radečah 30. t. m. ob 11.15. K ogledu in razpravi se vabijo vsi sosedje in drugi interesenti, kjer bodo lahko navedli svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi najkasneje takrat, ako niso tega storili že prej pismeno, ker se na poznejše ugovore ne bo oziralo ter se bo dovolila naprava zaklonišča, če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja. — Naeim Izseljenskim delavcem v Nemčiji- Izseljenski kotmisarijat v Zagrebu sporoča, da sezonski delavci v Nemčiji lahko pošiljajo svojcem v domovino po 40 nemških mark. Naši izaeljertišk: povratniki pa naj ne prinašajo nemftVih mafk v Jugoslavijo, ker se jih ti.-a; v sedanjem čaau ne more rjtfnetvjata. Štev. 74? »SLOVENSKI NAROD«, M. oktobra 1030. Stvun S DNEVNE VESTI — Prenos plač nagih delavcev ** Nemčije. V Nemčiji je še vedno okrog 15.000 naših delavcev, po večini Hrvatov, zaposlen Ji pri sezonskih delih. Ker vlada tu in tam nejasnost glede prenosa mezd nagih delavcev v Nemci jo? je treba opozo-r.ti. da je bilo sklenjeno na sestanku nase in nemške delegacije v Beogradu naslednje: Prenos mezd je zavarovan po klirin-gu. obračunavanjem med našo državo in Nemčijo. Dalje lahko vsi delavci, ki so bili 10. septembra že v Nemčiji, zaposleni po ministrstvu dela ali ne. pošiljajo svojcem vsak teden po 40 mark. Delavci pa. k. so dobili zaposlenje v Nemčiji po 10. septembru, smejo pošiljati denar k nam sr..mo. če so bili zaposlen: po posredovanju ministrstva dela. Denar lahko vplačujejo po bankah ali poštah. *— Podražitev mila. Tudi tovarne mila te*ko premagujejo težkoče zaradi uvoza surovin, ki j h dobivajo iz držav onkraj r rja. Reeerve bodo kmalu porabljene. F., tem je zanimivo, da so domače surovine mnogo viražje od uvoženih. Zato se je podražilo milo za pranje. V začetku leta se naše tovarne niso mogle dovolj založiti s surovinami zaradi dev-znih težkoc in je bil e1 osle j uvoz manjši za 70 odstotkov kakor navadno. — Tako uprav čujejo tovarnarji podražitev mila. a dolžnost pristojnih oblasti bi bila, da bi vsak primer podražitve blaga preiskale, če je podražitev v resnici upravičena. — LetaisKj pn-cmet na prOgahMtlan— fcnlaffro službo raeniat rdgovc umlhvv f Beograd in Milan—Budimpešta ne bo nstavljen Čez zim«. Letalsko službo na teh progah opravlja mednarodna letalska služba. Na progi Milan—Benetke—Zagreb —Beograd letajo letala po tri trat na teden, na piogi Milan—Benetke—Budimpešta pa vsak dan. — Analize premoga in Industrijskih pro duktov. Tehnološka raziskavanja materiala so izrednega pomena za narodno gospodarstvo. Doslej v tem pogledu pri nas Še ni bOo mnogo storjenega. Zdaj je pa »Rudarski in topilniški vestnk« izdal edinstveno knjigo v naši strokovni literaturi, pod naslovom >Analize ugljeva i industrijskih proizvoda kraljevine Jugoslavije«. Knjiga bo izpolnila zelo občutno vrzel. To je delo Slovenca dr. inž. Br. Pod-bi-ežnika in inž D. Isakoviča. V prvem delu so podane analize vseh naših premogov po rudnikih skuipno s podatki o pro-dukc ji posameznih rudnikov. V drugem delu so zbrane analize naših najvažnejših tadustrijsirifi produktov, železa (Zenica, KTD. Vareš itd.), bakra, aluminija in drugih kovin, dalje analize naših tekstilnih produktov, bombažnih tkanin, sukna, prediva, svile, itd. Slede analize kemičnih izdelkov, k slin. gnojil, mila, lakov itd. Končno so zbrane analize naših rudnin. — Knjiga bo dobro služila vsem. ki se pečajo s prodajo goriva, rude. tekstilij. usnja in stavbnih ter kemičnih izdelkov, ne le znanstvenikom. — Trgovin**ka pogajanja z Italijo zaključena. Trgovinska pogajanja z Italijo, ki so sc pričela danes teden, so v glavnem zaključena. Danes je bila Še ena plenarna seja. da se definitivno določi be-petiOo protokola, ki bo potem podpisan. Vsi problemi so bili rešeni v obojestransko zadovoljstvo. Glavno vprašanje se je nanašalo na revizijo dosedanjih kontingentov in odstranitev ovir v nedsebojni izmenjavi blaga. JugosJavija je najbolj zainteresirana na dobavi bombažne preje za našo tekstilno industrijo. To vprašanje je bDo ugodno rešeno, tako da je naši tekstilni industriji zagotovljena redna dobava bombažne preje. Italijanska delegacija se je pa zanimala v prvi vrsti za našo živino, les in pšenico. Slo je zlasti za cene in dosežen je bil sporazum, ki bo zadovoljil obe državi. Kontingenti za les in živino sc bili znatno povečani. S povečanjem našega izvoza v Italijo se oo znižal naš sedanji klirinški saldo, ki znaša 130 mil jonov din, — Ugodnosti članom SPD nudi avtobusno podjetje Vehovec, ki vzdržuje redno avtobusno progo med Ljubljano in Polhovim Gradcem. Člani SPD plačajo v eno smer le din 10.—, ako se izkažejo s člansko izkaznico, ki je veljavna za tekoče leto. Razen tega nudijo ugodnosti Članom SPD še sledeča avtobusna podjetja: a) Ljubljana—Cerklje avtopodjetje Žužek: člani SPD uživajo 33% popust od normalne vozne cene pri vožnji tja in nazaj, ako se izkažejo, da so p ose tili Dom na Krvavcu, b) Ljubljana—Celje, Ljubljana—Gornji grad—Logarska dolina in Ljubljana— Domžale—Moravče—avtobusi Avtopromet-ne družbe: Člani SPD uživajo na teh progah 25 % popust od normalne vozne cene (pokazati člansko izkaznico), c) Na progi Bohinjska Bistrica-—»Zlatoroge avtopodjetje »Triglav« za člane SPD znižana voz-nina. d) Na progi Kranj—Jezersko za člane SPD voznina din 20.—; znižana povratna cena din 30.—. e) Celje—Mozirje—Logarska dolina. Za člane SPD znižana voznina 24% za tour-retour vozovnice, f) Žu-žemberg—Stična, avtopodjetje Vehovec: člani SPD imajo 30% znižano voznino. Slovensko planinsko društvo se trudi, da izposluje svojim članom Čim večje ugodnosti pri vožnjah z avtobusi ter pričakuje v najkrajšem času ugodne rešitve še od drugih avtobusnih podjetij v Sloveniji. — Planine Slovenije so pobeljene s prvo snežno plastjo, ki bo naraščala tako, da bo v drugi polovici decembra letošnjega leta že ugodna smuka po smučiščih v naših planinah. Slovensko planinsko društvo vabi smučarje, da izrabijo ugodno priliko ter se v čim večjem številu udeležijo smu-5ke telovadbe, ki jo vodi smuski učitelj g. Cernič vsako sredo od 19. do 20.30 ure v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Strosmajerove ulice. Smuška telovadba privadi mišice vseh onih gibov, ki jih potrebujemo pri smučanju ter pride V poštev tako za začetnike kot za izvežbane smučarje. Prijave se še sprejemajo tik prea telovadno uro v telovadnici. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in hladno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 23. v Sarajevu in Dubrovniku 20, v Splitu 19, na Visu 16, v Beogradu ln Rabu 15. v Zagrebu 14, v Ljubljani 10 9. v Mariboru 9.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je znašala 5.0. — Nezaposlenost v Septembru. Po podatkih osrednje uprave za posredovanje dela v Bevoragu je iskalo v septembra zaposlitve pri javnih borzah dela 58.964 moških tn 8438 žensk, skupaj 67.402. S preostalimi nezaposlenimi iz avgusta je znašalo število nezaposlenih 83 354, od teh 71.635 moških in 11-719 žensk. Ob koncu septembra je bilo nezaposlenih ie 13.727 moških in 3300 žensk, skupaj 17.027. V septembru so imele borze dela na razpolago zaposlitev za 2453 nezaposlenih. Podporo je dobilo 8461 nezaposlenJi v znesku 1,500.799.25 din. 1. oktobra je bik> pri vseh borzah dela prijavljenih 13.727 nezaposlenih delavcev in 3300 delavk. — Karamboli. Te dni dopoldne je vozil po Stritarjevi ulici proti trimostju s kolesom poročnik Andrej Barborič. za njirr pa na motociklu tehnik Stanko Ogrin Pred mostom je hotel Barborič zaviti na Cankarjevo nabrežje, tedaj pa je že pri-vozil do njega Ogrin in se zaletel vanj Oba sta padla, a se k sreči nista poškodovala, le O glin ima na motociklu neka* škode. Trgovec Slavko G. je te dni prehiteval z avtomobilom po Tvrševi cest tramvaj. Nasproti »Slona« v Prešernov ulici je prišel z avtomobilom med dva tramvajska vozova, baš tedaj pa sta mu privozila nasproti šofer Pavel Željko ns kolesu in delavec Franc Suhadolc z dvo kolesnim vozičkom. Avtomobilist je pod-najprel kolesarja in mu poškodoval kole nato pa zbil z vozička omaro. Sam se je z avtomobilom naletel v tramvaj ter po-škodbval blatnik in vrata, tako da ime nad 2000 din škode, šofer tovornega avtomobila Martin šarli is Kočevja pa je vozi oni dan iz Kopitarjeve ulice čez Kongresn trg. hoteč v Streliško ulico. Hotel je prehiteti tramvaj pa je z zadnjim delom av tomoblla zadel v oebijač in ga odbil. — Nesreče. V bolnico so prepeljali 4-letnega delavčevega sinčka Petra Reber-ška iz Ljubljane, ki je doma padel in si poškodoval levo roko. — Na tesarskega pomočnika Franceta Gregorca iz Podgo-rice se ie podrla lesena stena in ga poškodovala po glavi in po životu. — Posest-nikova žena Marija Mlakarjeva iz šmart-nega v Tuhinju je padla po stopnicah in si zlomila desne roko. — S kolesa ie padel brivski pomočnik Milan Medic z Vrhnike in si zlomil levo nogo — V bolnico so davi prepeljali tudi 351etnega strojnika v rudniku v Hrastniku Valentina Gruma, ki ga je v jami pritisnil motor ob lesen opornik in ga poškodoval po životu. — Napaden na cesti. Posestnikov sin Janez Prime iz okolice želimljega se je veerai spri z nekim fantom iz sosedne vasi. Zvečer ga je ta počakal na cesti. skoči1 proti njemu in ga z gorjačo pobil na tla. Primca so spravili v bolnico. — Se o nesreči na vižmarskem klancu. Očividci nam poročajo, da šofer avtobusa v nedeljo, preden se je pripetila nesreča, ni vozil prehitro. Na klancu mu je pri vozila nasproti neka kolesarka, ki je imela spredaj na kolesu velik kovčeg :n se ji je hotel šofer umakniti. Zavil je najprej na levo proti Kosmat novi hiši. nato pa hitro na desno, da bi ne zadel ob električna droga. Na spolzki cesti pa se je avto nenadoma zasukal in prekucnil, nakar se je še nekaj metrov po klancu podrsal po tleh. Iz bolnice nam poročajo, da je mizarski pomočnik Janko Oblak obrezan od šip samo po levi roki, prodajalka Marlnškova pa ima izpahnjeno roko in se ni obrezala. Tudi drugi poškodovanci, ki so že vsi zapustili bolnico, niso utrpeli hujših poškodb. V motorju avtobusa ni bilo nikakega defekta, pač pa je na karoseriji okrog 4000 dinarjev škode. — Po 50 letih zakona skupaj umrla. V soboto popoldne so pokopali v Samoboru upokojenega gozdarja Ladislava černega in njegovo ženo Frančiško. Mož je bil star 83, žena pa 75 let. V srečnem zakonu sta preživela nad 50 let. Zadnje dni je bil mož v agoniji, le tu pa tam se mu je vrnila zavest, tedaj je poklical k sebi ženo in jI zatrjeval, da se bosta skupaj prešel -la na oni svet, kjer bosta nadaljevala svoje sTečno življenje. In res, ko je že um'ral, je v petek popoldne umrla tudi njegova žena, Zadela jo je srčna kap. Kmalu za njo se je preselil v večnost tudi njen mož. — Otrok žrtev alkohola. Po nekaterih krajih Hrvatske so obrodile letos slive tako bogato, da kmetje ne morejo prodati niti sliv. niti žganja. Posledica tega je, da pijejo kmetje sami mnogo več žganja kakor sicer. Najbolj žalostno je pa, da pijejo žganje tudi otroci. V bolnici v Petrinji je v nedeljo umrl 41etni Vaso Krnjajič kot žrtev alkohola. Popil je toliko žganja, da je nastalo zastrupljenje. — Pod vlak je skočila. Na železniški progi blizu Virovitice si je končala v nedeljo življenje 70 letna Cecilija žubrinič. Skočila Je pod koprrvniški vlak, ki jo Je razmesaril tako, da je bfla na na mestu mrtva. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. — Trojčke Je rodila. Kmetica Micika Makovec v Babincu na Hrvatskem je porodila tri krepke in zdrave deklice. Mati in trojčke so zdrave in se počutijo zelo dobro. — SpansKi bezeg drugič v cvetja. Na vrtu železničarja Viktorja Rodika v Varaždinu je velik grm španskega bezga v bujnem cvetju kakor spomladi. — Velik prijatelj medu. V vasi Donjem Mirove u na Hrvatskem živi učitelj Antonije Levikov, ki poje vsak mesec 10 kg medu. Star je nad 65 let, pa bi mu jih človek prisodil komaj 45 let. Bolezni sploh ne pozna In pravi, da se mora ia trdno zdravje zahvaliti medu. — Zakonska tragedija. V nedeljo zvečer se je v Zagrebu ustrelila 25-letna hišnica Marija Grandič. Zadela se je naravnost v srce. Na mizi je pustila poslovilno pismo, ki v njem prosi, naj ne vale krivde za njeno smrt ni nikogar, življenje si je končala baje zaradi prepirov z možem. — Občinski redar visok 2.05 m. V Bosanski Dubici imajo občinskega redarja Stojana curina, ki je največji redar v naši državi. Visok je 2.05 m. Med svetovno vojno se je vrnil iz Amerike in kot dobro-voljec je bil na bojišču. — Krvava ljubavna tragedija, V vasi Drenkovu pri Slavonski Požegi se Je odigrala v nedeljo zvečer krvava ljubavna tragedija. 18-letni Josip Mautner je ubil 40-letnega kmeta Evgena Kornfeina, Korn-fein je imel že dolgo ljubavno razmerje z vdovo Marijo Mautner, čeprav je imel doma Ženo in dva odrasla otroka. Tudi Marija ima tri odrasle sinove, ki jim seveda ni bilo po volji, da ima mati ljubeka. Da bi ji sinovi ne ovirali, je dala enega učit kovaške obrti. Sin se je pa te dni vrnil in povabil Kornfeinovega sina k sebi. Vpričo njega je pretepel svojo mater in jI prizadejal težke poškodbe. Potem Sta odšla oba fanta na cesto, kjer sta srečala Kornfeina, ki ju je takoj napadel. Mladi Mautner je potegnil nož in zabodel ljubeka svoje matere v srce, potem se je pa prijavil orožnikom. — Smrtna nesreča. Gozdar Slavko Ku-car la Slavonske Potege se Je spri a NOVO VELIKO MONUMENTALNO DELO V PROSLAVO 25-LETNICE SLAVNEGA REŽISERJA CECIL B. DE BULLE-a! PREMIERA DANES OB 16., 19. In 21. uri. Herojski boji vojne Zedinjenih držav s premočnimi britanskimi četami. Predrzni gusarski poglavar Lafitte je živel le za borbe in za ljubezen in v svoji nevstrašljivosti reši domovino. Film predrznih pustolovščin in romantika velikega gusarja. KINO MATICA, tel. 21-24 Gusar Lafitte FREDRIC MARCH tom Stevom Milovukovičem, ker so kme- . tove krave jedle njegove hruške. Gozdar j je imel nabito puško, ki se je med ruvanjem sprožila in ga zadela v trebuh. Pre peljali so ga v bolnico, kjer je kmalu Jmrl. Iz Ljubljane —lj Zadnja pot dr. Ivana G ei gorja. Ugledni ljubljanski zdravnik, bivši šef-tdravnik državne železnice, dr. Ivan Gei-,er je nastopil včeraj popoldne svojo zad-ljo pot. Vzlic deževnemu vremenu se je obrala v Prešernovi ulici velika množica ~x)kojnikovih prijateljev, znancev in cenilcev, med katerimi je bilo zlasti mnogo Edravnikov in železničarjev. Pred hišo zausti se je v prisrčnih besedah poslovil od > )kojnika v imenu zdravnikov podpredsednik Zdravniške zbornice g. dr. Meršol. Počastil je spomin zglednega zdravnika in dobrega tovariža ter izrazil njegovim svojcem globeko sožalje. Potem se je pa razvil dolg žalni sprevod, ki je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni dr. Geiger in kako visoko ga je cenila Ljubljana kot izredno dobrega, značajnega moža in požrtvovalnega zdravnika. Bodi mu lahka zemlja! Dr. CIBER FR. ZOPET REDNO ORDINIRA —lj Posnemanja vreden zgleo gospodarskim krogom je dala Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, ko je dokazala mnogo spodbudnega smisla za aplošne potrebe mestnega prebivalstva m tudi mnogo upoštevanja težkega mestnega gospodarstva sploh s svoje hvale vredno ponudbo in tudi s svojo obvezo, da bo brezplačno in brez vseh stroškov imela stalno na zalogi za vso Ljubljano predpisano količino rezervne hrane, ki spada v njeno stroko. Mestnemu zaščitnemu uradu se je ta ugledna domača tvrdka sama ponudila in se zavezala prevzeti vso skrb za predpisano hrano in je s tem mestnemu zaščitnemu uradu prihranila prav veliko dela, mestni občini pa mnogo denarja, da Kolinska tovarna zasluži javno pohvalo, zlasti pa tudi splošno posnemanje! Ne pozabite, da je danes v torek Kavarna »Stritar« vso noč odprta. Ob 8. uri koncert odlične damske kapele! _lj Spored klavirskega koncerta bolgarske pianistke prof. Kovačeve iz Sofije je naslednji: Mozart: Fantazija v c-molu. Beethoven: Sonato op. 78. Schumann: Karneval op. 9. P^ Mmoru: Chopin Noc-turno in ImT>rom^tu Cankov: Bolgarski motivi, Vladigerov: Valček. De Falla: Ples. Koncert bo v mali Filharmonični dvorani v petek dne 27. t. m. ob 20. uri I VVERTHER M Pierre Richard VVillm, Annie IVrenav In Jean Gailand. KINO SLOGA, tel. 27-30 Film globoke in resnične ljubezni polne nežnosti pa tudi trpljenja in bridkega samozataje van ja po romanu nesmrtnega genija GOETHEJA. Odlična francoska filmska umetnina je našla odziv pri vsej ljubljanski publiki. SAMO SE DANES ob 16.. 19. in 21. uri. 1 I zvečer. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Gledališka uprava pro«i cenj. občinstvo naj prihaja k predstavam pred 20. uro, ker bo po 1. novembru imelo osebje nalog, da zamudnikov med izvajanjem ne pušča v dvorano, temveč le v odmoru. —lj Zaradi naprave zaklonišč pred zračnimi napadi naj se hišni posestniki ljubljanski zglasijo osebno v društveni pisarni Salendrova 6 od 9. do 1. ure popoldne 514—n —lj Gospode, ki imajo veselje do petja vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo >Lj. Zvone Dobrodošli, danes in jutri med ,18. in 20. uro, Mestni dom, desno. L nadstr. 515—n —lj šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Kongresni trg 7 je odslej odprta tudi v sobotah dopoldne od pol 10. do 12. Popoldne posluje vsak delavnik od pol 4. do pol 8. 516—n —lj Našla sta se dva psa čuvaja, eden rjav s pristriženimi ušesi, drugi temno siv. Dobita se Vidovdanska 4. —lj Tatvine. V neki trgovini v židovski ulicd je bila ukradena Jožetu GazvocH denarnica z 250 din. Gazvoda je pozabil denarnico na pultu, medtem pa je že posegel po nji tat in izginil iz trgovine. Zori Kaiserjevi je nekdo ukradel iz stanovanja na Dvornem trgu lahek ženski plašč rjavo si ve barve, vreden 650 din. Z dvorišča na Vodnikovi cesti 126 pa je tat odpeljal 200 din vreden, še skoraj nov sod, last Josipa Ćerneja IJkradeni sod je na konceh modro prebarvan in je označen s črkama JČ. Jersejr obleke KARNICNIK Nebotičnik. Iz Krškega — Nasilen gost. K posestniku in gostilničarju v Ardrem pri Krškem Debevcu Alojziju je prišel te dni mesarski pomočnik Ver Franc, pristojen v Šmarje pri Jelšah in zahteval pijače. Ker je bil že precej vinjen, mu Debevc ni hotel dati vina, nakar je začel Ver psovati in razgra-iati. Debevc ga je zlepa spravil iz gostilniške sobe in jo zaklenil. Ko pa je Ver videl to je začel s kleščami razbijati šipe na vratih ter groziti. Napravil je precej škode. Videč, da ne bo dosegel svojega namena, je izginil. Oblasti ga zasledujejo. _ Umrl je 88-letni delavec Avgust Al ha. Rodil se je v Trstu, kjer je bil baje naj-denec. Že mlad je prišel v krški okraj in nekaj časa služboval v Brežicah in Raj- NajslavnejSi pc\ski par na svetu v prekrasnem, v blestečih naravnih barvah izdelanem filmu bajnega petja in glasbe, plesa, revij, lepote, humorja itd. Vsakdo, ki je videl film, je navdušen! Ne zamudite tega programa! Samo še par dni! Predstave danes ob 16 . 19. in 21.15 KINO UNION, tel. 22-21 henburgu. kjer je bil brodnik, nato pa se je pred 45 leti preselil v Krško, kjer je bil zaposlen pri občini. Prižigal je obcestne svetilke. Ko pa je zagorela elektrika, je bil tudi on vpokojen Bil je zelo vesten in marljiv delavec. V ponedeljek so ga položili k večnemu počitku. Naj bo zavednemu narodnjaku lahka zemlja. NE POZNA GA Sluga: Vaša gospa je rekla, da morate te stvari takoj plačati. Mož: že deset let živiva skupaj, pa me še sedaj ne pozna. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici. Izjave Deseda Din i.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo. RAZ no Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. PRVOVRSTNA VINA cer pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > rizling > dolenjski cviček > Portugalka > jabolčnik sladki > silvanec > dingač > žganja tropinovec > slivovka > brinjevec > rum > borovničar » 8. — 9. — 10.— 10.— 5.— 12.— 12.— 24 — 24.— 34.— 36.— 36.— Mrzla jedila! Se priporoča Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 42. T. 95.— DIN m3 Žaganih prima bukovih drv, dostavljenih na dom, prodaja, dokler traja zaloga, PUTRICH, Dolenjska cesta. Tel. 48-55. 2820 .'•--Vg'SAtVNE • JttVOGRAFIKA PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v sa-tovju in medico kupite najbolje 9 MEDARN1, Ljubljana, židovska uL 6. 46. T. BRIVSKI INVENTAR rabljen, kompleten, prodam za nizko ceno. — Ogleda se pri Kralju Štefanu, frizerju, Tyr-ševa 55. 3039 POUK MI.S .S F A RLE R English lessons. — Dvofakova 3/m. 3036 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. BRIVSKEGA POMOČNIKA EN FRIZERKO samostojno moč, tudi za trajno, sprejme 6. novembra OTON HEIMGARTNER, Slov. Bistrica. . 3038 PLAČILNI NATAKAR mlajša moč, do 25 let, z dobrimi spričevali, zmožen nekaj kavcije, dobi stalno desto. Ponudbe s sliko na Hotel Triglav, Sevnica. 3034 * S4U d j M KAKO BOSTE "IZBRISALI W f REGISTER BLAGAJNO rabljeno, kupim. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Register«. 3040 narodna Tiskarna I ljubo ana mntSOJb VSE VRSTE TlSKttVIE 1U njf imtMia Mgm PREIZKUSITE ta Nov dragocen efcs- presenel-ljivl trakt kožnih celi« — nnwi prav tako kakor vi tal- iivvi nj elementi tr zdravi KOZMETIČNIkofl mladeia deldeta IWXJ ILI I Oni i zna Sel aa je znameniti D C P C D T *6ravnlk dunajskega fxC ILr I« vseučilišča, ki aa prt-■■■■■■■■■m dobiva is kole skrbno Izbranih mladih živali: Ta ekstrakt, imenovan Biocel. Je zdaj v rožnati hrani sa kožo Tokalon. Uporabljajte Jo vaak večer. Vsako minuto, ko spite, vsrkava Vala koža te vitalne elemente. Vsako Jutro, ko ae zbudite. Je Vase koža jasnejša, svež ja. bolj gladka — mlajša. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon 0x1 nI mastna). S to preprosto nego lahko, vsaka lena doseže, da bo videti sa deset let mlajša. Imejte tudi vi koto ln polt, a kakršno bi ae moglo ponašati * vsako mlado dekle. S hrano* sa koto Tokaioaf ao uspešni rezultati zajamčeni, alf x povrne. »SLOVENSKI RAtODc • 242 Novo razdobje v zgodovini Rusije Nočno rusko državo je ustanovil car Peter Veliki — Važni dogodki Pomembna vloga, ki jo igra' Rusija v zgodovini Evrope, se je piićela šele prca 250 leti ob nastopu carja Petra Velikega, uotlej j bila Rusija država druy. vrste, živeča svoje posebn življenje in okrevajoča po lagoina po udarcih, ki j: ■ ji je bila zadala v začetki 17. stoletja samozvan? vihra. Stikov z zapadom j-impla malo in če je kog« zaneslo v to vzhodno drž; vo. jo smatral skoraj z; svo^o dolžnost opisati svo.t vti:« »i doživetja tako, ka kc: " pisali ljubijo potopis o odkritju Amerike. IVtrr Veliki je ustanovi ru^k drŽavo in z osvojitvi-jo^, al tiskih dežel jo je pri-bli. il zapadni Evropi. tak. 3* ni Hlo v Rvropi važ nej=:;r,. p^UUČnega problema, da bi se Rusija ne udeležil? njegovega reševanja Petei Veliki je priboril kol genij.ilni vladar Rusiji turi-kulturno raven, do katere je imela in ima polno pra vico O Petru Velikem pr vije', ua je odprl Rusiji ok v Evropo. Novo smer so dali rusk zgodovini dogodki, ki so s-odigravali v Rusiji jeseni pred 250 leti. Petru je bilo l£l takrat 17 let. To je bila starost, kb naj bi prevzel vladarske posle. Toda njegova polsestra Sofija, ki je stala že-7 let zanj in za njegovega brata Ivana na čelu regentske vlade, se ni hotela odreci vladarski moči in hrepenela je po carski kroni, če je hotel Peter priti do svoje dedsčine, je moral začeti z njo hud boj. Peter bi bil raje nadaljeval svoje plavalne in veslaške zabave na Perejaslav-skem jezeru, kjer si je bil zgradil malo brodovje. Toda razmere so ga prisilile, da je stopil iz svojega zatišja v politično areno. V nekaterih ruskih krogih je bilo nastalo nezadovoljstvo z vladanjem njegove polsestre, ker je bila doživela njena zuna- nja politika neuspeh. Izjalovili sta se bili dve ekspediciji proti Krimu in tudi pogodba s Kitajsko — prva ruska pogodba s to državo — je bila za Rusijo neugodna, kajti Rusi so se bili z njo zavezali k umiku za reko Amur. Razen tega je vzbujalo nezadovoljstvo tudi razuzdano življenje okrog Sofije zbranih visokih plemičev zlasti kneza Golicina, s katerim se je hotela Sofija omožiti, pa tudi poveljnika strelcev Fedora šaklovitega. Na poziv svoje matere se je vrnil Peter poleti iz Pereaslava v Moskvo, kjer je ob raznih prilikah namignil Sofiji, da namerava prevzeti vladarske posle. Sredi avgu- sta je bil položaj že tako napet, da je pretil vsak hip prelom. Da bi ee zavarovala, je dala Sofija poklicati v Kremelj vse strelce, njeni pristaši so pa ta čas vodili med ljudstvom ogorčeno agitacijo proti Petru- Peter še je mudil takrat v vasi Pre-obrazenak. Tja je prispela na obisk in po vrbu še ponoči. Peter je planil s postelje in odhitel naravnost v stajo, od koder se je zatekel v bližnji gozd. Sele tam se je oblekel in še iste noči odpotoval v sloveči Troicki samostan. Od tistega časa je mučila Petra živčna bolezen. Izražala ae je v drgetanju v obrazu, v tresenju glave in nepravilni hoji. Toda nevarnost ni bila tako velika, kakor se je zdela pod vtisom prvih vesti. Kmalu so se jeli kazati znaki ugodnega preokreta. V Troick so jeli prihajati za Petrom njegovi sorodniki, plemiči, čete vojaštva in tudi strelci Suharevovega polka. To je pričalo, da se Sofija niti na strelce ne more zanašati. In res je ostalo brez uspeha vse njeno prizadevanje, da bi jih nahujskala proti Petru. Strelci so pozneje samovoljno poslali k Petru deputacijo in ko se je pridružil Petru še patrijarh Joahim, ki ga je bila poslala Sofija v Troick kot posrednika, je bila Petrova zmaga zagotovljena. Tedaj je poskusila Sofija osebno pobotati se z bratom, kar se ji pa ni posrečilo. Tako je bil dosegel Peter prvo politično zmago brez boja. Takoj je sledila kazen njegovim nasprotnikom. TJsmrčen je bil poveljnik strelcev šakloviti in nekaj njegovih ožjih sotrudnikov, knez Vasilij Go-licin je bil poslan v izgnanstvo za polarni krog, Petrova polsestra Sofija je pa morala v samostan. Svojo željo, odstraniti Sofijo in odvzeti vso moč. je izrazil Peter v pismu, poslanemu bratu Ivanu. Zdaj. brat Gosudar, je nastopila obema našima osebama doba upravljati carstvo samostojno in tretji podli osebi, sestri naši. ne bomo dovolili, da bi z nami delila naslov in državne posle . . . Sramota bi bila Gosudar. da bi pri naši polnoletnosti ta podla oseba vladala kraj nas. — Carja sta torej zavladala sama. Ivan je bil pa bolehen in slaboumen. Tako je v resnici zavladal Peter sam. In z njim se je kmalu začela porajati nova Rusija kot nov činitelj v ruski zgodovini. Zaključni računi o poslovanju SUZORja lani lo krajevnih organov je bilo aktivnih s prebitkom 7*634*304 din« IO pa pasivnih z deficitom 5,771*949 din Ljubljana, 24. oktobra V dvojni 9. m 10. številki »Radničke za-Ičite«, glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, so zdaj objavljeni zaključni računi o socialnem zavarovanju lani Poročilo nam nudi poučen pogled nc le na socialno zavarovanje, temveč tudi na splošne socialne razmere. Okmžnl uradi vodijo račune po posameznih strokah, posebej za bolezensko in nezgodno ter starostno stroko. Zavarovana mezda se je lani povečala, naraslo je pa tudi število zavarovancev, in sicer za 35.175 v primeri s .številom zavarovancev predlanskim. Predpis bolezensko podpornega prispevka je lani znašal 359,642.641 din, predlanskim pa 328,985.204 din. Predpis prispevkov v bolezenski stroki zavarovanja lani je bil torej za 30,657.437 din večji. Povprečna zavarovana mezda je znašala lani 23.64 din in je bila višja od 1. 1937 za 93 par. Vsi krajevni organi Suzorja so odmerjali po 42% od povprečne dnevne zavarovane mezde kot tedenski prispevek za zavarovanje, le bolniška blagajna Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani, je pobirala le po 39°/o. Odpisi na račun prispevkov bolezenskega zavarovanja so znašali skupno 4,515.256 din. Na račun neizterljivih dolgov je bHo odpisano 4,048.232 din. Izplačane podpore ter drugi izdatki ne presegajo normalc. Izdatki so bili skupno za 21,576.000 din večji kakor predlanskim. Izdatki so bili za 8.3Vo višji, predpisani prispevki pa za 9.3°/o. Glede na Število zavarovancev so se upravni stroški zmanjšali tudi lani. L. 1935 so upravni stroški znašali povprečno za zavarovanca 79.3 din, 1936 73.01, predlanskim 66.94 in lani 66.28 din. Dohodki v nezgodni stroki zavarovanja so lani znašali 127350.134 din in so bili večji za 11,394.067 din v primeri z 1. 1937. 'Denarne podpore v tej stroki so znašale 57.255.891 din ali 44.95*/o dohodkov, podpo- re v naravi pa so znašale 5,628.202 din ali 4.43°/o. Lani je bilo 10 aktivnih krajevnih organov Suzorja s skupnim prebitkom 7,624.304 din in 10 pasivnih z deficitom 5.771.949 din. Po končni bonifikaciji upravnih stroškov na račun nezgodnega zavarovanj?, in zavarovanja za primer onemoglosti. starosti in smrti znaša suficit krajevnih organov din 8,052.512, deficit pa 5,533.796 din, tako da izkazuje bolezensko zavarovanje po vraču-nanju pasivnih obresti centralnega poslovanja 2,127.051 din. Bolniška biagajna TBPD v Ljubljani je zaključila svoje poslovanje z deficitom 372.085 din. Povprečna zavarovana mezda zavarovancev te blagajne je znašala 24.18 din ter je bila celo za 10.54 din večja od povprečja zavarovane mezde zavarovancev Suzorja. Deficit te blagajne je treba pripisovati visokim zdravniškim stroškom, ki so po odstotkih najvišji izmed vseh krajevnih organov. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je odmera prispevkov pri tej blagajni najnižja in, če bi znašala 42% kakor pri drugih blagajnah, bi deficita ne bilo. Povprečna nominalna vrednost skladov Suzorja je znašala 709,812.468 din, njihovi dohodki pa 32.947.421 din ter so se obrestovali po 4.64%. Dohodki fondov so prenizki za 4.209.000 din. Dohodek nepremičnin je znašal lani 15.407.806 din al-, 6.56% skupne vrednosti. Zanimivo je primerjati povprečno zavarovano mezdo pri posameznih krajevnih organih. Najnižja povprečna zavarovana mezda je bila na področju okrožnega urada v Nišu; znašala je le 17.65 din. Najvišja povprečna zavarovana mezda je bila pri zavarovancih ^Merkurja*, in sicer 43.41 din. kar je razumljivo, saj so pri Merkurju zavarovani le nameščenci. Najbolj je narasla povprečna zavarovana mezda zavarovancev pri okrožnem uradu v Tuzli, in sicer za 2.09 din. Pri OUZD v Ljubljani je znašala povprečna zavarovana mezda 24.80 din. Nižja je bi'a pri zagrebškem uradu (24.59 din,) dubrovniškem (24.14) in sarajevskem (24 din), a je kljub temu še presegala povprečje. Filozof Bergson 80 let star Če ne bi divjala vojna vihra, bi dne 18. t m. vsa Francija svečano proslavila 80-letnico svojega velikega učenjaka in filozofa Henrija Bergsona. Tako pa se je proslava vršila v zelo skromnem obsegu in v krogu najboljših Bergsonovih prijateljev ob pismenih in brzojavnih čestitkah iz vseh kulturnih krogov Francije in inozemstva. Henri Louis Bergson je bil rojen dne 18. oktobra L 1859 v Parizu. Njegov oče je bil premožen trgovec židovskega porekla, ki je prišel iz Irske, kamor se je preselil s Poljske. L. 1883 jc bil imenovan za profesorja filozofije na gimnaziji v Angersu. dve leti kasneje je odšel v Clermont in odtod v Pariz, kjer je od I. 1900 predaval na univerzi. L. 1917 jc izšlo prvo Bergsonovo filozofsko delo »Ustvarjalni razvoj«, ki je zrevo-lucioniralo duhove in začelo tako zvano Bergsonovo dobo v filozofiji Bergsonovci so danes skoraj vsi veliki francoski duhovi, tako tudi vrhovni poveljnik maršal Ga-melin. Bergson je »premagal« Kanta in njegova filozofija se jc hitro širila zlasti v Italiji in Angliji. Nemcem Bergson ni bil na- klonjen, smatral jih je vedno za barbare, zato se je njegov nauk v Nemčiji začel širiti Šele pO svetovni vojni. Sc danes velja Bergson za najpomembnejšega francoskega misleca. Njegova filozofija zavrača mehanično razlago življenja, L. 1932 je objavil delo »O dveh virih morale in religije«, kjer je obrazložil svoje stališče do vojne in vojnega instinkta. L. 1914 je bil izvoljen v Francosko akademijo, 1 1928 je dobil Nobelovo literarno nagrado. Sofoklejeva »Antigona« obnovljena Z izredno ljubeznijo pripravljena tragedija sovražne usode je ostavila močan vtisfc Ljubljana, 24. oktobra. »Antigona*, najkrasnejša, najplemenitejša cveta staroklasične fcrške dramatske poezije, se kakor na vseh re:>nih umetniških odrih po svetu pojavljata tudi v naši Drami vedno iznova^in sta vselej dobrodošla. Slepa strašna usoda in nedoumna sovražnost bogov se znaša nad junakom Edipom in njegovo hčerjo Antigono ter zajame v mrtvaški vrtinec tudi njune najbližje, najdražje brez vsi»ke resnične krivde. Dve tragediji sta v istini ena sama, ki kaže propad plemenite, duševno in srčno na višku stoječe obitelji, ker brez moči je človek proti »mojri«. usodi, ki jo določijo bogovi. Vera v nepremagljivo usodo, ki jc živela trdno v starih Grkih in ki so ii dali veličastno silnega izraza grški tragiki že nad štiri stoletja pred Kristom, živi v naših dušah temno, a vendar zavestno še danes in bo živela večno. Prav zato pa je tudi preko dva tisoč let stara tragedija »Antigone« tako živa in sodobno učinkovita. V dejanje, ki se začne, razvije in zaključi v enem samem dnevu in na enem samem prizorišču ter je idealen vzorec čiste klasične forme, ie Sofoklej povezal ne le zgodbo, temveč vrsto misli in čustev, ki grabijo po našem razumu in srcu kakor aktualne resnice in lepote. In zopet treba ponoviti: prava umetnost ie brezčasna in plemenita misel ie večna. Zato pa je vtisk. ki ga napravlja uprizoritev Antigone ali Edipa, na današnje občinstvo tako močan in svež kakor je bil na pesnikove sodobnike. Tudi Sofoklejeve osebe so kakor naši znanci. Ta Kreon. tebanski kralj, vase zamaknjeni tiran, domišljavec in patološko trmasti okrutnež, Antigona, prva moderna žena v svetovni klasiki, žena in pol. samozavestna, v pravicah in dolžnostih z možem tekmujoča, neustrašna in vendar polna vse ženske mehke miline, njena sestra Izmena, tip večine današnjega ženstva, šibak bršljan. ki se zna samo ovijati okoli hrasta — moža. brez lastnih misli, brez lastne volje, prepričana, da politika, borbenost, kritična upornost ni za žensko, temveč je absoluten privilegij mož; pa Hajmon. Kreontov sin, ali ni podoba današnje najboljše mladine, ki vneto išče resnice in pravice, a ne priznava starcem pameti in izključno pravilne sodbe samo zato, ker so stari in mogočni? Vedež Tei-rezias je kakor večno budna vest člove-čanstva in pove kar misli in čuti vsak po-' štenjak. Kakor bi govoril Goethe, da vsaka krivda se maščuje na svetu.« govori ta vedež kakor stoletja mlajše sv. pismo, da se grehi staršev maščujejo nad otroki in še na vnukih. In tako se v tradegidiji resnično tudi zgodi. Dasi propadejo v borbi proti tiranskemu napuhu trije najboljši, najplemenitejši zastopniki večne etike, zadene najstrašnejša kazen tirana, čegar obup spremljata sramota in izobčenost. Zmaga pa v srcu gledalcev zavest, da je resnična prav te dni izrečena beseda Julesa Romaina: Borba naša gre za zmago morale, moške besede in duha plemenitosti! Tako smo z radostjo sprejeli Sofokle-jevo »Antigono« v novi, skrbno pripravljeni, po rež. Lipahu z vidno ljubeznijo in skrbnostjo postavljeno in po scenografu Franzu vzlic tesnobnim odrskim razmeram bistro in okusno opremljeno uprizoritev. Neumestno bi bilo nerganje zaradi nevažnih malenkosti, ko lahko ugotovimo v celoti močan, zlasti po mladini z navdušenjem potrjen proboj en uspeh premiere. Kdor je kdaj delal sam na našem tesnem odru in s temi pičlimi sredstvi, priznava Lipahu in Franzu, da sta storila prav vse, kar jima je bilo mogoče. Problema zbora se je lotil že marsikdo, a za današnjico povsem zadovoljive rešitve ni še našel nihče Zbor, glas vesti, misli in čustev občestva, spremljajočega, razlagajočega. zadržujoče-ga, pospešujočega in razsojajočega vse dogodke na odru, je bil svojska starogrška umetnost, ki ji danes še nismo dorasli. Skupinska govorica, še tako vežbana, ostane nerazumljiva. Lipah je zbor deloma položil v usta zborovodij, deloma ga je prepustil vsem starcem in veljakom sku- paj. Pohvalno priznavam, da so Sever. Presetnik in še trije neimenovani govorili svoje st;he jasno in bistro ter prinesli tehtnost in lepoto izrekov do polne veljave in je skupnost vsaj ustrezala. Končno je našla naša Saričeva svojo ulogo z Antigono. Plemenito, herojsko ženskost ie poosebila s toliko silo in lepoto, da nam ni pustila glede svoje mojstrske govorice, mimike, igre in vsega nastopa niti najbolj skrite želje: uzadovo-ljila nas je tako popolnoma s svojo res klasično dovršeno kreacijo, da mi preostaja izreči ji le še našo zahvalnost za umetniški užitek in najtoplejše priznanje. Gospa Saričeva je najmočnejša osebnost pre-fmjenega okusa in vzgledne tehnične do~ tiranosti v psihološki tragediji. Najti zanjo pravih nalog je le dolžnost uprave. V ulogi Izmene se je s svojo pojavo, inteligenco v govorici ter z lepo nijansirano igro prav prikupno uveljavila novo angažirana Simčičeva. doslej Članica mariborske drame Vidno ima vse pogoje za razvoj. Največjo ulogo ima Skrbinšek s kraljem Kreonom, Igralski, v gestah in kretnjah ter v oblastni, naduti govorici je podal močan značaj trmastega železnika. v zlomu po katastrofi pa pretresljivega skesanca, ki je doživljal poraz in kazen z iskrenostjo. Ko na nekaterih mestih govorico retardira in muzikalno prijetneje iziasni. bo svojo kreacijo dvignil do viška Zelo prikupno je igral Igor sina Hnjmo-na; prisrčno, čisto sinovski pokorno spočetka, a na to mladeniško uporno in končno iskreno v zaključnem obupu, ie podal ulogo z lepo dikcijo, toplim poletom in čustvom, ki ni narejeno. 2 njim in Sim-čičevo smo dobili dvoje lepih obetov za bodočnost. V edinem prizoru je Mira Danilova kot žena kraljeva. Euridika. zgostila vso tragiko strašno zadete matere. Teirezias. vedež Potokar. je bil po maski in vsi igri odličen, žal. često nejn~rn in preveč grčav v govorici. Sancin kot stražnik se je močno uveljavil s čisto, inteligentno govorico in igro bojazljivin. ki ima primes komike Jermanov prvi se! ie bil za naš občutek nekoliko preveč domnč-nosten. a Brezigarjev drugi sel neizra/it Klasična tragedija zahteva predvsem visoke kulture govorice, zrna kovanj a s*-hov in stilne igre. Taka uprizoritev je vfdno koristna in polna užitkov osebiu in publiki Zdi se, da sta oba dela prišla polno na svoj račun. Poezijo predstave ie še dvigniln lepa giasba kapelnika g. Niko Stritofa Fr. G. It, Trfcovell — POn°vno opozarjamo na samaritanski tečaj, ki ga bo priredil v meseca novembru Rdeči križ v Trbovljah. Vpisnina znaša 10 din. Prvi posvetovaln sestane^ se bo vršil v nedeljo 29. t m. dopoldne v sedmem razredu vlfije deske šole v trgu Trbovlje. Tečaj bo vodil občinski zdravnik g. dr. Žiga Krasnik ter se bodo hospi-tanti podučevali v vseh zaščitnih in unitarnih disciplinah, katerih znanje jt? potrebno za slučaj vojne. Posebna pažnja s»e bo polagala na poduk o pripravah in prvi pomoči v slučaju napadov iz znk* VIju-dno se vabi trboveljsko občinstvo k č m številnejši udeležbi. Današnji resni časr zahtevajo, da je ves narod pripravljen v obrambi svoje domovine. Vloga Rdečega križa pa je v obrambnem delu pač fna najvažnejših. Iz Šoštanja — Strelske tekme. Na svojem strelišču v Družmirju je minulo nedeljo priredila tuk. Strelska družina, tekme v streljanju Udeležili so se jih tudi Oedjani, ki so dosegli lepe uspehe in odnesli najboljša mesta in seveda najlepše nagrade. Podrobni rezultati so: 1. Blumer Friderik (Cel jo ) 103 točke, 2. Langus Ivan (Šoštanj) 92. 3. Oman Joskc (Celje) 83, 4. Beno Fuchs (Šoštanj) 81, 5. Joaek Stanko (Celje | 79 6. Keblič Avgust (Celje) 77, 7. Topol*ek Franc 64, 8. Majer Sirečko (SoStanj) 60 točk itd. a 1> v Vladvkac 9 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLMCE FANTASTIČEN ROMAN POZOR — NEVARNOST — SMRT! Tudi balon, velik in napet, besneč v tvoji rdeči barvi, je klical a svarilnim glasom V daljavo: PREPOVEDANO OZEMLJE — POZOR NEVARNOST! Zdena se je bila izpremenOa. Ah ne, bila je sloka in nežna, toda niti največji kup razstreliva ni mogel pregnati rjavega, odločnega bleska njenih oči. Čutila je, da mora biti taka, da bo navdajala vse s mirom in da bi Se njen strah ne težil Vojte, ki je bfl zdaj preobložen z delom. Samo zvečer, ko je prišel utrujen in ji položil glavo v naročje, se je znova izpremenila v angela nežnosti Z obema rokama ga je božala po kostanjevih kodrih, globok mir in ljubezen sta tekla liki osvežujoči žarki iz koncev njenih prstov v Vojtove možgane in srce. 7. — Dovolile, da ae predstavim — Pagain -s'il VOUS plafL Maršal Envein je planil pokonci kakor bi ga zbodel s žilom. To je bila brezmejna predrznost. Tu... ▼ njegovem kabinetu... se naenkrat pojavi tujec Kje je pobočnik? Zakaj ga je pustil k njemu? Naglo se je obrnil in opazil, da stoji pri vratih mož nedoločene starosti, nedoločene postave in ne- določene podobe. Elegantno oblečen, napol predrznega, napol ponižnega izraza... — Kaj bi radi? — je zagodrnjal maršal. — Oprostite — rad bi se prijavil, da bi zgrabil Havla. Da, jaz — gotovo ga zgrabim. Pagain ... Pagain___ je ponavljal maršal sam pri sebi in takoj je odprl knjigo. Deset tisoč jih je bilo tam. Pagaina ni bilo med njimi. — Kako pa veste, da lovim Ha vi a ? In kdo ste prav za prav? — Pagain, signore, — je odgovoril možic in se priklonil, kakor na odru. — Telepat, jasnovidec, žongler, eskamoter, učenec fakirjev .. . Jaz vem, jaz izvem točno vse s svojo duševno bistrovidnostjo. Jaz vem vse ... — Gospod major, — je zaklical maršal namestu odgovora. Vrata so se odprla in na pragu se je pojavila živa sveča. Visoki Škornji, ostroge, obraz izdolben po globokih trdih potezah. Major Hau. Obstal je na pragu in zrl na mužika, kakor da vidi pred seboj prikazen, čeprav so njegove oči maskirale železen mir. — Kako je prišel ta gospod sem? — Skozi ta vrata ne. Nikamor se nisem ganil od svoje mizice. V maršalov kabinet se je lahko prišlo samo skozi pobočnikovo pisarno. Pobočnik! so bili trije. Eden je moral biti vedno v predsobi. Več vrat maršalov kabinet ni imel in bil je vendar v sedemnajstem nadstropju. Pagain je zrl na to maršalovo vprašanje tako naivno, kakor da on ne more nJ€ za to, da je tu. Maršal je zrl topo predse. — V ječo z njim! — je kriknil naenkrat. Pobočnik je pritisnil na gumb. čez dvajset sekund je stal kapitan policijske straže na pragu. — Hvala vam, — je dejal maršal, kakor da se je zdramil iz sna. — Bila je pomota. Kapitan vzorno izrezanega obraza je odšel liki duh. To je bilo nekaj izrednega, da je maršal izpremenil svoj sklep. To je bil jasen dokaz, da prede Konzorciju slaba. — Gospod major, pripišite gospoda Pagaina kot desettisoč prvega v tajno triinsedemdesetorico. — Drugič se pa zglasite pri pobočniku, prosim, — je dejal na naslov drugega. ★ Usodno naključje je hotelo, da niti drugi, ki je prišel po obljubljeno nagrado, ni spadal med onih desettisoč, katerim je bila pridržana triinsedemdese-tdrica. Stenson — neki neznani Stenson — in za vsak slučaj se je prijavil radiobrzojavno. šele ko je izpre-govoril nekaj besed, se je izkazalo, da gre za nevarnega tolovaja, ki je bil dobil navodila iz centrale mednarodne federacije tolovajev kot mož, sposoben za to nalogo. Kako je zvedela centrala za to, je ostala zagonetka. Bil je sprejet. To je bil jasen odgovor. Konzorcij sploh ne zaupa več svojim silam — deloma zato, ker je bil radio tajne triinsedemdesetorice kakor je vse kazalo popoln, deloma pa zato, ker so bili minili že trije dnevi in to je bila šele druga prijava ... Potem so se pa jele prijave množiti. Abrahams Brown je izumil malo, ki je napravila človeka neranljivega. To je bil prozoren lak, boljši od vsega, kar je bil ustvaril izumiteljski duh na tem polju. Pri tem je bfl dovolj redek, da je lahko koža pod njim dihala. Strela ga ni mogla prebiti in toplota nanj ni učinkovala. Abrahama Brown ga je prišel prodajat, sam se ni šel udeležit lova. Preizkušnje pred Konzorcijem so pokazale, da je lak dober prevodnik elektrike. S tem so odpadla vsa pogajanja z Brownom in po njem je ostal samo sod laka brez ugotovitve načina, kako se izdeluje. Konzorcij je seveda zasegel sodček na račun pogrebnih stroškov, ki so bili zares visokL IzTimitelju so priredili svečan pogreb, Erwin Htickel je imel hladetinasto gmoto, iz nje izdelani val je lomil žarke na tako čuden način, da se Z očesom ni dalo točno določiti mesto, kje je val. Zdelo se je, da je potisnjen deset do petdeset metrov na desno ali levo ali pa kam drugam, kakor je bil pač val po plasteh vlit in kakor so padali nanj soln-Čni žarki Od tega izuma si Konzorcij ni mnogo obetal, vendar ga je pa kupil. Ob snem se je pogajal z drugim izumiteljem, ki se je skrival pod psevdonimom C-H-16. Prodajal je nevidnost in govoril je samo po radiu. Čudna obla iz nekakšne zrcalne snovi. Vanjo se je mogel napadalec zapreti in bil je skrit pred očmi drugih. Od znotraj se je po vsej površini oble videlo ven, od zunaj je bila pa obla čudno maskirana. Naj jo je gledal človek od koder koli, vedno je videl na sprednji poluti jasno vse, kar je bilo za njo. Ni se pa dala uporabiti pri solncu. Vržena senca bi se bila izdajalsko vlekla za njo. Ob mračnih dneh je pa človeško oko ni moglo opaziti. Ena obla je veljala 1C0.000 farmov in izumitelj C-H-16 ni hotel povedati, kako se napravi. Konzorcij je kupil tri take obla. Urajuie Josip Zupančič // Za »Narodno fran Jaran // Zp.uprava m injaratni dal lista Oton Christot U Vsi v IjubfjaDj