195. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 25. avgusta.
XVII. leto, 1884,
Uhaja vsak dan ireier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vs tri j sk o-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vite leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frank i rti ti. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
veh;a za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „ 50 „
.  četrt leta....... 3   , 30 „
„ jeden mesec....... I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
n  pol leta.......                             . 8   „ — „
„ četrt leta........ 4   „ — „
„ jeden mesec....... I   „ 40 „
Vpravniistvo ,,Slov. Naroda*'.
Štajerci, naš ponos!
Kadar obrnemo oči v rajski kos zemlje mej Muro in Dravo, na svetovno slavne Ormožke in Ljutomerske gorice, na Mursko polje, imenitno po teš-kej pšenici in lehkonogih konjih, na valovito gričevje, lepemu sadnemu vrtu podobnih Slovenskih Goric, na mogočnega Pohorja širokopleče pragorje, opasano s smerekovimi gozdi in slavnimi vinogradi, na Blikovito Ptujsko polje in vinorodne Haloze, kjer Be Čuje še čista in Bonorna panonščina, — na Do-natske gore strmi vrh, na elegantno Slatino, na lepe pokrajine ob Sotli in Savi, ki nas vežeti z nušimi južnimi brati, na senčnate doline okolu Vetrnika in Lise, ki so popile toliko kmetske krvi, na divno Šaleško in Savinjsko dolino, kjer še bratita hmelj in vinska trta, na vse one kraje, kjer se o trgatvi razlega tako veselo petje, kjer je doma prava slovanska gostoljubnost, poloti se nas posebna radost in ponosni smo, da je ta rajski vrt od nekdaj last našega rodu.
A ti občutki ne porajajo bo v nas samo zaradi naravne lepote in plodnosti teh krajev, marveč tudi zaradi tega, ker bivajo ondu naši rojaki, naša narodna predstraža, ker se štajerski Slovenci v novejšem času tako odločno in tako uspešno bore za svoj obstanek, za svoje pravice, da so nam blesteč vzgled in da nas z navdušenjem navdajajo v trdem boji, ki ga moramo biti dan na dan.
Kakor v obče vsi Slovenci morejo tudi Štajerci o sebi reči, da so vse, kar imajo in kar so, pridobili z lastnim naporom. Pred 40 leti bili so domoljubi mej Muro in Savo še tako redko sejani, da je moral prehoditi daljavo 30—40 ur, kdor je hotel sniti Be z jednako mislečim, dan danes pa, kakor nam kažejo zadnje volitve, je ves narod že tuko probujen, da smo v kmetskih občinah na vseh voliščih sijajno, povsod z veliko večino zmagali, da je nemškutarjev poraz eklatanten.
K temu uspehu pa je največ pripomogel šta-jerskih Slovencev značaj. Ne vzplamte tako hitro, kakor nekateri Slovenci na Kranjskem, zato pa tudi ogenj njih narodne navdušenosti tako hitro ne ugasne; previdno in modro postopajo, a napredujejo gotovo, korak zu korakom, dan za dnevom. Njih gaslo je: Pomagaj si sam in pomaga ti Bog! In kar je največ vredno, v vsem in vsekdar postopajo v neiz-kaljenej slogi.   Ni ga Bicer tudi mej njimi izrecno
določenega vodje, a vsi prvoboritelji raznih okrajev vkupe so nekako vrhovno vodstvo, kateremu bo vsak narodnjak z veseljem in brez ugovora pokori.
Drug in ravno tako važen uzrok njih vspehov pa je njih izredna, vztrajna delavnost na gmotnem in duicvnem polji. Kakor z gosto mrežo prepregli so deželo s posojilnicami ter se tako osvobodili tu jega jarma, osnovali so si hmeljarska društva in tako pomnožili svoje blagostanje, s Blednjim pa svojo samostalnost, in dobro vcdoč, da mora duševna omika jednakomerno napredovati z gmotnim blagrom, skrbeli so za politično hrano s svojimi časopisi in z izvrstnim „Slovenskim društvom", ki vsa jednaka dosedanja naša podjetja daleč nadkriljuje.
In to društvo pokazalo je baš pri zadnjih volitvah čudovito gibčnost. Ni je bilo nedelje, ne praznika, da bi ne bilo volilnega .shoda, da v jeden in isti dan bila sta celo dva, jeden v Makoljah, drugi v Jarenini in le jeklena energija in neutrudljivost dra. Kada ju in njegovih not rudnikov je sposobna, premagati tolike težave, tolik trud. Mnogo se je delalo in prizadevalo pri vseh prejšnjih volitvah, a pri baš dovršenih, pokazali bo štajerski Slovenci tolike vrline, da se Jim moramo čuditi.
A omeniti moramo še jedno, in skoro bi rekli, najlepšo stran volilnega gibanja na Štirskem. Naši rojaki uporabljali so povsod le poštena sredstva, nikjer neso volilcev mit i i i, nikjer jih mamili s pijačo in medenimi obljubami, vsa poročila o izidu prvotnih volitev bila so tako vestna in natančna, da so se v velikem, iz treh sodnijskih okrajev obstoječem volilnem okraji Mariborskem, zmotili samo za dva glasa. Zmagala je naša pravična stvar in to premim potom, dočim nemškutarjtin ves njih humbug in vsi lažnjivi telegrami neso prav nič pomagali.
Teško bi bilo odločiti se, kateremu volilnemu okraju pripada zmage venec, pošteno zaslužili so ga vsi. A vcnder nas je razen jednoglasne volitve v Ljutomeru posebno razveselil izid v toli opasnem Mariboru, kjer so bili od nektlaj najljutejši volilni boji. Razveselil nas je pa tudi izid v Brežicah, kjer smo na lastnih tleh tako silno porazili bivšega poslanca Žnidaršiča, izvolivši g, Jermana. Agitovalo se je proti slednjemu, da je „Kranjec". A zavedui volilci se neso dali zbegati, temveč rekli so: „Ravno zaradi tega, ker je kranjski Slovenec, ga bodemo volili, kajti nas ničesar no loči, niti Sava nelu Te zavedne besede naj si nekaterniki v našej ožjej domovini zapišejo za obe ušesi in od štajerskih oratarjev naj Be uče, da „kri ni voda".
Isto tako slavno prodrl je na Ptuji naš dični Božidar, v Celji pa dr. Dominkuš, jeden naših najstarejih in najzasluženejših rodoljubov, poleg njega pa M. Vošnjak, ki si je v kratkem času svojega bivanja v Celji pridobil pri narodu hvaležnost, pri nasprotnikih pa spoštovanje in respekt.
Tudi na hudo izpostavljenej meji, v okraji Slovenjegraškern moremo beležiti lepo zmago in ker smo tudi pri volitvah v mestih iu trgih pridobili tako častne manjšine, da se smemo nadejati gotove zmage, smemo res ponosni biti na svoje štajerske brate, ki so toliko dosegli iz lastne moči.
A pri tem, da nam štajerski Slovenci vzbujajo ponos, moramo priznati, da v ožjem Bvojem domu ne Čutimo tega ponosa, namreč nekako trpkost, katera nam pa ne sme zavirati spoznanja Bamega sebe, še manj pa trdnega sklepa, posnemati vrle Štajerce, delovati kakor oni. Če ostanemo pri tem trdnem sklepu, doživeli bodemo jednako lepih uspehov in
ravno tako navdušeno bode se nekega  dne klicalo nam, kakor mi kličemo danes:
Slava štajerskim Slovencem!
Politični razgled.
Notranja dežele.
V Ljubljani 25. avgusta.
Deželni zbor kranjski bode sklican v 6. dan septembra t. i.
Poljski list „Reforma" govori o češko-»oljskem pobratenji in se pri tej priliki obrača do Čehov, da naj ne izzivajo Poljakov v Šleziji, temveč naj se ta dva naroda sporazumeta, kako vzajemno delovati v tej deželi.
Danes so volitve v kmetskih občinah za reiije-avtrljskl deželni zbor. Konservativci upajo v vseh okrajih zmagati. Liberalci pa upajo v nekaterih krajih prodreti s svojimi kandidati, ker so tudi na Koroškem in Štirskem pridobili nekaj sedežev, la katere so konservativci mislili, da so jim zagotovljeni.
Gtallškl deželni predsednik se je vrnil iz Švice, kjer je bival na dopustu, in Be na potu v Levov sedaj mudi na Dunaji, kjer se dogovarja z vlado, ali bi se zaključil, deželni zbor, ki se lansko jesen ni bil zaključil, ampak samo odložil, da bi mogel posvetovati se o novem ljudsko-šolskemu zakonu za Gali Ako, ker vlani skleneui zakon ni dobil sankcije.
Znane brošure poslanca Russa sprožila je po čeških listih zopet razgovor o ic/.ikoviioiu vprašanji. „Politik", „Pokrok" in večina čeških listov je tega mnenja, da to vprašanje reševati imajo deželni zbori, Mi Slovenci se ve da bi s takim re-šenjem ne mogli biti zadovoljeni, dokler ne dose žemo /.jedinjene Slovenije. Da bi koroški ali pa štajerski deželni zbor odločeval o slovenščini v teh deželah, to bi bil uaš pogin. Pa tudi za Cehe pri sedanjih razmerah bi povsod ne ugajala tako rešitev. Deželna zbora moravski in šlezijski bi za Čehe gotovo povoljno ne rešila tega vprašanja.
Vojaški »ndgret za bodoče leto se bode neki zopet povišal. To povišanje se neki potrebuje za rasne tehnične in organizatorske piemembe pri vojski in pri pomorstvu.
V soboto otvoril se je lirvatskl sabor s kraljevim reskriptom. Vsi poslanci razen Tkalci ća in Starčevića, ki sta obsedel«, so kraljev reskrip stoje* poslušeli. Potem je ban objavil, da bode sabor zboroval k večjemu do konca tega meseca. Tuškan je interpe-lovul vlado zaradi imenovanja vladnih komisarjev v Kostanje vici, Petrinji iu Karlovci, Bradtner v nekej zadevi, ki se tiče prodaje gozdov, Kutuzovič pa zaradi nepravilne davkovske klasifikacije zemljišč.
Predsednik ofrerske gospodske zbornice pl. Szogyeny-Maricb, imenovan je ogerskim taverni-kus-om in grof Pechi ogerskim višjim kamomikom.
% nanjo države.
Berolinski listi poročajo, da se nemški cesar in ruski car snideta v začetku septembra. Kje, o tem ne povedo nič določenega. — Dunajski dopisnik poljskega lista „Czasu pa trdi, da se gotovo avstrijski cesar snide s carjem. Za kraj tega shoda pa se tudi nič določnega ue ve.
„(Jorrespodeuee Ilongroise" odprla je svoje oticijozna usta, da nam razjasni pomen shoda K.al-noliyjcvegra s llismarckom v Varzinu. Vse njene izjure so tako dvoumne, da prav za prav nič ne izvemo iz njih. Samo to je zanimljivo, da nam pove, zakaj je Tisza bil poklican v Ischl? Zato ker težišče Kaluoky-jeve vnanje politike leži v Ogerakej. Zdaj je tedaj pisno povedano, da pet milijonov Mau-jarjev odločuje vnanjo politiko cele monarhije. K skupnim državnim stroškom plačujejo Ogri samo 30°/0, mi pa 70°/o> a krmilo pa prvi vodijo brez ozira na nas. Res žalostne so posledice nesrečnega dualizma.
■luski car nastopi 3. septem'ra svoje potovanje v Varšavo, kakor je Uvedel neki Berolinski list. V višjih ruskih državnih službah pričakuje se več sprememb.
V petek je bil rojstni dan irbikega kralja Milana. Bila je svečauostna služba božja, potem je pa kralj vsprejel diplomate, dostojanstvenike in častnike v svojej palači.
lemikl zvezni sovet začne svoje delo sredi septembra. — Mej nemškimi konservativci kaže se razpor. Porodila se nekako srednja stranka, ki hoče postati vladna stranka. Ta stranka hoče nasprotovati katoliškemu centru, ker sedaj veter v vladnih krofih katolikom ni nič kaj ugoden. Mnogi konservativci pa nečejo brezpogojno tavati za vlado, in se hočejo odločiti od onih vladnih kimovcev, ter skušali se bodo bolj približati katolikom.
Bombardovanje Fu- Ćeva ali bolje rečeno Fu-Čevskega  arzenala,  kajti na mesto  Francozi neso streljali, ni ostalo brez vspeha.  Kitajski poslanik v Parizu dobil je povelje od svoje vlade ostati še na dalje v Parizu, pa tudi mej francoskim poslanikom v Kitaj i  Patenotrem in kitajsko  vlada so se baje začele nove obravnave. Tako je zopet upanje da se francusko-k itajnkl  razpor poravna brez velike vojne. Kitajci BpOttMVnjo silo organizovane francoske vojske,  slasti izvrstnega pomorstva, Francozi pa tudi vedo, da bi   vojna s Kitajem njim naprav-Ijala velike težave. Zato bosu pa morda obe državi malo prijenjaii, in spora/umljenje se bode doseglo. Kakor je znano je uzrok tega uasprotja, da so Kitajci prelomili Tientsinsko pogodbo, ali je vsaj drugače  tolmačili, kakor Francozi.   Po tej pogodbi bi bili imeli   Kitajci izprazniti tonkuisko mejua mesta Lang Sou, Chat Ke, Cao-Baug in Lao-Kai. Francozi so mislili, da  Kitajci  takoj izpraznijo te kraje, ko bo kitajska cesarica ratitikovalt ta dogovor. Kitajci so pa pogodbo tolmačili  tiko, da še le tedaj, kadar se sklene difinitivna pogodba. General Millot ni raz ločeval te fine diplomatične  razlike, in poslal je 700 mož proti Lmg-Sonu, ne da bi bil poprej kuj povprašal. Ta francoski  oddelek  zadel je na 3000 Kitajcev in bil pobit. Fraucozje so zaradi tega zahtevali zadoščenja, in sicer da Kitaj takoj izprazoe dotične kraje in plača  200 milijonov fraukov odškodnine  Pekinški dvor odposlal je pooblaščence v Shanghai,  da  se tam   pogajajo s Patenotrom. Ti sprva neso hoteli dovoliti uikakega zadoščenja, potem bo se pa udali, da izpraznijo zgoraj omenjene kraje in pla<ajo 3 l/i milijona frankov odškodnine. Francija s to svoto ni bila zadovoljna, in stavila je ultl-natum. v kojom je zahtevala samo 80 mibjonov odškodnine. Ker Kitajci neso hoteli vsprejeti tega pogoja, dala je francoska vlada povelje admiralu Cour-betu, da odrine z večjim delom pomorstva pred Fu-Čevski arzenal, arlnvralu Lespesu pa, da blokira Ke-Lung na Formozi, da za hrani izvoz premoga iz tamoš njih premogovih jam. Izvršujoč ta ukaz, si je admiral Lespes  moral  bojevati s kitajskimi trdnjavami na obrežji, in jih razrušil.   Kitajska vlada je na to prosila posredovanja Zjedinjemh držav, katero je pa Francija takoj zavrnila. Kitajski  pooblaščenci so pa na to ostavili Shanghai. V Parizu so sedaj prevideli, da bo treba začeti s silo.  Zato so ukazali hombor-dovati Fu-Čev.   Izgubo tega arsenala, ki je neki jako dobro utrjen, bi ze Kitaj b:la silna škoda. Ra-zun tega ukazala je ftancoska vlada zasesti Ke Lung da .si s priavojenjem ttttnoSojih rudnikov da bi zah tevano  odškodnino.   V Parizu so bili tega mnenja, da bodo  Kitajci  radi odjenjali, ko bodo videli, da se Francozi ne šalijo z vojiini pripravami samo pridobiti *asa, da se dobro m vojsko pripr&vijo. Fran coski  radikalci   bi  radi  spravili  francosko kitajsk i Bpor v zbornici v razgovor. Ker pa vlada noče napovedati  oficijalne vojske, za kar bi morali sklicati zbornici, nabirajo podpise mej poslanci, dobi vlada s tem  prisilili na podlagi zakona, ki to zapoveduje, če to zahteva polovica poslancev. Ker je  pa večina poslancev za vlado, bode ves trud radikalcev zastonj.
Angleška vlada je zavrgla predloge, da bi su-daiiHka ekspedicija ne pomikala se ob Nilu proti Chariumu, ampak nastopila svoj pot v Suakimu. Nil je začel naraščati. General Wood je že prestopil s svojo četo prvi Nilov prag.
Dopisi.
Iz 1'tuja 24. avgusta. [Izv. dop.] (Po vo-litvi mest in trgov v Ptuji itd.) 21. t m. bil se je pri nas ljut boj, boj, kakeršnega pri nas še nesmo doživeli. Zjutraj na vse zgodaj upregli bo se fijakarski in zasobni konji in kajd po volilce. Naši nemškutarski mladiči, živeči od svojih roditeljev imetja, — pridobljenega deloma po čudnih, nejasnih potih — imeli ao ailno posla, vsi so bili na nogah ter tekali, oziroma se vozarili od hiše do hiše, da tudi do najsiromašneje kočice, ki jo navadno ti postopači ue pogledajo. To trajalo je celo dopoludoe.
Prignane stare ženičice na bojišče, zamudile so volilno borbo, kajti prepozno bo došle. Staro, bolno žensko hoteli so vleči šiloma na volišče.
Glasovi razdelili so se naslednje: Ljutomer   ....   Kunstek   38, Ausserer 45,
Ormož..... „       47, 26,
Središče     ....       „      141,      „ l,
Bogateč..... D 4,       „ 71,
Ptuj   .... 39, 185,
skupaj    .   .   . "   !   Kunstek 261), Ausserer 328.
Tedaj je dobil Prua Ausserer 59 glasov večine, naš narodni kandidat je ostal v manjšini. To je bil pivi boj, kajti zdaj smo poskusili, čez 6 let pa zmagamo.
Ko so naši nemčurii in nemčurčki izvedeli izid, zagnali so strašanski klic veselja in pesni „das deutsche lied" in „Wacht am Rhein" razlegali sti se po naših ulicah. To Pjrrhovo-zmago slavili pa so uaši aemčurji še tako Je: ob poludveh je šla godba našega »nevtralnega" muzikalnoga društva po mestu. Spremljalo jo je celo krdelo postopačev in drugih „odličnih" ljudij. Raz nemške hiše vihrale bo pruske zastave! O mraku razsvetljava in „capfenstreich", katerega se je udeležila pijana druhal, njej na čelu dr. Mihelič, noseč bakljo, in vsi tukajšnji nebodi jih treba" in celo vojake smo mej to druhatjo zapazili. Došedši do „Narodnega doma" postanejo nekoliko, potem pa se začuje iz t;suč hripavih grl krik: pe-reat in zopet pereat. Ko bi „Narodni domu ne stal na močnih slovenskih tleb, gotovo bi se bil v zemljo pogreznil. Toda za ves ta škandal se tukajšnji župan ne briga, vsaj velja Slovencem, tistemu narodu, od katerega on vse ima, kar ima. In tacega škandala udeležila se je celo mestna straža? Po dovršenem „capfeustreichu" šli so zopet gasit žejo in gasili jo do ranegi jutra, vmes pa govorili proti Avstriji i nam Slovencem Bovražue govore, kričali nhoch das deutsche Raich" „lieb Vaterland" peli „das immer schone deutsche lied" „Wacht am Rhein" i. t. d. In naš gospod župan bil je še vedno nem in ostane nem, toliko časa, dokler ga bode uosila slovenska zemlja, katere kruh prav rad je! Taki škandali se pod nobenim župauom neso godili, kakor se gode ravno pod sedanjim in noben dosedanjih meHtnih zastopov nam Slovencem ni dal toliko udarcev, kakor sedanji. In ti možje morali bi biti slovenskemu narodu za vse hvaležni, kajti vse, kar posedujejo imajo od naroda slovenskega. Zategadelj pa mi tudi tega zastopa prav nič ne poznamo in kar je zagrešil ta, trpeti bode moral marsikateri meščan, kajti dolgo bili smo mirni, nikomur škodeželjni, toda odslej hočemo kazati, da smo tudi mi tu.
Važno je tudi vedeti, kdo je dal glas nemško-fakcijoznemu Aussereju, kateri je tudi za vse navedene škandale odgovoren. Ta mož se sme po vse] pravici značiti prusjakom. Volilci, ki so glasovali za piuskega kandidata, odgovorni so za vse te nesramnosti. In tacega moža volili so tudi: dva c. kr. soduijska pristava, c. kr. sodnijski kaucelist, c. kr. glavni davkar, dva c. kr. uavkarska pristava, c. kr. kaucelist okrajnega glavarstva. Pričakovali smo od teh gospodov, neveščih slovenščine, da se barem ne udeležijo volitve. Oni zahtevajo, naj jim prizanašamo zavoljo neznanja slovenščine, storili smo to iz oportu-nite, toda odslej ue več. In zakaj bi trpeli narodni kvar? Od zdaj hočemo biti brezozirni in to naj hi ti gospodje zapamtijo, mi Že vemo, na kak način se zamorejo potipati, — kako in tudi kje!
Tudi mnogo od Slovencev živečih trgovcev kakor : Slovenec Ruimund Sadnik, rodom Čeh Kaspar, rodom Kranjc Jevnikar, da celo bukvovez Blanke, sicer Nemec, a živi večinoma le od Slovencev, rovali so proti nam! Slovenski kruh je dober, za to pa črna nemška nehvaležnost. Če ljudje nemajo konkurence, poBtanejo napuhnjeni, zato pa hočemo za njo Bkrbeti, tiskarne pa imamo tudi v Mariboru in Ljubljani. Ne bodemo se dali od teh ljudij več za nos voditi. Mi ne zahtevamo, da bi volili z nami, kar bi tudi lahko, ako bi bili pravični, a to bomo vedno in odločno zahtevali, da ne volijo proti nam.
Vse hvale vredno pa je bilo nemški mislečega trgovca Ferscha obnašanje isto tako Muržec-a (poprej Stross), katera sta ostala doma. Tako tudi gostilničar Vojsk.
Nasprotno pa obžalujemo, da je manjkalo skoro celo kopo naših mož na volišči. Tako je vedno za slovenstvo kričeči podjetnik najedenkrat — zbolel. Gostilničar Čeh se, kakor navadno, ni držal besede, zopet tretji je imel silnega posla itd. Pa zadosti o tej volitvi, mnogo nas je poučila in vedeli bomo za naprej, da se je na-se najbolje zanašati. Držimo se gasla: svoji k svojim!
Iz Trsta 24. avgusta. [Izv. dop.] Danes zjutraj priplula je v Trst angleška vojna ladija „Iris", ki ima 2G7 mož in 10 kanonov, ter ob 8. uri pri razobešenji zastave, z 21 streli pozdravila avstrijsko zastavo, na kar so jej takoj z Grada z jeduakim Številom Btrelov odzdravili. Na tej angleškej ladiji vršil se bode dogovor glede egiptovskih razmer, in na njej odpotuje potem angleški dostojanstvenik v Aleksandrjjo.
Delavsko podporno društvo praznovalo je danes rojstveni dan ceaarjeviča Rudolfa. Šlo je ob 10. uri k novemu sv. Antonu k maši z razvito zastavo in veteransko godbo, katera je pa le jeden slo ve ns k komad svirala. Petje bilo je izborno ali vender se je pogrešala Tancejeva maša, katero je lani nalašč za ta dan zložil in tudi ni orgijih spremljal. Letos pa so orgije molčale in pelo se je brez Bpremljevaoja.
Ob 6. uri zvečer začeli bo se polniti prostori pri »Zelenem hribu11. Veteranska godba svirala je več komadov prav dobro, pevci so peli po navadi izborno, posebno tenorist Čenčur je bil danes posebno pri glasu. Deklamacijo »Pevčeva kletev" deklamo-vala je gospica Muhova, „Sočiu pa že znan? simpatična in jako nadarjena gospica Zorzutova. Nagla-šala je tako z občutkom nekatere besede in kazala tako fin razum, da je občinstvo zamakneno radostno sledilo vsakej besedici. Škoda, da nas prekmalu zapusti in se zopet vrne v Zader, od koder je prišla na počitnice. Predsednik govoril je potem družabnikom in družabnicam ter na kratkem razložil pomen denašnje slavnosti. Da je pri tej priliki tudi včasi malo dregnil zdaj na levo, zdaj na desno, ni bilo baš za ta dan preveč umestno. Ker se je program pozno zvršil, se je ples tudi pozno začel, a trajal je Še dolgo čez polunof. Cesarjeviču Rudolfu poslala se je o tej važnej priliki brzojavna Čestitka, v katerej se mu sporoča, da so zbrani udje 8 trikratnim „Živio" slavili rojstveni dan visocega pokrovitelja in visoke kumice.
Od meje 21. avg. [Izv. dop.] Ravnokar berem v 191. štev. „Slov. Naroda" dopis od Semiča, v kojem nam g. dopisnik pripoveduje, kako se je ustanovila najmlajša „ortsgruppe" nemškega „šul-veieina" na slovečem Mavrlu.
Koliko jih je bilo navzočnih pri tej „grtindungi", koliko so spili in kaj govorili, — vse to ni baš osobito važno. Razmolravati moramo pa omenjeni faktum z druzega stališča. Časi se spreminjajo . . . Zdaj živimo, prosimo posebne pozornosti, — v eri spravljivouti, popustljivosti in druzih prelepih (!?) čednosti), katerih pa raje ne imenujemo. Zakaj bi pač ne privoščili tudi drugim narodnostim, — oso bito se ve da nemškej, malo več duška, nego preje (!) vsaj je naša narodnost po mnenji in izjavi ne-7motljivega Dunajskega proroka tolikanj utrjena, da bi je še celo največja preseljevanja narodov ne mogla omajati, kaj še zrušiti. Živimo rajše „dolce far niente", ker se kaže povsod tako lepa sloga (?) in tolika naklonjenost od zgoraj, osobito ozirom notranjske volitve!
Koliko nesrečneji (ali kaj ?) so v tem oziru pač še naši krvni bratje v Gorounu in sosedu jej nam Št&jerskej. Ondu, ondu prihiteti moramo še na pomoč, jim narodnost utrditi, ker so še tako nesrečni (glej zadnje volitve v kmetskih občinah).
Marsikako željo bi radi Še izrazili, marsikatera beseda nam je še na jeziku, — a molčimo, vsaj za zdaj. A tudi Vas gosp. ureduik, prosimo, nikar ne zinite več nobene besedice, osobito o delovanji nemškega „šulvereina" na Slovenskem, vsaj ga tolikanj ljubijo od Dunaja do Ljubljane, iu še tudi nižji proti jugu, 600 forintov podarjenih je za sedaj iz deželnega zaklada ponemčevanju, — ako bo trebalo, podarili bodo gospodje bodoči mesec v tolikanj Človekoljubni namen še več, se ve da tudi oni gospodje, ki so pred dvema letoma še toliko proti govorili in delovali, — gospodje, torej le molčimo in mirujmo, da se ne ho naša narodnost vedno razode* vala le v škandalih, po besedah najnovejšega dnevnika. Spravo ljub.
Z Dolenjskega 22. avgusta. [Izv. dop.] Kdo bi si mislil da, imamo tudi pri nas šulfereinovce kot tacega celo slovenskega učitelja, ki je mnogo let poučeval slovensko deco tam na visokih linijah. Pisalo se je že po časopisih, da bi se učiteljske plače povišale, ker ubogi učitelj s 400—500 gold. ne more svojemu stanu primerno živeti. Kaj torej poreko učitelji, ki vedno težijo, da jim ne ostaja od njihove borne plače niti za obleko niti za časopisje, ko vender slovenski učitelj gosp. Jarm v Poljancah s svojimi 450 gold. podpira šulferajn in plačuje takse. Že dolgo bil je na sumu, da je v zvezi z šulfereinom in da dobiva od šulferajua podporo, a ni mu mogel nihče dokazati. Nedavno pa je nek občinski svetovalec sosedne županije imel opravek v Poljancah in po naključbi prišli so mu v roke listki, mej katerimi je bil tudi listek slovenskega učitelja g. Jarma, da ima plačati kot podporni ud takso šulferajnu. V županiji Poljanski, kjer prebiva polovica Kočevarjev
S
in polovica Slovencev, bila je od nekdaj navada, da ae je v cerkvi slovensko in nemško popevalo, a šul-ferajnovec gosp. Jarm pa poje le na nemške besede slovenskih pesem napeve. Da bi se šulferajnu bolj prikupil, jemlje, kar je seveda nepostavno, iz sosednih šol, naj si bode že v začetku šole ali mej šolskim letom, slovenske učence in jih upisuje v svojo nemško šolo, tako da se je moralo vodstvo sosedne dole pritožiti, ker je vzel mej letom nekaj najboljših učencev, ter jih v svojo šolo upisal. Učitelju gosp. Jarmu pa moramo še to povedati, da, njegova podpora pride šulferajnu prav, da pa slovensko deco ne bodo nikakor ponemčil, ker še Kočevarjem kaj malo hasne njegov pouk, kajti kakor znano je, da je njegova šola kaj slaba. Ker pa bode v kratkem zapustil Po-Ijance, ter se preselil v Ambrus, želimo mu Brečen pot, Ambruščanoin pa dober tek!
Iz Ormoža 23. avgusta. [Izv. dop.] Dne 15. t. m. priredili so dijaki pod vodstvom abituri-j en to v Mariborske gimnazije v Ormoži veselico, ki se je vkljub neprestanemu dežju sijajno obnesla. — V prostorih gosp. Zinkn, kateremu ide za zdatno podporo zahvala, okrasilo se je na vrtu z.: veselice jako prilično podstrešje lepo in okusno in obširen okolu raztezajoč se vrt, tekmoval je z notranjimi prostori, ki so po svojem avetešnjem licu bili ptipravljeni, zdruJ.iti veselo mladež k prav živahnemu plesu. — Pri vsej tej lepej in primeruej pripravi smo vender vea dan tužnim srcem gledali na neprestani dež, boječ se, da se nam utegne skaliti veselje, na koje smo že toliko čaBa čakali! A vkljub temu vremeuu so se prostori napolnili z odličnim občinstvom, k čemur j«1 „Središka Edinost" dosti pripomogla.
Ob uapovedanej uri začel se je vršiti VBpored. Gg. dijaki so pod vodstvom g. abiturijenta Zanjko viča kaj izvrstno peli. Vse pesni so se morale ponavljati in pesen „ Molitev" je občinstvo kar očarala. Mej petjem nastopi po vsporedu abiturijent gospod Ateneder ter govori krasno in navdušeno jako dobro sestavljen govor. (Zaradi prostora ga ne moremo priobčiti. Uredo.)
Ogromni rokoploski častili so govornika, ki je moral mej govorom valed živahnih „čast" in „živiou-klicev večkrat prenehati. Jednaka se je godila vrlemu deklamatorju Gregorčičeve „Domovini". Tako se je vrlo dobro vršil vspored. —
Po že žalibog končanem vsporedu prišlo je dosti narodnjakov, ki so mej tem časom, boreči se za narodno stvar morali posredovati pri volilnem shodu nasprotnega tabora. Njim na čast zapela je še za narodnost navdušena dijaška mladež nekoliko peBnij iu g. dr. Geršak govoril jej je presrčen pozdrav. Za t< m pričel se je živahen, do ranega jutra trajajoč ples. — Pri veselici sta bila zastopana od dijaških društev Graški „Triglav" in Dunajska „Slovenija". Brzojave sta poslala mnogozasluženi in velečasni prvoboritelj g. Božidar Raič in g. Murko, mo droBlovec na DunaJBkem vseučilišči. — Poleg tega došlo jo več pisem. —
„Ormožka čitalnica", sicer še ne popolnoma pripravljena, šteje si v veliko čast, da so jo na prijazen poziv g. dr. Geršaka gospodje dijaki kot prvi gostje njenega obstanka počastili ter v njej toliko in toliko prekrasnih peBnij zapeli. — Prekrasen večer bil je 15. avgusta za Ormožke narodnjake in vedno nam bode v Bpomiou! Kaj toplejo zahvalo izrekamo za to narodnemu dijaštvu veleč : Bog mu daj zdravje, pogum in srečo I PrecetinBki.
Domače stvari.
— (Volitev na Notranjskem) katere izid se je tako teško pričakoval, je končana in izvoljen je vladni kandidat g. Obreza. Glede te volitve nesmo bili presangvinični, a mislili smo, da hode Notranjcev tolikokrat poudarjana in naglašana „zr.vednost" vender premagala vse spletko in zanjke, zlasti ko bo se nam poročala imena posamičnih volilnih mo/. A človek obrača, vlada pa obrne. Ko Brno popoludne ob 1 11 9 uri dobili iz Postoj ine brzojavko: Volilni možje zjedinili Be za tretjega kandidata Hinka Kavčiča, ki zastopa isti princip, ko gosp. dr. Zamik. Zmaga mogoča," domnevali smo takoj, da je v zadnjej uri nasprotna agitacija delala čudeže in vrhu tega izumila lokav volilni maiever. Tako je tudi bilo. Pri glasovanji dobil je Obreza 73, Hinko Kavčič 28 glasov. Kako se je volitev vršila, kako se je delovalo in upJivalo pred volitvijo, nam še ni zuano. Poročila pričakujemo.
— (Izvrše va In i o db or klubu narodnih poslancev deželnega zbora kranjskega) nam piše: Seja, v katerej Be je sklepalo o kandidaturi na Notranjskem bila je 19. dan t. m. G. Svetec k njej ni bil povabljen, ker ni član odbora, g. dru. Vošnjaku pa se je poslalo vabilo, katero se je vrnilo z opombo, da je g. dr. Vošnjak na Štajerskem in da se ne ve, kdaj se vrne.
— (Ivrševalni odbor) klubu narodnih poslancev deželnega zbora kranjskega naznanja narodnim volilcem velikega posestva ukrep, da se narodna stranka dopolnilnih volitev dveh poslancev velikega posestva za deželni zbor kranjski ne udeleži. Gospod baron Apfaltrern bode tedaj brez ugovora promoviral v kazinski dvorani nova dva nemška poslanca velikega posestva. Sliši se, da misli na svojega zeta barona L i c h t en be rg a.
— (Tolmač za bolgarski in slovenski jezik.) Dunajska deželna nadsodnija imenovala je c. kr. rezervnega častnika in doktoranda juris gosp. Jakoba Pukl-a tolmačem za bolgarski in slovenski jezik.
— (C. kr. vojaštvo) odšlo je danes zjutraj iz Ljubljane na Gorenjsko k velikim vajam. Domači polk baron Kuhn št. 17 spremil je dosedanji gosp. polkovnik Fux do Medvod in Be tam od istega poslovil, ker odide k velikim francoskim manevrom v Toulon kot avstrijski vojaški odposlanec. Ko se vrne, bode gotovo imenovan brigadirjem. Poveljstvo domačega polka prevzel je g. podpolkovnik Hoch, poveljstvo četrtega bataljona pa g. c. kr. stotnik g. Slivnik.
— (Koncert dveh vojaških godb) v Boboto na kazinskem vrtu bil je v istini mikaven. Posebno je dopadala Ipavčeva „Domovina", katero je svirala godba domačega polka. A tudi godba 97. pešpolka je igrala celo vrsto lepih komadov pod vodstvom nje izvrstnega kapelnika g. Scheren-zel-na, mej katerim je mnogo smehu vzbudil komični mirozov, pri katerem vsi godci počasi izginejo in ostane kapelnik sam, godba pa skupno zaigra v kotu vrta. Vrt je bil natlačeno poln in vse točke so se z glasnim ploškom odobravale.
— (Poslopje za učiteljsko pripravnico), katero je glede zidovja skoro popolnem dogotovljeno, se znotraj pridno prireja po mizarjih, ključarjih, malarjih, pleskarjih itd. Koncem septembra bode popolnem dogotovljeno in 4. oktobra na cesarjev god, se bode moška in žeuska pripravnica preselila v nove prostore. Otvorenje se bode vršilo slovesno.
— (Ogenj.) Včeraj popoludne ob 37a uri začelo je goreti v Matenji mej hišo posestnika Matije Sterleta in J. Lončarja. Zažgali so otroci z žveplenkami. Pogoreli sti dve hiši in osem kmetijskih poslopij. Matija Sterle, kateri je hotel rešiti živino iz hleva, je,(ker Be je strop nad njim razrušil, hudo ožgan po hrptu, na pršili in rokah. Tudi dve dekleti, sti se ožgali. Štiriletnega otroka do 1/a8. ure ni bilo rajti, najbrže je zgorel. Zgoreli bo tudi štirji prašiči. Pozama hramba Ljubljanska pod poveljstvom g. Henrika Gale-ta je hitela z dvema brizgalni-cama na pomoč in pogasila dve slamnati strehi, ki sti že goreli, ter s tem zabranila, da se ogenj ni dalje razširil, ker Matenja šteje 33 številk. Do l/a8 ure zvečer je Ljubljanska požarna bramba vztrajno delala in si zaslužila srčno zahvalo ob varovanih posestnikov.
— (Gosp. notar Schonvvetter) je jedini notar v Ptuji, ki sloveuski uraduje. Stranke, želeče imeti slovenska pisma, potrudijo naj se k temu notarju. —
— (Naznanilo naši m zdravnikom.) Pri delavskem društvu „Societa opera.ja Polese" v Pulji, je razpisano mesto društvenega zdravnika, kateri mora biti tudi kirurg. Letna plača 1200 gld. Natančneje pogoje se izve pri direkciji imenovanega društva. Omenim le,;da prosilec mora biti tudi italijanskega jezika zmožen. Čas prošnjo uložiti preteče s 15. septembrom. Ker je Slovencem Puljskim dosta na tem ležeče, da to mesto dobi kak Slovan, opozarjamo slovenske zdravnike naj hitro ulože svoje prošnje. Dotičnik, kateri misli kompetirati, naj to takoj objavi predsedništvu Čitalnice v Pulji. Slovenske liste prosimo, da blagovoljno ponatisnejo to objavo.
C—t—č.
— (Hmelja ki sejmovi vŽavci.) Vsem hmeljarjem se naznanja, da bode letos prvi hmeljski sejm v Žavci dne 6. septembra. Hmeljski sejmovi bo potem meseca septembra in oktobra vsako sredo in soboto. P. n. hmeljarji se prosijo, da prineso na
sejm, kolikor mogoče lepo blago, da se ohrani dobro ime, katero južnoštirski hmelj Že povsod ima. Ob jednem se p. d. hmeljarji v novic opozarjajo na stalno razstavo hmeljskih vzgledov (muštrov) v Žavci.
— (Razstava.) Šesti mejnarodni žitni in semenski Bomenj v zvezi z razstavo gališkega hmelja bo dne 16. in 17. septembra 1884. 1. v Lvovu. Natančneja razjasnila daje tudi trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani.
— (V Konjicah) osnovala se je nova slovenska posojilnica.
— (V lt a d o v 1 j i c i) prirede danes zvečer dijaki a sodelovanjem nekaterih drugih gospodov v grajskem vrtu veselico. Spored: Petje, sviranje na glasoviru in flavti in dramatična predstava Namen dobrodejen. (Naznanilo došlo za sobotni list prekasno. Uredn.)
— (Vojaško.) Kakor vojinsko ministerstvo ukazuje, bodo rekrutje letošnjo jesen tako sklicani, da jim bode v 6. in 11. dan oktobra meseca zgla-siti se k postajam dopolnitvenega okoliša, izitnši tiBte, ki pristopijo k polkom v Bosni, Hercegovini in v južni Dalmaciji, za nje velja 1. dan oktobra. K tem polkom pristopijo tudi tisti, ki še letos pridejo v rečene deželne pokrajine. Vojaška izobrazba in obleka se jim da v dotičnih dopolnitvenih okoliših in sicer se to mora zgoditi v šestih tednih tako daleč, da se more mlado moštvo uvrstiti v svoje polke. — Za odpust godni možje bodo splob, kakor vsako leto, odpuščeni po dokončanih jesenskih manevrih, namreč začetkom Beptembra meseca; v Bosni in Hercegovini pa, potem v južni Dalmaciji otido odpustniki še le tedaj, kadar novoizobraženi rekrutje dajo potrebno zameno. — Koncem decembra meseca se Usti del odpuščenega moštva, ki je zadostil svoji službeni dolžnosti, prestavi v pribrano (Reserve). — Po dokončanih jesenskih manevrih se tudi zvršijo dislokacije, ki so že ukrenene.
— (Tržaško podporno društvo) prestavi svojo pisarno iz Via del Torrente št. 34. v via Ferneti št. 6. II. nadstropje.
K „Izjavi" proti  „Lj u bi j an s ke m u L i-stu" pristopili so a podpisi: Z Ra zd rt eg a:
Franjo June. posestnik in krčmar. Blaž Natlačen, sedlarski mojster. Ivan Blažek, krčmar in Čevljarski mojster. Andrej Junc, posestnik. Janez Komar, posestnik. Gregor Modic, vzitn. opravnik. Ivan Krištof, mitničar. Andrej Komar, šivarski mojster. Matevž Premrov podžupan in gl. občim svetovalec. Uelko Ubelsko. Ivan Dehevec posestnik in odbornik. Slavi-nja — Ivan Premrov posestnik in odbornik Strane.
Razne vesti.
* (Izumitelj parnikov.) V Beaanconu so 17. t. m. odkrili pred  mnogoštevilnim občinstvom
j spomenik Claudo-ja de Jouffrov, prvega izumitelja parnikov. Kip naredil je kipar Charles Gautier in arhitekt SaintGinest je napravil načrt, da bo spo-mensko vznožje okrasili s tekočo vodo. Ferdinad pl. Lesseps je kot poslanec lrancoske akademije predsedoval svečanosti. Jouffroy je že 1776 leta poskušal z malim parnikom po reki Douls voziti, se ve da ue s posebno velikim in zaželjeuim vspehom. 1783 leta je naredil drug parnik, katerega vožnja po Saoni v Lyonu se je dobro odnesla. Slavni izumitelj Bvojih idej ni mogel dosti krepko izvrševati, ker mu zavod de France ni le potrebne pomoči za izpeljavo nove iznajdbe odtegnil, namreč še celo njegove nove poskušnje oviral in se iz njih norčeval. Tako se je toraj zgodilo, da je Fulton, kateri je leta 1803. Napoleonu I. predložil načert za izdelovanje parnika, občno slul izumiteljem parnikov do najnovejših čaBOV. Pseudo-)zumiteij Fulton je potem, ko je Arago to zade o natanko razjasnil, prepustil prvenstvo te prekoristne iznajdbe 18. veka pravemu izumitelju Claudeji pl. Jouffrov.
* (Kako pri Nemcih deklice cvetlice prodajajo.) Ker besedici „gospod grofM, kateri naj bi svojej gospici kupil šopek cvetlic, ne privabiti več dosti kupcev, izumile so deklice za prodajo cvetličnih šopkov po odličnejših krajih Beroliusmh novo vabilno moč. Prodajalke ponujajo zdsj svoje bolj ali manj dišeče blago z besedami: Pros;m kupite veudar jeden cvetlični šopek od mene. Ta ponovi ljubezen, — varuje prepir, — krepi in jači živce in — oslabi mošnjico za denar". Mein Kau-fer, was vvillst du noch mehr? — Več zares ne moremo zahtevati od cvetlic, ljudje se smejo in kupujejo šopke, dokler jih mikajo take nove besede.
*(0e je človek točen in natančen, kakor ura!) Nek protestantovski pridigar v Kan-zasu, kateri je imel navado svoje mnogoletne pridige točno ob jednajstih koueati z besedami: rK tem nam vsem poinozi ljubi Bog!" je jedenkrat govoreč o Hamauu svoj svečanostni govor sklenil s krepkim
in gorečim klicem: „Io kaj je bilo njegovo plačilo? — Vislice! (in ker je bila ura 11, konča pridigo z navadno formulo:) K tem nam vsem pomozi ljubi Bog! Amen." —
Poslano.
V „Ljubljanskem Listu14 je „izjava" podpisana z imenom Ivan LavrenčiČ. — Ker jaz nesem prijatelj ne Šuklje-ja ne „Ljubljanskega Lista", izjavim tem potom, da stojim vedno in bodem stal na narodnem stališči.
Ivan Lavrenčič,
notarski kandidat.
Zahvala.
V tukajšnjih toplicah priredila se je 17. t. m. veselica, katere čisti dohodek v znesku 41 gld. 35 kr. se je izročil v podporo revnih učencev in učenk Kamuiške ljudskejšole. Za to zdatno podporo izrekata podpisana si. zabavnemu odboru, gospem, gospodičimim in gospodom, ki so pri tej veselici sodelovati blagovolili, godbi, si. vodstvu toplic, p. n. občinstvu in drugim dobrotnikom, ki so s svojo ra-dodarnostjo k toliki svoti pripomogli, najiskrenejo zahvalo.
V Kamniku, 24. avgusta 1884.
Valentin Bnrnik, Jarnej Čenčn,
vodja deSki Soli. vodja dekliški šoli.
Uspešni pokladkl. Nove in zastarele rane, kile in skrumbe ozdravi naglo Moll-ovo „Francusko žganje in sol". V steklenicah z navodom vred po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (690—8)
Tujci:
dne 21. avgusta.
Pri slonu : Laudi iz Trsta. — Speiser z Dunaja. — Krajnac iz Gorice. — Buhler, Scbmidt iz Trsta. — Polak z Dunaja.
Pri Malici: Nowotny i Dunaja. — Singer iz Gradca. Neuman iz Hrvatskega. — Priegel z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
O	Čas opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
te >	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečor	737- 30 mm. 73690 um. 738- 72 mm.	-t-132 C 4- 23-0" C -f-15-6" C	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla d. jas. obl.	0 00 mm.
i i!	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-72 mm. 739-. 2mm. 739-76 min.	+ 13-6" C + 21-2* C + 14-4° C	brezv. si. jz. al. jvz.	brezv. jas. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala 4- 17*3° in 4- 17-4°, za 1*0° in 0-6° pod normalom.
Tržne cene v IJubljanl
dne 23. avgusta t. t.
Pšenica, hektoliter   .   . .
Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, n ...
Ajda, g ...
Proso, „ ...
Koruza,        „ ...
Leča n
Grah „ ...
Fižol , ...
Krompir, L00 kilogramov .
Maslo, kilogram. .
Mast, n      . .
Špeh frišen „      . .
„    povojen,      „      . .
Surovo maslo,       n      . .
i Jajca, jedno......
' Mleko, liter......
Goveje        meso, kilogram
Telečje
Svinjsko „ „
. Koštrunovo     „ „
' Kokoš.......
i Golob........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metra . r    mehka, „  „      , .
gld.	kr.
6	66
	20
4	39
3	9
5	20
6	34
5	40
8	—
8	—
8	50
2	40
—	94
—	78
_	64
_	72
	84
—	27,
—	8
—	64
—	60
—	66
—	•A2
—	45
—	18
1	60
1	rii
7	50
i	90
E^CLaa.aJeitea. "borze.. dne* 25 avgusta t. 1.
[izvirno telegrafično poroAiUv.)
>.mirna ren a ........   .    80 gld. 15 k'
Srebrna renta.........81   r 15 r
Zlaia reii    .   .   .              ~>   •       •   •   1<>3   « r
6°/0 marčna renta.........95   , 40
Akf-ije narodne banke.......                           856   , — ,
kreditne   kcije......                            .   .   292   , 50 „
London........                                                 122   , 60 „
Srebro...........«     —   n — ■
Napol..............                                                      9   , 65 „
C. kr. cekini ........                  5   B 75 ,
Nemške marke ;......                                      59   „ 66 „
Izdate!) in odgovorni urednik: Ivan Železn
4«/o državno -.redke iz !. 1*51 250 gld. Državne srocke iz 1. 1864. 100 gld.
4% »vstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/.......
t »i
n i? »        — . „ ....
„     papirna renta 5"/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°'0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V»" 0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železuice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečko  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 , Trauimway-društ. vel j. 170 gld. a. v.
Poslano.
124 gld. 50			kr.
169	*	25	§
103	t	60	
122		—	
92	m	—	it
88	m	85	
105	9	_	
115	0	75	
121	N	25	
108	N	30	
105	v	50	
179	n	25	
19		—	■
106	n	50	
213	»	50	•
		(15	-25)
O LAVNO SKLADIŠTE
najčistije Tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ieludca bolesti grkljana i proti mčhurnlm kataru,
IIINKE MATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
9
M
SD
=
■
e
p
m
m
Stanovanje
'i tremi sobami, kuhinjo itd. na Kongresnem trgu
Rt. 12 pritlično se odda v najem od Sv. Mihela naprej. — Natunčneje so izve pri g. Ani. Dcklevl, Rimska eesta št. », v II. nadstropji. (530—1)
Pri suhem vremenu trg-aua (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas in v vsakej  množini po primerne j ceni in prosi pismene ponudbe (508—5)
Die Central-Station fiir Obat- und GemiiBe-Verwaltxmg in 0-raz.
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & C0""1
Tovarna strojev za plinske vodne in troinlme naprave. (298—18)
Wien, I u 11111 :i ii . CiasgUHNe O.
m**
)Mt0IS3«fC1tv«tttM»C 3*
Velika partija    i (788—56)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ottanek po !i gl«
li. Si* oreh V BI Ml 81.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci j>roti pošiljatvi marke za 10 kr.
prihodnjem deželnem zboru kranjskem dobijo  zaslužek dobri  slovenski in nemški steuog1 r*ivfl. Za to oglasiti se je do konca avgusta pri tajništvu deželnega odbora. (527—2)
14 let star, zdrav, s potrebno šolsko izobraženostjo, vaprejme se v nekej tukajšnje) prodajaln i<4 h špecerijskim blagom in železom. Kaj več pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskega Naroda". (525—2)
Iz Trsta i Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parni ki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Teutonla",   3400 ton, v 1. dan septembra.
„C3-©rix5.a,nIa,", 4200 „------
Kajuta za potnike 20O golil. — Vmesni krov BO gold. Potniki naj se obrnejo na
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrno naj se na Fiscber A Comperz, generalna agenta, v Reki. (480—18)
Takoj delujoče. Uspeh zajamčen.
iVei&og/iMjiuo t
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče ureditve)
brez uspeha.   Ravno tako  sigurno pri ;Q plešah, izpalila in osivelih laseh.
I Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. Girrolioli "v H3i-im.
V § ..j u iti. j 4i u i se dobiva pri g. MMvttrtlu  fltifif-u.- v
Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. CWs-Aoffoletti; v Iieki lekar C, Šilhavij; v Celji Fd. PelU; v Ma~ \ riboru J. Martinz; v Itovmji lekar G. Tromba.
Tam se tudi dobi:
TTnil llo TffkKA orijentalsko lepotilno sredstvo, ki rUdll SIK llUTl/j naraja nežnost, belino in obilnost !telesa, odstrauuje pege in lase — cena 85 kr.
Ni sleparija!
(333—14)
••••»»»••••oal
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
stenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešlčke, ptidne črviče, sploh vse žuželko skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v produjalnici pri
•i. v^nir-iK
13, Husova (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Sličarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjeno po plakatih. (230—8)
w
zračni balončki in ognjemeti.
Svelilnice za iiosnfo na pulieah po 0, 8, 10, 12, 18 in 22 kr. — Balonske svetilnice po 10, 12, 15, 18, 23, 28 in 45 kr. — I*ali«e> z« Iiimpi joue po 2 gld. 100 kosov. — Sveee za lam-l»ijouo po gld. 2.60 in 3.— za 100 kosov. — Zračni Ituloneki
po 40, Gf) kr. in gld. 1.—, 1.20, 1.75, 2.25 in 3.—. Ognjemeti po originalnih fabriikih cenah. — V izliernh po gld. 5.—, 10.—, 20.—, 25,—, 50.— in 100.—. Pošilja so samo z vlakom za prevožnjo užigalnih stvarij zato se prosi naročiti ob pravem času. — Trausparentni emblemi za telovadna, pevska in Ognjegasua društva. Velikost 58x06 cm., po 60 kr., najfinejše 75 kr. — Trttimparentne slike cesarske rodovino po 45 kr. in gld. 1 —. — 'Darilne dekoracije za strelna društva po 8—50 kr. — Cenilniki zasiouj in Iranko. — Druišiva in prekupel tlobe primeren rabat.
KDUAKD 1VITTK, WIen, VI., Magdalencnstrasse 16.
Poleg gledališča u. d. Wien. Izhaja samo malo časa, zato se prosi izrezati. (463—6)
i k ar.
LnBtnina in tiak „Narodne Tiskarne".
R5$Q
920