Zadobrova 69 Ojja©d©o 3211 Škofja vas Šentjur do 0 ^ » ŠENTJURSKE novice 2014 352(497.4 Šent jur) 0111865,5 C0B1SS e 1X1'Junica bentjur Mestni trg 5b 031 652 437 ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413390 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 Naročite Skoraj vso letno naročnino vam p@wmra(sm® ž UTiVllM] [ICičtim h© w©i©i) Izberite: r™3«Qiiur Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Bon v vrednosti 20 EUR VVellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE ^Z^OUUDII^ Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja pr bodo prijazno P°btre8 1 - u^ucmusti kako so se odrezali domači kavo, kje bodo ^S^e^vJvanje. kje bodo ta ^ smernice razvoja avtomobil, kje bodo lahko uredrhžuj .fi vrt> kako pregnati spomtodanskoW^ ^ y Ameriko ... Ljudje zel.,o košarkarji, kje bodo našli nasvete za ^ in zakaj je v=„k, ,=, Za ceno le dveh kavic vam ponujamo Postamte tudi vi del Vaša ekipa Šentjurskih novic Pohitite! Število nagrad je omejeno. r--------------------------------------- DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Izbral sem darilo št.: Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: j E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. L J y ZORJENI, SOLJENI GOV. ROZBIF samo i3,8o€/kg AoggpjQS& tp®Mcy[D[m pajgpgtKg EPOMPOJiir vponudbi vsak dan sveža teletina, telečja rolada, zamrznjeni Tpf pTir!!,f^x Z bucnmu semeni m še mnogo več... ELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOS TI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96 €/KG Ob nakupu nad 25 eur dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9,2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-150 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Fin O' FINGUŠT MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko MF! MESO IZ TUNKE samo 4,95€ RAŽNJIČI 40% ceneje samo 2,92C Siliča je simbolična supermarketom'KcC7J:im° SkUpaj pred če več N^grSk<» » SodeH1' bolie Pe£ei° jutru # KUPON * BREZPLAČNA porcija čevapčičev + Zdel piva Pošlji SMS na Radio Rogla in po pošti ti bomo poslali kupon za prevzem tvoje brezplačne porcije! Navodila: Napiši: ŠENTJURSKE NOVICE KEA PIKNIK Tvoje ime, priimek, točen naslov. Pošlji na 051 300 330. Velja za prvih 30 prejetih sms-ov. /T\ ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Izpostavljeno NA NASLOVNICI ino^ce NA NASLOVNICI: ŠENTJURJEV02014 F0T0:TIME/FAS PRVI MAJ JE PRAZNIK DELA! TX rišel je čas, ko se moramo vsi tisti, ki JL so nam naši starši s svojo aktivnostjo omogočili, da smo se lahko izobraževali, se zaposlili in živeli v socialno urejeni družbi, vprašati, kaj smo in kaj bomo mi storili, da bodo tudi generacije za nami imele primerljive pogoje za preživetje. O poročilo tistih, ki so pred sto in več ij leti pričeli boj za bolj pravično delitev novo ustvarjene vrednosti in so na ta način ustvarili tudi delu prijazen svet, je jasno in nedvoumno. Združiti moramo svoje sile in hotenja v boju proti brezobzirnemu kapitalu, ki predvsem ob pomoči skrajno agresivnega bančništva že več kot desetletje ropa nas, delavce, v korist peščice bogatašev. TV" valiteta življenja tistih, ki živijo od -LVsvojega dela, da ne govorim o tistih, ki si delati želijo, pa jim to ni omogočeno, je vedno slabša. Dnevno izgubljamo stotine delovnih mest, ki jih golta brezobzirni kapital in sla bo kopičenju bogastva na nivoju sveta in nekoč tako opevane Evrope enakih možnosti. O pomnimo se, kako so svet spremenili iv naši predniki, in ob pogledu na deset tisoče brezposelnih, ki imajo izobrazbo in voljo, da jo v korist sebi in svojim tudi uporabijo, pričnimo ustvarjati pogoje za njihovo normalno življenje. Naš cilj je blagostanje vseh, ki si želijo živeti od poštenega dela, in ta cilj lahko dosežemo in ga tudi bomo dosegli, če bomo sledili izročilu prvega maja, ki se glasi: Proletarci vseh dežel, združite se in s spremembo načina upravljanja ponovno vzpostavite socialno ravnotežje. nf avedati se moramo, da tistim, ki so tudi l—l za ceno svojega življenja omogočili delu čast, dolgujemo varovanje te pravice tudi za generacije, ki so danes ogrožene in zapostavljene v korist peščice super bogatašev. b praznovanju prvega maja moramo Vv vsi skupaj pošteno razmisliti o njegovem izročilu in namenu, v nadaljevanju pa slediti tistim aktivnostim, ki bodo vrnile delu čast in posredno tudi oblast. LESTVICA 'JAVNIH PLAČ Koliko zaslužijo pri nas v javnem sektorju? 5.402. Na Šentjurskem in v Dobju je bilo to februarja najvišje bruto izplačilo v javnem sektorju. Poslanec. Njegova plača je na drugem mestu naše lokalne lestvice. » Piše: Nina K robat Raziskali smo, kakšne so plače javnih uslužbencev na območju Šentjurja in Dobja. Pri tem smo uporabili javno dostopne podatke o bruto plačah za letošnji februar, objavljene na portalu e-uprave. Iz podatkov smo oblikovali lokalno lestvico in preverili tudi, ali so plače kaj nižje kot avgusta leta 2012. Zdravnica in politik Plače direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic ostajajo med najvišjimi v javnem sektorju in izjema ni niti šentjurski zdravstveni dom. Direktorica Zdravstvenega doma Melita Tasič Ilič, dr. med. spec. spl. med., je februarja namreč prejela najvišje bruto izplačilo v javnem sektorju na območju Šentjurja in Dobja - 5.402 evra bruto. S to plačo je uvrščena v sam vrh naše lokalne lestvice, na ravni države pa je bila njena februarska plača na 23. mestu. Če za primerjavo pogledamo njeno plačo iz avgusta 2012, vidimo, da je nižja za dobrih 700 evrov. Še novembra lani je Tasič Iličeva sicer prejela 11. najvišje izplačilo v Sloveniji -dobrih 5.860 evrov. Na drugem mestu lokalne lestvice Šentjurskih novic je posla- nec mag. Štefan Tisel s 4.073 evri plače. To je skoraj 140 evrov manj, kot jih je prejel avgusta 2012. Občina, šole, zavodi Na tretjem mestu naše lestvice je tokrat Jože Palčnik, direktor šentjurske občinske uprave, s februarsko plačo 3.836 evrov bruto. Sledi mu župan mag. Marko Diaci, kije februarja prejel 3.442 evrov plače. Na lokalni lestvici je za njim direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket s 3.254 evri plače, temu pa sledi ravnatelj šentjurske srednje šole Janez Vodopivc s plačo 3.170 evrov. Med prvimi desetimi na naši lokalni lestvici so še direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smole (3.071 evrov), načelnica upravne enote Marjana Metličar (3.054 evrov), ravnatelj Osnovne šole Franja Malgaja Marjan Gradišnik (3.036 evrov) in ravnateljica Vrtca Šentjur Elizabeta Jelen (2.985 evrov). Koliko zaslužijo politiki? Za primerjavo navajamo še februarske bruto plače nekaterih politikov. Predsednik države Borut DEJSTVO Najvišje plače so v zdravstvu Na vrhu slovenske lestvice najbolje plačanih javnih uslužbencev je daleč največ zaposlenih v zdravstvu. Med 25 najbolje plačanimi je namreč kar 12 direktorjev zdravstvenih domov ali bolnišnic. Najvišjo plačo med slovenskimi javnimi uslužbenci je februarja prejel direktor postojnske Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo - 7.286 evrov bruto. Na tretjem mestu lestvice je direktor novogoriške bolnišnice (6.083 evrov), na četrtem direktor Zdravstvenega doma Murska Sobota (6.039 evrov), na petem pa strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje (5.950 evrov). Direktorica šentjurskega zdravstvenega doma je na 23. mestu lestvice plač v javnem sektorju. Pahor dobi 5.590 evrov, predsednik Državnega zbora Janko Veber 5.581 evrov, predsednica vlade mag. Alenka Bratušek 5.479 evrov, predsednik Državnega sveta Mitja Bervar pa novice NEPRESLISANO (D »Če imaš vinograd, se imaš celo leto o čem pogovarjati...« Jurij Malovrh, predsednik šentjurskega vinogradniškega društva Ime in priimek Funkcija Bruto plača v februarju 2014 Bruto plača v avgustu 2012 Melita Tasič-Ilič, dr. med. Direktorica Zdravstvenega doma Šentjur 5.402 6.128 Mag. Štefan Tisel Poslanec v Državnem zboru 4.073 4.209 lože Palčnik Direktor občinske uprave Občine Šentjur 3.836 3.009 Mag. Marko Diaci Župan Občine Šentjur 3.442 3.530 Mag. Branko Šket Direktor Šolskega centra Šentjur 3.254 2.998 Janez Vodopivc Ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole 3.170 2.782 Mag. Andreja Smole Direktorica Razvojne agencije Kozjansko 3.071 2.251 _Marjana Metličar Načelnica Upravne enote Šentjur 3.054 3.177 Matjan Gradišnik Ravnatelj Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur 3.036 2.984 Elizabeta Jelen Ravnateljica Vrtca Šentjur 2.985 3.271 Martina Klobčar Namestnica direktorice Doma starejših Šentjur 2.932 2.699 Mag. Anica VVeber Direktorica Centra za socialno delo Šentjur 2.818 2.923 Andreja Gradič Direktorica občinske uprave Občine Dobje 2.774 2.457 Robert Gajšek Ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur 2.774 2.827 Marjeta Košak Ravnateljica Osnovne šole Slivnica pri Celju 2.774 2.840 Leon Štemberger Direktor Varstveno delovnega centra Šentjur 2.772 2.413 Jplka Godec Direktorica Ljudske univerze Šentjur 2.752 2.965 Tatjana Oset Direktorica Knjižnice Šentjur 2.732 2.754 Cvetka Horvat Okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Šentjurju 2.715 / Simona Zdolšek Ravnateljica Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur 2.705 2.645 Lidija Zidanšek Okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Šentjurju 2.614 3.385 Andreja Ocvirk Ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva 2.580 2.580 Suzana Plemenitaš Ravnateljica Osnovne šole Dobje 2.470 2.512 Nataša Sovine Ravnateljica Osnovne šole Dramlje 2.424 / Matejka . Zendzianowsky Ravnateljica osnovne šole Planina pri Sevnici 2.340 / Franc Leskovšek Župan Občine Dobje -nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije 1.258 1.286 5391 evrov. Pahor je s takšno plačo skladu z letnim programom statistič-uvrščen na 17. mesto, Veber na 19., nih raziskovanj sicer izvaja Agencija Bratuškova na 21. in Bervar na 25. Republike Slovenije za javnopravne mesto februarskih plač v slovenskem evidence in storitve (AJPES). javnem sektorju. Vsi podatki so dostopni na spletu, Mesečno statistično raziskovanje na portalu e-uprave. Vsi omenjeni o bruto izplačilih funkcionarjem v zneski so bruto. ANKETA Znanje ali zveze? Kdo so največji zaposlovala v Šentjurju in okolici ter kako se najlažje pride do službe? Je to preko izobrazbe, zvez ali modre kuverte? Spraševal je: Zoran Borovšak Ernest Jazbinšek, Gorica pri Slivnici Tegometal je kar velik, drugače pa jih ni veliko. Predvsem so to javni zavodi. Najpomembnejše so zveze, izobrazba prehaja na drugo mesto. Nina Gajšek, Šentjur Res ne vem, kdo so, če sploh so. Pri zaposlovanju najpomembnejšo vlogo igrajo dobre zveze. Človek skoraj še v pokoj ne more priti več brez dobrih zvez. Poznam več ljudi, ki že dlje časa neuspešno pošiljajo prošnje, pa niti odgovora ne dobijo. Klavdija Prah Oprešnik, Šentjur Naj večji zaposlovale! so zdravstveni dom, gostilne, trgovine in nekatere javne ustanove. Mislim, da je do službe najlažje priti preko zvez. K sreči imam službo, tako da se mi s tem zaenkrat ni treba obremenjevati. Zvonko Borovšak, Kompole Nikoli nisem razmišljal o tem vprašanju. Danes so povsod najpomembnejše zveze, vedno manj izobrazba in znanje. Z dobrimi zvezami se da priti skozi vsa vrata. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI (6) Novice Ponikva vsako leto čistejša »Največ odpadkov na območju krajevne skupnosti (KS) Ponikva je ob glavni cesti iz smeri Primoža v smeri Ponikva-Dolga Gora.« Tako je po nedavni čistilni akciji opažanja krajanov strnil predsednik KS Janko Pušnik. Kar 60 krajanov, večinoma članov domačih društev, se je odzvalo povabilu k vsakoletni čistilni akciji na območju krajevne skupnosti. Malo so sicer med sabo pogrešali tiste, ki zasedajo zelo pomembna mesta na političnem, gospodarskem in negospodarskem področju v občini in širše. Pa je kljub temu vse odlično steklo, saj so nabrali pol kontejnerja smeti. To je v primerjavi z minulim letom precej manj, kar dokazuje, da imajo akcije učinek in je Ponikva vse bolj čista. Letos so pobirali odpadke ob glavnih in gozdnih cestah in ob potoku Slomščica. V oči so bodle predvsem večje količine pločevink, plastičnih steklenic in plastičnih vreč. Po končanem delu je sledila tradicionalna malica v gasilskem domu Ponikva. Krajevno skupnost Ponikva je čistilo kar 60 krajanov. H H ■: h ^PCEvRE-457| Čistejši tudi Šentjur Civilna iniciativa za čisti Šentjur se je tudi letos potrudila z organizacijo čistilne akcije. Šest čistejšega okolja željnih mladcev in mladenk se je zbralo točno opoldne pred osnovno šolo Franja Malgaja v Šentjurju in se odpravilo na dve različni lokaciji, kjer so jih pričakali dobesedno kupi smeti, ki tja ne sodijo. Po končani akciji smo za mnenje vprašali tudi organizatorja akcije, ki pa se je precej razgovoril. Mitja Šega nam je v odgovoru povedal: »Zaradi dežja smo akcijo prestavili s 5.4. na 12. 4., dan za Šentrockom. To glede udeležbe pove svoje. Čeprav je dejstvo, da je takšna akcija ponavadi samo enkrat na leto, je zanjo primeren samo zgodnjepomladni Martin Laubič s.p. mEge HiflSKnii Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net GSM: 041672302 čas. Šest nas je tako imelo ‘trash after party’. Pobrali smo 34 vreč razne plastike, steklovine ... Glede na udeležbo smo z izkupičkom zadovoljni. Načrtujemo pa, da se prihodnjič, posebej v sodelovanju z lovci, pospravijo nekateri težji železni materiali, za kar potrebujemo traktor in prikolico.« Težje odpadke bodo pospravili s pomočjo lovcev. r 1 ČRNA TOČKA r Verjetno ni Šentjurčana, ki se ni peljal iz Lokarij proti Šentjurju in vlekel glave med rame ter se spraševal, kdaj bo na vrsti za obnovo še ta del ceste. Ta odsek državne ceste je v resnično katastrofalnem stanju. Na vozišču se na marsikaterem delu pojavljajo kolesnice, na zadnjem delu pa je ogromno že skoraj udarnih jam. Cesta je, sploh ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. Gnx$33 UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Novice (7) Jure Zdolšek. Za svoje vino prejel 18,90 točke, kar je najvišja ocena med vsemi ocenjevanimi vini. Primož Laubič. Predsednik ŠD Šedina, kije že deseto leto zapored organiziralo tradicionalni 'pinkponk' turnir. Pregled MESECA OČISTILI NAŠE KRAJE Številni krajani so se udeležili pomladanskih čistilnih akcij. Najbolj odmevne v aprilu so bile v krajevnih skupnostih Kalobje, Ponikva, Šentjur, Planina pri Sevnici in Dramlje. ,no\; A ti PC H La SNA Klara Jug. Učenka OŠ Blaža Kocena Ponikva je prejela prestižno zlato Cankarjevo priznanje. Danica Recko. Prostovoljka leta 2014. ŠKMŠ. Kljub oviram so se izkazali z organizacijo tradicionalnega Šentrocka, ki je letos bil večji in boljši. Iza Pia Peperko. Devetletna flavtistka, ki je s skoraj vsemi možnimi točkami osvojila zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju v Štanjelu. Matej Romih. Mladinski pevski zbor s Planine pri Sevnici je kot zborovodja pripeljal do srebrnega priznanja na mednarodnem festivalu mladinskih pevskih zborov v Pragi. RAZGLASILI IPAVČEVA VINA Vinarji so letos na ocenjevanje dali 85 različnih vin, nekaj manj kot lani. Letošnji najboljši vinarji, Jurij Malovrh, Janez Rečnik in Martin Zdolšek, so tudi ‘očetje’ letošnjih Ipavčevih vin. DOBILI NAJZASLUŽNEJŠE MEŠČANE Na slavnostni akademiji mesta Šentjur so podelili priznanja najzaslužnejšim meščanom. Kipec sv. Jurija je dobil Rudi Ferlež, listino mesta Šentjur pa podjetje Kea in Knjižnica Šentjur. ŠENTJURJEVALI Šentjur je v zadnjih dneh aprila vrvel od življenja. Šentjurjevo, osrednja večdnevna turistična prireditev v občini, je spet združila mnoge prebivalce občine in goste iz drugih krajev. NAPOVEDUJEMO Srečanje prijateljev New Svving Quarteta, Sobota, 24. maj Pri Planinskem domu na Resevni bo srečanje prijateljev New Svving Quarteta ob spominu na prvi javni nastop, ki je bil leta 1968 na Resevni. Udeležili se ga bodo člani NSQ! irnejame ob močnejšem dežju, zelo nevarna, saj nastajajo tudi do deset centimetrov globoke luže, ki lahko privedejo do splavanja vozila. Odsek je moteč tudi za domačine, ki živijo tik ob cesti. Ko po cesti vozijo težko naloženi tovornjaki, se jim v omarah dobesedno tresejo kozarci. Kdaj lahko pričakujemo obnovo odseka? Udarne jame so ob lepem vremenu moteče, ob dežju pa nevarne. ŠTEVILKA TEDNA MILIJONOV EVROV SKUPNO ŠENTJURSKA PODJETJA DOLGUJEJO SLABI BANKI. @ Iz naših krajev Defibrilator po novem pri vhodu na policijo Defibrilator odslej Šentjurčane čaka na zunanji steni pri vhodu na šentjursko policijsko postajo. Na vsem občanom dostopno lokacijo so aparat, ki lahko pomaga človeku, ki ne diha in mu srce ne bije, premestili zaradi ukinjenih dežurstev policistov po 18. uri. Sicer avtomatskega defibri-latorja v Šentjurju ni uporabil še nihče. »Pomembno je, da znajo občani poiskati in nuditi takojšno pomoč pred prihodom vozila nujne medicinske pomoči,« je povedala sekretarka OZ RK Šentjur Andreja Tisel. Zato je v okviru Tedna zdravega mesta in Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami postopek oživljanja z defibrilatorjem zbranim pokazala šentjurska zdravnica Milena Senica Verbič, dr. med. (JG) Defibrilator vas v slovenskem jeziku vodi skozi postopek oživljanja. Foto jure 6odier Vonj po smodniku V znamenju pokanja je minila tretja strelska tekma za pokal Rifnika v organizaciji Strelskega društva Ritnik iz Šentjurja. Na društvenem strelišču v Vezovju se je na zadnjo aprilsko soboto zbralo 31 strelcev z namenom pokazati svoje veščine streljanja. Tekmovanje je potekalo v dveh disciplinah in sicer v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra na 25 metrov. Tekmovalci so imeli na voljo 5 minut poskusnega streljanja za nastavitev svojega orožja, nato pa sta sledili dve seriji po deset strelov. V prvi kategoriji je slavil domačin Viktor Smole, za petami pa sta mu bila Robert Nose iz strelskega društva Policist iz Maribora ter Bogomir Kotnik iz Celja. V kategoriji revolver sta bila na prvih dveh mestih domačina Bojan Jelen in Štefan Gajšek, tretje mesto pa je zasedel Branko Peterka. Ekipno so bili v obeh kategorijah najbolj natančni domačini. Pokal Rifnika je tako osvojil Viktor Smole, ki je v obeh kategorijah dosegel 386 točk od 400 možnih. (ZB) Pokal Rifnika je ostal doma. Naj prostovoljka je Danica Recko Naj prostovoljka občine Šentjur v letu 2013 je Danica Recko, ki je s svojim delom močno prispevala k razvoju Dobrine. Naj prostovoljci so Kristina Kavčič v kategoriji do 18 let, Albina Kolar v kategoriji od 18 do 30 let in Ivan Jug v kategoriji nad 31 let. Letošnja naj prostovoljka občine Šentjur, Danica Recko, izvaja številne projekte, med najbolj prepoznavnimi pa sta Valentinov nočni pohod na Žu-sem in Dobrinska noč s kulturnimi nastopi in tekmovanji. Lani je skupaj z domačini in strokovnjaki izvedla pomemben turistično-izobraževal-ni projekt Grajska učna pot Žusem. »Prostovoljno delo mi prinaša zadovoljstvo, da se v kraju nekaj naredi. S tem je naša Slovenija lepša in boljša,« je povedala dobitnica priznanja. Prireditev Naj prostovoljecZ-ka občine Šentjur že deveto leto organizira Mladinski center Šentjur z Občino Šentjur. Lanski prejemnik naziva naj prostovoljec občine Šentjur, Martin Cmok, je postal tudi naj prostovoljec v Sloveniji v kategoriji nad 30 let. Naj prostovoljci 2014 s šentjurskim županom. Foto jure sodier Iz naših krajev (5) Po kakšnih cestah bomo vozili? Ceste. Preverjamo, kakšne jiačrte ima Občina Šentjur z obnovo cest v tem letu. » Piše: Nina Krobat Na Občini Šentjur nadaljujejo z deli na tistih občinskih cestah, ki so jih začeli obnavljati lani, prav tako pa načrtujejo obnovo nekaterih novih odsekov. Preverjamo, kje vse se bo delalo. Občinske ceste Z Občine so sporočili, da trenutno dela potekajo v Hruševcu - na vrsti je obnova dobrega kilometra ceste od šole do razcepa za Vrbno. Obenem bodo uredili tudi pločnik, kolesarsko stezo in javno razsvetljavo ter izgradili semafor na križišču Ceste Leona Dobrotinška in Malgajeve ulice. Vrednost del, ki jih v celoti financira Občina, je ocenjena na slabih 690 tisočakov. Prav tako Občina, skupaj z Občino Podčetrtek, ureja skoraj štiri kilometrski odsek med Viršta-njem in Loko pri Žusmu. Za več kot milijonsko naložbo sta občini uspeli pridobiti tudi evropski denar. Skupaj z obnovo ceste bodo obenem sanirali 10 plazov, štiri na območju šentjurske občine, z deli pa naj bi končali konec avgusta. Poleg omenjenih naložb se pripravljajo tudi na obnovo ceste Stara Žaga-Bohor, Spodnje Jelce-Presečno, uredili bodo še DEJSTVA V Ena največjih naložb Trenutno dela potekajo tudi na Grobelnem, kjer gradijo nadvoz. Gre za eno največjih naložb Direkcije RS za ceste v državi, saj je vredna kar 17 milijonov evrov, denar zanjo pa so pridobili tudi iz evropskih virov. V sklopu del bodo obnovili tudi del ceste Sentjur-Mestinje in uredili premostitvene objekte, kolesarske steze, pešpoti, priključke in križišče. del ceste v Ulici 1. celjske čete in dovoz do šole na Ponikvi, pa nekatere ceste, v katere so posegli zaradi gradnje kanalizacije. Pol milijona za javne poti Poleg občinskih cest se v občini obnavljajo tudi ceste, za katere so pristojne krajevne skupnosti. Občina za prenovo teh cest namenja dodaten proračunski denar, preko razpisa za modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest. Običajno te naložbe sofinancirajo Občina, krajevne skupnosti in krajani sami. V letih 2013 in 2014 je Občina za obnovo teh cest namenila okoli pol milijona evrov. Nekatere odseke so lani že obnovili (odseka na cesti Šentjur-Rifnik, odseke cest na Kalobju, Planini, Prevorju, obnovili so Ulico II. bataljona v Šentjurju), druge odseke pa obnavljalo ali jih bodo obnovili letos. Povzeli smo jih v tabeli, ki so nam jo poslali z Občine. V Šentjurju nadaljujejo z deli na številnih cestah. Krajevna/mestna skupnost Cestni odsek Dolžina cestnega odseka (v metrih) ŠENTJUR Ulica A. M. Slomška 200 DRAMLJE Mastnak-razcep cest razcep-Stare Slemene 1.025 274 SLIVNICA PRI CELJU Gorica-Gradišče Spodnje Selce-Zapuže 400 290 GROBELNO Grobelno-Tratna Š korj anc-Bezovj e 480 170 PONIKVA Lisec-Bobovo 950 DOLGA GORA Orehova vas-Dolga Gora 675 KALOBJE Kranji dol-Firant 300 PLANINA PRI SEVNICI Planina-Zg. trg 400 LOKA PRI ŽUSMU Žamerk-Osleščica 740 BLAGOVNA LC-Polak 497 VRBNO- PODGRAD Gajšek-Ribič 465 Za letos predvidene obnove cestnih odsekov, sofinancirane iz občinskega razpisa za modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest. Kdo ogroža varnost dijakov? Že nekaj mesecev je preteklo od konca izgradnje pločnika na cesti Rogaška-Šentjur pred Šolskim centrom Šentjur (ŠCŠ). Pločnik je od takrat neuporaben, saj je z ograjo zaprta pot po dvorišču ŠCŠ. Ureditev pločnika je naročila Direkcija RS za ceste. Problematiko je razložil višji svetovalec za gospodarske zadeve Jernej Tisel: »Ko je bil pločnik izgrajen, se je šolski center postavil na svoje okope in pot zaprl.« Direktor ŠCŠ, mag. Branko Šket, se brani pred očitki: »Ob začetku gradnje smo bili prepričani, glede na to, da nas ni nihče o ničemer obvestil niti nas prosil za soglasje, da bo na koncu pločnika pri naši ograji prehod za pešce na drugo stran ceste na obstoječi pločnik.« Direktor predlaga omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro in prehod čez cesto pred zaporo. »Z omogočanjem javnega prometa preko dvorišča Šolskega centra Šentjur se ogroža varnost vseh udeležencev izobraževanja, med katerimi so v glavnem mladoletni dijaki, študenti in ostali,« še pravi. Krajani Bezovja prečkajo prometno vpadnico na neoznačenem prehodu, če želijo nadaljevati pot v Šentjur. Foto um Godler @ Aktualno ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. UREDNISTVO(g)SENTJURSKENOVICE.5l Društva bodo sredstva za delovanje odslej dobila po pravilnikih. Foto jure Godi*. Dobje: odslej financiranje po pravilnikih Občinski svet Dobje je konec marca prvič letos sedel za isto mizo. Župan Franc Leskovšek je povedal, da je občino obiskalo računsko sodišče in da so predlagani pravilniki o sofinanciranju dmštev ena izmed pripomb, kijih bo računsko sodišče zapisalo v poročilu. Zato so svetniki obravnavnavali pravilnike za sofinanciranje programov upokojenskih društev in razpravljali o sofinanciranju športa in o izbiri in vrednotenju ljubiteljskih kulturnih programov in projektov. Pravilnike bodo poslali v razpravo tudi pristojnim odborom. Na nekaterih področjih Občine Dobje, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna. Lastniki pretočnih greznic bodo morali skladno z zakonodajo do leta 2017 greznico nadomestiti z malo komunalno čistilno napravo (MKČN). Župan je dal pobudo, da se v proračunu za leto 2014 določijo sredstva za subvencije MKČN v višini 20 tisoč evrov, ter predlagal, da občina sofinancira 800 evrov na čistilno napravo. Pripombe, ki so jih zapisali svetniki, so poslali tudi odbora, ki bo do naslednje seje pripravil predlog. Praznik petja na Blagovni Vsako leto je 26. april rezerviran za petje. Na območnem srečanju odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin v telovadnici POŠ Blagovna se je zbralo enajst pevskih sestavov. Večina zborov se je odločila nastopiti z nekaj lažjimi, a zato morda bolj poslušljivimi skladbami. Občuten napredek sta pokazala oba moška pevska zbora - MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur in MoPZ Dramlje. Prvi, ki jih vodi Matevž Pušnik, so se izkazali s tekmovalno pesmijo Nos, drugi pa z avtorsko skladbo njihovega zborovodja Matevža Goršiča z naslovom Dramelj ska ali Dream to be Drameljčan. Drameljčani so prepričali občinstvo, da so sanje vsakega postati Drameljčan. Foto Jure Godler SANJA LONČAR: »Izkoristite moč začimb« Knjižnica Šentjurje v sklopu prireditev ob svetovnem dnevu knjige gostila svobodno raziskovalko in publicistko Sanjo Lončar, ki je predavala na temo Zamolčane zdravilne moči začimb. Z uvodno mislijo, da niso vse zdravilne rastline začimbe, vse začimbe pa so zdravilne rastline, je Sanja Lončar popeljala do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Občine Šentjur v čarobni svet začimb in prisotne nagovorila, naj izkoristijo neizmerno moč začimb in njihov širok spekter dokazano blagodejnega delovanja na človekovo zdravje. »Če bi imela na vrtu eno samo rastlino, bi bila to bazilika,« pravi Sanja Lončar. N/ ŠENTJURČANI PRAVIJO Pred oltar ali na koruzi? Tri znane občane Šentjurja smo povprašali o njihovem mnenju glede porok in življenja v zunajzakonski skupnosti. Tanja Gobec, ustanoviteljica Zavoda Etno-Eko iz Šentjurja: Meni je čisto vseeno, ali se pari poročajo ali ne, samo da so odnosi urejeni in da otroci, če so, živijo v zdravi sredini. Mnogo je namreč otrok, ki imajo težave, pa naj bodo skupnosti takšne ali drugačne. Zlatko Zevnik, predsednik Tliristično-olepševalnega društva Ponikva: Sam raje vidim, da ljudje živijo v lepi zakonski skupnosti, saj to kaže na njihovo resnost, na njihovo zavezo do te skupnosti. Sam sem že več kot 20 let poročen. Alenka Testaniere, vodja TIC Šentjur: Sem zagovornica porok, saj sem tudi sama že 13 let poročena in imam zelo lepe spomine na svojo poroko. Podpiram poroke, ne le zaradi osebne izkušnje, ampak ker je to po moje ustrezna ureditev odnosa. (NK) Sentjurjevo - izmenjava semen in sadik Na Šentjurjevem so si tudi izmenjali semena in sadike. Pester program, bogata ponudba, predvsem pa naklonjeno vreme so na Zgornji trg privabili veliko množico ljudi. Mnogi so se ustavili pri stojnici, kjer so bila na voljo za izmenjavo številna doma pridelana semena in sadike različnih vrst zelenjave, zelišč, začimb, cvetlic, ... Dogodek je bil tudi čudovita priložnost za izmenjavo izkušenj, znanj, dobrih praks in receptov za vse navdušence naravnega vrtnarjenja. Šentjurjevo - izmenjava semen in sadik. Medgeneracijsko druženje @ Šentjur, demenci prijazen kraj Eden od poglavitnih ciljev delovne skupine in Združenja Spominčica je informirati in ozaveščati javnost o tej vedno bolj Varne točke. Šentjurje dobil varne točke za dementne. Želi postati prvi demenci prijazen kraj. » Piše: Nina K robat Pred letom dni so v sklopu Združenja Spominčica Šentjur ustanovili delovno skupino za oblikovanje Šentjurja v demenci prijazen kraj. Z različnimi aktivnostmi želijo Šentjur namreč preoblikovati v prvi demenci prijazen kraj v Sloveniji. Doslej je delovna skupina, ki ji predseduje Jelka Godec, izvedla dve izobraževanji. Rezultat: prve varne točke za dementne osebe. Kaj so varne točke? Prve vame točke za dementne osebe je Šentjur dobil v marcu, ko so predstavniki Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur in omenjene delovne skupine podpisali pogodbe s sedmimi ustanovami. »V teh ustanovah smo izobrazili zaposlene, da poznajo demenco. Znali bodo prepoznati dementne osebe, ravnati z njimi, jih pravilno usmeriti in jim pomagati,« je pojasnila Jelka Godec. Ustanove so označene tudi s posebno nalepko Spominčice, v prihodnje pa želijo število teh varnih točk še povečati in razširiti po vsej občini. Ozaveščanje! Varne točke za dementne so le eden od korakov do demenci razširjeni bolezni starejših. Foto:ouanaŠentjur DEJSTVA r 7 varnih točk Varne točke za dementne osebe v Šentjurju so: center za socialno delo, dom starejših, ljudska univerza, občina, policijska postaja. Razvojna agencija Kozjansko in Spar hipermarket. prijaznega kraja. V prihodnje bi radi uredili še posebno sprehajalno pot za dementne, izvedli bodo še več izobraževanj in se trudili za ozaveščanje okolice. To je eden od poglavitnih namenov delovne skupine in Z draženja Spominčica - informirati in ozaveščati širšo javnost o tej vedno bolj razširjeni bolezni starejših. »Želimo si, da demenca ne bi bila več tabu tema. Da bi ljudje znali ravnati z dementnimi, se od njih ne bi distancirali in jih obravnavali kot drugačne, temveč da bi jih čim dlje skušali ohraniti aktivne v družbi. In mislim, da smo v Šentjurju pri tem na dobri poti,« je zaključila Godčeva. Stiske hujše, a pomoči ne iščejo V sklopu Tedna zdravega mesta so pri šentjurskem Rdečem križu za občane tudi letos pripravili anonimno in brezplačno psihosocialno pomoč za ljudi v stiski. Na posvet tokrat ni bilo nikogar. »Stiske ljudi se poglabljajo in so vse večje. Vsako leto beležimo več klicev po pomoči, vendar ko bi morali ljudje priti na pogovor, do tega velikokrat ne pride,« najprej pojasni predstavnica Rdečega križa Šentjur Andreja Tisel. Tovrstna pomoč je na Šentjurskem sicer organizirana vse leto v sklopu Rdečega križa -prej je le treba poklicati in se dogovoriti za termin obiska svetovalnice, ki jo vodita prostovoljki, diplomirani psihologinji Katja Senica Mrak in Sabina Jurkošek. Njune izkušnje kažejo, da se psihosocialne pomoči v največji meri udeležujejo ženske in otroci s starši. Največkrat pomoč poiščejo zaradi vedenjskih motenj, želje, da bi prenehali kaditi, zaradi razbremenitve čustvenih stisk, ki jih spravljajo v tesnobo, na posvetu iščejo vzroke in možne rešitve za izhod iz stiske, skušajo razumeti težave, s katerimi se soočajo. Psihologinja nudi pomoč v obliki pogovora, v težjih primerih pa udeleženca usmeri tudi na druge Ljudje v stiski lahko strokovno pomoč vse leto poiščejo tudi pri šentjurskem pristojne institucije. (NK) Rdečem križu. @ Kultura Polna dvorana celjskega narodnega doma se je ob številnih zapletih na odru odlično zabavala in se od srca nasmejala burkam mladih deklet, mo jure Me- Ljubezen na celjskem parketu Sentjurčanke so reprizo uspešne predstave 'Ljubezen na parketu' izvedle v Celju. V Narodni dom v Celje si je predstavo prišlo ogledat kar nekaj staršev in prijateljev iz Šentjurja, ki so zamudili premierni nastop v domačem kulturnem domu. Tokrat je število igralk na predstavi malo usahnilo, za razliko od šentjurske predstave pa je strogo ravnateljico igrala Sara Zupanc. Dekletom se je sicer videlo, da je od predstave minilo kar nekaj časa, vendar so vseeno navdušile z obrazno mimiko, smešnimi dovtipi in odličnimi plesnimi vložki. Spomnimo, da so scenarij za plesno-gledališko predstavo napisale igralke same, pomagala pa sta jim Vid Slana in Mojca Zupanc. Odlični mladi recitatorji Recital, ki so ga pripravili učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur, se je uvrstil na regijsko tekmovanje gledaliških srečanj mladih. 'Res, ti si ta' je naslov recitala, ki ga je pripravila mentorica Bojana Potočnik. Deseterica mladih igralcev, ki jo sestavljajo Jan Rudež, Aniadej Blazinšek, Špela Jezovšek, Nina Kovačič, Katja Kolar, Monika Smrečnik, Lea Končan, Angelika Fidler in Ana Golnar, združenih v tako imenovani Teater (nade) budnih je svojo nalogo opravilo odlično. Njihovo predstavo sta zelo pohvalila tudi selektorja. Pohvalila sta tako izbor besedila kot zrelost recitatorjev, ki razumejo zelo težko poezijo. Zlato Cankarjevo Klari Klara Jug z Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva je med najboljšimi učenci v Sloveniji. To dokazuje zlato Cankarjevo priznanje, ki ga je prejela na letošnjem državnem tekmovanju. Klara je prepričala s svojim kritičnim razmišljanjem o poeziji Nika Grafenauerja in Saše Vegri. Šolo in naše kraje je na državnem tekmovanju uspešno zastopala tudi Mateja Žvegler, ki je prejela srebrno Cankarjevo priznanje. Zlata Klara Jug in mentor Tomaž Kurež. Zlato priznanje flavtistki Devetletna flavtistka Iza Pia Peperko Glasbene šole skladateljev Ipavcev je osvojila zlato priznanje na 6. mednarodnem tekmovanju Svirel v Štanjelu. Tekmovalce iz 26 držav je ocenjevala mednarodna komisija, sestavljena iz uglednih glasbenikov. Iza Pia Peperko je tekmovala v kategoriji B in s svojim odličnim nastopom prepričala žirijo, da ji je podelila 98 točk. K uspehu je pripomogla tudi Valentina Zidar, ki jo je spremljala na klavirju, ter mentorica, učiteljica flavte, Diana Štih. Iza Pia Peperko je osvojila zlato priznanje. Zapelo 500 otroških glasov Tudi tokrat so se na območno skim pevskim sestavom, le OŠ Blaža revijo otroških in mladinskih pev- Kocena Ponikva je na revijo pripe-skih zborov občin Šentjur in Dobje ljala samo mladinski sestav. Zbore je odzvale dobjanska in vse šentjurske strokovno ocenjevala priznana zbo-osnovne šole. Na reviji je zapelo rovodkinja in spremljevalka revije skoraj 500 otrok; večina šol se je Danica Pirečnik. Revijo je pripravi-predstavila z otroškim in mladin- la Območna izpostava JSKD. Predstavila se je prihodnost šentjurskega petja. Intervju (g) JURIJ MALOVRH Vino je treba piti v dobri družbi Slovenska vina so eksotična, prvinska. Količinsko jih sicer res ni veliko, so pa zelo dobra, pravi predsednik šentjurskega vinogradniškega društva Jurij Malovrh. Že tretji mandat vodenja mu je zaupalo oko-Ij 130 članov društva. Čeprav velja za majhnega vinogradnika, vse to počne s srcem. Nekdanji župan Šentjurja je danes občinski svetnik, med pogovorom pa smo se spomnili tudi časov, ko je bil izvoljen v prvi državni zbor. Še danes skrbno spremlja dogajanje v družbi, a najraje se odpravi v svoj vinograd v vinorodnem okolišu Podgrad Šentjur, kjer dela nikoli ne zmanjka. Njegovo rdeče vino zvveigelt so izbrali tudi za letošnje protokolarno, Gustavovo vino. Ob posebnih priložnostih si Malovrh okoli vratu nadene značko. S tem pokaže, da je član evropskega reda vitezov vina, kakršnih je v Sloveniji skupaj okoli 80. » Piše: Metka Pirc » Foto TimE/FAS Kakšni so občutki po podeljevanju priznanj za vina na letošnjem Šentjurjevem? • To je pri vinarjih tako, kot je pri šolarjih zaključek leta, dobili smo končne ocene. Vinogradniki, ki so pripravljeni, da dajo vina na ocenjevanje, s tem dobijo povratno informacijo. Ene ocene so boljše, druge manj, nekaj naredi narava, veliko pa znanje vinogradnika. Katera vina so prevladovala? • Pri nas je največ belih vin, zato sta bili vsaj dve tretjini vin na ocenjevanju beli. Nekaj je tudi rdečih, med katerimi je največ frankinje. Za Gustavovo vino so izbrali vaš zvveigelt, kar je za naše kraje nekoliko nenavadna sorta. Pridelujem tri sorte vina, dve sta bolj redki v Sloveniji, to sta okserva in zvveigelt. Prva je k nam prišla pred petnajstimi leti iz Francije. Prinesli so jo pomotoma, kot sledilni material, šele kasneje so ugotovili, da gre za posebno sorto. To je bolj žensko vino, saj nima kisline, je bolj sladko in se ga da spiti, potem pa gre v glavo. Radi se pošalimo, da ženskam širi kolena. Zvveigelt pa je vodilna avstrijska sorta, ki je bila dolgo zaščitena in šele po vstopu Slovenije v Evropo smo jo smeli uvažati. Ime je dobila po doktorju Zvveigeltu, ki je bil direktor vinarskega inštituta na Dunaju in je vzgojil to sorto. Gre za križanca med modro frankinjo in šentlovrenko. Bujnost je trta Če imaš vinograd, se imaš celo leto o čem pogovarjati... 3) Intervju dobila po frankinji, okus pa po šentlovrenki, kar pomeni, da je bolj blag in da ni tako robat kot pri frankinji. Tudi to vino je zelo pitno, še posebno pri delu v gorci ali kje drugje ter ob rdečem mesu odlično tekne. Imam tudi sauvignon, o katerem verjetno ni treba veliko razlagati, saj gre za znano in dobro sorto. Očitno imate radi eksotiko? • Ko sem bil v parlamentu, sem se družil z nekaterimi vinarji, ki so mi svetovali, naj izberem te sorte. Takrat sem ravno obnavljal vinograd in danes sem zelo zadovoljen. Kaj vam pomeni, da greste v vinograd? • To je zame sprostitev. Imam manjši vinograd, spadam v red majhnih vinogradnikov, imam 950 trsov, od tega 25 jedilnih. To je delo za dušo in telo, včasih je res malce naporno, a če imaš vinograd, se imaš celo leto o čem pogovarjati. Pozimi o vinu, ki ga šolaš, okušaš, spomladi, kdaj se bo začelo rezanje, poleti o vzdrževanju in škropljenju, jeseni o trgatvi. Je trgatev tudi najslajši del? • Zame je najlepša rezitev, trgatev pa je vrhunec, krona našega dela. Ko gremo na tuje, je kulinarika tista, ki veliko pove o kulturi naroda, h kulinariki gre tudi vino. Tudi vi tako spoznavate tuje dežele? • Seveda. Ko gremo na tuje, je treba poskusiti vino, ki ga imajo domačini najrajši, tako zagotovo ne bomo zgrešili. Sam še kakšen liter ali dva vzamem s seboj, da ga okušam in primerjam. Kako visoko kotirajo slovenska vina? • Naša vina so eksotična. Kot so rekli na dunajskem inštitutu, smo mi pri vinih tako kot živali na Galapagosu. Pri nas je vino še prvinsko, kotiramo zelo visoko po kakovosti in nizko po količinah. Pred leti ste si zelo prizadevali, da bi spet dvignili ugled štajerskih vin. Se že lahko kosamo s Primorci? • Primorci so svoj čas imeli smolo, ker so uvažali ogromno makedonskih vin. Ko je Slovenija šla na svoje, tega ni bilo več. Primorci so začeli delati na kakovosti, Štajerci pa smo spali na lovorikah. Lovorike so šle, vino pa je ostalo. Vaše društvo je eno najstarejših tovrstnih v državi. Kako pa je z učno kletjo, ki ste jo odprli pred leti? • Ves čas smo imeli težave s prostorom, potem pa smo izvedeli za klet na železniški postaji, ki bi jo lahko preuredili. Dela smo se lotili s pomočjo evropskega denarja. Gre za obokano klet, staro 180 let, zidana je z opeko. Delimo si jo z oldtimerji. Čeprav vozila in vina po duši ne gredo skupaj, se odlično razumemo, vedno se dogovorimo, kdaj katero društvo uporablja prostor. Zelo pomemben vidik vašega društva je izobraževanje. Pred tremi leti ste si šentjurski vinogradniki zadali cilj, da o vinih nekoliko izobrazite tudi župana. Kako vam gre? • Vse od ustanovitve društva v letu 1981 so izobraževanja osrednji del društvene dejavnosti. Pripravimo od šest do osem izobraževanj letno, nobeno drugo takšno društvo jih nima toliko in tudi obiskana so zelo dobro. Tudi pri županu nam gre. Še vedno sicer rad pije pivo in špricerje, loči pa rdečo in belo vino, dobro in slabo vino. Ko ste bili šentjurski župan, ste v mesto pripeljali staro trto z Lenta, za katero še vedno skrbite. Kako vam gre? • Res je, ta trta je nekako vseskozi v mojih rokah. Zanjo skrbimo skupaj z gospodarjem kleti Lojzetom Krajncem in ostalimi vinogradniki. Rezitev opravimo z gospodarjem in aktualnim županom, enako velja za obiranje grozdja, torej trgatev. Letos smo iz te trte pridelali svoje vino, gre za simboličnih pet ali šest litrov. Za poskusiti je bilo, napili pa bi se bolj težko, (smeh) Pred dvanajstimi leti ste zapustili županski stol v Šentjurju. Kako pa spremljate delo sedanje oblasti? • Vseskozi ga spremljam, vidim tako dobre kot slabe poteze. Menim, da aktualni župan vodi občino v sorazmerju s finančnimi možnostmi, prejšnji župan pa je z ekipo nekaj zadev zavozil. Med temi je tudi nujno potreben nadvoz v Novi vasi. Denar pri državi je bil takrat zagotovljen, a so prosili, naj se ne dela. Delali ste v prometu, zato poznate problematiko. Kaj bi ta nadvoz pomenil za Šentjur danes? • To bi bila prometna rešitev za Kozjansko in tudi za industrijsko cono na južnem delu Šentjurja. Če se danes zruši most, ta cona nima dovoza. Glede na stanje v državi bodo težko kaj naredili. Kakšni pa so spomini na leto 1992, ko ste bili izvoljeni v prvi državni zbor? • Če primerjam dogajanje takrat in danes, lahko rečem, da je bilo v naših časih več entuziazma. Takrat seje delalo za Slovenijo, ni se vse merilo skozi politične stranke kot danes. Če je bil predlog dober, smo ga potrdili, ne glede na to, iz katerih ustje prišel. Danes pa vemo, kako gre, imamo pozicijo in opozicijo, ki se meljeta med sabo. Kaj bi se dalo po vašem mnenju narediti, da bi prebrodili te težke čase in bolje zaživeli? • Če bi na to znal odgovoriti, bi bil malce višje, (smeh) Posel (]5) ŠENTJURSKA PODJETJA NA SLABI BANKI Alpos je šentjurski rekorder Slaba banka. Dolgove treh šentjurskih podjetij so prenesli na slabo banko. » Piše: Metka Pirc Družba za upravljanje terjatev bank - DUTB je objavila seznam dolžnikov. Razkrili so posojila, ki sojih z NLB in NKBM prenesli na slabo banko, saj menijo, da imajo davkoplačevalci pravico izvedeti, kaj so plačali in kdo je naredil bančno luknjo. Decembra lani je država v pet bank vložila več kot tri milijarde evrov, DUTB pa je za milijardo evrov od obeh zgoraj omenjenih bank odkupila tvegane terjatve. Šentjurska podjetja skupno dolgujejo 57 milijonov evrov, nekateri izmed njih so tako na seznamu NKBM kot NLB. Daleč naj večji dolg ima podjetje Alpos d.d. (v stečaju), sledi dolg Koroške trgovine (v stečaju) in Harmonije co d.o.o. z Grobel-nega. Čeprav so na seznamu za zdaj le tri šentjurska podjetja, je finančna luknja, ki so jo uspeli pridelati, skoraj enaka tisti v Celju. Skupen dolg celjskih podjetij namreč znaša skoraj 60 milijonov evrov, gre pa za 16 celjskih podjetij. DEJSTVA Seznam šentjurskih podjetij in njihovih dolgov v evrih na slabi banki. Podjetje Kraj Dolg NKBM Dolg NLB Skupaj 1. Alpos (v stečaju) Šentjur 29.443.631 15.956.969 45.400.600 2. Koroška trgovina (v stečaju) Šentjur 2.376.526 8.461.858 10.838.384 3. Harmonija co d.o.o. (v likvidaciji) Grobelno 976.754 / 976.754 Alpos dvema bankama dolguje več kot 45 milijonov evrov. r«o dokumentacija šentjurske novice Zamrznitev časovne banke? Zaradi pomanjkanja denarja se morda obeta začasna zamrznitev časovne banke v Šentjurju. Kot pravi vodja projekta Jože Artnak, so že lani imeli težave, letos pa s predvidenim denarjem ne bodo mogli pokriti niti najbolj nujnih stroškov. Po njegovih informacijah so namreč v letu 2012, ko so banko ustanovili, prejeli 500 evrov, lani 362, letos pa le 200 evrov. Ideja časovne banke je zagotovo dobra - v njej menjalno sredstvo ni denar, temveč vložen čas. Gre torej za vzajemno izmenjavo različnega znanja in storitev, in to brez denarnega plačila. Čeprav se nekaterim poraja dvom o dejanski realizaciji tovrstnega 'bančništva', pa Artnak trdi, da je ideja na Šentjurskem dobro zaživela. Po njegovem je doslej v šentjurski časovni banki sodelovalo okoli 160 oseb. Ob pomanjkanju denarja Artnak opozarja tudi na pravno ureditev tega področja. Država namreč še vedno ni določila, kam sodi časovna banka v smislu davčne zakonodaje in preprečevanja dela na črno. »Naše prizadevanje bo tako teklo v smeri zakonske ureditve navedenega vprašanja ali vsaj jasnega tolmačenja pristojnega državnega organa,« pravi Artnak in dodaja, da si kljub težavam letos želijo povečati število članov in se povezati z Društvom upokojencev Šentjur in šentjursko ljudsko univerzo. (NK) @ Iz naših krajev RAZGLASILI IPAVČEVA VINA Kakovost vina se začne v vinogradu Najboljši. Tri vina gredo v letošnjo zakladnico županovih vin, kijih bodo pili ob posebnih protokolarnih priložnostih. » Piše: Metka Pirc Rumeni muškat Milene Zdolšek je letošnje Benjaminovo vino, Gustavovo vino je zwei-gelt Jurija Malovrha, Josipovo vino pa je pozna trgatev sa-uvignon, ki ga je pridelal vinar Janez Rečnik. To so letošnja tri Ipavčeva vina, najboljša vina, ki sojih izbrali za županova vina. Da vino veča veselje, odganja skrbi, ustvarja življenje lažje in bolj udobno, je bilo slišati na letošnjem podeljevanju priznanj najboljšim vinarjem. Zdravemu naj bi ta kapljica rujnega dajala moč in samozavest, bolniku je zdravilo in okrepičilo. Vse to razumljivo velja le ob zmernem uživanju. Enkrat na leto ocenijo vina domačih vinarjev, ki se zberejo na Zgornjem trgu v Šentjurju. »Ene ocene so bile boljše, druge manj, na splošno pa so naši vinarji zelo zahtevni do sebe. Vsi želijo zlato ali srebrno priznanje, a tudi bronasto pomeni lepo pohvalo. Večina vin, ki jih lahko kupimo pri veletrgovcih niti brona ne bi dosegla,« pravi predsednik društva vinogradnikov, Malovrh. Ure in ure dela Bolj kot posel uvrstitev med Ipavčeva vina šentjurskim vinarjem predstavlja posebno čast. Vsi trije letos izbrani vinarji so se v preteklosti že večkrat izkazali. Tako skoraj ni minilo leto, ko katero izmed vin družine Zdolšek ne bi bilo izbrano za županovo. Martin Zdolšek s Ponikve je na nedavnem prazniku šentjurskega vina v okviru Šentrjurjevega v svojem imenu ter imenu sina Jureta in žene Letošnji najboljši vinarji: Jurij Malovrh, Janez Rečnik in Martin Zdolšek. Foto Metka pk Milene pobral mnogo priznanj. V vinogradu imajo 4500 trstov. »Nahajajo se na nadmorski višini 330 metrov, kar je zelo ugodna lega, pridelujemo na okolju prijazen način, pri integrirani pridelavi ne uporabljamo agresivnih zaščitnih sredstev, veliko dela je ročnega. Pridelka je sicer manj, a je kakovost boljša,« razlaga po podelitvi Zdolšek. Kakovost vina se po njegovih izkušnjah začne že v vinogradu, bolj skrbni ko so lastniki in več ko vložijo truda, boljši je rezultat. S tem se strinja tudi Janez Rečnik iz vinorodnega okoliša Jazbina, ki se z vinogradništvom ukvarja že od malih nog. »To mi je v veselje, vložiti je treba veliko volje in truda. Ima- mo 15.000 trsov, kar pomeni, da dela cela družina in še prijatelji zraven,« pojasni. Njegovo Josipovo vino je nekaj posebnega; ker gre za pozno trgatev, je posebno pozornost namenil zaščiti grozdja. 300 litrov Benjaminovega in Gustavovega vina ter 150 litrov Josipovega vina gre v zakladnico letošnjih protokolarnih vin. Ocenili 85 vin Da res niso imeli težkega dela, saj so bila vsa vina dobra, pa pravi šentjurski župan Marko Diaci. »Letos smo izbirali med osmimi vini. Vsako leto se kakovost vidno izboljšuje, ponosni smo lahko na naša vina in mislim, da se lahko postavimo ob bok vsem vinarjem v državi. Želim, da bi to kakovost znali uspešno iztržiti,« razmišlja Diaci. Sam ima najraje suha in polsuha vina, še raje pa si natoči špricer. Poleg Ipavčevih vin, ki sojih izbirali med osmimi z zlatimi priznanji nagrajenimi vini, so vinarji letos na ocenjevanje dali 85 različnih vin. To je petino manj kot lani. Svoje je naredila suša, kar pomeni, da so nekateri vinarji manj škropili trto, jeseni pred trgatvijo je udarila še toča. »Iz slabega grozdja se da narediti dobro vino, iz najboljšega grozdja pa ni problema narediti tudi slabo vino,« stanje komentira Jurij Malovrh, prvi mož društva šentjurskih vinogradnikov. Iz naših krajev @ ZA PRAVE GURMANE Vse bolj cenjene domače dobrote Naj salama in kruh. Vračamo se v stare čase, tudi mlade zanima doma pečen kruh in skrbno predelana salama. » Piše: Metka Pirc Letošnji 'naj salamar', kot imenujejo tistega, ki izdela najboljšo salamo, je Branko Kantužer. Strokovna komisija, ki je ocenjevala letošnje salame na Šentjurjevem, ga je dodobra presenetila. Že več let prinaša salame, a da se bo domov tokrat vrnil s prvim mestom, res ni pričakoval. »Pomembne so sestavine, 90 odstotkov dobre salame pa je sušenje. V letošnji zimi smo se kar namučili, a nam je uspelo,« je dejal Kantužer. Še ena salama je letos postala zlata. Prinesel jo je Lojze Krajnc, ki pravi, da je skrivnost uspeha v domačem prašiču in dobri izdelavi. »Tudi dmžba mora biti. Če je dobra volja, ne škodi,« se nasmeji. Letos ocenili 22 vzorcev Možje salam ne izdelujejo zaradi posla, ampak kar tako, iz veselja do dela in za razveseljevanje brbončič članov družine, tu in tam jih dajo komu pokusiti. Letos so ocenjevali 22 vzorcev salam, poleg dveh zlatih medalj je komisija podelila še tri srebrne in šest bronastih, ostali so dobili priznanje za sodelovanje. »Ocenjevali smo po šestih kriterijih, pomemben je zunanji izgled, okus, struktura izdelka, barva. Gre za domače kmečke salame, ki se bistveno razlikujejo od industrijskih salam. Vse je bolj izvirno, avtohtono in to je tisto, kar zanima gurmane,« pravi predsednik mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic, predsednik komisije. Ker izhaja iz Zgornje Savinjske doline, sam izdeluje savinjski želodec. »Preizkusili smo ga že za veliko noč,« se nasmeji. Letos so nekoliko pohiteli, saj je tudi narava malce prehitevala, a letina bo po Štiglicevih besedah tudi pri salamah dobra. Branko Kantužer s Kalobja je letošnji 'naj salamar'. Foto Metka Pirc ■1)1KOMO Kantužar Peka kruha je ženska domena. FotonmE/FAs Bel kruh ni več moderen Če imajo glavno besedo pri salamah ponavadi moški, je peka kruha od nekdaj ženska domena. Kot prave mojstrice so se izkazale tudi šentjurske gospodinje, ki so na Šentjurjevo prinesle 30 hlebov kruha. Prevladoval je polnozrnati kruh, pa ajdov in pirin, belega je bilo manj. »Kruh najprej pogleda- mo od zunaj, zanima nas videz. Ko ga prerežemo, vidimo gostoto, ko ga okusimo pa je pomembno, da je ravno prav masti, kvasa vode,« razlaga Nada Pungeršek, članica društva Mavrica, ki je skupaj z dvema članicama komisije pregledala kruh. Ugotavlja, da se v naše domove vrača star način prehranjevanja. »Bil je čas, ko je bil moderen beli kruh, sedaj gremo nazaj na doma pečene dobrote,« pravi. Za ohranjanje domače tradicije pri gospodinjah že 20 let skrbijo v društvu Mavrica. Vodi ga Martina Volarič, ki pravi, da je v društvu tačas okoli 140 članic. Zimo namenijo obiskovanju tečajev, tu in tam gredo na ekskurzijo, spodbudno pa je, da se jim pri delu pridruži vedno več mladih. @ Vrtnarimo Fižol v maju na grede Uporabno. Čeprav so v mesecu maju naše gredice že pripravljene za saditev temperaturno občutljivejših vrtnin, je priporočljivo počakati do 'Zofke' (15. maj), da nas ne preseneti pozeba. » Piše: Bojana Jevšenak Mesec maj je čas, ko lahko vrtnarji izkoristimo daljše dneve tako za številna opravila na vrtu kakor tudi za uživanje v lepoti pomladnega cvetja ter opazovanje ptic in metuljev, ki jih privabijo toplejši dnevi. Čas za setev fižola, nizkega in visokega Ker so nizke sorte fižola temperaturno nekoliko manj zahtev- DEJSTVA r 15. maj je dan 'uscane Zofke', za katero velja ljudski rek: »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.« Zastirka iz trave se bo kmalu spremenila v kvaliteten humus. ne, bo gospa Veronika na svojem vrtu v začetku maja najprej posejala nizke, nekaj dni kasneje pa še visoke sorte fižola. Nizek fižol ne potrebuje opore in lahko ga posadimo, ko ima zemlja okoli 10 °C. Za setev visokega fižola počakamo na odhod 'ledenih mož', nato v vrsto najprej postavimo prekle in okoli vsake posadimo 12—15 semen fižola. Če sejemo prezgodaj, lahko seme zgnije, rastlina pa bo slabotna in dovzetna za bolezni. Ne pozabimo na šetraj, s katerim učinkovito preženemo uši. Materina dušica - blagodejna kot naše mame. http://www.zelenadolina.eu Okrepčevalnica Zelena dolina Stoperce 35A 2289 Stoperce Tel.:02/ 761 00 26 Zelena dolina - ponudba za skupine - domače jedi -jedi z žara - vikend ponudbe - prirejanje zabav - ogled papig - sprostitev v naravi Zastirka na vrtu Z zastiranjem sadik lahko začnemo že v maju, saj na ta način nekoliko zavremo rast plevela, predvsem pa rastline okrepimo in jih pripravimo na sušno, manj prijazno obdobje. Zemlja pod zastirko je namreč rahla in vsaj malo vlažna. Sveže pokošena mlada trava je odlična zastirka, saj že po kratkem času iz nje nastane kvaliteten humus. Za zastirko lahko uporabimo tudi slamo, seno, vejice, lubje, koprive, gabezovo listje, vratič, gozdno praprot ali druge mlade zdrave rastline, ki ne vsebujejo semena. Pazimo, da plast zastirke ni predebela, sicer se lahko v njej razvijejo plesni ali naselijo škodljivci. Timijan in materina dušica -tinktura Timijan (Thymus vulga-ris) poznamo kot gojeno, vrtno, zdravilno rastlino, ki ima svojo sorodnico v naravi in jo imenujemo divji timijan ali materina dušica (Thymus serpyllum). V maju naberemo cvetočo zel in z njo napolnimo dobro polovico steklenice. Prelijemo s sadnim žganjem in postavimo na toplo, sončno mesto. Po 4—5 tednih precedimo in tinkturo prelijemo v temno steklenico ter shranimo v temnem in hladnem prostoru. Eterični olji materine dušice in timijana spodbujata izločanje sluzi v bronhijih, pospešujeta izkašljevanje in čistita dihalne poti. JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: • do 27% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA VRTNARSTVO ■Vengust ‘Katja Cavš s.p. univ. dipl. ing. agr. Osredek!, 3230Šentjur Tel./fax: 03/ 57413 68, Mobitel: 031 355 895 E-mail: vrtnarstvo.vengust@gmail.com JELOVICA TO JE TA DOBER OBČUTEK. RADIO ROGLA. 22,33 Poslušanost [doseg] izmerjena med vsemi prebivalci občin: Šentjur, Dobje, Štore, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah. Vir: Radiometrija, marec 2014, moški in zenske, 10 do 75 let, velikost vzorca 189 enot. Rogla Aktual Štajerski val Celje Val 202 Ra SLO 1 Radio 1 Ognjišče (20) Foto reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. — UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Foto reportaža (2j) Slivničani n^| treie priveslali do cilja. Nasmejani obrazi tekmovalcev in gledalcev. 'Župo' mešal tudi župan. Police pod razstavljenimi pokali so se kar šibile. Zgornji trg poln od jutra do večera Organizatorji poskrbeli, da obiskovalcem ni bilo dolgčas. » Piše: Zoran Borovšak » Foto: Jure Godler, Zoran Borovšak, Vid Aužner SMEH JE POL ZDRAVJA. '« ’ T'*• jOf A . p (tj % % -w/m HflEP/ rt ^ ra vi praznik 3 je Šentjur go-I ^ stil pred zad-JL nji aprilski vikend. Kljub grožnjam z dežjem in pregovorno slabemu aprilskemu vremenu, je zdržalo do konca prireditev, tako da so obiskovalci in razstavljale! prireditve Šentjurje vo ostali na suhem. Na tržnici so letos dali prednost domačim in rokodelskim izdelkom. V sklopu praznika je po- tekalo tudi tekmovanje v kuhanju Šentjurjeve kisle župe, pri katerem je letos slavila ekipa Folklore 63. Potekalo je še veliko športnih prireditev in tekmovanj, najrazličnejše razstave ter revija narodno-za- bavnih ansamblov in odraslih pevskih zborov. Pomembno tekmo, Šentjurjeve igre, kjer se krajevne skupnosti borijo za prehodni pokal, je letos osvojila ekipa krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. NA ŠENTJURJEVEM SO IMELI LETOS PRED KIČEM PREDNOST PRAVI ROKODELCI rudtrta doibagora Ekipe so poleg 'župe' ponudile tudi domače dobrote. S skupnimi močmi je vsaka naloga lažja. ► Kisla 'župa' Enolončnica, ki sojo na kmetih ponudili ob vseh večjih delih. Danes jo tradicionalno ob jutranjih urah ter ob koncu rajanja strežejo na gostijah. Sveti Jurij Bil je krščanski vojak, doma iz turške Kapadokije, ki je živel okrog leta 300. Krščanska legenda o njem je poganskega izvora in ga povezuje s prihodom pomladi v deželo. Najbolj znano legendo o njem je napisal srednjeveški pisec Jacobus de Voragine. V tej legendi sveti Jurij premaga zmaja, ki predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera, krščanstvo, premaga. Je zaveznik številnih pomembnih mest pri nas in po svetu. Prav tako je zaveznik orožarjev in vojščakov. Upodobljen je kot možat mladenič s sulico in ščitom, ki sedi na belem konju. Šentjurski gasilci v letošnjem letu praznujejo 140 let delovanja. Ob tej priložnosti so v gasilskem domu pripravili posebno razstavo, kjer so si obiskovalci lahko ogledali zgodovino njihovega delovanja in opreme od začetkov do danes. Pripravili so tudi krajši predstavitveni film, v katerem smo prepoznali glas bivšega poveljnika, Branka Oseta. Največ zanimanja na razstavi je požela stara brizgalna. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Kronika Huda nesreča usodna za moškega MINI KRIMI Bombe Še vedno tu Šentjurju pa je naslednjega dne Huda prometna nesreča seje zadnji aprilski dan zgodila v Šentjurju pri Celju. Do nesreče je prišlo, ko je 44-letni voznik tovornega vozila s pripetim polpriklopnikom vozil po regionalni cesti, iz smeri Dramelj proti centru naselja Šentjur. Na Ulici Miloša Zidanška v Šentjurju je zapeljal na nasprotno-smemo vozišče ter čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno nasproti pripeljal 71-letni voznik. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo nazaj, kjer je obstal ob levem robu vozišča, skupina vozil pa je zapeljala naprej na brežino ob levem robu vozišča, kjer je trčila v živo mejo večjih smrek. Zaradi hudih ran je 71-letnik umrl na kraju nesreče, njegova sopotnica pa je bila hudo ranjena. Voznik tovornjaka ni bil poškodovan. Na vozilih je nastalo skoraj za devet tisoč evrov škode. Po neuradnih informacijah je v nesreči umrl oče znanega televizijskega in radijskega voditelja Boštjana Romiha. Letos je na območju Policijske uprave Celje umrlo 7 ljudi, v enakem obdobju lani pa 6. (NM) Pri podiranju starejšega gospodarskega objekta na Primožu so 27.3. našli ročno bombo, ki izvira iz II. svetovne vojne. 6 let brez registracije Pri nadzoru voznika tovornjaka za prevoz vozil so policisti 30. 3. ugotovili, da vozilo že 6 let ni registrirano. Poleg nepravih tablic voznik ni imel niti ustreznega vozniškega dovoljenja, zato je bil tovornjak zasežen. Sumljivec Krajani Dol so obvestili policijo, da po vasi hodi neznanec, ki po hišah prosi za hrano in pijačo, pri tem pa je tudi zelo vsiljiv in agresiven. Policisti so pri njem našli nekaj orodja, ki ga je najverjetneje odtujil. Prvoaprilska? Sodelavec je na delovnem mestu 1. aprila večkrat žalil in zmerjal sodelavko. Izdana mu je bila globa. Istega dne je na Lopaci prišlo do spora med očetom in sinom, kjer je mladoletni sin pričel odrivati očeta. Tudi po kmetijski opremi gre Možakarja sta iz trgovine s tehniko 10. aprila odtujila električnega pastirja. Iz trgovine v nekdo odtujil za 5000 EUR ba-lirne folije. 'Aufbiks' I. Znanca sta se 12. aprila med čakanjem pri obratu orientalske hitre hrane uspela spreti in 'pora-vsati'. Še huje je bilo iste noči na Ponikvi, kjer sta na praznovanje rojstnega dne prišla nepovabljen-ca in enega od udeležencev močno porezala z razbito steklenico. 'Aufbiks' II. Gostilničar je 14. aprila po pritožbah, da v njegovih prostorih poslovnež opravlja svojo dejavnost, le-tega skušal prepričati, da preneha, vendar brez vihtenja pesti ni šlo. Naftaši II. Iz Kamnoloma v Hrastju so neznanci 17. aprila odtujili 700 litrov nafte. Ogenj II. Lastnica je v kurilnici vklopila peč, nato pa odšla po opravkih. Medtem je začelo goreti, kar je opazil bližnji sosed. Ko je lastnica skušala pogasiti požar, se je pri tem nadihala preveč strupenih plinov. Na koncu so ogenj ukrotili gasilci, škode pa je za pet tisočakov. Tudi vam kdaj primanjkuje magnezija. Mg Z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda' Donat Mg je z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda.* V1 litru vsebuje okrog 1000 mg magnezija, zadoščajo pa že 3 decilitri dnevno. Ob Donatu Mg seveda ne pozabite na pomen raznolike in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja. Narava zdravi donatmg.eu Kronika (23) V Šentjurju porast kaznivih dejanj PP Šentjur. Beleži se porast kaznivih dejanj in upad prometnih nesreč. » Piše: Jasna Romih Policijska postaja (PP) Šentjur je v začetku marca pripravila poročilo o delu za leto 2013. Predvsem zaskrbljujoč je porast kriminalitete z izstopajočim premoženjskim kriminalom, poslabšano stanje na področju smrtnosti in lažje poškodovanih na šentjurskih cestah, pozitiven pa je upad problematike iz naslova prekrškov. Varnostna situacija je na območju občine Šentjur po besedah komandirja PP Ludvika Petriča primerljiva s preteklimi leti. Lahko jo ocenjujemo kot dobro, a vendarle slabšo kot v letu 2012. Slabša prometna varnost Izstopajoče področje varnosti cestnega prometa kaže, da so policisti sicer obravnavali manj DEJSTVO CEfepS Ničelna toleranca do nasilja Na področju družinskega nasilja so obravnavali za 26,7 odstotka manj prekrškov kot v letu 2012 ter manj kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Izrekli so tudi manj ukrepov prepovedi približevanja ogroženim v tovrstnih kršitvah. Žrtve v teh kršitvah so v večini primerov bile žene in drugi šibkejši člani, med katerimi so pogosto tudi otroci. Po besedah Petriča prav v vseh oblikah nasilja skrbijo, da se upošteva do tega delikta ničelna toleranca. Kršiteljem so tako izrekli 20 ukrepov prepovedi približevanja, kar je 5 manj kot v letu 2012, od tega jih je bilo 19 tudi podaljšanih s strani preiskovalnega sodnika. Petrič opozarja, da so tukaj še vedno v igri velike številke, saj sta na tem področju več ukrepov izdali le PP Velenje in PP Celje. prometnih nesreč, a je med njimi bilo več takšnih, ki so se končale s smrtnim izidom. Ena oseba je izgubila življenje na avtocesti med reševanjem psov, na odseku Šentjur-Mestinje je bil vzrok takšne nesreče nepravilna stran in smer vožnje, za tretjo osebo, ki je izgubila življenje v prometni nesreči, pa je bila usodna neprilagojena hitrost na cesti Žiče - Dramlje. Posledice prometnih nesreč so se splošno gledano izboljšale, o čemer priča podatek o manj hudo telesno poškodovanih. Pretekla leta, na primer v letu 2011, smo beležili nekoliko več tovrstnih poškodb, kar pa je po Petričevih besedah bilo predvsem na račun avtoceste. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč na območju PP Šentjurje bila nepravilna in neprilagojena hitrost vožnje, stran in smer vožnje, nepravilni premik z vozilom, neupoštevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje. Pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa so policisti odvzeli tudi 20,5 odstotka več vozniških dovoljenj kot še leto poprej, prav tako so izrekli več prepovedi nadaljevanja vožnje, zasegli pa so za 20 odstotkov manj vozil in pridržali le 4 voznike, kar je posledica spremembe zakonodaje na področju prometa. Kriminaliteta v okvirih leta 2012 Stanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete je primerljivo z letom 2012, a z manjšim (14-odstotnim) porastom celotne problematike. Pri tem izstopa problematika na področju premoženjske kriminalitete, ki se je v preteklem letu povečala kar za 45,4 odstotka. A po Petričevih besedah moramo tu upoštevati, daje v tem segmentu premoženjske kriminalitete preiskanost bila večja za kar 30,9 odstotka obenem pa je bila preiskanost vseh kaznivih dejanj nižja. Povečalo se je tudi število kaznivih dejanj poslovnih goljufij, a so na področju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo spisali manj kazenskih ovadb kot še leto poprej. Padel je tudi delež kaznivih dejanj, ki so jih policisti odkrili z lastno dejav- nostjo, z 21 odstotkov v letu 2012 na 9,7 odstotka v preteklem letu. Kljub temu je Petrič prepričan, da so učinkovito obvladovali operativno problematiko, saj so na področju preprečevanja uživanja prepovedanih drog zaznali 9 prekrškov, kar je več kot v letu 2012, in manj kaznivih dejanj z navedenega področja. Manj prekrškov Izboljšuje se tudi problematika na področju prekrškov. Policisti so bili zelo uspešni pri odkrivanju kršitev, ki vplivajo na občutek varnosti v lokalnem okolju, saj so zaznali le 3 kršitve po Zakonu o omejevanju porabe alkohola in po Zakonu o orožju le 1 prekršek (v letu 2012 je bilo teh 6). So pa obravnavali 3 kazniva dejanja, povezana z orožjem, kjer so med drugimi zasegli tudi avtomatsko puško s pripadajočim strelivom. Na delovanje policijske postaje je vplivalo tudi dejstvo, daje od sistematizacije osemindvajsetih policistov, od katerih je eden pripravnik, v enoti dejansko opravljalo naloge policije le 20 policistov oziroma 71,4 odstotka. (24) Družabno Mestni trg šentrockal Tradicionalni Šentrock, ki ga že 14 let prirejajo v Študentskem klubu mladih Šentjur, je tudi letos uspel. Več kot 1.500 ljubiteljev dobrega rocka seje tokrat zbralo pod šotorom na Mestnem trgu, kjer so 'zažigali' Mi2, hrvaški Brkovi, Kronika in Deck Ja-niels. (NK) Šentjur na turističnem zemljevidu Šentjurjevo je priložnost, da se pokaže kakovost tukajšnje kulinarike, ki je eden od pomembnih vidikov kakovostnega turizma. Prvi dan so podelili priznanja najboljšim vinarjem, izdelovalcem salame in gospodinjam, ki so spekle najboljši kruh. Predsednica društva Mavrica Martina Volarič najraje speče beli ali polbeli kruh. Na fotografiji v družbi šentjurskega župana Marka Diacija, ki je podeljeval priznanja gospodinjam. Foto Metka Pirc Predsednik mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic je predsedoval komisiji za ocenjevanje salam, zlato salamo pa je prinesel tudi Lojze Krajnc. Foto Metka Pirc Priznanja za najboljša vina so pomagali podeljevati: tajnik šentjurskega vinogradniškega društva Franc Pevec, podpredsednik društva Edvard Kolar in predsednik vinogradniškega društva Sveti Urban iz Gorice pri Slivnici Martin Cmok. Foto Metka Pirc PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Družabno (25) Osrednje priznanje Mestne skupnosti Šentjurje prejel Rudi Ferlež. Foto jure Godler Rudi Ferlež je prejel kipec sv. Jurija Na slavnostni akademiji mesta Šentjur so podelili priznanja najzaslužnejšim meščanom. Kipec sv. Jurija je dobil Rudi Ferlež za vsestransko aktivnost in ohranjanje slovenske tehnične dediščine. Listino Mesta Šentjur sta prejela podjetje Kea in Knjižnica Šentjur. Obiskovalci so lahko uživali ob nastopu odlične a capella skupine Project Voice. Predsednik MSŠ Jože Štiglic, Rudi Ferlež, Tatjana Oset (knjižnica) in Boštjan Kukovičič (KEA). Foto Jure Godler Simonca nagrajenka Radia Rogla 1. Mobilni Toyota servis Štajerskega avto doma Maribor in Radia Rogla se je ustavil tudi v Šentjurju. Simonca Silahič iz Šentjurja še nikoli ni dobila kakšne nagrade, zdaj pa je bila hibridna Toyota Auris njena kar za celih 24 ur. Z družino so jo dodobra preskusili in se odpeljali na daljšo pot, tako da so v Toyoti bili tudi skoraj vso noč. »Tale hibridna Toyota je res je tiha in varčna, nas je navdušila,« je povedala Simonca. /nc\ ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. \^C/ urednistvo@sentjurskenovice.si Na tržnici Prišel je, prišel Zeleni Jurij.. .... ki je tudi letos v Šentjurju poskrbel za bogato kulturno in kulinarično dogajanje. » S košarico na tržnici za vas Ika Plevnik Osrednje in najbolj pestro dogajanje je bilo v sklopu Šentjurjevega tudi v soboto dopoldne. Medtem ko se je množica obiskovalcev vila proti osrednjemu šotoru, kjer so folklorne skupine tekmovale v kuhanju kisle 'župce', smo se mi prebijali od stojnice do stojnice po Zgornjem trgu in ulici skladateljev Ipavcev. Na številnih stojnicah smo imeli kaj videti, prigrizniti in kupiti. Številni znani obrazi »Sama fajna roba,« nas je ogovoril mimoidoči domačin Lojze, ko smo si na stojnici Vrtnarstva Razgoršek ogledovali prekrasne lončnice za zasaditev balkonov in teras. Kar težko se je bilo odločiti med raznobarvnimi surfinija-mi po 1,50 evra in razkošnimi pelargonijami ali klasičnimi begonijami po 1,80 evra. Na koncu so v naši košarici pristali gorenjski nageljni po 1,50 evra. Naleteli smo tudi na starega znanca svinjskega sejma, lončarja Francija Buserja, ki pravi, da danes gospodinje rajši kupujejo gotove potice kot posodo, v kateri bi jo spekle. Z užitkom smo se ustavili na stojnici mladega, podjetnega Roberta Dolarja, ki prihaja iz Velike Pirešice z izvrstnimi domačimi mesnimi izdelki. Z dobrotami, kot smo jih poskusili na njegovi stojnici, od salam, klobas, zaseke, domače paštete, se mu bo gotovo uspelo prebiti visoko na lestvici v konkurenci. V bližnji prihodnosti že napoveduje prihod na celjsko tržnico. Veliko bižuterije, manj domačih dobrot Na svoj račun so prišli vsi, ki si radi pasejo oči Vrtnarstvo Razboršek je znano po kvalitetnih sadikah. Foto ikaPi™* in nakupujejo bižuterijo, mi pa ji večje pozornosti nismo namenili. Bolj nas je zamikala ponudba kravjega in kozjega sira iz Mokronoga. Ocena: odlično! Takoj v košaro z njim. Poleg še buteljko vina iz kleti domačina Martinčiča, po korenček in solato pa še vedno na celjsko tržnico. CELJE tržnica CELJE svinjski sejem Šentjur Kravji in kozji sir 15 do 16 12 do 15 20 Konopljino olje, 1/21 16 Ni ponudbe 18 Sadike paradižnika 0,50 0,50 0,50 Sadike paprike 0,50 0,50 0,50 OBRAZ TRŽNICE Mladost in pridnost rodita uspeh. FotoikaPievnik Marija Zelič iz Šentjurja Že leta kupujem okrasno cvetje v Vrtnarstvu Razboršek in sem zelo zadovoljna. Pripeljem korita in izberem, kar želim, in dobim domov vse lepo zasajeno in urejeno. Letos se bom verjetno odločila za pelargonije, viseče za balkon, na oknih pa bodo stoječe. Za barvno kombinacijo se še nisem odločila, saj nameravam z zasaditvijo še malo počakati. Nekateri so zaradi toplega vremena zelo pohiteli, jaz pa se bojim, da nas lahko preseneti še kakšen mrzel vremenski val. Tudi krepke in zdrave sadike paprike in paradižnika, ki bogato obrodijo, vedno kupim v tem vrtnarstvu. Danes sem si že ogledala, kaj imajo, in grem še malo pogledat po drugih stojnicah, če se bo našlo kaj dobrega. Na koncu pa grem še obvezno na kislo juhico, ki jo danes kuhajo za vse obiskovalce Šentjurjevega. «1 CELJSKE LEKARNE Teč-ztC vaše, i^avjje, L^Cefj^Lh Hc£lni www.lekarnaNaKlik.si Lekarna Šentjur Cesta Leona Dobrotinška 3b 3230Šentjur JAPONSKI COSMO LIFTINC Osvežen in mlajši obraz Japonski cosmo lifting je neinvaziven naraven način za pomladitev obraza. Lepotna alternativa. Inovativna naravna metoda pomlajevanja obraza. » Pripravila: Nataša Jevšovar Japonski cosmo lifting je nevro-senzorični postopek, ki se ročno izvaja na obrazu, pri tem pa se uporablja naravne ekološke izdelke. Popolnoma naravna metoda pomlajevanja s posebnimi masažnimi prijemi na akupresurne točke je nekirurška alternativa obraznemu liftingu. Posledica terapije je dvig obraznega tkiva, obrazne mišice se učvrstijo, gube so manj izrazite, obraz je videti svež in sijoč. S stimulacijo živčevja in akupunkturnih točk se uravnoveša tudi telesno in duševno zdravstveno stanje. Japon- NAMIG iiefcps Za mlade in manj mlade Japonski cosmo lifting obraza naj bi bil primeren za ženske in moške vseh starosti. Pri mlajših naj bi se izkazal kot odlična preventiva proti nastanku drobnih gubic in izgubi kolagena. 5 terapijami namreč ostane koža napeta in zdrava. Pri zrelejši koži pa zmanjša učinke staranja, kot so drobne gubice in starostne pege, ki z rednim izvajanjem terapije postopoma bledijo. ski cosmo lifting, ki je v Sloveniji novost, v tujini pa že mnogi prisegajo na to metodo pomlajevanja, je razvila svetovno znana reflek-soterapevtka Lone Sorensen. Pri nas je ena izmed prvih licenciranih izvajalcev te metode tudi Celjanka Lilijana Vertačnik. Lepša koža in boljše počutje Z izvajanjem japonskega cosmo liftinga spodbudimo 21 tradicionalnih akupunkturnih točk, kjer vsaka spodbuja in uravnoveša delovanje celotnega telesa ter vpliva tudi na hormonski sistem. Kožo obraza pomladi v nekaj terapijah, celotno telo pa se napolni z energijo. Terapija izboljša prekrvavitev, zmanjša število toksinov in oksigenacijo tkiv. Spodbuja pa tudi nastanek kolagena in elastana, ki zagotavl- jata kakovostno kožo. Z rednim izvajanjem terapije lahko zmanjšamo gube, mlahavost, število starostnih peg in aken ter izboljšamo teksturo kože. O učinku metode priča tudi dejstvo, da lahko z njo občutno izboljšamo celo stanje mišic po obrazni paralizi. »Učinek japonskega cosmo liftinga je viden na obrazu in počutju osebe že po prvi terapiji. Število potrebnih terapij je odvisno od stanja kože in stanja telesa osebe. Za resnično pomlajen videz priporočam od 8 do 12 terapij,« svetuje Vertačnikova, ki pri izvajanju terapije v svojem salonu uporablja posebno hladno stiskano šipkovo olje. Za pridelavo tega šipkovega olja ne uporabljajo topil pri ekstrakciji, prav tako ni kemično rafinirano, za antioksidacijo pa uporabljajo le naravne tokoferole. Ta olja so bistvena, ko gre za generi-ranje celic in biokemične procese, ki jih povezujemo z regeneracijo tkiv. Šipkovo olje se uporablja v kozmetiki in dermatologiji za izdelavo krem za obraz in telo, losjone in celo zdravljenje kapilar. taHTJURSKI NAMIG DD3ČP3 Neinvazivna metoda Večina ukrepov proti prehitremu staranju kože, ki so razpoložljivi na trgu, je invazivnih. Med njimi je najbolj razširjena uporaba kirurškega liftinga, botoksa, kolagena in podobnih polnil. Njihova uporaba vsekakor ne deluje blagodejno na telo in lahko vodi do nezaželenih stranskih učinkov, kot je prehod toksinov v druge dele telesa. Kreme in losjoni imajo pri tem le malo ali skoraj nič učinka. Zdaj pa je na voljo metoda, ki brez stranskih učinkov izboljšuje strukturo kože in blagodejno vpliva na celotno telo. POLOŽENO NA SRCE Lilijana Vertačnik, certificirana terapevtka japonskega cosmo liftinga, vaditeljica joge obraza, kristaloterapevtka, maserka v salonu ‘Lepota, Vitalnost in Mistika’ Učinek delovanja pri japonskem cosmo liftingu obraza je podoben kot pri posegih z botoksom. Trajanje učinka pomlajevanja je od sedem do devet mesecev. Po tem času je priporočljivo narediti nekaj ponovitvenih terapij, saj tako podaljšamo učinek tega naravnega liftinga. INŠTITUT ZA ZDRAVSTVENO NEGO IN ZDRAVSTVENO VZGOJO POMOČ IN NEGA NA DOMU Naše izkušene, diplomirane medicinske sestre pomagajo pri osnovnih življenjskih aktivnostih in skrbijo za kakovostno bivanje v domačem okolju. Prepoznajo težave in potrebe uporabnika ter individualno načrtujejo aktivnosti, ki pripomorejo k ohranjanju in krepitvi zdravja. Za več informacij smo dosegljivi na: 041/238-497 ali info@institut-nega.si INŠTITUT ZA ZDRAVSTVENO NEGO IN ZDRAVSTVENO VZGOJO Spletna stran: www.institut-nega.si ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Mladi Učenci OŠ Franja Malgaja, ki ustvarjajo v Teatru nadebudnih, od 16. do 18. maja odhajajo na tridnevni festival Vizije v Novo Gorico. To pomeni, da so se uvrstili med osem najboljših gledaliških skupin v državi in bodo edini slovenski osnovnošolci na festivalu. i1 maL* Učenci OŠ Hruševec pripravljajo interaktivni vodnik po učni poti. Foto OŠ Hruševec E-vodnikodmlinado kamnolomov Osnovna šola Hruševec Šentjur že tretje šolsko leto sodeluje v projektu Popestrimo šolo, ki ga financira evropski socialni sklad v okviru ministrstva za izobraževanje. Učence vključujejo v številne aktivnosti, spoznavajo kulturno in naravno dediščino domačega kraja, prst v okolici šole, ukvarjajo se z akvaristiko, meteorologijo, vremenskimi spremembami. Aktivnosti so naravnane multimedij-sko, interaktivno in spodbujajo k povezovanju znanja o domačem okolju z modernimi pristopi. »Pri vseh aktivnostih so se učenci naučili dela s kamero in fotoaparatom ter obdelave fotografij in videa. Rdeča nit aktivnosti projekta pa sta bila Ferležev mlin in kamnolom mlinskih kamnov,« pojasni vodja projekta, profesorica Nina Hriberšek. Učenci so pod njenim mentorstvom pripravili e-knjigo o mlinu in kamnolomu. Pripravljajo še interaktivni e-vodnik po učni poti, ki bi naj potekala od mlina do kamnolomov. Učenci osnovne šole Hruševec Šentjur so se udeležili zaključne konference projekta Popestrimo šolo aprila v Mariboru. Kot pravi Hriberškova, so tam predstavili izdelavo e-knjige ter številne aktivnosti, ki so jih v okvira projekta izvedli na šoli. Osmošolci so iz prve roke izvedeli, kateri poklici so danes najbolj Zanimivi. Foto Mirjana Aužner Drameljčani na tehniški dan Na tehniški dan so se odpra- eden izmed največjih v državi, vili učenci OŠ Dramlje sredi Ogledali so si kulturno-športni prejšnjega meseca. Na Šolskem program in iz prve roke od sta-centru Celje so spoznavali sre- rejših vrstnikov izvedeli, kako dnješolske programe in pokli- je obiskovati to veliko šolo. V ce, ki so zanimivi za nadaljno drugi polovici tehniškega dne izobraževalno pot. Preizkusili so se odpravili še na celjsko so se tudi na delavnicah. Zao- srednjo zdravstveno šolo, kjer krožili so med petimi srednji- so jih najbolj pritegnile spečimi šolami, ki delujejo v okvira alizirane učilnice za praktični celjskega šolskega centra, ki je pouk. Prebirali eko pravljice V aprilu na šolah pripravljajo elektriko. Prebirali so eko pravljice, številne aktivnosti, s katerimi se ki so bile izhodišče za njihovo spomnijo dneva Zemlje in odnosa, ki nadaljne ustvarjanje. Preizkusili so se ga imamo do narave. Že sredi meseca v poligonu, igrali hokej in boj med so učenci OŠ Frana Malgaja pripravili dvema ognjema. Šestošolci so očistili eko dan, v okvira katerega so delali po šolski okoliš, nekateri so si ogledali skupinah. Barvali so šolsko ograjo, čistilno napravo, spet tretji pa so koše za smeti in risali znake, ki spoznali, kako šole obiskujejo njihovi opozarjajo na varčevanje z vodo in vrstniki v Keniji. Učenci SO S Številnimi opravili polepšali Šolo. Foto OŠ Franja Malgaja Planinčani srebrni v Pragi Mladinski pevski zbor s Planine barvita, saj festival privabi številne pri Sevnici se je konec meseca marca mlade celo iz Združenih držav udeležil mednarodnega festivala Amerike, Kanade in Japonske, mladinskih pevskih zborov v Pragi, ob njih pa je bil zastopan tudi Pod vodstvom zborovodje Mateja dobršen del Evrope. Ob zelo Romiha je zbor v zelo močni dobri organizaciji so otroci ob mednarodni zasedbi osvojil srebrno tekmovalnem delu spoznavali še priznanje. lepote Prage, ob tem pa se družili z Zborovska zasedba je bila zares mladimi iz ostalih zborov. Na mednarodnem pevskem festivalu so se Planinčani odlično odrezali. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur beseda@radiorogla.si v BESEDA JE VAŠA tVsako soboto po 11. uri! j Za obstanek v dodatne kvalifikacije KK Tajfun. Šentjurski košarkarji so se začasno izognili izpada v drugo ligo. » Piše: Bogdan Rahten » Foto: Jure Godler Štirinajsta šentjurska prvoligaška sezona bo trajala še mesec dni. Po 'mučenju' v ligi za obstanek so sedaj na vrsti kvalifikacije, kjer se bodo za dve mesti borile štiri ekipe, po dve iz prve in druge lige. V nadaljevanje Tajfun prenaša eno zmago, kakor tudi Elektra, in sicer ob izenačeni koš razliki. Najboljše izhodišče bo imel 5)32933 Razpored: sobota, 10. 5., ob 17.00 - Lastovka : Tajfun petek, 16. 5., ob 19.30 - Piama Pur: Tajfun sobota, 24. 5., ob 19.00 - Tajfun : Lastovka Lestvica lige za obstanek: 1. Grosuplje 16 (zmag) /12 (porazov), 2. Portorož 12/16,3. Maribor NKBM11/17,4. Elektra 11/17, 5. Tajfun 10/16 in 6. Slovan 9/17. Razpored: 3.5. (sob., 19.00) - Tajfun : Piama Pur 10. 5. (sob., 19.00) - Lastovka : Tajfun 16.5. (pet., 19.30) - Piama Pur : Tajfun 24.5. (sob., 19.00) - Tajfun : Lastovka domžalski drugoligaš Lastovka, ki je ekipo Piama Pur iz Ilirske Bistrice ugnal dvakrat in si nabral za 24 točk boljše izhodišče. Če se spomnimo dveh gladkih porazov Šentjurčanov v pokalnem tekmovanju, ko so jih izločili škofjeloški košarkarji, ki so končali na četrtem mestu v 2. SKL, bo tudi ta faza tekmovanja izjemno napeta. Pregled tekem 29.3.: Tajfun : Elektra Šoštanj 77:82 (26:13,16:22,13:25, 22 : 22); Držič in Primorac 22, ... Sredi druge četrtine so domači vodili 20 točk, gostje pa so to nadoknadili v 9 minutah in na koncu slavili. 5.4. : Tajfun: Maribor NKBM 75 : 64 (21 : 15, 14 : 24, 19 : 13, 21 : 12); Držič 20, M. Sebič 11, Veličkovič 10, ... Vijoličasti so še četrtič v sezoni izgubili s tajfu-novci, a na koncu vseeno prišli v četrtfinale. 9.4. : Portorož: Tajfun 79: 72 (22 :16,12 : 23,18 :12,27:21); Zimic 24, Veličkovič 12, Primorac 10,... V zadnjih dveh minutah j e bil delni izid 8: 1. 16. 4.: Tajfun : Slovan 77 : 71 (20: 20,19 :14,11:17, 27 : 20); Veličkovič 14, Petkovič 13, Zimič 11, S. Sebič 10, ... Ekipa legendarnega imena je bila v zadnji četrtini podrejena gostiteljem, ki so v zaključku dobro izvajali Prvoligašam Tajfun in Elektra se bosta za obstanek pomerila z drugoligašema Piama Pur in Lastovko. proste mete. 19. 4.: Tajfun : Grosuplje 76: 79 (15 : 18, 23 : 23,13 :16, 25:22); M. in S. Sebič ter Zadnik 14, Veličkovič 12, ... Gostujoči trener Dejan Mihevc Šentjurča-nom ni olajšal boja za obstanek, čeprav pri Grosuplju ni igral Matej Krušič, ki je s košarko začel v Hruševcu. 22.4.: Elektra Šoštanj: Tajfun 77 : 82 (9 : 26, 20 : 13, 21 : 18, 27 : 25); Veličkovič 18, Držič 16, Primorac 13(13 skokov), Petkovič 11,... Tajfunovči so začeli v slogu svojega imena, potem pa se je prednost, tudi s pomočjo sodnikov, vedno bolj talila. Malgajeve! - občinski prvaki v odbojki Na občinskem prvenstvu v odbojki za mlajše učence, ki je bilo v novi telovadnici na OŠ Planina pri Sevnici, so v konkurenci šestih šol prvo mesto osvojili učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur in s tem naslov občinskih prvakov. Za ekipo so nastopili: Nik Golej, Žak Hostnik Žolger, Nejc Oset, Vid Turnšek, Žan Senica, Marcel Vodeb, Amadej Tiselj, Nejc Rudež, Gal Ozebek, Matic Trobec in Žan Luka Mravlak. Prvo mesto je pripadlo Šentjurča-nom. Žerak znova med najboljšimi Hruševski smučar Mišel Žerak je z 8. aprilom končal letošnjo tekmovalno sezono, in sicer s FIS tekmo na Krvavcu, kjer je v superveleslalomu zasedel 12. mesto. Teden dni prej je na istem prizorišču na državnem prvenstvu v superkombinaciji, ki jo sestavljata teka v superveleslalomu in slalomu, osvojil 1. mesto. Na superveleslalomski tekmi, ki je štela za državno prvenstvo, je osvojil 2. mesto, za zmagovalcem pa je zaostal 15 stotink. Dvajuršeki petič najboljši na Kozjanskem Košarkarji veterani. Ekipa Šentjurja 2000 znova najboljša med veterani. V začetku aprila se je zaključila sedma sezona Veteranske lige v košarki Kemoplast Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje. Pred zadnjo preizkušnjo so šentjurski veterani za osvojitev prvega mesta potrebovali zmago, kar jim je proti ekipi Dren Lesično, ki jih je v prvem delu sezone ugnala, tudi uspelo. Šentjurčani so tako tretjič zapored osvojili naslov najboljših, skupno pa že petič. Boštjan Plošnik je bil v skupnem seštevku tretji strelec lige. Trapa Končna lestvica 1. KK Šentjur 200014 točk 2. ŠD Šmarje 14 3. Dren Lesično 11 4. ŠD Kozje 11 5. KK Podčetrtek 10 Pomlajeni ekipi ne steče Šentjurski nogometaši Fo-silum Šentjur zadnje čase ne najdejo prave igre. V začetku aprila so po presenetljivem razpletu tekme, ko so naši zaostajali že 0 : 2, na koncu pa zmagali 3 : 2, vzeli skalp Malečniku. Ta tekma pa je bila edini svetel preblisk ekipe. Doma so izgubili z Avto Rajh Ljutomerom (3 : 4), v gosteh sojih nadigrali Odranci (6:1), na šentjurjevo soboto doma so izgubili z Aha Emmi Bistrico (0 : 4). Kljub temu da sta se vrnila oba igralca, Rok Bolko in Adis Omeri, igra ne steče ne v napadu in ne v obrambi. K rezultatu pa ne prispeva niti neizkušeni mladinski vratar Miha Zdovc. Mlada ekipa, v kateri je najmlajši Tim Diaci, star šele 17 let, nabira pomembne izkušnje, kar pa zagotovo ni zanemarljvo. Domači igralci se nikakor ne znajdejo v drugem delu 3. SNL vzhod. Trenutno s petimi zmagami, enim neodločenim rezultatom in trinajstimi porazi zasedajo 12. mesto na lestvici. Jubilejni 'pinkponk1 turnir v Dramljah ŠD Šedina. Turnir v namiznem tenisu so pripravili že desetič zaporedoma. » Piše: Jure Godler Kljub skromnejšemu obisku je bil turnir zgledno organiziran. Foto jure Godler Člani Športnega društva Šedina so letošnji turnir v namiznem tenisu prvič izvedli v lepi in prenovljeni drameljski telovadnici. Organizatorji so imeli nekaj težav z datumom, na koncu je obveljala velikonočna sobota. Pripravo turnirja že vsa leta izvajata predsednik društva Primož Laubič, ki je bil tudi idejni oče tega projekta, in Iztok Koritnik, ki je sicer tudi odličen tenisač. Kljub odlični organizaciji se je pri nekoliko slabšem obisku poznalo, da so velikonočni prazniki tu. Tako se je v članski kategoriji pomerilo med sabo 9 tekmovalcev in ena tekmovalka. Letos so prvič pripravili tudi kategorijo za osnovnošolske otroke. Med sabo se je pomerilo šest igralcev, predstavnico pa je imel tudi nežnejši spol. Na koncu je med osnovnošolci največkrat zadel žogico na namiznoteniško mizo Amadej Jevšenak, pred Tilnom Debeljakom in Urhom Drobincem. Darilo najzvestejšemu Udeleženci turnirja prihajajo iz različnih krajev in so povečini že stalni obiskovalci, poleg domačinov redno pridejo tekmovalci iz Ljubljane in Šentjurja. Eden najzvestejših je Miha Štor s sosednje Ponikve, ki je najstarejši udeleženec turnirja in je doslej manjkal samo enkrat, pa še takrat iz zdravstvenih razlogov. Organizator je zanj pripravil posebno darilo in se mu tako zahvalil za zvestobo. Na koncu se je v članski kategoriji veselil zmage Robert Krnjak, Iztok Koritnik je zasedel drugo mesto, tretji pa je bil naj starejši udeleženec turnirja Miha Štor. »Veseli smo, da smo končno dočakali prenovljeno telovadnico v Dramljah, saj se v novih prostorih odlično počutimo. Pohvaliti moramo tudi sodelovanje z OŠ Dramlje, kije bilo vsa leta vzorno,« je še dodal predsednik društva Primož Laubič. Nedelja, 18. maj 2014 oblOh BBaaBHS KOLESARJENJE V SLOVENIJI Celje Vojnik Slovenske Konjice Žalec Šentjur Štore OTROŠKA TRASA Citycenter Celje clty/center l/se najboljše Več informacij in PREDPRIJAVA na: www.na-kolo.si STARTNA MESTA SKUPNI CILJ 1 L F _______ avo ■ Kavarna center Hotel Žonta Gostilna pri Ahacu Kava bar Pošta Effect caffe Okrepčevalnica Čočka Bar pizzerija Osmica Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg j Bar OMW Šentjur 1 Kavarna Leva d a š Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop ’ Pizzerija Zanzibar If Slaščičarna Jana Kava bar Rifnik Gostišče in prenočišča § Bohorčjjpg pm * Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma I J/ . CELODNEVNO RAZVAJANJE Z3 1 3,75 € (namesto 27,5 €) v terminu 5.5. do 8. 5.2014 TERME OLIMIA, Zdraviliška cesta 24, 3254 PODČETRTEK T: +386 (0)3 829 7836 | F: +386 (0)3 5829 024 | info@terme-olimia.com 5. obletnica Wellnessa Orhidelia 7. 5. 2014 vas v VVELLNESSU ORHIDELIA pričakujejo NAGRADE, PRESENEČENJA, SLADKANJE S TORTO... šentjurske maj, 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Mali oglasi ŠENTJURSKE^IHi novice (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si prodamo ali oddamo v najem neopremljen gostinski lokal v velikosti 160 m2 (gostinski del in drugi pripadajoči deli). Prav tako v pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem steklen poslovni prostor v velikosti 176 m2. Poslovni prostori so opremljeni z vsemi potrebnimi inštalacijami. Poslovne stavbe so na zelo dostopni lokaciji, poleg stavbe so brezplačne parkirne površine. RITS, d.o.o., Celje, info: 03/42 44104 ali 031 663 524. 2,5-sobno stanovanje v Zrečah, blizu term, visoko pritličje, zastekljen balkon, prodam. Telefon 031613 319. V Podčetrtku - Agualuni ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Telefon 041355 756. V Zrečah prodam pritlično dvoinpolsobno stanovanje blizu term. Telefon 051 322 976. Trisobno stanovanje v centru Oplotnice prodam. Telefon 041804 593 in 041804 593. Biograd na Moru - apartmaji ali sobe s polpenzionom, blizu plaže, klima, žar parkirišče, ugodno oddam. Telefon 040 292 016 ali 00385 23 384273. V Zrečah oddamo v najem garsonjero v bloku, v velikosti 23 m2, je brez opreme, vseljivo takoj. Ogled možen čez cel dan. Telefon 070 820 705 in 031 788 889. Samostojno hišo v Škalcah v Slovenskih Konjicah, zgrajeno leta 1985, P + N, tloris 121 m2, parcela v velikosti 1029 m2 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 068 196 255. Garažo na Kajuhovi ulici, v velikosti 3 x 5,5 m, prodam. Telefon 041 417 416. Oddam 1-sobno stanovanje v Zrečah, popolnoma prenovljeno in delno opremljeno. Info 041691 767. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga MARIJA REŽONJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, g. županu in njegovim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala ga. Marijani Debenak, osebju ZD Šentjur pri Celju, reševalni ekipi SB Celje in nevrološkemu oddelku SB Celje za prvo pomoč in oskrbo. Hvala obema duhovnikoma za lepo opravljen obred in nesebično pomoč, ga. Ireni Zevnik za besede slovesa, gasilcem in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Dvosobno opremljeno pritlično stanovanje v Celju na Otoku, prodam. Telefon 041 666 131. NEPREMIČNINE VILA D.O.O. V naselju Malahorna pri Oplotnici prodamo dvostanovanjsko hišo, grajeno leta 1978, v velikosti neto tlorisne površine 180,90m2. Hiši pripada dvorišče v velikosti 1.691 m2, poleg hiše je manjše gospodarsko poslopje. Dovoz je urejen po javni asfaltni cesti. Cena 79.000 EUR. Nepremičnine Vila d.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice, Telefon 031 663 969 ali 03 759 04 55, www.nepremicnine-konjice.si. V centru Šentjurja ob glavni cesti Celje— Rogaška oddam zaposlenim delavcem več popolnoma opremljenih dvoposteljnih sob s kuhinjo s souporabo sanitarij. Poslopje ima vso infrastrukturo od interneta, kabelske do ogrevanja na plin itd. Sedaj je še na razpolago soba s kuhinjo s posebnim vhodom. Vredna je ogleda. Cena najema znaša 70,00 EUR + stroški. Info: 031420 150. V poslovni stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem pisarne različne velikosti: 17 m2 - 90 m2. V pritličju poslovne stavbe TPC 1 Trisobno stanovanje v Žičah oddam. Telefon 041324189. V Rog. Slatini ugodno prodam 1400 m2 veliko zazidljivo parcelo. Telefon 031296135. V Rogatcu v zasebni hiši oddam opremljeno 3-sobno stanovanje, 90 m2, z garažo. Telefon 040 333 112. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031407 915. V Rog. Slatini, v Ul. Kozjanskega odreda, prodam opremljeno 2-sobno stanovanje, 3. nadstropje, 56 m2. Telefon 040 733 252. V Rog. Slatini najamem prostor v velikosti med 70 in 100 m2 z uporabo sanitarij in možnostjo namestitve ogledal. Telefon 041 704 517. Ugodno oddam počitniško prikolico na Malem Lošinju (kamp Čekat). Telefon 031 229 946. Oddam apartma - Sv. Filip in Jakov. Telefon 040 297988. V Oplotnici prodam hišo, novogradnjo, 115 m2 bivalne površine in nekaj zemljišča. Telefon 051318 184. Na Malem Lošinju oddam prikolico, junij— september. Telefon 041822 367. Vozila, deli Prodam 4-tonsko kiper prikolico in škop za prekrivanje slamnatih streh. Cena po dogovoru. Tel.: 051 806 609. Peugeot 307 karavan 2.0 HDI, letnik 2004,1. lastnik, lepo ohranjen, 169.000 km, prodam. Cena 2990 EUR. Telefon 031200 096. Avto ali skuterja do 2000 EUR kupim v okolici Slov. Konjic. Telefon 051360 377. Prodam skuter HD 125, črne barve. Telefon 035 814508. Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Sem resen kupec, gotovina takoj. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave ZELO UGODNO. Rabljeni računalniki, prenosniki, strežniki in monitorji z garancijo. TEAL, d.o.o. (PE Laško in Celje), Kidričeva ul. 5, Laško. Pokličite: 03 734 00 70,040 22 30 60 (Teodor). Tračni obračalnik, letnik 2005, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031497 899. Kupim traktor (Zetor, Ursus, IMT, Univer-sal, Štore, Tomo Vinkovič, Torpedo, Deutz), letnik ni pomemben. Telefon 070 644 195. Kupim traktor Deutz, Zetor, Fergu-son, Ursus, Universal, Štore in podobno. Telefon 031851485. Delo Iščem delo: voznik kombija ali dostavnega vozila. Pošten, zanesljiv, z izkušnjami. Telefon 041997 051. Iščem kakršnokoli delo, tudi delo na kmetiji. Telefon 030 251920. Storitve GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE. Posojila za zaposlene in upokojence. Nakazilo posojila takoj. Tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Dodatne informacije: 059 22 66 00,05188 66 00. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Telefon: 031461 798, 070 270 438,041 582 119,03 5471244. Prodam kapune za nadaljnjo rejo ali zakol. Telefon 031622 385. Bika limuzin, težkega 480 kg, prodam. Telefon 041 842 793. Plemenske telice za nadaljnjo rejo, težke 200, 300 in 400 kg, prodam. Telefon 031629194. Kunce za nadaljnjo rejo ali za meso po ceni 6,5 EUR/kg prodam. Telefon 070 247 975. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred ne-snostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 7930581. Prodam prašiče, težke od 30 do 200 kg, krmljeni z domačo hrano, možna dostava. Zbiramo naročila za breje svinje. Telefon 031 311476. Kupim vse vrste jalovih krav in telic. Plačilo takoj, v maju najboljše plačilo. Telefon 041 544 270. Stiki Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za trajna, poštena razmerja, za različne staros- ti, po vsej državi. Ima veliko osamljenih ljudi, še posebej mladih fantov, ki se želijo poročiti. Informacije: 031 505 495,03 57 26 319,031 836 378, Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Razno Kupim samonakladalno prikolico SIP 20. Telefon 070 71 5174. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm na paleti 1,8 m) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Vrtne poti, 100 komadov ali manj - nove, prodam. Lahko dostavim. Telefon 051 660 180. Ladijski pod. bruno, opaž ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 637 202. Rumeni muškat in mešano belo vino prodam. Telefon 040 789 779. Gašeno apno in apno v kosih prodam. Telefon 031 539 652. Bukova drva, rezana, z možno dostavo, prodam. Telefon 041 504 987. Prodam laški rizling in beli pinot, kvalitetno, cena zelo ugodna. Telefon 02 81 83 502. Bukova drva po ugodni ceni prodam. Telefon 041497 460. Otroški voziček Quinny Freestyle, modre barve, lepo ohranjen, prodam za 50 EUR. Telefon 040 255171. Zelo lepo ohranjeno francosko posteljo podarim. Telefon 031453 500. Sony AV receiver STR-DH 730, večkanalni za hišni kino, skoraj nov, prodam. Telefon 041914 227. Prodam suha, mešana drva. Cena 35-40 evrov za kubik. Možna dostava v okolici Rog. Slatine. Telefon 040 897 379. Ugodno prodam večji kamin. Telefon 041 675 698. Ugodno prodam silažne bale (seno). Telefon 041984 746. Ugodno prodam trgovinsko opremo (police, pult in blagajna). Informacije: 031621706 ali mirko.justin@gmail.com. Prodam litoželezno peč, staro 100 let, je zložljiva, uporabna, primerna tudi za dekoracijo. Telefon 040 185 331. Prodam hrastove in smrekove plohe, 5 cm, suhe 7 let. Po polovični ceni prodam 50 škarpnikov. Telefon 041815 242. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041798 740. ŠENTJURSKE MAJ, 2014. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Po vrta vanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komami ki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. O. O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro-tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezo-vje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih topljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo. com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s.p., Bezo-vje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurofin skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www. kreditnaklic.si NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33,051 33 58 27 & Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 Družinsko podjetje Avto Goleč ^ tedna Zaupate jim že 40 let. it) PEUGEOT Ctl/l OJ GOLEČ Izkušen o in prijazno osebje, hitre storitve ter ugodne cene v vas vzbudijo zaupanje v družinsko podjetje AVTO GOLEČ. 40-letne izkušnje in vrhunska tehnologija na 1000 m2 delovne površine pa so garancija za kakovostno oskrbo vašega poškodovanega vozila ali vozila, ki ga pripeljete na servis. Avto Goleč že štirideset let skrbi, da vaš jekleni konjiček teče kot namazan. Ponosni so, da jih vsako leto obišče več kot 2000 zadovoljnih strank. Preko 2000 zadovoljnih strank letno Za vaše vozilo ne poskrbijo samo ob nesrečah, ampak vam nudijo pomoč vedno, ko imate težave s svojim jeklenim konjičkom. Tako vam opravijo vse vrste servisov, tudi preventivne, svoje vozilo pa lahko pripeljete tudi na tehnični pregled. Kakovostno opravljanje storitev v podjetju AVTO GOLEČ v Celju in v Slovenski Bistrici potrjuje tudi preko 2000 zadovoljnih strank letno, ki jim v njihovem podjetju nudijo celotno paleto servisnih, avtoklepar-skih ter avtoličarskih storitev. Pri njih lahko kupite vozila znamke Peugeot, uredijo vam ugodno financiranje, izkoristite pa lahko tudi možnost nakupa STARO za NOVO, kupite ali prodate lahko rabljeno vozilo, prodajajo pa tudi originalne rezervne dele znamke Peugeot. K njim se boste vedno radi vračali Zasluge za to, da imajo stranke ob odhodu iz njihovega podjetja vedno zadovoljen nasmeh na obrazu, pa imata tudi vrhunska tehnologija in znanje zaposlenih. Izjemno znanje njihovih sodelavcev je zagotovilo, da njihove obljube niso le prazne besede. Na vsako vašo zahtevo se hitro in učinkovito odzovejo in vam zagotavljajo usluge, zaradi katerih se boste k njim vedno radi vračali. V družinskem podjetju Avto Goleč v Trnovljah pri Celju lahko uredite celotno paleto servisnih, avtokleparskih ter avtoličarskih storitev. S sloganom PRIJAZNOST IN TEHNIKA V SLUŽBI VAŠEGA VOZILA se je podjetje razvilo in postalo POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL PEUGEOT, DISTRIBUTER REZERVNIH DELOV IN POOBLAŠČENI SERVISER ZNAMKE PEUGEOT. Hkrati nudijo tudi AVTOKLEPARSKA in LIČARSKA POPRAVILA VSEH VRST VOZIL. So pogodbeni izvajalec za popravila vozil, zavarovanih pri vseh zavarovalnih hišah, opravljajo pa tudi prijave, cenitve in likvidacije poškodovanih vozil. Za čas popravila vam nudijo tudi nadomestno vozilo. N STROKOVNI NASVET: Aleš Goleč, direktor Avto Goleč d.o.o., Slovenska Bistrica: Pred nakupom avtomobila je pomembno, da dobro spoznate želeno vozilo. Najlažje ga boste spoznali s pomočjo testne vožnje, zato v Avto Goleč vsem strankam omogočamo, da jekleni konjiček preizkusijo tudi na cestišču. Na testno vožnjo se lahko naročite v našem salonu v Slovenski Bistrici, po telefonu 02 805 53 80 ali elektronski pošti: avto.goleč. slb@siol.net. _________________________V Avto Goleč d.o.o., Slovenska Bistrica, Žolgarjeva 6, tel.: 02 805 53 80 in 031 384 658 Avto Goleč Celje, Obrtna cesta 25, tel.: 03 5419 555 in 041 765 401 www.avto-golec.si STROKOVNI NASVET: Uroš Goleč, direktor in vod/a avtokleparske in ličarske delavnice Avto Goleč, Trnovlje pri Celju: »V Avto Goleč vam zagotavljamo kvalitetno popravilo vašega jeklenega konjička. Podrobno se bomo posvetili vašemu avtomobilu, ne glede na znamko vozila. Vsem Peugeotovim lastnikom nudimo pooblaščen servis, ki zagotavlja, da boste ohranili garancijo svojega vozila.« oS#če in prenodZ5d & "Bohorč" " Bohorč Marjan s.p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur telefon: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 www.gostisce-bohorc.com sprejemamo naročila za večje zaključene družbe ob osebnih, družinskih praznikih ali poslovnih srečanjih** * i ,J> 7 sodobno opremljenih sob Razvoz malic za podjetja! jedi izd kuhinje, malice, kosila se pizze, jedi po naročilu, catering domače koline Z vami skozi generacije. Iz leta v leto, že 150 let. 15<) let | banka celje www.banka-celje.si NOGOMETAŠ MAN UTD * - JAZONOVA KISIK SESTAVIL: FRANC PEŠEC OMEJITEV PROSTORA ZGODOVINSKO OSVOBODILNO GIBANJE V VODIK ROKA ALI DELI STATEV ITINERARIJ PREKLOPNIK, POSREDNIK V NAPFI JAVI SMRDUH PRESTOLNICA TIMORJA (FILIPINI) AZIJ. OTOČNA DRŽAVA RAJTMAJER PRIMANJKLAJ DUŠIK BARVA KOŽE EKCEMI OPRAVILA EDMOND (KRAJŠE) KOSI VF7NIK S 16. ČRKA Tvo°deE INDIVIDUALNI POSLOVNI ORGAN ŠPANIJA IT. PISATELJ (1871-1946) EVGLENA MANGAN NASPR. OD ORANJE UŠAJ EAST GRŠKO PRISTANIŠČE MISEL OLIVER TIBETANSKA SAMICA AMERIŠKA ERBIJ PRVA SAMOGLASNIKA HEKATA AVSTRIJA SAMSKI STAN (DUHOVNIKI) ... BREZ DEŽELE POLJSKI EtouV ŠAHIST (1889-1929) GLASBE ŽENSKO (IRMGARD) SEBE RIMSKA 4 EVA RAS 100 M2 JUGOSLOVA- ARMADA TEKMOVANJE AMPER KALU ELEKTRON PRESTOLNICA TURČIJE NEMČIJI KRISTUSOVI NOGOMETAŠA MANDŽUKIČA Srečni nagrajenci decembrske številke so: Jan Šlogar iz Šentjurja, Alfonz Kostajnšek iz Šentjurja in Milena Kosec iz Dramelj. Nagrade, kijih poklanja Pizzerija Osmica lahko prevzamete v Pizzeriji Osmica, Ulica Dušana Kvedra 12,3230 Šentjur z osebnim dokumentom. Želimo vam dober tek! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Gostišče in prenočišča Bohorč. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 26. maja 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite na elektronsko pošto: urednistvo@sentjurskenovice.si. iMAJ 1 Nagradno geslo: Nagradna križanka Kuhamo z VAMI Recept maj Špargljev narastek Sestavine za 2 osebi: • šopek špargljev • 2 kroglici mocarele • 10 rezin šunke • šopek sveže bazilike • olivno olje • sol in poper Priprava: 1. korak: Za špargljev narastek z mocarelo in šunko lahko uporabimo bele in/ali zelene šparglje. Šparglje olupimo in jih skuhamo v slani vodi. Zelene šparglje kuhamo 5 minut, bele pa 10 minut. Kuhane šparglje odcedimo in jih narežemo na koščke, dolžine palca. 2. korak: Z maslom premažemo model za narastke, v katerega damo šparglje in jih začinimo s soljo in poprom. Po špargljih razporedimo šunko, baziliko in na rezine narezano mocarelo. Narastek pečemo 15 minut pri 170 °C in serviramo še vročega. 1 Ime in priimek: 1 Naslov:_______ l E-pošta: _____ Šparglji slovijo kot zdravilna zelenjava, ki spodbuja presnovo, čisti sečne poti in učinkuje na splošno krepčilno. Poleg tega so zelo okusni in z njimi lahko pripravimo vse mogoče jedi. <»™~. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2014. CD2Kjf]33 urednistvo(a)sentjursl