plačana t gotovini. LXXIV^ it. 296
Cena 40
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDfUSVA OUOA *
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ts Kraljevine Italije ■
UNIOVE PUBBLICITA IT A LIANA 8. A^ MILANO
CON
L— L, Sa inozemstvo: 15.20 I*
ONARIA ESCLUSIVA per la pubbllcita dl provenienza italiana od UNIONE PUBBLICITA ITALIANA & A- ŠOLANO.
Atiacchi nemici falliti
nel sud bengasino
Intensa attivita aerea detPAaae — 7 TefivoB abbattnti
H Quart!er Generale delle Forze Artnate eomunica In d a ta di 28 dicembre U seguen-te bollettino di guerra n, 574:
T"n attarco di faaterie nemiche spjH>g-fjfaio da mezzi bllndat!, o falltto nella /ona a sud di Ben^asi. Abbiamo inflitto perdite • preso prierionieri.
Attivita di art^glierle suJ fronte di Sol-loin-Bardia.
Fora:azioni aeree tedesche hannn a piti riprese bombardato importanti centri dclle retrovie avversarie od attaceata aeroporti. 80no stati osservati incendl ed esplosioni.
alcuni appareechl dlstrattl o daaangglarl
al snelo, mol ti aatomezzi eolpftL
La difesa contraerea dl n ostre graacH oni ta ha abbettuto tre aeroplani. TJa altro e preeipltato colplto dalla difesa dl Trt-poll durante nn'lncnralone cbe ha ta—te qua!che vitlima o ćamrf mam grmvt.
R i petu te azlonl sagU stabiiimentl iiili-tari dl Malta condotte dalTarma aerea germaniea hanno coaacgulto notevoU risal-tati. Tre vellvoll nemici sono stati ahbat-tnti In combattimento, altri toeendUtt a terra.
feM©vlJ©iđ napadi
južno od Bengazija
Ojačeno delovanje osnega letalstva — 7 sovražnih letal
sestreljenih
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 28. t. m. naslednje 574. vojno poročilo:
V pasu južno od Bengazija se je izjalovil napad sovražne pehote ob podpori oklopnih vozil. Povzročili smo sovražniku izgube in zajeli ujetnike. Na fronti Solum-Bardia delovanje topništva. Nemški letalski oddelki so večkrat po vrsti bombardirali važna središča v sovražnikovem zaledju in napadali letališča. Opaženi so bili požari in eksplozije, nekaj letal je bilo uničenih ail poškodovanih na tleh in zajeta so bila mnoga mo-
torna vozila- Protiletalsko topništvo velikih edinie Je sestrelilo tri letala. Neko drugo letalo Je od protiletalskega topništva zadeto treščilo na tla pri TrlpoHsu v teka napada« ki Je zahteval nekaj trtev ta pe* vzročil nekaj manj pomembne shode.
Več akcij nemškega letalstva proti vojaškim napravam na otoka Malti se Je končalo s pomembnimi rezultati. Tri sovražna letala so bila sestreljena v borbi, draga pa zažgana na tleh.
*h Angležev v Libiji
Po 4 dnevni ofenzivi Angleži niso dosegli svojega cilja, pač pa so utrpeli ogromne
Kim, 29. dec. s. Cilji druge angleške zimske ofenzive v Libiji so popolnoma znani In še te dni je del angleške propagande ponovno govoril o njih. Angleži hočejo uničiti italijansko-nemške oklopne sile in si zagotoviti popolno oblast nad italijansko severno Afriko. Vsak naknadni poskus zmanjševanja tega končnega cilja in navajanja samoobrambe Egipta je v nasprotju z močnimi silami in sredstvi, ki so jih Angleži zbrali ob veliki Domoči ameriškega zavezništva. Sam Churchill je te dni opravičil velike neuspehe Angležev in Američanov v Pacifiku z navajanjem žrtev obeh držav, ki sta poslali v Libijo večii del razpoložljivih sredstev. Po 40 dneh od pričetka sovražne ofenzive je bila postavljena pika sedanji operativni fazi v Libiji. V resnici so Angleži pridobili samo nekaj nevoznega ozemlja, katerega vojaška in politična korist je zelo majhna. Nameravano uničenje italijanskih in nemških oklopnih edinic še dolgo ni doseženo
in prav te edinice so izvedle silen protinapad na angleške sile, ki se skufajo prebiti iz DŽebela proti jugu Bengazija, da bi spravili v težak položaj druge naše divizije, ki operirajo vzdolž obalnega loka. Angleška propaganda išče v cirenaiških kotih te divizije, toda išče jih zaman, kajti srečno so izvedle svojo premaknitev in dosegle nove položaje. Onih nekaj sto ujetnikov, o katerih pripovedujejo angleška vojna poročila zadnjih dni, najbolj kategorično demantira angleške trditve. Sile osi, ki so zgledno izpolnile težko nalogo sedanjega operativnega cilja, so pripravljene za nove borbe. Našim sovražnikom preostane samo še merjenje razdalje med začetnimi cilji in med mnogo bolj skromnimi dosedaj doseženimi uspehi, posebno če upoštevajo velike žrtve v Cirenaiki in poraze, ki so jih doživeli na drugih bojiščih, ki tvorijo skupen okvir volne trojnega pakta.
emško vojno poročilo
Uspešno odbiti sovražnikovi napadi na jugu vzhodnega bojišča — Preprečeno angleško izkrcanje na noiiclhl obali — Izjalovljeni angleški napadi v severni Afriki
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. dec. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V južnem odseku vzhodne fronte je bil nasprotnik, ki mu je uspelo na nekaj krajih vdreti med naše postojanke, odbit z ve* odločnimi protinapadi. Nemške, italijanske in slovaške čete, kakor tudi prostovoljska divizija zaščitnih oddelkov »VVicking«, sestavljena iz danskih, nemških, finskih, flamskih, nizozemskih in norveških prostovoljcev, so se v borbah vnovič odlikovale. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili po hudih borbah ustavljeni jačji sovražni napadi. Manjši sovražnikovi napadi so bili prav tako odbiti v severnem odseku bojišča.
letalske sile so v vseh odsekih bojišča podpirale vojsko v borbi z učinkovitimi napadi na zbirajoče se sovražne čete, naprave v sovražnem zaledju In železniške proge.
V ožini pri KerČu so močni oddelki bojnih in strmoglavnih bojnih letal še nadalje napadali sovražne ladje. Potopili so tri prevozne ladje s skupno 3800 br. reg. tonami ter poškodovali neko topničarko, kakor tudi še štiri druge ladje.
Na vzhodni obali Anglije so bojna letala v noči na 28. decembra potopila 6000 tonsko tovorno ladjo.
Angleške pomorske vojne sile so 27. decembra skušale Izvesti nenaden podvig na dveh oddaljenih točkah norveške obale. Po hudih spopadih s krajevnimi straž ni mi od-
delki vojske la mornarice so hlle angleške čete, ki so ae tam Iskrcavale, pregnane. Umaknile so se na svoje ladje. Nemška bojna letala so potopila v skupini betečlh bojnih ladij 1 rušilec ter poškodovala 1 krt-žarko kakor tudi se neki dragi rašilec Deset sovražnikovih bombnikov Je bOo sesti e-Ijenih v letalskih spopadih la od protiletalskega topništva.
Ko se Je sovražnik bližal, Je mnogo anglr ških bombnikov napadlo al inšfco predaja straž no ladjo »Fohn«. Predaja strasna ladja Je sestrelila eno sovražno letalo, a Je potem v Junaški križarkl In ved rušUeem, ki so bili • svojun ognjem v premoči, potopljena. Angleži so napadli In potopili nekaj nih ladij, ki so mirno prale oh ohaH.
V severni Afriki as se izjalovili napadi aa nemško - italijanske Skupine nemških letalskih aH so napadle angleška letaHKa, kotene vozil in taborišča v
O priliki niške naprave letala, M so spremljale 3 angleška letate.
V preteku noči so padli zapadao Nemčijo. Med valstvom Je bOo nekaj ljudi nih. Po doslej shrani lovci In protiletalsko sovražnih bombnikov.
Junaštvo neukrotljivih
Srdita borba z nadmoćnim sovr se je končala s krvavim
Z vzhodne fronte. 29. dec. s. V prvih jutranjih urah na božč je sovražrvk skušal z močrrm napadom presenetiti nase čete in prodreti v n^še črte Poizkus je bil skrbno pripravljen že več dni. toda _ni uspel. Sovražnik je napadel položaje nase brze divizije z najmanl Štirimi d;vizijami. Močne pehotne oddelke je podpiralo topništvo vseh kalibrov in Številni e<kadroni konjenice ter skupine tankov Napad je bil srdit in odtočen. Čete so se stalno ojačeva-le. Naperjen je bil zlasti proti položajem, ki so jih trdno držali bataljoni nekega na-
šega bersaljerskega polka, ki so zmago klj'ub premočnemu sovražniku. Borbe, ki so bile strasno In težko tudi zaradi neprestanih snežnih viharjev, so trajalo ves dan. Brezbožni boljseviki. ki so očitno hoteli presenetiti nase čete, so ponovno doživeli, kako drago Jo treba plačati vsak poskus vdora v nafto iax vi stilov. Po enodnevnih neprestanih napadih sovražnik ni dosegel nobenega uspeha. Imel pa Je krvave izgubo. Borba se le raztegnila od od se ka bersaljerov do odseka bataljona Crnih srajc Crne srajce so se borila s vnemo In
Japonci so se izkrcali na Sumatri
Japonsko čete prodirajo na vseh bolnih področjih — Včeraj so se oddelki padalcev izkrcali tudi na nizozemski Sumatri
Tokio, 20. dec. d. Uradno poročajo, da so se včeraj močni oddelki Japonskih padalcev Iskrcali na nizozemski Sumatri in sa-vzeU več strateško važnih položajev. Padalci so str 11 odpor krajevnih posadk in pripravili Izkrcanje čet, Id Je v teko.
Japonsko izkrcavanje na Filipinih
Lizbona, 29. dec. a Po semkaj došlih vesteh se števila japonskih izkrcanih sil na Filipinih stalno veča. Samo med Antimona-no m in Maubinom se je izkrcalo1 nad 10.000 mož. Izkrcanje je bilo olajšano zaradi tega, ker v tem obalnem pasu ni utrdb. Popolnoma so uspeli napadi s poljskim topništvom in možnarji proti ameriškim oklepnim silam.
Šanghaj, 29. dec. s. Tudi po vesteh, ki pri-
hajajo v to mesto, je položaj Američanov na Filipinih skrajno kritičen. Pravijo mod drugim, da se je visoki komisar odločil boriti se do zadnjega, zagotavljajoč da bo ameriška pomoč gotovo prišla. Japoncem je uspelo izkrcati vet:kc število tankov, s katerimi zadajajo sovražniku najtežje izgube.
Angleške in ameriške izgube
Tokio, 28. dec. s. Mornariški minister admiral Simada je v zbornici podal dokončne podatke o angleških ln ameriških izgubah na Tihem oceanu od pričetka vojne de včeraj. Po njegovih Izjavah je bilo potopljenih 7 oklopnic, 2 križarki. 1 rušilec, £ podmornic, 6 topničark in minolovcev, £ toroednih čolnov. 15 tovornih ladij; hude poškodovani so bili: 1 oklopnlca, 2 križarkl, 4 rušllci. 2 topnlčarki, 1 pomožna bojna ladja ln & tovorne ladje, laže poškodovani pa so bili: 1 bojna ladja ln 4 križarke. Japonci so zaplenili 50 sovražnih tovornih ladij s skupno 130.000 tonami in okrog 400 manjših ladij. Sestreljena aH drugače uničena so bila 803 angleška in ameriško letala.
Angleška vojska na Malajih
Tokio, 29. dec. s. Računajo, da ima sovražnik na Malajskem polotoku okrog 140 tisoč mož in sicer okrog 18 000 Angležev in 25.000 Avstralcev. Ostanek tvorijo Indijci, ki so imeli v zadnjih operacijah nai-težje izgube. Angleško letalstvo v tem odseku, ki se je cedilo ob pričetku vojne na Pacifiku na 320 letal, je bilo reducirano na 90 letal, od teh ima sovražnik na razpolago okrog 40 težkih bombnikov.
Proslava osvoboditve . Hongkonga na Kitajskem
Nanking, 29. dec. s. V vseh šotah so voe-mj preplavili osvoboditev Hongkonga. Polkovnik Iva&aki, šef tiskovnega urada japonskih sit na Kitajskem, je govori o japonskih zmagah in rekel, da je zadržanje čang-kajškovo resnično obžalovanja vredno. Cang-kajšek bi moral razumeti, da n:ma več smisla, da bi se še nadalje upiral po porazih Angležev in Američanov, kajti tako zadržanje ga bo dovedlo v dokončno propast.
Silen vtis v Avstraliji
Sanghaj, 29. dec s. Avstralski ministrski predsednik je izjavil v komentarju glede vojaškega položaja na Malajskem polotoku, da je položaj posledica nepripravljenosti in nepristoinosti sedanjega angleškega poveljstva. Padec Hongkonga je napravil silen vtis v vsej Avstraliji ln vsi listi smatrajo položaj za zelo resen.
Kitajsko mnenje
Kanton. 29. dec. s. Uradni zastonnik čimgkinške vlade je v nekem radijskem govoru obžaloval, da Angleži niso nudHl daljšega odpora v Hongkongu. Zatrdil je, da so bile kitajske čete na pohodu, da bi napadle Japonce za hrbtom, če bi Angleži lahko dalj časa vztrajali.
Nova japanska valutna politika
Tokio, 29. dec. s. Japonska vlada je odredila nekatere snremembe v svoji dosedanji finančni politiki. Novi ukrep, ki stopi 1 januarja v veliavo, določa, da bo vlada odslej sama določila tečaj tujih valut. Uradnih tečajev valut sovražnih držav no bo priznala. Japonska zunanja trgovina, ki se je doslej vodila na osnovi šterlinga in ameriškega dolarja, bo odslej na osnovi jena.
Eflm v Moskvi
Tokio. 29. dec. s. »NfH-Nici« doznava ia Ctmgkirga. da pričakujejo v Cangkajško-vi prestolnici angleškega zunanjega ministra Edena, ki se bo udeležil konference, na kateri bodo proučene mere za ^dnravo težavne sedanje situacije. Eden se baje sedaj mudi v Moskvi.
Rfokira?*o imetfe
Tokio, 29. dec. s. Neki visoki uradnik fi-r.ančneea ministrstva je izjuvil, da ie na Japonskem blokiranega angloamenškega imetja za 1.800 milijonov jenov, doč;m je v anglosaških državah blokiranega za 900 milijonov jenov japonskega imetja.
V Ameriki zaplenjeni finski parniki
Buenos Aires. 29. dec. s. Mornarice* komisija Z cd'njenih držav je odredita zajplom-bo 16 finskih pornikov, ki se nahajajo v severncemeriiAkih pristaniščih.
NOVI DRŽAVNI PRORAČUN
Izdatki so določeni na 43*825,544,111 lir, dohodki na 35*424,600.000 lir Izdatki so večji za 4*342,200.000 lir, dohodki pa za 3*949400.000 lir
Rim, 28. dee. s. Včeraj ob 10. dopoldne f zadeve, 3.015,809.719 za nacionalno prosve- ? niških poveljnlStev na osnovi Izrednih na-
Rim, 28. dee. a. Včeraj ob 10. dopoldne se je sestal pod predsedstvom Duceja ministrski svet. Razen tekočih vprašanj je na seji obravnaval tudi vrsto problemov, glede katerih so bili sklenjeni primerni ukrepi.
Na predlog Duceja fašizma m načelnika vlade je bil sprejet načrt zakona, ki določa povečanje pokojnin in posebnih doklad za vseh osem kategorij vojnih invalidov. Invalidnine se povečajo pri prvih 4 kategorijah za 6 do 40 odst., pri ostalih 4 za 6 do 15 odst. Tudi vse posebne doklade ln prispevni so bili s tem zakonskim načrtom znatno povečani. Ukrep se uveljavi a 1. januarjem prihodnjega leta. Sprejet je bil tudi predlog o posebni izredni dosmrtni pokojnini dedičem Coatanze Garibaldljeve.
Ka predlog pravosodnega ministra je bil sprejet zakonski odlok, ki ureja vprašanja o upravni likvidaciji gospodarskih podjetij. Z njim se izpopolnjujejo v novih zakonikih izvedene reforme. Novi zakon obsega 250 členov ta ureja vsa vprašanja ln-solventnih trgovinskih podjetij. Sprejet je bil tudi načrt dekreta s kazenskimi določbami v primerih delovnih prekrSkov.
Ministrski svet je proučil ln odobril novi proračun za finančno poslovno dobo 1942-43. Na osnovi skrbnih ocen dohodkov posameznih resorov in proračunov zneskov, ki bodo potrebni za državno upravo v prihodnjem poslovnem letu je bil državni proračun takole določen:
Izdatki: 20 364, 708.847 Ur za finance, 601.020.100 za pravosodje, 444,111.140 za zunanja zadeve, 430,406.755 za kolonialne
levjim zagonom. Sovražnik je računal s svojo silo in s presenečenjem. V presenečenju ni uspel, pa tudi premoč mu ni pomagala Z mrakom je bil položaj uravnovešen na obeh straneh kljub nesorazmerju siL Naslednje jutro so vse edinice italijanskega ekspedici j skega zbora ob sodelovanju nemških oddelkov prešle v protinapad ln imele iniciativo vos dan. Sovražnik se je moral umakniti na izhodiščne položaje. Tudi letalstvo jo poseglo v boj. Sovjetsko letalstvo je doživelo nov poraz. V borbi potih naših lovcev z dvakrat močnejšo skupino so nali letalci zbili sVrl letala za gotova ono letalo pa jo bilo tudi ver letno uničeno. Zaradi tega neuspeha v bolJčnem jutru se sovražno letalstvo naslednjega dno nI več pojavilo na nebu. Na-51 lovci na so ponovno intervenirali ln obstreljevali sovražnika z vidn'ml uspeti4 Junaštvu m odrekanje vseh borcev, slast* pa neukrotljivih bers*11erov v teh dneh nsThulSih borb sta občudovanja vredna.. Sleherna beseda hi bila preslaba za Izražanja lunalkega duha ton vojakov. Razvoj nalaga protinapada je se v toku.
zadevo, 3.015,809.719 za nacionalno prosve-to, 1.432,590.309 za notranje zadeve, za javna dela 1.074.542.401, 731,277.464 za promet, 5.424,427.200 za vojsko, 4.538,977.130 za mornarico, 4.188,676.000 za letalstvo, 963,326.257 za kmetijstvo in gozdarstvo, 344,949.588 za korporacije, 133,855.000 za ljudsko kulturo in 37,759.500 lir za ministrstvo za devize ta valute, skupno lir 43 825 544 111.
Dohodki: skupno 35.424.600.000 Ur.
Primanjkljaj:   skupno 8,400,944.111 Ur.
V primerjavi s proračunom za poslovno dobo 1941-42 določa novi državni proračun povečanje Izdatkov za 4.342.200 000 lir ter povečanje  dohodkov  za  3,949,100.000 lir.
Po državnem proračunu za tekočo poslovno dobo bi moral znašati primanjkljaj lir 8,784.000.000. Potemtakem bo primanjkljaj v prihodnji poslovni dobi za 393.100.000 lir manjši. Izdatki se bodo povečali zaradi zboljšanja gospodarske službe v državnem gospodarstvu. Skoraj za dve milijardi se bodo povečali izdatki za normalne potrebe vojaške uprave. Znatno so bile povišane* tudi postavke ministrstva za nacionalno prosveto. posebno zaradi novih načel solsk? vzgoje ter ustanovitve novih razredov, potrebnih spričo večjega števila šoloobveznih otrok. V proračunu izdatkov niso upoštevane vsote, ki bodo potrebne zaradi izrednih razmer za nadaljevanje vojne, pač pa so bili znatno povečani krediti rmanenemu ministrstvu za kritje državnih dolgov. Po dobrem premisleku je bila v ta namen določena postavka povteana za 3.890,000 000 lir, tako da bo finančno ministrstvo kos izrednim zahtevam sedanjega položaja bodisi glede na vojne potrebe kakor glede na izdatke civilnega značaja, ki bi postali nujni zaradi vojnega stanja. Te potrebe bodo krite v proračunski dobi od Časa do časa, kakor bodo pač nastajale.
Za dobri dve milijardi so se znižali proračunski izdatki ministrstev za javna dela, za zunanje zadeve ter za kmetijstvo in gozdarstvo, poskrbljeno pa je bilo za pla-; čila sa izredna javna dela v Kraljevini ka-j kor tudi v Albaniji z izdajo posebnih kreditnih potrdil v smislu zakona z dne 11. julija t. L Zneski, potrebni za plačila ae bodo vključili v posamezne državne proračune, kakor bodo pač zapadli. Upošteva-vani so bili novi Izdatki za povišanje lnva-1 dnine, kakor je bil glede njih sprejet poseben načrt zakona ob pričetku seje.
Na predlog finančnega ministrstva je bil -prejet tudi načrt zakona, ki določa nove laven* olajšavo za dediščine po padlih v vojni ln jih razširja tudi na dediščine po arih, ki so padli v Afriki in Španiji, j    Na predlog Duceja kot ministra za mor-
Inartco Je bfl sprejet načrt zakona, ki pooblašča mornariškega ministra, da dodeli potrebno število nižjih častnikov zboru prista-
nišklh poveljnlStev na osnovi izrednih natečajev za rezervne oficirje. Na predlog prosvetnega ministra so bile sprejete posebne odredbe glede ustanavljanja italijanskih znanstvenh zavodov v tujini. Na predlog ministra za javna dela je bil med drugim sprejet zakonski odlok, po katerem od« stopa messinska občina svoja stanovanjska poslopja in stavbisča avtonomnemu fašističnemu zavodu za ljudske stanovanjsko hiše ter zavodu »Incisf. Na ta način bo mogoče »praviti v ravnovesje občinsko gospodarstvo. Na predlog prometnega ministra je bil sprejet načrt zakona, Id določa posebne denarne nagrade za posadke tovornih ladij, ki predro ali skušajo predretJ
sovražno blokado.
Seja ministrskega sveta se je končala ob 12.30. Prihodnjič se bo ministrski svet stal 7. februarja.
Novi Tajnik Stranke prevzel pasle
Rim, 29. dec. s. V palači FaSist. Stranke je včeraj novi Tajnik Stranke Aldo VI-dussoni v okviru posebne svečanosti prevzel svoje posle. Svečanost je potekla povsem v vojnem obeležju. Udeležili so se je vsi člani fašističnega nacionalnega direktorija in drugi prvaki, med drugimi je bil prisoten tudi Eksc. Josip Tassinari, dosedanji kmetijski minister.
Dosedanji Tajnik Adelchl Serena je ob tej priliki podal pregled sil FaSistične Stranke ter je svojega naslednika informiral tudi o delovanju strankinih organizacij. Predstavil mu je fašistične prvake in načelnike uradov centralnega talništva in direktorija. V svojem govoru je Serena poudaril, da predstavljata notranja fronta kakor bojišče eno samo neločljivo fronto zmaee, na kateri vsi do zadnjega vdano služijo Duceju.
Aldo Vidussoni je izjavil, da Je ponosen na zaunanie. ki mu je bilo izkazano s tem. da v Se večji meri služi Stranki. Ta izmenjava straže ne bo nomenila nobenega pre«'edka v delu. V Duceievem imenu za stranko, ki je *^raz revolucionarne voljo naroda, se bo delo n^dalievalo z vso intenzivnostjo. StranV*. bo sodelovala z oho-ro*en'mi s*l*ml. dokler zm»ea ne bo dosežena. Svečanost se le pričela in zaključila s pozdravom Duceju.
DosedanJI Talnlk Je v spremstvu* prvakov ln načelnikov pos^mezn1** uradov ter v družbi novega T*in*ka odSel nato pred sporoer»*k padVh fašistov. Aldo Vldu^Tml je presni polož'1 Šopek cvetja. Na častni straži ob spomeniku so bili avangardlstL
Strma 2
»BLOVKN3K1 N▲ RODs^Fonsdeljek, 29. oecenibra 1941-XX.
fttev. 298
IVoMfaifsfci sport
Tableteniški turnir
kralinl — Vi
Ljubljana, 29. decembra. Po manjJfh uvodnih prireditvah je bil v soboto ln nedeljo na Kodeljevem v priredbi agilne Mladike prvi letošnji večji tableteniški turnir, ki je po številu ln kakovosti nudil popolno sliko sedanjih moči te naše športne panoge. Vabilu prirediteljev so se odzvali vsi klubi in poslali vsaj po eno skupino v mostvena tekmovanja. Odlično je bilo zasedeno slasti tekmovanje poedincev. Pogrešali smo edino ženske, ki so se včasih tudi v tej športni panogi uveljavljalo s priličnim! uspehi. Tekmovanje je privabilo precej gledalcev, ki so z užitkom spremljali nekatere zanimive borbe. Zlasti je zbujal zanimanje odlični Marinko, ki le po dolgem odmoru prvič nastopil na ljubljanskih tleh.
TEKMOVANJE MOŠTEV
Turnir se je začel v soboto popoldne ■ tekmovanjem mostov, ki je med poznavalci moči posameznih klubov zbudilo veliko presenečenje. Moštvo Slavlje, ki mu niso pripisovali nobenih pomembnejših izgledov, je pokosilo vse svoje nasprotnike do finala, kjer je tesno podleglo Hermcžanom. Njegova žrtev je bilo celo najboljle moštvo Mladike, ki je bilo velik favorit.
K sodelovanju se je priglasilo skupno 7 moštev. Mladika je poslala v boj tri moštva, in sicer so za Mladiko I igrali Strojnik R.. KrečiČ in Medved, za Mladiko II Recek. K<xrmur, Tršlrnr in ra M'adiko III Kcr*ič I.. Bajec, Krrzič II.; Korotan je vpisal dve moštvi' boljše je nastopilo kot Korotan II v poetavi Lackner, Strojnik A.. Bradoško, slabše kot Korotan I. v postavi Gabrovček, 2-^rtnar in Pa<*ovan. Za Hermes so nastoriil Marinko. Bogataj in Dji-novski. za Slavijo pa Blažič, Poženel in Pavlic. Tekmovanje je potekalo takole: I. kolo
Mladika 1. se je plasirala v polffnate brez boja. Slavi Ji* Je premagala Mladiko BOL 5 : 3. Hermes : Korotan II 5 : 4 ln Mladika II : Korotan 15:2. Omembe vreden le tesen poraz Korotan n proti Hermesu. Pri Korotanu pe je uve! javil odlično zlasti Bra-deško. ki je celo premagal Marinka. Tudi zmaga Slavlje je bila že presenetljiva in je dala slutiti, da ntknj ni v redu. Slavija je ta »nered« podčrtala še bolj v naslednjem kolu
IT. kolo
Slavlja : Mladika 15:1 (!!) In Hermes : Mladika II 5 :1
Mladika je po obeh zastopnikih popolnoma odpovedala in doživela temeljito lekcijo, ki ji bo upajmo koristna vsaj za — bodoče.
Finale
Hermes : Slavlja 5 : S Slavija je ohrabrena po prejšnjih uspehih zaigrala poletno in čeprav je bila porale-na. je rezultat nad vso čaoten. V njenem moštvu se je odlikoval zlasti Blažič, ki je
prejšnje čase igral si go v mostvenera tekmovanju sft Jo tako priboril Hermes, ki je pokazal it najbolj izenačeno Igro, Čeprav tudi njegovi Igralci niso bili v najboljši formi.
TEKMOVANJE JTJNIOBJEV POEDINCEV Prijavilo se jih Je samo pet. Zmagal je Hermeaaa Bogataj, ki ara Jo bil naj rasne j-ii nasprotnik Trtmar od Mladika. Igra so ae vrstilo takole:
FurkJiart : Mlakar 2 : t, Bogataj : Potočnik 2 : 0, Trttoar : Purkhart S : O. FI a a -
1 e : Bogataj : Trsmar t: 1«
TEKMOVANJE DVOJIC
Nastopilo je osem dvojic in sta zmagala favorita Hermežana Marinko ta Bogataj. Rezultati so bili naslednji:
Morala, Strojnik A* — Boeefc, Trsmar 2:1; Strojnik R„ Medved — Pavtte. Pozen el 2:0; Djlnovski, Kretat — Bajee, Keržič £.2:0; Marinko, Bogataj — Bra-deško, Lackner 2 :1.
Me rala, Strojnik A. — Strojnik R„ Medved 2:1; Marinko, Bogataj — Djlnovskf, Krečle 2 :1.
Finale: Marinko, Bogataj — Morala, Strojnik A 2 : 0
TEKMOVANJE POEDINCEV Skupno je bilo prijavljenih ln je nastopilo 25 igralcev, med njima vsa naša tablet enišk a elita. Favorit je bil seveda Marinko, ki je tudi zmagal. Edini Bradeiko mu je uspel odvzeti 1 aet. Tekmovanje Je potekalo kot sledi.
L kolo
Pavlic — Kerftfc Z. 2 :0. Reeek — ClseJj
2 :1, Merala — Kocmor 2 j 0, Trllaar — Havliček 2 :0, Medved — Kameniek 2 :0. Baje« — Pad ovan 2 11. Potenel — Mlakar 2 :0, Djlnovski — Belec i t 0. KeriM O. — JankoviČ 2 :0. Bres borbo so so pisal* rali v drugo kolo Marinko, Strojnik A., BratV.5ko, Strojnik R., Bogataj, KrečiČ In Lackner.
D. kolo
Marinko — Pavlic 2 :0, Recek — Strojnik A par forfalt sa prvega, Bradeiko — Merala 2 : 0. Medved — TrSInar 2 :1. Bajec — Strolnlk R. 2:1. Bogataj — Potenel 2 :0, DUncvskl — Kreči« 2 11, Lackner — KorzlČ 2 : L
m. kolo
Marinko — Recek 2 s 0, Bradeiko — Medved 2 ! 0, Bogataj — Bajee i 10, Djlnovski — Lackner 2 :1
Polflnale
Marinko : Bradeiko 20 : 22, ti : 10. 21 :19 Djlnovski : Bogataj 21 :10, 21 :17.
Finale
Marinko : Djlnovski 21 :10, 21 :10. Spretna organizacija je omogočila, da
se je turnir končal ob napovedanem času. II. božični turnir Mladiko J« uspel v vsakem pogledu. Čeprav je prinesel nekaterim majhna, trenutna razcč?rr>n1a.
Radio Irjufrljniia
TOREK, 00. DECEMBRA 1041-XX 7 30: Poročila v atovonaomi. 7.40: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.10: Poročila v ltali;anščiin. 12.15:. Klasičen trlo 12.30: Orkestar ostra pod vodstvom mojstra Barzlzze. 13.: Napoved časa — poio-Oila v italijanščini. 13.15: Komunike glav noga stana oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. fiijanca: pestra glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Odlomki la operet: orkestar pod vodstvom mojstra Petraria. 14.46: Poročila v slovenščini. 17.15: Zbor ljubljanske Glasbene Macice. 10.00: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa — porodila v itsiranačlni. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Giela-lieka sezona EIAR: Otirje kmetje, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini.
SREDA« 31. DECEMBRA 1941-XX Ob 730; Poročila v skrronačinL 745: Pesmi m inalodljo. v odmoru napoved Čas«. 0.15. Forotttt v itafijansoinl. 12.15: Goob-Ad&mičov duot na harmoniko, 12.40: Ljudski zbor pod vodstvom mojstra Prsta. 13: Napovod 0S£a, poročala v ifUHjenščmi. 13.15: Komunike glavnega tuna Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Koncert pod vodstvom mojstra Michela Masioca. 13.50: Pestra glasba. 14: Poroči/Is v italijanščini. 14.15: Prenos iz Nemčije. 14.45: PcrocUa v slovenščini. 17.15: Ljubljanski kvartet. 17.33: Koncert pianista Aleseandra Tamburinija. 19: Tečaj Hsriijanscme, poučuje prof. dr. Stanko Lebcn. 1930: Poroč la v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 2030: Komentar dnevnih dogodkov v slovoničini. 3030: Operetna glasba. 20.40: Koncert ritmično simfoničnega orkestra ped vodstvom mojstra Ba.rzLzze. 21.40: Slovensko predavanje. 21.50: Simfonični koncert pod vodstvom mo-s^tra Roberta Lupia. 22.45: PoroČrla v italijanščini.
Bel
ffttCOT
„Koca na Robu"
Za botlinii praznike smo SobiU lep planinski roman Ivana
SnCerfa
Prvi poraz Venezifs
Trr fina zopet v vodstvu — Atalanta se približuje vrini —- V diviziji B jo
prvom mostu Bari
Ljubljana. 29. decembra. S kr?pko podporo Atalante, ki js doma premagala Venezio, je Triestina po včerajšnjih tekmah zapet prevvzela vodstvo v tabeli. Tesno — le za go\ razlike v količniku gre — ji sledita z enakim Številom točk Venezia ln Roma, ki je morala včeraj na svojem Igrišču prepustiti Torinu eno točko. Tako je včerajšnja nedelja zopet močno zbližala vse aspirante na boljša mesta, zlasti, ker je Ambrosianl uspelo v Bolog-ni odnesti obe točiti, Liguriji pa v Geno\*i pol izkupička. Piorentlna je gostovala v Modeni ln odšla tudi z eno točko. Tekme so dale naslednje izide:
v Modeni: M od ena - Florenttns 1:1 (1:1) v Napotijo: Napoll - Llvomo 2:1 (1:0) vBoiognl:    Ambroslana - Bolotma 1:0
(1:0),
vTurinu: Juventus - Lazlo 2:0 (1:0), v Genovi: Genova - Ugurla 1:1 (0:1), v Rimu: Roma - Torino 0 : 0 v Milanu: Milano - Triestina 2:2 (1:1), Vftergamu: Atalanta - Venezia 1:0 (1:0)
Po včerajšnjih tekmah je vrstni red v diviziji A v vrhu naslednji: Triestina (13 : 0), Venezia (10:51 in Roma (15:8) 13 točk, Ambroslana (14:9) in Ligu rt a (20 : 15) 12 točk, Atalanta (18 : 14), Fioren-tina (14 : 13). Juventus (14 :13) in Torino (10 :12) 11 točk itd.
Tudi v diviziji B so včerajšnje tekme močno spremenile sliko v tablici. VI cen za je doma dosegla proti Epezii samo neodločen rezultat enako njena sotekmovalka Fanfulla proti Padovi, med tem pa js Bari na Reki premagal F i uman o in z razliko ene točke povzpel v vodstvo. No vara je temeljito obračunala z Alesssndrijo, ki je morala kar za dve mesti nazaj. Visoko zmago je odnesla tudi Pro Patri a proti Steni, ki je na božič zmagala proti Lucche* seju 4:1. Slednja tekma je bila v enem prejšnjih kol odložena. Posamezni izidi so včeraj bili:
V Vicenrf: Vleenza - Rpecia 0 i 0, v Vidmu: L'dinese — Prato 1 » 1, na Reki: Bari - Ptumana 2 :1, v Lucchi : Savona - Luo-
Ljubljana, 29 *)ra Čeravno so naše planine čudo... iope, da so se ie tujci naslajali ob njih \n jim pisali slavospeve, je nase planinsko slovstvo vendarle precej siromašno. Janko ;«fla-kar, ki je bil od vseh naših planinskih p'a-oev najplodnejši, je imel le malo tekmecev Oziroma vrstnikov, ki so se tudi s pisano besedo navduševali sa lepoto na3ih planin i in Za dogajanja v njih. Po večini so imele naše planine le prijatelje, ki so jih radi Obiskovali, ki so radi plezali po njihovih strminah in občudovali njihovo razkošno lepoto, niso pa o svojem doživljanju v planinah pisali in s pisano besedo ohranili spomin nanje in na življenje v nih samih in v njihovih gostoljubnih domovih. »Planinski vestnik« je sicer objavil dosti pisanja o planinah, vendar pa so bili vsi ti opisi namenjeni le planincem, ki so planine že Itak poznali, niso pa dosegli nenaročlikov in tudi pri njih zbudili zmlsel in 1 ubezen do naših planin, kar bi bilo najpotrebnejše. Čeravno dragocen po svoji vsebini, je bil »Planinski vestnik« Žal zmerom razširjen predvsem med člani Planinskega društva, ne pa tudi med ljudmi, ki so jih lepote planin čisto tuje, ki pa bi jim mirale biti prav tako pril ubijene, kakor so priljubljene med strastnimi planinci.
Roman Ivana Bueerja »Koča na Robu«, ki je nekakšno božično darilo našemu planinskemu slovstvu, je zaradi tega prijetno lznenadll. Založba »Viharnik«, ki je knjigo izdala, pravi o njej, in to ;e ros, da nas je pisatelj popel'al v njej v divje lepe gorske predele. Izbrana beseda in slikovito opisovanje s živo silo spajata planine in usodo ljudi, ki so sredi življenja povezani med seboj s planinskim tovarištvom. Knjiga je polna lepot visokogorskega sveta in bralca s svojo svojstvenestjo, še bolj pa z resničnostjo in prepričevalnostjo prevzame in navduši. Odmakn/eno življenje v gorski prirodi, trdo delo v steni, prepletajoča lirika človeških src, prezanlmivo po Jani značaji plasjkicev, borba za življenje in za človeka so Odlike Bučerjevega romana, ki
BreaeiJI: RoeSela - Peseara 1 • 1, v rodijo: Fanfulla - Padova 1:1 la v Floi: Plan •
Reggiana 3 :0.
Vrstni rad: Bari (IT : 10). 10 točk, VI-eenza (13 : 2) la Fanfulla (32 : O) 15, Nova« (10 : 5) 14, Padova (18 :10) ln Ales-
sandria (16 :11) 13, Peacara (15 :1°> in Breacia (14 :10) 11 točk itd.
V neka) vrstah
Z enotedensko zamudo smo svedell. da je Gradjanski preteklo nedeljo nastopil v Budimpešti proti Ferencvaroiu. Zmagal jo Ferencvaros 3:1, kar gleda na njegovo letošnjo formo ni preveč laskavo sa »pur-garje«. Včerajšnjo nedeljo so je vršila ro» vanža v Zagrebu.
Istočasno je bila v Zagrebu odigrana prvenstvena tekma med SeVZn iearjem m Vicktorio is Zemuna, železničarji so zmagali 7 :1 ln so s tom Uvrstili na tretjo mesto tik za Conoordlo ln Gradjansklm. V Osijeku js Hajduk premagal Zagorca iz Varaždina 1:1.
Med božičnimi prazniki so Igrali v Barceloni večji teniski turnir. Sodelovali so razen domačinov najboljši Italijani, Nemci in po en Madžar ln Portugalec. Po zadnjem poročilu js tekmovanje dospelo do finalov. Za presenečenje sta pri poedmcJh poskrbela Italijana Roman oni m Cucelli. Romano* m js premagal Nemca Glasa 0:4, 1:0, 0:7, 0:4, 0:4; CuoSlli pa znanega Hen-keia 0 : 2, o : 7, 0 :1, 7 : 0. Oba para sta as plasirala tudi v finale dvojic.
Z včerajšnjega toiovadaega dvoboja saed Italijani in Madnarl v MIlana so zaenkrat znani samo rezultati vaj na bradlji m kroftih. Na bradlji so ntnajpUl Italljaal a 50.45 s 54.55, na krogih pa Madžari 50.05 i 55.30. Po obeh vajah so MS v v
cheso 1 :0, v Novari: Novara - Aleasandrla 4 : 0, v Sloni Pro Patri* - Siena 0 : 3, v
On: »Oh, m prikupnejsl.« Ona:
reci* On: »NI«
bodo vsakega bralca prevzele in mu nudile resnično in prisrčno doživetje.
Planinskega leposlovja, ki opisuje zgolj lepoto planin ali naporov, ki jih mora Človek žrtvovati, ko se vzpenja nanje, mamo precej. Manj oziroma zelo malo pa imamo romanov iz planinskega sveta, ki bi bili tako živahni, tako razgibani in tako ore-pričevalni. kakor je Bučerjeva »K^ča na Robu«. Bučerjev roman nas ne seznanja le z lepoto planin, ampak nam dr*e Sesti več: daje nam življenje planin :n njihovega Človeka, odpira nam poglej v skrivnostni planinski svet. ki je nam meščanom tuj. Čeravno je čudovito ubran in resničnemu človeku najbližnji »Koča na Robu« ni pridigarska knjiga, ki bi nam prisi!jeno podajala lepoto in življen;"e planin ter nas učila posebne planinske morale — neomajne zvestobe svojim planinskim tova Sem. Je delo, ki nas povsem neprisiljeno potegne nase in ki nam neprisiljeno pce. kakšni moramo biti v planinah, knko jih moramo spoznavati in doživljati in Kako moramo opazovati žlvljen'e njih samih in njihovega človeka Odpira nam po-7'.ed v planinski svet, kakrSen je v resn "l od pamti veka in kakršen bo zmerom ostal.
Bučerjev roman »Koča na Robu«, ki ga odlikuje lep slog, je opremljen tudi z risbami Zmagoslava Snoja, ki so močno avtorjevo besedo prav posrečeno ponazorile oziroma Izpopolnile, kakor izpopolni glasba lepo in ubrano pesnikovo besedo. Knjiga je tudi v splošnem prav okusno opremljena, tako da bo tudi vsak ljubitelj iepo opremljene knjige rad posegel po njej.
Založba »Viharnik», ki je izdala Bučer-fevo delo »Kočo na Robu« in ki je nova, napoveduje, da bo izdajala izv*rna 'epb-slovna. znanstvena in um/etnička dela s področja planinstva. Razumljivo je, da rednega programa ne more napovedati, pač pa bo izdajala dela zmerom v skladu z razmerami. Vsekako moramo želeti, da bi uspela in da bi nase skromno plani asko leposlovje obogatila čimbolj. Da bi nam Še dala izbrano besedo o lepoti naših planin in o njihovem živlenju, ki je najbolj resnično in najubranejše. R-y
Santo eno športno drsališče v Ljubic i*»
P*e)inie čase je tada LJubljana celo vrsto drsališč na tako zvanih „bajerUh"
Ljubljana, 20. decembra.
Nekateri mislijo, da se je drsanje, ta najstarejši zimski sport, ki se je zanj ogrevala mladina prejšnjega stoletja najmanj tako kakor dandanes za smučanje, preživelo. Zdi se jim najbolj romantičen sport, poln tiste elegance, ki je tako značilen za rokoko ln njegove plese. V resnici je imala Ljubljana prejšnja desetletja več drsališč in drsanju se je posvečalo mnogo več meščanov kakor dandanes. Kljub temu pa ima drsanje še vedno mnogo privržencev, kar se je Izkazalo tudi zdaj, čim je postalo nekoliko hladneje.
Mladina v Ljubljani se lahko pritožuje, da nima zimskih igrišč. Imamo skromno sankalisoe in smučišče pri Ceklnovem gradu. V resnici spada bolj med igrišče kakor med prave športne terene. Vendar so nanj prihajali tudi nekateri izvežbani smučarji, ki so bili v zadregi ter niso mogli najti nikjer drugje blizu preizkuševališča smučI ln terena za gtmnaatične vaje. Kako zelo js LJubljana pogrešala že prejšnja leta, ko zimski sport Še ni bil tako v časteh, zimska igrišča, smo se lahko prepričali na tej livadici v Tivoliju. Tam ae je shiralo dan za dnem, če je bilo količkaj ugodnega snega toliko otrok kakor na pravem otroškem stadionu. V nekaj dneh je bil sneg tako Zglajen, da bi bil skoro bolj primeren zA drsanje kakor smučanje ln sankanja.
Drsališča pa otroci niso imeli. V Ljubljani je le eno športno drsališče in sicer Ilirija. Namenjeno je predvsem športnikom, na pa tudi otrokom, ki potrebujejo prej igrišče kakor prostor za tekmovanje. Drugih drsališč, ki bi služila športnikom m otrokom in drugim ljubiteljem drsanja je v Ljubljani od leta do leta manj.
Prejšnje čase Jo imela Ljubljana celo vrsto drsališč na tako zvanih »bajerjih«. Bajerjev, ki so po večini nastali tako, da
Najemnina
Mož, ki je ob treh popoldne pritisnil na gumb zvonca v vili Rastnussen, Je bil kavalir od pete do glave. Lepo narejena obleka, diskreten rjav klobuk, kravata okusnega vzorca in čevlji, ki niso bili alti športni, niti elegantni.
Gospa Elga ni imela niti pojma, kdo bi Ml ta mož, toda ta prijetna zunanjost, razen tega pa nekam nerazločno zatnrmrano »priporočilo od gospoda polkovnika Wlek-atrOmac je napotilo gospo Rasmussen, da Je ponudila gospodu stol.
Prav za prav se je Elga nekoliko čudila. r**\   i n-^T7:-«. r>olk<->v-p;k Wi*>kstrom, ki ga
jO poznala samo na videz, kar jo stanoval v isti hiši, povsem tujegs Človeka v hišo, toda na tem se ni dalo nič več izpreme-aitL
— Kaj vas Jo napotilo k meni, gospod ... ji vprašala gospa Rasmussen.
— Poulsen, milostiva gospa, Cdnvd Poulsen, — se je predstavil neznance. —-Da preidem takoj k stvari: Ne mislim vaui poiiu-.....^<......j ~-~ci..ja i^aliu,
piigovarjatt vam, da ta za zavarovali za
Drtmer smrti... braneče Je dvignil roko, ko js hotela gospa Miga nekaj ratt... da, da, vem, vsak dan prihaja toliko ljudi o takimi zadevami, toda Jen m nič skupnega. Gro Gro aa žalostno vas, milostiva družino J gaseč
— Sa družino JonsonT gospod Poulsen?
i 1*1 *e ravnate)! pivovarne, poznam gospo Jonaan la brldgo kini a, as veni pa. •.
sta, o katerTlgovortm. Mod js*amri*pred tremi tedni aa pijuonioo. skesa lasa pot otrok; mol snveda aikoa nt saloni, da bo tako kmalu umrl, saj mu jo bilo faks 00 let. Da, to Jo Jo ostala brst se oba najmlajša
dar pa toliko* da aa j« sprav« v Tam ata proakrbljona n venam, naj oo
bolnice vzorno. Dva
Žina v zelo rezkem položaju. Proti
rad isaolitev. Bo dva meseca niso plačali najamnino. Zdaj morajo Isprazniti stanovanje. Breapogojno, če najemnina v prihodnjih dneh no bo plačana. In glejta, milostiva gospa: sklona sem zbrati ta d mar aa ubogo družino. Saj Je na svetu toliko
postlano Os prispe
r _ ------ prispe rajo mnogi, so Za
nekaj nabora* Tudi polkovnik Wiekstrom Jo arttoan svoj oboi. Najemnino imam As zbrano, manjka mi samo os sesat kron, pa sam mislil...
— Paraš Jo strašno, da so moro na svatu zgoditi kaj podobnoga, da bi vrgli vdovo
A čeprav živimo vsi biti isjoma.
— To asa
milostiva gospa!
"t vami. Vi ste savsen aa to družino. nI bilo prt jotno
toda jaa
poenam,
so opekarne, ki so potrebovale Ilovico, izkopale večje ali manjše jame. Talna voda je bila precej visoka ln tako so nastali v jamah ribniki, ali bolje »žabjaki«. Prejšnje čase je bilo nekaj takih drsališč v Trnovem v okolici trnovske opekarne, ki se Je pozneje spremenila v žago. Največ
drsališč je bilo v Kosezah in Šiški, šišenska drsališča omenja že Vodnik. Med tem ko zdaj v Oliki ni več nobenega takšnega »ro-mantičnegac drsališča, jih je Še mnogo v Kosezah. Služijo pa bolj krajevnim potrebam. Meščanski otroci se ne hodijo tako daleč drsat.
Starejši meščani le pomnijo drsališče ob sedanji Koceni ulici in Cesti v Rožno dolino. Znano drsališče Je bilo tudi v Trnovem ob Kolezijskl ulici. Najbolj na glasu je pa bilo nedvomno še nedavno drsališče na tivolskem ribniku. Tedaj je bil tivolski ribnik še precej večji, ko še ni bil zrsut na vzhodni strani, kjer je zdaj nova široka sprehajalna pot. Tivolsko drsališče je imelo posebno mnogo obiskovalcev. Ko so ga opustili, ga je mladina zelo pogrešala. Pravega nadomestila zanj Še vedno nimamo.
Zdaj ima samo Rožna dolina večje drsališče, ki je pristopno vsem, otrokom in športnikom, pa tudi lahko služi vsem namenom precej dobro. Tudi ta ribnik je bil prejšnje čase večji. Pred leti so ga delno zasuli, vendar pa Se vedno obsega okro~ 8000 kv. m. Zadnje čase je nenavadno živahno na njem. Celo iz pol ure oddallene-ga mesta so začeli zahajati tja drsalci. Pred božičem led ni bil še dober, zdaj je pa debel in gladek. Toda veselja bo konec, ko bodo led zopet začeli sekati kakor ga sekajo vsako zimo, ko je dovoli debel. Led potrebujejo v plvovarnfških hladilnicah, ne pa neposredno za Živila. Sicer je pa ta led precej Čist, ker voda izvira lz močnega studenca.
V poStev Oe prihaja kot drsališče rakov-niški »bajer«, ki pa ni tako popularen. Brez pravega drsališča so otroci v vzhodnem delu mesta, kjer nI »bajarjev«, a Ljubljanica skoraj nikdar ne zamrzne tako
da bi lahko zaupali njenemu ledu.
Naše 9le4«!liscr
DRAMA
Ponedefiek. ». decembra: zaprto.
Torek 30. decembra: ob 1730 Bog s vami, mlada lota. Rod Torek.
Sreda, 31 decembra: ob 17.30 Boter Andraž. Izven. Znižane cene.
« O P B ■ A
gguadtfiek, 20. decembra: sanrto.
Torek, 30. decembra: ob 17. Seviliski bri-
_    toc. Red B.
Sreda, 31. decembra: ob 17JO Večer pri »notu Orlovskem. Izven. CTvosfrov vaeer v Opori Opera je pripravna sa Srlvastrovo prav prijetno preseneče-Ofe pod naslovom: »Večer pri irrnfu Orlov-*keme. UnHaorila bo drugo dejanje te Srrauteove OBorett »Meteptr«. ki so godi v v« grofa Oi4ovs*o*n to prodsftvlfi vel«k plesni večer V okviru trta dejsnji bo vajenih večje števelo učinkovitih točk.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 20. decembra: Tomaž, škof.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Kraljičino srce Kino Sloga: Vojvodina se zabava Kino Union: Zaročenca Kino Moste: Premeteni lopov in Alkazar Slikarska razstava Debenjak - Jakac - Mi-hellč v Jakopičevem paviljonu
•DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, sv. Jakoba trg 9, Rajnor, Miklošičeva c. 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Iz Spedisfe štaferske
— Ve* vina iz Spodnje Štajerske. S priključitvijo dela bivše Jugoslavije je pridobila Nemčija okrog 20.000 ha vinogradov. Vinogradi na Štajerskem zavzemajo okrog 25.000 ha površine in so drusri največji vinorodni kompleks Nemčije. *Donauzeitung<c priobčnje v božični - Številki članek o vinogradništvu na Spodnlem Štajerskem In pi-ces prihaja do zakllučka, da bi morala Spodnja Štajerska pridelati 600 do 700.000 hI vina. zdaj ga pa ne pridela niti polovico toliko. Snodnia štajerska ima sedem vinogradniških okrajev, za katere bo ustanovljenih pet vmogradnlšklh uradov ln sicer v Mariboru. Ptuiu. Celju. Gornji Rn 1-*oni in Brežicah. Naloga teh urkdoV ho povzdigniti vinogradništvo in skrbetif da se bo pridelalo več vina. UetnnovlVna ho tudi posebna  zveza  vinonradnU-ov Sfldmarke;
— Nova areoltev merd In r^ač. S^f civilne uprave na Spodnjem Štajerskem ie izdal naredbo o uvedbi delovno pravnih nredoisov na Spodnjem Štajerskem Uredba določa, da se morajo merde in plače na Spodnjem Štajerskem izenač;ti z onimi v starem delu Snodnje Štajerske.
_ Novi  grobovi. V Mariboru so umrl!
vdova strojevodje Marija Drofonij?. stara 77 let. zasebnica H?lena Kuderliczka. stara 94 let in zr-seb^ica Paula Wolfrum, stara 77 let. V Poljanah je umrl upokojeni '.adrevident in kontrolor brzojava Franc Prelc. star 57 let.
— Enotno prrTnovanfe božičnih praznikov. Štajerski Heim^tbiind je poskrbel, da so se praznovpli bež'čni pravniki letos po vseh krajevnih skupinah enotno po nemškem vzorcu. Praznovanie je orrrnn^lrala nemška mladina in >Marhur?rer7e1tung€ poroča, da je bila udeležba prebivalstva povsod zelo velika in da so napravile proslave na udeležence plobok vtis.
— Nova zbirka za z'msko pomoč. 2 T in 21. decembra so na Spodnjem štajerskem priredili ponovno javno zbiko prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč. Zbrali so 213.500 mark, od tega odpade na okrožje Celje 77.000, Ljutomer 12.000, Maribor-okolica 25.000, Maribor - mesto 51.000, Ptuj 25.500, Brežice 6.000 in Trbovlje 16.000 mark. Na glavo odpade 49 pfenigov, dočim je odpadlo pri prejšnjem zbiranju 38 pfeni-gfoV.
Dogsni živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komt-šarijata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za klavno živino:
v ponedeljek 29. t. m. v Črnomlju tu govedo ln svinje;
v ponedeljek 29. t. m. v Novem mestu za govedo in svinje;
v torek 30. t. m. v Veliki Loki sa govedo in svfnje;
v torek 30. t. m. na Vrhniki za govedo.
Veljavnost loSerskih Izkaznic
Na vlogo, izrečeno po zastopniku poklicnih šeferjev e. Visokemu korntenrju, da bi veljale čeferske izkaznice tudi za prestop meje ljubljanske pokrajine je prejela Skupina šoferjev pri Pokrajinski delavski zvezi od. Visokega kcnmisarja naslednji odgovor: »Na izraženo željo, da bi veljale šofers.ke izkaznice pokiicnh šoferjev namesto potnega li»ta in bi opravičevale šoferje za prestop iz Ljubljanske pokrajine in nazaj, so sporoča, da tej želji ni mogoče ugoditi. Šoferji morajo imeti za prestop odnosno za vstop v Ljubljansko pokrajino enako kakor vsi ostali državljani redni potni list, izdan od Kvesture v Ljubljani. Šoferska legitimacija velja edino le za upravljanje avtomobila v vsej Kraljevini; Če pa hoec kdo potovati v ostale pokrajine Kraljevine, mora imeti še potni list.«
Sestanek vseh poklicnih šoferjev bo v nedeljo. 4. januarja ob pol 10. dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, vhod iz Čopove ulice (pri Rdečem križu) pritličje, sejna soba. Ker je dnevni red zelo važen, ae opozarjajo vsi šoferji na ta sestanek.
Delavci; zaposleni pri javnih gradbenih delih, doke izplačana razliko
Ljubljana, 27. dec. V SluZbenem listo od 24. dec. 1941 je bila objavljena odredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, s katero so bile z veljavnostjo od 17. okt. 1941 določene za delavce, zaposlene pri javnih delih, katera izvršujejo bodisi zasebni stavbni podjetniki ali pa državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, naslednje minimalne mezde:
1. za navadne delavce do 18 let starosti Lire 2.40, nad 18 let pa Lire 3.20 na
uro i
2. za kvalificirane delavce (zidarje, tesarje itd.), zaposlene do 1 leta v svoji stroki. Lire 4, z več kot eno!etno zaposlitvijo v svoji stroki Lire 4.50 na uro«
Ker je večina delavcev zaradi prekinitve dela že odšla na svoje domove, opozarjamo vse delavce, ki so bili zaposleni pri javnih delih, da takoj sporoče z navadno dopisnico svojim bivšim delodajalcem točen naslov, na katerega jim bo delodajalec nakazal pripadajoče zneske. Kdor pa ne ve za točen naslov delodajalca, naj sporoči podatka, kolikor jih ima. Pokrajinski delavski zvezi, Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, in bo FDZ zanjs ukrenila potrebno, da bodo dobili pripadajoče zneske izplačane.
Diplomatski enrejertii v Madrida
Madrid, 29. dec. s Zunanji mmlster js sprejel italijanskega volepo^sn&a. nemške-tffl dMp!orrwtske^ft zastopniki, anostokltegi
mmcija 'ti ^tt^Ve^a vclct^c^aufks v Ber> tirni.
***. 298
»SLOVENSKI K A R O D c, Ponedeljek, 29. decembra 194100C
Stran S
~r--, Mit MtatatM       ***** ,~-----
^Slovenskega Naroda" dne 31. siecembrsi opoldne
Prosimo confonc fauerciite, do to ttf»ofiewofo; m+utl m sprejemalo do pol douoto uro istoga dno.
Letošnje božićnice
Mostno obilno so |e tudi lotos spocrnrila svojih
Ljubljana, 29. decembru Leto* druitra nito prirejala običajnih božične. Mestna občina je p* kakor vsako lato razveselita oskrbovance svojih aocHhiih zavodov in ika pr.caraJa iluzijo božične poezije. Kolikor je bi'o rnopoce. 10 postregli o^rbovancetn z bdjio hrano in nekatere so rudi skromno oodarovali.
Prva božićnica je Kia že 23. t. m., v torek, m sicer v otro k cm z-verigu zt Beži$s~*dom. V tem zavodu so nr.š'.i srtreho dojenčki in otroci do sesrtega leta srtarosti. Božičn ca je bila prirejena v sloigu s starostjo oskrbovancev. Otroke so razveje ili z božiču m pri-Jorokam in jim pcr/.regli • priboj^i.
Spomnili tO se tudi nezaposlenih, ki so pTci veli bož č t cukraroi. B'.rfMontce v cu krami so postaje tudi že trad:cija. VssJtO loto ob tej r-ri^ki \ rn vc'čijc vc*v>lc praznike v sforesni obliki m jim protre^ejo s pribo'j k~jm. da jim pogone v sdccT žs.'o&t-n: ogreva n*c top'o *u.li pr: srcu. Leto«* ie bifla bočičn:ca tudi ler-a. čeprav skromna. Otroci iz r*rch< * inc<:a t! mi, ki ao BSŠtl zavetje v cukrarni. so u^r>ori'i b >žićnl pt^zot. NczMpco'.cni so prejeli dvojne porcije jedi.
razen toga aa ae pa ie poaladfcati * atrukđji.
Slovesna božićnica je bila tudi v sredo popoldne v mestnem zavettMu ta onemogle v Japljevi Ulici. Božićnica te je začela ob 1330 v veliki obodnici ki je bila upremo njena v aledaJfcfco dvorano t odrom V dvorani ao ae zbrali  vai   zdravi oakrbovtnc vseh spoiov  Na odru to gojenci prehod nega doma uprizorHi božično »like, potem so pa k zapeli neka* lepih bo&ičn h pes-m: ob spremljevanju gla*cvirja. Oskrbovance je obiskal župan dr. J   AndleHč z «o soprogo m v spremstvu načelnika mestnega tcc;a»!no-poiitičneiga odbora dr T Klmaria načelnika mostnega soc:a'ne«a urada dr A. Kcdreta.  mestnega  lizika dr  M   Rus« in ravnate'j a zaveti&ča g.. Lsngusa. župan je voščil oskrbovancem, naj bi zadovoljn: preživeli božič m se dočakali lepših ča*ov. V rnicfi« oskrbovancev se jim  je zahvalil g Kos Posebej  je  župan voščil  vesel boŽtf §f b^Tn;m r^krbo-vancem ki niso mogli za-pvvtiti svcj:h sob. Oskrbovane* »o prefeli ooljšo hrano, nepotrebne iši ao bili obdarovani s perilom, kot p-rboli^ek so pa moški prejeli cigarete in ženske jabolka.
NRVHE VESTI
— Prihranki hrvatskih delavcev v Nemčiji. Nemžko poslaništvo v Zagrebu je te dni objav lo, da so hrvatski delavci, zaposleni v Nemčiji po raznh industrijah, poslali svojcem v neoJvisni hrvatski državi v času od začetka julija do konca novembra 5 milijonov 55.000 RM. Hrvatski delavci, zaposleni v nemških industrijah, so torej poslali svojim družinam v nekaj kratkih mesecih nad 100 milijonov kun prihrankov oziroma zaslužka.
— Spet nova zanimivost za fllate!:ste. O zanimivi pro t masonski razstavi v Beogradu smo že večkrat poročali. Ker vlada zanjo se zmerom izredno veliko zanimanje, se je eeJanja srbska postna uprava odloČila, da bo izdala posebne proJ.nason ke znamke, ki bodo kazale razne motive is i borbe proti komunizmu, masonstvu in Ju-dovetvu. Nove srbske protmasonske poštne znamke bodo prišle v promet takoj po novem letu in vlada zanje med filatelisti že zUaj izredno veliko zanimanje.
— Iz hrvatske diplomacije. Predsednik slovaške republike dr. T so je te dni v posebni avdienci sprejel novega p slamka neodvisne hrvatske države pri slovaški vladi dr. Bei kovica, ki smo o njegovem imenovanju te dni že poročali. Dr. BerkoviČ je izroč 1 predsedniku dr. Tisu svoje p overil-niče in se za'ržal ž njim v daljšem pogovoru o potih in usodi slovaškega in hrvat- j skega naroda,
— Moč italijanske industrije Izvlečkov.
Ob začinjeni štetju industrijskih podjetij ao ugotovili, kakor poroča Agit, da je obratovalo v I tal ji 11.056 industrijskih podjetij, ki so se bavila z izdelovanjem izvlečkov (ekstraktov). Največ Jih je bilo j v severni Italiji (4575), približno enako v ' srednji (2246) in južni (2253) Italiji, na otokih pa 1928. Ta podjetja so zaposlje-vala skupno delavcev, tehničnega upravnega in volatveneaa osebja 136.012. Na prvem mestu je bila*Ijombardia (1466), slede ji Sicilija (1439), Toscana (1188), Puglija (1184), Veneto (903) in Piemont (894). V ostalih pokrajinah je bilo število podjetij manjše od 600, na zadnjem mestu pa je bila Lucania s 126 podjetji.
— Preskrba Zagreba z živili ln kurivom. Kakor poročajo zagrebški listi, je bil Zagreb za božične praznike prav dobro preskrbljen z živili in tudi s kurivom. Zadnje tri dni pred božičem so na zagrebških že-leznišk h postajah iztovorili 2.312 vagonov raznih živil in kuriva.
— Kritika in flitajoce občinstvo sta sprejela letošnji knjižni dar Vodnikove družbe izredno pohvalno ;n navdušeno. Glas gTe po deželi, da je Vodnikova družba tudi letos častno izpolnila svojo nalogo in tvojim članom pripravila res izbran in skrbno ure-jen knjižni dar. Tudi našim č tateljem priporočamo, da postanejo člani Vodnikove, družbe in tako pol pro njeno prepotrebno in koristno prosvetno delo.
— Rdeči križ poroča. Učenke 3. razreda H. dekliške meščanske šole v Spodnji Šiški (Bežigrad) so pordarile sekciji za socialno pomoč Rdečega krila 70 L. Po g. čema-žarju je isti sekciji Rdečega križa daroval Strelski klub 1.000 L. Izkazali so se tuđi usl-žbenci Higienskega zavoda v Ljubljani, ki so sekciji za socialno pomoč Rdečega križa namesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Jelene Kajzelj. matere svojega tovariša dr. Vladimarja Kajzelja, darovali 343 L. Kot božični prispevek so isti sekciji Rdečega križa podarili uslužbenci Na* rodne banke v Ljubljani 159 L. Sekcija za slcialno pomoč našega Rdečega križa so se spomnili tudi g. Hubert Repovi iz Ljubljane, ki je daroval 300 L, ga. Boža Vrhun-čeva iz Ljubljane, ki ji je podarila 100 L, in neimenovani, ki ji je po predsedniku Rdečega križa g. dr. Otonu Fettichu daroval 100 L. Vodstvo Rdečega križa te plemenitim darovalcem iskreno zahvaljuje.
— Ureditev plačilnega prometa med Hrvatsko in Srbijo. Po določbah nemsko-hrvttskega plačilnega sporazuma se do nadaljnjega vrši plačilni promet med Hrvat* ako ter Srbijo, Belgijo, Poljsko, Nizozemsko in Norveško potom obračunske blagajne v Berlinu Za plačilni promet med Hrvatsko in Srbjo je bil dosežen se poseben dodatni sporazum med Hrvatsko državno banko in Srbsko narodno banko, ki določa, da se bodo posebne kopije plačilnih nalogov J ostavljale neposredno, in sicer t posredovanjem podružnice Hrvatske državne banke v Zemunu, tako da bosta obe banki na podlagi kopij lahko izvri 11 izplačilo koristniku še preden bo prispel plačilni nalog od obračunske blagajne v Eer-Hnu.   Te določbe veljajo samo za plačila
iz blagovnega prometa in tudi iz splošnega
obmejnega prometa med Beogiadom in Zemunom
— Promocija dveh Slovencev v Zagrebu.
Dan pred božičem sta b.la na zagrebškem vseuč-lišču promovirana za doktorja vsega zdravilstva Ljubljančana gg. Viimar Boris in Bud- č Zdenko. Mladima doktorjema iskren o čestitamo!
— Ured.tev vprašanja cen na Hrvatskem. Hrvatski gospodarski min s ter dr. Toth je te dni sprejel zastopnika nedavno ustanovljene hrvatske kmečke organizacije in se z njimi pogovarjal o cenah. Na zahtevo kmetov, naj se izenačijo cene kmetijsk h proizvodov s cenami industr skh iz ellcov, je minister dr. Toth odgovoril, da bo tudi to vprašanje v kratkem urejeno, predvsem pa bodo določene cene za oblačilno in obutvene predmete. Nato bodo postopno urejene tudi cene za ostale življenjske potrebščine. Predstavnikom nove hrvatske kmetijske organizaeje je minister dr. Toth naposled zatrdil, da bo hrvatska vlada posvetila pravični ureditvi cen največjo pozornost.
— Lep božični dar hrvatskim otrokom. V veliki dvorani delavske zbornice v Zagrebu so se popoldne pred svetim večerom zbral* revni otroci zagrebških ljudskih šol, ki jih je družina hrvatskega državnega glavarja dr. An ta Paveliča obdarovala s čevlji in oblekami. Skupno je bilo obdarovan h 1.700 otrok. Obdarovanja, ki je bilo po poročilih zagrebških listov zelo prisrčno, so se uleležili številni predstavniki hrvatskih prosvetnih ustanov in hrvatskega ustaskega pokreta. Posebno božićnico sta priredila v Zagrebu za revne nemške ln tudi hrvatske otroke nemški poslanik pri hrvatski vladi von Kasche in nemški poveljujoči general v Zagrebu Gloise von Horstenau, ki sta ■ primerimi darili ob-darvala več sto otrok.
— Nove cigarete na Hrvatskem. V neodvisni hrvatski državi so že pred mesecem izločili iz prometa vse cigarete, ki so se imenovale po srbskih rekah, kakor n. pr. Ibar, Zeta in druge. Namestu dosedanjih cigaret Zeta so te dni dali ▼ promet cigarete Hum, ki so z njimi kadilci zelo zadovoljni. Hrvatska državna monopolska uprava napoveduje, da bo v novem letu imela neodvisna hrvatska drŽava v prometu samo cigarete s čisto hrvatskimi nazivi, da bodo tudi na ta način izbrisani poslednji spomini na bivšo Jugoslavijo.
— Letošnja oljčna letina bo odlična. Spravljanje oljčne letine se vrti sedaj sko-* ro v vseh pokrajinah. »L'Eco dl Roma« trdi, da je glede na stanje oljk posebno v južnih pokrajinah, upravičeno upanje, da bo pridelek olja po količini in kakovosti odličen. Cene oljkam so od kraja do kraja različne in ce ravnajo predvsem po kakovosti in po cenah za olje. Nove cene za oljčno olje, ki so napram lanskim za 6% vi3Je. zagotavljajo lastnikom oljčnih nasadov pravičnejši dohodek v trenutku, ko jim je bilo nasvetovano, da pomnože oljčne nasade in tako prilagode proizvodnjo olja naraščajočemu povpraševanju. Kakor znano plača polovico poviška cen država, tako da potrošnik ne bo nosil vse breme prilagoditve. Podoben je bil postopek že pri drugih važnih kmečkih pridelkih.
— Izvoz vermuta ta namiznega grozdja. Izvozna dovoljenja valjajo kakor znano samo glede učinkov izvoznih prepovedi gospodarskega značaja. Nihava posest zato ne razrešuje izvoznika upoštevanja predpisov valutnega značaja, kakor tudi fiskalno zdravstvenih predpisov, predpisov glede cen Itd., ki so vezani na Izvoz blaga, na katerega se nanaša dovoljenje S tem v zvezi obvešča »L'Eoo dl Romat, da to nekateri proizvodi, aa katere po upoštevanja zgoraj omenjenih predpisov, velja'o se posebni kontroli predpisi. Med takimi proizvodi, ki so podvrženi posebnemu nadzoru glede upoštevanja cen, sta tudi vermut m namizno grozdje.
— Število Industrijskih te obrtala ribar-•kih podjetij v Italiji, ob zadnjem štetju podjetij so ugotovili, kakor poroča gospodarsko finančno dopolnilo Agita, da je obratovalo v Italiji 49.248 ribarskih podjetij. Skoro polovico (23.371) Jih Je bilo v severni Italiji, petino (10.046) v Južni, nekaj manj (9.976) na Italijanskih otokih, med tem ko so jih v srednji Italiji našteli le 5.855 ZaposTevali tO skupno SIS 8*1 uslužbencev. Med posameznimi pokrajinami pripada prvo mesto Siciliji, kjer to našteli 6 268 podjetij; sledi Veneto 6 6.712, Lombardla t 4.052, Campagnla t S.S45, Plemonte s 3.688, Pugha t $.866 la Julijska Benečija s Zadrom t 8.136 VSe ostale pokrajine so imele manj podjetij kot 8000 in je bila na zatfojem mestu Lucania s 60 podjetji.
L3UBLDANSKI V KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16., 18.18. ob nedeljah la  praznikih ob 10.SO 14.56. 16-80 I« 18.30
fNO MATICA * TELFFON 22. i i LJubeaen ln usod m  nesrečne kraljic*
*?arije Stuart r vclefiliru
Kraljičino srce
5ARA-1 LKANDER WU\y   Birtal Lotte   Kocft itd
Cl%0 M.OOA * TF1FFON TT-tn r*.I*n glo^-Ote. dirljive r?eW!i» » nnJ"bolj-
Ko se zastor dvigne. •.
x  A ~*attJ.  m lir TIS   B*r.*~*i. vriTi.indo t-oicon.,   Irm* Cramnutira
. . ,:• : ste zamudit*
"e CBzatta umet
i
ca
fCrJun«   fl!m**s 1ram»
Zst* SftMMBtl
Iz LftsMfase
Izplačilo pokojniii za januar 194a
Pošta Ljubljana 1 obvešča, da bodo dr-žavnim upokojencem pokojnine za januar 1942 izplačane po sledečem razporedu: dne 1. januarja fia&lovnikom, katerih priimek se začne s črkami od A do J. dne 2. januarja črke K do O, dne 3. januarja črke P do S in dne 4. januarja črke T do Ž. Ta vrstni red izplačevanja pokojnin ostane rudi za naslednje mesece. Upokojenci se vabijo, da počakajo ob omenjenih dnevih po možnosti pšMmmose na domu.
e
—Jj Zadnja letošnja nedelja. Letos je bila velika večina nedelj v Ljubljani lepih. Tudi zadnja letošnja nedelja nI bila izjema. Solne e je sijalo ves dan, dopolone ni bilo niti megle, ker je pihala precej močna burja. Na prostem m bilo posebno prijetno in meščani ao se držali po večini doma, slasti ie, ker so bili utrujeni po praznovanju prejšnjega tedna. Vendar jih je precej odpotovalo na Dolenjsko, kar je postalo zdaj že običaj vsak prost dan. Zdi se, da so včeraj tepezkall na Dolenjskem, kar so ae vračali tako dobro obloženi. Otroci so imeli tudi v Ljubljani včeraj svoj veliki dan. Dopollne je bilo na cestah skoraj več tepežkarjev kakor odraslih. Ker so bile zaprte trgovine, so naskočili trafike in stanovanja, a žetev je bila v splošnem slabša kakor prejšnja leta, ko so tepežkali ob delavnikih. Kljub temu so bili nekateri lahko zadovoljni, kajti nabrali so celo nekaj potic, ostankov bofticnik dobrot.
—lj Mraz aa se stopnjuje. Čeprav ni snaga, te mraz precej naglo stopnjuje zadnje dni. tt včeraj Je bilo precej mrzlo, ker Je bilo vet dan Jasno, ta Je popoldne vendar sorazmerno precej ogrela Tako Je znašala včerajšnja maksimalna temperatura sredi mesta 0.6*. Noe Ja bila jasna in se je zopet močno ohladilo. Davi Je b lo ta precej hladneje kakor v soboto zjutraj, ko Ja mini-tamperatura zna tal« —0*. Danes Js minimalna temperatura na Kon-trgu —11.2*. V predmestjih Je bOo približno za 2« hladneje.
V LJubljani sporočamo, da nam
_ Hermann Gbrlng polkovniku Krenu
Državni maršal Hermann GSring Je poslal vrhovnemu poveljniku hrvatskega utal-stva polkovniku Krenu brzojavko, v kateri se JI zahvaljuje za -Zalje Hrvatske ob Junaški smrti generala Udeta m polkovnika Mdldersa.
_ prodaja tekstilnega blaga na Hrvatskem. S posebno uredbo hrvatskega trgovinskega ministrstva je bila v novembru racionirana prodaja U Jincga blaga. Pri prvi uvedbi zaščitnih ukrepov se ni zdelo primerno., kakor poroča gospodarsko finančno dopolnilo Agita, da bi uvedli nakaznice. Ome.lli so se na izdajanje prodajnih bonov, ki upravičujejo do nakupa oblačilnih predmetov. Po tem sistemu mora potrošnik, če hoče dobiti take bone, pred oblastmi podati zapriseženo izjavo o svoji oblačilni zalogi. Osebe, ki imajo več Kakor 2 moški obleki, tri ženske obleke, več Kot dva plašča in več kot trt pare čevljev ali imajo blaga oziroma usnja v odgovarjajočih količinah, ne morejo dobiti nabavnih bonov }
— 15.000 hrvatskih delavcev na božičnih { počitnicah. Nemške oblasti so poskrbele, da je lahko preživelo 15.000 v Nemčiji zaposlenih hrvatskih delavcev bežične praznike pri svojcih v domovini. Iz Nemčije so se odpeljali v 30 posebnih vlakih. >Do-nauzsitung« poroča, da so hrvatski delavci polni hvale o toplem sprejemu in velikih ugodnostih, ki jih uživajo v Nemčiji.
— Protlframazonske znamke v Srbiji. V zvezi s protlframazonsko razstavo v Beogradu je izdala srbska poštna uprava posebne znamke, ki pridejo v promet 1. ja- j nuarja 1942. Popebna serija obsega 4 vred- j note in stane 15 din. Na znamkah je pri- j kazana borba židovstva ter njegovih glavnih pomočnikov komunizma in framazon-stva. Slika na eni znamki kaže, kako je bilo židovstvo s komunizmom in frama-zonstvom strto. V Beogradu bodo prodajali te znamke na glavni po§ti proti predložitvi kupona, ki ga dobi vsak obiskovalec razstavo od 1. čn 6. januarja 1942 brezplačno. V tem omejenem času prodaje bo posloval v razstavnem poslopju poseben postni urad, pri katerem bo lahko vsak posetnlk kupil eno serijo novih znamk. Prodajale se bodo tudi priložnostne kuverte s posebnim postnim pečatom. Gre torej Izključno za filatelisti čno privlačnost.
— Zvišanje pristojbin za uporabo Javnih stranišč na Hrvatskem. Pristojbine za uporabo javnih straniSČ na Hrvatskem so bile zvišane od 1 na 1.50 kune za L razred in od 0.50 na 1 kuno za n. razred. Znatno ao bile zvišane tudi pristojbine za uporabo javnih kopališč.
— Omejitev potovanja po Srbiji. Srbski notranji minister je odredil, da bo od 1. januarja 1942. potovanje po Srbiji dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem oblasti.
— Gospod! Vaša gospa še nima »Gospodinjskega koledarja« za leto 1942. Zelo jo boste razveselili, če ji ga podarite kot novoletno darilo. Dobi se v knjigarni Tiskovne zalruge v Ljubljani, Selenburgova vll-ca St 2. 592-n
tudi nas urad usmili m nam posije nakaznice na dom. Stanovalci Murja.
—lj trmm v Ljubi jam od 19. decembra do 25. decembra 1941. Kan nikar Neža, 8r» let, zasebni ca, Mlaičeva c. 21. Aleksajv'ro-vits Anton, 78 let, major v p., Erjavčeva cesta 4/1., Lichtenecker Ivan, 4* let, zasebni nameščenec, Koroičeva ul. 18, Ho-gač Frančiška, roj. Bohinc. 63 let, žtra Žel. uradnika v p.. Dolenjska c. 8, Jeraj Jožica, roj. ftkrobar, 37 let, žena trgovca. Gajeva ul. 6, Kroln k Meiita, 18 let. hiral-ka, Vidovdanska c. 9. V ljubljanski bolnišnici ao umrli: Gračner Pete-, 18 mesecev, sin delavca. Ob Ljubljanici 51, Btenc Marija, roj. Ye'.e8n:k, 66 let, žena nadspre-vodnika žel. v p., Gosposvetska c. 13, Rozman Andrej, 74 let, tovarn, delavec. Nove Jarše 60, Podgornik Alojzij. 64 let, sna-žilec žel. voz v p.. Celovška c. 102, Dslcs Henrik, 49 let, posestnik. Jerš ce 4 pri Logatcu, Ložar Ivana, 1 mesec, hči čevljarja, Zalog 3.
—lj Svoje« v Ljubljano pristojnih padlih vojakov blvie jugoslovanske vejske vabi mestni vojaški urad. naj mu najkasneje do kraja tega meseca sporoče imena padlih vojakov, njihove rojstne podatke, njihovo vojaško edinlco ter dan ln kraj njihove smrti. Pismena aH ustna sporočila je treba oddati na Ambroževem trgu št. 7-L, soba št. 6.
— lj Odsek za oblačilne nakaznice mestnega urada zaradi nujnega notranjega dela ne more more sprejemati strank v torek in sredo 30. in 31. t. m. Zato naj ta dva dneva ljudje ne hodijo s svojimi željami v odsek za oblačilne nakaznice, ker ne bi nič opravili.
—lj »Veseli teater« bo Imel v sredo 31. t. m., to Je na Sil vest rovo, premi ero svojega 13. programa! Na S Ivestrovo bo v »Veselem teatru c zares veselo. Pripravili smo kopico burk. ilustriranih vicev, petja, akrobatike itd., tako da bo predpriprava za vstop v Novo leto prav prijetna. Sodeluje celokupen ansambel, kot gost pa nastopa v 13. programu tudi bivši nosilec glavnih vlog beograjske in zagrebške drame gesp. Ljubita Jovanovlč. Godba: Adamičev sekstet. Začetek ob 18.30. — Na Novega leta dan so tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30. — Vstopnice si omislite že v pretprodaji; naša blagajna posluje v sredo od 10.—Vsl3. in od 16. ure dalje; na Novega leta dan pa od 10. ure dopoldne neprek njeno do večera.
—lj Za novo leto toči priznana najboljša originalna vina refoško, dingač, vero no, rebulo, fraskatl, rizling, chiaiiti, čez ulico po 9 lir gostilna Lovšin, 593-n
Drobiž od vseh stran!
— 0*fer mraz v Pirenejih je prognal trop 30 medvedov iz brlogov poxi najvi§j:.mi vrhe vi. Zverine so se zatekle v kraje vb francoski meji.
— Rumunija je določilla 70 milijard lejev za gradnjo novih železniških prog. Najvažnejša bo zgrajena v Transilvaniji,, posebna proga pa bo posipošiiki promet med Bukarešto in Krakovom.
— V Parizu so zaprli 25 postaj ske žolesnlce. Povsod je bilo delovanje dvigal in mehaničnih stopnic
— V Iranu grad:* zadnje čase z največjo nai?i:co nove cesite. S»'.\t5ile bodo samo voja-
Mk^m p<c^rebam.
*— Z&!r*i*e c i na 50 r*^» no^cm Tmzdefjene htlrtf?: NWozenW-:i TndPa 51.000 ton, Bd-«**Sk? Kcmvo 80.00O. Mfeeri* 14.ono. Am£k> *?i Ma!e«5jt 81.000, Bolhija 43.000 m Skm 17.000 ton. .
— Po računih trzc.inskrm miniftrsf\'a Začinjenih držav Stn'erne Amerike je b"lo v začetku \ots 1941 po \icm svotu okoli 4538 milHotMi svtctn -'hVov. Lota 1°36 jih ic bi'o 43.^8 in leta 1931 le 35.81 iroKjona. Dc'ež Zodmjenih držav se je dvignil od 26 70 mil'jnr».;i v lotri 1931 na 32.56 milijona v letu 1941. To poeneni 21 9/o porastu, medtem ko je &revi!r> avt-vmvlvilav poraslo v tetem rnrdnib.'u p° r> 'Vem svetu za 41 •'«».
— Trenutno romnn Jknnfe leleza in ktnHn v Franciji ie ro nomčHu okenci je »Central Fv-rr^a* i^modbudMn- rame rudarske družbe k novemu preiskovanju podzemlje na jugu Frflnelje. Tsitočfiono sk* v teku preiskovalna do'fl rudi v Presni Ležišča so bila pone-krH rnnni ?e od pref. vendar v prejšnjem izobilju njih ižaEorisoanjc ni bilo donosno.
— Švicarska a^'tomn-biffika industrija in trgovin* sta v veliki krizi zarr-di pomanj-knntfl go-Hva. Zvezni svet je sklenil, bo r/ačaJ vsem lastnikom avtomobilov, k; bi dali svoie vozove v popmv;i!o domnč'm a^omorvVkim delavnicam. 30o;r stronkov za popravila.
— Šnanska Hadn je sldenflfl č;mbo>lj po-sne-iti nacionalno nMrtotioacTkfe V ta namen te porab'Ja nekaj mozcmsiVh tvrdk. med njimi DK\V AutOuniOh in F .nt. da postavi »o v spranii: 9WOfe a\-to<mo^»:'Vike tovarne. T? tovarne se Kodo pečale razen z izdelovanjem aVtmllublloV tUdI s proi^odnjo in-dusitrijf-kih stm-jev m nr-remc
— Po odredbi franco&kih vojaških ohtašti ie b:l turistični avtomobilski promet ki &o posluh?je p.ri poi»onii e!ckrr'ke in plina, rvme-jen Vsak avtomobil sanc mesečno Ikivvooitl le 500 km. AvtomobMistl tc ^-Tste b^«do dobili posebne kniižice. v katere bodo monlli dne^o ob odhodu in po\-ratku v garažo zabeležiti številke kilomc-rirke^a števca. Ob mesecu morajo predložiti kramsarjU z« njihovo o»bmočjc pregled uporabe, knjiž.ice pa morajo nc*r"ti vedno 8 sciboj in ;ih na zahtevo kontrolnih  ob'n^itev pokazati.
— AmeriSko zrnkor*fo\'st\'0 razp^Vi^ta S0-daj z novim bombnikom ve^nc'monL Va-menjen je ta bombnik za po'f~"v1 ;no sV/bo m prav'jo. da je spodoben lc4"rf-; v Fv-r^no in nazaj b^r pr*itanka. Novi bombn k je dobil ime »Marte«.
Premog — tlarva — oglje
specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri
Resman Lofze
LJUBLJANA, C. 29. oktobra (Rimska) 21 Telefon 44-90
notrpela je, previđena s tolažili sv. vere, nafia iskreno ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa
Mavc Amalija
vdova po viakovodji drž. železnic
PocTeb pokojne bo v torek, dne 30. decembra 1941 ob % 3. 1 z 2al — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. masa zadušnica se bo darovala v soboto, dne 3. januarja 1942 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
LJubljana, dne 26. decembra 1941,
IVANKA, por. FRA TIN A, hči LUDVIK FRATINA, zet — ANDREJvnuk in ostalo sorodstvo
na dom, dasiravno smo po vsem Mirju vas eas dostavljanja čakali pri aegKm vratilu £rjBSjtflao prav leno, dR »
MALI OGLASI
Papirnate ZAVESE
za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi
E* ZakraiSek,
tapetnlk LJubljana, Miklošičeva cesta #tev. M — telefon 48-70.
8PLUSNO KROJASTVO za gospode, dame ln otroke, kakor tudi popravila ln obraćanje. Cene nizke, prvovrstna izdelava. Istotam poučujemo krojno risanje (najnovejši, brezhibni kroj). Izdelujemo vse vrste kroje po meri. Se  priporočamo! — Ljubljana, Kolodvorska ulica 18/1* drugo ivorlice,  alt Čopova ulica Št. 10/1, vhod la Rezljava ceste. 2077
NE MUČITE OTROK
s vsiljevanjem ribjih olj, ko ja medica učinkovitejša m jo rajal olje jo. — Pristno Ambroževa medico dobita le v — MEDARNL Ljubljana — Udovska ulica «.
ite
1 pru bnportantl ufflei postali del Regno potete oon-sultare gratuitamente 11 catalogo detle carte valori postali vandiblli par coUesione dall'Ufficio FUatellco dellAmministra-zlone delle Posta e Telegrafi. Oll uffici suddetti accettano le richieste dl acquisto dl francobolli e del catalogo. 11 prezzo del catalogo e di L. 4.— se acqu4stato direttamente neU't/ffido FUatellco dl Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per rintamo dal Ragno a Colonlt s L. 2.75 per 1'Katero.
Pit največjih postnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno 3ft*daU katalog postnih vrednotlc, ki jih sa kolekcija prodaja niatellstlcni urad Uprave Poste in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila sa nakup znamk m katalogov. Cena ka-alofu ja L. 4,—, aa aa kupite nepciredno pri fllatelistionam uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino to kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«tFona4*tJtat, m. decembra 1941«.
r Btev. 298
Od šentjanževca do pametive
Nekaj drobtln iz življenja naSega ljudstva v
Ljubljana, 29. decembra Ljudstvo §e vedno ni pozabilo, da je nekdaj praznovalo razen Štefanovega tudi dan Janeza Evangelista in da je bil dan nedolžnih otročičev ali tepežni dan neke vrste praznik Ofl božiča do novega ieta je bila nepretrgana vrsta več ali manj slovesnih dni. Slovesnosti jim pa ni vtisnilo zgolj cerkveno praznovanje, temveč v veliki meri prastari običaji, pogosto izvirajoči iz poganske dobe. Ljudstvo jim zdaj ne ve več pravega pomena, a ostali so še vendar debro ohranjeni, da Se nas prevzame n ihov čar, kakor da nam prastari običaji leže v krvi ter najdejo vendar v nas še vedno odmev davnine v posebnem razpoloženju, čeprav ne razmišljamo o njih ali če jim celo r.osmehujemo. Mešani so seveda mnogo bolj cdtu eni starim ljudskim izročilom ter ne žive tako pod vplivom praznovanj, ki jih ne diktira Te pra-tika, temveč tudi šege. Med našim ljudstvom pa živi Se mnogo zanimivih narodnih običr.jc- da bi imeli etnolj^i in etnografi še precej dela.
Od kod izvira običaj, da se spodobi praznovati Štefanovo na podefeen, a vendar splošen način podobnih ljudskih praznikov — namreč z zanosnim praznjenjem kozarcev in petem starih in najnovejših zdra-vic — in si najbrž nihče ne beli glav-"?, ne ane£čan ln ne deželan; praznujeta pa oba Štefanovo precej enako. Razlika je menda le v tem. da preprost podeželski človek čuti — lahko bi reka* — vprav nagonJKo potrebo po tem praznovanju, da ga podedovan obiraj sili podzavestno, naj posveti prazniku, kar je n egovsga, meSčan pa sicer ne čuti takšne notranje nujnosti, da mora praznovati kaic5v?n posebni praznik, tem\*eč prnznu;p, ker je že praznik ln ker ne more plavati proti toku... V starejših
časih so pa znali praznovanja Štefanovega in Šentjanža Se pripisovati bolj določen pomen.
To praznovanje fe imelo pristno domače Ime. ki je menda med ljudstvom še živo. L. Pintar omenja v Letopisu Slovenske Matice 1. 1S2S med svojimi jezikovnimi pa-berki tudi besedo gostje, (gostovanj3ki praznik); to je ime za družinski, sorodni-ški praznik na Štefanovo in sentjanževo. V teh dneh prlhaajo domov, k staršem, po službah razkropljeni in sploh drugje živeči otroci in cbisl<ujejo se sorodniki. Toda obiskujejo se tudi vaščanl. Med tem ko je praznovanje božičnega dne intimna praznik ln nenapisana etiketa veleva, da tedaj nikogar ne obiskuješ, 'e drugi in tretji dan namenjen obiskom. »Gćst^e«, družinski praznik, je po mnenju nekaterih raziskovalcev podoben davnim »Charistiamt; R:m!jnni so ga praznovali februarja (19., 20. ali 22.) ter ga imenovali tudi »cara cognatio« — god ljubega sorodstva, pa tudi j praznik gostovanja« ali ^praznik pojedin«. Naši prednamci so tudi praznovali godovno praznovanje ln ga imenovali *liuneznica«. Praznovanja so se smeli udeleževati samo serodn.ki in svaštvo.
Legenda pravi, da Janezu Evangelistu ni škodovalo zastrupljeno vino. Zanimiva bi bila zgodovina »šentjanževca*. šentjan-ževec je med nešim ljudstvom v posebnih časteh. Včasih so na šent.anževo v cerkvah blagoslavljali vino Blagoslovi eno vino je dobilo ime šentjanževec. Ljudstvo mu je pripisovalo posebne lastnosti in zlasti zdravilno moč. Toda dandanes je Šentjanž? ve c tudi vino, ki ga v vinorodnih krajih pijejo ob slovesu, po vzaemnem *pri-vezovanju đuaec, čeprav ni blagoslovljeno. Sentjanžrvec mora biti posebno dobro in močno vino in natočijo ga navadno v večje kozarce. Kozarec je ceveda treba zvrniti na duše":, šentjanževca pa t"di še vedno pi ejo v mnogih slovenskih krajih, ko se ženin poslavlja v družbi tovar'žev od samskega stanu in ko se mora odkupiti od »fantovstva«. Ko pijelo v npšh krajih šentja~-ževca, pojo tudi šentjanževske zdravice. Ena starejših se glasi:
Ljubezen večna stvar'la vse, Ljubezen nas *ivi. Po bratovisko rubite se SvetMauez nas uči.
Pijmo šentjanževca, Da bode srečno življenje vsakega Zdajno na večno.
Johanesu se strup je dal,
Da bi vnesrcčll ga
Da bi nam no Skodval ta bokal
Napit z zdravico:
Pijmo šentjanževca ...
Ze lz tega lahko sklepamo, da značaj praznovanja Štefanovega in šent anža ni brez neke posebne osnove ter da ni rAstal zgolj zaradi tega, ker pač ljudje ob praznikih vselej več ali manj popivajo. Naši običaji v teh dneh imajo najbrž osnova že v predkrščanskl dobi kakor n. pr. koledni-Sko novoletno obiskovanje.
Tepežni dan pa ja menda povsem pristen
krščanski s svojimi običaji, ki ao precej dobro ohranjeni tudi v mestu. To M 8P<>-; dinskl dan, posvečen nedolžnim otroci čem, ki jih je dal pomoriti Herod. Kako je pa vzniknil obffiaj. da *e bila otrokom primana pravica poseči po šibah, nI povsem jasno. Tepežni dan je posebno v časteh v pokrajinah, kjer ao Se najbolj žtvi tuđi drugi ljudski običaji. V Slovenskih goricah ima leno staro ime, ki ga je zapisal menda narrej M-klcSIč — pfcmettva. Najdete ga tudi v Plet^rsniku. Pomen je raanmljiv najbrž tudi Slovencem v drugih pokrajinah, da besede ni treba Se posebej razlagati: pamrtivar=spominski dan, spomin. To je prarnlk otrok, toda ne le revnih kakor v mest'h in industrijskih krajih. Na »pameti vo«. to se pravi na tepežkanje, <re-do tudi otroci iz bogatejših hiS, kati predvsem gre za nekakšno obrednost, ne pa tol-ko »a darove, ki Jih pa »pamet lvarjic aH tcr>?žkf*rjl seveda sprejemajo s veseljem. Nalašč za nje v Slovenskih gobicah pečejo »koruzjače« — slab*? vrste pogače iz koruzne moke — in kruh • prun*s;"o suhega sadja. Pripravijo jim najlepša jabolki in orehe, odkupujejo se pa tudi s drob.žem Običaj zahteva, da morajo odrasli sprelerr.atl udarce z vesel'em !n po starem izročilu jim otroci prinašajo zdravje. Otroci pozdravljajo: »Zdravi bodite!« in pri tem Svrkajo s Šibami ali kor^bači več ali manj ognjevito. Nihče ne sme te-peJTkarju zameriti, čeprav udriha Se iako močno; dovol'eno Je le pripomniti, d* njegov korobač speče ln izražati ne posebno priletne občutke bolečine, tepežkar pa sme biti ponosen r a svojo spretnost in pogum.
V starih eaaffc ao tepeSkarje, ki aa vihteli šibe ali korabače posebne močno, tem bolj obdarovali. Večina tepežkarjev as pa dandanes le dotakne a Šibo svojih žrtev. Razumljivo je, da je ta običaj Se tuđi precej obledel marsikje med ljudstvom in ds ne goje do njega več posebnega spoštovanja. Zato tepežkarjl nalete marsikje na zaklenjena vrata in v hiSi vlada nenavadna tista*. Torbe tepežkarjev se polnijo počasi ln prehoditi je treba več vasi, preden se nabere kaj odkupnine. Tepedtkar mora vstati zgodaj, kajti opoldne je praznik otrok te končan; popoldne se začne pame-tiva odraslih in otrokom več ne priznavajo izjemne pravice do pretepanja odraslih, zato jim tudi nočejo nič več dajati. Popoldne obiskujejo odrasli drug drugega, posebno fantje dekleta. Pod suknjiči skrivajo korobače. Ob primernem trenutku korobač smukne Izpod obleke m zažvžga po dekletovih plečih. To seveda ne spada več strogo med ljudske običaje, ki so navezani na določene dni, kajti rek, da »Siba novo maso poje«, je v časteh vse leto.
Tepežni dan v mestih pa nima več nobenega čara, ker ao tepežkarji le predvsem berači in meščani jih nočejo brez pridržkov priznati kakšnih posebnih pravic. V Ljubljani vidimo celo tepežkarje, ki nimajo niti Slb, pač pa so »oboroženic vsi skoraj brez izjeme z malhami »za vsak slučaje Na tepežni dan ne pozabijo nikdar ln na svojo »staro pravdo«« opozarjajo zlasti radi meščane sredi mesta, najraje trgovce. Zato so bili letos tem bolj nesrečni, ker je bil tepežni dan v nedeljo, ko so bile trgovine zaprte.
oroskop za tekoči teden
od a*, decembra 1941 do 4» iamtar]a 1942 — Tranziti planetov a položajem Sonca ob rojstvu
■ VIII ,..   ,11!.     i   II.IHII ■■!»
Prigionieri britannlcf eatturatf durante le nI tirne operazioni in Africa setten-trionalc vengono sbarcati in una base dellltalia meridionale — Angleški ujetniki, ki so jih zajeli v zadnjih borbah v severni Afriki in so jih sedaj izkrcali na
nekem oporišča v južni Italiji
Ljubljana, 29. decembra Rojeni med ZZ. januarjem la 19. februarjem v Vodnarja: Zaradi izredno dobrega aspekta Venere z Jupitrom obstojajo vse možnosti za popravo zavoženih razmer in ustvaritev družabnih šans.
Rojeni med 29. februarjem m 29. marcem v Ribah: Sonce in Merkur v konjunk-ciji in lepem sekstilu vam jamčita za odlično zdravje in bistrino duha ter s tem napredek. Smolo v družabnih in denarnih zadevah pa se vedno prinaša kvadratura Jupitra.
Rojeni med 21. marcem m 29. aprilom v
Ovnu: Venera in Jupiter jamčita za družabno in denarno srečo. Rojeni po 10. aprilu čutijo še vedno togotnega Marsa, zaradi tega naj se varujejo pred poškodbami in naj ohranijo mirno kri.
Rojeni med 21. aprilom tal 21. majem v Biku: Nakloniena sta Sonce in Merkur, zato kaže bolje za zdrai'je in za uspehe v kupčij nh. Zaljubiienci in umetniki pa bodo imeli slab teden zaradi slabe pozicije Venere.
Rojeni med 22. majem in 21. junijem t
Dvojčkih: Zaradi dobre pozicije Venere in Jupitra se družabni in eksistenčni položaj lahko občutno zboljšata.
Rojeni med ?2. junijem ln 21. jnllfem v Raku: Zelo kritičen teden z a vse. Slabemu razpoloženju lahko sledi bolezen, ali nepremišljena dejanja, kajti večina planetov je sovražna.
Rojeni med 22. Julijem ln 23. avgustom ▼
Levu: Približno tak položaj, kakor za rojene v Raku. V gmotnih zadevah bo še šlo, toda slabo se obeta v družabnih in posredovalnih zadevah.
Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Velika nevarnost na vsakem koraku od vseh strani. Ne spuščajte se v nevarne in neznane posle, ker bi vse eksperimenti zelo razočarali.
Rojeni med 24. septembrom ln 23. oktobrom v Tehtnici: Hude motnje v zdravju. Neuspehi v kupčijskih poslih. Nekoliko olajšanja prineseta ugodna Venera in Jupiter. Rojeni po 10. oktobru bodo občutili togote Marsa. Rojeni v sredini znamenja naj ne tvegajo velikopoteznih akcij.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Dobro za vse posle, katerih opravljanje gre brez lepobesedne zgovornosti. Dober teden za kupčije. Planeti obetajo dobro zdravje, na > smolo pa kaže glede ljubezni.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelen t Venera vam bo pomagala, da se boste spretno in okusno izmotali iz neprll'k in izkušnjav. Nadzoruj-j te strogo svoje denarne zadeve, bodite previdni v uradnih opravkih.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Vse zamotane, razr-vane razmere, v katerih ste zadnje čase živeli, boste lahko do dna doumeli in ukrenili vse ootrebno za zboljšanje svojega položaja. K temu vam bo pomagalo ufneno zdravje in duševna čilost E. K.
avfomobUska murntrija
bo morrla zaradi preobrazbe v letalsko odpustiti dva milijona delavcev
Avt<:«mr/5T^rka induwtri;a Z edin jen :h držav je kakor upotavija pisec zadevnega članka v rubr'kf. namenjeni avto»mcA>il5»kim vpra-žanjem »Gazzctte dcjlo Sport«, jedro, na katerega se opira ves načrt ameriške zračne in zemeljeke oborožitve. Ko se je RooseveTt odločil izveMi svoj ooorožitveni načrt, ki naj bi ustvari! tako imenovano »ore-žarnico demokracije«, je bfa avtomobila industrija pozvana vzdržati izvedbo deta prvih načrtov. Brez preobrazbe in pomoči te ogromne industrije bi ne brl v kratkem času izvedljiv noben zračni in zemel;ski oborožitveni program.
Ameriška industrija letal je bila nezs-dcetna in brez potrebne opreme, da bi dosegla proizvodnjo več tisoč letal Zato je
l Roosevdt pozval! v vodstvo vojne proizvodnje Wi<K tarna Knudsona, enega izmed m?T-bolj sporobni-h mož ameriške avtomobilr':e industrije. Knudsen je izpodbudll vlade k preobrazbi m povečanju večjega dela avtomobilskih tovarn in na njegov nasvet jo bila zmanjšana proizvodnja avtomobilov za za<sebnc potrebe na 50*/» normalne proizvodnje
Roosevefltov preglju« je do'očif proizvodnjo 30.000 letal za vojsko Zedinjenih držav, razen tega pa še zalaganje Anglije in drugih zaveznikov Za izvedbo tega programa jc bilo določenih samo za gradnjo letal 7 mffiiiard doTarjev. 2Vx nw!i;arde naj bi prevzela mobilizirana avtomobilska industrija, če bi se posvetila izdelovanju letal.
Po podatkih, ki jih je objavilo časopisje z Wall Streeta, je dcbMa avtomobilska družba General Motors, ki ji predseduje Knudsen, v septembru naročil v vrednosti 1.200.000.000 dolarjev, t. j. približno 24 milijard lir. Družba obsega večjo skupino med seboj povezanih obratov, ki zaposlujejo skupno okoli 290.000 defavcev. Od teh gradi Buick-mcrtOTJe Pratt in Whirney za 120 milijonov denarjev. Motorje istega tifpa gradi za 90 milijonov doTarjev tudi OhevnVet. Družba Fisher pa izdeluje letf'-skih delov za nad 60 milijonov d^Varjev. Strojnice iz-de'ujc družba Oldsm^bile,
V skupino Generali Mr.tors sinada tudi tovarna motorjev Allison, ki je konec junija imela na rod-M za 240 milijonov dolarjev. Raizcn te voine preizvodn je je General Motors v tem času zaradi'!a nekaj novih mdusrrijfJcih naprav, v kaiterih izdelujejo prr^mezne važnejše letake dele. Ni verjetno, da bi se Generali Motors pustila pre-seneti<ti in pirehitcti cd irvtomobilsfke družbe Ford, ki je kr»ne-c preteklega leta razglasila, da bo že v bližnji bocločnoiti frde^ova.la po tiroč letal na dan. Program Forda bi se morda zdel neizvedljiv, vendar se ne sme pozabiti, da bo sedanja vojna izzvafla tak napredek v prednji letal, da bo omogočila, tudi najbc,Tj fantastične načrte,
Genovo je, da ameriška avto<mioib:fl<ika m-duf»tr''ja že premišliuje o možnosti razvoja svoje sedanje 'letačke proizvodnje, o povečanju SA-ojih obraten' in o nabavi n<~*ve opreme. Za d**i»žt>o Genen-al Motors so b(4a izrečena največja naročila družbi Ford, ki mora dc6avi«ti motorjev in letnikih delov za 740 milijonov do'V*TJev. Družba Paekard mera tzde'ati leta.M:*ih motorjev za 100 milijonov dolarjev. Chrvs'er bo izdeTal razen tankcA' Ieralsfcih do'ov za 50 milijon, denarjev. Končno ste fnrejeli naročila 5e Con-tinentiT«! M'tors Co. za izde?avo motCTJev v zaCEiScu 40 milijonov in Nasb za izdelavo lefar<«ki'h vijaikov za 40 milijonov dolarjev.
V cc!oti se računa, da je samo pri izdelavi lcta'^k;h motorjev zairx)c!cnih 60.000 dc'avcev. Vsa o^ođa leta:?ka industrija Zodinjonih držav pa zapc&luje 560.000 delavcev.
Uvajanje serijske produkciie letal, kakor jc biila ob.čajna v avtomobilski industriji, je izzvalo med dru grm v večini tovarn odpust soecializbranih strokovnjakov za avto-mobiijsko nroiz\"cdnjo, ki jc bila sedaj znižana za 50 °/». Ford je moral na primer cd-pvEJtiti 20.000 delavcev, ki jih ne more več zapisi!<ti pri izde!ova>nju letal. K enakemu ukrepu je bi'la prisiljena tudi General Mote rs in amorirki gc^jpodarski strokovnjaki računajo, da bo v bližnji bodoenoF.ti dva milijona delavcev brezposelnih.
Most raznašalc^v
Pred letom dni so zapustili mnogi pariški kolporterji francosko prestolico, da bi si poiskali košček kruha drugod, ker v Parizu po njihovem delu ni bilo dovolj povpraševanja. Ker pa tudi drugod niso mogli dobiti zaposlitve kot kolporterji, so si pomagali začasno tako, da so prijeli za drugo delo. Pariški kolporterji so gradili most v Lombreuillu, kjer je bilo treba na novo trasirati cesto, da so se izognili velikemu in nevarnemu ovinku. Most je bil te dni dograjen in izročen svojemu name-
nu. Ker so ga gradili večinoma sami pariški kolporterji, je dobil po njih tudi i*ie. Imenuje se »most kolporterjev«.
Dostavljanje živilskih nakaznic
Ljubljana, 29. decembra.
Zaradi naglega dostavljanja živilskih nakaznic za mesec januar so bila pred prazniki objavljena navodila, vendar pa nekateri še vedno ovirajo to zamudno delo ter zato drugi ne morejo dobiti živilsldh nakaznic dosti naglo. Za mesec januar je Izdana namreč samo ena vrsta živilskih nakaznic, za ročne in težke delavce pa so posebne dodatne nakaznice, in sicer so živilske nakaznice za ročne delavce manjše, za težke delavce večje. Na vsakem potrdilu, ki ga podpiše prejemnik živilskih nakaznic, je označena dodatna nakaznica za ročnega delavca z rimsko številko I., za težkega delavca pa z II, Posebej opozarjamo, da dobe gospodinje, gospodinjske pomočnice, postrežnice, natakarji in natakarice po najnovejši odredbi samo navadne živilske nakaznice brez kakršnih koli dodatkov, ker jih nova odredba ne smatra več za ročne delavce. Najtežji delavci bodo zaenkrat dobili samo dodatke težkih delavcev, šele meseca januarja bodo pa dobili še ostanek dodatka, ki jim pripada.
Mestni preskrbovalni urad je sicer ukrenil vse potrebno, da bi vse stranke lahko
0 pravem času dobile živilske nakaznica, vendar pa mora spet prositi družinske glavarje ter sploh odrasle člane družin, naj bo vsaj ta ali oni odrasli član družine te dni gotovo doma. Družinski glavarji morajo imeti pripravljene pravilno izpolnjene glave živilskih nakaznic za mesec december, seveda naj pa od glav prej odrežejo vse odrezke, ki so jim morda še ostali. Za vsako januarsko živilsko nakaznico je pa seveda treba pripraviti tudi po 30 centesi-mov. Enako ceno je treba plačati tudi za vsako dodatno nakaznico za ročne ali težke delavce. Ročni ali težki delavci morajo torej za obe nakaznici plačati 60 centesimov. Ce dostavljač ne bo našel družinskega glavarja ali kakega drugega odraslega člana družine, ki bi lahko prevzel živilske nakaznice, doma, bo pustil na vratih opozorilo, kdaj spet pride, će tudi tedaj ne bo nikogar doma, bo dostavljalec izročil živilskemu nakaznice hišnemu gospodarju ali upravitelju hiše, ki pa mora imeti pripravljene glave živilskih nakaznic in denar za nove nakaznice. Izročitev živilskih nakaznic hišnemu gospodarju aH upravitelju bo vročevalec sporočil s posebnim opozorilom na vratih stanovanja dotične stranke. Dogajalo se je, da so se ljudje sklicevali, čes da Imajo glave decembrskih živilskih kart še pri trgovcu, ter se začudeno spraševali, zakaj dobivajo nove nakaznice na dom. Vse to seveda znatno ovira naglo dostavljanje ter zato zadnjikrat opominjamo površne stranke na red, hkrati pa jih opozarjamo, da bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije zaradi živilsldh nakaznic brez izjeme šele od 2. januarja dalje.
1 ■ H HJUULII ILJUUUUUDaaUUUUUUl H g H J.
Inseriraj v „Slov. Narodu"
DEMAMTA
Roman.
— Pomiri se, draga moja. Nikoli več ga ne bofi srečala.
— Da____        Bili Sharper je v rokah pravice.
— Ah, če bi bilo to res!
— Pravim ti, da je tako in tudi Manzana je bil
aretiran.
— Kaj praviš? Torej sta bila oba v Parizu?
— Ne, aretirana sta bila v Londonu. •. Aretiral ju je Allan Dickson.
— Allan Dickson? Ta prokleti detektiv, ki se je menda zelo zanimal za naju in ki je kriv vse najine nesreče!... Ob, ne govori mi nikoli o tem človeku, Edgar!
— Allan Dickson je storil samo svojo dolžnost, Bdita.
Nastal je molk. Edita me je nekaj časa gledala, potem mi je pa krepko stisnila roko.
— Ne misli več na to, — je dejala. — Mar nisva xdaj srečna?
— Da, Edita, srečna sva... in prav praviš, da morava pozabiti na preteklost... Misliva si, da ao bile to samo težke sanje.
BiH smo pred hišo, kamor j* morala Edita odnesti bluze.
— Odslovi šoferja, — je dejala, — ker se bom morda nekoliko po mudil a tu v hiši. Včasih moram čakati tudi celo uro, preden oddam svoje delo... potem pa moram še k blagajni z nakazilom po denar, a takim gospodom se nikoli ne mudi.
— K blagajni ti ni treba več hoditi, Edita. Pusti jim svoj skromni zasluiek. Denarja zdaj ne potrebujeva več.
— Ne, Edgar, delala sem in sa svoje delo hočem biti plačana. Zakaj bi pustila svoj zaslužek tem ljudem? Sicer so mi pa prav ti franki zelo pri srcu. To je namreč zadnji denar, ki sem ga zaslužila s svojimi rokami, in zato bi ga rada shranila. Mislim, da mi prinese srečo.
— Dobro, te pa počakam.
Edita je stopila ▼ hišo in odšla po dolgem hodniku, jaz sem pa sledil nekaj časa z očmi njeni graciozni postavi Ko mi je izginila izpred oči, sem sedel v avto,, si prižgal cigaro in začel raamišljevatL
Vse je šlo zaenkrat po sreči. BO sem bogat, sestal sem se bil zopet • svojo ljubico — kaj več bi še mogel želeti? Toda takoj je padla senca na mojo srečo. Začutil sam pod roko prokleti demant, ki mi je bil tako zagrenil življenje.
Tri leta in pol je bilo minilo od tiste noči, ko sem ga bil vzel iz Vitrine. Noben Ust ni bil priobčil poročila o tej tatvini, čeprav je Ho sa tako dragocen demant. Uprava Louvra je pa gotovo obvestila policijo o nji Policija js pse uvedla preHkavo. U pa nI rodila zaželenega uspeha la sanj je bila ta zadeva pač i
Preiskavo bi pa lahko prej ali slej obnovili, in sicer v šestih letih in pol, preden bi bila tatvina po določbah francoskega zakona izročena pozabi. Kaj če bi Manzana, — sem razmišljal, — na zaslišanju izpregovoril o tej aferi? Ah, kaj bi pa mogel povedati? Da je neki Edgar Pipe ukradel iz muzeja dragocen demant... Toda kako naj najdejo Edgar j a Pipea? Njega ni več.
Vse to me je neprestano vznemirjalo, čeprav sem si prizadeval najti tehtne razloge za pomirjenje. Potem mi je pa šinila v glavo misel, ki mi je že prej rojila po nji, ki sem jo pa prvotno odklanjal. Zdaj se mi je zdela manj nelogična. Celo ugajala mi je. Pomudil sem se pri nji, pretehtal sem jo, jo obračal sem in tja in ko sem jo od vseh strani proučil, sem počil v smeh.
Našel sem bil, kar sem hotel.
Da, našel sem bil sredstvo, kako odkrižati se de-manta na dokaj originalen, obenem pa enostaven način, ki po mojem mnenja ni mogel zgrešiti uspeha — pod pogojem, da bi ne odlašal dolgo z njim.
Ostalo je bilo še eno vprašanje, ki se mi je zdelo precej zamotano. Ali naj bi priznal Editi, odkod izvira mole premoženje? Moja ljubica je bila postala tako poštena, da bi utegnila sprejeti to priznanje s ogorčenjem. BOo bi torej pametneje ne praviti ji o nedolžni drami na »Morskem galebu«, drami, ki sem igral v nji nedvomno nelepo vlogo. Poleg tega bi pa dal s priznanjem Editi v roke orožje proti sebi. Nekega dne bi se utegnila spreti, kar v razmerja, kakršno je bilo najino, ni nič posebnega. V navalu jese bi me utegnila moja ljubica ovaditi.
Pozneje bi bila svoj korak obžalovala, to je bilo gotovo, toda nesreča bi bila tu. človek ne sme nikoli preveč zaupati ženskam, ker lahko store iz ljubosumnosti največje neumnosti. Edita je zdaj seveda poznala življenje, sprijaznila se je bila z mo.io preteklostjo, vendar se mi pa ni zdelo pametno priznati ji ta svoj novi greh. Imel sem jih dovolj na vesti.
Po tem razmišljanju sem prišel do zaključka, da bi mi mogel pomagati iž tega kočljivega položaja samo en človek in sicer dobri stric Chaff, tisti udani sedemdesetletnik, čigar usodo je Edita tako iskreno pomilovala takrat, ko naj bi bil odpotoval na Ho-landsko. Svoji ljubici porečem — sem sklenil sam pri sebi — da sem se potem, ko sem jo zapustil na waterlooškem kolodvoru, odpeljal na Holandsko. Bilo bi lahko opraviti vse drugo z domišljijo, ki je k sreči nisem p6grešal in romanček, ki sem si ga hotel izmisliti, bi razpršil vse Editine dvome, človek je lahko tolovaj, pa ima vendar lahko bogatega in radodarnega strica.
Moja vest je bila potem pomirjena. Če bi bil takoj storil to, za kar sem se bil odločil in kar naj bi me bilo rešilo demanta, bi bil izven vsake nevarnosti.
Pogledal sem na urro. Minilo je bilo že tri četrt ure, odkar je bila odšla Edita od mene.. Izstopil sem iz avtomobila in začel nervozno hoditi po hodniku sem in tja. Končno se je Edita vrnila iz hiše. Bila je vsa rdeča in zdelo se je, da je zelo razburjena.
— Kaj ti je? — sem jo vprašal.
Ovejuje: loaflp
— Sa Narodne
del tista Oton ChiUtof - Vsi v Ljubljani