mnm LETO Lil, št. 41 PTUJ, 14. OKTOBER 1999 CENA 130 tolarjev Ptuj - mesto izgubile- nih priložnosti? Rimska Petoviona in skrivnosti mitraizma so te dni predmet poglobljene obdelave domačih in tujih strokovnjakov. Ptuj je te dni tudi po njihovi zaslugi središče evropskega mitraizma. Dva pomembna dogodka praznuje naše mesto letos. 1930-letnico prve pisne omembe in stoletnico odkritja prvega mitreja na Spodnji Hajdini, ki bo v jubilejnem letu postal tudi dostopnejši za vedno nove obiskovalce. Mitreji namreč v zadnjem obdobju postajajo po- membna točka domačih in tujih obiskovalcev. Če je strokovni vrvež ob mitraizmu zaznati v grajskem objektu, tega ne doživlja mesto. Strokovnjaki obvladujejo svoje področje, mesto pa, razen da jih je lepo sprejelo, živi dalje, kot da se ni nič zgodib. Prebivalce prepušča vsakdanjemu toku, v katerem jih večina niti ni zaznala pomembnosti dogodka. Kako bi ga, če ni ni- kogar, ki bi se za to potrudil! V tem letu naj bi mesto dobilo tudi svoj film, pa ga še ni. Na 1930-letnico spominja le napis na steni minoritskega samostana, pa še tega je dalo narediti Turistično društvo Ptuj. In vnovič lahko zapišemo, da je naša dediščina priložnost le na papirju, ko pa jo je potrebno tržiti, nastane popoln zastoj. Celo letošnje leto bi moralo govoriti v prid jubilejema, pa se je žal strni- lo le na mednarodno znanstveno srečanje o mitraizmu in hajdinsko prireditev ter spominsko pisemsko ovojnico in spominski žig filatelističnega društva Ptuj. Takih izgubljenih priložnosti je v I tem mestu veliko, sato bi bil lahko slogan tega leta, te jeseni in tudi B^a nazaj: Ptuj - mesto iz- \ fgubljemh priložnosti. Lah- qK^.oUu '^tOO-^l^ ko se samo vprašamo, \ i kako dolgo še. M PTUJ / PETA HALOSKA KONJENICA KONČALA TRIDNEVNO POT Konjeniki - liulfitelji narave Haloška konjenica je pred dnevi slavila manjši jubilej - peta za- povrstjo je znova pritegnila konjenike od blizu in daleč. Največ jih je prišlo iz večjih slovenskih konjeniških klubov, pridružili so se jim tudi italijanski jezdeci, domačini pa so letos bili skromni. Najverjetneje zato, pravi stotnik Slavko Strelec, vodja konjenice (organizacijo je prevzel Konjeniški klub Skorba - Ranč Lea), ker mnogo ptujski jezdeci začrtano pot haloške konjenice dobro poznajo in se jim verjetno ni zdela dovolj mi- kavna. Mnogi ljubitelji konjeništva so prišli na večerno zabavo in velik zaključni vestrn sho>v na ranč Lea pri ptujskih Termah, kjer se je vse začelo in končalo. Letošnja haloška konjenica je krenila na pot prejšnji četrtek; najprej skozi Turnišče in Sela do Podlehnika, potem so se ude- leženci vrnili na ranč Lea. Dru- gi dan so krenili proti Šturmo- vcem, se sprehodili skozi Malo vas in naprej do Borla, zadnji dan - v soboto - pa so zakorakali po Ptuju, se spustili še na Pano- ramo in do Janežovcev ter se pozno popoldan zbrali na ranču. V treh dneh potepanja po Halo- zah in manjšem delu Slovenskih goric so na konjskih hrbtih pre- hodili okrog 140 kilometrov, vsi (tako konji kot jezdeci) so se na ranč vrnili srečno in brez težav. pa čeprav utrujeni. Stotnik Slavko Strelec pa je ob zaključku konjeniške prire- ditve dejal: »Izredno sem vesel, da se je vse dobro izteklo in da so bili udeleženci zadovoljni s tridnevnim druženjem. Do so- bote se nas je nabralo že dobrih 60 jezdecev: Poleg vsega nam je izredno dobro služilo še lepo in sončno jesensko vreme, ki je dalo konjenici poseben čar. Ha- loze so bile v času našega obiska zares prekrasne, ljudje prijazni in gostoljubni. Prav gotovo je bila letošnja sprememba pri or- ganizaciji konjenice dobra, da nismo ostali pod milim nebom, ampak smo se vsak večer vračali na ranč. Udeležencem konjeni- ce smo uspeli pokazati glavne turistične in krajinske točke, pravo dobrodošlico pa so nam po vseh občinah, kamor smo prispeli, pripravili župani in predstavniki občine. Vsem bi se zahvalil za gostoljubje in spo- ročil, da se prihodnje leto zago- tovo znova srečamo na 6. haloški konjenici.« Tatjana Mohorko Haloška konjenica je prečkala tudi krajinski park Sturmovci. Foto: Langerho Ta konec tedna je na našem vinorodnenn območju potekal v znamenju trgatev, saj je jesensko sončno vreme privabilo v gorice sjaro in mlado. , Foto: M. Ozmec 2 AKTUALNO Četrtek, 14. oktober 1999 - TEDNIK PTUJ / KDOR POJE, MISLI DOBRO Pevsko pri/ofe/fsfvo med Ptuiem in Zvrollelem Kako nevsakdanje in prijetne so lahko pevske vezi, so minuli teden dokazali tudi pevci moškega komornega zbora iz Ptuja, ki so od ponedeljka, 4., do četrtka, 7. oktobra, v Ptuju in oko- lici gostili pevske prijatelje iz Nizozemske, člane velikega moškega pevskega zbora Groot mannenhor iz mesta Zwolle. Prijateljske vezi so pevci dveh dežel navezali leta 1995 na fes- tivalu vinskih pesmi v Pecsu na Madžarskem. Pred dvema le- toma so ptujski pevci gostovali na Nizozemskem, tokrat pa so skupaj nastopili v Ptuju. Ob prijetnem tridnevnem druženju so vsi skupaj mimogrede znova ugotovili, da je pesem resnično tista, ki nas druži, ne glede na jezik in kakršnokoli pripad- nost. Kot so se predhodno dogovo- rili, so ptujski komorniki svoje pevske prijatelje iz Nizozemske pričakali v ponedeljek, 4. okto- bra, okoli 17. ure pred ptujski- mi termami. Te so naslednje tri dni postale Nizozemska v ma- lem, saj je 98 gostov iz Zwolleja zasedlo večino prostih spalnih zmogljivosti. Vreme ob spreje- mu ni bilo najbolj naklonjeno. saj je nehalo deževati šele tik pred prihodom Nizozemcev. Kot se spodobi, so svojim gos- tom pripravili dobrodošlico s kruhom, soljo, jabolki in suhi- mi krhlji, za nameček pa so za vsakega pripravili tudi vrečko turističnih informaciji o Ptuju in Sloveniji ter majhen spo- minček - frakelj slivovke z na- pisom, ki bo Nizozemce še dol- go spominjal na njihovo gosto- vanje pri pevcih v Sloveniji. Za- radi slabega vremena in nekoli- ko poznega prihoda je žal odpa- del ogled znamenite gotske cer- kve na Ptujski Gori, zato pa so se po nastanitvi v termah in večerji v gostišču Lužnik s pev- skimi prijatelji lahko zadržali in poklepetali nekoliko dlje. K sreči je v torek zjutraj nad Ptujem posijalo sonce, tako da so gostje iz Nizozemske lahko občudovali njegove ulice in trge v mogočnem sijaju jesenskega sonca. Z zanimanjem so si ogle- dali dominikanski samostan, občudovali muzejske znameni- tosti na gradu, zatem pa so se odpravili na ogled Perutnine in njenih obratov. Po kosilu v res- tavraciji Eurest so se lahko tudi sami sprehodili po ptujskih uli- cah, pozno popoldne pa so pričeli pevsko vajo in priprave na večerni koncert v Narodnem domu. Ob 5. oktobru, svetov- nem dnevu učiteljev, je bila namreč v dvorani Narodnega doma osrednja regijska slove- snost, ki so se je udeležili učitelji iz Ptuja in bližnje okoli- ce. Slavnostni nagovor je imel podžupan mestne občine Ervin Hojker. Moški pevski zbor iz Zwolleja je pod vodstvom diri- genta Josa Vrankena nastopil pred polno dvorano Narodnega doma, zapeli pa so kar 10 raz- ličnih pesmi. Za njimi so zapeli še gostitelji, člani moškega ko- mornega zbora, ki ga vodi Franc Lačen. To, da so po koncertu pevci iz Nizozemske in Ptuja doživeli tudi čudovito pevsko noč, je se- veda že drugo poglavje, kajti ni- zozemščine, ki je zelo težka, ni nihče obvladal. Največ dialo- gov je potekalo v angleškem in nemškem jeziku, nekaj pa tudi kar tako, z rokami. V sredo so ptujski gostitelji pevce iz Zwolleja odpeljali na ogled baročnega dvorca v Dor- navi, zatem so si ogledali Do- minkovo domačijo v Gorišnici, kjer so jim zaplesali člani fol- klorne skupine OS Markovci. Izredno pa so bili fascinirani, ko so prvič v živo zagledali ptujske korante. Na gostišču Svabovo so pokusili pečen kos- tanj, po kosilu v restavraciji Ga- stro pa so si ogledali še zname- nito ptujsko vinsko klet in po- kusili najboljša vina. Po ogledu jih je nagovoril podžupan Er- vin Hojker ter se zahvalil za nji- hovo pesem in obisk. Pred slo- vesom pa so se pevci obeh zbo- rov iz Ptuja in Zwoleja zbrali na turistični kmetiji Vertičevih v Drbetincih, kjer so po skupni večerji izmenjali še celo vrsto različnih pesmi in spominska darila. V četrtek zjutraj so se gostje poslovili in odpotovali v Nemčijo, kjer so bili še gostje pevskega zbora Schveig iz Niirnberga. M. Ozmec Moški pevski zbor Groot mannenhor Zvvolle in dirigent Jos Vranken med večernim koncer- tom v dvorani Narodnega doma na Ptuju Nizozemski pevci so bili nad ptujsko vinsko kletjo vidno presenečeni; seveda tudi nad našim vinom ... Podžupan Ervin Hojker je nizozemskemu dirigentu Josu Vrankenu izročil spominsko darilo mestne občine Ptuj. Foto: M. Ozmec TEDENStCI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE farmaiija navzdol Slovenski borzni indeks se je večino pretek- lega tedna gibal na meji 1900 indeksnih točk. Negotovost, kam se bo obrnila njegova vred- nost, je bila prisotna ves teden, v petek pa se je izkazalo, da so pesimisti tokrat razmišljali pravilno. Indeks je padel za 0,4 odstotka na 1.888 indeksnih točk. Trenutno bi težko na- povedovali, da se nam pred zaključkom leta obeta negativni trend, vendar stanje kaže prav na to. Vrtinec negativnih gibanj je priza- nesel le redkim podjetjem. Najbolj je trgu kljuboval Mercator. Njegova vrednost se je po dolgem času nihanja okoli 13.000 tolarjev prebila prek 14.000 tolarjev, kar je v enem tednu pomenilo več kot 8-odstotno rast. Prav tako se je nasproti trgu gibala delnica Luke Koper, kar bi lahko pripisali reakciji na preti- ran padec zaradi objavljenega menjalnega razmerja. Obratno se je gibala delnica Inter- europe. Njena vrednost se je z 2.600 tolarjev, po kolikor so se sklepali posli pred štirinajsti- mi dnevi, znižala na nekaj tolarjev pod 2.500 tolarjev. Še nekoliko večjo izgubo so utrpeli delničarji Leka. Enotni tečaj delnice se je uspel zadržati nad 37.000 tolarjev, čeprav so se posli sklepali tudi že pod to vrednostjo, kar je več kot 5 odstotkov nižje kot prejšnji petek. 10.000 tolarjev manj je trenutno vredna delni- ca Krke. Podobno kot pri Leku se je tudi pri tej delnici povpraševanje pomaknilo močno navzdol, povprečni tečaj pa se zaenkrat še drži nad 27.000 tolarji. V skladu s celotno sli- ko na borzi sta se gibali tudi delnici Petrola in Istrabenza. Petrol je zopet nekoliko izgubil, vrednost se je ujela pri 26.200 tolarjih, Istra- benz pa je padel za 1,6 odstoka na 2.917 to- larjev. Mnogo bolj kot trg delnic najpomembnejših podjetij je stabilen trg pooblaščenih investicij- skih družb. Naložbe v tovrstne delnice se tre- nutno zdijo mnogo bolj stabilne in donosne, kar nam nazorno kaže njihov indeks. PIX že nekaj časa počasi raste in debeli denarnice vlagateljev, vendar moramo biti kljub temu na j trgu precej pozorni. Velika dnevna nihanja na posameznih delnicah so kar pogost pojav, j prepustitev meddnevnim impulzom pa za; povprečnega vlagatelja ni priporočljivo. V tednu dni je indeks pooblaščenih investicij- skih družb pridobil dobra 2 odstotka, njegova vrednost je v petek znašala 1537 točk. Naj- večji napredek svojih vrednosti so zabeležili prazne investicijske družbe, kar je posledica visoke rasti pokojninskih bonov. Največ je porasel Pomurski investicijski sklad 2. V ted- ^ nu dni se je njegova vrednost povzpela za 13 odstotkov na 38 tolarjev. Pri tej vrednosti se je ustavila tudi Nacionalna finančna družba 2, tolar manj pa sta bili vredni Triglav 2 in Zlata moneta 2. Kljub visokim rastem teh pidov je večina pozornosti še vedno usmerjena v pol- ^ ne pide. Njihova rast se je nekoliko umirila, vendar tedensko še vedno presega odstotek.: Zlata moneta 1 se je v preteklem tednu že pri- bližala svojemu najbližjemu tekmecu Zvonu 1. Vrednost je porasla za 3 odstotke in pol na 75,15 tolarja, do Zvona, ki je zrasel odstotek; manj, pa ga loči le še 80 stotinov. Prav tako je pošla razlika med vrednostima Pomurskega investicijskega sklada 1 in Triglava 1. Delnici obeh družb sta porasli za dober odstotek, vrednosti pa se gibljeta malo pod 93 tolarjev. Tudi pomembnejše delnice prostega trga se gibljejo podobno kot pidi. Vrednost delnice Colorja se je nekoliko izboljšala, Gorenje je poraslo preko 2400 tolarjev, Fructal pa je pri;; dobil skoraj štiri odstotke in končal v petek pri 2328 tolarjih. Slovenski borzni indeks se ni uspel zadržati nad 1900 indeksnih točk. Vrednosti delnic iz kotacij A in B se približujejo nakupno ugod- j nim trenutkom, vendar pa se trenutno invest-^ itorji še vedno bojijo večjih padcev. Sedanje j stanje na trgu zahteva pri nakupih kar precej; poguma, vendar bi se ti ob obratu trga lepo: obrestovali. Matjaž Bernik, Ilirika BPf^ MESTNA OBČINA PTUJ Občinski urad Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastruk- turo Komisija za oddajanje poslovnih prostorov Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 3/96) raz- pisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v najem A. Poslovni prostor na Ptuju, Krempljeva 8, v velikosti 13,72 m^ RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: Pod A. Poslovna dejavnost. 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas in v skla- du s strokovnimi podlagami za urejanje starega dela mesta Ptuj, ki so sestavni del odloka o sprejemu prostorskih ure- ditvenih pogojev za območje P11-C1 staro mesto jedro Ruj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/89) 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje registrirane dejavnosti pod pogoji, ki jih je določil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik. 4. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvez- no predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (sa- mostojni podjetnik). 5. Varščina 100.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju, vrne, ude- ležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 6. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudni- kov, ki bodo predložili dokazilo o vplačani varščini na ŽR Mestne občine Ptuj št. 52400-630-20701. Rok za prijavo na natečaj je 10 dni po objavi. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji pos- lovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA OD- DAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. Mesfna občina Ptuj TODNIK je naslednik Ptuj- skega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- novil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ruj. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohoric (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, -3 041-669-509. Naslov; FlADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; -0(062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601- 47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vred- nost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: mvvv. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik i^radio-tednik. si tednik&amis.net f EDNIK - Četrtek, 14. oktober 1999 POROČAMO, KOMemiRšmo 3 pTUJ / MEDNARODNO ZNANSTVENO SREČANJE O PETOVIONI IN MITRAIZMU Sreianie zbralo ugledne stnkovniake y >iteški dvorani ptujskega gradu so v ponedeljek svečano (fdprli mednarodno znanstveno srečanje Pti{/ v rimskem ce- sarstvu, mitraizem in r\jegova doba, ki ima za ci^ obogatiti 20anja o rimski Petovioni in odkriti nove skrivnosti o mit- rai/mu. Pokrovitelj srečanja je predsednik države Milan Kučan, 3 se žal srečanja, ki bo trajalo do petka, ne more udeležiti. Svojo odsotnost sta opravičila tudi mi- nister za kulturo Jožef Školč in minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček. Poseben pozdrav je ob otvoritvi veljal članu častnega odbora prof. dr. Jožetu Kastelicu. Srečanje je odprla direktorica ptujskega Pokrajinskega muzeja, dr. Marjeta Ciglenečki in ob tej priložnosti poudarila, da ptujski muzealci v svojih prizadevanjih, čim bolj osvetliti podobo antičnega Ptuja, niso osamljeni. Pri tem jih zelo veseli tudi, ker jih v njihovih prizadevanjih podpira- jo tudi tuji strokovnjaki. V imenu občine Ptuj se je muzeju in vsem aktivniih udeležencem medna- rodnega znanstvenega srečanja za njihov prispevek pri ohranjanju in pojasnjevanju kulturne dediščine zahvalil župan Mi- roslav Luci, v imenu organiza- cijskega odbora pa je govorila Mojca Vomer Gojkovič. Srečanje so pričeli s temo o po- vezavi Petovione s sosednjimi mesti v prvem stoletju, drugi te- matski sklop se je nanašal na mit- reje in središče mitraizma, ki so ga obdelovali v torek in sredo, ko so govorili tudi o vlogi mitraizma in drugih religij v družbenem življenju rimskega cesarstva. Danes je na programu strokovna ekskurzija z ogledi mitrejev, jutri bodo na programu še predavanja iz tretje teme, v četrti pa bodo go- vorili o problemih ohranjanja in zaščite spomenikov. Sestavni del programa mednaro- dnega znanstvenega srečanja je bila tudi torkova svečanost ob prenovljenem prvem mitreju na Spodnji Hajdini, ki so ga odkrili pred sto leti. Pripravili so jo v občini Hajdina, ki je sodelovala pri urejanju okolice.prvega mitre- ja in postavitvi smerokazov, za to priložnost pa je pripravila tudi bo- gat kulturni program z nastopom kvarteta 2x2 iz Dražencev, ljud- skih pevk Gmajnarice iz Hajdoš in Ule Šegula iz osnovne šole Haj- dina. Udeležence svečanosti, ki je potekala ob baklah, je pozdravil župan občine Hajdina Radoslav Simonič ter zbrane tudi povabil na pokušino jedi in pijače iz rimske dobe, ki jih je pripravilo Društvo žena in deklet občine Hajdina, jedi in pijače izpred sto let je pripravilo Društvo žena iz Hajdoš, Društvo gospodinj iz Dražencev pa bo ponudilo jedi in pijače, ki jih uživamo danes. MG Spominska pisemska ovojnica s spominskim žigom Filatelističnega društva Ptuj ORMOŽ / SEJA SVETA STRANKE ZELENIH SLOVENIJE |e/eite sile Sfoire- oif e, Edruike se! Kot kaže, po nekajletni razcepljenosti in zapletih v stranki Zelenih Slovenije zadeve vendarle potekajo v obetajočo, mor- da celo v pravo smer. IVa seji sveta stranke tako imenovane Jazbinškove ali prave' frakcije Zelenih je minulo soboto, 9. oktobra, v ormoškem hotelu Jeruzalem sodelovalo sicer le 22 predstavnikov občinskih in regijskih odborov, vendar so po nekajurni in dokaj žolčni razpravi prisluhnili predlogu predsednika x\fiha Jazbinška in predsednika sveta Ivana Ku- kovca ter se poenotili, da bodo storili vse za združitev vseh zelenih sil Slovenije. Oči slovenske javnosti so sedaj uprte v kongres stranke, ki naj bi ga sklicali v prvi polovici januarja >n naj bi bil volilni, na njem pa naj bi dosegli poenotenje članstva. Pred tem pa naj bi se v začetku decembra še enkrat sestal svet stranke in dorekel njegovo vsebino. Kot je dejal predsednik sveta stranke Ivan Kukovec, je v Slove- niji trenutno registriranih 65 občinskih in regijskih odborov Zelenih, v 4 ali 6 občinah pa se odbori celo podvajajo, torej delu- ieia odbora iz vsake od obeh frakcij Zelenih - Jazbinškove in Gošnikove. Sicer naj bi Gošniko- frakcija že zamenjala vodstvo naj bi jo sedaj vodila Pranja Šilih. Tako kot vodstvo pa je razdvoje- tudi članstvo. Nekateri hodijo sestanke in kongrese ene frakcije, nekateri na druge, nekaj P3 jih je zbralo celo toliko pogu- ba, da so hodili kar na oboje. In ''Medtem ko so eni "sejali", so drugi ^^'i, saj jim je uspelo speljati 35 '^'Hjonov strankinega denarja na ^^oj oziroma na žiro račun svojega 'Odvetnika. In glej ga, zlomka, de- je v manj kot dveh letih bojda sam od sebe "skopnel" na bo- f'.^ 19 miUjonov, pa še ti naj ne bi povsem gotovi. da je vse skupaj še bolj zasol- jeno, vsi se zavedajo, da so pred nami volitve; nekateri so že pričeli predvolilne priprave. Zele- ni pa še sedaj ne vedo, ali bodo prislonili lonec aH nekaj lončkov. Vse bolj resno se namreč v slo- venskem prostoru pojavlja tudi Zelena alternativa Slovenije, ki po ciljih in programih v bistvu veli- ko ne odstopa od Zelenih, saj so ti povsem ekološko usmerjeni, torej zeleni. Zelenim Slovenije pa še zmeraj ne uspe dokazati, katera frakcija stranke je prava oziroma legitimno Zelena. Ker se vse skupaj vleče že skoraj tri leta, nekateri izgubljajo voljo. Čeprav se dogajajo resne stvari, sestanki razhajanj vse pogosteje zaudarjajo po političnem "humor- ju". Slaba dva meseca sta še na vol- jo za politično voljo. V nasprot- nem primeru se lahko zgodi, da bomo znova priča resnici starega pregovora, ki pravi: Kjer se prepi- rata dva, tretji dobiček ima. M. Ozmec Izvedeli smo Izvedeli smo 4 KULTURA, IIOBRAZeVAMJie Četrtek, 14. oktober 1999 - TEDNIH čebelice 1999 Drobna knjižna zbirka Čebe- lica založbe Mladinska knjiga je šteta zbirka s častitljivim stažem, saj ima najnovejša knjiga števko 387. Čebelice, šest jih je v letošnji zbirki, so namenjene najmlajšim bral- cem in so majhnega formata ter odlično barvno ilustrirane. Nekatere knjižice so tiskane z velikimi tiskanimi črkami in tudi besedila so kratka, kot je tudi najbolje za začetno bran- je. Prinašajo pesmice in pravljice domačih in tudi tujih avtorjev. Urednik zbirke je Andrej lic. KRAVA, KI JO JE PASEL MI- HEC je hudomušna pesmica odličnega Andreja Rozmana - Roze, ki jo je ilustriral priljubl- jeni Zvonko Čoh. Pripoveduje o kravi, ki je prestrašila mlado kraljično, da ji je padel klobuk z glave. Knjigica bo nasmejala tudi odrasle bralce. MALI RAKEC je nežna in igri- va pripoved z morskega dna. Veseli je bodo najmlajši, ki si bodo pripoved tudi zlahka za- pomnili. Mali rakec je izpod peresa Anne Šwirszcynske in ga je upodobila slovenska ilustratorka Mojca Cerjak. Zgodbico je prevedla Jana Unuk. CVILIMOŽEK je zbirka pril- jubljenih pesmic Frana Levsti- ka in Josipa Stritarja. V knjigici je sedem pesmic: Cvilimož, Najdihojca, palček naš, Kadar se otrok uči držati žlico, Oba junaka. Kolina, Žabja svatba. Klasika pesmic za najmlajše je ilustriral Silvan Omerzu. UGANKE O ŽIVALIH so delo različnih slovenskih avtorjev (Mira Voglar, Vera Albreht, Ivan Cim.erman, Valentin Vod- nik, Manica Komanova, Lojze Beltram, Jože Šmit, Josip Stri- tar, Črtomir Šinkovec). Vse je ilusthrala Jelka Reichman. O MROŽKU. KI SI NI HOTEL STRIČI NOHTOV je moderna pravljica Petra Svetine. Mro- žek, ki je odrasel in so mu nohti že precej zrastli, ne more dobiti službe. Krivi so predolgi nohti. A naposled najde prav takšno delo, kjer so dolgi nohti obvezni. Mrož- ka je narisala Mojca Osojnik. ZLATO KRAUA MATJAŽA je znana slovenska ljudska pravljica z novo likovno podo- bo Suzane Bricelj. Pravljico je priredila pravljičarka Anja Šte- fan. VABILOMA PkAVUiiHO UHO Danes, v četrtek, 14. 10., vabimo otroke od petega leta dafje v pravljično sobo mladinskega oddelka Knjiž- nice Ivana Potrča. Današnja pravljična ura je namenjena godrnja vi gosenici. (Vabilo velja tudi copatom.) Ulltma KSemeniii FILMSKI KOTIČEK Konei nasilja (End of Violente) Po vseh poletnih romancah končno film z obe- tavnim naslovom. Toda ali je ta vohunski triler res luč na koncu tunela, ki predstavlja začetek zanimivejše jesensko-zimske sezone v kinu, ali pa je le labodji spev poletnih polomij? Uspešen producent (BiH Puliman) postane žrtev vladne zarote, ko pa najetima plačencema spodleti poizkus njegovega umora, se filmar zave izrednega pomena dosjejev FBI, ki so mu bili zaupani. Na begu pred zasledovalci prevza- me popolnoma nov način življenja, ki mu posta- ne celo všeč. V njegovi odsotnosti pa se doga- jajo osebne in državne tragedije ... Film je zmedena kolobocija najrazličnejših kad- rov, ki jih boste do konca morda le uspeli zložiti v pravilni vrstni red. Delo bi vam bilo zelo olajšano, če bi producent, žrtev zarote, pred svojo ugrabitvijo celo uspel prebrati zaupane dosjeje FBI. Toda nepomembni filmar ima pač mnogo drugega dela. Tako je sočustvovanje gledalcev s preganjano žrtvijo komaj vredno omembe, seveda pod pogojem, da občinstvo ni že prej zaspalo na svojih stolih. Nastop Andie McDovvelI je (tako kot v vsakem njenem filmu) zanimiv. Morda se je spomnite s Štirih porok in pogreba, kjer je skrivnostno iz- ginjala in se ponovno pojavljala, česar se ne more znebiti niti v tej drami. Njena vloga pa je kljub temu neverjetno statična in izredno seksi, saj ne more izreči niti navadne enostavčne po- vedi, ne da bi se od moškega dela občinstva slišal glasen 'ooh'. Prikazan nam je bil še en način, kako bi se človeštvo lahko znebilo nasilja. Na žalost se je najnovejša tehnika boja proti zločinu izkazala za še bolj katastrofalno, kot je prikazana v vseh delih Policijske akademije skupaj. Bolje je, da še naprej ostanemo na milost in nemilost pre- puščeni bolj ali manj pametnim policistom ... __Nataša Žuran PTUJ-ORMOZ-LJUTOMER / SKUPNE RADIJSKE ODDAJE ZA MLADOSTNIKE iiV/f enf e v dvoie - raaost, sreia^ oc^oiforaosf v Slovenski filantropiji - Dru- štvu za promocijo prostovolj- nega dela so pripravili projekt šestih enournih kontaktnih radijskih oddaj za mladostni- ke z naslovom Življenje v dvoje - radost, sreča, odgovornost, ki bodo potekale hkrati na Radiu Ptuj, Radiu Ormož in ljuto- merskem radiu Maxi. Pri pripravi oddaj bodo sodelo- vali poleg novinarjev omenjenih radijskih postaj tudi uveljavljeni slovenski strokovnjaki Aleksan- der Solovjev, Sanja Brezničar, Mi- haela Voršič, Borut Kožuh, Katja Bilban in Mateja Kožuh Novak. Namen oddaj je z novimi znanji in razbijanjem tabujev pomagati mladim zastavljati uspešne partnerske vezi. Vsaka posamezna oddaja bo potekala na določeno ožjo temo. Strokovnjaki se bodo z mladimi pogovarjali o pridobi- vanju samopodobe, izbiri partner- ja, o konfliktih med starši in mla- dostniki, o nasilju v partnerskem odnosu, o odgovorni spolnosti in o mamilih kot o poteh iz mla- dostnikove stiske. Oddaje bodo sestavljene iz treh delov. Pred od- dajami bodo z mladimi opravljeni pogovori na določeno temo. Te odgovore bodo pokomentirali strokovnjaki v oddaji. V tretjem delu pa bodo imeli mladi možnost, da preko telefona sami povedo svoje mnenje. Nosilec prvih dveh oddaj na temo pridobivanja partnerja in sa- mopodobe je Radio Ptuj. Prva je bila realizirana v torek, 12. ok- tobra, ob osemnajsti uri. Potekala je pod naslovom Ravno pravšnji zame. Vodili sta jo Katja Bilban in novinarka Marija Slodnjak. Pro- jekt je finančno podprlo mi- nistrstvo za delo, družino in soci- alne zadeve. JMo/cfa Pridi ORMOŽ / VABILO NA RAZSTAVO Obrti prazgodovinskega Ormoža Pokrajinski muzej Ptuj pripravlja v avli občine Ormož pri- ložnostno arheološko razstavo, ki jo bo v petek, 22. oktobra, ob 18. uri odprl poslanec državnega zbora in ormoški župan Vili Trofenik. I Postavitev arheoloških ostalin v štirih vitrinah je zasnovana kot droben izsek iz sicer obsežnega gradiva prazgodo- vinskega Ormoža. Od številnih dokumentiranih prazgodovins- kih domačih obrti smo tokrat izbrali štiri. V uvodni vitrini so predstavljeni predmeti, ki do- kumentirajo prejo. V času pozne bronaste in starejše železne dobe še ni bil poznan kolovrat, predica je nasukala nit na presli- co ročno. Vreteno se je na koncu zaključevalo s keramičnim vre- tencem, ki je preprečevalo, da bi nit zdrsnila z osi. Takšna vre- tenca najrazličnejših oblik (ok- rogla, stožčasta, bikonična in valjasta) so se nam ohranila do današnjih dni. Nekatera med njimi so neokrašena, druga pa bogato ornamentirana z vreza- nimi, žlebljenimi ali žigosanimi motivi. Glinastih vretenc, ki so jih izdelovali in žgali prazgodo- vinski ormoški lončarji, pa ar- heologi niso odkrili le v naselju. Vretence je bilo v pozni bronas- ti in v železni dobi sestavni del ženske noše in je spremljalo po- kojnice tudi v grobove. S prejo je povezano tkanje, prazgodovinske ostaline so predstavljene v drugi vitrini. V bronasti in železni dobi so v naši regiji tkali pretežno iz vol- nenih in lanenih niti. Nekatere likovne upodobitve, recimo v vrat žare vrezana risba z najdišča Sopran na Madžars- kem, nam kažejo, da so v tej dobi poznali vertikalne statve. Soroden tip statev je znan z mi- toloških prizorov na grških in italskih vazah (kar je slikovno prikazano na panojih). Sledovi prazgodovinskih statev so doku- mentirani tudi v nekaterih na- selbinah, na njihovi osnovi so bile izdelane rekonstrukcije, ki jih prav tako v risbah predstavljamo na panojih. Pri vertikalnih statvah so navpične niti obtežene z utežami. Med prazgodovinskim ormoškim gradivom so se ohranile kera- mične uteži različnih oblik: majhne in velike piramidaste, svitkaste, trikotne in ovalne ploščate. Različne vrste niti so zahtevale različne obtežitve. Vtisi in zareze na utežeh so lah- ko le ornamenti, morda pa tudi znaki, ki so določali pozicijo uteži na statvah. Prazgodo- vinske likovne upodobitve, predstavljene na panojih, nam kažejo, da je bilo tkanje žensko opravilo. Iz antične literature je znano, da so tkale žene grških junakov, torej tudi predstavnice višjega, bogatejšega družbenega sloja. Podobno v predalpskem svetu nahajamo tkalske uteži in vretenca prav v najbogatejših ženskih grobovih. Z gradivom pozne bronaste in starejše železne dobe v Ormožu odkriti kamniti • predmeti kažejo, da je bila tudi v tem raz- dobju še živa izdelava kamnitih orodij, izdelki so razstavljeni v tretji vitrini. Kamne dravskega proda so oblikovali z glajenjem in vrtanjem, tehnikama, ki sta znani že od mlajše kamene dobe dalje. Od orodij so predstavljene kladivaste sekire z izvrtano odprtino za nasaditev in eden od izvrtkov, ki je nastal ob izde- lavi. Nadalje so tu trapezaste forme, od katerih večje predstavljajo ali sekire ali pa za- gozde, manjše pa so uporabljali kot dleta. V kamnu so prazgodo- vinski Ormožani oblikovali še bruse, gladila, vretenca, tolkala in žrmlje. Zanimivi so stožčasti in ploščati kamniti izdelki, ki so služili kot jedra kalupov v li- varstvu. Livarstvo predstavlja v pozni bronasti dobi (10.-8. sto- letje pred našim štetjem) na- jvažnejšo obrt, ki je omogočala razcvet ormoške naselbine. Že v najstarejših hišah prazgodo- vinske naselbine so arheologi odkrili koščke bronaste žlindre, fragmente dvodelnih kalupov in jedra zanje. S takšnimi kera- mičnimi ali kamnitimi stožčas- timi jedri so nekdanji livarji do- segli, da so tulci bronastih sulic, dlet in sekir ostali votli. Poleg teh so v četrti vitrini razstavlje- ne še male keramične livarske posodice debelih sten, ki so služile za taljenje kovine oziro- ma zlitine. Na spremnih pano- jih so v risbi prikazani nekateri izdelki bronastodobnih ormoških livarjev ter primerjal- no gradivo iz drugih regij. Vljudno vabljeni na otvoritev, razstava pa bo predvidoma odprta do 20. novembra. Brane Lamut Ovalna ploščata keramična utež za niti na navpičnih statvah. Ormož, pozna bronasta doba. Risba: Janko Marinič fZBHlK - četrtek, j: m KULTURA, IIOBMŽBVMUm 5 PTUJ / 70. VIKTORINOV VEČER Minoritski^ ierkvi M liubeznijo KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA V PCTEK, 15. OKTOBRA, OB 19. URI V REFEKTORIJU MINORITSKEG/I SAMOSTANA NA PTUJU člani Društva Viktorina Ptujskega želimo, da bi se leto 200C zaznamovalo z dejanskim začetkom obnove minoritske cer kve. Zgodnjebaročna fasada cerkve je bila uničena ob bomb nem napadu februarja leta 1945. Velika želja ne samo ptuj skih minoritov po takojšnji obnovitvi cerkve se ni uresničila: namesto cerkve je zraslo poslopje pošte ... Do velikega cilja je potrebno mnogo majhnih korakov. Eden takšnih je koncert z ljubkovalnim nazivom: Za minoritsko cerkev z lju- beznijo. Pripravlja ga glasbena del- avnica Osminka iz Mozirja z gos- ti. Prostovoljni prispevki so na- menjeni v sklad za obnovitev cer- kve. Vodja glasbene delavnice Osminka Mira Kelemen je ob koncertu zapisala: "V Zgornji Sa- vinjski dolini deluje glasbena del- avnica Osminka že nekaj let. V njej se združujejo mladi, ki svoj prosti čas posvetijo spoznavanju klasične glasbe in spretnostim igranja klavirja. Mnogi izmed njih nadaljujejo šolanje na srednjih glasbenih šolah, akademiji in fa- kulteti. Ker želimo svoje znanje in uspehe deliti tudi z drugimi, smo si v letošnjem letu zamislili nove oblike delovanja, to je nastopanje za dobrodelne namene. Že nekaj let sodelujemo s profe- sorico Blaženko Amič, ki vodi mednarodno poletno klavirsko šolo na Dunaju, na kateri lahko so- delujejo le najbolj nadarjeni učenci. Tega izobraževanja sta se že tretje poletje udeležili pianistka Nataša Zager in Sara Chuuya. Nataša Zager obiskuje 7. letnik glasbene delavnice Osminka. Mla- da in obetavna pianistka ima za sabo vrsto nastopov in koncertov, navdušila pa je tudi poslušalce v Benetkah in na Dunaju. Sara Chuuya je zaključila 6. letnik kla- virja v glasbeni delavnici Osmin- ka, študij pa nadaljuje v Ljubljani pri priznani glasbeni pedagoginji, pianistki prof. Evi Kvartič. S svojo nadarjenostjo in delom je na Du- naju in v Benetkah dosegla prvovrsten uspeh. Je redna gostja slovenskih odrov. Izjemno nadar- jeni mladi glasbenik, pianist Gre- gor Deleja, ki je bil 10 let učenec glasbene delavnice Osminka, štu- dira glasbeno pedagogiko na Peda- goški faktilteti v Mariboru. S 15 leti je napisal prvo večje vokalno- instrimientalno delo. Njegov opus obsega vrsto priredb za mali orkes- ter ter suito Gimnazija (za vio- lončelo, mezzosopran in orkester I. gimnazije v Celju). S pianistom Simonom Dvoršakom sodelujeta že od leta 1994. V teh letih sta pos- tala ena vidnejših mladih talentov in na celjskem edina, ki ustvarjata skupaj v obliki klavirskega dua. Nastopajoči na dobrodelnem koncertu glasbene delavnice Osminka so: Martina Marolt, Pe- ter Budna, Daša Rožič, Sanja Pro- sen, Maruša Ermenc, Petra Kopušar, Nuša Fistrič, Nataša Za- ger, Sandra Semprimožnik in Bar- bara Tesovnik. Gostje koncerta pa so: Luka Železnik - flavta. Maša Mareš - violina. Barbara Komadi- na - violina, Nataša Krajnc - so- pran, Simon Dvoršak - klavir, Gregor Deleja - klavir, Sara Chuuya - klavir in Ptujčanka Ve- ronika Emeršič - viola. Vsem gostom in učencem glas- bene delavnice Osminka ter njiho- vim staršem se za sodelovanje in nastop iskreno zahvaljujem. Po- sebna zahvala tudi Gregorju Deleji za vso pomoč pri realizaciji tega koncerta." Spoštovani, v okviru 70. Viktori- novega večera prisrčno vabljeni na dobrodelni koncert glasbene del- avnice Osminka iz Mozirja v pe- tek, 15. oktobra, ob 19. uri v refek- toriju minoritskega samostana na Ptuju. B.Č. pTUJ / IZTEKEL SE JE PETI MEDNARODNI OTROŠKI FOLKLORNI FESTIVAL Tradiiija ne bo uumrla |2tekel se je še en mednarodni otroški folklorni festival, l^etošnji je bil že peti, pripravil pa ga je organizacijski odbor pri /vezi folklornih društev Ptuj s ciljem druženja mladih v (ednu otrok in približevanja ljudske kulture različnih dežel ^gt kulturne izmenjave. Več sto mladih fokloristov iz Slovenije, Hrvaške in Italije je doživeto predstavilo kulturo jvojo babic in dedkov in dalo vedeti, da tudi po njihovi zaslu- gi ne bo utonila v pozabo, saj [larod, ki ne ceni preteklosti, jima prihodnosti, ker tudi na- fod brez kulture ne pomeni ničesar. Festivalsko dogajanje je v pe- tek, 8. oktobra v dvorano Center privabilo nekaj tisoč mladih iz ptujskih osnovnih šol, vrtcev in okolice. Dobro pa so bili obiska- ni tudi festivalski večeri v Cir- kovcah, Dornavi, Markovcih in Selah. Sobotno dogajanje pa je pote- kalo v Ptuju, povorki skozi staro mestno jedro je sledil nastop vseh gostujočih skupin na Mest- nem trgu, tem pa so se pri- družile skupine gostiteljice. Kljub lepi soboti, ki jo je veliko Ptujčanov preživelo v vinogra- dih, se jih je zbralo lepo število, ki so toplo pozdravili ude- ležence letošnjega festivala. Mladim fokloristom in njiho- vim mentorjem se je za njihov prispevek pri ohranjanju ljud- ske tradicije zahvalil predsed- nik organizacijskega odbora letošnjega festivala Ervin Hoj- ker, podžupan mestne občine Ptuj. Mednarodni otroški foklorni festival je bil tudi letos osrednji dogodek ob letošnjem dnevu oziroma tednu otrok na Ptuj- skem. Letošnjega je še posebej zaznamovalo pomanjkanje fi- nančnih sredstev, zato bodo morali organizatorji temeljito premisliti, kaj in kako v bodoče s festivalom. Nevenka GerI, taj- nica pripravljalnega odbora letošnjega festivala, je v imenu strokovne službe Sklada za lju- biteljske kulturo v zvezi s tem povedala: "O festivalu smo se v strokovni službi letos veliko po- govarjali. Dolgo časa smo bili celo v dvomih, ali ga glede na iz- redno skromna sredstva, s kate- rimi smo ga pričeli pripravljati, sploh organizirati. Razmišljati smo o tem, kako pripraviti kva- litetno prireditev za otroke, po- vezano z negovanjem ljudskega izročila, ki bo tudi časovno ve- zana na teden otrok, vendar ne v kontekstu zdajšnjega festivala. Opažamo namreč, da zanimanje javnosti za področje folklore v Ptuju ni ravno veliko, večje je v okolici. Kazalo pa bi razmišljati o tem, kako pripraviti priredi- tev, kjer bomo lahko predstavili otroke, ki negujejo ljudsko izročilo, ki pripravljajo samos- tojne kvalitetne nastope. Veliko tega poteka v šolah in vrtcih ter v različnih institucijah, ki se ukvarjajo s tem področjem. Skratka razmišljamo tem, kako pripraviti srečanje in prazno- vanje otrok v začetku jeseni, ob mednarodnem tednu otrok, ki bi predstavili svoj način ukvar- janja z ljudskim izročilom, kul- turno dediščino. V strokovni službi sklada bomo v prihodnje razmišljali o tovrstni prireditvi, Zvezi kulturnih društev Ptuj in njenemu organizacijskemu od- boru pa bomo prepustili, da sami razmislijo o tem, ali takšen festival želijo organizirati tudi v bodoče." MG S plesi iz Furlanije - Julijske krajine se je predstavila folklorna skupina Pomlad iz Koprive Otroška FS Breznica iz Žirovnice je svoj nastop poi- nienovala Ujsa, ujsa, dva debela pujsa V soboto dopoldan so se v Ptuju ob festivalskih sku- pinah predstavile tudi skupine gostiteljice. Foto: Črtomir Goznik Iz zgodovine delavsko-izobraževalnega društva Svoboda Hadaljevmie iz prejšnje številke Preoblikovanje društvenega dela je Izzvalo ostrejši nadzor oblasti. Po celjskem zletu socia- lističnih kulturnih organizacij Svobode julija 1935, na katerem so nastopili tudi komunisti, so bile le-te razpuščene. Začelo se 16 intenzivnejše zasledovanje komunistov, "filokomunistov", socialistov, državnih uslužben- cev in univerzitetnih slušatel- jev.''o Omenjenega zleta se je udeležilo tudi večje število ljudi 2 Ruja in okolice. Okrajno lačelstvo na Ruju je po celjskih dogodkih pričelo nadzirati posa- "^zne komuniste in simpatizer- ■6, ki so bili aktivni pri Svobodi in ^znejši Vzajemnosti. To potrju- ■^10 ohranjeni podatki o 26 čla- "^'h delavskega društva.^'' Prepoved delovanja ptujske ^^obode ter kazenski pregoni ^^katerih društvenih članov, ^umljenih komunizma, so ^časno ustavili društveno delo. ^0 so se leta 1936 znova formi- delavske prosvetne organi- zacije, se je za ptujsko Vzajem- ^^st, naslednico Svobode, ^čenjalo novo, uspešno ob- dobje JS. decembra 1936 so na seji Ustnega sveta sklepali o prošnji Delavskega izobraževal- nega društva Vzajemnost glede dodelitve bivših društvenih pros- torov v veliki vojašnici. Zaveda- joč se dejavnosti nekdanje Svo- bode, so člani mestnega sveta prošnji ugodili s pripombo, da mora društvo delovati ob enakih pogojih kot prejšnje, toda "ne- kvarno".^^ Iz bojazni, da društva ne bi potrdili, v odboru tudi ni bilo komunistov, čeprav so ti poslej znatno vplivali na društve- no življenje. Vzajemnost je do njene razpustitve znova vodil so- cialist Franc Gabriel.''^ Oblasti niso mogle mimo poli- tično razgibanega društva. Izleti Vzajemnosti so imeli namen spoznavati podeželsko življenje, prihajalo je do skupnih izletov z mariborskimi delavci. Mladinski društveni izleti naj bi zbližali dijaško in delavsko mladino. Delavska politika je oktobra 1937 poročala bralcem o dejav- nostih ptujske Vzajemnosti, o dramskem, pevskem in šahov- skem odseku, o Ljudski univerzi in esperantskem krožku. Espe- ranto naj bi namreč omogočil spremljanje španskih dogod- kov, saj je včasih le prispelo kako sporočilo. Španski dogod- ki so ob aktivnejšem ptujskem nemštvu vzbujali v zavednem slovenstvu protifašistično razpo- loženje. Hkrati si je banska upra- va prizadevala preprečiti kakršnekoli akcije ali prireditve ljudskofrontskega gibanja in je sreskim načelst^om julija 1937 naložila, naj na svojem območju pozorno spremljajo vse dejav- nosti, na katere "imajo komunisti vpliv", med "nevarnimi" društvi je bila tudi Vzajemnost. Rujsko Okrajno načelstvo je spremljalo dogajanja v Delavskem izo- braževalnem društvu. Ko so v društvu organizirali esperantski krožek, ki ga je vodil Josip Do- manjko, ga je policija uvrstila na seznam osumljenih komunizma. Za Okrajno načelstvo na Ruju je bilo "spejemanje koresponden- ce iz republike Španije" znamen- je komunistične usmerjenosti.^'* V društvu so znova zaživeli Delavska knjižnica in diskusijski večeri. Tudi vsebinsko bogata predavanja s socialno, ekonom- sko in ideološko tematiko so pri- tegovala obiskovalce in sprožila prenekatero diskusijo. Ker so bili predavatelji za oblasti politično nezanesljivi ljudje, so njihovi nastopi v javnosti vzbujali pozor- nost.''^ Z družbeno aktualnimi deli sta se predstavljala občinst- vu dramski in recitacijski krožek, kjer so delovali pri policiji osumljeni ali že obdolženi ko- munisti, npr. krojaški pomočnik Mirko Bezjak, primorski Slove- nec, uradnik Okrajnega urada za zavarovanje delavcev Her- man Delpin in trgovski pomočnik Kazimir Koželj. Opombe: ^° Glejte op.9, PMP, dr. Jože Potrč; Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond ACK ZKS (fond Murska Sobota, Kraljev- ska banska uprava dravske banovine, zaupno II.D.Z.No. 2790/1, spisi Pov.l.br.38542, Pov.br, 50311, Pov.ll.D.Z.No.320/29; Hermina Glaser, Jože Lampret, napredni slovenski du- hovnik in revolucionar, Velenje 1981, str. 6. Glejte op.10, ars, ii. FAS. LETO 1940 Kraljevska banska uprava odd. II. Dravka banovina- Komunisti, Sresko načelstvo Ruj 1940. ZAP, MOP, Zapisniki občinskih sej 1936, knj.št. 108. Glejte op. 8, Topografija; Ptujski tednik 29.4.1955 (Rudi Ilec). Glejte op. 11; Glejte op. 10, ARS, fas. 38, Spomini-Štajerska (Josip Do- manjko); Tednik 22.3.1979, št.11 (Josip Domanjko). Glejte op. 10, ARS, fas. leto 1930 Okrajna glavarstva mariborske in ljubljanske oblasti-seznami komunistov B/64; Glejte op. 8 PMP; Delavska politi- ka 23.10.1937, št. 85 in 27.10.1937, št. 86. Mestni svet je 18. decem- bra 1936 prepustil društvene prostore bivše Svobode v velilabilo na srečanje bližnjih in daljnih sorodnikov družin Te- 0ieii(, Kramberger in Vršič je namreč poslal bratranec Jim z 4ljaske. Ko sem izvedela, da naj bi se družinskega srečanja udeležilo več kot 400 ljudi ter da je na domačiji, kjer danes $kupaj s starši in družino gospodarita Franci in Mirjana Te- meni, stal nekoč manjši grad, mi je zadeva postajala vse zani- mivejša. Pa poglejmo, sem dejala in se v nedeljo podala na Ro- go/nico k Tementovim, le streljaj od ribnika ptujske ribiške družine in tamkajšnjega konjeniškega kluba. Čeprav se je na srečanju zbrala le dobra polovica od napoveda- nih 400 sorodnikov, je bilo vzdušje več kot prijetno. Kot prvo me je presenetilo usmer- janje prometa, nato velikanski, napis Dobrodošli na dograjenem prizidku hiše, kot tretje ljudje sami. Med sorodniki sem kmalu zagledala več kot polovico zna- nih ptujskih in okoliških obra- zov. Jim z Aljaske ter sorodniki iz Nemčije so bili najbolj oddal- jeni. Vsi so imeli na prsih pripe- to nalepko z imenom in priim- kom (ženske celo dekliške pri- imke), da o rojstnem datumu in starosti ne govorim. Imen in priimkov vseh, katerih koreni- ne segajo na Rogoznico številka 2, kot se je nekoč imenovala današnja Cesta 8. avgusta 18, si seveda ni bilo mogoče zapomni- ti. Pozornost pa so pritegnile tudi obložene mize z domačimi in povsem novimi, drugačnimi dobrotami, pa z žganji, vini, da o lososu z Aljaske, ameriški so- lati z obilo majoneze in lososom ter veliki torti v obliki domačije sploh ne govorim. Dogodek brez primere, sem si dejala, in podobnega mnenja sta bila tudi kolega z Jane, ki ju je bolj kot srečanje samo navdušil obramb- ni jarek okoli domačije. Mene pa je zanimalo predvsem to, hko je do takšnega srečanja sploh prišlo. Vedela sem, da ga je pripravl- jal neki daljni sorodnik, rojen na Aljaski, zato sem stopila mal- ce bliže k močnejšemu možakarju z brado z imenom Jim. Kot vsi Američani ima namreč tudi Jim, s polnim ime- nom James R. Dangel, evropske korenine, in to francosko-slo- venske - po očetu francoske, po materi slovenske. Ker ni natačno vedel, od kod izvira mati, se je najprej lotil razisko- vanja francoskih ter brez težav našel očetove prednike v franco- ski Alzaciji. Zataknilo pa se je pri slovenskih, kajti babica mu je povedala le, da naj bi prababi- ca izvirala iz Avstrije in to neke- ga Butza. Čista popačenka, kajti kraj s tem imenom sploh ne ob- staja, zato se je lotil pravega ra- ziskovanja, kot vire pri svojem delu pa uporabil številne arhive, tako cerkvene kot druge. Naj- prej si je pomagal z avstrijsko ambasado v Washingtonu, ko pa izbrskal pravilni rojstni kraj prababice, se je obrnil na Slo- vensko redoslovno društvo v Združenih dražavah Amerike. Kmalu je navezal prve stike in leta 1996 prvič obiskal Slovenijo in Rogoznico pri Ptuju, kjer je bila leta 1870 rojena prababica Gertrud. Svoje radovednosti pa Jim s tem še ni potešil, brskal je vse dlje ter iskal imena vseh mo- rebitnih sorodnikov. Končna biknca: 42 pravih bratrancev in sestričen babice ter še 323 vseh potomcev, ne upoštevajoč za- koncev. Danes živijo v več državah, največ v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Jim je pri raziskovanju naletel na dotlej povsem pozabljeno zgodovino domačije in nekdan- je stavbe ptujskih plemičev. Od- kril je namreč, da je bila domačija prababice zgrajena na ostankih nekdanjega gradu ali pristave, katerega začetki naj bi segali v 15. stoletje. Pozornost ob nekoliko vzpeti domačiji še danes pritegne viden jarek, ki obdaja Tementove. Kako je bilo tod nekoč, ko je stal še srednje- veški plemiški sedež, si je težko predstavljati, zato smo v stare zapise, ki jih je izbrskal Jim, pogledali tudi mi. Jarek, na- polnjen z vodo (ki je danes seve- da ni več) in namenjen obrambi pred Turki, se po nekaterih vi- rih omenja še leta 1875, majhen gradič, katere ostanek naj bi bila današnja starodavna, obokana Tementova vinska klel, pa je bil v lasti številnih lastnikov. Kot prvi se pojavlja skrbnik posest- va Ankenstein ob nekdanji rim- ski cesti Friedrich von Rat. Gra- dič je dedoval Reinprecht von HoUeneggerhof, nato pa posest preide v last Hansa von Saraua ter družin Gleinz in Aspach. Leta 1528 začno z njim gospo- dariti ptujski grofje Herberstei- ni, potem preide v last baronov von Helfenberg, sledi mu škot- ski grof Jakob Leslie. Ta je grad najverjetneje pustil propasti, saj ga je leta 1750 v že razpada- jočem stanju kupil nekdanji podložnik Matjaž Golob ter si nad kletjo zgradil hišo, vodil pa je tudi bližnji mlin. Golobi naj bi bili, kot dodaja Jim, tudi predniki današnjih Temento- vih, Krambergerjevih in Vršičevih. Danes o bogati preteklosti na Cesti 8. avgusta 18 ali Rogoznici 2 priča bore malo, kajti na so- dobno opremljeni kmetiji se ukvarjajo pretežno s pridelavo mleka, pa tudi v nekdanjo graj- sko klet ne popeljejo prav vsa- kogar. Ostajajo pa prazen obrambni jarek in ostanki bližnjega mlina, kjer so se mlin- ska kolesa že zdavnaj ustavila. Kakorkoli, družinsko srečanje brez primere in z vsebino, sem si dejala, to pa imajo Američani menda še posebej radi. Temen- tovim, Kramberger j evim, Vršičevim ter njihovim naj- bližjim se bo nedeljsko srečanje zagotovo še za dolgo vtisnilo v spomin. Tako je pač, ko našo preteklost odkrivajo tujci s slo- venskimi koreninami ali tudi brez njih. Sami se namreč le redkokdaj zavedamo, da bi lahko bila prihodnost lepša, če bi bolje poznali kanček zgodovi- ne in svoje korenine. Anemari Kekec Dobesedno polne roke dela je imela v nedeljo mlada Te- mentova gospodinja Mir- jana; k Tementovim jo je iz obmorskega Pirana pripe- ljala ljubezen Jim je poskrbel tudi za torto v obliki domačije, ki je najbolj pritegnila najmlajše Več kot 200 sorodnikov ter polne mize jedi in pijač. Med sorodniki smo srečali tudi so- progo ptujskega župana Ireno Luci (iz rodbine Kramberger), župan pa se je udeležencem pridružil v poznih popoldanskih urah. TURNIŠČE / ČEBELARJI DOSEGLI VELIK USPEH Odpri ptvi iebelarski dom v soboto, 25. septembra, je bil v Dražencih slovesno odprt prvi čebelarski dom s čebelnjakom Čebelarskega društva Turnišče. Zgradili so ga s prostovoljnim delom člani ČD Turnišče v zatišju lepega zelenega gozdička. Za slovesni del prireditve ob odprtju doma je moški pevski trio folklornega društva iz Lancove vasi. Slavnostni govornik, predsed- nik društva Slavko Čeh, je predstavil delo pri gradnji doma Zgra- jen je iz lesa \' stilu strehe z napuščera, ptxioben čebelnjaku prvega slovenskega čebelarskega učitelja Antona Janše. V imenu Zveze čebelarskih društev Ptuj je čestital uspešnim čebelarjem predsednik Ivan Vojsk ter govoril o pomenu doma za razvoj čebelarstva v pri- hodnje. Voščilom se je v imenu Čebelarske zveze Slovenije pri- družil tudi predsednik Čebelarskega društva Ptuj Srečko Rupnik. E)ora je svečano odprl starosta Čebelarskega društva Tiu-nišče Ja- nez Pulko. Dom bo središče kulturnih, družabnih, zabavnih, poučnih in ^gojnih prireditev, stičišče z drugimi čebelarskimi društ\T ter po- vezava med osnovnimi šolami in čebelarskimi krožki. ^včko Rupnik MESEC REKREACIJE / ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO Ptujski športni viliend Mesec rekreacije se je končal s sejmom Šport '99 od 7. do 10. oktobra v Celju. Že peto leto zapored ga pripravljata mi- nistrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije. Včasih smo te prireditve poznali pod sloganom Sonce - voda - zrak • svoboda, letos pa je bilo geslo Živimo zdravo za zabavo. Akcija je potekala v vseh slovenskih občinah in ljudje so imeli na voljo 1,250.000 brezplačnih ur rekreacije. Namen je seveda jasen: čimveč ljudi pritegniti k rednim šport- nim aktivnostim. Letošnja akci- ja je potekala pod pokroviteljst- vom Sveta Evrope, ki letos praz- nuje 50-letnico. Projekt je zelo obsežen, najpomembnejše pa je, da je vse bolj priljubljen med ljudmi in iz leta v leto dobiva vse večjo razsežnost. Ta množična akcija bo od pri- hodnjega leta dvakrat na leto, saj predvidevajo, da bodo po- dobno organizirali tudi spomla- di. K številnim športnim dogod- kom so svoj delež prispevali tudi organizatorji množičnega športno-rekreativnega dogajan- ja iz Športnega zavoda Ptuj, saj se aktivno vključujejo s promo- cijo dejavnosti, ki imajo po- membno mesto v razvoju posa- meznika. S svojimi programi so se uspešno priključili mesecu športa in v sodelovanju s šport- nimi združenji pripravili Ptuj- ski športni vikend. "Gre za nov slog življenja, ki pomeni boljši odnos do narave, več športa, več tekmovalne igri- vosti, zlasti pa več čilosti in zdravja, prav tako pa tudi več sprostitve, razvedrila, potrje- vanja samega sebe, družabnosti in še marsikaj. Ko se človek odloči za redno ukvarjanje s športom, se kaj kmalu odpove škodljivim jiavadam. Znani so "krivci", ki nam grenijo in krajšajo življenje. To so dejavni- ki tveganja: nikotin, alkohol in druge droge, pa tudi po- manjkanje telesnega gibanja. Dovolj razlogov, da si prizade- vamo za takšne in podobne ak- cije in živeti zdravo, kakor se za naprednega, športno osveščene- ga človeka spodobi," razmišlja direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar. Športno-rekreativni programi so bili pestri in zanimivi. Ude- ležili so se jih tako tisti, ki se tudi sicer ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi, kot tisti, ki to počno poredko. Da je Ptujski športni vikend dosegel tudi množičnost, nam pove podatek: 2000 aktivnih v kar 22 športnih panogah. Družinska športna dejavnost je vredna posebne pozornosti. Tokrat so bila vrata odprta za skupno igranje, skupno vadbo. Dejansko nič novega, saj je že stara navada, da gredo nekatere družine na goro, na kolesarski izlet ali kopanje. Novost je v tem, da so odgovorni upoštevali športne potrebe družine tudi pri posodobitvi trimske steze, ure- ditvi sprehajalnih poti in orga- nizaciji vadbe v športnih društvih. Predvsem so mislili na vse starostne kategorije: otroke, mladino, odrasle, prilet- ne in stare. Te in še mnoge dru- ge prireditve so izpolnile želje ter pričakovanja, saj so bile stro- kovno vodene in nadzorovane. Tako smo svojo psihično zmogl- jivost lahko preizkusili še v kar- tingu (AMD Ptuj), športnem ri- bolovu (Ribiška družina Ptuj), športnem plezanju, pohod- ništvu (oboje PD Ptuj), letalstvu (AK Ptuj), kegljanju (Violeta Rotvein), odbojki (OK Kurent), vodnih športih (BD Ranča Ptuj), badmintonu (BK Ptuj), kolesarstvu (KOLO Ptuj), pla- vanju ^PK Terme Ptuj), tenisu (TK Straf in TK Podvinci), košarki (ŠD Panorama), kik- boksu (KBV Ptuj), namiznem tenisu (NTK Petovia Ptuj), konjeništvu (KK Rogoznica in KK Skorba), lokostrelstvu (LK Videm), atletiki (AK Ptuj), bali- nanju (Mestna Četrt dr. J. Potrč), fitnesu (FS 01yimpic Ptuj) in šahu (ŠK Ptuj). "Cilj je, da v naše delu privabi- mo čim več mladine, jim omo- gočimo predvsem dejavnost v naravi, kajti narava in skrb zan- jo sta za današnjega mladega človeka zdravo in koristno vodi- lo h končnemu formiranju člo- veka. Rezultati, ki smo jih dose- gli v tej vseslovenski akciji, nas spodbujajo, da to delo nadalju- jemo," pravi strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj Marjan Lenartič. Pri akciji ne gre za šport zaradi športa, temveč za zdravje, dobro počutje, delovno sposobnost, razvedrilo in za kulturen odnos do narave. To so dejstva, ki jih je treba preko množičnih medijev vedno zno- va posredovati tistim stotisočim Slovnecem, ki so glede športne aktivnosti še vedno pasivni. Ivo Kornik Veterani so se pomerili v teku na sto metrov 10 NASVETI Četrtek, 14. oktober 1999 - TEDNIK STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Uporaba plina v gospo^nistvili Nadaljevanje iz prejšnje številke če bomo še nadalje uporabljali obstoječi dimnik, ki dimenzijsko ustreza, ga bomo sanirali z: - vgradnjo novih dimovodnih cevi v dimovodni kanal - razširitvijo dimovodnih cevi s po vrta vanj em Vgradnja novih dimovodnih cevi je lahko: - vgradnja šamotno-keramične cevi (npr. Schiedlove "zelene" cevi) - vgradnja nerjavnih fleksibil- nih cevi - vgradnja specialnih steklenih cevi (npr.Recusist cevi) VARNA m ENERGIJSKO UČINKOVITA RABA PLINA Uporaba zemeljskega plina, ki je okolju prijazen energent, je upravičena le takrat, ko sta zago- tovljena visok izkoristek pretvor- be primarne energije in varnost. Plin je primeren zlasti v energij- sko varčnih hišah. Da dosežemo visoki izkoristek, moramo izbrati pravilen kotel in dimnik, seveda pa moramo pravilno izvesti in ka- sneje vzdrževati tudi plinsko in- stalacijo v zgradbi. Prav tako mo- ramo izbrati pravilno lego, veli- kost in obliko hiše, primerno to- plotno zaščito, pravilen razred prostorov in ogrevalni sistem. Prav tako lahko varčujemo pri uporabi vode (za zalivanje vrta, pranje avtomobila in sanitarije uporabimo deževnico). Hiša naj ima dobro primemo toplotno zaščito. Priporočene toplotne prehod- nosti posameznih delov kon- strukcij zgradbe so: - strop proti podstrešju naj ima K = 0,30 W/m2 K; - zimanje stene naj imajo naj- manj K = 0,50 W/m^ K; - pod proti kleti naj ima naj- manj K = 0,50 WW K; - streha pri bivalnem podstrešju naj ima najmanj K = 0,30 WW K; - okna naj imajo najmanj K = 2,3 W/m2 K (pri novogradnjah 1,6 W/m2 K); - stene, pod katerimi so ogreva- la, dodatno toplotno zaščitimo; - ogreval ne zaslanjamo s pohištvom in zavesami. Za zagotavljanje učinkovitega in varnega obratovanja bomo prispevali z rednim in strokov- nim vzdrževanjem plinskih na- prav, ki jih je potrebno pregledati enkrat letno. Temeljit pregled plinskih naprav ter njihovo čiščenje ter nastavitev lahko uspešno opravi le pooblaščeni serviser. Energetskosvetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 778- 516, je odprta za brezplačno sve- tovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30. Sveto- vanje je namenjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlagan- jem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo upor- abo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energi- jo in izboljšanju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju vam pošljemo domov poročilo o na- svetu. V ENSVET pisarnah si lahko občani ogledajo tudi razpo- ložljivo strokovno literaturo. Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. Krvodajalci 28. september - Srečko Dečko, Vodranci 17, Branko Kontarček, Hum 21/a, Erna Furek, Skor- ba 18, Dušan Kolmanič, Draženska 18, Ruj, Brankojvančič, Lovrenc na Dravskem polju 1, < Janez Čeh, Krčevina 69, Gregor Kovačič, Lešje 13, Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a, Andrej Rozman, Sovjak 93, Stanko Janžekovič, Prerad 40, Branko Lukman, Jurovci 5/a, Albert Frčeč, Apače 246, Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a, Aleš Krajnc, Pleterje 26, Zvonko Žabota, Mestni trg 4, Ptuj, Franc Zaje, Seta 34, Boris Kosi, Milčtnske- i ga 14, Maribor, Jožica Kos, Miklošičeva 3, Ruj, Dušan FridI, Lancova vas 22, Jožica Medved, Zupečja vas 60/a, Marjan Metiičar, Zg. Hajdina 82, Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ruj, Janez Šilak, Slomi 16, Slavko Repec, Zg. Pristava 37, Andrej Intihar, Gerečja vas 12, Dušan MenonI, Lovrenc na Dravskem polju 1, Danilo Preac, Mi- hovci 17, Jože Turk, Ptujska Gora 103/a, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Radko Hojak, Volkmerjeva C 28, Ruj, Jože Muzek, Muretinci 57, Albin Inti- har, Gerečja vas 12, Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Marjan VrabI, Zg. Hajdina 36, Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ruj, Brankp KrošI, Lov- renc na Dravskem polju 2, Branko ŠkrabI, Vego- va 13, Kidričevo, Emil Kirbiš, Njiverce 29, Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137, Zvonko Auer, Mihovce 12, Dušan Dragar, Rogaška c. 2/b, Marica Ko- drič, Nova vas 23, Aleš VrabI, Ormoška cesta 87, Ruj. 30. september - Franc Murko, Slovenski trg 10, \ Ruj, Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a, Franc Lendero, Apače 297, Frančiška Zajšek, Rujska Gora 1/a, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6, Vinko Sirec, Kočice 55, Danica Leben, Podvinci 42, Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a, Mirko Tikvič, Gra- jenščak 8, Janez Rajh, Gabrnik34/a, Franc Moj- zer, Apače 43, Jože Slodnjak, Moškanjci 37, Ja- nez Muršec, Zg. Hajdina 48, Albin Dovečar, Strjanci 5/a, Miran Cafuta, Cučkova 13, Ki- dričevo, Vladimir Meško, Sodinci 78/a, Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Ruj, Jožef Sirec, Na- dele 33, Darko Koret, Kaiuhova9, Kidričevo, An- tonija Štebih, Potrčeva 42, Ruj, Stojan Dajnko, Rujska Gora 105, Franc Suen, Juršinci 88, Re- nata Repec, Arbajterjeva ul. 3, Ruj, Ech/ard Pušnik, Zg. Hajdina 45, Darko Horvat, Tržeč 11/b, Leon Pišek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas, Jožef Pišek, Naraplje 33/a, Franc Čagran, Žamenci 6, Roman Pal, Zg. Hajdina 149, Cvetka Podpečan, Stogovci 45, Miran Kozoderc, Pod- leže 3, Jožica Tumpej, Kraigherjeva 12, Ki- dričevo, Bogdan Kores, Medvedce 14, Majšperk, Miroslav Dobič, Mihovce 24, Miran Ljubeč, Zabbvci 61, Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14, Zvonko Kolednik, Ul. 25, maja 3, Ruj, Sta- nislav Šeliga, Stogovci 47, Igor Petelinšek, Lan- cova vas 15, Jože Kostanjevec, Draženci 26/a, Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a, Anton Mlakar, Čučkova 11, Kidričevo, Valter Jaunig, Kvedrova 35, Pragersko, Miran Ostroško, Videm 10/a, Vladko Stočko, Tržeč 25/b, Gorazd Rajher, Pro- letarska 9, Kidričevo, Branko Drofenik, Ki- dričeva 64/a, Miklavž na Dravskem polju, Peter španinger, Mejna 6, Miklavž na Dravskem pol- ju, Janez Marin, Podgorci 74, Drago Požgan, Betnavska 83, Maribor, Zoran Marjanovič, Veluščkova 3, Maribor, Franc Petko, Ihova 34, Ivan Belužič, Prušnikova 18, Maribor, Janez Goričan, Placar 11/a, Ivan Grešnik, Ariželova 20, Ruj, Boris Rat, Pongrce 26, Robert Kotnik, Ješenca 52, Rače. PISE: ING. MIRAN GLUSIC/^ V VRTU ^ V VRTU ^ Jesen v vrtu z jesenjo, ko dozore še zadnji plodovi, prične dozorevati tudi list- je drevnin, ki je med vegetacijo prehranjevalo žlahtno cvetje in plodove. Šelestenje zgodnje odpadlega listja pod nogami že naz- nanja iztekajočo se jesen, ko marljiv vrtnar pospravlja še pos- lednje plodove letine in pripravlja trajnice na zimski počitek. Ko v SADNEM VRTU vinotoka pospravimo še kasnejše vrste in sorte sadja in preden se sadno drevje pripravi k zimskemu mirovanju, mora sad- jar opraviti še kar nekaj opravil pri negi in varstvu drevja, da bi to čim bolje in zdravo prezimilo. Ja- blane, na katerih smo opazili, da so jim mladike, veje, deblo in koreninski vrat obdani z belimi va- tastimi kosmiči, je napadla krvava uš. Če takšen kosmič stisnemo med prsti, se spremeni v rjav- kasto krvavo tekočino, kar je znak za prisotnost tega škodljivca. Pojavi se le na nekaterih sortah jablan ter pretežno tistih, ki so bile močno rezane in so zato pridobile mnogo ran. Pojav je izrazit konec maja in v začetku junija ter konec septem- bra in v začetku oktobra. Medtem ko spomladan- ski pojav kn/ave uši običajno spregledamo, ker jo uničimo hkrati, ko škropimo proti listnim ušem, pa se v vsej svoji razsežnosti pojavi v jese- ni, ko se škropljenju zaradi dozorevanja sadjaj izogibamo. Krvava uš povzroči na lesu sadnemu raku podobne tvorbe, z izčrpavanjem rastlinskih sokov pa drevo tako izčrpa, da ne tvori več cvet- nih brstov in prične odmirati. Napadene po- ganjke sproti režemo in sežigamo. Vej ne sme- mo raznašati ali kompostirati, ker se od tod škodljivec širi na zdrava drevesa. V času zimske- ga mirovanja okužena drevesa dvakrat - prvič sredi jeseni, drugič pa konec zime - škropimo z oleopripravki, v času vegetacije pa s siste- mičnimi insekticidi proti sesajočim insektom. Voluhar v tem času, ko se pripravlja na prezi- mitev, naredi z objedanjem korenin sadnemu drevju največ škode. V nočeh, ko ni premočna rosa, si v travi nabira hrano, tedaj pa je tudi na- jobčutljivejši za ulov in uničevanje. Uničujemo ga na vse možne poznane in preizkušene načine. Med učinkoviti sredstvi za uničevanje voluharja so strupene vabe brodilom, izdelane v obliki bla- zinic, ki jih vlagamo v žive voluharjeve rove. Za jesensko sajenje sadnega drevja morajo biti sadilne jame izkopane vsaj tri tedne pred sa- jenjem, da se zemlja dobro prezrači. Sadno drevje oziroma na splošno drevnine morajo imeti dobro pripravljeno zemljo za sajenje, saj bo to raslo na istem mestu več desetletij in spregleda- nih opravil in napak ni mogoče nadomestiti ali odpraviti. V OKRASNEM VRTU v oktobru pa vse, dokler zemlja ni zamrznjena, sadimo spomladi cvetoče čebulnice. Čebulnice tulipanov, krokusov, hija- cint, lilij morajo biti poštene v jeseni, da se do- bro vkoreninijo in utrdijo v tla ter da v tleh premrznejo, sicer spomladi ne zacveto. Zacveto samo debele, dobro razvite^ in zdrave čebulice tulipanov. Drobne bodo sicer vzklile, cvetele pa ne bodo, ker je čebulica imela premalo moči za cvet in si jo bo v naslednji vegetaciji šele nabrala. Čebulice sadimo v dobro pripravljeno, globoko prerahljano in z dobro preperelo kompostovko pognojeno zemljo. Globina sajenja je dve do tri debeline čebulice, čebulice pa morajo biti pred sajenjem razkužene z enim od razkužil proti bak- terijski gnilobi. Krokuse, rumene jarice, zvončke in puškinije pa posadimo tudi po trati. Razpore- ditev cvetlic po trati mora imeti povsem naraven videz, ki ga dosežemo tako, da pest čebulic pre- prosto vržemo po trati, tam odgrnemo travno rušo, v jamico posadimo čebulico in ponovno zagrnemo. V ZELENJAVNEM VRTU sredi oktobra sadi- rrx) zimski česen. Ta je v kuhinji in zdravilstvu zelo cenjena rastlina. Ze v starem Egiptu je veljal j za sveto rastlino, danes pa je njegova vrednost poznana predvsem zaradi vsebnosti eteričnega ^ olja, ki deluje proti bakterijam, gnitju in vrenju. ] Vrednost in uporabnost česna je vredno tako ce- \ niti, da ga pri izboru in pridelovanju vrtnin v' domačem vrtu ni mogoče spregledati. Uspeva v \ rahlih, dobro odcedni tleh, bogatih s humusom,: zato zemljo za jesensko sajenje česna dobro] prerahljamo in vanjo vmešamo dobro preperele' in presajene kompostovke, ki ji je priporočljivo i primešati nekoliko rečne mivke. Sadimo ga naj gredice, kjer je letos rastla paprika, paradižnik ali j zelje in kjer mu bodo sosedne kulture korenček i in solata. Za seme uporabimo le obodne stročke, j srednje pa uporabimo za hrano. Semenske! stročke namočimo pred sajenjem v razkužilo i enega od v vrtu najpogosteje uporabljenih fungi-1 cidov v podvojeni koncentraciji od normalno pri-: poročene. Stročke sadimo v 15 do 20 cm. medvrstni razdalji in 10 cm razdalji v vrsti. Globi-^ na sajenja naj bo za tri debeline stročka. Stročke; vtisnemo v zemljo v prej pripravljene 5 cm globo- \ ke jarčke, ki jih zasipljemo, da zima stročkov ne' bi potisnila iz zemlje. Posevek v jeseni pognoji-1 mo s kalijevimi in fosfornimi rudninskimi gnojili, z' dušičnimi pa šele spomladi. S sajenjem česna v-^ jeseni ne hitimo, da mu ne bi preveč porastli listi, i saj ti nato pomrznejo. Posevek zimskega česna; ne potrebuje prekrivke kot zimske zaščite, pleje- • mo pa ga tudi pozimi in sproti odstranjujemo 1 vsak kaleči plevel. j Miran Glušič, ing.agr. Nagraikio Ivris- tiino vprašanje že od ponedeljka, 11. oktobra, poteka na ptujskem gradu med- narodno znanstveno srečanje pod naslovom Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba, posvečeno 1930-letmci prve omembe Ptuja v pisnih vi- rih in 100-letnici odkritja I. mi- treja na Spodnji Hajdini. Slednji je bil v letošnjem letu v celoti obnovljen in je od torka, 12. oktobra, spet na ogled obisko- valcem. Spoznavanje ostalin rimske Poetovione konec prejšnjega sto- letja je spodbudilo zamisel o mu- zeju na Ptuju, kar je bil pogoj, da so najdbe ostale doma. Muzejsko društvo je za svoja izkopavanja najemalo strokovnjake od dru- god, da so raziskovali območje Petovione. Pobudnik ustanovitve muzeja prof. Franz Ferk je v tem času izkopaval na večjem predelu Spodnje Hajdine, zemljišče na drugi strani dravske terase pa so ponudili dr. Wilhelmu Gtu-littu, graškemu profesorju, ki se je lotil raziskovanja oktobra 1898. leta. Odkrivanje je končal maja 1899. Gradbene ostaline mitreja so bile zelo dobro ohranjene, zato je za- prosil okrožni odbor - ministrst- vo, da bi mitrej ohranili na mestu izkopa. Pripravljena sta bila dva načrta za gradnjo zaščitne stavbe, lesene ali zidane. Odločili so se za drugi načrt. Stavba je bila zgraje- na jeseni leta 1899. (Vir: Mojca Vomer Gojkovič, zloženka Peto- vionski (ptujski) mitreji). Foto- grafija iz fototeke Pokrajinskega muzeja Ptuj predstavlja notran- jost L mitreja. Vprašujemo, kdaj je bil postavljen L mitrej. Nagra- da je brezplačen ogled L in III. mitreja z vodstvom za vse, ki bodo pravilno odgovorili, zato prosimo bralce, da ob naslovih napišejo tudi telefonske številke, da jih bomo lahko obvestili o da- tumu ogleda. Nagrado (rimski bog ognja se je imenoval Vulkan) za pravilen od- govor na predzadnje nagradno tiu-istično vprašanje prejme Sašo Drevenšek iz Kungote 154, Ki- dričevo. Čestitamo! Kdaj je bil postavljen I. mitrej? PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 246. NAD Zakon^ družina in duševno zdranfje 108. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 25. nad. Analitska celostna terapija - 3. nad. Zdaj si bomo pogledali srednjo fazo te oblike terapije. Osrednji cilj tega obdobja te- rapije je razmnevanje in prede- lava podzavestne dinamike družine. Spoznamo jo iz medse- bojnih transfernih odnosov čla- nov družine ali njihovega trans- fera do terapevta; starši pri tem vidijo in doživijo, da manifest- ne težave v družinskem sistemu izvirajo iz njihoveip podzavest- nega poskusa ohraniti ali obvla- dati svoje iz otroštva nerešene konflikte. Odpiranje starih ran, podoživljanje preteklih občut- kov krivde, ki so jih do sedaj uspeli nekako izriniti iz zavesti, idr. zahteva od njih seveda mnogo napora. To je možno doseči le v atmosferi zaupanja do terapevta. Potem ko je obdobje medse- bojnega obtoževanja končano in člani družine ne sprašujejo več terapevta za nasvete in ne pričakujejo, da bo razrešil kon- flikte namesto njih, pač pa začnejo o vzrokih zanje sami razmišljati, pride šele do prave- ga odkrivanja skritih čustev, ki determinirajo manifestne inte- rakcije. Seveda so družine, ki težko govorijo med seboj v pris- otnosti terapevta. Drug na dru- gega čakajo ali pa trdijo, da so že vse povedali in da nimajo ničesar povedati. V takšnih pri- merih mora bili terapevt aktiv- nejši. Posebno naj odkrije, kaj se je zgodilo med seansami doma, saj je to večkrat vzrok za tak molk. Pretirano, pa čeprav še tako točno interpretiranje seveda ni na mestu. V tem primeru tera- pevt misli namesto članov družinske skupine in jih tako rekoč "hrani". Ce so pričakovan- ja bolnikov do terapevta velika, potem se mora ta izogibati večje produktivnosti. Namesto tega je bolje skrbeti za sproščeno at- mosfero in večanje interakcij med družinskimi člani samimi. Naslednjič pa še o tej srednji fezi analitske celostne terapije. mag. Bojan Sinko TEDNIK - Četrtek, 14. oktober 1999 OD TOD IN TAM 11 EKONOMSKA GIMNAZIJA PTUJ / PROSTOVOUNO DELO SREDNJEŠOLCEV V mladosti se igleduiemo po odraslih, da bi postali modri Vsak dan se srečujemo z ljudmi, ki so potrebni pomoči, vendar $e zavijemo v svoj svet težav in odidemo mimo, ker nimamo Časa za njih, pa čeprav so to naši najbližji. In tistim, ki potre- bujejo pomoč, tako pomagajo tisti, ki si to želijo. Tako so na {:konomski šoli Ptuj - ekonomski gimnaziji pričeli projekt z naslovom Prostovoljno delo, kjer gimnazijci pomagajo ostare- lim v domu upokojencev in na osnovni šoli. Glavni in edini namen projekta, ]a je zaživel v tem šolskem letu, je obogatiti vzgojno delo z mladimi s prostovoljnim delom, ki omo- goča vsestransko osebnostno do- zorevanje mladih in pripravo za življenje. Organizirali so ga zno- traj vzgojno-izobrabraževalnega programa ter predstavlja bogato dopolnitev vloge staršev, učiteljev in drugih strokovnjakov zunaj šolskih programov. S tem projek- tom želijo pomagati dijakom pri premagovanju širših družbenih problemov, kot so zasvojenost z drogo, nasilje, psihosomatske motnje itd. V prostovoljno delo v fazi uva- janja so vključili le razrede eko- nomske gimnazije in so ga jim po- nudili v okviru obveznih izbirnih vsebin. V prvem letu delovanja delujejo le na področju pomoči starostnikom v Domu upokojen- cev Ptuj, ki je nahaja v neposredni bližini šole, pomoč učencem z učnimi težavami (na osnovni šoli) ter pomoč sošolcem z učnimi težavami. Prostovoljno delo želijo razvijati v to smer, da bo vsak prostovoljec vzornik dijakom, da bo prostovoljno delo postalo izho- diščna razvojna smernica tako di- jakom kot tudi učiteljem. Vodja projekta profesorica Son- ja Čaše meni, da želijo s tem pro- jektom majhne stvari narediti ve- like in naj postanejo del vsakdan- jika dijakov, mu pomagajo v vsak- danjem življenju pri premagovan- ju mladostniških preprek. Tako so starostnike v domu upokojen- cev za začetek razveselili s Partljičevo komedijo Politika bo- lezen moja, predvsem pa, kot pra- vi ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka R Kampl, naj bo to sodelovanje most med generacija- mi. V Domu upokojencev Ptuj nudi- jo prostovoljno pomoč ostarelim:- Valerija Markovič, Mihaela Li- povec, Simona Korošec, Polona Rajh in Zlatka Čeh. Vse so zelo zadovoljne z delom, še posebej, ker lahko nekomu pomagajo. Za to so se odločile predvsem, ker želijo pomagati tistim, ki so pomoči nujo potrebni, in da bodo lahko s svojim delom nekoga raz- veselili. Zavedajo se, da bodo tudi sami morda nekoč potrebovali pomoč in da se jim bp njihova do- brota takrat vrnila. Aelijo si tudi slišati zgodbe starejših, ker iz živl- jenjskih zgodb se največ naučijo. Menijo, da so zgodbe starejših žive, spremljajoče s sijem že opešanih oči in živahnimi kretn- jami zgaranih rok. Tudi ko besede zamirajo, ko pogled ugaša, ostaja- jo zgovorne njihove roke. Prego- vor pravi: "Bog je izoblikoval roko, da duša ne bi bila nema." Direktorica Doma upokojencev Ptuj magistra Kristina Doki zelo pozitivno pozdravlja projekt Eko- nomske gimnazije Ptuj. Sami imajo tovrstne izkušnje že od lan- skega leta, saj sodelujejo tudi z drugimi šolami. Želijo namreč vzpostaviti vez med generacijami. Mladi predvsem spoznavajo zgod- be in izkušnje ostarelih, ki jim ve- likokrat dajo kak pomemben živl- jenjski nasvet. Dijaki z ostarelimi hodijo na sprehode, klepetajo, po- pijejo kakšno kavico, gredo z nji- mi v trgovino, jim kaj preberejo, skratka krajšajo jim čas. Veliko mladih pogreša svoje stare starše, medtem ko ostareli svoje vnuke in tako vsi najdejo skupen jezik. K sodelovanju pa želijo pritegniti še več mladih. Na osnovni šoli Videm pa bosta pomoč pri učenju nudili Alenka Smigoc in Stanka Murko. Za to pomoč sta se odločili predvsem, ker radi pomagata. Sami sta hodili na to šolo in tako sta si tudi želeli pomagati otrokom v domačem kraju, ki jih poznata in jima lahko zaupajo. Predvsem bosta pomaga- li pri učenju tistim, ki težje doje- majo snov. Ravnateljica osnovne šole Vi- dem Marija Šmigoc je zelo zado- voljna s pomočjo dijakinj na nji- hovi šoli. Zelo je ponosna na to, da sta to dve njihovi bivši, ki jima lahko zaupa. Gotovo pa jima bodo zaupali tudi učenci, ki jim bosta nudili splošno učno pomoč, saj sta pravzaprav domačinki in skoraj ista generacija s tistimi, ki potre- bujejo pomoč pri učenju. Upa, da se bo v prihodnje za tovrstno delo odločilo več šol oz. dijakov, saj njihovi mlajši kolegi potrebujejo predvsem nekoga, ki mu lahko zaupajo in se zanesejo nanj, dijaki pa jim lahko pomagajo z nasveti, saj imajo že nekaj več izkušenj od njih. Na Ekonomski šoli Ptuj bodo k sodelovanju pritegnili še več mla- dih, ki bodo želeli pomagati odraslim. Svojo izobraževalno pot bodo v veliki namenili predvsem vzgajanju mladih, da ti ne bodo govorili, kako nimajo časa, kajti mladi imajo tudi danes vsak dan na voljo točno toliko ur, kot so jih imeli Michelangelo, mati Tereza, Leonardo da Vinci, Albert Ein- stein ... Milan Krajnc Pavlica V domu upokojencev starejše obiskujejo (pd leve) Valerija Markovič, Mihaela Lipovec, Simona Korošec, Polona Rajh In Zlatka Čeh, z osnovnošolci pa se trudita Alenka Smigoc in Stanka Murko Vodja projekta Sonja Čaše, univ. dipl. oec. ZAVRH / ZIV SPOMIN NA GENERALA MAISTRA 17. novembra odprtje stalne razstave v Lenartu so se sestali člani delovne skupine za pripravo letošnjih Maistrovih spominskih svečanosti. Spomin na generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova je v Slovenskih go- ricah nenehno živ, priljubljenega generala pa so se na Zavrhu spomnili že sredi 60. let, ko so tam v njegov spomin postavili pni razgledni stolp. Leta 1986 je bila odprta spominska soba, a je nato v 90. zaradi denacionalizacije zaprla vrata. Negotovosti je letos vendarle ko- nec, saj so pred dnevi slovesno odprli lepo preurejen kulturni dom na Zavrhu, v katerem je dovolj prostora tudi za Maistrovo spominsko sobo. Na srečanju delovne skupine so poudarili, da bo ostal koncept razstave nespremenjen: predstavili bodo Rudolfa Maistra kot vojaka, politika, pesni- ka in zaslužnega Slovenca. Temu bodo dodali še dimenzijo Zavrha, s katerim v Slovenskih goricah negujejo zgodovinski spomin na generala in nje- gove borce, ki so v prelomnih časih znali ubraniti severno slovensko mejo. V tem delu razstave bodo posebej prikazali gradivo z Maistrovih spomin- skih prireditev v zadnjih 14 letih. Razstavo bo oblikoval Bojan Nedog, strokovno pa zasnoval Aleš Arih, ki je bil pred leti eden od pobudnikov za odprtje Maistrove spominske sobe. Sklenili so, da bo letošnji Maistrov spominski dan 17. novembra ob 17. turi na Zavrhu. Tam bodo najprej ob navzočnosti predstavnikov slo- venske vojske svečano odkrili prenovljen relief Rudolfa Maistra na pročelju ktilturnega doma; obnovil ga bo Viktor Gojkovič. Po odkritju bodo v dvorani odprli stalno spominsko razstavo o Ru- dolfu Maistru-Vojanovu in organizirali strokov- no predavanje dr. Sergeja Vrišerja o likovnih upo- dobitvah generala Maistra. V kulturnem progra- mu bodo nastopili lenarška pihalna godba MOL, Završki fant j e^ ženski nonet iz Voličine in igralec Silvo Safiran. Člani delovne skupine so še sklenili, da bodo prihodnje leto ob jubilejnem, 15. spo- minskem dnevu izdali zbornik referatov in pris- pevkov s celovitim pregledom vsega dogajanja na Zavrhu in v Lenartu, ki je pomembno prispevalo k ohranitvi zgodovinskega spomina na po- končnega Slovenca Rudolfa Maistra. Letošnji spominski dan pripravljajo občina Lenart, tainkajšnja Zveza kulturnih društev, območna izpostava Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in Ttiristično društvo Rudolfa Mai- stra-Vojanova z Zavrha. Marjan Toš EKONOMSKA SOLA PTUJ / NA MATURANTSKEM IZLETU ffo dllaki vzamemo pof JVOCf flOttO ••• 4. letnik se v marsičem razlikuje od ostalih. Nas, dijake, čaka- ta matura ali zaključni izpit, večina se nas bo naučila prvih plesnih korakov za maturantski ples, maturantski izlet, ki je že za nami, je pa sploh enkratno in nepozabno doživetje. To vam lahko zagotovimo iz prve roke, saj so naša doživetja še sveža. Začelo se je spomladi. Mamljive ponudbe, Francija, Italija, so bu- rile našo domišljijo, vendar smo se nazadnje odločili za Malto. In tako smo vsi nestrpno pričakovali 12. avgust. Nekaj dni prej smo se sestali z našo razredničarko profe- sorico Sonjo in profesorjem Mar- janom in se dokončno dogovorili o uri odhoda, vrnitve, pravilih ... In tako smo pričeli odštevati dne- ve, ure, minute ... In končno 12. avgust. Avtobus prispe s petmi- nutno zamudo, starši pa z zaskrbljenimi obrazi spremljajo |iaš odhod. A mi vemo: začelo se Pot do zagrebškega letališča traja slabi dve uri. Sprva sicer ne- l^oliko zmedeni opazujemo vse dogajanje. In nato še dobra iu:a ^anja na letalo. Ta čas izkoristi- l^^o za "pohajkovanje" po letališču 'n za nakupe v brezcarinski pro- 'lajalni. Naše letalo vzleti z enour- zamudo, vendar na to takoj po- ^bimo, ko se namestimo v svoje ^deže v letalu. Nestrpno pričaku- l^nio vzlet, saj nas večina sploh še '^i letela. Vsak po svoje skrivamo JJ^trpnost in vzneminenje. Le ^ko bo? Kako se bomo imeli? "sa ta in še nešteto drugih ^rašanj nam roji po glavi. Letalo ^ premika vse hitreje, na obrazih pa je videti prav posebno nav- dušenje, saj tega občutka nismo vajeni. Stevardese nam prikažejo reševanja v primeru nesreče. In v trenutku se nam zavrte vsi filmi, povezani z letalskimi nesrečami. Vendar imamo prijeten let. Po dveumi vožnji zagledamo drobne lučke in vemo, da vidimo Malto. Končno. Čeprav prispemo ob 2. lu-i zjutraj, ni nihče zaspan. Kakor hitro stopimo iz letala, začutimo vročino, značilno za tropske kraje. Nato nas avtobus odpelje do našega hotela, hotela Tropicana. Glavno, da je v sobah klima! Zgodaj zjutraj se odpravimo na plažo. Sinje modro morie in kam- nite plaže so res nekaj posebnega. Dan pretežno preživimo na plaži. Po večerji se odpravimo v diskote- ke, kjer ob ritmu disko glasbe dočakamo jutro, zajtrk pa prespi- mo. Drugi dan se odpravimo v glavno mesto Valetta. Po nekaj ogledih imamo čas za nakupovan- je. Trgovin je veliko, cene pa ra- zumne, torej je razlogov za naku- povanje več kot dovolj. Naslednji dan se odpeljemo na najlepšo plažo Maltena Goldenbay. Imenu- jemo jo zlata plaža, saj je res lepa: vroč pesek, topla morska voda, vroče sončno vreme in dobra družba. Večina nas ravno na tej plaži ujame lepo, sprva sicer rdečo, kasneje pa rjavo barvo. Drugače pa naši dnevi tečejo po ustaljenem urniku: spanje do po- poldneva, nato kopanje na plaži, kosilo v restavraciji s hitro hrano, popoldanska zabava v hotelu, večere in noči pa preplešemo v rit- mu plesne glasbe in pričakovanju sončnega vzhoda. Tiste preliva- joče se barve in občutek, kot da se morje prebuja, nas navdajajo z navdušenjem. Seveda pa na Malti nista samo ples in zabava, očarajo nas tudi kulturnozgodovinski spomeniki, saj izvemo za Maltiški viteški red, ogledujemo staro strelno orožje, enotirna predstava o zgodovini Malte pa nas popelje v stare čase. A v novih časih se pridrtižijo nova, modernejša doživetja, kot recimo okvara avtobusa, ki jo sprejemamo s smehom, naš šofer pa z mrkim pogledom. Vendar dnevi minevajo in čas je za odhod. Čeprav žalostni, ker moramo domov, smo srečni, ker smo preživeli tako lep teden. Maturantski izlet je za nami, os- tali so le spomini na to enkratno in nepozabno doživetje. Za vse vas, ki še niste bili na Malti, smo s seboj prinesli zajten kup fotogra- fij, ki nas bodo še dolgo spominja- le na ta nepozabni teden. 4. b Ekonomske šole Ptuj PTUJ / POGOVOR S SLIKARJEM FRANCEM SIMONICEM 06 sflmo iMncfnimi Ptujski slikar Franc Simonič je korenine pognal v Zavrču. Osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici, srednjo tekstilno v Ma- riboru, študij likovne smeri na pedagoški akademiji v Maribo- ru, na pedagoški fakulteti v Ljubljani pa je pred tremi leti di- plomiral kot profesor likovne pedagogike. Prvo sliko je nasli- kal že leta 1958; bila je to tetina hiša. Takrat je obiskoval osmi razred osnovne šole. Še danes ima ta slika častno mesto med njegovimi stvaritvami. Navdih je njegov osnovni motiv za sli- kanje, včasih pa slika tudi po naročilu. Za zdaj ima atelje še v kletnih prostorih, spomladi leta 2000 pa upa, da bo dokončan njegov novi atelje, ki je našel mesto v prizidku domače hiše. Simoniču, ki je da- nes tudi predsednik likovne sek- cije DPD Svoboda Ptuj, so naj- bliže ptujski motivi, vključno z veduto Ptuja, tihožitja, krajina. Največ slika v olju, čeprav so mu blizu tudi druge tehnike, zlasti risbe. Ker kot je zapisal Jože Fol- tin, risbo in "rokodelstvo" obvla- da, je lahko v svoji izpovedi svo- boden. Simoničeva značilnost je prefinjena barvna lestvica, ki mu ob vseh drugih značilnostih nje- govega slikanja zagotavlja razpoz- naven slog. "Nikoli nisem razmišljal o tem, da bi bil samo slikar, ker če ne živiš v okolju, ki te potiska naprej, od slikanja ne moreš živeti. Tako je bilo nekoč, tako je tudi danes. Se vedno ostajam tudi v stiku s šolstvom, čeprav delam v Upravni enoti Ptuj, kjer odgovarjam za po- dročje šolstva in športa. To delo me ne utesnjuje, tako da popoldne lahko slikam. Nekih posebnih načrtov nimam, še naprej se bom izobraževal na likovnem področju in trudil reproducirati naše lepe ptujske motive, da bodo bolj zna- ni, da bodo turisti raje prihajali v Ptuj in da bodo nekoč lahko do- kument o tem, kakšen je bil. Slike nimajo samo umetniške vrednos- ti, ampak tudi dokumentarno. Če bo mi zdravje še naprej sltižilo, se bom z veseljem udeleževal slikar- skih kolonij, ex temporev in dru- gih slikarskih srečanj. Najbolj znani ex tempore pri nas je piran- ski. Leta 1996 sem tam sprejel drugo veliko nagrado, ki mi izred- no veliko pomeni. Trenutno razstavljam v gostilni Lužnik, kjer je na ogled 14 mojih najnovejših stvaritev - dela, ki sem jih ustvaril v zadnjih dveh le- tih," je povedal Franc Simonič. MG =ranc Simonič. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK - Četrtek, 14. oktober 1999 PO NAŠIH KRAJIH pORNAVA / VESEL IN POUČEN TEDEN OTROK }/nto aktivnosti v dornavskem vrtiu v minulem tednu je bilo v dornavskem vrtcu zelo živahno, saj so vzgojiteljice ob mednarodnem tednu otrok pripravile vrsto dejavnosti. V ponedeljek so barantali na tržnici, kjer so prodajali in kupovali je- sensko sadje in pridelke. V torek je bila med njimi pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je najmlajšim pripovedovala pravljice, staršem pa sveto- vala, kaj je pri podajanju pravljic najpomembnejše. V sredo so se malčki in vzgojiteljice pomerili v družabnih igrah. Še posebej zanimivo in raz- burljivo je bilo v četrtek, ko so iskali po vasi skriti zaklad. Pri tem so najmlajšim pomagali tudi njihovi starši. Ves teden so imeli široko odpr- ta vrata za starše in druge malčke, ki ne zahajajo v vrtec. Prireditve so zaključili v petek z jesenskim piknikom. Malčki so v tem tednu pridobili veliko novega znanja in se imeli lepo. Tudi starši so preživeli veliko časa z njimi. Kot nam je povedala vodja vrtca Verena Mikša, se najmlajši tudi sicer vključujejo v družabno življenje v svoji občini, saj vedno'prispevajo točke v kulturni program. Za najmlajše ima razumevanje tudi vodstvo osnovne šole, pod katero vrtec spada, velikokrat pa se najdejo tudi posamezniki, ki kaj prispeva- jo. Tokrat jim je podjetnik Miran Lorbek prispeval za vzgojno delo različni material v vrednosti 200 tisoč tolarjev. MS Otroci in starši so se odpravili iskat skriti zaklad STRMEC PRI LESKOVCU / PRI STOPAJNIKOVIH ODDAJA »RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ< Radijska trgatev po lialoško v Halozah in povsod tam, kjer so vinogradi in vinske kleti, je jeseni najlepše. Mesec vinotoč nam je zagotovo najdražji po trgatvi, ki nas v tem času vabi med vinske griče in v družbo ve- selih vinogradnikov, beračev in putarjev. In v Haloze se je prejšnji četrtek povabila tudi ekipa Radia Ptuj, saj je na domačiji Stopajnikovih v Strmcu pri Leskovcu pripravila ra- dijsko rajžanje - tokrat nekoliko drugače. Haloško vasico Strmec pri Les- kovcu smo izbrali po naključju - želeli smo pač obiskati kraj, za ka- terega ve le malokdo in je morda manj znan po vinogradništvu. V naselju živi malo domačinov, na- jveč je lepo urejenih in obnovlje- nih počitniških hišic, griči pa so dodobra zasajeni z vinogradi. Strmec je po zaslugi prizadevnih in zavzetih domačinov postal bolj razvit, v vas bo kmalu pritekla voda iz mestnega vodovoda, lahko pa se že pohvalijo z nekaj kilomet- ri asfaltiranih cest in verjetno še s čim, kar bi jih uvrstilo med ureje- na naselja. Razmišljajo tudi o tu- ristični ponudbi, še prej namera- vajo postaviti nekaj kažipotov, da jih bo lažje najti. In ko po vasi malo povprašaš ljudi, ti povedo, da je v Strmcu jeseni zelo družabno in živahno, kajti pri vsaki hiši se veselijo vino- gradniškega pridelka in novega vinskega letnika. Letošnji kaže, da bo dober in bogat. Leskovški Strmec in tamkajšnje ljudi smo po bliže lahko spoznali v radijski oddaji na terenu, saj smo oddajo Rajžamo iz kraja v kraj na prvi oktobrski četrtek zvečer pripravili na domačiji Sto- pajnikovih. Gospodar Franc Sto- pajnik je eden tamkajšnjih uspešnih vinogradnikov, njegova žena Irena dobra gostiteljica, o tem smo se lahko prepričali, ostali pevci in pivci pa odlični gostje v oddaji. Da je vino treba piti po pa- meti, nas je v pogovoru spomnil gospodar Franc, domačinka Kati- ca Bratušek je radijskim poslušal- cem povedala, kako je bilo nekdaj v haloški trgatvi in da je vino dobro zdravilo za žalost in pripo- ročljivo za ljubezen. Vinogradnica Bernardka Mere, ki je tudi ljudska pevka, je pogovor pričela z vinsko napitnico, Gizela Krajnc je nadaljeval z ljudsko pesmijo o vinu, domačinka Trezika Fošnarič pa je našim poslušal- cem, predvsem gospodinjam pri- poročila, kaj mora biti na mizi ob trgatvi (haloška gibanica nikakor ne sme manjkati). Ljudske pesmi, kjer se opeva vino, žlahtna vinska trta, jesen in vinski bral, so v oddaji zapele pevke iz Zg. Leskovca, da pa je bilo tistega večera v Halozah še bolj veselo, sta poskrbela harmo- nikarja Joži Zavec in Vlado Ko- ren. Oddaja je na koncu izzvenela kot nekakšna »radijska« trgatev v Halozah, v kateri se je bolj malo govorilo in veliko prepevalo, tako kot pač je ob trgatvi. Vse skupaj se je zaključilo družabno: z obloženo mizo dobrot in s kozarci, polnimi haloškega vina. Domačini so se najverjetneje zadržah še pozno v noč, radijski ekipi pa je bilo tako všeč, da bo prihodnje leto v času trgatve ponovno obiskala ta haloški konec, kajti dobrih gosti- teljev se ne pozabi kar tako. T. Mohorko SLOVENSKA BISTRICA / PODELITEV ZLATE VRTNICE Hagradili nailepše urejena okolja v ol^iini Ves vroči avgust, nekaj julija ter septembra so se Viktor Horvat in še nekateri pri slo- venjebistriškem tedniku Pa- norama trudili, da bi v svoj objektiv ujeli najlepše ureje- na okolja v občini ter jih nato v posebni prilogi teden za tednom predstavljali. Res- nično je bilo kaj videti, poh- valno pa je, da je iz leta v leto več lepo urejenih zasebnih hiš, balkonov v blokovskih naseljih, družbenih objektov ter krajev v celoti. Ocenjevalna komisija, sestavljali so jo člani organizatorjev Zlate vrtnice '99 (predstavniki občine, turističnega društva ter Imposa - Panorame), je imela obilo dela, saj je morala med 121 predlogi izbrati najlepše urejena okolja v občini Slovenska Bistrica. Na slovesni razglasitvi v viteški dvorani bistriškega gradu so ob prisotnosti slovenjebistriškega župana dr. Ivana Žagarja, ki je prejemnikom najvišjih priznanj za "najlepše rožce" čestital ter jim podelil priznanja, večer popestrili še tamburaši Kavkler iz Hošnice pri Laporju ter trio flavtistk Glas- bene šole Slovenska Bistrica. Med zasebnimi stanovanjskimi hišami, kjer je bilo 82 sodelujočih, so zlato vrtnico '99 podelili družini Mesaric iz Pečk pri Ma- kolah, srebrno družini Leva iz Kočnega nad Zgornjo Polskavo, bronasto pa Pliberškovim iz Zgornjega Prebukovja. Za letošnjo zlato vrtnico je kandidi- ralo tudi 14 vasi in naselij. Zlato so prisodili vasi Bojtina, srebrno Gmajni pri Spodnji Polskavi in bronato Studenicam. Med družbenimi objekti se je za na- jvišje priznanje potegovalo osem kandidatov. Zlato vrtnico je prejel dom dr. Jožeta Potrča iz Poljčan, srebrno knjižnica dr. Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, bro- nasto pa bencinski servis Petrol na Pragerskem. V tej kategoriji je ocenjevalna komisija prisodila po- sebno priznanje mesariji Fingušt iz Gaja pri Pragerskem. Med gos- tinskimi lokali, tudi teh je tekmo- valo 14, je zlato vrtnico prejelo gostišče Golob na Zgornji Pols- kavi, srebrno so prisodili gostišču Janez na Zgornji Ložnici^ brona- to pa gostišču Jurič na Crešnje- vcu. Turistična kmetija Goričan v Gaberniku nad Zgornjo Polskavo pa si je v tej kategoriji prislužila posebno priznanje. Manj dela je imela ocenjevalna komisija pri stanovanjskih blokih. Med tremi, ki so tekmovali za letošnjo zlato vrtnico, so prvo mesto prisodili stanovanjskemu bloku v Vinter- jevi ulici v Slovenski Bistrici, srebrno bloku v Makolah in bro- nasto bloku na Partizanski cesti 53 v Slovenski Bistrici. Vida 7epeloifec Letošnjo zlato vrtnico je ocenjevalna komisija prisodila družini Mesaric iz Pečk 27 pri Makolah 14 OD TOD IN TAM Četrtek, 14. oktober 1999- TEDNIK PTUJ/ NA OBISKU SLOVENSKI OTROCI IZ FRANKFURTA 1000 km do maternega jeziku Tudi letošnjo jesen, tokrat v tednu od 2. do 9. oktobra, je bilo na obisku v Ptuju 11 otrok naših zdomcev, učencev slovenske- ga dopolnilnega pouka v Frankfurtu. V spremstvu neumorne učiteljice Mire Turk so jih sprejeli na osnovni šoli Mladika, zatem pa so jih nastanili pri vrstnikih iz Ptuja in v ptujskem dijaškem domu. Po sprejemu v Ptuju so se otroci naših zdomcev vesehh na jesen- skem živžavu, ogledali pa so si tudi muzejske znamenitosti na ptujskem gradu. Drugi dan bivan- ja v Sloveniji so slovenski otroci obiskali našo prestolnico, si ogle- dali parlament. Prešernov spome- nik in druge znamenitosti, po- poldne pa so si ogledali še Pred- jamski grad in Postojnsko jamo, v kateri so skupaj zapeli slovensko himno. V sredo so bili v Prekmurju, kjer so si ogledali rojstno hišo Aiiška Krajnca v Veliki Polani. Preosta- nek tedna pa so preživeli v Ptuju med vrstniki na šoli Mladika, kjer so obiskovali tudi potik. V soboto so nekateri bivanje v Sloveniji na- daljevali z obiskom sorodnikov in znancev, nekaj pa jih je odpotova- lo nazaj v Frankflirt. Ko smo jih zmotili med odmo- rom na šoli Mladika, so med seboj sicer v glavnem klepetali v nemškem jeziku. Ke pa smo jih nagovorili, pa so nam odvrnili gladko v maternem, slovenskem jeziku. Veseli in razžarjenih obra- zov so nam povedali, da so dnevi v Ptuju in Sloveniji minili prehitro, da se počutijo zelo lepo ter da od- hajajo v Nemčijo polni prijetnih doživetij ter nepozabnih vtisov. Presenečeni so bili tudi nad lepo- tami Slovenije. Učiteljica Mira Turk je bila so- delovanja s ptujsko šolo Mladika med vsemi najbolj vesela. Takole je povedala: "Človek ne more ver- jeti, da naše sodelovanje koraka že v tretje desetletje. Naši predhod- niki, tako moja predhodnica Dra- gica Nunčič kot predhodnica rav- nateljice Mladike Marija Šumandl, so prve vezi tega sodelo- vanja stkali prek našega društva Sava Frankfurt, ki je vsa ta leta povezano z občino Ptuj. Moram reči, da imamo Slovenci v Frank- furtu srečo, da imamo to povezavo z domovino, kajti tako meni kot učiteljici in vsem, ki delamo na tem področju, je to v veliko oporo in pomoč. Zato to tudi znamo ce- niti, čeprav damo premalo vedeti." Kolikokrat na teden pa se ses- tajate z učenci pri slovenskem dopolnilnem pouku? "Ta čas je zelo skromen. Naj po- vem, da je to pravzaprav dodatni pouk za otroke naših zdomcev, ki pridejo enkrat tedensko v popol- danskem času iz vseh koncev Nemčije v premeru 80 km. Zaslu- ga za to, da otroci tako lepo govo- rijo slovensko, pa gre v prvi vrsti njihovim staršem. Ti otroci, ki so z nami v Ptuju, so imeli resnično srečo, da imajo take starše, ki doma od malega govorijo sloven- sko. Vsi otroci naših zdomcev žal nimajo takih staršev." Koliko otrok obiskuje vaš pouk v Frankfurtu? "Zal iz leta v leto manj, saj na novo Slovenci ne prihajajo več na ta območja v Nemčiji, tretja gene- racija pa že redko najde pot v slo- venske šolske klopi." Kakšne pa so druge oblike in možnosti delovanja slovenske skupnosti v Frankfurtu? "E)ejavnost slovenskega društva Sava, ki ga sedaj že nekaj let vodi predsednik Janko Žemljic, mis- lim, da je doma iz okolice Lenar- ta, je kar precej razgibana. Pa tudi slovenska cerkvena skupnost v Frankfurtu opravlja svoje pos- lanstvo pri ohranjanju slovenstva daleč od domovine kar precej do- bro." In s kakšnimi občutki se od- pravljate v Nemčijo? "Povsem bom zadovoljna šele, ko bom vse otroke izročila staršem - nekaj tukaj pred ptujsko šolo, nekaj pa na frankfurtskem letališču. Vtisi se bodo seveda še urejali in urejali. V naših torbah je kar zajeten kup gradiva, ki ga bo treba prečitati in predelati in to je zagotovo ena od prijetnih na- log, ki nam jih je ponudilo bivan- je na Ptuju. V Frankfurtu bomo zaključili projekt o Ptuju in ga pozneje predstavili še staršem na jesenski prireditvi 30. oktobra." Sodelovanja šole Mladika z otro- ki zdomcev iz Frankfurta je ugod- no ocenila tudi ravnateljica Sonja Purgaj: "Kot verjetno veste, se otroci naših zdomcev srečujejo 2 učenci naše šole že od leta 1980. In prepričana sem, da je to v obo- jestransko zadovoljstvo. Tega smo resnično veseli, saj tako oboje- stransko pripomoremo k razvoju slovenskega jezika. Predvsem pa pomeni prijetno doživetje nepo- zabno prijateljsko druženje vrstnikov, ki jih ločuje več kot 1000 km. Gre za spoznavanje no- vih ljudi, novih običajem in zago- tovo je tudi to lep prispevek k splošni razgledanosti naših učen- cev. Prvi dan so se otroci sicer še nekoliko spogledovali in opazova- li med seboj. Sedaj pa vidim, da so že pravi prijatelji in prepričana sem, da bo slovo od njih kar težko. Vsekakor pa se poslavljamo z do- brimi vtisi in prepričana sem, da se bomo še videli, tukaj v Ptuju in tudi v Frankfurtu." M. Ozmec Učiteljica Mira Turk je našim zdomcem v Frankfurtu in bližnji okolici dobro znana 11 mladih Slovencev iz Frankfurta pred šolo Mladika v Ptuju, kjer so preživeli večino časa med svojim bivanjem v Sloveniji Sonja Purgaj. Foto: M. Ozmec POKLICNA IN TEHNIŠKA POKLICNA STROJNA ŠOLA PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT Z ratunalnikom v novo fisoč/ef/e Poklicna in tehniška Strojna šola Ptuj organizira skupaj z Za- vodom za šolstvo RS jutri ob 9.30 dan odprtih vrat v svojih prostorih Šolskega centra Ptuj z naslovom Z računalnikom v novo tisočletje. Dan odprtih vrat je predvsem namenjen pred- stavitvi računalniške tehnologije in programov za računal- niško opismenjevanje, ki jih šola uporablja zanjih šest let. Predstavitev na Strojni šoli Ptuj bo teden pred kongresom o pro- gramih za računalniško opismen- jevanje, ki se v izobraževanju upo- rabljajo že šest let. Predstavili bodo uporabo informacijske in komimikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju na Poklicni in tehniški strojni šoli v ŠC Ptuj. Namen dneva odprtih vrat je predstaviti dosežke v šestletnem sodelovanju v programu računal- niškega opismenjevanja, ki ga vodi Zavod RS za šolstvo. Osnov- ni cilj je usposobiti učitelje, rana- telje, učence osnovnih in srednjih šol uporabe informacijske tehno- logije, uvesti standardizacijo računalniške programske in stroj- ne opreme med šolami in drugimi institucijami, ki sodelujejo z nji- mi, zaradi nemotenega pretoka in- formacij, poskrbeti za ustrezno opremljenost šol z najsodobnešjšo tehnologijo, da bomo lahko sledili trendom in potrebam v svetu ter zagotoviti strojno in programsko opremo za raziskovalno in razvoj- no delo v šoli. V preteklih šestih letih je bilo delo na šoli usmerjeno k izo- braževanju učiteljev šole in dru- gih strokovnih sodelavcev, nabavi račtmalniške in izobraževalne opreme, ki je nujno potrebna za nemoten pouk s sodobnim znan- jem (Internet, aplikacije za pouk strojništva...). Delo je bilo usmer- jeno k razvoju in raziskovanju. Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj je osrednja srednja šola v Slo- veniji za opismenjevanje računal- niške in krmilne tehnologije, opremljena s tehnologijo za regu- lacijo in krmiljenje s specializira- nimi učinicami. Izvajajo seminar- je za vse srednje šole v Sloveniji ter obrtnike in podjetja. Na dan odprtih vrat so še pose- bej vabljeni (med 11. in 16. uro) učenci in delavci osnovnih in srednjih šol, obrtniki, podjetja in širša javnost. Seznanili se bodo lahko z računalniškimi programi s področja strojništva in jezikos- lovja (intronet - internet, delo z računalnikom, virtualni razred - video povezava z drugimi šolami, AutoCAD, GAD, CAM, CNC, Automation Studio ...), pripravili pa so tudi razstavo s področja so- dobne tehnologije in svojih pro- jektov. Se en dokaz, da neposredno spremljajo najsodobnejše trende v svetu računalniške tehnologije, je, da lahko vse o njih preberete na svetovnih spletnih straneh {http: Il-umnv.s-scptuj.nib.edus.silstro jnaf). Milan Krajnc Pavlica Vodja in mentor projekta Robert Harb, univ. dipl. ing (levo), z dijaki pri pouku regulacij in krmilja. Foto: Nini SEDEM (NE)POMEMBNIH DNi SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Poraz nedoslednosti Zmagoslavje Haiderjevih svo- bodnjakov (FPO) na avstrijskih parlamentarnih volitvah zasluži te- meljitejši razmislek tako v Avstriji kot v Evropi in po svetu. Kaj vse je vplivalo na to, da so se nosilci po- litike, ki naj bi sodila v evropsko (in avstrijsko) preteklost, povzpeli na mesto druge najvplivnejše poli- tične stranke Avstriji? Razmislek je potreben predvsem tudi za Slove- nijo, ki bo morala končno ugotovi- ti, da ji zgolj "taktiziranje" in ne- kakšen "pragmatizem" ne zagot- avljata najbolj brezskrbnega in perspektivnega preživetja. Haider- jev uspeh je nasploh resno opozo- rilo vsem doma in v tujini, ki misli- jo, da je načelnost (in doslednost) pri vodenju zunanje politike nekaj, kar ne sodi nujno v novo medna- rodno politično ozračje. Opuščanje načelnosti zaradi kakšnih kratkoročnih pa tudi dol- goročnih ciljev se zagotovo prej ali slej maščuje. V slovenski diplo- matski praksi bi lahko našli kar ne- kaj primerov nedoslednosti, ki jo socer odgovorni pojasnjujejo (in opravičujejo) z nekakšnimi "višjimi" interesi slovenske zunanje politike, največkrat z vključevan- jem v Evropsko unijo ali Nato. Za- radi tega poskušamo biti bolj "pri- jazni" in "strpni" predvsem tudi s sosedi, celo tedaj, ko to škodi našim vitalnim nacionalnim inter- esom. Tako je slovenska zunanja politika v avstrijskem predvolilnem obdobju neverjetno dolgo ostajala indiferentna in molčeča do raz- ličnih avstrijskih izzivov (in provo- kacij), naperjenih proti Sloveniji. Ko se je naš zunanji minister Friec končno le oglasil, je slovensko ne- reagiranje pojasnil z upoštevan- jem "specifičnosti" avstrijskega predvolilnega časa. Le za kakšne "specifičnosti" naj bi šlo, če tudi "prijateljske" in "demokratične" stranke v odnosu do Slovenije prevzemajo besednjak in zahteve različnih srajnežev? Kakšne "spe- cifičnosti" naj bi Sloveniji pre- prečevale, da bi takoj - jasno in glasno - povedala, da se s takšno politiko ne strinja. Še zlasti v pred- volilnem času (predvsem iz načel- nih razlogov) ne bi smeli pristajati na nenačelne igre avstrijskih (ali katerihkoli drugih) politikov, če takšne igre direktno škodijo našim interesom. Posamezni analitiki zdaj že namigujejo, da je Haiderju k volilnem uspehu pomagala predvsem nedoslednost drugih avstrijskih političnih strank in celo njihovo tekmovanje s Haiderjem pri "prevzemanju" različnih proble- matičnih "idej" in političnih potez... RAZLIČNO O HAIDERJU Po volitvah slovenska politika izraža bojazen zaradi (realne) ne- varnosti, da bi Avstrija doživela hujši zasuk v (ekstremno) desno politično smer. Vendar pa je tudi pri tem zaznati nekatere razločke. Vsekakor ni najboljše, če predsed- nik vlade in zunanji minister v raz- maku vsega nekaj dni dokaj raz- lično ocenjujeta položaj po Hai- derjevem volilnem uspehu - zu- nanji minister z izrazito skrbjo, pre- mier pa z "opozorili", da velja Jorg Haider za "precej razumnega poli- tika". Seveda ne bi bilo nič slabe- ga, če bi takšno svojo trditev pred- sednik vlade lahko dokazal z otipl- jivejšimi dokazi. Vendar pa sloven- ska diplomacija doslej ni izkoristila vseh možnosti (Haider namreč že nekaj časa vedri in oblači predvsem na meji Avstrije s Slove- nijo), da bi v bolj neposrednih soočanjih s Haiderjem zaznala (in pokazala tudi drugim), kakšen po- litik v resnici je. Haider v odnosih s Slovenijo rad i!jporablja taktiko vroče-hladno, v marsičem se spre- neveda in zato je še posebej sla- bo, če razkrivanje vsega tega slo- venska diplomacija prepušča zgolj sredstvom informiranja ali pa sploh ne zaznava. Za Evropo bi morale biti avstrij- ske parlamentarne volitve šok in opozorilo, da meje balkanske mi- selnosti niso omejene zgolj na Balkan. S Haiderjem je namreč v Avstriji v marsičem zmagala politi- ka, ki je bila nosilec zla na Balkanu in ki naj bi bila tam končno prema- gana. Ob tem se pojavlja upra- vičeno in aktualno vprašanje, ali ima demokratični svet v vsaki državi posebej in kot celota vgra- jenih dovolj varovalk za pre- prečevanje različnih ekstremiz- mov, politike mržnje in nestabil- nosti. Kaj od vsega tega še sodi v okvir normalnega političnega plu- ralizma, kaj pa je že tisto, kar bi bilo treba zaradi preprečevanja še hujšega zla zatirati in onemo- gočati? Veliko bi bilo že to, če bi prišlo do bolj zaznavnega in bolj množičnega odklonilnega odzi- vanja na različne skrb zbujajoče pojave znotraj sodobnih demokra- cij. Paradoksalno je, da prihaja do vznemirjenosti, konkretnih odzi- vov in akcij šele tedaj, ko je za marsikaj že prepozno, ko se že soočamo s človeškimi žrtvami. KAJ OGROŽA HAIDER Delo piše, da Haider "simbolizira nemir, hujskanje, konflikte in kliče na plan somišljenike. Zveze s koroškim pronacističnim Heimat- dienstom so javno dokazane, po- vezave le-tega s tržaškimi fašisti prav tako. Le malo domišljije je treba za sklepanje, da so mu blizu tudi mogočne organizacije Nem- cev, izgnanih po drugi svetovni vojni iz Vzhodne Evrope. Haider na oblasti deluje kot možni katali- zator revanšizma, kar ogroža te- melje povojne evropske civilizaci- je, spravo med Nemčijo in Poljsko ter Češko, položaj narodnih manjšin v Avstriji, širitev Evropske unije, enotno evropsko valuto itd. /.../ Zaskrbljeni avstrijski komenta- torji Haiderju predlagajo, naj dokaže, da ima v svojih vrstah le peščico večno včerajšnjih in da je vendarle demokrat evropskega profila. A kako naj to dokaže, če je njegovo zmagoslavje -1,2 milijona glasov - izid uspeha retorike zmehčanega populističnega rasiz- ma in poudarjanja nacionalnega egoizma? Kako naj se odpove tis- temu, zaradi česar so ga volili?" Delo opozarja na enoten med- narodni doziv: "Avstrija ni sama na svetu in nemir, konflilentra za uravnotežen razvoj "Vitra" 12 Cerknice. Najprej jih bo v Ormožu sprejel direktor Ljudske univerze Emest Vodopivec, nato se bodo odpravili na ogled Koga in okolice z razglednega stolpa na Klumpi, kjer bodo slišali tudi nekaj besed 12 zgodovine kraja. Predsednik KS Kog Zdravko Hlebec jim bo predstavil projekte, ki so potekali v letošnjem in lanskem letu na Kogu: 5 skupnim delom do hitrejšega razvoja in Krepitev zdravja na podeželju. Oba programa je financirala Evropska skupnost Pha- re. Kogovčani jim bodo predstavili tudi konkretne rezultate projektov, ki so jih v dveh letih dosegli. V družabnem delu se bodo odpravili po Jertizalemski vinski cesti VTC 15, kjer bodo pokusili jedi iz babičine kuhinje, degustirali kogovska vina in si og- ledali izdelovanje keramike pri nosilci domače obrti Milanu Belcu. mf GORHJA RADGONA • Trgatev Pomursliega sejma Ob vinskem hramu na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni so v torek opoldne trgali grozdje modre kavčine na trsu potomke več kot 400 let stare trte z mariborskega Len ta ter grozdje stare sorte Radgonsko-kapelskih goric, radgonske ranine. AK SLOVENSKA BISTRICA • Novo vozilo Impolovim gasikem ^Prejšnji teden je predsednik uprave Impola Jernej Čoki predal ključe novega gasilskega vozila, edinega tovrstnega v bistriški občini ter sodi v kategorijo univerzalnih gasilskih avtomobilov, s katerim lahko gasijo ogenj z vodo, ogljikovim dioksidom, prahom ter peno. Vozilo, vredno okoli 30 milijonov tolarjev, premore še radijsko zvezo, dva topova, ustrezno ga- silsko orodje, dihalne aparate, jeklenke za zrak, re- flektorja in cevi. Izbrali so ga zaradi njegove učinko- vitosti pri gašenju tovarniških požarov. VT POUCANl • Hnjiga Emila Aranjoša Krajevna skupnost Poljčane je denarno pomagala pri izdaji knjige Emila Aranjoša Poljčane pred vojno, kronike Poljčan pred drugo vojno, v njej pa je dokaj natančen popis dogodkov v kraju od nastanka kralje- vine SHS do nemške okupacije. Avtor Emil Aranjoš, dober poznavalec razmer tega obdobja, se je za izdajo knjige odločil predvsem zaradi tega, ker se o tem ob- dobju v Poljčanah ve razmeroma malo. Knjigo bodo v kratkem predstavili v avli tamkajšne osnovne šole, ob tej priložnosti pa bodo oživili še pesmi pokojnega poljčanskega živinozdravnika Karla Erdlena. VT PTUJ / ZAKUUCEK AKCIJE MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOUUBNA Letos le tretje mesto Turistična zveza Slovenije je tudi letos vodila tradicionalno tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Njena ocenjevalna komisija je od junija do srede oktobra po predhodni selekciji na krajevni, občinski in regijski ravni dvakrat pregle- dala 104 kraje, kolikor jih je v akciji sodelovala Mesta in kraji so tudi letos tekmovali v osmih kategorijah. Med večjimi mesti je zmagalo Velenje, med srednjimi Slovenske Konjice, med manjšimi Spodnja Idrija, med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek, med turističnimi kraji, kjer je v zadnjih sedmih letih imel primat Ptuj (letos je le tretji). Laško, med izletniškimi kraji Mozirje, med hribovskimi kraji Katarina - Topol in med drugimi kraji Sora. Podelitev priznanj najboljšim bo 11. novembra v Laškem. MG Živiavza najmlajše in Gospod Magoo za malo veije otroke Ob tednu otrok so tudi v Ormožu pripravili vrsto aktivnosti za najmlajše. Prejšnji teden je bilo še posebej živahno v vrtcih in šolah. K temu je v veliki meri pripomogla tudi ormoška Zveza prijateljev mladine, v okviru katere je organiziranih na po- dročju občine Ormož osem društev, ki delujejo na področju krajevnih skupnosti. Prejšnji četrtek so člani ZPM Ormož pripravili v športni dvora- ni OS Ormož na Hardeku Otroški živžav, ki se ga je udeležilo okoli 800 otrok. Predšolskim so se pri- družili tudi učenci osnovnih šol ormoške občine od 1. do 4. razre- da. V veliko pomoč organizator- jem so bile vzgojiteljice in učiteljice, ki so otroke spremljale. Glavna gostja je bila Romana Kranjčan, ki je pripravila dober animacijski program, ob katerem so otroci zares uživali, je povedala predsednica ZPM Jasna Munda. Nedeljska brezplačna filmska predstava ob 17. uri v kinodvora- ni, komedija Gospod Magoo, pa je bila podarjena predvsem šolskim otrokom. Vsem otrokom od 1. do 4. razreda osnovne šole in predšolskim otrokom pa so člani ZPM ob tednu otroka podarili ba- lone. Vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v šolah so nato pripravi- le različne aktivnosti, v okviru ka- terih so te balone uporabili. V ormoškem vrtcu so učiteljice na balone nalepile srčke z najlepšimi mislimi, ki so jih otroci namenili tistim, ki jih imajo radi, svojim staršem, sorodnikom in prijatel-* jem. V Ormožu so lani in predlani člani ZPM pripravili ob tednu otrok tudi razstavo, a so jo tokrat zaradi zasedenosti razstavišča v občinski avli prestavili na ka- snejši čas. Razstava izdelkov, ki so nastali v poletnih počitniških del- avnicah, bo torej na ogled v enem od naslednjih mesecev, vsekakor pa najkasneje do konca leta. Dru- gega primernega razstavnega prostora v Ormožu namreč ni. Največ finančnih sredstev za realizacijo programov je prispeva- la Občinska zveza prijateljev mla- dine iz svojega fonda sredstev za realizacijo programov. Prevoze pa so plačale šole same. 820.000 tolarjev je letna dotacija Zveze in društev prijateljev mla- dine, ki so jo letos pridobili iz občinskega proračuna. Glede na skromna sredstva, ki jih ptujska občina - 140.000 prispeva za Društvo prijateljev mladine Ptuj - je jasno, da imajo v Ormožu izre- den posluh za probleme mladih in kvalitetno preživljanje njihovega prostega časa. Člani ZPM Ormož pa morajo za realizacijo svojih programov pridobiti tudi dodatna sponzorska sredstva, kar ni enos- tavno. Primernih sponzorjev je v Ormožu malo, prispevajo pa predvsem za prednovoletno obda- rovanje otrok. Majda FridI Igrajmo se z baloni... PTUJ / NOVA PRIDOBITEV DRUŠTVA PRIJATEUEV MLADINE Nmmesto šampcm/cci so pokali baloni Društvo prijateljev mladine Ptuj je v prejšnjem Tednu otrok slovesno proslavilo pri- dobitev pisarne v 2. nadstrop- ju stavbe Mestne hranilnice v Miklošičevi 5. Prostor mu je za simbolično najemnino od- stopila Nova kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj. V četrtek, 7. oktobra, so se pod kostanjem pred Novo Kreditno banko Maribor, enota Ptuj zbrali otroci in odrasli. Otroci so lahko že od 11. ure dalje izdelovali ob pomoči dveh prostovoljk, ki delu- jeta v okviru skupine prosto- voljcev Centra za socialno delo Ptuj, tradicionalne vetrnice. Na stojnici je bil mimoidočim na raz- polago propagandni material društva. Posebej privlačna je lična zloženka, ki so jo člani DPM izda- li spomladi letos in v kateri pred- stavljajo svojo dejavnost. Mimoi- doči so si lahko na priložnostni razstavi ogledali dejavnost društva na razstavljenih fotografi- jah. Po nastopu skupine harmoni- kašev ptujske glasbene šole je sle- dil slavnostni nagovor in zahvala predsednika društva Dušana Sterleta vsem, ki so omogočili društvu pridobitev pisarne. Mari- ja Ovčar je predstavila možnosti sodelovanja mladih in Nove kre- ditne banke Maribor, ki je poka- zala tudi tokrat veliko mero pos- luha zanje. Podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker je Čla- nom DPM obljubil več sredstev v podporo programov, ki omo- gočajo kvalitetno preživljanje prostega časa in reševanje proble- mov mladih iz občinskega pro- računa v prihodnje. Nato so se zbrani odpravili preko ceste do nove pisarne v 2. nadstropju stav- be Mestne hranilnice. Ob otvorit- vi tokrat niso rezali traku, pa tudi šampanjca niso odprli, zato pa so glasno pokali baloni na vratih. Ko je odzvenel pok zadnjega, ki sta ga družno prepičila Marija Ovčar in Dušan Sterle, so si udeleženci slo- vesnosti ogledali novo pisarno društva, ki je trenutno samo delno opremljena. Ob pogostitvi, vino je prispevalo Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, je podžupan Er- vin Hojker razveselil vse prisotne z novico, da bo Mestna občina Ptuj pokrila stroške najemnine prostora, kar je lepa gesta mesta do tistih, ki že vrsto let namenjajo svoj prosti čas za pripravo progra- mov, ki otrokom Ptuja lepšajo mladost. Majda FridI Otvoritev je tokrat potekala nekoliko drugače. Pisani baloni so glasno pokali. Foto: Tatjana Mohorko 16 OD TOD fff TAM Četrtek, 14. oktober 1999 - TEDNIK PTUJ / JOŽE FOLTIN RAZSTAVUA V GALERIJI DRAVA Izbrana dela prMaiiio čeprav Je Galer^a Drava daleč najmanjši razstavni prostor v Ptuju, postala vse boj^ obiskana. Prav s svojo majhnostjo nam- reč daje obiskovalcu nadvse prijeten občutek neposrednega po- dajanja umetnika in njegovih del. V četrtek, 7. oktobra, ob 18. uri (ne vem, ali je naključje, da smo ob istem času v Ptuju odpirali dve pomembni likovni razstavi) smo bili v galeriji Drava priča odprtju razstave izbranih likovnih del profesorja likovne pedagogike Jožeta Foltina iz Ptuja. O po- membnosti dogodka je pričal iz- redno dober obisk uglednih irniet- nikov in gostov, ki so v želji, da ob tem ne bi zamudili odprtja razsta- ve udeležencev likovne kolonije Štatenberg in akvarelov Andreja Božiča v Miheličevi galeriji, tekali sem ter tja. Umetnikov življenjski opus, poln svojstvenega likovnega izražanja in izjemnega, pre- povznavnega kolorita, je zbranim v razstavišču in na ulici predstavi- la Kristina Šamperl Purg. Na njegov kvaliteten in vsebinsko iz- redno bogat prispevek k bogati li- kovni zakladnici Ptuja in okolice pa je opozoril tudi podžupan mestne občine Ervin Hojker, ki je razstavo odprl. Prof Jože Foltin je bil rojen 12. novembra 1944 v Nemčiji. Osnov- no šolo je obiskoval v Ptuju, nato učiteljišče in pedagoško akademi- jo v Mariboru. Študij je nadaljeval na pedagoški fakulteti v Ljubljan, na oddelku za likovno pedagogi- ko. Poučeval je na več šolah, bil nekaj časa ravnatelj OŠ Leskovec, sedaj pa že nekaj let ravnatelj na OŠ Miarkovci, poleg tega poučuje likovno lunetnost na ormoški gimnaziji. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razsta- vah doma in v tujini, kjer je prejel tudi več nagrad. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor in likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Razstava bo v galeriji Drava na ogled do 29. oktobra. M. Ozmec Prof. Jože Foltin (desno) med odprtjem razstave v pogo- voru z gosti. Foto: M. Ozmec SLOV. BISTRICA / DRŽAVNO PRVENSTVO ^A^ZORETK Piuiske mažoreie treHe V organizaciji Zveze društev mažoretnih skupin Slovenije in bistriškega Plesnega kluba Sašo so se minuli konec tedna na 3. državnem prvenstvu srečale mažoretne skupine iz cele Slo- venije. Program prvenstva Je bil razdeljen v dva tekmovalna dneva, udeležilo se ga Je 13 mažoretnih klubov z 18 ekipami, tekmovali pa so v posameznih in skupinskih kategorijah. Mira Mijačevič, mentorica in koreografka ptujske mažoretne skupine, je povedala, da je skupin- sko tekmovanje potekalo v treh kategorijah. V skupini A so pri- pravili plesno-mažoretno koreo- grafijo v vrtenjem palice z vsemi zahtevnimi elementi, v skupini B je bilo treba pripraviti plesno ko- reografijo s tremi rekviziti, pri čemer je bila palica obvezen rekvi- zit, v zadnji - skupini C, v kateri so tekmovale ptujske mažorete, pa je bilo mogoče videti formacijsko mažoretno koreografijo brez vnenja palice; ta kategorija je bolj namenjena začetnikom. Ptujska mažoretna skupina de- luje šele dobro leto. Dekleta v skupini so stara od 7 do 14 let, eki- pa na državnem prvenstvu pa je štela osemnajst članic. Na koncu so Ptujčanke osvojile odlično 3. mesto, kar jim daje še več zagona in volje za nove nastope ter vadbo. Mijačevičeva je dejala, da so bili sploh prvič na tekmovanju, kajti doslej so nastopili le na Ptuju in v okolici, zato pa jih je doseženi uspeh toliko bolj razveselil. Poleg Mijačevičeve v mažoretni skupini dela še vaditeljica Irena Stater, članica Plesno-mažoretnega kluba DPD Svoboda Ptuj, z osmimi leti dela pa ima tudi najdaljši mažoretni staž med Ptujčankami. Dober začetek, podkovan z uspehom, bodo v mažoretni sku- pini z veseljem nadaljevali, a le če bodo ob vsem imeli še dovolj pod- pore sofinancerjev, kajti sedaj večinoma stroškov pokrijejo starši mažoret. Že v prihodnjem tednu nadaljujejo delo, ob tej priložnosti pa vabijo nove člane in članice, deklice in dečke od šestega leta naprej, da se jim pridružijo. Vad- ba se začenja vsako sredo ob 16.30 v OŠ Mladika. Za zdaj je njihova največja želja, da bi do zime kupili zimske uniforme, predvsem pa škornje, mentorica in vaditeljica pa se bosta med tem še strokovno izpopolnili na semi- narju. TM Ptujska mažoretna skupina Ima po letu dni delovanja že prve uspehe. Foto: Langerholc PREJELI SMO Spoštovani gospod urednik Jože Šmigoc! Trudil se bom biti kratek: Nekaj dejstev je, zara- di katerih menim, da bi bilo (vseeno) do- bro/prav/potrebno/primerno/koristno če bi Tednik poročal o premierni uprizoritvi besedila Ana in kralj, ki je padel iz pravljice v Gledališču Ptuj. Dovolite, da jih navedem: O naši prvi premieri v sezoni 1999/2000 sta pisala osrednja slovenska dnevnika Delo in Večer, pa tudi »lokalni« ljubljanski Dnevnik, televizijske prispevki so bili na Pop TV, TV Slovenija in TV Pika, radijski prispevki pa na 1. programu Radia Slovenija, Radiu Maribor, Radiu Celje, Radiu City in na Valu 202. Ti mediji so poročali o dogodku skrajno profesionalno: najprej s poročilom s ti- skovne konference, po premieri pa so podali svojo kritiko ali oceno. V mesecu oktobru bo v našem gledališču 21 ponovitev te predstave, ki si jo bo og- ledalo okrog 3150 otrok ptujskih ostnovih šol, k nam pa se bodo pripeljali tudi šolarji iz Gorišnice, Kidričevega, Hajdine, Leskovca, Majšperka, Starš, Ormoža, Poljčan, Slovenske Bistrice, Velike Ne- delje, Rač, Dobove in Ljutomera. Režiser Miha Alujevič in igralka Alenka Tetičkovič sta sloven- ska profesionalna ustvarjalca s statusom svobod- nega imietnika in nobenega tehtnega razloga ne vi- dim, zakaj njimega dela ne bi kritično obravnavali tudi na Ptuju, t.j. v Tedniku. In nenazadnje: Gleda- lišče Ptuj je najmlajše slovensko poklicno gleda- lišče, ki mu Ministrstvo za kulturo na osnovi vse- binskih dosežkov preteklih let od procesa profe- sionalizacije (1993) danes priznava vse večjo rele- vantnost. Dokaz za to je tudi napovedani no- vembrski obisk ministra Školča pri županu dr. Lu- ciju na Ptuju, na katerem se bomo pogajali o povečevanju finačnega deleža ministrstva pri fi- nanciranju našega zavoda. Ob ugodnem izidu bi Gledališče Ptuj bilo tako de facto in de jure uvrščeno v mrežo slovenskih poklicnih gledališč (v šponnem žargonu: »v prvo državno ligo«). Iskreno upam, da vam je tokratno poročanje ne- hote izpadlo oz. da gre za neljubo napako. Priz- nam: želim si, da bi o našem delu poročali profe- sionalno: najprej s tiskovnih konferenc, nato po premieri. Tudi če mislite, da v Tednik resna kritika ali recenzija naših premier ne sodi, bi zaradi ko- rektnosti do javnosti in ustvarjalcev pričakoval vsaj novico ali poročilo. Morda za resnejšo kritiko nimate za to usposobljenega človeka. Pri tem vam utegnemo pomagati: veliko mladih, bodočih dra- maturgov bi si želelo vstopiti v svet gledališke kri- tike, pa so jim pri »velikih« časopisih vrata (še) zaprta. Mi bi vam lahko pomagali navezati stik z njimi, pipravljeni smo pokriti stroške njihovega prihoda na Ptuj, vaš časopis pa bi tako prišel do re- levantnih ocen. Morda bo kdaj čez desetletje lahko kdo celo rekel: »Moja kritiška pot se je pa začela pri ptujskem Tedniku.« In za konec še moje osebno pripričanje: premiera najmlajšega slovenskega poklicnega gledališča, zadnjega, ki je bilo ustanovljeno v tem stoletju (- na osnovi dolgoleme nemške, Žižkove, povojne poklicne in nenazadnje ljubiteljske tradicije), bi štirikrat na leto (tudi s kakšno fotografijo) sodila na prvo stran vašega/našega Tednika. Tudi zato, ker je Gledališče Ptuj edina poklicna kulturna in- stitucija v mestu, ki se ukvana z lastno živo pro- dukcijo. To bom mislil tudi takrat, ko bo direktor tega gledališča nekdo drug. Direktor Gledališča Ptuj Samo AL Strelec SLOVENSKA BISTRICA / PRVA POPOCITNISKA SEJA OBČINSKEGA SVETA (kUmIve sgmielt skrnij Intei minmv Kljub običajni dolžini dnevnega reda, predlaganih Je bilo 14 točk, med njimi tudi nekaj s tehtno vsebino, kot Je analiza var- nostnih razmer v občini, poročilo realizacije proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta, program priprav lokacij- skega načrta za obvoznico Pragersko in še nekaj drugih. Je bila seja sveta rekordno kratka, odločitve pa so sprejeli skoraj brez razprav. Še najdalj časa so se zadržali pri analizi varnostnih razmer v občini Slovenska Bistrica, ki jih je primerjalno z letom poprej podal komandir slovenjebistriške poli- cijske postaje inšpektor Franc Fras. Kar dobro ur je moral odgo- varjati na številna vprašanja svet- nikov, ki so med drugim zahtevali več policistov na bistriških in poljčanskih ulicah. Veliko manj časa - le dobrih deset minut - so svetniki namenili obravnavi reali- zacije proračima občine v prvem polletju letošnjega leta. S popol- nim soglasjem pa je občinski svet sprejel začetek javne razprave o lokacijskem načnu za obvoznico Pragersko, kar pomeni, da bo naj- kasneje v treh mesecih vse nared za pričetek gradbenih del 6-kilo- metrske obvoznice s podvozom pod železniško progo Maribor - Celje severno od Pragerskega. Z izgraditvijo obvoznice bo tako razrešena marsikatera prometna zagata, še posebej dolgo in mučno čakanje pred spuščenimi zaporni- cami na Pragerskem. Sprejet je bil tudi pravilnik skla- da štipendij za nadarjene in uspešne študente občine Sloven- ska Bistrica. Nekaj več življenja so svetniki pokazali pri vprašanjih in pobudah, župan dr. Ivan Žagar pa je ob koncu seje obvestil člane občinskega sveta še o najetju krat- koročnega premostitvenega poso- jila v višini 100 milijonov tolariev za potrebe finansiranja izgradnje šolskih objektov. VT PTUJ / ZUPAN SPREJEL UČENCE PTUJSKIH SOL Sofcifjf 10 veqQ vumosf v prometu Ob izteku številnih aktivnosti ob tednu prometne varnosti, ki Je bil sočasno s tednom otrok. Je bilo v petek, 8. oktobra, v Mestni hiši v Ptuju srečanje predstavnikov ptujskih osnovnih šol in članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine z županom Miroslavom Lucijem. Udeležili so se ga tudi nekateri ravnatelji in mentorji prometne varnosti v osnovnih šolah na območju mestne občine ter predstavniki Polic^ske uprave Maribor in vodje polic^skih okolišev. Ko je predsednik sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu Franc Kozel županu in dru- gim udeležencem predstavil pri- zadevanja članov sveta za večjo prometno varnost, predvsem za večjo varnost na poti v šolo in do- mov, je izpostavil pomembno vlo- go članov ZŠAM, ki so skupaj s policisti in člani sveta prvih 10 dni novega šolskega leta bdeli nad varnostjo šolarjev na vseh pro- metnejših križiščih. Ob tem je iz- postavil pomembno vlogo men- torjev prometne vzgoje na posa- meznih šolah ter se zavzel za še večjo aktivnost občinskih orga- nov, organov pregona in inšpek- cijskih služb. Župan Miroslav Luci je ugoto- vil, da je skrb za večjo varnost šolarjev in otrok v cestnem pro- metu pomembna naloga vsake družbe, in poudaril, da se tega v mestni občini Ptuj zavedajo. Tudi zaradi tega je učence pozval, naj predstavijo svoja vprašanja, pobu- de in pripombe, saj bodo le tako lahko vsi skupaj, seveda tudi ob pomoči članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugih, ki so za to odgovorni, vplivali na povečanje varnosti v prometu. Učenci, srečanja sta se udeležila po dva predstavnika iz vsake od ptujskih osnovnih šol, so se takoj odzvali in županu posredovali ne- kaj konkretnih pripomb in po- bud. Predvsem so se zavzeli za tikrepe, ki bi vplivali na zmanjšanje hitrosti vožnje v bližini osnovnih šol, za namesti- tev tako imenovanih ležečih poli- cajev, pa tudi za ureditev pločni- kov in kolesarskih poti ter večje doslednosti pri parkiranju na par- kirnih prostorih, ne več na pločnikih, ter za označitev vseh varnih šolskih poti. -OM Udeleženci prometno-preventivnega pogovora z županom v prostorih ptujskem Mestne hiše. Foto: Langerholc 20 ZAMmiVOSTh RCPORTAZe Četrtek, 14. oktober 1999 - TEDNIK POBREŽJE / JANEZ ROGINA IZ ARGENTINE NA OBISKU V RODNI VASI Srce rotaka ^biuil drugoie Mnogo Slovencev je pred desetletji odšlo v svet, onstran velike luže, s trebuhom za kruhom. Takrat so pozabljali na stari rek,' ki pravi, da je doma najlepše, kajti doma je v letih po drugi sve- tovni vojni prevladovala revščina in treba seje bilo znajti. Odšli so v svet, ki jim je takrat ponujal svetlo in bogatejšo pri- hodnost, in mnogi so nekaj tega tudi našli, drugi so se po nelmj letih vendarle vrnili. Med izseljenskimi Slovenci je bil tudi ro- jak Janez Rogina iz Pobrežja, po domače so mu rekli Brun- kovski Hanzek, ki ga je mladost popeljala v Argentino. Tam je našel svoj drugi dom in si ustvaril družino. Leto 1999 mu piše že 57. leto bivanja v tej daljni deželi. Na dom in rodno vas pa ni pozabil, kajti letos poleti je bil med Pobrežani in tam sva se tufUsrečtila. . _______________. . _ . , _ Takole na prvi pogled gospodu Janezu človek ne bi pripisal, da je argentinski rojak in da je dobršen del svojega življenja pustil dru- god, se tam naučil drugega jezika. Slovenščina je ostala njegov mate- rin jezik, do katerega čuti neiz- merno spoštovanje in ljubezen, tako kot do domovine in svoje rodne vasice. V Pobrežju so ga le- tos poleti znova sprejeli za svoje- ga, toplino rodnega doma je užival pri sestri v Pobrežju 94, pomagal sosedom, iskal stare prijatelje in znance, obujal spomine. V želji, da bi jih vsaj nekaj zapisala, sem Janeza Rogino obiskala v Pobrežju. Majhen, prijazen možakar me je sprejel z vedrim obrazom, stisnil roko v pozdrav in hitel govoriti. Prijazen in uglajen gospod, sem si mislila, nato pa kar pogumno spraševala. TEDNIK: Vedno znova se radi česa spominjamo. Gospod Ja- nez, kakšni pa so spomini rojaka na domovino, na rodno vas in na otroška leta, ki ste jih preživeli v Pobrežju? Janez Rogina: "Z velikim vesel- jem se vračam v svoj kraj. Tukaj so moji znanci, tudi tisti, s kateri- mi sem hodil v osnovno šolo, pa moji sosedje. Vse to te po toliko letih življenja drugod zelo prevza- me, vedno so v tebi neki spomini in to, veste, čutimo mi, ki smo daleč od doma, še bolj. Z veseljem se stalno vrnem v rojstni kraj ....Težko vam povem, kakšni so moji spomini danes, to bolj občutim. Ko si v tujini, te stalno vleče nazaj v domači kraj, ki se ga nikakor ne da pozabiti. Dobro se še spominjam leta, ko sem v Pobrežje prišel prvič po 38 letih bivanja v Argentini; doma sem še našel očeta, ki je bil takrat star 93 let, mama pa je umrla kakih 10 let prej. Danes imam samo še brata in sestro, ostali so že pomrli." TEDNIK: V svet ste odšli z drugimi Slovenci, da bi tam nek- je daleč našli kruh za preživetje. Kako to, da ste pristali ravno v Argentini? Janez Rogina: "Najprej sem bil v nemški vojski, mobiliziran sem bil leta 1942, od tam so me poslali v Francijo in nazaj v Nemčijo, po- tem pa sem prišel na fronto v južno Italijo. Eno leto in pol sem ostal na fronti, zajet sem bil od Angležev, pristal pa sem leto dni v angleškem ujetništvu. Po izpustit- vi sem srečeval različne ljudi, tudi take, ki so nas spraševali, ali bi želeli iti v angleško vojsko; to je bilo leta 1946. Dve leti sem še tam ostal, potem so se začeli Angleži vračati - in kaj zdaj, sem si mislil. Najprej sem nameraval iti domov, saj so mi od doma stalno pisali, da naj naredim, kar hočem. V stari Jugoslaviji je bilo slabo, doma nas je bilo pet pri hiši, prave bodočnosti pa ni bilo. Zato sem si rekel: bom pa za nekaj let šel v neko državo delat Nikoli niti po- mislil nisem, da bi ostal za stalno. V Argentino sem prišel po nakl- jučju, vožnjo smo imeli zastonj, dobro pa se spomnim, da nisem imel v žepu niti enega dinarja, le v torbi nekaj oblačil, jezika pa tako nisem znal. Od začetka je bilo tudi tam hudo, stanovanje v hotelu smo imeli toliko časa, da smo do- bili delo, potem pa smo se morali sami znajti. Za Argentino so bili takrat dobri časi, zato si delo dobil hitro in sploh ni bilo pomembno. od kod prihajaš. Nato sem v Ar- gentini spoznal svojo sedanjo ženo, začela sva delati hišo, prišli so otroci in tako sem za stalno os- tal med Argentinci." TEDNIK: Niste se torej vrnili v domovino. Vam je bilo morda kdaj žal, da ste ostali v tujini in da je Slovenija bila vedno bolj daleč za vašo družino? Janez Rogina: "Res mi je skoraj žal, da se nisem vrnil, saj tujine najprej nisem vzel tako resno. Po- tem je prišla družina, denarja je bilo za sproti in težko je bilo. Na- jprej bi seveda moral družino pri- peljati v Sloveniji, da bi videli, kako je pri nas, in če bi jim bilo sploh všeč, tukaj živeti. A se ni- sem vrnil, v Argentini pa so sedaj na žalost slabi časi; strašna brezposelnost, veliko tatvin, ubi- janja, tako da vam sploh težko pravim o tem, kar pri vas ni pri- sotno." TEDNIK: V Argentino ste prišli v 'zlatih' časih, ko se je dalo dobro zaslužiti. Torej ste si neko premoženje v teh letih ven- darle ustvarili? Janez Rogina: "Imam hišo in to je naše družinsko premoženje. Začel sem kot zidar, dvajset let sem delal v tekstilni tovarni, na- zadnje sem bil mehanik in sem kar dobro zaslužil. Ko nam je šlo najboljše, pa smo izgubili delo in tovarno so zaprli. Iskal sem novo službo, neki Holandec me je spra- vil v Siemensovo tovarno in tam sem dočakal upokojitev. 'Penzije' ne dobivam take, kot bi moral; pravijo, da ni denarja. Kaj hočeš, s tem moram biti navsezadnje zado- voljen. Petnajst let sem že upoko- jenec in ves ta čas sem delal kot zi- dar, nekje si je pač treba še kaj do- datnega zaslužiti. S tem denarjem sva lahko z ženo tudi prišla v Slo- venije, drugače bi bolj težko poto- vala. V Argentini živimo, kot živi- mo; hvala bogu, da se preživeti." TEDNIK: Argentina vam je dala kruh in novi dom, ampak stik z domačimi je verjetno ostal za zmeraj. Ste si veliko pisali v vseh teh letih? Janez Rogina: "Stalno smo si pi- sali, pa ne samo z domačimi, tudi s sosedi in prijatelji. Enkrat, dvakrat na leto se na vse spomnim s kako razglednico, pisma bolj po- redko pišem. Smo v dobri navezi in me tudi redno obveščajo, kaj se dogaja v domovini." SLOVENCI V ARGENTINI SE DOSTI DRUŽIMO TEDNIK: Po dolgih letih ste se vrnili na dopust in srečanj z nekdanjimi sošolci, prijatelji iz vasi je bilo prav gotovo veliko. Kako se človek počuti ob takih priložnostih, ko ponovno sreča tiste, ki so mu nekdaj bili blizu, pri srcu? Janez Rogina: "Dobro še poznam stare prijatelje in nekdan- je sošolce. Veliko sem jih srečal pri maši v videmski cerkvi, pri blagoslovu križa v Pobrežju, pa tudi drugje. Držalo bo že, da jih nekaj težko prepoznam, saj veste, da se človek v 50 letih že malo spremeni. Drugi mene bolje pre- poznajo, saj sem edini rojak s tega kraja, ki se vračam iz Argentine." TEDNIK: Pri nas velikokrat slišimo, da se Slovenci v Argen- tini precej družite, da imate tam tudi svoje slovensko društvo ... Janez Rogina: "Na območju, kjer živim (od Buenos Airesa je oddaljeno kakih 15 kilometrov in v mojem kraju nas je skupaj 40 slovenskih družin), smo si Slo- venci postavili svoj dom. Izgleda nekako tako kot vaški dom v moji rodni vasi v Pobrežju. Otroci ima- jo tam ob sobotah slovensko šolo in v teh prostorih imamo tudi mašo. Ženske se dobivajo na kavi, moški pa - saj veste, ko pridemo skupaj, popijemo kozarček vina. Po drugih krajih, kjer je Sloven- cev dosti več, pa imajo vse to bolje organizirano in tudi več prostorov na razpolago. Ob večjih praznikih in obletnicah se Slovenci dobimo skupaj, tudi iz Slovenije smo že imeli veUko obiskov in še posebej smo se veselili ob razglasitvi Slo- venije za samostojno državo. Pa še to vam moram povedati, da ima- mo po novem vsako soboto eno uro radijskega javljanja direktno iz Ljubljane na radio v Buenos Ai- resu." TEDNIK: Ob takih priložnos- tih, ko pridete rojaki skupaj, se sliši tudi materin jezik. Špansko ste se že morali naučiti, slo- vensko pa verjetno tudi niste po- zabili? Janez Rogina: "Mi stari še zelo dobro znamo slovensko, pa tudi naša mladina zna slovenski jezik. Ne pustimo se kar tako ... Ob pri- hodu v Argentino sem si najprej malo pomagal z italijanščino, nemščina ni prišla veliko v poštev, bolje bi bilo znati angleško ali pa že kar špansko. Vendar pa sem se španščine po- tem moral naučiti, v družini pa smo zmeraj govorili slovensko."' TEDNIK: Prvič ste prišli do- mov po osemintridesetih letih življenja v Argentini. Do danes je bilo teh obiskov verjetno že kar nekaj? Janez Rogina: "Prišel sem že večkrat, če se dobro spominjam, vsaj šestkrat. Letos bom ostal tri mesece, da si malo odpočijem med 'svojimi', želim pa si, da bi lahko vsako leto prišel v Slovenijo. To bo bolj težko uresničiti, saj je pot precej draga, pa bomo že videli, kakobo." "ČE BI BIL ŠE MLAD, BI SE ZAGOTOVO VRNIL" TEDNIK: Kako se sploh rojak iz Argentine počuti tisti trenu- tek, ko stopi na rodna slovenska tla, ki so še zmeraj njegova domača zemlja? Janez Rogina: "Že ko se peljem proti domu, sem prepričan, da sem doma. Težko je o tem govoriti in sploh povedati z besedami, ka- jti srce nas rojakov čuti mnogo več. Doma je le doma, to zmeraj pravim. Komaj čakam, da pridem domov, v rojstni kraj, tu mi je bilo zmeraj najlepše." TEDNIK: Tudi v Sloveniji se je marsikaj spremenilo od tistih časov, ko ste odšli v svet. Kak- šna se vam zdi Slovenija danes? Kako vi občutite to drugačnost? Janez Rogina: "Drugačna je, drugačna. Saj vam pravim, če bi bil še enkrat mlad, bi se vrnil v Slovenijo. Po vojni nismo bili za- dovoljni z razvojem, danes je vi- deti marsikaj drugače. Samo v Pobrežju pogledam, pa khko rečem, da je vse zelo urejeno, mo- derno, da so ljudje premožni. Tudi če nekateri pokritizirajo, jim moram kar reči, naj bodo zadovol- jni s tem, kar imajo, kajti v Argen- tini je v današnjih časih dosti slabše. Mlada država je prinesla dosti dobrega in Slovenci smo zmeraj veljali za deloven narod, za napredne ljudi. Med Slovenijo in Argentino je mnogo razlik, verjet- no bi težko šli skupaj. Pokrajina je drugačna, navade ljudi so dru- gačne, Južna Amerika je daleč vstran in po vseh teh letih se člo- vek težko privadi na to dru- gačnost, čeprav jo po nekaj letih moraš sprejeti." TEDNIK: Gospod Janez, ste v Slovenijo pripeljali tudi že svoje otroke in vnuke? Janez Rogina: "To pa še ne, pa mi je malo žal, da jim ne morem v živo pokazati, kako lepo je pri nas, kaj vse imamo. Verjetno bodo kdaj prišli sami, saj slovensko že znajo, potem se bodo pa znašli." TEDNIK: Kaj vse ste počeU v času bivanja v Sloveniji? Janez Rogina: "Najprej sem mislil, da bom za dalj časa ostal v ptujskih toplicah, pa se je obrnilo drugače. V toplice sem šel v juliju, potem sva z ženo obiskala njene sorodnike v Domžalah pri Ljubl- jani. Obiskala sva tudi nekatere turistične kraje,veliko sem videl, zadnje čase pa sem bil bolj pri sestri in bratu, malo pa sem poma- gal tudi sosedom. Pobiral sem krompir, trgal grozdje in pri tem zelo užival. Po vrnitvi v Argenti- no bom vse to pogrešal in verjetno bom kar nekaj tednov sanjal o tem, kako lepo smo se imeli v domači vasi. Doma bom imel veli- ko povedati in že se veselim tre- nutka, ko bom znova prišel v rodno vas. Težko je reči, kdaj bom prišel, če se bo le dalo, še pridem Na koncu je Janez Rogina še de- jal: "Pozdravil bi celo vidovsko faro, še posebej moje Pobrežane. Želim jim dosti sreče in zdravja, pa da me ne pozabijo, kajti še bom prišel nazaj." Tatjana Mohorko Rojak Janez Rogina iz Argentine. Foto: TM Roginova v družbi svojih vnukov DESTRNIK / NARAVOSLOVNI DAN, AVDICIJA IN PLES Za izbaljšmie medosebnih odnosoif v vzgojno-izobraževalnem zavodu Destmik-Tmovska vas-Vito- i marci so pretekli teden pripravili svojstven naravoslovni dan s \ poudarkom na medosebnih odnosih, katerega koordinatorica | je bila prof. socialne pedagogike Mira Anderlič. i Potem ko so se osnovnošolci vseh treh šol na naravoslovnih dnevih v zadnjih dveh letih srečevali z nasiljem in odvisnost- mi, so se letos tamkajšnji pedago- gi odločili za raziskavo odnosov med učenci samimi. Anderličeva dodaja, da ti že odsev družbenih sprememb v državi, splošne ugo- tovitve pa kažejo, da je med otroki podobno kot odraslimi čedalje več egoizma, v ospredje pa tudi pri najmlajših prihajajo materialno obarvane vrednote. Destrniški os- novnošolci so petkove šolske ob- veznosti nadaljevali z avdicijo za radijsko oddajo Otroški vrtiljak Radia Ptuj, ki jo Tatjana Mohor- ko in Dušan Sterle pripravljata v drugi polovici novembra, nara- voslovni dan pa sklenili s plesom- AK Mira Anderlič z destrniškimi prvošolčki TEDNIK - Četrtek, 14. oktober 1999 ZANIMIVOSTI, KEPORTAŽE 21 ^IDEM / TRADICIONALNI JESENSKI KROS Inova svoistveno cfoiiVef/e Vledubčinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v krosu pod okriljem Športnega zavoda Ptuj in v izvedbi OŠ Videm Je bila giikavna, skrbno pripravljena prireditev. Sončno in toplo vre- pie, tekoča organizacija ter zadovoljstvo nastopajočih opremljevalcev in gledalcev so bili prav gotovo skupni imeno- valec privlačne športne manifestacije. Lepo pripravljeno tek- piovalno progo ob reki Dravinji Je preizkusilo 552 tekačic in tekačev 14 osnovnih in 4 srednjih šol iz 10 občin. po otvoritveni slovesnosti, pozdravu župana občine Videm franca Kirbiša in ravnateljice OŠ Videm Marije Šmigoc (oba sta v družbi Mirka Vindiša sode- lovala tudi pri podelitvi kolajn in nagrad organizatorjev), so najprej tekli fantje in dekleta iz osnovnih šol, nato dijaki in dijakinje. Izidi v posameznih kategorijah: učenci: 5. razred: 1. Leben (OŠ. Ljudski vrt), 2. Zagoršek (OŠ Dornava), 3. Lubaj (OŠ Olge Meglic). Učenke: 1. Cafuta (OŠ Leskovec), 2. Gajšek (OŠ Žetale), 3, Gabrovec (OS Olge Meglic)^. Učenci - 6 razred: 1. Lesjak (OŠ Videm), 2. Gajšek^ (OŠ Ljudski vrt), 3. Petrovič (OŠ Ljudski vrt). Učenke: 1. Ljubeč (OŠ Juršinci), 2. Gajšek M. (OŠ Žetale), 3. Kojc (OŠ Žetale). Učenci - 7 razred: 1. Pintarič (OŠ Olge Meglic), 2. Fi- cijan (OŠ Dornava), 3. Herga (OŠ Markovci). Učenke: 1. Milošič (OŠ Cirkulane), 2. Terbuc (OŠ Olge Meglic), 3. Milošič (OŠ Cir- kulane). Učenci - 8 razred: 1. Matjašič (OŠ Juršinci), 2. Gajič (OŠ Breg), 3. Stramič (OŠ Vi; dem). Učenke: 1. Metličar (OŠ Hajdina), 2. Veselic (OŠ Cirkula- ne), 3. Muršec (OŠ Destrnik). Di- jaki - učenci letnik 1984: 1. Jere- nec (Br.), 2. Petek (Gimnazija), 3. Lubej (EŠ). Mlajši mladinci let- nik 1982/83: 1. Novak (EŠ), 2. Burjan (Gimnazija), Rodošek (PTEŠ). Mlajše mladinke: 1. Vogrinec (EŠ), 2. Ljubeč (Gimna- zija), 3. Kralj (EŠ). Starejši mla- dinci letnik 1980/81: 1. Avguštin (PTEŠ), 2. Novak (PTEŠ), 3. To- polovec (PTEŠ). Prireditev sta predstavnika Športnega zavoda Ptuj in OŠ Vi- dem takole ocenila: Marjan Lenartič, Športni za- vod Ptuj: "Prijetno sem prese- nečen nad športnimi objekti. Še bolj pa sem vesel dobre udeležbe osnovnošolcev. Niso pa pomem- bni samo rezultati, ampak predvsem zdravje mlaidh ljudi." Jože Šoštar, vodja tekmovanja: "Najlepši tekaški praznik ni imel samo velikih zmagovalk in zma- govalcev, vsi, ki so sodelovali, so bili zmagovalci. K dejstvu, da mladi radi tečejo in jih je za nji- hov trud treba pohvaliti, pa je k množičnemu krosu treba pripisati pozitivno opažanje, da se s tekom ukvarjajo načrtno." Ivo Kornik Utrinek s krosa. Foto: Langerholc Priietek tekmovani v prvi ligi v SOBOTO UVODNA TEKMOVANJA V I. SLOVENSKI JUDO LIGI • NA PTUJU VEČNI DERBI MED GORIŠNICO IN DRAVO v I. krogu I. slovenske judo lige se bo v soboto v Slovenski Bist- rici, Slovenj Gradcu in na Ptuju pomerilo devet ekip. Judo zveza Slovenije je v letošnje ligaško tekmovanje uvedla nov sis- tem tekmovanja, kjer se vse ekipe v štirih turnirjih pomerijo med sabo, prve štiri ekipe pa se srečajo še na zaključnem tur- nirju (play off), ki bo določil prvaka Slovenije za leto 1999. Med favorite letošnjega ligaškega prvenstva zraven Večkratnih prvakov Slovenije Impolčanov spadajo vsekakor še celjska Ivo Reya, Gorišnica in E>rava iz Ptuja. Ptujska Drava kroji sam vrh slo- venskega juda. Ali ji bo po 40 Uspešnih letih letos le uspelo os- vojiti krono? "S pomlajeno ekipo, ^ katero nastopamo letos drugič, is cilj prebiti se v končnico, med ^tiri najboljše v državi. Težko je ^naprej napovedovati rezultat. Prepričan pa sem, da bodo naši 'skmovalci dali vse od sebe," je de- lal Vlado Čuš, predsednik JK Urava. Eden najatraktivnejših dvobojev soboto bo vsekakor večni derbi ^ed ekipama ptujske Drave in l^orišnice. Oboji se na jesenska ''gaška prvenstva že dlje časa ^obro pripravljajo. Zraven teh ?,^eh se bo v soboto v dvorani ^^nter za prve točke v tej sezoni ''stegovala tudi ljubljanska Olim- ^'ia, stari znanec tako Ptujčanov Gorišničanov. ekipo Drave iz Ptuja bodo ^^stopili le domači tekmovalci, okrepitev iz drugih klubov, lanski sezoni zelo pomlajena ekipa Drave (Kolednik, Rus De- nis, Rus Donald, Predikaka, Vogrinec, Seničič, Lešnjak, Prime, Tajhnam, Kramberger) bo poskušala v prvem kolu iztržiti kar se da ugoden rezultat proti ekipi Gorišnice z Damjanom Pet- kom na čelu in tradicionalno neu- godnemu nasprotniku iz Ljublja- ne. Kdo pa bo zagotovo nastopil v izbrani vrsti, pa je seveda skrivnost klubskega trenerja Fili- pa Leščaka: "Na tekmo smo dobro pripravljeni. Upam, da bodo to na sobotni uvodni tekmi 1. slovenske judo lige tudi dokaza- li. Nastopili bomo proti zelo ok- repljenima ekipama, saj je gorišniški judo klub, denimo, v svoje vrste pripeljal dva zelo kva- litetna bivša bistriška judoista." Pred nami je torej vroča judois- tična jesen. S. Starček Dominko - državni prvak Na karting progi v Luciji pri Portorožu je bila mednarodna dirka in 8. dirka za državno prvenstvo, kjer je nastopilo 53 tekmovalcev iz Hrvatske in Slo- venije v štirih razredih. Novi državni prvak Zvonko Dominko je osvojil 3. mesto, vozil ja zrelo in taktično dobro, ni pa želel tve- gati, saj je uvrstitev odločala o končanem seštevku točk, ki mu je prenesla laskavi naslov, istočasno pa je osvojil tudi mednarodni pokal Hrvaške - Slovenije kot najbolje uvrščen tekmovalec. Uspeh Zvonka je bilo nedvomno darilo njegovim privržencem in ljubiteljem karting športa, saj se jih je zbralo poln avtobus. Omem- be vredno je, da je gledalcev iz Ptuja bilo več kot vseh drugih, ki so si dirko ogledali. Organizator je dirko dobro pripravil večjih zapletov ni bilo, drugi ptujski tekmovalci pa so prav tako z uvrstitvami potrdili svoje sposobnosti. Še zlasti so smelo posegli v borbe začetniki, ki jim je to prva tekmovalna sezo- na. Zmagovalci in uvrstitve Ptujčanov: razred N-60: Žan Jur- ca (Rebus); 13. David Klobasa, 15. Darjan Klobasa, 14. Aleš Damiš (vsi AMD Ptuj); razred A- 100 J: Domen Kerman, Moste; razred ICA-100: Ivan Stojšič (Moste); 7. Mirko Vajnhander, AMD Ptuj; razred FC 125: Aleš Repič, Moste; 3. Zvonko Domin- ko, 7. Emil Pleteršek, 8. Friderik Vajnhandel. Ekipno: AMD Mos- te, AMD Žinex, AMD Ptuj. anc Državni prvak Zvonko Domin- ko. Foto: Langerholc Prvenstvo srednlih sol v organizaciji Ekonomske šole Ptuj je v športni dvorani Center pretekli teden poteka- lo prvenstvo srednjih šol na Ptuju. Tekme si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so uživali v dobrem nogometu in v športnem vzdušju navijali za svoje ekipe. Rezultati polfinalnih srečanj: Gimnazija - Strojna 2:5, Ekonomska - Elektro 3:0, Strojna - Kmetijska 5:2, Gimnazija - Kmetijska 4:1; za tretje mesto: Elektro - Gimnazija 3:4; za prvo mesto: Ekonomska - Strojna 4:3 (1:1 v rednem delu, po izvajanju 6-metrovk zmaga Ekonomske). Tako je Ekonomska šola Ptuj, ki je lanskoletni državni prvak, pod vodstvom profesorja Dušana Ma- jcenoviča ponovno najboljša. Milan Krajnc Pavlica Zmagovalna ekipa Ekonomske šole Ptuj: stojijo od leve: Mitja Trop, Tomaž Toplak, Matej Topolovec, Jure Arsič, Jani Kram- pelj, Uroš Krajnc in prof. Dušan Majcenovič (trener); spodaj Matej Markež, Denis Kuserban, Denis Topolovec, Danijel No- vak in Dejan Jerebic. Foto: Nini MARKOVCI / UREDILI SODOBEN DRUŽABNO-REKREA- CIJSKO-KULTURNI OBJEKT Za zdravje in sprostitev Od začetka oktobra v Markovcih dela Zaf center, ki sta ga ure- dila Ana in Franc Zmazek, da bi kraj oziroma občina polno zaživela tudi na družabnem, rekreacijskem in kulturnem področju. Gre za naložbo v višini 450 tisoč nemških mark, ki predstavlja nagradnjo dejavnosti Zmazkovih. Franc Zmazek je povedal, da sta se z ženo za to naložbo odločila, ker osnovne dejavnosti v podjetju Zaf okovje ne nameravajo več širi- ti. Nove dejavnosti pa zanj, ki ima status samostojnega raziskovalca na področju dročju znanosti, teh- nologije in razvoja, vedno znova predstavljajo nov izziv. Sodoben človek ob delu in veliku stresa, ki ga obkroža, potrebuje tudi kvali- tetno sprostitev. Od ŠD Markovci sta kupila propadajajoči objekt, ga v celoti obnovila in uredila za te namene. Program, ki ga ponujajo v novem centru, sta simbolično poimenovala Program 2000. Izva- jajo ga s pomočjo usposobljenih vaditeljev. Med prvimi ga preiz- kuša v programu aerobike okrog 40 žensk iz Markovcev in okolice. V ZAF CENTRU imajo sodob- no večnamensko dvorano z delil- no kuhinjo, ki je v osnovi sicer na- menjena za športne aktivnosti, po potrebi pa jo lahko spremenijo v dvorano za različne prireditve za 150 obiskovalcev, fitnes, savno, solarij, snemalni studio, v kate- rem bodo v kratkem posneli tudi novo himno mariborskih vijo- ličastih, in še nekaj drugih prosto- rov, ki predstavljajo celovitost ponudbe novega objekta, vse na enem mestu. Novi center je za svoje zveste obiskovalce pripravil tudi klubsko kartico, ki jim bo omogočala nekatere popuste za vse dejavnosti. Član Zaf centra lahko postane vsak, ki izpolni obrazec in plača letno članarino. Sproti bodo člane obveščali o vseh prireditvah, ki jih bodo v centru organizirali. Velik poudarek bo na dejavnostih glasbenega vrtca, aerobike za mladino in drugo. Franc Zmazek razmišlja tudi o tem, da bi v Markovcih ustanovili svojo godbo na pihala, ki jo mora imeti vsaka občina. Izkušnje, ki si jih je nabral pri obnovi nekdanjega objekta SD Markovci, mu bodo prišle prav pri obnovi stare markovske šole, kjer je predsednik gradbenega odbora. Ta objekt naj bi postal centralna občinska stavba z različnimi de- javnostmi, med katerimi še pose- bej omenja stalno razstavo izdel- kov malega gospodarstva za vzhodno Slovenijo. MG Franc Zmazek v večnamenski dvorani ZAF CENTRA. Foto: Črtomir Goznik 22 ZA KRATEK CAS Četrtek, 14. oktober 1999 - TEDNIR Info- glasbene novice! Glasbeni svet se vrti v svojem kro- gu, ki se ne premika zmeraj z isto hitrostjo. To vrtenje pomeni, da nas glasbeniki vsake tri do štiri mesece razveselijo s kakšno novo skladbo. Zgodba o legendarni skupini THE BEATLES se je začela leta 1957, ko je John Lennon povabil Paula McCartneyja v skupino Qurrym6n. Leta 1960 nastopajo v Hamburgu in takrat so ob Paulu in Johnu igrali še George Harrison, Stuart Sutciiffe in Pete Best, ki ga je zamenjal Ringo Starr. Leta 1962 podpišejo pogodbo z založbo EMI/Parlophone in izdajo prvo uspešnico Love me Do. Prav te dni pa je začela v kinodvoranah igrati njihova risanka Yellow Sub- marine, ki so jo digitalno obdelali. Prav tako je na novo izšel sound- track Yellow Submarine in klasična psihadelična balada HEY BULLDOG 99 ki so jo na novo odigrali priznani studijski glasbeniki, sedaj pa vam je posnetek na voljo v digi- talni obliki. PAUL McCARTNEVje svojo žalost in delno tudi optimizem zlil v skladbo TRY NOT TO CRY ki jo je posvetil svoji pokojni ženi Lindi. Gre za rahlo zastarelo ročk skladbo z dosti efekti in ta na- poveduje Paulov novi album Run Devil Run. Britanski pevec ROBBIE VVILLIAMS je najuspešnejši član skupine Take That in se na solo poti lahko pohvali z uspešnicami: Freedom, Old Before I Die, Lazy Days, South of the Bor- der, Angels let me Entertain you, Millennium, No Regrets in Strong. Posebej za celinski del Evrope je pe- vec predstavil preprosto ročk pe- sem WIN SOME LOSE SOME Deborah Harry - vokal, Chris Stein - kitara, Fred Smith - bas kitara in Bil- ly o'Connor - bobni so bili originalni člani zasedbe BLONDIE, ki je zaslo- vela s priredbo hita Denis (v origina- lu gre za žensko Denise, pesem pa so izvajali Randy & the Rainbow/s). Zasedba je razpadla leta 1982, ven- dar ji je letos uspela velika vrnitev s hitom Maria. To legendarno newy- orško zasedbo bomo lahko videli v živo na koncertu v dvorani Tivoli 23. oktobra, ko bomo lahko slišali njiho- vo netipično novost NO EXIT ki je slaba izmenjava klasične glas- be, modernega ročka in rapa, ki ga predstavlja Goolio. V ZDA med popularne glasbene zvrsti spada tudi moderni ročk. Naj opišem nekaj prihajajočih tipičnih novosti: Cow/boy - KID ROČK, We're in this Together-NINEINCHNAILS, The Chemicals Betvveen us - BUSH, Coma White - MARILYN MANSON, Re-Arranged - LIMP BIZKIT, Down - STONE TEMPLE PILOTS ... Mik Ameriška skupina DESTINY'S CHILD letos beleži No 1. hit vZDAz naslovom Bilis, Bilis, Bilis. Ženski kvartet sedaj prepeva grobi r&b ko- mad BUG A BOO ki ga naj- dete na zgoščenki The Writting's on the Wall. BRANDY se je rodila 11. februarja 1979. 20-letna pevka je dosegla največ uspeha v duetu s pevko Me- nico v uspešnici The Boy is Mine. Simpatična pevka me je razočarala v sodobnem r&b komadu U DON'T KNOW ME (LIKE U USED TO) ki je podprt z neatraktivnim rapom članov So So Det. M^ DIANA ROSS je bila članica skupine Supremes in je leta 1970 zavila na solo pot s skladbo Ain't No Moun- tain High Enough. Ostarela gospa ROSS se poizkuša v trendovski ple- sni glasbi v komadu NOT OVER YOU YET z albuma Every Day is a New Day. DIANA ROSS & BRANDY pa sta slab vtis popravili s čudovito ljubezensko soul balado LOVE IS ALL THAT MATTERS iz filma Double Platinum, v katerem igrata glavni vlogi. M^ Britanski glasbeni časopisi so se v prejšnjem tednu na veliko razpisali, da je razpadla skupina 911. Jimmy Constable, Lee Brennan in Špike Davvbam pa so takoj dokazali, da je trio 911 še zmeraj v formi, v prijetni pop limonadi z naslovom VVONDER- LAND Vrh britanske pop glasbene industri- je predstavlja skupina STEPS, ki je bila nazadnje na lestvicah s popev- ko Love's Got to Hold on my Heart. Super popularen kvintet je posnel "lepljivo" in znano popevko AFTER THE LOVE HAS GONE ki so jo ponovno producirali kralji popa Stock & Aitkan & VVaterman. David Breznilc Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ruj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji fvlonika Tratnik, je uganila Vesna Emeršič, Mezgovci ob Pesnici 3, Domava. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (alt prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 21. oktobra. 1. Larger than Ufe - BACKSTREET BOYS 2. Heartbreaker - MARIAH CAREY & JAYZ. 3. (You Drive me) Crazy - BRITNEV SPEARS 4. Genle in a Bottle - CHRISTINA AGUILERA 5. Burning Down the House -TOMJOHNS & THE CARDIGANS 6. New York City Boy - PET SHOP BOVS 7. Blue (Da Ba Dee) -EIFFEL65 8. T]iursday's Child - DAVID BOVVIE 9. Unpretty - TLC 10. Man! I Feel Like a Woman -SHANIATVVAIN Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer- . riem sjggredu radia Ptti- e>/W/qc/f dopisniki POČITNIŠKO DOŽIVETJE Začetek letošnjih počitnic je bil zame nekaj posebnega. Selili smo se. Z zaprašenih Jesenic smo prišli živet v zame prelepe Haloze. Ma- mica in očka sta imela dela čez glavo, pa tudi jaz sem moral mar- sikaj postoriti. Z veseljem sem pa- kird svoje stvari v škatle. Ko pa se je približal dan odhoda, me je pri srcu vseeno stisnilo. Zapuščal sem kraj, kjer sem se rodil, imel svoje prijatelje in znance. Misli so mi begale sem ter tja, v njih sem videl vse lepe in žalostne trenutke, ki sem jih preživel v rodnem kraju. Tovornjak je bil naložen, mi smo sedeli v avtu pripravljeni na od- hod. Še en pogled na prijatelje, ki so mi mahali v slovo, blok, kjer sem preživel vse svoje otroštvo, in že smo se odpeljali novemu domu naproti. Počitnice sem preživljal večinoma doma s spoznavanjem okolice in novih prijateljev. Čas pa teče zelo hitro in že se je pri- bliževal prvi šolski dan. Malo s strahom, malo z radovednostjo sem zakorakal v novo šolo, kjer se počutim zelo dobro. Toni Brlek, 6. r., OŠ Cirkulane JERUZALEM Moj rojstni kraj je Mali Bre- brovnik pri Jertizalemu. Če želite priti v moj rojstni kraj, se morate iz Miklažva peljati proti Vinske- mu vrhu in tam zavijete proti Ma- lemu Brebrovniku. Zraven moje rojstne hiše stoji kostanj, ki je star okoli tristo pet- deset let. Ta kostanj je v glavnem simbol Malega Bregrovnika. V ce- lem Malem Brebrovniku pa so skoraj vsepovsod vinogradi, zato je tukaj najlepši letni čas jesen. Je- seni tukaj slišimo klopotanje klo- potcev in vriskanje pobiračev grozdja. Mali Brebrovnik ob- krožajo tudi gozdovi in njive. Moja hiša je velika in ima veli- kanska okna. Moji sostanovalci so mama, oče in brat Niko. Popotnik naj si ogleda tudi Jeru- zalem, ki je kakšnih petsto metrov oddaljen od moje hiše. V Jeruzale- mu je prekrasna cerkev, katero obiskujejo tudi turisti, ki se vozijo tod okoli. Znano pa je tudi, da je nekaj metrov od Malega Brebrov- nika včasih bil Babji klanec. To je bilo v tiu-ških časih. Žene so Ttir- ke polivale s kropom in jih tako pregnale. Ravnokar pa poslušam klopo- tanje klopotcev in gledam, kako zori grozdje v sosedovem vinogra- du. Če pa kdo želi uživati v lepem razgledu tako kot jaz, naj pride k meni in si ogleda moj prečudoviti rojstni kraj. Mateja Fajfar, 5. o, OS Miklavž pri Ormožu PROMETNA NESREČA Doma sem ob glavni cesti, kjer se je tiste dni, ko še ni veljal novi zakon o prometu, dogajalo marsi- kaj zanimivega. Zdaj ni več tako. saj za vsakim vogalom stoji polici- ja, ampak še vedno pride do kake prometne nesreče. Nekega počitniškega dne sem se dolgočasila, zato sem šla ven, na klopco, ki stoji nekaj metrov od glavne ceste. Čez pet minut sta pridrvela dva avtomobila, vsak iz svoje strani. Voznik v accentu je bil pijan, kar se je videlo že od daleč. Kar naenkrat je zatrobilo. Čez sekundo ali dve pa sta avto- mobila trčila drug v drugega. Hi- tro sem stekla po mamico, ona pa je poklicala policijo in rešilca. Čez pet minut se je že od daleč slišala sirena. Šla sem do ceste in poveda- la policistom, kako je prišlo do prometne nesreče. Zagledala sem petletno deklico, ki so jo odpeljali z rešilcem, zravne pa je bil deček, verjetno njen brat, brez večjih poškodb. Njima starša sta se tudi odpeljala z rešilcem, imela sta le nekaj prask. Na tleh je bilo polno krvi in počutila sem se, kot da bi bila moja. Mladega fanta, ki je bil po moji razsodbi kriv za nesrečo, so pokrili, saj je bil takoj mrtev. Njegov oče je bil zelo žalosten in vedel je, da se je njegov sin napil, potem pa še ubil zaradi materine smrti. Deček, deklica in njuna starša so na srečo ostali živi. Tistega dne mi je bilo jasno, za- kaj so sprejeli novi zakon. Upam pa, da bodo vsi ljudje, ki so slišali za to nesrečo, še bolj previdni v prometu, kot so bili. Katja Gaiser, 6. a, OS Kidričevo KRUH MOJE STARE MAME že kot otrok sem hodila k stari mami v varstvo, ker sta bila oba starša zaposlena. Mama, tako kličemo staro mamo, so mi vedno pripovedovali, kako je bilo v nji- hovem otroštvu in o svojih otro- cih. Včasih so me naučili tudi kakšno pesmico. Najlepše pa je bilo, ko so pekli kruh. Najprej so si zakurili v pravo krušno peč. Ko sem bila pri njih, sem jim pomagala nositi drva. Po- tem so zamesili testo. Ker sem ho- tela pomagati, so mi od testa odre- zali en kos in iz tistega kupčka je nastajala vedno drugačna oblika. Včasih sem poskušala narediti žemljico, a to mi ni nikoli uspelo. Navadno je nastal kolaček. Mama so naredili štiri ali pet velikih kolačev in jih postavili vzhajat. Ko se je peč segrela in je nastala žerjavica, so položili kolače vanjo. Zraven so postavili še moj kolaček. Med pečenjem kruha sva z mamo pospravili kuhinjo, po- spravili posodo in "ničke". V njih so zamesili testo. Vmes sva pogle- dali, kako se peče kruh. Moj kolaček je bil že pečen. Velike kolače sva pustili še kakšnih 15 minut v peči. Zaradi neučakanosti sem razrezala kar topel kolaček. Bil je tako dišeč in mehek s hrustljavo skorjo. Tako dober kruh nastaja samo pri moji mami. Mamo velikokrat obiščem tudi sedaj. Kadar pečejo kruh, jim rada priskočim na pomoč. Ko se kruh speče, vedno dobim kakšen kos tega okusnega kruha. Včasih pa jim ostane testo in mi spečejo majhen kolaček. Še zdaj obujava spomine, kako rada sem mesila kruh, ko sem bila majhna. Želim si, da bi bilo še veliko takšnih mam, ki bi z veseljem me- sile in pekle tako dober kmečki kruh. Nada Pemek, 8. b, OŠ Videm DIRENDAJ NA DVORIŠČU Na dvorišču pred staro hišo je bila koklja s piščanci. Vztrajno jih je učila, kako si morajo iskati hra- no. Vsi so se učili, samo pete- linček Kikiriki je lenaril. Ko je koklja to videla, ga je skregala. Petelinček je planil v dir. Videl pa ni konja, ki se je pasel. Močno je treščil vanj. Konj ga je vprašal: "Kam pa divjaš?" Petelinček mu je povedal, da ga je mama skregala. "Skoči na moj hrbet," mu je rekel konj. Petelinček mu je skočil na hrbet in že sta tekla po travniku. "To pa je boljše kot iskanje hra- ne," si je mislil petelinček Kikiri- ki. Naenkrat pa je padel s konjeve- ga hrbta. Konj se je namreč spota- knil ob kamen. Kikiriki je odšel naprej in srečal psa. Psu je pove- dal, kaj se mu je zgodilo. Zaupal mu je tudi, da je zelo lačen in da ne najde mame. Pes ga je spremil na dvorišče. Tam ga je že nestrp- no čakala mama. Tudi njej je po- vedal o svojih dogodivščinah. Mama ga je našeškala in dejala: "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga." Kikiriki je vedel, da ima mama prav, zato je začel brez vprašanj skupaj z bratci in sestricami iskati hrano. Marko Urih, 6. a, OŠ Cirkavce ALI GA POZNATE? Oseba, ki vam jo nameravam opisati, je zelo znan ptujski zdrav- nik, internist in kardiolog. Pozna- jo ga predvsem tisti Ptujčani in okoličani, ki imajo težave s srcem ali ožiljem. Je srednje velike pos- tave. Njegovi lasje so temnejše barve, oči pa rjave. Za primerno postavo skrbi tako, da redno igra tenis, občasno pa še nogomet. Pri njem mi je zelo všeč njegov značaj, saj mu že iz oči sijeta do- brota in prijaznost. Po zadnji last- nosti ga pozna tudi večina njego- vih pacientov. Dovzeten je tudi za pomoč pri skupnih akcijah (šport- nih, dobrodelnih ...), čeprav mu zasebna ordinacija in obisk na raznih seminarjih vzameta veliko časa. Kljub temu si vzame čas za obisk težje bolnih pacientov in so- rodnikov. Je pa tudi vzoren družinski oče in mož, saj svoje domače večkrat zapelje na izlet ali skupaj z njimi obdeluje vinograd, ki vsako leto obrodi izvrstno vin- sko kapljico. Čeprav mu njegova visoka izobrazba in zdravniška specializacija ter dritžbeni položai omogočajo ošabnost, še nisem opazil, da bi bil vzvišen do dru- gih. Ali ga zdaj že poznate? Rešitev: To je moj stric, dr. Stanko Janžekovič, ki ga občudujem spoštujem. Jan Janžekovič, 7. b, OŠ Olge Meglic, Ptw . LUJZEK Dober den vsoU den! Jaz pa z gorice grem, jaz pa z gorice grem. Kaj bom pa delal tam ...? Trgatev grozdja gre h kunci in v marsikeri kleti že moštek munda in si poje ta veselo pesem: "Z mene de vino grotab, bo vas po bregih kotah, zato po pameti ga pijte in se me preveč ne nalijte.'" Na trgotev me je povoba tudi prijatelj Naca iz Haloz. Gorico ma v toki hujdi breg položeni, ke smo skoro po štireh hodili in grozdeke trgali. Sklenili smo, ke mo drugo leto drgačik rmredli. Trsje bomo v cajti trgotve vun vsekali, ga na breg zvločli in na bregi na ravnici grozdje trgali. Saj ideja niti neje tak slaba, samo da vinska trtica neje lipa, pri kari si lehko lipovo veje nažogaš in duma cvetje doj trgaš. Drgačik pa je na našem Su- hem bregi vse po storem, pa tudi stori smo vsoki den boj. Skoro sami starci se po našem bregi pregojamo. Saj se tu pa tam še najde kakšna mlada familija, ki pa ma samo enega otroka ali pa še toga ne. Včosik smo to drgačik doživlali. Deco smo duma delali, pa ne samo enega, tudi do deset se jih je nobralo. Tjuj pa skoro v soka tretja ženska hodi na umetno oploditev, večina pa se jih itak boji deco meti, saj je to vejka skrb, pene- zov pa malo. Pa še tota kontra- cepcijska sredstva naredijo svojo v tistem stili, kak je napisa en pesnik: "Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na sveti bil kak ce- pec manj ..." Malo se grdo čuje, je pa rm žalost tokšrm resnica, ki se je zaveda tudi moja Mica in mama pač zato samo eno hčer, pa še tota nama je v Dojčland odišla. Piše, ke de se na štora leta vrnola, samo da ji Mica in jaz toga ne vervlema preveč, saj ne kože prevejkega apetita po domočem bregi in jo je tujirm že čista pojrderbala. Tak, pa smo na kunci. Srečno do drugega tjedna in dobro se jemljite. Vas lepo podavlja Vaš LUJZEK f EDNIK - Četrtek, 14. oktober 1999 ŠPORT 25 gOKOMET / 1. B LIGA Ormož - Atom Krško 29:19 (11:9) qKMOŽ: Dogša, Hanželič 3, Antolič 1, Juršič, Pucko 2, Džar- ^ati, Prapotnik 15(7), Ivanuša 1, Mezgec, Kirič 2, Kotar 3, ^aš 1, Horvat 1, Šulek. prvo prvenstveno tekmo v novi jgzoni so Ormožani pred 100 gle- jjalci začeli precej živčno, saj so jiiieli za nasprotnika ekipo, ki je v prejšnji sezoni igrala v prvi držaN ni ligi. V preveliki želji so se jehnične napake kar vrstile in so 2ato gostje večji del prvega polčasa vodili tudi s tremi zadetki prednosti. Bolj ko pa se je tekma bližala zaključku prvega dela, bol- je je šlo domačinom, ki so predvsem po zaslugi tokrat izreno lazpoloženega Saša Prapotnika polčas dobili z dvema zadetkoma prednosti. V zadnji minuti je tret- jo izključitev ob zelo ostrem krite- riju sojenja Čeleša in Ramšaka do- bil najboljši gostujoči igralec Gla- ser, kar se je v nadaljevanju še lako poznalo. Domačini so nam- reč to dodobra izkoristili in v zadnjem delu tekme z uspešnimi kombinacijami razliko iz minute v minuto višali do 11 zadetkov ter se razveselili prve zanesljive zma- ge. Sodnika sta v sicer korektnem srečanju gostom prisodila 24, domačim pa 18 minut izključitev. Igra Ormožanov, predvsem v dru- gem polčasu, je dobra spodbuda pred sobotnim gostovanjem v Murski Soboti. I.k. • Velika Nedelja - Chio Besnica 22:23 /14:13/ VELIKA NEDELJA: Kovačec, Belšak 1, Trofenik, Gregorič, Potočnjak 5, Bezjak 6 /3/, Šoštarič, Planine 6, Kokol, Belec, Poje 1 /1/, Mesarec 2, Okreša 1, Kumer. Rokometaši Velike Nedelje so doživeli neugoden poraz v srečanju proti Chiu Besnici. Igra domačih nikakor ni stekla tako, kot so si želeli. Zraven tega pa so gostje dobro igrali in praktično zaustavili hitro igro domačih, predvsem nasprotne napade. V prvem polčasu so bili na začetku boljši gostje in so povedli s tremi zadetki razlike, vendar to ni dolgo trajalo, saj so jih domači ujeli in povedli z dvema zadetkoma. V na- daljevanju srečanja so skoraj ves čas vodili domači, vendar si večje prednosti od dveh zadetkov niso priigrali. V razburljivi končnici pa so domači trideset sekund pred koncem pri izenačenem rezultatu 22:22 zapravili priložnost za vodstvo. Gostom je ostal napad in predvsem malo časa za njegov zaključek. Ko je trinajst sekiuid pred koncem bil izključen še Belšak, je bilo gostom nekoliko lažje doseči zmagoviti zadetek in to samo dve sekimdi pred koncem srečanja. Danilo Klajnšek • MRK Ptuj- Duplje 34:15/14:6/ MRK PTUJ: Mešl 4, Djekič 4 /1/, Zajšek 3, Stražišnik 3, Kafel 2, Bračič 2, Perčič 1, Petek 3, Hrnja- dovič 2 /1/, Berlič, Margušič 8, Za- dravec 1, Krauthaker. Rokometaši Ptuja so brez večjih težav ugnali Duplje. V prvem polčasu še igra ni bila na želeni ravni, čeprav so domačini dosegli visoko vodstvo osmih zadetkov. Nekatere akcije so prehitro zakl- jučevali, nekaj pa je bilo tudi tehničnih napak. V drugem polčasu je igra lepo stekla. Vratar- ja MRK Ptuja sta zadržala nekaj strelov, igralci iz hitrih nasprot- nih napadov dosegali zadetke in prednost domačih je vedno bolj naraščala. Domači trener je dal priložnost vsem igralcem in vsi razen obeh vratarjev so se tudi vpisali med strelce. Danilo Klajnšek ZAČETEK V ŽENSKEM ROKOMETU v soboto se bo v Ptuju začela tudi nova sezoi^^ v ženskem roko- metu. Članice ZRK Ptuj se bodo ob 17. iu:i v tekmi enotne druge lige pomerile s Savo iz Kranja. I.k. NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 10. kroga: Živila Triglav - Aluminij 1:0, Drava - Esotech Šmartno 1:1, Črenšovci - Ivančna Gorica 1:2, Montavar Rogoza - Zagorje 3:0, Avtoplus Korte - Tabor 0:2. Jadran Šepič - Koper 1:1, Šentjur - Nafta 0:0, Elan - Železničar 1:2. 1. TABOR 10 8 1 1 24:4 25 2. ELAN 10 7 1 2 21:9 22 3. KOPER 10 6 3 1 28:8 21 4 ŽELEZNIČAR 10 6 2 2 14:6 20 5. ŽIVILA TRIGLAV 10 6 O 4 15:10 18 6. ESOTECH ŠMARTNO 10 5 2 3 20:16 17 7. ALUMINIJ 10 5 1 4 15:9 16 B.ZAGORJE 10 4 2 4 15:14 14 9. MONTAVAR ROGOZA 10 4 2 4 11:12 14 10. ŠENTJUR 10 3 4 3 9:11 13 11. JADRAN ŠEPIČ 10 3 4 3 10:13 13 12. DRAVA 10 2 3 5 12:14 9 13. NAFTA 10 1 4 5 8:18 7 14. ČRENŠOVCI 10 1 3 6 7:26 6 15. IVANČNA GORICA 10 1 1 8 8:26 4 16. AVTOPLUS KORTE 10 O 3 7 3:24 3 Razpored tekem 11. kroga: Aluminij - Elan, Zagor- je - Drava, Železničar - Črenšovci, Nafta - Živila Trl- §lav, Koper - Šentjur, Tabor - Jadran Šepič, Esotech martno - Avtoplus Korte, Ivančna Gorica - Montavar Rogoza. DRAVA - ESOTECH ŠMARTNO 1:1 /l.*0/ STRELCA: 1:0 Korez/38/, 1:1 Mernik/58/ DRAVA: D. Golob, Meznarič /D. Krajnc/, S. Golob, Emeršič, Vršič, Klinger, Korez, Pečnik /Jurčec/, Čeh, Habjanič /Toplak/. Nogometašem ptujske Drave tudi tokrat ni uspelo prvič v tem prvenstvu zmagati na svojem igrišču. Kot ponavadi so pričeli zelo napadalno, vendar pravih priložnosti za zadetek ni bilo. V 38. minuti je Korez le uspel zatresli mrežo gostov. V nadaljevanju je igra postala živahnejša. V 58. mi- nuti so gostje izenačili po nespretnem posredovanju domačega vratarja. Z neodločenim izidom so vseka- kor bolj nezadovoljni domačini, ki so bili boljši, ven- dar niso imeli športne sreče. ŽIVILA TRIGLAV - ALUMINIJ Ua /0:0/ STRELEC: 1:0 Žagar /90/ ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Koren, Pucko, Kanc- ler, Prapotnik, Perkovič, Golob, Emeršič, Kolar, Hoj- nik /Z. Bezjak/. Tradicija porazov nogometašev Aluminija v zadnjih trenutkih igre se nadaljuje. Tudi tokrat so zadetek, s katerim so izgubili srečanje, prejeli prav v zadnjih trenutkih igre. Nič ni pomagalo, da so bili boljši, da so imeli več priložnosti, da so za junaka srečanja naredi- li domačega vratarja... Danilo Klajnšek 3. UGA - SEVER Rezultati tekem 9. kroga: Gerečja vas - Bistrica 3:0, Starše - Hajdina'3:0, Kovinar Mas-com - Tim Laško 0:1, Usnjar - Zreče 1:0, Dravinja - Krško 2:1, Fužinar - Pobrežje 3:2, Paloma - Mons CIaudius 3:1. 1. DRAVINJA 9 6 2 1 17:6 20 2. PALOMA 9 6 2 1 18:12 20 3. FUŽINAR 9 6 12 17:13 19 4 TIM LAŠKO 9 5 2 2 28:17 17 5. ZREČE 9 5 2 2 14:8 17 6. GEREČJA VAS 9 5 0 4 15:11 15 7. USNJAR 9 3 3 3 18:13 12 B. STARŠE 9 3 2 4 15:14 11 9. KOVINAR MAS-COM 9 3 2 4 8:7 11 10. HAJDINA 9 2 3 4 10:19 9 11. KRŠKO 9 2 2 5 14:15 8 12. MONSCLAUDIUS 9 2 2 5 10:18 8 13. BISTRICA 9 2 2 5 11:22 8 14. POBREŽJE 9 0 1 8 12:32 1 Tekme 10. kroga: Tim Laško - Gerečja vas, Hajdina - Mons CIaudius, Pobrežje - Paloma, Krško - Fužinar, Zreče - Dravinja, Bistrica - Usnjar, Starše - Kovinar Mas-com. GEREČJA VAS - BISTRICA 3:0 /2:0/ STRELCI: 1:0 M. Bezjak /18/, 2:0 Perko /27/, 3:0 B. Kmetec /90/ GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Slaček, Habjanič, Zajšek, Emeršič, B. Kmetec, M. Bezjak /D. Kmetec/, Z. Bezjak /Turk/, Perko, Verlak /Pacher/. BISTRICA: Hvaleč, Merčnik, G. Regoršek /od 81. Kolar/, A. Regoršek, Sep, ŽnuderI, Polajžar, Dolšak /od 60. Sagadin/, Stražišar, Papotnik, Višnar V derbiju ekip, ki prihajata iz ptujske medobčinske zveze, so nogometaši Gerečje vasi brez večjih težav premagali Bistrico, čeprav so nastopili v precej os- labljeni sestavi. V prvih trideset minutah so dosegli dva zadetka in skorajda vse je bilo odločeno. V dru- gem polčasu so gostje imeli rahlo terensko iniciativo, tudi nekaj priložnosti, vendar se je tokrat izkazal domači vratar Lampreht. Prav v zadnjih trenutkih srečanja pa je tretji zadetek za domače dosegel Boris Kmetec, ki je iz prostega strela ukanil gostujočega vratarja. STARŠE - HAJDINA 3:0 /1:0/ STRELCA: 1:0 Kirbiš /37/, 2:0 Višnar /56/, 3:0 Višnar /77/ HAJDINA: Brodnjak, M. Krajnc, Zelko, Bauman, VrabI, Kocmut, Princi, Ladinek, Mlinaric, Rozman, R. Krajnc, Kornik, Metličar, Gaiser Nogometašem Hajdine ne gre in ne gre. Tokrat so izgubili srečanje v Staršah, čeprav niso igrali tako sla- bo, kot kaže rezultat. Domačini so svoje priložnosti iz- koristili, medtem ko gostujoči napadalci tega niso storili. Danilo Klajnšek MHZ PTUJ - I. RJORED Rezultati 7. kroga: Središče - Slovenja vas neodi- grano, Polskava - Eltehšop Rogoznica 2:4; Stojnci - Gorišnica 5:3, Pragersko - Ormož 2:0, Markovci - Vi- dem 1:1, Dornava - Boč 1:1. 1. STOJNCI 7 7 0 0 28:9 21 2. DORNAVA 7 5 11 18:5 16 3. BOČ 7 5 1-1 18:9 16 4 ELTEHŠOP R. 7 3 2 2 18:19 11 5. VIDEM 7 3 13 15:14 10 6. ORMOŽ 7 2 3 2 17:12 9 7. PRAGERSKO 7 3 0 4 12:18 9 8. MARKOVCI 7 2 1 4 8:14 7 9. SREDIŠČE-1 6 2 12 11:12 6 10. GORIŠNICA 7 115 14:18 4 11. SLOVENJA VAS 6 1 1 4 8:13 4 12. POLSKAVA 7 1 0 6 6:30 3 Razpored za soboto, 16. oktobra: ob 15.30 Videm - Dornava, Eltehšop Rogoznica - Pragersko, Središče - Stojnci; v nedeljo, 17. oktobra, ob 10.30 Slovenja vas - Boč; ob 15.30 Ormož - Markovci, Gorišnica - Polskava. MHZ PTUJ - II. RAZRED Rezultati 7. kroga: Zavrč - Apače 1:2, Podlehnik - Tržeč 1:1, Skorba - Leskovec 7:2, Grajena - Podvinci 2:1, Hajdoše - Bukovci 6:0. 1. SKORBA 6 4 2 0 26:8 14 2. TRŽEČ 6 4 2 0 11:4 14 3. APAČE 6 3 2 1 14:11 11 4ZAVEČ 7 3 2 2 12:12 11 5. LOVRENC 6 3 1 2 11:10 10 6. HAJDOŠE 6 2 3 1 17:10 9 7. BUKOVCI ^ 7 2 3 2 9:15 9 8. PODLEHNIK 7 2 2 3 11:14 8 9. GRAJENA 6 2 2 2 12:19 8 10. PAGO LESKOVEC 6 0 0 6 10:20 O 11. PODVINCI-1 7 0 1 6 5:15 O Razpored tekem 8. kroga: v nedeljo ob 10.30 Lov- renc - Zavrč; ob 11.00 Pago Leskovec - Grajena; 15.30 Podvinci - Hajdoše, Tržeč - Skorba, Apače - Podlehnik. MALI NOGOMET / 2. SLMN VZHOD Rezultati 3. kroga: Pušenci - Slovenske Gorice 3:3, Mizarstvo Širovnik - Mak cola 4:5, Vitomarci Petlja - Križevci 3:2, Dobovec - Marco Polo 5:3. I. MIZARSTVO ŠIROVNIK 3 2 0 1 21:12 6 2.DRAŽAVAS 2 2 O O 8:4 6 3. MAK COLA 2 2 0 0 10:7 6 4. KRIŽEVCI 3 2 O 1 8:6 6 5. DOBOVEC 3 111 10:9 4 6. VITOMARCI PETUA 3 11 1 10:11 4 7. PUŠENCI 3 1 1 1 9:11 4 8. SLOVENSKE GORICE 2 O 1 1 8:9 1 9.0PL0TNICA 2 O 1 1 6:7 1 10.VALŠPED 2 O 1 1 5:7 1 II. MARCO POLO 3 0 0 3 7:19 O TENIS Aida - polfinalistka Mmfers turnirja Teniška zveza Slovenije (TZS) je minuli vi- kend organizirala Masters turnii^e naju- spešnejših 12 tekmovalcev letošnje teniške se- zone po posameznih kategorijah. Ob državnem prvenstvu je Masters najpomembnejši turnir TZS v sezoni V kategoriji deklet do 16 let se je tekmovanja udeležila članica TK Ptuj Ajda Brumen in potrdi- la izvrstne mTstitve svoje prve sezone med 16-iet- aicami. V četrtfinalu turnirja je z 2:0 v nizih pre- magala državno prvakinjo in zmagovalko Mastersa do 14 let Andrejo Klepač (TK Radenci). V polfina- lu pa se ji je,z zmago 2:0 v nizih kasnejša znnago- valka Nina Šuvek (TK Krajnska Gora) oddolžila za poraz v polfinalu državnega prvenstva. Nina je na zaključku sezone pokazala najboljšo formo, saj je ob zmagi v finalu Mastersa do 16 let proti Mojci Mileta (TK Branik) zmagala tudi v Mastersu čla- nic. Ajda je s polfinalom potrdila svoje dosedanje re- zultate in udeležbo na neuradnem svetovnem pr\'enstvu Orange Bowi v ZDA, kamor odhaja 19. novembra. ......................______ ......__............____....................._______..............__________ ._........_........._ ......_........._......^T^^..: NAMIZNI TENIS Petovia - ffafrelr 6:4 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so v srečanju tretjega kroga le prišle do prve zmage. Rezultati: Steblovnikova - Stroschakova 2:0, Goličeva - Isteničeva 2:1, Zalezina - Moskalenkova 2:0, Goličeva - Stro- schakova 2:0, Steblovnikova - Moskalenkova 0:2, Zalezina - Isteničeva 0:2, Goličeva/Zalezina - Isteničeva/Moskalenkova 0:2, Goličeva - Mo- skalenkova 0:2, Zalezina - Stroschakova 2:1, Steblovnikova - Isteničeva 2:0. • Era Tempo - Petovia 6:2 Namiznoteniški igralci ptujske Petovie so v Velenju proti ekipi Era Tempo doživeli še tretji poraz. Velenjčani so se pred pričetkom prvenst- va okrepili in letos računajo na višje pozicije na prvenstveni razpredel- ^d. Rezultati: Atikovič - Janžekovič 2:0, Slatinšek - M. Zafoštnik 2:0, »odušek - G. Zafoštnik 0:2, Slatinšek - Janžekovič 2:0, Atikovič - G. Zafoštnik 2:0, Vodušek - M. Zafoštnik 0:2, Slatinšek/Atikovič - Pil- lak/Janžekovič 2:0, Slatinšek - G. Zafoštnik 2:0. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Šmarna gora In živalski vri V soboto, 23. oktobra, se | bomo ptujski planinci odpravili z Vlakom v Ljubljano ter se Povzpeli na Šmarno goro. Zberemo se na železniški \ Postaji Ptuj ob 6.30 uri. Pot nas bo vodila v Ljubljano, kjer Prestopimo na avtobus in se zapeljemo do Tacna. Sledi Sprehod ob Savi, nato vzpon na Grmado in Šmarno goro ter Spust. Ob koncu si bomo Ogledali še živalski vrt (po želji). Cena za mladino je 1800 sit, ^a odrasle 2100 sit in za ^ečlane 2500 sit. Doplačilo za ^'^aiski vrt pa je za mladino 500 sit in za odrasle 900 sit. Če se boste odločili za ogled živalskega vrta, ob plačilu izleta doplačate še vstopnino. Za tiste, ki se ne boste odločili za ogled živalskega vrta, bo organizirano kaj drugega. Na Ptuj se vrnemo ob 20.00 uri. Hrana in pijača iz nahrbtnika ali v koči, oprema planinska za sredogorje. Izlet je lažji, hodilo se bo tri ure. Vodja izleta je Peter Šilak. Odbor za informiranj|e in propagando PDRuJ DVOJNI TRAP Državna prvaka Pišek in ekipa SK Central S tekmo v dvojnem trapu je bilo v soboto, 9. oktobra, v Gaju pri Pragerskem prvič v Sloveniji izpeljano DP v streljanju na leteče tarče - zadnje za letošnjo sezono. 32 strelcev in šest ekip je tekmo- valo v članski in mladinski konkurenci. Vremenske razmere so bile odlične, prav tako rezultati. Iz- )enmo dol )ro so se izkazali strelci domačega strelskega kluba Cen- tral, za katere sta nastopala brata Gorazd in Marko Slemenšek ter Igor Rakuša. Ekipa je prepričljivo slavila s 313 zadetki. Najboljših šest strelcev v posa- mezni konkiurenci se je pomerilo za državnega prvaka še v dodatni finalni seriji. V finale sta se uvrsti- la tudi strelca SK Central iz Ptuja Gorazd Slemenšek in šestnajstlet- ni brat Marko. Oba sta se odlično izkazala, saj je Gorazd, ki je na služenju vojaškega roka, osvojil tretje mesto. Marko pa je bil peti med 32 nastopajočimi. Izidi: 1. Stane Pišek (Dolimiti Tils) 144 (108 + 36), 2. Marko VUfan (Olimpija El.) 142 (105 + 37), 3. Gorazd Slemenšek (SK Central) 139 + 1 (107 + 32), 4. Robi Delorenzo (Olimpija El.) 139 + O (105 + 34), 5. Marko Sle- menšek (SK Central) 137 (105 + 32)... Ekipno: 1. SK Central Ptuj 313; 2. Mrož Velenje 293; 3. Dolo- miti Tils 280 zadetkov itd. MS KOLESARSTVO TrertI kolesarski maraton 3. oktobra je Kolesarsld Idub Frenk iz Ptuja organiziral Fren- kov kolesarski maraton po Halo- zali, Id se ga je udeležilo okoli 150 kolesarjev iz vse Slovenije. Start je bil na ploščadi pred cer- kvijo v Novi vasi, od koder so ko- lesarji lu^nili na 75 km. oz 35 lun dolgo pot po Halozah. Pisano kolono kolesarjev je zra- ven spremljevalnega vozila spremljala tudi policija na motorj- ih in skrbela za mobilno zaporo ceste. Na kritičnih mestih so bili postavljeni redarji, tako da je ma- raton potekal brez vsakršnih za- pletov. Prvi je na cilj pripeljal Sandi Šmerc, ki je za 75 km dolgo progo potreboval dve uji. Potem so kolesarji prihajali v skupinah ali posamezno. Na cilj so prišli vsi, ki so se maratona udeležili. Organizacija je bila odlična in si zaslužijo zahvalo vsi, ki so pri njej sodelovali. Naj omenim Borisa Žoliarja, ki je profesionalno opre- mil startno-ciljni prostor in pris- peval nagrade. Zahvala velja tudi policistom PP Ptuj, ki so skrbeli, da je maraton potekal nemoteno. Spomladanski kolesarski mara- ton po Slovenskih goricah in je- senski po Halozah sta edini kole- sarski rekreativni prireditvi na Ptuju in iz leta v leto privabita vse več kolesarjev - rekreativcev. To p)omeni, da se tudi brez velikega denarja da pripraviti kvalitetno športno-rekreativno prireditev. sp PTUJ / ZBIRKA OROŽJA ODSLEJ V PALACIJU Grajski hrib ostaja strateška postojanka Ptujski grad, ponedeljek, 11. oktobra. Pravkar je odzvoni- lo ob šestih popoldne in dogaja se nadvse pomemben do- godek. Na dvorišče grajskega hriba, Id je od nekdaj veljal za strateško postojanko, se ob taktih slavnostne koračnice pihalnega orkestra slovenske vojske, zgrinja množica lju- di od blizu in daleč. OHcir strelskega voda daje slavnostno odetim vojakom z zloščenimi puškami v rokah še zadnje napotke za častno salvo. Natakarji hitijo s pripravljanjem kozarcev, od nekod zadiši po nečem dobrem, da se zacedijo sline. Ob mikrofonu na slavnostnem mestu stoji srednjeveško odet njegovo veličanstvo Erazem Predjamski z družico in velikim mečem za pasom. V ozadju je skozi vhodna vrata palacija v siju reflektorjev videti postavljene oklepe, čelade, hele- barde, muškete, orožje. Vse je v znamenju orožja. Nenadoma vse utihne in zas- liši se himna. Vsi vstanejo (in tokrat ob koncu nihče ne zap- loska). In potem fanfare. Pred mikrofon stopi elegantno odeta dama dr. Marjeta Ciglenečki, direktorica Pokrajinskega mu- zeja Ptuj, pozdravi goste in obiskovalce ter naznani, da so zbirko orožja na ptujskem gra- du uspešno prenesli iz viteške dvorane v palacij, kjer so uredi- li pregledno razstavo. Med dru- gim izvemo, da sodi ptujska zbirka orožja med večje tovrstne zbirke. Največ opreme je iz bližnjega, zdaj porušenega gradu Vurberk ter iz zbirke, ki jo je ptujskemu muzeju leta 1895 poklonil prof. Franc Ferk. Ker vseh primerkov, ki jih je na ptujskem gradu več kot 500, v slavnostni dvorani v prvem grajskem nadstropju ni bilo mogoče razstaviti, bo odslej orožje na ogled v palaciju gra- du, ki bo tako kot zgornja slavnostna dvorana, še naprej namenjen za različne prireditve in koncerte. Pred množico stopi mlado, v črno odeto dekle Polona Se- linšek, kustosinja in soavtorica razstave, ter razgrne zgodovino in vsebino vsega, kar so ob pomoči arhitekta Marjana Lo- bode razstavili. Koliko dela, koliko truda, da bi lahko tudi zanamci videli in vedeli, s čim so se včasih počutili varne, pa tudi s čim so se pokali in spravljali na oni svet. Iz ozadja stopi postaven možakar dr. Ro- man Glaser, direktor uprave Perutnine Ptuj, in ne toči solza za šestimi milijoni, ki jih je prispevala Perutnina zajjosta- vitev pričujoče razstave. Se več, vsem, ki so razstavo pomagali postaviti, se od srca zahvali. Svečano proglasi razstavo za odprto, zatem gromek aplavz in takoj nato rezek pok častne sal- ve strelskega voda. V palacij na- jprej stopi njegovo veličanstvo Erazem Predjamski z družico, zatem neki vsiljiv fotoreporter, takoj nato pa seveda vsi glavni in manj glavni. Spoštljivi pokloni in rokovanje z znanci, prijatelji; kramljanje z vljudnostnim nasmeškom na obrazu. Najprej ob ogledu orožja, razstavljenega za stek- lom, zatem še ob kozarčku ru- jnega in slastni jedači. Zares prijetno. Tudi zaradi tega. Ptuj ostaja mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino; grajski hrib pa še naprej ostaja odlična stra- teška postojanka s podobno vsebino kot pred stoletji, le z bistveno drugačnim namen- om. Tisti, ki jim ne bo toliko do muzejskih znamenitosti, bodo lahko kot njihovi predni- ki mirno občudovali ravnino pod seboj daleč naokrog. Lepa je, kamorkoli se obrneš, le vi- deti jo je treba. M. Ozmec Njegovo veličanstvo Erazem Predjamski z družico ob ogledu razstavljenega orožja Med prvimi si je razstavo ogledal dr. Roman Glaser (v sre- dini) v spremstvu dr. Marjete Ciglenečki in župana mestne občine Miroslava Lucija. Foto: M. Ozmec PTUJ • Danes, v četrtek, 14. oktobra, vabimo otroke od petega leta dalje v pravljično sobo mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Današnja pravljična ura je na- menjena godrnjavi gosenici. SLOVENSKA BISTRICA • Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vabi na li- terarni večer s pesnikom, pi- sateljem, dramatikom in novi- narjem Zdenkom Kodričem, ki bo drevi (14. oktobra) ob 18. uri v čitalnici knjižnice. PTUJ • V Gledališču Ptuj bodo jutri, 15. oktobra, ob 9.30 in 11. uri ponovili otroško predstavo Ana in kralj, ki je padel Iz pravljice v režiji Miha Alujeviča. PTUJ • V okviru 70. Viktori- novega večera bo v petek, 15. oktobra, ob 19. uri v refektori- ju minoritskega samostana na Ruju dobrodelni koncert glasbene delavnice Osminka iz Mozirja. Koncert poteka pod ljubkovalnim nazivom: Za minoritsko cerkev z ljubeznijo. LJUBLJANA • Rujsko gle- dališče bo z otroško predsta- vo Ana in kralj, ki je padel iz pravljice v nedeljo, 17. ok- tobra, ob 17. uri gostovalo na festivalu Zlata paličica v kul- turnem hramu Moste v Ljubl- jani. PTUJ • V ponedeljek, 18. ok- tobra, bodo v ptujskem gleda- lišču ponovili predstvo za mla- dino Fant v avtobusu režiser- ja Sama M. Strelca. Predstavi bosta na sporedu ob 9.30 in 11.30 uri. PTUJ • Razstava o Janezu Puhu Zgodovinskega arhiva Ruj v poslovnem centru Do- mino na Ptuju, Trstenjakova 5, je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Izkoristite možnost vodenja po razstavi po vna- prejšnjem dogovoru na tel.: 062 7879 730. SLOVENSKA BISTRICA • V galeriji Doma svobode so na ogled novinarske fotografije pod naslovom Mimogrede avtorja Danila Utenkarja. V prostorih nove galerije Grad v Slovenski Bistrici bo še do konca tega tedna (do 17. ok- tobra) na ogled razstava slik Jožeta Krambergerja. KINO PTUJ« Še danes je ob 18. in 20. uri na sporedu film Naravne sile, nato pa do nedelje samo ob 20. uri Mogočni par. V torek se prične Vojna zvezd - Epizoda I: Grozeča prikazen ob 18. in 20.30 in bo na ogled do kon- ca meseca. imOTORIST UMRL NA KRASU NESREČE v soboto, 9. oktobra, okoli 19. ure je 27-letni S.B. iz Jiršovcev, občina Destrnik, s traktorjem prečkal lokalno cesto Janežovci-Voličina v tre- nutku, ko je po cesti pripeljal z motornim kolesom 52-letni M.B. iz Straže pri Voličini. Mo- torist je vozil po klancu navzdol in se skušal umakniti traktorju na levo stran ces- tišča, a je vseeno čelno trčil v njegov bok. V trčenju se je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. Vozniku trak- torja so po nesreči z alkotes- tom namerili nekaj čez dve promili alkohola v izdihnje- nem zraku, zato upravičeno domnevajo, da je bila vinje- nost vzrok hude nesreče. VLOMILEC SE JE KREPKO ZALOŽIL Prejšnji teden so ugotovili, da je neznanec vlomil v nedo- grajeno stanovanjsko hišo, last J.B. v Polencih, občina Dornava. Odpeljal oziroma ukradel je peč za centralno kurjavo, televizor, 6 stolov in večjo količino elektromateria- la. Po oceni je lastnika oško- doval za okoli pol milijona to- larjev. Policisti za vlomilcem poizvedujejo. VLOMILCA PRESENETIL SREDI DELA v sredo, 6. oktobra, zvečer sta neznanca vlomila v stano- vanjsko hišo A.J. iz Devine pri Slovenski Bistrici. V vreči sta si nabasala vrednosti za okoli 100.000 tolarjev. Med brskan- jem po regalih v dnevni sobi pa ju je zmotil gospodar, ki se je nepričakovano pripeljal do- mov. Vlomilca je zajela pani- ka, brž sta drug za drugim skočila skozi okno in pobegni- la v noč. Policisti za njima poizvedujejo. FF f,!4.|.|'>|'M,l'in RODILE SO-ČESTITA- i MO: Darja Bo/ičko, Majšperk 38 - Lano; .Mari- la Grof, Veličane 43, Ivan- jkovci - Evo; Silva Meško, \'elika Nedelja 16 - dečka; .Marta Kosi, Senešci 3, Ve- lika Nedelja - Niko; Vale- rija Horvat, Hrastovec 153, Zavrč - Marino; Suzana (iašpar, Proletarska U, Kidričevo - dečka; Zdenka Kokolj, Raičeva 7, Ptuj - dečka; Breda Vičar, Ormoška 1 l/a, Ljutomer - Ano; Albina Zajšek, Seliškarjeva 16, Ptuj - Ano; Viktorija Hrnec, Sedlašek 20, Podlehnik - dečka; Da- rinka Krajnc, Muretinci 17, Gorišnica - Anemarijo; Andreja Vodan, Hum 100, Ormož - Urško; Sabina Je- rebic, Moravci 75, Mala Nedelja - Tima. POROKE - PTUJ: Boris Lajevec, Kvedrova ul. 5, Ptuj in Sanja Pejič, Brače Radič 71, Stari Jankovci; Franc Kelc, Pohorje 14 in Lidija Kolednik, Pohorje 25. UMRLI SO: Stjepan Križnjak, Turški Vrh 23, ^- 1950 - t 29. septembra 1999; Janez Lebar, Gorišnica 93,^1: 1925 -t 27. t septembra 1999; Alojz Bezjak, Mala vas 39, * 1929 - t 20. septembra 1999; Ivana Muhič, rojena Geč, Moškanjci 14,-1' 1921 - t 2. oktobra 1999; Eliza- beta Tomažič, rojena Lončarek, Biš 16, 1929 - t 29. septembra 1999; Juli- jana Jambrovič, rojena To- polovec, Kog 57, 1909 -1 5. oktobra 1999; Matej Se- ver, Mihalovci 36, t- 1921 - I t 2. oktobra 1999; Vladi- mir Šerc, Ul. Borisa Kraigherja 17, Kidričevo, 1929 - 1 3. oktobra 1999; Katarina Habjanič, rojena Potočnik, Zg. Pristava 51, 1928 - 1 4. oktobra 1999. '