Poštnina plačana v gotovini üthaja v pondeljek in peiek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu 5t. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 41. Celje, petek 22. maja 1931. Leto XIII. Važna vprašanja svetovne trgovine Beograjski »Trgovinski Glasnik« je cbjavil o problemih sodobne svetov- ne trgovinc članek, iz katerega po- snemamo: Kriza svetovne trgovine je zelo ka- rakterističen del splošne gospodarske krizc. Ona je pa bolj simpton, kakor vzrok težkočarn, ki jih preživlja svet. Nemogoče je zato podati preclloge za odstranitev krize v trgovini, če ne poizkusimo prej rešiti drugih širSih gospodarskih vprašanj. Toda svetov- na trgovina ima tudi svoja posebna vprašanja, öd katerih rešitve so ocl- visne mnoge olajšave in ublažitve v splošni gospodarski krizi. Moderni kapitalistični svet se mora razvijati ocl nacijonalne k internacijonalni ekcnomiji, če ravno ne želi izginiti vslcd novih organizacij. Do sedaj pridobljcne izkušnjc kažejo, da na- rodna ali rrotranja trgovina ni loče- na in neodvisna od mednarodne tr- govine in to niti v industrijskih niti v agrarnih državah. Danes si ni mo- goče zamisliti države, ki bi se ogra- dila pred ostalimi. Če bi n. pr. hote- la Anglija biti sama popolnöma ne- odvisna v gospodarskcm pogledu, bi se moral a iz njc izseliti vsaj polovica prebivalcev in druga polovica bi se moral a povrniti v tako stanje, v ka- kršnein je bila pred dvema stoletjc- ma. Izvozna trgovina ni ničesar take- ga, da bi se ji država mogla odreči ali jo pa po mili volji povišati. Tudi notranja trgovina ni samo relativno cdvisna od trgovine dmgih držav. Kapitali rabijo širša tržišča in od- prto pot. Svoboden mednarodni tr- govinski promet bi olajšal mnoge težkoče, ki se danes pojavljajo kot nepremostljive. Redke so države na svetu, ki bi bi- le v gospodarskem pogledu ncodvis- ne; absolutno neo'dvisna ni niti ena. Ne igrajo vlogo samo naturalije. Ita- lija nima niti premoga niti železa, pa kljub tenui hoče biti industrijska država. Francija nima nafte, Angli- ja uvaža skoro največ sirovin, Zedi- njene države tudi uvažajo svilo, ni- kel, kavčuk, Caj itd.; guma za kole- sa ameriških avtomobilov prihaja iz Indije, papir za ameriške liste iz Ka- nade. Polno je držav, ki si ne more- jo nabaviti niti električnih žarnic doma. 40 raznih predmetov, ki pri- hajajo iz 25 raznih držav, je potreb- nih za jekleno industrijo. Država, ki ne more napraviti niti ene lokomo- tive, niti cnega avtomobila ali avi- jona, ne da. bi pri tern bila prisiljc- na, nabaviti si gotov materijal zu- naj, ni gospodarsko popolnoma sa- mostojna in se tudi ne more ogra- cii^i s cariiiskim zidom, pa naj bo tudi tako bo'gata kakor je Amerika. Če bi se vsaki državi prcpovedal uvoz iz druge države, kaj bi bilo po- tein?! Očividno bi izginila aritme- tična razlika. med zunanjo in notra- njo trgovino. Izginili bi tudi gotovi produkti, za katere je mogoče dobiti siiovine v notranjosti. Vsaka trgovi- na, ki bi imela osnovo samo v tern, da bi ustvarjala pogodbe le v svrho zadovoljitve svöjih potreb, bi šla za teni, da uniči osnove svetovnega go- spodarskega življenja. Postavila bi meje, presekala spec-ijalizacijo in udarjala po metodah velikega sve- tovnega gospodarstva, od katerih za- visi bogastvo sveta. Odnos med vz- roki in posledicami je dosegel tako širino in pomen, da plantažer iz Egipta ne ve, kaj velja njegov bom- baž in sladkor, dokler ne dobi vesti iz Galvestona ali s Kube. Mesto v dolini Mississipija vpliva na liver- poolsko borzo in ima svoje reperku- sije v Avstraliji in Indiji. Ko je leta 1920. nastala slaba letina v Srednji Evropi, so angleške in nemške tkal- nice ustavile obrat v taki meri, da je tretjina površine, zasejane z bomba- žem, ostala neizkoriščena. Pred moderno trgovino stojita da- nes dve grupi problemov: a) s tern, da je postala mednarodna, je dovedla v zelo intimno zvezo narodno blago- stanje in njegove metode dela; b) s povečanjem tehničnega napredka so je istočasno povečala i proizvodnja i brezposelnost. Na vsakega brezposel- nega iz 1. 1923. pride danes v Zedi- njenih državah in v Evropi troje. Med 1. 1914. in 1927. se je industrij- ska proizvodnja v Zedinjenih drža- vah povečala za 70%; agrarna pa za 27%. Kings zatrjuje, da se je v An- giiji povečala proizvodnja od 1. 1924. za 10%, toda samo z -/3 svoje indu- strijske kapacitete je v stanju proiz- vesti toliko bogastva, kolikor ga je pred par leti proizvedla s polno ka- paciteto. Svet bi bil bogat, če bi se j mogel najti način, da se izkoristi 100% kapacitete vsake države. j Svet se nahaja pod težkimi proble- j mi; ni govora o bolezni, ampak o or- ganizaciji, toda ne smemo poslabše- vati. Ce hočemo priti do pravega za- kljueka, je treba, da združimo raz- ne nacijonalne gospodarske politike v eno internacijonalno gospodarsko politiko. So gotovi znaki, ki pričajo, da bi narodi hoteli iti po tej poti. Mednarodne agrarne konference, pcmorski sporazumi, banka za med- naiodna plačila, razne akcije Dru- i?tva narodov giedo v tern pravcu; vse to pa. nam priCa, da se bližamo boljši in bolj logični gospodarski or- ganizaciji življenja. Mednarodna tr- govina bo lahko izpolnila svoje ve- like načrte, če bodo šli politični in- teresi naro'da harmoniöno z gospo- darskimi. palmira miSo je dvojnoio parfimirano DOMACE VESri d Minister dr. Mate Drinkovič f. V pondeljek 18. t. m. je umrl v sana- toriju Low na Dunaju minister brez pcrUelja dr. Mate Drinkovič v sta- rosti Ü1 let. Pokojnik je bil že pred vojno edcn najzaslužnejših vodij nacijonalistov v Dalmaciji. Avstrij- ske oblasti so ga med vojno aretira- le kot veleizdajalca ter vlačile po ši- beniških in graških ječah. Po pre- vi'atu je Narodno Viječe v Zagrebu imcnovalo dr. Drinkovica za pover- jenika za narodno obrambo. Kasneje je vstopil v hrvatsko zajednico in je bil v zaCasnem narodnein predstav- ništvu predsednik »Narodnega klu- ba«. Ko je bil ustanovljen hrvatski blök iz radieeveev, starCevičancev in frankoveev, je bil njegov podpred- sednik, potem pa je blök zapustil zaradi Hadicevega republikanstva. V Protičevi vladi je bil minister za po- što in brzojav, v homogeni radikal- ni vladi Nikole Pašica pa minister brez portfelja. V vladi od 6. januar- ja 1929. je bil dr. Mate Drinkovič mi- nister za soeijalno politiko in narod- no zdravje, pozneje pa minister brez portfelja, Pokojnikövo truplo je bilo prcpeljano v Zagreb in slovesno po- kopano v četrtek 21. t. m. dopoldne na državne stroške. d Pred dograditvijc bakarske že- leznice. Ta mesec bo dograjena stranska proga Bakar - postaja — Bakar - pristanišče. Maksimalni pa- dec proge znaša 2 pro mile. Pri če- trtem kilometru od postaje Bakar bodo pozneje odeepili progo do Mar- tinščice. Na novi prögi bosta dve po- staji. Ko bo pristanišče v Bakru do- grajeno, bo natančno določeno, koli- ko znaša kapaciteta postaje in prista- nižča v Bakru. Nato bodo ddločili, v kakšnem tempu naj se zgradi prista- nišče v Martinščici. Ta sistem pri- stanišč (Sušak, Bakar, Martinščicai bö kasneje razäirjen do Kraljevice in do tamkajSnjih ladjedelnic. Tako bo- mo imeli velike pomorske luke, na vse strani spojene z železnicami. Na- Crte za gradnjo teh prog sestavlja generalna direkeija v Beogradu, na- črte za pristanišča pa direkeija za pomorski promet v Splitu. d Podban na dopustu. PomoCnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer je na- stopil dopust in do 5. junija ne bo sprejemal stiank. d Umrl je v četrtek 21. t. m. dopol- dne v Mariboru sreski sanitetni re- fei'ent in bivši ravnatelj splošne bol- nicc g. dr. Mihael Podlesnik v sta- rosti G3 let. Pokojnik je bil svojčas tudi okrožni zdravnik v Velenju. Bil je zelo koncilijanten in soeijalno ču- teč mož ter značajen jugoslovenski narodnjak. Pogreb se bo vršil v sobo- t.o 23. t. m. pri Sv. Lovrencu na Po- Uorju. Blagemu pokojniku bodi ohranjen fasten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! d Spielmann porazil Pirca. Šahov- ski dvoboj med Spielmannom in Pir- cera se sedaj nadaljuje v Rogaški Slatini. V torek 19. t. m. je končala čctrta partija po štii-ih urah remis, istotako peta partija v sredo 20. t. m. V šesti partiji v četrtek 21. t. m. pa je v 30 potezah zmagal Spiel mann; to je Pirčov prvi poraz. Stanje točk je 3 : 3. V soboto 23. t. m. bosta mo'j- stra igrala sedmo partijo. Za borbo obeh mojstrov vlada v RogaŠki Sla- tini veliko zanimanje. d Prva justifikaeija z obešenjem v Nišu je bila izvršena v torek 19. t. m. ob YAS. zjutraj. Obesili so Cevljarske- ga pomočnika Bogomira Nikoliča, ki je umoril in oropal trgovea Dušana Manojloviča. d Uradni dan Sreskega greniija tr- govcev v Celju za flane-trgovce v gornjegrajskem srezu bo v torek 2(5. t. 111. in sicer od 9. do 12. v Gor- n j e in G r a d u v posebni sobi go- stilne M. Šarb in popoldne od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. — NaCclstvo. d Noseče matere rnorajo skušati vsako zagatenjo odpraviti z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. P!redstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franc Jožefovo« vodo, ker se lahko pcuzije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. — »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh Ickarnah, drogerijah in špece- rijskih trgovinah. d Čudovili so učinki Odola. Ko de- lujejo druga sredstva za nego ust in zob, kolikor sploh pridejo v poštev pri tej dnevni negi, samo v trenut- kih, ko se uporabljajo, deluje Odol še več ur po uporabi. Zaradi tega de- lovanja se zaustavijo in preprečijo gnilobe in vnetja v ustih za dolgo casa. d Dunajska vremenska napoved zp. seboto 23. maja: Pojemajoča ob- lačncst, naraščanje temperature. Celje in okolica PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla v torek 26. t. m. po- poldne. c Javne produkeije sole Glasbene Matice v Celju, ki so se pričele v sre- do 20. t. 111. v Mestnem gledališču, so že doslej znova dokazale, da je po- polnoma upravičen sloves, ki ga uži- va ta odlični glasbeni zavod. V sredo 20. t. m. ob 18.30 so nastopili gojenci in gojenke nižje stopnje (5 gojencev in gojenk iz vijolinske sole g. ravn. Kaiia Sancina, G iz vijolinske in 1 iz klavirske šole g. Dušana Sancina, po 3 iz klavirske sole ge. M. Sancinove in gdč. M. Plzakove ter 2 iz klavir- ske sole ge. L. Božič-Novakove), v četrtek 21. t. m. ob 18.30 pa gojenci in gojenke srednje stopnje (5 iz vijo- Jinske Sole g. ravn. K. Sancina, 4 iz vijolinske sole g\ DuSa.ua Sancina, 10 iz vijolinske sole ge. M. Sancino- ve, 3 iz klavirske Sole ge. L. Božič- Novakovc in 1 iz klavirske šole gdč. M. Plzakove). Med gojenci in gojen- kami, ki so do'slej nastopili, je mno- go Izrazitih talentov, ki uživajo vzor- no glasbeno vzgojo. Prva dva večera sta bila dobro obiskana. V petek 22. t. m. ob 18.30 bodo nastopili gojenci srednje in višje stopnje, v soboto 30. t. m. ob 20. pa bo klavirski večer. c Kolo jugosl. sester v Celju je imelo v maju dve veliki prireditvi: Materinski clan in tombolo. Na Ma- terinski dan so gospe in gospodične prodajale po ulicah znake in cvetli- ce. Dopoldne je bil koncert v parku, popoldne gledališka predstava v Mestnem gledaliSCu. Cisti dohodki tega dne znažajo Din 4.500.—, od ka- terih se je del že uporabil za podpo- ro revnih mater, ostanek pa za dru- ge dobrodelne svrhe. Popolnoma v prid doina ob morju pa je bila pri- rejena tombola. Kakor smo že krat- ko poročali, je tombola zelo lepo uspela. Bila sta 1002 dobitka, od teh večina lepa in pra.ktična. Prvi glav- ni dobitek je odncsel Kresnik Franc iz Cerovca pri öt. Jurju, sin malega po'sestnika z 8 otroki. Kolo je zadela revna vdova Cerenjak Mari ja iz Tr- novelj, 20 stotov premoga učenec me- gfianske sole Grobelnik Dominik. Na- mizni prt s ü servijetami, vezen v narodnih motivih od učenk drž. de- kliške meäCanske sole, je sreča na- klonila dečku FirStu Žilku z Grobel- nega, popolen porcelanasti servis pa vojaku Gučku Jožefu. Tudi druge tombole, kakor fotografski aparati, razni servisi in drugo so prišli v pra- ve roke. Dobiček tombole znaSa nad 24.000 Din, to je skoro polovica dru- gega obroka kupnine, ki je bil od- poslan dne 19. maja. S tem je društvo izpolnilo svojo pogodbeno obveznost za to letö. Zadnji obrok zopet v zne- sku Din 50.000,— zapade šele maja 1932. Tombola je prizadela odboru veliko dela, prviC je bilo treba zbrati dobitke, nato razpečati ogroinno šte- vilo kart. Mnogo se jih je prodalo na St ran »Neva Doba« 22. V. 1931. Štev. 41. račun uvidevnosti prebivalstva, dru- ge pa, ker so mikali dobitki. Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, se odbor najprisrčneje za- hvaljuje. c Vpisovanje jugoslovenske tranše stahilizacijskega posojila. V ponde- ljek 18. t. m. je bil otvorjen podpis jugoslovenske tranše stabilizacijske- ga posojila. Že v prvih treh dneh je bilo vpisanih nad 30 milijonov fran- kov, torej dve petini cele tranše. Iz- gleda, da bo ves znesek vpisan še pred potekom vpisnoga roka, ki tra- ja do' 0. junija. V Celju se vrši vpi- sovanje pri Celjski posojilni- c i d. d. v Narodnem domu. c Avtobusni promet v Logarsko dolino o Binkoštih. Mestni avtobus razglaša, 'da bo o Binkoštih na željo izletnikov vozil avtobus iz Celja v Logarsko dolino z odhodom ob 10.15 iz Celja in 5.45 iz Logarskc cloline. V slučaju potrebe in zadostnih prijav pa bo vozil izredno tudi oba prazni- ka zjutraj v Logarsko dolino in zve- čer iz Logarske do'line. Zadevne pri- jave sprejema pisarna Mestnega av- tobusa v Celju. c Pukovska slava. Celjski 39. peš- polk bo obhajal v četrtek 28. t. m. z začctkom ob 10. dopoldne na Glaziji svojo slavo v spo'min na dan zavzet- ja Crne po delih celjskega pešpolka med koroško ofenzivo 1. 1919. c Zadnja prilika za smučanje se nudi na Korošici in na Ukreš-lju, kjer je Le mnogo snega in je smuški teren ugoden. Kocbekov clorn na Korošici in Frischaufov dom na Okrešlju bo- sta o Binkoštih oskrbovana. c Izlet na Brezje in Bled. Vabimo vse dclavce, obrtuike, trgovce, urad- nike in vse prijatelje divne Gorenj- ske na izlet na Brezje in Bled, ki se bo vršil G. in 7. junija. Posebni vlak bo vozil iz Celja v soboto 0. junija ob 2. popoldne; na Brezjah bodo ve- černice; v nedeljo sldvesna maša, med katero bo pelo pevsko društvo »Oljka«. Z vlakom odhod na Bled, pešci skozi Vintgar. Na Blcdu bo priredila »Oljka1« koncert. Odhod z Bleda ob solnčnem zahodu. Vo'zna cena Celje—Bled—jezero in nazaj 60 dinarjev. Za Solsko mladino 30 Din. Izletne izkaznice 5 Din. Izkaznice in podrobne informacijc vara bodo dali do 30. maja g. prof. Lojze Pavlič, člani »Oljke«, skavti in trafiki na celjskem kolo'dvoru in v Vodnikovi ulici. Izlet se bo vršil le, ako se bo prijavilo 500 izletnikov. Cas za pri- jave je do 30. maja, zato sc takoj pri- javite! — Izletni odbor. c Celjski denarnl zavodi bodo po- slovali v soboto 23. t. ni. do dveh po- poldne. c Mednarodno 7% stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1. 1931. Kot pod- pisno mesto' za Celjc je tudi določe- na Hranilnica dravske banovine, po- družnica Celje, ki se priporoča za zadevne vpise. 292 c 850 kg težka telica v mestxii klavnici. Včcraj so zaklali v mestni klavnici VA lota staro telico, ki je imela rekordno težo 850 kg. Tako težke telice še niso klali v mestni klavnici. Telico je kupil hotelir in mesarski mojster g. F. Rebeuschegg od posestnice Ane Žveglcrjeve iz Rif- nika pri Št. Juriju ob jož. žel. c Pazite na nasade v mestnem vr- tu! Opozarjamo vsa šolska vodstva. ki prirejajo izletc v Celje in poseča- jo mestni vrt, ter tudi celjsko občin- stvo, da pazijo na nasade v mestnem vrtu in naj ne trgajo cvctočega gr- jničja in drugib cvetlic. c Namestiie električne cestne sve- tiljkel Prcbivalci v bližini Skalne kleti v Zavodni in na hribu sv. Jože- fa so iiam sporočili željo, da bi mest- na elektrarna namestila na levem bregu Vo'glajne pri brvi in na poti od ceste v Zavodni mimo kapelic na hribu sv. Jožefa do prvih his elek- triene cestne svetiljke. Pri brvi je popolna tcma in se je v zadnjem ca- su že dvakrat izgodilo, ,da sta bila pa- santa v temi napadena. Iz ozirov javne varnosti bi bila namestitev olektričnih svetiljk priporočljiva tu- li pri kapelicah. c Smrina kosa. V celjski bolnici so umi'li: v torek 19. t. m. 50-Ietni Aloj- zij Cenc, delavec v zelczarni v Öto- rah, V sredo 20. t. m. gosp. Franc Seliaur, bivši grajščak od Sv. Jero- ninia pri Vranskem, v starosti 52 let. 53-1 etna prevžitkarica Jera Gajškova iz Črmožiš pri Rogatcu in 75-1 etna zasebnica Ana Dimčeva z Ložnice pri Celju, v četrtek 21. t. m. pa 55- letna Marija BohorCeva, žena malega posestnika iz Blance pri Sevnici. N. p. v m.! c Težka nesreča v kainnoloinu. V kamnolomu posestnika Ivana Moš- kotevca v Šibeniku pri St. Juriju ob juž. žel. sta 31-letni delavec Mill a Jančič in 30-letni delavec Franc Plaužtajner v četrtek 21. t. m. raz- streljevala skalo. Dinamitna patro- na pa je prehitro eksplodirala. De- lavca sta dobila težke poškodbe na glavi in očeh, Jančič pa poleg tega se poškodbe na kolenih. Oba ponc- srečenca so ponoči prepeljali v celj- sko bolnico, v petek 22. t. m. dopol- dne pa so ju z rešilnim avtom odpre- inili na kolodvor in nato z vlakom v ljubljansko bolnico. c Desno roko v ramenu si je izpah- nil v četrtek 21. t. m. pri padcu 63- lctni brezposelni delavec Anton Je- senšek iz Celja. Zdravi se v bolnici. c Opeka je padla na glavovpetok 22. t. ni. ob 8. zjutraj 24-letnemu Ja- kobu Templu, delavcu pri tvrdki V. Brauns v Celju, ki je bil zaposlen pri adaptaciji bivšc Kosclielove hiše v Koccnovi ulici. Rešilni avto je pre- peljal Tenipla v bolnico. c Tri nesreče. V pondeljek 18. t. m. popoldne je poljal 50-Ietni, pri po- sestniku Goršku uslužbeni delavec Ivan Jager voz sena iz Petrovč v Drešinjo vas. Pred Žagarjevo gostil- no se je voz nenadoma zvrnil in po- kopal Jagra pod seboj. Jager si je zlomil hrbtenico in dobil tudi težke notranje poškodbe. Gosp. Fran Wl- tavsky iz Celja, ki sc je slučajno vo- zil mimo, je takoj obvestil orožnike v Žalcu ter župana g. Lorberja in načelnika žalskega gasilnega dru- Stva g. Viranta, ki sta odredila pre- voz ponesrečenca z avtomobilom ga- silnega društva v celjsko bolnico. — V pondeljek 18. t. m. okrog 19.30 je hotel voznik Anton Kovač iz PeCov- nika, uslužben pri posestniku Dro- bežu, pred trgovino g. Zidanška v Sp. Hudinji skočiti na voz. Pri tern pa je zašel z desno nogo med prečke sprednjega kolesa, ki so rau zlomilo nogo pod kolenom. Rešilni avto je prcpeljal Kovača v bolnico. — V ne- deljo 17. t. m. okrog 21. ure so trije fantje napadli na cesti 74-letnega provžitkarja Franca Obrezo iz okoli- ce St. Jurija ob juž. žel. in ga z mm ¦poškodovali po glavi in vsem telesu. Starčka, ki je bil najbrž pomotoma napaden, so prepeljali drugi dan v celjsko bolnico. c Beraška nadlega. V Celju se je zopet razpaslo beračenje. Zlasti ob petkih prihajajo v mesto berači, med katerimi je mnogo takih, ki nikakor niso potrebni milo'darov ali pa bi iahko delali. Policijo bi prosili, da napravi v tern oziru red. c Dražba košnje. Mestno jiafelstvo v Celju rnzglaša: Mcstna občina celj- ska bo oddala potom javne ustne dražbe košnjo travnikov 1. poleg mestnega pokopaliSCa, 2. po'd cerkvi- jo sv. Jožefa in 3. pri* Seidlovem stu- dencu dne 1. junija 1931 na kraju sa- mem in sicer ad 1. ob 8. zjutraj, ad 2. ob 10. dopoldne in ad 3. ob 11. dopol- dne. izdražbaiio košnjo (seno ali ota- vo) mora izdražitelj plačati takoj na kraju dražbe. Interesenti se vabijo, da sc dražbe ob navedenem Casu udeležijo, in se obveščajo, da se ko$- Doma In na casts, v vrtu in pri fefefu dobri in poceni pl.atneni čevlji s šivanimi gumi podplati DSTÄL3NE CEliz PO PARÜ: Steviike 24-27. 26-34, 55-41, 42-46 ?S>(f\* ^S?9 FA1 ,L?^# Dinar JO - 35 - 50 " ©O " Dobljo se v vsch truovinah čcvljev. Na veliko pri Pölma Zaereb, poS:ni prsdol 226. Ugodna fazona, elsstična hojal Sive, he!e In črne za žnlranje In na Spongo. Domacl _- 1324 »r^ Na vsakem podplatu zaičitiii znak WIMPASSING nja ]>od dnevno ceno ne bo oddajala in da dražbo končnovoljavno potrdi lucstna občinska uprava. c Usmiljenini sreem se odda 18 meseeev star deček za svojega. Otrok je zdrav in moCen. Natančnejšo in- 1'onuaeije se dobe pri drž. krajevni zaščiti dece in mladine v Celju. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu od i. do 7. maja: tifuzne bolezni: v celjskem srezu sta o'stala od prej 2 bolnika, na novo je obolel 1, ozdi-avel 1, ostala sta še dva v oskrbi; gkrlatinka: v mestu Celju sta ostala edina 2 bolnika še dalje v oskrbi; davica: v celjskem srezu je cdini bolnik ozdravel; šen: v celj- skem srezu je na novo' obolela 1 ose- ba in ostala v oskrbi. c Izgube in najdbe. I z g u b e : čr- na ženska ročna torbica s 30 Din go- j tovine, izgubljena 15. t. m. ob sj\l\. j dopoldne pred skladiščem »Union« na Krekovem trgu; listnica s 120 di- narji, izgubljena 18. t. in. med 8. in 9. zjutraj na poti od kolodvora do Narodnega doma; srebrna broša s slonokoščennimi vložki, 1 velikim in 4 manjSinii zelenimi kamni, izgub- ljena 18. t. m. ob 13.30 v JurCičevi ulici. Najdbe: ženska ročna torbi- ca s 130 Din gotovine, najdena 12. t. m. v mestu; trije bankovci po 100 di- narjev, najdeni 19. t. m. ob 11. do- J pol due pred knjigarho Goričar & LeskovSck. na Kralja Petra cesti; rjava ženska torbica z 2 Din gotovi- ne, najdena 20. t. m. opoldne na Kre- kovem trgu; rjava usnjata listnica s 400 Din, najdena 21. t. m. ob 13.45 v Kiavniški ulici; bele ovratne koral- de, najdene pred 8 dnevi v Klavniški vilici; ženska ročna torbica iz razno- barvnega blaga, najdena 21. t. m. v Prešernovi ul. Najdeni predmeti se dobijo pri predstojništvu mestne po- licije. c Ncijiio lekarniško službo iina od sobote 23. t. m. do vStetega petka 29. t. m. Ickarna »Pri orlu« na Olavnem trgu. c Gasilno društvo v Gelju. Teden- sko službo ima od neclelje 24. t. m. do vštcto sobote 30. t. in. 1. vod pod poveljstvo'm g. E- Berne. Kvallteto velll*:o SzsMro, vedno iiove moderne vzorceinmlzke cene nudi manufakturna in modna t r g o v i n a Miloš Pšenicnik, Celje Bivši poslanec Davorin Krajnc obsojen zaradi poneverbe V soboto 10. t, in. se je moral zago- varjati pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju bivši skupščinski poslanec bivše Sloven- ske Ijudske stranke in bivši župan občiiie Velika Pirešica, 52-letni Da- vorin Krajnc, posestnik v Št. Jungerti. Hazpravi je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, votanta sta bila s. ap. s. Levičnik in s. o. s. Detiček, dr- žavno tožilstvo je zastdpal namest- nik drž. tožilca Lesjak, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Hodžar. Davoriri Krajnc je bil obtožen, da si jc v izvrševanju javne službe pri- svojil v svojo korist zaupano mu go- lovino in :-;icer: 1. kot načelnik cer- kvcno-konkurenčnega odbora v Ga- liciji 1. 1926. znesek 17.189 Din in 2. kot župan občine Velika Pirešica lo- ta 1930. od občanov vplačano bano- vinsko davščino na zgradbo v znesku 5.111 Din in prejeto kolkovino za ži- vinske potne liste v znesku najmanj 1000 Din. Kot načclnik, blagajnik in tajnik Hranilnice in posojilnicc v Galiciji je sam vodil knjige in si pri- svojil od 1. 1926. dd 1930. na ime po- i acstnikov Martina Rebarja in Blaža Srabočana posojilo v znesku 35.000 dinarjev; ne da bi bila omenjena po- sestnika kaj vedela, je ponaredil za- doižnice na njuno ime in dvignil de- nar. V teb letih je več posestnikdv in posestnic izročilo Davorinu Krajncu skupno 9.050 Din, hoteC.jih vložiti v hranilnico. Krajnc je vloge potrdil v vložni knjižjci, ni jili pa vknjižil v glavno in blagajniško knjigo. Isto- Časno je dvignil brez naročila in vednosti vlagateljev različne zneske I v skupnem iznosu 23.000 Din. Te zneske je vpisal kot pravilen dvig v glavno oziroma blagajniško knjigo, ne pa tudi v hranilne .knjižice vlaga- teljev. Državno tožilstvo je obtožilo l Krajnca tiikratnega zldčinstva uta- I je v zvezi z zakonom o pobijanju zlo- iab v službeni dolžnosti in 21-krat- nega prestopka prevare. Prva razprava se je vršila v sobo- to 9. t. in., a je bila na predlog zago- vornika zaradi ponovnih zaslišanj nckatcrih prič preložcna na soboto IG. t. in. Davorin Krajnc je bil opro- ščon glede zloßinstva uradne utaje v primeru premoženja cerkveno-kon- kurenčnega odbora, v ostalih točkah obtožbe pa je bil spoznan krivim in obsojen na 2 leti robije. Krajnc je ka- zen sprejel in jo takoj nastopil. Stev. 41. »Nova Doha« 22. V. 1931. Stran 3. Sokolski pešizlet v Tepanje Sokolsko društvo Konjice je skup- no' s sosednjima društvoma Oplotni- ca in Ločo (or četama Špitalič in Sv. Jei-nej napravilo v nedeljo 17. t. in. propagandni izlet z vsomi oddelki v prijazno vas Tepanje pri Konjicah. Vsi oddelki z velikim Steviloin dece in naraščaja so odrinili točno ob H. iz Konjic po go'zdni poti v Tepanje, kJer se je med tern že zbralo ob sla- voloku veliko število domačinov, fcbrana so bila tudi že bratska dm- štva in čcte. Ob slavoloku so pozdra- vilo došlo brate in sestre deklice iz Tepanja in do'macini, ki so prviC za- gledali v doniači vasi sokolsko eete. Takoj j)o prihodu so se razvrstile vrste in oddelki k telovadneinu na- stopu. Ob priCetku je Solski nadzor- nik bi1. Gsclman želel vseni iskreno dobrodoslico. Pod vodstvom g. Seni- eove, ueiteljice v Tepanju, je. tepanj- ska sokolska deca obojega spola na- stopila s prostimi. vajami, tclovadni- mi igrami ter deklamaeijami in to na veliko prcsenecenjc vseh prisot- nih izredno uspeSno. V ki-atki dobi 5 tednov je dosegla s. Senicova s tc- panjsko sokolsko deco, ki tvori se- stavni del Sokolskoga, druStva Ko- njice, zelo razveseljive uspeho. Sle- dilc so nato še telo'vadne tocke dece iz Konjic, nastopila je vrsta telovad- «¦•ev iz Oplotnice in Konjic na drogn Pod vodstvom br. Hmelaka. Nastope üece iz Konjic so vodili vaditelji oz. vaditeljice iz Konjic iz vrst konjis- ke.ga uCiteljstva. Da je nedeljski propagandni izlet vsestransko zadovoljivo uspel, je za- sluga učiteljstva, ki se v vseh dru- štvih Dravinjskoga sokolskega okrož- ja izredno marljivo udejstvuje. Po koncaneni telovadnem nastopu jc pozdravil zbra.no obCinstvo stareši- nu «okolskega druStva Konjice br. dr. Mcjak, ki je obrazložil pomen in naloge Sokolstva, zlasti za nag Kinctski sloj, in pojasnil stališče So- kolstva napram veri. Po konCanem dficijelnem progra- nui je bila pogožčena deca z jestyi- nanii in malinovccm, Clanstvo in domaični pa so se zbrali v gostilni Gufok. Da bi ta prva prireditev SKJ v Topanju rodila kar najboljše sa- dove, je bila želja vseh zvečer ob raz- hodu. Upokojencem s pokcjninskiini prejemki po zakonu o civilnih urndnikih z dne 31. julija 1923. Zakon o uradnikih z cine 31. in ar- ea 1931, § 272, prvi odstavek, določa. da so dolžni dižavni uslužbenci, ki jih je zatekel ta zakon kot upokojen- ce s pofcojninskimi prejemki po za- konu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. juli- ja 1923, plaCevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo (torej od 1. aprila 1931) v uradnifiki pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so oni pre- jemki, ki so bill osnova za odinero osobne pokojnine, a kot Cas vplače- vanja, se jim šteje ves oni Cas do dne U3~okojitve, ki se jim je bil priznal z izvršno rešitvijo za osebno pokojni- n«- 2a čas o'd upokojitvo do dne, ko «topi ta zakon v veljavo, smejo taki državni uslužbonci nakna"<'> obrest.i v ko- ri.st sklada. Vsled tega se bo do vsem tern upo- kojencem odtegnili prispevki za po- kojninski sklad za. mesoce april, inaj in junij 1931 nacnkrat od pekojnin- skih prejemkov za junij 1931, v bo- doče se bo'do pa odtegovali redno me- sečno. Za naknadna vplačila prispevkov v uradniSki pokojninski sklad za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, bo pa predpisal 11a- tančncjše odredbe minister za finan- ce K posebnd uredbo, o kateri bodo upokojenci obveščeni pravočasno. Finančna direkcija, odsek za računovodstvo. Velika efektna loterija v Vojniku Kmetijsko ministrstvo je po'd štev. 13531/1. z dne 10. III. h. a. dovolilo Kmetijski podružnici v Vojniku pri- i'cditi efcktno loterijo, katere žreba- nje bo na rojstni dan Nj. Vis. presto- lonaslednika Petra dne 0. septembra 1031. v Vojniku pod državnini nad- z.'i'stvom. Od odbora podružnice jc bil izvo- ljen in naprošen posebni odbor, ki bo vodil že deloma potek, popolnoma pa žrebanje loterijc. V tern o'dboru so: g. dr. Hubad, sreski načelnik v Celju kot predsednik; g. Lasbacher Anton, podpredsednik; g. CeSnovar1 Janko, tajnik in g. inž. Dolinar Janko, bla- gajnik. V širšem odboru so: gg. inž It. Lab, inž J. Oblak, Novak Franc. Levstik Mihael, Gorican Franc, Kranjc Marko, Saniec Valentin, Ši- nigoj .InI. in Kožuh Josip. Dnbiki bodo razni kineiijski stroji in orodje. Glavni dobitek bo velik ti'ijer v vrednosti 5.000 Din, dalje travniške brane, sadne in vinograd- 110 Skropilnice, sadni mlin, slamo- reznice, plugi, bi-zoklei)alniki, štiri- cevni radio-apai-at, ko'lo itd.. Skupno bo nad 200 dobitkov v vrednosti 40.000 Din in se bodo večinoma vzeli iz skladisč Kun^tijske družbe v Ljub- ljani. S pomočjo to loterije bo marsikdo prišel skoro zastonj do potrebnega stroja ali orodja, zato hitite z naro- čiloin sreek, ki stanejo saino 10 Din. Naročite jih lahko ]>ri Kmetijski di'uzbi v Ljubljiini ali dircklno pri potii'uznici v Vojniku. . Ta toden je začel odbor pošiljati siečke na razne naslove in prosi hi- tre rešitve, ker je čas do žrebanja za iako veliko delo kratek. Sokolstvo Celjska sokolska župa Popust na železnici. Bratska društva naslavljajo na župo in'osnje, naj jim izposluje za i/.leto 50% popust na železnici. Oči- vidno niso prečitala člena 2. pravil ni- ka o popustili na železnici za Sokola kraljevino Jugoslavijo, objavljenega v »Organizaciji SSKJ«. Navedeni pra- vil nik je bil objavljcn tudi v službe- \v:\n listu direkcije jugosl. državnili želoznic v Ljubljani z dne 13. decem- bra 1930 St. 45—50, uredba 87 štev. I/1.977/I - 1930, ki so ga prejele vsc železniške postaje. Predvsem je pa- ziti, da imajo člani in članice clan- sko logilimacijo. Za deco in nara- fičaj ni nikjer v pravilniku rečeno, da bi moral imeti po'sebne legitima- cije; zadostuje zanj uverenje, kjer so izletniki imenoma navedeni. Dru- Stva pa lahko iz providnosti i/.dajo naraščaju izkaznice, kakršne se obi- čajno izdajejo za izlete. Dobršen del dece ne rabi izkaznic niti uverenja, ker uživa zbog mladoletnosti itak 50% popust. Društva, ki se bodo rav- nala točno po § 2. navedenega i)ra- vilnika, ne bodo imela nikakih ovir pri potovanju. Potrebna razdalja 100 km je mišljena le za brzovlake, osebrie vlake lahko1 uporabljajo dru- stva pri vsaki razdalji, ako potujejo v skupinali vsaj po 10 oseb. Vzorec uverenja, ki niora. bill izdan v dvoj- niku, je nalisiijen v »Organizaciji« s tran 224. Letovanje pri Sokolskem društvtt Tivat. Savez SKJ poroča, da je Sokolsko drušlvo v Tivtu (Boka Kotorska) sklenilo v svrho medsebojnega spo- znavanja bratov in sester ustanoviti Jess**- Sebi samemu in svo- jtm ljubim pripravite največje veselje za praznf ke, ako Jim na« bsviteradtoprelema- lec. Toda bit I tnora tamo Philips. mesečno boste pop tali zavidania vreden posestnik Philip s-preje- malca in zvočnaka. scrijalno kolo'nijo za čas poletnih inesecev. Namen kolonije je, da omo- goči svojim bra torn in sestram z ma- limi materijelnimi žrtvami spozna- vati morje, naš .ladran in našo \>o- nioivstvo. Boka Kotorska, ki jo najlepši zn- liv južno I^vrope, bo nudila vsem go- stom izreden teren za izlete in spro- hode, za kar bo skrbelo bratsko dru- štvo. Oskrbovalnina za poedinca bo znašala dnevno Din 23.—, v čcmur je všteto vse, zajutrek, obed, veCerja, stanovanje, kopanje, solnčenje, ves- lanjo itd. Vsak clan (-ica) mora pri- nesti s seboj le pripravo za uiniva- nje. Ker ima Sokolsko društvo v Tivtu na razpolago v soli 3 sobe po 15 postelj, se bo temu primerno izvr- šil tudi razpored, na pr. 15 članov in 30 članic ali obratno, in sicer v času od 1. julija do 25. avgusta t. 1. Prva skupina od 1. do 21. julija, druga od 22. julija. do 11. avgusta, trctja od 12. do 25. avgusta. Skupen obisk bi bil 135 članov in članic v razdobju 50 dni. Točnejša navo'dila daje radevo- 1 jc Sokolsko društvo Tivat (Boka Kotorska). Novi prednjaki in prednjačice. Prod društveno izpitno komisijo v Celju so 3. maja t. I. napravili dru- štveni prednjaški izpit naslcdnji bratjo in sestre: Misja Boris, Celje; Oplotnik Ko'nrad, Velika Pirešica; Uršič Franjo, Celje; Goronjak Mili- ca, Jak Lija, Kovač Mara in Rozraan Marie a, vsi iz Celja. Brat Misja je napravil izpit z odliko, ostali deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspohom. I'red društveno izpitno komisijo v /agorju ob Savi so napravili 215. aprila t. 1. društveni prednjaški izpit bratje in sestra: Ašič Tone, Kovač Vili, Piopovž Jože, škrlovnik France, Šulin Mat.ko in Berger Marta, vsi s prav dobrim in dobrim uspohom. Prijavnice za udeležbo na župnem zletu. Minil je 20. maj, ko bi morala, ime- ti župna uprava že vse prijavnii'o. idanjka Se cela vrsta društev, ki nam še niso vrnila prijavnic. Želeli hi do- biti prilicno sliko, toda "zamudniki nam tega ne dovolijo. Prosimo pri- zadete edinice, da takoj vrnejo pri- javnice in nam olajšajo priprave. Društvene prireditve. Javni nastop sta prijavili druŠtvi Store v nedeljo 31. maja, Petrdvče v nodeljo 13. septembra t. 1. Zdravol Uprava Sokolske župe Celje. Sport t Celjski sport. Na binkoštno nede- ljo 24. t. m. ob 9. dopoldne se bo vr- šil na igrišču v ccljskcm parku pr- venstveni teniški turnir med SK Ce- ljcm in SK Blcdom. Igra bo gotovo zanimiva, saj ima SK Celje izvrstne igralce tenisa. Istega dne ob VA1. do- poldne se bo vršila na Glaziji prija- teljska hazenska tckma med druži- nama SK Celja in TKD Atene iz Ljubljana Na binkoStni pondeljek ob %ro. popoldne se bo vršila na Gla- ziji zanimiva prijatcljska nogomet- na tekma med SK Svobodo iz Mari- bora in SK Celjem. I, Pomladanski derby miting in ja- halni turnir v Mariboru. O Binko- štih so bo vršilo oba dneva na Teznu pri Mariboru 5 konjskih dirk in 1 jahalni turnir. Ker je fetevilo prijav veliko, se bo gotovo nudil prvovrsten sport. Jugoslovenski derby se bo vr- šil na binkoStno nedeljo. Za to veli- ko državno darilo bo tekmovalo 10 najboljših štiriletnikov. Dirke ^e bo- do prieelc oba dnova točno1 ob 15. Od 14. dalje se bo vršil stalon promet z avlobusoni od Velike kavarne do dir- kališca. __________ Gospodarstvo g Kje se dobe sejmske legitimaci- je? Logitimacije za obisk lctošnjega XI. Ijubljanskoga velesejma od 30. maja do 8. junija po Din 30.— pro- dajajo vsi večji denarni zavodi, tr- g-ovske korporaeije, županstva, pro- svetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postajo dravske banovine. Kjer bi legitima- cij ne bilo' na razpolago, naj se za- htevajo direktno od urada Ijubljan- skoga velesejma. Organizacije in ustanove, ki bi želolo prevzeti pro- dajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urail velesejma. g XI. velesejem v Ljubljani se bo vräil od 30. maja do 8. junija. Z vele- Stran 4. »Nova Doba« 22. V. 1931. Štev. 41. sejmsko legitimacijo je dovoijen 50% popust na železnici. Naj nikdo ne za- mudi ogledati si te velike, krasne prireditve, ki prescga vse dosedanje. Rckordno število domačih in ino- zemskih tovarn bo razstavilo naj- različnojšc blago. Zlasti opozarjanio na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljodelskih strojcv, moderne higijenc, kuncev, in umetniško razstave. Legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, železniških postajnih blagajnah itd. in direktno od velesejmskega urada. g Posetnikom XI. ljubljanskega vclesejma. Uprava ljubljanskega ve- lesejina jo izdala kakor prcjšnja le- ta tudi letos permanontne legitima- cije po1 Din 30.—. Taka legitimaeija daje pravico do znižane vstopnine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh vcčjih krajih države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil, tiska- Bospe in eospodične! ako hočeto biti modcrno in clegontiiü oblečene in nočete potroSiti iiinogo denarjn, potem takoj posetite Trgoyshi dom Stermecftl, M]b, kjer bodete našli moderne plašče, krasiiG promcnadtie obleke iz svile in volne ter ogromno izbiro datnskih oblek. Cenik zastonj! Vzorci na raz- polago! nih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stano'vanja v hotelih in privatno so posetnikom zasigurana. g Velesejmske legitimacije za ino- zemstvo naj se naročajo samo pri uradu vclosejnia. Marsikdo kupi le- gitimacijo in jo pošlje svojim znan- cem v inozemstvo. Navadna legiti- maeija, ki je zunaj v prodaji, pa ni- ma za izkorišfenje železniških ugod- nosti v CSR in Avstriji pi-edpisanih vložkov, takozvanega »Zählblatta«. Take legitimacije se dobe samo v do- tičnih državah in pa v uradu vele- sejma po ceni Din 30.— kakor na- vadnc legitimacijo. Legitimacij za italijanske posetnike pa velesejem ne prodaja, temveč se dobijo' samo potom našega zastopnika v Trstu: Giuseppe Cehovin, Trieste, Piazza rtela Borsa 5/1; za madžarske pa pri: Jugoslov.-madza.rski gospodarski ko- mori, Budapest VI, Andrassy ut 2. g Mednarcdnost XI. velesejma v j Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do (S. junija, najlepše dokazuje pregled razstavljaleev. Najraznovrstnejše blago po tovarniških cenali razstavi na prostoru 40.000 m2 skoraj 800 to- varn, od teh ena tretjina iz inozem- fitva: iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, CSR, Danske, Francijo, Finske, Grčije, Holandske, Italijo, Litve, Nemčije, Poljske, Švedske, Švice in Sevorne Amerike. g Hraniine vloge v jugoslovenskih denarnih zavodih. Po statističnih po- datkih Narodne banke in na podlagi porocila korporacije denarnih zavo- dov so znašalo 1. inai'ca t. 1. v denar- nih zavodih naše kraljevine hraniine vloge na vložne knjižice 10 milijard 474 milijonov dinarjev, na tekoči ra- Cun pa 3 milijarde (>1X> milijonov di- narjev. Skupno torej 14 milijard 170 milijonov dinarjev. Ker so 31. de- cembra 1930. znašale skupne hranii- ne vloge v toh zavodih 13.880 milijo- nov dinarjev, je štednja v prvih dvoh mesecih tega leta narasla za 290 mi- lijonov dinarjev. g- Naš isvoz jajc. Za'druga za izvoz jajc v Št. Jurju ob juž. žel. poroča: Eksporterji so morali ceno znižati zopet za 2 in pol pare in je nakupna cena sedaj Din 0.575. Skoro edini naš odjemnloc je Italija. Nemčijo in Švi- Nabltr OTVORITEV |ayA| am na novo preurejenega lepega, senčnega VIlU s pojačenim KONCERTOM v kavarni „MERKUR". Lastna izdelava vsakovrstnega sadnega sla- doleda in ledene kave. co smo za naše blago skoro popolno- ma izgubili. Nemčija krije večino svoje poia.be z lastno produ.kci.jo, do- čhn lias je iz Švice in iz Južnc Nem- čije izrinila Bolgarija, ki ponuja. tež- je in cenejše blago. Pri nas so žali- bog pri nakupu lažja jajca plačujojo po is Li ceni. kakor velika jajca. Na- ravna poslediea tega nakupovanja je, da kniet velika jajca do'ma pora- bi ali pa jih pi*oda v mestih in zdra- viliščih, kjer dobi zanje boljšo ceno. Eksporter se pa mora zadovoljiti z lažjim in manjšim blagom. Co so bo ta takiika nakupovanja šo dalje prakticirala, bodo imeli knietje kma- lu (loma ne le velike, tomveč tudi majhne kose v polno lastno porabo. Samo nakupovanje po teži more pri- npsti rešitev in naj za. to skrbijo me- rodajni činitelji. Kino Mcstiti kino Celje. Potek 22., so- bota .23. in binkošlna. nedelja 24. ma- ja: »Gospod po naročilu«. 100% zvof- na silinska oporola. V glavnih ulogah priljubljeni Willy Forst in Klza. li- ster, (ilasba: Hohort Stolz. Zvočnn predigra. — Binkoštni pondeljek 25., Ltorek 2li, sreda. 27. in četrtek 28. ma- ja: »On in njegova sestra«. 100% zvočna silinska operela po istohnen- skoin glodaliskem komadu. V glav- nili ulogah sloviti »feldmaršal«, Češ- ki komik Vlasta Burian, Anny On- dra in pisatelj Roda Roda. Dialogi: Roda Roda. (ilasba: Jara Bencš. Ta film znatno prekaša »Lažncga feld- nuušalac Zvočna predigra. l'redsta- ve: cb delavnikih ob X>9. zvečoi-, na binkošino nedeljo in binkoStni pon • drljok ob %ro., 147. in lA\). zvečer. Predprodaja vstopnic v trafiki gospo Kovačove v Aleksandrovi ulici. Opo- zaijamo, da sta binkoštna programa zares prvovrstna. Dopisi Šiore. Naznanjamo vscm občanom in iliugim, da je v Štorah ustanov- Ijona oblastna strelska družina, ki ima svoje vaje pri gostilni g. Franc- la v Lipi St. '20. S tern se zaradi srnrt- ne lievarnosti vsako'mur najstrožje pi'opovedujo ob nodoljah od 8. do 12, dopoldno hoditi v bližini sti'elisca na posestvu gospe Kunejeve (takozvani Montecuccolijev hrib), kjer se v tein tasu osli'o strelja. Ce bi kdo te pi-o- po'vedi ne uposteval in bi se pripo- lila. kakšna nesreča odraslini a!i ülrokoin na oincnjenem lnibu, ne od- govai'ja strelska družina za nobeno nosreCo, ampak nosi vse posledice tlo- tiCna oseba saina, za otroke pa star- si. V lastnem intoresu naj vsaka oJse- ba prepoved strogo upoStova, kajti na torn prostoru ni nobenega javno- ga. pota in tudi nobenega prchoda. AH ste si it nabavili roman „BRATA GORDEJEVA«, ki je izšel v naši xalozbi? Ali ste že naročnik „NOVE DOBE"? James Oliver Cur wood: Podarjeni obraz 20 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Ulice so bile prav-.no in samotne. Tu in ta.m so je svetlikala skozi meglo luč, tu in tarn so se odprla upno kakor to tuljonje je bilo Keitliu pri duši. Prod upno' kaknr to tuljenje je bilo Koithu pri iluši. Pred vsem je bil izobcencc. Ni je bilo več hiše, kjer bi smel potrkati in bi ga pozdravili: »Dobei* večer, Keith; kako lepo, da ste prišli! Stopite vendar noter, zunaj jo mraz, tu pa jo toplo in prijetno.« Niti k staremu prijatelju Dugganu ob reki ni smel. Ravno starim prijateljem se mora posebno' skrbno ogniti, da se ne izda. Zanj ni več prijateljstva; ni ga kra.ja, kjor bi sniol iskati, kar je izgubil. Spomini, ki so mu bill nekdaj dragi, so se mu zdaj zagrenili in zasovražil jih je. Njegovi najboljši prijatelji so zdaj najneiz- pi'osnejSi sovražniki in občutek samotnosti ga je davil, da mu je postal celo zrak go'st in dušeč. V tern ti'enutku Derwenta Connistona ni bilo nikjer več; utonil jc v koprnečem hrepenenju po Johnu Keithu. Stopil je v medlo razsvetljeno trgovinico in si kupil zavojčok smotk. Samo lastnik jo bil v lokalu. Keith so je zadel s komolcem ob telefqn. Wallieja bi poklical in mu rekel, naj mu pošteno zakuri kamin, zakaj pi'i ognju je 'hotel še enkrat vse premisliti, pro- den se spot sreča z McDowellom. Javil pa se ni Waliie; zo so jo hotel opravičiti zaradi napačne zveze, ko je vprašal glas na tclefo'nu: »Ali ste vi, Conniston?« Bil jo McDowell. To odkritjo ga je preletelo z le- deno grozo. Kaj neki ifsče nadzornik med njegovo od- sotnostjo' v kiadari? Poleg tega je glas zvenel ob- lastno in kaj malo prijazno, da se je Keith zdrznil. McDowell je skoraj kriCal nad njim. »Da, jaz sem,« je odvrnil Keith s čudno medlim glasom. »V mestu sem, da si kupim nokaj smotk. Kaj so je zgodilo?1« »Ne izprašujto preveč! Rajši glejte, da se hitro sem vrnote,« je vnelo odvi'nil McDowell. »Piipravil som vam največjo pr(-sonoconje, kar ste pa kdaj do- živeli.« Keith je čul, ko jo oni na drugi stiani žice s trcskom obesil slu^alo. Nokaj so je moralo zgoditi gori v kiadari. McDema rokama nje- gov obraz in ga gledalo z očmi, ki jih je zdajci spo- znal: bile so oči, ki so ga gledale z obledele fotogra- lije v Connistonovi uri. «Poljubi me, Derry!« NemogoCe je bilo, da je ne bi ubogal. Njene ust- nice so obvisele na njegovih. Njeno ljubkovanjo jo bilo prepolno Ijubezni in vdanosti, in potem — tesno s.? je oprijela njegovega vratu, skrila svoj obraz na njogova pi-sa in spet zajokala. Tako je jokala, dokior jo ni dvignil kakoi- otroka, in jo nescl k velikemu na,- slanjaču, ki je stal poleg ognja. Tja jo jo položil in stal pred njo in se skušal sinehljati. Las jo so so ji razpustili in leskcčoče se breme ji je zdrknilo na obraz in na ramena. Ko ga je tako glodala z obožujo- čiiTii očmi, so so njene ustnico po'skusale smelhjati in je njona mala roka brisala oči z lobcem, ki je bil žc mokor in zniočkan, jo bila bolj kakor. prej. po- tlobna niajhni punčki. Štev. 41. »Nova Doba« 22. V. 1931. Stran 5. Ljubljanska fer editna foanka podružnica Celje, Äieksandrova iilica Ustanouljcna 1900 Centra la v Ljubljana Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: L|ubSj»»skä banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Čmomelj, Kranj, Maribor, Metkovic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. Anekdote Dva Španca sta se pozvala na dvo- boj, ki bi se moral vršiti v nekeni predmestju. Slučajno sta sc oba sre- čala na kolodvoru pred železniško blagajno. Prvi je vzel vozovnico tudi za povratek, drugi pa samo za eno vožnjo. »Kako to,« je rekel prvi, »ali vi sploh ne mislite več priti nazaj, go- spod? Jaz vzamem vedno karto za nazaj.« »Jaz nikclar,« je rekel drugi, »za povratek se poslužim vedno vozov- nice svojega nasprotnika.« Tajnik angleškega društva za za- ščito živali, kapetan Fairhornc, je prišel na svojcm potovanju v Barce- lono, kjcr je na svojo žalost takoj opazil, da ni nobenega društva za zaščito živali. Napravil je takoj pri- merne korake pri oblastvih in je mogel žc čez 14 dni razposlati vabila za ustanovitev društva za zaščito ži- vali. Na zborovanju je nasvetoval, naj si društvo preskrbi potrebna de- narna sredstva s kako dobrodelno prireditvijo. Prosil je za predloge. V hipu so se oglasili vsi člani kakor en mož: »Bikoborba!« Ob deželni cesti v Madrid je sedel herač in poinolil mimoidočemu tuj- j cn roko. i »Ali vas ni sram,1« je vprašal tujec, : ko je videl krepkega mladeniča, ka- . ko brczdelno pohajkujc, »vi bi pa že lahko našli kako delo!« »Dragi gospod,« je odgovoril beraC j z vsem ponosom pravega Španca, j »jaz sem vas prosil za denar, ne pa j za dobre nasvete!« Po svetu s 300-letna hruška, ki še vedno ro- di. V Severni Ameriki je hruška, ka- tero je zasadil leta 1032. guvcrner John Endicott v Denversu v državi Massachusetts. Ta hruška še bogato rodi sedaj kljub 300-lctni starosti. s Vila iz časopisnega papirja. V Združenih državah Severne Ameri- ke in sicer v Massachusettsu je vila, ki je bila zgrajcna iz Casopisnega papirja. Za to zgradbo so porabili (55.000 dnevnikov ter nekaj tisoč ted- nikov in mesečnikov. Zunanje stene so iz 215 plasti papirja, samo zuna- nja plat jc namazana s firnežem. Vilo so gradili osem let. s Kanarčki so mu rešili življenje. Da, g. Turner iz StoVkholma ni lju- bil kanarčkov, bi danes gotovo ne bil več med živimi. Dva krasna kanar- čka je gojil v svojeni stanovanju. Po dnevu sta živela v kajbici, ponoči pa ju je pustil letati po sobi. Nekc noči se je g. Turner prebudil. KanarCka sta nervozno letala po sobi, cvrčala, a naposled knkor lnrtva })adla iui tla. Tedaj je g. Turner začutil, da jc v sobi neobičajno zadušljivo. Od nekoa je prihajal v stanovanje plin za raz- svetljavo. Na njegov telefonski poziv so dospeli ognjegasci in policija. Ta- koj je bilo dognano, da prihaja plin iz sosednje sobe, kjer je neki človek isto noč izvršil samomor, otvorivši vse cevi j)linovoda. Edino kanarčko- ma se je g. Turner iniel zahvaliti, da je ostal še pri življenju. s Ni ga spoznala v postelji. Sme- sen dogodljaj so imeli pred kratkem v kraju Seatle (Washington) v Zdru- ženih državah Severne Amerike. Ne- ka gospa je zvečer dalje časa kvar- tala v družbi. Ko se je vrnila v sta- novanje, je bila prepričana, da bo našla moža mirno spečega v postelji. Na največje presenečenje je zagleda- la v postelji popolnoma tujega moš- kega. Zbežala je na policijo po po- moč. Par do zob oboroženih polici- stov ji je sledilo, Ko se je približala clobro pripravljena družba postelji, jc skočil tujec iz postelje in zbežal v drugo sobo. »Kaj venclar hočete od mene?« je nahrulil stražnike, ki so mu sledili. Sele po giasu je prepozna- la gospa, da je nagnala lastnemu možu polieijö na vrat. Mož si je bil v njeni odsotnosti obril mustače in brado in zaradi te spremembe ga ni spoznala takoj. s Mnogo ljudi ne ve, da arabski je- zik ne pozna kletvic; da se je naučil 17. predsednik Zedinjenih držav Sev. Amerike Andrew Johnson brati in pisati šele v svojein 21. letu; da je bil prvi valček zložen leta 1770. Bil je to valček »O, ti ljubi Avguštin«; da se piže znana filmska zvezda Po- la Ncgri v resnici Polona Ghalupec; da rak naprej leze, nazaj pa jalava; d<°. so prašni čevlji dosti bolj topli, kakor svetli in čisti; da obiskuje v Ameriki ena pctina prebivalstva vsak dan kino in da delajo tisti, ki nič ni- majo niti v glavi niti v žepu, vedno največji hrup. V nedeljo zvečer se je izgubilo na cesti iz Sp. fiudtnje skozi Gaberje proti Mestnemu kinu s p r e d n j e k n 1 o koleslja rumene barve. Najditelj naj se javi proti nagradi v upravi lista. Blake, čopiče, firnež, karbolinej jm&^ M,iTfc m M ^Qk cement, Isol 55a izola- arm I m VV H"vS eijo in osušitev m*mm ^ ^»^ viažniii zidov nn(j w^ IVAN R A V N I KAR, CELJE | Novosti Mestne knjižnice ! v Celju 1 Baring Maurice-Leben St.: Daphne ' Adcane. 859/8G0. ' Voltaivc-Zupančič O.: Kandid. 8Gl. Sibirjak M.: Brata Gordejeva. 802. Rais K. — Kozak F.: Zaton. 8G3. Fedin K. — Vidmar J.: Mesta in lc- ta. R. 864/8G5. Bevk Fr.: Clovek proti cloveku. 800. Ostenso M. — Koritnik G.: Klic div- jih gosi. 807. May K.: Iz Bagdada v Štambul 4. zv. 808. Milčinski Fr.: Gospodična Mici. 809. Kopica veselih. 870. Feigel D.: Brezen. 872. Bjcdrich M. — Bevk Fr.: PonesreCc- iiii zaroka in dr. pov. 874. PlemiC F.: Zadnji lutrovci na Vipav- skem. 875. Likovič Joža: Prodane duše. 878. Natoor Fr.: Krona življonja. 879. Bevk Fr.: Jagoda. 880. Fontaine J. — Ilribar Iv.: Basni II. 145 p. Zbornik književ. zadr. »Luč«. 1930. 790 r. Bednarik R.: Od Anapa do Soče. 788 r. Humck Štef.: Prehrana po novih zdravstvcnih načelih. 791 r. Damske in moške nogavice po ugodmh cenah v iriodni irgovini KRICK Aleksundrova i Frodam za nizko ceno kuhinjsko posodo in več drugih za kuhinjo praktičnih predme- tov, dalje umetno šahovsko mizico iz Indije iz bambusa, dve dvojni zavesi ročno delo z všitimi klekljanimi čip- kami, Iepo svetiljko za petrolej (Ma- jolika) dva okovana zaboja, prikladna za sejmarje, preprogo i. t. d. Vprašati: Celje, Trubarjeva 3, podstrešje. Drayo Gams Ge\]B - Gaberie St. 91 Zsstopstvo Ariel motorjev, Styria in Puch koles. Vellka zaloga vseh delov za motorje in kolesa. Na veliko in malo po znižani ceni. Vsa popravila se izyrsujeja strohounjasha Oglašujte! Najvarneje in najugudneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Ceijska rnestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (w lastni pslaci pri kolodvoru) Prihrankom rojakou v Ameriki, denarju nedo- letnili, ki ga vlagajo sodišža ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posueča püsebno pažnjo. hrjnünica daje poso- jila na zemljišca po najnüif cbrestnl meri Use prošnje rešuje brezplacno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice se mesto Ceije z vsem premoženje«i in vso davčno močjo. Stran (5. »Nova Doba« 22. V. 1931. Štcv. 41. Domsha ftolesa tovarniško nova, prodajam po p'oboko znižani ceni — tudi na obroke! Izvolite si takoj ogledati veliko /.alogo pri A. BREWIEC, CELJE Miklošičeva ulica 2. Nagrobni venci trakovi in vse žaine potrebščine ler velika zaloga mHkvadkih krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Cefje, Kraija Petra c. 3. Kina vino z železom „Eritrocit" i proti slabokrvnosti in bledičnosti, za } oslabele in rekonvalescente. ' i Stara lekarna >Pri Orlu1 Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, G'avni —trg Aleksandrova ul. Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, bposobne, tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzionirane o- rožnike, učitelje itd. — Pismene ponudbe na (Union4 zavarovalna družba, Ljubljana, MikloSičeva c. 7/111. 6 Pri znarvi tvrclki Sierniša v Zavodni pri Celju dobite zelo poceni pohiStvo in sploh zelo dobre mizarske izdelke. Učenko s primerno Solsko izobrazbo sprejme damski modni atelje. Ponudbe pod „Učenka" na upravo lista, Damske svilene hlače samo Din 26a dobra kvaliteta v modni trgovini KHICH Alahsandrova 1 lAiETNIKI! Po zelo nizki ceni se pro da dobro ohranjen glasovir. VpraSati do 26. t. rn na SlomSkovem trgu St. 6 (pritličje). Iščem stooovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, s pripadajo- čimi pritiklinami na perifciji mesta ah v Sav. do'ini pri kolodvoru. Eventuelno tudi j\upim enodružinsko hišo z vrtom v istem raju. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupujein pro- cS«ajoi devize in valute, Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račiin ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnicii Maribor, Soštanj Fozor turisü, izfetnlHi! Na Binkoštno nedeljo otvoritsv novodograjenega hotela „PLESNIK" Solčava v Log*rsk« doiini Godba iz Mežice, kapelnik g. Skačej. Avtobusna zveza Hrana in prenočišče v redu preskrbljeno. Zclo prikladna točka zadalj^e bivdnje. 25 kompletnih sob Za obilen obisk se toplo priporoča Franc Plean k, posestnik, Solčava. Poceni In dobro kupite v modni trgovini KRICfi Aleksandrova 1 Prodajalka izučena v večji trgovini z mešanim blagom, z dobrim spričevali, 2 leti trgovske Sole, zmožna knjigovodstva in korespondence, zanesljiva, agilna in vajena vsakega deia, želi premeniti službo Ponudbe na upravo lista pod šifro „Poštena". Hišica z vrtom pod Sv. Jožefom se ta- koj proda. Naslov v upravi lista, Staro sladhQ mruo odda Nadina Cvcnkel. Sv. Pavel pri Preb. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! Jovna dpažba stanovanjske hiše (grašcinB Kastell Chrysis) z gozdom v Škofjivasl se vrši dne 23. 6. 1931 pri okrajnem sodišču v Celju, soba št. 4. Poslopje je dvonadstropno, obsega 17 sob in stanovanjskih prostorov, ima električno centralo in vodovod ter garažo. Gozd je tik poslopja in meri 1830 m2 ter je zaraščen s smrekovim in bukovim drevjem. Objekt je bil po sodnem izvedencu cenjen leta 1924. na Din 443.639.50, sodna cenitev leta 1931. znaša Din 150.661.50, najrnanjši ponudek znaša Din 100,441.—. Interesenti se vabijo. Ceresit Ferrosan svctovno znano nedosegljivo sredstvo z;i izolacijo vlažnih sten, klcti in vodnili naprav. preizkušcna prvovrstna barva za ohran'tev železa proti rji, na prostem kakor v vlažnih prostorih. Drži cnako dobro ria žclezu, lcsu, zidu i. t. d Samoprodaja: FRANC ČUK, Celje tvornica firneža, laka, barv, kita i. t. d. Ccnj. občlnstvo vljuduo cipozarjani, da imam v svoji hiši v CELJU, KBÄLJst PETHÄ 3 c. 7 Prepričajte se! lastno mesarijo, prekafevalt&ico in goslilno pri „leienu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčcna, Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk sc priporoča Josip Gorenfak. Franjo Dolžan ^.M; kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoüa dela in poprawlla. — Cene zmerne. posirežbn točna in feolldna! Vinho KuhoBBC. obi. fioncBs.niestiii tesarslii mojstsp na Loui si!» rryljii izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I Uuljll hišc, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja rnostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^"[SlT Epomofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi ploSfe -His Master's Voice* in ^Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti goiovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bow I LesMeh, Gelje knjigarna 5n veletrgovitia s psrpipjem, piealnimi in risalnimi predmeti. KMETSKA POSOJILNICA T CELJU registrovana sadruga x neomejeno invoo Pisarna v Prešernovi uHc§ S Hranilne vloge ot>restu|e po 6—&%> cisilb, brez rentnega davka. Pri naložbi Din 50'- 8e dobi nabiralnik na dom. Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove />obe« in Zvezno tfskarno Milan Cetina. - Oba v Celju.