PLANINSKI VESTNIK 5ÄÄSB
zaporedju letnih Časov. Naslovi slik (devet jih je naslikal v oljni, tri pa v pastelni tehniki) so: Med viharniki proti Grlntovcu, Cerkniško jezero s copmlško Slivnico, Pred nevihto -stari kozolec nad Mojstrano, Cerkniško jezero z drevakom, Motiv s ptico iz Karavank, Stari kozolec nad Bohinjem pod razkošjem oblakov, Cerkniško jezero v obilju voda in zgodnjega poletja, Strašilo
Notranjska razglednica: Križna gora in Sneinik z Bloäka planote; olje na platno
med ajfelni (ajflati je koroška narečna beseda za postavljanje kopic iz snopov, op. A. Č.) rži, Kozolec na poljih pod Kamniškimi planinami, Jesen na Cerkniškem jezeru, Notranjska razglednica: Križna gora in Snežnik z Bloške planote in V družbi z vlharnikom: proti Jalovcu,
Motiv s slike se v zmanjšani obliki delno ponovi v levem spodnjem delu lista, kjer je natisnjena tudi kratka Vošankova misel ali razmišljanje, ki še dodatno "razloži« sliko (Na primer: Zima / se je vkovala / med jezerske zalive / in pomrz-njene trave I so nemo / štrlele v zrak.) Čeprav stenske koledarje ponavadi resda gledamo bolj od daleč. tako da drobnega tiska ne moremo prebrati, pa bi bilo vseeno prav, ko bi bilo lektorsko oziroma korektorsko delo opravljeno temeljiteje. (Nekaj napak: ne bi pisano skupaj, razkošje pisano s s, vkovati pisano z u, manjkajoče vejice. Tudi »pomladni opis« za november nI najbolj posrečena kombinacija.) Koledar je gotovo všeč vsem, ki imajo doma ali v delovnih prostorih radi tak časovni pripomoček, ki je 86 dovolj pregleden, da takoj ugotovi-
jo, »katerega smo danes«, hkrati pa jim prinese tudi estetski užitek in jih v trenutku ponese v naravo, »stran od ponorelega sveta«. Da imamo Slovenci radi take koledarje, je tudi že znano, in kdor stavi na to kombinacijo, ne more zgrešiti. O likovnih spretnostih ustvarjalca pa naj sodijo ustrezni strokovnjaki. Cena koledarja je 595 tolarjev -brez prometnega davka, ki znaša 20 odstotkov. (V ponudbi so založniki še upali, da bo vloga za njegovo petodstotno stopnjo na Ministrstvu za kulturo pripomogla k nižji prodajni ceni.)
Andreja Člbron-Kodrln
Planinci v Slovenskem almanahu_
Že nekaj zadnjih let nekaj dni pred koncem vsakega leta izide Slovenski almanah, ki ga izdata in založita Delo d.d. in Slovenske novice d.d. V letošnji taki publikaciji je najobsežnejše poglavje »Kdo je bil kdo«, ki ga je pripravila novinarka Darja Verblč Tu je opisano življenje in delo samo stotih (100) znamenitih Slovencev, med katerimi pa je tudi kar deset (10), kar je sorazmerno zelo veliko, pomembnih ljudi, ki so veliko prispevali za naš planinski svet. Tako najdemo zapise o naslednjih velikih možeh: Rudolf Bad j ura je bil organizator planinstva in smučanja, avtor turističnih, planinskih in izletniških vodnikov ter zbiratelj geografske terminologije. Anton Globočnik je kot predsednik jamske komisije poskrbel za ohranitev lepot Postojnske jame in za širitev njenega slovesa po svetu. Duhovnik Simon Gregorčič je bil pesnik Soške doline in prerok dogodkov, ki so sledili med prvo svetovno vojno na pobočjih gorä nad njo. Zorko Jelinčič je bil izvrsten planinec, alpinist tn jamar. Leta 1927 je na Nanosu ustanovit tajno organizacijo TIGR (Trst-Istra-Gorica-Heka), ki se je borila proti fašističnemu nasilju na Primorskem, Ustanovil je tudi planinski klub Krpelj kot naslednika Soške podružnice SPD, ki jo je leta 1928 fašizem zatrl. Alpinist in filozof dr. Klement Jug je začrtal moralna in etična načela slovenskega alpi-
nizma. Peter Kozler, ki ni bil po izobrazbi ne kartograf in ne geograf, je avtor prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Obenem je tudi oče slovenske t ro boj niče in ustanovitelj pivovarne v Ljubljani. Dr. Julius Kugy, ugledna osebnost, katere sloves alpinista, glasbenika in književnika je simbol odličnega sožitja med prebivalci Furlanije-Julijske Krajine, Koroške in Slovenije. Gorjanci, dolenjskim planincem priljubljeno pogorje, so postali tako slavni prav zaradi bajk In povesti Janeza Trdine. Politik, publicist In alpinist dr. Henrik Tuma je bil v gorništvu samohodec, sicer pa dosleden demokrat, odprt za nove ideje. Josip Vandot pa nam je dal s Kekcem v več zgodbah, ki se dogajajo visoko pod ostenji Prisanka, neprecenljivo literarno in kasneje filmsko darilo.
Ciril Velkovrh
@Q[r[LGSOM®irD®
[fi)®Wfi©(§
Ireni Turnšek v spomin
AVGUST ROBNIK
Strmiš v daljavo
kije ne doseže oko. Hrepeniš po trenutku
razumu nedojemljivem. Zapuščaš
kar si zapustila že davno.
Ostajaš
v prostorih
kjer že od nekaj
si.
Irena Turnšek, 29, se je ponesrečila v gorah nad C ha moni xo m 29. julija 1996.
Slovo od častnega člana
PD Ajdovščina
Jožeta Nussdorferja_
Še preden se je izteklo naše praznično leto, smo se na ajdovskem pokopališču poslovili od častnega