Poštnina piatana v gotovim Leto LVI1I. V Ljubljani, v nedeljo, dne 13. aprila 1930 Št. 86 2. izdala st. 3 oir Naročnina Dnevna Izdaja >• krillevlno Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 l#n nedetlstea Izdala celoletno v Jugo slavljl 120 Din, za Inozemstvo 140 C SEOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. peUl-VTSla mali oglasi po 1'30 ln 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir n Pn večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. Ollll Hokopisi se ne vračata, nelrankirana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon it. 2or>o. upravništva št. 232S Veliki teden rudarjev Bratovstvo je pojem, ki se je porodil šele s krščanstvom. Sicer je bil tudi poganski svet, razume se, povezan med seboj po čuvstvih podaniškega strahu in spoštovanja, pokornosti do poglavarja družine, po naravni ljubezni, ki vlada med starši in otroci, po solidarnosti med pripadniki enega naroda, političnih zavey-ništvih in vojnih ter drugih tovarišijah pa po interesni skupnosti, ki je družila posamezne kaste in stanove. Tega pa, kar danes razumemo pod bratovstvom, ki veže kot moralna dolžnost vse ljudi na svetu brez ozira na narodne, verske in stanovske razlike pa se razteza celo na sovražnika, svet pred Kristusom ni poznal, ampak komaj slutil. Predvsem pa je krščanska občina bratovstvo vseh ljudi utemeljila na veri v Boga, ki je vsakega človeka, naj bo še tako nizkega' stanu, ustvaril po svoji podobi in ga ocenjuje ter sam ocenjevati veli po njegovi notranji etični vrednosti. To je načelo, ki je, če se resnično izvaja, v stanu res ves svet izpremeniti, ki je tudi dejansko iz politične skupnosti narodov rimskega imperija polagoma ustvarilo kulturno zajedni-co Evrope. In vsi prevrati, naj so tudi bili neposredno povzročeni po materijalnih koristih in potrebah, so v zadnji korenini izvirali iz težnje po vzpostavitvi resnično bratovskega razmerja med ljudmi. Bratovstvo, ki ga vzdržuje nesebična ljubezen do bližnjega, je skozi vso zgodovino urejalo socialne odnošaje med ljudmi, oziroma med raznimi stanovi. Iz te bratovske -]u-bezni ni izvirala samo veličastno organizirana kariteta, ki jo je izvrševala cerkev bodisi neposredno po svoji hierarhiji in cerkvenih re-dovih, bodisi po najraznovrstnejših laičnih bratovščinah in dobrodelnih ustanovah, ampak na njej kol moralno strogo obvezujočem principu je tudi država izpolnjevala svoje socialnoskrbstvene in socialnopolitične naloge v »temnem« srednjem veku, ki je že poznal osemurno delo v rudokopih. Socialna zaščita slabejšega ni temeljila toliko na »političnem rezonu«, ampak predvsem na religiozni ljubezni, ki nam nalaga do bližnjega neizbežne dolžnosti in žrtve pa edina omogoča skupno bratovsko življenje človeštva. Ta zavest moralne obveznosti, da bližnjemu iz gole ljubezni brez vseh razlogov sebičnosti ali politične in socialne oportunitete pomagamo, je nujno morala upadati, čim so individualistični tokovi petnajstega in šestnajstega stoletja začeli izpodkopavati versko in moralno enoto kulturnega sveta, v katerem so se zdaj razvezale vse egoistične težnje posameznih narodov in stanov v divjo medsebojno borbo gospodarske konkurcnce, državnega imperializma in razrednih interesov. Direkten boj zoper cerkev in moralne principe krščanske vere je šel vzporedno z industrializacijo, ki js iz svobodnih samostojnih ljudi napravila robotnikc tako zvanega produkcijskega procesa pa jih podvrgla zakonom, ki poznajo le dobiček enih in izkoriščanje drugih. Bratovstvo ljudi, ki ga je še francoska revolucija zapisala na svoj prapor, da potegne za seboj v krščanski tradiciji zakoreninjene množice, je kmalu postalo prazna beseda, golo idealno geslo, kateremu pa je bila izpodmaknjena njegova podlaga. Zakaj na ateizmu se ne da zgraditi bratovstvo ljubezni kakor tudi ne na golem humanizmu, ko pa jc človek oropan svojega nadanimalnega dostojanstva, če ni Boga in večnih vrednot, ki so samo v njem, v absolutno Dobrem utemeljene. Kako malo je še resničnega bratstva v socialnih odnošajih sodobne družbe, vidimo zlasti jarko ob vsakovrstnih velikih krizah, ki so stalen pojav kapitalističnega gospodarstva. Letošnje velikonočne praznike na primer bo na tisoče slovenskih rudarskih družin t r b -v e 1 j s k e g a rudarskega okrožja preživelo v največjem pomanjkanju, ker so očetje in sinovi, oziroma bratje brez zaslužka, podjetje radi spora z železniško upravo polovico dni v tednu praznuje, rudniški konzum pa ne kreditira. Ali moremo spričo take katastrofe, ki je prizadela najmanj deset tisoč ljudi, ostati brezčutni, jo spremljati s hladnim očesom in se zadovoljiti s tem, da sami nismo nič prizadeti, veseli, da moremo sami v miru in brez skrbi praznovati praznik Vstajenja? In vendar je tako. Nihče, najmanj seveda moderni velckoncerni, ne misli na to, da je dolžnost v krščanski družbi, da vsak član družbe, naj bo posameznik ali asociacija, nekaj utrpi, če trpijo ostali udje; da sebi pritrga, čc more s tem olajšati bedo sočloveka; da žrtvuje od tega, kar je sicer njegovo in se zadovolji z manj, zato da sc reši bližnji nedostojnega položaja v pomanjkanju in bedi. Ta zavest Uprava /e vKopitarfevi ul.št.U CeHovni račun: C/ubi/ana štev. 1U.OSO in 10.349 za inserate, Saralevošt.75t>3, Zagreb št. 39.011, Prana in Dunaj št. 24.797 Potovanje dr.Schobra v Pariz in London Iz intervjuva z generalnim konzulom avstrijske republike v Ljubljani, g. dr* Hermanom Pleinertom Ljubljana, 12. aprila. Ko sem se danes po zasebnem opravku mudil pri gospodu generalnem konzulu avstrijske republike dr. Hermannu Pleinertu, je govor nar.esel seveda tudi na politiko in sem gospoda zastopnika avstrijske republike vprašal, kakšen pomen da ima potovanje zveznega kanclerja dr. S c h o b c r j a , ki se, kakor smo brali, poda v kratkem v Pariz in London na poset k ondotnim vodivnim državnikom in politikom. Gospod generalni konzul mi je na to vprašanje z največjo ljubeznivostjo in preciznostjo odgovoril: »Pot zveznega kanclerja dr. Schoberja v Pariz in London je v bistvu produkt dveh komponent: Izvedba avstrijske ustavne reforme je v zvezi s pomisleki in skrbmi, ki so se pred njeno rešitvijo glede nadaljnjega razvoja in bodočnosti Avstrije v inozemstvu izražale, postavila avstrijsko republiko v ospredje mednarodnega zanimanja. Zlasti angleška vlada se je močno zanimala za te dogodke. Mirno izglasovanje tako globokosežne ustavne reforme pa tudi ostalo zakonodavno delo, ki je za tem sledilo, je ugled Avstrije izredno dvignilo in ustvarilo zanjo velike simpatije, ki so se pokazale zlasti na drugi haaški konferenci, ko so velike sile prišle Avstriji in njenim potrebam tako daleč nasproti. Zvezni kancler dr. Schober je zaradi tega srečnega razvoja notranje in zunanje politike svoje dežele v stanu, nastopiti kot predstavnik države, ki uživa vse uvaževanje.« »Kaj pa druga komponenta?« »Druga komponenta, ki pride v poštev, je razvoj naših odnošajcv do Italije in znana pot g. zveznega kanclerja v Rim. Po dobi daljše napetosti, ki se jo more celo označiti kot prav bistveno poslabšanje medsebojnih odnošajev — saj je nekaj časa italijanski poslanik, čeprav ne formalno, pa de facto bil odpoklican — je bil avstrijski kancler ob svojem posetu v Italiji simpatično sprejet. Navdušene manifestacije so se vršile ob njegovem bivanju v Italiji in zlasti na njegovem povratku. Ta dejstva so zanimanje za Avstrijo tudi v drugih deželah okrepile, in nič ni bolj naravnega, kakor da je pobuda, naj g. kancler obišče tudi Pariz in London, našla pri avstrijski vladi odmev, pa da je povabila, ki so prišla iz teh dveh prestolic, hvaležno sprejela.« »Ali mi morete povedati, gospod generalni konzul, o čem se bo v bistvu ob tej priliki v Parizu in Londonu govorilo?« »Potovanji v Pariz in London bosta ob-jasnili velike reforme, ki so se v zadnji dobi v Avstriji izvtJile, odstranili morebitne dvome glede tega ali onega vprašanja, ter bosta vsakomur dokazali pogodbam zvesto, jasno, pošteno in premočrtno politiko sedanje naše vlade v vseh mednarodnih vprašanjih. Avstrija se more le veseliti zanimanja, ki se ji izkazuje, kajti v nasprotju s prejšnjim potovanjem avstrijskih ministrov, ki so bili prosilci, prihaja avstrijski zvezni kancler prvič kot predstavnik svobodnega naroda, ki noče ničesar drugega, kakor da se vsa njegova dejanja ocenjujejo pravično, da ima svobodo delovanja pa nima zato prositi nobene miloščine ali denarne podpore.« Nato sem se od gospoda generalnega konzula, zahvaljujoč ga za njegove zanimive iz-i jave, poslovil. —e— Dalehosežna zmaga Bruningove vlade Hugenbergovci razcepljeni — Večina proti Hugenbergu za vlado Komunisti nehote pripomogli vladi do zmage Berlin, 12. apr. n. V nemškem državnem zboru je bila danes zelo razburljiva seju. ker jc bil do zadnje minute dvomljiv rezultat odločilnega glasovanju. Z 217 proti 205 glasovom, torej z neznatno večino 12 glasov je izrekel državni zbor svoj pristanek, dn tvorita predlog o finančnem kritju in agrarni program nedeljivo eeloto in dn se moreta samo skupno sprejeti ali odkloniti. Jasno je, da je imelo ravno to glasovanje načelen pomen, ker so nemški uncionalci hoteli sicer vladi pomagati pri sprejetju agrarnih zakonov, niso pa hoteli sodelovati pri proračunskih delih. Ker pogajanja z nemškimi nacionalci niso prinesla nobenega uspeha, se jc vladu odločila k temu. d« je poskusila bojno glasovanje, katerega negativni rezultat bi povzročil razpust nemškega državnega zbora in nove volitve. Razpust državnega zbora in nove volitve pa so priznano bile cilj Hiigenbergn in vodstva nemških nacionalcev, ki stoji za Hitgenbergom. Tem pomembnejše je torej dejstvo, dn je pri glasovanju večji del nemške nacionalne frakcije odrekel Htigcnber-fitt pokorščino in glasoval za kabinet. Zveza agrurnegu programu s finančnim programom jc prisililo agrarno krilo nemških nacionalcev, dn so pokazali svojo barvo. Pristaši ministra za prehrano Schiclcjn v nemško-nucionulni frakciji nikakor niso hoteli riski-rati, tla bi se s padcem Brlinitigovega kabineta odgoodila izvedba agrarnega programa, ki je sestavljen zelo po njihovih željah in bi ta program po eventualnih neugodnih novih volitvah lahko propadel. Zato je 31 članov frakcije nemških nncionnlccv poti vodstvom grofa We-stnrpa po resni razpravi s Hiigenbergovo skupino v nemški nacionalni frakciji glasovalo za vladni predlog, proti pa samo 23 poslancev, dočim se jih jc 6 pod vodstvom llcrgtu odtegnilo glasovanju. Na izid glasovanja je vplivalo tudi to, da se del komunistov iz strahu, da ne bi bili pri razpustu državnega zbora aretirani, ni udeležil seje. Opazilo se je tudi, dn sc je 8 socialnih demokratov odtegnilo glasovanju, dasi je socialni demokrat dr. Breitschcid napovedal vladi najostrejši boj. Ko jc prvo glasovanje prineslo načelno odločitev, je bila nevarnost zu vlado odstranjena. Z glasovi vladnih strank in desnice so bile potem sprejete popoldne carine za bencin in bcncol in agrarni program vladnih strank. Proti so glasovali socialni demokrati, komunisti in dva demokrata. Tudi zvišanje davka nn pivo in' zvišanje prometnega davka jc bilo sprejeto z majhno večino, kakor tudi posebni prometni davek za modne trgovine v višini [Kil odstotka. Berlin, 1'2. aprila, n. Ob zaključku današ-je seje nemškega državnega zbora ;e blia razen vseh davčnih predlogov sprejela tudi ureditev zavarovanja brezposelnih. Komunistična nezaupnica je bila odklonjena z. 222 proti 203 glasovom. Tretje čitanje je sedaj samo še formalnega pomena in se bo vršilo v ponedeljek. Dunaj, 12. aprila. AA. Dr. Seipel je odpotoval nocoj v Saarbriicken, kjer l>o imel predavanje. Dunaj, 12. aprila. AA. Avstrijski trgovinski minister dr. Srbik odpotuje v Crikvenico na jugoslovansko obal, kjer bo prebil Veliko-| nočne praznike. dolžnosti je izginila, ker se je zakon krščanske ljubezni in bratovske skupnosti izločil iz našega pridobitnega življenja, ker tu moralen zakon nima več mesta, ampak je edini zakon rentabiliteta, čemur se žrtvuje vsak ozir na človeka in njegove človečanske potrebe in pravice. In vendar je Stvarnik poskrbel za sankcijo svojega moralnega zakona tudi s tem, da njega ignoriranje in kršenje kaznuje na gospodarskem življenju samem, ki se ne more zdravo razvijati in se polagoma razmaje v vseh svojih temeljih pa v svoje krize potegne vse stanove brez izjeme, ves narod, ako se egoističnim gonom pusti svobodna pot brez zavore! Zato smo prepričani, da se bodo vsi zga- nili, da se našim rudarjem pomaga, da se tako velikih kriz v bodoče izognemo in da sc doseže taka rešitev spora med Družbo in njenim največjim odjemalcem, da ne bo prikrajšan rudar. Saj take gospodarske katastrofe nas vse potegnejo v svoj vrtinec, pomenijo splošno obolenje na našem organizmu in imajo škodljive posledice za ves narod in državo, ki jo hočemo z združenimi močmi dvigniti. Pomnimo, da so najjačje graditeljne sile -'-zave moralne, da le na žrtvi sloni družabno življenje, da je ljubezen do bližnjega in dolžnost bratovske pomoči v socialnem življenju temelj državljanske solidarnosti in moči! Zalo vsaj olajšajmo našemu rudarju njegov Veliki teden trpljenja! r Nagrada • Uredništvo »Slovenca« razpisuje 30.000 Din nagrade za izvirno povest ki bi bila primerna za »Slovcnčev« podlistek. — Uredništvo želi zgodovinsko vsebino. Obsega naj vsaj 20 tiskovnih pol. Rokopisi se morajo vposlati do 1. decembra 1950. Obenem naj se priloži v zaprtem pismu, ozna* čenem z geslom, naslov pisatelja in povesti. Pisatelj se zaveže, da prepusti povest v ponatisk ludi Jugoslovanski knjigarni proti posebni nagradi 600 Din za tiskovno polo za naklado do 3000 izvodov. Za presojo povesti se ustanovi posebno razsodišče Ljubljana, na cvetno nedeljo 1930. Uredništvo »Slovenca«* Posebna brezposelna podpora rudarjem obljubljena Belgrad, 12. aprila. Deputacija trboveljskih rudarjev, ki se je to dni podala v Belgrad z namenom, da merodajnim krogom naslika bedni položaj, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo vsled praznovanja šihtov, sc je vrnila. Dobila je v ministrskem predsedstvu zagotovilo, da bo vlada, ki položaj rudarjev umeva, sklepala o posebni brezposelnostni podpori za trboveljske rudarje, dokler bc tra jala sedanja kriza. Kulturna razstava Julijske Krajine v Belgradu Belgrad, 12. aprila. (K.) 27. aprila se bo paviljonu Cvete Suzoričeve na Kalimegdanu v Belgradu otvorila velika razstava, ki se bo imenovala Kulturna razstava Julijske krajine. Razstava bo trajala od 27. aprila do 7. maja. Slike bodo razstavili slovanski umetniki iz Julijske krajine in sicer okrog 140 del, večinoma modernega, pa tudi starejšega stila. Dalje bodo razstavljene publikacije, ki so v Julijski krajini izšle v našem jeziku. Ob priliki te razstave se bodo vršile tudi druge prireditve. Tako bo predavanje o Julijski krajini, o Slovencih in Hrvatih, o njihovi zgodovini in njihovi vlogi v zgodovini. Med drugim bo predavanje o Gregorčiču, dalje eden ali dva koncerta, na katerih se bodo izvajale jugoslovanske umetne skladbe Julijske krajine, ki jih bodo izvajali umetniki, jugoslovanski komponisti iz Julijske krajine. Ob tej priliki bo izšla majhna knjiga s popisom Julijske krajine ter o nekaterih kulturnih in socialnih prilikah. Hrvat. poklonilna deputacija - dva posebna vlaka Zagreb, 12. aprila, r. Današnji »Seljaški Glas«, tednik za prosveto in gospodarski napredek vasi, prinaša obvestila glede odhoda poklonitvenc deputacije v Belgrad. V nedeljo, 20. aprila odide iz Splita poseben vlak ob desetih zvečer. Dubrovniška plovidba jo dovolila brezplačen prevoz vseh članov deputacije do Splita. 21. aprila ob četrt na 7 zvečer sc odpeljeta iz Zagreba v razdobju 15 minut dva posebna vlaka, ki bosta na vsaki postaji stala 2 minuti, kjer bodo vstopali posamezni člani deputacije, ki morajo priti do dotične postaje. List nadalje objavlja :100 novih imen iz raznih krajev, tako, da znaša deputacija nad 1500 oseb. Vsesoftofshi ztet Belgrad, 12. aprilu, d. Poročali smo žc. da jc kralj prevzel pokroviteljstvo miti vsesokol-skim zletom. Kakor poroča Avalu, bo oh pri-J liki Izletu kralj podaril državnemu sokolu za-I stavo. Mitropotit Varnava novi patriarh S kraljevim ukazom je bil imenovan za patriarha srbske cerkve skopljanski mitropolii Belgrad. 12. aprila. AA. Danes ol> 11.45 Je minister pravde dr. Milan Srskič prečital pred arliijerejskini saborjem v Saborni cerkvi uka/. Nj. Vel. kralja Aleksandra 1., s katerim se v smislu izvolitve volilnega sabora na predlog g. ministra pravde v soglasnosti /. g. predsednikom ministrskega sveta imenuje za patrijarlm srbsko pravoslavna eurkve Nj. visoko preo*vešeenstvo Varnava. mitropolit skopeljski. 55e ob 0 dopoldnt so pričeli prihajati v Sa-borno cerkev Stilni volilnega sabora c ivilni in duhovni dostojanstveniki, med tem ko so bili arhie-piskopi že zbrani v pntrijaršiji. Ob 9.30 so prišli člani kraljevske vlade pravoslavne veroizpovedi s predsednikom ministrskega -vela generalom gosp. Petrom Ži* kovičem na fetu. Ob to je minister pruvde g. na p®tu v Jeruzalem, in minister za zunanje zadeve.dr. Vo-ja Marmkovie, ker je v inozemstvu. Episkop Ciril in dr. Voja Marinkovič sta pooblastila druge člaue sabora, da za n.ju glasujejo. Noto je sl«dilo klicanje sv. Duha. Tajnik je izročit članom volilne glasovnice, na kar so čiani volilnega sabora glasovali s piski ganjeni glasovnic v žaro. Po končanem glasovali)« 'rt feievri ugotovili. jiv bilo oddanih ?>7 glasom*. t*setevih # fobitaiaj-veS gla- sov- slvupt»iickt~ni*U-«*>(4il K- \&ritjiv«C ui. sicer-45 glasov, iu iiiiu-opolita . črnogorsko - primorskega dr. Gavrita Dožiča je bilo oddanih 3« glasov. Mi-tropoUt. Dobro bosanski g. Peter Letič je prejel H4 glasov. Predsednik volilnega sabora g. Dožič je s N IjutviI sejo sabora, nakar je volilni sabor p izidu glasovanja obvestil pismeno ministra pravde. Dr Milan Svsfcič o« je s tem dopisom zate« napotil v dvor. Člani volilnega sabora so ostali v oarkvi. 1K15 se je minister pravde dr. Milan Srskič vrnil ie dvora. Podpredsednik sv. sinoda g. dr.. -Dožir. je otvoril sejo svetega arhije-rejskega sabora. Minister pravde goisp. dr. Milan Srskič je sporočil sv. sinodu, da je Nj. Vel. kralj Aleksander prvi na podlagi izida današnjega glasovanja imenoval skopeljskega mitropoliia Var-navo /.a patriarha srbske pravoslavne cerkve. Sve- čeniki so odpeli pesem : Tebe Boga hvalimo , nakar je minister pruvdt dr. Milan Srskič stopil na govorilnico in prečital prisotnim ta-le ukaz: Mi. Aleksander I . po milosti božji in volji naroda, kralj Jugoslavije, na podlagi izvolitve volilnega sabora z dne i'2. aprila 1930, na predlog našega ministra pravde v soglasju s predsednikom našega ministrskega sveta in no podlagi člana zakona o izvolitvi patrijarha srbske pravoslavno tvrkve iinenuje-m za patrijarha srbsko pravoslavno cerkve Nj. preosveščeastvo g. Varnavo, mitro-polita skopeljskega. NaS minister pravde naj izvrši ta ukaz. Aleksander s. r. i'o končanem čitanju ukaza so prisotni burno vzklikali Nj. Vel. kralju in novem« patrijarhu. Dijukon je •/. avona prečital molitev za Nj. Vel. kralja, kraljevski dom in novoimenovanega i>a1 i-i-jarha. nakar so episkopi zapeli >Mnogaja letija in Ispolajeti despota . Npvoimenovaui patrijarh Nj. svetost Varnava so je s pstrijarskegn prestola zahvalil jca izvolitev- članean. volilnega sabora ter izrekel globoko zahvalo Nj. Vel. kralju, nakar je Nj. svetost patrijarh Valuava podelil prisotnim svoj )n'vt patrijarivski blagoslov. Naposled so člani kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Živkovieein na čelu iu 1 ostali pristani poljubili križ v rokah Nj. svetosti 1 patrijarha Varnavo. S len« je bila svečanost pro- | jftasitvo novega patrijarlm tnkijučena. Svečano ustoličeuje patriarha Nj. svetosti Varna ve bo jutri dopoldne v saborni cerkvi s sve- i čano nrhijerejsko liturgijo. Iz življenja novega patrijarha Boleriid, 12. aprila. AA Novi piitrijarh Nj. svetost Varnava je bil rojen 20. avgust« 1880 v | Hevliu. Ljudsko šolo je obiskovat v Plevlju. Bogo- : tUovsko učiteljsko-u> k<*K-aJ -v TrUreutt. leia JJBM,, ,in4o...je .JtouŽal duhovno• akademijo Pefro-jfliulu 1*1« ITOa. a umUfoM »lc*utlidiU hojiosiovja . Od Jeta 1905, do 18. marca UHO. je bil svečenik grškega poslaništva v Carigradu. Nekaj časa je. bil upravitelj' la-niosuje srbske šole. 1-8. marca 1910. ga je ir. volil st. sinod cnrigrajske patrljaršije za t-piskopa beleško-debarske eparhije. . Posvečen je bil 10. aprila lt>10. Po osvoboditvi in ujedinjenju južno Srbije koncem leta 1912. in po odhodu eksar-hijskega eplskopa leta 1913. je opravljal še bilolj-sko in ohridsko eparhi.jo ter del strtmiiške epar-Ulje. beta 1915. je odšel iz južne Srbije z ostalimi narcdninii zastopniki in z vojsko. Leta 1917. je bil delegat srbske cerkve in države na velikem saboru ruske pravoslavne cerkve. Od leta 1919. do leta 1920. je ponovno opravljal vse eparhije južne Srbije. Za skopeljskega mitropolita je bil izvoljen 17. novembra 1920. Organizacije kal. akcije v Italiji Rim, 12. aprila, r. »Osservatore Romano« objavlja pismo Avgusta Ciriaccija generalnemu predsedniku italijanske katoliške akcije. To pismo razlaga bistvo in znake religioznih družb in njihovih odnošajev nasproti katoliški akciji. Po normah, ki jih je dala sv. slolica, tvorijo katoliško akcijo v Italiji 1. tri moške organizacije in sicer: Narodna zveza katoliških mož, Združenje katoliške mladine in Italijansko katoliško vseučiliško združenje, 2. tri ženske zveze in sicer: Zveza italijanskih katoliških Žen, Zveza italijanske ženske mladine in Zveza italijanskih katoliških vscučiliščnic. Razen tega so tudi druga združenja, ki vse v eni skupnosti stremijo za intenzivno duhovno kulturo. -4 vsinj sft o * nemška Berlin, 12. aprila. 11. Danes je bila sloves-no podpisana avstrijsko - nemška trgovinska pogodba. Za Nemčijo jo je podpisal mnanji minister dr. CuVtitis, za Avstrijo pa poslanik dr. Frank. Pogodba obstoji iz pogodbenega besedila, dveh tarifnih prilog iu zaključnega protokola ter razen veterinarskega dogovora razveljavlja vse dosedanje nemško-avstrijske dogovore. Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna? Zadnji čas postaja vprašanje nemščine na naših srednjih Šolah jako aktualno. Čujejo se razni glasovi. Nekateri zagovarjajo nemščino in trdijo, dtl je našemu kulturnemu m posebno pridobitnemu človeku nujno potrebna in da bi bilo treba pouk nemščine na naših srednjih šolali urediti bolj sistematično, da bi se dijaki res naučili nemščine. Drugi so pa zopet za to, da so nemščina sploh odpravi z naših srednjih šol, češ, da jo bol j potrebna iranooščina aH angleščina ali drugi jeziki sploh. Zelo koristno bi bilp, da se o tem veievažnem vprašanju, ki je naravnost eksistenčnega pomena za vsakega izmed nas in za gospodarski napredek našega naroda, čuje mnenje prizadetih krogov in naših kulturnih delavcev ter gospodarskih veščakov. Zato razpisujemo anketo o tem vprašanju: Ali jo nemščina na naših srednjih šolah potrebna? Prosimo vse, ki se za ta problem zani-< mujo,- dn se udeleže le velevužne ankete in nam čimprej j>ošljejo svoje prispevke. UREDNIŠTVO »SLOVENCA«. Gandi pozhm ženske in otroke na odpor Gandi dvomi nad uspehom svojega pokreta Veliki razorozitveni cilj ni bit dosežen, oboroževanje pa se bo le omeiilo London. 12. aprila. A A. Današnje časopisje obširno komentira rezultate pomorske razorožitvene konference, o kateri je včeraj izčrpno poročal prvi lord adiniralHete Ale-xander. : Times : pravijo, da bi se Uspehi konFe-rence zdeli večji, ako ne bi bili zmanjšani za nekaj časa po pesimizmu, ki je trenutno zavladal v svetu glede na usodo konference. Konferenca ie prišla do sporazuma v vseh kategorijah vojnih ladij in dogovorjeni gradbeni program je veliko manjši, kol gradbeni program, ki sla ga predvidevali \vashingtoni«ka iu ženevska konferenca. Sedanja konferenca je izpolnite delo vmshingtonske konference in udpravila tekmovanje v pomorski razorožitvi. Razen gospodarskega efekta je sedanja konferenca tudi dosegla, da bo z izločitvijo pomorskega tekmovanja izginilo medsebojno nezaupanje, kar bo omogočilo nadaljnjim konferencam progresivno razorožitev. List obžaluje. da se Italija in Francija nista priključili sporazumu. :>Times' nadaljujejo, dn je Angliji, Zedinjenim državam in japonski dana v Sporazumu teoretična možnost, da v primeru potrebe povišajo svoje gradbene programe. Sodeč, po sedanjem položaju, nadaljuje list. je malo verjetno, da pride do tega. Motnost da bi italfjknsko-fi ancoskb tekmovanje na morje prisililo Zediujene države. Japonsko in Anglijo, da revidirajo svoje grad- bene programe, se je veliko zmanjšala s tem, da pušča trojni dogovor Franciji in Italiji šc veduo možnost, da se priključita temu sporazumu. Le iz lega razloga, zaključuje list, se lahko opraviči zadnje podaljšanje konference. Liberalni :Daily Chrouicle« izjavlja, da predstavlja trojni sporazum predvsem osebni liiumf ministrskega predsednika MacDonfll-da. Ta sporazum nI >saliio bolje nekaj kakor nič , temveč je resničen uspeh in daleko-sežen dogodek. Trojni dogovor pomenja odlo-filen trenutek v procesu osvoboditve Anglije od Evrope in postavlja odnosa j« treh vodilnih pomorskih držav na pametno in trajno pod-Jago. London, 12. aprila, u. Mornariški minister Alexander je izračunal v svojem govoru v Shefieldu, da bo Anglija iz mornariškega dogovora prihranila 60 do 70 milj. funtov s tem, (la bo stavila iz službe 5 vojnih ladij, ne da bi gradila nadomestne ladje, in s tem, da se tona ža za križnike, rušilce in podmornice zniža od 737.500 na 541.700 ton. Milan, 12. aprila, n. Muasolimjev Popolo crltaliii izjavlja, da rezultat londonske konference pomeni novo oboroževanje Francije in radi tega neizogibno tudi Italije. Tekom londonske konference je Francija razgalila svoj program za prvenstvo na Sredozemskem morju in svoje stremljenje, da bi ponižala Italijo v državo druge vrste, jo izpostaviti nevarno-,ti blokade in s tem omejiti njeno neodvisnost. London. 12. aprila n. V Kalkuti in B*m-baju je prišlo včeraj do hudih spopadov med ilemo&tttuUi in »»Koijfl. V ftattttiti.tkjar ~so studentiT nahujskani s spomenico tamkajšnjega župana, demonstrirali za zadnji boj za svobodo Indije, je bilo ranjenih 18 oseb, med njimi 4 policisti. V Bombavu sla bili obsojeni dve osebi, ker sta kršili solni monopol. Zato je prišlo tudi tam do spopadov. Ranjenih je bilo 22 oseb. Gonili je sedni pozval ženske iu jim posebno priporočal, naj predejo bombaž, ^s^^Jte MM1 jMmval, u»j bojkotirajo inozemsko blago. Kadi neznatnega učinkovanja njegovih »simboličnih« dejanj je zelo razočaran in je že izjavil, da je truden in bolan. Da bi prisilil vlado k nastopil, je sklical za nedeljo na obalo v Ronibayu 100.000 otrok, da bi nabirali sol. Angleški uradni krogi dvomijo, ali 1k> Gandi mogel spraviti skupaj toliko množico. Tesnejša zveza med Italijo in Madjarsko Rim, 12. aprila, n. Grof Bethlen je imel danes drugI razgovor r. Museolinijem, ki je Ira-jal od 11 skoro do poldneva. Nato je Bethlen odšel na slavnostno kosilo, ki ga je priredil njemu ua čast državni tajnik za zunanje stvari Faui. Ob 18.80 je papež sprejel Belhlena v av-dicnci in ga pridržnl pri sebi več kot pol ure. Po tej avdienci ga je sprejel državni podtajnik, kardinal Pacelli. Grof Bethlen namerava odpotovati iz Rima v ]x>nedeljek. Popoldne je Bethleu sprejel zastopnike italijanskega tiska in jim podal nekatere iz-j jave. Rekel je med drugim: iV razgovorih z , Mussollnijem sem z zadovoljstvom ugotovil, da | so se prijateljske vezi med obema državama i okrepile in da medsebojne odnošaje vodi zn-; upanje na obeh straneh, kar je za plodonosno sodelovanje neizogibno potrebno. V tem duhu sva razpravljala o vseh problemih, ki 7:t-niniajo Italijo in Madjarsko. Na polju zunanje politike sva mogla ugotoviti soglasnost stališč obeh vlad. Na gospodarskem polju sva proučevala možnosti za midaljno poglobljonje naših trgovinskih odnošajev in za inteziviranie prometa v reškem pristanišču, kar se tiče oo> sebno madjarskga izvoza v Italijo in itali|an-r skega na Madjaersko.« Windischgrdtz zahteva nagrado Budimpešta, 12. aprila, n. Knez Ludvik WindischgrStz je prišel včeraj v majorski uniformi z vsemi redi in odlikovanji v vojno ministrstvo in v vojaško pisarno državnega upravnika. V političnih krogih se čuje, da hoče Win-discligratz storiti potrebne korake, da se mu vrne vsota 160.000 frankov, ki jih je izdal v po-narejevalni aferi. Tudi se čuje, da se bo vrnil v politično življenje in da se bo pogajal za poslansko mesto, kadar bo kak mandat prost. Jesenice dobe okrajno sodišče Radikali z em botjševikov klone pred gospodarsko mr nosijo VpHv delavskih obratnih svetov se znatno omeji Belgrad, 12. aprila, č. Že dolgo časa se je razmolrivak) o tem, da bi seo kraju« sodišče iz Kranjske gore sedaj, ko so Jesenice postale mesto in sedež važnih gospodarskih in drugih teženj gorenjskega prebivalstva, preselilo na Jesenice, Ta stvar je sedaj, ko se je višje deželno sodišče v Ljubljani pozitivno izreklo zn lo, dn »e okrajno sodište iz Kranjske flore preželi na Jesenice, lolilco dozorela, da je v kratkem čagu pričakovali uresničenja lepa vprašanja. Občina mesta Jesenice je pripravljena, dati okrajnemu sodišču za prvo silo na razpolago svoje županske proslore. Potem pa bo v* j bližini občinske hiše odkupila posestvo, p .rušila tamkajšnjo hišo iu zgradila sodišču primerno stavbo. Zadeva preselitve okrajnega sodišča iz Kranjske gore na Jeneiiico je tako rekoč gotova in je računati s tem, da bo okrajno sodišče na Jesenicah prevzelo vse posle dose« danjega okrajnega sodišča v Kranjski gori, da-i Ije pa tudi veliko poslov okrajnega sodišča v Radovljici, zlasti pa ves bohinjski kot. Govori se celo, da 1k> okrajno sodišče v Radovljici uki-t njeno in da bo konipelenca sodišča na Jesenicah segala celo v območje nekaterih delo sedanjega okrajnega sodišča v Kranju. Kakor poroča finančno ministrstvo, je dalje tudi gotova stvar, da se bo na Jesenicah v najkrajšem času zgradilo poslopje za carinarnico. Ministrstvo je obljubilo, da bo v uajkraj« šem času že razpisalo natečaj za stavbo carinarnice. S tem, da m bo preselilo okrajno sodišče iz Kranjske gore na Jesenice iu du bo dobilo mesto Jesenice obsežno carinarniško stavbo, bodo Jesenice brez dvoma veliko pridobilo na svoieui položaju, Moskva, 12. aprila. 11. Zadnji razglas centralnega komiteja v vprašanju delovanja v tovarnah ne odpravlja v načelu dosedanjega kurza, vendar se lelo razlikuje od dosedanjih radikalnih meiod in kaže jasno, da je prišei časr ko se mora v tovarnah gospodarska potreba bolj uvaževati kakor pa razredni taror strankarske politike. Razglas zahteva, da se čisto politični kurz odpravi v svrho boljšege pospeševanja produkcijo. Pri vodstvi: "ociali-zirane industrije morajo gospodarski razlogi priti mnogo bolj do uvaževanja, kakor se je to godilo doslej, Odredba velja začasno samo za, kovinsko industrijo, ni pa dvoma, da se bo v kratkem razširila tudi na druge industrije. V naredbi se ostro nastopa proti brezmejni komandi delavstva v tovarnah, ki se je splošno udomačila ter so delavci vsako komando smatrali za »pridobitev revolucije. Odredba ugotavlja načelo; d« sme v tovarni odločilno vladati samo en voditelj, to je ravnatelj. Zelo s« zmanjšalo do sedaj običajno vmešavanje strankarskih celic obratnih svetov in strokovnih organizacij. Dalje se zahteva, tl i rav- natelj v bodoče ne bo -'nel prevalili odgovornosti na specialisfe temveč bo moral vsak ravnatelj sam obvladat1 fehničiio stran obrata. V razmeroma kratkem času bodo nesl"okov-hjaiki voditelji tovarn zamenjani s strokovnjaki ali pa s« bo doradarjim ravnateljem dala prilika, da si s specialno izobrazbo pridobijo potrebno strokovno znanje. Odredba govori tudi proti dosedanjemu splošnemu protežirenju strankarskih pristašev pri imenovanjih na vodilna ineata brez ozira na strokovno znanje. V bodoče pri napredovanju delavcev in namc-ščcutcev pripadnost k stranki nc bo igr.da noben« vloge več, temveč bo odločevala samo slrokovna in organizato-rifcna sposobnost. V načelu bodo specialisti glede stanovanj in dobave živil zenačeni z delavci. Dasi se česlo ugovarja, da se nahajajo med tehničnimi specialisti taki elementi, ki škodujejo delavskemu razredu, se bo stremelo za tem, da se specialisti uvrstijo v stranko in jiin da gotovost in zaupanje, da bodo uživali popolno podporo vlade za svoje odredbe, ki so potrebne v službi obratov in produkcije. se posrečil tudi v Zagreba Zagreb, 12. aprilu. A A. že cel« dva ledna gvv-iri Zagreb o nameravanem poizkusu, du se v Zagrebškem Zboru (velesejmu) s pomočjo Kratkih električnih valov z velike daljave prižgejo električne svetilke v veliki dvorani Zbora. luicijutivo za to je dal zagrebški radio-ama-lei stuijent Liebennau, izvedel p« g« je v sodelovanju z asistentom profesorjem Spleitom nocoj v veliki dvorani zagrebškega Zbora, kjer je čakalo nekoliko lisoc ljudi nestrpno uu u resni- * čeuje )>oskusa. Točno ob H), uri 10 min. in 20 sek. se je sprožila aparatura na Morsejev znak V in vse luči v veliki dvorani Zagrebškega Zbora, ki je bila razsvetljena dotedaj samo s tremi svetilkami, so se vžgale. Gramofon je zaigra) jugoslovansko državno himno in publika je burno uklanmalu Liebermauna, ki je dosegel brez vsake reklume isto ko) Marconi pred ledni. Dunajska vremenska napoved. Začiisuo bo več-inoinu j osno vrvnnc. Podnevi /ck> toplo. Konferenca za kodiiika-djo mednar. prava Hang, 12. aprila. A A. Danes se je vršila ponovim plenarna seja konference za kodifi-kaclje mednarodnega prava. Seja je sprejela poročilo komisije z« teritorijalne vode. Haag, 12. aprila. A A. Plenarna seja konference za Uodifikacije mednarodnega prava je izvolila v verifikae.ijski odbor protokola o konvenciji o državljanstvu tud) jugoslovanskega delegata dr. Mileta Novakoviča. itiuiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiciMiiiiiiiiniuiiiiiiHituniiiiitiiitiiiiniiiiiiiiin Primarij dr.Pogačnik javlja, da zdravi odslej tudi z radijem (radium), uspešnim sredstvom proti raku in za sicer težko ozdravljive rane, kožne in druge bolezni. :: O radiju (ra-diumi uu predaval radio v ponedeljek t4. aprila ob pot 7 zvečer. MiMiiniiiiiiiiiHiiitiiMiMMiuiiiiniMiiiittiiiiiiiuiiiiHiaiMiuuiMMiiiiiNiitnn