Leto VIII, št. 159 Ljubljana, petek 8. julija 1927 Cssa 2 SJšf! b= ignaja ob *. nutrai. = Stane mesečno Ou 25-—; za ino-tematvo Din ao-— neobvezno. Oglas) po tariiu. (JpedniStvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravoistvo: LJubljana, Prešernov* ulica št. 54. — Telefon št. 2036. loserainl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 249« Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-, iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180,' Wien,Nr.' 105.241. Ljubljana, 7. julija. Veliko je veselje v klerikalnem Izraelu, da ie v SKS popolnoma zmagal vpliv Stjepana Radiča in da ni prišlo do složnega nastopa vseh naprednjakov v Sloveniji. Ni dvoma, da g. Radie ni porazil samo ideje širokega Naprednega bloka v Sloveniji, ampak je zrušil tudi g. Puclja kot kolikortoliko samostojnega voditelja. Vedno bolj se kaže, da je pogajanja za vstop v napredni blok SKS vodila le navidez, da natrese peska v oči onim svojim pristašem, ki res še čutijo napredno in nočejo biti samo Radičevi avtomatični glasovalci Vodstvo SKS skuša odvaliti od sebe krivdo za neuspeh pogajanj s par neslanimi dovtipi na SDS. Nas pa ni nič sram priznati, da je šla SDS v razgovore z iskrenostjo onega, ki želi dobro stvar, z iskrenostjo, ki zaupa na dano moško besedo, čeprav je zato izpostavljena nevarnosti zasmehovanja. Slovenski radičevci se trenutno vesele, češ vse smo imeli že narejeno, liste pripravljene, kandidature iz Zagreba vse določene, pri tem smo pa SDS vlekli za nos. Mi te «uspebe» g. Puclju privoščimo, a kmalu bo videl, da je njegov «uspeh» obenem njegov popoln poraz. Med nami ni mnogo takih, ki bi odkrito ne priznali, da je velika škoda, da je zmagal Radič nad bivšo SKS. Z ožje-. ga strankarskega stališča bi nam to prav za prav moralo ugajati, a tako smo se priučili o takih slučajih gledati s širšega vidika, da obžalujemo, da je svoj-čas zdrav pokret ^samostojnosti« tako žalostno prišel ob samostojnost. V ostalem pa naj se klerikalci ne vesele preveč. Napredna fronta v Sloveniji je že bila. je in bo in dokler bo kaj Slovencev, ki mislijo s svojo glavo, toliko časa bo obstojala in rastla naša stranka. Uverjeni smo. da bo tudi brez posebnega dela v našem talentiranem ljudstvu vedno na desettisoče takih sa-mostojnežev po mišljenju, ki nočejo biti za priprego politični duhovščini, in to kljub vsem zlorabam cerkvenih sredstev, kljub zlorabi državnih in ostalih javnih moči zoper nje. Res je sicer, da je napredna struja radi obilja inteligence in radi trenutnih razporov bolj nagnjena k razcepom. A vsi ti razcepj so le prehodnega značaja in izginejo, ko minejo osebne razgreto-sti, ki so jih rodile. Isto je treba reči o vodilni poziciji SDS v našem boju, s klenSalizmom in s protinarodnimi strujami. Dočim so malenkostna sovraštva zavajala druge, da so vede ali nevede iskali trenutnega zadovoljstva v podpiranju klerikalizma, je SDS držala neustrašeno svojo zastavo nacijonalizma in naprednosti sredi besnenja vseh nasprotnih elementov. Naj pokažemo samo na žalostno ekskurzijo mariborskih radikalov v nemški tabor, ki je bila neodpustljiv greh nad našo severno mejo. Naj pokažemo na g. Pucija in tovariša ki so strokovno na višini stoječim organizacijam trgovcev in obrtnikov ubili Trgovsko zbornico, na šolskem polju in marsikje drugod pa na vso moč forsirali klerikali-zem, da ne govorimo o grehih proti napredni Ljubljani. V tem omahovanju je bilo odločno na braniku vedno videti SDS in če danes še ne kmalu bodo vsi napredni neorganizirana ali od nas odpadli krogi uvideli, da je vsak uspeh proti SDS vselej tudi uspeh proti narodni in napredni ideji vobče in ostro rezilo, ki žaga vejo. na kateri sami sede. Na vladi in v oblastnih odborih, kot komisarji v Ljubljani in drugod, vselej so klerikalci pokazali, da poznajo le sebe in da trenutne pomočnike, čim so jih izrabili, brž zopet odpremijo brez zahvale in nagrade. Če se je g. Radiču posrečilo odvrniti vodstvo «kmetijcev» od naprednega bloka, s tem še ni rečeno, da se mu .je posrečilo vse pristaše SKS potegniti v Zagreb. Napram tem potezam bo vendarle ostala napredna zavest, ki je kljub vsemu tudi na deželi zelo močna, in mi bomo vseeno imeli 11. septembra jako močan nastop napredne fronte. Kdor res noče, da izgine Slovenija v klerikalizmu in radičevski nepreračun-l.iivosti. ta se bo pridružil tej fronti. Francoski in ameriški poslanik v Zagrebu Zagreb. 7. julija, n. Danes sta bila v Za« grebu francoski poslanik Dard in ameriški poslanik John Prince. Stanovala sta v ho« telu Esplanade. Prince ie danes zvečer od* potoval na Bled. Dard pa ie ostal še v Zagrebu. Popoldne sta oba ogledovala za» grebško okolico. Kompromis med vladnimi radikali v Subotici Beograd, 7. julija p. Kakor žc objavljeno ie nastal^ v subotiškem okrožju spor med noilcem liste Ivanom Radoniičem in tekmecem Belo Striličern. Spor ie rešil Velja Vukičevič. ki je poslal tja službeno inšpektorja ministrstva, in sicer komnromisno s tem. da. je danes določen za nosilca liste •ninister pravde ar. Dušan Subotič. oba kon kurenta pa za srezka kandidata. Vlada zahteva kapitulacijo pašičevcev Brezuspešni poskusi pomirjen) a in sprave. — Zatišje po viharju v glavnem odboru NRS. — Velja Vukičevič hoče izriniti iz parlamenta vse pašičevske voditelje Beograd, 7. julija, r. Vsi politični krogi razpravljajo o sinočni seji ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Vse je pričakovalo, da bo glavni odbor storil definitivne sklepe. Do tega pa ni prišlo. Med raznimi skupinami radikalne stranke obstojajo taka nasprotja, da je razpad neizbežen. Vprašanje končne solucije je odloženo za osem dni. V tem času bo Aca Stanojevič še enkrat poskusil izravnati nesoglasja s predsednikom vlade, Veljo Vukioevičem in najti primerno sodelovanje med vlado in glavnim odborom, oziroma pašičevci. Politični krogi pa so uverjeni, da do tega sodelovanja ne bo prišlo in da bodo pašičevci ta čas izkoristili za obtožbo, ki jo bodo objavili proti vladi v obliki volilnega proglasa. S tem se hočejo rešiti odgovornosti za dogodke v Valjevu i po notranjosti Srbije. Glavni odbor je parkrat poskusil povabiti člane vlade na svoje seje in jim je ponudil svobodno diskusijo, kar pa so člani vlade odklonili. Tudi to je znak težkega prepada med glavnim odborom in vlado. član glavnega odbora je izjavil po seji: «Sedaj čakamo. V toku osmih dni bomo zbrali gradivo in na podlagi tega gradiva bomo storili 13. julija definitivne sklepe. Ta dan bo usoden za nadalj-ni obstanek stranke. Vi ste videli, da le seja potekla mirno in da so govorniki branili principe stranke. Mi nismo govorili o sebi, nego o svobodi in o delu vlade, ki svobodo gazi. Tega ne mo- Znasnerifa Radiceve slabosti Rude Bačinič, včeraj še izobčen, je danes zopet v milosti in med kandidati. — Radičevska pogajanja s komunisti, Nemci in Madžari litično informirane kroge mala senzacija. Velika senzacija pa je bila, ko se je izvedelo, da ie St. .Radič svoje mnenje spre. menil in da bo Bačinič sedaj vendarle kandidat na sigurnem mestu radičevske liste za severno Dalmacijo Ta nenaden in nenavaden Radičev umik s-plošno tolmačijo kot znamenje slabosti. Radič se je očividno uveril, da njegove pozicije med volilci niso tako čvrste, da bi si smel nakopavati nasprotnike v lastnih vrstah. Kot znak radičevske slabosti se tolmačijo tudi Radičev,'1 pogajanja s komunisti za skupen nastop pri občinskih in skupščinskih volitvah v Zagrebu ter z Nemci in Madžari za volitve v Sremu in Vojvodini. Radič sam sicer ta pogajanja demantira, informirani krogi pa vztrajajo na trditvi, da so se in se še vršs. remo več prenašati. Zahtevamo, da se spoštuje položaj narodne radikalne stranke, da se spoštuje narod in njegova volja in da se policijske oblasti ne mešajo v volitve. Vlada si je s svojim dosedanjim delom izpodkopala avtoriteto med narodom. Lahko žrtvujem svojo glavo, načel svoje stranke pa ne. Nas bo ostalo malo, toda morala bo močna. Mi smo se odločili na pošteno in lojalno borbo za principe naše stranke. Ali se spominjate, da smo nekoč šteli v Beogradu komaj 360 pristašev?* Danes ni bilo nikakih pomembnejših političnih dogodkov. Splošno mnenje je, da so pašičevci izgubili borbo z vlado in da ima Velja Vukičevič veliko premoč nad glavnim odborom. Vukičevič niti ne prikiva, da hoče iztisniti iz parlamenta najuglednejše pašičevce Marka Trifkoviča, Velizarja Jankoviča. Nasta-sa Petroviča, dr. Kojiča, Jovana Cirko-viča, Ranka Trifunoviča, Miljutina Dra-goviča, dr. Janjiča, Momčila Ivkoviča in Ljubo Popoviča. Zato se večina pašičevcev tako energično protivi sporazumu z vlado, ker ve, da gre za njihove glave. V vladnih krogih izjavljajo, da bo imel Vukičevič sicer še en sestanek z Aco Stanojevičem, da pa vlada nima potrebe popuščati in da more biti zato govora samo o kapitulaciji glavnega odbora. Danes popoldne se ni zgodilo ničesar pomembnega. Predsednik Velja Vukičevič je lovil ribe . . . Zagreb, 7. julija n. Glavni odbor radičevske stranke je danes nadaljeval in končal svoja posvetovanja. Razpravljal je le o organizaciji volilne borbe in o sporih, Id so nastali po raznih srezih glede sreskih kandidatur; Zato o današnji seji ni bil izdan noben' komunike. Pač pa je v Dolitičnih krogih vzbudilo precejšnjo pozornost dejstvo da je snoči prispel v Zagreb dosedanji radičevski poslanec Rude Bačinič iz Dalmacije in da se je danes dopoldne sestal s St. Radičeni. Bačinič ie bil tajnik poslanskega kluba HSS in eden izmed voditeljev. »druge klase«. padel pa ie bil pri Radiču v nemilost in ga zato pri včerajšnjem postavljanju kandidatov nisn upoštevali niti kot sreske-ga kandidata, kaj šele kot nosilca liste.-Umevno je, da ie bil njegov današnji sestanek s St. Radičem radi tega za vse po- -es- Angleiki vpliv v evropski London, 7. julija, s. «\V e s t m i n s t e r Gazzettes piše, da bi bilo umestno, ako bi se v kratkem v spodnji zbornici vršila debata o zunanji politiki. List piše med drugim: Ako namerava Poincare vložiti svoj veto v vprašanju Porenja ali pa sta* viti Nemcem nemogoče ali poniževalne po« goje, potem bomo imeli leta zapletljajev, ki se bodo končala šele tedaj, ko bo pri« šel termin za izpraznitev Porenja. Chain« berlain je izjavil novinarjem, da upa, da bo kmalu mogel ugotoviti, da se uveljavlja angleški vpliv. Kaj se godi v Rusiji? Novi atentati in nove justifikacije. Karšava, 7. julija, d. Kakor poročajo iz Moskve, je bil znani sovjetski funkcijonar Noimski, tajnik komunistične stranke v Ljeningradu od neznanih storilcev napa« den. Zadek sta ga dva revolverska strela in ga težko ranila. Napadalci so pobeg« nili. Oblasti so aretirale pod sumom ude« ležbe mnogo inozemcev. Če bo Noimski podlegel poškodbam, nameravajo sovjet« ske oblasti več aretirancev brez vsakih formalnosti ustreliti. Berlin, 7. julija, d. Po poročilih iz Mo< skve je GPU v Gubski v severnem Kav« kazu dala justificirati vse protiboljševiške upornike. Vodja revolucionarjev je izvr« šil samomor. 40 oseb je bilo brez zaslišan nja in brez vsakršne razsodbe ustreljenih. Po istih poročilih je bil v Taškentu justi« ficiran bivši caristični polkovnik Hevden. ki ie bil pod napačnim imenom v službi sovjetov kot sodnik v Sanjari Moskva. 7. julija, s. Državna politična uprava je aretirala oba morilca, ki sta 10. junija v bližini Moskve' umorila Turova. Morilca sta bila že večkrat radi roparske« ga umora obtožena. Pri aretaciji sta se si» lovito branila. Oba sta priznala umor. Pogajanja za bolgarsko-turško trgovinsko pogodbo Sofija, 7. julija, (be.) 10 julija se prične« jo v Angori pogajanja med bolgarsko in turško delegacijo za sklenitev bolgarsko« turške trgovinske pogodbe. Rumunske volitve Bukarešta, 7. julija, (pa.) Rumunske zbornične volitve so se izvršile v popol« nem red-j. Jutri se vrši štetje glasov. Konč« ni izid in razdelitev mandatov bo znan v pondeljek. V nedeljo se vrše volitve v senat. Bukarešta, 7. julija, s. Po vsej državi so se danes vršile volitve, ki so potekle mir« no. Razven majhnih incidentov ni prišlo do nobenih težjih spopadov. Problem pomorske razorožitve 2enera, 7. julija, (lo.) Včeraj se tehnični odbor pomorske razorožitveue konference ni sestal. Nadaljevala so se posvetovanja med voditelji delegacij, ki so v glavnem razpravljali o vprašanju križark. Angleška delegacija je predlagala dvoje načrtov za omejitev napadalne sile križark. Prvi predlog znatno omejuje tonažo in topovsko oborožitev sedanjih križark. Drugi predlog omejuje topove na osem palcev. Angleški krogi menijo, da bi ta predlog v veliki meri olajšal vojna bremena posameznih držav in da bi občutno omejil breme pomorskih oboroževanj. Posebni zemljepisni položaj angleškega naroda in potreba, da obvaruje svoja komunikacijska pota, zahteva, da razpolaga Anglija s potrebnim številom križark Anglija rab) za svoje svrhe najmanje 7i križark. od katerih je 48 že zgrajenih, medtem ko so še v gradnji. Ameriški predlog, da se določi tonaža križark na 10.000 ton, je neumesten, ker bi privedel nujno do nasprotnih ciljev, kakor pa jih zasleduje pomorska razorožitve-na konferenca. London, 7. julija, (lo.) Ministrski predsednik je naznanil v spodnji zbornici, da se vrši debata o razorožitvenem vprašanju v spodnji zbornici v pondeljek. Washington, 7. julija, (lo.) Vojno ministrstvo je sklenilo zgraditi letalo tipa Fokker, ki bo nosilo pet strojnic in 3000 funtov eksplozivnih snovi za bombardiranje mest in vojnega brodovja. Letalo bo dolgo 73 čevljev z dvema motorjema od 950 konjskih sil. Polet iz Anglije v Ameriko I.nndnn, 7. julija, (lo.) Stotnik Macin« tosh je naznanil, da bo tekom prihodnjih tednov poskušal polet iz Anglije v Ame« riko. Poostritev preganjanja Jusoslovenov v Italiji Sestanek fašističnih tajnikov in prefektov iz Primorja v Rimu so razpravljali tudi o vprašanju nastopanja napram jugoslovenski narodu! manjšini. Jutri bo ministrski predsednik Mussolini sprejel fašistične tajnike. V Rimu so tudi prefektj iz Trsta, Gorice, Reke in Pule. Tržaškega prefekta je Mussolini sprejel že danes ter se z njim razgovarjal eno uro. Rim, 7. julija, s. V liktorski palači se je sinoči vršil sestanek fašističnih tajnikov iz Trsta, Gorice, Reke, Pule in Za-dra. Sestanku je predsedoval glavni fašistični tajnik Turati. V političnih krogih zatrjujejo, da so tajniki razpravljali o gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se tičejo Julijske Krajine in Dalmacije. Po vsej priliki Politični procesi v Italiji Obsojen slovenski akademik v Trstu. — Odmev Zanibonijeve-ga procesa. — Razprava proti Turatiju Trst, 7. julia. o. Pred tukajnšjim sodiščem se je danes vršila razprava proti skupini tržaških »mladincev, ki so se lanskega leta udeležili sestanka v Škofih pri Kopru. Hoteli so ustanoviti v tisti vasi mladinsko-prosvetno društvo. (Čitatelji se bodo gotovo še spominjali, ker smo svoj čas o njem poročali. Op. ured.) Reden potek sestanka je onemogočil orožoiški brigadir, ki je z dvema drugima vdrl z revolverjem v roki v sobo, kjer se je vršil sestanek, aretiral nekatere ter sklenil odpeljati aretirane omladince v koprske zapore. V Kopru so jih naslednjega dne izpustili, a vložena je bila proti njim ovadba, češ, da so organizirali tajni sestanek. Vseh obtožencev je bilo 24. Tržaško sodišče je danes vse oprostilo razen enega, '23-letnega akademika Romana Pahorja. Obsojen je bil n» <*no leto zapora in na 100 lir globe, a oboje pogojno. Rim, 7. julija, o. Pred izrednim tribuna-lom za zaščito države 6e je danes vršila ob-ravnava proti Hektorju Zanuttiniju iz Čedada. Obtožen je soudeležbe pri pripravah za atentat, ki ga je izvršil bivši major Zani-boni proti Mussoliniju. Obtožba je bila vložena na podlagi izjav raznih prič tekom Za-nibonijevega procesa, predvsem pa na podlagi izpovedi Quaglie, policijskega agenta, ki je bil v družbi Zanibonija in ga v zadnjem trenotku ovadil policiji. Zanuttini je trdil, da je nedolžen. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na 8 let in dva meseca ječe. Rim, 7. julija, a V kratkem prične pr®d sodiščem v Savonni proces proti socialističnemu voditelju Filipu Turatiju, ki je svoj čas iz političnih vzrokov zapustil Italijo, ter proti vsem onim osebam, ki so mu pomagali pri begu v Francijo. Štirje obtoženci so pobegnili, ostali pa so konfinirani v kolonijah. Vprašanje razorožitve Nemčije Nemški državni zbor je sprejel zakon o vojnem materijalu v smislu mirovne pogodbe položaj pa bodo socijalni demokrati glasovali za ta zakon, dasiravno znači v svojem bistvu zatajitev suverenitete Berlin, 7. julija, d. Državni zbor je v svoji včerajšnji in današnji seji razpravljal o zakonskem predlogu glede vojnega materijala. Ta zakon rezultira iz obveznosti, ki jih je prevzela Nemčija z mirovno pogodbo in tvori v bistvu zaključno fazo nemške razorožitve. Narodni socijalisti so nastopili odločno proti sprejemu takega zakona, češ da ponižuje nemški narod in nemško državo. Poročevalec zunanjega odbora poslanec Dauch je v svojem poročilu naglasi!. da bo Nemčija s sprejemom tega zakona definitivno rešila vprašanje razorožitve in s tem zadostila vsem določbam versajske mirovne pogodbe in lahko nato z večjo odločnostjo zahtevala izpraznitev zasedenega nemškega ozemlja. V imenu socijalnih demokratov je podal izjavo poslanec Stampfer, ki je v sv^iem govoru naglasil. da smatrajo socijalni demokratje ta zakon, ki je omejen samo na Nemčijo, za krivičen, kakor so sicer poborniki ideje popolne razorqr žitve. Toda ta razorožitev bi se morala izvesti istočasno in enakomerno v vseh državah. Z oztrom na zunanje politični v vojaških zadevah. Smešno pa je, če bi Nemčija po sprejetju tega zakona imenovala svoje vojaške atašeje pri poslaništvih v inozemstvu. Demokratski poslanec Richthoffen je povdaril, da je sprejetje tega zakona neobhodno potrebno, če hoče Nemčija ostati zvesta svoji dosedanji politiki sporazuma. Komunist Schneller je napadel vlado, češ da Nemčija oborožuje Kitajce in ostale sovražnike sovjetske Rusije. Zakon je bil nato v drugem in tretjem črtanju proti glasovom narodnih socijalistov. komunistov in nekaterih nemških naci-jonalcev sprejet. Berlin. 7. julija (be.) Pri današnjem poimenskem glasovanju je bil zakon o vojnem materijalu s 349 proti 44 glasovom sprejet. 8 poslancev ni glasovalo, Proti so glasovali enotno le komunist^ Berlin, 7. julija (be.) Svet senjorjev državnega zbora je sklenil, da se v so« boto zaključi poletno zasedanje parla. menta. Strahoviti viharji v zapadni Evropi Velika škoda v severni Franciji in južni Angliji. — Vihar povzročil tudi veliko železniško nesrečo Pariz, 7. julija, s. Včerajšnji vihar je v Parizu in v provinciji napravil večjo ško« do, kakor se je prvotno mislilo. Mnogo cest je vsled enournega močnega naliva iz« premenjenih v potoke. Kleti so pod vodo. Na cestah v južnem delu Pariza se je vdrl tlak. Promet so morali ustaviti. Strela je na dveh krajih povzročila požare, ki pa so bili zaradi močnega dežja kmalu udu« šeni. 4500 telefonskih prog je prekinjenih. V okolici Pariza so nasadi zelo poškodo« vani. Nevihta je prišla s Pirenejev ter je šla po vsej Franciji do belgijske meje. Pariz, 7. julija, (be.) Zaradi strahovite« ga viharja, je francoska zbornica prekini« la svoje delo. Vihar je bil tako strahovit, kakor ga ni pomnil Pariz že dolgo let. London, 7. julija, (lo.) V južni Angliji in v severni Franciji so divjale strahovite nevihte, s strelami in močnim grmenjem. Tekom bliskanja se je videlo francosko obrežje. Več ton skalnatega obrežja se je v bližini Margeta zrušilo v morje. Najhuj« š; vihar in dež je bil v Clactonu on sea v pokrajini Essex, kjer je padlo tekom 13 ur za polovico več dežja kot tekom cele« ga meseca julija. Voda je popolnoma po« plavila ceste in polja. Berlin, 7. julija, s. Kakor poroča aMag« deburger Zeitung« iz Wemigerode, se je včeraj popoldne nad Harzem utrgal oblak. Potoki so bil izpremenjeni v deroče reke. Velik del NVernigeroda je pod vodo. Ne« kaj hiš je že do strehe pod vodo. Ob 20.30 je vlak v dolini Thumkulen med Harzer« ode in Schierke skočil s tira. Strojevodja, kurjač in nekaj potnikov je bilo ubitih. Več potnikov pogrešajo. (Glej tudi poro« čilo na drugem mestu.) Običajne portugalske zarote Lizbona, 7. julija, o. Listi poročajo, da je policija aretirala 13 veljakov, ki so ob« dolženi, da so pripravljali revolucijo in so v to svrho vzdrževali stike s posebnim re« volucijskim odborom, ki ima svoj sedež v Parizu. Lizbona, 7. julija, (be.) Oblasti so danes aretirale 13 oseb. ki so obdolžene, da so pripravljale revolucijo. Vodja tega pokre« ta AJfonzo Costa je baje v Parizu. Lizbona, 7. julija, (be.) Policija je areti« rala Spanca AJbino, ki se je hvalil, da je umoril bivšega ministrskega predsednika Dato. Albino je proti aretaciji protestiral in izjavil, da se prišteva političnim begun« cem. V slučaju, da ne bo izpuščen, je za« grozil z gladovno stavko. Levine se vrne z letalom v Ameriko Pariz, 7. julija s. Spremljevalce Cham« berlina Levine je včeraj izjavil, da bo s francoskim pilotom letel na letalu »Colum« bia» iz Pariza v Ameriko. Rumunsko-madžarski spor v spodnji zbornici London, 7. julija, (lo.) V spodnji zbor« niči je bila stavljena interpelacija glede rumunsko«madžarskega vprašanja, ki je sedaj v razpravi pred Društvom narodov. Tajnik za zunanje zadeve Locker Lamp« son je izjavil, da se je razprava o tem vprašanju preložila na prihodnje zasedanje Sveta Društva narodov, da se omogoči za« stopnikom Rumunije in Madžarske, da se posvetujejo s svojimi državami. Tiskovne omejitve na Poljskem Varšava,- 7. julija, d. V izrednem zase« danju sejma je predložen tudi tiskovni de* kret o razširjenju napačnih vesti. O obeh teh dekretih je razpravljala juridična ko« misija sejma. Tiskovni dekret, ki ga je podpisal predsednik republike že 5. maja, bo v sejmu noveliran, dočim je bil dekret 0 razširjenju napačnih vesti v komisiji z vsemi glasovi odklonjen. V poročilu se na« glaša, da tvori ta dekret dobesedno kopijo znane reakcijonarne avstrijske uredbe iz 1 1852. ter da je še mnogo rcakcijonarnej« ši, neg n omenjeni avstrijski. Sejm bo na eni svojih prihodnjih sej razpravljal o obeh teh dc!;rctfb / Za Albanijo in Madžarsko - Grška? c. d. — V Trstu, 6. julija. Prvj cilj italijanske balkanske politike pod fašističnim režimom je bila osvojitev trdne baze na samem balkanskem ozemlju za nadaljno vsestransko politično in gospodarsko ekspanzijo in penetracijo. To baso si je Italija osvojila v Albaniji, kjer so milijoni iz italijanskega državnega zaklada dosegli popoln uspeh. Odtod naj bi se pletle niti italijanskega osvajanja na vse strani, dokler bi ne bila edina balkanska država. ki bi se mogla upirati italijanskemu prodiranju proti vzhodu. Jugoslavija, tako opletena od vseh strani, da bi ji bil tudi že vsak poizkus odpora popolnoma onemogočen, ker bi stala sredi prijateljev Italije popolnoma osamljena. Za Albanijo je prihajala Rumunska, ki je pod vlado skrajno italoiilskega generala Averesca v zahvalo za italijansko priznanje besarabskega dogovora že skoraj popolnoma splavala v vode italijanskega prijateljstva. Da se ni gospod Mussolini prenaglil s sklenitvijo prijateljskega pakta z Madžarsko in ž njo dvignil rumunskega javnega mnenja proti sebi, bi danes iz Bukarešte po Donavj navzgor brez dvoma vela podobna ostra sapa, kakor veje že dobrih devet mesecev iz Tirane. Istočasno, ko so se pletle vezi med Rimom in Bukarešto na eni, med Rimom in Budimpešto na drugi strani, je gospod Mussolini skušal segreti še vsa tri ostala balkanska železa, da bi jih ob ugodni priliki uporabil proti Jugoslaviji. V Sofiji je italijanska diplomacija delala na vse kriplje. da bi preprečila pripravljajoče se zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo, da, celo rodbinske zveze med bolgarsko in italijansko vladarsko hišo naj bj pomagale, da bi se Bolgarska čim trdneje navezala na Italijo in tako odvrnila od najnaravnejšega razvoja položaja. iskrene sprave in sprijateljenja z Jugoslavijo. Kakor pa se vsaj zdi, ti italijanski napori vendar niso dosegli zaželjenega uspeha ali pa vsaj ne v pričakovanem obsegu. Poizkus, da bi se pritegnila tudi Turška v obroč, ki ga hoče skovati Italija okoli Jugoslavije, se je očividno izjalovil. Aranžiral se je sicer poset turškega prosvetnega ministra v I taliti, namigavalo se je o njegovi posebni misiji, italijanski tisk je naravnost tekmoval med seboj v' poveličevanju Kemal paše in njegove vladavine, toda stvar je počasi splahovala in se končno izpremenila v ogorčenje, češ da se med Angoro in Beogradom pripravlja neka prijateljska pogodba, ki je gotovo v največjem nasprotju z italijanskimi težnjami. Tako je ostala le še Grška. Po kriški aferi so ostali odnošaji med Grško in Italijo precej napeti. Prišlo pa je pozneje vmes solunsko vprašanje in trajna napetost med Atenami in Angoro. ka je nestalnim grškim vladam dajalo povod, da so si skušale zagotoviti naklonjenost Rima. Tako se je potem dogodilo, da so se vršili lani v Rimu oni prijateljski razgovori med tedanjim grškim ministrom zunanjih stvari Ru-fosom in Mussolinijem. ki pomenjajo vsekakor važen preobrat za grško zunanjo politiko in še tem važnejši, ker se, kakor vse kaže, stvar ni zaustavila na sami obnovi prijteljskih odnošajev, temveč se razvija dalje, v širino in globino. Italijanski tisk sedaj napoveduje, da v kratkem posetita Rim grška ministra Mihalokopulos in Kafandaris, minister zunanjih stvari in finančni minister. Sodeč po pisavi italijanskega tiska, se pripisuje v Rimu temu posetu precejšnja, velika važnost; drugače bi italijanski listi ne govorili o grških ministrskih gostih v tako navdušenem in po-veličujočem tonu: Mihalokopulos, ki vodi usodo grške republike od meseca decembra sem, bo v nekaterih dneh gost Rima, kamor prihaja, da poseti, da izpozna gospoda Mussolinija. t njim prihaja finančni minister Kafandaris, visoka ličnost grškega kabineta, ki navaja Grško k tvorni ureditvi. »Mihalokopulos je gotovo ena najav-toritativnejših političnih osebnosti v republikanski skupini. Kot vodja konservativne stranke predstavlja v vladi manj fanatično, spravliivejšo strujo. Bil je morda prvi grški avtoritativni politik, ki je začel Italijo presojati po njeni pravi vrednosti. Prevzel je oblast v času, ko se odnošaji med obema državama gotovo niso mogli imenovati prisrčni. Diplomatski stiki so se komaj obnovili. Mihalokopulos v tistem času ni skrival koristnosti, ali bolje, potrebe, da se upostavijo dobri odnošaji z Italijo in je za časa svoje vlade od oktobra 1924. do junija 1925. zelo deloval v tem smislu.. Temelj za zopetno zbližanje je brez dvoma poiožil Mihalokopulos v govoru, ki ga je izpregovoril na banketu, katerega je on priredil italijanski misiji. Ali izpregovoril je še neki drug govor, pravo pravcato improvizacijo, na krovu italijanske vojne ladje «Ancona», admiralske ladje italijanske eskadre, v katerem se je dal zanesti po svojem juž-njaškem značaju in je z navdušenjem govoril o italijanski mornarici m italijanskem kralju, katerega je imenoval ». Ce se torej sme verjeti tem vestem italijanskega tiska, ima Italija v grškem ministru zunanjih stvari, gospodu Miha-lokopulosu, velikega, iskrenega prijatelja in občudovalca, in 6e je tudi res, da ob posetu grških ministrov v Rimn ne gre samo za čin mednarodne vljudnosti, bi se pač dalo sklepati, da gre za nekaj podobnega, kakor je šlo tedaj, ko je italijanski tisk z enakim navdušenjem pisal v prijateljstvu rumunskega generala Averesca napram Italiji in navdušenju madžarskega grofa Bethlena za Mussolinija in njegov režim. Pa ne da prihajata Mihalokopulos in Kafandaris v Rim, da se iz tega poseta izcimi zopet kaka pri ljubljanski direkciji od 114 milijonov na 80, to je za 34 milijonov. Huda redukcija je zadela nadalje tako zvane premogovne premije, s katerimi so si pomagali naši vrli strojevodje, kurjači, kurilniški načelniki in kontrolni organi vsaj do znosljivega oKSistenčnega minima. Vsled proračunske nemožnosti so te premije sedaj tako črtane, da so pogosti slučaji, ko mora strojevodja plačati kazen radi preveč uporabljene količine premoga. Torej mesto premij za štednjo še kazni!! Orodje, ki je potrebno za stroje, sploh nj bilo kompletirano. stroji se morajo radi popolne derutnosti na progah, kakor med Mariborom in Ljubljano menjati kar po trikrat in še več. Za vsak nedostatek so zopet odgovorni strojevodje in pomožno osobje. Za .1 1927 je kleroradikalna vlada predvidela nič manj kot 1,700.000 Din glob, od teh 480.000 Din samo na področju ljubljanske direkcije. Mesto da je kleroradikalna vlada predvidela kredite za humanitarne. oziroma za bolniške fonde, Jih je totalne izpraznila ter zanje rezervirala pro računjeoe (!) disciplinarne kazni. Klerikalni avtonomisti so potem centralizirali vso dobavo premoga. Slabo dobavljeni premog gre po navadi brez kaloričnega učinka skozi dimnik, pomanjkanje premoga mora zopet plačati strojno osobje! Klerikalci so vpili vsa leta na nesposobnost Beograda, pri prvi priliki pa so šli centralizirat dobave, med temi tudi pr moga. Vsled pomanjkanja kreditov so bili reducirani vsi čistilci strojev, kar je odslej dolžnost strojevodji in kuriačev. Klerikalni dalekovidneži so seve pri tem pozabili na nabavo primernega čistilnega materija. la tako, da morajo strojniki nositi od doma svoje stare krpe in drugo orodje, da jim stroji kar sredi proge ne obstanejo. Avi-zerjev ie bilo prej po šest, sedaj je samo eden za vsako kurilnico, kar povzroča ne-ra-cijanalno obremenitev strojevodji. Vsak nov sprejem rokodelcev je prepovedan. Samo kurilnica II. v LJubljani bi ra bila nad 40 ključavničarjev. Akordne do klade so ukinjene. Nadurno delo ie prepo. vedano. V progovni službi so bili delavci deloma popolnoma reducirani, preostalim je bilo reducirano delo tako, da delajo po tri dni na teden. Kako naj žive ti reveži? Kaj ne, prekrasna socijalna politika klerikalnih* ministrov! Dr. Korošec si še drzne trditi, da ima SLS »socijalna načela in principe socijalne pravičnosti«. Odpuščenih Je bilo ca 40 odstotkov! Delavskim rodbinam so odvzeli režijske karte. Reducirali so jim tudi prejemke, vse to na podlagi »proračunske nemogočnosti«. Naravno, da je grda neistina in zlobnost valiti krivdo za to proračunsko nemožnost na višje uradnike ali direktorje. Hakelc tiči v proračunu ministrstva saoforačaja, ki ga Je sprejel kleroradikalni režim. Reducirane so nadalje akordne doklade rokodelcev. Te doklade so znašale do 20 odstotkov dosedanjih prejemkov. Rokodelcem Je bal obljubljen pravilnik o primerni prevedbi njih profesionalnega značaja. Mesto tega so jim bile ukinjene tako akordne doklade, kakor zabranleno vsako čezurno delo. Iz naslova premogovnih nagrad so odvzeli strojevodjem in kurjačem do 55 odstotkov njihovih prejemkov. Direkcije so že vložile proračune v smislu potreb, toda kleroradikalna vlada v Beogradu je te proračune črtala in posledice so sedaj tu! to, da »Slovenec« nikoli ne naide besedice obsodbe proti našemu katoliškemu življu v Italiji. Mi Primorci, ki živimo v svobodni domovini, bi radi videl, da se »Slovenec« enkrat obrne tudi do višjih cerkvenih instanc v Italiji in da jih opozori na njihovo dolžnost. Ce fašisti zahtevajo po vsej Istri italijanske pridige za par orožnikov ali im-portiraitih miličnikov iz Južne Italije, zakaj ne povpraša »Slovenec« tržaškega škofa, kako more dopustiti to kampanjo »protikr-ščanskih fašistov«? »Slovenec« ie že tolikokrat napisal, da Je Vatikan največja sila na svetu. Zakaj se ne postavi proti brezbožnemu fašizmu, zakaj ne nudi našemu brezpravnemu narodu pod Italijo v njegovih cerkvenih in verskih stiskah pomoči in tolažila? Spremembe v zunanjem ministrstvu Beograd, 7. julija, p. Dosedanji svetnik našega poslaništva v Rimu Milan Jovičič je imenovan za direktorja političnega ode« lenja v zunanjem ministrstvu, dosedanji direktor Božo Buzic pa je imenovan za svetnika našega poslaništva v Rimu. Italijanska izzivanja Sušak, 7. julija, n. Danes je nad Suša« kom zopet letel italijanski vojaški hidro« plan, ki je prišel iz Pulja. Italijanski voja« ški avijoni navzlic vsem internacionalnim predpisom letajo nad našim ozemljem in sicer zelo nizko. Nikičevci kandidirajo kot zavezniki vlade Beograd, 7. julija, p. Pregovori, ki jih je grupa dr. Nikiča vodila s hrvatskimi fe« deralisti o skupnem nastopu pri volitvah, so bili zopet prekinjeni. Hrvatski federa« listi so stavili take pogoje, da jih nihče ni mogel sprejeti. Sodi se, da bo dr. Ni» kiča pri volitvah podpirala vlada. Kavalirski akt nemške vlade London, 7. julija, d. Tukaj zaseda med« narodna novinarska konferenca, katere se prvič po zaključku svetovne vojne udele« žujejo tudi zastopniki nemškega tiska. Na današnji seji je predsednik zveze nem« škega tiska Paul Richter izročil predsed« stvu mednarodne novinarske konference ček, naglašajoč, da tvori ta znesek vsoto, ki jo je nemška vlada za časa vojne za« plenila mednarodni tiskovni uniji. Ta akt nemške vlade je izzval pri zbranih zastop« nikih splošno odobravanje. Iz Poljske Varšava, 7. julija, s Finančno ministr« stvo demantira vesti o nameravani demi« siji finančnega ministra. Vojaški atašeji »premaganih držav" v Londonu in Rimu Budimpešta, 7. julija, d- Glede imenovanja vojaškega atašeja pri londonskem poslaništvu, je bil dosežen načelni sporazum. Berlin, 7. julija, d. Listi se obširno bavija z imenovanjem nemških vojaških atašejev pri poslaništvih v Londonu in Rimu. Vest, da je bilo 14 nemških oficirjev povabljenih k angleškim letalskim manevrom, vzbuja v levičarskih krogih precejšnje vznemirjenje. Nenavadna prijaznost uradnih angleških krogov do nemških vojaških krogov vzbuja bojazen, da skuša Anglija s tem pridobiti Nemčijo za svojo protirusko politiko. Socialistični listi svare vlado pred nepremišljenimi koraki in naglašajo, da se razorožena Nemčija ne sme spuščati v nobene vojaške kombinacije in špekulacije, ker je jasno, da bi postala Ie igrača v rokah do zob oboroženih velesil. Velika železniška nesreča Nemčiji Berlin, 7. julija, s. O železniški nesreči v Harzu poroča železniška uprava, da je šest mrtvih, listi pa poročajo o desetih žrtvah ter dostavljajo, da je še več mrtvih pod razvalinami vlaka. Večina ponesrečen« cev so Ietoviščniki iz severne Nemčije. Ker je bil železniški nasip pri vremenskih katastrofah že večkrat poškodovan, je po« slala železniška uprava eno lokomotivo naprej, ki je prevozila vsa mesta, ki so so smatrala za nevarna. Samo do onega kra« ja, kjer se je dogodila nesreča in ki leži zelo visoko, vsled česar se ni smatral za nevarnega, lokomotiva ni vozila. V eni uri je voda popolnoma podjedla nasip. Tu« di v okolici je naliv napravil veliko škode. Daleč naokoli so polja in ceste pod vodo. Izgredi na bukareški univerzi Bukarešta, 7. julija, s. Ob priliki rigo« rozov je prišlo na medicinski in juridični fakulteti- do velikih izgredov. NacijonaJi« stični dijaki so preprečili židovskim dija« kom, da bi se javili pred izpitno komisijo. Nekaj zidov je bilo napadenih. Židovski dijaki so prosili za nove termine. Dekana obeh fakultet sta na intervencijo prosvet« nega ministrstva sklenila, da bosta vso devo predložila akademskemu senatu. Spori med fašisti SapoH, 7. julija, o. Zaradi notranjih sporov v tukajšnjih fašističnih organizaci« iah je generalni tainik fašistične stranke Turati razpustil vodstvo napoljskega fašja ter imenoval komisarja. Politične beležke Nemci nastopijo samostojno V nedeljo, dnee 3. julija je bilo v Mariboru zborovanje zaupnikov nemškega »Političnega in gospodarskega društva« »Cillier Zeitung«. poroča o tem zborovanju na uvodnem mestu. V mariborski oblasti bodo nastopili s popolnoma samostojno listo, katere nosilec bo dr. Lothar Muhleisen, odvetnik v Mariboru. V volilnih okrožjih Ljub ljana in Ljubljana - Novo mesto imajo nemški volilci proste roke in volijo lahko po lastnem pravdarku z eno ali drugo listo. Kakor povdarja Cillierca, hočejo Nemci s samostojnim nastopom v mariborski oblasti dokumentirati svetu, da so narodna manjšina v Sloveniji. Važno za občinske volitve Ali je dopusten ugovor zoper izid občinskih volitev, kjer je bil en podpis kandidata nelastnoročen oz. dan brez predhodnega dovoljenja? Po § 42 zakona o obč. volitvah je dopuščen l) ugovor zoper izid volitev radi nepravilnosti moti III. oddelku zakona, ki predpisuje, »kako se voli«, 2) ugovor proti izvolitvi oseb, ki nimajo splošnih lastnosti volilnostj ali so od volilnosti izvzete ali izključene (§§ 4, 5 in 6) pri čemer pa so izvzeti taki »ugovori zoper postopanje pri volitvah«. Ugovora zoper postopanje pri voKtvi radi nepravilnosti pri podpisu kandidata zakon ne pozna. Vpraša se. kaj je z izvoljenim odbornikom, ki bi volitve ne sprejel. Tu je pač treba postopati po § 41 t. j. doviliti mu odstop in izvesti spopoi-nitev z namestnikom. Kaj je z železničarsko deputacijo »Slovenec« se ie včeraj razkoračil in napisal v redakciji poročilo iz BeogTada, v katerem zanika, da bi bila železničarska de-putacija posredoval v Beogradu m da bi bila tamkaj prejela točen odgovor glede pravih krivcev sedanjih razmer med železničarii v Sloveniji. Ali naj še nadalje odgovarjamo »Slovencu« in naj ga tudi na tei točki postavimo na laž, kakor ga je včeraj z dr. Korošcem vred postavil na laž v vprašanju »vtihotap-Ijenega« člena finančnega zakona njegov lastni bratec »Domoljub«? Ali naj še polemiziramo s stranko in z ljudmi, ki delajo za ministrsko mizo po lastnem priznaju kravje kupčije s kapitalističnimi družbami na škodo naših revnih in potrebnih cestnih odborov? Z desetimi kravami proti dvema je odvrgla SLS cestnim zastooom težke milijone. Kdo je neki pobasal izkupiček te kravje kupčije? Po storjeni kravji kupčiji se ti ljudje lažejo javnosti, da so drugi »vtihotapili« kapitalistično zaščitni člen v finančni zakon. Ali tako drznj lažnjivci še moreio kaj raz-krinkavati? Ali se Jim poštena družba ne bo izognila na dvajset korakov? Šesti dan Ljubljanskega velesejma Kupčije se razvijajo dalje. — Največ zanimanja je za čevlje ln pohištvo. — Obisk enak predvčerajšnjemu. Med tednom na velesejmskem prostoru sicer ni gneče, vendar je na razstavišču stalno živahno vrvenje, predvsem pravih interesentov za blago, ki jih letos ne primanjkuje za nobeno stroko. Zanimanje gotovo obstoja, čeprav morda ne pride vedno do kupčij skega zaključka zaradi ne-ustrezajočih pogojev. Domači kupci iz raznih krajev države gotovo prevladujejo, vendar je letos na sejmišču stalno mnogo ino-zemcev, ki iščejo to ali ono blago. Letos prihaja na velesejem poseimo mnogo Srbijancev. Od inozemskih gostov, ki smo jih videli včeraj na sejmu, je bilo menda največ Avstrijcev, potem nekaj Ce-hoslovakov, Nemcev (Miinchen), Egipčanov, rojakov iz Julilske Krajine in drugih. Včeraj si je velesejem ogledalo več generalov in višjih oficirjev (med njimi divizij-ski general iz Valjeva g. Vladimir Belič itd.). Potem si ie včeraj ogledal sejem predsednik Graškega velesejma, ki se je prav pohvalno izrazil o naši velesejmski prireditvi. Za katero blago je zanimanje največje, ni lahko ugotoviti. Kakor se sodi, ie biki doslej največ zaključkov v čevljih in pohištvu zaradi precej znižanih cen. Včeraj je bilo zlasti mnogo povpraševanja po papirju, gramofonih, pisarniških potrebščinah in preprogah. Tudi tapetniki se ne pri-tožujedo. Precej zaključkov je bilo tudi v živilski industriji. V splošnem je vladalo včeraj večje zanimanje še za ogledala, šianjol, zamaške, pleteno pohištvo, stroje za obdelovanje lesa, železne in jeklene izdelke, blagajne, radijske aparate (tri firme), motorna kolesa, konfekcijo, kovčege, aktovke. posnemalnike, čevlje in celo za harmonike. Ena firma s čevlji je že na dosedanjih velesejmskih dneh prodala trikrat več čevljev kakor lani. Tudi ženski klobuki in kožuhovina se prodajajo. Prav majhnega zanimanja Je deležna le svila. Brez interesentov niso niti kanarčki, katerih razstava najde največ zanimance*-med ženskim spolom. V včerajšnji številki našega lista smo se malo obregnili v naše magnate, češ. da ne sežejo radi v žep po denar, da bi kupovali umetnine. No, pa se je vendarle že prodalo nekaj slik. še več jih bo treba, da oe bo občudovanje lepih umetnin samo idealno. nego tudi denarno. Godrnjačev, ki se hudnjejo na velesejem, seveda tudi ne manjka. Če bi teh ne bilo, bi Slovenci ne bili več Slovenci.' Uspeh velesejma pa je zasiguran kljub godmja. čem m dejstvo je, da letošnja velesejmska prireditev po številu kupčij daleko nadkri-Ijuje lansko. s Promeoadni koncerti bodo: V soboto od 5. do 7. ure popoldne, in v nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne ter od 5. do 6. are popoldne. Izbran spored! Kralj in kraljica v Ljubljani Pot kraljice Marije v Dalmacijo. Ljubljana, 7. julija Ljubljana je danes v popoldanskih urah doživela prvi poset vladarja, kralja Aleksandra. Visoki posetnik se je pripeljal z Bleda z avtom na kratek ogled. Avto je vozil po nekaterih glavnih ulicah, kjer je •navzoče občinstvo seveda takoj spoznalo vladarja in ga živahno pozdravljalo. Nato je avto zopet zavil po Gosposvetski cesti nazaj proti Bledu. Ob istem času, ko se je kralj mudil v Ljubljani, ob 15.05, je na ljubljanski glavni kolodvor z Bleda privozi! dvorni vlak, v katerem se je vozila kraljica Marija s svojim spremstvom. Na postaji sta bila navzoča veliki župan dr. Vodopivec in policijski direktor dr. Guštin. Kraljica se nI pojavila. Ob 15.10 je dvorni vlak nadaljeval vožnjo proti Zagrebu, kamor je dospel ob 1S.30. Tudi tu kraljica ni izstopila iz vagona, se ni pokazala in mi sprejela nikogar. Večerjo je prinesel v vagon tečaj in ostal v vlaku do Ogulina, odkoder je vlak nadaljeval vožnjo proti Splitu. Izročitev najvišjega odlikovanja Rdečega križa Franku Sakserju V ^Ljubljanskem dvoru® se je sinoči vršila skromna, a prisrčna slavnost. Predsednik oblastnega odbora Rdečega križa dr. Vilko Krejči je izročil našemu odličnemu rojaku Franku Sakserju, je slavljenca nagovoril g. insp. Wester, v imenu naprednih novinarjev g. ravnatelj Rasto Pustoslemšek, a za Narodno tiskarno, kjer je g. Sakser po lastni izjavi pričel svoje delo, g. odvetnik doktor Fettich. Za kuratorij Doma slepih se je prisrčno zahvalil in čestital go- spod primarij dr. Mavricij Rus, nakar se je slavljenec do solz ginjen zahvalil za počastitev in zagotovil, da bo tudi v bodoče ohranil ljubezen do matere domovine ter skušal pomagati rojakom, kjerkoli in kadarkoli bodo potrebni bratske pomoči. Ljutomer, najmlajše slovensko mesto Dne 30. junija je Nj. Vel. kralj Aleksander na Bledu podpisal ukaz, s katerim je bil trg Ljutomer proglašen za mesto. S tem se je izpolnila želja mnogih Ljutoraerčanov, da dobi njihov kraj svoji vnanjosti, svojemu razvoju in nomenu primeren naslov. 2e v 13. stoletju omenjajo razni viri ! Lokalno trgovinsko središče Murske-! ga polja in Ljutomerskih goric se tako polagoma izpreminja v zbirališče izvoz-i nega blaga, za kar usposablja mlado i mesto tudi bližina meje. Z napeljavo j falske elektrike pa je položen tudi temelj ! za razne industrijske panoge. — Mesto je zgrajeno po sklenjenem sistemu Glavni trg v Ljutomeru. bankirju v Newyorku, ki se ravno mudi v Sloveniji, najvišje odlikovanje: veliki križec Rdečega križa v priznanje zaslug, ki si jih je g. Sakser pridobil s svojo požrtvovalnostjo na karitativnem polju. Poleg celokupnega odbora Rdečega križa je slavnosti prisostvoval tudi zastopnik magistrata dr. Zarnik, dočim se je veliki župan radi nujnih zadržkov dal opravičiti. S čustvenim govorom je prisotne uvedel v prireditev g. Rems, nakar je gospod dr. Krejči s pesniškim vzletom orisal zasluge g. Sakserja ki je bil me* najuglednejšimi delavci Jougos!awe Reliefa, ki je po končani svetovni vojni prvi priskočil bednim rojakom na pomoč. G Sakserjeva zasluga je, ako je danes pretežno po njegovi požrtvovalnosti nabran fond pol milijona dinarjev za dom slepcev v Ljubljani. Istotako je bil g. Sakser lani med prvimi, ki se je pomnil poplavljencev v ožji domovini ter poslal Rdečemu križu nujno pomoč v znesku 4000 dolarjev (200.000 Din). V znak skromnega priznanja se mu Rdeči križ oddolžuje s svojim velikim križcem in ga naproša, da bi tudi v bodoče ostal plemenit prijatelj svojih rojakov. Ob navdušenem ploskanju vseh prisotnih je nato g. dr. Krejči pripel gospodu Sakserju na prsi odlikovanje. Vrstili so se nato drugi nagovori in Je predvsem magistratni ravnatelj doktor Zarnik kot upravitelj fonda za Dom slepcev izrazil g. Sakserju najprisrčnej-šo zahvalo. V imenu kulturnih delavcev Ljutomer v XVII. stoletju. trg Ljutomer, ki je užival iste pravice in privilegije kakor mesto Radgo.na. Slovel je že takrat kot tržišče za poljske pridelke, posebno pšenico in za izvrstno vino. V 18. stoletju se je v njegovi okolici osobito razvila konjereja, ki je bila že od nekdaj na precejšnji stopnji. Nova doba mu je prinesla dolgotrajne narodnostne boje; med štajerskimi trgi, v katerih se je Slovenstvo borilo zoper oblast priseljenih Nemcev in njihovih domačih pomagačev. je bil Ljutomer tisti, v katerem so Slovenci držali vsaj 3. razred trdno v rokah. V tem času se je razvilo tudi nekaj industrije: že prej udomačeno usnjarstvo in mlinarstvo se je moderniziralo in razširilo: razvila se je tudi precej obsežna opekarna, dalje lesna industrija. Politični preobrat je prinesel Ljutomeru poleg oblasti slov. elementa tudi žel. zvezo z Ormožem in Prekmurjem. S tem je Ljutomer postal vozlišče na še ne dograjeni progi, ki bi naj Podrav-je in vso severno mejo od Osijeka navzgor vezala s sosedno Avstrijo. V zadnjih letih se je pokazalo, da bi se Ljutomer lahko razvil v važno točko za izvoz živine in mesa z Murskega polja, Prekmurja in Medžimurja. Sedanji obč. odbor si je med drugimi tudi nadel to nalogo, da postavi izvozno klavnico, ki naj bi služila gori označeni svrhi. in zasluži tudi zaradi svoje lične vnanjosti naslov mesta. Seveda bo najmlajše slov. mesto proslavilo veseli dogodek v svoji zgodovini s posebno prireditvijo. Zato se danes omejujemo na gornje podatke ter Ljutomeru in njegovemu prebivalstvu prav toplo čestitamo. Pred graditvijo proge Krapina-Rogatec Proga bo dovršena 1. decembra 1928. Kakor smo že poročali, se je nedavno izvršil komisijonalni obhod projektirane proge Krapina-Rogatec, ki bo nudila južnim krajem preko Zagreba direktno zvezo z Rogaško Slatino, ki pa je tudi iz gospodarskih in drugih ozirov velike vaižnosti. Ker je bila tudi že deiinitiv.no odobrena ■trasa proge, je prometno ministrstvo v smislu določb fin. zakona uvedlo vse potrebne korake, da se proga čim prej zgradi, zlasti še, ker so tudi že zasiguraini potrebni krediti. V torek, dne 5. i. m. se je vršila pri generalni direkciji državnih železnic, oddelek za gradbo prog, ofertalna licitacija za zgradbo te 16 km dolge proge. Gradbeni stroški so proračunani na 30,300.000 Din. Licitacije se je udeležilo sedem tvrdk, med temi tudi dve iz Slovenije, in sicer: Grad- Kulturni pregled Predavanje o razstavi grškega in rimskega kiparstva priredi Narodna galerija v nedeljo. dne 10. t. m. ob 11. dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predava g&sp. prof. Anton S o v r e. Kdor se želi natančneje poučiti o življenju in umetnosti antičnih narodov. naj ne zamudi tega strokovnega predavanja. Zagrebška drama v prihodnji sezoni. Novi ravnatelj zagrebške drame gosp. Milan Be-govič je. sporazumno z ostalimi gledališkimi činitelii že sedaj sestavil dramski repertoar za prihodnjo seaono. Poročevalci zagrebških 'istov so dobili o tem izčrpne informacije. Za sedaj posnamemo samo to, da bo zagrebška drama uprizorila v proslavo bližaioče se 501etnice slovenskega pesnika Otona Župančiča tragedijo cVeronika Deseniška*. Sezona se bo otvorila 1. septembra s Koserjevo dramo - Izmed domačih novitet pridejo v tej sezoni na vrsto- G jure Dimoviča < Sveti Ignacijem, Josipa Kulundžiča «Gabri-.jelovo lice> in Miroslava Krleža tKraljevo>. Sprejeta je v repertoar eaodeianka doslej še neznanega Radoslava Dumičiča cCrna komora«, uprizori se nadalje Milana Marjanovi-ča tBezposlen svijeU. komedija, ki jo je spisal avtor na podlagi svojih doživetij v Ameriki. Mirko Dečak je izročil eudejahko Konflandski husarji>. Dalje se bo uprizorila Stankovideva in tZidcv-ka>. S knjižne police. V založbi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. Danes ob: pol 5., pol 8. in četrt na 10. Ben Hur ELITNI KINO MATICA * Vse elaktromonterje obveščamo, da se vrši v restavraciji prt Levu sestanek radi društvenih zadev. Prosimo, da se v čim večjem številu udeležite. — Elektro-monterji. 1045 iz Ljubljane u— Podružnica drž. hipotekam« banke v Ljubljani. Za upravnika podružnice Državne bipotekarae baake v Ljubljani je imenovan Peter Modic, profesor trgovske akademije v Ljubljani. u— Popolnoma prost vstop na zabavni oddelek Ljubljanskega velesejma od 8. zvečer naprej. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila, da se od 8. ure zvečer naprej ne bo pobirala vstopnina na zabavni prostor Ljubljanskega velesejma. V toliko popravljamo vest, ki smo io priobčili včeraj in po kateri bi bil vstop na zabavni prostor šele od 11. naprej. u— Opozoritev onim. kl oddajajo sobe sejmarjem. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani opozarja stranke, naj za časa velesejma ne oddajo sob, oziroma prenočišč, nikomur, ki se ne more izkazati z nakaznico stanovanjskega odseka veleseima. V zadnjem času se je dogodilo več primerov, da so lahkoverne gospodinje nasedle lopovom, Jd so pri ogledovanju sob izvršili tatvine. u— Likvidacijske posle II. Jugoslovenskega abstinenčnega kongresa vrši absti-nenčna pisarna Stan in Dom: vsi računi naj se čimpreje pošljejo tej pisarni. u— Oblastno središče trezne mladiae kot kongresni odbor v Ljubljani se iavpo zahvaljuje mestnemu magistratu ljubljanskemu za izredno podporo Din 1000.-—. ki jo je podaril za kongres II. Jug. abst. kongresa. 0— Stališče ljubljanskega obrtništva napram stanovanjskemu zakona. Kakor znano se bo ukinil s 1. novembrom t. 1. stanovanjski zakon, ki ie vsa leta po vojni v dokaj-šnji meri oviral razvoj obrti to povzročal v obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela. Glede na to, da je stanovanjski zakon za obrtništvo skrajno škodljiv, se je Obrtniško društvo v Ljubljani na svoji od-borovi seji z dne 21. junija t. 1. soglasno izreklo za takojšnjo ukinitev stanovanjskega zakona. Ker se je v javnosti od vplivne obrtniške osebe zaneslo povsem nasprotno mišljenje, smatTa društvo za potrebno, da s to izjavo javno izreče svoie stališče. Obrtniško društvo v Ljubljani. — Josip Rebek, predsednik. — Ivan Košak, tajnik. u— Obrtništvu! Danes. 8. t. m. bo ob 10. uri dopoldne priredil trgovski ataše pri mehikanskem poslaništvu v Rimu g. Sal-vador Prieto v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt ta Industrijo predavanje o možnosti poglobitve gospodarskih odno-šajev med našo državo ta Mehiko. Predavatelj bo med predavanjem pokazal tudi večjo zbirko vzorcev slrovta Itd ki bi se mogle uvoziti v našo državo. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi obrtništvo, da se predavanja udeleži. Novi modeli AGFA-foto"aParatov so razstavljeni v paviljonu E 94 — 96. larko Pogačnik, Ljotrtjana. Tavčarjeva 4. j u— Gozdovniki! Danes, v petek 8. t. m. sestanek vseh onih, ki se udeleže tabore-nja. Sestanek se vrši ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. — Pridejo nai tudi oni, ki še niso člani, pa bi radi taborili. Vsi naj prinesejo s seboj spisek orodja, katerega lahko vzamejo s seboj, n. pr. sekire, krampe, lopate itd. Kdor ima lasten šotor, ga mora vzeti s seboj. Tabornina ie letos znižana in znaša za mladoletne do desetega leta 7.50 Din, za ostale 10 Din dnevno za celodnevno prehrano. Prijave za taborenje sprejema samo še do pondeljka 11. t. m. br. VladimiT Kravos, Narodni dom, pritličje, desno. Odhod vseh taborečih je v torek 12. t. m. ob 6.55 z glavnega kolodvora. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes zvečer vaja mešanega zbora- Smo pred nastopom, zato vse in vsi! — Tajnik. u— Policijske vesti. Mladi tatiči so zadnji čas pridno na delu in kradejo vsevprek. Včeraj so bile prijavljene zopet 4 tatvine. Hudi so tudi razni nočni razgrajači to iz-gredniki, ki jim ni žal za globo, ki lo morajo za kazen odšteti na policiii. Dalje so bili prijavljeni policiji še sledeči slučaji: 1 prestopek nedostojnega vedenja napram varnostnim organom, 1 preklic tatvine kolesa, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prestopek pijanosti in nadlegovanja straže, 1 najdba 2 glasbenih instrumentov in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 6 in sicer: I radi prepovedanega povratka, 1 radi tatvine, 2 radi vlačugarstva in 2 radi beračenja. u— Nezgoda kolesarja. Ko se j« predvčerajšnjim okrog 11.30 peljal krojaški mojster Aloiz Lombar iz Šiške s kolesom po levem hodniku proti domu, je nenadoma, privozil mimo njega neki avto tako neprevidno, da ie Lombar ju ob kostamu stri kolo. KolesaT sam je k sreči še pravočasno odskočil in se le neznatno poškodoval. Lombar trpi na kolesu znatno škodo, ki pa mu io bo mora! neprevidni avtomotoilist seveda poravnati. u— Drobne tatvine. France P. je v sredo pustil delo v nemar in povabil svojega prijatelja, da sta šla popivat. Proti večeru sta se oba vsa omamljena zleknila v senco na nekem travniku za Bežigradom in sladko zaspala. Zbudila sta se šele okrog 23. ponoči nakar je France brž segel v žep po denarju. Ves žalosten pa je ugotovil. da denarja okrog 70 Din ni, ker mu ga je med spanjem nekdo ukradel. — Čuvaj na orlovskem stadijonu Alojz Vidrais je prijavi!, da so neznani storilci odnesli v noči na 4. t. m. s telovadnega prostora več lopat in krampov. — Iz stanovanja Friderike Petri- fieve v Študeotovski ulid 9. ie neznan uz-jpovič ukradel v poodeliek svileno žensko obleko vredno 1000 Din. u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. M«la jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal. ako se o tem sami prepričate. 929 u— Maliaovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska uKca. 1039 u— Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi Bdrogerije A. Kane, Židovska ulica. 1006 Iz Maribora a— Osebna vest. Primarij kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru dr. Mirko Č e r n i č je uvrščen v 5. skupino I. kategorije 4. stopnjo. Čestitamo! a— Zasluge za obmejne knjižnice. Nedavno smo poročali, da je ustanovila Zveza kulturnih društev v mariborski oblasti že deseto Ljudsko knjižnico. To poročilo je treba spopolniti v toliko, da ie to omogočila in storila prav za prav naša požrtvovalna Tiskovna zadruga iz Ljubljane, ki je ob svojem jubileju sklenila darovati Zvezam kulturnih društev v Ljubljani to Mariboru vsaki potrebno število knjig za 10 javnih Ljudskih knjižnic. Njej gre torej glavna zasluga za to lepo narodno prosvetno delo in je dolžnost javnosti, da ii posveča tudi ona svojo pozornost, ne pa da podpira podobne klerikalne zavode. Poleg Tiskovne zadruge je podprla Zvezo kulturnih društev tudi mestna občina, ki ie votirala v letnem pioračunu Din 10.000 subvencije, za kar se je zlasti trudil podžupan dr. Lipold. In tako je bilo ZKD omogočeno ustanoviti toliko knjižnic tekom kratkega časa. a— Ze lansko leto smo opozarjali napredno javnost, naj ne pošflja svojih otrok v samostanske šole. Moraano primati, da se Je večina napredne javnosti temu pozivu odzvala to zaupala vzgojo svoie dece našim priznanim vrlim državnim šolam. Redke izjeme pa so še vendar ostale, ostale pa so tudi pogubne posledice te kulturne površnosti in nedoslednosti. Videli smo, da so pri letošnji orlovski prireditvi nastopale med orlovskim naraščajem tudi hčerke na-prednjakov, vsaj takih, kl nočejo biti pred svetom klerikalci. Za napredne starše je to kulturna sramota, da mu že v zgodnji mladosti v samostanu zastrupljajo deco z duhom klerikalizma. Sedaj, ko se lahko starši na lastne oči prepričajo ob raznih šolskih prireditvah, Javnih nastopih to razstavah, kako izvrstno vzgaja naše učitelistvo mladino v državnih šolah, ni prav nobenega povoda, da bi napredni starši še vedno pošiljaj svojo deco, najdražji zaklad in bodočnost jugoslovenskega naroda, za zidovje samostanov. To se nam je zdelo potrebno pravočasno omeniti po zaključku šolskega ieta. *— Iz mežiške afere. Pred meseci smo poročali o senzacijanaini aferi v Mežici, kjer so aretirati vse člane krajevnega šolskega sveta z voditeljem tamošnjih ber-notovcev učiteliem Hinkom Moderndorier-Jem, ki ie bil pozneje izvoljen tudi za oblastnega poslanca. Aretacije so bile izvršene radi denarnih poslov pri krainem šolskem sveto in sta bSa radi tega aretirana tudi dva neodvisna socijalista v Ljubljani. Radi sklepa deželnega sodišča so bili vsi razen učitelja MSderndorferia na velikonočno soboto izpuščeni na svobodo. Preiskava pa se je nadaljevala pri okrožnem sodišču v Mariboru. Med tem ie preiskovalni sodnik zaslišal vse priče, tako da ni več nevarnosti vplivanja na priče v smislu kazensko pravnega reda in je bil radi tega včeraj izpuščen iz preiskovalnega zapora tudi Hinko MSdernuiorfer. Kazensko postopanie se nadaljuje zoper vse osumljence. V kratkem bo o obtožbi odločalo državno pravdništvo. a— Nevihta s točo. VčeTaj popoldne je ležala nad mestom ves dan neznosna sopara. ki se je šele proti večeru razvila v nevihto z bliskom in gromom. V bližini parka je udarila strela, ki pa ni napravila nobene škode. Končno se je vsuJa še gosta toča, ld je napravila precej škode, ker je bila debela kakor oreh. a— Modras ga je vgrizniL Danes popoldne je nakladal pri H6genwartu v Gradiški 19 letni sodarski vajenec Jože Kovačič drva. Nenadoma je prileze! izpod drv star mo dras to ga pičil v desni kazalec. Preden so prepeljali fanta v bolnico, mu Je prst zatekel in postal popolnoma moder, tako da je bila flotrebna takojšnja operacija, kl ie fantu r«-šila živlienje. Iz Celja e— Kaj pa rad&aH. namreč slovenački? Ostal; so na cedilu s precej dolgimi nosovi. Klerikalci jih ne marajo, Nemci gredo tudi sami v volitve. Sedaj bodo gospodje pokazali, koliko jih je. V Celju smo res radovedni na njih število. Mogoče bodo zagreši zopet novo fdonjjo, da zakrijejo svojo revščino. Pri teh ljudeh je vse mogoče. Govori se, da za enkrat niso na jasnem, h kateri grupi NRS spadajo. Najraje bi k vla-dinovcem, pa še ne vedo, aJi bo ta grupa tudi po 11. septembru vladinovska. Celjski radikali dobivajo pri tem razmišljanju sive lase. e— Obsodba radi požara. Radi požara, ki je svoj čas uničii podstrešna stanovanja v KiTbiševi Mši na Lavi, se je zagovarjal v torek 5. t. mč pred senatom okrožnega sodišča, kot vzkiicnemu sodišču lastnik g. Kirbiš. Obsojen je bil radi prestopka proti stavbnemu redu fa predpisom k. z. glede ognjavamosti na 500 Din globe oz. 10 dni zapora. Strankam, ki jim je zgorelo pohištvo m obleka, mora plačati odškodnino. Stanovanja so imela vse stene lesene. Proces se bo nadaljeval pred civilnim sodiščem kier teče pravda radi zavarovalnine, ki je Precej visoka. *— Za avtomobliiste. Srezko poglavarstvo je izdalo stroge odredbe glede vožnje z avtomobili. Ukrep pozdravljamo. Pri tej priliki opozarjamo avtom obliiste. da naj ni- Boben se bo začel vrteti jutri. V petih mesecih bo izmetal ogromne dobitke, ki jih bodo gotovo deležni številni naši igralci. Danes je le čas, da pristopite. Srečke, ako jih bo še kaj na razpolago, dobite v oglasnem ocMelku »Jutra«. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. kar ne trobilo s hupami po nepotrebnem, kadar so v mirnem stanhi na svodih staja-Hščih. Pasanti se s tem samo vznemirjajo. Človek se pri tem ozira na vse strani in kaj iahko pregleda resnično nevarnost. e— Veselica vojnih invalidov. V nedelo, dne 10. t. m. priredi krajevni odbor »Udru-ženja vojnih invalidov« v Cedm veliko vrtno veseHco v eostfini Krevelj v Cretn pri Celja. Vstopata«. 3 Dhi za osebo. Cisti dobiček je namenjen podpornemu sldadn vojnih irvaikJov. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Zaključni dan glavne skupščine U JU Krm}, 7. julija. Danes ob 8. »o delegatje UJU nadalje« ▼ali debato in odobrili razne predloge go« spodarskega odseka, med njimi tudi onega glede obligatnih prispevkov za učiteljski pevski zbor, nakar se je ob 9. vršil v Na« rodnem domu veliki manifestacijski zbor. Dvorana je bila polna. Poleg 3000 učiteljev •o se zborovanja udeležili tudi zastopniki oblasti in korporacij, njim na čelu sreski poglavar ŽnidarSč, ki je obenem zastopal velikega župana, nadalje mestni župan Ci« ril Pire, gimnazijski ravnatelj Košnik in delegat prosvetnega ministrstva Pavel Fle« re. Z lepim nagovorom je poverjenik go« spod škulj očrtal programatične cilje slo« venskega učiteljstva. Z navdušenjem je bila nato kralju na Bled odposlana po« zdravna brzojavka, a istotako je zbor br« zojavno pozdravil predsednika centrale U.TU Vlado Petrovčiča. Po kratkih pozdravnih nagovorih sres« kega glavarja in mestnega župana so sle« dili referati G. Dougan je predaval o vzgoji kmetske mladine po končani šolski dobi ter se zavzel za enotno kulturno, go« spodarsko in etično izobrazbo mladine. Gdč. Josipina Ahtigova je krasno zasnova« la svoje predavanje cNaša mati», v kate« rem je v prav lepem skladu z nedavnim materinskim dnem očrtala ljubezen, delo in trpljenje slovenske matere in sporedno s tem naloge slovenskih vzgjojiteljic. Konč« no je referiral še Ivan Malnarič o veliki humanitarni organizaciji Rdečega križa, nakar je bilo lepo manifestacijsko zboro« vanje nekoliko pred poldnem zaključeno. Korporativno so se u a tel j i podali pred spomenik kralja Petra, kjer so po nagovo« ru g. Skulja položili velik venec, odtod pa «o se podali na pokopaHšče in se poklonili manom naših dveh genijev Prešerna in Jenka ter svojih pokornih tovarišev učite« Ijev Kmeta in 2umra. Popoldne so se uči« telji v skupinah podali na izlete. Nekate« ri udeleženci zborovanja ostanejo še na Gorenjskem, drugi pa so se z večernimi vlaki odpravili na svoje domove. Iz Kranja r— lz kranjskega cestnega odbora. Ka« kor nam pojasnjujejo iz občinske pisarne, je bil dosedanji gerent cestnega odbor* kranjskega e. Karel Zaplotnik iz Preddvo« ra ob priliki izvolitve za načelnika služ« beno zadržan, radi česar ni mogel dati iz« jave, ali izvolitev sprejme. S tem poprav« ljamo našo tozadevno notico. r— Reklamacije za skupščinske volitve. V kranjski občini je bilo vloženih skupno 25 reklamacij za popravek volilnih imeni« kov. Od teh 18 za vpis in 7 za izbris. Veči« no reklamacij je vložila tukajšnja krajev« na organizacija SDS r— Vojaški nabori. Včeraj so pričeli za kranjski sodni okraj vojaški nabori. Ko« misiji predseduje g. polkovnik Medic iz Ljubljane, ki je znan Kranjčanom že iz dosedanjih komisij, prisostvujeta pa tudi g major Lampič in dr. Flis. Na cestah je opažati številne kmečke fante, ki prihaja« jo k naboru. Radi nespodobnega vedenja je orožništvo včeraj aretiralo pet nabor« nikov. r— Trdovratna samomorilna kandidatu nja. 181etna Antonija G. iz Goričan je dokaj trdovratna samomorilna kandidati« nja. Že pred par tedni je skušala zastru« piti se z lizolom, vendar pa bo njeno na« mero pravočasno opazili in ji v zadnjem trenotku rešili življenje. Včeraj je zopet skušala izvršiti samomor z lizolom, zapa« zil pa jo je policijski stražnik Kete in jo vrnil svojcem. Pri njej so seveda našli napisano poslovilno pismo. Iz Litije i— Volitve župana. Jutri zvečer ob 18. je sklicana prva seja novoizvoljenega ob« fiiaskega odbora. Izvolili bodo župana in ostalo občinsko starešinstvo. i— Občni zbor Ciril in Metodove druži be. Tuksjšnja podružnica si je izbrala za prihodnje upravno leto po večini stari od« bor. Načeluje mu zopet ga. Svotec Tere« zija, vdova po notarju in prvem predsed« niku matičnega društva C- i- M. Občnemu zboru je prisostvovalo pičlo itevilo član« stv*. Prepofcrebna šolska družba bi pač za« služila več zanimanja! i— Odhodnlca g. Gajška. Te dni je za« pustil Litijo e. Ludvik Gsjšek, bivši po« slov od j a litij skega konzuma, ter se prese« lil v Celje, kjer o tvori lastno trgovina Ob odhoanid, ki mu jo je priredilo pev« ako društvo «Lipa» se je izreklo par pri« srčnih napitnic, saj je hil g. Gajšek nad vse reden član pevskega zbora, Udejstvo« val se je tudi kot tajnik gasilske župe li« tijske. Gospodu Gajgku, ki si je stekel v Litiji za časa bivanja mnogo simpatij, želimo na novem mestu obilo sreče. i— Licitacija poStne vožnje. Opozarja« mo interesente, ds se vrši danes ob 11. dopoldne v občinski pisarni v Smartnem oddaja poštne vožnje Litlja*5ra*rtno. Po« goji so razvidni na oglasnih deskah obeh pošt. Iz Trbovelj t— Gostovanje mariborskega |tecta«Wa V nedeljo 10. t m- ob 30. gostujte Sini mariborskega gledališča v hrastniškem Narodnem domu s Fuldovo veseloigro v štirih dejanjih »Ognjenik*. Režiser je go« spod Joško Kovič. Za predstavo vlada ve« liko zanimanje, t— Občinska hiša, kjer so nastanjeni ob« činski uradi, je pravkar adaptirana, dobila veliko lepše lice. Želeti bi bilo, da bi se v bližini odstranilo golo zidovje gospo« darskega poslopja, ki pa ni občinsko, ker občutno kvari harmonijo kraja. Tujec, ki pride v Trbovlje, ne more dobiti lepega vtisa o našem glavnem trgu. t— Proti volitvi nadzorstva Zadružne elektrarne v Trbovljah je podala pritožbo ■opozicija občnega zbora. Njen glavni ar« gument je, da volitev ni bila na dnevnem redu ter da radi tega ne more biti veljavna. t— Steklarna v Hrastniku si zida okoli tovarne visoko ograjo, baje radi prepogostih tatvin steklenih predmetov. t— Kraj. org. SDS v Trbovljah sklicuje za soboto 9. t. m. ob 21. širši sestanek v Sokolski dom, na katerem se bo razprav« Ijalo o važnih gospodarskih zadevah. Pri« čakuje se velika udeležba, ker se javnost za gospodarstvo splošno zanima. t— Smrtna kova. Umrli so: Justina Se« tinšek, delavka, 26 let, Retje 57; Ivah De« želak, ključavničar, 33 let. Loke 178; Alojz Babic, posestnikov sin. Sv. Katarina 27; Neža Kos, zasebnica, 83 let. Loke 93; Ana VizoviJek, hči posestnika, Trbovlje 19; Ivanka Štor, hči rudarja, Loke 196; Ivan Koritnik, rudar v pokoju, 60 let. Loke 102; Viktor Grilc, sin rudarja, Retje 67; Ivan Žagar, rudar v pokoju, 78 let Loke 429. t— Nova stavb n za trgovino. Hišo s tr« govskimi lokali prične zidati trgovec g. Fr. Šetinc. Stala bo v neposredni bližini dose« dan je trgovine. !z Laškega I— Volitev župana in obč. svetovalcev. V sredo 6. t. m. se je vršila obč. seja z dnevnim redom: volitev župana in 4 obč. svetovalcev. Seje se je udeležilo vseh 17 odbornikov. Združeni nasprotniki (4) so oddajali prazne listke, menda ker se niso mogli zediniti, komu bi oddali glasove. Pri volitvi župana je tako dobil g. dr. Fran Roš 12 glasov, g. K. Elsbacher 1 in je bil dr. Roš na ta način tretjič izvoljen za žu« pana. Za obč. svetovalce so bili s 13 gla« sovi izvoljeni gg. K. Elsbacher, Josip Oso« lin, Ignac Pirnat in Maks Koschier. Seji je kot najstarejši odbornik predsedoval g. Koschier. Ostali odborniki SDS so gg. sodni svetnik dr. Pernat, Franc Kokol, Jo« sip Sipek, inž. Homan, Ivan Tadina, Milan Pleskovič, postajenačelnik K. Praunseis in Franc Stare, od združene liste pa: zdrav« nik dr. Lovšin, dekan dr. Krulc, advokat Flego in pek Jo«. Fretze. i— Za&ebSani v LaSkem. Po posredova« nju Ferijalnega saveza pride v kratkem v Laško na počitnice okrog 30 dijakov iz Zagreba. Nastanjeni bodo v obč. hiši (biv« ša nemška šola) in ostanejo tu okrog 30 dni. I— Naše kopaliSče se je pričelo polniti, izredno zdravilna voda je privlačna. Leto« viščarjev je zdaj v toplicah že okrog 80, pa tudi hoteli bodo polagoma polni. Savi« nja ima stalno 22 do 23 stopinj Celzija. I— Birma bo to nedeljo. Občina se spre« jema škofa ne bo udeležila, ker je še v preveč svežem spominu grd volilni boj klerikalcev pri zadnjih obč. volitvah. Do« kler jih njih vrhovni poglavar ne bo na« učil drugih manir, naj ga le sami pozdrav« Ijajo. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 7. julija 1927. Vi&ina barometra 8(18.8 m Kraj Cas lovno prvenstvo. Za zadnje kolo prvenst« venih tekem so določeni sledeči sodniki: Hajduk : Ilirija g. Felver, Hašk ; Sand g. Joksič, BSK : SaSk g. Padjen. Gospodarstvo Kako se poveča pridelek hmelja Vsa gospodarsko - agrarna politika stremi za tem, da se poveča pridelek na edinici površine zemlje. Pred 50 leti je pridelala Nemčija na 1 hektarju povprečno 140 q žita. Do 1. 1912. se je dvignilo ta pridelek s stro. kovnim delom in selekcijo semena na 22 q. Danes niso redki primeri, da znaša srednji pridelek pšenice na 1 ha 40 q. Največji pridelek je dosegel celo 48—50 q na 1 ha. Na Danskem je srednji pridelek žita na 1 ha 32.6 q. Najnovejši primer možnosti povišanja pridelka nam mudi Italija. Zadnja leta stremi italijanska gospodarska politika za tem, da pridela čim več pšenice ter tako zmanjša njen uvoz in zboljša svojo trgovinsko bilanco. Vršila se je tako zvana < žitna bitka> (la battaglia per il grano) s članki, predavanji in filmom, poskusi, uvedbo kmetijskih zbornic itd. Italiji je uspelo dokazati, da se lahko hitro poveča pridelek, in to s strokovnim obdelovanjem zemlje, dobrim in izbranim semenom, s pravilnim gnojenjem in pravočasno obrambo pred okuženjem rastlin. Leta 1925. je povečala Italija svoj pridelek za 4,370.000 q, a lansko leto ie za 6,000.000 q pšenice. Vrnimo se torej k hmelju. Srednji (povpreč ni) pridelek hmelja je znašal (v centih po 50 kg; prve številke za 1- 1920./22., druge za 1. 1923./25.): v Angliji 30.5, 35.6; v Nemčiji —, 11; v Belgiji 23.5, 36; v Poljski 12.5, 16; v Češkoslovaški 15.4, 15.4. Srednji pridelek Jugoslavije je zaradi naše netočne statistike neznan. Žal, pri nas polagajo premalo važnosti na kmetijsko statistiko, kar onemogoča sistematično agrarno politiko. Mi ne moremo na podlagi zanesljivih številk določiti, kam naj denemo slovensko hmeljarstvo glede na pridelek. Ako vendar skušamo dobiti približno sliko, potem moramo razdeliti 1300 ha površine hmeljnikov s 15.000 centi a 50 kg pridelka in dobimo srednji pridelek na 1 ha 11.5 centa, torej približno toliko, kakor v Nemčiji, a manj kakor v vseh drugih hmeljskih pokrajinah. To dokazuje, da obdeluje velik procent naših hmeljarjev svoje hmeljske nasade zelo ekstenzivno. Nasprotno dokazuje statistika, da intenzivno obdelovanje hmelja pridelek na 1 ha zelo poveča in da lahko doseže 30—35 centov (kakor v Angliji, a z razliko, da je naš hmelj mnogo boljše kakovosti). Pridelek na 1 ha v centih po 50 kg je znašal v okrajih: Celje 16—33, Gornjigrad 14—2S, Šmarje 15—30, Konjice 5—10, Maribor desni breg 6—10, Ptuj 14—21, Dravograd CMarenberg) 11—18- V Vojvodini koleba pridelek od 10—30 centov na 1 ha. Naša dolžnost in korist je, da povečamo srednji pridelek na najmanje 20—25 centov na 1 ha, kar je pri naših kiimatičnih in vegetativnih prilikah lahko mogoče. Z dobrim obdelovanjem, dobrim rezanjem in pravilnim gnojenjem s>e mnogo doseže. Pravočasno škropljenje hmelja proti škodljivcem je istotako velike važnosti Eno je sedaj za naše hmeljarstvo najvažnejše, namreč izbira dobrih, odpornih in mnogorodnih hmeljskih rastlin, od katerih se na pomlad vzamejo sadike za nov nasid. Bodočnost hmeljarstva je v izboru (selekciji) domačih, dobrih kvalitetnih in mnogorodnih hmeljskih modifikacij, ki so dobro prilago-dene na dano podnebje in ostale vegetativne faktorja Na dva načina izbiramo hmelj. Prvi način sa iiboljšanje obstoječih hmeljnikov je naslednji: V času med zorenjem pregledamo hmeljnike in zaznamujemo vse one hmeljske rastline, ki so že na prvi pogled videti slabe, ker nimajo mnogo cvetja, oziroma ka-bul, a kobule so slabe oblike, velike in po-dolgaste (normalna oblika je jajčasta, 3 do 4 cm dolga). Vse te slabe rastline kakor tudi rastline pozne hmeljske sorte, moramo na jesen izkopati in pomladi posaditi na isto mesto sadike dobrega hmelja. Ako je sosednja rastlina od te, ki smo jo izkopali, dobra in močna, lahko na pomlad v maju eno trto te rastline pogrobamo do mesta, kamor bi drugače zasadili novo sadiko. Na ta način dobimo močnejšo rastlino že v prvem letu- Drugi način za saditev novih nasadov je. da se takoj cela površina zasadi z dobrimi, izbranimi in kvalitativnimi sadikami. Kako pridemo do dobrih sadik? Nekaj dni pred obiranjem hmelja gremo v hmeljnik in vestno od redi do redi ter od rastline do rastline pregledamo vsako posameeni rastlino. vseh rastlin jih najdemo nekoliko, ki se odlikujejo od svojih vrstnic. Brsti so bujne. t«noge so polne čvrstih kobul, ki so lepe oblike in svetlozelene barve brez vsake bolezni in okuženja. Te posamezne rastline, ki se nam torej vidijo posebno lepe in polne kobul s finim lupuli&om, označimo ■ neizbrisnim znakom, kar zaznamujemo isto v planu na papirju, da imamo na pomlad kontrolo. Pomladi vzamemo od teh rastlin sadike, ki jih posebej zasadimo in si na ta način osnuje vsak hmeljar sam svoj izbiralni (selek-cijski) vrtiček. Pomladi se trte teh izbranih rastlin pogrobajo ali pa visoko osujejo, da se na ta način dobi potem prihodnjo pomlad večje število sadik (4—10)- je en način okrepitve in osveženja našega hmeljarstva, ki je za vsakega hmeljarja lahko izvedljiv. Strokovno izboljšanje hmelja ostane naloga hmeljarske organizacije, odnosno posebnega odbora za izbiranje in preiskavanje hmelja, ki se naj ustanovi in ki spričo splošnega interesa lahko računa na primerno subvencijo ministrstva za kmetijstvo in vode. = Finančni minister in posojila samoupravnih teles. Ker se množijo primeri, da samoupravna telesa in mestne občine sklepajo kratkoročna in dolgoročna posojila v tuzemstvu in inozemstvu brez predhodnega odobrenja finančnega ministra, je finančni minister na podlagi člena 97. ustave, po katerem pripada finančnemu ministru pravica voditi vrhovno nadzorstvo nad celokupnim gospodarstvom samoupravnih teles v državi, izdal naredbo, ki določa, da morajo vsa samoupravna telesa v državi v primeru potrebe najetja posojil prositi za predhodno odobrenje finančnega ministra in da brez odobrenja finančnega ministra posojila ne morejo biti realizirana. Finančno ministrstvo je naziranja, da mOra med finančno politiko države in samoupravnih teles vladati harmonija, ker more prekomerno zadolževanje samoupravnih teles škodovati javnemu kreditu naše države- Sklepanje posojil v inozemstvu ima tudi vpliv na valutno politiko (konventiranje posojil v dinarje ter nabava tujih deviz za plačilo obresti in amortizacijskih obrokov). Končno smatra finančno ministrstvo, da je njegova dolžnost pomagati samoupravnim telesom pri sklepanju posojil in jih ščititi pred izkoriščanjem s strani posojilodajalcev. = Pred ureditvijo naših vojnih dolgov v Angliji. Ravnatelj Državne hipotekarne banke je pretekli teden odpotoval v London, da zaključi pogajanja za ureditev naših vojnih dolgov v Angliji. = Evropa na poti k sistemu zlate valute. V Newyorku so se te dni sestali predsedniki največjih emisijskih bank (angleške, francoske, nemške in ameriške), da se posvetujejo o važnih valutnopolitičnih vprašanjih V prvi vrsti gre za težkoče, ki eo se pojavile v mednarodnem prometu z zlatom zaradi prehajanja evropskih držav k zlati valuti. Obravnava pa se tudi vprašanje zadolževanja Evrope, posebno glede na posledice tega zadolževanja na mednarodno izravnavo plačil, mednarodno gibanje zlata, možnost odplačila dolgov itd. Evropske države prehajajo polagoma na sistem zlate valute. Nemška državna banka je že lani povečala svoj zlati zaklad na preko 1.8 milijarde mark. V zadnjem času pa je nakupovanje zlata s stra- Francoske narodne biuike v Londonu in Newyorku povzročilo vznemirjenje predvsem v Londonu. Tudi srednjeevropske države skušajo povečati svoje zlate rezerve. Madžarska narodna banka je že 75 % svoje kovinske podlage konvertirala v zlato. Pred kratkim se je tudi Avstrijska narodna banka odločila spremeniti velik del svojega deviznega zaklada v zlato. Ker je povpraševanje po zlatu tudi s strani Indije in Kitajske od dne do dne večje, obstoji bojazen, da se bo navzlic prenasdeenosti Amerike z zlatom, v doglednem času pojavilo pomanjkanje zlata za valutne svrhe, kakor je to že pred leti napovedoval znani švedski učenjak Gustav Cas-sel. Pomanjkanje zlata pa povzroča nazadovanje cen in s tem težkoče v produkciji. Veliko mednarodno gibanje zlata, ki je zvezano z znatnimi stroški, je dalo tudi povod, da se je ponovno pričelo razpravljati o ureditvi prenosa zlata z navadnim nakazilom. Od povoljne rešitve teh perečih vprašanj je v velSki meri odvisen bodoči razvoj svetovne gospodarske konjunkture. = Občni zbor Splošne stavbne dražbe v Mariboru se bo vršil 21. t. m. v pisarniških prostorih Elektrarne Fale, d. d. v Mariboru. Med drugim se bo sklepalo o redukciji delniške glavnice. = Razširjenje omreija elektrarne na Faii. Med upravo falske elektrarne in varaždln-sko mestno občino se vrše pogajanja zaradi priključitve Varaidina na omrežje falske elektrarne. Sporazum je v bistvenih točkah že dosežen. Varaždinska mestna občina pričakuje, da bo pocenitev struje za industrijske svrhe znatno pospešila industrializacijo v mesta in okolici. Konferenca o gojenju hmelja. Ministrstvo sa kmetijstvo in vode je sklicalo za 9. t, m. konferenco, na kateri se bo razpravljalo o gojenju hmelja v naši državi, o tre-notnesm stanju našega hmeljarstva in o pospeševanju te važne panoge kmetijske pro-dukcijeTlstočasno se bo razpravljalo tudi o ukrepih za osiguranje kakovosti našega hmelja v zvezi s širjenjem kulture. sa Predavanje o gospodarstvu Mehike. Trgovinski ataše pri mehiškem poslaništvu v Rimu gosp. Salvador Prieto bo imel v petek 8. t. m- ob 10. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje o možnosti poglobitve gospodarskih odnošajev med našo državo in Mehiko. Predavanje bo prav zanimivo. = Stanje Narodne banke 30. jnnija t L (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram 22. juniju): Aktiva: kovinska podlaga 491.3 (— 4.8), saldo raznih raSunov (tečajne diference deviz) 1519 (— 18.7), posojila na me-nioe 990 (— 6.8), na vrednostne papirje 177.6 (— 0-4). Pasiva: obtok bankovcev 5294.7 (-f. 37.8), državne terjatve 212.4 (— 209.1), žirovne terjatve 1081.4 (-f 12.3). Celotni obtok plačilnih sredstev (bankovci, žirovne in državne terjatve) 65385 (—159.1) Borze 7. julija. Na deviznem tržišču ni bilo pomembnejših izprememb. Deviza na Italijo 6« je po zadnjem padcu za malenkost okrepila. Na ljubljanski borzi se je prvotno nudil denar po 310, ob zaključku borznega sestanka pa je bila zaključena po 311.5. Narodna banka je lervenirala v devizah Curih, Praga, London in Dunaj. Tudi v Zagrebu se je Italija tekom borznega sestanka dvignila od 309-5 na 311; v Curihu pa je popoldne notirala 28.36 denar- Tudi deviza Bukarešta se je znatneje okrepila; v Curihu je opoldne notirala 8.28 blago. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda btee prometa notirala pri nespremenjenih tečajih, inveetfefjeko posojilo pa se je trgovalo po 83.5 — 84. V industrijskih papirjih je tendenca dalje mlačna. Brodska tvorniea vagonov je bila zaključena po 90 in 82. Devize-in valute Ljubljana. Amsterdam 22.82 — 0, Berlin 13.485 - 13.515 (zaklj. 13.496), Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 — 8-0275 (8.0125), London 275.92 — 276.72 (276.3), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Praga 168.2 do 169 (168.6), Italija 810.5 — 311.5 (311.5); italijanske lire 306 — 308. Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 18-485 do 13.515, Italija 309.22 — 311.22, London 275.9 do 276.7, Newyork 56-7 — 56-9, Praga 168-2 do 169, Curih 1093.5 — 1096.5. Cnrih. Beograd 9-135, Berlin 123.10, London 25.225, Newyork 519.50, Pariz 20.8425, Milan 28.39, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.22, Sofija 8.755, Varšava 58, Dunaj 73.10. Trst. Beograd 31.9250 — 32.4250, Dunaj 249.30 — 259.80, Praga 53.95 — 54.45, Pariz 71.2750 — 71.7750, London 88.70 — 89, Newyork 18.21 — 18.31, Curih 3ffl.75-853.75 Budimpešta 312.50 — 322.50, Bukarešta 10.9250 — 11.4250. Dunaj. Beograd 12.475 —12.515, Berlin 168.09 — 168.59, Budimpešta 123.61—123.91, Bukarešta 4.425 — 4.445, London 344475 do 84.5475, Milan 38.83 — 38.93, Newyork 709.25 do 711.75, Pariz 27.765—27.865, Curih 196.55 do 137.05. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.25, v Berlinu 7.415. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 341 — 0, Celjska 195 — 197, Ljubljanska kreditna 0 — 150, Merkantilna 0 — 90, Kreditni zavod 160—0, Vevče 138 — 0, Stavbna 55 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83.75 — 84, agrarne 48.5 — 50, Vojna škoda aranžma 342.5 — 848.5, kaaa 342.5 — 348.5, za avgust 845 — 346.5; bančno: Bskomptna 94 — 95, Poljo 15 _ 16, Kreditna Zagreb s« do 95, Hipo 57.5 — 58, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 860, Zamaljska Sarajevo 125 — 0; industrijske: Gutmann 260 — 275, Slaveks 100 — 105, Slavonija 16 — 19, Danica 145 — 0, Drava 0— 580, Sečerana Osijek 478 — 500, Osiječka Ijevaonica 165 — 0, Vagon 32 — 36, Union Osijek 300 — 0, Vevče 138—145, DubrovaČka 375 — 390, Oceania 0—350, Trbovlje 462—478. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca za les neizpremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni lesa, in to 2 vagona hrastovih neobrobljemih plohov, 90 mm deb., 2.5 m naprej, od 25 cm šir. naprej, fco vagon Su-šak po 1000; 1 vagon bordonalov merk., od 85 /35—50/50, od 10 m dolž. naprej, fco vagon meja po 435; 1 vagon tramov merk., od 11/11—16/21, od 6—12 m, fco vagon meja po 292. Iščejo se borovi brzojavni drogi (900 kom. 9.5 m, 10 cm, 15 cm; 2000 kom. 8, 11, 18; 300 kom. 9, 12, 17; 200 kom. 10, 12, 19; 100 kom. 12, 12, 21), plač. prati akred., fco vagon Sušak pristan, po 280 denar (včeraj smo pomotoma javili, da se ti brzojavni drogi nudijo). — Deželni pridelki: Tendenca za pšenico živahnejša, za turščico čvrsta. Nova pšenica promptna, 76 kg, brez doplač., fco slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni 322.5 — 3275; nova pšenica, za julij, avgust 322.5 — 3275; stara pšenica, 75/76. fco slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni 327.5 — 332.5; turščica baška, fco slovenska postaja, plač- 30 dni 222.5 — 225.5; turščica banatska, fco slovenska postaja, plač. 30 dni 217.5 — 220.5. Zaključen 1 vagon stare pšenice. Dunajska borra ta kmetijske produkte (6. t. m.) Promet na ameriških in kontinentalnih borzah je še vedno minimalen. Za konsum se kupuje izredio malo. Pšenica je v ceni popustila za 50 grošev. Iz Madžarske prihajajo zelo ugodna poročila o žetvi Vzorci nove pšenice 60 kvalitativno prvovrstni. Tudi povpraševanje po turščici je popustilo. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 385 do 89.5, madžarska Tisa (79/80 kg) 42—«5; rž: domača nova 33 — 88.5; turščica: 25.5 — 26.5; oves: domači 34 — 35, romunski 33 — 33.5. M o k a v trgovini na debelo: domača 70 — 72, inoeemska zacarinje-na: madžarska 665 — 69.5, jugoslovenaka 64 — 66, ameriška Kan6a3 71 _ 73. KDOR OGLAŠUJE* TA NAPREDUJE! Iz živite m Rastlinske dvoživke Kakor v živalstvu tako imamo tudi v rastlinstvu vrste, ki morejo živeti na kopnem in v vodi, n. pr. vodni trpotec (alisma plantago), streljavka (sagittaria sagrttifolia), mačji rep (hippuris vulgaris) vodni dresen (poHgonum amphibium) itd. Vse te rastline dobe povsem različno obliko, če jim korenike uspevajo v zemlji oziroma v blatu, ali stebla, listi in cvetovi na zraku oziroma v vodi. Vsaka posamezna bika je od starih časov v svoji notrini taiko orilasojena, da izumre, če se odvede preplavliajoča jo voda. Na drugi strani pa zemsko rastje ne prenese trajnejše poplave. To se je videlo poleti 1924., ko je Dniepr nekaj mesecev prelil brezove. Travniško rastlinstvo je do večini poginilo. Le posamezni primerki določenih vrst so se presenetljivo prilagodili povodnemu življenju. Pijavčina ali vinarsko zelje (ly-simachia nummularia) s svoiimi vodoravno razprostrtimi jaičastimi listi, rastočimi ob plazečih se steblih, in s svojimi velikimi, zlatorumeniim cvetovi se je v poedinih eksemolarih še t>o dveh mesecih pokazala nenavadno zdrava. Stebla so se bila pokonci vzravnala in se mogočno vzpela, tako da so dvakrat presegala svoie sestre na kopnem. Listi so bili manjši in navzdol obrnjeni, na mestu cvetov pa so večidel pogiale vejice; ali nekatere rastline so skušale celo pod vodo odpreti svoie cvetne brste. Ce si utrgal te slučajne dvoživke, so izredno brž ovenele, kakor pristne rastlinske amfibiie. Ko so se vode od-cedile,, je botanik Cholodny dognal, da so se nekatere prav počasi vrnile k zemeljskemu življenju ter se spremenile zopet v pristne celinske rastliae. Večina pa seveda ni bila več zmožna tega povratka v prejšnje stanje, njih listi so bili namreč prekreoko zatvo-rili svoje reže, ki so poprei služile za menjavanje zraka, in domala vse n^-kroskopske zaporne stanice so se prelevile v običajne kožne stanice. In namesto prejšnjih velikih zrn listnega zelenila so bile v zapornih stanicah takih rastlin edino še majhne, skoro brezbarvne plastide. Vse to opazovanje kaže kako maloštevilne pristno suiio-zemske rastline vsebujejo zadosti pre-tvorljivo, plastično staničje. da bi mogle v nekaj mesecih postati Drave dvoživke. Obenem je to za znanost nov dokaz, da za nastanek novih oblik ni vselej potreba neskončne vrste malenkostnih izprememb. ampak da se često-krat živ organizem tako rekoč sunkoma po kakem preobratu izprevrže. Oor ;z-no naj se torej rabi geslo: narava ne pozna skokov. fnk) Kaj trenutno vznemirja Američane? Javno mnenje Zedinjenih držav ameriških se že več kot mesec dni vznemirja radi vprašanja ki je na videz zelo preprosto, v resnici pa je — vsaj za ameriške razmere — dokaj zapleteno. Bližajo se namreč prezidentske volitve. Demokratska stranka, ki je v zadnjem času precej vzrasla, namerava kandidirati sedanjega gubernatorja države Newyork Alfreda Smitha. Ni izključeno, da bo Smith izvoljen. Ali pri Smithovi kandidaturi ne gre zgolj za političen moment. Važnejše kakor da je demokrat ali republikanec, je to, da je mož katoličan. Doslej se še ni zgodilo, da bi bil prezident Zedinjenih držav katoliške vere. Zaradi tega se je vnela v ameriških listov hrupna kampanja za in proti Smithu. Sprti so celo Smithovi pristaši med sabo. Nekateri, ki so podvrženi vplivu pastorjev, trde, da bi bil Smith sicer izboren prezident, ali manjka mu protestantski krstni list. Drugi ga zagovarjajo, češ kaj bi se praktični Američani ozirali na take postranske reči Pri vrlem človeku. Najsi je mož te ali one vere. prisegel bo na ustavo in ji ostal kot značajen mož zvest do skrajnosti. Kakor vsi njegovi predniki — ameriški prezidentje, bo tudi on varoval načelo, da je vsaka veroizpoved svobodna in da nima država nič skupnega ne s to ne z ono cerkvijo. Ali pastorji že vedo, zakaj svarijo pred prezidentom katohčano:;i. Ali ne bo Smith bolj nego katerikoli prejšnji prezident dovzeten za nasvete in mig- ljaje Vatikana? Kaj če postane prevodnik Merikalizma v Zedinjene države? V Rimu so zviti in bi jim ekspanzija v bogato dolarsko državo na moč pri-jala. V tem duhu se krešejo polemike med velikimi listi. Po enem mesecu se je oglasil k besedi sam Alfred Smith. Objavil je nekako svojo «vero», ki se začenja: Verujem v Boga po naukih in obredih rimsko-katoliške cerkve. Ali v tej veri so še zanimivejši odstavki. Veruje v absolutno svobodo vesti, veljavno za vsakega človeka in v popolno enakost vseh cerkva, sekt in verovanj pred zakonom. Veruje nadalje v absolutno ločitev cerkve od države, v svobodno šolo in v vse, kar tvori temelje sedanje ameriške svobode. Izjava kandidata Smitha je napravila dober vtis, vendar pa razburjenih duhov ni pomirila in polemika se vrši še naprej. Spregovoriti so morali še vatikanski krogi. Pravijo, da bi jim bilo ljubo, če bi postal katoličan prezident Zedinjenih držav, vendar pa nimajo nič proti protestantu na tem mestu. Vatikanska izjava je zelo zvita in dobro računa z okusom in občutji Američanov. Vidi se, da nočejo pokazati pravih kart, odtod posebno naglašanje verske strpnosti in načela, da naj se cerkev ne vmešava v državne zadeve. Vročinski val poplavlja Ameriko. Senzacije s prekooceanskimi poleti zaposlujejo domišljijo najširših množic. Medtem pa se v tej praktični deželi, kjer je denar nevaren tekmec Bogu, hrupno pretresa vprašanje: Ali sme biti katoličan predsednik Zedinjenih držav? Tako se je severna Amerika po dolgem času zainteresirala za vprašanje kleri-kalizma, ki drugače domačinov ne vznemirja. Svetilnik v bližini vasice Ver«sur«Mer, ki je letalcu Byrdu pokazal pot do francoske obale. Nove vesti o Nungesserju in Coliju V Londonu so se pojavile zopet nove vesti o Nungesserju in Coliju. Ne\v-yorškj dopisnik londonskega «Daily Chronicle» poroča namreč, da je pet prebivalcev neke samotne ribiške vasi na Novi Fundlandiji opazilo 5. maja neko belo letalo. Pripovedovanja teh petih ribičev se med seboj popolnoma krijejo. Vasica šteje kakih 100 prebivalcev, ki se pečajo z ribolovom in poljedelstvom in ne pridejo skoraj nič v dotik z zunanjim svetom. Eden od njih je podal naslednje poročilo: 9. maja sem ob 6. zjutraj delal na svojem vrtu, ko sem nenadoma začul močno brnenje in zagledal veliko belo letalo, ki je prihajalo z oceana ter letelo z veliko hitrostjo čez otok. Stal sem na griču, visokem kakih 50 m. Letalo se je nahajalo po mojem mnenju v višini 150 m. Bilo je popolnoma belo. Letalcev pa nisem videl v njem. Nato sem šel v hišo mojega brata, kjer sem dobil svoje nečake, ki so takisto videli letalo. Tako pravi poročilo. Stvar glede be- i Ti je vroče ie dobro, da se spomniš, da si temu nekoliko sam kriv. Obleci se v lahno poletno obleko, ki jo dobiš ali pa knpiš blago za mal denar pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, Ljubljana. lega letala utegne biti resnična, malo verjetno pa je, da sta bila v njem Nungesser in Coli, ker bi sicer morali že j davno dobiti kake podatke o njih. Egiptski kralj Fuad L je prejšnji teden posetil Pariz. Na njegovi desni general Lasson, zastopnik preziden« ta francoske republike, ki je suverena sprejel na kolodvoru. Tragika Whitovega samomora Poročali smo že o samomoru angleškega finančnika in multimilijonarja Jamesa Whita, ki je zašel v denarne ne-prilike, iz katerih ni vedel več izhoda, radi česar mu je preostajala edina rešitev smrt. Sedaj pa poročajo angleški listi o tragičnem naključju v zvezi s tem samomorom. Tisti dan namreč, ko si je White končal življenje, je prispelo v njegov londonski urad pismo nekega starega njegovega prijatelja, v katerem je ta stavljal Whitu na razpolago 15 milijonov. Ta vsota bi popolnoma zadostovala za pokritje Whitovih' pasiv in za odvrnitev njegove finančne katastrofe, s čemer bi tudi odpadel vzrok za samomor. Čudna so pota usode! Hitri in počasni umetniki Umetniki ustvarjajo zelo različno. So nekateri, kakor dokazuje Maks Pfliiger v časopisu «Welt und Wissen». ki delajo precej počasi, in drugi, ki ustvarjajo na brzo roko. Leonardo da Vinci je delal na svoji «Zadnji večerji« štiri leta (149-1. do 1498.). Nasprotno pa je Michelangelo slikal Sikstinsko kapelo, ki je po površini neprimerno večja, le tri leta. pri čemer velja upoštevati, da je ves ta čas delal brez pomagačev. Ce bi bil Michelangelo slikal tako počasi kot Leonardo, bi bil moral stati na odru najmanj 120 let. Izredno hitro je ustvarjal tudi Ru-bens. Saj štetejo slik z njegovim podpisom blizu 3000, in to so po večini slike precejšnjih dimenzij. Tudi Claude Lor-raine, čigar pokrajine merijo prilično 70 krat 100 cm, je delal z neverjetno hitrostjo: pogosto je ustvaril po eno sliko na dan. Nesrečni Angleži Anglija je domovina športa. Toda poslednja leta se zdi, da jo je športna sreča povsem zapustila. Ostal je Angležem le še nogomet in rugby, pa tudi tod jim Američani že opasno konkurirajo. Pred nekaj tedni na se je Angležem nasmejala sreča. Odkrili so novo športno zvezdo, malo 16 letno mis Betty Nuthall. ki igra baje tako dobro tenis, da so Angleži v duhu že videli v njej svojo nacijonalno Suzano Lenglen. Vsi listi so bili polni slavospevov na njo in Največje in najlepše filmsko delo, kar jih je dosedaj ustvarila filmska tehnika. Ne« popisno krasne scene. — Ko; losalna režija. — Prekrasni naravni posnetki. — Ponos* ne galeje v ognju. — Strahovite muke galijašev. — Gran> dijozne dirke na rimskih voj= nih vozovih. —- Veličastne sc scene, ko nastopa Kristus. V glavnih vlogah najlepši ljubavni par Amerike Rnmon Navori Eeffy Bronson Režija: Fred Niblo. — Oba dela v enem sporedu! Predstave ob: pol 5., pol 8. in četrt na 10. Kongresni trg y. Telefon št. 2124. prijatelji športa so jo povzdigovali v nebesa. Pa je prišla te dni kakor strela z jasnega neba vest, da bo prestopila mis Betty k profesijonaiizmu. Ameriški manažer Cochran, ki je že poprej vjel v svoje dolarske mreže božanstve-no Suzano, je pokazal lepe dolarčke, ki jim mlada Betty, odnosno njena mati, ni mogla odoleti. Mis Betty Nuthall postane torej profesijonalka in njene mlade slave je konec. Pa imajo res smolo Angleži! X Dva nova letalska rekorda. Italijan« ski letalec Barros, ki se je pred dnevi dvignil v Genovi na prekooceanski polet, je prispel 6. julija v Rio de Janeiro v Juž« ni Ameriki. Podrobnosti poleta, o kate« rem zatrjujejo Lahi, da se je izvršil brez pristanka, so še neznane. Zračna črta meri 9000 km. — Drugi letalski rekord je po« stavila glasom angleških listov letalka la« dy Baley, ki se je dvignila 6000 m visoko. (Najbrž je mišljen rekord za ženske, za« kaj letalci so se že dvignili nad 12.000 m visoko.) Maši onstran grame H. P.: Eter je naš! Ah. utegne se zgoditi, da fantazija, razvneta zaradi Lindberghovega oceanskega poleta, zaide nekoliko previsoko. Toda ne morem si pomagati; kadarkoli postane neskončnost tu zgoraj prizorišče drznega letalskega čina, vidim ljudi kot sosede vrabcev, jastrebov, vranov in podobnih mojstrov umetnosti, broditi po zraku. Navdušenosti za Lmd-berghov polet se je pridružil potem tik za tem presunljivim doživetjem obisk v planetariju. Ni čuda, da me je prevzela, Ko sem zrl »zvezdnato« nebo planeta-rija. burna misel: Za vraga, še malo, pa se bomo vozarili tam zgoraj, ne kot samotni, občudovani popotniki po zraku, temveč v gostih tropah, da bomo morali vsi zračnjaki v varstvo zoper karambole natanko paziti na energični, rediteljski klic zračnoprometne policije: Umikaj se na desno! Preletavaj na levo! Eter je naš! Počitniško potovanje v neskončnost vesoljstva, v ta prostor, kjer nikjer ne zmanjka prostora, bo postalo naposled nekaj vsakdanjega in morda že pripravljajo prospekt: »Izleti v okrožje zvezde tečajnice! Mimogede bivanje na vseh zvezdah prve velikosti!« No, in mali nedeljski frčači! Že slišiš, kako te povprašujejo kolegi: »Kam pa to nedeljo?« Ne vem še nič gotovega. Mogoče, da skočim na Rimsko cesto. Morda tudi izlet na Sirija! Mogoče, da se bom potepal tudi ob rakovem obratniku!« Oddaljenost, ti nisi nič, če nam podari tehnika tista čuda, na katera upamo. Če bo treba samo tega, da zgrabim v posteljni omari krilate črevlje, če bo treba le seči po krilatem telovniku ali hlačah s propelerjem, če bo malenkost, dobiti krilate oprtnice, komu naj tedaj še pride na misel, da bi potoval tja, kjer se ljudje gneto sedaj. Ne. ne, ob lepih nedeljah bo le zgoraj polno, tu spodaj ne boš dobil nikogar doma. Eter je naš! Kaka slast, če se more vsakdo povzpeti z nekoliko mahljaji kril na prvi dimnik, zvonik, če mu je izgra-ča, z žlebov na strehah bingljati z nogami Kako neizrečno sijajno je. povzpeti se deset tisoč metrov nad vso priderijo v zračno kopel. Kaka obilica novih ciljev za turiste ozračja! Kako mnoštvo zajamčenih samot za zaljubljene parčke, ki so nervozni, oe se morajo pri vsakem poljubu bati, da jih kdo zasači! Zal tudi — koliko nenajdljivih pribežališč za malopridneže, preliubez-nivo popisane v tiralicah! Kako igrišče za temperametne mladiče, ki se radi svobodno gibljejo! Že slišiš srdečo se mater: »Sedaj, kaj pravite, gospa soseda! Moj France bo pač potep! Dve uri ga že iščem, pa ti izvem, da z Novakovim Pepčkom tam zgoraj blizu Jupitra kozo bije! Pri tem sem mu dovolila le, da sme leteti do Mangrta. Slišite, zgodilo se mi bo kakor predvčerajšnjim. Takrat mi je luftžandar privlekel poba v hišo. ke je tam zgoraj pri Saturnu tako nevarne atmosferične kozolce prevračal. Da bi bil le moj mož doma — moral bi ga s šibo. Povem vam. gospa soseda, to je sedaj neznanski marter. Vsak hip moram iskati otroke po vsem vsemirju!« Eter je naš! ismo Nova deželna vlada. — Izjava slovenske stranke. — Za učiteljski naraščaj. — Mas terni jezik v verskonravni vzgoji. — Nerru ški duhovnik. — Gostje iz Nemčije. — Počitniški sestanek slov. dijakov. — Dru; štveno gibanje. Deželni upravi načeluje zopet dr. Lemiš, mož iz one nemške družbe, ki pravi: Še ena generacija pa ne bo več Slovencev j na Koroškem! Pri svojem nastopu je izja« ! vil, da si moramo biti na jasnem, da pre« bivata na Koroškem dva naroda, ki se tru« 1 aita za medsebojni sporazum. Kdor svoj • narod pošteno ljubi, ne sme vzeti za zlo, i ako dela enako pripadnik druge narodno« ' sti. Po plebiscitu sta si oba naroda oblju« i bila složno življenje. Po priznanem izidu : ljudskega glasovanja je narodnostna uso« j da koroške dežele za vedno zapečatena! I Dr. Lemiš poskusi, biti nepristranski, ali dodal je takoj, da je današnje javno delo« vanje smatrati nekakor za strankarsko. Kakšno bo dr. Lemiševo upravljanje de« žele, vemo dobro, saj ga poznamo natanč« no. Slovenci ostanejo trdni v borbi za svo« je pravice. Poslanec dr. Petek je imenom Slovencev izjavil, da priznavajo po plebis« citu ustvarjeni položaj. Slovenska stranka je za sporazum med obema narodoma in zahteva priznanje narodnostne in kulturne enakopravnosti Slovencev na Koroškem. Slovenska poslanca sta zastopana v uprav« nem in pravnem, pritožnem in šolskem o d* seku. Tako bosta imela priliko, da zasto« pata znane naše zahteve na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Člani deželne vlade so: ar. Zeinitzer in Lora, socijalna demokrata, dr. Augerer, Vele« nemec, in Sumi, Landbund. Prvi namestnik dež. glavarja je soc. demokrat Neutzler, drugi Leer iz Einheitsliste. Pri sprejema« nju uradnih poslov je dr. Lemiš priporo« čal deželnemu uradništvu, da naj posluje strogo po zakonu in se vzdrži v službi po« litikovanja. Prav lepo, samo ne smemo po« zabiti, da je dr. Lemiš v deželnem zboru malo prej izjavil, da je današnje javno delovanje smatrati za strankarsko. Tako je tudi bilo do sedaj. V korist dežele in njenega prebivalstva bi bilo, ako bi po« stalo za bodoče drugače! Učiteljev nimamo. Germanizatorji zapi« rajo vrata učiteljišča pred našimi fanti, ki se oglašajo za vstop. Pobrigajo se za to, da se vpiše zadostno nemških dečkov, Slovenec beži domov! Nemška politika v deželi hoče v cerkvi nemškega duhovnika, v šoli pa nemškega učitelja. Skrajna pre« drznost je tista tolikrat ponavljana trdi« tev, da na 86 utrakvističnih šolah z 205 raz redi poučuje 186 učiteljev, ki razumejo tu« di slovensko. Izpit iz slovenščine ima sa» mo 50 oseb. Pa kakšen izpit! Skrajni čas je, da dobimo Slovenci zadosti svojih uči« teljev! Slovenskim dijakom, ki se oglasijo za sprejem na učiteljišče, se ne smejo de« lati več nikake ovire. Pripustiti se mora« jo v zavod, tako jih bo vsako leto več in potem bodo na šolah med nami namešče« ni učitelji, ki res znajo slovensko. Šolski uspeh bo na to vse drugačen kot je seda« nji, ko se slovenskemu otroku z nemščino odvzema možnost, da bi se okoriščal s šol« skim poukom. Pereče je vprašanje našega učiteljskega naraščaja. Na to stran treba vedno silnejšega napora z naše strani! Na« glaša se znova, da bi moralo znašati šte« vilo slovenskih kandidatov najmanj deset odstotkov, kar bi odgovarjalo celo urad« nemu štetju, za prehodno dobo k rešitvi manjšinskega vprašanja pa bi potrebovali večje število. Glede na sedanje razmere v deželi je naša dolžnost, da navaiamo znova odlok kn. šk. krškega ordinarijata iz leta 1910., ki je naglašal, da je v verskonravni vzgoji raba in gojitev maternega jezika največje važnosti: za nespremenljivo načelo je smatrati, da je jezik verskih govorov za občino tudi poučevalni jezik za šolo: ve« rouk se mora poučevati v maternem jezi« ku. Banatski Nemec dr. Grassl je pisal ne« davno v «Tagespo5ti». da moreta vernost in cerkvenost uspevati samo tedaj, če se materni jezik od vseh za to poklicanih : ljubeznivo goji. Razpad maternega iezika j je razpad vernosti in cerkvenosti! Ta glas ' Nemca iz Jugoslavije naj sliši m si zapom« ni ter se po njem ravna celovški škof! Kar jc rekel šk. ordinarijat leta 1910., velja Z2 vedno in sveta dolžnost škofova je, da se drži točno onega odloka! Pravi tip nemškega duhovnika v seda« nji dobi je provizor Gsolls v Šmarjeti pri Velikovcu. Med Slovenci živi pa se mu ni še zdelo vredno, da bi se pošteno na« učil njihovega jezika. Slovenščino lomi, da je groza. Toliko rajše pridiga po nemško. Od Slovencev zahteva, da morajo hoditi k nemški pridigi. Pravi, da če kdo ne zn. nemški in ga ne razume, pa naj ta čas moli rožni venec. Ko so se slovenski verniki pritoževali radi nemške pridige, jih je osorno zavrnil: zahvalite Boga, da nisem uvedel tudi že nemškega petja v cerkvi. Pri volitvi cerkvenih ključarjev je toliko časa nagajal in sitnaril, da sta končno pra. vilno izvoljena slovenska ključarja odsto« pila. Pri novi volitvi ni bilo naših volilcev in «izvoIjena» sta dva moža nemške stran« ke, kakor je hotel gospod provizor. Višja cerkvena oblast je stala v tej stvari po« polnoma na strani nemškega provizor j a. Nova ključarja sta dobila dekrete takoj, Slovencema jih visoka cerkvena gospoda ni hotela napisati. Nemški otroški dom se otvori ob na« vzočnosti gostov iz Berlina. Tem povo« dom so zatrjevali Nemcem, da je prebival« stvo «urwiichsig treudeutsch». Pa glej! Slavnost otvoritve doma ob jezeru se je vršila pod mogočno slovensko lipo, nem« škega hrasta iščeš zaman naokoli. Okoli 120 članov društva za vzdrževanje nem« ških gradov je posetilo Koroško. Gospoda je bila po raznih delih dežele, posebno ži» vo pa se je zanimala za nekdanje plebi« scitno ozemlje. Počitniški sestanek prirede koroški slo« venski dijaki začetkom meseca avgusta. Doslej so taki sestanki lepo uspeli. Društvenega gibanja je po mnogih kra« jih premalo. Kjer je društveno delovanje razvito, tam se vtrja narodna zavest in ši» ri se izobrazba, ki je našemu ljudstvu v pravo korist. Na občnem zboru slovenske kršč. soc. zveze se je poročalo, da je v Zvezi včlanjenih 46 društev, od teh jih pa marljivo deluje samo 24. Lani je vprizorilo največ iger društvo v Globasnici, največ sestankov pa društvo v Pliberku. p— Pisenti. Stari naš znanec bivši pre« fekt videmske pokrajine Piero Pisenti, ki s' je pridobil nevenljive zasluge po svoji odredbi, s katero je uvedel dvojezičnost slovanskih listov, je zopet sprejet v faši« stovsko stranko. Osrednji tajnik fašistič« ne stranke Turati ga je pozval v Rim, kjer se je z njim dolgo razgovarjal. Trgovski posli poviročujejo mnogo skrbi in mnogokrat me te glave tako močno bolela, da icm mislil, razpočile se bo Soproge pa ml ie nasvetovalo tdravilo Aspirin- tablete tn hvala nJim. da so te mučne bolečine Izginile Pristnost teh tablet se pozna po modro-belo-rudečl varstveni znamkL Sokol •jHlT izlet Gorenjske sokolske žape,, ki se bo vršil 9. in 10. t. m. v Kranju, bo največja sofeolska prireditev na Gorenjskem. Zlet se prične 9. t. m. s tekmami, štafetnim tekom (4 X 100) skozi mesto ter koncertom v Narodnem domu. V nedeljo 10. t. m. zjutraj je nadaljevanje tekem, ob 11. dopoldne pa povorka gkozi mesto. Pri popoldanski telovadbi in ljudski veselici sodelujeta, poleg sokolske godbe z Jesenic tudi sokolfibi orkester in tamburaSri zbor v Kranju. Vožnja po železnici je polovična. Občinstvo vabimo k obilni udeležbi- 1042 Posavsko okrožje Sokolske lupe r Zagrebu priredi dne 10. Julija t L zlet v Krško. Povodom deta bo na sejmišču javna telovadba, po telovadbi ljudska veselica. Telovadbe se udeleži tudi vzorna vrsta Sokofckega društva matica iz LJubljane. Znižana vožnja na žeJemici za 9., 10. in 1L julija, t. 1. dovoljena. Izkaznice za znižano vožnjo so dobe pri sokolskih društvih. 2igosal& se bodo na veseli&iem prostoru v paviljonu za cvetlice. Železniška zveaa na vse strani zelo ugftdnt. Dopisi BOROVNICA. Vse prijatelje Soltolstva vabimo na javni nastop ibarovnlškeza so-kolskega društva. Id se vrši v nedeljo, dne 10. Julija. Uzodne železniške zveze za izlet v Pekel. Posetaikom. iz Cerknice, Rakeka Planine, Logatca in Verda je preskrbelo društvo od gen. direkcije železnic v Beogradu poseben vlak, ki odpeHe iz Rakeka ob 13.50 ln dospe v Borovnico ob 15.16. 1041 MENGEŠ. Sokol Mengeš priredi v nedeljo popoldne ob 15. okrožni zlest, združen z veselico Vi se bo vrfila pri br. Kancu v Mengšu. 1038 TOPLICE PRI NOVEM MESTU. (Klerikalne spletkarile.) Nazadovanje klerikalnih glasov pri občinskih volitvah v Sloveniji dela klerikalcem težke preglavice. Ljudstvo sicer polagoma, vendar prav točno uvide-va klerikalno brezdetoost ln njih skrb le za strankarske koristi. Zato se poslužujejo gospodje od SLS raznih zvijač in sleparij. V novomeškem srezu se v več občinah vrše volitve v nedeljo 10. t. m. V občini Toplice so bile vložene tri liste, in sicer lista SLS, Gospodarska Usta in Usta SDS. Slednja je bila od sreskega poglavarja razveljavljena, češ, da le bil en podpis falziff ciran. o čemer pa se bo še govorilo. Ker je bila s to listo napredna večina zasizurama, so si izmislili gg- od SLS grdo zvijačo. Na shodu v Uršnih sellh, ki sta ga sklicala gg. dr. Ktriovec, tamkajšnji rojak, in oblastni poslanec g. Pezdlrc, se je trdilo, da bo v teku tedna tudi gospodarska lista razveljavljena, ker da le tudi na tel listi podpis falzifictran. To seveda le zato, da bi preslepili napredne volilce, da se ne H volitev udeležili in tako zaslgorall večino SLS. Res daleč je padlo klerikalno poštenje, ld se poslužuje tako nizkih in podlih" zvijač. Vo-lilci, ne sedite na klerikalni lim! Vsi na volišče! Naročila, tn, vsa, dopisa, Uco£«,ja, malih, oglasov, j j, poslat, m. Oglasni, od, daUk 'Jutra' JUubl/ajia,, PnJtrnovaJaL st. 2492. m \ fl71 Jl> <8mH f.rjO V J t, pristojbino, jt,yposla, ti obanam, z naročilom,, so~ owst, oglasi m. priobčijo. Čekov/u, račun, polhu- Hranilnic* (jid>tyana,,šl. 11842.. JLoli,oglasi, hi, sluiljo u posredovalna, in, soajaL toniU*,, dtrpisoisanja. Lfu oglasu -brgoiiskj&cv cdo m, ruzmvu, občinstva,: vsaka bcs&da, 30 pcu-.—Naj- railanuuiga, TSULCCLfa/i vsaka, bueda/ J)uy r~-~ "aJ~ manjši zsLosak Vin, 5—. Pristojbina, za, šifro din,j-. nanj Ji zsusek Vin, to--. Pristojbina, za, sifrv Vul, 5--. Solnčevo strojno pletenje Izdeluje vse vrste modernega blaga iz najfinejše volne — kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. — Najtočnejša postrežba; nobeno sejmsko blago!— Separatna naročila se dnevno sprejemajo. — Pri «Sotncu>, Ljubljana, Pogačarjev trg. 20270 Mladeniča zdravega in krepkega, ki ima veselje do trgovine, sprejmem takoj kot vajenca. Naalov v oglasnem oddelku «Jutra«. 20849 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje s 1 u I b o v Beogradu ako se zglase t birou Ekonomija, Beograd. Visana 11 20858 ilSM I T'j t •M Terracco pokladača spretnega, sprejme v stalno dalo Jos. Cihlii, tovarna oementnih izdelkov v Ljubljani, Dunajska cesta it. 69 20748 Hlapca H konjem sprejmem na deželo. Cenj. ponudbe na oglas. oddelek pod »Trezen in ve-iten». 20718 Učenca I dobrimi šolskimi spričevali sprejme manufakturna trgovina F. Prevorlek, Res-ljeva cesta 7. 20842-a Učenca boljših staršev, z dobrimi Šolskimi spričevali, sprejme tvrdka J. Preac, mannfak-tura v Mariboru, Slavni trg št. 13. — Istotam sprejmem izvežbano prodajalko i dobrimi spričevali. 20884 Gospe ali gdč. lepe zunanjosti, neodvisne, z znanjem hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, pripravljene potovati, dobe dobro službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod «Tolmačica». Knjlgovodinjo- blagajničarko povsem izvežbano, samostojno in kavcije zmožno sprejmem za lesno trgovino v Varaždinu. Ponudbe na: Hija Predovid, trgovec — Fram št. 122 pri Mariboru. 20814 mara Boleče noge? Zdravljenje je mogoče! "stotz\ Wizard, ortopedist, se bo brezplačno GUMMi-J posvetoval in kazal Wizard vložke v dneh 11., 12. in 13. julija od 9. do 12. ln od 14. do 17. ure vsem, ki trpe na bolečih nogah, v trgovini s čevlji in izde-lovataici po meri F. SZANTNER, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. 7977-a Sveže sadje in povrtnine. Iz prve roke iz Vojvodine morete nabaviti samo trgovci in hotelirji na debelo po najnižjih dnevnih cenah: marelice, hruške, jabolka (za jabolčne zavitke), ringlote, fižol rumeni stročji, paradižnike, zelje belo, grah, papriko veliko za polnjenje, peperone hude. Jugoslovanski export voča i povria 6- P- Prodanovii NOVI SAD- Brzojavi: Paprika. Brzojavi: Paprika. Plačilno natakarico spretno, sprejmem takoj. — Ponudbe na posredovalnico Sager v Celju. 2080G Družabnico staro devico, vdovo ali ločenko > lastnim stanovanjem Selim za sigurno pomoč. Dopise na oglasni oddelek «Jntra> pod značko •Pomoč 89». 20789 Pekovskega učenca močnega in poštenega sprejme Jos. škulj v Cerknici. 20797 Višjega natakarja strokovnjaka, sposobnega za prvovrstno kavarno, sprejmem. — Ponudbe • prilogo fotografije in uverenja — (jamčevlna potrebna) — po-stati na upravo hotela •Central«, Sarajevo. 20803 Učenko sprejme trgovina Sv. Petra cesta 22. Zvaničnik išče službo kot trg. sluga ali temu podobno. Nastopi lahko 1. avgusta. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 20786 Vreče rabljene, ali velike krpe kupuje večje množine Ed. Pišler, Vrhnika. Instrukcije nižješolca sprejme vesten višješolec, dober razlaga-telj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Nizek honorar«. 20529-a Tovarniška okna in vrata kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na oglasni oddelek »Jutra» pod «Okna». Pouk v violini intenziven in strog, želim za čas počitnic za drugo-šolca. Naslov in ceno pod značko «Uspeh» na oglasni oddelek « Jutra *. 20820 Kolesarji! Dvokoleea v ceni zelo padla Pneumatike Michelin, Dun-lop. Ceniki franko. Prodaja na obroke F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta 4. 159 Lucin, Urar. pomočnika popolnoma samostojnega, z večletno prakso, Etanujoče-ga v Ljubljani, sprejmem takoj. Ponudbe s priporočilom in navedbo zadnje službe na: F. Čuden, urar, Ljubljana, Prešernova ul. 1 20791 Pletenje telovnikov vzamem na dom Dobavljam tzgotovljene po najnižjih cenah. Vzorci na rasolago. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Een gross 65». 20498 Potnike in potnice iščem proti proviziji. Siguren zaslužek. Ponudbe na podružnico «Jutra» ▼ Mariboru pod »Stalen zaslužek*. 20874 Izvrstnega risarja sprejmem za izvršitev tehničnega dela. Zglasiti se je v petek ali soboto od 3. do 4. me pri Marinšek, Ljubljana, Gosposka ulica št. 5 Potnica ki je dobro vpeljana po Sloveniji In Hrvatski, želi primernega mesta. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Prvo-vrstna in poštena moč». Kdor oglašiile, ta napreduje Angleški - ruski nemški, slovenski, srbohr-vatski, obvezno ako potrebno v nekaj mesecih tudi italijanski ali francoski, korespondent etc. želi za-poslenja kjerkoli. Cenjene ponudbe na oglas. oddelek «Jutra» pod šifro »Jurist*. 22810 Gospodična zmožna šivanja ter nemškega in slovenskega jezika, želi vstopiti v službo k ali 2 otrokoma v Ljubljani. Gre event. tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Šofer absolvent avto Sole, vsestransko uporabljiv in zmožen tudi drugega dela, išče službe. Naalov v oglasnem oddelku cjutra». 20790 Kuharica in sobarica dobre moči, z daljšimi izpričevali, želita premeniti službo. Najraje skupno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobro moči*. PREDVAJANJE praktičnih organizacijskih pripomočkov za industrijske, trgovske, obrtne in druge obrate od 8. do 18. ure! »Organizator" V c L. iesejem paviljon E 95—97—99. Mamice! >0 otroških vozičkov raznih vzorcev prav počen) naprodaj v tovarni Tribuna, Ljubljana. Karlovska c. 4. 159 Trapistovski sir v hlebih od 8—20 kg težine razprodaja po Din 18 kg sirarna Imeno, Podčetrtek. 20743 Daljnogled 7 X povečava, izvrsten, naprodaj. Naslov pove oglaa. oddelek »Jutra*. 20842 Hadio dvocevni, kompletna naprava, poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 20871 Trapistovski sir po zelo znižani ceni (22 Din) priporoča in obvešča svoje odjemalce »Zvijezda*, mlekarsko podjetje, Jarkovac, Banat. Zbirko znamk vsega sveta, 8200 različnih prodam za 3200 Din. Dopise na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Ugodna prilika 804». ----- Krasen radioaparat štiriceven, radi Belitve poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20816 Čoln ■ 4 vesli prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 30795 Moško kolo rabljeno, še v dobrem stanju, radi odpotovanja prodam za 750 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*, 20837 Sadjevec proda Oset v Mariboru 20739 Arnika cvetje lipovo cvetje, suhe borovnice in druga zelišča kupuje vedno večje množine Ed. Pišler. Vrhnika. 20488 Stanovanje 1, 2 ali 3 sob in kuhinje (pod enim ključem) iščem od 1. septembra naprej v bližini konsevatorija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Profesor brez otrok.. 20832 Šotore za štiri ali več oseb kupimo takoj. — Ponudbe na: Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom. 20839 Maline kupuje Lovto Sebenik, Ljubljana. Knezova ulica. 20828 Nova hiša z velikim vrtom, 15 minut od kolodvora, na prometni cesti, za obrt ali trgovino pripravna, poceni naprodaj. Dolinar, Gaberje polje, Celje. 23, Dolgo 20780 Hišo z gostilno trgu ali večji vasi na prometni točka kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prometna točka 56». 20756 Enodružinsko vilo visokopriUično, aU hišo i vrtom kupim. Ponudbe i navedbo cene in plačilnih pogojev na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljana 93» 20793 Hiša z lepim zemljiščem, v mestu na Gorenjskem ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Ugodna cena 22». 20822 Večje skladišče suho, iščem v bližini Židovske ulice. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Skladišče 1927». 20708 Poslovne lokale najmanj 3—4 sobe na ulico na dvorišču ali 1. nadstr. v centru Ljubijane iščem. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod šifro »Center*. 20638 Trgovski lokal s stanovanjem vred oddam meseca septembra v Dolenji vasi. St. Pavel pri Preboldu, kjer se nahaja že dalje časa trgovina z mešanim blagom. — Pojasnila daje F. Piki, St. Pr.vel pri Preboldu. 20578 Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod Ljubljani, Gledališka ul. 8. 20559 Pekarno dobro idočo, v večjem mestu in sanovanje za majhno odškodnino odstopiti takoj — Naslov: F. K.. Maribor. Kettejeva ulica 17. Lokal za špecerijo in trafiko oddam v najem na zelo prometnem kraju blizu mesta Maribora. Natančnejša pojasnila daje Domiter, Maribor, Studeniška cesta 20870 Hlev za 6 konj, šupo in druž. stanovanje oddam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Hlev*. 20819 Malinovec in 11 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Na velesejmu lasten paviljon nasproti E. 20788 Kupdm Gorenjsko narodno nošo moško in žensko kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Noša*. 20773 Smrekovino jelovlno, lipo, jesen, brest kupim rezano in okroglo-Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod šifro »54331 gotovina*. 90672 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na naslov: J. Stirn, Mestni trf »ffl. 20812 Gostilno vzamem v najem v Mariboru, Ptuju ali pri kakšni majhni postaji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »M. K. Laško*. 20794 Razpisujemo dobavo 12 kom. dežnih pelerin in plaščev. Ponudbe je vložiti do 19. t. m. Ve« se l*v« pri podpisani direkciji državnega rudnika Za. bukovca, pošta Griže. 20796 Stanovanje na Brinju ob Dunajski s kuhinjo, 1 sobo, 2 kabinetoma, souporabo pralnice in kopalnice ter vrtom odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. 20775 Stanovanje 2 sob in kuhinje s pritikli-nami i i č e zakonski par brez otrok t 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Brezplačno stanovanje z 2 sobami, kuhinjo in pri-tiklinami oddam starejšemu vpokojencu. Stanovanje je v vinogradnem posestvu, ra ure od postaje Ivanjkovci v Ljutomerskih goricah. Prednost imajo vpokojenci brez otrok. Event. ponudbe do 20. julija pod »Lep dom* ia podružnico »Jutra* v Mariboru. 20865 Petsobno stanovanje išče z avgustom mirna stranka brez otrok. Ponud. be z navedbo lege in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod pod »Sijajen dohodek«. Kateri m] posodi 6000 Din na 12mesečne obroke po 12 %, mu dam za uslngo 1 leto sarega volčjega psa. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20873 «Venera» neprimerno. Dvignite znesek v oglaenem oddelku »Jutra*. Prešernova ulica 4 — proti navedbi znanih črk Gospodična želi v svrho nedeljskih lzprehodor znanja z gospodom . Dopise na oglasni od delek »Jutra» pod značko »Brinetka». 20801 Vdovec star 41 let, brez otrok, drž. vpokojenec. privatni uradnik, hišni in zemljiščni posestnik s kompletnim krasnim pohištvom, se želi radi nepoznanja In nujnega gospodinjstva seznaniti v svrho ženltve z gospodično ali vdovo brez otrok, mirnega značaja, pridno in skrbno gospodinjo ter srednje izobraženo. Resne ponudbe, če mogoče s sliko je poslati pod šifro »Hedka prilika 5» na oglasni oddelek •Jutra*. 20745 Lep gramofon brez lijaka, z več ploščami poceni naprodaj. Poizve se v trgovini J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke 20768 Enocilinder. motor dobro ohranjen, novejšega tipa, do 4 HP (Harley, Ari-sl, Budge, Indian, A. J. S.) kupim. Ponudbe z navedbo cene in prevožene kilome-traže pod »Brezhiben* na oglasni oddelek »Jutra*. 20861 Uro «Doxa» sem izgubil na Ljubljanskem polju med Bahovče-vim in Turkovim kozolcem Najditelj naj jo odda proti nagradi v Zeleni jami 89. 20824 Psa dobermana čistokrvnega, mladega samca, dobro negovanega, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Doberman*. 20836 Dobermana čistokrvnega — enoletnega samca prodam. Pogoj: dobro ravnanje. Naalov pore oglaEni oddelek »Jutra». 20835 te 8. julija se vrši žrebanje srečk 1. razreda. — Kdor še nima srečk, naj jih kupi takoj pri L. Pevalek, Židovska ulica. 20258 »MIMt»»l»H»>»» Zastopnika uvedenega v lekarniški in drogerijski stroki, sprejmemo. Ponudbe na Psblicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva br. 11, pod «Za 12.607». 7975-a ETIKETE fANT.ČERNEi \ f- Ljubljana * ŠTAMPILUE Zahtevajite povsod najbolj® ,ORCO' švicarski sir v omotih. Zastopstvo: Fr. Srdar & Ca, Zagreb, Gjure Deželica Prilaz 79. Telefon 14—56. autolakom ličanl „Chevrolet" - omnibus automobili, izpostavljeni vročini do 50° C To preizkušnjo prestane edino Bruno Belantič sedlar in autoličar Paviljon G Kolo ..Chevrolet" T O K ! O L CEMU TOLIKO TRPETI? F LIT uničuje moskitov v nekoliko minutah. Ugonabljajte ih s FLIT-om. FL1T očisti hišo v nekoliko sekundah od muh in moskitov ki nosijo bolezen. FLIT je čist in se sigurno in lako vpotreblja. Uničite vte hišne insekte FLIT uničuje stenice, ščurke in mravlje. On prodre v odprtine in razpoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poprašite vso svojo obleko s FLIT-om. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. FLIT ne škodi niti najnežnepim fabrikatom. Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov FLIT je sad mnogoletnih poskusov znanih raziskovalcev žuželk in kemikov. FLIT človeškemu sdravju nikakor ne škoduje. FLIT je izpodrinil stare metode, ker naglo in sigurno uničuje žuželke vseh vrst. Kupite ie danes en zavoj FLIT-a in prskallco. Dobiva se povsod. Prodaje v Jugoslaviji jedino: Standard Oil Company of Jugoslavia ti niču j m muh«, l mrovj«, ritnic«, iturka rn^f * rmm >«■>* J. O. Curvs ood: preganjana žena Roman. »1o je bilo krasno, John Aldous!« je rekel glas. »Če bi bila moški, bi hotela biti mož, kakršen ste vi!« Obrnil se je. Nekaj korakov od njega je stala Jana Grayeva. Njen obraz je bil bel kakor čipke pod njenim grlom. Njene ustnice so bile brezbarvne in njene prsi so se burno dvigale in padale. Uganil je, da je tudi ona videla tragedijo. In niene oči, ki so počivale na njem. so bile prekrasne. IV. Janino pojavljenje baš v tem trenutku je zadelo Aldousa kakor strela iz jasnega. Strmoglavilo ga je v položaj, ki bi ga bil tudi on imenoval nemogočega. Živo je videl samega sebe, kakšen je moral biti tam zunaj na suhi smreki, kako smešen, ko je opravljal svoj junaški cin ter vlekel na pol utopljenega žrebička za uhlje. Čez trenutek je ta dojem minil in pograbila ga je radovednost, zakaj se Jana Grayeva ni odpeljala v Tete Jaune. »Bilo je krasno!« je ponavljala, gledaje ga z žarečimi očmi. »Poznam ljudi, ki ne bi storili tega za človeka!« Samo zato, da bi pokazali svoj dobri vkus,< je dejal John Aldous. Zdaj je opazil, da držj v rokj dolg, tenak prot, ki ga je bil pred dvema ali tremi tedni urezal in pripravil za ribnico. Pokazal je nanj in toliko da se ni nasmehnil. ■■-Koga ste hoteli ujeti?« je vprašal. »Mene ali žrebe?« »Vas,« je odgovorila. »Slutila sem, da ste v nevarnosti.« Nato J je dodala: »Mislim, da ste zelo hvaležni usodi, ker ni hotela, da bi sprejeli rešitev iz ženske roke.« »Kaj še! če bi se bila smreka zlomila, bi bil zagrabil za vašo šibo in obvisel na njej kakor mokra miš — ali kakor moker človek. Dovolite, da se vam zahvalim.« Stopila je doli na ravni peščeni pas, kjer je žrebe napenjalo svoje šibke moči, da bi se pobralo. Sopla je naglo in njen obraz je bil še vedno bled. Bila je gologlava in ko se je za trenutek sklonila k žrebičku, je Aldous začutil, kako mu nežne, bujne kite njenih las s svojo prelepo barvo, ki ga je spominjala žareče rjavine zrelega divjega ribeza, nepremagljivo uklepljejo pogled. A že je dvignila oči in priklenila njegov pogled nase. »Prišla sem po naključju,« je pojasnila mirno; »hotela sem biti sama in Mrs. Ottova mi je rekla, da vodi ta steza k reki. Ko sem vas opazila, sem se baš hoteia vrniti. Tedajci pa sem videla konje, kako jih je voda nesla s seboj. Strašno je bilo. Ali so vsi utonili?« 3Vsi, kakor ste videli. Prizor ni bil Bog ve kako prijazen, kaj?« Glas mu je zvenel neka-m poizvedujoče, ko je dodal: »Ako bi se bili odpeljali v Tete Jaune, bi vam bil ta nevšečni pogled prihranjen.- »Peljala bi se bila, pa mi ni bilo namenjeno. Pripovedovali so, da se je tam nekaj udrlo, da se je utrgala zemlja — tako nekako. Prej ko jutri vlak ne more odtod.« »Tedaj ostanete pri Ottovih?« Pokimala je. Zazdelo se ji je, da je po bliskovo ujela njegovo misel. »Žal mi je,« je dodala, preden je utegnil nadaljevati, »žal mi je, ker vidim, da sem vam bila v nadlego. Dobesedno vrinila sem se v vaše delo in bojim se, da sem vam nakopala neprilike. Mrs. Ottova mi ie pripovedovala o možu, ki ga imenujejo Ouada. Povedala mi je. OOAJA da je nevaren človek. In jaz sem ga storila vašega sovražnika.« »Ne bojim se Ouada. Ta prigoda ni bila zame nič drugega kakor prijetna izprememba v enoličju tukajšnjega življenja. Vedno se mi je zdelo, da je trohica fizičnega razburjenja dobro olje za naš duševni stroj. Prav to je bilo nemara vzrok, da ste me zalotili, ko sem vlekel to žrebe za uhlje.« Govoril je umerjeno. Glas mu je zvenel trdo in je vzbujal slutnjo nečesa, kar se ni ujemalo z njegovim posiljenim nasmeškom. Vedel je, da se v tem trenutku bori proti svoji lastni notranjosti — proti koprnenju, da bi ji povedal, kako zelo ga veseli, da je nekaj zadržalo vlak v Tete Jaune, in kako krasni so njeni lasje v popoldanskem solncu. Trudil se je, da bi udržal samega sebe za obzidjem, ki si ga je bil zgradil in ki ga je tako dolgo branil v svojih spisih. Ko jo je pogledal, je celo čutil, da se nekaj ruši Vedel je, da jo je užalil. Trdost njegovih besed, hladnost njegovega nasmeška in njegova vidna, očitna ravnodušnost do nje — vse to je vzbujalo v njenem pogledu nekaj, kar ni bilo več daleč od fizične bolečine. Stopil je korak bliže, da bi ujel nežni očrt njenega obraza. Jana Grayeva ga je začula in je sklonila glavo, tako da je ni mogel pogledati. A to je storila prekasno. Aldous je opazil na njenem obrazu osamljeno kapljico — solzo. Se tisti mah je bil pri njej. Z naglo kretnjo si je otrla solzo, preden ga je pogledala. »Užalil sem vas,« je dejal, zroč ii naravnost v oči. »Užalil sem ras in Bog ve, da sem zaradi tega surovež. Ravnal sem z vami prav tako grdo kakor Ouade — samo drugače. Vidim, kako sem vam dal razumeti — da ste mi bili v breme, da ste me pripravili v neprilike in da se nisem hotel več ukvarjati z vami. Jelite, da sem vam dal čutiti?« »Bojim se, da,« NE REKLAMA temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke g C K" Zato zahtevajte pri vašem trsovcu \Vecka Zfatno znižanje cen! Tovarniška zaloga: Krekov trg 101 pr! tv FRUCTUS. Ljub-liana IHS-a I* skupina; žemki platneni cevlfi, vse barve, razne fasone prei D?n 60"* sedal D?n II* skupina; otroški usnjeni čevlji, od štev. 2^ — 34 prei Din 129' seda? Din Kil* skupina: ženski iuksus. čevUi rasn h vrst, vse števiSke ya prej Oin 229' sedal O n IV. skupina ženski luks. čevlji raznih barv, vseh velikosti pre D r 229' sedal O n Ne zamudite prilike — nas! „Tatra" Analitetna znamka vozovnih poznavalcev. Generalno zastopstvo za Hrvaško, Slavoni o in Sioveni]o i MEH. S uk H Zasiopstvo za ljubljansko oblast: Jugs Mo d. z o. z. ZA KOPkl /EZIJO A/iNKevrr L Nikus Mestne trg itev. 15 Tvoraica dežnikov, zaloga sprehajalnih nalic iščem sodelujočega Minuli:! za že več let obstoječe visoko aktivno m rentabilno pod jetje, koloniiaievzame md. vsa spedjalna naročila po zmerr, h t Ctrah. pilarna IVAN FiGAR, Ljubljana VoSnjakova ul. 6 (blizu gos . .Novi Svet"; Prau yse pofilštno t noši zalogi po brez-konkurenčnih cenah. Ljubi 2dh Dvorni trg I, vhod v veži desno. HŠKERČEVH KLET podaljšan Cojzov graben, nasproti tehnične srednje sole toči iz&orna naravna ljutomerska, haloska, atzefiskš in dolenjska vina v prijetnem. hladnem lokalu se Vam nudi hvaležen užitek Prvo stoa rrrrJa kuhin-a. — Za obisk se najtopleie priporočam. VINO graščinsko, sortirano, man šo ali večjo količino prodam. Vprašati Bračs M.letič, Zagreb, llica broi 1S3 732/ Msonflrouo - otoiiRrh Restavracija - kavama Orlic sloveča že mnogo le; radi izborne ku hinje in dobrega domačega vina, pripo roča se gospodom ki bodo prišli na letovišče odnosno kopališče. Dnevna oskrba 40 Din. — Pri restav-7?<>" raciji velik vrt. Priporoma se M. ORLIC '.C •• '*>fm:. . Občinski odbor občina Črna pri Prevallah naznanja tem potom pretresljivo vest, da je preminul vsled nepričakovane nenadne smrti naš vseljubljeni gospod Andrej Brumen župan v 32. letu svoie starosti. Vesten in marljiv zastopnik ostal nam bo v trajnem spominu. Lahka mu domača žemljica! Črna, dne 5. julija 192?. 7955 Občinski odbor v Črni. ■ . "SZJHi rsii-: Urejuje dr. Josip Bia«. Izdii* za Komorcii cJutro Adolf Ribniku. Z* Ntroono osk&rso dd. kot tiskanmrja Fran Jezeržek. Za inseratei dd jc odgovores Alojzij Novak. Va » LjubJj^a"