Stav. 227 Mriu jttm i ntimi vm antni tiu mm v Trstu, v SODOIO 24. »tpiimttra i»i Posamezna številka 2D stotlnk Letnik XLV1 I*ha/a — irvzetnši ponedeljek — vstk dan Ejmraj. — Uredništvo: ulica sv. Fraraai Arifkeea ttev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se potajo ured- nlHvti. — NefranJiirsna pisma se ne sprejemajo rokopisi se ne vračajo. — [trajate!] in odfjovc*ni urednik Stcfaa Oodina. — Ustnik konssrcij IlaU EdiacKlL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trsta in okolici po 20 stotl ik. — Oglasi se računajo » širokosti ene kolone (72 m'«*. — Ojlisl tr^ov-ev In obrtnikov mm pa 43 itot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vi>Hs po L 1.—, o^lisi deaa.nlj Ktv>i>f. mm po L 2 — Mali oglasi po 2) stot besa ta. najmanj pa L 2. — Oglasi caročnlra in reklamacije se oc>5illilf» izktiučno uoravi edtn>sti. v Trstu, ulica sv* Frančiška AsiŠkega štev. 20,1. naasttufjjc. — Teieion areJalit/a lu uprave 11-57 Položaj italijanske ljudske stranke Pred por dru*vj se j# praznovala po vsej Italiji obletnica zavzetja Rima. Proslavljal se jc tisti zgodovinski dan, ko jc papež izgubil IČim in se moral umakniti za vatikansko obzidje. Ta ob* letnica jc bila v J rali j i vselej povod za demonstracije proti katoliški cerkvi. Prostozidarske organizacije so ta dan da* jale v svet svoje p roti katoliške proglase in prirejale po celi državi javna zboro* vanja. Med vojno se je ostri proticcr* kveni značaj teh prireditev znatno omilil. V prvih letih po svetoni vojni, ko je strah pred socialno revolucijo ob= vlad oval vse mišljenje italijanskega me= ščanstva, ni bilo še pravega veselja in razpoloženja za proticerkvene demon* stracije. Vse drugačne skrbi so tedaj te-s žile javno mnenje Italije. Šele letošnji XX. september je videl zopet stare, obis čajne protipapežke demonstracije. Da se jc proslava zavzetja Rima navzela zopet izrazito proticerkvenega duha, je posledica premagane boljševiške ncvaT* nosti. Italijansko meščanstvo je prišlo zopet k zavesti svoje moči. Kar jo za opazovalca političnega živ* ljenja Italije najbolj značilno in zanis mivo, je to, da so se vršile proticerkvene demonstracije po vsej državi s sodelo* vanjem vlade, v kateri sedijo zastopa niki italijanske ljudske stranke. Množi* ce italijanskih katoličanov so pa obenem vzdrževale ta dan najbolj odločno opo* zicijo proti organiziranim prireditvam. V tem dejstvu se najbolj jasno in nazor? no kaže politični položaj, v katerem se nahaja danes italijanska ljudska stran* ka. Stranka je v vladi in vendar ni vladna. Pripadel ji je sicer del državne oblasti, postavila je svoje zaupnike na čelo ve* likih panog javne uprave, in vendar se ne čuti zvezana z obstoječim političnim redom. Njeni možje sedijo v ministr* stvu, toda ves njen položaj je položaj opozicionalne stranke. Kdor je zasledo* vad njen volilni boj, kdor proučuje nje* no propagando po državi in opazuje na* stop njenih poslancev v rilmskcm parla* mentu, se takoj prepriča, da je ital. Ijud* skai stranka po vsem svojem duhu izra* žita opozicionaina straiika. V svoji tekmi s socialistično in komunistično stran* ko se poslužuj eitali j an. ljudska stranka vseh sredstev kritike, ki so v navadi pri protivladnih strankah. Njeni pristaši napadajo prav odločno m energžčno ob* stoječi družabni red in prav nič ne pri* zanašajo r imski vladi. To tvori njeno moč v ljudskih množicah. Italijanska socialistična in komunistična^ stranka imata z njo težko opravilo. Kajti ita* Hjanska ljudska stranka uživa vse pred* nosti stranke ceste in vse ugodnosti stranke, ki ima državno oblast v svojih rokah. Nekateri m'slijo, da je ta politi* ka plod politične sposobnosti voditeljev italijanske ljudske strazike. Don Sturzo je bajie tisti mož, ki zna tako spretno voditi takt ko svoie skupkie in združe* vati v svoji politiki stvari, ki jih druge stranke ne zmorejo. Odtod njegova spo* sobnost držati v disciplini nepregledne vrste svojih pristašev. Iz vrst sovražni* kov se pa slišijo glasovi, da je ta poli* tika politika- demagogie. Primeri, kakor so bili XX. septembra, pa dokazujejo, da je politično zadržanje italijanske ljudske stramske globoko ute* meljeno v razmerah. Italijanski- katoli* čani se nahaiav> v zapletenem zgodo* vinskem položaju. Z ene strani jih vse vleče k opoziciii, z drage strani pa morajo sodelovati v vladi. Brez ni*h sodelovanja bi bila namreč v sedanjih razmerah v ItaJiji vsaka vlada kar sno* četka nemogoča. Italijanska ljudska j stranka mora v vlado, če noče gledati1 do* imovine brez vodstva in krmila. Jugoslavija Vest o vpadu jugoslovenskih čet na madžarsko oeerrtlje zanikana BELGRAD, 23. Uradno poročilo za* nika formalno vest madžarske uradne agencije o domnevnem vpadu jugoslo* venskih oddelkov na madžarsko ozemlje pri Svklosu v Baranji. Protič se vrnil v Belgrad BELGRAD, 22. Stojan Protič se je v torek vrnil iz Vojvodine, kjer je bil na informacijskem potovanju. V kratkem bo odšel v Kruševttc, da se sestane s svojimi tamošnjim! prijatelju Začetek njegove akcije se pričakuje začetkom oktobra, ko bo i-zšel njegov list »Radi* kal«. Davidorvič, predsednik demokratske stranke pri Pašiču BELGRAD, 22. Na podlagi naročila glavnega odbora demokratske stranke je včeraj dopoldne posetil predsednik demokratske stranke g. Ljuba Davido* vič predsednika radikalne stranke g. Ni* kolo Zašiča. Razgovor je bil med obe* m a politikoma) zelo dolgotrajen. Oba šefa sta se razgovarjala o aktuelnih vprašanjih zunanje in notranje politike. V vseli vprašanjih sta načelno soglašala, posebno v vprašanjih izvedbe ustave. Razgovor je bil tudi o akciji Stojana Protiča. V tem pogledu je pričakovati rešenje odbora radikalne stranke. Zahvala slovenskih kmetov srbskim bratom BELGRAD, 22. Ob razstanku so slo* venski kmetje poslali svojim srbskim bratom iskreno zahvalno pismo, v kate* iem odkrito in bratsko priznavajo svoje veliko in nepričakovano očaran je nad bratsko gostoljubnostjo plemenitega srb* skei*a naroda. Zahvalno pismo poudarja, da slovenski kmetje smatrajo za prijet* no dolžnost izreči najsrčnejšo zahvalo srbskemu narodu na veličastnem, srč* nem in bratskem sprejemu. Znana je bila srbska gostoljubnost že popreje. Povodom našega obiska pa smo se u ve* riii, da je vsaka srbska hiša« kar tekmo* vala med seboj, kako da sprejme nas Slovence* V istini mi Slovenci smo se počutili v srbsi hiši kot v svoji hiši. V pismu se nadalje slovenski kmetje iskre* no in bratsko zahvaljujejo vladi, urad* ništvu, okrožnim in srezkim načelni* kom, vsem kulturnim, političnim m go* spodarakim korporacijam ter celemu srbskemu narodu. Pismo zaključuje: Ži* vel plemeniti srbski narod! Slovenski kmetje so v resnici odhajali iz bratske dežele s prepričanjem, da) je srbski kmet plemenit, iskren in ljubeznjiv. Madžarski vohun aretiran v Zagrebu ZAGREB, 22. Zagrebški policiji se je posrečilo prijeti na Draivi ob meji na* sproti madžarskemu mestu Belavar mad* žarskega vohuna in karlistovskega agi* t a tor j a prof. Habuzina, rodom Hrvata, vezala na vojaško posredo* vanje v Zapadni Madžarski. Dunaj gle* da sedaj z velikim upanjem v Italijo. Minister Beneš, ki ima za vsa svetovna vprašanja že pripravljene rešitve, je se* stavil tajen načrt, po katerem bi se re* š !o ne samo zapadnoogrsko, temveč tudi £?ornješlezijsko vprašanje. Dr. Be* neš, ki je navajen na uspehe pri vsakem svojem podjetju, je našel to*le kombi* nacijo: Nemčija naj bi proti gotovim francoskim koncesijam svečano izjavila, da bo v vsakem slučaju odklonila vsako avstrijsko akcijo za priključenje k njej. Če bi Polfska ne bila zadovoljna s pred* lagano rešitvijo gornjošlezijskega vpra* šanja, bi dobila lahko kako odškodnino pri določevanju meje v tešinskem okras ju. Mala ententa, vsled samostojnosti Avstrije še bolj ojačena; bi« izboljšala odnošaje nasproti Poljski in Nemčiji. Briandova vlada bi ne imela boljšega izhoda iz gornješlezijske zadeve nego kontinentalno raztegnitev Loucheur* Rathenaiuovega sporazuma. Udejstvitev tega načrta je v polnem teku. Tudi An« glija je za ta načrt, ker bi tako zma* galo njeno stališče v gornješlezijskem vprašanju. Na Italijo bi se moralo vpli* vati potom utrditve Avstrije in potom definitivne rešitve vprašanja madžar* skega prestola. Tedaj bi bilo tudi mogo* če govoriti o vstopu Madžarske v Malo entento, ki bi seveda dobila ime donav* ske konferencije. Madžarska zavzame stališče nasproti temu načrtu edrnole sporazumno z Madžari na Slovaškem, katerih politične in gospodarske koristi se morajo zajrmčiti. Gospodarska blokada Madžarske BELGRAD, 22. Italijanski poslanik Alan zoni je obiskal ministrskega pred* sednika Paš ca, kateremu je naznanil, da je ententa sklenila začeti gospodar* sko blokado Madžarske. V slučaju, da Madžarska vkljub temu ne izprazni! Za* paadne Ogrske, bo prisiljena na to z orožjem. Včeraj je bil ta ententni sklep sporočen madžarski vladi. Madžarski finančni minister odstopil BUDIMPEŠTA, 23. Finančni minister Hegednes je predložil narodni skupščini demisijo. Pred demisijo je Hegedues predložil skupščini zakonski načrt, ki določa, da se izplača državnim uradni* kom izredna doklada* ki se bo izkupila iz davkov na imetje in iz nove emisije bankovcev. Hegedues je izjavil, da je ta ukrep nujen, da pa je v dh*ektnem nav* skrižju z njegovo finančno politiko in da zato odstopa. Padanje madžarske va* lute je v zvezi s padajem nemške mar* ke. Strahovita suša je uničila upe, ki jih je Madžarska stavljala v izvažanje sva* iih pridelkov. Rastoča draginja meša bi* lanco in politični položaj tudi ne pod* pira izvajanja njegovega finančnega programa. Nato je govoril ministrski predsednik grof Bethlen, ki je izjavil, da bo prva skrb vlade boj proti draginji. Doklade javnih funkcionarjev se bodo zvišale za 100%. Izvažanje živil se bo prepovedalo. LWtii je — je zaključil Bethlen — da bodo dohodi od davkov izboljšali bi* lanco __ Kalila Ustanovitev reške radiotelegrafske in radiotelefonflke družbe RIM, 23. Pod zaščito sen. Mareonija in po inicijativi markiza Sedanja se je ustanovila radiotelegrafska in telefon* ska družba za zasebni in javni promet med Italijo In inozemstvom. Upravni svet, izvoljen na prvem sestanku, je tako4e sestavljen: Sen. GugHeimo Ma* reoni, predsednik, markiz Solari, sveto* valeč, inž. Rubinich, rektor reškega p ros meta in prof. Artur Meichsner. Druge svetovalce bo imenovala reška vlada. Nemiila Po strahoviti eksploziji v Oppauu BEROLIN, 23. Strahovita nesreča v Oppauu, ki j|e zahtevaia nad 1000 ljud* skih življenj in jih bo morda še več, kajti med 2500 ranjenci je mnogo smrt* no ranjenih, je pretresla vso Nemčijo. Vsi polit.&np spori so stopili v ozadje in časopisje se bavi v prvi vrsti z opisova* njem nesreče in njenih posledic. Neka* t eri listi1, ki so hoteli izkoristiti tudi to nesrečo za hujskanje proti Franciji, so opustili takoj svoj namen vsled odloč* nega nastopa drugih, posebno sociaii* tičnih listov, ki so polni hvale franco* skim vojakom, kateri so v polni meri iz* vršiK svojo človeško dolžnost. General Degontte, poveljnik zased* benih čet v Porenju, je prispel v Lud* w5gshafen in je dal ukaz, da mora vse sanitetno, zdravniško in kiiurgično oso* bje takoj odpotovati na mesto nesreče, kjer so se postavile tudi vojaške kuhinje za prehrano nesrečnega prebivalstva. Visoki francoski poverjenik je izročil delavskemu sindikatu 75 tisoč mark. Državni predsednik Ebert je dal na razpolago za žrtve nesreče 250 tisoč mark. Iz Ludwigshafena in drugih mest prihajajo vedno novL vlaki z vojaškimi in civilnkni pomožnimi oddelki. Okoli ogromnega pogorišča stoje vojaški kor* doni. Rešilno delo še ni dokončano. Iz ruševin se izkopavajo vedno novi ra* njenci in mrliči, ki se polagajo v bele krste, katerih število je ogromno. Ve* čina žrtev so delavci in otroci, ki so so nahajali v času eksplozije še v postelji. Vzrok nesreče še ni znan. Bržkone gre za eksplozijo kake kemične snovi, katere sestavo drži vodstvo tovarne taj* no. Nesreča bo imela gotovo zelo ne* ugodne posledice za nemško kemično industrijo. Novo bavarsko ministrstvo MONAKOVO, 23. Lerchenfeld je sporočil parlamentu, da je bila nova via* da sestavljena, in sicer tako*le: Minžstr* sko predsednistvo, vnanje stvari in pra* vosodstvo Lerchenfeld, notranje stvari Mayer, šoistvo Matt, finance Krausneck, poljedelstvo \VintzeIhofer, trgovina Iiamm. Nacionalisti- niso zastopani v koaliciji. Lerchenfeld je izjavil, da se mora ohraniti neomajna edinost s celo* kupno državo. Lerchenfeld, ki pripada stari aristo* krateki družini, je član levega krila ba* varske ljudske, to je katoliške stranke. Zveza narodov Estonska, Letiška in Litvinska sprejete v Zvezo narodov. — Poljska, in Romun* ska proti sprejemu Litve. — Vprašanje sirovin in sredstva za izboljšanje fi* nančnega položaja ŽENEVA, 23. Naj zborovanju Zveze narodov se je odobril sprejem Estonske, Letiške in Litvinske v Zvezo narodov. Tekom glasovanja glede sprejema Litve so poljski, romunski in jugoslovenski delegati zapustili dvorano in tako poka* zali, da nočejo glasovati. Število držav, zastopanih v Zvezi narodov, znaša se* daj 51. Na včerajšnji seji se je začela raz* prava o vprašanju porazdelitve sirovin. Spričo važnosti tega vprašanja, od ka* terega rešitve j'e odv"sen monopol, ki ga imajo nekatere države nad gotovimi si* rovinami, je jasno, da se tozadevna mne* nja zelo križajo. Profesor na padovski univerzi G ini; ki je dobil od konference Zveze narodov nalog, da prouči gospo* da&sko moč posameznih držav, je pred* ložil ogromno poročilo, katerega krat* vsebino je včeraj1 zbor Zveze narodov odobriL Poročilo pravi, da imajo države sicer pravico razpolagati s svojimi na* ravnimi proizvodi in sirovin ami, da si jih prihranijo za se, ali pa nalože na njh carino, ki odgovarja državnim po* trebam, toda z druge strani je tudi res, da se ta pravica ne sme namenoma zlo* rahljati v škodo drugih držav, ki so vsled tega prisiljene ustaviti ali zmanj* šati svojo produkcijo in postati gospo* darski popolnoma odvisne od drugih dr* žav. Gospodarskih ukrepov ne bi smele posamezne države izrabljati kot orožje! gospodarske vojne, predvsem ne zaraidi; vpliva, ki ga imajo različne carinske; tarife na tržišča- sirovin. Poročilo govori nadalje o vzrokih težkoč pri nabavljanju sirovin in živil in ugotavlja, da so tega krive slaba produkcija, nered v prome* tu, valutne ratzlike in do gotove mere tudi špekulacija. Zveza narodov bi mo* rala tukaj na vsak način posredovati, toda ne z enostranskimi ukrepi, ker taka vprašanja se ne dajo reševati z neizpre* menljivimi zakoni. Poročilo se izausta* vlja posebno na valutnem vprašamju in predlaga med drugim emisijo medna« rodnega denarja, plačljivega v zlatu, ka« terega bi morala imeti vsaka država ne* koliko na razpolago. Po enkratni izme* njavi pa bi se ne smel več izdajati pa« pirnati denar, ker bi se drugače vrnilo dosedanje stanje. Poročilo priporoča tudi, da naj bi Zveza narodov poslala k posameznim državam s slabo valuto in s financami v neredu finančne strokovnjake, kateri bt morali biti zajamčeno neodvisni od vsakega tujega valiva. Mala Azila Grško poročilo ATENE, 23. Poročilo generalnega štaba grške vojske z dne 20. t. m. pravi: Dne 20. t. m. so naše čete zasedle črto goir Nartal*gorovje Kenikez. Za«sedba se je izvršila brez upora s strani sovraž* nika. Močni sovražni oddelki so odšli iz Čifteberja v smeri proti Dorguleji in Alpinkenyju. Naše čete so prisilile sovražnika naj takojšen umik proti jugu. Moičan oddelek naših aeroplanov je ob* streljeval umikajočega se sovražnika, med katerim je zavladala silna panika. Amerika Mirovna pogodba med Ameriko, Av* širijo in Nemčijo WASHINGTON, 23. Javlja, se, da jc senator Lodge izjavil Hughesu, da bo se* nat odobril mirovni pogodbi z Avstrijo in Nemčijo vkljub oix>ziciji proti odv* britvi. vesti «Era» o Masaryko-vcm govoru Nenscem. Včeraj smo prinesli lepe besede, ki jih je govoril predsednik čehoslovaške republike, Masaryk, deputaciji Nemcev v Bratislavi. Tudi ta govor prosvitljenega državnika je izrabila tržaška «Era», da daje Slovanom, ki so postali državljani Italije, svoje lekcije, opomine in ukore, kakor pač odgovarja njeni poznani duševnosti. Krojiti bi hotela nam pravico in svobodo po — številkah. Zanjo je vprašanje, koliko mero pravice in svobode naj uživamo mi, le matematičen problem, in ne vprašanje načela pravičnosti. Ker nas je malo v štiridesetimi jonski državi, naj bomo — meni — «Era» tibi, skrem-ni in naj ne zahtevamo mnogo. V isti sapi pa pada tržaški list v kričeče protislovje s tem svojim lastnim nazorom! Pripisuje namreč naši manjšini veldko zgodovinsko nalogo, nalogo nafvečj'e važnosti: mi naj bi tvorili vez med italijansko in jugoslovensko civilizacijo, naj bi pospeševali sporazum med obema narodoma, da se uresničijo skupna stremljenja in skupni interesi. — S tem pozivom na Jugoslovene teli pokrajin priznava torej «Era», da se pomembnost kakega narodnega odlomka, priključenega tujerodni državi, vendar ne sme ocenjevati le po njegovem številu, ampak tudi po njegovem pomenu, po zemljepisnem položaju, ki mu more nalagati v interesu tujerodne države veliko in važno nalogo posredovalca! Ravno to smo mi vedno naglašali. Dokazovali smo s tem pogubnost politike, ki jo tako neusmiljeno tirajo Italijani proti Jugoslovenom teh krajev in ki jo je neprestano in z vso srditostjo priporočala in branila ravno «Era Nuova»! Zato nam je enostavno nerazumljivo, kako je mogla «Era» na koncu svojih pripomb k Masaryko-vem govoru napisati kričečo neresnico, da so namreč Italijani že opetovano naslovili na Jugoslovene podoben poziv, kakor ga je Ma-sarvk na Nemce. Nikdar, in nikoli! Pozivali in rotili so nas le naj bomo zvesti in lojalni državljani Italije, nikdar pa nismo čuli nič o jaaistvik, da bomo svobodni državljani tudi v narodnem pogledu, da nam bo zagotovljen kulturni in politični razvoj na nacionalni podlagi, — Zahteva, naj bomo mi posredovale: med Italijani in Jugosloveni, je tako zanimiva in tako važna, da ne moremo tu izčrpno razpravljati o njej. Za danes pravimo le: na Italiji je ležeče, da nam vršenje te naloge omogoči! Na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu se bo vršilo vpisovanje kakor na drugih šolah, v ponedeljek 26., torek 27. in sredo 28. t. m. od 9. do 12. ure zjutraj. Vodstvo. Nova carinska tarifa in tržaška trgovina. Po pobudi čehoslovaskega konzulata v Trstu so se združili včeraj zastopniki italijanske tržaške trgovine, posebno zastopniki trgovine s steklom in porcelano, da se posvetujejo o škodi, ki bo nastala za tržaško trgovino radi vpeljave novih carinskih predpisov. Posebno odposlanstvo, sestoječe tudi iz poslanca Suvicha in češkega generalnega konzula, se je podalo na predsedstvo trgovinske in obrtne zbornice. Češki gen. konzul gospod Šeba je predložil predsedniku zbornice spomenico, v kateri Je razložen položaj, ki je nastal za trgovino med Italijo in Čehoslovaško. Sledila je dolga razprava, iz katere se da posneti, da se nahaja tržaška trgovina s porcelano in steklom v težki krizi. Sklenili so, da se prihodnji teden skliče znova sestanek, ki bo razpravljal, o ukrepih, ki so potrebni, da se preprečijo straS-ne posledice novih carinskih določil. Ljudska stranka in socijalisti. Vprašanje o sodelovanju desnega krila socialistične stranke z ljudsko stranko stopa vedno bolj v ospredje italijanskega političnega življenja. Približno isto kombinacijo smo videli že v nemški Avstriji v obliki bivše skupne vlade socialdemokratov in krščanskih socialistov, in o tem vprašanju ye te dni razpravljal tudi kongres nemške socialnodemokratične stranke v Ger-lizu. Nič čudnega ne bo torej, če bomo tudi v Italiji kmalu imeli ministrski kabinet, v kate-rem bodo skupaj sedeli zastopniki ljudske stranke in socialistov. O tem vprašanju je objavil organ ljudske stranke v Italiji «Popolo nuovo* važen članek, ki govori o predpogojih za sodelovanje s socialisti. Iz članka posnemamo sledeče važnejše misli: Predvsem je treba rešiti versko vprašanje. Res je sicer — poudarja člankar —, da italijanska ljudska stranka ni verska stranka, ali v Slovenski storiš!! Vpisujte svoje otroke o slovenske lito! j osnovo svojega programa je postavila nele načelo »svobode in spoštovanja cerkve v polnem izvrševanju svojega duhovnega nazna-čenja«, marveč tudi »svobodo in spoštovanje krščanske zavesti«, katera se mora smatrati »kakor predpogoj in osnova življenja naroda«. Praktična in teoretična preteklost socijalizma ne nudi ravno prevelikega jamstva v tem pogledu. Res je sicer, da so socijalisti v zadnjih Časih precej ublažili svoje protiklerikalne predsodke; ali težko je pozabiti na vse njih delo globokega razkristjanjenja, ki so ga izvršili v ljudskih masah, delo ki je bilo silno in stalno in ki so ga predvsem izvrševale one zmernejše frakcije socializma, ki bi bile danes poklicane za sodelovanje. Drugo važno vprašanje, ki ga je tudi treba rešiti, se tiče neizogibnih pravic državnih financ in narodnega gospodarstva. Socializem je do sedaj poudarjal predvsem vprašanje raz-predeljevanja produktov in če pride na vlade, si je težko predstavljati, da bi se mogel zoper-. daviti stremljenju mas po nekem eldoradu Vitez Adorni in policijski agenftje 00 začeli s takojšnjim zasledovanjem, da bi zasačili roparje. Pred snočnjim so stopili policijski agum-tje v kavarno «Flora* na trgu Unitž, kjer so aretirali sumljivega mladeniča. Ko so ga preiskali, so našli pri njem nabrušeno bodalo in dve čepiči. Vitez Adorni ga je vprašal, kje je dobil bodalo in čepici. Ali mladenič, ki se piše Josip Boccini, ni vedel odgovora. Ko mu je vitez namignil, ali ve kaj o nameravanem atentatu, je Boccini prebledel kot smrt. Pozneje je bil aretiran še neki drugi sumljivi mladenič. O !em mladeniču se ne more ničesar izvedeti, ker drži policija vso stvar tajno. Upa se, da bo vsa zadeva v najkrajšem času rešena. Žganje. Pred včerajšnjim popoldne sta vstopili v žganjarno Fausta Degliča v ulici della Ginnastica Št. 3 dve ženski z namenom, da se besla zastonj napili žganja. Pri tem sklepu sta ženski tudi ostali. Na mizo je prišel prvi kozarček opojne pijače, za tem drugi, tretji , „ . osmi. Prišel je čas plačila in ženski sta se začeli prepirati, katera bo plačala 16 «štamper- Skupaj : L 132.682'90, 3819*50 din, 1100 rubljev, 550 nepr. kron, 1 dolar, 1*10 marke in 1 čk krona. (obljubljeni deželi). Socialisti bi se morali torej j žganaj. p,-^ ^ venomer pravila: *Jaz ne obvezati, da bodo sodelovali pri vzpostavljenju državnih financ in pri povzdigi proizvodnje. Razen teh dveh postavlja člankar še tretjo glavno zahtevo, in sicer pripoznavanje vseh organizacij ter popolne teoretične in praktične enakopravnosti »rudečih« in »belih« delavskih zbornic, t. j. delavskih zbornic, ki se nahajajo v rokah socialistične in ljudske stranke. Akad. fer. društvo «Balkan» ima danes ob 9. redni poletni občni zbor. Od Sv. Jakob«. «Snegulčica», bajka v 5. de- „ . . _ janjih, se bo vprizorila jutri, v nedeljo, 25. ? m nihče. Sla ,e zopet s poveieno glavo in. v dvorani DKD pri sv. Jakobu. Igrali bodo f^f m pnšla pred vrata stanovanja g. Ivana člani dram. odseka šentjakobske «Čitalmce*. ^ J uhci GinnazUca št. 34. Potrkala je en-Pevske točke bo spremljal orkester cParma* krat« a IZ stanovanja m bilo odgovo- Pričakujemo obilo Udeležbe s strani naših P">ela * ** osn^eno medeno kljuko in otrok, saj je predstava v prvi vrsti njim na. vrfa«> J* menjenJ ^odrasle za bo preskrbljeno PO ^bV ^^j^ST' beračica . . . predstav, m S1cer s prosto zabavo ^pksom.. ^ ^ ^ košček kruha, da na- Cene mesa. Mestni magistrat tržaški na;-- siti™ svo^a otrokuU plačamDruga je pa trdila: «-Kdor naroči, ta naj plača! Tako sta se ženski prerekovali, dokler ni posegel vmes žganjar in energično zahteval, naj se plača žganje. To je pa obe Ženski tako razkačilo, da sta začeli psevati žganjarja, premetavati stolice itd. Razgrajanju je napravil šele konec neki mestni stražnik, ki je odpeljal ljubki prikazni v zapor Coroneo. Tatinska beračica. Hodila je trudna in izmučena od vrat do vrat; trkala tu, trkala tam, a nja: Od 24. t. m. dalje so cene svežemu govc jemu mesu sledeče: Sprednjemu mesu z dokla- V stanovanju ni bilo nikogar razen Črne mačke, ki je sedela v kuhinji na ognjišču in do 7'40 lir kg; zadnjemu mesu z doklado 8'80 L srkala ,z koz,ce mleko. Berač,ca ,e ugibala, kg; mesu brez kosti 15*20 lir kg. ^renc stanovanju. Kmalu p je Trebušni legar. Mestni magistrat tržaški ob-!fimIa v, 2laY° Pogrešna m,sel: snela je z ne javlja: V zadnjih tednih je bilo opaziti dovolj cbesala žensko bluzo, jo zavda v zapir znatno naraščanje primerov trebušnega legar- [ ?n zapustila stanovanje. N, še dobro zaloputni-ja. Urad za higijeno je proučeval vzroke naraščanja ter prišel do zaključka, da so raznovrstni. V prvi vrsti izvira iz uživanja sirovega sadja in zelenjave ter nezavretega mleka. Nevarnost, da se kdo naleze legarja na ta način je danes večja kakor običajno, ker so mnoge vasi v Istri in na Krasu, od koder se prinašata v Trst zelenjava in mleko, okužene po legarj'u. Tudi sirovo maslo lahko povzroči okuženje, ako prihaja iz takih okuženih krajev, V drugih primerih se je zopet ugotovilo* da je bila bolezen povzročena po pitju vode iz cistern. Občinstvu se torej toplo priporoča, naj uživa samo kuhano sadje in zelenjavo. Ako že kdo hoče jesti sadje ali zelenjavo sirovo, tedaj naj ga dobro in večkrat opere z vodo iz mestnega vodovoda. Mleko se sme uživati samo zavreto. Voda iz cistern se ne sme piti niti uporabljati v hiši. Tudi sadovi morja, kakor n, pr. školjke, lahko vsebujejo bakterije legarja in je torej dobro, se jih izogibati. Priporoča se razen tega največja telesna snužnost . Tudi je umestno, si umivati reke pred jedjo in po rabi stranišča. Društvo državnih u juir obijen cev. Vodstvo vabi vse člane vo>aš,kega in civilnega stanu, vdove in sirote, vstevši železničarje, na splošno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 25. t. m. ob 10. uri predpoldne v ulici Carducci 12/!, dvorana Roma. Na dnevnem redu bo razprava o pridružitvi k osredrjemu italijanskemu udruženju državnih umiro vijence v v Rimu. Vsa Šentjakobska društva se vabijo v dvorano DKD v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri zjutraj na sestanek, ki je izredne važnosti. Sklicatelji. Šentjakobski krožek »Od*ada-> vabi vse člane, da se gotovo udeleže izredne seje, ki se bo vršila danes, 24. t. m. ob 8. uri v navadnih prostorih. Vodstvo. Športni odsek ' Mladinskega društva «Pro-sveta» bo imel svoj sestanek v soboto, 24. t. m. ob 19. uri. Udeleženci se prosijo, da pridejo točno in polnoštevilno. iz Irliikega iivlj'enla Preprečeni atentat na bogatega trgovca. Pred par dnevi je izvedel vitez Adorni, da nameravajo roparji napasti na samotni ce^ti, ki vodi na Prosek, nekega bogatega tržaškega trgovca, čigar ime nam ni še znano, ki je bil namenjen iti s svojim avtomobilom in s svoto 110.000 Jir v Milan po opravkih. (Roparji so bili baje dobro informirani, da bo šel trgovec z avtomobilom čez Prosek). nameravanem atentatu, ki se je imel izvršiti preteklo noč na rečenem mestu, je bil še pravočasno obveščen trgovec. la za seboj vrata stanovanja, ko jo prime za roko gospod. Ta gospod je bil Viola. *Kaj ste pa delala v tujem stanovanju?® «Nič, gospod!* Rekši te besede se je zvila gospodu iz rok in jo urno popihala po stopnicah na ulico. Viola pa za njo. Kmalu jo je dohitel in jo izročil prvima dvema stražnikoma, ki ju je bil srečal. Stražnika sla odpeljala neznanko na po* licijski komisariat v ulici Brunner, kjer jo Je vzel na zapisnik dr. Desderi: «Kako se pišete?» «Roza Mar.=> «Kje stanujete?* «V ulici Gatteri Št. 33.» cTorej ste bila v tujem stanovanju?* «D?., gospod doktor!* — je odgovorila beračica z jokavim glasom. -Kaj ste pa vzela v stanovanju?* <-Žensko bluzol* - «Zakaj ste jo ukradla? Razložite! . . . ^Poslušajte: Sem beračica, lačna in trudna {pri teh besedah se je spustila v jok). Imam doma otroka, ki umira od gladu. Bila sem prisiljena iti krast . . Doktorju se jc zasmilila ženska posebno pa otrok. Zato jo je vprašal, koKko let ima otrok. Ženska se je baje spozabila in dejala: «23 let ima moj otrok!* Policija sc je šla informirat, ali ima beračica res 23 letnega ^otroka^. Ker se je pa dognalo, da je govorila beračica laž, so jo spravili v brezplačni hotel «Coroneo». Ta!viaa. Včeraj ponoči so obiskali neznan! tatovi trgovino z zelenjavo Marije Kavčičeve v ulici Giulia. Tatovi so bili tako predrzni, da so trgovino — izpraznili. Lastnica trpi 400 lir škode. Vesti iz GorUke Rihemberg. Na bendimsko kvaternico, 25. septembra ob 11. uri bo na dvorišču »Hranilnice in posojilnice« (prej hotel Ličen) veBk javen ljudski shod. Vabijo se vsi naši bližnji sosedje, posebno pa Prvačkovci, Dornberžani in 1>oL Braničani. Na shodu bosta govorila dr. Besednjak, glavni urednik »Edinosti« in dr. Bi-težnik iz Gorice. Shod je važen. Pridite v obilnem številu. Rihemberg, Na kvaternico 25. saptembra L 1. bo ob 3. uri popoldne na dvorišču »Hranilnice in posojilnice«: velika narodna slavnest s pestrim in bogatim vzporedom. Nastopili bodo razni pevski zbori, tamburaška društva in sc bo vprizorila 5 dejanska Jurčič-Gove-karjeva drama »Deseti brat«. K obilni udeležbi vabi odbor. Pravica m je Pred časom so orožni- ki podžupanu Laharnarju pri Št. Viski gori tresli hruške. Ko jih je ta opozoril, da ne delajo prav, so ga zatožili, da jih je zmerjal z lumpi in ga vklenili. Dne 17. t, m. je bila v Cerknem razprava, ki je dokazala Laharnarjevo nedolžnost. Ta namreč ni govoril orožnikom nikoli besed, ki so jih navedli v svoji ovadbi na sod-nijo. Tako so orožniki bogatejši za eno blamažo. Oblast pa opozarjamo samo, da podobna postopanja orožnikov ne večajo njih ugleda. Le Šampolaja poročajo našim listom, da se tam in v Nabrežini 5c vedno nahaja postna cenzura. Pisma namreč prihajajo odprta na razne naslove ali le slabo znova zapečatena. Posebno so nevarna pisma, v katerih slutijo ljubavno vsebino. Naj to dela kdorkoli, je to silno grdo in kažnjivo. Ni znano, če se to vrši na poštnem uradu v Nabrežini, ali na poštni nabiral niči v Šempolaju. Vsekakor je stvar potrebna, da se razjasni. V aeddjo, 25. t. m. ob 10. uri zjutraj se bo vršil v Gorici, v kavarni izredni občni zbor akad. fer. društva «Adrija» v Gorici. - Odbor. Sefaaa. Glasbeno društvo »Kraška Vila* v Sežani vabi vse sodelovalce in darovatelje ob priliki praznovanja društvene 10 letnice nedeljo, 25. t. m. ob 7. uri zvečer na zabavni večer, kateri se bo vršil v dvorani hotela «Pri treh kronah*. — Popoldne bo svirala godba na trgu pred cerkvijo. Odbor. Kmetijska fa vrtnarska gosp. zadruga v Trstu. V nedeljo« 25 t. m. ob 9, predpoldne v zadružnih prostorih odborova seja. Kriza ladjedelnic. Veliki parnik »Graf Wal-dersee« (13.000 ton.), eden najboljših nemških parobrodov za potnike, katerega je tekom vojne zaplenila Anglija, se je v Londonu prodal za 4000 angleških funtov (320.000 itaL lir). Tc je najnižja cena, ki se je dosegla do sedaj pri predaji parobrodov v angleških lukah. Pač slabi izgledi za delavce naših ladjedelnic. * * * TRŽNE CENE. - Trst, dne 23. septembra 1921. Glavnato zelje . . . . • . • • • • • 2,_ Paradižniki..... . * • • • ___ —'80 Radič....... . • • . . ... n ___ 2.20 Malancane..... • • • . _ _ 1.6G čebula •••*.. «... H ___ 1 — Cltrone ...... .... • • • • rt —.20 —.40 Jajca .*••»•. .... • • • • m —.65 —.70 Sadje: Breskve .... • . • . n ___ 320 Hruške ...... • ■. • . • ... * ____ 3.20 Fige....... • • • • • * • • , —._ 1.8" Grozdje •••••• . . . . .... p —• 2.00 Jabolka . . . . . . . . . . •«••(» __ y.80 Češplje...... . . . • .... p —.— 2 60 Dnrov! za n mini žrtve v Istri Nab. pola g. Dragotina Kovačič: Ko« vačič 25 L. Franc Štergar 25 L, Anton Ražcm 10 L, Milic L 2*10 in še nekdo L 2 90, nabralo par mladih Bovca/nov z bra= tarna Jstrano-nia v sramoto starejšim in bogatejšim, vrla Dalmatinca Ivo Bela? ir ..trič s Ris in Mirko Cvitković iz Šibe* nika plačata kot globo, ker sta opletala v m govorico »tuje riječi« na parniku »Panonia« 50 din za Jstro, ker sta pa obsojenca plačala gldbo takoj in sta g. Eržen m M. Cotar radi tega veselat darujeta 50 din. Zadnji izkaz: L 13237790, 3719'50 din. 1100 rubljev, 550 nepr. kron, 1 dolar, 1*10 marke in 1 'čk krona. Vesti iz Notranjske Iz Vrhpolja pri Vipavi. V nedeljo, 11. t. m, nas je povabilo «Kat. slov. izobraževalno društvo ;> v Vrhpoljn na svojo prireditev. Uspeha smo bili vsi veseli. «Lovski tat» je pač težka igra, ker nastopa malo oseb in 5« zato napake boli vidijo. Zahteva že bolj izvež banih igralcev. Ali kljub temu so bili nekateri prizori in vloge tako lepo izvedene, da smo morali strmeti. Učinek so še povečale primerne obleke in neprisiljene maske. Le še dosti vaje, pa nam boste vrhpoljski fantje in dekleta še marsikaj lepega in koristnega pokazali. Kar se tiče petja, je treba vedeti, da je zbor na novo osnovan pod vodstvom veščega pevo-vodje. On zasluži vse priznanje. Presenetil nas je zlasti Grumov «Venček narodnih pesmi«. S tem je zbor pokazal, da je zmožen Se nečesa več, kar navadno pričakujemo od podeželskih zborov. Enega dobrega tenorista še, pa bo prvovrsten zbor. Morda je kdo pričakoval od prireditve Se več. Mi pa smo veseli vsakega najmanjšega uspeha, kjer vemo, da gre za našo stvar. Naši igralci ne igrajo vsak teden in tudi ne vsak mesec, ker to ni njih poklic. Vi pa, vrli Vrhpoljci, le tako naprej po začrtani poti, uspeh je vaš! Kolesarska dirka »Športnega kluba Postoj-na», ki bi se imela vršiti v nedeljo, 25. septembra, se preloži na nedoločen čas. Odbor. Vesti iz Istre Pevsko-brahto društvo «Slarec» ▼ Ricma-njih priredi v nedeljo, 25. t. m. ob 3. uri popo-ludne vrtno veselico na dvorišču bivšega «Konsumnega društva« s sledečim sporedom: 1. A. Schwab: Še ena, poje mešan zbor društva «Slavec«. 2. Foerster: Oj planine, mešan zbor, društva «Slavec*. 3. Volarič: Slovan na dan, mešan zbor društva «Slovenec». 4. Ipavec; Planinska roža, moški zbor društva «Primo-rec». 5. Sattner: Po zimi iz šole, mešan zbor društva «Slava», 6. Adamič: Lipa, mešan zbor društva «S!ovenec». 7. Aljaž: Ujetega ptička tožba, mešani zbor društva «Slavec8. Finž-gar: «Vse naše», burka-enodejanka. 9. Sreč-kanje za pet krasnih dobatkov. Med posameznimi točkami svirajo razna godbena društva. Ker je polovica čistega dobička namenjena v pomoč nesrečnim Žrtvam v Istri, vabimo občinstvo k obilni udeležbi. Odbor. Borzna poročila. Tečafb Trst, dne 23. septembra 1921. Jadranska banka..............£60 ..........................320 Dalmatia...............................215 Gerolimich ................1420 Llbera Triestiaa ..............448 Lloyd . . •••«.••••••••••.. 139' Lussino ..................700 Martinolich . . ...............162 Oceania •»•»•.«•*..»».•••. 280 Prem uda .................. 345 Tripcovich.................32.1 Ampelen 615 Cement Dalmatia . ..................322 Cement Spalato . ..............260 Taja valata na triaiken trga: avstrijsko nemške krone....... l.v0— 1.70 češkoslovaške krone........28.-- 28 50 dinarji..............4<š.--48.— leji................ 22 25- 23.= marke............ .. 22.75— 23.75 dolarji.............. 23.70- 23.85 trancoski franki.......... 172.50—173.50 Švicarski franki.......... 418.--422.— angleški funti papirnati.......90.--SO.oO angleški fanti, zlati........110.--112 — napoleonl ............. 89 50— 90.— M&Ll IZREDNA PRILIKA. Danes prodam nove zimnice in vzmeti po zmerni ceni. Cohen, So lit ari o 1. 1754 NA PRODAJ je močan, dobro ohranjen harmonij za društvo ali malo cerkev, ter gramofon z 50 ploščami različne vsebine. Naslov pove upravništvo «Edinosti*. 1753 IZREDNA PRILIKA. Proda se poročna soba iz belega lesa za L 800.— Ulica Solitario 1. Choen. 173S 2AGA v najboljši lesni okolici, mala centrala za pogon in razsvetljavo, se ceno proda. Dopisi pod «617» na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 1748 DVE HIŠI z lepim vrtom, za vsako podjetje sposobni, v sredini mesta se prodata. Dopisi pod «618» na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 1749 POSTELJA s hrano se odda poštenemu mladeniču. Naslov pri npravništvu. 1750 UČENEC s primerno šolsko izobrazbo, pošte nih štarišev, se takoj sprejme v trgovino ; mešanim blagom. Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini. 1751 LEPO posestvo se kupi na Krasu ali v Istri po mogočnosti z gozdom. Prijazne ponudbe pod «Gozd» na upravništvo. 1752 ČAJ odprt in v zabojčkih po L 1.— predaja trgovcem in kavarnarjem Srečko Eajt, Idrija. 1744 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh, war, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). PODLISTEK Rene Thevenin. ieSizni malik Gospodar, ki mu je sledil, je vprašal: — In ka; je zopet? — Ne moremo dalje — je odgovoril Quitexio. — Nekaj nam zahira pot. Ibanez in Desroches sta se zgrozila. Neki S — Naj bo — je rekel Peter Desroches resigniranim glasom — ali umremo tu ali kje drugje, je vseeno. Ali kako naj se nam posreči v tem položaju? Predvsem nam treba nekoliko svetlobe — je rekel Indijanec. — Previdnosti ne treba tu, kaj- ti moramo se rešiti, če hočemo priti v tempelj kov na drugi strani. gotovo niso brez potrebe na daleč izkopali podzemlja. Morda vidijo ta vrata naravnost v tempelj in se odpirajo na kak skrivnosten način. Poskušajmo zopetf Pritisnil se je z vso težo proti železni steni, da bi jo omajal. V tem pa je začul ropot kora- Poslušajte — je rekel — nekdo hodi na oni strani. pred dnevom. Pedro Ibanez je prižgal svetiljko, ki mu je visela ob pasu in iznenadna luč je razsvetlila temo galerije. ________ Stranske stene, po katerih so se polzile kap- kričeč hrup je obrnil njuno misel na podobo lj®. so blestele na lahno. Ouiterio je prijel sve-strašnih «stvari*. Ostala sta, težko sopeč, ne- tiijko in jo približal eni odprtin, ki so se kazale premična za par hipov. Quiterio je nadaljeval: tu in tam. Plamen se je stresal kakor da hoče — Prehodzapirajo železna vrata — ter je i ugasniti. Črne odprtine so bile gotovo sapniki iskal v temi, tipajoč stene podzemlja, in ponov- j v zvezi z vnanjostjo, Bog ve, na kak način, in ^______^ no škripanje železa, je pričalo, da hoče izsiliti 1 so napravljali zrak galerije vdihljiv. Na luči javila slabotna luč, ki jo je metal pred-se reflek-prehod. t svetiljke se ni mogla razločiti, ali ima zapreka, j tor. Nosilec je bil neviden, ker je držal svetiljko ■ — fePeta* gospodar. — Če je kdo, ki je zapirala pot, kako mesto, kjer bi jo mogli! pred seboj in ostajal v senci. — Počasi! ej šepetal gospodar. — Če je kdo' premagati. Bila je to gladka stena, utrjena v[ — Na tla— je šepnil Indijanec, tam zade;, smo izgubljeni. I skalovje. BrezvspeŠcn je bil napor mož. da bi1 ---....... — Prisegli smo, da bomo nadaljevali do kon- jo premaknili. 2elezo se je pregibalo, ali vrata ca — je pripomnil Pedro Ibanez — moramo to- se niso ganila. -i—s-*---..j—-- -L------ — Nikakor ne moremo ostati tu! — je mrmlja! Ibanez. — Cilj mora biti zelo blizo, kajti rej poskušati. Če se vrata ne udajo, jih moramo odpreti s silo, Tovariši so se pripognilL — Nf na oni drugi strani — je rekel Indijanec, ko je nekaj časa poslušal. — Kar slišimo, je odmev, ki ga odbija stena iz kovine. Nekdo napreduje po isti poti kakor mi. Ouiterio se ni motil in ker so se koraki bližali, je ugasnil svetiljko. Nekoliko trenutkov potem se je v temi po- Vsi so zleknili po tleh ob steni, nepremično, nemi in pričakovaje. Ko je dospel novi došiec. so se vrata zganila, zaškripala in so se, zavrti v ši se na tečajih, odprla sama od sebe. POZORI Srebrne krone in zlato .*»o najvišjih cenah placaje edini grosist Btrlleli Vita, Via Madonnina 10. I. 38 PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fonderia 7. 1747 NA PRODAJ je v tržaški okolici ob cesti hiša, za vsakega obrtnika, s primernim lokalom, najlepša lega, s stanovanjem za eno družino. Naslov pri upravništvu. 1743 VELIKO množino mleka pasteriziranega in polnotolščobnega, odda mlekarna v Št. Vidu pri Vipavi. Odda je ali na postajo, ali pa postavljeno v mlekarne, po zmerni ceni, 1740 KRONE, goldinarje in srebro kupujem po najvišjih cenah. Trst, via Guido Brunner št. 6 {ex Bachi) 31-68. špedicijsko podjetje, telefon 1739 UBIRALEC in popravfjalec glasovirjev in hars monijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo It V. nad. m Zudniga v Trnovem pri Ilirski Bistrici vabi na idni ©blnlzbcr ki se bo vršil (m 9. oktobra 1921, ob 15. url v prostorih mlekarne v Trnovem. DNEVNI RED: 1. Ciranje in odobrenje zapisnika o za-;?njeir občnem zboru. 2. Poročilo načelništva. 3. Porrčilo nachorništva. 4. Odobti:ev letnih računov zal. 1919-1020, 5. Prememba pravil. 6. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje o njem. 7. Sk'epanje o zgradbi skladišča in stanovanja za mlekarja in dovolitev najetja potrebnega posojila. 8. Slučajnosti. Letni in končni rnčun, predloge, ki se bodo o njih stavili občnemu zboru in poročilo rad/orništva so od dne 22. septembra naprej razpoloženi in jili zadružniki lahko pregledajo vsak dan ob urad nili urah v zadružni pisarni. Opomba Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se ho v smislu § 66 zadružnih pravi! dne 16. oktobra ob isti uri v istih prostorih in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo skopal brezpogojno ne glede na število navzočih članov. V Trnovem pri I), Bistrici, 21. 9. 1921. (771 NAČELNIŠTVO. Stfia Ma M - Voiosko - Ba Urnik od 1. julija 1921 Lir UK1 ODHOD 3.80 6.9' 7 f0 8.75 9 45 l0 20 •1,05 12.— 13.— 13.5"» 14.55 16 75 17.7) ti 20.50 21 60 22.25 23.— 25.35 28.35 7.— 7.40 8.10 8 15 8.25 8.35 8.45 8.50 9.— 9.10 9! 5 9.30 9 4.1) 9.n0 10.— 10 20 10.30 10 35 10-45 11.—II 11.15 11.45 M Trst (P. Oberdan) Bazovica..... Kozina-Herpelje • Tuble...... Materija..... Markovščina ... Gradišče..... Obrov . . . . . Hn<šica . • • . • Pcdgrad . . . . • Račiće...... Starad ••••«• Pflsjd+k Sapjane..... Rttpa ...... Permani ..... Jvrdani . . • • . Jušići Matiiljc . • . . • VtlKh-«« M Sefci (Trg C. Sitiisti) Trst Podgrad 17.85 l G 95 16 05 15 85 14.25 13.25 i 1 .<»5 1 05 10.— 7.25 6.15 5.40 4.30 Lir ! Tja ODHOD 3.80 6 90 7.50 S.75 9.45 10.20 1 :,05 1 .— 13.— 16.30 17.10 1735 17 50 18 -1810 18.50 18.25 18.30 18.44» g Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje TubJJc..... Materija .... Markovščina . . Gradišče . . • • ' brov . . . • • HruJica . . . . Podgrad . . . . P. Nazaj I L.!r 9 30 9. 8.40 8 25 8 15 8 05 7.50 7 45 7-1 7 30 13.— 10 20 7.50 6.60 5.35 3.85 3,— 210 1.20 Srebrne krone Sn zlato plačujem po najvišjih cenah RLOJZIJ P0VH Trst, Piazza Garibaldi $1. 2 (prej Barriera) prodaja FRAGIAC^ IO pomol tm\% H .v št. 41 telefon št. 2967, 76, HIŠA v Ilirski Bistrici, * gozdom, travniki in njivami, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu. 1738 ISKUSENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. 1735 PROSTOR za mlekarno se išče v Trstu. Ponudbe pod «Mleko» na upravništvo ali direktno mlekarni v Št. Vidu pri Vipavi. 1730 KUPUJEM staro železo in svinec. Via del Olmo St. 4, Cerneca. 1723 SREBRNE krone po L 1*50, Scalinata 3, Fonda. baker do L 3'80. 1720 i C inHuimimii!^g!ie9E!iBsa!!mi32az!3s»Eai( EIF^DH &J CK/A SAMICA ° I BčoM Celje, Mwm, Kotar, Kran], LjuU- DHRIlH ■§liano, Marmor, Metković, Opatija, Sarajevo, mu vloge na hranilne knjižice, žiro m droge vtofte pol naHMnejitol pogoji. S Split taik, Zadar, Zasrefr. Trst, GHeit. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji "VI I Poslovne zuzezoaml uečflnii kroji v tu-In Inozemstvu