Leto LXVI /oStafna pbUuM v fotovfal V Ljubljani; ? nefleflo', Bne 10. aprila 1931 5tw. 832 Cena 2 Dfn jRaročnina bmcCdo Kopitarjevi ml. W111 ČdLntniLJ* ^r^ m* mm. M i m ^ i asssias deljska izdaja ctr ^HB M M« JHW M HHK g flBH^^ Sarajevo 96 »i ^m H M mmV • § ^m Bw inozemstvo 120 Din ^H M^K ■■ ^^ JHV B ^^H Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^■Ujll^ Bt^^ JBLmV0W ^f JBLm^ ^^^^ U prava: Kopitar- jeva o lica štev. k Telefoai nrednHtra Ih »prave: 404)1, 40-02, 40-08, 4004, 40-05 — Izhaja vsak da« »jutnrj razen ponedeljka ia dien po praznik« Veliki teden Cvetna nedelja nas uvaja v veliki teden, ki Je »a krščanskega človeka velik zaradi tega, ker je poln velikih verskih skrivnosti. V ospredju prazničnih dni sta smrt učlovečenega Boga in njegovo zmagoslavno vstajenje. Veliki petek in velika noč pa nam oznanjata dve veliki resnici: Resnice in dobrote svet noče kair tako sprejeti. Samo z velikimi težavami ee moreta počasi uveljaviti. Čim večja je resnica in čim globje obvezuje človeka v duši in vesti, tem bolj se mora boriti za priznanje. Popolno Resnico in Dobroto pa cel6 pribijejo na križi Seveda zaradi tega še ne izgine brez-močna in osramočena — po svoji največji žrtvi, s katero je doprinesla dokaz ia svojo ne-potvorjeno pristnost in najvišjo ljubezen, zopet v življenje vstane. Njenega zmagovitega pohoda poslej ne more nič več zadržati: Ne Cezarji in ne trume vojščakov, ne krivoverske sekte in ne akademije učenjakov, pa tudi ne gospodarski diktatorji ali oznanjevalci neomejene počutnosti ter materializma. Zakaj ima resnica vedno težave in od kod prihaja vedno znova krik: Ne bo ona gospodovala nad nami! Na križ z njo!? — Zato, ker zlo ni iztrebljeno iz zemlje, ampak Rog dopusti, da ljuljka raste med pšenico do dneva žetve, to je do dneva poslednje sodbe. Poleg dobrih, plemenitih, nebeških moči je v svetu čuti tudi sproščenje demonskih, satanskih sil, ki so neumorno na delu. Kaj pa, ali verovanje v dobre in zle sile ni morda pretiran, bolesten misticizem? Pogled v zgodovino nas uči, da na svetu v resnici vlada zlo poleg dobrega. Treba bi bilo samo prelistati zgodovino in usodo starih narodov: Feničanov, Perzijcev, Egipčanov ali Grkov; proučiti gospodarsko, pravno in nravno zgodovino Rimljanov ter njih moralno pokvarjenost; pogled v kraljestvo dobrega in zla bi nam nazorno odkrila zgodovina bizantinskih in ruskih vladarjev. Vendar nič manj zgovorno tudi evropska rene-sanca, absolutizem 17. in 18. stol. od Cezarja Borgie do Ludovika XIV. Toda izletov v zgodovino niti ne potrebujemo. Saj nam sedanjost dan za dnem pričuje, kako sovražniki Resnice, moči pekla, ki so se nekoč razvijale nad božjim Sinom, sedaj divjajo nad njegovo ustanovo sv. Cerkvijo. Nekoč so križali Zveličarja, sedaj pa križajo Cerkev. Cerkev mora vsa stoletja nositi težak križ od prvih dni svojega rojstva in prav do danes. In vedno jih je vse polno, ki jo smrtno sovražijo. V Rusiji, v Španiji, v Mehiki in še mnogo kje se razlega mogočno krik njenih sovražnikov: Proč z njo! Na križ z njo! Ta klic se ponavlja v tisku, v salonih, na javnih shodih, v imenu svobode, znanosti, časovnega napredka, narodnosti, državotvornosti, razredne zavednosti ... Vedno jih je vse polno, ki se nad njo pohujšujejo: Za ene je prestoga in preveč zahteva, za druge je materialistična in premalo poduhovljena; enim se zdi, da se prehitro pri-lagoduje razmeram, drugi pa ji očitajo, da je zaostala, da ne razume duha svojega časa in da je s svojo okorelostjo odrekla na celi črti... Zopet tretji bi jo radi ločili od njenega Ustanovitelja in ji očitajo, da je pokvarila njegov nauk, da je izmaličila njegovega duha... In ni je laži, ki bi ne prišla prav njenim nasprotnikom, da oblatijo delo njenih ustanov in njenih služabnikov. Kadar velja udariti po Cerkvi in temu, kar razvoju cerkvenega življenja služi, se vsi njeni nasprotniki takoj postavijo v enotno fronto in na mah pozabijo medsebojne spore. Ko se take stvari dogajajo — in kdo Se, ki bi ne mogel reči, da se dogajajo še vse hujše reči — v resnici ni mogoče po pameti zanikati, da so vedno žive sile, ki delujejo proti resnici in dobroti. Zlo ne umrje, kakor ne umrje dobrota in resnica. Resnico in dobroto je mogoče križati, toda tretji dan se dvigne iz zapečatenega groba na svojo zmagoslavno pot. To njeno vstajenje potrjuje pradavno resnico: Kri mučenikov je seme kristjanov! Zmagovit pohod resnice se navzven seveda ne javlja tako, da bi žela pred svetom neomejeno priznanje in vedno večje spoštovanje. Nasprotno. Pot resnice po zemlji je neprestano ponavljanje Golgote in velikonočnega jutra. Kar se je enkrat zgodilo v Palestini, se v svetu dan za dnem dogaja. Tudi druge podobe se obnavljajo: Kajfa in Pilat, Judež in Peter, pa žalujoče žene ob križevem potu. Obnavlja se zgodovina omahujočih in v pričevanju trdnih apostolov. Kljub Golgotam in preganjanju pa se Kristusovo delo nadaljuje. Kljub bioklecianu, Neronu ali Julijanu Odpadniku. Kljub suženjskim verigam, v katere je pokvarjeno rimsko plemstvo v X. stoletju hotelo vkleniti Cerkev. Triumfirala je večna resnica nad strašnimi razkoli srednjega veka in nad odpadom razumništva v novem veku. In že vidimo, da bo zmagovita tudi nad novodobnim brezbožnim komunizmom. Sploh se ni potreba toliko bati za Cerkev in trepetati nad njeno usodo. Kajti nad njo že čuva Bog, ki je močnejši kot vse sovražne sile pekla. Naša glavna skrb bi morala biti, da sami v sebi, v svoji duši ohranimo duha resnice in dobrote. Cerkev bo živela do konca dni, ker ji je tako zagotovljeno od Boga samega. Res pozma zgodovina cele pokrajine, iz katerih je bilo izr trebljeno Kristusovo ime. Tudi danes se pri enem ali drugem narodu more ieto ponoviti. Vendar s tem Cerkev še ne bo izumrla, kajti ona črpa svojo življenjsko moč iz nadnaravnega življenja. V resnicah velikega petka m velike noči Jasne smernice angleške zunanje politike »Anglija je dolžna braniti samo Francijo in Belgijo" London, 9. aprila. Dane« sta podala zelo važni izjavi glede angleške politike in mednarodnega položaja sploh predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister Halifas, prvi na banketu konservativne stranke v Birminghamu, drugi pa na ehodu konservativne stranke pred 2000 poslušalci v Bristolu. Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil, da je sporazum z Italijo dosežen in da je treba samo nekoliko dni potrpljenja, da bo podpisan. Z enim mahom, je dejal Chamberlain, smo razpršili z neba težak oblak. Sporazum z Italijo popolnoma varuje interese angleškega imperija. Politika Anglije je popolnoma jasna. Anglija ne bo dovolila, da bi se Evropa razklala v dva sovražna bloka. Nam ni mar diktatur, ker ima vsak narod pravico, da ima svoj lasten režim, kakor njemu ugaja. Anglija se bo oborožcvala dalje, dokler ne ho mogoč mednaroden sporazum o omejitvi oboroževanja, zato ker bo mir najbolj zavarovan, če bo Anglija močna. Medtem pa bomo zvesto ohranili svoja dosedanja prijateljstva in skušali pridobiti nova z vsemi, ki želijo biti naši prijatelji. To jc politika zdrave pameti. Nato je Chamberlain dejal, da je Anglija obvezana samo, da brani Francijo in Belgijo, ako bi kdo napadel eno ali drugo izmed teh dveh držav, ne da bi ga bila katerakoli izmed njih izzvala. Do drugih držav v. Evropi pa Anglija nima nobene take obveznosti. Ne izključujemo, je dejal Chamberlain, da bi se mogla vojna med to in ono državo, naj izbruhne kjerkoli, razširiti tudi na druge države, ki so bile od začetka nevtralne, toda mi imamo najmanj to pravico, da bomo 9ami svobodno odločali, ali se bomo udeležili take rojne ali ne, in ne Imhuo pustili, da bi drugi o tem odločali. Vsaka druga politika bi bila brezvestna igra ne samo z denarjem, ampak tudi z milijoni človeških življenj. Chamberlain je nato izjavil, da je Anglija za Zvezo narodov, da pa je danes v položaju, kakršen je, ne smatra za uspešno sredstvo, da se ohrani mir. Nato je dejal dobesedno: »Splošno mislijo, tla naše oboroževanje in podobne odredbe pomenijo, da je pred durmi vojna. Izbijte si to ia glave! Vsi naši koraki ne pomenijo ničesar drugega kakor željo in napor, da se obrani mir.< Zunanji minister IIalifax pa je v svojem govoru med drugim dejal, da angleške vlada nikakor ne misli pristati na predlog nekaterih opozi-cionalcev, naj bi ee združile vse države, ki so še v Zvez.i narodov, proti Nemčiji, kakor eo to predlagali sovjeti. To bi bila pustolovska politika, ki bi samo privedla do končne katastrofe. Angleška vlada sledi čisto drugi politiki, to je zboljšanju svojih odnošajev, kar nam je gledo Italije že uspelo, saj je Italija eden najstarejših prijateiljev Anglije v Evropi. Blagodejni vpliv sporazuma ■ Italijo se ne 1m> čutil samo r Sredozemskem morju, ampak po vsem svetu. V špansko državljansko vojno pa se Anglija pod nobenim pogojem ne bo vmešala. Lord Halifax je žel veliko odobravanje. Boji za električni tok v Kataloniji Salamanca, 9. aprila, b. Nacionalistični glavni štab je izdal ponoči poročilo, v katerem trdi, da nacionalistična armada na aragomekem bojišču nadaljuje svoj zmagoslavni pohod. Nacionalistične čete so zasedle električne centrale v Sv. Lovrencu in v bližnjih mestih ter prekinile oskrbo Barcelone z električnim tokom, kar pomeni pravo katastrofo za katalonsko vojno industrijo. Desno krilo nacionalistov napreduje počasi proti Tort osi. Nacionalisti so zavzeli važne postojanke pri Certi, 10 km severovzhodno od Tortoee. Po včerajšnjem zavzetju Trempa in hidravlične centrale so nacionalisti takoj pričeli g čiščenjem bližnje okolice. Vse električne centrale, ki oskrbujejo večino Katalonije in Barcelono s tokom, so bile odrezane in Katalonija je izgubila 286.000 kilovatov. Ker so Francove čete že popre-ie zasedle hidravlične centrale r Sostagu na Fbri m r Serosu na Segri, ki proizvajajo daljnjih 73 tisoč kilovatov, ima sedaj Barcelona samo Še 136 tisoč kilovatov na razpolago. Iz Saragose so ie prispeli v Tremp inženirji, ki so r službi generala Franca, da prevzamejo vodstvo električnih central in organizirajo preskrbo toka onega dela Katalonije, ki je t rokah nacionalistov. Barcelona, 9. aprila, b. Pri Tortosi ee je rdečim okrepljenim četam posrečilo odstraniti za nekaj časa nevarnost. Zveza med Barcelono in Valencijo ni več tako ogrožena kakor pretekle dni. Njihov cflj je sedaj, ustaviti nacionalistično napredovanje tudi pri Trempu, kjer jim Francove čete ogrožajo zvezo med Katalonijo in Francijo. Tremp skušajo za vsako ceno dobiti nazaj v svoje roke, da bi prišli zopet do električnih central in vrnili Barceloni svetloba in električni tok za vojno industrijo. Včeraj so legionarske radijske postaje prestregle Iu.,;!'?, poročilo iz Barcelone, ki pravi v francoščini dobesedno: Od 6. aprila zvečer nimamo vode ne električnega toka. podlaga za puder je neizogibno potrebna za pravilno negoT Daladier sestavlja francosko vlado Pariz, 9. aprila. Ko je Daladier ob 23.10 zapuščal palačo predsednika republike, je izjavil, da je prevzel mandat za sestavo nove vlade. Zaradi težkega mednarodnega položaja in zaradi slabih financ bo skušal sestaviti novo vlado vsaj do nedelje opoldne. Jaz mislim, da bodo vsi slišali moj poziv k slogi. Ponoči bo obiskal Jeane-ueya, Herriota in Bluma, pogajanja pa bo začel šele danes dopoldne. Glavno vprašanje, ki se jx> odstopu L. Bluma postavlja, je vprašanje sodelovanja socialistov v novi vladi. Izvršilni odbor socialistične stranke SFIO se sestane že danes dopoldne. Dasi socialisti najbrž ne bodo vstopili v Daladierovo vlado, vendar bodo podpirali novo vlado v parlamentu. Daladier bo verjetno počakal na sk|epe vodstva socialistične stranke. V socialistični stranki 6ami so tri krila: eno leži za nas velika tolažba in izpodbuda. Za kristjana ni nobene brezumne usode, nika-kega topega trpljenja, ki bi ga gnalo v brez-nadni obup. Zanj je trpljenje setev bodočega poveličanja. Resnica in poštenje moreta biti zaničevana, moreta doživljati trenutno neuspeh za neuspehom. Toda Resnica bo končno le triumfirala, ko bodo Kajfe in Pilati že davno v grob&h trohneli. Kristjan ve, komu veruje. Zato je ob trenutkih, ko Golgota razprostre nadenj svoj mrak, njegovo trpljenje polno upanja. Vera v velikonočno skrivnost pa je zanj vrelec nepremagljivega življenjskega in | nadnaravnega optimizma. Drin zagovarja sodelovanje z Daladierom, najmočnejše krilo je za tiho podporo vladi in levo krilo je za ostro opozicijo proti Daladierovi vladi. Ponoči bo zasedal izvršilni odbor stranke, tako zvani mali kongres socialistov, ki bo odločil o sodelovanju v vladi. Daladier je dopoldne obiskal najprej Bluma in se z njim pogovarjal eno uro. Stavka kovinarjev pa se širi. Sedaj stavka že 00.000 kovinarjev. Daladier bo apeliral na vse Francoze, da v sedanjem odločilnem trenutku sodelujejo in da se žrtvujejo za republiko. Sedanja vladna kriza je 104. v tej republiki. Daladier proučuje sedaj tri možnosti za sestavo svoje vlade. V poštev prihajajo: vlada narodne sloge, vendar pa ni znano, kakšno stališče bosta do nje zavzela Flandin in Marin, ki nista hotela vstopiti v tako vlado bivšega ministrskega predsednika Bluma. Njun odgovor bo Daladier dobil proti večeru. Druga možnost je stara oblika z radikalno-socialistično vlado, ki bi ji bili na čelu radikali. Vprašanje je le, če bodo socialisti nocoj pristali, da vstopijo v tako vlado. Obstoji še tretja možnost, namreč sestava radikalne vlade z elementi iz cen-truma in večjim številom strokovnjakov izven parlamenta. V političnih krogih poudarjajo, da je Daladier prevzel napram predsedniku republike Le-brunu obveznost, da bo do jutri zjutraj vsekakor sestavil vlado, to pa iz razloga, da bi Francija ne bila brez glave v trenutku, ko se bo v Nemčiji in Avstriji priče! plebiscit. Ob 15 je Daladier prispel v vojno ministrstvo in takoj sprejel Chautempsa. „Samo Kominterna še vleče vojno v neskončnost" New York, 9. aprila. Ameriški tisk objavlja izjave ameriških dobrovoljcev, ki se jim ie posrečilo pobegniti iz sovjetskega pekla v Španiji. Iz njihovega poročila se tudi vidi udeležba ameriških dobrovoljcev v sovjetski Španiji, ki znaša 9000 Američanov, katere so sovjeti po večini pridobili v Ameriki. Od vseh teh jih je po izjavi ameriškega komunista Honeycomba iz Los Angelesa pri življenju le še 500. Pa tudi od teh je mnogo takšnih, ki so po poteku sklenjene pogodbe s špansko-sovjetskimi oblastmi hoteli nazaj v Zedinje-ne države, kar pa se jim ni posrečilo. Španski oblastniki so jih namreč z nasajenimi bajoneti in revolverji pognali zopet nazaj na fronto. Francoski komunistični poslanec Andre Marty, ki je povelnjik v glavnem Štabu mednarodnih brigad ▼ Barceloni, je grozil, da bo vsakega Američana ustrelil, če se bo hotel vrniti Mnogo so jih postavili tndi že ob zid Drugi begunci so pripovedovali, da se fe Marty sam pojavil na fronti in izjavljal, da je vse skopaj le »strategični nmik«, češ da bo Francija v treh dneh poslala svoje polke. Honycomb je še izjavil, da ao oblastniki v Barceloni popolnoma nesposobni u vodstvo vojne ter je edinole komunistična interna-cionala tista, ki Se nadaljuje državljansko vojno v Španiji. Večina beguncev je pobegnila v Francijo. Kam z begunci Pariz, 9. aprila. AA. (Štefani) Španski begunci so vso noč bežali čez mejo na Francosko. Poveljnik francoskega obmejnega okrožja se je snoči pripeljal na Pirenejsko mejo, da na mestu samem prouči vprašanje prehoda miličnikov in prebivalstva čez mejo. Na Vzhoda se je vojna sreča obrnila na kitajsko stran Hankav, 9. aprila, b. Japonci bežijo proti severu od Tajerčvanga. Njihov poraz je popoln. Kitajski upor-nki v ozadju so med tem porušili progo pri Talamiuju in Trinanfuju in tako zelo ovirajo umik Japoncev. Zaradi uničenja proge na več mestih ne morejo dobiti novih okrepitev in grozi 250.000 mož močni japonski armadi katastrofa, če se Japoncem ne bo posrečilo pravočasno vzpostaviti zvezo in poslati močne okrepitve. Kitajske čete, katerih vojaški duh se je zelo dvignil, naglo gonijo Japonce. Kitajske čete so dobro organizirane in oborožene. Hankov, 9. aprila. AA (DNB). Po poročilih iz kitajskega vira so Kitajci obkolili včeraj popoldne 4000 japonskih vojakov blizu Jihsena. Velika bitka v južnem Šantungu je po sodbi kitajskih strokovnjakov stopila v odločilno fazo. Japoncem primanjkuje na tej fronti orožja in streliva. Beg jim je onemogočen, ker so Kitajci podrli vse mostove. Od snoči je Jihsijcn pod topniškim ognjem kitajskih baterij. V boju živahno sodelujejo tudi kitajska letala. Zemunskn vremenska napoved: Hladno vreme. Prevladovalo bo jasno v vsej kraljevini z nekaj jutrnje megle. Čez dan bodo zaradi sc-gretja vlažne zemljo nastali morda veliki oblaki, ki bodo ustvarili sesn pa t j n ploho Čez noč Kn nekoliko pritisni! mraz. Zagrebška vremeska napoved: Nespremenljivo. Organizacija in delo Rdečega križa Belgrad, 9. aprila, m. V društvenih prostorih v Si m i ni ulici bo jutri 50. redni občni zlior društva Rdečega križa. Društvo stoji pod zaščito Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vel. kraljice Marije, vodi ga pa kot predsednik Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle. Glavni odbor je za jutrišnji občni zbor sestavil obširno in pregledno poročilo o eelotnein delovanju društva, tako glavnega odbora kakor tudi vseh banovinskih odborov in naraščaja. Rdeči križ se je v pretekli poslovni dobi v smislu sklepa 49. občnega zbora trudil, da bi se ta humana organizacija še bolj ojačila, utrdila in razpredla med ljudstvom. V tem pogledu je odbor dosegel svoj namen, ker so posamezne organizacije razvijale živahno akcijo med ljudstvom. Če se je število odborov nekoliko zmanjšalo, »e je to zgodilo samo zaradi tega, ker ee taki odbori, ki sploh niso delovali in »o obstojali samo na pajiirju, sploh več ne omenjajo. Rdeči križ je Imel v naši državi lansko leto 291 okrajnih in 600 občinskih odborov, nadalj« 15 skrajnih in 803 občinska saupništva. Organizacija je obstojala v 1728 krajih. Vpisanih Banov j« bil« 121.88«. Društvo je tudi lani Izdajalo svoje glasilo »Glasnik društva rdečega križa«. Redni izdatki to bili v proračunu predvideni v znesku 4.607.054 din, re»l>«iranih pa je bilo 5 milijonov 356.605 din dohodkov. Društvo je posvečalo vso svojo pozornost raznim svojim sanitarnim ustanovam in veibanju pomožnega sanitetnega osebja. . V ta namen so bili prirejeni številni tečaji za prostovoljne bolničarke in številni samari-tanski tečaji. Ustanovljenih je bilo tudi več avto-postaj za prevoz bolnikov. Prva taka postaja je bila pred leti ustanovljena v Gušlanju, tekom leta se bosta pa še ustanovili med drugimi v Črni pri Dravogradu in v Studencih pri Mariboru. Posebno je pa društvo posvečalo vso svojo pozornost na raščaju, med katerim se je lansko leto pričel izvajati 5-letni načrt, ki bo končan 1. 1941 ob kraljevi polnoletnosti. V ta namen je bil ustanovljen. poseben odsek za pogozdovanje goličav, kar za zadrugo Jugoslovanska tiskarna, r.mi v Ljubljani, bo v sredo, 20 aprila 1933 ob treh popoldn« v posvetovalnici Jugosl, tiskarne. Dnevni red s 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o premembi zadruge t ozirom na § 118 1 novega zadr. zakona, 3. Pooblastilo načelstvu za izvršitev sklepa. 4. Slučajnosti. Nočelslvo. Velikonočni nadovor sv. očeta po radiu Vatikansko mesto, 9. aprila. Kakor poročajo, bo sv. ote na velikonočno nedeljo med 11.50 in 12.20 opoldne imel po radiu nagovor na katoliiki svet. Mmzsier dr. Krek v Maribora Maribor, 9. aprila. Danes popoldne ob štirih je z brzovlakom v spremstvu predsednika upravnega odbora kluba železničarjev JRZ Pavla Masiča, podpredsednika Ponikvarja in tajnika Cimpermana prišel semkaj g. minister dr. Miho Krek. Na mariborskem kolodvoru so ga sprejeli župan dr. Juvan, okrajni glavar dr. Šiška, predstojnik mestne policije dr Tr-stenjak, narodni poslanec dr. Veble, tajnik JRZ Marko Kranje, podžupan Franjo Zebot in obmejni komisar Krajnovič. Zvečer je imel g. minister uopel političen shod v dvorani na Aleksandrovi ce voditelji JNS v Sloveniji pričeli izdajati in širiti letake, v katerih napadajo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča zaradi zunanje politike, notranjega ministra dr. Korošca pa zaradi pomirljive notranje politik«, s« danee bavi tudi glavno g.asilo JRZ »Samouprava« ter pravi, da je to ie davno ugotovljena in znana stvar, da se JNS poslužuje takega načina borbe. Niihovi eksponenti v pogledu zunanje politike nastopajo skupno z levičarji, samo da bi čim bolj zbegali ljudstvo. Z levičarji ludi »kupno tiskajo letake in širijo vznemirjajoče vesti. To prakso so sedaj prenesli v Slovenijo, ker so jim v Belgradu že prišli na sled. »Samouprava« nato citira tozadevni odstavek v »Slovencu« ter zaključuie svoic izvajanje z ugotovitvijo Močno verjamemn, da so to zadnji vzdihlja|i skupine pamiletistov JNS, v kratkem namreč za njimi sploh nihče ne bo poznal več nobenega sledu. spada tudi v program 5-letnega načrta naraščaja Rdečega križa. V šolskem letu 1930-37 je bil naraščaj organiziran v 4390 šolah. Od tega števila odpade 3885 na ljudske iole in 555 na srednje in strokovne iole. V vseh teh šolah je bilo 16.098 dijaških pododborov in 426.716 članov. Delo naraščaja se je izvajalo po geslu: »SlužimoI« Med naraščajem se je posvečala vsa pozornost čuvanju in negovanju otroškega zdravja in širjenju higi-jenskih pravil. Zdravstvenih predavanj je bilo 9068, šolskih lekarn pa 760. V petletnem načrtu naraščaja je tudi naloga, da bodo do 1. 1941 imele lekarne vse šole v državi. Iz poročila društvenega odbora je razvidno, da Je Rdeči križ v naši državi močna armada, ki se stalno širi ln veča, nesebično dela za bližnjega tudi s podporami za vse, ki so pomoči potrebni. 11 Gotiko lepega blaga imate, da ne vem, 30 katero naj se odločiml" Tako se ie izrazila marsikatera odlična odjemalka, ko smo ji razkazali naše blago. — In veseli smo tega, ker vemo, da ne prodajamo samo donro in kvalitetno blago po sorazmerno izredno nizkih cenah, temveč, da je naša tvrdka izmed prvih, ki imajo na zalogi najnovejše, kar prinaSa moda. komanditna družba MESTNI TRG 17 MAKUFAKTURA Od nedelje do nedelje Zananfi pregled Osrednji dogodek mednarodne politike v Evropi je padec B I u m o v e vlade v Franciji. To pomeni, da Blum, ki je moral že enkrat odstopiti, ne bo več zlepa ministrski predsednik francoske države. Kakor pn-vič, ga jc tudi sedaj vrgel senat, ki se je zaklel, da ta mož ne sme dalje voditi franooske politike. Sadovi Blumovcga režima tako zvane ljudske fronte, ki se da popolnoma komandi-rati od komunistov, oziroma od Moskve, so zastoj gospodarske delavnosti, večni spori med delavci in delodajalci in podražitev življenja. V zunanjepolitičnem oziru pa pomeni vlada liudske stranke polom francoskega ugleda in vpliva v Evropi, v kateri Francija zaradi svoje zveze s sovjetsko Rusijo Izgublja svoje prijatelje in je tako omogočila triumf Hitlerja, ki je Avstrijo združil z Nemčijo, ne da bi se v Evropi ganila ena sama roka, da to prepreči. Blum se je branil z vserni štirimi, da bi odatopil, in socialisti ter njihovi zavezniki komunisti so skušali mobilizirati ulico, da ostrašijo senat, toda videti je, da tudi že množicc ne sledijo več tako slep o l ju d s ki fron t i k a kor p red dvema letoma. Predsednik republike je zaenkrat dal nalog za sestavo nove vlade dosedanjemu vojnemu ministru D a l a d i e r u, socialisti pa oklevajo, ali bi Daladiera podpirali ali ne, ker je njihov prvotni radikalizem, ko so kričali: »Blum ali revolucija!« v želji po polnih vladnih loncih precej splahnel in je mogoče, da bodo Daladiera vendarle podpirali. Ker pa bodo socialisti, ki žive pod terorjem komunistov, delali stalne težave. 6e sme bržčas že kmalu pričakovati vlade tako z v a n e g a narodnega združenja, ki bo zbrala vse francoske zmerne stranke in začela novo politiko gospodarske okrepitve in socialnega miru na zinotraj ter odločne pa obenem uvidevne zunanje politike. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je vnovič povedal, naj si ljudje izbijejo J s glave misel, da mora vojna na v i a k način izbruhniti. Dejal jc, da veruje v to, da bo.Anglija rešila mir, in sicer nafta način, da bo angleški narod čim več irtvovil nautu, ua uu "a."" "'■ — oborožitev, ker vojne gotovo ne bo, če Se not Anglije bali. Franciia in Beltfija se moreta trdno zanašati na to, da ju bo Anglija branila, če bi ju kdo napadel, ne da bi one izzivale. Kar se tiče češkoslovaške, je stvar nekoliko drugačna, je dejal Chamberlain. Če bi imela voina izbruhniti zaradi Češkoslovaške, se bo Anglija premislila, ali naj se take vojne udeleži ali ne, ker Anglija bi se k takemu koraku odločija samo v tem primeru, če bi bila ogrožena njena svoboda. Na vsak_ način pa bo Anglija slej ko prej napela vse švoje sile, da se ohrani svetovni mir. V tem pravcu se giblje tudi politika Anglije do Italije, ki jo je bivši zunanji minister Eden zaradi svojega trdovratnega odpora pToti aneksiji Abe-6inije in priznanju novega italijanskega imperija tako zelo zavozil, da nihče več ni upal na mirno poravnavo med Italijo in Anglijo. Chamberlainu pa se ie posrečilo, da sta sklenili Anglija in Italija te dni sporazum v vseh važnih zadevah, ki se tičejo koristi obeh držav v območju Sredozemskega in Rdečega morja ter Sueškega prekopa. Ta mir bo podpisan še pred veliko nočjo. Čeprav bo sedanja napetost mednarodnih od-nošajev po podpisu te pogodbe znatno odnehala, pa bo še mnogo bistvenih vprašanj v Evropi ostalo nerešenih in bo narode še vedno zelo skrbelo, ali jih bo usoda obvarovala hujšega ali ne. Češkoslovaška se namreč slej ko prej čuti zelo hudo ogroženo od Nemčije, odkar si je ta priključila Avstrijo in po sudetskih Nemcih izvaia pritisk na češkoslovaško republiko, da bi Nemcem v državi dala popolno narodno in deželno avtonomijo, ki bi bila že močno podobna federaciji, česar pa Čeh! za nobeno ceno in v nobenem primeru nc morejo Nemcem priznati. V zvezi s tem je francoski zunanji minister Paul Boncour te dni sklical konferenco francoskih veleposlanikov, ki so prišli iz Varšave, Bukarešte, Moskve in Prage, ter se z njimi posvetoval. Paul Boncour ie sklenil, da bo vprašal vse države srednje, vzhodne in južne Evrope, ki imajo e Francijo določene politične pogodbe alibodovvsakem primeru podpirale Francijo in Češkoslovaško, čc bi bili ti dve državi prisiljeni, da se branita pred Nemči- Zadnji dan pred glasovanjem 1000 golobov je razneslo ukaz o nemškem zedinjen u na vse strani Nemctje Dunaj, 9 aprila, b. Zgodovinske ure novoustanovljenega nemškega cesarstva so sc pričele. Ob 11 dopoldne ie privozil na zapadno postajo Dunaja posebni vlak, ki je pripeljal Adolfa Hitlerja z ostalimi člani vlade, ki so se z izjemo maršala Goringa danes vsi zbrali na Dunaju Goring je ostal v Berlinu kot namestnik Hitlerja. Opoldne je objavil propagandni minnter Gabbels z balkona dunajske posvetovalnice, d« »e je pričel dan velikega nemškega rajha. Na vseli zgradbah so zaplapolale zastave tretjega rajha, tovarniške sirene pa so pričele tuliti po vsej Nemčiji in bivši Avstri|i. Za dve minuti ie bil ustavljen promet in odrejen molk. h "časno pa se je po vseh kra ih Nemčije dvignilo v zrak na tisoče letal, ki so krožila nad velikim cesarstvom. Takoj po proglasitvi ZeZ nemškega cesarstva so bile izročene Hitler-ju spomenice zvestobe iz vseh nemSk.h žup V tam trenutku so pred posvetovalnico spustili OOO go- obo" ki so odnesli povelja nemškega zedinjenja v vse župe nemškega cesarstva. Med golobi je bilo zlasti mnogo onih, ki so nosili povelja o zedinieni Nemčiji v vzhodno Prilsljo, Gdansk, sudetskim Nemcem in v južnovzhodno marko. Po svečanosti v mestni posvetovalnici je Hitler odšel čez Ring in se odpeljal v hotel »lmperial«. Opoldne «o bile vse tovarne in trgovine ter ostali lokali zaprti. Delavci so morali domov in se preobleči v slovesno obleko, da so sc nato udeležili manifestacij po ulicah ob zvokih godb, ki »o bile postavljene na vseh važnejših krajih. Popoldne je Hitler spreiel dunajskega kardinala in nadškofa drja. Innitzcrja. Njun sestanek je trajal zelo dolgo. Poročajo, da sta se pogovariala o možnosti Hitlerjevega obiska v Vatikanu med Hitlerjevim bivanjem v Italiji. Kardinal in nadškof dr. Innltzcr je v dunajski nadškofiji in na Gradiščanskem zapovedal, nai na , vseh cerkvah izobesijo zastave. jo. N« vemo, kaj bodo te države odgovorile, gotovo je, da Poljska absolutno ne bo dovolila, da bi v primeru kakšne vojne sovjetska armada hitela Češkoslovaški na pomoč skozi poljsko ozemlje. V Franciji pa se nadejajo, da bo povoljen odgovor Romunije, ki ima sedaj za zunanjega ministra gospoda Komnena, ki je velik prijatelj Francije, Os Rim—Berlin se čedalje bolj okreplja, čeprav je Hitler postavil meje nemške države na Brenner. Kmalu pride Hitler na obisk v Italijo, kjer delajo velike priprave, da ga bodo čim bolj svečano sprejeli, ter hočejo takrat predvsem pokazati bojno moč in sposobnost italijanske armade in mornarice ter letalstva. Videti je torej, da sporazum med Italijo in Anglijo prijateljstva med Nemčijo in Italijo ne bo zrahlja}, in zato angleška vlada resno misli na to, da bi «e i Nemčijo spet začela pogajati glede kolo-n i j. Ker je tudi v Franciji pod vodstvom Flandina močna struja, ki bi sicer rada ohranila zvezo z Rusijo za vsak primer, pa obenem želi zboljšanja, oziroma vzpostavitve dobrih odnošajev z Italijo in, če le mogoče, tudi z Nemčijo, izgledi za mir niso tako slabi, kakor se mnogim zdi. deljo, ko bo v Nemčiji plebiscit, ali ljudstvo odobrava priključitev Avstrije ali ne, • . . ." '.....V • - ' ' pomiril. Nova Velika Nemčija bo potem pristopila k volitvam v novi državni zbor, za katerega so liste kandidatov že sestavljene. Od bivših avstrijskih politikov vidimo na tej listi Seyes-Inquarta, Fisch-bocka. Gleise-Horstenaua, zgodovinarja Srbika, generala Kraussa in tudi ^ . '»'_»« namreč Globotschnigga, ki je »Stabsleiter« deželnega vodstva Ostmarke. Kar se tiče državljanske vojne v Španiji, j e usoda Katalonije zapečatena kljub temu, da ofenziva generala Franca napreduje sedaj bolj počasi. Nacionalna armada se je polastila na pobočju Pireoejev večine vodnoelektričnih central, tako da je skoraj vsa katalonska vojna industrija in preskrba z vodo ustavljena ter razsvetljava prekinjena. t Iz Arije poročajo nepričakovano vest, da so Japonci pri tvojem prodiranju ob Cesarskem kanalu doživeli hud poraz. ki rfa jim ie prizadela reorganizirana kitajVka armada. Seveda s tem vojna ne bo končana, ampak bo Japonska še podvojila 6voje napore, da zlomi odjx>r Kitaia. tako da bo na Daljnem vzhodu vojna trajala še dolgo. Kitajsko bi mogla rešiti samo Rusija, če bi ee upala, toda poročila iz te države pravijo, da jc opozicija zoper Stalina čedalje h n j š a in je Stalin primoran, da jo skuša krotiti s čim hujšim terorjem. Notranji pregled Predsednik vlade in zunanji minister dr. Sto-jadinovič se je iz Splita, kjer se je udeležil slovesnosti ob spuščanju prve doma zgrajene tor-pedovke v morje, skozi Bosno vrnil v Belgrad. Ustavil se Je v več mestih, v Sarajevu, v Zenici, v Užieah in povsod prišel v stik s tistim ljudstvom, kateremu se prejšnje oblasti ali niso znale ali niso upale približati. Ta njegova pot je bila pravi pohod ljudskega človeka, ki se zaveda svo- jega prvenstvenega položaja in s tem združene odgovornosti, pa zato z ljudstvom ne občuje samo po podrejenih organih, ampak gre v vseh pokrajinah meden j, da od blizu vidi, kako državni ustroj deluje. Ljudstvo se je povsod v množicah zgrinjalo okrog njega, ga pozdravljalo in mu odkrivalo svoje želje. Ob tej priliki Je predsednik vlade napovedal, da se bo začela graditi proga Kruševac—Banjaluka. Zemljevid pokaže, kako važna bo ta proga, ki bo preko najrodovitnejših in najbogatejših krajev počez vezala vzhodni del države z zahodnim. V Belgradu se je posvetoval delovni odbor srbskega dela opozicije, ki se je ob svoji ustanovitvi imenovala združena, danes pa je nihče več tako ne imenuje, ker že rdnvnaj ni. Davidovič, Jovanovič, Stanojevič pač življenja ne obvladajo več. Belgrajska opozicija stavi še največ upanja na obisk dr. Mačka, za kar pa zagrebški del, ki ga je na teh posvetovanjih zastopal dr. Sutej, zdaj še ne čuti posebnega veselja. Gotovo je to, da ta posvetovanja niso nič premaknila političnega položaja ne v opoziciji, ne v drŽavi. V Zagrebu so sedaj že vse stranke, kar jih je v državi, razen JNS, ki posebno tu vidno kopni. Večinoma so to manjše skupine, ki se zbirajo okrog kake odličnejše osebnosti, kjer se posvetujejo, kako prekiniti to stanje, ki stoji na svojem mestu, medtem ko država napreduje in se ureja brez njih. Dežela seveda čuti, da se v Zagrebu na uspešnost te politike ne zanesejo več, jasnih smernic pa ne dobi, zato večkrat ukrene po svoje: posamezne skupine pristašev dr. Mačka prestopijo v v JRZ, ne vedno Iz kakega nasprotovanja do dr. Mačka, ampak ker so zgubili vero, da bi molk mogel kaj pomagati tam, kjer se je treba pogovoriti. Drugi pa ne prestopijo v JRZ, ampak se nagnejo na kako drugo stran; tako čas sam rahlja vrste, ker narod je pač živa tvorba, težko ga Je držati nekaj let na enem zborovanju. Najbolj se pa ukvarja JNS, zlasti tisti njeni veljaki, ki so imeli velike načrte. Tako Jurij De-metrovič iz Zagreba hodi v Belgrad in skuša po-zvedeti, kdaj ga bodo poklicali v vlado. Govoril je z Zivkovičem, potem se je pa moral vrniti v Zagreb. Zivkovič se je pa šel zdravit v Vrnjačko Vanjo, ki je prijetno zdravilišče, kdor gre po svoji volji tja. Dr. llramer v imenu slovenskega dola JNS pa dokazuje, da Slovenci niso popolnoma zanesljivi Jugoslovani, da je treba paziti na nje, da so še vedno taki separatisti, kakor jih je JNS proglašala takrat, ko je imela oblast v rokah itd., in da bi bilo dobro za državo, če bi se vlada »okrepila« z JNS. Vsa >Jutrova« notranja politika se izživlja v takih spletkarjenjih. Po drugi strani pa iste želje goje »naprednjaki izven JNS«, ki sicer niso nič boljši, le druga garnitura. Vsa JNS pa je predolgo kazala, da bi rada sama, popolnoma sama prišla na oblast, zato na njeno sedanje ponujanje nihče nič ne da in tudi nikomur potrebno ni. V Smederevem so praznovali stoletnico rojstva prvega srbskega časnikarja Dimitrija Davi-dnviča, la je ustanovil prvi srbski časopis. Postavili mu bodo spomenik, ki ga bo napravil kipar Lojze Dolinar. V Leonišču v Ljubljani je v 70. letu starosti umrla častna dvorna dama dr. Pranja Tavčarjeva, vdova po politiku, državnem in deželnem poslancu in ljubljanskemu županu dr. Ivanu Tavčarju. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 5 na Visokem v Poljanski dolini. Shodi JRZ po državi Belgrad, 9. aprila, m. Jutrišnja nedelja bo v političnem pogledu zopet močno razgibana. Vse ]x>litične stranke in skupine so v raznih krajih najx>vedale shode, na katerih bodo ponekod govorili tudi prvaki teli skupin. JRZ je imela že danes več sestankov. Tako so se v Nišu zbrali polnoštevilno člani hanovin-sltega odbora JRZ za moravsko banovino. Tega sestanka sta se udeležila tudi socialni minister Cvetkovič, ki je predsednik tega odbora, in gradbeni minister Stošovič. Najprej je minister Cvet-kovič sporočil pozdrave šefa stranke g. dr. Sto.ia-dinoviča, nato pa je imel gradbeni minister Stošovič daljši govor, v katerem je podal pregled dosedanjega vladnega dela. Tudi minister Stošovič je pozval vse navzoče, naj se še tesneje oklepajo stranke. Po govoru ministra Stošoviča je podal tajnik banovinske organizacije Protič poročilo o delu ba-novinskega odbora. Iz tega poročila je razvidno, da je v vseh 40 okrajih moravske banovine JRZ povsod dobro organizirana in da je v stranko vpisanih nad 85% volivcev. Popoldne Je bila razprava o poročilih. Govorilo je več govornikov, ki so poudarjali, da je JRZ v moravski banovini že tako dobro organizirana, da ostale politične stranke ne morejo več razvijati svojih demagošklh akcij med ljudstvom. S konference je bila fioslana pozdravna brzojavka šefu stranke dr. Stojndinoviču. Po konferenci se je minister Cvetkovič odpeljal v Varvarin. kjer bo jutri velik shod JRZ. Na tem shodu bo poleg ministra Cvetkoviča govoril tudi pravosodni minister MIlan SimonovTč. Gradbeni minister Stošovič pa je odšel v Prokuplje ter bo na tamkajšnjem sestanku pristašev 1RZ poročal o političnem položaju in o liodočem vladnem delu. JRZ bo jutri imela med drugim tudi shod v Jošanički Banji, na »katerem bostn govorila poštni minister čvrkič in podjiredsednik Narodne skupščine JeVrem To-mič. Poleg teh je JRZ za jutri prijavila celo vrsto manjših sestankov In zborovanj, okrajnih organizacij stranke v Srbiji, Vojvodini in Rosni. Jutrišnjo nedelio bodo politično v polni meri Izkoristilo tudi ostale jtolitične skupine ter bodo fiomr>ipno ra?viiale svoje programe, Na njih se bodo seveda pritoževale, da je zanje še vedno premalo svobode, čeprav so lahko po mili volji sestajajo. Shode imajo prijavljene hodžerovei, ljoti- čevci, srbijanska združena opozicija in .TNS, ki bo jutri zborovala v Skoplju. Na ta shod je danes odpotoval neusojeni petomajski voditelj Bogoljub Jevtič. Prijavljenih je kar 18 govornikov, med njimi dr. Iiumanudi, dr. Kojič, dr. Vasa Jovanovič in drugi. Nezadovoljneži v srbijanski opoziciji so pa napovedali shod v Požarevac. Na njem bodo nadaljevali svojo akcijo proti sedanjemu vodstvu srbijanske opozicije. Nastopili bodo dr. Ivan Rihar, bivši demokrat, in ostali njihovi pristaši, med njimi tudi »barcelonski romar« dr. Dragoljub Jovanovič. Imena govornikov že sama pričajo, da bo imel shod čisto ljudsko frontaško obeležje. Dva nova senatorja Belgrad, 9. april«. AA. S kraljevim ukazom in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra sta imenovana za senatorja dr. Filij. Lasa-rovi«, bivši poslane« iz Ko'ora, jn Djura Paunko-viž, drugi naines.nik starešine SKJ. Dr. Bedebovič umrl Zagreb, 9. aprila, b. V Zagrebu je umrl dr. Janko Bedekovič, dolgoletni 8ef zagrebške policije. Drobne vesti Zagreb, 9. aprila, b. Jutri ee sestane v Zagrebu glavni odbor bivše SDS pod predsedstvom Adama Pribičeviča. Pričakujejo okrog 100 delegatov. Belgrad, 9. aprila m. Z jutranjim vlakom se je vrnil iz Maribora poštni minister Vojko čvrkič. Bl&cher zahteva napoved vo ne proti Japonski Tokio, 9. aprila. AA. (DNB) Po vesteh iz Moskvo je poveljnik sovjetske vojske v Sibiriji, general Blciiher, zahteval od sovjetske vlade, da se takoj napove Japonski vnjnn. Zvedelo se je tudi to. da sovjetski' vojni svet o tem ni ničesar razpravljal, ker se general Vorošilov mudi sedaj na Krimu na svojem letnem oddihu. prati se pravi: perilo zaupati blagemu Scliiclitovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter-pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa kot novo. SCHICHT0V0 TERPENTI Novo MILO pere bleščeče belo! Od Špilja do Duna!a: Avstrija v plebiscitni kampanji Volitve brez volivne nervoznosti — Obeta se 100% „ja" — Gigantski aparat vprežen v propagando Od našega posebnega poročevalca. Dunaj, 8. aprila. Naši cariniki in uradniki obmejne policije v Mariboru so zadovoljni kakor že dolgo ne: Sedaj, pred plebiscitom, nimajo skoraj nobenega dela s potniki, ki so namenjeni v Avstrijo. Vlaki so skoraj prazni. V prvem in drugem razredu skoraj nobenega potnika, v tretjem pa si lahko vsak zase izbere udobuo svoj lasten kupe. Na vseh potnikih se vidi nervozno pričakovanje: kako je sedaj v Avstriji. Takoj po prestopu meje, na prvi postaji v Špilju, se jim pokaže slika, ki jih spremlja potem na vsej poti vzdolž proge bivše Južne železnice, slika, ki kaže zunanje razpoloženje Avstrije, _t ^...... . .''„'"""* Že iz drvečega brzovlaka se vidi, kako gigantski aparat je vprežen v plebiscitno propagando. Na vsakem vagonu ogromni napisi »Ja, Ja«, na vsaki lokomotivi kljukasti križ, na vsaki postaji preko fronte celega postajnega poslopja ogromno platno z ogromnimi črkami »Ein Volk, ein Reich, ein Ftthrer«, povsod pa vsa poslopja, vsi tovarniški dimniki, vsa okna v krvavordeči barvi hitlerjevskih zastav. Sedaj ni menda nobene hiše, nobene stavbe v Avstriji, ki bi bila brez zastave s kljukastim križem, razen seveda, če je njen lastnik Žid. Celo na pol razpadla skladišča in šupe ob progi nosijo znake in napise hitlerjevske Nemčije. Samo na cerkvenih stolpih ne vihrajo te zastave. Edino izjemo dela do sedaj stolp cerkvt usmiljenih bratov v Gradcu, ki je razobesila papeško zastavo. Danes pa je cerkvena oblast dovolila, da se lahko tudi na stolpih cerkva razobesijo znaki hitlerjevske Nemčije. Na tovornih vlakih se vidijo vagoni s smrečjem, ki ga vozijo v Gradec, na Dunaj in druga večja mesta, kjer bodo spletali zelene vence. Odrasli (lomov, mladina v Nemčijo. Na avstrijskih vlakih je sedaj malo potnikov. Avstrijci ostajajo doma, da se tu pripravljajo na glasovanje. Največ potujejo nemški oficirji, vojaki, člani nemških SS in ŠA. Zato pa srečujemo od Gradca do Dunaja vrsto posebnih vlakov, ki so vsi zaviti v okrasje. V enih so odrasli ljudje in napisi na vlakih pričajo, da se vračajo avstrijski delavci z obiska v Nemčiji. Obiskovalne vožnje v Nemčijo je organizirala nemška delavska potovalna organizacija »Kraft durch Freude« Drugi vlaki so zopet polni šolske mladine od 8. do 15. leta. »Potujemo v Reich« — piše na vsakem vagonu. Mladina je pod nadzorstvom učiteljev, učiteljic, zdravnika, bolničark Na vožnji od Gradca do Dunaja sem opazil pet takih posebnih vlakov, skupaj pa bo šlo v Nemčijo te dni okrog 40.000 otrok. Kakor odrasle obiskovalce Nemčije, tako so tudi to mladino izbrali predvsem iz delavskih revirjev in družin. Odrasli se vračajo pod vtisom velikih paradnih sprejemov, s katerimi bodo sedaj doma delali propagando, mladina potuje tja, da dela s svojim potovanjem propagando. Na vseh večjih postajah se mladinski transporti ustavljajo, ljudje v mestih pa so nanje opozorjeni, da^ pridejo na kolodvore in si ogledajo na lastne oči, kaj more izvršiti nova država v kratkih tednih obstoja. S takimi vtisi se bližamo Dunaju, pričakujemo od tega milijonskega mesta še večjega poudarka, , . zlasti če ga primerjamo z Gradcem. Dunajčani so pač taki, da parade radi gledajo, sami pa ne pa-radirajo. Vse mesto je v zastavah, vendar ulice niso tako pestre kakor graške. Y ■ ' , , v Gradcu pa jih je z vsake hiše viselo najmanj po pet. Zato pa so mestna in državna poslopja zavita vsa v rdečo barvo, da se zidovje skora j ne vidi izpod zastav. Z ogromnimi stroški pripravlja dunajsko mesto jutri Fiih-rerju sprejem, s katerim hoče posekati vse, kar se je do sedaj v Avstriji videlo. Po vseh ulicah so na vsakih 100 metrov počez razpeta platna z napisi: »Fiihrer, hvala ti«, »Mi smo tvoji«, »Mi glasujemo z »jak itd. Sto in sto napisov, ki se vedno ponavljajo. Enake napise imajo vsi tramvajski vozovi, od časa do časa pa pelje po ulicah ves v rdeče z belimi kljukastimi križi zavit tramvaj, iz katerega odmevajo vesele koračnice. Na ulicah postavljajo danes ogromne kioske, ki jih slikajo znant dunajski' umetniki z raznimi simboličnimi slikami, na drugih razpenjajo platna s Fiihrerjevo glavo v ogromnih dimenzijah, ob glavnih ulicah postavljajo visoke stebre iz desk in lepenke, ki jih obrizgajo z malto, na konice pa pritrjujejo velike pozlačene kljukaste znake nove Nemčije. Nekdanje cesarsko mesto je kar izginilo za kulisami, saj so s kioski, stebri in zastavami spretno zakrili zlasti tiste spomenike, ki spominjajo na Habsbtiržane ... Pod temi zastavami, slavoloki in simboli narodnega socializma pa korakajo Dunajčani in Dunajčanke lahkotno kakor poprej, ' * . . .. > - \ * t f ,, a a _ ' ^ " > '( ilfhto ^ i v * 't ' i (i . i K; ■ - .& . '. A . i 4 .1 Aj J-«- i .-v-v Tu je pač središče bogatega dunajskega židovstva, kakor je Leopoldsko predmestje center njihovih revnejših sobratov iz Galicije, od koder jih je pregnala svetovna vojna. Inozemci in Židje se sedaj z I lahkoto ločijo od arijskih domačinov. Slednji imajo vsi hitlerjevske znake, inozemci barve svoje države v gumbnici, Židje pa niti enega, niti drugega. Dunajski valček in pruski korak. Dva značilna prizora sem danes opazoval: na velikem stopnišču dvora se je vadila dopoldne godba nemške policije. Ogromen orkester, kakih 100 godbenikov, s katerimi se ie dirigent trudil, da jim vbije v glavo tempo pristnega dunajskega valčka. Ni pa ni šlo, vedno znova so morali ponavljati, toda valček je zvenel kakor marš. Nekaj sto dobrodušnih Dunajčank je gledalo vajo, odki- Ljubljana je najmočnejše šahovsko središče v naši državi in njen vodilni šahovski klub LŠK je večletni državni prvak. Ljubljanski šahovski klub bo letos slavil petindvajsetletni«) svojega obstoja in bo ob tej priliki v Ljubljani priredil mednarodni turnir, na katerem bo nastopilo tudi šest njegovih članov. S tem bo klub na najvidnejši način pokazal, kakšne šahovske sile združuje, in še podprl razvoj našega šaha, ker take prireditve najbolj dvigajo nivo šaha. Iz svojih vrst bo klub poslal v borbo naša odlična internacionalca gosp. dr. Vidmarja in P i r c a, nacionalna mojstra M. Vidmarja ml in P r e i n f a 1 k a ter amaterja F u r 1 a n i j a in Š o r 1 i j a. Poleg te šesto-rice bo na turnirju nastopilo še šest jugoslovanskih mojstrov in štirje inozemski mojstri: prof. dr. Astaloš, B r o d e r, Kosti č, Nedelj-kovič, T o t, dr. Trifunovič, za Češkoslovaško F o! t y s, za Poljsko dr. T a r t a k o w e r in za Madžarsko L. Steiner in prvak S z a b o. Turnir bo torej združeval najodličnejše zastopnike jugoslovanskega, češkoslovaškega, poljskega in madžarskega šaha Po rezultatih šahovskih olim-pijad je znano, da so ravno te države med evropskimi šahovsko najmočnejše in bo na turnirju v Ljubljani tako borba na mednarodni višini, ki bo vzbujala zanimanje tudi pri inozemskih šahistih. S to prireditvijo bo LŠK omogočil sliko razmerja moči jugoslovanskega, češkoslovaškega, poljskega in madžarskega šaha. Ker bo pa med jugoslovan- Tudi pretekli teden so nadaljevali v Nevljah, obč. Kamnik, z odkopavanjem mamutovih kosti. Po podatkih kustosa dr. Kosa, ki je ves čas sam osebno vodil raziskavanja, je najdišče okostja precej razsežno. Prvotno najdišče, ki je ležalo deloma v strugi, deloma pa ob levem obrežju nove struge, so odkrili v dokaj veliki površini. Tako so odkopali v novi strugi zemljo v dolžini 12 m in v širini 8 m, v globino pa so šli 1 m. Na bregu nove struge pa so kopali v dolžino 19 m, v širino 6 m in v globočino dveh in pol do treh metrov. Ko v obsegu tako odkopanega najdišča niso našli nobene kosti več, so v začetku preteklega tedna kopali najprej na levem bregu od dosedanjega najdišča naprej v smeri proti Kamniku. Tu so odkopavali delavci 6 m na široko, 4 m daleč in 3 m na globoko. V tej smeri niso odkrili ničesar več in so zato začeli odkopavati na nasprotni strani prvotnega najdišča ob obrežju navzgor. Tu so odkrili prav toliko zemlje kakor v smeri proti Kamniku ter našli še eno nadlahtnico, dva dela lopatice, eno vretence in kos rebra ter nekaj drugih manjših kosti. V četrtek so nehali z odkopom, ker je bilo to nujno potrebno glede na stanje fonda za regulacijo Nevljice, kakor tudi glede na reguiacijo samo. V tem tednu izkopane kosti so prav tako zalili z mavcem in jih shranili pri kamniškem županu g. Novaku, ki je moral odstopiti mavalo in kritiziralo: »Valček mora pač biti v krvi; naši bi ga znali drugače igrati!« Popoldne pa so korakale množice dunajskih uradnikov, železničarjev, tramvajskih, poštnih in vseh mogočih nameščencev k svojim stanovskim zborovanjem. Nemški vojaki so gledali sprevode s trotoarjev in kritizirali: »Dunajčani se ne bodo nikoli naučili korakati, nimajo tega v krvi.« Vrtinec plebiscitne propagande se sedaj bliža Dunaju. V Gradcu se je pričel, nadaljeval je pot čez Celovec, Inomost, Solnograd. Linz — spremljal je Hitlerja na njegovi propagandni turneji ter je povsod zapustil vtise ogromne sile. Dunajčane na ta vrtinec pripravljajo nešteti shodi in zborovanja Vsi odličniki iz Nemčije (razen Hitlerja), ki prihajajo dan za dnem na obiske, se najprej ustavljajo na Dunaju ter imtvjo tukaj svoja prva zborovanja. Prvi je začel Goring, pa Gobbels, pa Ley, pa dr. Frick, pa drugi, da si imena vseh ni mogoče zapomniti, včeraj pa je zaključil to serijo predpriprav Hitlerjev namestnik Hess. Eni so govorili meščanom, drugi uradnikom, tretji zopet drugim slojem, Hess pa je govoril delavcem. Jutri bo pa višek vsega. Hitler zaključi v soboto zvečer svojo propagandno pot z ogromnim zborovanjem, na katerem bo še enkrat pozval vse Avstrijce, da glasujejo z »ja«. Da bo ta »ja« stoodstoten, ni verjetno, ve se pa, da bo 99% »ja«, »ne« pa gotovo nobenega' Vsaka ulica ima svojo volivno centralo, ki jo vodi SA. Med stotinami in stotinami nemških napisov pa imaš tu in tam v trgovini češkega lastnika napise v češčini: »Češka manjšina glasuje z ja!« skimi tudi šest slovenskih šahistov, bo turnir pokazal poleg tega še, na kakšni mednarodni višini je trenutno slovenski šah. Naš vodilni klub bo torej s to prireditvijo na res primeren in znamenit način proslavil svoj jubilej. O izgledih posameznih udeležencev turnirja bi bilo odveč razglabljati, ker se bo turnir že jutri pričel in bo kmalu znano, kateri igralci so v formi. Brez dvoma pa more predvsem slovenski šah upravičeno pričakovati uspehov, ker zmagovalec turnirja v Lodzu Vasja Pire in dr. Vidmar nas gotovo ne bosta razočarala. Borba bo pa seveda trda, ker bodo k prvim mestom krepko stremeli tudi dr. Tartakower, Szabo, Foltys, Steiner, dr. Trifunovič, Kostič i. dr. Potek turnirja bo zaradi tega zelo napet ter bomo o vsakem kolu sproti podrobno poročali. Prijatelji šahovske igre pa bodo seveda več imeli od tega, če si turnir tudi ogledajo. Za one, ki so izven Ljubljane, je dovoljena ugodnost polovične voznine od 14. do 20. aprila. Turnir se bo pričel jutri ob 11. z žrebanjem, prvo kolo bo pa takoj popoldne od 14.30 do 18.30 in zvečer od 20.30 do 22.30. Tudi nadaljnja kola bodo vsak dan oh istem času popoldne in zvečer Turnirski lokal bo dvorana v 1. nadstropju restavracije Zvezda Pokroviteljstvo nad turnirjem so prevzeli predsedni'* narodne skupščine in predsednik Jugoslovanske šahovske zveze dr. St. Cirič, ban dravske banovine dr. M. Natlačen in župan mestne občine ljubljanske dr. Adlešič. kar celo sobo, ki je sedaj že lepo polna. Prihodnji teden bodo najbrž prepeljali kosti iz Kamnika v Ljubljano, kjer bodo v muzeju začeli s podrobnim čiščenjem in konserviranien kosti. Ker pa odkop najdišča, ki ga je omogočila t velikim razumevanjem banovina, še ni zaključen, bo vsekakor treba najti kako možnost za izvršitev malenkostnega odkopa, ki bi ga bilo treba še opraviti. Če bi ta odkop izostal, bi se upravičeno ponavljali očitki znanosti in javnosti, da ni bilo storjeno vse, kar je taka najdba zahtevala. Upamo, da se bodo našla manjkajoča sredstva in da bomo mogli priti do jasnega rezultata, ki bo nedvoumno pokazal, kaj vse je ležalo na najdišču in kaj je v resnici manjkalo. To vprašanje ho treba seveda rešiti v najkrajšem času, dokler so tam še delavci in potrebno orodje. Ker manjkajo le še koeti lobanje, nekaj hrbteničnih vretenc, druga lopatica, tri četrtine kolka in nekaj okončinskih kosti, bi bilo res škoda, če ne bi vsega poskusili, da najdemo tudi te še manjkajoče dele. Za avbe *sersl. t!a!s nit, gotove oblike, rožasfi trak. LJubljana H. DRENIK Kongresni trg 7 Tekmujte za lepa, dragocena darila In oglejte si najlepSI flim sezone! Uspeh tega filma je tudi v Ljubljani triumfalen' ■■ AA|||| ■VIIIHHIII1 Abus de eonflanca z Danlelle Darrleux ZI Utlltlj II ZAIlrANlA Dn7flDI Danes kličemo telefonske abonante zgal] dopot- " /V , , rUc.UK! dna od iT—12 ura! Javite se kot smo zahtevali Prodstave djctja in zastopniki delavstva. Pogreb mladega zdravnika Janževski vrh, 8. aprila. Ob veliki udeležbi ljudi smo 6premili k zadnjemu počitku truplo g. dr. Jankota K a c a dne 7. aprila ob 15 uri. Umrl je v 28. letu svoje starosti. Ravno je dokončal svoje študije na praški zdravniški fakulteti in je bil namenjen že iti v domovino izvrševat sama-rijansko delo, ko ga je prijela bolezen. Zdravil se je več ko tri mesece v Pragi. Ko le ni v tujini dosegel zdravja, se je odločil vrniti se domov, kjer je upal še ozdraveti, ali pa umreti vsaj v materini postelji. Na vlaku ob prevozu blizu Špilja ga je pa zadela 6mrt. Truplo so nato prepeljali na rojstni dom na Janževem vrhu, od koder je bil sprevod na pokopališče v Breznu, kjer ima Kacova hiša svoj rodbinski grob. Pogrebne obrede na domu je opravil g Leber Ivan, župnik v Vuhredu, ker Kacova hiša še spada pod župnijo Vuhred. Imel je ob tej priliki tolažilni poslovilni govor, v katerem se je med drugim v imenu rajnega zahvalil dobri materi za to, da ga je naučila moliti, od česar ima rajni sedaj največ koristi. Na dom je prišel tudi limbuški g. župnik Bra-čič, ki je rajnega krstil, ter ribniški župnik g. Vrhnjak in pa njegov kaplan g. Sem Jakob. Sprevod je krenil od hiše do Drave, čez katero so s čolni prepeljali krsto in ljudi na drugo stran, kjer je čakam velika množica ljudi, posebno inteligence, z g. provizorjem Makom iz Brezna in g. Sagajcm Markom, bivšim župnikom iz Brezna. Toliko duhovnikov je bilo, ker je Kacova domačija dobra krščanska hiša in prijazna duhovnikom. Na grobu v Breznu je imel nagrobni govor g Sagaj Marko. Od rajnega se je pa tudi poslovil v imenu stanovskih tovarišev g. predsednik zdravniškega društva v Mariboru in izrazil svojo žalost nad tem, ker že peti slovenski zdravnik v razmeroma kratki dobi lega v prerani grob v svoji mladosti. Drobne novice Ko leda* Nedelja, 10. aprila: Šesta postna, cvetna nedelja. Mehtilda, devica; Ecehiel, prerok. Ponedeljek, 11. marca: Leon Veliki, papei, cerkveni učenik. Torek, 12. marca. Julij I., papež; Angelus, »poznavalec. Novi grobovl -f* Na Viru pri Domžalah je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Pučko, žena uglednega tukajšnjega kamnoseškega mojstra g. Pučka. Pokojnica je bila vzorna krščanska žena in mati ter )e vzgojila šest otrok, od katerih je najstarejša hčerka redovnica v Kočevju. Bila je zavedna članica Marijine družbe, ki jo je na zadnji poti spremila z zastavo. Pokopali so jo pretekli četrtek na farnem pokopališču v Dvoru. Pokojnici naj sveti večna luč, užaloščenemu soprogu in otrokom naše iskreno sožaljel Osebne vesli = Pred izpitno komisijo ministrstva ta gradbe v Belgradu so opravili izpite za pooblaščene inženirje gradbene stroke: gdč. Sonja Lapajne, Erik Mllhleisen, Ljubo Pogačnik, Miloš Kraigher in I.eonid Prihoda. Čestitamo! = Na gradbenem oddelkn tehnične fakultete v Ljubljani sta bila diplomirana Deutschmann Her-bert in Likar Oto. Čestitamo! Za velikonočne potice roiine kilogram po samo pri Din 10'- Colonial B. GUŠTIN, Vodnikov trg — Društvo organistov za mariborsko škofijo j« pred par dnevi dobilo rešitev na vlogo, katero j« poslalo na direkcijo državnih železnic v Ljubljani glede stalne polovične vozni ne na železnici. Po tej rešitvi bodo dobili vsi stolni organisti legitimacijo za polovično voznino. Tudi knezoškofijski ordinariat v Mariboru nas je obvestil, da je že prejel od direkcije tozadevno rešitev. V prihodnjem oglasniku za lavantinsko škofijo bo natančno pojasnjeno, kako se naj organisti ravnajo in kako se bodo izdajale legitimacije za polovično voznino. Ker pa bo društvo na razpolago z nasveti in odgovori samo članom, ki so plačali članarino, vas opozarjamo, da kar z obratno pošto poravnate članarino. Ako nimate položnice, jo z dopisnico naročite pri tajništvu pri Sv. Juriju ob Taboru. Društvo organistov za mariborsko škofijo. Krasna in nepozabna življenjska drama iz povojnega življenja KINO MATICA Tel. 21-24 — Prosvetna društva in odre opozarjamo, da je rok za prijavo k naročilu novih treh izvirnih slovenskih iger, ki izidejo jeseni, samo do 20. t. m. Zato še enkrat ločno preglejte zadevni knjižni oglas, ki je bil poslan društvom! Društvo, ki zamudi omenjeni rok za prijavo, ne bo moglo igrati nobene od teh iger. (Manjšim odrom po deželi bo pri pogojih za igranje dovoljen pri vsaki Igri popust za eno knjiga) — Jugoslovanski touring klub, podrniniea Ljubljana, priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Postojno z avtomobili h koncertu Glasbene Matice. Prijave sprejema Jugoslovanski touring klub, Ljubljana, Tyrševa cesta 5 (Putnik). Srečke drž. razredne loterije ......—-— " - —nBaae°mBa ====== žrebanje I- razreda 13. In 14. t. m- — Ima z raznovrstnimi številkami na razpolago JUGOSLOVENSKA BANKA D. D. PODRUŽNICA V LJUBLJANI, Gajeva nI. 3 tako zvanega sodnega depozita. Ostanek bodo dobili iz prodaje dosedanjih sodnih poslopij in pa iz investicijskega posojila. Za zemljišče, na katerem naj stoji novo poslopje, pa je bilo preskrbljeno že pred vojno. — Nemčija išče pri na« poljedelske delavce. Poleg Prekmurcev išče Nemčija sedaj tudi v Vojvodini strokovno izvežbane poljedelske delavce, zlasti take, ki bi se spoznali pri poljedelskih strojih. Nemčija se je obrnila na novosadsko borzo KINO SLOGA telefon 27-3t> predvaja grandijozen film iz cirkuškega življenja MANEŽA Attlla HOrbicjer, Albert Mat-terstock ln Annelulse Uhlig Soala, gerlst, odlična elrkuSk« trupa, drsslr&n« divje zveri, klovni polni humorja, brata Arlen, največja svetovna senaaclja na trapesu itd. Itd. 1'rpskrbtte al -vstopnice ie v predprodaji I Predstav« danes ob 10-30., 15., 17., 19. in 21. uri. — Adaptacija šolo r Turju, okraj Laško. 2e nekaj let dela krajevni šolski odbor na to, da se tukajšnja ljudska šola razširi na dvorazrednico s tem, da se k staremu poslopju prizida še ena učilnica. Dosedanja učilnica nikakor ne zadostuje za šoloobiskujoče otroke, ki morajo natrpano sedeti po dva oddelka skupaj. Krajevni šolski odbor ima že zbrane precej gotovine v ta namen, zato je prosil kraljevsko bansko upravo za brezplačno napravo načrtov, nakar bodo takoj povečali šolo. Prizidali bodo moderno učilnico s higienskimi stranišči za dečke in deklice, hodnikom in stopniščem. Staro poslopje bodo primerno preuredili. Stroški prezidave in adaptacije bodo znašali nekaj več kot 140.000 din. — S tem se bo spolnila dolgoletna želja prebivalstva šolskega okraja Turja. I Duh po izpuhtevanju telesa takoj in trajno odpravi Sonoped. — Varuje obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, droserijah, parfumerijab in sličnih trgovinah. - Drouerija JANOIGAJ, Ljubljana, Krekov trg. cRtR. min. n«. >dr. 3i.3ie — Za birmo in prvo sv. obhajilo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani krojačem in krojačicam posebni modni časopis (Konfirmation und Kommunionkleider), iz katerega dobe razne modele oblek za dečke in deklice za to priliko. Časopis stane 24 din. — Kipe za božji grob in Vstajenje dobite v Cirilovi tiskarni v Mariboru. —^^sBsms^aamrssammaBimiBmsmKsim^ umolknejo topovi I Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri I — Izpiti za elektroinstalaterje bodo v začetku maja t. 1. Prijave k izpitom je vložiti po pristojnem Združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani, naslovljene na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo V Ljubljani, tako, da jih prejme Zbornica najkasneje do 20. aprila t. L Podrobni podatki o prijavah so na razpolago fwi pristojnem združenju, — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Rad enska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — V Službenem listu kraljevske banske ujwa-ve dravske banovine od 9, t. m. je objavljen »Proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1938-39« in »Banska odredba o zvišanju števila vajencev v ključavničarski stroki«. Proti zaprtju Ojlii rej. S br. 323« dne 1» 11- — Sestanek slovenskih in hrvatskih učiteljev. V Murski Soboti pripravljajo slovenski in hrvatski učitelji letos prvo vzajemno stanovsko manifestacijo. Temu skujmemu zborovanju, ki bo v kratkem, bodo prisostvovali učitelji iz okrajev Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec, Prelog, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Maribor levi in desni breg, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart. To bo prvič, da bodo imeli slovenski in hrvatski učitelji skupen sestanek v Prekmuirju. Zborovanje bo meseca maja. — Za veliko noč: Trst—Gorica—Opatija—Reka —Benetke—Padova—Milano (na velesejem) —Rim. Prijavite se takoj pri Putniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. llui^t hvo tnifo, ze$ domače, f o! — Telefonski promet. Ministrstvo pošte je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Boh. Bistrica—Opatija, Dob pri Domžalah—Bazovica, Maribor—Volosca, Reteče na Gor.—Reka, Št Vid nad Ljubljano—Postojna in Šmartno pri Litiji—Št. Peter na Krasu (2.25 zl. f r.) in Ljubljana —Vicenza ter Rakek—Firence (.1.60 zl. fr.). Zneska v oklepajih sta pristojbina za triminutni pogovor. — Za pirhe planincem je najprikladnejše darilo album planinskih slik >Iz naših gorat, katerega je izdalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. in ki ga dobito v društveni pisarni ter v vseh večjih knjigarnah. — Karitativna zveza v Ljubljani prosi svoje prijatelje naj ji priglase kakega 2 letnega dečka — popolno siroto; sprejela bi ga ugledna krščanska družina. — Vclikoncčnl izleti »Putnika« — Maribor: z brzovlakom: 15.—19. aprila Split in kažtelan-ska riviera, popoln aranžman 540 din; z luksuznimi avtokari: 15.—18. aprila Benetke, Padova in Trst, popoln aranžman 900 din; 16.—18. apr.: Dunaj, vožnja in vizum 260 din; 17,—18. aprila: Gradec, vožnja in vizum 110 din. Zadnji rok za prijave do 11. aprila. — Informacije in prijave: »Putnik* — Maribor, Celje in Ptuj. — Za veliko noč avtoizleti v Gradec, Tržt in Benetke! Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! — Za posebni vlak v Budimpešto od 25.—30. maja se sprejemajo prijave le do 10. aprila. — Podrobnosti pri »Puluiku«, Maribor. — Povečana velikonočna številka ilustrirane družinske revijo >Žike« bo izšla te dni. Na prvih straneh so članki in notice, ki opozarjajo na prvovrstno kvaliteto Zikinih proizvodov, to so: ržena žitna kava Žika, Zikin Specialni sterilizirani zdrob za dojenčke in bolnike ter Zikine higienične krušne drobtine. Prav zanimive so tudi izjave odje- dela, toda ker tam prav tako manjka takih delavcev, se je ta borza dela obrnila na sarajevsko borzo dela s prošnjo, naj preskrbi 800 izvežbanih delavcev. Sarajevska borza dela bo te delavce poiskala v Bosenski krajini, kjer jih je dovolj na razpolago in ki so sposobni tudi za nemške zahteve. Drevo ga je pobilo V četrtek 7. t. m. je posestniški sin Pernot Franc iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju podiral drevesa v bližini Ptujske gore. P.ri delu mu je pomagal posestniški sin Medved Jakob. Spočetka jima je šlo delo hitro izpod rok; toda ko sta pod-žagala drevo, kateremu je sneg pozimi odlomil vrh, ki pa je še visel na drevesu, je ta padel na spodaj stoječega Pernota Franca, katerega je tako pobil, da je bil takoj onesveščen. Na kraj nesreče je bil takoj poklican dr. M. Peče, zdravnik s Ptujske gore, ki je ugotovil smrtno nevarne poškodbe na glavi. Sv. poslednje olje mu je podelil g. p. Konstantin, župnik s Ptujske gore, kar v gozdu. Poškodovanega so pozneje prepeljali na njegov dom; je le malo upania, da bi ostal pri življenju. BANKA BARUCH 11. Rue Auber. Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-06, Ned Dienst; Luksemburg številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Boj v krojaški stroki še traja Ljubljana, 9. aprila Stavka krojaških pomočnikov traja tudi danes še nepretrgano. Inšpekcija dela je snoči sklicala v Delavski zbornici sestanek med zastopniki krojaških mojstrov in krojaških pomočnikov. Mojstre so zastopali načelnik krojaške zadruge gg. Može, Iglic tn drugi, pomočnike pa predsednik Osrednjega društva oblačilnega delavstva g. Prezelj in zastopnik ljubljanske podružnice g. Gubenšek, pogajanja pa je vodil zastopnik Delavske zbornice g. Jože Golmajer. Ta pogajanja so se snoči razbila, zlasti ker krojaški mojstri niso pristali na zahteve pomočnikov v II. razredu. Pomočniki pa so nasprotno vztrajali najbolj prav za ta razred, ki je tudi največji. Med krojaškimi mojstri pa tudi ni soglasja, ker so številni mojstri že priznali zahteve pomočnikov ter je podpisalo že 25 mojstrov in krojaških podjetij, to so vsa podjetja iz prvega razreda, in številni iz tretjega razreda, kolektivno pogodbo, ki vsebuje zahteve krojaških pomočnikov. Danes krojaški pomočniki stavkajo Še pri vseh podjetjih, v ponedeljek pa nastoijo delo pri onih podjetjih in mojstrih, ki so podpisali kolektivno pogodbo. Pri drugih podjetjih bo stavka še trajala. Pomladanski plašči ♦ površnih! za damo in gospoda vedno najnovejši v največji izberi po nizkih cenah pri Fran Lukič, Stritarjeva ulica malcev o teh proizvodih. V notranjosti lista čitate: Joža Lovrenčič: Pogovor s srcem; Anton Ingolič: S splavarji po Dravi in Donavi; France Bevk: Pojdi, hčerka, na pot...; Mistral: Štiri vprašanja; Bačar: Morske pošasti; Hedin: Po sužnje; Ante: Nesrečni muc, in »Nekaj okroglih«. — V »zdravniški posvetovalnici« odgovarja primarij g. dr. Dragaš na razna vprašanja in razpravlja o vzrokih otroSkcga glavobola; uiednica »Gosjx>-din.jskega kotička« pa nadaljuje s koristnimi nasveti. — Revijo »2iko< |>rejme brezplačno vsak interesent; pošljite svoj naslov na: Pražarna Žika v Ljubljani. — Prav primerno darilo mladini za veliko noč so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklicev itd. Knjiga (ca. 400 strani)) se dobi v knjigarnah, oziroma pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 din (po pošti 45 din). Pristni sicilijanski citronov sok v prahu wLiMONINAw nadomešča limono v vseh uporabah Samoprodaja za Ljubljano: J. Oset, Tjrševa 1 Samoiirodajn za Maribor: „B«n-Bon". Vctnnjska 12 LjnliHtn« Komenskega uL4 Telefon it. SSM Prane Drreanc priairij VirtTr.nl? p. Ordlnlrm: 11.—L — Dalmatine! dobro prodajajo vino. Trgovina z vinom je bila v prejšnjem mesecu v Dalmaciji izredno živahna. Večino vina so Dalmatinci izvozili v notranjost države, nad 1500 hI pa v inozemstvo. Od tega je bilo izvoženih nad 500 hI v Češkoslovaško, nad 1000 hI pa v Nemčijo Zaradi velikega povpraševanja so se cene vinu dvignile. Neprodanega vina v Dalmaciji pa je še vedno nad 60 000 hI. — Nova sodna palača T Splita Včeraj je bil v Splitu sestanek rassadišča, ki je sklepa! o natečaju za razpisane skice za gradnjo nove sodne palače v Splitu. Ta palača bo veljala okoli 10 milijonov din. Za enkrat ima sodišče na razpolago 2,300.000 din ,,Naborniki v Šmartnem" V torkovi številki lista »Jutro« ie izšla pod gornjim naslovom notica, .v kateri znani nam resnicoljubni dopisnik iz Šmartna ob Paki poroča o nezaželenem dogodku, ki se je zgodi! na dan, ko so naborniki odhajali v vojaško službo. Kot že običajno, skuša »Jutro«, oziroma njegov dopisnik, prevaliti krivdo na druge, njemu neljube osebe, po že znanem reku: »Držite tatu«! Resnica je namreč ta, da bi se omenjeni dogodek ne bil zgodil, če bi prepira ne izzval prav tisti, ki ga »Jutro« označuje kot člana mozirskega Sokola. To društvo si pač ne more čestitati, če ima v svojih vrstah ljudi, ki s preklinjanjem matere svojega bližnjega in pa Matere božje pozdravljajo ljudi in s tem izzovejo prepir in pretep. Sicer pa v notici »Jutra« kar mrgoli raznih laži. Laž je n. pr. tudi. da so se udeležili pretepa naborniki iz Rečice ob Savinji z znaki neke organizacije Resnicoljubni dopisnik »Jutra« naj bi v bodoče skušal raje opozoriti svoje »prijatelje« na »moralne in etične vrednosti«, ki smo jih ponovno imeli priliko opazovati v njih vrstah in ki so se nam že večkrat kazale v »čisto posebni luči«, tako, da je imelo končno besedo sodišče in okrajno načelstvo. Zagorje Vlom v trafiko. Neznani zlikovci so vlomili v trafiko gospe Ranzinger ter ji poleg tobačna zaloge odnesli še precej drugega blaga. V Zadružnem domu bodo dane« ob pol 4 popoldne ponovili igro »Prva legija«. Obisk tc igre toplo priporočamo. Kamnik Zadnja prilika, da si ogledate prelepe prizore iz Finžgarjevega pasijona, se vam nudi danes popoldne ob pol 4 v Kamniškem domu. Ker je to le tretja ponovitev in bo režija šc Izpopolnjena, se obeta velik obisk kamniških meščanov, kakor tudi iz okolice. — Rezervirajte si zato vstopnice pravočasno v trgovini g. K. Albrehta na Gl. trgu. Za pet tihih minut »Povejte hčeri tionski: »Glej, tvoj kralj prihaja k tebi krotak in sedel na osliču, žrebetu vpreine živine.« Prerokba se je spolnila, ko je Jezus šest dni pred svojim trpljenjem slovesno priiel v Jeruzalem. Na polu z Oljske gore ga je spremljalo veselo vzklikanje množice, mož in ieni, starih »n mladih, v Jeruzalemu ga je sprejelo mrko sovraštvo njegovih nasprotnikov. Zvonki glasovi otrok so se razlegali po tempeljskih dvorih: »Hozanat HozanaU in ko jih je nevolja in zavid skusila zadušiti, se je Gospod sam potegnil za tvoje ljubljence in očitke farizejev zavrnil: »Povem vam, da te ti umolknejo, bodo kamni vpili.< Veliki petek. Nasprotniki, ki so pred šestimi dnevi ob Jezusovem prihodu mrko molčali, se glasno vesele, kajti dosegli so, kar so hoteli. Množico, ki je pred dnevi klicala »HozanaU so potegnili za seboj, da kakor brez uma vpije: »Križaj ga!< Peščica Jezusu vdanih pa molči in se plaho skriva. Cvetna nedelja in veliki petek — misli si, ie moreš, bolj kričeče nasprotje, zgovornejšo podobo človeške nestalnosti, človeškega vetrnjaštva. Prijatelj, poglej to množico, ki danes kliče: »HozanaU, nekaj dni kasneje pa vpije: »Križaj ga!« dobro jo poglej: ali ne najdeš med njo tudi znanih obrazov, tudi — svojega obraza? Od cvetne nedelje do velikega petka je le ped časa, pa dolga dovolj, da se *Hozona* sprevrže v »Križaj gaU kjer ni globokega prepričanja, tople, ljubezni in vdane zvestobe. Lep spomenik - dar pokojnim Ogled spomenikov - dolžnost interesentov Stalna razstava - nizke cene FRANJO KUNOVfiR, Sramnosettvo Sv. Križ-Ljubljana Tel. 49-0 Zavetišče v Zeleni jami dozidano do strehe Z roko v roki delujeta v Ljubljani zasebna in oblastna skrb za ublažitev bede med mladino, posebno za otroke v predšolski in šolski dobi. Tako je nedavno ljubljanski župan gosp. dr. J. Adlešič otvoril otroško zavetišče na šoli v Mostah. Preteklo leto je bilo podobno zavetišče otvorjeno na bežigrajski osnovni šoli. V kratkem prične mestna občina z zidavo velikega otroškega zavetišča v Trnovem. Zasebno večjo skrb za varstvo in zaščito mladine pa predstavlja velika zgradba otroškega dnevnega zavetišča v Zeleni jami, ki ga zida Vin-cencijeva konferenca Srca Jezusovega. Zgraditev poslopja je dosegla streho, okrašeno z običajnim mlajem v znak »likofa«. Da je tak zavod v največjem delavskem in industrijskem okraju Ljubljane, kjer je pet velikih tovarn, neobhodno potreben, je vsakomur jasno. To zavetišče bo za otroke onih staršev, ki so med dnevom zaposleni v tovarni ali v službi, ali ki nimajo lastnega primernega stanovanja. Zaradi dolgotrajne brezposelnosti si premnogi delavci in starši ne morejo postaviti ne dobiti dostojnega in primerno zdravega stanovanja. Otroci nimajo pravega doma; potikajo se po ulicah, kjer so izpostavljeni slabemu vplivu večje pokvarjene mladine. Ti otroci nimajo v slabem stanovanju ne potrebne svetlobe, ne primernega prostora za učenje, ne zdravega zraka zaradi natrpanih in pretesnih stanovanjskih prostorov. Ta velika stavba zavetišča bo pa zadostila vsem kričečim potrebam otroško zaščite v tem največjem industrijskem okraju Ljubljane. Tu bodo našli otroci prijetno nadomestilo za dom ln primerne prostore za učenje in razvedrilo med dnevom. Kakor je razvidno iz gornje slike, bo nova stavba obsežua; v njej bodo svetil in zračni prostori na razpolago za najrazličnejše panoge mladinskega skrbstva. Tu bo dvorana za mladinske prireditve, obenem telovadnica; okrog poslopja bo obširno dvorišče za igre in šport. Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani je pričela že pred petimi leti z zbiranjem sredstev za nakup parcele in za zidavo zavetišča, ki zahteva ogromnih stroškov. Da bi mogla konferenca delo dokončati še letos do jeseni, se s tem vnovič obrača na usmiljene in blage dobrotnike, ki imajo srce in umevanje za ubogo in siromašno mladino, na posestnike in tovarne v Ljubljani in izven Ljubljane, da priskočijo s kakim darom v denarju ali v materialu konferenci na pomoč. Vincencijeva konferenca tudi prav vljudno prosi vse oblasti in ustanove, na katere je vložila prošnje za podporo, da ji izkažejo svojo blagohotno naklonjenost. Kostanjevica Občinska aprovizaeija prav lepo deluje. Vsak mesec preskrbi za stradajoče 1—2 vagona koruze po znižani ceni. 20. t m. bo zopet delila 2 vagona. Tudi za praznike se je občina spomnila bednih in potrebnih in razdelila te dni 1 vagon najfinejše bele moke po zelo znižani ceni. Tujski promet. Kostanjevica, ki je po svoji legi zelo priljubljen tujsko prometni kraj, je dobi la občinsko mestno policijo, da bo skrbela za red in mir. Nova cesta. Delo nove ceste Dobe—Vodenice lepo napreduje. Smo že v Griču. Tudi nn Opatovi gori gre delo ceste pridno izpod rok. Selški pismonoša, ki je dne 1. aj>rila t 1. nastopil svojo službo, pridno obiskuje vasi in jim dostavlja vesele in žalostne novice. Slovensko šolstvo v številkah Prosvetni oddelek banske uprave je izdal obširno brošuro »Statistični pregled šolstva in pro-svete v dravski banovini za šolsko leto 1936-37<. Iz teh podatkov posnemamo naslednjo zanimivo ugotovitve: Ljudske šote V 26 slovenskih okrajih je skupno 860 ljudskih šol. Od teh je 837 državnih, 13 pa zasebnih. Ljubljana ima 4 zasebne šole, Maribor 2, po eno pa Celje, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Ljutomer, Novo mesto in Škofja Loka. Največ šol je v ljubljanski okolici, namreč 55. Vse osnovne šole imajo skupno 2702 oddelka, višje ljudske šole 1103 oddelke, kombiniranih oddelkov je 186, pomožnih razredov 31; 6kupno imajo ljudske šole v Sloveniji 4022 oddelkov. Otroških vrtcev je v Sloveniji 55 z 78 oddelki, zavetišč za 17 s 24 oddelki. Šol za defektne otroke je v Sloveniji 8 in 2 pripravljalna kombinirana oddelka. Na teh šolah poučuje 16 učiteljev in 6 učiteljic, učenk p« je skupno 69, učencev pa 118, skupno 187, ki so razen 10 vsi iz Slovenije. Vseh učiteljev v Sloveniji je 4154. V tem številu so vštete tudi učiteljice na zasebnih šolah, učitljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice. Med učiteljstvom je 2628 učiteljic, 1625 učiteljev in 29 šolskih nadzornkov. Kazrednh učteljev pa je med temi 3157, med temi 6o tudi razrednice zasebnih šol. V meščanskih šolah je zaposlenih 67 ljudskošolskib učiteljev, v šol&koupravni službi 85, drugod pa 28. Učiteljic ženskih ročnih del je 67, otroških vrtnaric 79, državnih veroučiteljev 24, predmetnih učiteljev je 35 in 10 pouka oproščenih upraviteljev. V osnovnih šolah, to je v I., II., III. in IV. razredu je bilo lani 125.498 učencev, od teh 64.902 dečka in 60.596 deklic. V višji ljudski šoli pa je bilo skupno 49.381 učencev, od teh 23.331 dečkov in 26.050. Uspehi učencev na osnovni šoli so povprečno dobri. Na osnovni šoli lani ni izdelalo 26.824 učencev, od teh 15.818 dečkov in 11.006 deklic, na višji ljudski šoli pa ni izdelalo 5657 učencev, od teh 3132 dečkov in 2525 deklic. Po vedenju pa so V6i učenci tako osnovne in višje šole v ogromni večini ocenjeni z odličnim uspehom, namreč 134.845 učencev, s prav dobrim 32.285, z dobrim 5680, z neprimernim pa 1216. Med učenci je 171.709 Slovencev (h katerim so prišteti tudi Srbi in Hrvati), 74 Cehov, 4 Poljaki, 24 Rusov, 2312 Nemcev, 715 Madjarov, 14 Italijanov in 27 drugih narodnosti. Po veroizpovedi je 170.584 katoličanov, 332 pravoslavnih, 503 grko-katol., 3354 protestantov, 4 muslimani, 45 Judov, 14 starokato-ličanov, 33 drugih konfesij in 10 brez konfesije. Starši učencev 6o: 108.204 kmetje, 46.743 delavcev, 9268 obrtnikov in industrijcev, 2021 trgovcev, 1298 svobodnih poklicev in 7345 uradnikov. Meščanske šole Slovenija ima 38 meščanskih šol s skupno 143 temeljnimi razredi in 220 oddelki. Učnega osebja je 252 meščanskošolskih učiteljev, z vsemi skupaj pa 410, od teh je 210 moških učiteljev in 200 žensk. Zasebnih meščanskih šol je 8 z 32 razredi in 38 oddelki. Na teh poučuje 88 učiteljskih moči, med katerimi je le 9 moških in 79 žensk. Na državnih meščanskih šolah je skupno 8047 učencev, od teh 4345 dijakov in 3702 dijakinji. Na zasebnih meščanskih šolah je skupno 1427 dijakinj. Srednje šole in učiteljšča Slovenija ima 13 državnih gimnazij, dve samoupravni in dve zasebni gimnaziji. V vseh gimnazijah je 114 temeljnih razredov z 821 oddelki. Učnega osebja na srednjih šolah je točno 500, od teh 397 moških in 103 ženske. Vseh učencev je bilo 11.524, od teh 7464 dijakov in 4060 dijakinj. Ljubljana ima dvoje državnih učiteljišč in dvoje zasebnih učiteljišč s skupno 8 temeljnimi razredi in 9 oddelki. Učnega osebja je bilo 49, od teh 27 moških in 22 žensk. Vseh učiteljiščnikov skupaj je bilo 228, od teh 117 dijakov in 111 dijakinj. Med gimnazijci je bilo skupno 10.026 katoličanov, drugi pa drugih veroizpovedi. Med uči-telji&čniki pa je bilo 226 katoličanov in 2 prote- Notar Marko Pushnih 80 letnik Ko je v prirodi za-kraljevala letos Vesna, je obenem s cvetjem prinesla tudi novico, da f>raznuje jutri, 11. apri-a, ob strani svoje blage gospe soproge Antonije ter v krogu sorodnikov mladeniško čil, zdrav in vedro razpoložen gospod notar Marko Push-nik svojo osemdeseto obletnico rojstva. Kdor njega ne pozna, naj si ga ogleda pri delu, ko na svojem vrtiču vse sam ureja in napravlja, kjer med cvetjem in drevjem v mirnem zatišju pod Piramido v Mariboru preživlja jesen svojega delavnega življenja. Izhaja iz ugledne narodne kmetske hiše, domačije Pushnikovih na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Luč sveta je jubilant zagledal v sosednjem Pretrežu, kjer so tedaj Pushnikovi imeli še eno domačijo, Kot najstarejšega sina izmed številnih otrok so ga dali starši šolat kljub težkim žrtvam. Po gimnazijskih študijah v Mariboru je študiral pravo na univerzi v Gradcu. Nato se je povsem posvetil notarskemu poklicu. Bil je nekaj let notarski koncipijent pri notarju Vovku v Ljubljani, nato pa je deloval 27 let kot javni notar v sončni Vipavi. Tam se je tudi poročil s sedanjo svojo družico, ki mu je zvesto stala ob strani tudi v hudih trenutkih njegovega življenja. Bil ni priljubljen le v vipavskih krogih, ampak tudi okoličani so ga dobro poznali in visoko cenili. Kot častnik se je udeležil tudi svetovne vojne. Po zedinjenju pa se je leta 1923 preselil v Maribor, kjer uživa zasluženi pokoj. Gospod notar Pushnik je daleč poznan kot zaveden slovenski mož, ki je bil vedno pripravljen sodelovati in pomagati narodni stvari in to ne samo z modrim nasvetom, ampak tudi z radodarno roko ter je bil kot tak poznem pri vseh vipavskih društvih. Je zvest bravec našega lista, saj je nanj naročen že nad 40 let. Temne dni v njegovem življenju je povzročilo njegovo moško načelno prepričanje, deloma pa tudi prebolele hude bolezni. Vse je s pomočjo svoje družice prestal in jutri bo dopolnil vsem svojcem in prijateljem v veselje osemdeseto leto starosti. Mnogoštevilni prijatelji mu iskreno želimo, da mu naj Vsemogočni tudi za naprej nakloni svojo milost ter mu dovoli še mnogo let življenja v zadovoljstvu, zdravju in miru preživeti v vili pod Piramido. Iz vsega srca mu kličemo: Na mnoga letal stanta. V ogromni večini 60 seveda gimnazijci in učiteljiščniki Slovenci. V Sloveniji obstojajo naslednje strokovne šole: državni konzervatorij, ki ima skupno 34 učnih moči in v rtižjib šolah 31 dijakov, v srednjih šolah pa 140. Skupno ima konzervatorij 10 razredov. Dalje je v Sloveniji 8 zasebnih glasbenih šol, ki štejejo 16 učiteljskih moči in 216 učencev. Umetniška šola »Probuda« šteje 17 učencev in 3 honorarne učitelje. V Sloveniji je 6 gospodinjskih šol, "ii so štele 194 učenk in 33 učnih moči. Vse te šole izkazujejo skupno 136,194.000 din izdatkov, od česar odpade na državo 101,609.000, na banovino 3,466.000, na občine 27,701.000, na druge ustanove, zlasti na zasebne šole jt« 3,419.000 dinarjev. Visoke šole Slovenija ima univerzo v Ljubljani s 5 fakultetami. Na tej univerzi poučuje 15 rednih, 8 izrednih profesorjev, 14 docentov, 16 privatnih docentov, 26 asistentov, 49 honorarnih učiteljev in 6 lektorjev, skupno 184, med katerimi je 7 žensk. Vseh akademikov je bilo lani vpisanih 1668, med temi 1381 moških in 287 žensk. Od teh je bilo 1593 Jugoslovanov, iz Slovenije 1497. Ostalih Slovanov je bilo 39, Nemcev 35 in 1 Madjar. Visoka šola konzervatorija šteje skupno 22 profesorjev, ki so deloma zaposleni v nižji in srednji šoli državnega konzervatorija. Skupno je akademikov 23, od katerih jih je 19 iz Slovenije, 4 pa so inozemci. Med akademiki je 13 moških in 10 žensk. Bogoslovja so v Sloveniji 4: Maribor, Rakovnik, Pleterje in Škofja Loka (ljubljansko bogoslovje se smatra kot teološka fakulteta). Na teh bogoslovjih je bilo skupno 30 učnih oseb in 140 bogoslovcev. K strokovnim šolam in k drugi prosvetni statistiki pa se še povrnemo Statistični pregled, ki je res 6trokovnjaško sestavljen, velja 30 din ter se naroča pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Naš telefon Društvo tiskarnarjev ter grafična organizacija se prizadevata, da bi se državni monopol glede gotove vrste tiskovin odpravil tudi, kar se tiče telefonskega imenika, ki ga izdaja zdaj poštno ministrstvo. V tej zadevi je bila delegacija tiskarnarjev in grafičnih delavcev pri g. ministru C v r -k i č u, ko se je le-ta mudil na Zidanem mostu. Povedali so mu med drugim, da jo po zaslugi tega monapola še danes ena tretjina slovenskih tele- fonskih naročnikov od decembra dalje brez imenika. G. minister j tehtnost argumentov naših tiskarnarjev uvidel ter obljubil, da jih bo upošteval. Pri tej priliki je poštni minister povedal, da jo že podpisal naredbo, po kateri se bo vse telefonsko omrežje v Ljubljani položilo v kabel, tako da ne bo večnih motenj in prekinjenja, zlasti po zimi, ko je dozdaj sneg potrgal nezavarovano ži-čevje. V ta namen se bo izdalo 6 milijonov din. Celjski mestni svet Celje, 9. aprila. Sinoči je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva v Celju pod vodstvom g. Alojzija Mihelčiča seja celjskega mestnega sveta. G. župan je poročal o intervencijah v Belgradu, o regulaciji Savinje in gradnji novih mostov, o avtomatski telefonski centrali, nakupa Celjske koče po Higienskem zavodu, o porabi posojila 480.000 za nakup avtogaraže od mestno-oskrbovalnega sklada mestne občine, gradnje justič-ne palače in carinarnice. Glede zopetne ustanovitve carinarnice v Celju je ministrstvo izjavilo, da hoče postopoma ukiniti vse carinarnice v notranjosti države. Mestna občina bo ponovno intervenirala in se obrnila na genaralno direkcijo za uvedbo carinarnice v Celju. Za finančni odbor je poročal referent g. Vinko Prelog. Daniel Rakuschje poklonil mestni občini zemljišče na Kalvariji v obsegu 374 m2, za kar se mestni svet zahvaljuje. Cesta na grad bo dograjena do meseca maja. V 1. deški osnovni šoli se bo napeljala centralna kurjava iz telovadnice tudi v garderobe. Finančni referent je nadalje prečital poročilo SURZORja, ki poroča, da ne nameriava graditi poslopja OUZD v Celju. Mestna občina je intervenirala osebno in tele-fonično, nudila zelo ugodne pogoje, saj je bila pripravljena dati zemljišče, kjer bi se naj zgradilo potrebno poslopje. Dopis SUZORja bo prišel v zapisnik. Postopanje SUZORja je izzvalo med Celjani veliko ogorčenje, saj javnost dobro ve, da je celjska ekspozitura OUZD največja ekspozitura, ki ima 16.000 članov in daje nad pol milij. din. Pogoji, ki so bili stavljeni, so bili izredno ugodni, tako da bi gradnja poslopja O.UZD v Celju ne stala mnogo. Gradnja bi bila krita skoro s prodajo obeh starih poslopij. — Zemljišča med Delavskim domom, Mestno elektrarno mestna občina ne bo prodala, temveč uporabila za gradnjo kakšnega poslopja, posebno ko se bo v doglednem času povečalo in uredilo mestno gledališče. G. Stermecki Rudolf bo podrl staro poslopje; mestni svet je odobril izravnanje novega trgovskega doma, ker občina ne bo izgubila na zemljišču, z izravnanjem pa sc tudi ne bo kršila regulacija mesta Celja. Za socialni odbor je poročal g. prof. Bitenc Mirko. Amaliji Krajnc, 83 letni vdovi, bo mestna občina dajala 500 din mesečne podpore. Socialni odbor sc zahvaljuje Družabnemu klubu v Celju za 3200 din, ki jih je dal Pomožni akciji. Ker mestni fizikat nima nobenega mikroskopa in svetilke za ultra-vijoletno obsevanje, bo mestna občina kupila mikroskop in svetilko. Počitniški dom pod Tovstom bo kmalu otvorjen. V kuratorij Počitniškega doma so bili izvoljeni gg.: Teodor Lazarevič, rav. Cinkarne, ravnatelj Cilenšek, mizarski mojster Golob, ravnatelja Jerič in Kralj, ve-letrgovec Stermecki, dr. Raišp, dr. Rebernik, upravitelj Šmigovc, Zdolšek in dr. Skoberne. G. Lečnik je poročal za obrtni in tržni odbor. V Celju se bodo določili 4 ometalni okoliši za dimnikarje. Cilenšek Uršuli se dovoli pri strelišču za Zagradom zaradi lokalne potrebe otvoritev nove gostilne. Reiercnt turističnega odbora g. Roš je prečital predlog Olepševalnega društva o izvedbi 5 letke mesta Celja kot turističnega kraja. O tem je »Slovenec« že pisal. Mestni svet je predlog Olepševalnega društva sprejel. V programu 5 letke je marsikaj, kar je mestna občina že izvršila, odnosno kar izvršuje. Dostavljanje pošte v področju mesta Celja je okrnjeno, to pa zaradi nezadostnega poštnega osebja v Celju. Mestni svet se bo ponovno obrnil na poštno direkcijo, da se vsaj v področju mestne policije uvede dvakratna dostava dnevne pošte G. Roš je nadalje poročal o uspešnem delu Olepešvalnega društva, ki je pokazalo, da vzorno izvršuje dela svojega področja. Društvo je imelo 214.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Razen podpore mestne občine, ki je dala društvu 100.261 din, je društvo iz lastnih iniciativ dobilo ostalo visoko vsoto. Higienskemu zavodu v Ljubljani se podaljša za nakup Celjske koče končen termin do 15. maja. Poročilo gospodarskega odbora: Za pomladansko gramoženje cest in vzdrževalna dela se je odobrilo 108.000 din. Odbor za zračno obrambo mesta Celja se ie obrnil na mestni svet, da bi občina nabavila Dre-gerjev aparat za ugotovitev plina, ki bi stal 9000 din. Mestna občina bo dala na razpolago prostore na dvorišču mestnega poglavarstva in v Gaberju v poslopju policijske stražnice, kjer se bodo shranili aparati ter potrebno orodje. Na Friderikovem stolpu na starem gradu bo mestna občina zgradila nove betonske stopnice, ker sedanje niso varne. Ker je delo nujno, je mestna občina oddala dela najugodnejšemu ponudniku g. Neradu za 14.369 din. Za občinska podjetja in mestno elektrarno je poročal referent g. Konrad Gologranc. Vsem industrijskim obratom v Celju se dovoli s 1. aprilom izredna cena porabe električnega toka za razsvetljavo tovarniških prostorov, in sicer po znižani tarifi do 550 kilo-vatnih ur 3 din, nadaljnjo uporabo pa po 0.50 din. Pod železniškim podvozom pri pošti bo mestna občina nastavila hidrant za izpiranje podvoza, s čimer bo odpravljeno vedno pritoževanje. Nato je poročal za prosvetni odbor referent g. Lukman. Zavrnjenih jc bilo več podpor, ki so prišle celo iz Srbije. Za telesno vzgojo v mestni občini se je osnoval poseben odsek, v katerem so gospodje prof. Bitenc Mirko, Prelog Vinko, dr. Alojzij Voršič, doktor Podpečan, Roš in Razlag. Delj celjske industrije z izločanjem tovarniškega dima, saj in plinov, predvsem z žveplenim dioksidom, povzroča delu Celja in njegovi okolici veliko škodo z ogroževanjem rastlinstva in higiene ter s tem tudi interesom tujskega prometa. Po vzorcu drugih mest sc bodo storili primerni koraki, da prizadeta industrija z uporabo modernih sodobnih naprav in boljšega gorilnega materiala izboljša in odpravi stanje, ki je postalo že nevzdržno. Kljub velikim naporom mestne občine vprašanje onesnaženja Savinje, s katerim stoji in pade Celje kot turistični kraj, še vedno ni rešeno, zato se bodo v kratkem storili potrebni koraki. Pri slučajnostih je bila prečitana tudi resolucija delavcev, ki jo je sprejel mestni svet in jo bo poslal na mero-dajno mesto. V resoluciji delavci poudarjajo nerazumljivo postopanje osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki odklanja ponudbo celjske mestne občine, da bi zidala potrebno stavbo za celjsko ekspozituro OUZD, za katero bi mestna občina dala stavbišče brezplačno na razpolago. Streha na w «11 w g • | •• v • • vseucmskt knjtzntct Ko so se lani na zimo v glavnem končala zidarska dela na vseučiliški knjižnici, so začeli mogočno stavbo hitro pokrivati. Za streho je bilo določeno kritje z bakreno pločevino. Vsa ta krov-ska dela, v katerih je bila tudi vračunana nabava drage bakreno pločevine, je izlicitiral instalater in kleparski mojster Košenina Franc z Viča za 955.000 din. Takoj v januarju je začel s pripravljalnimi deli, februarja pa so začeli kleparji že pokrivati leseno ogrodje ostrešja z bakreno pločevino. Valovita bakrena streha vseučiliške knjižnice je kaj svojevrstna novost, ki so bo gotovo dobro obnesla. Ni dvoma, da bodo to streho kmalu začeli posnemati tudi na drugih stavbah, saj je liaj-solidnejši in najtrpežnejši način kritja. Vsa prav malo položna streha zunanjih štirih traktov, ki sestavljajo štirikot vse knjižnice, dobi valovilo pločevino. Valovi v pločevini so razmeroma gosti in se grebeni ponavljajo na vsake tri centimetre. Pokrivanje strehe je bilo seveda zamudno delo. Streha sama je ogromna, saj je bilo treba pokriti 2000 m2 s pločevino. Vsa pločevina, ki bo ležala na strehi, bo tehtala okrog 24.000 kg. Če upoštevamo, kako drag je baker, ki ga v zadnjih letih l>o vsem svetu v velikanskih množinah ujiorablja zlasti vojna industrija, potem Ih> v resnici la streha dragocena. Bo pa seveda tudi vzdržala najmanj slo let, najprej že zaradi trpežnosti bakra samega, nato pa tudi še zaradi vestne in premišljene izdelave. V zadnjih mesecih je delalo na strehi ves čas po 14 kleparjev, ki so imeli dovolj posla, da ^o dolge kose valovite pločevine zakovičili skupaj. Posebno delo pa je bilo že opravljeno v delavnicah, kjer so ravne pločevinaste kose. ki so bili dolgi 2.30 ni in široki 1.10 m stiskali v posebnih stiskalnicah in jih lako spremenili v valovito pločevino. Posamezni kosi vulovile pločevine eo bili dolgi 2.30 m, široki pa le 1 m, ker so valovi skrajšali širino pločevine. Posamezne kose valovite pločevino so nato sestavljali na stavbi v dolge kose. Sestavili so jih na ta način, da so jih zbili skupaj z dvojno vrsto gostih zakovic. Koliko dela je dalo zakovičenje bakrenih plošč, najlepše pove dejstvo, da so porabili za sestavljanje posameznih kosov nad 200.000 zakovic. Dolge kose po 1 ni široke valovite bakrene pločevine so nato pritrdili na ogrodje ostrešja, tako da so šli grebeni in doline valov v smeri jioložnega padca strehe. Te po 1 m široke pasove, ki so imeli drug poleg drugega stične rege, pa so zvezali med seboj tako, da so rege prekrili z bakreno pločevino in jo zakovičili. Sedaj jo že skoraj vse ostrešje vseučiliške knjižnice ]x>krilo z bakreno pločevino in bodo tudi zadnja kleparska dela končana že v tem mesecu. Kot posebnost naj omenimo, da je valovita pločevina omogočila, da strešnega ogrodja ni bilo treba prikrili z lesenim opažem, kar je sicer vedno potrebno. V nasprotnem primeru namreč ni mogoče hoditi po strehi iz ravne pločevine. Valovila streha pa je toliko trdnejša, da moremo hodili po njej, pri čemer je naslonjena le na drogove ostrešja. Pogled jx> malce položni strehi, na kateri se lesketa v gostih črtah valovita bakrena pločevina, je res svojevrsten. Tako tudi zunanjost slrehe same ostaja v skladu z mogočno in bogalo zunanjostjo palače, ki od temeljev do slrehe dokazuje, da je bila zgrajena ne samo za dom vseučiliški knjižnici, ampak tudi kot znak stavbar-ske umetnosti sedanjega časa poznim rodovom. Docent dr. Ivan Hatko specialist za notranje bolezni ordinira od 9 do 12 in od 2 do 7 ure v Ljubljani, Gledališka ul. 4. (nasproti opere) Rentgen Telefon 4751 Pevski nastop meščanskih šol V podobnem praven, kot koncertni nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol, je izzvenela tudi javna koncertna prireditev ljubljanskih meščanskih šol. ki se je vršila v frančiškanski dvorani. Nastopilo je devet šolskih zborov, in čeprav je na vseh teh pisanih izvedbah lebdela še (Mitoza šolarskga dela, je bilo vendar položeno v podajanje toliko skrbnaga dela, da je bil celoten uspeh vse pohvale vreden, čutiti je bilo, da so se vsi pevovodje resno trudili, dvigniti, ali vsaj približati petje otrok pravemu glasbenemu umetniškemu kriteri ju in že to stremljenje je porok za dober glasben razvoj, ki naj bi ga bila čim vou deležna mladina. Nekaj zborov (v ospredju viški) je v podajanju In in Inin in kar segalo do prave estetske ravni. — Iz vsega nastopa je izzvenela želja, da bi se glasbena umetnost čim bolj razvijala med mladino in ji plcnionitila danes sicea tako raztrgano in zakrknjeno duševno življe.njel Ljubljanske vesti V Ljubljani, dno 10. aprila 193& Gledalce Drama. Nedelja, 10. aprilai »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol — Ponedeljek, 11. aprila; Zaprto. — Torek, 12 aprila: »Nočna služba«. Premiera Premierski abonma. — Sreda, 13. aprila: »Gospodična Julija, Snubač«. Red. Sreda. Opera. Sreda, 13. aprila: »Jakobinec«. Red Četrtek. Prireditve in zabave Sale/ijanski gojenci t Rakovnika ponove dane« ob 5 v frančiškanski dvorani lepo misijonsko »gro • petjem »Z don Baskom loncu naproti«. Vstopnina od 2 do 10 din. »■Nora pot« je naslov novi igri a turiatovskega življenja, ki jo drevi ob 8 uprizori v frančiškanski dvorajii dramatski kroi«Jt z Rakovnika, Vstopnina od 2 do 10 din. V banorintkem deškem vtgajališiv na Sel* uprizorijo drevi ob 7 lepo igro v 5. dejanjih iz prvih časov krščanstva »V e n a n c i j<. Nastop malih dečkov napravi igro zelo privlašio in živahno. Vstopnice se dobe pri vratarju de&koga vzgaja-ližča. Pridite I Ne bo vam žal. Frančiškanska prosveta M. O. T Ljubljani priredi aa veliki torek, 12. t m.,»b 7 rvečer (po postni pridigi) v frančiškanski dvorani »Jezusovo trpljenje v živili alikah«, Da nc bo navala pri večerni blagajni, prosimo p. n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum po 6, 4, 3 in 2 drn. Staršem šolska mladinci Starii, dane« ob 10.30 nastopijo naraičajniki Rdečega križa mnogih ljubljanskih šol v veliki filharmonični dvorani. Izvajani program bo prav zanimiv. Vstopnice dobite od 10 dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano. Vstopnina je izredno nizka. Telefon 4104 KIMO KODFLIEVO Predstave danes ob 15. uri (znižane cene), ob 17. in tO. uri ganljiva zgodba požrtvovalne ljubezni K novim obalam Največja pevka in igralka vaeh časov Žarah leander. ki poje (jo sladkih malodiiah Benatzkega tri popularne šlagerje. Za dodatek: velefilm iz nepristopnih predelov Afrike KiraMica džungle._ Predavanja Prirodoslorno društvo zaključi za leto 1937-1938 serijo svojih poljudr.o-znanstvenih predavanj s predavanjem g. prof. dr. Maksa VVrabra o »Botanični ekskurziji v Karpate in Podolje«, ki bo v torek 12. aprila ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze. Razširjenost in vpil* alkohola na slovensko mladino. 0 tem bo govoril g. V. Jagodic na predavanju Higienskega zavoda 11 aprila ob 8 zvečer v frančiškanski dvoTani. Predavanje bo ponazorjeno a »kioptituimi slikami. Vstop prost. Sestanki Jugoslovansko kirurško društvo ima dne 12. aprila ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: dr. Alojzij Kramarič: Iz sodno-medicinske prakse; dr. Vladimir Guzelj: Dostop do golše po prof. Schindlerju. — Vabljeni vsi zdravniki I Smarnogorsko okrožje. Jutri, v ponedeljek, oh 20 seja v šentviški šoK. Udeležba obvezna za odbornike m za sodniški zbor prihodnjih prosvetnih tekem. — Tajnik. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6, in 8 zvečer senzacionalni velelilm »Upor na ladji Bounty«. Za dodatek zvočni tednik. Poznani 8ALVAI-«aj zoper žolčne kamne In bolezni iolčnega mehurja ee> dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri Sv. Ivano, Zagreb, Kaptol 17 Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. O«! rs*. S. b«. WS7< Lekarne Nofno sluibo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva e. 20 in mr. Murinayer, Sv. Petra e. 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 81. Poizvedovanja Izgnbljen rokopis. Včeraj okoli poldneva je bilo izgubljenih v Kotnikovi ulici okoli tnueeel listov drobno pisanega rokopisa. Pošten najditelj naj ga izvoli oddati v najbližnji policijski stražnici proti primerni nagradi. Najdena je bila denarnica v kinn Sloga 22. p. m. Dobi ae Slomškova ulica 1 -II, desno Fantje vr'sha*o 1 Ob priliki smrti dvorne dame ge. Pranje Tavčarjeve je notranji minister dr. Anton Korošec poslal rodbini pokojne tole sožalno brzojavko: Ob bridki izgubi, ki Vas je zadela s smrtjo ge. Franje Tavčarjeve, Vam izrekam moje iskreno sožalje in sočutje. Dr. Korošec. 1 Odbor Rdečega križa v Ljubljani vabi vse bolničarje in bolničarke, da se udeležijo pogreba dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve. Zbirališče pred kino Matica ob 13.30; obleka civilna z znakom. 1 Jugoslovansko-češki ligi v Ljubljani sta darovala glavni ravnatelj gosp. Hanul Krofta 100 din namesto cvetja in v počastitev spomina blagopo-kojne dvorne dame gospe Franje dr. Tavčarjeve ter g. Stanislav Hlusička, ravnatelj Češke industrialne banke, podr. v Ljubljani 100 din namesto venca v počastitev umrlega g. Jaroslava Hainza, ravnatelja Ceike industrialne banke v Pragi. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. reg, S. br. 30474/35. 1 Slovenski pasijon v stolnlcL Danes bodo pri slovesni maši j stolnici peli bogoslovci v slovenskem jeziku trpljenje Gospodovo (Pasijon) po skladbi g. dr. Kimovca. Za darovanje bo pa pel zbor orglarske šole Gallusovo veličastno skladbo »V imenu Jezusovem«. 1 Iz Aerokluba. Na očnem zboru ▼ mesecu februarju letošnjega leta izvoljeni oblastni odbor Aerokluba »Naša krila« v Ljubljani se je pokazal t »voji sestavi dela nezmožnega, ker »o med odborniki obstajala v bistvu različna gledanja na delovanje v klubu. Da se položaj razčisti, je večina odbornikov s predsednikom dr. Orlom na čelu odložila funkcije v odboru. S tem je članstvu dana možnost, da si izvoli na novo tak upravni odbor, ki bo homogen in sposoben za pozitivno delo. V ponedeljek 11. t. m. bo ob 20 v veliki dvorani Kazine občni zbor ljubljanskega krajevnega odbora Aerokluba, da izvoli delegate za izredni občni zbor oblastnega odbora, ki je sklican za naslednji dan in na katerem bo na dnevnem redu kot edina točka volitev novega odbora. Člani so vabljeni, da •* krajevnega občnega zbora ▼ ponedeljek v čim večjem številu udeleže in t tem pokažejo zanimanj« za razvoj tega važnega rodoljubnega društva. 1 Parna kopel Okrožnega urada la zavarovanj« delavcev v Ljubljani je odprta za močke vsak torek in soboto popoldne od 14—18, za ženske p« kot doslej, to je vsako drugo sredo popoldne. 1 Prepričajte se takoj, da šunka, salame in narezki tvrdke Klefiscb po fine® okusu in sočnosti nimajo tekmovalca. Za pookulajo imate najboljšo priliko ▼ delikatesni trgovini V. A. Janež na Aleksandrovi cesti pri operi tel 34-55, kjer »o vedno sveže zaloge te odlične šunke poleg najbogatejše izbire drugih dobrih prikuskov In pijač. Pri prvi poskušnji da Klefischevi šunki vsak prednost in sc potem t njo oskrbuje za nedello bi delavnik, za dom in za izlet Najbolj zaželene pa ao KleiUcheve šunke In salame za veliko noč. Rezervirajte si čimprejl 1 Ob smrti gospe Kriste Keše, matere tukajšnje učiteljice gospe Lukičeve, je učiteljski zbor III. državne mei ljudske šol« v Ljubljani namesto venca zbral 200 din za podporo tukajšnjih ubožnih šolarjev. 1 Obleke kemično čisti, parno lika Šimenc. Kolodvorska ul. 8. I Danes vsi kegljaH na nagradno keglanje za krasne dobitke, ki bo na keglišču gostilne Usenik Borštnikov trg 2. 1 Havližek - Brata, elektropodjetje, Stari trg št. 24. telefon 23 96, se priporoča. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. Mariborske vesti Sleherno kmečko dekle, ki da kaj nase, ima že sedaj na svojem vrtičku lopo zbirko zgodnjih siKiiriladanskih cvetlic. Zelenja je jx> vrtovih in gozdovih dovolj in fantje, ki odhajajo sedaj k vojakom, imajo mnogo prilike, da si preskrbe šo pek. Odkar namreč svet stoji in odkar so uvedeni nabori in odkar hodijo slovenski fantje k vojakom, še nikdar noben slovenski fant z dežele ni šel k vojakom brez »pušeljca«. Izjema so le mestni fantje, ki na vojaščino gledajo bolj z^realističnim očesom, ne pa s tako romantiko. Sedaj vidimo v Ljubljani gruče kmečkih fantov, ki korakajo po ulicah v skupinah, ritem njihovim korakom pa daje seveda harmonika. Fantje se delajo t>oli vinjene, kakor so, zakaj v fantovskih žepih je i>olj malo drobiža, toda vriskati in j>ogum kazati, to se vendar spodobi, kdo bo jokal, če gre k vojakom I ... Pa so le bili bridki prizori, ko so »e nase kmečke mamice poslavljnle od svojih sinov. Fantom je bilo seveda tudi hudo pri srcu, toda ta Jok je še čas in zato je fant zavriskal in v vrisku e utonila njegova žalost. Skrbno je spravil sveti-njico. ki mu jo je mati izročila, naložil kovček na rame ter ponosno odkorakal v mesto. Po gostilnah ni videti rekrutov. Odredbe so namreč stroge in gostilničarji se boje točiti fantom pijače, pa tudi fantje sami »ejo, da bodo strogo kaznovani, če pridoio m pni v vojašnice. Če pa fantje na glas vriskajo, kdo bi jim zameril. Poštni minister Cvrhič v Maribora Pretekli četrtek popoldne se je pripeljal v Maribor minister pošte g. Cvrkič. V hotelu »Orel« se je sestal z županom dr. Juvanom, podžupanom Zebolom, okr. načelnikoma dr. Šiško in Eiletzem ter predstojnikom policije dr. Trstenjakom. Pozdravili so ga upravnik pošte I. Orlan, upravnik pošte II. Klementit in šef terenske sekcije Zmo-zek. Ob 5 se je minister v spremstvu odpeljal čez Slov. gorice k Mariji Snežni in v Zg. Cmurek, od tam pa v St. Ilj in nazaj v Maribor. G. minister in njegova soproga ter soproga ministra Cvetkoviča se niso mogli načuditi lepoti Slov. goric, ki se prav te dni odevajo v cvetje in zelenje. Izrazili eo tudi svoje začudenje, da še važne obmejne točke, kakor sta Marija Snežna in G- Cmurek, nimajo telefonske zveze. Načrt za telefonsko zvezo v te kraje je g. minister takoj ustno odobril. V Mariboru si je g. minister ogledal najprej kolodvorsko pošlo, kjer mu je upravnik g. Klementit razkazal vse prostore in mu pred oči I, kako nujna je potreba, da se zaradi novo poslopje za kolodvorsko pošto, in sicer bi bil najugodnejši prostor parcela na južni strani davnega kolodvora (sedaj vrt). Na glavni pošti so ministra pričakovali uradniki z upravnikom Ortanom na čelu. Ogledal si je vse uradne prostore, nagovoril prijazno vsakega uradnika in vpraševal, če ima kdo kako željo in pritožbo. V upravnikovi pisarni je sprejel deputacijo poštnih uradnikov in uslužbencev, kateri so mu predložili svoje želje in pritožbe. Minister je vsakemu uradniku in uslužbencu prijazno podal roko ter obljubil, da bo skrbel, da Maribor glede njegove poeebne važnosti ne bo zapostavljen. Poeebne želje Maribora in okolice glede pošte je tolmačil g. ministru podžupan 2ebot. Po predstavnikih pošte in mestne organizacije JRZ »o bile g. ministru predložene sledeče glavne zahteve in želje: 1. Radio-oddajna postaja Maribor, ker se Ljubljana zelo slabo sliši in je Maribor zaradi tega navezan skoro na same tuje postaje. 2. Zaradi velikega pomanjkanja uradništva in uslužbencev na obeh poštah naj se na novo nastavi vsaj 12 uradnikov in 18 uslužbencev. 3. Prevoz pošte naj se motorizira. 4. Ustanovi se naj nova poštno-ambulančna zveza Maribor-Čakovec-Koprivnica-Osijek. 5. Telefonski kabel se naj toliko ojafi, da bo mogoče zadostiti prošnjam za nove telefone v Mariboru in okolici (nad 200 prosilcev). 6. Ustanovijo se naj nove telefonske linije Maribor—Zagreb in Celje—Zagreb čez Rogaško Slatino. 7. V Celju se naj ustanovi nova telefonska avtomatska centrala, a mariborska se naj ojači. 8. Zgradi se naj nova telefonska zveza Ma-ribor-Sv. (jakob-Sv. Jurij-Marija Snežna- G. Cmurek, ali pa ista linija Čez Sv. Lenart. Zvečer se je v hotelu »Orel« g, minister sestal s svojimi političnimi prijatelji. Zupan dr. Ju-v a n je izrekel g. ministru dobrodošlico, na katero je g. minister odgovoril z obljubo, da bo skušal ugoditi upravičenim željam Maribora. Gosp. minister ae je izrazil, da je prijetno iznenaden nad le;>oto in urejenostjo naših obmejnih krajev. Ponoči se je g. minister s svojim spremstvom odpeljal v Topolščico, odkoder je odfKitoval v soboto v Belgrad. 7a II 3 rlnoh bo Prvo žrehanie n°vcira £•>«• V <9 MlltSil kola drž. razredne loterije Ako še nimate srečke se obrnite nemudoma in zaupljivo do naše h'še sreče in pooblaščene glavne ko ekture drž razredne loterije bančne poslovalnice Beziak v Mariboru, Gosposka ul. 25 (Telefon it 20-97) Cela srečka stane Din V00 —, polovica Din 100 -in četrtmka Din 50—. m Cerkveni obredi na veliki teden v mariborski stolnici. Na veliko sredo, četrtek in petek se pojejo ob IS žalne jutranjicc. Na veliki četrtek bo ob '>.'50 pri oltarju sv. Križa tiha sveta ma a in obhajilo vernikov. Sv. opravilo se začne ob 7 in sicer je najprej slovesna Škofovska sv. maša, med katero je blagoslovljen je sv olj, skupno sv. obhajilo duhovnikov in vernikov pri glavnem oltarju, prenešenje Najsvetejšega k oltarju sv Križa in ob sklepu umivanje nog. Ob 18 so litanije trpljenja Jezusovega pri oltarju sv. Križa. Na veliki petek bo začetek sv. onravil ob 8- branje trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. evangelistu Janezu, ob 8/50 po-češčenje sv Križa in prenešenje Najsvetejšega v božji grob Ob 18 sv. križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu, nakar se poje slovenski pasijon. Ob 19 bo sklepna postna pridiga. Na veliko soboto se začne sveto opravilo ob 7.30 z blagoslovom ognja pred cerkvijo, nato sledi slovesen blagoslov velikonočne sveče in krstne vode. Ti obredi se bodo zaključili z litanijami vseh svetnikov, nakar sledi okoli 9 slovesna sv. maša, pri kateri se ob gloriji zopet oglasijo zvonovi. Qb 18 bodo najprej slovesne velikonočne jutranjice in okrog 18.30 vstajenje s procesijo okoli cerkve in zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. Vedno najnovejše blago in konfekcijo Vam nudi po ugodnih cenah FRANC CVERLIN krojaštvo in konfekcija. Maribor. Gosposka 3ž m Za »Pasijon«, katerega uprizori Ljudski oder, vlada veliko zanimanje. Za predstave je Ljudski oder nabavil krasne orientalske kostume in tudi ecenerija bo nekaj svojevrstnega. Skupna vaja za vse sodelujoče bo danes popoldne ob 8. m Namesto venca na grob pok. g. Štefana Jelena iz St. Pavla pri Preboldu je g. Alojzij Mihelčii, Župan v Olju, daroval 200 din Glasbeni Matici mariborskih bogo«lovcev. Za velikodušen dar se mu odbor iskreno zahvaljuje. Modna trgovina in ienika konfekcija »GRETA« v Mariboru. Grajski trg 1 prinaša vedno nainove/še/ m Nagrajeni osnutki plakatov za VII. mariborski teden. V smislu sklepa razsodišča je bila priznana I. nagrada osnutku pod geslom »3-5-7«, delo g. J. Klasnika iz Slov. Bistrice, II. nagrada v znesku 1000 din g. M. Vabtarju iz Zagreba; III. nagrada v znesku 500 din grafiku Trpinu iz Ljubljane in IV. nagrada graf. risarju g. Rudolfu Gorjupu iz Maribora. Plakati so do danee opoldne občinstvu na ogled v dvoriščni dvorani hotela »Zamorc«. m Fantovski odsek II ima jutri, ponedeljek, zvečer ob 8 v običajnih prostorih svoj redni sestanek. Na sporedu je skioptifino predavanje o sodobni Ameriki. Vsi in ločno! 7a MaSilin nnr priporoča vsake vrste špe-b« e£ll!l«! BIcJl cerijsko blago po najnižjih een«h znana trgovina Welss Josip, Maribor, Aleksandrova ce-ta 29 Ima v zalogi tudi raznovrstna semena m Prosvetno društvo t Krčovini priredi danea popoldne ob 16 v Domu materinsko proslavo. Na sporedu so deklamacije, petje, mladinski nastopi ln pravljična igra »Sneguljčica« ter drugi prizori. m Zaradi volitev delegatov v Nabavljalno zadrugo drž. uslužb. bo sestanek I volivne edi-nice (II in IV okraj) v ponedeljek, U. t. m., pri Gambrinusu. Dostop imajo samo zadružniki te volivne edinice Volivni odbor združenih stanovskih organizacij. OfroSfti voiIChl asz pohištvo najcenejše pri „Oi?nova" r Movah, Jmtltcva 6 m V Ljudski univerzi predava v ponedeljek, 11. t. m . dr. P. Teklič o temi: Prešeren in Kranj-čevič. To je zadnje predavanje pred veliko nočjo. m Revna s 5 nepreskrbljenimi otroci prosi blaga srca pomoči za praznike. Darove sprejema in da naslov uprava »Slovenca«, Koroška c. 1. m Obsojen zdravnik. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila razprava proti 38-letnemu zdravniku dr. Zdenku Ma-tjašiču, ki se je zagovarjal zaradi odprave plodu v dveh primerili ter je bil obseje na 4 mesece strogega zapora, na 1500 din povprečnine, pogojno za dve leti Baje se državni pravdnik s sodbo ni zadovoljil in je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. m Iz hiralnice pobegnil. Iz banovinske hiralnice v Ptuju je pred dnevi pobegnil 65-letni slaboumni Matija Kosi, doma iz Studencev pri Mariboru. Kosi je srednje velikosti, ovalnega obraza, na desni roki mu manjka palec in vsi štirje prsti do polovice Kdor bi o njem kaj vedel ali slišal, naj o tem obvesti mariborsko policijo. Gledalce Nedelja, 10. aprila ob t*. »Dva ducata rde čili rož«. Ob 20: »Pri treh mladenkah« Gostovanje Mirka Jelačina. Znižane cene. Zadnjič. »Kako silno mnogo porabit* na mesec mila — in perilo ie kar nekom sivkastol" „aGospa, dajte mi do* voljenje, do smom kupovati dobfo milo terpontinovo milo Zlatorog, pa bodo izdatki manjši in perilo bo lepie. To milo je vsaki umaianiji kos, varuj« perilo in ga napravi mehko voljnega in snežno čistega."" TERPENTINOVO MIIO Celje c Poštni minister v Celju. V petek zvečer so je oglasil v Celju poštni minister g. dr. Vojko Cvrkič. G. minister si je z g. županom Alojzijem Mihelčičem in upravnikom pošte g. Savellljem ogledal poštne prostore, predvsem pa telefonsko centralo. Ob tej priliki so pri g. ministru zopet intervenirali zaradi nezadostnega šlevila poštnega osebja ter nujne potrebe nove avtomatične centrale v Celju. Kakor pri intervencijah v Belgradu, tako e tudi v petek g. minister obljubil, ko bo vlada nudila ministrstvu potreben kredit za telefonske centrale v državi, kakor v Skoplju, Sarajevu, da pride na vrsto tudi Celje. £epa slika dragocen spomini Foto KVAS — Celje, Dečkov trg 3 e Izpit sa pooblaščenega inženirja tz strojne stroke je opravil v Belgradu g. inž. Mikaš Vladimir Iz Celja, čestitamo! e Centrala Slomškove druibe v Ljubljani priredi svoje običajno velikonočno zborovanje v Celju na velikonočni torek, 19. aprila s pričetkom ob 11 dopoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na dnevnem redu je predavanje o Don Boeku in predavanje >Ob dvajsetletnici našega šolstva v Jugoslaviji«, o katerem bo predaval bivši prosvetni šef dr. Franc Kotnik. e Mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike in lastnike voziL, da so 1. aprila 1938 zapodil v plačilo: 5% najemninski vinar in 2% kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. 4. do 30. 6. 1938, vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 31. 12. do 31. 3. t. L, 1. obrok davščine na vozila. Stranke se pozivajo, da zapadle obroke plačajo prt mestni blagajni zanesljivo do 10. maja. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki bodo zaostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom. KINO METROPOL CELJE Danes premiera najnoveišega filma MONIKA ffSfFe&ČTŽ?"* Obe matineji odpadeta. e Pevski koncert gimnazije in meščanskih šol bo danes ob pol petih popoldne v mestnem gledališču. Nastoj>I 400 mladih pevk la pevcev. Vsi vabljeni! e S strehe J« padel. V Novakah pri Novi Cerkvi je pri prekrivanju strehe izpod run Ua deska, na kateri je klečal, 27 letnemu posestniku Rudolfu Jakoba, da je padel s strehe ln treščil na tla. Pri padcu je udaril z vso rilo po Hpl v oknu, da si je močno razrezal roko. Dobil je tudi hude poškodbe po vsem telesu. Novo mesto Odbor društva Zdrnženlh bivših učenk Smfhcl-skega zavoda za zgradb« dolenjske sirotišnice« je namesto venca na grob pok. g. Josipa Bergmanna, soproga društvene predsednice, zbral In poklonil sirotišni blagajni znesek 200 din. — Za sirotišnico je društvo Igralo v četrtek zvečer z velikim moralnim in materialnim uspehom igro »Pod gorsko palico«. Društvu in igralcem čestitamo in telimo še mnogo sličnih prireditev. Ordinarij moške bolnice /a banorfnskl zdravnik dr. Polenšek M ari ran je odšel na študijsko potovanje in ne ordinira do 7. maja 1938. Trbovlje Pasji davek pobira občina, in sicer od luksuznega psa 50 din, od lovskega 30 din, od mesarskega 20 din in od čuvajev 10 din poleg stroškov za pasje znamke. Davek je plačati za pse, ki so nad 3 mesece v občini, in sicer do 15. aprila. Poino spoznanje. Potujoča protiplinska ra»-stava se je zadnje dni ustavila na Zid. mostu la v Laškem za naš okraj. Tudi v Trbovlje je prišlo navodilo, da naj si vsi gredo ogledat to pomenljivo in poučno razstavo Precej jih je šlo. Sedaj pa je prišlo sporočilo, da prida razstava tudi v Trbovlje. Ne vemo, kje je krivda, da so se šele sedaj spomnili na nas, Čeprav ima Trbovlje dvakrat več preblvals tva ko oba ona kraja skupaj. Malo pozno je prišlo to spoznanje ln škoda denarja z& vožnjo na Zid. most. Vincencijeva knnfcrenca ima svoj občni zbor danes popoldne v župnišču. Budimpeštanski evharistični kongres v številkah Kmalu se bo v Budimpešti zbral 34. svetovni evharistični kongres, ki o njem razglašajo tele številke. Morda ne bo odveč, če tudi mi nekaj teh številk ponatisnemo: Doslej je pripravljalni odbor prodal 840.000 kongresnih znakov. V 19 jezikih so tiskani propagandni plakati, ki so jih razposlali nad en milijon po vsem svetu. Poleg teh plakatov so razposlali po svetu en milijon umetniških razglednic o evhari-stičnem kongresu ter 3 milijone propagandnih knjižic. Razpošiljalni oddelek pripravljalnega odbora vsak dan razpošlje do 7000 poštnih pošiljk. Ta pripravljalna propaganda ima zaslugo, da je že sedaj več skupin iz Avstralije, Filipinov in Čile na potu v Evropo na evharistični kongres. Celo iz daljne Turčije pride na kongres 144 udeležencev. Španskih katoličanov sicer ne bo veliko, ker tamkaj, žal, divja še vojna, pa bo kljub temu prišlo na kongres nekaj odposlancev španskih katoličanov, ki jih bo vodil general Moscardo, znani branilec Alcazarja. Mnogo pa je napovedanih udeležencev s Holandskega, ki bodo vsi šli k skupnemu svetemu obhajilu obenem s tistimi Madžari, ki so med vojno bili deležni holandskega gostoljubja. Težko delo ima tehnični odbor, ki Trg junakov sredi Budimpešte pripravlja za zborovanje in skupno službo božjo. Na tem trgu postavljajo oltar, ki bo 32 metrov visok. Zgolj gradbeni stroški, brez stroškov za okrasitev oltarja in zborovališča, veljajo 100.000 pengov ali blizu enega milijona dinarjev. Doslej je priglasilo svojo udeležbo 20 kardinalov ter 250 nadškofov in škofov. Vsak kardinal bo ob kongresnem oltarju imel pripravljen svoj častni sedež, medtem ko bodo nadškofje in škofje imeli častno tribuno s 500 sedeži. Vseh duhovnikov je priglašenih 8500, od katerih jih bo kakih 2000 iz Madžarske same. Da bodo vsi ti duhovniki mogli maševati, bodo priredili male oltarje in preskrbeli tudi mašna oblačila. Obeh skupnih svetih obhajil se bo udeležilo kakih 600.000 udelžencev, 600 duhovnikov bo hkrati obhajalo to množico. Vsakega obhajajočega duhovnika bosta spremljala po dva strežnika. Za ta namen 60 morali nalašč naročiti in kupiti dovolj kelihov in ciborijev, ki jih bodo po kongresu porazdelili ubožnim cerkvam. V6ak narod, ki se bo udeleževal kongresa, bo dobil na razpolago svojo cerkev, kjer bodo ljudje v svojem jeziku poslušali pridige in se spovedovali. V ta namen je pripravljenih 35 budimpeštanskih cerkva. Poleg vsega tega pa bo na Trgu junakov pripravljenih 100 začasnih spovednic, kjer se bodo udeleženci lahko kar pod milim nebom spovedovali. Takoj nato, ko bo papež brezžično nagovoril kongres, bodo spustili v zrak 200 belih golobčkov, medtem ko bodo iz dveh stolpov po zvočnikih razglasili papeževo besedo v 14 jezikih. Istočasno pa bo papežev govor prenašalo 16 velikih radijskih oddajnih postaj po vseh delih sveta. Mestna uprava budimpeštanska bo dala po vseh delih mesta napraviti stotine zvočnikov, kar jo je veljalo 170.000 pengov. Nepopisen pa bo prizor, ko se bo po Donavi začela premikati po ladjah procesija presvetega Rešnjega Telesa. Ob obeh straneh Donave pa bo na bregovih gledalo silni prizor nad milijon ljudi. Med večerno procesijo pa bo nad njo krožilo 20 razsvetljenih letal, ki bodo letela v obliki apostolskega dvojnega križa. Večkrat je že p pa ni prezgodaj pravilno i nikoli prepozno da začne se zob nego Ostanki ruskih bogomilov na Letonskem Francoska obmejna straža na Pirenejih opazuje ceste, ki iz Španije vodijo na Francosko, kje se bo prikajal kak begunec iz Španije, da francoskim oblastem ne bo ušel. Bežeče vojake pošiljajo nazaj na Špansko, druge pa pošiljajo naprej v taborišča V vzhodnem delu letonske dežele, ki je nekdaj spadala pod Rusijo, je pa sedaj samostojna država, prebiva čudno ljudstvo. To so Rusi, ki pa so staroverske vere. Njihovi predniki so nekdaj pred več stoletji pribežali iz Rusije v te kraje in tukaj ostali. Ti ruski staroverci pa so do današnjega dne ohranili šege in navade davnih prednikov. Da so se ti ruski staroverci med ljudmi tujega jezika mogli tako ohraniti, se je moglo zgoditi le zato, ker so docela sami zase živeli ter se za okolico niso prav nič brigali. Ruski staroverci se že na zunaj močno ločijo od Letoncev. Moški nosijo dolge brade, ki jim valove do pasu. Na nogah imajo visoke škornje, ki so tako čisti, da se le-skečejo v solneu. Vsak možak pa ima za pokrivalo tisto znano rusko čepico s ščitnikom, kakršnih Le-tonci ne poznajo. Žene in dekleta pa so oblečena v pisane obleke, ki so zlasti o praznikih tako pisane kakor pirhi o veliki noči. Ti staroverci so še do današnjega dne ostali pravi Rusi, v kolikor ni njihovega značaja spremenila njihova kriva vera. Ti ljudje so po svoji naravi še vedno silo preprosti in dobrodušni. Do tujca so prisrčno gostoljubni, kakor so bili že njihovi davni predniki v širni Rusiji. Vendar utegnejo postati silo nevarni, kadar nalete na sovražnika. Takrat postanejo nepopisno kruti in maščevalni. Čeprav pa je ta staroverec tako gostoljuben, vendar nikdar ne bo dal gostu piti in jesti iz tiste posode, iz katere on je in pije. Njihovi staro-verski predpisi, ki se jih strogo drže, so taki, da mora vsak staroverec posodo, iz katere je pil ali jedel kak drugoverec, takoj ali uničiti ali pa vsaj takoj umiti, da se še pravoverni »staroverec* ob njej ne omadežuje. Letonci pa te staroverce čislajo kot dobre rokodelce, zlasti so imenitni njihovi tesarji. V Rigi vidi človek na vseh novih stavbah delati tesarje z značilno rusko zuuanjostjo. To so ruski staroverci iz Letonske. So prav tako dobri zidarji. Največja strast ruskega staroverca pa je konj. Kakor hitro si staroverski Rus zasluži toliko denarja, si takoj kupi dirkalnega konja, s katerim se potem pozimi prevaža od vasi do vasi v svojih saneh. Vsak ga mora občudovati. Po tej svoji strasti za lepe konje in po svojem dobrem poznavanju konj so ti ruski staroverci muogo pripo- mogli, da se je v vzhodni Letoniji konjereja tako lepo razvila in da imajo tam splošno tako lepe konje. Tamkaj pozimi prirejajo velike konjske dirke po zmrzlem jezeru, ki jih hodi gledat na tisoče ljudi, mnogo več kakor pa imajo take dirke gledalcev v glavuem mestu. Ti ruski staroverci na Letonskem so ohranili, kakor rečeno, še mnogo starodavnih šeg in navad. Tako se na primer ženijo še vedno tako, da vsak ženin svojo nevesto ukrade in odvede. Cerkvene poroke, dasi so kristjani, ne poznajo v krščanskem smislu. Tudi nimajo nobenih svojih cerkva. Po deželi imajo svoje molilnice, v katerih opravljajo svoje obrede. Opravlja jih »pop«, ki ga pa sami izvolijo izmed sebe. Ta »pop; potem krščuje in zapisuje v matrike novorojenčke, zapisuje zakonske zveze med ženinom in odvedeno nevesto ter zapisuje tudi, kdo je umrl ter bil pokopan. Ti staroverci so nekaki bogomili, ki so v naših krajih pred prihodom Turkov bili posebno razširjeni po Rosni in Hercegovini. Ker so bili nekaki revolucionarji tistega časa, so jih preganjale vso vlade. Tako so tudi ruske bogomile preganjali carji, da so morali bežati na Letonsko, kjer so se do dandanes ohranili. Anglija je uvedla motorizirano cestno policijo. Taka zadeva je za voznike vseh vrst nerodna, sicer pa hudo zdrava Zgodba potopljenih draguljev Iz Benetk poročajo čudno zgodbo o draguljih, | morali na morsko dno iskat dragulje. Celih 8 dni iti so bili izgubljeni in zopet najdeni. Meseca avgusta lanskega leta je bila v Renet-kah na čast italijanskemu prestolonasledniku velika slavnost. Bila jo v palači ob Glavnem kanalu. Te slavnosti se je udeležil tudi italijanski knez Pignatelli s svojo ženo, ki je bogata Američanka ter se jo pred poroko pisala Henrijeta Hartford. Ko je kneginja z balkona svoje palače gledala slavnostno razsvetljeni Canal Grande in prireditve na njem, se je zgodilo, da ji je padel v vodo dragocen obesek, ki je bil poln smaragdov in so neprenehoma iskali. Šole čez 8 dni so privlekli iz morja velik briljant, medtem ko je smaragd ostal na dnu in ga niso mogli najti. Ameriška zavarovalnica je potem izplačala zavarovalnino s pogojem, če se pozneje smaragd res ne najde več. Če pa ga najdejo, bi morala kneginja 600.000 lir vrniti. Minilo je 7 megecev. Nato so znova začeli iskati. Del kanala blizu tiste palače so izsušili, nakar so blato pod balkonom najnatančneje preiskali Dne 3. aprila letos pa so srečno našli iz-izgubljeni smaragd, ki pa je bil nekoliko poško- briljantov. Vsi ti dragulji so bili cenjeni na 20 dovan. V varstvo so ga izročili beneškemu notarju. milijonov lir, kar je v našem denarju kakih 50 milijonov dinarjev. Saino en smaragd je bil cenjen na 600.000 lir. Razume se, da niso varčevali, ko so veleli poiskati potopljene dragulje. Celo potapljalci so Grof o ve „tablete zoper giavokot" V Hateingborgu na Švedskem je pred nekaj | zlato, švedski in angleški bankovci ter precej časa umrl grof Alfonz Andrej pl. Loevvenstern, | draguljev. star 68 let. Mož, ki je bil vso življenje velik ču- Vse to pa je naložil v 9 najrazličnejših ban- dak, se je rodil v Hasenvathu v Kurlandiji, se j kah Evrope. V raznih bankah si je čudak najel leta 1903 preselil na Šved6ko, kjer je leta 1907 tako imenovan safe, kamor je potem skrival svoje postal švedski državljan. Medtem pa je postal zlate zaklade. Ko so po njegovi smrti odprli več tudi državljan kneževine Liechtenetein, lto si je teh bančnih predalov, eo našli v njih več zavoj-kupil grofovski naslov te kneževine. Ker pa se- čkov, ki je v vsakem bilo po 10.000 švedskih daj, ko je umrl, ni za njim nobenih dedičev, se : kron, kar je v našem denarju nekako 100.000 din. za njegovo dediščino potegujeta kar dve državi, j Vsak izmed teh zavojčkov pa je imel napise. En saj je bil v dveh državljan. Njegova dediščina j zavojček je n. pr. imel tale napis, ki ga je rajni bi utegnila znašati kakih 5 milijonov dinarjev v našem denarju. To premoženje pa je kaj čudno naloženo. Vse njegovo premoženje je namreč čisto Št. 101. Rebeha na preži V svojo oddaljeno čunvnato je Ivanhoe slišal bojni brum ter se je nemirno premetaval po svojem ležišču. Daljni hrup ga je vedno znova vznemirjal. »Ko bi bil vsaj toliko pri močeh, da bi ee mogel splaziti k oknu, da bi od tam opazoval, kaj ee zunaj dogaja,« je tožil. »To bi vaše zdravljenje le zavlačevalo,« ga je mirila Rebeka. »Pač sama rada grem k oknu ter vam bom pripovedovala, kolikor bom vedela in znala, kar bom zunaj videla.« »Če res greš, vzemi seboj vsaj tale ščit, ki visi zgoraj na steni. Vedi namreč, d« bo kaj kmalu vsaka odprtina v zidu dober cilj strelicam.« Ker je bila čuinnata na vogalu glavnega gradu, je deklica lahko opazovala vse, kar eo je dogajalo pred gradom in zadaj na zunanji utrdbi. Zunanja utrdba, ki je skozi njo Cedric odšel iz gradu, je bila narejena za varstvo zadnjih grajskih vrat. Vanjo eo ee morali napadalci najprej zagnati. Od drugih utrdb jo bila ločena po globokem jarku. Če pa jo enkrat sovražnik zavzel to utrdbo, mu ni bilo več težko, razdejali niostič ter tako oblegencem vzeti vsako možnost izpada. Vse to je Rebeka prijx>ve dovala jx>zorno povprašujočemu vitezu. sam napisal: »Tablete zoper glavobol«, drugi je imel napis: »Četrtletno zavarovanje«, na tretjih so bili zopet čudni križci ali kaka drugačna znamenja. Zlato so po večini skandinavski zlatniki. V zavoju, ki je bilo na njem zapisano: »Družba zvezd«, so našli dragocene ženske ure, zlate to-bačniee in druge dragotine. Med listinami so našli poseben snopič listin, ki je bilo na njih napisano »Imenovanje za pravega tajnega finančnega komisarja«, v drugi kuverti 6o bile listine drugačne vsebine, na kuverti pa napis: »Dokazilo, da imam kneza Lieeliten-eteina grofovski stan«. Vsekakor je ta možak bil čudak posebne vrsto. Švedski krogi so mnenja, da se je mož nalašč tako čudaško obnašal, ker je bilo to v zvezi z njegovim političnim delovanjem. V resnici, pa vele drugi, jo bil res čudak, ki je hrepenel po velikih naslovih ter se je vedno bal za evoj denar. S tem pa razburljiva zadeva nikakor še ni končana, Sedaj se je prav za prav šole začela. Ko so namreč smaragd natančno preiskali, so dognali, da je smaragd ponarejen. Ker pa tega enemu draguljarju niso verjeli, so ga dali preiskali drugim, pa so vsi po vrsti izjavili, da je smaragd res ponarejen. Sedaj je zadeva tako zapletena, da nihče nc ve, kako se bo razvozlala Ali je kdo rlrugi našel smaragd in ga poleni z napačnim zamenjal. V tem primeru listih 600.000 lir pripade kneginji. Ali pa je v vodo padel sploh že ponarejen smaragd, ki je kneginja zanj prejela 600.000 lir odškodnine in bo ona morala denar vrniti. Ni sicer verjetno, da bi bogata Američanka kupovala ponarejene dragulje, vendar je mogočo, da jo je kak drug draguljar že poprej kdaj osleparil. Koižula Hotel Pmslm 30n HEPOS vodeča hiša, ponovno renovirana. lastna plaža, prijetno bivanje. — Prospekti! Kaznjenec, hi je imel srečo V Perziji imajo tudi neke vrste državno loterijo. In se ie zgodilo, da je glavni dobitek zadel neki kaznjenec, ki 6edi v ječi, obsojen na dosmrtno ječo. Mož se je v 6vojem prostem času, ki ga jo bil deležen v kaznilnici, ukvairjal tudi s špekulacijami in loterijami, In sedaj je zadel glavni dobitek. Ker ta glavni dobitek pomeni velikansko premoženje, ki ga kaznjenec ne more sam upravljati, je bil za oskrbnika tega kaznjenčevega premoženja imenovan ravnatelj kaznilnice. Ali podmornica ali avtomobil? Avtomobil je, in sicer dirkalni avto, kakršnega si fe dal delati angleški dirkalec John Cobb, ki bo s njim letošnjega avgusta dirka! v ameriški zvezni državi Uian — V avtomobilu sedi dirkalec ob odprti zaklopnici Banovinski proračun 1938-39 S 1. aprilom 1938 je stopil v veljavo novi banovinski proračun, o katerem je bil novi pravilnik objavljen že 1. aprila, torej pravočasno. Sedaj pa objavlja Službeni list tudi računski del proračuna, iz katerega posnemamo v primeri s prvotnim predlogom baiuske uprave in prejšnjim proračunom tele podatke: Skupna vsota proračuna 177,395.000 din (za 19:17-1938 119,900.000 din). Od tega znašajo redni izdatki 174.335.000 (147.450.000) din, izredni pa :i.06 (2.45) rnilij. din. Po posameznih oddelkih znaša proračun: občni 6.8 (6.3), upravni 1.26 (1.2), kmetijski 16.55 (15.05), prosvetni 26.2 (24.76), tehnični 37.95 (40.6), soc. politika in zdravje 49.16 (44.3), finančni 19.7 (14.14), trgovina, obrt in industrija 2.8 (2.46), Kranjske deželne elektrarne 16.0 (—) in rezervni kredit 1.0 (1.1) mili j. din Iz tega je razvidno, da so sedaj Kranjske deželne elektrarne kot banovinsko podjetje pritegnjeno v proračun banovine in da je temu pripisovati na jvečji del povečanja: 16 milij. din. Med večjimi izpremembami v primeri s prvotnim predlogom je ugotoviti povečanje postavke za podpore za prosvetne domove od 100.000 na HOO.OOO din. Povišana je postavka podpor za obrt- stopi dosega vsakokrat lepe uspehe in kaže na tem področju glasbe svoje velike zmožnosti. Čutiti je bilo mnogo precizne izpiljenosti v potankostih, dasi smo mestoma pogrešali popolnejšo homogenost in cnotnej- bencin od 3.0 na 2.8. povišana pa proračunska i podrejenost dirigentov! taktirki, kar je pa spričo stopnja za električno energijo od 1.8 na 2.3 milil. , fu „„.mi;;„„ stopnja za električno energijo od 1.8 ua 2.3 milij ter pnevmatiko od 1.8 na 2.5 milij. din, tako so v primeri s prvotnim predlogom banske uprave i zvišani proračunski dohodki od trošarin od 36 na 39 milij. din. Med taksami je znižana proračunska vsota za donos takse na lovišča od 0.6 na 0.5 milij., donos 2% taksa na prenos nepremičnin od 8.5 na 10, znižan pa prornčunani donos takse na dediščine od 0.6 na 0.45 milij., nasprotno pa zopet povišan donos izkupička za banovinske kolke od 3.65 na 4.2 milij., tako da je skupni donos povišan od 16.05 na 17.85 milij. din. Izpadla je iz sedanjega proračuna banovinska taksa za prevoz blaga z motornimi vozili, katere donos je bil proračunan na 0.4 milij. din. Povišalo je finančno ministrstvo v svrho vrav-noteženja proračuna poglavje: terjatve iz prejšnjih let od 0.55 na 8.45 milij. din. Tu znašajo terjatve na banovinskih davščinah 0.65 milij. din v smislu prvotnega predloga. Nova pa je postavka 2.9 milij. din kot obveznost države po čl. 7 im 8 zakona o bolnišnicah, tako da sta sedaj ▼ proračunu dve tozadevni postavki v skupnem znesku 1.4 in 2.9 milij., torej 4.3 milij. din. V ledu 1937- ne in gospodarske razstave od 30.000 na 50.000 din. ! 1938 je bil tozadevno preračunani znesek 8 milij. Proračun izdatkov Kranjskih deželnih elektra-ren znaša 16 milij., od tega odpade na osebne prejemke 3,6 milij., pisarniške itd. stroške 1.6 milij., na vzdrževanje naprav 4.25 milij. za nakup toka in 6.55 milij. za anuitete in investicije. Večje so izpremembe pri dohodkih, kjer je znižana prvotno proručunana vsota za trošarino na din, katerega naj bi banovina dobila od države za obveznosti po čl. 7 in 8 zakona o bolnišnicah. Med proračunskimi dohodki izkazujejo Kranjske deželne elektrarne dohodkov 16 milij. din, od tega 15.75 milij. din od prodaje toka in števnin, 0.25 milij. din pa od zaslužka za izvrševanje instalacij in razni drugi dohodki. Zadružna gospodarska banka Zadružna gospodarska banka, Ljnbljana. V tekočem letu so od 1. januarja 1938 do včeraj vloge v novem poslovanju na knjižice in v tekočih računih narasle za nad' 40%. Tudi vlagatelji večinoma ne dvigajo vlog do 10.000 din, ki so jim bile dane na razpolago ter jih puščajo še nadalje v zavodu. Iz tega vidimo, da vloge ne naraščajo s;imo v privilegiranih zavodih in hranilnicah, ampak tudi v naših zasebnih bankah, kar kaže, da je oživljenje naših denarnih zavodov splošno. XX. zbor Centrale industrijskih korporacij bo 13. aprila v Belgradu. Na dnevnem redu je poročilo gosp. čurčina o gospodarskem in socialnem stanju pri nas in v svetu ter o delu centrale, nadalje bo poročal g. dr. Cvetko Gregorič o finančnih vprašanjih ter o tozadevnem delu centrale, g. \Vindisch o prometnih vprašanjih in delu tarifnega odbora, g. dr. Zivadinovič o reviziji obrtnega zakona. Končno je na dnevnem redu razprava o položaju industrije, kjer bodo imeli in-dustrijci priliko povedati svoje želje in kritike. Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici je oprostila s 1. aprilom 1938 vso stare vloge do 1000 din, namerava pa v kratkem oprostiti tudi vloge do 10.000 din, ker je Narodna banka odobrila hranilnici 2 milij. din likviditetnega kredita. Pripominjamo, da so bile vloge do 500 din oproščene že 1. januarja. Popolnih dvigov oproščenih vlog je le malo. Novih vlog je bilo v prvih 3 mesecih letos 240.000 din, posojil pa danih 23 za 134.000 din. Obrestna mera za nove vloge znaša do 5%. S temi ukrepi je uprava zavoda, kateri načeluje ge-rent g. dr. Jernej Černe, storila veliko za napredek zavoda. Število vajencev v ključavničarski stroki. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je odobril ključavničarski stroki (čl. 23, točki 10 in 11 obrtnega zakona) zvišanje števila vajencev — za po enega nadaljnjega vajenca — vendar v primeru pod točko 1 samo, če mojster zaposluje vsaj enega pomočnika. Hrvatska splošna kreditna banka. Zagreb. Vloge na knjižice in tek. račune so lani narasle od 156.27 na 186.6, posojila pa od 166.2 na 200.1, Slovenija Vas -vabi! DOBRNA PRI CELJU Ce ste srčno ali živčno bolni, če ste počiitka potrebni, če rabite novih življenjskih moči, pojdite v Doberno. Z največjimi uspehi zdravimo ženske bolezni. Cene tudi v prlavni sezoni nizke in solidne, peniija od SO do 100 din dnevno. Trospokti direktno ali pri Putniku. RIMSKE TOPLICE Rndinm termalno kopališče — jugoslovanski Gastein. Indikacija: Zivčue, ženske bolezni, Kiht, visoki krvni pritisk itd. Nizke paušalne knre za 10 dni (!S0—1000 din. Državni uradniki popust. Prospokt.t pri Putniku ali pri Zdraviliškem ravnatelju. Rimsko toplice. Tujsko prometna zveza »Putnlk«, Maribor. Koncert Glasbene Malice v Mariboru V glasbeno mrtvilo letošnje mariborske sezone je simfonične) vokalni koncert Glasbene Matice prinesel novega življenja in je vprav zalo obetal, da bo pritegnil tem več glasbe željnega občinstva. Pa se je zgodilo ravno narobe: poset koncerta je bil nad vse žalosten in klavrn. Važen in velik glasbeni dogodek ni zmogel! razgibati mariborske javnosti in jo v zadostni meri zainteresirati ter pritegniti nase. Človeku mora biti prav odkrito težko pri srcu, ko vidi na eni strani veliko požrtvovalnost in resno delo, na drugi strani pa takšno nezanimanje javnosti. Saj je ob takih razmerah res čudno, da si sploh še upa neka glasbena ustanova tvegati koncertno prireditev večjega obsega in zanjo na-študirati kak večji program širšega formata, kot je bil on i >x>.£i na joo.o, poso na j ■ • 4 1__Xl I .-^r a Pntia 1 r 1 n irtl o „i„. : benci torej nimajo nikjer prvenstvene pravice do leh stanovanj, še manj pa pomoči za gradnjo lastnih stanovanjskih hišic. Zaradi tega se je v mestnih uslužbencih že dolgo porajala želja po odločni akciji, ki bi jim pripomogla do cenenih stanovanj. Izraz te dolgoletne želje je ustanovitev zadruge za gradnjo stanovanjskih hiš, v katero Je doslej pristopilo že 35 članov in ki si Je Izdelala načrt, da v etapah po 30 hišic zgradi domove mestnim uslužbencem za najvišjo vsoto po din 100.000 po najugodnejših pogojih ua 15 do 20 letno mesečno obročno od- , V......u:x:..„ ....: u: nn Ki 5.50 din za 1 kg žive teže. Cena klavne in plemenske živine je bila od 4 do 5 din, krave klo-l>a=aric.e so se plačevale od 3-^t din, dobre plemenske krave pa po 4-4.50 din za 1 kg žive teže. Na sejem pršutnikov in pilanih prašičev ni bilo |)r,PA/lw6or«fci s c jem 8. aprila. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 226 svinj, cene so bile siedeče: mladi prašiči stari 5-6 tednov 70-90 din, 7-9 tednov 90—180 din. 3—4 mesece din, 5-7 mesecev 240-380, 8-10 mesecev 410 do 4HO din, 1 leto 710-810 din; 1 kg žive teze 5.50 din i' ker mrtve teže 8.60—11.25 din. Proda- plačevanje. Hišice naj bi se gradile na bivšem nih ie bilo 130 svinj. ' Roeenbergovem, sedaj občinskem posestvu. Posojila, ki jih namerava nnditi članstvu, bi zadruga najela pri zavodih, kjer so mestni uslužbenci zavarovani, to je pri Pokojninskem zavodu, pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pri Skladu za gradnjo malih stanovanj pri banski upravi, pri Borzi dela in pri zadrugah, ki nudijo denar po nizki obrestni meri. Hišice, sodobnim zahtevam odgovarjajoče, bi se odplačevale po amortizacijskem računu po 400—600 dinarjev mesečno, kar bi bilo še vedno cenejše kot sedanje najemnine v zasebnih stanovanjskih hišah, poleg tega bi si tem obročnim plačevanjem zadrugarji počasi, pa gotovo prisvajali svoj lastni dom. To veliko socialno nalogo, ki so si jo postavili mestni uslužbenci, morejo doseči le s pomočjo mestne občine, katero je zadruga naprosila za sodelovanje v obliki jamstva, ki bi ga naj mestna občina dala zadrugi za najem posojila v višini okoli treh milijonov dinarjev, za kar bi zadruga predložila vsako možno jamstvo, to je delež in hipoteko do popolnega plačila. Posojila bi zadruga skrbela po najboljših pogojih, predložila bi pred pričetkom gradnje v odobritev vse načrte in odplačilni načrt hišic, ki bi bile že po svojem gradbenem računu zanesljivo kritje vrednosti, vselej vnovčljive vnaprej. Vse posle upravljanja in nadziranja hiš ter stanovalcev bi Izvrševala zadruga sama tako, da mestna občina ne bi imela nikoli stroškov za administrativno poslovanje, kakor se je to povsem nepredvideno dogodilo pri delavski koloniji. Mariborska mestna občina Je že neštetokrat pokazala velik smisel za socialne akcije. Ker je stanovanjska akcija mestnih uslužbencev eminent-nega socialnega pomena, pričakujejo, da jih bo mestna občina pri njihovem prizadevanju podprla, kar bc tudi vsa javnost pozdravila, saj bi se s to akcijo poživila mariborska gradbena delavnost ln ker bodo najemnine odnosno obročna odplačila teh hišic najboljši in najpravičnejši regulator cen stanovanjem v mestu Kaj pravi športni svet? PRIHODNJA OLIMPIADA NE BO V TOKIU? V zadnjem času so severni narodi, zlasti Finc.i, Norvežani in Švedi dvignili mnogo prahu zaradi olimpijskih iger, ki se imajo vršiti leta 1940 v Tokiju. Glavni vzrok je vojna na Daljnem vzhodu med Japonci kot prireditelji prihodnjih olimpijskih iger na eni ter med Kitajci na drugi strani. V naj- ■ novejšem času se je pa zvedelo, da so že na zadnjem kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v Kairu pritiskali na Japonce, da se odrečejo olimpijskim igram, da jih izvede kakšna druga država. Poleg tega sta pa tudi predsednik mednar. olimp. odbora Baillet-Latour in dr. Ritter von Halt proti Japonski. Grof Baillet-Latour je že v Kairu opozarjal, da Japonska ne bo mogla prirediti iger, če kmalu ne konča vojne s Kitajsko in je tudi pripomnil, da bi bilo za Japonsko bolje, če se spma odreče tej svetovni prireditvi. Kje bodo torej prihodnje olimpijske igre, če jih odvzamejo Japonski? Letna olimpiada bo na Finskem, zimska pa na Norveškem, ker sta obe državi pripravljeni iste prevzeti. O tej zadevi bo odločil izredni olimpijski kongres, ki bo 18. maja t. 1. in ki ima v glavnem ta namen, da prisili Japonsko, da odstopi kot prirediteljica. Stvar je postala sedaj zelo resna in vsi znaki kažejo, da Japonska ne bo doživela prihodnjih olimpijskih iger, pa naj pripoveduje o svojih rekordnih pripravah kolikor hoče. TRI ŽENSKE PANOGE VEC PRI OLIMPIJSKIH IGRAH Lalikoatletska tekmovanja pri otimpij. igrah bodo obogatela za tri discipline. Na zadnjem olimpijskem kongresu so namreč določil^, da se še tek na 200 m, skok v daljavo in suvanje krogle prevzame v ženski program. Odslej bodo dekleta tekmovala v naslednjih devetih disciplinah: 100 m, 200 m, 80 m zapreke, skok v višino, skok v daljavo, krogla, disk, kopje in 4 X100 m. Vse te discipline se bodo izvedle že na evropskem prvenstvu, ki bo meseca septembra L L na Dunaju. NEMŠKI TELOVADCI PROTI KROGOM NA' MESTU Kakor znano, so nemški telovadci gojili vse dotlej, dokler niso stopili v mednarodno areno, telovadbo na krogih samo v guganju. Prvikrat so Nemci tekmovali na mednarodnih tekmah 1. 1934 v Budimpešti in tedaj so se morali hočeš nočeš sprijazniti tudi z vajami na mirno visečih krogih, ker so predpisi za mednarodne tekme pač taki. Temu so se morali vdati tembolj zato, ker je bila dve leti kasneje v Berlinu svetovna olimpiada, kjer so bile vaje na krogih zopet na mestu. Sedaj pa se zopet oglašajo Nemci proti telovadbi na mirnih krogih, češ da postanejo telovadci od takih vaj trdi, kar se že opaža pri nekaterih njihovih telovadcih V isti sapi pa zatrjujejo, da je nemška telovadba na mirnih krogih že na taki stopnji, da komaj zaostaja za češko, ker so bili leta 1936 na olimpiadi na drugem mestn (na krogih namreč), takoj za svetovnim prvakom Češkoslovaško, ki je — po nemških poročilih — na drugih orodjih slabo odrezala, ker so n jihovi telovadci trd L Obenem se pa jezijo nemški telovadci čez obvezno vajo na krogih za praške tekme, ki je podobna poljubni vaji Čeha Hudeca, ki je bil prvi na tem orodju na berlinski olimpiadi. Glede vaj na krogih smo mi tegale mnenja: Na krogih v guganju ne moremo nikdar pokazati onih sposobnosti, ki jih zahtevajo vaje na mestu. O kakšnih razovkah, razporah, vzmikih, nauporih in vzlekih v stojo v guganju ni govora. In to so ravno gibi, ki napravijo vajo na krogih vrhunsko. Res je. da so va]e v guganju za gledalca včasih zanimivejše in da zahtevajo od telovadca nekoliko več poguma, toda to je tudi vse. Dandanes, ko imamo že tudi na drogu in bradlji sam koleb, je prav, da pridejo zraven še krogi na mestu, kjer izvaja telovadec kak tezen gib, da si pridobi vsaj toliko moči. kolikor jo nujno potrebuje. Sicer pa tudi vaja na krogih na mestu lahko obstoji iz samega koleba, ki sicer ni tako čist kakor na drogu, a spreten telovadec jo bo znal tudi iz samega koloba napraviti vrhunsko. — Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vzemite z.fntraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicet. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Slovan. Zaradi prvenstvene tekme s Herme-ftom pozivam vse jnniorjo, naj bodo najkasneje ob 13.4-5 na lfrriSčn He.rmepa. Oprtano naj prinese vsnk s seboj. — Načelnik. ZFO Zasavsko okrožje ZFO v Ljubljani pripravlja telovadno akademijo, ki bo na belo nedeljo ob 8 zvečer v banovinskem vzgajališču na Selu. Občinstvo že sedaj opozarjamo, da bo poleg orodne telovadbe tudi nekaj zanimivih do sedaj še ne izvajanih točk kot "Fantje na vasi«, »Ob tabornem ognju«, »V tem znamenju boš zmagal«, in druge, ki bodo prav gotovo zadovoljile glcdalcc Ker so bile ua vseh dosedanjih akademijah vstopnice popolnoma razprodane, vabimo občinstvo, da si jih nabavi že v predprodaji pri fanto\skih odsekih zasavskega okrožja. Dvorana jc majhna, spored bogat! Bog živi! K V £ T V n Ji Razstava italijanskega portreta v Belgradu Alcssandro Loughi: Beneški admiral. Kakor znano, je italijansko ministrstvo za narodno kulturo v sporazumu z ministrstvom prosvete in zunanjih zadev organiziralo v Belgradu veličastno, reprezentativno in edinstveno razstavo italijanskega portreta, kakor se je pokazal v razvoju tisočih let. Razstava stoji pod vrhovnim pokroviteljstvom princa Pavla, pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministra groia Ciana, ministra narodnega zdravja prof. Giuseppe Botaia in ministra narodne kulture Dina Allierija, kakor tudi jugoslovanskih ministrov: predsednika dr. Stojadinoviča, ministrov dr. Spaha in prof. D. Magaraševiča. O razstav; piše generalni komisar predsednik minister Volpi, da jo je zamislil minister Ciano, hoteč izpolniti željo princa Pavla, »izvrstnega pozinavalca italijanske umetnosti«:; uredil pa jo je najboljši aranžer velikih italijanskih svetovnih razstav Nino Barbantini. Razstava ima namen prikazati italijansko por-tretno umetnost na 120 portretih največjih umetnikov, predstavijajočih znamenite ljudi v 2000 letnem razvoju od Avgusta do Mussolinija. To se pravi: »dati hoče merilo veličine Italije Giov. Batt. Tiepolo: Beneški prokurator. v njeni tradiciji, njeni misli, njeni noši ter v vseh slavnih etapah njene poti.< Glavni aranžer Nino Parbantini pa je v otvoritvenem katalogu navedel smernice, ki so ga vodile pri sestavi razstave, ter še posebej, zakaj se je odločil za razstavo portreta. Da namreč poda pregled vsega umetniškega razvoja v delih največjih mojstrov (vsak umetnik ima po eno delo. le Rafael in Tizian imata po tri!), obenem pa da pride do veljave tudi Italija, domovina Cezarja, Avgusta, velikih papežev itd., itd. do Emanuela II. in Mussolinija, ki edina predstavljata XX. vek. Tako hoče s to razstavo »predočiti sintezo duhovne zgodovine Italije in njeno usodo.« Razstava predstavlja edinstveno evropsko senzacijo, vredno, da si jo ogleda vsak. kajti kaj podobnega dozdaj ni niti Italija še nudila svojim turistom S tako prireditvijo je hotela Italija poudariti prijateljstvo, ki se je sklenilo med obema državama. Hoteli bi o razstavi poročati obširneje, toda za danes naj zadostuje bežna impresija z razstave ki nt,j našim ljubiteljem umetnosti vsaj hipno razodene bogastvo in vrednoto te italijanske umetnosti. Belgrad, v začetku aprila lO^S Da bi človek mogel razumeti in oceniti vse bogastvo in kulturne vrednote te razstave se mora v mislih povrniti nazaj v tOO-letja. Človeka prevzame čuden občutek. Zmeden je, srečen, zadovoljen. Potem se izvije iz duše vzdih žalosti:... Impresiven je dekor. 20 dvoran je prevlečenih z žametom v nijansah, ki najbolj odgovarja slikam. Vse zaradi tega da bi lepota barv prišla čimbolj do izraza. Zares moramo biti hvaležni predvsem Nj. kralj Visočanstvu Knezu Namestniku Pavlu in italijanskemu zunanjemu ministru Ekscelenci g. Cianu in vsem ostalim merodajnim činiteljem, ki so omogočili to razstavo. Razstava sama je nekaj velikega, močnega, vzvišenega, nekaj, kar Balkan in tudi Srednja Evropa še nista videla. Tu so zbrana reinek-deia umetnikov, italijanskega genija. Vsa veličina enega naroda v duhovnem smislu. . Razstavljenih je nad 100 del. Dvatisočletna zgodovina, veličina civilizacije. Sami portreti. In dobro je tako. Razstava italijanskega portreta skozi stoletja Priliko imamo spoznati veličino slikarjev in kiparjev od Augusta do danes. 20 stoletij. In še nekaj. Italijanska umetnost si je znala ohraniti svojo karakteristiko in lastno fizionomijo do danes. Če bodo naši mladi pravilno tolmačili to umetnost, smemo reči, da se da iz nje povzeti marsikaj lepega, •velikega in dostojnega. Velikega in kapitalnega. Italijansko umetnost tvorijo imena velikih ljudi. Želo pestra družina. Ne moremo govoriti ob tej priliki o posameznih slikah. Analizirale so jih že svetovne kiipacitete ter o njihovih kvalitetah napisale cele skladovnice knjig. Tudi ne bi bilo lepo potegniti gledalca iz — predslikc Ticijana k sliki, recimo Pollaiuola. Vsi imajo svojo lepoto in moč. Nikakor ne primerjajmo kompozicije Jncoba Tintoretta z ono Bassane ali Bellinia Tudi ne Michelangelovega Bruta z Bcrninije-vim Fruccsco I d'Estc. Nasprotja, povsod nasprotja, a vse remek dela. Na razstavi ne vidimo srednjeveških del. Italijanska umetnost je tja do renesanse bila izključno monumentalna. In še nekoga ni — Leonarda da Vinci. Toda na ozadjih portretov vojvode in vojvodinje Urbinske imamo vso čarobnost poljan, neba in voda Ali se človku ne vrača želja po svežih divnih, čarih »Spomladi«, ob pogledu na Iiulinno Medicia od San-dra Boticellia? Tudi Mantegna s svojim malim Portretom oživlja spomin na svoja dela pri ustinjakih v Padovi. Močna razstava je to. Človek strmi pred razstavljenimi deli Vsaka slika, sličica in kip ima svojo zgodovino, dragocenost, vsaka veliko ime. Ponavljam: Mi starejši smo srečni, da nam je dano gledati vso to veličino in lepoto božjo, dolžnost mlajših pa je, da v svojo dušo prenesejo vse, kur bi jim moglo koristiti. Ta razstava pa tudi jasno dokazuje, da bo »moderni« portret moral znova zajeti v klasiko. Škoda le. da se te razstave slovenska javnost ne bo mogla ogledati tako številno, kakor bi bilo želeti, čeprav je zanjo dovoljena precejšnja ugodnost na železnicah. R D., akademski slikar. Mi pa bi se ob tej priliki pridružili željam in zahtevam jugoslovanskih umetnikov, ki so jih poudarili na zadnjem skupnem zborovanju v Ljubljani, namreč, da bi se ta razstava, kakor tudi vse bodoče reprezentativne razstave iz inozemstva, preselila iz Belgrada tudi v druga naša narodna centra, z željo torej, da bi razstavo na kak način prestavili tudi v Ljubljano, ter tako nudili Slovencem priliko, da se kar najbolj seznanijo z visoko italijansko umetnostno kulturo. To bi bilo največje dejanje za vzajemno spoznavanje in najlepša pot k medsebojni ljubezni, kajti umetnost je tisti svet, ki največ združuje ljudi, kajti v Lepem in Dobrem so srca najčistejša in ljubezen najmočnejša. Slovaki v Jugoslaviji Nobena pokrajina naše države ni narodnostno tako pisana kakor Bačka. Že v Sremu se začne narodnostna barvitost, vendar ko prestopimo na levi breg Donave, se stopnjuje skoraj v nepomir-ljiv razseg. Ne samo, da so prebivalci sosednjih občin in va6i razne narodnosti, ter običajno tudi razne vere, isto se ponavlja neštetokrat v vasi 6ami. Imamo razen Srbov Nemce, Madžare, Romune, Rusine in Slovake. Vsa ta narodnostna pisanost in pestrost je zaradi tega, ker je bila Bačka ponovno naseljena v osemnajstem stoletju, ko je Avstrija premaknila turško mejo na Savo in Donavo. Slovaki so kolonizirali v glavnem pas vzdolž Donave od stare Pazove do Bača odnosno Som-bora in prečni pas ob Tisi, ki je segel vse v Banat in današnjo Romunijo. Izven tega osrednjega pasu imamo raziresene slovaške naselbine šc po Sremu, v Podravini in najseverneiše pod Subotico. Slovaška kolonizacija Bačkc ie trajala kakih šestdeset let od leta 1740. do 1800. Njihova največja občina je Bački Petrovec, kjer jih biva okrog 8000. Zato je bil Petrovec izbran za sedež vseh slovaških kulturnih ustanov. V mestu Stari Pazovi tvorijo Slovaki dobršno polovico. Vseh Slovakov ie v naši državi šestdeset tisoč. Bačko so kolonizirali v pretežni večini Slovaki iz Tatranskcga predgorja iz okolice Turčianskega sv. Martina in Liptova in to protestanti, ki so se hoteli izogniti s tem pritisku oblasti, da menjajo vero. Njihova selitev ima sličnosti s selitvijo sol-nograiskih protestantov v Prtisijo. Odšli 60 iz stare domovine »gornje zemlje« v »dolnjo zemljo« s Tra-noscijem, svojim molitvenikom v roki, pod vodstvom svojih pastorjev. Nove vasi so postavili v krogu okrog svojih molivnic Tu so slišali besedo božjo v domačem jeziku, tu so ustanovili za svoje otroke cerkvene Sole, ki so iih branile pred potui-čenjem. Nekatere predele so naselili Slovaki katoliki. Toda za njimi so ostali le borni ostanki. Cerkev jih ni branila in bili so potujčeni. Leto 1848 je prineslo močan pokret za odcep madžarskih zemlja od Avstrije. Vojvodinski Slovaki se mu ni6o pridružili, čeprav jih je vabil v njihovi besedi sam njihov rojak Kosuth, vodja upora. Kakor njihovi sosedje Srbi so verovali v obljube dunajske vlade, ki jih je po pogodbi z Madžari pustila na cedilu. Kljub silni madžarizaciji, ki so jo 'vodili državni uradniki, občinski notarji (to so za-jstopniki politične oblasti pri občinah) in madžaro-rii, v prvi vrsti Židje, se je začelo med vojvodinskimi Slovaki narodno politično življenje, ki so ga vodili učitelji njihovih cerkvenih šol in župniki, ki so večinoma prihajali iz gornjih krajev. Nastopali so skupaj z vojvodinskimi Srbi, navduševali se za ideale panslavizma in dosegli v prvem desetletju XX. stoletja viden političen uspeh, ko je bil izbran v novosadskem volivnem okrožju proti vladnemu kandidatu današnji ministrski predsednik češkoslovaške republike dr. M. Hodža. V početku svetovne vojne so internirale oblasti vse vidnejše kulturne in politične slovaške delavce v pelrovara-dinski trdnjavi. Tedaj jc bila beseda »panslav« smrtno nevarna psovka. Možje vojaki pa so bežali na Ironti in pristopali v češkoslovaške dobrovolj-ske legije, ki jih je organiziral Slovak general Šte-fanik. Tako je prišlo leto 1919, z njim Jugoslavija in Slovaki so postali iz zatirane manjšine manjšina prijateljskega naroda. Nova država je dala Slovakom, ki so prišli na njen teritorij, vse kulturne ustanove od otroškega zabavišča do gimnazije, ki so jim potrebne za kulturni razvoj v okviru narodne samobitnosti. Njihova narodna država pa jih podpira tako moralno kakor tudi materialno pri vseh njihovih težnjah. Zato je razumljivo, da je v letih po osvobojenju močno oživelo društveno življenje. Najvažnejša kulturna ustanova iz te dobe je vsekakor »Slovaška Matica« (Slovenska Matica), ki skuša širiti pro-sveto in narodno zavest med slovaško manjšino tako s predavanji, kakor tudi 6 knjigo. V ta namen ima v Petrovcu svojo knjižnico in tiskarno, kjer izhaja poleg informativnega tednika »Narodna jed-nota« iiterarni mesečnik »Naš život«. Razen tega izda letno koledar in manjše periodične publikacije. Zadnje čase je začela posvečati večjo skrb diletantskemu odru in je začela prirejati v ta namen tekmovalna gostovanja posameznih podeželskih odrov. V avgustu vsakega leta pa prireja v zvezi s svojim občnim zborom dvodnevne narodne 6lavnosti. Tedaj se zbere v Petrovcu vsa slovaška inteligenca, ki živi raztresena po slovaških občinah. Pri narodnih slavnostih so spoznavajo med sabo in z gosti, ki pridejo vsako leto na obisk iz stare domovine. Zato ni čudno, ako se ob tej priliki spletejo tudi razne srčne vezi, ki najdejo včasih odmeva celo v inozemskih časnikih. Poleg »Slovenske Matice«, ki jc skupna vsem jugoslovanskim Slovakom, so vsa ostala kulturna društva le lokalnega pomena, ker ne presega njihov delokrog meja domače občine. Toda kljub ugodnemu kulturno političnemu položaju je slovaška manjšina zapisana poginu. Temu je vzrok odseljevanje v mesto, kjer zgube Slovaki v najkrajšem času svojo samobitnost. Že danes je Belgrad tako poln slovaških služkinj, da je postal njihov lik stalna karakteristika služkinje, kakor je bila v predvojnem Berlinu karakteristika služkinje k otrokom dekle iz lužiškega Blata (Spreevvalda). Za dekleti, ki se iz mesta ne vračajo, pa gredo tudi fantje, posebno odkar jim je Amerika zaprta, ter se izgube v izenačujoči družbi tovarniških delavcev. Sam odliv v mesto pa ne bi škodoval, ako bi bil prirastek po rojstvih visok. Vendar ne le med izobraženci, tudi med kmeti se širi sistem dveh otrok. Izjemo tvorijo le člani nekaterih protestantskih sekt. Tretje, kar vzbuja bojazen v življenjsko sposobnost slovaške manjšine, je izredno nizek obisk slovaške gimazije v Petrovcu. Tu je vpisanih vsega 250 učencev, med njimi ena petina neslovakov. Ker je to edina popolna slovaška gimnazija, dokazuje 3"/ooo obiska proti 17°/00o v državi malo' zanimanja in razumevanja za veliko kulturno važnost, ki jo ima šola za narod. Mnenja sem, da je narodnostna letargija, ki je spopadla slovaško manjšino, posledica prevelikega boja, ki ga je borila skozi desetletja za 6voje narodne ideale teT pretrde borbe za obstanek, ki je nastala po velikem gospodarskem udaru 1. 1929., ko so bila uničena največja gospodarstva zaradi katastrofalnega padca hmeljevih cen. Šele, ko se bodo slovaški kmetje opomogli od tega udarca, moremo pričakovati obnovo njihovega zanimanja za narodno kulturno življenje. Kolikšen procent pa bo dotlej izginil med po jeziku in značaju sorodnimi jim Srbi, pa ne vemo. Šestdeset tisoč Slovakov je v Jugoslaviji. Leta 1940 bodo praznovali dvestoletnico, kar so 6c naselili po teh krajih. Pa so v svojem boju za obstanek pozabili, da si postavijo smernice življenja v svobodi. Zato tvorijo manjšinski paradoks: narodnostna manjšina, ki izumira zato, ker ni ovirana. Pregelj Bogo. Nova liturgična knjižnica Kdor vsaj nekoliko pozna porast obnovitvenega j liturgičnega slovstva pri katoliških narodih v zadnjih desetletjih, mora priznati, da smo Slovenci v tem pogledu še precej zaostali. Navdušenje za liturgično obnovo verskega življenja, ki je skoraj v vseh katoliških narodih naravno tudi na književnem polju rodilo že lepe sadove, se mora v naših malenkostnih razmerah ubijati s komaj premagljivimi ovirami. Že dolgo dolgo časa nestrpno pričakujemo celoten slovenski misal za zasebno uporabo, knjigo, ki je in ostane najvažnejši vir za poglobitev liturgičnega molitvenega življenja vsakega posameznika in občestva. Dolgo smo morali čakati na samostojno liturgično glasilo, ki bi tako preprostega človeka, kakor tudi izobraženca smotrno uvajalo v umevanje liturgičnega življenja sv. Cerkve. Sedai smemo z veseljem ugotoviti dejstvo, da vrši važno funkcijo liturgičnega glasila »Božji vrelci«, ki izhajajo že tretje leto obenem z nabožnim mesečnikom »Kraljestvo božje« in se naročajo pri Tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška c. 5. Za izvedbo in poglobitev liturgične obnove pa potrebujemo poleg priročnih ljudskih izdanj važnejših liturgičnih tekstov in samostojnega liturgičnega glasila tudi primernih priročnikov, ki bi sistematično, temeljito in poljudno obravnavali širše komplekse vprašanj iz liturgičnega življenja sv. Cerkve. To važno in lepo nalogo si je zastavila knjižna zbirka »Liturgična knjižnica: Živimo s cerkvijo«, ki jo je začel izdajali cister-cijanski samostan v Stični. Pred kratkim je prišla na knjižni trg prva knjiga Liturgične knjižnice. Knjiga nosi naslov: »Leto božjih skrivnosti«. Napisal jo je urednik »Božjih vrelcev« p. Metod Turnšek, cistercijan v Stični. Knjiga obsega 182 strani v formatu 14X21 cm in je zelo lepo opremljena. Knjigo krase številne izvirne slike akademi-čarke umetn. akademije Sonje Vončinove in 20 prilog na posebno finem papirju. Cena knjige je za naše razmere izredno nizka, tako da si jo bo mogla nabaviti malone vsaka slovenska hiša. Mehko vezana stane knjiga samo 25 din, vezana v fino platno pa 30 din. Že v naslovu knjige ie izvirno in ločno izražena njena vsebina: »Leto božjih skrivnosti. Oris liturgičnega leta po misalu«. Pisatelju torej ne gre za tem, da bi podal vnanjo sliko svetih obredov, kakor se odigravajo v teku cerkvenega leta po naših svetiščih. Tudi mu ne gre za tem, da bi očrtal zgodovinski razvoj posameznih liturgičnih dob in praznikov. Njegov namen sega globlje in širše v življenje: orisati hoče smisel sv. časov in praznikov cerkvenega leta, kakor se izraža v mašni knjigi sv. cerkvc latinskega rimskega obreda (rimskem misalu). Očrtati hoče večnostno vsebino liturgičnega leta in njegov pomen za vsakdanje življenje posameznika ter družinskega in farnega občestva. Pokazati hoče, kako sv. Cerkev v teku liturgičnega leta poživlja božje skrivnosti, odrešilne skrivnosti Kristusove in svoje, skrivnosti božjega življenja v udih skrivnostnega telesa Kristusovega — sv. Cerkve. Delo ima pri vsej globini odlično praktičen namen: »dajati hoče pobudo, da bi se vsi verniki čim dejavneje udeleževali sv. skrivnosti našega zveličanja in bi čim obilneje zajemali naše bistvo poduhovljajočc zveličavne sadove«. Zato poleg splošnih navodil, kako graditi Katoliško akcijo iz virov in vrednot liturgičnega leta, skuša tudi pri V6akem važnejšem obdobju liturgičnega leta podati podrobna navodila za našo po-božnost, za poglobitev verskega življenja na osnovi in v duhu cerkvenega bogoslužja. Priznati je treba, da je pisatelj nalogo, ki si jo je zastavil, rešil zelo lepo. Vsaka stran priča, da je avtor poleg resnega proučevanja zadevnega strokovnega slovstva sv. skrivnosti liturgičnega leta ob materinski roki sv. Cerkve tudi sam globoko doživljal. Ta okolnost nam tudi razloži tisto Rrcpričevalnost in toploto izraza, ki prevevata vso knjigo. Čisto naravno je, da odlikuje tudi praktična navodila za nabožno življenje plemenita umerjenost in širokosrčnost. Tudi v jezikovnem in slovstvenem pogledu jc knjiga zelo posrečeno in skrbno delo. Bogastvo knjige je mogoče nekoliko zaslutiti že iz pregleda vsebine. Uvodno poglavje, ki nosi naslov: O bistvu in pomenu liturgičnega leta (str. 15—251. v glavnih potezah riše najprvo izvor in osnovne črte liturgičnega leta — Gospodovo daritev in nje zvezo s skrivnostmi našega odrešenja, potem podaje očrt zgradbe cerkvenega leta v naši sedanji latinski rimski liturgiji in končno kratko prikaže pomen liturgije za Katoliško akcijo. Obravnavanje dob, nedelj in praznikov liturgičnega leta je razdelil pisatelj v štiri glavne dele. V prvem delu govori o božičnem liturgičnem krogu (str. 29—64), v drugem delu, ki je pač največji, o velikonočnem liturgičnem krogu (str. 67—115), v tretjem o nedeljah po binkoštih (str. 119—130), v četrtem delu pa obdeluje važnejše praznike svetnikov (str. 133—174). Ob koncu dodaja pisatelj seznam nekaj važnejših spisov o liturgičnem letu (str. 175—176). V božičnem liturgičnem krogu je posebej poudarjenih troje obdobij: advent, božična skrivnost in razglašenje Gospodovo. Vmes so obdelane vse nedelje in ostali važnejši prazniki božične dobe. Velikonočni krog se po vsebini svojih skrivnosti naravno deli v predpostni čas, postni čas, čas Gospodovega trpljenja, veliko noč in dneve Gospodovega poveličanja, binkošti obenem s tremi prazniki: presv. Trojice, presv. Rešnjega Telesa in presv. Srca Jezusovega. Za vsako teh važnejših obdobij in skrivnosti daje pisatelj podrobnejša praktična navodila za bogo-ljubno življenje tako farnega in družinskega občestva, kakor tudi vsakega posameznika. Nedelje po binkoštih deli pisatelj po notranji zvezi v tri skupine: prvih šest nedelj, ki nam slikajo Kristusovo ljubezen do nas, povzame v I. skupino; nedelje od sedme do petnajste, ki nam kažejo našo življenjsko krščansko nalogo, poveže v II. skupino; nedelje od petnajste dalje, ki obračajo naš pogled na Kristusov prihod na sodni dan, spaja v III. skupino. Vsaki nedelji kratko posnema vodilno misel, v glavnem po evangeliju, katero potem ponazarja in pojasnjuje z ostalimi teksti masnega obrazca. Izmed svetniških praznikov cerkvenega leta obdeluje pisatelj poleg praznikov božičnega liturgičnega kroga posebej: brezmadežno spočetje blažene Device Marije, praznik sv. Jožefa (19. marca), praznik Marijinega oznanjenja, rojstvo sv. Janeza Krstnika, obiskovanje blažene Device Marije, sv. Petra in Pavla, spomin sv. Pavla, sv. brala Cirila in Metoda, Marijino vnebovzetje, praznik Marijinega rojstva, povišanje sv. Križa, Marijo sedem žalosti, sv. nadangela Mihaela, praznik sv. angelov varuhov, Kraljico presv. rožnega venca, Kristusa Kralja, Vse svete, Verne duše in praznik posvečenja cerkve. Iz tega kralkega in suhega pregleda jc komaj razvidno, kako zanimiva in pestra je vsebina knjige kljub vsej njeni strnjenosti. Strogo stvarnost pisateljevega izvajanja, katero nekateri lepi fotografski posnetki iz Svete dežele in Večnega mesta še podčrtavajo, jako blagodejno omiljujejo ljubke, vsebinski zelo globoke vinjete, ki mestoma baš s svojo preprostostjo mo-trivca vprav silijo k razmišljanju in gledanju bistvene vsebine. Prelesten čar za umetniški tudi najbolj razvajeno oko pa dajejo knjigi prelepe slike malone vseh najvažnejših skrivnosti Gospodovega življenja izpod čopiča velikih ruskih cerkvenih umetnikov Vasnecova, Nesterova, Svedomskega, iz katerih diha tako globoko versko nabožno doživetje, da mora vsakogar, kdor se le nekoliko vanje poglobi, prevzeti do dna. Če skušamo ob sklepu knjigo »Leto božjih skrivnosti« na osnovi njene vsebinske in oblikovne vrednosti oceniti po njenem pomenu za naše liturgično gibanje, smemo mirno reči, da je s to knjigo naše liturgično gibanje, ali pravilneje — delo za liturgično obnovo verskega nabožnega življenja v našem narodu, stopilo v novo razvojno stopnjo in da smo se z njo na področju liturgičnega slovstva za velik korak približali ostalim katoliškim narodom. Dr. p. Tomaž Kurent. V knjižnih zbirkah Jugoslovanske knjigarne izidejo za tekoče poslovno leto sledeče knjige; V Leposlovni knjižnici nadaljevanje Župančičevega prevoda Dikensovcgu svetovnega romana »David Coopcrfield« (III. zv.) ter Pregljev prevod 11 u n <1 e I M a / z e 11 i j c v »Jcse in Marin< (II zv.) V Ljudski knjižnici pa Bevkov prevod prvega bolgarskega modernega pisatelja Iv. Vazova dvodelni roman »Pod jarmom«. V zbirki Domačih pisateljev pa končni (lil. zv.) E r j u v č c \ i h Domačih in tujih živali v podobah pori uredništvom prof. dr. A. S 1 o d n j a k u. V Mladinski knjižnici pa dve knjigi pravljic Nemca 11 a u f f a v prevodu ravnatelja j. Osa no. V K o z m o s u pa Naravoznanstvo in borbn za svetovni nazor, ki ga je spisal mladi prof. dr. A d 1 e š i č. Obenem naznanjamo, dn je v tisku knjiffa prof. Grvica o Slovenskem knezu Koclju, ki bo izšla obenem v več izdajah. MLADI SLOVENEC Najlepša cvetna nedelja Tisto leto je pomlad zelo zgodaj prišla v deželo. Starka zima je odkrevsala v svoj daljni grad in toplo sonce je pobožalo gričke, da so že sredi marca zazeleneli in zacveteli. Tudi Tončka je bila zgodnje pomladi vesela, čeprav ni skakljala po pisanih tratah za svojo zabavo, ampak je nabirala cvetlice, da jih je prodajala v mestu in s tem zaslužila nekaj dinarčkov. Vsako opoldne, ko je prihitela iz šole, je vzela košarico v roke in stekla na bližnji griček. Tam je nabirala teloh, in zvečer, ko so se ljudje vračali na svoje domove, se je stiskala k zidu mestne ulice in klicala: »Dajte, kupite cvetlice 1 Samo pol dinarčka šopek!« Nekaterim, ki so hodili mimo nje, se je milo storilo pri srcu ob pogledu na revno, drobno deklico. Saj je bil njen obrazek tako bled in njene oči tako žalostne. Večeri so bili hladni, ona pa je bila oblečena v tenko oblekco. Kar trepetala je od mraza. A tistih, ki se jim je uboga deklica zasmilila, je bilo tako malo, da bi jih lahko pre-štel na prste. Drugi se niti zmenili niso zanjo. Malomarno so jo ošicili z očmi, a tudi takšni so bili med njimi, ki so se jezno zadrli nad njo: »Nadloga beraška, pusti nas pri miru!« Tudi otroci mestnih staršev so hodili mimo nje. Bili so oblečeni v tople gosposke obleke. Radovedno so upirali svoje oči vanjo, a nikomur se ni zganilo srce v toplem sočutju, da bi potegnil mater za rokav in jo zaprosil, naj podari ubogi deklici drobep novec. Pač niso vedeii, kako hudo je, če je otrok lačen in če nima dobre matere, ki bi lepo skrbela zanj. Tončka si je včasih naskrivaj obrisala grenko solzo in vsa potrta sklonila glavo. Posebno takrat, ko je zaman ponujala cvetlice mimoidočim in čakala, da ji kdo stisne dinarček v premrlo dlan. Včasih je z nabranimi cvetlicami hodila od hiše do hiše, a marsikje so ji pred nosom zaprli vrata in jo napodili z neprijaznimi besedami. Bližala se je cvetna nedelja. A ravno v teh dneh je Tončka prodala najmanj cvetlic. Ko je videla, da je ves njen trud zaman, ji je šinila v glavo druga misel. Stopila je v bližnjo trgovino, kjer so prodajali papir in druge reči za pisarno in šolo. Pohlevno je prosila trgovca, naj ji proda nekaj velikonočnih razglednic za znižano ceno. Ko je trgovec videl, da ima deklica nekaj drobiža v rokah, jo je prijazno pogledal in preštel denar. Nato je položil pred Tončko nekaj razglednic, denar pa si je pridržal. Tončka je vsa vesela stekla s kupljenimi razglednicami iz trgovine. Ko je tako hitela po ulici, je zagledala v neki izložbi lepo rdečo oblekco. Dolgo si jo je ogledovala in v njenem srce se je zbudila goreča želja, da bi si z izkupičkom od prodanih razglednic kupila oblekco za cvetno nedeljo Vsa zamaknjena je nekaj časa stala tam in se v duhu že videla, kako koraka z drugimi deklicami v cerkev. Potem pa je hitro 6tekla dalje in hodila od praga do praga z nakup-ljenimi razglednicami. Tokrat je imela srečo. Ko se je spustil večerni mrak na zemljo, je prodala vse razglednice in v njenem žepu je žvenkljalo pet dinarjev. Naslednjega dne je Tončka spet nakupila nekaj razglednic od prijaznega trgovca. Sreča je tudi ta dan ni zapustila. Že je na tihem upala, da si bo čez nekaj dni z izkupičkom od prodanih razglednic lahko kupila zaželeno oblekco. Tretjega dne pa je bilo tako slabo vreme, da je morala ostati doma. Kar na jok ji je šlo, ko je pomislila, da si oblekce ne bo mogla kupiti. Četrtega dne je spet pohitela pred izložbo, da bi si napasla oči na lepi oblekci. A glej — oblekce ni bilo več v izložbi! Vsa žalostna je Tončka krenila dalje in tako je bila raztresena in zamišljena, da ni slišala avtomobila, ki je nenadoma pridrvel izza ovinka. Zadel se je vanjo in jo podrl na tla. Razglednice so ji padle iz rok in ko je vstala, je z grozo videla, da so čez in čez umazane in mokre. Zakrila si je obrazek z dlanmi in zajokala na glas: >Joj, moje razglednice! Zdaj si ne bom mogla kupiti nove obleke za veliko noč!« Ljudje so se začeli zbirati okoli nje. Nekateri so se glasno smejali, ko so videli solze v njenih očeh in raztresene razglednice po tleh. Tedaj je prišla mimo neka gospa. Ko je izvedela, kaj se je ubogi deklici zgodilo, se ji je zasmilila v dno srca. Sočutno jo je prijela za roko in jo povabila s seboj. Odvedla jo je v toplo zakurjeno sobo. Posadila io je na mehak stol in ji rekla, naj malo počaka. Tončko je bilo na vso moč sram, ko je videla, da je z blatnimi čevlji pomazala lepo očiščeni pod. Gospa pa se je kmalu vrnila s pisanim zavitkom pod pazduho. Odvila ga je in Tončka je kar poskočila od radosti, ko je zagledala pred seboj tisto lepo, rdečo oblekco, ki si jo je tako zaželela za veliko noč. Gospa ji je ukazala, naj se preobleče. Tončki tega ni bilo treba dvakrat reči. V hipu je vrgla umazano, raztrgano oblekco raz sebe in ko je tičala v novi oblekci, je hvaležno poljubila dobri gospe roko. »Tako, zdaj pa pride na vrsto želodček!« je rekla gospa in se veselo zasmejala. Posadila je Tončko za mizo in postavila pred njo poln krožnik dobrih jedi, kakršnih Tončka še nikoli v svojem življenju ni okusila. Preden se je poslovila od prijazne gospe, ji je še enkrat gorko stisnila roko, se ji zahvalila iz dna srca in šepnila: »Oh, gospa, kako ste dobri z menoj!« »No, ali bi še kaj rada?« jo je vprašala gospa in jo pobožala po laseh »Samo nekaj si še želim,« je po dolgem premišljevanju odgovorila Tončka in proseče uprla vanjo svoje oči. »No, kaj pa?« je vprašala gospa in se nasmehnila. »Tako rada bi šla na cvetno nedeljo z vami v cerkev!« je rekla Tončka in se hrepeneče pri-vila k njej. »Ce nimaš večje želje, to ti pa že lahko izpolnim,« je odgovorila gospa in se še enkrat prisrčno nasmehljala Tista cvetna nedelja je bila za Tončko najlepši dan v njenem življenju. Še danes, ko je že velika, se živo spominja tistega dne in njeno srce je polno gorke hvaležnosti. Njena dobrotnica je medtem že zdavna) zapustila ta svet. Tončka pa vsako nedeljo obišče njen grob in položi nanj šopek svežih rož. Marjeike — Mariiine cvetke V borni koči NazaTeta Jezušček je rastel mali-Kot studenčka val po skali tekla so mu mlada leta. Reven sin tesarja bil je. On, ki je vladr nebesom, se igral je z drobim lesom: hiše pisane gradil je, deščice je skupaj zlagal, dela) križa je podobo, moiebroval je z vso re6nobo in Mariji je pomagal. Ljubil je vesele ptičke in oko njegovo božje božalo cvetove rož je, z roko je gladil grmičke. Ljubil drobne je cvetove in objemal jih je nežno; rože pa so 6e hvaležno vile krog roke njegove. Neko noč je slana pala, rože vse mu pomorila, pa se je razžalostila mu sočutna duša mala. Božjo Mater je zaprosil; »Daj papirja mi in škarje!« In v očeh vzplamtel mu žar je: »Novih rož bom krog natrosili« Brž Marija mu ustrežej tiho zraven njega seda, pazno mu v ročiče gleda, Jezušček pa striže, reže. »Glej, o Mati, nove cvetkel« radost z lica mu zašije. »Dal Ime jim bom Marije — naj poslej bodo marjetke. To eo tvoje rože, Matil« Jezus v prstek se ureže. Mati ranico obveže. »Pusti, pusti, ne vezatil Naj kar rdeča kri mi teče — saj so zdaj še lepše cvetke! Bele, glej, poprej marjetke, ob robovih zdaj so rdeče!« Še dandanes, ko posije sredi zime sonce zlato in ogreje pusto trato, drobne brž vzvetejo marije, mladim srcem zaželene, vsem kristjanom drage, mile, ker so sveto roso pile: z božjo so krvjo kropljene. Cvetna nedelja Vzpel Skrjanček se je v zrak, zletel je čez holmce dramit, kPcat iz noči zlato božje sonce. Sonce božje vstalo je, okence odprlo in s pogledom svetlim se v širni svet ozrlo. Hej, fantiči, zdaj pa brž butarice v roko) V parih odkerakajmo čez zeleno loko. V lami cerkvi že zvoni. S pesmijo donečo pojdimo po blagoslov in po mlado srečo! Gozdar in njegova dva psička 2. 3. Gospod gozdar Pihavnik ima dva psička naučena; na vsak ukaz pri priči prineseta mu zaželeno. Za šalo jima včasih zažene svoje rokavice in psička stečeta za njimi hitreje kakor gozdne ptice. A zadnjič sta inu jo zagodla: klobuk jima vrgel je, za njim sta psička odskakljala a kaj se, joj, zgodilo je?--- Najlepši pirhi za veliko noč Se je zadnjič oglasil pri meni ongavi Cenček, ki je poskočen kot kozliček in radoveden kot gozdni škrat Še dober dan mi ni utegnil reči, temveč jo kar koj začel izpraševati: »Kotičkov striček, ali ti kaj rad hrustaš pirhe?« »O, tisto pa. tisto!« sem navdušeno pokimal s sivo brado in že nastavil dlan, kajti sem bil na žive in mrtve prepričan, da mi bo stisnil kakšen prav lep in velik pirh v dlan. Saj je velika noč pred durmi in bi se torej kar spodobilo, da bi me Cenček že zdaj razveselil s kakšnim darilceni. Pa sem se moral obrisati pod nosom, kajti Cenček je takoj nato zamodroval: »Jaz pa pirhov ne maram I Sem se jih lani tak® najedel, da me še zdaj trebušček boli.« »Pa čemu me potem izprošuješ o teh rečeh?« sem se razjezil in si grozeče zavihal košate brke. »Zato, ker sem hotel izvedeti od tebe, kakšno mnenje imaš o pirhih,« je odgovoril Cenček in me tako bistro pogledal, da sem kar koj uganil, kam meri. »Aha, zdaj pa že vem, kaj hočeš reči,« sem zabrundal in se v zadregi počehljal za ušesi. »To hočeš reči, da pirhi niso najlepše velikonočno darilo in da je grdo, če se kdo velike noči samo zaradi pirhov veseli.« »Tako je!« je moško pritrdil Cenček. »To je tudi moj očka rekel On pravi, da je lepa knjiga stokrat več vredna kot pirh. Pirh pohrustaš in ga ni več. knjiga pa ostane, zato mi bo pa očka podaril za veliko noč namesto pirhov nekaj lepih knjig. Samo to ga še skrbi in mene seveda tudi, kakšne knjige bi mi izbral, kajti mačka v vreči noče kupiti.« »Ta je pa modra!« sem rekel in pristavil: »Še koj vidi, da je tvoj očka pameten mož.« »Seveda je,« je navdušeno pritrdil Cenček in hitro dodal. »Pa tudi ti si pameten mož, zato me je pa poslal k tebi. Tvoja beseda pri njem toliko velja, da hoče na vsak način slišati, kakšne knjige se tebi zdijo najbolj primerne.« »Ce nič drugega ne želi od mene ko to, mu pa že lahko ustrežem,« sem rekel in mogočno ukazal: »Vzemi v roke svinčnik in piši! Kar po vrsti ti bom naštel nekaj knjig, s katerimi boš imel res veliko veselje. Torej poslušaj! Tele knjige ti na vso moč priporočam: Mali i o r d , ki je tako zanimiva povest, da jo še stari navdušeno prebirajo, potem knjigo Bibi, življenje deklico. potem čudovito povest Mladost v džungli, potem Malo trojko, potem tri prelepe povesti od znamenitega pisatelja Svensso-na, in sicer: 1) Prigode malega Nonnija, 2) Nonni in 3) Mesto ob mor j u.« »Še katero?« je povprašal Cenček in oči so mu kar žarele od hrepenenja. »Počakaj no, da si malo oddahnem,« sem zabrundal in mogočno pihnil gost oblak dima iz preljube mi pipice. »Še vse polno lepih knjig ti lahko naštejem, če hočeš. Predvsem naj ti očka nikar ne pozabi kupiti knjigi B in i I in detektivi ter Pikico in Tončka! Jojmene, ko bi ti vedel, kako kratkočasni in lepi stal In če ima očka še kaj dinarčkov odveč, naj ti kupi tudi pravljico Najdonček Jokec, potem Ptička z dvema kljančkoma, potem knjigo, ki ima naslov Za židano voljo, potem Najmlajšega poročevalca, potem Krojaška v e s e 1 j a č k a, potem ...« »No, zdaj to pa že dovolj,« me je pfekinil Cenček, ki si je vestno zapisal naslov od vsake knjige. »Zdaj mi pa povej še kakšno lepo knjigo, ki bi bila primerna za mojega bratca. Veš, on hodi šele v prvi razred.« »Tudi za takšne malice je knjig dovolj na razpolago,« sem rekel in nisem bil prav nič v zadregi za naslove. »Naj mu očka kupi prelepo Slikanico ABC, potem pravljico Mali p o -denjček, potem Guliverjcva potovanja, Robinzona, potem pravljico Mizica, pogrni s e, potem povestico Vinko počasi, potem pa pravljico Mali palček in še Pravljični v r t e c, ki je izšel v treh zvezkih in je v vsakem nekaj tako lepih pravljic, da lepših ne bi mogel dobiti nikjer. In še nekaj si zapomni: vse te knjige so opremljene z lepimi slikami!« Cenček je hitro vtaknil papir z naslovi v žep in že hotel steči skozi duri. Pa se je spomnil še nečesa in skrbno povprašal: »Najvažnejše bi bil pa kmalu pozabil! Kje pa se vse te knjige dobijo?« »V trgovini z moko gotovo ne,« sem se pošalil in pristavil: »Pač pa v Jugoslovanski knjigarni.« Halo, otroci! Iztuhtajte kakšen prav smešen in zabaven konec za četrto sliko, ki jo bomo objavili prihodnjo nedeljo. Za najboljše rešitve razpisujemo Štiri knjižne nagrade. Rešitev — v vezani ali nevezani besedi {to je v prozi ali verzih), aošljite najpozneje do četrtka, 14 t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Stric Jože Naša mati jo imela šo polno bratov, tako da mi otroci vseh niti poznali nismo. Nekateri so namreč živeli daleč stran, dva celo v Ameriki, drugi pa so včasih prihajali na obisk. Teh obiskov smo bili mi otroci najbolj veseli. Kajti če je prišel ta ali oni stric, nas je najprej potrepljal jio glavah, potem pa je segel v žep in nam dal, kar je za nas prinesel s seboj. Pa kako dobro smo jih razločili. Stric Tone na primer, ki je bil advokat, se je strogo držal, ostro govoril, za nas se skoraj ni brigal, dal nam pa jo le kakšen majhen denar, s katerim si nismo vedeli nič pomagati, zraven pa je zmeraj po večkrat vpraševal: »Kako se reče?« in nas učil, da moramo reči: »Hvala!«, potem pa nas je napodil, češ, da ga vznemirjamo. Stric Viktor, ki je bil kaplan, je ponosno vstopil, nas pogledal od zgoraj navzdol, potem nam je napravil pridigo in nas s posebno slastjo vlekel za ušesa in za lase, dal pa ni nikoli nič. Dostikrat, če smo imeli čas. smo se razbežali, kadar smo zvedeli, da pride, in smo se skrivali, dokler ni spet odšel. To menda sploh ni stric, smo se pogovarjali, saj nas nima niti malo rad. Stric Matic, ki je bil uradnik, je vedno prišel s smejočimi se očmi, neprestano si je snemal z nosu naočnike, jih čistil in jih spet natikal nazaj, potem pa je dal za vino in postajal čim dalje bolj vesel, pripovedoval je zgodbe, da smo se vsi smejali, nazadnje pa je začel peti. Takrat smo bili vsi zbrani okrog njega. In ko nam je izročil denarja nam ni dal prej miru, dokler si nismo šli kupit slad-}.arii q to bil dober stric! Nairajsi pa smo Imeli strica Jožeta, ki je bil župnik. Bil je velik, šlrokopleč in imel tihe. dobrodušne oči. Kadar se jc prikazal izza voeala. je že zavpil z mogočnim glasom: »Otroci, sem!« Brž ko smo zaslišali njegov glas, smo jo ubrali od vseh koncev in krajev, ta s skednja, drugi iz hleva, tretji s ceste, Anica pa je zdrknila z materinega naročja in capljala po dvorišču, zraven pa vpila: »Stlic Jože, stlic Jože!« Stric Jože se je sklonil, razpel svoje mogočne roke ln nas pograbil in dvignil, se smejal in govoril: »Zrastli ste, zrastli, slovenski fantje!« Potem nas je odložil in še popesto-al Anico, mi pa smo hrepeneče strmeli v njegove napete žepe. Potem se je začelo razdeljevanje. Iz žejia so prihajale pomaranče, čokolada, piškoti, sladkarije, igrače, kot bi stričevi žepi ne imeli dna. In ko je bilo vse razdeljeno, mi pa natovorjeni, da smo komaj nosili, smo šli v procesiji za njim v hišo in prisostvovali, kake je stric spet segel v žepe in dajal materi, očetu, hlapcu, dekli---Ni nas bilo spraviti od strica. Od zjutraj do večera smo čepeli pri njem, nismo šli prej spat, dokler ni on odšel. Zjutraj pa smo vstali še pred njim, se oblekli in šli k njegovi maši, in morda nikoli nismo tako od srca molili, kakor takrat. Pa je stric tudi drugače bil dober človek. Na vasi je bil starček. Jurček smo mu rekli, pol kovač, pol nabiralec cunj in kosti, ki ga je tudi rad pil. Nekega zimskega dneva je prikolovratil na dvorišče. Brez klobuka je bil. sivi lasje so mu padali čez čelo in svetlikajoče oči, ustavil se je in se ves tresel od mraza. Ptav takrat je prišel iz hiše stric Jože, obisknl nas jc bil spet, in je zagledal Jurčka. »Kaj pa vi, očka?« ga je vprašal. ?Kjr pa Imate klobuk?« »I!« je otepal Jurček z rokami. »I. Izgubil sem ga,« in se je začel drgniti po glavi. Stric pa ne bodi len, seže na glavo, sname svoj širokokraj-ni črni klobuk in ga porine Jurčku: »Na I« Sam pa je šet brez klobuka k maši in tudi nazaj v svojo faro, saj pri nas ni mogel kupiti novega klobuka. Včasih sta se pogovarjala oči in mati o stricu Jožetu. Mali je pripovedovala: Veš, vse razda. Nič ne bo imel na stara leta Obleko, čevlje, denar, vse razdeli med reveže, ne more trpeti, da bi bit kdo siromak.« Naš oče pa je poki tnal in dejal: Prav ima. Mi vsi hi morali tnko delati, če bi hoteli biti res taki, kot je učil Jezus ...« Nekoč pa je naša mati celo stricu Jožetu rekla: »Ti. ne bodi vendar tak. Saj je prav, da si dober, toda tudi dobrota mora imeti svoje meje. Nase moraš vendar tudi misliti.« Stric Jože pa se je zadovoljno posmejal: »Beži. beži. jaz že vem, kaj delani, Ti pa tega ne razumeš!« in že se je spet sklonil med nas in nas začel učiti pesem: Jezus je usmiljenega srca, kar ga prosimo, to nam drt, pa ga prosimo zn sveti raj, Jezus, Marija nam ga daj. Kadar je bil stric Jože pri nas dalj časa, je bilo vedno vse žive pri hiši. Ubožci iz vasi, kakor bi jih kdo obvestil, so si kar podajali kljuko. Mati se je jeziln, včasih je kar vrata zaklenila, stric Jože pa se je smejal in je vrata spet odklenil. »Pusti jih vendar!« je rekel. »Naj pridejo —« In so včasih posedli okrog mize In pripovedovali vsak svojo zgodbo, stric Jože pa tih je tolažii, marslkaterikrat oi jo obrisal oči in pogledal v stran. In ko smo blj| spet sami. nns (e učil: »Otroci, majhni ste in ne vidite okrog sebe tako natanko. Toda, vedite, veliko, veliko revščine je na tem svetu, mnego gorja in nesreč — pa vse brez potrebe. Ljudje bi morali imeti dobra srca, polna usmiljenja — — in vsi, prav vsi bi lahko sedeli za polno skledo ln za toplo pečjo. Ne bi bilo več siromaštva, ne vojn, ne lakote, povsod bi vladal le en sam zakon, zakon velike ljubezni...« Potem pa se je sklonil do vsakega posebej, potrepljal ga je po glavi, potem pa ga prijel s prstom za brado in se zagledal vanj s svojimi toplimi očmi in vprašal: »Ali boš vedno dobrega srca?« In mi smo gledali v njegove vlažne oči, ki so * tako dobrodušno in skoraj proseče gledale v naše, pokimali smo in zatrdili: »Bomo, bomo!« Anica pa, ki je bila majhna in ni vsega razumela, je pa zmeraj rekla: »Lada vas imam, stlic!« In kakšna reč je bila, ko je stric Jože odhajal! Vsi otroci smo se gnetli okrog njega, segali mu v roke, se ga tiščali in skušali splezati po njegovih mogočnih nogah, on pa je stal velik, širok in mogočen med vrati, smejal se je in si brisal nos, kimal in mežikal, nato pa je dejal: »Pridni bodite in ne pozabite, kar smo se pomenili!« »Ne, ne, ne bomo pozabili!« smo klicali drug za drugim, a že so se vrata zaprla, strica Jožeta ni bilo več, Stiskali s>n" so vsi Žalostni drug k drugemu in potem dan za dnem izpraševali, kdal spet pride med nas. Nihče od na? ga ne bo nikoli pozabil. Nežkln, © R V Ž I N Ji Od hutaric do žegna Cvetna nedelja Cvetna nedelja je ena najlepših nedelj za otroke na deželi, posebno še za dečke. Butara, kakršno naredi naš kmečki gospodar, se zelo loči od one, kakršne prodajajo v mestu. Leskove šibe morajo biti vse lepo ravne in enoletne. Bršljan je tem lepši, čim več ima črnih jagod. Na večer pred cvetno nedeljo se zbere vsa družina okrog javorove mize Starejši brat prinese vse potrebno in razloži po mizi. Mati priskrbi bele trakove in svižca (špajko). Butaro dela samo oče, drugi podajajo šibe in drugo. Z mlado vrbovo vejico zvije »trto« in z njo zveže več palic skupaj. Na vrh pritrdi vejico oljke, hruške, jablane, češnje in vejice drugega sadnega drevja, da bi Bog vse sadje obilno blagoslovil. Med palice zaveže tudi svižca, da bo v hiši blagoslovljeno, dišeče kadilo, s katerim bo pokadil, kadar se bo bližala huda ura, Bršljanove vejice veže v šop okrog povezanih ,šib. Do konca palic ovije bel trak v spomin, da so hudobni Judje Kristusa zvezali. Taka je bila naša stara butara, brez pomaranč, pisanih papirnatih trakov in še ne vem česa. Na cvetno nedeljo popoldne je gospodar blagoslovljeno butaro zopet razvezal in naredil toliko šopov, kolikor je imel poslopij. V vsak šop je razdelil šibe, bršljan, svižec in drevesne vejice, ter vsak šopek zavezal z blagoslovljenim belim trakom in obesil na podstrešje v hiši, v hlevu, v drvarnici in drugod; to zato, da bi strela ne udarila. Ni bilo vseeno, kako si butaro držal; če si jo nosil pokonci pred seboj — je potem vsa živina rada bezljala, zato 6i moral butaro nositi le na rami. Ko so prišli domov, so morala biti hišna vrata zaklenjena. Z butaro je bilo treba trikrat udariti po njih, nakar jih je mati odklenila, rekoč; »Božji blagoslov zdaj v hišo pride in naj nas varuje vsega hudega.« * Veliko sredo popoldne gredo otToci »Bogca« molit; seveda si natančno ogledajo »božji grob«, ki ie že postavljen Na veliki četrtek je v hiši pravi direndaj. Ko se oglasi zjutraj po maši farni .veliki zvon, tedaj se mora vsak hitro umiti, da mu bo koža lepa in brez vsake bolezni. S tem pa je bila združena tudi čistota naših duš, ki so se tako s čistim srcem pripravljale na Kristusovo trpljenje in vstajenje. Po zvonjenju se je začelo že trpljenje našega Gospoda, zato so morali biti otroci mirni in tihi Ni se spodobilo, da bi kričali, peli, vriskali in skakali. Biti je moralo prav tako, kot bi bil mrlič v hiši. Popoldne so otroci vzeli raglje s 6eboj v cerkev, da so z njimi ragljali, ker so šli zvonovi v Rim. Najžalostnejši dan je veliki petek — vse delo je počivalo, nobena gospodinja ni imela včasih ta dan peke. Zjutraj, opoldne in zvečer so molili v čast Kristusovemu trpljenju. Kakor ves postni čas, je bil ta dan za vso družino strog post. Zjutraj le skodelico mleka, opoldne črn močnik s smetano, za večerjo nekaj kosov krompirja v oblicah. Mnogo je bilo družin, ki so se ta dan popolnoma odpovedale kruhul Ko se na sobotno jutro oglašajo prvi petelini, je po cestah že vse živo Dečki hite z »lesnimi gobami« po velikonočni ogenj — deklice ianajo ete-kleničice za blagoslovljeno vodo. Vsaka gospodinja mora dobiti nekaj blagoslovljenega ognja. Tega dene v peč ali v štedilnik in zakuri. Šele pri tem ognju skuha zajtrk, jajčka za pirhe, gnjat in sipodkuri grmado za peko, V soboto popoldne — blagoslov kruha in drugih jedi Širok, bel predpasnik, zadaj pa velika pentlja, na glavi svitek in nov jerbasl Tako je bilo naše dekle, ko ie nesla k žegnu. Prekrasna slika — kam si se nam izgubila? — Tista, ki je prva prinesla »žegen« domov, se je prva poročila. Za jerbas ni smela z roko prijeti — s tem bi pokazala, da ne zna na glavi nositi in bi bila seveda žarijo nekaka slabost. Vstajenje — procesija, te ne sme nihče zamuditi, sicer bo za vsako stvar med letom prepozno prišel. Mnogo je še družin, kjer jedo žegen šele na veliko nedeljo zjutraj, dasi preneha post že na veliko soboto opoldne. Vsak ud družine je moral pokusiti od vsakega blagoslovljenega jedila, češ, kar je za jesti pripravljeno — je vse užitno. To je zelo priporočljivo za današnji čas, saj je mnogo otrok tako izbirčnih, da ti komaj vsako deseto jed jedo. Gnjatno kost je gospodar spodoral na njivi, da je prišel velikonočni žegen tudi na polje in v spomin, da je bil Kristus v zemljo pokopan. Velika noč je tako velik praznik, da se ne spodobi, da bi šel kdo kam v vas. Tudi pomaranče in pirhe so sekali šele na velikonočni ponedeljek: tedaj so prišli na obisk sorodniki, prijatelji in drugi. Ženini so lahko zopet prišli ta dan na oglede, harmonika, ki je ves postni čas počivala, se je zopet oglasila. Tako je ljudstvo res v živo občutilo: da pride za velikim petkom — velika nedelja. Obnovimo, obdržimo lepe, stare navade, ki prinašajo našim srcem toliko prisrčnega zadovoljstva, katerega današnji zmodernizirani svet tako zelo pogrešal Na sonce! Napovedujejo, da bo pomladanska moda ja-ko pestra (kakršna ie napoved vsako leto). Oblika novih pokrival je posneta po zimski obliki, vendar učinkuje povsem drugače Razne oblike pokrival-bolerov imajo zadaj povešeno oglavje. Za slamnike se slama jako sveti in je prepletena z motno klobučevino. Moderne so tudi majhne čepice iz robate slame Čepice pa ne bodo samo črne barve, ampak predvsem v blestečih se odtenkih. Moderna je temnomodra, živa barva plavic j':;' :: v ' : : -K" v ■■■■...;: 'v > t 4 m Lep slamniki Tako zvani pdnama, črne barve s cvctlicami ELITNA KONFEKCIJA Prav posebna pa so pomladanska pokrivala zaradi okrasnega cvetja in trakov Cvetje je prav majceno in nadnaravno veliko Vsa čepica sestoji časih le iz tega cvetja Cvetlični listi so vdelani v čepico in poedini deli molijo kvišku, kar daje poseben izraz pokrivalu. Pisani trakovi krasijo črna pokrivala iz posebne slame in vse je živahno in pestro Tenčica na pokrivalu bo imela spomladi veliko besedo. A tenčica ne bo padala na obraz, ampak bo tako razporejena, da visi le na desni in levi malo navzdol, a zadaj stoji kvišku ali pa tvori viseč šapotelj. Stanovanje preurediš Neki mlad angleški stavbenik ei je izmislil, da je dobro tapete pople6kati z ličilom, ker 6o potem tapetine barve lepše. Ce kaneš v tirnež ne kaj kapljic oljnate barve, bo še lepše. Prav lepo se naredi zlatorumena barva. Dobiš jo, če prilepiš citronastorumeno tapeto in jo prepleskaš 6 firne-žem kjer je nekaj kapljic svetlozelene oljnate barve. Temna soba se 6 tem zasveti, kot bi posijalo sonce vanjo. Kako spremeniš staro posteljo v novo Vse, kar je za okra6 v železju, odstrani in prevleči platnici na vznožju in zglavju s progastim platnom, s takim, ki ie za na vrtne stole Blago mora biti tako prirejeno na postelji, da ga moreš vzeti proč za pranje. JVoge te boliio Če te spomladi noge bolijo, Jih umi) v topli vodi, nato jih v gležnjih gneti z rokami. To velja za zdrave noge; bolne pa spadajo k zdravniku Ce imaš mrzle noge Če te rado v noge zebe, je vzrok ta, da imaš prelen krvni obtok Kri teče prepočasi, ker ni čista. Zato se tudi nalezljive bolezni oprimejo po večini bolj tistih ljudi, ki jih rado v noge zebe. Občutek mrzlih nog je dostikrat podedovan K tej slabosti spadajo še slabokrvnost, zaprtje in živčna razdraženost. Večkrat kar nič ne pomaga, če se bolj toplo obuješ; noge so vseeno mrzle. To je dokaz, da pride toplota od znotraj, od krvnega obtoka in je obleka in obutev le zato, da se ta toplota ne oddaja po nepotrebnem. Mokre noge ne morejo biti gorke. Zatorej si moraš mokre čevlje in nogavice doma koj sezuti in preobuti v suho. Čeprav niti ne greš ven iz hiše, je priporočljivo, da se doma vsaj dvakrat na dan nogavice preobuješ Nogavice so že od nog vlažne in če so nogavice vlažne, ne bodo noge nikoli tople, ker vlažne nogavice ovirajo obtok krvi. Dobro so se obnesle kopeli za noge, in sicer menjavanje tople in mrzle vode. Toplina vode v prvi posodi bodi 40 stopinj Celzija, v drugi posodi pa 15 stopinj Celzija. Približno pet minut drži noge v vroči vodi in jih za 20 sekund vtakni v mrzlo; to ponovi trikrat do petkrat Slednjič si noge z robato brisačo močno zdrgni, dokler ne čutiš, da imaš tople noge. ^Nekateri si segrevajo noge s posodo, kjer je vroča voda (termofor) Res se s to posodo odstrani občutek mrzlote, a le za malo časa. S posodo si pa ne ozdraviš obtoka krvi, zato je bolje, da se segrevaš s kopelmi. Hazen tega pa je nevarno, da se človek preveč navadi na termofor in slednjič brez njega ne more več prebiti. Jako nehigieničiia, a žal, jako razširjena je razvada, da greš v nogavicah v posteljo. Koža na nogah je ustvarjena za to, da ponoči izloča znoj in zaeno tudi »žlindro« iz telesa Ce so pa nogavice na nogah, se pa ta naloga zavrč in kri se bo še bolj leno pretakal? in bodo noge leto za letom bolj mrzle. Zoper mraz v nogah pomagajo tudi vložki v čevljih; vložki so iz plutovine ali slame ali gumija Vendar moramo skrbeti za to, da se noge segrejejo iz notranjosti, iz telesa samega Doseči moramo tn da so noge utrjene in odporne proti prehladu Tako se bomo tudi najlaže ubranili nahoda. Nzredna s4o£ica, up.ll va na ves organizem. Dobro sredsfvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in Ima prijeten okus, je lgl.rag.!.Br.l]244;l].VIt. vnasiek, MARIBOR prinaša vedno najnovejše Najnovejši slamnik rumene in črne barve Zabavno potovanje. »Koliko časa pa je trajalo vaše zabavno potovanje po morju?« — En dun, trinajst dni pa sem imol morsko bolezen.« Paderevski je imel v Varšavi koncert. Vsi sedeži so bili razprodani in po vseh hodnikih so se gnetli ljudje listi, ki so prav zadaj sedeli, sploh niso videli ničesar, tu pa tam tudi slišali niso nič Tcdai ie sredi neke Beethovnove skladbe zadonel po dvorani glas preprostega kmetica: »Slišite vi, — ali on gode ali piska?« Z ognjišča na mizo Potice in gnjat le za božič smo objavili navodila za potice, ki bodo za veliko noč pač tudi take. — Potice so tako tesno združene z našimi prazniki, da jih pač nc smemo opustiti. Kjer ni potrebnih sredstev, na) bo vsaj ena potica na mizi, rožičkova je pač najcenejša in tudi rozinova ne bo dosti dražja, saj so rozine zdaj poceni — Gnjat daš kuhati v vrelo vodo in jo kuhaš toliko ur, kolikor kilogramov tehta, vendar ne manj ko eno uro Ko ie skuhana, io pusti nekaj časa v isti vodi, nakar jo daj na krožnik in jo pokrij. Ne pozabi na piruhel Vsaj en piruh mora dobiti vsak član družine Peko odpravi čim prej. da bo potem miren veliki ted cn Nekatere gospodinje pečejo že na veliko sredo. Na veliki četrtek bo pravšen dan, saj je veliki petek žc- kar praznik Na ta dan je že treba z otroki v cerkev k božjemu grobu, a velika sobota že ko velika nedelja. Do velikega petka naj bodo vsa dela kolikor toliko odpravljena da ie družina v miru pripravljena tudi na duhovno doživljanje vstajenja. Nadevane pomaranče Vzameš 6 pomaranč in jim na eni strani odluščiš za rezino olupka Previdno jih izdolbeš z žličko Nato daš 2 in pol listka rdeče želatine za pol ure v mrzlo vodo Kar dobiš iz pomaranče, pretlačiš skozi sito in dodaš temu 2 rumenjaka, 2 dkg moke, 4 dkg sladkorja. Vse skupaj žvrkljaš na ognju, ne da bi zavrelo, dokler se ne zgosti, nate odstaviš in dodaš raztopljeno želatino Potem narediš sneg iz 2 beljakov, daš zraven ostninko litra vtepene, oslajene smetane in še to dodaš omenjeni, že ohlajeni gošči. S tem nadevaš pomaranče, iih za 3 do 4 ure postaviš na hladno, jih položiš na steklene krožnike in daš s piškoti na mizo. Jajčna jedila Zdaj so iaica poceni, pa je prav, da jih iemo. Vendar je treba tudi v jajčnih jedilih kake spremembe. Tu je nekaj navodil zanje: Jajca v snegu Jajca previdno ubiieš. da se rumenjak ne pokvari. Rumenjak pustiš v lupini, da ne razpade, in ga posuješ s soljo in belim poprom. Iz beljakov napraviš sneg, vtakneš žlico v svežo vodo in daš v žlico za mezinec na debelo snega, v sredo tega snega na žlici daš rumenjak in tako opečeš jajce za jajcem na razbeljenem presnem maslu. Taka jajca so izvrstna za k zelenjavi ali mesu. Ljubljanska Jajčna Jed Pretlačiš 4 v trdo skuhana jajca in razmehčano zemljo in to primešaš dvema rumenjakoma in 6 dkg presnega masla Dodaš še 2 žlici kisle smetane, 2 dkg drobtin in sneg 2 beljakov. Vso goščo daš v posodo za peko, ki je namazana s presnim maslom, in daš vmes malo sesekljane gnjati. Jajčni riž Nalahno opražiš riž na masti, tako da je videti ko steklen in mu nato dodaš malo vode, soli, košček čebule in omako pečenke (če jo imaš). To skupaj počasi dušiš. Ko je še vroče, daš v posodo, ki jc namazana s presnim maslom, položiš vmes rezine v trdo kuhanih jajc, poliješ z juho in raztopljenim presnim maslom in pečeš. Francoska iajčna jed Jajca skuhaš v trdo, olupiš in razrežeš na rezine in prav tako razrežeš nekaj skuhanih krompirjev. Vzameš posodo, jo namažeš z mastjo, potreseš z drobtinami in polagaš vanjo plasti krompirja, jajec in tenkih rezin gnjati — zadnja plast je krompir. Potem pokapljaš vso jed z mlekom, daš na vrh še košček presnega masla, potreseš z drobtinami in daš v pečico. ' ■ K < / V^l V.'-' "v' , r, J ■ 'JLK^Vj^^^'-■v itll »Stojte! »Stojte vi, ki vas nihče ne preganja!« ★ Tudi prav! V nekem majhnem severnoameriškem prerijskem mestu visi v gostilni tabla s temle napisom: »Ne jezite se na kavo. ampak pomislite, da boste tudi vi nekoč stari in slabil« Pravni nasveti Zaščita poroka. M. H. — Prevzeli ste jamstvo za stroške matere, ki je preužitkarica. Zdaj upnik zahteva, da ves znesek takoj plačate in Vam neče priznati zaščite. Vprašate, ali imate pravico do zaščite tudi za jamstvo odvetniških stroškov, katero jamstvo ste prevzeli pred letom 1932, in kako bi dosegli zaščito. — Tudi porok, ki je kmet po uredbi o likvidaciji knietskih dolgov, uživa zaščito. Zato znižba dolga in druge olajšave veljajo tudi za poroka. Upniku, ki zahteva od Vas plačilo celega dolga, predložite potrdilo občine o tem, da sle kmet. Nato Vam mora upnik jioslati obračun in obveznico na znižani znesek dolg«, ki ga bo treba odplačati v 12 letna h obrokih s 3% obrestmi. Posledico obsodbe. S. — Zaradi sodne obsodbe ste izgubili državno službo, v kateri ste bili že toliko let, da bi imeli pravico do pokojnine. Sodišče Vam je sedaj obsodbo zbrisalo. Vprašate, če bi mogli na kak način priti do pokojnine ali do kakšne podpore. Z rehabilitacijo (z izbrisom sodbe) odpadejo sicer V6e zakonite posledice obsodbe, vendar izgubljene pokojnine ne morete dobiti, pač pa se Vam povrne pravica do zopetnega vstopa v državno službo in tako do zopetne pridobitve pravice do pokojnine. Kanalska pristojbina. P. F. — Občina izter-juje kanalsko pristojbino za več let nazaj in Vam preti z rubežem pokojnine. Vprašate, ali je občina upravičena terjati kanalsko pristojbino za nazaj in ali Vam lahko zarubi pokojnino. — Po zakonu o mestnih občinah zastarajo mestne takse — kanalsko pristojbino je smatrati za takso — v istem času kakor državne takse. Pravica do izterjave taks pa zastara po zakonu o državnih taksah v 5 letih. Zastaranje začne teči z dnem, ko oblastvo zve, da taksa ni plačan«. Iz tega vidite, da 6e bosle v Vašem primeru težko sklicevali na zastaranje. Tudi pokojnina se lahko z«rubi radi neplačanih davščin in taks, seveda mora ostati prost zakoniti minimum. Vsiljeno blago. K. H. V vaši odsotnosti sta prišla na dom dva potnika, hvalila napram vašemu možu nianufakiurno blago tako, da je vaš mož kupil več kosov in ga plačal z denarjeni, katerega ste vi z lastnim delom še prej zaslužili v tovarni. Ker je blago manj vredno, vprašate, če lahko zahtevate svoj denar od potnikov nazaj. — Rlago je kupil vaš mož in ga tudi plačal. Tudi če bi potnika vedela, da je mož plačal z vašim denarjem, ne bi mogli zahtevati povračila istega od potnikov. Velja namreč pravna domneva, da 6te poverili možu kot svojemu zakonitemu zastopni-ku upravo svoje proste imovine, ker temu niste nikdar ugovarjali. V bodoče dajte svoje prihranke v hranilnico in vlogo zavarujte z geslom, da vam bo mož prihranil taka razočaranja. Carina. B. C. G. Vsak carinski posrednik vam bo lahko izračunal koliko boste morali plačali carine, če mu boste točno navedli predmete (in njih težo), katere nameravate vzeti seboj. Prevzemnik domačije. F. 0. V.. S. Če je pred 15 leti umrli oče v oporoki določil, da prevzame dom najstarejši sin, ostalim otrokom pa izgovoril primerne dote, se je očetova poslednja volja že pri takratni zapuščinski razpravi upoštevala in je dobil vsak, kakor je oče določil. Če hoče sedaj najstarejši sin zaradi bolehnosti prepustiti domačijo najmlajšemu bratu, to lahko stori, če so ostali bratje s tem zadovoljni ali ne, ker je samostojen gospodar. Tudi ne morejo sedaj ostali bratje zahtevati od brata povišanje dote. Tako zahtevo bi lahko stavili le še tekom 3 let po očetovi smrti, če ni po očetu določena dota dosegla višine nujnega deleža. Pot čez bivšo gmajno. J. K. P. Če je bila gmajna razdeljena in je vsak bivši upravičenec dobil svoj deli potem so dolžni novo določene meje niedsel>ojno spoštovati. Če se je poprej tudi križem vozilo čez gmajno, ne morejo bivši upravičenci trditi, da so za sebe pri posest vovali služnostno pravico pota, saj je vsak kot solastnik vozil po svojem, kjer je. hotel. Po razlastitvi gmajne morate pač določiti smeri, kod se bo vozilo, in sme vsak na svojem vse vožnje izven dovoljenih smeri prepovedati. Posledica pretepa. J K. S. T. Pravite, da ste pred 3 leti še kot samec bili slučajno navzoči pri nekem pretepu, v katerem je eden izmed prele-pačev izgubil eno oko. Takrat ste bili z drugimi vred obtoženi in oproščeni. Medtem ste prevzeli posestvo doma in vas dotični pretepač toži z drugimi takratnimi oproščenimi obdolženci na plačilo odškodnine 30.000 din. Vprašate, če lahko prepišete posestvo na ženo ali otroka, da ne bi trpeli škode, če bi bili obsojeni. — Svetujemo vam, da ne napravite kaj takega in da ne odtujite svojega posestva s prepisom na ženo ali na otroke, niti, da ga obremenite s kakšno izmišljeno terjatvijo. Vsa ta pravna dejanja bi lahko nasprotnik s tožbo pobijal, če bi bili v tekoči odškodninski tožbi obsojeni. V odškodninski tožbi pa boste obsojeni le ledaj, če bo nasprotniku uspelo dokazati, da ste ali sami ali z drugimi vred neposredno ali pa ludi posredno povzročili izgubo njegovega očesa. Če ste bili le gledalec pretepa, se vam ni ničesar bati. Prikrajšana vojna vdova. B. M. T. A. Ko ste se v drugo poročili in prepisali na moža solastnino do polovice posestva, bi bili morali takrat vztrajati na tem, da da mož, ozir. njegov oče obljubljeno zaženilo, ali da bi se ta plačilna obljuba zapisala v ženilovanjski pogodbi. Ker se to ni zapisalo, je ostala ta obljuba neiztožljiva. Kot solastnica posestva ste bili upravičeni, da ste dali otrokom iz prvega zakona jioročiia darila. Saj ste imeli dohodke iz svoje polovice posestva in je zato neupravičena zahteva vašega moža, da bi mu otrokom izplačana darila priznali v dobro s tem, da jih vzamete v račun za obljubljeno, zaenkrat pa še ne izplačano zaženilo. Moževo polovico posestva lahko od moža kupite, pogodbo pa morate napraviti pred notarjem. Ne morete pa moža prisiliti, da vam odstopi svojo polovico posestva zalo, ker vam ni plačal obljubljenega zaženila, ki ga niste dali zapisali v ženitovnnjsko pismo. Če žena ni zvesta... F. R. P. Če je vaša žena imela razmerje z drugim, v času, ko ste bili odsotni, in je rodila otroka, velja kljub temu ta otrok kot zakonski, ker ga je rodila zakonska žena. Kot mož nezveste žene ste imeli pravico izpodbijali zakonsko rojstvo tega otroka tekom treh mesecev, ko ste za otrokovo rojstvo zvedeli. Če ste ta rok zamudili, ne more tudi materino priznanje, da otrok ni vaš, odvzeli otroku pravice zakonskega rojstva. Zaradi tega tudi od pravega nezakonskega očeta ne morete zahtevati plačila vzdrževalnine za lega otroka. Obrekovanje in žaljenje časti. .T. M. 0. Po kazenskem zakoniku je kriv obrekovanja, kdor izreka ali raznaša o kom karkoli neresničnega, kar utegne škodovali njega časti, dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu. Ni potrebno, da ste osebo imenuje z imenom, ampak zadostuje, da poslušalci po vsebini govora morejo sklepali, koga mislite. Če so pa izrečene stvari resnične, vendar pa je vsebina pripovedovanja taka, da prizadetega smeši in je zanj žaljiva, potem se tako dejanje ne kaznuje kot obrekovanje, ampak Kmetijski nasveti Izsušenje vlažne kleti. H. B. Lj. — Imate čiste, suhe vinske kleti z velikimi sodi in potrebnim kle-tarskim inventarjem. Dali ste jo v najem neveščemu najemniku, ki ne zna ravnati niti s kletjo, niti z inventarjem, zaradi česar trpi klet in posoda zaradi vlage. Kleti 6ploh ne zračijo, zato je poetala hiša vlažna. Želite vedeti, kaj vam je storiti. da klet zopet izsušite in posodo popravite? — To je pač enostavno: najemniku, ki se ne drži pogodbe, odpovejte ter si poiščite drugega, ki bo znal ravnati s kletjo in posodo tako. da se ne bo kvarila. Zdaj ob suhem vremenu je najprimernejši čas za osušenje kleti, če pustite okna čez dan odprta, da gre vlaga ven. Morate pa tudi poiskati osebo, ki zna ravnati z vinskimi sodi in z drugim inventarjem, da se ne kvari. Sode je treba najprej pregledati, če so zdravi in ne plesnivi. Ko 60 6uhi, jih je zažveplati in žveplanje ponoviti vsake tri mesece. Mokre in ple&nive sode zažveplati ne zaleže mnogo. Mošt iz hrušk moštnic je pretrpek. M. O. B. —■ Imate šoti 200 litrov sadnega mošta iz hrušk moštnic, ki nitna posebnega okusa, ampak »vleče usta skupaj«. Ka je ukreniti, da bi pridobil boljši okus, ne da bi izgubil lepe barve, ki jo sedaj ima? — Vaš hruševec je pretrpek, vsebuje preveč čre-slovine (tanina), ker niste pustili hrušk dozoreti. ampak ste jih prezgodaj prešali. Tak trpek most se ne skisa tako hitro čez poletje kakor tak, ki nima toliko čreslovine. Če hočete odstraniti več te snovi iz njega, vzemite 25 do 30 gramov /elatine na 200 litrov mošta, raztopite jo in razte-pite v moštu v peno ter jo zmešajte s pijačo. Nato jo pustite vsai 14 dni na miru, da se čistilo sesede na dno. Tedaj mošt pretočite v čist sod. Opozarjamo vas, da boste težko napravili dobro okusno pijačo iz njega, če 60 bile moštnice preveč zelene. M. R. iz B. — Ravnanje z zmrzlimi jabolki. Imel sem precejšnjo množino jabolk v podstrešni sobi, ki so mi zmrznila kljub temu, da so bila pokrita. Kako mi je ravnati z zmrzlimi jabolki, da se mi ne pokvarijo? — Odgovor: Letos je marsikomu zmrznilo sadje po shrambah, ker sc ni sadje pravočasno zavarovalo proti mrazu. V vašem primeru bi bilo v bodoče ravnati tako-le: zmrzla jabolka se morajo polagoma otaliti. Nikdar ne smete zmrzlega sadja prijemati z roko. Gorka roka povzroča grde odtise na takem sadju. Najbolje je, da zmrzlo sadje pustite na miru, da se samo odtali. Za potrebo (tudi prodajo v malem) pa stresite (s kakšno leseno zajemalko) zmrzla jabolki v posodo z vodo, da se tako zopet odtalijo. Voda odvzame led iz sadja brez večje nesreče. Tako sadje morate potem kmalu porabiti. Zelo napačno bi pa postopali, ako bi zmrzla jabolka z rokami nabirali in spravljali v gorkeiše spodnje prostore. V tem primeru se kaj lahko ves shranjeni pridelek pokvari. Himni......muhi...............................ODREZITF ...........mi......m............... SEQTBICPT STEtOTAEK" odgovarja samo na vprašanja, ka-s lerim ie priložen tale odrezek = | ,,Slovenec" 10. aprila 1938 g iiiui.....Ml ................min......I...........iiiiiii.....i.........................m.....milimi.....š Prašiči glodajo korila. S. F. S. - Svojim prašičem pokladate korenstvo: peso, repo, korenje in ajdove pleve, kar vse skupaj kuhate. Sedaj pa slabo žro, grizejo lesena korita in slamo izpod sebe: pa vam tudi dobro ne uspevajo. Radi bi vedeli vzrok, zaka j tako slabo žro in glodajo les. — I o je kratek in jasen odgovor: Ker manjka v hrani rudninskih soli in vlaknine. Lansko mokrotno leto jc bilo vzrok, da je vsa krma ostala »prazna«, to jc primanjkuje ji zlasti losforokislega apna. lega nadomestite z dodatkom kla.jnega apna h krmi. — Nadalje, ker pokladate prašičem kuhano krmo, dobivajo vase premalo surove vlaknine. Ta nedušičnn ro-dilna snov jc med vsemi rcdilnimi snovmi najtežjo prebavljiva; vzlic temu jc živalim potrebna in jo morajo dobivati v krmilih toliko, da si z njimi napolnijo želodec in čreva in da sc po vsakem krmljenju počutijo site. Čc imate sulic mlade strniščne detelje, jim jo pokla-dajte. kolikor jo bodo hoteli žreti. in v kratkem bo prenehalo glodanje lesa. Čc jc pa nimate, so dobre tudi ovsene pleve, senčni drobir, tedeljno in lucernino seme. To jim pa morate pokladati surovo, ne kuhano ali poparjeno. Seveda pu zraven ostalega parjenega korcnslva. Na novo klujo sc morajo prašiči le polagoma privaditi. Vlaganje jajc. T. K Lj. - Meseca aprila jc redno največ jajc in so poceni. Zadnje niesccc v letu je pa trda zanje in so draga. Kako bi sc dala najbolje in za najdoljši čas vlagati, da bi ostala popolnoma porabna? — Za pravilno vlaganje jajc imamo mnogo sredstev; najbolj znana so pa apno, stekleno vodeno steklo in gnrnntol. Iz teli sredstev napravimo tekočine, s katerimi zaljjcmo v različnih lončenih, steklenih ali cementnih posodah vložena jajca. Tekočine so napravljene na sledeči način: Na deset litrov vode vzamemo tri četrt kilograma čistega, starega, vsaj tri inescca prej gašenega apna in deset dekagramov soli. — Na liter vodenega slekla, ki ga nabavimo v drogeriji. odmerimo 10 litrov prekuhane in shlajene vode ter dobro zmešamo oboje skupaj. Navedena količina tekočine zadostu je za vlaganje približno 250 jajc. — Garantoi dobimo prav tako v drogeriji in z navodilom uporabe. — Posoda za vlaganje mora biti čista, dobro posušena, bolj visoka kakor široka. Vanjo jc vložiti sveža ne več kot deset dn' stara jajca, popolnoma čista in brez najmanjše razpoke na lupini. Onesnažena jajca je treba prej umiti f.c eno jajce, ki je umazano ali počeno, lahko pokvari druga v posodi in napravi občutno škodo. Jajca sc morajo v posodo vlagati polved merodajna samo najemnina brez omenjenih pristojbin, ali se pristojbine priračunajo k najemnini. — Pri zgradbah, taktično oddanih v najem, je davčna osnova letna jiajemnina ob času. ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, prištevši k tej ludi vrednost vseh obveznosti, dajatev,. storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik iz naslova najemnine vršiti, dajati ali opravljati najemodav-cu; odbijajo pa se stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. Za najemnino se lorej smatra vsaka odškodnina, ki jo najemnik daje lastniku za okoriščanje zgradbe. Za odškodnino sc ne smatra samo najemnina v gotovini, ampak .-v smatrajo ludi n. pr. vse premije za zavarovanje. za amortizacijo lifta, ki jih je plačal najemnik za lastnika, odškodnina za porabo vode iz lastnikovega vodnjaka. Če torej pripadajo tako dogovorjeno odškodnine lastniku zgradbe, ne pa tretji osebi (n. pr. občini, ako napravlja ta po hišah svojo vodovodne, električne, plinske instalacije). se no sme skupna najemnina zavezana davku zmanjšati s takiim odškodninami. Če pa so take odškodnine dogovorjene in se dajejo j>o lastniku odškodnine tretji osebi n. pr. občini, niso sestavni del davčno osnove v vsoti odškodnine, dokazano plačane tretji osebi. Oškodnine, < ki jih lastnik poslopja plača kateri drugi osebi,' občini, mestni elektrarni itd., sc moraj^ dokazati s potrdili dotičnih ustanov. — Jasno je, da se morajo v priznanici napisati zneski, ki jih lastnik hiše prejme od najemnika. Odškodnina za obolelega konja. I. R. Za konja, ki ste ga dali vojaški oblasti in ki je obolel, boste prejeli odškodnino, kakor je bil konj ocenjen. Kaj več nc morete zahtevati. Nezadovoljen z odvetnikom. I. Z. Vaša sodba o odvetniku je morda malo preostra. Odvetnik je dolžan vršiti zastopanje svoje stranke po zakonu in braniti njene pravice zoper vsakogar vneto, zvesto in vestno. Zato ne verjamemo, da bi bil namesto vas branil nasprotnika. To bi bila huda kršitev odvetniške dolžnosti in bi ga lahko odvetniška zbornica |ioklicala na odgovor. Taksa za vlogo z več podpisi. B. L. Štirje posestniki ste vložili pritožbo na kralj, bansko upravo, ki ste jo kolkovali z enkratno takso. Sedaj zahtevajo lolikokratno takso, kolikor je pod-|)isov na vlogi. Vprašate, ali mora rea vsak podpisnik plačali lakso. — Po veljajočih predpisih mora takso plačati vsaka oseba, ki se jo na vlogo podpisala. Sosedova okna. S. Ž. Tik vašega dvorišča sloji sosedova hiša, ki ima razgled na vaše dvorišče. Vprašate, ali bi lahko fiostavili oh meji ograjo ali zasadili drevje. Radi hi tja postavili tudi drvarnico in vprašate, koliko mora biti oddaljena od meje. - Vsa Ia vprašanja bi mogel presoditi samo poznavalec krajevnih razmer. Če mislile z ograjo ali drevjem 6osedu zapreti svetlobo, se izpostavljate nevarnosti, da vas toži, V tem primeru bi pač odločilo sodišče po upoštevanju krajevnih razmer, ali je zaradi vaše ograje redna uporaba sosedove hiše ogrožena. Za gradbo drvarnice se obrnile na domačo občino, ki vam naj izda gradbeno dovoljenje. Drvarnico boste smeli pač jiostaviti lako, da ne boste posegali v kakšne sosedove pravice. Odstranitev drevja zaradi regulacije ceste. B. E. Zaradi regulacije ceste bosle morali odstopiti nekaj zemljišča, na katerem raste pet sadnih dreves. Domači cenilci so jih že ocenili, vendar so vam ocona zdi prenizka in nas vprašate za mnenje. Tudi vprašate, kani bi so pritožili, če bi banovina ne hotela plačali odškodnine, ki jo zahtevate. — Domači cenilci bodo gotovo najbolje vedeli, koiiko so vaša drevesa vredna. Zalo vain priporočamo, da se zadovoljite z njihovo cenitvijo in ne silite z glavo skozi zid. Pri regulaciji ba-novinske ceste se pač ne sme delali vprašanje zaradi petih dreves, ki jih je banovina pripravljena plačati po oceni strokovnjakov. Za|x>mnite si, da se morajo zasebne koristi vedno umakniti splošnim. Če porok plača tuji dolg. M. P. Porok, ki je za vas plačal dolg, ima vse pravice upnika proti vam. Dolžni ste mu povrniti vse, kar je plačal za vas. Nikakor ni pravilno vašo mnenje, da ne more ničesar od vas zahtevati, ker vas tri lela ni terjal. Takšna terjatev ne zastara v treh letih. Samoupravne doklado. S. F. Višina zgradarine vam je znana, ne veste pa za višino samoupravnih doklad. Vprašate, koliko iste znašajo. — Samoupravne doklado se vsako leto spreminjajo s proračunom dotične samoupravne edinice. Tako se lx> n. pr. pobirala za proračunsko leto 1938-39 v dravski banovini 50% občna banovin-ska doklada k vsem državnim neposrednim davkom, 5% nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom, 5% zdravstvena doklada in 35% šolska doklada. Polog banovinske doklade se pobira tudi občinska doklada. Koliko ta znaša v vaši občini, vprašajte pri županstvu. Če se zanimate /.a samoupravne doklade v prejšnjih letih, po iščite dotične »Službene liste«, v katerih so objavljeni banovinski in občinski proračuni. iz rož Norica, paskvica, volčja češnja, hudičeva češnja, hudacelj, hudičevo oko, krompir, vočič, volčja jagoda, nemško Tollkirsche, latinsko Atropa belladonna, poljsko: vvileza jagoda, rusko: \volczja jagoda, češko: rulik slomocny, je železasto dlakava, grmičasto razrasla vztrajnica, ki raste predvsem na senčnih krajih. V zemlji ima debelo, razraslo, korenju podobno koreniko, ki je zunaj umazano-rumeno-zelena, znotraj pa bela, ali toporobnih, rogovilasto razraslih stebel z velikimi, celorobimi, golimi, jajčastimi ali okroglo - jajčastimi, priostreniini, kratkopecljatimi listi, od katerih stoje višji v dvojicah, nižji pa prempnjalno. Izmed dveh v dvojicah stoječih je eden večji, drugi manjši. Zunaj umazano vijoličastorjavi, znotraj unia-zanorumeni, kimajoči cveti, rastejo ali posamič ali pa jx> dva v pazduhah listov. Iz plodnice 6e razvije svetločrna jagoda, ki jo obdaja petero-delna razprostrta čaša. Raste zlasti jio apnenih ali kremenčevih hu-rnoznih tleh in jo najdemo v gozdovih listavcev in po krčevinah ali sečeh. Norico prištevamo k našim najbolj strupenim rastinam. Korenina diši zoprno ter je neprijetnega, zoprnega, grenkega in ostrega okusa; tudi sveži listi ali pa suhi, če jih zmanemo, diše zoprno in so grenkega okusa. Vsebuje hud strup a t r o p i n , ki ga prištevamo alkaloidom. Zastrupljenje z atropinom povzroči razširjenje zenice, zmanjšanje teka, ve-iiko žejo, hripavost, praskanje v grlu, vročo kožo, vnetje žrela, pijanost, šum v ušesih, suhe ustne; bolnika mrazi, boli ga glava in obraz mu jiostano ŠHH VSAK nima toliko denarja, wHF da more potovati o ^^^^ kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdravje letno 100—150 ainarjeu in piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. rdeč, če pa zaužije preveč strupa, postanejo ustno modre, loti se ga blaznost, besnost, zaspanost, neobčutljivost za vnanje vtise, v glavo sili kri, srce silno bije, nastoji mrtvoud in končno smrt. Že 0,001—0,002 g atropina ohromi gladko mišičje prebavil in 0,1 g atropina more povzročiti smrt. Razen atropina najdemo v rastlini še hioscia-min, bolin, metileskulin itd. Pri zastrupljenju odstrani najprej strup iz želodca, kar moreš storiti s tem, da daš bolniku živalskega oglja ali čreslovine, pa tudi niloka ali čaja. Predvsem pokliči zdravnika! V zdravilstvu uporabljamo korenino, pa tudi vso rastlino, zlasti liste. Atropin vpliva na živčevje, na krvni obtok in na gladko mišičje prebavil. UjKirabljajo ga pri vnetju možgan, glavobolu, migreni, zabobolu, kašlju, naduhi, zavijanju, ki izhaja iz žolčnih ali ledvičnih kamnov, posebno pa v očesnem zdravilstvu. Celo pri zastrupljenju z tnušnico, morfijem in tudi nikotinom ga-"vedo uporabiti kot zdravilo. Seveda prihajajo v zdravilne namene le majhne množine zdravila v po-štev. Tako dajejo n. pr. atropina 0,05 g 'dfikrfctt ali 0,2 g iia ves dan; Extractum Belladonnae 0,05 g enkrat ali 0,2 g na ves dan, Follia Belladonnae 0,2 g enkrat do 1 g na ves dan. Podlesek, jesenski ali močunec, očun, očur, nolika, ušivka, golobjak, goslar, gosje, nia-teričnik, kravelčevje, volovnik, nodžun, dremavica, pošl, divji luk, smrtnjak, cmerika, spodlesek, ko-cičevje, mrazovec, rečunec; rusko: biez\vriemie-nik, češko: ociin jesenni, poljsko: zimowit, nemško: llerbstzeitlose, latinsko: Colchicum autuninale je rastlina, ki okrasi v jeseni jiokošene travnike s svojimi vijoličastimi ali bledordečimi cveti, ki sede na koncu trorobnih cvetnih betev. V zemlji ima vztrajno, gomoljasto, jajčastosrčasto koreniko, ki jo obdajajo suhe, kostanjevorujave luske. Znotraj je gomoij bel. Spomladi poženo iz njega tri do pet 25—50 centimetrov visoki, širokosuličasti sočni, goli listi, med katerimi sedi kratkopecljata, v začetku zelena, kasneje rjava mehurjasta, trodelna glavica, polna rjavega semena. Glavica poči po sivih in iz nje se iztrese seme. Raste zlasti po vlažnih travnikih in cveto od avgusta do oktobra. Vsi deli jesenskega podleska so grenkega okusa in vsebujejo alkaloid k o 1 h i c i n. Največ imajo tega strupa semena in gomolj, manj listi. V semenih ga je 0,2—1%. Polog kolhicina najdemo v rastlini še mastno olje, fitosterin in v manjši množini tudi druge snovi. Zastrupljenje je zlasti med otroki, ki se v jeseni ob košnji igrajo s plodiči in jih radi neso v usta, pogosto. Javi.ja se z vnetjem v žrelu in želodcu; kolhicin vpliva namreč zlasti na pro-bavila, želodec, črevesje in ledvice, pojavi se bljuvanje in bruhanje, udje se začno tresti, nastopi slabost, bolnik se močno poti, jezik mu ohromi, pojavi se driska, glavobol, silna žeja, srce bije močno in često nastopi smrt. Pri zastrupljenju odstrani najprej strup iz želodca (glej pri doslej opisanih rastlinah) in pokliči takoj zdravnika! Znaki zastrupljenja nastopijo šele po dveh do petih urah. V zdravilstvu rabijo predvsem seme (Semen Colchici), ki ga nabirajo v zravilue namene v jeseni. Iz njega pripravljajo tinkturo (Tinctura Colchici), ki jo predpisujejo pri naduhi, revmi, vodenici, zlasti pa pri protinu. V domačem zdravilstvu so včasih kuhali gomolje kot zdravilo pri sklepnem revmatizmu in vodenici, toda so to zaradi nevarnosti zastrupitve po pravici opustili. Pač pa z vodo, v kateri kuhajo gomolje in cvete, preganjajo zlasti pri otrocih uši. Vendar je treba paziti, da ne pride voda v dotik z rano, ker utegne nastopiti zastrupljenje. Zfogoortica Iz naslednjih 39 zlogov: ba - bur - da - da -dar - du - ja - ja - jan - jo - ka - kla - ko -kon - lev - Io - me - men - moč - na - naj -ne - nec - po - po - sip - 6o - stik - svo - ši -šče - ta - tra - ve - ve - vso - za - zel - že — sestavi devetnajst besed z naslednjim pomenom: 1. bivše avstrijsko mesto, 2. računski izraz, 3. prostost, 4. moško krstno ime, 5. čevljarska potrebščina, 6. vrsta vetra, 7 rimski cesnr, 8. trda snov, 9. zakonska družica, 10. slovenski književnik. 11. sveti zakrament, 12. v stiski dobrodošla stvar, 13. večji kos lesa, 14. cvetlični okrasek, 15. preprost zdravnik, 16. del drevesa, 17. del telesa, 18. domača žival, 19, domača žival. Ko si dobi! pravilne besede, vzemi iz vsake po tri zaporedne črke, ki ti povedo citat iz Simona Jenka. Judež Iškarijot Za devet sto oseb male francoske vasice bo nastopili hudi časi. Žgoči sončni žarki eo bili uničili ve« pridelek, zemlja na polju je bila vsa raz-pokana, dan na dan je Srednik poročal, da je poginila kaka ovca, in v vas, ki je slovela po svojih pasijonskih igrah, je prihajalo manj in manj ljudi. Usahnil je poglavitni zaslužek vaSča-nov, rezljani predmeti in pobarvani lončeni izdelki. Beda in stiska sta dušili ljudi. Rabain, župan ln igralec Judeža v pasijonu, je stal vee v skrbeh pri oknu svoje delavnice in je gledal na vaško cesto, kjer so ee c medlim smehljajem plazili m rž avl otroci mimo. »Premalo mleka imajo,< je z onemoglim obupom stisnil skozi zobe in si pritisnil roke na sence, >in naš kruh je ajdov in še primanjkuje ga nam.< Spet Je, kakor že tolikrat na ta dan, potegnil pisanje iz kamižole in se je zastrmel v strojepisne strani. Nešteto ponudb je bil že odklonil, a tale tu... Ni hotel prevzeti sam odgovornosti nase. Mimo tega se ponudba ni nanašala na njih igre, marveč le na izdelke, ki naj jih na neki veliko-mestni razstavi izgotavljajo in nato prodajajo... >... In še enkrat vam povem,« je Rabain svaril zvečer občinske može in poglavitne pasi-jonske igralce, ko Jtoi je prebiraj ponudbo, »njim ni za naše izdelke, ampak si želijo naših iger!« Tem častitljivim možem pa ni bilo ničesar tako sveto ko njih igre, ki so jih smeli po besedah prastarega ustnega izročila njih ustanovitelja prirejati v svoji rojstni vasi le vsako sedmo leto. Temu izročilu so ostali zvesti, pa če jih je še tako trlo uboštvo in če so jim še toliko ponujali za igranje. Zdaj pa je bila sila na višku: njih otroci in žene so bili v nevarnosti. Prav do ranega jutra so se posvetovali; to je bila pač najbolj hrupna seja, kar jih je kdaj videla šolska soba, in Ledoque, igralec Kristusa, je slednjič odločil s .pripombo, češ da so pač zreli možje in jih ne more nihče k ničemur prisiliti. V takih pisanih barvah je znal možem z besedami naslikati, da bo v enem mesecu zaslužil več ko tri sto tisoč frankov, da je bil Rabain na vsej črti premagan. Zaskrbljenega obraza se je Rabain vdal. vendar je zahteval, da morajo vsi priseči pri Bogu, da za nobeno ceno ne bodo igrali ali koga nagovarjali, da naj igra. Kdor bi to prisego prelomil in s tem onečastii sveto izročilo, bodi za zmeraj izobčen iz njih srede in bodi preklet... Male stojnice, ki so bile posnete po domačih delavnicah pasijonskih igralcev, in ki so v njih od jutra do večera rezljali in slikali, eo bile zmeraj polne radovednežev in kupcev. Največ ljudi se je gnetlo pred Rabainovo stojnico, čigar plamteča rdeča brada je imela menda neznansko privlačno silo. »Ali vas smem prositi, da bi spregovorili z menoj nekaj besed,« je dejal majhen, debel gospod Rabainu. >Ne, ne tukaj,« je gospod odkimal, videč, kako je Rabain pristopil z mislijo, da bo dobil kako večje naročilo. >Z menoj pojdite.« Ko 6e je Rabain oklevaje ozrl po svojih tovariših, ki so se že zbrali pri izhodu in so menda Šakali samo še nani, ga je gospod prijel za roko, rekoč: »Pojdite. Saj boste že čez pol ure v svojem hotelu.« S tem je odvedel Rabaina na cesto, kjer ju je čakal razkošen avto. Firestone, kakor se je gospod predstavil, je molčal, ko je avto brzel po cestah in ulicah, in je kar z zadovoljstvom užival, videč, kako je preprosti kmet vesel avtomobilske vožnje. »Koliko pa zaslužite?« je vprašal Firestone, ko sta sedela v hotelu pri steklenici vina. »Če ves dan prav pridno delam, zaslužim čflsib svojih petnajst frankov na dan. Toda...« »Mislim, koliko zaslužite e svojimi nastopi v pasijonu!« »O..., prav nič. Ti dohodki so v prid vsej vasi.« Firestone je tiho zažvižgal skozi zobe. »Tako, tako. Jaz sem vas v poslednjih pasijonskih igrah mogel občudovati pri vas doma ... Škoda, škoda, da svet tako malo zve o vaši veliki umetnosti... Pa pijte, pijte, gospod Rabain! Na zdravje!« »Vaše besede me bolj vnema.jo ko najboljše vino,« se je Rabain priklonil in postavil prazen kozarec nazaj na mizo. »Sveto ustno izročilo nam veleva, da smemo nastopati v pasijonskih igrah 6amo na vsakih sedem let.< »Kakor rečeno, jako škoda!... Ali bi še kozarec vina?« Firestone je spet natočil oba kozarca. »Na zdravje!« Rabain je z užitkom srkal vino. »Ali so v Ameriki igralci dobro plačani?« je nato vprašal in se plaho ozrl mimo svojega gostitelja. »Dobro, celo prav dobro. Zal so mi te stvari tudi znane. Jaz sam sem lastnik nekaj gledališč. Vam, na primer, bi dal — saj vem, vem, da bi mi zavrnili sleherno ponudbo! — e takim velikim umetnikom sploh še nisem sklepal pogodbe — vam bi dal kar precej po dva tisoč dolarjev na teden ...« »Dva tisoč do-lar-jev?!« »Seveda. Če bi sklenila pogodbo za pet let, bi vam jih primaknil še pet 6to... Lejte, zdaj sem prišel v tak ogenj zaradi tega, da bi Ameriki pridobil takega velikega umetnika, da sem celo pozabil na svojo obljubo, da vas ne bom motil dalj ko pol ure! Z avtom vas bom odpeljal v hotel, gospod Rabain. In — saj se bova še kaj videla? Jako se zanimam za vaše izdelke. Torej, lahko noč!« Ko so se nasijoneki igralci vračali v svojo domovino, ni bilo Rabaina med njimi. Vendar ga ni nihče niti z besedo omenil... Minilo je več let. Spet Je prišel čas pasijonskih iger. Vendar je bila to pot vsa vas nekam poparjena. Vse je kazalo, da bodo te igre vrgle malo dohodkov; se bolj žalostno je bilo pa to, ker so vsi vedeli, da bo pasijon tudi glede na umetniško igranje na nižji stopnji. Jean Ledoque, sedanji župan, je vzdihovaje gledal, kako so bili vsak dan sedeži skoraj prazni pri pasijonskih igrah. A temu se ni nihče čudil. Se nikoli ni kritika tako slabo pisala o teh igrah. »Prizor z izdajalcem,« je poročal neki ugledni pariški list, »višek vseh pasijonskih iger, nima nobenega igralca. Igralec Criqui ne inore s svojim podajanjem nikogar prepričati. On izda svojega Gospoda kar tjavendan, ko di bi bilo to izdajalstvo vsakdanja zadeva. Pa njegov kes! Le malo obialovauja — pa nič več. Dobro jo videti, da bi rad posnemal svoje prednike — recimo Rabaina, ki nam je podal Judeža v istoimenskem filmu —■, vendar je ves lesen in brez občutkov.« Nihče ni bil zaradi tega bolj nesrečen ko Criqui. To vlogo so mu bili naprtili, ker so jo bili nekoč igrali njegovi predniki in ker je bil on edini rdečebradec v vasi. Vendar ni bil niti malo pripravljen na to vlogo in niti ni nikdar videl igrati vloge Judeža. Razen tega je bil precej trčen in jc rad pil. ■Kar je bilo v prejšnjih časih nekaj navadnega, Je bilo zdaj že dogodek: neki tujec se je bil s svojim avtom pripeljal in se je v gostilni ustavil. Vsa otročad je letela skupaj in še drugi eo prišli in so se gnetli krog gosposkega, razkošnega avta in so zijali v šoferja v uniformi, ki si je čepico kar izpulil z glave, ko je zagledal svojega go- Na Golgoti Nekoč je Bog Oče poslal Najsvetejši Devici preroške sanje, ki so bile strašne, V njih ji je razkril vse bodoče trpljenje njenega edi-norojenega Sina. Razodel ji je vse, Kar bo moral pretrpeti od trenutka, ko bo omedlel v getzemanskem vrtu, dokler ne bo moral umreti pribit na križ. Videla je, kako ga bodo od Judeža izdanega in zvezanega vedli pred sodnike, kako ga bodo kronali s trnovo krono, privezali h kamnit-nemu stebru in se mu še okrutno posimehovali, preden ga bodo obsodili na smrt. Žalostna Mati jo v duhu skusila neizrekljivo bridkost, ko je v sanjah videla edinega Sina umirati na križiu. Pred očmi ji je bilo, kako mu bodo s sulico prebodli desno stran in bo iz rane brizgnila kri in voda, v znamenje telesne smrti. Videla pisano, kaj sc bo zgodilo. Saj se bo le prerokovanje spofnilo, da se izpričata Bog in resnica.« Vse se je spolnilo tako, kakor je bilo napovedano. In nedolžna kri božjega Jagnjeta je izmila grehe sveta. Pod križem na liolgoti t žalosti, vila roke in pogledovala gor ua Sina, povišali na križ. Videla ni nič razen PoJ križem na Golgoti je stala Mati sedmih ki so ga njegove s i trnjem okronane glave, ugašajočih oči in posinjelih ustnic, ki so se mu premikale v molitvi. Molil je za svoje rablje: >Oče, odpusti jim! Saj ne vedo, kaj delajo.« Ni pa videla, prcžalostna Mati, da je ta čas, ko ie Gospod Jezus umiral na križu, planilo iz pekla krdelo' satanov. Peklenske pošasti so kro- žile nad križem liki zlovešči črni oblaki in oprezovale, kdaj bo Kristus izdihnil svojo dušo. oprt Njihov Lucifer jim je bil zapovedal, naj jo s pekel, prežal Kristusov zdihljaj" A Bog jih je za njihovo s lil . silo ugrabijo in privedejo t pekel. Satani so oblegli križ in prežali na zadnji predrznost kaznoval s slepoto, da so bili ko od sonca oslepljeni netopirji. Najsi so se ie tako jezili in divjali, duše Gospoda Krisrtusa niso mogli uzreti. Zaman so se stegovali po njej in se zaletavali v križ ko vešče v luč. Pa so tudi ko vešče, ki jjh je opalil plamen, popadali nazaj v peklenska brezna. Zvalili so se Luciferju pod noge in zdivjani tulili: »Ne vidimo ga, nič ne vidimo! S slepoto nas je udaril!« Lucifer se je strašno gnevil in divje sopi-hal. Togotno je stisnil kremplje, razpel krila in sam odletel Da Golgoto. Spustil se je na Kristusov križ in obsedel na vrhu ko jastreb, ki preži^ na golobico. Ko so se Luciferjeve oči srečale s pogledom umirajočega Gospoda Kristusa, je trenutno oslepel, kakor so malo prej oslepeli njegovi :>dposlanci. Zastrla ga jc tako črna tema, ka- . -__ • • .j _ T..1.T:_________i---i_______ spodarja To je bil gospod visoke rasti, gladko obrit, zares gospod od glave do nog. Tujec si je kupil kar vso ložo in je pazno sledil igro. Ko je prišel prizor z izdajalcem in je stopil Judež na oder, je vzel palico in klobuk, vendar se je premislil in še ostal. A razburjeno si je grizel debele ustnice. Ze zdavnaj je spala vas, ko se je vzdolž hiš plazila senca in je obstala pred Criquijevo hišo. Skrivnostni človek je vrata odprl in vstopil. Čez nekaj minut se je skozi špranje v okenskih polk-nicati svetila luč. V tretje je glas petelina pretresel nočno tišino in jutro se je že svetilo ua vzhodu, ko je tisti človek odšel iz hiše. To jutro je bilo velikega pomena za vas. Ledoque je zj ta dan povabil poročevalce največjih listov Francije in Anglije. Preden se je začela predstava, je poiskal Criquija in ga za božjo voljo prosil, naj vendar igra tako, kolikor le zna dobro igrati. »Jaz zmeraj igram čim najbolje morem, a nikoli še nisem videl, kako so igrali Judeža.« Criqui je kar drhtel pred Ledoquom, ves prepaden je bil in temni kolobarji so inu obkrožali oči. »Čez uro se začne igra, Criqui. Mogoče bo zadnja v tej vasi in vse zavisi od tebe zdaj... Bog daj,« in mu je položil obe roki na ramena, »da bi se mogel zamisliti v vlogo izdajalca!« Criquijev plapolajoči pogled je zabegal mimo Ledoqua. »Jaz... jaz bom danes dobro, zelo dobro igral...« / In zares je bil tega dne pravi Judež na odru. Ze ob njegovih prvih besedah so kritiki prisluhnili in se vprašujoče zazrli drug v drugega. »To... to... je pa Judež, pravi pravcati Judež... Rabain?« je dejal nekdo. »Nemogoče,« je odvrnil sosed. »Rabain je v Ameriki; njega so izobčili iz svoje srede.« »Rajši bi vsi pomrli, kakor da bi ga pustili igrati,« je pripomnil tretji. »Poznam jaz te kmete!« Napeto eo sledili igro. Ko je stopil Judež s počasnimi koraki, ki so bili videti, ko da jih napravi z neizmerno muko, k velikemu duhovnu, da bi vrnil onih trideset srebrnikov, ki je zanje žrtvoval pokoj svoje duše; ko je šel, da bi sodil sam sebe, tedaj je tudi najbolj zakrknjenemu kritiku zagomazelo pod kožo in so se mu naježili lasje... * Zvezda večernica ee je pravkar zasvetila na obledelem nebu, ko se je avto ustavil pred gostilno. Tedaj je Criqui kar brez sape pritekel, se zagnal navzgor po stopnicah in porinil gospoda, ki je pravkar stopil na prag, nazaj v sobo. »Tu imaš... ni... vzemi nazaj svoj denar. Rabain,« je zasopel in potegnil usnjeno mošnjo izza jopiča. »Zdaj sem že videl, kako je treba vlogo igrati. Vzemi, vzemi denar! Ali slišiš? Nobenega obstanka, nobenega miru ne najdem več!« Za hip ga je Rabain zamišljeno pogledal. Potem je odkimaj. »Ne, Criqui! Le kar obdrži .Tu-dežev denarl Le občuti, kaj se pravi, če človek izda tisto, kar mu je bilo sveto. Ni treba, da bi Judeža igral; doživljaj ga! Tako kot jaz.« Nejevoljno Je odrinil Criquija in odšel. »Kam?« ga je vprašal šofer. »Kam? Res je — kam! — V Pariz — ali kamor že.« Zagledal se je v praznino in medlo dodal. »Povsod iem doma, povsod ... In nikjer ... Kar poženi!« (H. Belcker.) je tudi, kako bodo mrtvo umučeno telo sneli s križa, in da ga bo potlej držala v naročju ko zdanje dni — a tedaj je bil njen Jezus še maj-hem otrok in še ni imel rok in nog prebodenih z žeblji, senc še ne okrnšenih s trnjem, in v desni strani mn še ni zevala globoka rana. V tem je zaslišala za seboj mil glasek, ki ji je segel v srce: »Mati, kaj spiš?« Zbudila se je iz sanj. Živ in zdrav je stal pred njo njen Sin in jo spraševal, kaj se ji je sanjalo. »O tvojem trpljenju in o tvoji smrti semn sanjala, Jezušček moj,« mu je odgovorila. »Mati moja ljuba, kdaj so že preroki to napovedali! In tudi v pismu je že oddavnaj za- kršne ni niti v najglobljem peklenskem breznu. Prestrašen, osramočen in potrt je zdrknil s križa. Ko je tapal naokoli, je dobil le razbojnika na Kristusovi levici, malo v stran pa še obešenega Judeža. Nato se je z obema malo vrednima dušama vrgel v peklensko brezno. Mati božja je stala pod križem in presunljivo jokala. Zraven nje sta bila Janez, ki je bil najljubši ueenei; njenega Sina, in Marija Magdalena. Nad križanim Odrešenikom pa so po-letavale lastovke, ki so bile videti ko žalne pa-sice. Vele so v zraku sem pa tja, nad križem strepetavale s perutnicami in spričo Kristusove smrti tako žalostno zažvrgolele, kakor da bi zajokali otroci pri pogrebu. »Umrl je, umrl je, umrl je.« Z druge strani se je tedaj dvignila sivi megH odobna tropa vrabcev kričačev, ki so lastov-am nakljub ščebetali: »Živ. živ, živ.« Judje so jih kajpak slišali in Kristusu s sulico prebodli stran. Iz rane je brizgnila kri in voda, kakor je bilo Materi božji razodeto že v sanjah. Zblojeni vrabci so nato seveda urno odleteli. Odsihdob jih za kazen satan — na dan sv. apostolov Simona in Jude — tudi trumoma lovi in po mernikih meče v peklo. Kamorkoli je tistikrat iz Kristusovih ran kanila kaplja krvi, so povsod zrastle prelepe bele lilije. Od grenkih solz Matere božje so takisto tedaj porjaveli zlati in srebrni listi trhlike, £ ki je rastla ob poti na Golgoto. Tam, kamor _ so padle solze Marije Magdale Marijine solzice. Tako so v čast božjo in ljudem za spomin vzcvetele na zemlji priče Kristusovega trpljenja in bridke žalosti njegove Matere. (Poljsko: M. Gawalewicz-M. Stahievricz) Mrtvaška barka Prometna vigoja. Mala Minka stoji na križišču cest in se joka. »Kaj pa ti je?« jo sočutno vpraša stnr gospod. »Oh,* pravi deklica in glasno zaihti, »mama mi Je rekla, naj toliko časa tu stojim, da bodo šli vsi avtomobili mimo, a zdaj sploh nobenega ni!« To je zgodba o >Mary Celčste«, napisalo jo je življenje, ki je najčudovitejši pisatelj, saj je ta zgodba že na meji tistih okolišev, kjer ne zadoščajo več ne pojasnila ne razlage. Ameriška barka »Mary Celeste« je, natovor-jena z vinskim cvetom, odplula iz Njujorka proti Genovi in se je na vsa razpeta jadra in v vzhodnem vetru odpravila na pot. Na barki je bilo sedemnajst oseb: kapitan z ženo in štiriletno hčerko in posadka štirinajstih, niorjž vajenih in opaljenih mož. Privodnik, ki je barko vodil iz pristanišča, je bil poslednji človek, ki je videl posadko iz oči v oči. — Tole ee je zgodilo nekaj tednov kasneje: Angleški pa mik, ki je plul iz Southhaniptona, je enajstega dne zapazil jadrnico, ki se ni na predpisane znake z banderi prav nič odzvala. — V skrbeh, da na barki nekaj ni v redu, je kapitan krenil s svoje smeri in je kmalu priplul na razdaljo glasu do skrivnostne barke. — Ogrodje barke, ki je na vsa jadra hitela naprej, je bilo v vzornem redu. Le nekaj se je človeku čudno zdelo: da ni bilo na krovu jadrnice ne ene žive duše. Ker se ni na noben klic nihče odzval, je ukazal kapitan s parnika, da naj se parnik ustavi, in koj nato so spustili čoln v morje in nekaj mož pod vodstvom krmarja se je spravilo na barko. Povsod je bilo vee neizmerno čisto. Line so bile po predpisih zaprte. V kabinah posadke eo visele vreče za obleko. Pogled v kuhinjo je zastavil nove uganke. Voda v kotlu je bila še vroča, kar je pomenilo, da je bil še pred nedavnim časom nekdo v kuhinji. Ponve in sklede so se lesketale ko srebro in sleherni predmet je bil ua svojem, določenem mestu. Še bolj pa je bilo vse zagonetno, ko so pomorščaki stopili v kapitanovo kabino. Na okenski polici je ležalo kvačkanje, ko da bi ga pravkar kdo odložil in na tleh so bile raztresene otroške igrače — in pisane krpice. Krmar je dal odpreti ladijsko ročno blagajno. Vse dragocenosti in listine so bile na pravem kraju. Kapitanov zapisnik je ležal odprt na mizi in ondi je bilo Citati kratke, jasne podatke o dogodkih na vožnji. Poslednji stavek eo je glasil: »Moja ljuba Eleonora! — Otrok moj! — Dane« smo...« Tu je bila pisava prekinjena. In drugega nič. — Nobenega človeka nikjer, nikjer nobenega znaka o kakem napadu. Sedemnajst oseb je bilo vpisanih v seznamu barke »Mary Cel6ste«. To je bila namreč ta jadrnica, ki jo je sredi neizmernega morja gugal veter in ki so jo bili našli. Stari, v svojem poklicu osiveli pomorščaki so strmeli v nerazrešljivo uganko. Da bi sedemnajst ljudi izginilo kot kafra —, to je bilo vendar več ko preveč celo za nnjhujše zgodbe o pomorskih dogodivščinah, kar so si jih med Southamplonom ln Kriškem 1 Neverjetno! Da bi rešili dragoceni tovor, so za silo dati na barko majhno posadko. Neka angleška križarka, ki so jo dobili čez nekaj dni, pa je oskrbela nadaljnji prevo« barke. Še dolgo zatem so se ljudje po vsem svetu razburjali, ker je vsa posadka 7. »Mary Celčste« tako skrivnostno izginila. A nikoli ni bilo moči izčrpno razvozlati te skritnosti, čeprav je britska vrhovna pomorska oblast pozvala vse konzulate in pomorske urade, naj poizvedujejo in iščejo te ljudi. Seveda je bilo dosti takih razlag in domnev, ki so hotele to uganko rešiti tako ali tako. Semkaj spada tudi poročilo pomorščaka Abela Foe-dyka, ki ga je neki angleški list tik pred svetovno vojno priobčil. Po tem poročilu je kapitan barke »Mary Celeste« stavil s krmarjem, kdo bo mogel popolnoma oblečen obplavati barko, ko bo plula na vsa jadra. Da bi mogli to tekmo bolje pregledati in presoditi, je šla vsa posadka, tudi kapitanova žena in njun otrok na nekakšen oder, pomol, ki je štrlel iznad barkinega nosu nad morjem. Vrvi tega odra so ee pa nenadoma potrgale in vsi, ki so stali na njem, so strmoglavili v morje. Niti misliti ni bilo na kako rešitev, le on, Abel Fosdyk, je mogel dospeti do deske odra, ki je plavala po morju, in se povzpeti nanjo. Čez nekaj ur nato ga Je neka druga jadrnica pobrala in rešila. V listinah o poskusih reševanja posadke nI ničesar, kar bi moglo dokazati resničnost tega poročila. Saj bi bili morali najti vsaj ostanke tistih vrvi na ladji! A nekje je vendar ostalo teh sedemnajst ljudi! Neskončni ocean molči. Veliko skrivnosti počiva na njegovem • dnu. Sam spada tudi uganka barke »Mary Celžste«, saj je škoda truda, da bi kdo hotel prodreti v skrivnostne uganke usode! Barki so dali novo ime, ko so odložili tovor na določenem kraju. Na poti nazaj iz Amerike jo je zgrabil orkan. Nikoli več ni bilo nobenega glasu o njej. (B. Brennecke.) g Dediščina. Neki star škotski posestnik ie umrl, in ko so odprli oporoko, se je izkazalo, da je zapustil vse svojima dvema sinovoma Donaldu in Hamlshu. Ta dva sta se nekaj tednov pričkala in prič-kala, kako naj si razdelita posestvo, pa se kar nista mogla sjx>razumeti. Slednjič sta sklenila, da vprašata za svet svojega starega učitelja, profesorja matematike, naj jima pomaga razdeliti dediščino. Profesor Je bi! koj voljfln in je dejal: »Najprej bi prosil tebe, Donald, da po svojem presod-ku razpoloviš dediščino na dva enaka dela.« Ko je Hamish to zaslišal, je bil jako razočaran. »Tn ko . zcrodi t 1<« nndpllnvnl nrofrsor. • »naj si Hamish prvi izbore svoj del!« Kurenčhuva Neška ma tud beseda Nekar in na za-merte, de vam bom šele dons puvedala. kuku jest prouzaprou misleni o teh prefe-sarskeh praktikanteh, ke jih misija zdej na nou naredit. No, pa recima jim raj prefe-sarsk volonteri, ke se nazadne useglih le mal leuš sliš, koker pa praktikant. Kene, praktikant je ja lohka usak člouk, če je šte-deran al pa ne. Če če bit eden volonter, more met pa le precej eneh reči u glau. Veste, jest sem mislela, de bo Gustl ta reč u roka uzeu in ježek stegnu, ke tku rad u usaka figa soj nus utakne, če je treba al pa ne. Prouzaprou se pa tud bi šika, de deci take reči prerešetavaja, koker pa babence. Ta mrcina pa kar mouči, koker de b nemu prou nč mar na šlu. Ja vidte, tak sa dedci. Use sorte muhe jim rujeja pu glau, sam tist ne, ke b blu treba. Sej on je glih tku rodolub, kokr sem jest. Zatu je tud on doužan, de se za soj narud putegne, keder je treba. Sevede, če on noče, morem pa jest za beseda puprjet in ta reč u vorenga d jat. Kar use se tud na sme pustit, de b se delal. Lepu vas prosem, kam boma pa pršli, če s boma pustel kar use dupast? Lejte, še ni doug tega, ke sem upoudne pr kusil brala u časupise — veste, jest še ta narrajš berem časupise upoudne pr kusil, ke mam gmah, pa čas mam tud, drgač tku na morem, ke mam zmeri pouhne roke dela. Noja, brala sem u časupise, u kermu, pa dons več na vem, de se gespudi prefesarsk volonteri čez tu gor držeja, ke se pugerva ud nh, de boja mogel pred ene par let še na kašen šul praktieirat zastojn, preden boja dubil kašna plača zatu. Tu je že res, de se gespudem prefesarjem na plačuje buhve kulk, no, plačuje se jim pa le pušten za muja, ke ja maja z naša nadebudna mladina. Stroški sa holt, pa je fertik. Sevede, gespudem pretesarskem volonterjem se pa tu na zdi prou. Prauja, de tu na gre, de b še pol, ke sa že use preštederal in use prifenge mogel naredit, kar zastojn garal in se s štedentem kfretarel in glave ubijal. Enkat čja pridet tud du kašenga kruha. Prauja, de je že zadost, ke sa se že eneh šestnajst let — nahter murde še dle — nuč in dan piflal in puvrh še tku vesoka šulnina plačval, de sa izštederal. Zdej sa pa že teh špasu ■it in s nočja več kar zastojn glave belt. Usaka reč se more enkat jejnaL Nazadne maja gespudi prefesarsk volonteri Bst prou. Kar prauja, je use gola resnica. Sam tu pa nisa pumislel, al sa pa u sojem ajfre pu-zabil. de sa se du zdej sami sam tu učil, kar sa nucai, de sa pučas naprej pršli. Zdej je pa ta reč drgač. Zdej se morja pa še navadet, de boja znal druge učit in jim pukazat, kuku se morja in kua se morja naučit, če čja tud naprej pridet. Za tu pa vender na morja pugervat, de b se jim še plačval. Gnarja vender na pubira država pu tleh. Tu sami veja. Če boja še sam tri leta zastojn garal, tu vender ni cela večnast. Tulk časa boja že še putrpel, de boja pršli du enga puštenga kruha, če prou bi čerenga. , , Puglejte gespudi I Jest sem mogla eeleh pet tet zastojn garat, ke sem se kuhat učila, pa še dons nčaseh kašna jed prsmudim, al ja pa na kakšna druga viža pufrderbam, de me moj mož upoudne pron pušten spegla. Nazadne gre pa še rajS n kašna štarija kost, koker de b se s tistem, kar sem mu jest skuhala, želodec pufrderbu in pol še za dohtarja gnar ven metu, de b mu želodec spet nazaj zrihtu. Gespoda moja, tu nisa mačkene souze. Tu je treba prakse leta in leta. preden gre enmu use tku ud rok, koker more jit. Jest že vem, kuku je ta reč. Jest sem že use, kar je pud božjem soncam, skuz naredila. Men žiher usak verjame, če če. Če neče, nej pa pesti. Člouk se more martrat in martrat, preden pride du kru- Razvezano snopje Slovensko ozemlje do 1.1278 pod raznimi velikaši Po bitki nad Madžari 1. 965. ob reki Lechu pri Augsburgu se je slovensko ozemlje razcopljalo. Vzrok tega razcepljanja je bilo obdarovanje posameznih velikašev in pa ustanovitev mejnih grofij. S tem je nastopila doba slovenske politične raz-kosanosti. Začelo se je ponemčevanje slovenskega ozemlja. V dobi od 1100—1500 pa so skusali to razkosano ozemlje zopet združevati. Nastali so di-nastični teritoriji na Slovenskem. Ti teritoriji pa nieo vedno obsegali sklenjenega ozemlja, pa tudi niso nastali istočasno. Grotje Španheimi, iz Pore-nja v Nemčiji, od 1122 do 1209 so postali po izumrli rodbini Eppensteinov koroški vojvode. Pridobili so si mnogo posestev na Koroškem. Višek svoje moči je dosegla ta rodbina za grofa Bernarda (1202—1256). Na Kranjskem so imeli veliko posest, med njimi tudi Ljubljano. Ta Bernard je ustanovil cistercijanski samostan pri Kostanjevici na Dolenjskem. Vojvoda Bernard je pozdravil s slovenskim pozdravom Ulrika Lichten-steinskega: Buge waz primi, gralva Venus (Gofi vas sprejmi, kraljeva Venus). Njegov naslednik Ulrik se je oženil z grofico Agnezo Andechs-Meransko in tako podedoval vsa posestva tega rodu, ki eo bila na Kranjskem. Ulrik je umrl 1269. Po zadnjem Traungavcu 1. 1192. eo Štajersko, katero je 1180 povzdignil v vojvodino Friderik I. Rdečebradec, dobili Babenberžani, rod z Nemškega. Da bi dobil pot do morja, se je oženil z Agnezo Andehs-Meransko zadnji Babenberžan Friderik II. Bojeviti (1230—1246). Po poroki se jc nazi-val gospod Kranjske, ker je priženil mnogo posestev na Kranjskem. Grolje Andechs-Mcranski, iz Bavarekega, so imeli mnogo posestva na Kranjskem. Njihova prestolnica je bila Kamnik. 1248 so izumrli moški člani tega rodu, in Agneza je postala dedinja vsega premoženja. Poročena s Friderikom II. Bojevitim, ki je padel 1246 v bitki 7. Madžari, je postala dedinja ogromnih posestev na Kranjskem. Poročila se je vnovič z Ulrikom Spanheimom. - Na Dolenjskem so imeli svojo posest gospodje Višnjegoreki, ki so razširili v 12 stol. meje svojega imetja v Belo Krajino. Od Grosuplja do Ribnice je segala od 11. do 18. stol. oblast Turjačanov. — Na Krasu in Goriškem so postali od 12. stol. zemljiški gospodje grofje Goriški — Po smrti zadnjega Babenberzana je bil Izvoljen 1251 za avstrijskega vojvodo češki kralje-yii Otokar n. Premjrtd, ki je hotel dotnh Stajer-gjjo 7 /vrraUim kraliem se je vnel prepir za to dežela boksajne, pa tist skakajne puzim. In druge reči prideja tud še zraven, ke jih na morem tlela naprej prnest, če čem bit kerkat fertik. Puglejte kulk je pr nas že sam učitelu brezposelneh, ke raj ukul pustopaja, koker de b šli naša nadebudna mladina u šule učit. Če prou b jih mogel kar zastojn učit, brezposeln b pa le na bli. Z gespudem prefesarjem pa tud ni nč drgač. Tulk jih je že prezposelneh, de jih še prou natank preštet na morja več. Prou zaden čas je že, de jim začne jit država na roka. Če jih bo začela zdej nastaulat za volonterje, boja pršli saj pud streha, če že druzga ne. Pa zatu bo tud tu dober, de boja znal Ide saj pr nas mal brat pa pisal, ke drge na znaja. Le use tula dober premiselte, pa bote pršli tud vi du tega spuznajna, koker sem jest pršla. Zdej se vam ni treba prou nč kujat. de se vam nazadne še tu na pufrtič. Če čte, de vam bo šlu saj pu smrt mal bulš, kar ubugite, pa tih budite. K. N. Križanka Šah V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo : Vodoravno: 1. nedelja v cerkvenem letu, 14. tuja beseda za nasilje, 15. naslovna moška oseba iz Shakespearove tragedije, 16. glasbeno orodje, 18. vrsta dragega kamenja, 19. poletna vrtna hišica, 20. važnejše italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 21. najmanjši del vsake snovi, 22. druga beseda za spono, 23. skrajšano žensko krstno ime, 24. rimski filozofski pisatelj (4 pr. Kr. do 65 po Kr.), 26. skrajšano žensko krstno ime, 27. slovenska beseda za kritiko, 29. del klasu, 31. nabiralec starih cap, 33. manjši kraj vzhodno od Homca pri Kamniku, 35. največja evropska reka, 37. nemški liumoristični pisatelj (1831—1910), 39. skrajšano ime za Združene države Severne Amerike, 40. del telesa, 41. skrajšano žensko krstno ime, 43. čistilna potrebščina, 45. umetno svetlobno telo, 47. druga beseda za moritev, 49. del živalskega telesa, 50. glavno mesto Grčije, 52. vrsta dajatve, 54. nekdanji prebivalci Balkanskega polotoka, 56. vrsta pokrivala, 57. druga beseda za beganico, 59. važnejše mesto v severni Grčiji, 61. manjše italijansko mesto ob Adiži, 62. najbolj razširjena tekočina, 63. skrajšano moško krstno ime, 65. del lesene ograje, 67. tuja beseda za pesništvo duševnih in čustvenih doživetij, 69. važnejše mesto v severni Italiji, 71. prijatelj tuje lastnine, 72. ptica roparica, 73. važnejši kraj pri Zidanem mostu, 74. tuja beseda za divan, 75. važnejša voda na Štajerskem, 76. kmečko orodje, 77. preprosta dolžinska mera. Navpično: 1. kmečko orodje, 2. največji pobornik ilirizma (1810-1851), 3. starogrški bog vetrov, 4. druga beseda za skupino, 5. pevsko znamenje, 6. ud družine v otroškem govoru, 7. posmrtno prebivališče izbranih, 8. tuja beseda za Otokar združeval pod svojo oblast slovensko ozemlje: Pridobil je Štajersko, Koroško in Kranjsko s Savinjsko ter Slovensko Krajino. Poleg tega je dobil od salzburškega nadškofa cerkvene fevde Babenberžanov in Speinhcimov, od oglejskega patriarha pa Slovenji Gradec in Postojno. Njegova država je bila skoraj tako velika kot nekdanja Samova, in je obsegala ozemlje od Krkonošev do bližine Jadranskega morja in združila Cehe m večino Slovencev v eno državo. Za časa njegovega vladanja se je dvignilo pri nas gospodarsko stanje in nastal je red in mir. Ta njegova državna tvorba pa ni trajala dolgo. Moral je prepustiti Rudolfu Habsburškemu (1273-1291), nemškemu kralju, Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko. Otokar je hotel pridobiti nazaj izgubljene dežele. Vnela se je vojna in Rudolf Habsburški je na Morav-skem polju pri Suhih krutih 1278 premagal Oto-karja, ki je izgubil bitko in življenje. S tem datumom se začenja habsburška ohlast na slovenskem ozemlju, ki je trajala vse do 1918. Tako vidimo iz vsega tega, kako se je začela na tem slovenskem ozemlju že prav zgodaj borba za posest tega ozemlja, ki je trajaia stoletja, šibkejši je moral podleči močnejSemu. Ozemlje samo pa je važna prehodna pot proti vzhodu in jugu. zagon, 9. nekdanji prebivalec dela Grčije, 10. grški filozof (34i—270), 11. skrdjšano žensko krstno ime, 12. druga beseda za skupino, 13. tuja beseda za pozitivno elektrodo, 14. druga beseda za breme, 17. del sobnega pohištva (množina), 23. navadni števnik, 24. vrsta živinske krme, 25. važnejša državica v Zadnji Indiji, 28. ženska oseba iz svetega pisma, 29. oblika padavine, 30. ud izumrlega naroda, 32. moška oseba iz svetega pisma, 34. strupena žuželka, 35. druga beseda za otroka, 36. vzhodni krivoverec, 38. največji gorenjski letoviški kraj, 39. priprava za merjenje časa, 40. druga beseda za spremembo, 41. druga beseda za težke sanje, 42. važnejša Sofoklejeva drama, 44. druga beseda za opisovanje, 46. pomembnejši vrh v Karavankah, 47. zdravilna vrtna rastlina, 48. tuja beseda za poziv, 51. boginja, pokroviteljica gledaliških iger, 52. druga beseda za tepčka, 53. najvišja gora v Armeniji, 55. druga beseda za poljedelca, 56. druga beseda za model, 57. stara votia mera, 58. važnejša pokrajina v nekdanji srednji Grčiji, 60. tuja beseda za oddelek, 62. žensko krstno ime iz slovenske narodne pesmi, 63. gospodinjska potrebščina, 64. prav tak, 66. ud družine v otroškem govoru, 68. druga beseda za izrek, 69. vojaška strelna priprava, 70. oblika osebnega zaimka. Vremenska šlevitnica 14. 6. 14. 15. 11. 17. 18. - 19. 9. - 10. 15. 9. 4. 9. — 8. 10. 9. 16. 17. 12. — 16. 9. 13. 9. 17. — 14. 18. — 7. 9. — 5. 9. 15. ». - 12. 17. - 7. 3. 11. 12. — 8. 9. 15. 14. 10. 9. 17. 19. - 5. 9. 15. 12. 2. 18. - 16. 6. 14. 18. - 1. 18. - 14. 18. -7. 9. - 1. 18. - 7. 9. 17. 18. - 7. 3. 11. 12. 2. 18 .Kiju«: I. 2. 3. 4. — francoski državnik 5. 6. 7. — del obleke 8. 9. 10. — vodovodna napeljava II. 12. 13. — kraj v Slavoniji 14. 15. 16. - žužkojed 17. 18. 19. — afriški prti« Če namesto zgornjih številk vstaviš ustrezajoče črke, dobiš vremenski pregovor za cvetni teden. Rešitev ugank z dne 3. aprila Rešitev križanke: Vodoravno: 1. vrane. 6. Tara, 10. Tirana, 16. Lena, 17. doba, 18. tema, 19. gon, 20. akt, 21. vino, 22. vile, 23. kava, 24. garaža, 28. čelo, 27. Devin, 29. anoda. 31. pena, 32. kitara, 34. moka, 35. Zeta, 36. rosa, 37. ped, 38. eta, 39. lira, 40. pisk, 41. sapa, 42 Tasilo, 44. siga, 45. Rakar, 47. Atika. 49. toža, 50. Donava. 52. bata, 53. bera, 54. pega, 55. voz, 56. oko, 57. Fara, 58. nebo, 59. poza, 60. Korana, 62. leča, 63. Radič, 65. Avala, 66. Sava, 67. torilo, 68. Loka, 69. Tuzla, 70. Rača, 71. kop. Navpično: 1. vlaga, 2. Reka, 3. Ani, 4. navada, 5. Adiža, 6. tona, 7. Abo, 8. Ravena, 9. Atila, 10. telo, 11. ime, 12. raketa, 13. agava, 14. Novi, 15. Šahovski turnir v Lodzu je končal s sijajno zmago našega državnega prvaka Pirca. V. Pire z zmago ni presenetil, pač pa je veliko presenečenje, kako je zmago dosegel. Da bo ostal brez poraza in da bo pustil drugoplasiranega, rutinira-nega turnirskega igralca dr. Tartakowerja za poldrugo točko za seboj, ni bilo pričakovati, vsaj po Pirčevih dosedanih uspehih ne. To je tudi povod, da je Pirčeva zmaga v Lodzu toliko bolj razveseljiva, ker je to uspeh, s kakršnimi 60 si nekateri mojstri priborili izglede za boj za svetovno prvenstvo. Upamo, da bo Pricu ta usjDeh dal tako moralno zaslombo, da bo tako nadaljeval, kot je začel v Lodzu in da bomo tudi mi imeli prvorazrednega velemojstra. Priliko bo imel Pire že takoj sedaj na turnirju v Ljubljani in odslej še v večji meri kot prej na bodočih turnirjih, da pridruži svojemu sedanjemu najvočjemu uspehu še večje. Od ostalih udeležencev turnirja je predvsem dr. Tartakovver dosegel zadovoljiv uspeh, ker spada že med starejše mojstre, ki se morajo na V6eh linijah umikati mlajšim, je še vedno uspeh, ki je pri starejših mojstrih že redkost Eliskases, Petrov in Stahlberg, ki si dele tretje, četrto in peto mesto, so vsi renomirani mladi mojstri z lepimi mednarodnimi uspehi in ravno-tako tudi Foltys in Steiner, ki sta ostala še bolj zadaj. Od poljskih mojstrov je presenetil Gusten-feld, ki je takoj za dr. Tartakowerjem dosegel najboljši uspeh za domače barve. Zelo je pa odpovedal Najdorf, lanski zmagovalec v Rogaški Slatini, v katerega 60 stavili poljski šahisti veliko nad. Od udeležencev turnirja v Lodzu bodo nastopili v Ljubljani dr. Tartakower, Foltys in Steiner. Tartakower je prispel v Ljubljano že v torek in se bo tako dobro privadil na naš zrak, in bo brez dvoma najnevarnejši konkurent našim favoritom. Iz turnirja v Lodzu prinašamo zelo dobro partijo češkega mojstra Foltysa s Petrovom. Igrana je bila v tretjem kolu. V opravičilo Petrova je treba navesti, da je začel na turnirju v Lodzu zelo nesigurno, pozneje se je pa popravil in dosegel še leip uspeh. Petrov: Foltys 1. o-fagoma pojemati. — 5. Ako zračni tlak ob pada- lz Ju lijake krajine Ostanki treh okostnjakov, Delavci, ki so na pobočju iz svetovne vojne strašro znane Kalvarije nad Podgoro kopali in iskali ostanke vojnega železja, so pri svojem nevarnem delu naleteli na kosti treh v svetovni vojni padlih junakov. Po naročilu urada, ki čuva nad trupli padlih, so bila okostja prenesena v kostnico na Oslavju, Raport goriških županov. V torek, 5. t. m. so bili vsi načelniki občinskih uprav v goriški pokrajini povabljeni k prefektu. Med zadevami, ki jih je poglavar province zlasti priporočal skrbi županom, naj omenjamo organizacijo in poslovanje ustanov za občinsko pomoč, delo za higieno in pobijanje jetike. S pozdravom vladnemu načelniku je bil sestanek zaključen. Odvetnik Pascoli zopet potrjen za goriškega župana. Odvetniku Pascoliju, ki je zadnja štiri leta župa-noval v Gorici, ie pred časom potekla poslovna doba. Med meščani je bilo mnogo ugibanja, kdo bo novi župan. Slišala se je marsikaka pohvala, pa tudi mar-6ikaka graja sedanjega občinskega gospodarstva. Kot objektivni opazovalci moramo priznati, da se je mesto v zadnjih letih olepšalo in pridobilo v zunanjem pogledu za tujca marsikaj privlačnega. Ker podrobnih in notranjih križev in težav ne poznamo, smatramo za umevno, da so merodajni krogi ukrenili, da je bil g. odvetnik Pascoli te dni potrjen za nadaljnja štiri leta za goriškega župana. Upamo, da bodo koristi mesta, v katerem tvorijo Slovenci zdravo, delavno, krepko manjšino, tudi v bodoče varovane. Kupujte srečke državne razredne loterije v glavni kolekturi „VRELEC SREČE" AloSzIl PlanlnSek LJubljana, Beethovnova 14 Tel. 35-10 Žrebanje 13. in 14. aprila vinskem vremenu še nadalje močno upada, potem smemo že v najkrajšem času pričakovati nagle razjasnitve in hudih viharjev, pozimi pa južno vreme Taka razjasnitev pa vobče ne bo dolgotrajna in poleti jo sledi močan temperaturni padec obenem s padavinami — 6. Naglo 6e pomikajoči ciri, ki potujejo od JZ ali juga, so znanilci prekinitve južnega vremena in prinašajo sneg. — 7. Pozimi upadanje zračnega tlaka pri nas v Ljubljani še ne ustvarja |»gojev za nastop padavin, ako pri tem potujejo nizkt in srednjevisoki oblaki od severozahoda ali severa in ako svoje 6meri tudi pr' nadaljnjem barometrskem padcu ne spre minjaio — 8. Pri lepem vremenu izkazuje zračni tlak dnevno periodično nihanje, ki je značilno po naslednjem: maksima nastopata ob 10 in ob 21 (drugi je sekundarni), miniina pa ob 16 i« okrog 4 (sekundarni). Razlika med obema skrajnostim* ne znaša nikoli nad 2 mm. — 9. Popoldanskih poletnih (termičnih) neviht se smemo nadejati, če je zračni 'lak prillčno normalen ia če pri tem nizki in sretlnjpvisoKi oblaki prav počasi potujejo (zlasti od severozahoda ali severa). Pri tem obstoja nevarnost toče, kadar opazujemo na zgornjih delih nevihtnih oblakov pereeaste odrastke (cirrus fal-sus). ali pa njihovo gobasto razraščanje. Pri nas v Ljubljani prinašajo pri popoldanskih nevihtah točo skoraj izključno oni nevihtni oblaki, ki prihajajo v smeri od SZ ali S (s Kamniških planin). Popoldanske nevihte, ki prihajajo od JZ J ali V v Ljubljani navadno niso intenzivne. — 10. Ce so pozimi v Ljubljani nizki in 6rednjevisoki oblaki skoraj mirni in če je barometer nad normalo, potem nastopi gosta megla, ki se niti podnevi ne razprši, s pogojem da je nastala nad barjem, od koder se je razširila nad Ljubljano. Ako pa se je megla stvorila v bližini letališča, se ob enakih pogojih proti poldnevu razprši. — 11. Kadar barometer prav močno pada (več kot za 2 mm n« uro), kadar so nizki oblaki nepremični in ko tudi pri tleh ni vetra, takrat temperatura kmalu močno upade in dobimo vselej obilo padavin, ki slede za naprejšnjim viharnim vremenom. adio Programi Radio Lfahtjanai Nedelja, it. aprila: 8 Vesol jutranji poodrav: 04- troški duet (g«. Kosi Ivan Ul Skok Villuoj — I Napovedi, poročila — ».14 Nekaj veselih (plošče) — I.-M Verski govor: llosana Sinu Davidovemu (g. dr. Fr. Kiine-vec) — 10 Prenos cerkvene glaabe ls lJuMJ. stolnice — L1.16 Venček otroških pesmic (plošče) — 1.1.3« Otročka ura — 12 Uolicr tek (plošče) — IS Napovedi, obvestila — 13.20 Pevski koncert g. Marjana Rum«, člana Zagrebško opore ob apreinljovanju klavirja (g. lirof. M. IJipovšcJt) — 16 Salonski kvartet — 17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila 7.11 april in trina poročila — 17.«» Kmečka pesem — kmečki plee (plofiče) — B Adamičevi fantjo igrajo — lil Napovedi, imročila — 18.30 Nac. ura: Ob rainba pred zračnimi napadi — 19.5« Prenos U floStanja. 1, Šoštanj nekdaj in sedaj, predava ravnatelj mešč. šole g. Hribernik 1'raue; II. Mladinski koneert — 22 Napovedi, poročila — 2B.15 Ceflka lahka glasba U>to«ič«). Ponedeljek. II. aprila: 12 Oporne fantazije (ploJ<^e) — 12.45 Poročil« — 1« Napiyvedi — 13.JO Havajske pesmico (plošče) — H Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Splošna uavodila 7,a prvo pomoč (g. dr. Anton Breceij) — 16.20 Poljske narodne (plošče) — 18.40 Ignacij Knob iehar, slovenski misijonar ia raziskovalec Afrike (g. dr. Joie Graeer) — 19 Napovedi, poročila — 10.90 Nac. ura: Krščanska cerkev in zadružništvo (Bogoljub N. Milofiovič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert lahke gl. Sodelujejo: g. Vilko Skok (cltre), gdč. Štefka Koren-čanava (HOpran), Mandolini,stični kvartet in pioAče — 22 Napovedi ttoročila — 2314 Klarinet »olo (g. Urbano Franjo). Dragi program li Nedelja, ie. aprila: Belgrad: 30 Skadarskt večer Zagreb: 20 Prenos — Budimpeita: 20.JO Klavirski kone. — Trat-Milan: MM (ilanba, a Koncert godbe letalskega polka — Rim-liari: ai Heinz Reichert: opereta J.isztova romanca — 1'rnga: 20.05 Bratislava: Lahka glasba — Varšava: 19.4P Operetne arije na ploSčah - Sofija: 20 Pevski koncert (ga. Kovačeva) — l'*e nernike pontajc: 18 Poster program: šest godb igra. Iiaagla« volivnih rezultatov — Beromiinttcr: 20.05 Brahmsove skladbe za klarinet — Stratbourf: JO..* Odlomki ls slavnih oper (Orfeja, Ugrabitev iz Serajla, Car in tesar, Undtne, Prodana nevesta; izvaja Radijski orkeeter). Ponedeljek, 11. aprila: Belgrad: 20 Prano« iz nar. gledališča — Zagreb: 20 Prenos — Dunaj: 19.10 Nar. gl. in petje — Budimpeita: 32.20 Schabertov godalni kvar tot — Tmt-Milan: 21 l^harjeva opereta »Ples kačjih pastirjev« — Rtm-Rari: SI Zabaven program — Praga: 20.55 Brno: Koncert mentne filharmonije — I'ar zaloga pohištva, Komenske-ga ulica 34. ' (1) Novosti vseh oblačil šport^ kamgarn obleke( perilo itd. — najceneje: Presker Ljubljana. (1) ^^ZDRAVILNl CAJ KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji Izberi že od Din 550*— naprej. Nova trgovina Ljubljana - Tvrileva cesta 3« (nasproti Gospodarske zveze) Reg. 2007/32. II« Domač cvetlični med nudi najceneje J. MENART, DOM2ALE. Nagrobne spominske slike vžgane na porcelan, po vsaki fotografij^ vseh oblik ln velikosti^ prvovrstno Izdelane, naročajte pri fotografu Kune Francu, Ljubljana, Wol-fova ul. 6. — Zahtevajte brezplačni cenik. (1) Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana tn odporno emajllraua, ■ nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST * POSCH Maribor, Aleksandrova 44. »Tajne kozmetike« je edina slovenska knjiga o tajnosti nege lica in te lesa za pridobitev zadostne lepote. Cena 30 din. — Naročila po povzetju na naslov: Slava O e o, dipl. kozmetičarka, Kučevo via Požarevac. (1) Srajce - kravate nogavice, spodnje hlače dobite Se vedno najcene-I. Tomšič - Sv Petra cesta 38 (1) Veliko izbiro ostankov kambrikov in svile dobite po zelo nizkih cenah prt I. Tomšič na Sv. Petra cesti 38. (1) Nizke vrtnice, holandske novejših vrst in barv — 10 komadov 60 din. Visoke dveletne kom. 15 din, plezalke vseh barv 6, poljan-ke 6, elematis 30, vrtne hortenzije 5, mahonije 3, mesečne jagode 50 sadik dinarjev ter vsakovrstne evetlične in zelenjadne sadike tn semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemeo, Maribor, Prešernova ulica. (r) SEMENA domače črne detelje, banafike luoerne, grahoro, raznih trav ln koruze za sejanj« dobite v najboljši kakovosti pri tvrdkl FRAN POGAČNIK d. i o. s. TyrSeva (Dunajska) e. ». Javna skladišča. Otroški voziček športni, dobro ohranjen — prodam. Velika čolnarska ulica 7/1. (1) Kuhinjsko kredenco prodam. - Peruzzijeva cesta št. 63. (1) Pisalni stroj »Erika« s kovčegom, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Matelič Josip, Groharjeva St. 3. 0) 38 šivalnih strojev Singer, Pfaff in več drugih pogrczljivih, popolnoma no vili, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Pro mot«, nasproti križanske cerkvo. 0) Črešnjevi hlodi 5 m' naprodaj. Rudnik 4, Ljubljana. (t) Moška narodna noša kompletna, naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5467. 0) Voz zapravljivček gik in sani, poeoni prodom Ivan Eržen, Prlmskovo 119, Krnnj. 11) Ugodno prodam dobro ohranjona okna lu nekaj Izložbenih oken, jekleno roloje, tramove in strešno opeko. Stermecki, Celje. (1) Kovačnico prodam ali dam v najem. Vprašati: P a n g e r o , Do-bravca 5, Ig. 0) Več koles prvovrstnih znamk, popolnoma novth ln izbira rab-Ijonih . po zares nizkih cenah naprodaj prt »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) 7 primernih lorberjev za restavracije, kavarne na prostem, visoki po 2.70 m, krona v prerezu 1.20 m, se proda. Marijin trg 4. 0) Velikonočne šunke malo slane, domače, We-gererjeve, KlefiSčeve — v veliki izbiri pri I. Buzzo-lint, Lingerjeva ulica. (1) Puh, perje gosje, belo, člščeno, puh prlma 200 din, polpuh 60 do 90 din, polusivo 25—40 din za 1 kg po povzetju franko Dravska banovina ADOLF WOLKENSTEIN Conoplja, Dunav. banov. VINA dolenjska, štajerska in •ploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Sveže aaiflnefSe norveško ribje olje h lekarn« dr. G. Piccollfa v Ljubljani a« priporoča bledim ia slabotnim osebam. Posteljne mreže Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC. Gregorčičeva ulica 6( pr' Napoleonovem spomeniku Stroj za poliranje na motor s transmisljo, za snuženje svečnikov in druge kovine, primeren tudi za obrtnika to stroke, se proda. Marijin trg 4. (1) Šivalni stroj »Singer« dobro ohranjen, prodam. -Trnovski pristan 22. (1) Prepričajte se, da so naša ho|eSQ rezervni deli in motor, Kolesa najbol|ša in naicenejša. Velika Izbira. Kolo že za Din 548 — trnnvjna (nlnino trn rtmfha St Vid nad Ljubljano. Trboveljski cement betonsko železo, štorje, lepenko, katran, smolo, vijake, žičnike, žico, žične mreže, cevi in črpalke, lopate, krampe in vse stavbne in vrtne potrebščine priporoča poceni železnina Koutny, Ljubljana, Medvedova 28. (1) Razni ostanki lz železnlnske) steklenln-ske ln porcelanaste zaloge ter trgovinski ln pisarn. Inventar, žel. blagajna Werthetm, kad za izdelavo sladoleda, vse po globoko znižanih cenah -se razprodajajo na drobno ln po partijah lz kon-kurzne mase B. Ž 11 i 6 v Ljubljani, Tyrševa c, llf vhod s Figovčevega dvorišča. Moško kolo rabljeno, proda Lenjano, Krakovska ulica 9, Ljubljana. (1) Nov čebelnjak in 23 panjev proda Feliks Rihtar, Domžale. 0) Otroški voziček globok, modern, dobro ohranjen, prodam. Košak, Trnovski pristan 38. (1) Kolesa in šivalne stroje prvovrstnih znamk, Diir-kopp, Auker, novo in rabljene, z garancijo, od 250 din naprej prodaja Trgovina Triglav, Resljeva 16. Vrtnice visoke, žalujke, snežne ke pe, rdeči trn, vrbe žalujke, okrasno grmičevje, gli-cinije, dalije, rabarbara, divja trta, razne trajnice prodaja Polše, Mala vas 40, Ježica. (1) Rozine po 10 din dobite samo še nekaj dni v specerijski trgovini B. GuStln, Vodnikov trg št. 2 (poleg Mestnega doma). 0 Vinske sode po 5001, klan les, prodam. F. Pire, sodarstvo, Dravlje, Ljubljana. (1) Otroški voziček globok, prodam pod ceno. Pue, Dotelova 5. (1) Najboljša nemška kolesa in malo rabljena - dobite najugodneje pri Zatler na Ježici. (1) Iz konkurzne mase Bela - Motnik, premogokop-na družba, Colje, je draž-bena prodaja elektrotehničnega matertjala, motorjev, centrifugalnih, ročnih sesalk, kabla, bencinskih sodov - 13. aprila 1938 ob 3 popoldne v Celju, Miklošičeva eesta 2. (1) lEamSS!,]^™ CUNJE krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska 15 Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Stroj za mešanje in stroj za grabljenje sena kupim. Anton Jan h ar, Smlednik. (V) Steklen nastavek za slaščičarno ln naprave za sladoled kupim. Anton Kranjec, Sv. Petra o. 51, Ljubljana. (k) Dve starinski peči »rokoko« kupim. Natančen opis in ceno prosim upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Antik« 5596. (k) ELBEffl Kdor posodi 2000 din dobi 6 let brezplačno stanovanje. Dev. Mar. v Polju št. 137. (d) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksadrova eesta St. 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnie VREDNOSTNE PAPIRJE 8% obveznice, bone ter •rečko, delnice ttd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Kompanjona za trgovino s kapitalom 30 aH več ti soč din iščem. Znanje ni potrebno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina« St. 5661. . (d) Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vred-nostne papirje, delnice kupone, dobroplse 3°/o obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv. dovolj, pisarna Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12 Telefon 38-10 S kapitalom 40—50.000 din se želim udeležiti pri kakem dobro idočem podjetju. Sodelovanje pogoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sodelova nje« 5591. (d) Otroški voziček globok, pooenl prodam. — Gorbic, Gregorčičeva o. 5, dvorišče. (1) Jelen in opica krasna eksemplarja, naprodaj. Na ogled na Ljubljanskem velesejmu. (j) Za strojno pletenje prodam volno št. 302 in 48/2 v vseh barvah. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5668. (1) Pletilci, pozor! Razne pletllne strojo in specialne Bivalno strojo za trikotažo poceni prodam. -Naslov v upravi Sloven.« pod St. 5669. (t) Kateri dobrosrčni dobro situirant gospod bi posodil simpatični, mladi vdovi nekaj denarja proti mesečnemu odplačevanju! Ponudbe upravi »Slovenoa« pod »Hvaložna« 5651. (d) 12X00 dinarjev rabim za razširjenje obrti za ono leto z zadostno garancijo. Obresti po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovonca« pod zu. »Posojilo« št. 5608. (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, S obveznice vnovčujem po najvišji eenl takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin. Kupujte srečke drž. razr. loterije v moji kolekturl »VRELEC SREČE« AL. PLANINSEK LJUBLJANA BEETHOVNOVA ULICA 14 Enosobno stanovanje oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5357 (6) Vsakovrstno pohištvo v priznano solidni tzdelavl se dobi samo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Celovška eesta 50. Spalnice že od din 1450.— naprej. Sprejemajo se naročila. posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudoif Radovan tapetnik - Mestni trg IS Ugoden nakup morske trave, žime ln cvlllia za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Mize in vsakovrstne stole dobite najceneje pri Josipu Zormanu, Breg 14. (š) Moderne spalnice in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh v Krakovski ulici 7. Isto-tam se sprejme vajenec, (š) Velika zaloga pohištva Ogled lahko brezobvezen v tovarni Malenšek, Ljubljana, Celovška 258. (3) Spalnica iz črešnjevega lesa in kuhinjska oprava, popoluoma novo, ugodno naprodaj v Dravljah št. 17. (š) Obrabljeno pohištvo zaradi selitve naprodaj na Miklošičevi cesti 22 h III., 34. (š) Kompletno spalnico lepo kuhinjo, radio 1 cevn., jahalno sedlo in razno pohištvo - prodam zaradi selitve. Vprašati: Resljeva c. št. 23, spodaj. (t) Stud. filozofije išče iusktrukcijo. Ponudbe v upravo »Slovenca.' pod šifro »Predvsem francoščina« St. 5517. (u) Oblastveno koneesionirana šoferska šola I. GABERSCIK blvSl komisar za šoferske izpite 81omSkova ulica štev. 6. Telefon St. 28-26 in 28-28. ftroini feCat za domska oblaCila se prične vsacega prvega v mesecu Prijave sprejema in pojasnila daje Teodor Ifunc lastnik od kr. banske uprar ve dovoliene šole Llnbitono Aleksandrova cesta 5./II. Za odgovor priložite znamko Zaslužek Poleg lepe mesečne plače iščemo nekoliko zanesljivih osob za dostavo loterijskih srečk (ne za prodajo) in inkaso v odrejenem rajonu. Zasigurana eksistenca. Kavcija 300 din kot minimum potrebna. Franktraue returkuverte priložiti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5572. (z) Poizvedbe a izgubila se je ura od pokopališča do farne cerkve in Hujaml v Kranju. Najditelj naj Jo vrne proti nagradi v trafiki Mrak. (e) Čitajte in širite »Slovenca« iizsiBl lEisasall ODDAJO: ... .x i. lii Nov mlin Lokal za kremo ali obrt »im« rurf»n«, m«tj« vS0 Domžalah, Studljanska I vrste žita, dela ješprenj in oesta SI, oddamo v najem. I kašo - naprodaj. Cena po Beflektunti naj se zglase I dogovoru. Naslov v upravi do 50. aprila 193S v plsornl | »Slovenca« pod št. 6189. (p Hranilnice in posojilnioe v Kamniku, Sutne 82. Lgpfl pOSeStVO _ . . J.vv I 9 oralov, Ob glavni cesti, Dva skladiscna prostora bu«, kolodvora, »dana velika, a pihamo, oddam vi hišo, primerna ta vsako najem pri kolodvoru. Vil-1 obrt, naprodaj. Ivan Lošlč, marje 100. (n) | Slivnica pri Mariboru 36. Hiša na Zg. Hajdini pri Ptuju »e odda v najem ali lud proda. Oartl Frane, Haj (1<) dlna. Lepe gostilniške prostore I Lepo posestvo T novi hlSl oddam. Naslov ® velikim sadnim vrtom upravi »Slovenca« pod I ln njivami, trlčetrt ure St. 5561. (n) | oddaljeno od Ljubljane, v»e r najboljšem stanju naprodaj. Vzame se tud: nekaj ▼ knjižicah Krneč ke posojlln, ljubljanske Hiša ob glavni ceatl, r. vodovo- dom, elektriko in vrtom - PolIve 80 prl Joa Qra ■e takoj odda v najem. Razdrto St. 11, p. Šmarje Sap. (n) žern, Predovlčeva ul Moste. (p) Hiša z vrtom ln njivo, »s takoj odda _____ _____ majem, ^sven^ tudi ugodno | bukovlnaT troml' do"°20 m dolžine In več. Kje pove Gozd vsega posestva za posek, naprodaj. Smreke, macesen, hrast ln nprava ».Slov.« pod It. 5450. (P) proda. Fanl Premru, Crnu če 102. (n) Obratni prostori večji obrat tekstilno alti Manjše pOSBStVO druga stroke ali skladišča, vliamem v n„jem ali ku se dajo v najem. Dva pro-1 pim, joaip Pink •tora »1x1», 4.40 m vUlne, [ jnkliSaTa trije prostori 15 115 ln drugI stranski prostori ter I CtjVhna narppls bivšo kantina. Vse svetlo, OiaVBfm parCBIS »uho, voda, elektrika . se I v severni okolici Ljubljane odda skupno ali posamez-1 naprodaj. Naslov v upravi so. Ponudbe v upravo >81.« »Slov.« pod 8t M1S. (p) pod »Zmerna cena« 5498. (n | —————— Lepa hiša blizu Kranja I ob državni oestl, železniški Zagreb. (P) Lokal *a trgovino, mesarijo ali I >» avtobusni progi, primer kaj drugega, oddam na I n» «• obrtnika ali upoko-promstnl točki bi t TO Kra-1 jenoa, naprodaj. Naslov v n ja. Naslov v upravi »SI.« I upravi »Slov.« pod St. 5491. pod St. 5311. (n) j (p) Lokal z inventarjem I Posestva »n trgovino, primeren tudi I 1® oralov — naprodaj zn zn mlekarno, takoj oddam, j M.000 din. Lsurič, Vrh 16, Sv. Jakoba trg 6, od 11 do | BoStanj. (p) 13 dopoldne. (n), Posestvo z gospodarskim poslopjem, zaradi bolezni prodam. — Gostilno sredi mesta zelo ugodno oddam; tudi dobremu Dalmatlncu. Po-1 Posej« ss 10 mernikov žita. nudba upravi »Slovenca« I Velik sadni vrt. Kollčevo pod »Velik promet« »65». n|sL »0, Dob pri Domžalah. (P) Mesnico na prometnem kraju od-I^OVl en0n2dstr0pM tliŠa dam na račun. — Kavcija I * vrtom, blizu kolodvora 5000 din. Ponudbe v upravo I in nova tovarne Videm »Slovenca« pod »Mesnica« I Krško, so proda na jav: St 5603. (n) I dražbi dne 18. aprila ob 9 J dopoldne v Stari vasi I1!i Lep lokal za špeceriio pri KrSkem' plaj'io p« ... . r . I Sfovoru. (pi z inventarjem, in stanova 1 nje - se skupno za takoj ugodno odda. TyrSeva eesta št 134. (n) Trgovski lokal i aovim inventarjem, prometni točki v Laškem, polog nov« pivovarne - so odda v najem. Vprašati pri Hrastelj Peter, mizarski mojster, Loško. Ob Ižanski cesti zelo ugodno prodam eno-nadstropno poslopje z gozdovi, travniki In njivami po parcelah. Pojasnila daje Raku*, Ljubljana, Sv. Petra eesta 1. (p) Vinograd s sadnim vrtom (n) I njivo, travnikom in gozdom, ob banovinski cesti Brežice—Krško, zelo ngod no naprodaj. Pojasnila daje Martin Buršič, Stara v»s, Videm ob Savi. (p) IŠČEJO: Prometno točko za mešano trgovino, pred-pogojno na eksistenčnem kraju, iSčem. V bližini pn kupim posestvo okrog 20 ha, čo mogočo vodna moč za i „_„,,„.__. , , „ ; .. c I "godni ceni naprodaj. Po mlin. Ponudb« v upr. >S1.« I „„ _ . ., ... _ , „„ ________, . I >*ve se prl Alojziju Brn- Dve lepi parceli ob Vodnikovi cesti — po pod St. 5358. (m) Gostilno celjniku, Ljubljana Celovška oesta 93. VII.. (p) Tristanovanjsko hišo z lepim vrtom, na perlfe riji Kranja, ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Dobro obrestuje« 5582. (p) Novo hišo dvostanovnnjsko, v bližini Maribora (Tezno), prodam, Vprašati v gostilni Sover, Tezno. (p) Zamenja se za posestvo petstanovanjska, uovozldn ua hiša z lokalom tik Maribora. — Posredovalnica »Triglav«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (p) Posestvo ki meri 50 oralov, ■ poslop jsm v dobrem stanju, i potrebnim inventarjem — proda za «5.000 din Ivan Suhodolčan, Lokavec St. IS (prt šoli), pošta Rimske Topilo«. (P) Vilo z vrtom »a Bežigradom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 5548. (p) Enostanovanjsko hišo vrtom, prijazno, poleg opekarne, prodam. — Vi«, Brdo 5». (P) Stanovanjsko hišo novejšo, kupim. Detajlno ponudbe npravi »Slovenca« pod »Ljubljana 800.000 gotovine« St. 5587. (p) Parcelo ob Tjrrievl eesti prodam. Naslov v upravi »Sloven.« pod »t. »601. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hišo. krasna stavbišfla, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attomsovega veleposestva. Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. Hiša z gostilno gospodarskimi poslopji in vrtom naprodaj. . Več se poizve prl Alojziju Znidar Slču v Ložu. (p) Nova hiša 300 m* zazidane ploskve, v kateri so izvršuj« gostil nlška obrt Ljubljana, Mo ste, pot na Fužino — t«r zraven spadajoče paroele naprodaj pod roko najbolj šemn ponudniku. Intere »entl naj se zglosljo r torek. 12. april« ob 15: Pot na Fužino 4. (p) Pri Kolinski tovarni med Savsko in Smartinsko cesto poceni naprodaj kompleks 10 stavbnih parcel bodisi skupno ali posamič Cel kompleks meri 18.000 m', posamezna parcel« 800 do 1500 m«. Pojasnila daje Belčlč, Ljubljana, Vidov-danska oesta 4, od 12—14. Posestvo z gostilno sli trgovino kupim. - Ponudbe npravi >Slov«noa« pod »Posestvo trgovina« St 5«46. (p) Posestvo obstoječe Iz stanovanjske hiše ln hleva, krito z opeko, s poleg ležečim vrtom, oddaljeno 20 min. od farne cerkve ln šol«, postajo je v Borovnlol, naprodaj. Po želji kupca tudi travniki, njiv« ln gozd na razpolago. Prodajni pogoji ugodni. Poizve se pri Jožetu Zalarju, gostilna v Borovnici. (p) Kupim hišo gostilno, trgovino. Ponudb« upravi »Slovenca« pod mačko »Ne nad 50.000 din. Promet« 5604. (p) Veliko njivo In prazen gozd v ravnini pod Šmarno goro prl banovinski tn občinski cesti, pol ure od kolodvora Medno . pod ceno prodam. Pripravno za letoviško stavbo. Marija Pongračič, Zavrh 7, poŠta Medvod«. (p)Svetol Gostilna center Zagreba, velik vrt, trije prostori, dvosobno stanovanje, — naprodaj za 80.000 din. Palmottčeva 28, »Stari Ličanin«. (p) Novo visokopritlično hišo z vrtom in njivo ugodno prodom v trgu Vojnlk. — Ivan Kolar, Vojnik. (p) Lepe stavbne parcele in njive po ugodni cen naprodaj. Poizve se: Vit morje 39. p. St. Vid nad Ljubljano. (p) Sfanoianja ODDAJO: Enosobno stanovanje tokoj oddam. — Cešnovar, Stan trg 16/11. (a) Enosobno stanovanje s kabinetom oddam mirni stranki. Večna pot 17. (č) Enosobno stanovanje oddam. — Sv. Križ 63 pri Ljubljani. ($) Enosobno stanovanje oddam za moj. Kos, Idrijska ulica 3. (č) Enosobno stanovanje kabinetom, pritlično, na TržaSkl eesti 5, oddam s 1. majem t 1. (č) Dvosobno stanovanje l«po, • kopalnloo in vrtom, oddam. Tyrševa 116. (a) Enosobno stanovanje ln sobo s štedilnikom oddam v St. Vidu. — Albin Novak, Tacen 72. (č) Dvosobno stanovanje I. nadstropju oddam s mojem. Cerkvena nI. 31, Trnovo. (g) 1086 Nafkrasnefše polnilno pero na vsem svetu! Popolnoma novovrstno polnilno pero, ne le stilistično moderno, marveč moderno tudi v osnutku in po sposobnosti—Parker Vacumatic. Njegovo gladko tekoče pero je Iz najfinejšega zlata, ki mu je konica prekrita z nabolj izbranim iridijem. Piše na obe strani: normalno za korespondenco, na drugi strani pa finejle za Številke in beležke. Vsaka velikost polnilnega peresa ima zlatu peresa s sedmero različno Širokimi konicami, -..........njih konice Voljno prilagodijo vsakršni pisavi. Popolnoma različno od vseh drugih polnilnim peres po zaslugi patentirane Parkerjevepolnilne naprave z dlafragmo na polnitev v 8 do io sekundah. zmkonomt vJ' t«„. s msmki rp 1 Jtarker "Vacumatic mehanično garantirano popolno Količina 'črnila jfi vidna V VSEM REZERVOARJU Drki 101% "ee črnila kot ZNAMENITI DUOFOLD NALIVNO PEROi Din. 7», <00, soo, 43«. PRIMERNI SVINČNIKI Din. »JO, uo DRUO, GUNDULIČEVA ul J, ZAGREB n O t t E r i Na Gosposvetski c. 10 III. nsdstr., oddam sončno in čisto dvosobno stanova nje s 1. majem. Informa Trisobno stanovanje oddam. Kolodvorska ul. 6, j cije pri hišnici. Ogled sa (č) j mo dopoldne. (č) SS Šolnine stavbne parceSe prvovrstne kakovosti v najlepii legi pri novi SiSenski cerkvi na prodaj I Lepo posestvo dobro idočo, vzamem takoj v najem. V poštev pride okolica Ljubljane, obmejni 10 oralov, z gostilno, trgo kraji Notranjske in Oo- vin0 in 'raf'k°. «« Promet-renjska. N. Zgonc pri St nem kraJn' en0 nro od me-Lonček, Kranj, Savnikova sta' bre,! konkurenco, vse pot j, (m) I v dobrem stanju — zaradi j preselitve prodom za 150.000 din. - Frane Kos, Venčesl, | p. Slov. Bistrica. (p) Kupujte pri naših inserentih r Osemstanovanjska hiša I enonadstropna, na prometnem krajn v Ljubljani, obrtnim lokalom, gostilno in velikim vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5468. (p) Stavbno parcelo I oh Dolenjski cesti, prodam. Naslov v upravi »Slovenca: | pod št. 5387. (p) ODDAJO: Opremljeno sobo soporlrono, oddam eni ali I dvema osebama. Sv. Petra eosta 91-1, (s) Opremljeno sobo zračno, mirno, poceni od-1 trgovske ozir. gostilniške dam. stori trg 15/1. (s) | hiše, stavbene parcele in posestva Prazno sobo kupite ali prodaste sončno, oddam zo takoj. - Se vedno najugodneje, na|- Naslov v upravi »Slovonca« I «,<,..„;„ „„»„„..- <*' uprnv pod St. 5701. «0 hitreje ter najsolidnejše, le potoni moje pisarne F. PRiSTAVEC real. pisarna Naslov v upravi »Slovenca« Ljubljana, Erjavčeva g. 4a Pod st 5703. (S) I Telefon 28-81 Prazno ali opremi j. sobo | s posebnim vhodom, oddam, j Vse informacije pri tvrdki I. KNEZ LJubljana, Oosposvelska cesta 3 Dvosobno stanovanje oddam poleg tramvaja. — Kožna dolina, cesta XIX. St. 16. (č) Enosobno stanovanje oddam. Oesta na Loko 22. Enosobno stanovanje v sredini mesto oddam dvema starejšimo osebama. Naslov v upravi »Sloven.« pod St 5645. (č) Enosobno stanovanje s kabinetom, primerno za pisarno, oddnm z majem. Slomškovo ulico 25. (č) Trisobno stanovanje sončno, na Miklošičovl ce •ti - oddam mirni stranki ali za pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5704 (S) IŠČEJO: Stanovanje dvo- ali trisobno, čisto, tu di brez kopalnico, ne predaleč od križevniSko eorkve - išče profesor 7,n julij ali avgust. Ponudbe v uprnvo »Slovonca« pod »4 odrasli« St. 5386. (o) Za dve osebi iščom sončno, ndobno sta novanjo 2 sob, kabineta in pritiklin za maj. Bližina centra. - Ponudbo: Kobal Tyrševa cesta 17. (o) » Dva otroka v oskrbo sprejme Noža Pajek. Bu. kovjo, p. Slivnica pri Colju (r) Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustile kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Kožuhovino v hrambo čez polotjel Oh toj priliki vam nn žoljo isto po ugodni coni temeljito popravim. — Volika izbira raznih lisic. Sprejemam kože v strojenje in barvanje. — Josip Dolenc, krznor. Sv. Petro cesta 19, Ljubljana; telefon 22-62. (r) Dvosobno stanovanje išče držovni nameščenec bližini Tabora, Sv. Petro ali Sv. Jožefa. Naslov upravi »Slovenca« pod št 5564. (o) ■ v v Iscem opremljeno trisobno stanovanje za junij—september. Nad morsko višine co. 500 m. Prednost zasebna hišica z vrtom oddaljeno od ceste. Ponudbo z označbo ceno upravo »Slovenca« pod »Počitnice« št. 5567. \nmm Par zlatih fazanov prodam za 150 din ali zamenjam za papiglce. Ižanska cesta 57. (j) čiiajie in širite »Slovenca« Frizerji, pozor! Rocopt za prvovrsten in garantiran preparat zo trojno onduloci jo pošljem. Povzetje 55 din. - Polono, Kopitarjevo 1. Ljubljano. _ (r) Celitloidne ščite za ' vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Padavica (epilepsija) krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so se dosegli ji uporabo skozi trideset lel preizkušenega »Epilepsana« Pobllsnja navodila dajo lekarna PUter, Osljck tU. Ure in zlatnino za birmo nudi najcenejše Ivan PA K IZ Ljubljana, Pred Škofijo 15 Štedilnike la jekla — rje proste, kromlrane, železne, vseh velikosti, brzo-parllnlke, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril PodržaJ le St. 147 prt Ljubljani. Gnojniine sode dam za seno. — F. Pire, Dravlje, Ljubljana. (r) iFTFirni KLAVIRJE ▼ijoline, kitare, tambura-Bke instrum. i. t d. strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneje pri b.Warbinek - dom glasbe LJnbljana. MlkloiKeva cesta 4 Ešln zntoiitvt nitim naall ariflnalalh HO DIE II Urninlt o/tmr0 d*n t/ex Mormo~Sh» o* . i MEINEL'HER01D dsoj lo/.frvr*** casa/l MARIBOR* 81ov.< pod 5188. (f) Odprt avto 7 sedežen, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. — SušterSid, Frankopanska SI (f) Dieselmotor 7PS najnovejše konstrukcije — proda Obran, Maribor, Loška 15. (f) Motor »Diamante dobro ohranjen — ugodno naprodaj. - Poizve se pri Josipn Dolinšek, Smartin-ska eesta 23. (f) Kupim avto dvo- ali štlrisedežni, mali, dobro ohranjen. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5624. (f) Avto prodam ali zamenjam za blago. — Bezlaj, Gosposvetska 12. t Tovorni avtomobil »Diesel«, malo rabljen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 5676. (f) Motor 500 oem, ■ prikolico ali brez - se takoj ugodno proda. -Slavko Ormovšek, Stari trg št. (-II. (f) »Fiat« avto 501 zelo dobro ohranjen, dina-mo (Blook Liohtmaschine), zaganjač, vzmeti - ugodno naprodaj. Vprašati: Pava-lec. Koroščeva 50, Maribor (f) Kupim Diesel motor ali traktor na plin, od 10 do 12 HP. Ponudbe: Jur-har Franjo, Ločlca. (f) Motorno kolo 350 ccm, v brezhibnem stanju, poceni prodam. - Rešilna postaja, Krekov trg. (f) Avto ^>Plymouth« 5 sedežna krasna limuzina, kakor nov, ugodno naprodaj. Informacije ln ogled: Oaraia Marini, Maribor, Tržaška 16. (f) /enitbe Trgovka srednjih let, samostojna, želi spoznnti boljšoga drž. uradnika 40—55 let v svrho žonltve. Nemški jezik za-željen. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Soliden« št! 640. (i) Gospod znatnimi stalnimi dohodki želi spoznati samostojno posestnico iz mesta ali dežele, staro do 38 let, zaradi žsnltvs. - Ponndbe poslati upravi »Slovenca« pod zn. »Složna zveza« 5642. (ž) Denarni zavod v Ljubljani išie praktikanta z znanjem nemščine in strojepisja. — Ponndbe s prepisi spričoval la navedbo referenc je poslati v upravo »Slovenca« pod »Ambieijozen« št. 567J. 1888 1938 Velika jubilejna prodaja manufakturne in modne trgovine PRI „BAJŽELNU" na Roienvenskem klancu v Kranju Ob priliki 50 letnice ustanovitve tvrdke bomo v jubilejnem letu 1938 prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah, ter Vam nudili na naše že itak nizke cene še 10% popusta Izkoristite redko priliko in naše iubilejne cene v L 1938. KOLES CIKLUS Krasno izbiro ženskih, moških in otroških in nadomestnih delov nudi po zelo ugodnih cenah t. Vlad. Klanjšček, Tyrševa 51 — Kavarna Majcen Sv. Krištof - Bežigrad VSAKOMUR SI IZPlAitV*Ntt V 'SLOVENCU' Razpis Občina Koroška Bela bo na dražbi dne 20. aprila 1938 ob 9.45 pri okrajnem glavarstvu v Radovljici oddala v zakup občinsko lovišče, ki je zelo dobro ohranjeno. Občina Koroška Bela, dne 4. aprila 1938. Razpis Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani razpisuje na dan 23. aprila ob 11 dop. v uradnih prostorih okrajnega načelstva v Celju pismeno in nato ustmeno dražbo lovišča revirja Rogla (del razlaščenega WindischgrStzovega posestva Lukanja). Lovske zakupne pogoje, razglas in potrebna pojasnila daje Začasna državna uprava v Ljubljani in Šumska uprava v Črni. Krasne stavbne parcele ki se nahajajo v bližini železniške postaje ob glavni cesti — vodovod in elektrika — ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Vižmarje štev. 64 °XW.«5lSf" JBSS* 'KS«f Po zelo nizki ceni! Ceniki frank o I """"p^EfLliP^iH1* KaHoa«*. 4 rodruanlca: Maribor, Aleksandrova eseta M Ugoden nakup manuiakture za birmance-ke pri Trpinu, naribor, vetrtntsha is ČEVLJE za vso Vašo obltelj dobite samo v Trbovljah v priznano najboljši spec. trgovini čevljev domačega izdelka M. MARKIČ Zavarovalnica „Anker" Ljubljana, Kral(a Petra trg 8 razpisuje 4 mesta zastopnikov s fiksno plačo in provizijo in sicer: 1 za Dolenjsko 1 za Gorenjsko 2 za Štajersko V poštev pridejo samo agilne neoporečne osebe. Zahvala Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, etriea in tasta, gospoda KARLA WARTA izrekamo najtoplejšo zahvalo g. zastopal, komand, artil. polka, vsem gg. častnikom, podčastnikom in ostalemu zastopstvu vojeke za častno spremstvo, g. dr. Dragu Schweigerju za skrb in nego, nadalje g. direktorju pivovarne >Unionc g. Nementzu za vse izkazane usluge, ravn. in uradništvu pivovarne »Unionc, g. dr. Mayu in g. dr. Schafferju za tolažilne besede ob grobu, pevcem za ganljivo petje, ter vsem, ki so nam stali v tem težkem času ob strani, ki bo nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Hrastnik, Grai, Potsdam, dne 8. aprila 1938. Žalujoči ostali. za Strope »najboljšega materijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja 10$. R. PUH, Ljubljana zaloga parhetov Gradaška ulica 22 Telefon 25-13 Dražba drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na javni dražbi dne 4. maja 1.1. v Rogatcu ca. 4720 prm v režiji izdelanih bukovih drv foo. vagon Rogatec, Sv. Rok in Dobovec. Pogoji in tiskovine ter pojasnila ee dobe pri gornji upravi v Ljubljani, Rimska cesta 24-1. in §rt Revirnem vodstvu razlaščenih gozdov Log, v. Rok-Lupinjak pri Rogatcu. Vam pomaga, da zadobite zopet ZDRAVJE * pomočjo zdravilnih lastnosti bilja. Ne bodite sami sebi sovražnik! Bolezni pri MENI in BOLEUNE ob MESEC-NEM PERILU (menstruacija) ublaži Hersan čaj. Ali Vas ovira DEBELOST? Bi bili radi VITKI ? Tedaj uporabljajte Hersan čaj. Zakaj trpite bolečine REVMATIZMA in PRO-T1NA ako to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki Vam more olajšati muke. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res še ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC. Hersan čaj se dobiva SAMO v IZVIRNIH ZAVOJIH v vseh lekarnah. Reg. SI. 19834/33. OTROŠKE ČEVLJE ročno delo, od 15 din naprej, nogavice iz lastne pletarne, otroke od 2.50 din, damske od 5.50 din, moške od 3 din naprej. Čipke, trakove iz svile ter galanterijsko robo dobite najceneje pri »Luna« Maribor — samo Glavni trg 24. kupite najugodneje pri AlOjZl) KOIIC, tovarna parketor Mengeš pri Kamniku. MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 Za potovanje — za vsakdanjo rabo Naše cene — naša najboljša reklama 2a Veliko noč Ogromno izbiro damskih klobukov po znano nizkih »OH EL cenah dobite samo pri: Sv. Petra cesta 13 Novo došli klavirji »S t i n g 1« pri M. B ii u e r 1 e , Maribor, Gosposka ulica št. 56 Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo, da nam je umrla v cvetu mladosti vzorna žena, najdražja hčerka, sestra, svakinj« in teta, gospa Helena Ferenčič roj. Cvetko soproga banov, uradnika Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 10. aprila ob 5 pop. iz mrtvaške veže splošne bolnišnic na pokopališče k Sv. Križu. — Prosimo za tiho 60Žalje. Ljubljana, Murska Soboto, dne 9. aprila 1938. Rodbine: Forenžič, Cvetko, Hajdinjak. ZAHVALA Vsem, ki ste vzeli slovo, darovali prelepe vence in čutili z nami ob težki in nenadomestljivi izgubi našega PINOTA izrekamo iskreno: Bog plačaj I Prav posebno se zahvaljujemo njegovim najljubšim tovarišem gasilcem za častno stražo in spremstvo, čč. duhovščini za pogrebne obrede ter i. p. Ciprijanu za tolažilne obiske za časa bolezni, starešini vseslovenske gasilske zveze g. dr. Kodretu, tajniku gasilske zajednice g. Mežku, vsem župnim starešinom in vsem četam. Okrajnemu načelniku g. Vidmarju, novomeškemu županu g. dr. Polenšku, podžupanu g. Turku in celokupnemu občinskemu odboru. Gg. šefom uradov, komandantu mesta g. Krstiču s častniškim zborom, zastopnikom Apotekarske komore s predsednikom g. Mr. Levstikom na čelu in vsem njegovim stanovskim tovarišem. Dalje V9em predstavnikom organizacij in ustanov, govornikom za iskrene poslovilne besede ter pevcem za pretresljive žalostinke. Končno se zahvaljujemo gg. zdravnikom: dr. Polenšku, dr. Hausu in dr. Kflsslu, ki so storili vse, da bi ga nam ohranili. Vsem brez razlike — naša globoka zahvala. Novo mesto, dne 9. aprila 1938. Bergmannovi Banovinski odbor društva Rdečega križa v Ljubljani naznanja prežalostno vest, da je umrla njegova vestna odbornica, predsednica ženske sekcije, gospa Fran j a Tavčarjeva odlikovana z redom Rdečega križa Slava njenemu spominul HAVAr Industrllalcl, elektrarne, l'U£Vl pivovarne, žage, milni in vsi, ki vporabljate kak parni stroj. Z amerikanskim preparatom »TEPALlNc-om smo očistili kamna (Kesselstein) v pogonu hrez razdi-ranja v teku leta 1937 in sicer: parnib kotlov In lokomobil nad 800, motorjev na sesalni plin in Dieselmotorjev, valiarlev, traktorjev in parnih nI atllnie itd nad 2(i00. avtomobilov in avtobusov nad 3.500 in vse z uspehom STO PO STO. — »TEPAIJN« ie preizkušen ter ga priporočajo inspekclie parnih kotlov gradbenega ininlsterstva in državnega zavoda za napredek industrije in rokodelstva in druge pristojne oblasti. Cena »TEPALIN-u« je zelo ugodna. Prospekte s pojasnili pošilja gener. zast. H0PPY R BEOGRAD, Že 13. in 14« aprila se prične prvo žrebanje 36. kola Državne razredne loterije V I. razredu bo izžrebana premija Din 300.000 in dobitki po Din 100.000, 80.000, 50.000 30.000 25.000 10.000 itd. Cela srečka stane Din 200, polovična Din 100, četrtinka Din 50 Za nakup srečk se priporoča Glavna kolektura M družba z o. z. Ljubljana, Krekov trg lO ŠAGRIN" Telefon 87-52 ObISUe pomladanski beograjski seiem od 30. aprila do 9- maja 1938. * Največja ingoslovanska revija domače in svetovne proizvodnje. Najpopolnejša razstava jioslednjih tehničnih pridobitev v industriji. Največja izbira. Pojasnila daie Uprava beograjskega seima — Sejmišče — Poštni predal 538 — Telef. 28-526, 28-8-2. 50°/« popusta na Železnicah in ladjah. Izredni oblni zbor >a zadrugo Jugoslovanska knjigarna, m.«,!. v Ljubljani, bo v sredo, 20. aprila 1938 ob štirih popoldne v posvetovalnici Jugosi. tiskarne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o premembi zadruge z ozirom na § 118 2 novega zadružnega zakona. 3. Pooblastilo načelstvu za izvršitev sklepa. 4. Slučajnosti. Načelslvo. Kal vse dobits? covs w/m MOLINO nebeljeno platno 7.a rjuhe izrodno močno Ševro Boks Lak Semiš Pitlinge Gornja dela Krupone Nahrbtnike Kovčege Aktovke Damske torbice Damske in moške pasove in vse čevljarske potrebščine po najnižji ceni Vam nudi tvrdka FRANC ERJAVEC, Ljubljana Stari trs 1® Veliko izbiro pomladanskega blaga za ženske in moške obleke kupite _ ^ . g, _ mm najceneje pri UUJSCR MARIBOR, Glavni trg, pod Veliko kavarno Speeijnli-tota firme: BRUNO M0SER veletrg. z vinom PLATNO 7,a otroško povilo, trpežno 6 19 NANKING za jiorje, dobra noprodoma vrsta £:;■:-.; ".i? fcv-.-s T^j-j- SIFON, dobra mehka vrsta 10 ZASTORI iz bele karirano koiiBros tkanine 8 -j: K«-- ilN rK IN VIORGI I^hON J ■ ■ F.:" -.T •? z bakrenim ali fekienim v ognju pocinkanim kotlom. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralne kotle. bakrene in aluminijaste kotle za kuhanje sadnih sokov, tovarniške naprave itd. vedno najceneje pri tvrdki .K0TLARKA" dr. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ulica 23 L*'«'41? prospekte t ZEMUN.MosorievR ul.l Telefon št. 37-555 Zalogu tudi v Jasnem skladišču v Ljubljani ki je z zakonom zavarovan , • in v kakovosti noprekosljiv. FRUSK0G0RSKI BIStfR Za birmo... Darilo za celo življenje Zahtevajte povsod naš list! KRASNO POSESTVO nekaj minut od centra Maribora radi selitve zelo ugodno naprodaj. Obstoji iz sledečih' zgradb: 1. Masivno zgrajeno glavno poslopje (gru-dič)"z velikimi prostori, katere se lahko porabi v razne svrhe, in veliko luksuzno stanovanje z najmodern. komfortom, centralno kurjavo itd. 2. Popolnoma nova zgradba v velikosti 120 m2, opremljena z vodovodom, plinom, elektriko 7011P in centralno kurjavo. 3. Poslopje z garažami in skladišči. Vsa poslopja se nahajajo v parku enakem velikem vrtu z bazeni za kopanje. Poslopja so uporabljiva v raznovrstne svrhe n. pr. v tovarniške svrhe, za veletrgovsko podjetje, za zdravnika, za sanatorij ali okrevališče, v stanovan jske svrhe itd. — Velik del kupnine se lahko odplača v obrokih. Ponudbe na: Anton Desnica, Maribor, Košaki "t. Prispeli so najnovejši modeli motornih koles svetovno znanih tvrdk ARDIE, HORM ln DIAMANT od 98 do 500 ccm. Izdelava istih je najsolid-ne.iša in garantirana. Poraba bencina minimalna. ker porabi 125 ccm na 100 km samo "Ii I. bencina in vozi z brzino 75 km. Vsa motorna kolesa so opremljena z 2 izpušnimi cevmi, električnim signalom in akumulatorji. Veliko zalogo teh motornih koles, kakor tudi moških in ženskih dvokoles. triciklov in šivalnih strojev si lahko ogledate pri tvrdki J. PRAPR0TNIK, DOMŽALE. Ljubljanska c kjer si vsak radi izredno nizkih cen lahko nabavi svoje tozadevne potrebščine. NA ŽELJO SE POŠLJE TUDI CENIK! Najprimernejša darila za Veliko noč dobite pri VINKO CUNDER torbarstvo sedlarstvo in jermenarstvo Ljubljana, Igriška ulica 3, za dramo Lastni izdelki. — Sprejema vsa popravila, izvršuje po naročilu. Zahvala Dolžnost mi je, da se tem potom zahvalim g. dr. Jamšeku iz Stožic za njegov trud, ker je mojo ženo Ano po 11 mesečni težki bolezni ozdravil, ter ga vsakomur najtopleje priporočam. Brinje (S»ožice) Ivan Perko šolski upravitelj v p. ie pravo zavarovanje ni samopomoč Mesečni prispevki so stalno enaki. Zavarovalne vsote se izplačujejo v celoti. Izplačila niso odvisna od števila članov, ne od višine mesečno vplačanih prispevkov. — Jamstvo Din 75.ooo.ooo-- KARITAS llubljana, palača Vzajemne zav. — Maribor, Orožnova 8 Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Jakob &2tt}av$c Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Na drobno in na debelo Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Specifa/iteta: Grenčak in vermut BETONSKO in drugo žeSezo razno pločevino, vedno svež trboveljski cement, krovno lepenko in štorjo, mrežo za ograje, poljsko in obrtn ško orodje, poljedelske stroje, posnemalnike, jermene, pluge, brane in kotle, črpalke za vodo in gnojnico, cevi, štedilnike, okovje za stavbe in pohištvo, nepremočljive plahte, kuhinjsko pos< do razstreljiva, rakete, čebelarske potrebščine, vse to in mnogo drugega Vam nudi FR. STUPfCA,!«!«!!jii Ljubljana, C. 1 Kolesa na Vrhniki 530"- ia vedno najcenejša zajamčeno nova, nemškega izdelka V zalogi vse boljše znamke, kakor: »Diamant«, »Adler« »Waf[enrad«, »Triumpf«, »Wanderer«, »Wati«, »N A G,«, »Bismark« i. t. d. v veliki izberi najceneje pri F. Šuieerššč, Vrhnika Glavno zastopstvo Elite Diamant Werke Stalna zaloga motornih koles, šivalnih in pisalnih strojev. Vsakdo si lahko sam stke iate, pasove, brisale itd. Kompletne tkalske statve samo Din Labko raznmUlva navc dlla so priložena vsakim ptatvam S. MILLER, ZAGREB, Preradoviceva 5 Naročila ?. dežele lavrSutemo takot po povzeMu »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Moderni vozač D.K.W. in II. T. govori. motorje ter Phanomen dvokolesa kupite po N najnižjih cenah pri o fj M. OZVATIČ - MARIBOR O, CAFOVA ULICA 1 Panelplošie ParkelG (hrast, bukev, javor) Brodski pod Les za stavbe in pohištvo Drva (cepanice in odpadke od parket) Oglje izdeluje in dobavlja po zmerni ceni: |EO PAUL IN« parna žaga, tovarna parket in turnirja Straža pri Novem mestu Zel. postaja: STRA2A-TOPLICE — Telefon: Straža 2 U Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Kare! tel Izdajatelj: Ivan Rakovec _ . ,„ Urednik: Viktor Cenili Prvovrstne velikonočne gnjati (šunke) priporoča tvrdka flnion Gavčar, Maribor, Sutčičms Hugo Wasts 19 Zlato večnega Juda »Nihče razen vas?« »Ah, seveda ... Nihče drugi kot jaz in vi ... Mauricio Kohen.« S kako jezo je Marta stisnila to ime med zobmi! Zaslišal se je Kohenov smeh in njen razburjeni vzklik: »Smejete se in se norčujete iz mene! Nikdar se mi še ni pripetila tako smešna reč... Oo6pod Kohen, žal mi je, toda zaničujem va6.« »Razumem, ne zaslužim drugega. — Vendar bova še dobra prijatelja. Vem samo, da sem s tem opletanjem izgubil pet dni.« »Zakaj mi niste prej povedali svojega imena?« ga je vprašala tako togotno, da bi človek menil, da bo bruhnila v jok. »Morda ste mi posvečali preveč pozornosti?« »Ne vem. Najbrž ne: zdaj ste mi strašno zoprni, po vsem tem. Ne bi vam smela tega reči, toda besede mi snme uhajajo z ustnic.« »... ki so kakor škrlatni pas.. .< »Ne, ne! Tega vam ne dovolim. Vi, ki me komaj poznate, hočete biti z menoj kakor s tova-rišico?« »Izgubil sem pet dni, Marta. Pomagaj mi, da jih ujainem.« ■Zdaj je potrebno, da mi razložite, zakaj ste mi prvi dan rekli, da je nevarno, da bi mi povedali svoje ime... Nevarno za koga?« Ne mislite več na to. zdaj ko veste.« »Ali je to bila norčija?« Ne. Zares ne smete povedati nikomur, da govorite z menoj.« ■Nevarno za koga? Za vas ali zame?« Malo črno bitje je ostalo nemo. Marta je ne-potrpežljivo zahtevala odgovora in tolkla po njem. Potem ni slišala več lahnega, šaljivega glasu svojega neznanca, marveč moški in zvočni glas Mauri-cia Kohena, ki bi ga bila ljubila od prvega trenutka dalje, če bi jo ljubil tudi on. Imam vam povedati mnogo skrivnosti. Čez tri dni, v petek, bom govoril z vami. Bodite pripravljeni ob osmih.« >Da bi šla ob osmih z doma?« »Da. Kaj vam ni prav?<*. To je smešno. Ob osmih zjutraj.« »Kar storite vi. Marta, ni v Buenos Airesu nikdar smešno, marveč se spremeni v modo.« »Torej gre za to, da začnem modo vstajanja ob osmih.« »Ne, gre za to, da bi tega nihče ne vedel. Neobhodno potrebno je, da ostane stvar tajna . ..« »Prav za prav tega ne zaslužite. Taka previdnost in toliko skrivnosti me žali ...« »Ne delaj ceremonij, reci Mauricio kakor tovarišu.« »Za Boga. gospod Kohen ...« »Skrivnost je samo ena in ta vsebuje vse druge. Za mojo zvezo z vami ne sme vedeti nihče.« Marta Blumenova je začutila, da se ji ohota nekaka tajna dogodivščina. To jo .je vleklo, da je odgovorila: Dobro! Kam pa pojdeva?« »Oprostite, da sem danes jaz listi, ki bo pretrgal zvezo. Moram ujeti vlak. Noco.i bom sto milj od tu. Torej v petek!« Dekleta je mučila radovednost. Rada bi bila povprašala očeta, kakšno nasprotstvo je med njim in med Kohenom, toda čuden nemir ji ni dal do besede. Pretekla sta dva dneva in v petek se je zbudila prej kakor po navadi. Natančno oh osmih je zabrnel telefon. Marta Blumenova je prvič z romantično ne-potrpežljivostjo čakala na to znamenje. VII. ZNAMENJE ANTIKRISTOVO Večkrat sem že slišal, Marta, da so prešli časi, ko je človek lahko zabogatel. Da danes pravih jwslov sploh ni več.« -Mislim, da to ne drži, zakaj moj oče se zmeraj dela dobre kupčije.« »Imejte usmiljenje, Marta. Stražnik bo meni, ki sem lastnik avtomobila, zapisal kazen zaradi prehitre vožnje... Vozite res izborilo, toda preveč ste predrzni. Ljudje se kar ustavljajo in gledajo.« »Kaj me karatel... Poglejte, kako oni starec maha!« »Vaš oče sklepa dobre kupčije, verjamem. V petih letih bo imel sto milijonov več kakor danes.« Srečni človek! Pa mislite, da je on edini te vrste?« »Ne, zatrdno ne. So še drugi, ki delajo prav tako dobro kakor on.« »Kdo so to?« »Ce vam povem Imena, boste mislili, da vam navajam stran iz svetega pisma: Jakob, Salomon, Neftali, Eleazar...« »Vsi sami Judje.« »Da. A kaj moremo Judje za to, če kristjani ne znajo trgovati.« Marta se je zasmejala in nadaljevala: Ko bo krize konec, bodo propadli in tisti, ki so bili vedno siromaki, bodo tarnali s tistim večnim opravičevanjem: tudi mi bi lahko kupovali papirje za pol cene in hiše za petino, samo denarja nismo imeli.« »To je tisti veliki vzrok! Ni dovolj, da človek posel vidi in ve zanj, treba je imeti denar, da ga izvrši.« »Z lastnim denarjem trgujejo samo branjevci. Finančnik izvršuje svoje posle z drugim. Če gre podjetje dobro, služita finančnih in njegov dolžnik, če pa slabo, izgubi samo dolžnik. Treba je le iz-takniti dober jiostd in hkratu dolžnika, ki ima kaj srebra. ■Vašega cinizma me je kar strah, veste... »Vprašajte očeta, če ni delal tako.« *Ne dvomim o tem, vendar vi...« »Jaz kakor drugi. Sicer še zdaleč nisem bogat. V primeri z vašim očetom sem berač. Toda prej kakor v dveh letih se bova spoprijela. Kdor bo premagan, jiojde s trebuhom za kruhom.« Marta ni mogla prikriti, da so te besede učinkovale nanjo. Na Kohenu ni bilo ne baharlje, ne Cinizma. Iz njega je eovorila brezobzirna odkritost. ki je izražala zavestno in trdno moč. »In koliko bo dobil zmagovalec?« Kolikor hočete. Sto, dvesto, petsto milijonov. V tej višini številke nc pomenijo več veliko. Va- žen je položaj: gre za to, ali boš prvi, poglavar, ali pa boš le eden izmed toliko drugih.« »In vi mislite premagati mojega očeta?« »Da.« »Ne boste zmagali.« ' Zakaj ne?« »Ker preveč govorite, tako da bo on izvedel o tem.« »Ali mi verjamete, Marta, da tega nikomur ne pripovedujem?« »Meni že.« »Vam že, ker ste edini človek, ki bi kaj takega hotel poslušati. Pripovedujem vam zato, ker boste moja zaveznica.« »Kakšne nesmiselne reči govorite! Jaz vaša zaveznica zoper očeta? In zakaj neki?« Objel jo je z ognjenim pogledom: »Slabo sem povedal, ne boste moja zaveznica, marveč zaveznica Kahala.« »Kaj je Kahal?« »Že sam> to, da niste še nikdar slišali nič o Kahalu, priča zoper vašega očeta. Ou, ne jaz, bi vas bil moral seznaniti z judovstvom.« Marta mu je vsa zmedena in vznemirjena odgovorila: ">Ne pripovedujte mi ničesar več, prosim vas.« »Zdaj ni čas, da bi prosili. Razložil vam bom, vi pa boste vse ohranili zase.« Avto je ta trenutek prišel na Avenido de la Plata in je v drznem zavoju krenil na Calle Di-reetorio proti Linierskim klavnicam. V tem oddaljenem kotu mesta blizu Mostne hladilnice, kjer vsak dan zakoljejo po štiri tisoč juncev in krav. da neizmerno število prebivalcev dobi vsak dan tistih tisoč ton mesa, ki ga použije v štiri in dvajsetih urah, se gnetejo kmetje, ki so prišli s svojih polj, živinorejci in njihovi hlapci, mesarji, ki koljejo živino, siromaki, ki preže na delo in na srečo, in še deset vrst drugih ljudi, revnih in bogatih, ne da bi jih bilo moči dosti razlikovati med sabo. Vsi, ki se prerivajo tod, čutijo v sebi poklic za kupčije, usoda pa si med njimi izbira svoje ljubljence. Ob določenih urah gredo v gostilno čez cesto na grižljal in na kozarec vina. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Velikonočna FOTO-PRODAJA Prilika, ki se ne nudi izlepal Ne zamudite je! Za fOtO>amater|e: Fotoaparati za plošče 6-5X9 in 9X12 od Din 100— dalje. Za zavetnike: Box kamere 4 X 6.5 po Din 60 — za kom. Box-kamere 6 X 9 po Din 65 — za kom. Dalje po skrajno znliani