J. itnlM I IMOHi. i mmlk I. harfi NO. mm m r * š m W M m ^P ■ I' ^PV> ^P 11 II m mm m m Hr v ■ ■ ■ H HT ■■ V BT ^H ■r^B ■ v B ^Bl Br BI Br^B B ^B Br ^H Br ^BBBBl ^BBV fl H ■ ■ fl fl fl fl^ ■ B ^fl fl^fl fl ■■v s B1"'' B ■ fl BbV II v fl fl B B BI -B fl B B B fl ■■■■■I B B B I B B B■ B ■ II j II BbbI II fl I I B I ■■■ I ■■ hhI I ■■§ 'I B ali aaal B aal B B aaal ■■■■ aaal ■■■§ aaal I ^Bl BW ^i'BI B^B^I B^B^I ■ BI B^B^I B\ I ^B B\. BT B^B^I Bm I BI B^B^B BT B^B^I B^B^I ^B^Bh B^B^BI ^B1 Bk B^BB B^B^I B^BB^ BI B^BV I B^B^B^BbB^Bh v h, ^a ^^^^^h ^a^| BI BiBI Bi B^ B^B^I B^B^b B^B^I B^B^B tMhm\n vsak iaa popoldne, fcs— —isljs te praniko. |*a*raUi Prottor 1 m//n X M m *t z« navadne In male oglase 80 vta* a BLcadne razglase 120 K, za poslano in reklame 2 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov na) se priloži znamka za odgovor. ffpriTztlfttvo „Slov. Naroda" In „Narodna TIskarna" Haaflova nllca it 5, pritlično. — Taialon it 90. „SiovonaU Bom«1' ws*a v Matijami te p« podil i w JagsslavUli V tnoaaamatroi celoletno naprej plačan , K 120*— celoletno......K 140*— polletno ....•♦♦„ 60-«- polletno.......m 7i>— 3 mesečno. . * , , « m 30*— 3 mesečno......„ 35'— i m • •••••„ iu*-^ M ••••••■ »— —■ Novi naročniki naj po§l}ejo v prvič" naročnino vedno BV P° nakaznld. Na samo pismena naročila brez poslat ve denarje se ne moremo ozira ti. Uredništvo Jilev. Naroda4' Enallova nUoa tt B, L pedsliopje Telalon štev. 94. Beplse aprefesna le podplaane In aadoatno tra nkorane. paar- Rokopisov no vrata. "fljfl Posamezna Številka velja 60 vinarjev, ODtimizem o reškem vorašoniu ni utemeljen! Pariz, 29. dec. 1919. Z nemalim začudenjem smo čitali v Vašem cenj. listu od 23. t. m. iz Pariza datirano vest, da so se že pričela direktna pogajanja med Jugoslovani in Italijani glede rešitve jadranskega vprašanja. S kom vendar bi se bili Jugoslovani pogajali, ko je znano, da te laški minister zunanjih stvari, Scia-loja, nahaja že več časa v Rimu in da Nitti ni še dospel v Pariz? Tudi o zelo optimističnem razpoloženju, ki baje vlada v »dobro poučenih krogih«, ni tukaj nič znano. Ali naj se morda smatra radnji Wilsonov načrt, ki ga je objavila »Era Nuova« in po njej v prevodu prinesla tržaška »Edinost« za ugodno rešitev jadranskega vprašanja? Kolikor je bilo mogoče doznati, odgovarja ta objava »Ere Nuove« še precej resnici. A spomenica, ki sta jo Clemenceau in Lloyd George v Londonu izročala ^cialoji, napravlja baje Italiji še večje koncesije. Posebno se ne sme pozabiti, da ni napuščena ideja vmnesne države, ki jemlje naši državi preko 200.000 Slovencev in Hrvatov vrhu onih 350.00O, ki ostanejo pod Italijo. Meje te vmesne države niso v VVilsonovem načrtu določene, zelo verjetno pa je, da bode ista vključevala Postojno, Logatec, Idrijo in Cerknico. Italiji pa daje ta načrt otoke Lošinj, Unije in Vis ter ji vrhu vsega še ponuja nevtra-li>acijo naše obali do Boke Kotorske in mandat nad celo Albanijo. Ako želi Nitti vkljub vsemu temu še direktnih pogajanj z Jugosloveni, znači tot da se tudi s temi velikimi koncesijami ne zadovoljuje in da upa od Jugoslovenov več doseči, nego mu dovoljujejo zavezniki, ozir. Amerika- Gotovo ni še vzroka za pesimizem, no vzbujanje prevelikega optmiz-ma škoduje ne samo radi razočaranja, ki mora slediti, temveč tudi iz razloga, ker more v Italiji in pri zaveznikih roditi mnenje, da smatramo slične solucije res za ugodne. Adriaticus. »Times11 o Reki In Trstu.* V nekem članku, kjer razpravlja o jadranskem vprašanju, piše londonski list >Times«: »Mir in prijateljstvo (Italijanov) z Jugosloveni sta glavna stvar tolv-ko za koristi Italije, kolikor za mir Evrope. Velika pogreška od strani zaveznikov kakor tudi barona Son-nlna je bila ravno ta, da so si dolgo časa zatiskali oči pred to resnica Blaznost D* Annunzija je tudi v tem, da si trajno zatiska oči pred isto resnico. Mir in prijateljstvo z Jugosloveni se moreta lahko doseči, če bodo imeli Italijani toliko zmernosti, da odnehajo od nekaterih zahtev, ki se ne dajo vzdržati ob nobenih razmerah. Neki jugoslovenski pisec je naglasa! te dni v našem listu, da, čim bi se sprejele zahteve Ttaliie, bi prišlo neizogibno do volne, bržkone takoj, gotovo pa v bližnji bodočnosti. S Trstom in Reko v rokah, bi imela Italija gospodarsko nadzorstvo nad vsemi pomorskimi dohodi velikega dela centralne Evrope in Jugoslavije, In nagon samoobrambe bi združil Nemce, Madžare, Jugoslo-vene proti nji. Absolutno neverjetno Je, da bi Jugosloveni pritrdili uredbi, ki bi na Balkanu nadomestila Avstrijo z Italijo. Na drugi strani pa bi resnično prijateljstvo ž njimi zavarovalo Jadran pred vsako bodočo nevarnostjo od strani Nemčije ter bi dalo trgovini Italije In njenemu delovanju dragoceno torišče za razširjanje in razvoj. Z vsakim dnem postaja jasneje, da so isti prebivalci Reke že siti D' Annun-zijeve#a podjetja, ki razdeva njihovo trgovino. V svojih nadalnjih izvajanjih pravi londonski list, da ima D' An-nunzijo »manire« Ljenina: usvaja si absolutno gospodstvo. Potem govori o trditvi ministrskega predsednika v italijanski zbornici, da ste Anglija in Francija pritrdili predlogom, ki jih je on priobčil 3>Narodnemu svetu« na Reki. »Times« ne verujejo temu, ker Anglija in Francija niste dale Nittiju nikakega zagotovila, ki bi upraviče-valo njegovo sporočilo. Oni predlogi obvezujejo Italijo, naj ne sprejme ni-kake rešitve razun aneksije z zagotovitvijo teritorialnega stika med Reko in Italijo. Tehtne razloge imamo — tako zaključite londonski list — za uverjenje, da so Jugosloveni odbili predlocre te vrste ter da bi ti onemogočili tisti mir in prijateljstvo ž njimi, ki ju TtaJiia mora doseči, če hoče zagotoviti svojo bodočnost na Jadranu. »Times« pa #redo v svojem razpravljanju o jadranskem vprašanju se dalje in načenjajo tako še neko vprašanje, katerega se veliki vnanjl svet doslej menda še ni doteknH. Bavijo se namreč, da rečemo tako, s — tržaškim vprašanjem. Posnemamo po »Eri Nuovi« še nekoliko drugih izvaianj iz dopisa, ki ga je obiavil v »Times« njihov zgoraj omenjeni jugoslovenski dopisnik, v katerem pravi leta, da Ita-iita vobče nima pravice do Reke, ker se Reka nikdar ni smatrala za ne-odrešeno ozemlje in ni bila nikdar cilj italijanskih imperialističnih teženj. Dopisnik se sklicuje na to, da se vsako leto pol milijona Italijanov izseljuje iz domovine v inozemstva, m pravi, da potemtakem Italija pac lahko prenese irtev izgube onih par tisoč reških Italijanov, ki nikdar niso upali aH želeli, da bi bili priklop-ljeni Italiji. Dopisnik zaključuje svoja izvajanja s trditvijo, da mora vsakdo, ki želi dobro Evropi, pomagati, da se porazi italijanski impen-jalizem. Tako dopis, kateremu pa je dodal glavni urednik lista, Viljem S t e e d , znamenit pripis, ki ravno, kakor smo rekli zgoraj, načenja v zunanjem velikem svetu tržaško vprašanje. Steed pravi namreč, da vse zlo orlhafa odtod, da se le Trst brezpogojno izroči! Italiji. Na ta način vrhovni svet konference ni storil svoje dolžnosti, kar se tiče podpirana trgovinskega položaja Trsta; kajti če se vsa trgovina osrednje Evrope usmeri proti Reki, bi trpel Trst. —»Edina In popolnoma enostavna rešitev fe«, nadaljuje Steed, »dm se naoravt Iz Trsta svobodno nr'stan'SČe pod italftansklm pokroviteljstvom, kakor bi se bflo moralo v—*»^frf že Iznočetka, In sicer tako. da bi se z mirovno pogodbo zajamčila vsa ona tnrovma, k! Jo Je Imel ored volno. Trst bi moral ostati ono, k*r le Ml ©od Avstrlfo: treovmsko nrlsta^ffČe za narode, ki štejejo do 30 mfIHonov. Reka bi morala rabiti Vot t^rovfnsko orlstanliče Hrvatski, Madžarski in Jugoslaviji. Če bi se tako s poroštvom mirovne pogodbe ohranila obema pristaniščema njima naravna naloga, bi se izognili pogubne konkurence in bi se obema pristaniščema zagotovil nemoten razvoj. NI najmanjšega dvoma, da bi taka rešitev ne zadovoljila želji i tržaškega i reškega prebivalstva. Pri zadnjih državnozborskih volitvah pod Avstrijo, leta 1911.,, na podlagi volilne pravice, so bili glasovi v Trsru skoraj enako razdeljeni med Italijani, Jugosloveni in socijalnimi demokrati, kateri zadnji so bili italiianske narodnosti. In vendar: socijalni demtr-kratl in Jugosloveni so vsi za Trst kot svobodno oristanišče. In je tudi vsak dobro misleči Tržačan za tako rešitev. Če bi se tržaško prebivalstvo vprašalo glede nfesove usode, bi ga bilo nad 80 odstotkov proti prlklooitvl k Italifi in za svobodno pristanišče. Z Reko bi se moralo ravnati kot s Trstom, pod naravnim polcrovltellstvom Jugoslavije.« Steed zaključuje svoja izvajanja z izrekom: »Kakor mislim jaz, obstoji naipravlčnejša rešitev reškega vprašanja v tem, da se prej reši tržaško vprašanje!« Mislimo, da bi bila vsaka pripomba z naše strani k tem Izvajanjem popolnoma odveč, saj je stvar tako umljiva. da ne potrebuje prav nobenega pojasnila. Le škoda, da js vedno bilo in je tudi še danes v veliki politiki tako, da hočejo imeti svetlobo za temo, temo pa za svetlobo, škoda! • Ta članek je bil v tržaški »Edinosti« v celoti zaplenjen, zato ga priobčuje-mo mL | n n t u s : Črna gora In naše ujedinjenje. V zadnjem času so se začele pojavljati precej nogostoma v slovenskih listih vesti o Nikoli Petroviču, bivšem »kraliu i gospodu« kršne Crne Oore. Nekatere od teh vesti so naravnost alarmantne prirode, tako n. pr. tista, ki pravi, da se je stari lisjak izpod Lov-rena preseH iz »Hotela Maurjce« u Parizu v obmejno mestece Cap Martin, kjer ga loči samo nekoliko kilometrov od italijanskega ozemlja. ^e več kot slovensko časopisje pa se interesira za vsak korak starega krah'a beogradska žurnalistika, ki opozarja neumorno jugoslovansko vlado na nevarnosti, ki pretijo naši skupni domovini Jugoslaviji od tega kraljevskega pustolovca. Nimamo namena rekapitulirati vsebino takšnih novic, in to že zaradi teZti ne, ker so popolnoma fragmentarne prirode, ki se pojavljajo od časa do časa, kot nekake drobtinice, ki jih novinarji slučajno najdejo pod veliko mizo svetovnih dogodkov. Isto velja tudi o vprašanju, ki se ti če Črnogorske dinastije. Vtisek, k! gž javno mnenje dobi v listjh, sestoj zgolj v nekem nejasnem prepričanju, d*-se vsa Jugoslavija nekako boji tega mi kroskopnega in zraven tega še raz prestoljenejra vladarja. Radi tega mislim, da ne bo bre; koristi, ako poskusimo na kratko orisati celo vprašanje črnogorske dinastije, zlasti z ozirom na načrte kralja Nikole, na sredstva, s katerimi razpolag; za svojo propagando; skušali borne ugotoviti, če preti od te propagand i naši državi kaka nevarnost-ali ne, končno pa se bomo dotaknili tudi sedanje-ga stanja v predelih bivše kraljevine Crne gore, to pak v svrho, da predstavimo naši javnosti v čim popolnejši h.či posebno psihološko stran onega ne. simpatičnega pokreta, ki se je v zadnjem času pričel v Crni gori. I. Današnje razmere v Crni Gorf. Iz zgodovine samega akta iugoslo-venskega vjedinjenja vemo, da se je sestala koncem 1918. leta v Podgoriof »Velika Narodna skupštinac bivše kraljevine Cme Gore, ki je soglasno sprejela rezolucijo, da se ima Crna Gora zjedjniti s Srbijo, pod žezlom dinastije KaradŽordževičev in na ta način vstopiti v kraljestvo Srbov, Hrvatov m Slovencev. Obenem se je kralj Nikola proglasil kot razkralj, ki je izgubil vse pravice do črnogorske krone, a ravno tako tudi vsa njegova dinastija, kateri je ista Narodna skupština rudi prepovedala povratek na črnogorski teritorij. Način vstopa Crne gore v fugoslo-vensko zajednico, kakor ga Je sprejela V. N. S., služil je kralju Nikoli in njegovi okolici kot prvo agitacijsko sred* stvo proti ujedinjenju. Takoj je začel predočivati črnogorskemu ljudstvu, da je bilo žaljeno jn ponižano, če5 da »so ga priključili Srbiji, ki ga bo kot mladoletnega otroka za seboj in seboj pod-vlekla v Jugoslavijo, kot bi črnogorsko ljudstvo ne bilo zadosti zrelo-, da tamo vstopi kot enakopraven član v kraljestvo SHS, a da ne bo remorkjna ott, Srbije, kakor nekaka pokvajiena la.d-ja«. S čisto jugoslovenskega stališča b| človek ne mogel videti v taki logiki no-t benega izdajstva napram Jugoslaviji,' ker Je pač dovoljeno razpravijat! o tem ali onem načinu našega ujedinjeni«. Kot zelo prefrigan, bolj praktičea kol teoretičen psiholog je kralj Nikoia pow godil pravo struno ljudske občutljivosti, zakaj že o Božiču Istega leto. (1918) so se Crnogorci iz stare Cme Oor« (t j. Iz cetinjske okolice in najblilnjih na~, hij (okrogov) spuntafi proti noverml stanju stvari ter so pod vodstvom seW danjega ministrskega predsednika kr*^ Ueve vlade, Jovana Plamenca, vprizo-' rili pravo vstajo »proti srbijjmskemu nasiljuc. Ko je bila ta vstala vđušisna, so W$t mogli mnogi vplivnejši vstaši utečH V, Italijo. Med njimi se je nahfjal tudi orv ganizator cele vstaje, ki jf; potem prišel v Pariz (Neuilly - sur - Seine prt Parizu) in postal predsednik novega kabineta kralja Nikole *— Jovan Pla* menac (Pred njim le bil ministrski predsednik g. Evgenije PopovkS, o ka^ terem se je govorilo, da se ne ve, da-If je črnogorski ali pa italijanski podaniki-Predrvo je postal ministrski predsednik,1 je bil črnogorski generalni konzul v; Rimu.) Takoj, ko je postal ministrski pređ-J sednik, je Plamenac poskusil izrabiti to( neuspelo vstalo v svrho, da prepričaj zaveznike, da je črnogorsko ljudstvo zar kralja Nikolo. To nam jasno kaže vsa-' ka beseda v programu vlade, katerejj predsednik je bil on. V spomenici, ki \c§čine, je bila avstrijska in-jvazfta. Nova uprava, ki jo je privedla (seboj ta invazija, je bila v diametralnem nasprotju z upravo, katere je bil [Črnogorec navajen. Njemu, Crnogorcu £* ni nič (vdvratnejšega in neznosnej-lega kot tak Sna moderna uprava, kjer {se z železno logiko in roko izvajajo neizprosne administrativne formule modernega ustrojstva brez obzira na to, da H se individij čuti ponižanega ali ne, kadar se ima vpognM zakona In pravleL Posledice pritiska lak avatrijekih upravnih oblasti niso tsoetale. Takoj, ko Je Avstrija sasedla Crnogoro, ao začeli Crnogorci bežati v gore, v planine — drug za drugim, zmiraj v večjem Številu. Tako ao nastale večje la manjšo bande komitašev, ki ao vodile brez-milostno borbo proti avstrijskim posadkam v dežel]. Crnogorci s ponosom pripovedujejo^ da Je v teh borbah izgubilo življenje več avstrijskih vojakov kot v vseh drugh regularnih bitkah, ki so se bile na Balkanu. Interesantno je tukaj zabitežiti fakt, da se niso, kakor zatrjujejo Crnogorci sami, nikjer drugod formirale takšne ustaške čete, zlasti pa ne v Srbiji. Ko pa je vendar enkrat tudi v Srbiji izbruhnila ustala, — tako mj je vsaj zatrjeval eden od najvplivnejših Črnogorcev — so tudi tam Crnogorci zanet lj upor po svojih emi-sarjih. In tako se je zgodilo, da se je črna gora spremenila v veliko razbojniško gnezdo, a namesto tinjčne balkanske idile je prišlo spet kakor v starih časih turske vladavine, v cvetje in veljavo j hajdukovanje, nered, nesigurnost itd. Rekel sem že, da izrablja kralj Nikola vešče v svojo korist vsak tudi najmanjši »junaški« čin teh razboini- j kov. Ali bi bUo zelo pogrešno misliti, ( da so ti ustaši tudi zares kraljevi pri-staši. Ravno nasprotno, imel sem pri- I !iko izvedeti od oseb, ki so bile pred nedolt^m časom v Črn? gori, da ustaši j odločno odklanjajo od sebe vsako skup- | nost s kraljem Ntkolo. To je gotovo i res, vsej za en del teh haidukov. Zato ! bi bilo treba to posebno naglašati, naročito na mestu, kjer bi bilo dobro, da se ve, da Se ona peščica zapeljanih Črnogorcev, na katero se skl:cuje vlada kralja Nikole, organizirana banda razbojnikov, ki se jim zdi ta način življenja naikomodnejši in nairentabilnejši. Kar pa se tiče politične ideje, ona j'm je deveta briga, kralj Nikola pa deseta. Predstavimo si. da bi imen na primer na Slovenskem takozvane »zelene kadre« vse do sedai in da bi se doslej ne bilo posrečilo jih iztrebiti (kot se getovo ne bi bilo posrečilo, če bi bil i drugod v Jugoslaviji takšen teren, ka- i koršen je v Crni gori), potem bi imeli tudi pri nas nekaj podobnega kot sedai v Crni gori: več ali manj razbojnikih band, ki bi živele od ropanja namesto od poštenega dela. Samo po sebi se j razume, da bi sovražniki Jugoslavije iz- \ rablja!! takšne razmere proti nam, ali j to ne bi bil noben dokaz, da si Sloven- j ci želijo nazaj Habsburgovce! Izvor komjtaških band v Crni gori je torej jasen. One so le nadaljevanja onega »odmetništva«, ki ga je zakrivila Avstrija s svojo invazijo. Kar se tiče zveze teh odmetnjkov s kraljem Nikolom, je ta le slučajna, ker se Nikola sam nahaja v položaju nekakega odmetnika, t. j. človeka, ki se noče pokoriti razmeram, v kojih se nahaja, temveč jim napoveduje boj na življenje in smrt, ter se odmetne v planine, da se mu je lažje boriti proti pred sta vitel jem novega reda. Na drugi stran' pa je gotovo, da bi takšne odmetniške bande postajale tudi, če bi se bil kralj N^oTa povrnil, to je, tudi če bi se b'la Crna gora vzpostavila in če bi bil on še dalje kralj. te sestavUea v prečni ostrem ton* ter poudarja predvsem da hoče tu* nemško delavstvo, kakor enakovredno dragim občanom« sodelovali pri zakonodajnem deta. Zdaj, da ae vse delo vrši bres njih. Obenem ae pritožujejo glede slabega prehranjevanja. Ministrski predsednik Tttsar jim je odgovoril predvsem, da se vrši prehranjevanje v republiki po-polnoma nepristransko, bres ozira na to ali ono narodnost V političnem oziru pa treba strpeti, da dokonča Narodna skupščina svoje dela la skupščina je vlada češke revolucij« in jo morajo Nemci priznati. Ministi-ski predsednik je poudaril, da daje vsa ta pojasnila kot enakovredntm članom čeho - slovaške republike, dočim bi bivša Avstrija odgovorila s persekuciiami na memorandum take forme, kakor je ta njihov, kjer pravijo, da si »v slučaju zavrnitve upravičenih zahtev poiščejo drugih načinov in potov.« V nedeljo, dne 21. m. m. je sprejel ministrski predsednik zastopnike nemških meščanskih strank, ki jih je vodil dr. Lodgmann. Tudi on je predal Tusarju memorandum, ki v Klavnem zahteva istotako, naj se razpusti Narodna skupščina ter tako kon-:a porevolucijska doba, da se ustvarijo normalne razmere. Dalje zahteva, nai se ustavi zasledovanje onih Nemcev, ki so sodelovali pri gibanju za samoodločbo nemškega naroda. Ministrski predsednik Tusar je v celoti odgovoril v istem zmislu, kakor zastopnikom delavstva, ter znova poudaril, da ne smejo smatrati Nem-:i dosedanjih zakonov Narodne skupščine zanje neveljavnim. Narodna skupščina mora izpolniti svojo dolžnost in poslanstvo ter stvorrti trden temelj za bodoči razvoj držaje. Temelji njegovega dela so skoz in skoz demokratični in edini njegov silj, da bi se vsi občani enako dobro M« v repubiki V da vnem epa, da bodo takoj po novem leta raJpliam volitve tn potem epa, da se sreča s prisotnimi pri skupnemu deku Dr. Lodftnann Je ob koncu Se pripomnil, da Je češki narod zmagal v svoji revoluciji, dočim je nemški narod svojo samoodločbo zaigral. Zato se kot državljani čehoslovaSke republike podvržejo temu faktu, ter hočejo Izpolnjevati občanske dolžnosti, ako bodo zato vživali pravično mero občanskih pravic. Madžari In njihova orotlčeška propaganda. Glasom zanesljivih informacij mislijo Madžari popolnoma resno na akcijo proti čehoslovaški republiki. Propaganda se vrši v znamenju »osvoboditve Slovaške«. Nešteto brošuric dokazuje, da je Slovaško zvezano z Madžarsko državo in da se hočejo Cehi polastiti te zemlje na popolnoma brezpraven način. Na čelu propagande stoji budimpešt. buržoazija, ki deluje roko v roki z znanim profesorjem Jedličko. Osnovana je družba, ki ima preko 100.000 članov, od teh je nad 20.000 Slovakov. Premoženja imajo že preko deset milijonov kron. Prvi cilj družbe je, da se polasti mesta Bratislave. Češka vlada je tej propagandi izven na Madžarskem v Slovaški sami posvetila vso pozornost. Neštete resolucije iz Slovaške proti odtrgan>u Slovaške od Češke pričajo o marljivi protipropagandi. Za vse slučaju pa se je zunanji minister dr. Beneš zedinii s Clemenceauem, da je treba z vsemi močmi pripraviti obrambo Slovaške. Zdi se. da je čehoslovaška republika dovolj vojaško močna, da bi vzdržala eventuelni madžarski sunek. Vendar pa ostane za enkrat Slovaška še problem, ki ga bo treba rešiti v okviru države, da se onemogoči sploh vsak uspeh tujim propagandam. Mariborsko pismo. Pismo iz Praga. V Pragi, 24. decembra, Nemci In nifhove zahteve. Prvič, kar obstoja Čeh oslovaška republika, so se državljani nemške narodnosti odločili, da se pogajajo direktno s češko vlado o svojih zahtevah. Obe veliki skupini njihovih organizacij, ta sicer skupina me- ščanskih strank in skupina zastopnikov delavstva, ste poslali k ministrskemu predsedniku Tusarju deputacije. V soboto 20. decembra je sprejel predsednik socijaliste, ki jih ie v Klavnem zastopal dr. Selijo. Predložili so svoj memorandum, ki obsega zahteve nemškega delavstva v čehoslovaški državi. Memorandum ■■^————— na ajih trpeti tujstva, najmanj še v Švab-dki oMki! Kdor pa Še našega jezika ne zna, naj zaprosi za premeščenje v Skoplje ali Podgorica Najlepše srbščine ae bo tam naučil, tako da se bo pozneje lahko povsod ponašal kot pravi Jugoslovanski oficir. Maribor ie silno živahno mesto že sedal, ko ie spodvezan ves veliki promet, ko veleindustrijska podjetja še več ali mani počivajo. Ko pa se odpro mele, ko v vseh prostorih in podjetjih zadrhti falska elektrika, sme Maribor pričakovati tako silnega razvoja In razmaha, kakor si ga v prejšnji dobi ni mogel siti sanjati in kakršen bi nra bi mu bil za večne čase onemogočen, če bi ga bila zla usoda priklenila k Avstriji. Ubogi fajmoSter — poet Otokar iKernstock! Ni se mu Izpolnila trpka želja, da bi videl rsjSi pogorišče in razvaline kakor — »ein w|ndisch Mariborci Hudo nra mora deti, da se ie njegova prorokba tako temeljito izjalovila, a Maribor in vsi njegovi prebivalci zro lahko z veselo zaupnostjo v bližnjo prihodnost tega Jugoslovanskega era-poriia ob Dravi« Spilje! Se so tam naši mejni uradi, teteznlca, pošta, carinami se strajHo začasao mejo nale čete. Pravite da te važne prometne točke ob nemški granici, dasi je domaČe prebivalstvo, kolikor sem se mo^el uverit!, po veliki večini nemško. Mogoče si bodo kedai še želeli nazaj pod belega orla. Nad vse zanimivo je opazovati življenje na tej mejni postaji, kadar stoje tu vlaki — in si popotno občinstvo daje pregledovati svoje potne liste in prtljago. Po tri ure in še več traja vsa procedura, zlasti carinsko osobje je vrši svoj posel s sitno natančnostjo. Vlaki z juga dovažajo potnike, opremljene z ogromno prtljago. Tu vidiš kovčege, pletenice, jerbase, nahrbtnike, zavitke in cule, zaboje In vreče, vse natrpano z jugoslovanskimi pridelki — z živili. To je nekaj, kar nemška Avstrija najbolj potrebuje. — A tudi potniki s severne smeri prihajajo obloženi z raznimi potrebščinami, ki Hh proizvaja nemška Industrija In ki Jih v naših kraflh Se nedostaje. RogaSka Slatina! Pred Šestimi Isti sem bil tam zadnjikrat in letos zopet Kaka izprememba v Hcu tega lepega kraja! Prej si se kot Slovenec čutu tulca v tem zdravilišču; prevladovali so Nemci In Madžari, edino hrvaščine Je bib Se doka! čuti A letos! Vse In-gostovanshot ne samo Javni napisi, tenv aecf-Hea iapmsa. v*^^^* .^^^^^. se Slovenec, Srb in Hrvat tako družabno strinjajo, kakor bas v tem naSem prvem zdravilišču. LHib!?ana, Zagreb, Beojrrad. poletni sestanki vaših bolnikov in hipohondrov. vaših veljakov in diplomatov, vaših bosrataŠev in veljakov se bodo, kakor ka?,e letošnja prva sezona, vrš^i v Rogaški Slatini. Spočetka sem zapisal, da mi !e bila Štajerska nekdaj zoprna. A letos sem io spoznal s tiste strani, ki sem Jo prej na njej pogrešal. Daleko še ni vse tako, kakor bi si človek želel, a zasnutek ie srečno uspel. S preosnovo pride preobnova, tako da bo tvoril dozdevno nemSki trdnjavski trlkot Maribor - Celje - Ptni v prihodnjih časih žarišče novega slovenskega kulturnega življenja na Štajerskem. Posetll sem bil rudi št HL to vroče narodno bojišče izza predvojnih časov. še bivajo tam naseljenci, ki Hh bila tjakaj zvabila zlohotna SSdmarka. Ne vem, kako se počutilo « kotontstl ▼ novih razmerah. S posebnim zadovoljstvom sem se poslavljal od tega tepeta kraja. In v tej ugodni ubranosti se Je kaj lepo prilegala pesem, ki so Jo pek ženjice sem s poUa ob cesti. Cujte: sk>-venaka kmetlika dekleta na nemili meji pocdravBato tujega fea Amfea a JŠnuV SogaMil Tiskarsko stavko smo preživeli Mariborci na videz popolnoma mirno, kakor druga slovenska mesta. In vendar smo imeli v tem času nekaj prav lepih dni, ki bi bili zaslužili, da jih je zabilježila vsaj dnevna žurnalistika. Omenjal bi pred vsem proslavo 28. oktobra in L decembra. Vse naše javno življenje se je razvijalo v našem gledališču, to je postalo naše središče in doživeli smo v njem letos že nekaj radostnih trenotkov, O tem gledališču se slišijo v Ljubljani prav čudne stvari: da je slabo, da je prazno itd. Take novice nosijo v Ljubljano menda oni Mariborci, ki sami nikoli v gledališče ne gredo. (Je tudi tukaj nekaj takih naših ljudi). Takih zabavljačev je vedno povsod dovolj. Jaz moram priznati, da je letos naše mariborsko gledališče gotovo eno najboljših v Jugoslaviji. Glrde obiska bi pa ravno Ljubljančani irnnli najmanj vzroka komu ka) očitati. V resnici je naše gledališče v splošno dobro obiskano — imeli smo gotovo več razprodanih hiš nego v Ljubljani In kar je glavno -^ zanimanje raste, obisk je vedno boljši. — Gledal sem zadnjič v Ljubljani »Mimogrede« in sem se prav zadovoljno vozil nazaj v Maribor. Kajti mimogrede povedano, bi želeli, da bi bil ta »Mimogrede« res le mimogrede . . . Razumel sem par opazk nekega ljubljanskega dnevnika, ki je prav umestno povedni svoje pomisleke srlede dosedanjega repertoarja. Toda jaz ne bi hotel hvaliti Maribora s tem, da uničuiem Ljubljano — zdi se mi le, da Je bila doslej mariborska sezona na višii stooinji nego ljubljanska dramska sezona. Vzroki so različni, najdete jih lahko v publiki in v vodstvu. Na štefanji dan je slavil ravnatelj H. Nučič svojo dvajsetletnico na našem odru. Maribor je pokazal, da zna ceniti njegovo delo. Gledališče je bilo nabito polno: igralsko osobje je jubilantu na odru čestitalo, darovi pa so pričali o hvaležnosti našega občinstva. Treba je pomisliti, da se ie vse to ustvarilo v nekaj mesecih m da je bilo za to treba mnogo dela. To delo je Nučič izvršil: danes je naše gledališče bistven del našega kulturnega življenja v Mariboru, Tudi »Glasbena Marica« Je nastopila pred božičem z dvema koncert:. Naval k prvemu koncertu je bil tako velik, da je moralo mnogo \v.\di oditi, ker niso dobili prostora. Zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom našega priljubljenega Oskarja Deva je podal sijajen dokaz svoje điscin'ine in sigurnosti. Zbor ima v svojih vrstah nekaj prvovrstnih pevcev in pevk in če računamo, da je šele v prvem letu svojega razvoja, si moremo misliti, da bo dosegel še epih uspehov. Sploh se »Glasbena Matica« lepo razvija in raste od dne do dne, tako da so dosedanji prostori že premajhni. Uspeh našega božičnega koncerta je, da so občudovali rudi naši mariborski Nemci, ki niso bili nikoli zmožni ustvariti Iz lastnih sil tak pevski zbor. Za prih. dni se nam obeta orkestralni koncert našega vojaškega orkestra pod vodstvom dfr. Herzoga. Tako rastemo In napredujemo v vseh smereh. Notica »Slov. Naroda« o mariborskih volitvah je vzbudila nekoliko vznemirjenja, ker v Mariboru o tem ni bilo znano. Za danes je torej gotovo, da bomo tudi v Mariboru imeli občinske volitve. Ni dvoma, da ie to važen sklep hi da bo dolžnost mariborskega slovenstva, da se pripravi r*a boj. ki ne bo lahek, kajti pričakovati je, da bodo Nemci in 5oc. demokrati stopali v sklenjenih vrstah na volišče. Zato bo naravno, da bodo iskali zvez vsi, ki jim je za gospodarski mpredek tega našega važnega Jugoslovanskega mesta ob ob Dravi. Ako sedaj razne stranke izjavljajo, da niso »kompromisar-ske«. Je to lahko zanje prav lerjo geslo — istotako pa bo moralo biti geslo vseh, da je treba na takih tleh, kakor v Maribor nastopati kolikor mogoče enotno, da dobe Slovenci v mestnem zastopu čim več flasov. 2 volitvami te le hotelo dati razvofu prosto pot, t tem se le hotelo poka-lati, da zaupamo v svojo lastno silo ia da ae ne bolimo onih zadnjih »tankov nemitva In aemSktitarstva, ki ae ia skriva pri nas. Volitve pa bodo preskuln}a nalili lastnih sfl Ia le teleti, da M mariborsko slovenstvo to skušnjo dobro prestalo. To bo za nas todi preskasnla aaia dr-Eavne jugoslovanske mistL Časopisi so začeli po stavki Iz- taUUt Itf oUfclkakoL w hhaW poprej — todi po vsebini se niso mnogo spremenili: prvi »Slov. Gospodar« je moral biti zaplenjen, »Male Novice« pa so izbruhale ves svoj srd na one može, ki jim niso po voUL Hnjsa nesreča se ni pripetila. V »Mariborski tiskarni« še vedno izhaja »Mariborski delavec«, ker Je bilo doslej nemogoče začeti z novim listom »Dravo«. »Drava« ima biti splošno napreden. Informativen gospodarski list, ki bo odgovarjal narodnim potrebam nale severne meje. Pričakujemo jo v bližnjih dneh. Svojega Silvestra smo praznovali v »Narodnem domu« z iskreno željo, da bi v L 1920. naš Maribor lepo napredoval In postal drugo kulturno središče slovenskega dela Jugoslavije. Ponrtmaiie o valuta w&iii Dne 2. januarja 1920 se je vršila v deželnozborski dvorani v Ljubljani anketa o valutnem vprašanju, ki so se ie udeležili vsi interesirani krogi; udeležila sta se je med drugimi tudi minister dr. Kramer in član komisije za valutno reformo poslanec dr. Brezigar. O izmenjavi kolkovane krone v novo novčanico se je razpravljalo mnogo; posvetovanje je trajalo od 10. z enour-nim odmorom ob 13. do 16. Soglasno je bila sprejeta nastopna resolucija: Uvažuje edinole interes države in široki slojev naroda, so zastopniki gospodarskih organizacij na sestanku JDS dne 2. januarja 1920 sklenili soglasno: 1. Ko gre za unifikacijo dveh valut v državi, smatramo, da je napačno, vzeti za podlago krepkejšo valuto; neizbežno je namreč« da potem tudi ona devalira in že Itak težko prizadete lastnike slabše valute potegne za seboj v tolikratnem razmerju, za kolikor je bila izmenjana za krepkejšo. Ako bi sprejeli po načrtu gosp. finančnega ministra dvolično novčanico, v tej fikciji ne bi bilo nič drugega, nego definitivna relacija. Zakaj če vzamemo danes vrednost dinarja na pr. z dvajsetimi švicarskimi centesimi, krono pa s pet centesimi, se dinar ldeelno more dvigniti za osemdeset točk. istočasno pa bi tiščal krono stalno navzdol na največ dvajset točk. Cene vseh predmetov bi poskočile in ž njimi plače In mezde Perturbacija v gospodarsko zelo razviti delih države bi bila naravnost usodna. Edino primerno Je, da se vzame edinica iz slabše valute in na to zastavi vsa moč, da se okrepi z reeino fundacijo In smotreno gospodarska, zlasti Izvozno politiko. * 2. Zato ne moremo pristati na te-menjavo na temelju kake relacije, temveč smatramo kot edino možno rešV rev, da se izvede izmena al pari zal krone. Pri tem pa uvidevamo, da trev ba ščititi lastnike in interesente starega dinarja: to pa se na drug način more zgoditi mnogo bolj dosledno, ka>-kor z nameravanim načrtom gosp. ministra VeljkoviČa, ki bi devaliral dinar v cilju današnje vrednosti krone m občutno prizadel denarskega upnika. Pripravljeni smo, priti dinarskemu interesentu naproti s tem, di se da staremu dinarju možnost sukcesivne izmenjavo po ugodnem kurzu, da se plačilo dinarskih terjatev olajša s primer, ure-bo in da se mu pri začasni določitvi kovinske podlage zagotovi primemo razmerje. 3. Uvidevamo važnost končne rešitve valutnega vprašanja: vendar tA tolika, da bi jo morali po vsaki ceni izprovesti hipno s silo proti jasni volji ogromne mase interesiranih. Zato smo pripravljeni, pristati na to, da se meritev izenačenja še za kratko dobo odgodi, tem bolj, ker bo potem dana parlamentu možnost odločitve: nemudoma pa naj se izmenja biljegovana krona s novo novčanico. MffičTBosni (Od naše* naročilo«: irrjeetiocaj Sarajevo, koncem decembra. Opštiaski izbori, koli će se vrW početkom l°30.f prouzrokovati to m Sarajevu i a provinciji izvjesna trzavicu. U nilednoj političkoj stranci ne drže, da bi opštinski izbori mogli srvo* riti kakav Jasan precedens za Izbore « parlamenat Hi konstituantu, ali ipak ae opaža na svim linijama velike priprave. Komunalnoj polKici posvećuju se uvodni članci partaJskih novina, se održavaju već i afitac)one skupštine. U samom Sarajevu smatraju sigurnim, da će doći do velikih promjena a opštinskotn odboru. Predsednik prl-vremnog opšttnskoc odbora Petrovič počinio je nekoliko politički taktičkih pogrejeSaka, koje ga neće vile uzdržati na njegovem mjestu. Med>i ostalim pozdravio je svečano ispred grada Sto-jana Protića kad je dolazio n Sarajeva a posve partajskoj radikalnoj misiji. Aprovizaciom odbor pokazao je saOnjih mjesecih totalna nesposobnost, tako da Je gradjanstvo radi loSe aprovizaci-je silno ogorčeno. To danas vrlo oštro izrablja* kum—hlj a svojoj korteSa-cJB. Do danas nađemo, da će komunl-eft riadl sa svojom vlastitom listinom. Da U će i političke opozicione stranke kooperirati o gradskim izborima teCko )• kasati. To ovisi mnogo e docadjalfma o Beograd«. Med* ki — Bosanac je tvrdoglavi — Stran 3. .8LOVENSKT NAROD- dne 4. Jano«)« l§20. Itev. "K či slogu opozicije u Bosni i Hercegovini. Izmedju radikala, klerikalaca i Su-narićevaca ima toliko opreka, plemenske su strasti tako jake, da jih i najstroža stranačka disciplina ne može uicnšitL Boj izmedju hrvatskih [ srpskih separatista nije jenjao, on samo tinja kao žeravica pod pepelom. T. zn. bratstvo opozicije u Beogradu nije u Bosni urodilo onih plodom, koji su očekivali i nepristrani posmatrači. Proti-eeve riieči na javnim zborovima o slozi i jedinstvu u krugovima opozicije samo su »šlagere, kojim se hoče postići momentani i polit, uspeh. U opštinskira izborima u Sarajevu ne može doći do iskrene sloge izmedju najheterogeni-jih elemenata. Komunisti očekuju, da će se sva buržaziia ujediniti protiv njih. Sami se nadaju, da će izvojevati najmanje 15 mandata. Oni su tako uver-jeni o svojoj pobjedi, da se ne žaca ju javno govoriti, da će i dobar dio činov-ništva glasovati za njihovu listu. Jedno stoji, a to je da će v novi opStinski odbor grada Sarajeva doći ponovno dosta balasta, nesposobnih individua, koji će u Bosanskom Brodu \z tajnovitih razloga zadržavati do 40 vagona brašna i šećera u momentu, kad bude Sarajevo gladovalo. Zemaljskoj vladi pod presjeda-njem g. A. Šole poriču opozicijonalni krugovi svaku sposobnost. Nijesmo pozvani, da branimo zemaljsku vladu. dotta je da istaknemo ovu činjenicu. Iza prevrata očekivao se je u svim našim krugovima najveći tumult u Bosni 1 Hercegovini. Ako uočimo sve osebine tih zemalja, ćud naroda i geografski položaj, moramo priznati, da je zemaljska (prije narodna) vlada s vanrednom spretnošću vodila javne poslove tih pokrajina. U tome leži najveća zasluga g. A. Šole, koje mu ne može nitko poreći. Dakako krog partajske naožale može se koješta podvaliti, ali nepristrani sudjJa metnut će na vagu sve prednosti i sve nedostatnosti. Vlada g. A. Sole uzdržala se je godinu dana, a postoji još i danas, premda se svim silama radi, da se u vladu gurne radjkal-skog vodju dr. Milana Srškića, emigranta čudne prošlosti, Medjustranačka vlada po ključu digla bi samo teror radikala, a da su svi radikali najprije Srbi i to veliki Srbi, a tek u drugom redu nekakvi Jugoslaveni, to je danes poznato i zadnjem hamalu (fakinu) u čar-Siji. Klerikalci, Sunarićevci i radikali počupaće se onog dana, kad budu eventualno pozvani, da šalju svoga izaslanika n vladu. Od toga dana razvit će se plemenske strasti jače nego što su bile dosada. Ako ima da bude po teoriji opozicije Čitava Jugoslavija danas jedan državni provizorij, to vrijedi onda deset puta više za njezinu pokrajinu :Bosnu } Hercegovinu. Vulkanski elemenat potrebno je da se energičnom rukom zadrži bar do konačnog potpisa mira, do fiksiranja naših državnih granica. Duševni horizont mnogih čaršijskih političara ne siže dalje od mjesečne sjene minareta. Za to je pomanjkanje državne svijesti i javne odgovornosti najteža bolest u sveh naših konservati-vmca Srba, Muslimana i Hrvata. Vladu g. A. Šole nećemo hvaliti »f braniti, Jer nije mogla provesti mnogo toga radi zapreka, koje joj postavlja neodgovorna opozicija. Pdmietjt moramo to, da nam Je iz sveopćih državnih razloga ipak milija savremena jugoslavenska vlada A. Sole, nego li bi bila reakcionarna plemenska vlada dr. Šr-Ikića, tašlihanskog »kavaliera«. Skorih dana ima se popuniti jedno mjesto u vladi sa poznatim zaslužnim i naprednim emigrantom dr. Nikolom Stojano-vlćem iz Mostara- Njegovi drugovi iz Jugoslavenskog Odbora u Londonu jamačno će radosno pozdraviti, što se važna funkcija u životu jedne jugoslavenske pokrajine daJe u ruke tako spremnom radniku. Bosna I Hercegovina bile su za okupacije evropski diabolus rotae. I danas su te pokrajine predmet posebnih razgovora na konferenci mira. Nije čudo, da mora razvoj prilika u tim osebumim pokrajinama interesovati svakog Jugoslavena, jer u njima leži ključ za rješenje našeg jugoslavenskog kulturnog problema. I dok mi u Bosni opažamo, da se u Zagrebu i Ljubljani posvećuje ujavnim organima dosta pažnje Bosni i Hercegovini, dotle nas začudju-je da se beogradska štampa razmjerno slabo briga za naSe prilike.___________ Politične vesti. = Seja načeistva JDS v torek. dne 6. januarja odpade. m Nov občinski vofflnl red. V nekaj dneh objavi deželna vlada za Slovenijo naredbo o uvedbi novega občinskega volilnega reda, ki bo veljal za vse občinske volitve v Sloveniji. Volilni red bo osnovan na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice in na podlagi prooorcijonalnega volilne** sistema. = »Naivečia nevarnost za nas — Drans nach Ostefl In klerikalizam«, to mnenje je zastopal leta 1910. Stojan Protić, vodja srbske radikalne stranka. ■adanii stranac *c KoraKn *ga>* 1 iS* P1* Ja ***»* 1M0 k aaaisal v članku »Hrvatske prilike«, ki Je iziel v »Samoupravi« in bil kasneje objavljen tudi v posebni brošuri, te - le besede: Za nas je Jasno kot beli dan, da more biti dobra politika za Hrvatsko samo taka, ako Hrvati in Srbi stalno uvalu-jejo Supilove besede: »da sta Um Drans nach Ostao in trtertkatir^n največja sovražnika.« == Nov poverjenik za Medžhnur-Je. Zagreb, 2. januarja. Današnje službene »Narodne Novine« prinašajo ukaz, s katerim se imenuje g. Juraj Gašparac, posestnik in novinar, za poverjenika za Medžimurje, = Poraz rad tkalcev v Bosni. Z a-g r e b, 2 .januarja. »Rjeć SHS« prinaša iz Bihaća v Bosni vest da so priredili radikalci tamkaj velik javen shod, na katerem so doživeli velik fiasko. = Naš poslanik v Madridu. Kakor smo svoječasno že poročali, je naša vlada imenovala za našega poslanika v Madridu dr. Ante Tresić - Pavičića. Te dni je dobila beogradska vlada iz Madrida obvestilo, da je španska vlada to imenovanje odobrila. Dr. Tresič-Pavičić odpotuje v kratkem na svoje novo mesto. = Pok)žaj v Crni gori. V zadnjem času je bilo v Črni gori s pomočjo Italijanov osnovanih več vstaških čet, ki so v prvi vrsti členile po zerihi in se šele v drug vrsti na i dežno h'rile proti vladajočemu režimu. Vlada je ^er z vso strognstio nastopala uioit tem bandam, vendar pa je iz taktičnih razlogov objavila razglas, v katerem je dovolila vsem uporniškim četam rok do ?0. decembra, da odlo?e oružie in se vrnejo na svoj dom, ne da bi se jim Mlo bati kakšnega zasledovanja ali ka?ni. Ta vladni razglas je imel precejšen uspeh. Večina četašev je odložilo orožje in se povrnila k svojim ognjiščem. Vendar pa se temu vladnemu pozivni ni?o odzvali vsi UDorniki. To so predvsem tisti, ki so pričel »h9j-dukovati« ne iz političnih motivov. marveč edino zaradi tega. ker iirr hojdukovanje nudi udobno in ceneno življenje. Proti tem banditom bo vlada sedaj nastopila z vso strogostjo in ic tudi sigurna, da jo bo v tem podjetju podpirala vsa poštena javnost. Med uporniki sta bila med drugimi tudi major Vujo Bulatovič in poročnik Marko Mipić iz Kolašina. Ta dva sta se dne A), decembra vrnila v Koiašin in podala tamošnjemu vladnemu zastopniku izjavo, iz katere posnemamo te - !e glavne točke: »Naj se nihče ne vara in naj vsakdo ve. da smo mi potomci onih, ki so vse svoje življenje žrtvovali za uresničenje našega ujedinjenja in da bomo, zavedajoč se svojih patri-jotskih dolžnosti, vsikdar zvesto stali na braniku za svoje nacijonalne pravice. Tudi dosedaj, ko smo vodili pošteno politično strankarsko borbo, nismo nikdar pozabili, da smo sinovi onih skal, iz katerih je stoletja in stoletia sijal zubelj svobode našemu izmučenemu narodu. Prijavili smo se oblasti in se ji stavljamo na razpolago proti vsakomur, ki bi na kakršenkoli način skušal razrušiti ono, za kar smo se borili že stoletja.« = Gibanje slovanske katoliške duhovščine za odpravo celibata. Kakor med čeho - slovaškimi duhovniki, tako je nastal tudi med jugoslovenskim katoliškim svečeništvom jak pokret za odpravo celibata. Glasilo tega našega svečeništva je revija »Nova reforma«, ki izhaja pod uredništvom Davorina Ivanoviča, duhovnika zagrebške nadškofu e in slušatelja filozofije, v Zagrebu. Nedavno tega je izšel drugi zvezek te revije, ki priobčuje prav zanimive razprave. Na prvem mestu priobčuje »Nova reforma« obširno razpravo o »Pokretu nižjega klera za reformo in jedinstvo cerkve v Jugoslaviji« izpod peresa Stambulova. Izmed drugih Člankov so zanimivi tudi ti - le: »Kratka povest celibata v rimsko - katoliški cerkvi«. »Oženjeni svečeniki v Varaždinu«. »Konkordat med sveto stolico in Jugoslaviio«, »Moravska duhovščina proti celibatu« in končno »Zakaj se katoliški duhovniki ne ženijo«. Upravni-štvo in uredništvo »Nove reforme« se nahaja v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 5. — Pokret za odpravo celibata je navzel veliko globlji razmah, kakor ort nas, v Čeho - Slovaški. Tam ie na stotine duhovnikov, ki so se enostavno oženili, ne da bi orosili za dovolienje višio cerkveno oblast. Tudi bivši čeho - slovaški železniški minister dr. Tzidor Zahradnik, ki je bil po poklicu redovnik, se je nedavno tega poročil. Vzel ie za ženo gdč. Heleno Krenerie-vo. Pri poroki so bili kot svedoki ge^e-ralisimus češke armade general Pelle, državni kancelar dr. Šamal in generalni inšpektor Čeho - slovaške vojske nesnik Machar. Pri tej priliki Je dr. Zahradntk. ki ie bil svoječasno državni poslanec, odložil svoje redovniško ime »Izidor« in zopet vzel svoje staro krstno ime Boh dan. = Madžarski nollSevilrf so noSHia-H denar tudi na četko. »Socialisticke Listy« poročajo da ie svoječasno poslal Janoušek. ki se ie za vlade Bele Kuna v Budimpešti samolastno proglasil za predsednika slovaške sovjetske republike dr. Šmeralu, voditelju socijalno - demokratske stranke na Cepcem, in znanemu č>*Vemn borlfrvftn Muni KO.H00 kron. Ta denar «* dai JanouSkn na razpolago Bela Kun in sicer bi se del tega denarja naj porabil za češko izdanje brošure« ki jo ie napisal Bela Kun: »Kaj so komunisti«. ss Uamtna prepoved. Ceho-slovaški minister za šolstvo in narodno prosveto je prepovedal se v šotah posluževati besed Ogrska ta ogrski v političnem in etnografskem smislu mesto diarakt V naredbi m naglasa, da lama označenje Ogrska samo zgodovinski pomen do prevrata, dokler je v resnici še obstojala Ogrska. Čim pa je ta Ogrska razpadla« ni več nobenega povoda, da bi se rabila še beseda Ogrska ali ogrski Zato se naj več ae uporablja tega imena po šolah. Ta naredba čeho-slovaškega naučnega ministra je povsem umestna in bi bilo dobro, ako bi jo upoštevali tudi naši listi. = Načelnik bolgarskega generalnega štaba odstopil. LDU. P a-r i z, 1. janaurja. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Iz Sofije je preko Ženeve dospela vest, da je odstopil načelnik bolgarskega generalnega štaba general Neratov. = »Norec po božji milosti.« Pod tem naslovom priobčuje berlinski »Vorwarts« članek, v katerem pravi med drugimi: »Kdor je prečital zbirko aktov s cesarskimi opazkami, ki bogato krase to zbirko, ta ne more biti niti trenutek v dvomu, da je Nemčijo pred vojno vladal napol blazen človek. Vsakomur mora biti popolnoma jasno, da je Nemčija s tem možem na čelu se končno morala zaplesti v vojno in da je morala to vojno tudi izgubiti. Nemški narod nosi sedaj svetovno zgodovinsko kazen za svojo krivdo, ki je obstojala v tem, da se je dal vladati od takega človeka.« Mi vsi, ki nismo bili Nemci, smo zdavna pred vojno vedeli, da niso bila v Viljemovi glavi v redu vsa kolesca, samo na višku kulture in naobrazbe stoječi Nemci se tega niso zavedali. Šele sedaj, ko jih je ta človek spravil na rob propada, so prišli do prepričanja, da jih je vladal — »norec po božji volji«. Pozno spoznanje! = Kdo ie admiral Horthv? Vrhovni poveljnik madžarske vojske je, kakor je znano, admiral Horthv. Kdo ie ta admiral Horthy? Na to vprašanje, daje odgovor »Neue Zuricher Zeitunz«, ki piše med dmgim: »Začetkoma vojne je priplula vojna ladja avstro-ogrškega brodovja »Novarra« v beneško pristanišče in je obstreljevala z vsemi topovi utrdbe lagunskega mesta. Na poveljniškem mostiču je stal Horthy. On je izvršil še druga pomorska junaštva in odvedel slavno »Goben« skozi vse ji nastavljene pasti v Črno morje. Ko je potem leta 1917. izbruhnila dolgo zatajevana vstaja v kotorski luki, je držala ena edina trd n tava, ki je bila v rokah Madžarov, upornike v šahu. Takrat je bil Horthv, najmlajši admiral imenovan za načelnika brodovja. To povelj-nišrvo ie pridržal do poraza centralnih držav in je prevzel še žalostno nalogo izročiti brodovje Jujroslovenom.« = Za naše invalide. Beograd, 2. januarja. Vest o dovolitvi posebnega kredita v pomoč našim invalidom, ie v toliko netočna, da je ministrski svet v oni seji dovolil ministrstvu za socijalno skrb kredite v višini 12 milijonov dinarjev za Srbijo in 25 milijonov kron za kraje izven Srbije, — Za obnovo Beograda, Beograd, 2. januarja. Odbor za obnovo Beograda je sklenil razpisati za tri najboljše načrte za temeljito regulacijo Beograda nagrade v višini 100.000, 50.000 in 20.000 dinarjev. = Ludendorff na berlinski univerzi. Berlinsko visokošolsko dijaštvo, ki je po večini s profesorji vred narodnega mišljenja, je bilo povabilo Luden-dorffa. da bi govoril v veliki avli na univerzi. Ludendorff se je vabilu odzval. Najprej je govoril rektor vseučilišča, ki je, kažoč na sliko v avli predstavlja jočo Fichteja« ko govori nemškemu narodu, primerjal sestanek takratnemu narodnemu gibanju. Drugi govornik, tajni svetnik Seeberg ie rekel: »NI nam mogoče pozabiti, da smo bili mogočna država!« Govoril je o nemški mladini, ki je bila močna, verna in heroična. Premagal jo je hladen razsodek sovražnikov. Mladini je polagal na srce program: domovina, kulm-ra, idealizem. Proč z intemaciionalo, t. zv. civilizacijo in materijalizmom. Končno je prevzel besedo Ludendorff, burno aklamiran, da vsled ganutja dolgo časa ni mogel priti do besede. Omenjal je, da je bil vojak od 12, leta naprej in priporočal mladini vojaško prusko disciplino: natančno izpolnjevanje dolžnosti, zvestobo domovini, pogum in poslušnost predpostavljenih. Povabil je končno mladino na prisego »pri Bogu, pri naših mrtvih in naših sinovih«, da se posveti samo nemški stvari. = Iz Južne Rušile. Inženir Dvo-Faček. k< je bil skupaj z dr. KramaFem v južni Rus;ji, da se poduči o tamkajšnjih gospodarskih razmerah, prinaša sedaj v »Lidovih novinah« svoje vtiske s tega potovanja po pokrajinah, ki so v Denikjnovi oblasti. Te pokrajine štejejo kakih 28 milijonov prebivalcev ter imajo prav lepo možnost, da se razvijejo, zlasti, ker jih ne zadene blokada, ki zapira sovjetsko Rusijo od zapada. Dekinikove pokrajine pa tvoriio tem boljši trg, ker industrija v teh krajih Še nj visoko razvita, nasprotno pa je potreba po industrijskih izdelkih zelo velika ter raste neprestano, čim delj prodira Denikin s svojo vojsko v deželo od sovjetov popolnoma izmozgano in izstradano. Paziti pa je treba pri prodaji na denar, s katerim ae plačuje, Kupna sila rublja je popolnoma upadla ter v južni Rmtii v velflri nikoiajevski rnbel, rubel Kerjenskega in donski rahel, ki ga izdajata domka vlada in De-nfkin. Nikotaievskfh rabljev skoraj nI videti, ker jih ljudje hranijo, ker so trikrat toliko vredni, kakor donski. Zelo zanimiv ie tudi kari tujega denarja, kt ajnag »fantaU ***** MtiNfc S poglavitnem ▼ tehle mejah! francoski frank je vreden 23 do 25 rabljev, angleški funt 800 rablov, nemška marka 10, turški funt 160, ameriški dolar 100, per-ziski tuman 250 rublov; o avstrijskih kronah sploh sledu ni. Seveda je v južni Rusiji vse polno špekulantov, ki se okoriščajo zlasti z bedo inteligence, fci prodaja vse svoje spomine na boljše čase, samo da si ohrani življenje. Vsled tega so cene za dragocenosti vlsoKo poskočile. Glede višine cen bodi samo kot primer povedano, da stane ena številka kakega časopisa 3 do 4 ruble. Stagnacija izvora je še nadalje kriva vpadanja rubia; da pa je izvoz nemogoč, temu je kriv težavni promet vsled pomanjkanja premoga in silno visokih železniških tarifov. Tako je iz teh bogatih krajev skoraj popolnoma ustavljen izvoz plenice, vol^e, naftovih izdelkov, tobaka, kož, manganove rude, olja, vina, soli i. dr. Zlasti v teh kra:in in vsled težavnih prometnih razmer pa so se ustanovile taVozvane kooperativne zadruge, nakupna in prodajna društva, ki so posegla tuđj že v najmanjše vasi ter tvorio velikansko trgovinsko silo za bodočnost, ker so tudi finančno izborno založena. V Rostovu sta dve taki veliki zvezi Dokat in Juvos, ki preskrbujeta pokrajine donske, kubanske in tereške. Vse velesile imajo v Denikinovih pokrajinah svoje zastopnike z vojaškimi In gospodarskimi so-trudniki. V zadnjem času je donska vlada sklenila velike dobavne pogodbe, med drusrimi tudi s Cehoslovaško zlasti za gospodarske stroje potom kompenzacije. Veliko težavo tvori za to samo transport, ki bi moral iti ali po Donavi al j celo po morju preko Trsta. Italijani, kf so kupili ladje bivšega avstro - ogrskega Llovda, pošiljajo že sedaj mesečno po dva parnika v Odeso, Novoro-sijsk in Batum. Namerava se ustanoviti v Rostovu tudi čeho-ruska banka, ki bo vse te dobave deloma sama ii-nansirala. Cehi se sploh pripravljajo, da bodo ob prvi ugodni priložnosti gospodarsko zavojevalj ves vzhod. Ne samo v Rusiji, marveč tudi v Turčiji si hočejo odpreti trg za gospodarske in druge stroje, za pohištvo, papir, steklo, porcelan, konfekcijsko blago, obuvala in drugo. ZA NOVO LETO. LDU. Beograd, 1. januarja. Ministrski predsednik in zastopnik ministra za zunanje stvari g. Davido-vič je ob Novem letu poslal brzojavne čestitke vsem predsednikom ministrstev zavezniških držav. Na te brzojavne pozdrave je dosedaj prišel samo odgovor predsednika italijanskega ministrskega sveta Nittljo, ki se glasi: Nj. ekscelenci g. Davido-viču, predsedniku ministrskega sveta države SHS, Beograd. Zahvaljujem se Vam za Vaše čestitke in nočem čakati Vašega Novega leta, da bi izrekel s vojo najsrčnejšo željo Zd Vašo ličnost in za Vašo domovino. Nadejam se, da bo Novo leto utrdilo v miru zvezo ple menitega vojaškega bratstva s hrabrimi Srbi in da se ustvari nova atmosfera zaupanja in ekonomskega in kulturnega sodelovanja z vsemi jugo sloveni na na*-večio srečo in resnično blagostanje natinih dveh držav. JUOOSLOVENSKO - ITALIJANSKI SPOR. LDU. Dunaj, 2. januarja. (CTU.) Poučena, ki je še pred kratkim bila v Parizu in ki je imela priložnost stopiti v stik z vodilnimi pariškimi političnimi krogi, Piše v večerni izdaji lista »Neue Frefe Presse« o prihodnjih pogajanjih glede odstranitve nasprotstev med Jugoslavijo In Italijo, takole: Stališče* Italije napram Jugoslaviji je nastopno: ItaJfja je rada pripravljena doseči prijateljske odnošaje z Jugoslavijo In proučiti obstoječe diference, da se doseže sporazum. Italija pa mora vztrajati na svojih narodnih zahtevah v reškem vprašanju. Jasno je, da Italija v gotovih točkah ne more odnehati. Stališče Italije je odvisno od stališča Jugoslavije. Je prepričanje, da Francija In Anglija podpirata, v kolikor ie to mogoče, Italijo pri rešitvi jadranskega vprašanja; upati se more, da se bodo sporna vprašanja kmalu rešila. Novi italijanski minister za zunanje posle Scialoja je o zahtevah v jadranskem vprašanju izjavil nastopno: Bivši zunank minister Tlttonl je od Zedinjenih držav zahteval kot minimum polotok Istro z zelo ozkim pasom pri Voloskem. ki omogoča stik s takozvanim reškim »corpus separatum«. Italija je nadalje zahtevala Hvar, Vis in Pela-gruž, kateri zahtevi se Je ugodilo. Dalje je Italija zahtevala Lastovo ter samostojnost Zadra pod zaščito zveze narodov, toda z zunanjim zastopstvom Italije, mandat nad Albanijo, suverenost nad Valono, razne vojaške in gospodarske pravice ter nevtralizacijo vse dalmatinske obali. Ameriški državni tajnik Lansing pa je odklonil Tittoni-jev-predlog. Odklonil ie zahtevo po pasa v Istri, ki bi omogočil stik z reškim »corpns separatom« ter tudi željo po posesti Lastova. Namesto nevtralizaci-ie dalmatinske obali Je državni tajnik immim flritfml dflnfltta&iaafilio ub« Je ta otokov do Oruža, Šibenika in Ko4 tora. Po tem protipredlogu bi bile vojne, luke v Adriji ter tudi manj važno trgovske luke v posesti Jugoslavije, It»4 lija pa bi bila brez resnega poroštva za varnost svoje vzhodne obali. Zastopniki Amerike, Anglije in Francije so med tem italijanskemu odposlanstvu v Parizu izročili spomenico o jadranskem vprašanju, ki sta jo Clemenceau in Lloyd Oeorge označila kot izhodišče za nadaljna pogajanja. Zunanji minister Scialoja Je v svojem govoru naznanil, da se bodo pričela resna pogajanja. Zdi se, da podpirata Francija in Anglija želje Italije v jadranskem vprašanju la da bo na tej podlagi prišlo do novo tro-zveze, v kateri bi se Italija zavezala, skupno z Antrlijo podpirati Francijo T berbi proti morebitnemu neupravič**' nemu napadu od strani Nemčije. GLASOVANJE V NEMŠKEM SPORNEM OZEMLJU. LDU Pariz, 1. januarja. (Dua, kor. ur. — Brezžično.) NemSki za* stopniki na mirovni konferenci so zahtevali, naj se ozemlje, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, podredi nemškemu pravosodju. Ker pa to ne bi bilo v skladu z lojalno izvedbo ljudskega glasovanja, je vrhovni svet odločil, da bo za medzaveznU; ške uprave diplomatsko in konzular-] no zaščito prebivalcev ozemlja, kjer; se bo glasovalo, prevzela ona za*! vezniška država, čije zastopniki box] do na tem ozemlju. RAZMERE V ITALIJL LDU Dunaj, 1. januarja. (CTUjj »Arbeiter Zeirung« piše o Italijanskih razmerah: Novo leto nastopa za ItahV jo bolj preteče, kakor pa obetajoča. Delavstvo je zadosti močno, da strmoglavi sedanji režim, vendar pa ni dozorelo, da bi Ka nadomestilo z boljšim. DR. KRAMAR PROTI DUNAJU IN BEROLINU. LDU Praga, L januarja. (CTU) V. »Narodnih Listvh« piše dr. Kramaf proti približanju Ceno - Slovaške k Berlinu in Dunaju in uverja Francijo* da je mogočna Rusija najboljše varstvo zoper nemško revanšo. Zato je pribli-' žanje Ceho - Slovaške k Rusiji po-j trebno. List priporoča zvezo z evrop-! skimi malimi državami za varstvo proti germanski ekspanziji. HUNGARIA MILITANS. LDU. Budimpešta, 1. januarja, V Budimpešti se je ustanovila liga za zaščito integriteto Madžarske in njenih starih mej na jugu z Bačko, Banatom, Baranjo in Medmurjem; Ta liga bo delovala tudi po sklepu madžarskega miru v tej smeri, da se Madžari zunaj madžarskih mej orga*. nizirajo za madžarsko Irredento. Lf« ga ima napis: »Madžarska liga }užy nih pokrajin« In deluje s pomočjo madžarske vlade. Zborovanje za or* ganfzacijo lige je bilo 19. decembra v Budimpešti v prostorih madžaf^ skega justičnega ministrstva. PARIŠKA POSVETOVANJA. LDU. Dunaj, 1. januarja. (CTU.^ »Neue Freie Presse« poroča: Prihod nja konferenca v Parizu bo zelo valna. Garancijska pogodba med Francijo, An*. slijo in Belgijo, ki je v temeljnih točkah baje že dogotovljena, bo predmet no«i vjh pogajanj z Italijo. Pripravljajo s* koraki, da se odstranijo nasprotstvK med Jugoslavijo in Italijo; to vprašani« se bo kmalu Izločilo Iz kompleksa dro-* gih vprašanj. Pristop Italije k drugemu" londonskemu dogovoru je razen njene^ ga pristopa h garancijski pogodbi flij Francijo skoraj gotova 6tvar. FRANCOSKI KREDIT. LDU Pariz, 31. dec (Duu, kori) ur,) Senat je po kratki debati včeraj sprejel kreditno predlogo za prvg: četrtletje 1920 In načrt posojila, ki ga je bil izdelal finančni mrnbtef Klotz. Senat pa je črtal od kredltovi ki jih je bila odobrila zbornica, vsote! 100 milijonov. Predloga ie bila sproj jeta enoglasno. Navzočih Je bilo 205 senatorjev. Ribot Je Imel daljši govof! o finačnem položaju in Je Izrekel be*j jazen, da bi Francija s svojimi terjatvami napram Nemčiji utegnil«! ostati osamljena In je vpražal vladol aH so zavezniki zajamčili te terjatved Ministrski predsednik Clemenceau je odgovoril, da spričo politične« položaja v VVashlngtonu to vpraSa^j nje sedal ne more obravnavati. TRGOVINSKA POGODBA Z AfW GLUO. LDU London. 1. Januarja. (Dmij kor. ur. — Brezžično.) Uspeh pogaij Janj angleških zastopnikov Dickson* In Clarka z Jugoslov. vlado Je bil tai da se Je sklenila trgovinska pogo AJMP "Pfc .P. veh, ftBvtraieetii le trajnih oeveaaoatl Cnejees* 1 ntae» zakapelae tet) ta hI ee nastale pred 1. novembrom 191«, je treba plačati toHhe Ur« kolikor se Je prej plačevale kron, Koroška. Meje našega kraljestvi niso It na nobeni strani določene« tako, aa lahko rečemo, da je vsa dolga črni od Banata do Celovca en sam velik vprašaj. In zapadna meja ravno tako — samo še bolj v neugodnem smislu. To je težka situacija, zlasti Ce se pomisli, da imamo za sabo pet tet svetovne vojne. Treba je le majhnega vzroka in pozornost naroda se odvrne od one točke — kjer prodre neprijatelj. Kaiti precej verjetno Je, da manevriranj naši nasnrotmki ko-Mkortoliko dogovorno. Tu Je treba opreznosti. In zdaj. ko stopa zopet Jadransko vprašanje v akuten Stadij, ie več kot gotovo, da bodo napeli Nemci vse sile, da izkoristijo to priliko v svoj prilog pri ljudskem glasovanju. Tu se zanašajo na dva faktorja. Prvič jo bila Koroška vsled Karavank tako oddaljena od Kranjske !n ostale Slovenije, da se je razvil pro-vincijalizem do skrajnosti. In zato bodo povrWia!i Nemci med ljudstvom nedeljivost province in je ve*-ietno, da jim bo Šel marsikdo na t« Hm. Druga nanaka bi se lahko na-reojia nri naši politično - stranka* ski borbi s tem. da bi se zanesla tu bo-ba tudi na Koroško, kjer bi hotela delati vsaka stranka na lastno pest — tepen pa bi bi! cel slovenski narod. Poleg tega je treba pomisliti, da stonaio danes nacionalne ideje v o7ad*e in vladaio sociiarne svet. Zato moramo urediti na Koroškem vse nro^^tne in prehranjevalne razmere na ta način, da br> liudstvo občutita, da se mu ta res bnliše godi kot bi se trni v nemški Avstriji in da mu ie samo v Jugoslaviji zagotovljena trošnogrska bodočnost. To na ys treba kmalu urediti, kajti prihajam pritožbe, ki pravijo, da se ne dela v vseh ozirih tako, kakor bi s* moralo! P. P. Soko'stvo. — Telovadno društvo Sokol v Ljubljani vabi vse svoje člane na sestanek dne 10. januarja ob 8. zvečer v telovadnici Narodnega doma, da se neobvezno pogovori o kandidatni listini društvenih funkcijonar-jev za občni zbolr. — Telovadno društvo Sokol v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 18. januarja ob 9. dopoldne v telovadnici v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: lm Poročilo odborovo. 2. Poročila odsekov. 3! Sprememba pravil (v smislu resolucij Sokolskega Sabora v Novem Sadu). 4. Volitve: a) odbora; b) preglednikov: e) delegatov za župni občni zbor, za glavno skupščino Saveza in za Sabor; 5. Slučajnosti. »Sokol« v Rajhefibarfii priredi povodom društvene desetletnice dne 6. Januarja 1920 v vseh prostorih Unšuidovc restavracije slavnostno akademijo s koncertom. Po slavnostnem sporedu ples. Sodeluje iz prijaznosti krški salonski orkester. Začetek koncerta ob 5. popoldne, plesa ob Vi 8. Vstopnina za osebo 4 K. — SlovenJgraSkl Sokol ima svoj redni občni zbor dne 6. Januarja ob 14. v telovadnici. Dnevne vesti. Ljubljana, 3. januarja 1920. — Velika narodna dobretnica. V Trstn ie umrla eosoa Marija R a č i č c-v a, vdova po pokojnem Ivanu Račiču, brodolastrtiku ter ustanovitelju družbe »Svobodni paroplovidba«. Pokojnica ie v svnji oporoki zapustila vse svoje imetje, ker ni imela ne dece, ne sorodstva, po morski akademiji v Dubrovniku. Njeno imetje znaša okroit 8 milijonov lir. S tem svotim velikodušnim činom si ie postavila v srcu vsesa iuROslovenskeKa naroda traien spomenik, trajnejši od jekla in brona. Velikodušni nien dar je zasigural obstanek navtične akademije v Dubrovniku. Vzsledni pokojnici, pred katero se v spoštovanju klanja ves ju-sroslovenski narod ,bodi ohranjen trajen in svete! spomin. — Čemu trpimo to? V tobačni tovarni je bil nastavljen zajrrizen nemSkutar Lun, ki je bil pred meseci odpuščen H službe. Sprejeli so ga na to v službo v tobačni tovarni v Celovcu. O Božiču je priSel mož na oddih v Ljubljano. Mesto, da bi bil hvaležen, da se je v LJubljani po dolgem času zopet najedel, se je pojavil v tobačni tovarni, da tam Ščuva delavstva proti državi In proti Srbom. Zatrjeval je, da so razmere v tobačni tovarni v Celovca mnoiio boUse, kakor v Ljubljani. Tam le bilo svoje dni odpuščenih veliko delavcev, ker so prodajali tobak, ki le bil last tobačne tovarne, toda vse te delavce sozopetsprejeHvslQžbo,daM so bfli kaznovani zaradi tatvine. V LJubljani pa se z delavci, U to ga-fraen uk encen ptetiopes« i*^y li-VNP nnn^- iHmp toJii ee m sprejme vec v službo« waf ts baje velika krivica. Mož Je zatrjeval da bodo v ljubljanski tovarni v do-dednem času popolnoma ustavili vse dela ker bodo Srbi v kratkem dali prepeljati vse stroje iz ljubljanske tovarne v Beograd. Da taktne govorice razburjajo nerasodne delavce m delavke, se razume samoobsebi Toda Lun je opravil svoj posel In se mimo vrnil zopet v Celovec. Stavimo, da se ob prvi priliki zopet vrne v Ljubljano, kjer bo nadaljeval započeto delo. Z njim se vrne vse polno nemških in nemškutarskin hujskače v, ki so bili izpuščeni iz državne službe. Pridejo zopet v Ljuo-tjano razni Gotzi, Staudacherji in kakor se Že vsi imenujejo, da se zopet enkrat do sitega najedo v zahvalo za to pa zopet do dobra oblatijo našo drŽavo, ki je tako neprevidna, o« jim še vedno dovoljuje svoboden po-vratek. Kdai se bomo izpametovali? — Počitnice na ljubljanski univerzi Ker v deželnem dvorcu niso bili pravočasno izpraznjeni prostori, določeni za univerzo in ker adaptacije na tehniški fakulteti še niso popolnoma izvršene, trajajo božične počitnice na ljubljanski univerzi do portffdefUra. dne \2. t. m. — Jugoslovani In ČehoeJovakL »Narodni Listy« priobčujejo članek »Slovane* se schazeii«, v katerem pišejo med drugim: »Radostneiši ie naš stik z Jugoslavijo. Danes lahko občujemo z Jugosloveni kot svobodni s svobodnimi. Danes niso med nami nasilni-ške pošasti avstrijske, danes I ahko udejstvimo vse osnove in načrte, ki so bili na dnevnem redu za časa Kollara, ki so se razglašali v ilirskem pokretu, ki so se oznanievali na slavljanskem konaresu l. 1S48 in na vseh kasnejših konjrresih in zletih, saj smo danes svobodni na svoii zemlji prav tako, kakor so oni svobodni doma in pri tem ujedinjeni Srbi, Hrvati in Slovenci. Z Jugoslavijo nas danes veže na tisoč vezi, staro prijateljstvo duševno in krvno, skupno trpljenje in skupne borbe, vse tako veličastno in silno, da nikdar in nikoli ne bo mocroče zrušiti te*a pobratimstva. ' Na življenje in smrt smo združeni! Imamo iste prijatelje in iste sovražnike, ž njimi lahko najprej e osnujemo bodočo federacijo slovansko. Naši stiki kulturni, gospodarski, trgovski, zlasti pa politični, so danes že tako ustaljeni, da nam dajejo najlepše nade za bodočnost. In ti stiki se vsak dan poslobujejo. Dvatisoč jugosloven-skih študentov v Prajri, prijateljski stiki sokolski, vrsta trgovskih in gospodarskih pogodb in dogovorov so trdna podlaga za to. Poset vojaškega odposlanstva z generalom HadžiČem na čelu. je bilo prvo sijajno ovočje naše vzajemnosti z Jugoslavijo. In prihod jugoslovenskih žumalistov k nam v mesecu januarju 1920 bo daljši krepak korak k vzajemnemu spoznavanju. Potrebno je, da bi se vsi prijatelji Jugoslavije v podvojeni meri zanimali za naše jugoslovenske brate, da bi pristopali k čehoslovaškemu odboru »Jugoslavije« v Pragi in da bi sami iskali pota k vzajemnemu poznavanju in k trajnemu zbližanju. Nadejamo se, da bo Jugoslovenski Dom v Pragi že v do-glednem času dejstvo — seveda s prispevki pravih prijateljev in mecenov slovanske vzajemnosti. S tem bo podan tudi vidni znak češkojusroslovenske vzajemnosti« — Vzpostavljen železniški promet Gorlca-Bohinj. Na novega leta dan je bil vzpostavljen železniški promet med Gorico in Bohinjsko Bistrico. — Imenovanje v železniški službi« Ing. Ignacij Sega, načelnik strojnega oddelka prt ravnateljstvu Južne železnice, je imenovan za centralnega nadzornika. — Osebne vesli. Za poštarja na Grobelnem je imenovan poštni pristav Frančišek Vaupotič. Za nadpoštarja v Jesenicah na Gorenjskem je imenovan poštar Frančišek Javor. Mesto poštne odpravnice v Jarenini se je podelilo bivši poštni odpravnici Tereziji Omig roj. Komaner Mesto poštne odpravnice v Suhorju se je podelilo poštni aspi-rantki Milki Popovič. Odpravniško mesto v Mirni peči se je podelilo prejšnji odpravnici Ani Sames. Poštni oficijant-ki Amaliji Eisenzopf se je podelilo mesto poštne odpravnice v Stari cerkvi pri Kočevju. — Iz carinske službe. Za glavnega revizorja je imenovan Josip Piščanec, upravnik L razreda v Ljubljani in dr. Konrad Smid. finančni komisar v Ptuju, obadva pri generalni carinski direkciji finančnega ministrstva v Beogradu. Za pisarja III. razreda je imenovan Srečko Lu-štrek v Ljubljani, za glavnega revizorja s plačo upravnika II. razreda Jakob Rupel} revizor L razreda v Ljubljani, za blagajnika v Mariboru Miloš Oavrilovič te Beograda, «a revizorja IV. razreda Adam Maric, upravnik odpravljenega carinskega urada v Velikovcu. za carinika I. razreda Rudolf Sedlar v Spilju, sa revteorja V, razreda Nlčtfbr PivUa-kovič v Spfljn. za carinika II. razreda Andrej Peternei carinik odprav« Uenega carinskega nrada v Skoffi Loki, ga začasnega carinika m. nareda Draffomlr Oatalovlć tz Beograda, za začasnega carinika IV. rax-reda ▼ NHfo Je Imenovan Metod Rejc maturant gtanazQe v Ljubfja-4J* **P** «*#» t", m** da v Btačah Pran Eržen, nadpre-glednik finančne straže v Slovenjem Oradcu, za začasnega carinika IV. razreda Lovro 2un, preglednik finančne straže v CirknicI, za začae-% nega carinika v Slnčivasi Bogomir Dobnlk, nadpreglednik finančne stra-l že v Bohinjski Bistrici, za upravnika v Domafeldu Alojz Pip, upravnik odpravljenega carinskega nrada v škofjfloki, in za začasnega carinik« IV. razreda Josip Zidarič* preglea-nik finančne straže v Ptuju. — O poslovmia kaHfeaufce ml-sl|e v Uubllanl. V Ljubljani Imamo zastopstvo kraljevine Italije, ki mu je poverjena naloga vidlrati potne liste onim osebam, ki potujejo po svojih opravkih v zasedeno ozemlje. Ker biva med nami še mnogo begtnv cev, katerim do sedaj razmere niso dovoljevale povratka v domovino. ie razumljivo, da se vsak dan zglaia pri italijanskem zastoppniku veliko število ljudi, ki se kakor pred nedavnim časom pred prodajalniml aH trafikami nastavljajo že v ranih uran v doteo vrsto in čakajo včasih bet dopoldan notrebno potrdilo. Ker je naval velik, se mnogokrat dogodi, da po popoldnevnem čakanju še vedno niso dosejdi svojepa namena. Ne fdede nato. da so uradne ure za stranke prepičlo omenjene, se nam nikakor ne zdi umestno, da se le te ure ne držijo in da ostane urad vsled odsotnosti fun^cijonarja več časa zaprt, kakor je to bilo sedal par dni slučaj. Urad se je vspostavil v sporazumu obeh vlad, da posluje redno, kakor mora redno poslovati tudi naše zastopstvo onkraj demarkacijske črte. — Za poset bojišč. Minister za obnovo zemlje je predložil ministrskemu svetu načrt zakona, s katerim se dovo-llr.je narodno - turistovskemu odseku, da najame posojilo 30 milijonov za zgradbo hotelov in restavracij In za nreditev avtomobilske službe v krajih, kjer so se bfle bitke, da se olaJSa potovanje turistom, ki si hočejo ogledati nekdanja boina polja. — Telefonski pogovori z NtniMO Avstrijo. Od I, januarja naprej so do» voljeni do nadalinesra z Nemslco AvstrV io telefonski pogovori samo med Ljubljano na eni in pa med Dunajem In Gradcem na drusi strani. Navadni trt-minutni posrovor stane 16 kron. Med drujriml slovenskimi krali telefonski posrovor z NemsTco Avstrijo torej za sedaj še ni dovoljen. — Tnrtnsfci brzovlak. Obratno ravnateljstvo južne Železnice naznanja: V ponedeljek dne 5. januarja začne voziti tnrinski brzovlak do Ljubljane, od torlcm dne 6. januarja dalje pa brzđN vlak v nasorotni smeri proH Ttrrlmk Iz Trsta odhaja ta brzovlak ob 14'8ft pride v Lojratec ob 17-50, odhaja |z Logatca ob 18-20 In pride v LfubHano 06 10*33. V nasnrorni smer odhaja It Lfutf-Uane ob 8-00, Prtdt v Logatec ob 1-lim Ljubljančankam in Ljubljančanom želijo srečno in veselo novo leto, fantje štabnega oddelka 37 pp. v Murski Soboti. — Praporščak Vlaa-ko Jaklič, št. nar., L. Malerič, Žagar E. nar., I. Novak, des. J. Lombar, V. Roš, F. Sevnik. L Pustotnik. Moštev intliandiil kolodvorov. Anketa, ki jo je sklicala deželna vlada v zadevi regulačnega načrta za severni del mesta Ljubljane in s tem v zvezi za preložitev ljubljanskih kolodvorov je med tiskarsko stavko dokončala svoje delo. Sklenila je deželni vladi predlagati, da se opuste razven dolenjskega vsi kolodvori ter se mesto njin napravi nov centralni kolodvor za osebni promet vshodno Martinove ceste. Kolodvor, ki bi imel smer oa severa proti jugu, bi segal od novega pokopališča do Vodmatskega trga. Sprejemno poslopje bi bilo umeščeno tik vshodno Kolinske tovarne, ki bi seveda morala pastL Normalno za poslopje bi bila severno sedanjega kolodvora od železniškega križišča na Dunajski cesti speljana široka avenija, ki bi nudila prostor za javne monumentalne zgradbe (vseučilišče, gledišče itd.) Vshodno osebnega kolodvora na terenu »Zelene jame« ter nadalje med progo dolenjske železnice ter Novim Vodmatom je vsporedno z osebnim projektovan lokalni tovorni kolodvor. Premikalni in tranzitni tovorni kolodvor, ki bi bil dolg Čez 4 km, bi bil umeščen med Zalogom in novim pokopališčem. Proga južne železnice proti Trstu bi bila speljana med prisilno delavnico in vojaškim oskrbovališčem preko Ljubljanice in bi se spojila z dolenjsko nekako pri železniškem križišču na Poljanski cesti. Odcepila bi se potem pred dolenjskim kolodvorom, prekoračila bi Ljubljanico tik pod izlivom Malega grabna in bi vsporedno s tem potokom bila speljana približno pri mostu poleg nekdaj Kančeve tovarne za jesih na staro progo nazaj. Tu bi bila tudi nova postaja Vič. Proga državne železnice bi vodila severno novega nokopališča mimo Tomačevega in Stožič na novo postajo. Jezica, kjer bi se odcenila Kamniška železnica, ter hi peljala mimo Kleč na obstoječo postajo št. Vid - Vižmarje. Pododsek, kojemu je anketa poverila podroben studil vprašanja in llnea technica, je obdelal vse mogoče alternative, odločil pa se je soglasno za tu obrazloženo preureditev, s katero bi ne zginili iz mesta !e kolodvori, ki so bili dosedaj sami na sebi ovira prostemu razvoju, odstranjene bi bile tudi po mestu speljane proge, ki so motile promet v mestu ter mesto naravnost delile v tri samostojne skupine. Dosedanja smer, v kateri se Je mesto razvijalo ter posebno le prometne razmere glede Dunajske in Celovške ctstt bi marsikoga doved-le do zaključka, da naj bo kolodvor prestavljen v Šiško m sicer kolikor mogoče blizu sredine mesta nekako med Celovško in Dunajsko cestu Tudi s to simpatično varijanto se m pododsek ankete temeljito bavfl ta f» nlca pri anketi z vnemo BagovarMa. Navzlic temu pa so stvarni ozirl provzroCtli, da se Je anketa izreku za zgoraj opisano preložitev in sicer z vsemi proti glasu zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice. O stvari sami sklepa sedaj de« želna vlada, ki bo pristojnim faktorjem t. j. mestni občini ter upravam obeh železnic dala priliko, da zavzamejo svoje stališče. Da bi se načrt izvedel v doslednem času, na to iz najrazličnejših razlogov trenotno niii misliti ni. Gotovo bo preteklo Še prav veliko časa, prednoT>o zapela prva flopata. Odstranjena pa bo z odobritvijo generalnega načrta nejasnost glede zazidave severnega dela mesta Ljubljane, ki je bila za mestno občino že naravnost neprijetna. Ker je preložitev kolodvorov v velikem interesu celokupnega prebivalstva in ker je dobro, če se v tako obsežnem projektu govori javno, izdala bo deželna vlada v informacijo javnosti posebno brošuro, ki bo dokazala, da je rešitev tega vprašanja ekonomično mogoča samo po zamišljenem načinu. Kultura. — Repertulr kralj, slovenske*« gleda* Ušča v LJubljani. Opera: V soboto, dne 3. januarja: »Prodana nevesta«. Abonm. C. — V nedeljo, dne 4. januarja: »Hoffmano-ve pripovedke«, izven abonm. — V ponedeljek: Zaprto. — V torek, dne 6. januarja: »Rigoletto«, izven abonm. — V sredo, dne 7. januarja: »Rusalka«. Abonm. E/2. — V četrtek, dne 8. januarja: »Prodana nevesta«. Abonm. D. — Drama: V soboto, dne 3. januarja: »Hlapci«. Abonm. D. — V nedeljo popoldne: »Gozd«, Izven abonm. zvečer: »Pepelka«, Izven abonm. — V ponedeljek rZaprto. — V torek, dne 6. Januarja popoldne: »Pepelka«. izven abonm.; zvečer: »Korenček. — Cenitev«, Izven abonm. — V sredo, dne 7. januarja: »Na dnu*. Abonm. A. — V četrtek: »Pepelka«, uradniška predstava, izven abonm. — »Rusalka«. Včerajšnji predstavi Je v reprezentančni loži prisostvoval konzul republike poljske, gosp. Mistat — Iz dramskega gledališča. Radi obolelosti več članov, smo primorani spremeniti tatedenski repertorr. V soboto, dne 3. januarja mesto »Korenček. — Ženitev« — »Hlapci«, abon. isti (D); v nedeljo, dne 4. januarja popoldne mesto »Protekcije* — »Gozd«, abon. Izven. Iz istega vzroka se je uprizorilo na novoletni dan zvečer »Hlapce« mesto »Korenček. — Ženitev«. — Uradniška predstava »Pepelka« se vprizori v dramskem gledališču prihodnji četrtek dne 8. t m. Vstopnice za polovično ceno se dobe v pisarni »Društva zasebnega uradništva« Gosposvetska cesta št 12/11. — Dr. Jos. C. Ohlak. Koroška Slovenija. V komisijski založbi L. Schwentnerja. 51 str. — Odlični slovenski književnik in znanstvenik Ferd. Seidl piše o tel knjigi: »Pri-cvetla nam ie posebna literatura v obrambo domovine. Vzniknila }e v nestrpno dokih tednih in mesecih mirovnega posvetovanja v Parizu, ki naj določi s prijazno, prijateljsko voljo meje naši državi. Prišlo je druga-Ce . . . Tedaj so nastali članki In brošure v obrambo domovine .. . Posebno težavna naloga je, začrtati pravično državno mejo na Koro Škem, ker se po svoji zemljepisni izobrazbi smatra za nedeljivo celoto. — Med slovenskimi predlogi: maksimalnim, srednjim in minimalnim se odlikuje po posebni preudarnosti predlo?, ki ga stavi in zagovarja dr. Oblak v svoji brošuri pod zgoraj navedenim naslovom. Avtor zastopa minimalno mejo, ki je najbližja sedanji jezikovni meji in je obkratu naravna, to je zemljepisno upravičena. Po tem načelu začrta avtor mejo od kraja do kraja, od vrha do vrha. In je za to nalogo odlično usposobljen, ker pozna Koroško podrobno na s vrve oči po večletnem bivanju v tej rajsko leni deželi. Spoznaval je koroške Slovence in njih zemljo s paznim očesom in vsem čustvom iskrenega rodoljuba. To izpričuje zlasti zadnje poglavje v brošuri, ki slavi »Slovenski Poz« z vznesenimi besedami in nesniškim poletom. Mirovni posvet v Parizu je v prvotni pogodbi z Nemško Avstrijo sprejel minimalni načrt dr. Oblaka, toda je tudi vnošteval načrt, ki ga le za Nemce Izdelal prof Pfaundler, dasi dr. Oblak smatra ta načrt za »neumesten in neresen«. Potemtakem je mirovni posvet odmeril Slovencem manj kot je v misel jemal dr. Oblaka slovenski minimalni predlog. In je vrhu tega še poslednjo odločitev izročil plebiscitu. Vendar je kesneje še to odločbo utesnll z znanim »pridržkom«, kl đeH »Celovško kotlino« na dva dela, k! nal Glasujeta vsak za se (pas A In pas B). S tem ie dana od rennanizadje zaslepljenim janičarjem prednost, da s tem večjo veljavo soodločofeio o oaodl domovine, ki Jo zatajujejo. — Naj odloči ljudsko glasovanje kakorkoff — koroških rofakov ne smemo pozabiti in ne bomo Vk pozabi«. V ta namen pa fffi moramo s resno voHo čim nafbolfe spoznavati. Pričajoča bro-itrra dr. OMalni #• odmoen nrtnomo-' iafc takta« spocmavtmju In zato |o Cisti dobičak razprodal« Je v rodo-1 Bobni namen namenjen koroški po- ! družnicl slovenskega planinskega druStvic — Kiparska razstava v obrtni Ml Akadetnični kipar Alojzij Repi č je jako produktiven umetnik. S svojimi razstavljenimi umotvori naa je iznenadil že toUcrat. da sedaj že pričakujemo od njega vsako leto kaj boljšega. Zato z veseljem pozdrav-Uamo letošnjo božično razstavo v kiparskem ateljeju državne obrtne šole. Kakor je bilo že omenjeno, je kipar topot razstavil portretna kipa Simona Jenka in Ivana Cankarju. Oba je izvršil po slikah, toda s tistim umevanjem, da je v vseh potezah opaziti mehke naravne oblike v taki dovršenosti, kakor bi bilo deio narejeno po naravi. Iz oči, iz upadlega obraza je posneti, da življenska usoda Jen' tu ni bila mila, masivno delo na ne* gorečno označuje njegovo odločnost, njega, ki je zapel: »Naprej, zastave slave!« — Doprsni kip nepozabnega Cankarja je izvršen docela drugače, je pa tisti Cankar, ki mu je duh označen v nfegovm spisih. Iz mojstrsko zavezanih r>ote» v očeh in v trepalnicah veje neka tajinstvena otožnost, ki je omiljevala njegovo obličie. Oba kipa sta vreden spomin manom teh velmož. — Portretna skupina »Mirko in Zofija« je delana po naravi. Ljubka otroka se naslanjata drutr na drugega. Naravne, skrbno začrtane poteze dajejo obrazoma tisto mladostno sve-žost. ki se *e ne moremo nacriedatl. Tudi oči so polne življenja, pravo zrcalo brezskrbne otroške duše. — Mezzoreljef (tri otroške glave) je po naravi izvršena skupina, na kateri občudujemo karakteristiko otroških obrazov. — Reliefi štirih evangelistov so malčevi modeli, ki jih "bo umetnik pozneje izklesal iz lasen-skega marmorja. Namenjeni so za prižnico v rajhenburški župni cerkvi. Simbolika za posamezne evangeliste je izražena v obrazih in v telesnih potezah. Kaj lepo izpopolnjujejo te kompozicije tudi naravno — preprosto nagubana oblačila. — V tem pogledu se je umetnik strogo držal meje, ki je ne sme prekoračiti nihče, da se ne odtuji naravi, ki naj bo podlaera moderni umetnosti. Gledališko društvo na Jesenicah. Letošnja sezija tega marljivega in splošno priznanega društva je dosegla vrhunec vseh dosedanHh. Društvo ie začelo radi ovir, ki jih je delala prezidava odra delovati šele 11. oktobra, vzlic temu pa ie doseglo že lepo število predstav, namreč 25, kar je pri okoliščinah, da se more igrati le v sobotah in nedeljah, in da igralci niso plačani In morajo poleg tega opravljati svoje posle, več kot dosti. Do sedaj se je z dobrim uspehom uprizorilo več slovenskih novitet, kot na kr. gledališču v Liublianl, namreč OradTšnikova drama »Norec«. Meškova kmečka drama »Pri Hrastovih«, Spjcarjevi deli, komedija »Patrijoti« in drugi del k jugoslovanski prispodobi »Daimanka«, pod imenom *Do!orosa«. Izmed drugih dram je omeniti Tuioevo »Golgoto« in ffalberjevo »Mladost«, izmed veseloiger »Moj prvi«, »Vražja misel«. Priredila se je tudi akademija z deki a maci jami, pevskimi solo - nastopi in Funtkovo dramo »Za hčer«. Društvo razpolaga letos z izbornim in številnim igralskim materijalom. Rež'jo vodijo menjaje se gg. Cesar, Gradišnik, Potrato in Špicar. Društvo se lahko z mimo vestjo postavi na stran kakemu provincijalnemu dramskemu gledališču, samo to je Škoda, da nima prostorov, ki b| odgovarjali vsaj naipriimtivneišfm zahtevam. Dvorana je vse prej, kot gledališka in kdor ie videl takozvano »garderobo«, mora priznati, da imajo naši igralci, posebno pa r>nme, ki sodelujejo naravnost »konjsko naturo«, da vstrajaio. Prišli smo torej do prepričanja, da je tudi kulturi treba ustvariti streho in bivališče, namreč tako kakor ji gre. In da se to uresniči, je treba samo pravega razumevanja od strani tistih, ki društveno delo tako radi hvalijo ter nosijo na jeziku mnogo narodne kuUnre, v žepu pa denar. Zato pa naj vsak po svojih močeh daruje za zgradbo »Prosvetnega doma«. — Dramatično dmitvo ▼ Cetfa. Kot drugo In zadnjo predstavo v mesecu de-cemHrti 1919 nam le priredilo naše dramatično društvo v nedeljo, dne 28. decembra v mestnem gledališča francosko trideian-ko »Sladkosti rodbinskega življenja«. Hiša je bila razprodana do zadnjega kotička. Igralo se |e prvovrstno pod režijo gosp. J«*, Povheta I* ljub liane. Id }• v svoji nlogf nad vse ug alat. reći pa moramo tudi «i vseh domačni močeh, da so bile na vitku. Bilo je smeha, kakor ie dolgo ne* m tudi toga nam le vmes potreba. S to pred* stavo aaHJpftiJo celjsko dramatično dmitvo svoje letošnje delovanje* ki fe bOo dosti ftvafcao. PrtbodnJe daj se vrsi občni spor drviftva. ki ga čaka v Celin velika in talka naloga. V pomanjkanj« rednega gie-diKtfa si BKVtJR* pomagati s lastnimi mofmt ta vsak kotak čutimo tetkoce, m ntfmanjie niso one, da aknento e^ovar* fafočm Iger m da nfnssmo ali garderobe. Vse to moramo vonno sproti Iskati to prosi^ msmpcu sjiu»w^«*a maaai a^aaaaa^aaaai dre***** iieggitvi, da bi tmovttejli sloji umevali svojo dolžnost tudi v tem, da M društvo tudi gmotno podprli s večjimi prispevki« bi storili s tem lepo narodno in kulturno delo« Ukai o dohodkih In Izdatkih odbora sa vpostavHev Malgajevega spomenika: Nabrani prispevki 5177 K 40 vin.; izdatki ob priliki prevoza Malgajevega v št Jur 3638 K 85 vin.; ostanek v blagajni 1548 K 55 vin. Ta znesek ie naložen v domači Kmečki hranilnici in posojilnici. Ker ie gotovine lo malo ostalo, prosimo cen], občinstvo še nadaljnih prispevkov. — Odbor. (ilfls iz Celil Pomanjkanje stanovanj v Celju je veliko. Eno leto je vodil stanovanjske posle mestni magistrat s prideljeno mu stanovanjsko komisijo, iu reči moramo, da je.storil mnogo. Na njegovo mesto je stopila v novejšem Času državna stanovanjska komisija, ki je začela razvijati energično delo. Hvaležni ji bodo vsi t;stif ki pridejo boljše pod streho, mani hvaležni oni, katere utesnjuje, najmanj pa oni, ki jih brez usmiljenja sredj zime postavlja na cesto. Ne vemo po kaki poti in po kojem načelu je bila za ta težavni in odgovorni posel izbrana petorica gospodov, od katerih samo eden kot domačin pozna krajevne razmere in ljudi malo dalj nazaj, ko do 1. novembra leta 1918. Po preobratu se je mnogo nemškega uradništva izsel;fo, na njihova mesta so prišli slovenski ljudje. Nemški ljudje prostih poklicev: trgovci, obrtnik?, zdravniki itd. so ostali, priselilo pa se je tudi mnogo slovenskih nanovo, naraščanje naše obrti in trgovine v poprej nemškem mestu moremo le pozdravljat/. Prezreti tudi ni dejstva, da se je naravnost ogromno, po naših nazorih nevzdržno pomnožila državna mestna policija, mnogo je tudi nanovo priseljenih naših primorskih beguncev, ki se baviio z raznimi poklici. Dotok prebivalstva ie bil večji, ko odseljevanje — zidalo pa se ni in se ne zida, ker so stavbe danes predrage, morda pa tudi za to, ker nič ne nesejo in je hiša hiš« nemu posestniku danes le dvomljiva -dobrota, za vse one pa, ki niso vofni dobičkarji ali velik? bogataši in so navezani v svoji eksistenci na dohodek iz svoje hiše, pa naravnost ekisistenčna katastrofa, ako nai plačuje davke in vzdržuje poslopje, najemnike in najemnino pa določa oblast. Ne vemo, po kakih potih ukrepa nova stanovanjska komisija, mnenja pa smo, da je najvišja modrost ona, ki začne sama pri sebi, vemo tud\ to, da bi še bilo za marsikoga prostora poprej izven Celja, predno se postavlja naše slovenske rodbine gredi zime na cesto, ki v Celju živijo in v Celju delajo. Ne pride nam na um, slepo kritizirati, stvarno na bi javnost želela vedeti: koliko rodbin je v Celju brez strehe? Pridemo najbrž do zaključka, da brez zasedenja in adaptacije celih velikih objektov ne pridemo dalie. Kaj je z bivšo okrožno sodnijo, koliko vojaštva je še danes v njej, poleg tega poslopja imamo še tri velike vojašnice. 6ospodai>shB vesti. — Prehrambeni krediti. Minister za prehrano je odobril nastopne kredite: Kot obratno glavnico za nabavo hrane, podporo aprovizacijskih konsumnih in poljedelskih zadrug, v katerikoli pokrajini, in sicer za Hrvatsko 9 milijonov kron, za Slovenijo 12^ milijonov kron, za Bosno in Hercegovino 15 milijonov kron, za Dalmacijo 9 milijonov kron in za Vojvodino 4^ milijone kron. Ti krediti so odobreni za leto dni brez obresti. — C*iki sladkor. Predsednik čeho-slovaške sladkorne komisije Novaček piše v »Narodnih Listyh«: Cenijo, da bo čeho-slovaška republika pridelala v prihodnjem letu 7*£ milijona metrskih stotov sladkorne pese. Vendarle pa meni Novaček, da produkcija ne bo večja od 5Vt do 6 milijonov metrskih stotov sladkorja. Od vseb evropskih držav ima edinole Ceho - Slo-vaška presežek sladkorja. Ta presežek pa nI tako velik, da bi mogla čeho - Slovaška dobavljati sladkor vsem evropskim državam. — Izraz lesa v Trti. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu brzoiavlja obratnemu ravnateljstvu Južno železnice v LJubljani, da so sprejemajo lesne po3H!Jatve za Trst, staro luko le pod pogojem, ako so vozni Usti ficosanl od uprave javnih skladišč v Trstu, da ni proti pošiljatvi nobenih zadržkov. — Predoottal promet z Ameriko. LDU London, 2. Januarja. (DKU — Brezžično.) Trgovinski urad objavlja, da je bila Romunija sprejeta v seznam onih držav, katerih trgovski promet uživa prednost! od angleSklh tevoznih kreditov. Prvotni scenam |e dovoljeval vladne kredite samo anglefldm «novcem za Finsko, balti«ke držav* Poljsko« Ceho - Slovaško, Jugoslavijo in nekatera Južno - ruska ozemlja. —. Soda* raj se more imenovati švicarski kantoa Thargau. Preteklo Jesen so spravili oa tr» mV» milijonov k« sadja. — Hruške za mošt so stale 4 do 4tt, Jabolka 4tt do 5 frankov ta 100 kg. KHo najfmej-Mi ftfJ»*TJ| tabolk stana 15 do 30 cen-tfanov. — fojaseareelJ* šarale Kakor poročalo Usti, |e eeM inženir Cervenka konstruiral za volna v Pariza ilshltlEao iaa-ntee, M na Igrali v ne Janami vaato vV> pa 0» » vkmmmm***** u+ me pn Kateri se morejo zgoreie au lzrao- ljene iarne niti izmenjati z novimi. Vač velikih zapadno - evropskih in ameriških tvornie Je že kupilo červenkovo iznajdba V čeho - slovaški republiki Jo Je kupila delniška družba za izdelovanje% žarnic »Luxc ki bo spomladi pričela z* gradnjo tvornice in lastne steklarnice. — Zedinjene države ne posojajo vse, LDU Berolln, 2. januarja. (DKU) *Lo-kalanzeiger poroča iz Haaga po »Newyo»k rieraidu«: Evropska posojila se ne bodo jemala več iz ameriških lavnih sredstev. Državni zaklad bodo sedaj stavili pod direktno kontrolo kongresa In največ, kar mere pričakovati Evropa od Zedlnjenih dr*. žav, je dogovor glede obresti, ki jih Evropa dolguje Zedinjenim državam. Nova posojila ali kredite bodo morali dati v bodoče privatni kapital in banke, ki hočejo prevzeti nase riziko. — Dražba gozdnega lesa (hrast. Jesen, brest i. dr.) se bo vršila dne 13. Januarja 1920 pri kr. nadgozdarskem uradu v Vinkovcih. Natančneje na razglasu, ki ie nabit na mestni desk!. — Tvornice za sodo. LDU Beograd, 2. januarja. Vsled pomanjkanja premoga in surovin so ustavljene vse tvornice, ki proizvajajo amonijakovo in kristalno sodo. Ministrstvo za prehrano In obnovo zemlje ne bo dovolilo izvažanja teh predmetom dokler tvornice na začno zopet z delom. — Opekarne v Avstriji so koncem leta sklenile, da zvišajo cene opeki. Zidaki bcido odslej stali 1000 kron za 1000 kosov, strešniki pa 2000 kron za 1000 kosov. V miru so stali zidaki 3S—40 K za 1000 kosov, tudi cenejše. Vsaka živahnejša podjetnost je ob tako velikih cenah, kakor se poroča, izključena, le nujna popravila se izvrše in stavbe, ki je morajo graditi pod vsakim pogojem. Opekarne so obrate vsled pomanjkanja oslja znatno utesnlle. — Kurz naše krone se dviga. LDU Dunaj, 1. januarja. (ČTU) Sorazmerno s padanjem avstrijskih bankovcev se neprenehoma dvigajo bankovci kraljestva SHSL V prosti trgovini ima kurz 150—170. — Kompenzacija za sladkor. Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani ie na podlagi vesti, da je naša vlada sklenila kompenzacijsko pogodbo s Čeho - Slovaško za sladkor in pšenico v razmerju, 1 : 41/«, vložila uzovor proti neopravičeno visokemu razmerju kompenzacije. Na to Jo prejela zbornica obvestilo, da kompenzacijska pogodba za sladkor in pšenico T razmerju 1 : 4S od vlade ni bila ratificirana. Potreba sladkorja Iz inozemstvi; znaSa okrog 6500 vagonov, dočlm se more računati s 1500 vagoni produkcije domačtti tvornie v letošnji kampanji. Za cenefšo prehrano ▼ Sar&lens, LDU. Sarajevo, 29. decembra. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlie je odseku za prehrano in obnovo v Sa-ralevu nakazalo 15 milijonov kron, 5 milijonov kron naj se odda konzum-j nim organizacijam kot brezobrestno poj soiilo za leto dni; 10 milijonov kroail pa nal bo za obratno glavnico odsekaj za prehrano in obnovo. Poleg tega je, odseku za prehrano nakazano 900.000; dinarjev kot posebna dotacija z našlo« vom istega obratnega kapitala. ' — Katero blago se lahko plača v Orad-. cu? Centrala nemško - avstrijskega »VVaren-J verkehrsbureau-a« na Dunaju je pooblastil« svojo graiko podružnico, da izvede Ista; efektuaciie pogodbe 180/SHS v gotovem oa-f segu samostojno- V naslednjem se navaja ono blago, ki se zamore potom ljubljanske podružnice Centralne uprave za trgovski, promet z Inozemstvom plačevati pri podrna-: nicl nemško - avstrijskega »Warenverkehr»-j burcau - a« v Gradcu: lovske patrone, ara-, fit, osebni in tovorni avtomobili In sestavni deli Istih, železniški vagoni električni vlikt in motorji, elektrotehnični materijal, polje*; delski stroji, med istimi tudi motorni plttglUj palično in fazonsko železo in nosači, črna pločevina od 1 mm debeline naprej, žica in žičniki, vijaki, žične vrvi, žlahtno Jeklo, orodje, pile in okovje, pletenine iz žice in re-šetni materijal iz železa, tehtnice z utelt štedilniki in peči, kolesa in Šivalni stroji stroji za orodje in stroji za obrtnike, priprave in stroji za opremo mlinov, cevi fhV tinge, sesalke in železne armature, mlekai* niške oprave, kakor stroji, vedra \z pločevine in transportne posode za mleko, stroil za gradbo cest in regulacije voda kakor kamenolomi, cestni vaiiariU stroil za opekar-j ne in bager je, materija! za opremo stano»| vanj in inštalacijske potrebščine kakor cen-, tralne kurilne naprave, oprave za klozete to vodovode itd., vsakovrstni motorji, naprav« za razkladanje v morskih in rečnih pristan*«^ 5Cih ter železnicah, kakor dvigala, elevatnt^ ji in enako, materijal za ozkotirne poUJEJ; železnice, stroji za rudnike, rudniSki vozAt vseh vrst kakor ves ostali Y te stroke ap^j daločl materijal, osi, različna železntaa, fefj mični produkti vsake vrste, modra ***!«*•; tehnične stvari Iz gumija vsake vT«4a kakor zgoičevalnl materijal Iz gtimHa, azbesti. usnja, kavčuka In it - materijala (klingerital#| perilo za moške, ženske in otroke ter psrV^ lo za kuhinjsko, namizno in stanovanJskOj uporabo, vrvi, pasovi, cevi, vezilne niti, -vreče in drugi Izdelki iz Jute in konoplje, stete-j lo in steklene stvari vsake vrste, stekleal zdrob, pohištvo vsake vrste. Podružnica ▼! Gradcu Je razen tega od svoje centrale m Dunaju pooblaščena Izdajati izvozna dovoljenja iz Nemške Avstrije za vse blago, kS se zamore po pogodbi 180/SHS Uvažati, * sicer zamore izdajati ta dovoljenja do vsake količine brez omejitve. Ako hoče torsj Jugoslovanski nakupovalec ki nakupi blago na podlagi pogodbe 180/SHS v Gradcu ali pa sploh pri kaki nemško - štajerski tvrdldL da sa vsa plačila izvrše kar najhitreje, Saj fakturni znesek vplača pri ljubljanski podružnici Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom izrecno s naročilom, da naj se ta znesek poračuni potom podružnice nemško - avstrijskega »Warenverkelink«-rean-ac v Gradcu. Stranke se posebno epo* aariaio, da naj v^acalalo vedec; prt Cm- j trsinl upravi vsa faHvat neeikt HljHMa* ^faa nlaJTnl U M Mfi ttaaaaaa aaieH url Stran 6. ———— ■ wi .SLOVENSKI NAROD« dao 4* temnila IMOl Itev. 8. Me I nmiaale. Pazin u Istri, 22. decembra. Poznate su vam teške nale narodne prilike. Ima već preko godine dana što se nalazimo u talijanskom ropstvu, već preko godinu dana čeznemo za slobodom zlatnom, trpimo svakovrsne zulume. Naša vjera u narodnu budućnost još ipak nije klonula, još ima nade u našim srcima, još verujemo da će t ispaćenom Hrvatu i Slovencu Istre sinuti sunce bolje budućnosti u slobodnoj Jugoslaviji. Ako ikada, a ono Isu danas u našoj Istri: Slovenec i Hrvat pravi brat i brat. Od pamtivijeka upućeni jedan na drugega vodimo zajedničkim složnim silama narodnu borbu, sada smo pako još jače stisnuli nage redove i stupamo novom snagom i novom vjerom u ljuti nejednaki noj. Vi nas braćo u slobodnoj Jugoslaviji monete i morate pomoći na dvojaki način: Izravno i neizravno. Izravno nam monete pomoći novčanim darovima u naše narodne svrhe. Protivnik troši na milijune za njemu tudju Istru, dao Bog da bi Jugoslavija trošila barem deseti fdk> za njezinu Istru! Pomoći nas mo-;iete i neizravno, i to time da ne pod-tuiDlrete talijanske trgovce, odnosno poturice, koji dolaze k vama. Pretrg-rtite s njima svaki saobraćaj, svaki posao neka prestane medju njih i vas, pokažite im jednostavno vrata. Žalostno je, da mi imademo medju nama poznatih bogataša trgovaca, koii su se obogatili, postali milijuneri na ledjima našega naroda, i još dandanas trguju li Jugoslaviji, a u Istri se druže s našim Neprijateljima kopajući našemu narodu grob. Jugoslovenski trgovci, osobito vi « Ljubljani i ostaloj mejam Kranjskoj, Mariboru i ostaloj Štajerskoj i svi ostali, gdjegod vas imade te imate posla s ovimi trgovcima zapišite njihova imelu i znajte se ravnati. Trgovci M i I o-jtić, Runko, Prinz, Bratulić, Camus svi u Pazinu poznati su kaor1 naši zakleti narodni neprijatelji. Osobito Runko, Milotić, Prinz i Camus. Zatvorite im vrata, kad budu nudili svoja vina. Time će te i nas neizravno pomoći, jer veoma teško djeluje na nage ljude kad vide da onakove firme prave zlatne poslove u Jugoslaviji, kojoj u Istri kapaju grob. Teško je nama općftt a slobodnom Jugoslavijom. Prihvaćamo današnju priliku kad putuje jedan od naših pouzanika, te pod veliki svoj riziko, uzimlje sobom ovaj dopis- Upozorajemo još da spomenuti Runko imade svoju filijalku u Št Petru u Kranjskoj, koju vodi neki Križ-manić. Zatvorite mu vrata, i prekinite $ njime svaki posao. Nainovejša poroSla. NOBENEGA POPUŠČANJA! LDU Beograd, 2. januarja. »Politika« prinaša brzojavko iz Bukarešte o namišljenih razgovorih med našo in romunsko državo glede nekih terito-iialnfli vprašanj v Banatu ter pristavlja: To brzojavko prinašamo samo za-io, da bi se še enkrat pokazalo, na kak tjacui ljudje iz Bukarešte, naj se imenujejo Bratianu al! Vajda, gledajo na nase medsebojne odnošaje. Absurdno je •le samo misliti na kako popuščanje v Banatu, kjer bi mi po tej vesti morali Se dalje odstopiti od svojega narodnega teritorija v zameno za materijal, kl tonom Romal naajfako in bres raav loca zadržali NAROD. BANKA KRALJESTVA SttS. Beograd, 2. Januarja. Med zastopniki srbske Narodne banke in med finančnim ministrom dr. Veijkovičem fe bil sklenjen sporazum, da se srbska Narodna banka preosnuje v Narodno banko kraljestva SHS. Sporazum je bil sklenjen na temle temelju: 1.) Glavnica Narodne banke SHS bo znašala 50 milijonov dinarjev v zlatu, podeljenih na pet kol po 20.000 akcij. 2.) Vsi državljani kraljestva SHS imajo pravico, da se udeležujeo pri podpisovanju novih akcij. 3.) Država odstopa banki za čas, dokler trajajo njene privilegije, v svrho osnovanja kovinske podlage za izdajo bankovcev znesek 350 milijonov dinarjev. To vsoto tvori kovano zlato in terjatve v inozemstvu. 4.) Vprašanje o zameni kron se prepušča državi. Kadar da država v promet državni dinar, ga bo banka sprejela v svojih blagajnah in izvrševala tudi izplačila, toda brez vsakega ri~Tka za sebe, 5.) Država je udeležena pri dobičku s 50vt. Delniška dividenda ne sme biti večja kakor 8%. Obresti se ugotavljajo s 6%. 6.) Drža-j va ima pravico, da eskontuie bone finančnega ministrstva do všine 100 milijonov dinarjev. 7.) Bankovci morajo biti do ene tretjine pokriti v kovini. USTAVNI ODBOR. LDU. Beograd, 2. januarja. »Pravda« javlja: V zvezi z volitveujm zakonom m predstojećim; volit varni je vlada na 2adnji seji razpravljala tudi o vprašanju ustavotvornoga odbora. Ker je vprašanje izvršitve ustavnega pro-iekta obenem tudi popolnoma politično vprašanje, so sklenili, da bodo ta odbor t%'orile vse politične stranke raz-merno po svoji moči ter bi bili v njem kot člani tudi neopredeljeni politiki Ja-Ša Prodanovič, dr. Smodlaka in predsednik parlamenta dr. Pavlovič. Da bi bila ustava izdelana na podlagi prav-nin principov, h\ bilo za člane odbora pozvanih tudi 6 vseučiliščnjli profesorjev iz Beograda, Ljubljane in Zagreba. Vlada je sestavo ustavnega odbora zasnovala tako, vendar pa ni mnogo nade, da bo res tudi sestavljen. Zelo verjetno ie, da bo opozicijski blok odbil ! vsako sodelovanje v tem važnem poslu. Danes se smatra, da se bo ponovil isti primer, kakor se je odigral pod kraljem Aleksandrom, ko so radikalci odbili sodelovanje pri izvedbi ustave. Naše mišljenje je, pravi list, da mora v tem primeru vlada sama izdelati ustavo ter da kot veščake in sodelavce pozove vseučiliščne profesorje. NOVI POSLANIKI. LDU Beograd. 2. januarja. Novo-postavljeni poslanik v \Vashingtomi JovanoviČ je prišel v Pariz, da se prijavi pri ministru za zunanje stvari dr. Trumbiču. Naš novi poslanik v Londonu dr. Gavrilovič je prispel tjakaj. VOLITEV POSLANCEV, LDU Beograd, 3. januarja. Ministrski svet ie pretresal razna načela, po katerih bo imel minister za konsti-tuanto dr. Paleček izdelati ureditev volitve narodnih poalaftcav* V demokratskih krosih se trdi da bo ta ureditev gotova v enem tednu. Pravijo* da bo manjšinam zagotovljeno večje število poslancev, kakor ie bilo dosedaj v kraljevini Srbiji. Nove volitve bi bile 16. aprila, med tem ko še ni odločeno« ali se bodo obenem opravile tudi volitve za konstituanto. RIMSKI ČASNIKAR V BEOGRADU. LDU Beograd, 2. januarja. Včeraj je predsednik vlade sprejel rimskega časnikarja Gattiana, urednika lista »Epoce«. Obenem je sprejel rudi našega novega poslanika v Madridu dr. Tresič-Pavičiča. ZAVEZNIŠKA SEJA. LDU Beograd, 2. januarja. Ker Lloyd Georffe, za katerega so se bali, da zaradi irskih razmer ne bo mogel zapustiti Londona, pristaja na to, da pride v Pariz, se bo vršila konferenca zavezniških ministrskih predsednikov v Parizu. Glavne stvari, o knterih bodo razpravljali, bodo jadransko vprašanje, ratifikacija miru z Nemčiio in sodna razprava proti cesarju Viljemu. Seja se baje ne bo vršila pred konsem prihodnjega tedna. CLEMENCEAU. LDU Pariz, 2. januarja. (Dun. kor. ur.) Clemenceau je odklonil vsako volitev v parlament. Izjavil pa je, da se nikakor ne bo popolnoma umaknil iz političnega življenja. ŽELEZN1ČARSKA STAVKA V BOL-GAR1JI. LDU Beograd, 2. januarja. »Politika« j avl'a iz Pirota: Po vsej Bolgariji je ustavljen železniški in poštni promet, ker so železničarji in poštarji prijavili stavko. Vlada ie pozvala pod zastave tudi rezerviste. Trdi se, da je na mnogih mestih došlo do spopadov med stavk u j očimi In policiio. STRAHOVIT DOLJSEVIŠKI KRVNIK. LDU. Budimpešta* 2. januarja. (D. KU. — OKU.) Kakor poroča *Az Est«, je poslal terorist Arpad Kerekes-Cohn dan pred usmrtitvijo višjemu državnemu pravdniku Poganvju pismo, kjer je izjavil, da pri javni razpravi ni izpovedal resnice. On da ima 44 umorov na vesti. Spremil je Tibora Szamuelvja na njegovem potovanju v provincijo in je samolastno ustrelil 44 ljudi, da bi si pridobil Szamuelvjevo naklonjenost. KOMUNIZEM NA ŠPANSKEM. LDU Barcelona, 2. januarja. (Dun. kor. ur.) Asrence Havas poroča: Socijalno demokratske strokovne organizacije izjavljajo na oklic delodajalcev v manifestu, da ie njih smoter komunizem. Delavci se ne bodo vrnili k delu, ako jim ne priznajo mezde za Čas, ko so bili brez dela. Društvene vest« in prireditve. Slov, Gradec. Krajni ubožni svet občine Stari trg pri Slov. Gradcu priredi na praznik Sv. Treh kraljev ob 2. uri popoldne v gostilni g. Andreja Ose-ta (hotel Beograd) veselico s tombolo, petjem moškega zbora in raznimi šaljivimi nastopi. Ker sodeluje tudi polno-številni slovenjgraški »Salonski orkester«, je pričakovati obilne udeležbe od bljzu in daleč, ker bo užitek vsestran- sko zadovoljiv. Darila za tombolo m naj blagovolijo oddajati pri g. Osetu ali pa v pisarni mestnega občinskega urada Slov. Gradec. — Na praznik Sv, Treh kraljev vsi v Slov. Gradec! Pevsko drairvo »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo ob 10. odborova seia; v ponedeljek ob 8. zvečer skupna vaja in pogovor o nameravanih prireditvah v leti* 1°20. — Odbor. — Na društveni veselici nižjih mestnih uslužbencev, ki se vrši dne 5. januarja 1920 v Unionu. obeta zelo veliko zanimanja in zabave. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 4 K. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Priprav IjairJ odbor za ustanovitev »Društva poštnih uradnikov In uradnic za Slovenito« naznanja vsem članom kategorij poštarjev, odpravnikov, adjunktov, ofl-cijantov in aspirantov obojega spola, da se vrši dne U. januarja 1920 ob 14. uri v pi-smonoški dvorani glavne pošte v Ljubljani ustanovni občni zbor. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nastsvijeiicev za Slovenijo v Ljubljani ; ne priredi svoje veselice dne 5. januarja ! v Narodnem domu, ampak združi svojo veselico z Zvezo pristnih organizacij dne 10. januarja 1920 v Unionu. Začetek ob 20. uri. — Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi v nedeljo, dne 4^ januarja 1920 predpustr.o veselico v gostilniških prostorih gospoda Novaka po domače (pod Lipo) v Mostah. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 2 K za osebo. 4- Članice društva žena iavnih uslužbencev In uslužbenk se sprejemajo vsako sredo in soboto od 3. do 4. ure v pisarni »Samopomoči«. Odbor te^a društva ima svojo sejo v sredo 7. januarja ob 4. pop. na magistratu. t Člani Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo se opozarjajo, da pridejo po krompir, katerega ima zadruga še nekaj oddati. Posebno se opozarja, da je to zadnji krompir in zadruga kasneje članom ne bo več mogla s krompirjem postrečl. Cena kilogramu je 1 K 30 vin. t Člane »Splošne gospodarske zadni-gee, ki dobe izkaznice za cenejša živila (moko, zabelo itd.) opozarjamo na to, da bodo ta živila dobivali v imenovan! zadrugi, da naj si torej dajo tudi izkaznice staviti le na to zadrugo. — Načelstvo. — Na »Slavcev!« Silvestrov! noč! v veliki dvorani Uniona se je izgubila zlata zapestnica (staro benečansko delo). Ker trna za izgubiteJjico veliko spominsko vrednost, se prosi najditelja, da jo odda proti dobri nagradi pri gosp. Geverju, ključavničarskemu mojstru, Cesta na gorenjsko železnico št. 10. 31 Izgubil se je ghiboneml deček, star okrog 10 let Komur je kaj znanega o njem, naj spoTOči na trgovino A. 2ibert, Ljubljana, Prešernova ulica. — Izgubljena je bila siva volnena šerpa, ročno delo, na poti od Kavškove ceste (šiška\ Čez dri. kolodvor do Kollzeia. Odda naj se proti nagradi v trgovini D rti-n i k, Zvezda. — Izgubila se je srebrna damska za-pestna ura snočl v opernem gledališču v I. nadstropju pri bufeju. Najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi v trgovini Jurčičev trg 3, ki je njena last. 49 Raznoterosti* * 2afce< bi cOnctor. Voialka oblast * Londonu ie odredila, da morajo častnfld, kadar niso v službi in gredo na ulico v meščanski obleki* nositi izključno laket ki cilinder. * Davščine aa Francoskem meseca oktobra 1919 so dale 831 milijonov frankov dohodkov, za 205 milijonov več nego Ia bilo proračuni eno, oziroma za 442 milijo« nov več nego v oktobru leta 1913, * Američani preskrb« Tirolsko a elektriko. Italijanska vlada podeli skupini ameriških finančnikov koncesijo za izrabila«* nje vodnih sil v južni Tirolski kot poroštvo za posojilo 300 milijonov lir. Družba se mora zavezati, da bo dajala italijanskim državnim železnicam električno energijo po primerno določeni ceni. * Aararnl štrajk! v ItalUl ne prene-halo tudi pozimi. Koloni v Prešani pri Ve-roni štrajkalo že dalje časa. Štrajk se ved> no bolj razširja po veronskih nižinah in so mu pristopili tudi koloni v Lecnagu. Italijo nevarno pretresa agrarno gibanje. Vlada pa nima smisla za potrebne agrarne reforme. Prej al! slej pa jih bo izsilil trpin-kolon. i * Največii hangar na svetu. V Takt« hurstu zgradi angleška mornarica hangar, ki bo dolg 240 m, širok 80 m in visok 60 m. Železa porabijo za zgradbo hangarja 6000 ton. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila 1 a Metoda, tu, g. France Oset, žel. ur. v Maribora 20 K. — Za Oorl-ške begunce: £. Mayer Ciril Is Nove Gradiške, zbirko 426 K. SrCna hvala! — Dražba sv. Cirila ta Metoda 9* prejela namesto venca na krsto blagopokojni gdč. Franji Gestrinovt, vrli rodoljub* ki, sorodnici pokojnega pesnika Prana Ge-strina 123 K, katere so darovale njena hišne stranke. — Mesto novoletnih voščil je podaril restavrater Narodnega doma v Ljubljani gosp. B. šlahta za Ciril - Metodovo družbo 50 K. — Bog živi zavedna darovalce! --------------------------------- ..-■.., ,,, Vremensko porotilo. Viiiam s&4 aorfni SO?-* SretaJI trmtel flai 7M n - Stanje A& Iop«c SSA l; Vetrovi Na* 4 |Tsaja.!Vmm gf__________________ 2 2. pop 7218 4*7 bratvst dal . 9. zv. 722 9 37 . ^ 3 7.zj. 7274 2-6 , /$* __________________Obir__________________ 1 9. zv. 586 6 —-2 moč. Jgz megla m — — — •» •—■ 2 7. zj. 5832 -^2 m sns* PaiiTisa t Ljubi jati vMartU »I, atOMrjil ■« — Macini* včeraJSna tempazatura 4*4^ nor* malna —2-7° aaaaamaeaa ■ mmmmmmmmgti Glavni urednik: Kasto Pust osi emiifcV Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. * Pctrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod Makso Posega i vlljl rertitot (ain* i«l*inlco dne 29. grudna 1919, po dolgi mučni bolezni v 39. leta starosti preminul. Pogreb se je vršil v Celju dne 31, grudna 1919. Hali* & januarja 1920. Žalujoči ostalL DHIKe JlMe ME2 16 Kipi]! Ponudbe s ceno na poste restante Ljubljana št. 777 50 IriVfbl - Hte '30°, o maščobe) v zavit-IIIIMi " IN Hh po 1? kosov, nud tvrdka Densar Ir Osetsr, LJubljani, Ko o4f§ reka oNci ftt. 36. 10499 [■■■I pisalni stoj z vidno pisavo in nipiH slovensko tastaturo. Ponudbe na Jaroslav Breuer mestni stavbenik Ljubljana Vojaška ulica 16a. 1C939 Ponudbe pod .Dijak/11066« na upravo •Slovenskega Naroda«. 11066 KontorMka ~Vf s 4 mesečno prakso in lepo pisavo išče službe. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 46 »M Izurjen, vesten, neofenjen ko* K #!|ai z dobrimi izpričevali. Ravno tako dober vrtm r za graščino. Naslov pove upr. Slov. aroda. 11027 Zahvala. Ker mas Je ob priild satrti našega nepozabnega soproga, oafrtena očeta to strica, gospoda Frana Furmana doato toHko iamaov Iskrenega in sočutnega soaalja, da nam }c nemogoča aa faakaaan posebej zahvaliti, storimo to tem petam Srčno se zahvaljujemo vsem skupaj aa vso prijaznost, sozalje ia obilno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi aa darovane vence. Zlasti se moramo zahvaliti preč. g. arhidljakoou Hraetega za poštovane besede, preč. gg. duhovnikom spremljevalcem, fg. okr. glavarju Terstenjaka, gereatu dr. Prusu, sodnemu svetnik* dr. Mihellcu, vsem gospodom uradnikom vseh omasti in vama drugim, M so blagega najmta v obilnem Mevim aaacsmt fe zadnjemu počitka. Bog plati! V KOHnCAH, m grudne 191* Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preljubljena soproga in mamica, gospa po kratki in mučni bole« eni, previđena a svetimi zakramenti danes 1. pro-amca, stara x#. setv mirno v Oospodn zaspala. Kamata. 1 friamcs 19atX aamfil IstUi aaVttL 41IIju prosta dela, se priporoča. Na-i slov v upr. »Slov. Nar'. 19 : ličm sfhliiiM nn dve oaebi. — Piačam dobro — Ponudbe pod .Dolro i plača 27" na upravo .Slov. Naroda-. 27 Večja nMŽiM šteMMkov ie naprodaj. Poizve se: Jeranova ul. : številka 11. l"424 i aVaammnmml Brif,'eTec 45° °- Zajamčeno rlluVlUidnfu Cistegn nudimo za ceno od K *Kr— do Lo/o, franko sod, stanica ; Nova-GradiŠka. 1082q »____________________________________ Rrada ta P°P°lna* skoraj nova pisarna rilH X s steklenimi stenami v veli* kosti 3X3"50 m. A. Sesata, Lj»lj«aaa, Zateika cesta 21. 10980 i Ifimi miiDozii'jnm^o ' verziran v knjigovodstvu in glasbeno isrbražen. Ponuabe na SmnjM tevar- ' na In lltarna d. d.9 Dsmmfaaui oe- ; nm aa. i 1029 |L|Jm v Ormožu, Slovenija, manjše rlHHI posestvo obstoječe iz vile, ve-ikih gospodarskih poslopij ter njiv/ majhnega gozda in krasnega sadovnjaka v skupni izmeri okrog S oralov. alnrUn amanal t Oraantau 11028 ajn^mmnami T Hareieeai eeam v Mari-iBllfrKgi sere na odam v na|em s 1. aprilom 1920. Pismene ponudbe je violi« pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom), kjer so tadi razvidni najemninski pogoji. aaiaateljstfe, 23 • - *nnnaia ** nv ^atm posao, ■Ml allfipi ledna vise za djecu, trase se aa odmah, uz dobra plaću i dobar postanek. Samo takove, koje su venam) i poltene, te računajo na dalje rmmieitenje, neka aa obrata na naslov: Lj. tfct, traofac. »sat.______________25 Iti ima vesolje do otrok, m vešča sa- m oeavba nema. Fonndba pod »Zaaa-ssjta eaaaa usa/najr._________1104 ammmmmmmWanm ammmmmm mmV las jua,ia ^sry= Spiceriiika tniTina i\?'Tcr*- na upravo .Slovenskega Naroda«. 16 Vrni nisi aaanafaik se tak°J sprejme MljCa! PfaTOlm za bo!j?a velika dela. Martin Mslkota. Ljsbljan, Sp. Siika Tri mik! ame ie UfMi ,&* Naslov pove uprava .Slov. Naroda*. 18 Vftisaaf za 2lnta>sko obrt se takoj vuIlHCI sprejme pri zlatarja Danijela Zupaacs, Wolfova ttlica št 6. 33 odvetnik v Murski Soboti. Plača po dogovoru. 45 mfi MAn v,effi.p„W- natska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter cdprtje telesa. — NaroČila proti povietiu. 10661 Kh IS i2ku?en samostojen strojnik llia MS kot strežač in paznik strojev m parnih kotlov. Natančne ponudbe naj se blagovolijo vposlati na upravn. .Slov. Nar.- ____________________24 (■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■^^ lile aa dnina (raznsSalec), v starosti IKE R mn 15—17 let, z lepo pisave, ter posten in marljiv in če mogoče zmožen slov. in nemškega jezika. — Ponudbe na .Slrejae tovara« ia llTarae s. d., Sekire edC, DeaajsU cesta it 48. i ^ 11021 ih!int!w mm . Ivana LavrenStce e fcjaMIanl, Ml-feloeioeva oeetn itv. i. aa UMI is Milka za špecerijsko trgovino na licem, — Samo pismene ponudbe pod .Taksj* na Anonf.nl zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr 5. 14 i 200 ia. b tepli BtfMi feitatia |m skupaj ali od 1 vagona naprej Uf naložene na vagon postaje Kočevje naprodaj. Natančne ponudbe sprejema do H. jaaaarja Earil DreaeJtsca, Dtlgavas tri Ksestja. 11015 Umetniške, ubahta. ihAflanke i Ime RAZGLEDNICE na debelo bi drobno se dobe po zmernih ceaab oltoodnlKiUljiimlvuli Štev. 3. »fljOVEMNI NMDO^t dna c )oBnnf)s lfS& Stran 7. specialna rubrika. Avstrijska trgovina In industrija. riDBteflteclO.fi. ■tauvL imnl I/l T«oucl, nobupovolcl! Kdor hoče ceno, dobro in iz la-- esljtvega vira nakupovati prvovrstno blago, komur je na pošteni, i solidni, hitri in zanesljivi postrežbi, j naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo. talna velika zaloga vseh kemičnih predmetov n. pr.: Jedki natron« vžigalica, bakreni vitriol, vanHJa, galun, žveplo, lesih ova kislina« paralin, gorski vosekf ceresvn. smol af gnmlievlna Itd«, -1 i k o t a d s fitutiltl Wieo I., Flitstinsitt 1. alefoi 18.270. Telegr: Idr. „Grindiist. Iiwu. Jolias Bamgarten * SUine Vereinigte Papierwarenfabriken Kommanditgesellschaft, WienVir Seidengasse 42. Kanski mi ***** In*, iina* botri- „HTLHS WERKE' Wien VII. Neustiftgasse 66 dobaol|o|o stroje za čevlje vseh vrst in za mali in veliki obrat in vse potrebščine za izdelovanje obnval. 28640 Blralll diname, napeljevalni in elektro tehn. instalacijski materijal dobavlja z zaloge Ptiilim DaiRtei i. m. 1.1. Wien VII. Nenbaugasse Nr. 38. Brzojavni naslov-Aggregator Wien, felefon St_ 31 — o *>% «*»* Tabu Prva jugoslovanska tovarna Wm pita" mdi pomade bele — rdeče, prah » zavitkih, kakor tudi beli izvle-: ček „SIDOLIN« — tekočina v tnalih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine. A. Radesich nasL, Kamnik Zastopnik za Slovenijo Ivan Koželj, Ljnb- tjana Tržaška cesta 27 Prah se razpošilja tudi ? celili vagonib Sunniomn vrcče iz Jute Ponud:'* naj nUllujCUiU se pošiljajo na postni predal it 31. 21 Ona. Hiniš; mast in semt-iiM ima za oddati veletrgovina Peter Zaje - CbIJb Travniki m njive 35 se dajo v zakup dne 7. janurji 1920 pop. ob 3. ari na licu mesta za južnim Kolodvorom pri kolerni bolnišn:ci. Sestanek pii sklad šču artilerijskega materijala zraven bolnke. Pojasnilo d3je pisarna drja Ivo Benkovič, odvetnica v VJnblJani. Miklošičem c. 6. _ 10994 Spreims se tako] reratantei pia- lflnj natakar ki ima v restsvrantu Uilll HdluHUl zastopati lastnika Pogoji ugodni. SrpSKega jezika zmožni imajo prednost. Ponudbe naj vpoštiejo samo samostojnega dela ter primerne kavcije zmožne moči. Potovalni stroSki do Beograda se povrnejo. Beoprad, Prlzrea-ika 9. Restaorant .Zlatno Barence*. 7 Med. univ. dr. Ivan Pintar praktični zdravnik, strokovni zdravnik za Ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno od L— 3 pop. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5, vhod Ribja ul. 5. Obl. konces. informačni zavod '.. Drago Besellak.." LJubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne L KIZD. M (Ustanovljeno leta 1890.) Tvrtka za prevnžonle. Špedicije, komisije, inkaso, obdavčevanje, vskladiščenje, preselitve. 104 Manila lanUu lita sprejme več izvrstnih godbenikov. Plače 280-400 dinarjev (980— 1400 K) mesečno. Osebno se je predstaviti kapelniku kapetanu dr. Jos. Čerinu, Gosposvetska c. 14 (Novi svet) vsak dan ob 1 uri pop. Naslov za pisma isti. 20 n, _ — ■ n—-----------------------~— Dtitii zHna ftiumn i lin- IUmS naznanja slavnemu občinstvu, da llill je na svoji seji dne 23. X1L 1919 sklenila, da ae bode od nedelje dne 4 januarja 1920 naprej ob nedeljah in praznikih pri vseh fotopafcldb zavodih v Ljubljani fotografiralo samo dol tre popoldan. — Odpito na Ima vsako nedeljo in praznik popoldan eden jsaaed ljubljanskih fotogiafov, kar Je vsakokrat I pil vsakem fotografu razvidno na tabli. | eava ntO* av^nnanj nennan* ^^^^^^^O/ ^^^^ I Stanovanje s hrano za IS. 1. alatealea iz Prage se sa taka ■CT* iS£e ^Hl pri boljši stranki. Preskrbi se potrebna živila. Ponudbe na šifro »Droga domovina/40" na adm. Slovenskega Naroda Pomaranče. Vsled ustavitve prometa razpečam 1 vagon Ia pomaranč po ugodni ceni. Ferenčak. Kolodvorska ulica St. SI., dvorišče. no65 Skladiščnik železninske stroke (starejša moč), velč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi (z lepo pisavo), išče mesta za takojšnji nastop. Sprejme tudi vsako primerno službo. Pod šifro: .železni-nar 30\ 30 Dobro nagrado dobi, kdor odstopi aH najde uradniku v Ljubljani stanovanje iz dveh sob in kuhinje ali iz dveh večjih sob, da v eno postavim svoj štedilnik. Pismene ponudbe na naslov Josip N Sv. Florijaaa ul. 29./I. Ustno v sredo dne 7. jan. od 3—4 cop. 11055 Hzsr! Hn! Pomaranče več vagonov, prve vrste (prima) se prodajo po jako nizki ceni; Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Pomaranče'35*. mtl - podgane stentoe - aenrkl ta mMM li ttK MM* K ..^~i * imCTT—: pm* ■***•**■*■ ■Maka ■ ?«—; mtltmtn ■*»»« *^ Sto priMM« 4- la MtMMi (MKmteC HllM ■ »■-> I aaj^e^aaaaaaaj annnnnnnv ^n^ »^»»■■jmmmj Ventilatorji, cxhaujtori, kompletne naprave za vse namene industrije, kovaSka ognjišča, pločevinaste cevovode dobavlja ceno Cykla» |csel!scfcsjt m. b. }C. Marienberg u. Weiss Wien IX., Boltzmanngasse 22. ttv. dfrtr. drž. žil. družba IMsa, L, SdMHktastrasse lr. S—10. Iw. ivstr. fužin in ttrornic Hnaraai: Siogmorlio TaL 1754« ia 17044 fl. pni lnf. itnjii M (Wtei)I Teielon nt. 50S71 ta 14304, .okomotive na nami pogon za gtavm i postranske Železnice za tire vse* irin, lokomotive brez ognia, za rud tke lokomotive s stisni zrakom, vs adevni Specialni izdelki n. pr elek-r i lokomotive za granike, popravil. >komotiv vseh sistemov 2862: Bistra kovinska ia lesni fninebUa or z. o. z v Domžalah lače za takojšnji vstop ve« kljačavaičarjav. ki so izveibani v montira nju ključavnic Sprejme tudi nekaj kiju čavmearskih vajencev. 110U JCočni čuvaj zanesljiv in nencorekliive preteklosti se sprejme. Y. Snaiajaiotl, parna žaga za drž. kolodvorom. 41 2 ktrnttttnli oziroma koretpondentinji se spre j meti za slovensko, nemško in italijansko dopisovanje. Strojepisci in stenografi imajo prednost. Ponudbe Je napraviti na ..SAVO*, letno trgovsko in Industrijalnc družbo z o z., Ljubljana. 42 Kupi se: pečka (gašprček) s potrebnimi cevmi, kompL mizarsko orodje (tudi posamezno), skobelnik (Hobelbank), večja množina krajnikov (odpadkov) u kurjnvo in bukova drva. ponudbe na petni predal 103, liobljaaa.______________________37 Kupi se večje, za trgovino pripravno, dobro urejeno DOStOi ležeče v kraju na glavni železniški progi Ljubiiana-Maribor. Kraj mora imeti električno gonilno silo. Ponudbe z popisom objekta in navedbo skrajne cene na Joto Gigović, Maribor, Glavni trg 21. Hiiiiiili! Čarobni večer te vrši v nedeljo dne 4. Januarji 1980 v areni Narodnega doma. Ob 4 url popoldne Je nuno u note, al niso bal pit zadnji predstavi ii nt hnoje Se »issinlni Oni pa. ki to 14 pnaonitanjani pn anonp pieojpnm* • UttnfcnL Drsal ateotnr ta ttaj«a ti iitCfini ZtSm ob 8. mi te bodi faJoi ii avontT tobasta v noneljo of onn ntttst|ntt o aroni. S to* Čevlje wm na debelo in drobno |MnaffetW Mit I iattnma Sv*Petra MCUnTOTl Ml, IJHsjsM, cesta 28 DRVA mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V- SnaantetHt parna žaga za državnim kolodvorom. 9921 «r Rnplm ^m vsako množino hrastovih hlodov od 25 c m debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 mm debele oziroma nažagane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljalna postaja na Ivan SiSka. tovarna parketov in parna žaga Ljnbljaoa, Metelkova ulica 4. ______10938 Kiiiiia po možnosti s substitucijsko pravico sprejmeta za takojšni nastop, sli za prvega svečana odvetnika dr. Itn Itfik, ir. Atolsli nUtal V tV|«M|Mll. 10927 Honzum d. t no premet a robom Znarroo D i ca 3T. T*hi 23—41. Nndja sa svog skladiSta: Kovss Rlo „ Sanstoo taptrier w Ceylon Daj Ooftota optMso)0 pokoo Caoolo Majstoo Bloetr olfetll Sapun snarsoljokl 72 i 76o/o tlji Laanl »ta <>an 128oo Satvov Platent alfall Vanilija aaaraoaoka RUln ^kroa Tatafan •alti nlaa Haflja__________________________ : Darujem: vagon drv in dam še posebno nagrado onemu, ki mi po* skrbi v sredini oziroma tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob a kopalnico, ostani pritlUhumi in te možno s de-ktritaorai-svetl|avo. Ponudbe pod »Vagon' MpenMnd. Drahtindustrie Fcrd. Jergltsch »him Viol (Duaa!) friedrldBtrasse Gnz, (€radac), lOaaeorurt (Calovoc) •§•*_ - pletenine Bat ST Sita. železno pohiStvo. Katalog SHS gratis. 28641 Dvigala F. VVertheim & Comp., fl, G, Wlan IV., Loulsengasse 6, Budapast VU Leheiutca 12. Osebna, tovo.na in dvigala za jedila n akte vseh obratn h vrst Dvigala za prevajanje oseb (Paternosterauf20ge) po preizKušenem sistemu. Žejjavi (gra-niki) vseh vrst 28642 \ JLflottaain oWi€nXiX, Oriaiiagerstrasse 7t. B. neUauuui & Coflaf. kessltft-ltdastrie A. 0. Btdaaett ftt\ Kerepeti Ut. 46. Dobavitelji za: kompletne naprave a stisnjenim zrakom za radnike, kamenolome, tvornice, ladjedelnice. Kompresorji. Črpalke vakuum. Parit stroji. Cevi velika zaloga, Črpalke kratkodobni dobavni termini. Armarture. Ugodne cene! 28298 Wmm in dpmi vseh velikosti in napetosti. J Frankel, W£en I., Rathanssfr. 1« v Zeriiina ponudba, Privatni uradnik, samec, 31 le siar, zdrav, simpatične in čedne posta ve, z nt kaj tisoč kroi premoženja, i$č< em potom v svrho žemtve gospodični ' starosrj 20 do 24 let, katera bi imeli smisel in razum za zakonsko srečo. — ^rednost imajo one, ki so trgovskega tanu in majo že svojo trgovino ai premoženje v Ljubljani ali na debeli — Vroštevajo se le resne neanonimm onudbe s slko, katera se pod častj« vrne. Tainost častna stvar. Ponudb nai se rošlejo pod šifro .V Žara sreči leta 1920 11014" na upravo »Slovenskem Naroda" v Ljubljani, do 15. jaa. 192C Varnar oženi?n, brez otrok, popalnom« IlIHI izve2ban vseh del vrtnarske stroke, Zeli sprejeti kako boljšo vrtoarstva tudi vzamer.3 v najem. Ponudbe poc .Vrtnar 10991* na upravništvo .Sloven skega Naroda'. 10991 Ravnokar je izSel :Veliki stenski svismi: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike, sestavil Henrik Podkrajiek. profesor ta kr. driavni obrtai soli t Ljabljani. — Cena S 24-------- priporoča knjiga, neizogibno potrebna za pisemski oromet za. vsakega v vseh življenskih dneh. Naroči se lahko v vseh knjigarnah ali oa pri založnika Ig. pl. Kleinmavr k Fcd, Baaterg, Ljat-Ijam, Kongresni trg 2. 10647 wmLmBmmsmmmmmmmmmmmm Koplm 5 dflhre mrisinll lioskil ffirtfitf vsebiae 550 -- 650 litrov ali jih iOHBl zamenjam za manjSe sode. — Ponudbe na Fraajo SasteriiC, trgovec, S t Jikob v Rož t. 11059 !! Deske, tiai. Mode ia Moio eglle 11 kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Bc-seljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 10963 I .1111 ——M———fjM——IIW————M— Živila se iščejo za zdravilišče samo najboljša kakovost na podlagi zakonitih določil. Ponudbe na J. TALK, Wien Josetstlttsntnssa 16, dnrob Annonoon-bflro Schalek, I., Wolliello U. .________ ■ - ■ —■--------------------------------------------------------------------------------------------' rjiiiz Kiijinovodio slovenskega in nemškega *>"1lMalp * aonsjiP jezika povsem zmožno, po ■ rrožnosti italijanščine, izvrst- z večletno prakso, samo- no stenografinjo in tipkarico stojnega in izvežbanega bi- sprejme pod izbornimi po- lančnika, sprejme pod goji kot tajnico tvrdka izbornimi pogoji tvrdka SVETLA, LJubljana, Mestni trg št 25. k ING. ARTUR ZEISEL Prooiaajokl ttrojl sa obdalo vanje lotosa In kovan. Dunaj (Wien) IXM Splttelauerlande 7, tcteffon it. 23917. anaaaaan—c==^== i ■ ■ i a=a==acaaaanBananna Doaovlloat točno In cono atoeJorno itruinico so Sotono prirasovalnica (^tottntaachtaol aanojoojStal tti ulaltn m atnnosnico ellahon totonaoto kroSao braiHalca ifcofcolnlco Itrosot bratilnlco so oroOfo trtoMco stlskanMcn 9766 strelo sa oblaaja Sanjo snoaanaannt naroia ntrnjo so obtloloooaja aioCavtno. Datfo orodjo In dvigata. HLFONZ BREZNIK ufitorj .Oloabene Matica* in edin zapriseženi izvedenec dež. sodišča Mirili 1 nnJtnotMft rfTnal Ii ijK !6jWakatl UHhhf, loanaV fe oflnVafltl (Ptrtter* neteoftcier,, nnsnsa, ^Onnonsrns^ Velikanska zaloga vsefrglas-s bil, nazftaHj ia stran n LJUBLJANA, Kongresni ttg. UL 1BL ^a^'o^s^a^^o^S'oai^nv^no^^r^a^^n^oaPtoV *s^Wr> ^aana^o^a^aaaas^ ■ ■ -■■■■■■ ■■ --■ •■-*-■-■--• ...—'* ^t ~^*j^*i Stran fc SLOVENSKI NAWOO». «»ja 4. janaovja Mg stav. 8. Zauarouanja za iiuljenje m otroke z idmmin prabkavo a« braz m« m lahko ped naiuaodnaiilmi po«o|l nak las sklepalo pri „Pnrt zavarovalnici za voiaika stalka". Slavno zastopstvo u Slovnim v LlaMlanl, Cesta ■■ gorealsoo lelezalcv si, 7, u. nadst. u« Fran Prelog, zavarovalni nadzornik. xxx Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. flescha originalno Skabajormovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder ,.Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Ri:£iL«32*cl Ss-tMČ»n.ilE: » ~rr=— „pri Zlatem jelenu" IV. Marijin trg. ------- _ Ishusnosa inž§n]gr§, koji je već s uspjehom radio u tvornici bravarske (ključavničarske) robe, traži naša tvornica željezne i bravarske robe u Kamniku kod Ljubljane; nastup odmah. r------~ ------~^=: Ponude na Kranjska tvornicu željezne i .marile rele a Karniikn; Ravnateljstvo: Zagreb, Samostanska ulica 15. m P MIH a 1 1 1 1. ■■ 1 i Razpis. V področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popol-niti 28 mest cestarjev in sicer v gradbenem okraju Ljubljanskem t, v Kranjskem 4, v Novomeškem 1, v Celjskem 1, v Mariborskem 4, \ v Velikovškem 14 in Boroveljskem 3, z mesečno mezdo 60 K. j pravico do 8 štiriletnic po 6 K, in nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestar- ' ski hiši. j Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se izplačujejo te po določilih naredbe z dne 28. junija 1919 štev. 575. Pravilno kolekovane prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbenem ravnatelistvu za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg št. 1) | ali pa pri vodstvu dotičnega stavbnega okraja do dne 31. januarja 1920« Prošnji je treba priložiti: 1.) rojstni (krstni) in domovinski list; 2.) spisi o dovršeni vojaški službi; 3.) uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo; 4.) izpričevalo o nravnosti; 5.) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi. Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju. Prosilci, izurjeni v kakšni stavbeni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem pa si gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služb pridržuje prosto roko. V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1919. 6ra5bcno ravnateljstvo. I m____r-fc** znamka lamči nedo- 9§vV Via seino fcakoToat mila, KjIIAC FOCK, tovarna mila m sode KRAI1J, DvMtavno In ^merlftko knflgovoistvo spisala Krottnaever-Doleneo* 10520 Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo, neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 10 kron. -------------- Havaokar Izšla. -------------■ Dobiva se v vseh knjigarnah in v založbi >* Zasebnega učiliŠČa Legat v Mariboru. :-: Kupujemo uz najbolje cijene ::: žutu mied :s k (stani) kao i pepeo od mjedi i mjedene otpatke. « ? Ponnde na ( ^ ■_._a^La M^mU^m. ^^JU^m ^ oaaoakaa sanavoana veeann 0. mn Baul tanl B OSISl asm OBm 1 VMearanon aaoztszotaVaaaaaa **akOVfStlIO • - •s ssw «* aj wmWmw^mwi -»■»-»- blago. J OS. RGlClI famlft* as« — Dubljim. PoliMisM nislp 4. Dava don,>& p*ri,° (p°- PftJnifatj«- {alM^imMia hI < ■ "" *& žlje ponje na dom) rvnlSwSVZjfS« vSSSSSSeaaajgaj BI« ^ SI S Fotfrvtale. v Mariker« CvoMlililfa ovratnike, zape- OOSBOSlUl OL Št. 38. »*C»»»* elegantna izvrittev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867. SV V«Mo|« poa*aJe bresplatao. "WS Pisalni stroji jef Kolesa %££ Ceniki zastonj in franko. Dflrkcpp, Styria, Waffenrad# Prodaja vina! lastnega pridelka 1919 iz vinogradov štajerske hranilnice v Halozah in Slovenskih goricah. Vinske poskušnje so dne 10. in 11« |aaaar|a 1310 pri upraviteljstvu posestev štajerske hranilnice v Pod-lehniku pri Ptuju. Ponudbe za vino je pismeno v zaprtem pismu z označbo „Vlaska aNsandba" predložiti imenovanemu upraviteljstvu v podlehniku dO 17. IB 18. |aB«ar|a 1910. Prodajalec si pridržuje pravico, da se pri eventualnih spekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločevalo poverjeništvo za : : : : agrarno reformo v Ljubljani. : : : : Ipmvtteustvo posestev Itmerslte hranilnice :: v Potamni pri Ptuju. : Drva jugoslovanska zlatarska delavnica Sio|sl| Faoka Selenburgova ul. etn staro dati H nori šjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, sre->rnine, ort briljantov i. t. d. vsa pojavila in nova dela se izvršujejo v ftstni delavnici točno in scHdno. 7928 m\ ^*m*++^___% : Prime bosanske: :::: slive :::: v MMItH pt li Utoffjr. Kam Čakelete Kakao Kavni »rtalatah Koflilak nmm Likarji laaiMnJoo sanaWfisa alisst IMSi RaiftaHla so cnotsi toaljcstvu od S kg naprej pottntoo prosto. ^^^ Kontofistinjs oljia moč, popolnoma zmožna in zanesljiva enostavnega knjigo odstva, z lepo pisavo, izurjena v strojepisju, se takoj sprejme: rloči z večletno prakso imajo prednost. Istotam se sprejme tud tiajapjihj zmožna stenografije ter slov. in nemškega jezika. Po I|||CPUM9 nudbe na upr. Slov. Nar. pod .Kontoristinja/11048" 1MAMKA ^aaonk anali aV,aanW^ I »»"KaT" „»tFo". I ,9dfKO I ,.»to". ^ovo, ro sestavi in načinu zdravljeni od vseh dosedanilh mazil bistven« Aziiku oče se sredstvo proti srbalicl In aarloai. Vsaka garnitura, u 'ostujoča za enj odfa*čen > o^ebo, sestoji iz „MRalO" mazila St. lf „trn?* CO** mazi a St 2, „SARKO" rrah za posipanje, in natančnega navodil 'porabe. Cena 16 K, po ro ti 18 K. Izdeluie in razpoSilja: aafSnaovaS p* srebrnom sokolu, Brelice, Srss kon^iirencel Brss konkuronco Jugoslavenska industrija papin Gustav Seligmann, Zagreb, €ikeSi