I3Z. Stnllka.
I IKIft i Mrt*. IZ. jniji IS13.
UVI. Itio,

.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto •••••••   K 24 —
pol leta........ 12 —
fetrt leta     ..••••    .    6 — ju mesec    «•••••    •   2*—
v upravniitvu prejeman:
ćelo leto.   •   ••,«•   K 22 — pol leta  .••••••    . 11-«
četrt leta*.......5*50
na mesec     ••••••    »    190
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Vređniitoo i Knailova ulica *t 3 (v prttHčja levo,) UUfon it 34.
.     teka|a mk *aa mv«ćer UhnOI aed«ll« 1» praznik«.
Inserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta za enkrat   po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat aii  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvari-
_——   Poumeuu itetrilka vtlla 10 vinari**.                     ■
Na pismena naiočila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. „Marodsa tiakaraa" telefon it SE.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto .••••••    K  25*—
pol leta  ..•••••     •   13*—
četrt leta     .•••••     •     650
na mesec    •   •••••     *     230
za Nemčljo: ćelo leto ...               •   •   K 30*—
za Araeriko in vse druge dežde: ćelo leto.......K 35.-i
Vprasanjcm glede inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamkt. ĐpraTSlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaftova ulica it 5, telefon it 83.
Državni zbor.
Duna j, 11. junija.
V plenarni seji se nadaljuje raz-prava o finančni reformi, zanimanje za predloge pa pada čim dalje bolj. Skoraj gotovo je namreč, da do poletne sesije ne priđe in da bo torej ćela stvar odgođena na jesen.
Zdi se, da navdušenje gotovih krogov za julijsko zasedanje ni popolnoma pošteno. Zlasti ne moremo verjeti, da bi se vlada za to posebno ogrevala. Že so razni ministri poudarjali, da v razpravi se nahaja-joči davčni predlogi ne bodo zado-stovali in vlada pripravlja nove nacrte, ki naj odprejo državnim finan-cam znatnejše in izdatnejše vire. V ospredju stoji zlasti reforma davka na dedščine. S politično-psihološke-ga stališča je umljivo, da se tuđi naj-krotkejše stranke zoperstavijo raz-pravljati takoj zopet o novih davkih, čimbibilekomaj odobrile sedaj pred-lagano finančno reformo. Grenčica se lažje zavžije naenkrat, kakor pa po kapljicah. V vladnih krogih se zara-ditega ventilira vprašanje, bi li ne bilo »pametnejše«, da se parlament v jeseni zbere k »veliki davčni sesiji <, v kateri bi se dalo izvesti spo-polnjeni in razširjeni finančni program. V kuloarih se je danes pojavila beseda o ^obstrukciii vlade-, ki označuje ćelo situacijo sicer nekoliko pretirano, pa vendar toeno . . .
Prihodnji petek 20. t. m. se bo zasedanje končalo. Načelniki strank so sklenili, da se naj generalna debata o davčnih predlogih jutri konca, ozir. prekine ter postavi na dnevni red budgetni provizorij, katerega bo v današnji večerni seji proračunski cdsek brezdvomno sprejel. Tom-schikov predlog glede 17 milijonov bo propadel, ker je vlada pristala na kompromis, o katerem smo že poro-čali.
Poudariti je, da se je tozadevnih pogajanj s posebno vnemo udeleže-val mladočeški klub, katerega član je tuđi naš poslanec dr. Ravnihar in da se je poslancem tega kluba v odlični meri zahvaliti, da se je dosegel uspeh, ki ustreza upravičenim željam železničarjev. Ako vztraja posl. Tomschik navzlic temu na svo-
jem prvotnem predlogu, je to pač le demagogična gesta, katero podpirati je dolžnost njegovih ožjih soc. dem. kolegov, gotovo pa ne ostalih po-slancev.
2ai, da bo propadel Diamandov predlog, ki zahteva zasiguranje pri-mernih vso«. za izveditev uradniške pragmatike. Do bojnega glasovanja v tem vprasanju    pa    bo    pač še \c
prišlo v plenumu.
*            *
V odsekih se je danes pridno de-lovalo. Proračunski bo zboroval po-zno v noč, da konca razpravo o pro-računskem provizoriju, v železni-škem se je vršila oštra debata o lokalnih železnicah in postanci vseh strank so obžalovali verolomnost vlade, ki je dolgo obljubljano pred-logo o lokalnih železnicah zopet po-žrla ter se postavila na stališče, da hoče imeti poprej denar, predno bo sploh povedala kako in za katere železniške investicije ga bo upora-bila. Posl. Biankini je razlagal posebno dalmatinsko komunikačno mizerijo, se spominjal jubilejev onih dalmatinskih železniških zakonov, ki so do danes ostali na papirju ter za-hteval, naj vlada vsaj nekaj stori: namreč odseku odkrito pove v kate-rem stadiju da se nahaja dalmatinsko železniško vprašanje. Boli zmerne zahteve res ni rnogoče staviti.
Justfčnl odsek je zaključil razpravo o novem odvetniškem redu. Odsek je odobril predlogo skoraj popolnoma v smislu vladnega nacrta. V davčnem odseku obstojajo oštra nasprotstva. Odsek razpravlja o reformi hišnorazrednega davka, mest-ni zastopniki pa izjavljajo, da je ta reforma za nje tako dolgo nespre-jemljiva, dokier vlada ne predloži tuđi predlogo o preuredbi hišnona-jemninskega davka. Mladočeški po-slanec dr. Funk je izpolnil z obstruk-cijonističnim govorom že tri seje tega odseka.
V subkomiteju za stanovanjsko oskrbo je vlada pristala na to, da se dotira fond za pospeševanje cenenih stanovanj za leto 1913 in 1914 z 2 milijonoma kron. Izdelan je bil ~>za-devni predlog, ki bo skoraj predložen zbornici.
Raliiranje čeških strank se ven-darle nadaljuje in pod pritiskom če-škega javnega mnenja bo menda prišlo do ustanovitve skupnega če-škega kluba. V sredo 18. t. m. se vrši plenarno zborovanje čeških poslan-cev, na katerem pade odločitev. Vest, da se je vlada s slovenskimi klerikalci pobotala se nahaja v na-videznem nasprjtstvu s silno boje-vito taktiko klerikalnih zastopnikov v proračunskem odseku, toda z za-nesljive strani se nam ponovno kot točna in resnična potriuje. •            *
Slovanski poslanci sledilo z velikim zanimanjem razvoju dogodkov na Balkanu. Jugoslovani ne morejo verovati, da bi prišlo do bratomor-nega boja, ki ne bo le greh izvršen nad eelim Slovanstvom, temveč tuđi zločin na naših avstrijskih Jugoslo-vanih, ki bodemo ponižani, katerih nasprotniki se bodejo dvignili nad nas z novo silo.
Zdi se, da je boj neizogiben, v pogovorih naših poslancev pa ven-dar še zaiskri tu in tam žarek srčne-ga upanja, naj bi domoljubje naših bratov premagalo velikega dušmani-na — šovinizem.
Dogodili no Soliianii.
Vojna nevarnost-
Cim dalj se zavlačuje odločitev v spornih vprašanjih med Srbijo in Bolgarsko, tem razburjenejse je srb-sko javno mnenje. Burno se zahteva razrešitev konflikta, mirnim potom ali z orožjem. Dva vzroka sta, zakaj zahteva skrbsko prebivalstvo od svoje vlade, naj se postavi na stali-Šče odiočne nepopustljivosti: prvič zato, ker prebivalstvo, poučeno od oficialnih krogov, smatra kot eminentno življensko vprašanje, da pri-padejo vs-i osvojena ozemlja Srbiji; drugič zato, ker je ljudstvo ogorčeno, da je morala Srbija dozdaj odne-hati v vseh spornih vprašnjih in no-če zdaj tuđi napram Bolgarski pokazati svoje slabosti. Ni pa pričako-vati, da se bo Bolgarska, da omogo-či mirno rešitev konflikta, odpove-dala Bitolju. Prilepu, Velesu in Ohri-di.To spričuje tuđi postopanje bolgar-
skih čet. Vsled tega smatrajo bel-gradski politični krogi, ki so vs'eu svoje zveze z aktivnimi srbskimi dr-žavnikimi vedno izborno informirani, vojno rned Srbijo in Bolgarsko za ne-izogibno. Kot zn.^mc-1 napete politične situacije pa je smatrati tuđi vedne konierence vodilnih drža\rnikov in častnikov   \)\\
V zvezi z nevarnim položajem pa razširjajo ludi vesti, da namerava baje Pašič demisionirati. Te vesti pa je treba nekoliko oprezno spreiemati. Pašić, katerega glavno stremljenje je, ko je nastalo napetje z Bolgarijo, dobiti Grško za svoje namene, vidi, da bo v tem oziru le komaj dosegel zažeijeni uspeh. Vsled tega je prišel kot hlađen in premišlien politik do prepričanja, da je vsaj za Srbijo riskantno, začeti brez vsakoršne pod-pore boj z Bolgarsko. Na drugi strani pa pritiskajo tuđi vojaški krogi in zdaj tuđi ljudstvo ter zahtevajo vojno. Vsled tega je baje Pašić pri svoji zadnji konferenci z voditelji opozicije izjavil, da hoče odstopiti. V tem kritičnem času bo potrebno to odgovorno mesto zasesti z mlajšo in agil-nejšo močjo. Namen je jasen: Pašić, pod katerega mifiistrskim predsed-stvom je Srbija dosegla nepričako-vane uspehe, noče da bi bili z njegovim imenom združeni tuđi neuspehi. Opozicijonal. voditelji so vse mogoče poskusili, da bi Pašića pregovorili, naj ne odstopi. Kakšen uspeh je to imelo, je še neznano. Vsekakor bo Srbija — kakor se govori v političnih krogih — še v teku tega tedna povzela odločilne korake proti Bolgarski. Med tem časom se bodo z največjo intenziteto rtadaUevalc vo-jaške priprave. Čete so že zbrane. Neki srbski politik je izjavil: »Stojimo neposredno pred novo vojno na Balkanu. To bo vojna na življenje in smrt, mnogo boij krvava nego proti Turčiji. Kajti srbski vojaki gredo z mnogo večjim veseljem in požrtvo-valncstjo v boj proti temu izdaiske-mu bratu in zavezniku, nego so sli v boj proti Turčiji.«
Oficiozna »Samouprava« izjav-lja, da bo srbska vlada poskusila naj-prej mirna sredstva, da ugodi z mirno rešitvijo konflikta z Bolgarsko mirovnim potrebam civilizranega sveta,    katerega    simpatije so srb. na-
rodu drage. Srbija ni hotela svoje pravice kompromitirati z nasilnim aktom, kakoršen bi bila aneksija, predno nišo vsa mirna sredstva vpo-rabljena.
Glasilo mladoradikalne stranke »Odjek« se boji, da bi mogoče kabinet Pašić dovolil kakšne koncesije, ki nasprotujejo zahtevam, ki jih je sta-vil srbski narod. To je tuđi vzrok, da je srbski poslanik dr. Spalajković od-ložil svoje potovanje v Sofijo, ki nai bolgarski vladi izroči pismeno zahte-vo, naj odgovori na srbsko noto glede revizije srbsko-bolgarske pogodbe v teku enega dne. Ministrski pređ-sednik Pašić hoče najbrže s tem, da zavlačuje odločitev, nuditi velevla-stim priliko, da se vmešajo v srbsko-bolgarsko sporno vprašnje.
m                          *
m
Jugoslovan. korespondenca po-roča iz Sofije: Merodajni krogi Bol-garske imajo navzlic resnemu zuna-njemu položaju še vedno upanje, da se bo posrećilo nasprotna mnenja med balkanskimi zavezniki resiti mirnim potom in s sodelovanjem Rusije. Ta pričakovanja, ki jih je pod-krepilo osebno posredovanje carja, se predvsem naslanjajo na upanje, da se bo inozemstvu posrećilo dosečf, da bo Srbija sprejela razsodišče. Da vpliv Rusije v Srbiji učinkuje, se razvidi že iz tega, da se dozdaj še ni izrekla aneksija zasedenega ozemlja. V Sofiji upajo, da bo ta pritisk tuđi toliko učinkoval, da se bo Srbija dr- : žala pogodbe. Simptomatična so za-upna poročila, ki so došla v Sofijo, o agitaciji v srbski armadi proti vojni.
Car Ferdinand in merodajni činitelji bolgarski še vedno tfpajo, da se bo mir vzdržal. V poslanskih krogih kolportirajo značilen izrek kraljev, ki ga je rekel načelniku neke opozici-onalne stranke. Rekel je: »Mi borno to vojno, če bo brezpogojno treba in če se nas bo do tega prisililo, vodili. Ta vojna pa bi bila blaznost. Mi se borno medsebojno unicevali brez upanja, da bi kaj dosegli; kajti ne srne se pozabiti: dvakrat ne bodo pustili Balkana v glavnih evropskih mestih razdeliti, ne da bi pri tem so-delovali.«
Na povelje črnogorskega kralja so    predvčerajšnjim    mobilizirali 15
LISTEK.
♦      _____
HPBsni večer.
C. G o 1 a r.
Pri kmetu Jelenu je bilo na kres-ni večer zelo veselo in živo. 2e sredi popoldneva, ko so poljske rože vene-le v solneu, in je ometen duh plaval nad travniki, ko se je otresalo belo cvetje v vročini, in je nad klasjem trepetal poletni žar, je gospodar po-klical sina z njive.
Šla sta v les, ki se je začenjal takoj za vrtom, in obsekala nekaj bo-rovcev, polomila suho bukev, navalila od nekod trhlih panjačev ter zno-sila grmado ob robu gozda. Ko se je zmračilo, je začel gospodar Jelen streljati iz stare pištole. Tišti večer je bil široke in zidane volje. Sin France je zažgal kres, in zbrala se je okoli ognja vsa Jelenova hiša. Ko je zažarel plamen in se dvignil v bes-nih vrtincih v zrak ter so švigale in plesale iskre med vejami širokega koštanja, ki je stal ob strani, je prišla iz vaši tuđi sosedova Rozalka. Imela je bel predpasnik, naglavni robec ji je zdrsnil za tilnik, in ko je stopila k ognju in jo je obsijala žarka luč, je bilo njeno lice kot roža.
France jo je zagledal in se zato umaknil v temo. da ie prišel za njen
hrbet. Potegnil jo je za roko. 1 >ekle ni črhnilo besede, samo zasmejalo se je veselo in jasno ter gledalo mlađega fanta.
»AJi si ti zakuril?« ga je pozdravila Rozaika.
»Ali si sama?« Oba je začelo peči v lica, zato sta stopila bolj od ognja in se napol potopila v temo.
»Sama. Ali vidiš? Naši kurijo kres tam nad lazom. Potem moraš z menoj, da ne bom hodila sama.*
Rozalka je gledala mlađemu fan-tu v obraz, ki je bil lep nocoj. Ni bil bled kot navadno, temveč temno rdeče obsijan.
»Ali te je strah? Nocoj hodijo čarovnice po lesu. Lani sem jih videl na kresno noč, ravno tukajle. Šel sem zadnji od ognja in spodaj pod našo lipo sem se ozrl. Prišle so dol s Homa, kar nad vasjo so frcale, in ti-sta, ki je bila zadnja, je z nogo udarila ob zvonik, ob jabolko. »Žvenk« je reklo, in križ se je stresel. Nekaj časa se je vse zibalo na cerkvi in čarovnice so se grdo smejale.«
»E, seveda! Ti si jih slišal! Ali si imel praprotno seme?«
»Ne vem! In potem so poskaka-le čez kres ter zlezle na kostanj. Ve-je so pokale, v vrhu je vršalo in čarovnice so se drevile po drevju. Nekaj časa so plesale nad ognjem, in ti-sta, ki se je zadela ob zvonik, je stopila v žerjavico. Še drugi dan se je poznala v pepelu noga z naprej obr-njeno peto.«
Dekle se je zasmejalo: »Saj ti nič ne verjamem.«
»Glej jo! Ali nisem tuđi našel ob mrzli grmadi velike, grde smetišnice, ki jo je pozabila čarovnica? In crn pes je sedel na njej ter renčal, iz oči mu je pa gledal sam satan. Naš hla-pec je pa videl lani dva rogača, velika kot dva ovna. Po Fuljaškovi bajti sta hodila, po strehi*in se bodla z rogovi. Tako sta se trkala, da so se de-lale iskre, dokier ništa priklicala stare Fuljaške. Baba je zajezdila tiste-ga rogača, ki se ji je zaletel med noge ----------«
»Saj ti nič ne verjamem,« ga je prekinilo dekle. Stisnila se je k njemu in se ozirala proti Homu, radovedna in boječa.
»Res, zakaj pa ima baba zmeraj kozla v veži —«
Dekle mu je zamaštlo usta z dlanjo in se zasmejalo. Nato sta umolknila in pogledala proti krešu, kjer je stal Jelen in piskal na hruševo pero. Hlapec pa je privlekel od nekod košat brinov grm in ga vrgel na ogenj. V žerjavici je začelo praske-tati in med krvavim plamenom se je vzdignil gost, crn dim in se v Širokih kolobarjih pognal navzgor. Plamen se je trgal. iskre so cvilile in tonile v ternno nebo, iz ognjenega kroga so pršali tleči ogorki in sikali vstran med kostanjeve veje in ugašali v sve-žem listju.
Ostali so pri ognju, dokier ni vse
pogorelo. Potem je začel Jelen podi-ti mlade ljudi k počitu.
France je spremil dekleta, in pri ognju je ostal sam hlapec, ki je dejal, da bo počakal čarovnic.
»Najmlajše se bom oklenil, pa naj me nese! Pogledal bom, če ima še vse zobe, in ni vrag, da bi se zmotil. Zvedeti hočem od nje, kje cvete zaklad.«
Sijale so že polnočne zvezde, in visoko je bilo nebo, da se je komaj zaznavala rimska cesta, ki je tekla po svodu, kot da je pribita na sinji obok z zlatimi žeblji. Skozi noč so se vozila kolesa svete Katarine, oj-nice so se skrile za goro, in le zadnji del ozvezdja je še gorel na globo-kem nebu. Bilo je videti kot višnjevo morje, vse posejano z očmi, ki so migljale in trepetale, se navidez ve-čale in zopet ugašale.
V temi, po hribu navzdol so zve-neli dekliški glasovi, pregibali so se beli predpasniki.
»Poglej, poglej, Rozalka, ali gori tam kres tako visoko, ali je zvezda?«
Obstali so in gledali proti plani-nam. Vrhunci so se stikali z nebom in nič se nišo razločili, vse je bilo potopljeno v neskončno daljo. Gledali so okoli po hribih, in tuintam so se bleščali svetli plameni, utrinjale SO se zvezde in hitele po nebu v blisko-vitih polkrogih. Po tleh so se motale kresnice med gosto travo, se vzdiga-le in plavale po zraku, enake bledim
lučicam, iz gozda je pohajalo vrša-nje smrek.
Stali so in poslušali in gledali, zatopljenja v skrivnostna čuda kres-ne noći. Se zmeraj so se svetili ognji okoli in okoli po gorah in holmih, bledeli so in umirali, kakor bi se za-pirale velike oči. Temneje in temne-je je bilo obzorje, planine so se za-grinjale in izginjale v črnem morju. Iz zemlje, po travi, po bilkah in steb-lih je kipel sok, šumelo je življenje, in močno so dišale kresne rože.
Jelenova hiša je spala, ko so prišli po vrtu, v oknih je odsevala luna, in od streh je visela praprot ter Šentjanževa roža. Metka se je poslo-vila in Šla v hišo, France pa je spremil Rozalko na vas, odkoder se je slisala glasna govorica, pijano petje in smeh. Dekleta je bilo strah, in tes-no se je privijala k fantu, ko sta šla po strmi ulici na vas, kjer sta nasla gručo kmetov. Rozalka je izginila domov, France je sam stopil med crne vasovalce. Sedeli so na kupu obe-Ijenih smrek in pili žganje. Zraven je bil tuđi Jelen; natakal je iz široke, zelene steklenice v kozarec. Menili so se in prerekali, kje je gorel naj-večji kres. France Je vzel oČetu zelenko in jo nagfnil na usta.
Jelen je pripovedoval, da ve, k]e gori nocoj zaklad. Kazal je s prstom proti gozdu, kjer se je nekaj svetli-kalo, kakor bi se vzdigal višnjev pla-menček iz zemlje.
(Konec prlhodnJiO
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
I V2 StCV,
lisoč mož, ki bodo takoj odkorakaU V Srbijo.
Velevlasti.
Rusija Je odlotena, pretrčati di-pfomatične kroge z vsako od obeh balkanskih držav, ki bi onemogočila, da se konflikt razreši potom razsodi-šča. — Sazonov je včeraj konferiral s francoskim poslanikom Delcasse-jem, z italijankim poslanikom Car-lottijem in angleškim poslanikom o položaju na Balkanu. Anglija in Fran-cija soglašata z Rusijo, da se ne srne dopustiti, da bi prišlo do vojne med balkanskimi državami. Tuđi srbski poslanik v Petrogradu je imel daljšo konferenco s Sazonovom, ki je sve-toval k zmernosti.
Kakor izve »Neue Freie Presse« iz diplomatičnih krogov, se je situacija na Balkanu v toliko izboljšala, ker je Bolgarska pripravljena, da se pod\TŽe razsodišču Rusije. Nadalje poroča isti list, da obstoja akcija velevlasti pri balkanskih državah in Turčiji v prijateljskem svetu, naj z ozirom na gospodarski položaj demobiliziralo.
Koletivna demarsa velevlasti zaradi demobilizacije balkanskih držav se bo izvršila v najkrajšem Času. 'Avstro-ogrski zastopniki imajo že to-zadevna polnomočja.
Veliki vezir Mahmud Šefket paša — umorjen.
Iz Carigrada porocajo, da je bil turski veliki vezir Mahmud Šefket paša ustreljen. Izvršili so na njega atentat. Veliki vezir in vojni mini-ster Mahmud Šefket paša se je peljal včeraj dopoldne v svojem avtomobi-lu na Porto. Ko se je peljal z Baja-doc trga na Tramwycesto, je moral ustaviti avtomobil, ker so tam popravljali cesto- V tem momentu so neznani individui oddali več strelov proti avtomobilu. Veliki vezir, ki je bil ranjen, se je odpeljal v vojno mi-nistrstvo, kjer Je pol ure na to izdih-nil. Njegov adjutant Ibrahim paša. ki je bil tuđi zadet, je tuđi umri. Mini-strski svet se je takoj zbral v vojnem ministrstvu. Vojne oblasti so vse potrebno odredile, da se vzdrži red. Na sumu. da je umoril velikega vezirja, je neki Topal Te\vfik. ki so ga tuđi aretirali. Pri sebi je imel dva revol-verja in več patron. *Centpal Ne\vs - pa poroča, da so aretirali tuđi nekega Kadrija, češ, da je umoril velikega vezirja, da maščuje smrt Na-zim paše.
Atentat ni v Carigradu nikogar presenetil. Že več dni so bili prepričani, da je Mahmud Šefket paša za-padel smrti. Velikega vezirja so od več strani svarili, vsled česar !e po-množil svojo gardo. Vendar pa ga to ni moglo resiti smrti.
Vzrok atentatu je vsekakor poli-tičen. Šefket paša je bii pač poleg Enver beja najmočnejša in najpopu-larnejsa oseba v Turčiji. Leta 1909. je kot poveljnik mesta Soluna priko-rakal v Carigrad, da je prisilil sultana Abdul Hamida k odstopu ter s tem pripomogel mladoturški stranki do popoldne zmage. Toda tuđi y se-danjih težkih razmerah. v katerih se riahaja Turčija, si je znal pomagati. Vsled puča 23. januvaria t. I. se Je povspel na čelo države. In ko je videl razbite ostanke turske armade ob čatalški crti, ni obupal, temveč z že-lezno roko zgrabil vajeti, da privede Turčijo do novega procvita na tleh, ki so bila prvotna last Turčije. Toda ravno pri začetku njegovega dela ga je zadela roka morilčeva. In tako je Turčija izgubila enega najboljših svo-iih mož._________
Slike iz vojne.
Napisat Mile Pavlović.
V. Svetinja.
Zmagonosna vojska je zavzela Mitrovico in Vučitrn ter dospela na Kosovo.
Najlepši sen se je uresmciL
Ljudje so poljubljali zemljo, kjer }e bilo nekdaj pokopano srbsko carstvo.
Ob potu so prihajali kmetje pred osvetnike Kosova in osvobodi-telje svoje s solzami v očeh in s pol-nimi torbami jedil in slaščic.
Vojaki in ljudstvo so se objemali in poljubovali    ter skupno pretakali
solzc
Takoj so pričeli z razoroženjem kosovskih Arnavtov.
Vojaštvo je ostavilo malo Kosovo in dospelo v prijazno Drenico.
Arnavti so mirni, gostoljubni, čeprav nišo radostni.
Sprejemajo vojake in jim izroča-Jo orožje.
Govore čist srbski jezik in da-Jejo ćelo vojakom darila*
Vojaki hodijo iz kraja v kral, iz
hiše v hišo in jemljejo orožje.
Arnavti se ne protivijo, v neka-terih hišah nudijo ćelo vojakom kruha in sira.
Tako so vojaki prešli skozi Kuz-min, Belaševce, Slatino, Dobroše-vac, LapČice in Zlokučane in povso-di so bili lepo sprejeti. Dreniški Arnavti prihajajo vojski nasproti in ji izročajo orožje.
V neki arnavtski imoviti hiši se vrši preiskava. Sam poveljnik jo vodi. Zelo se iznenadi in začudi, ko zagleda v sobi za goste na zidu sliko sv. Nikolaja v zlatem okvirju.
»Cigava je ta hiša?« vpraša stotnik.
Gospodar prekriža roke na pr-sih.
»»Moja,«« je odgovor.
»Ali si ti kristjan?«
>»Nisem.««
»A kakšne si vere?«
» » Mohamedanec.« «
Stotnik se dotakne slike z roko.
»Pa odkod ti je ta slika?«
Domačin se vzravna. »»E, vse mi lahko vzameš v hiši, vse mi lah-ko odneseš, denar in puške, samo slike se mi ne dotakni, prosim te!««
»Pa zakaj ti bo ta slika?«
»»To mi je svetinja in drag spo-min. Ostala mi je iz starih časov. Podedoval sem jo po očetu, temu jo je zapustil njegov oče, a tega oče je bil kristjan in moji predniki so slavili svetega Nikolaja . . . Vse mi lahko vzameš, vse mi lahko odneseš iz hiše, te svete podobe pa se mi ne dotaknu svetinja je to moja.««
Poveljnik se je prekrižal pred svetinjo Arnavta mohamedanca — pred sv. Nikolajem in z največjim začudenjem zapustil hišo.
Štajersko.
Iz Rajhenburga nam poročajo: Pri občinskih volitvah v Armeškem so bili sogiasno voljeni vsi kandi-datje narodne stranke. Zadnji kleri-kalec je slovesno sfrcal iz občinske-ga odbora. Priporočamo v posne-manje!
Iz Celja. (Brezobzirnost napram Slovence m.) V naše mesto prihaia poleti več potujočih kinematografskih podjetij, ki so v prvi vrsti navezana na obisk sloven-skega občinstva. Vendar pa vabiio ta podietja k obisku samo v nemškem lokalnem listu, nalepljajo po vogalih samo nemške programne in reklamne lepake in se obnašajo sploh tako, kakor bi se nahajala v popolnoma nemškem mestu. Če se v tem oziru ne bo obrnilo na bolje, bo treba slo-venskemu občinstvu to upoštevati. Kdor bi rad imel naš denar, naj upo-števa tuđi našo narodnost in naš jezik.
Iz Celja. (Predavanje o o z d r a v 1 j iv o s t i j e t i k e.) De-lavsko podporno društvo priredi v nedeljo, dne 15. junija cb 3. popoldne pri »Divjem možu - na Spodnji Hudi-nji predavanje o ozdravljivosti jetike. Predava dr. Schwab. Po predavanju, ki se bo vršilo s pomočjo skioptičnih slik, je na vrtu koncert društvenega pevskega in tamburaškega zbora.
Celjsko okrožje C. S. 2„ < bstoje-če iz sokolskih društev v Celm, Št. Jurju ob J. ž., Žalcu. Braslov:ah, Šo-štanju, Št. Pavlu in Vrans em je sklenilo prirediti zlet dne 1>. julija 1913 v Šmartno pri Slovenjgrad-cu. Še nikoli ni bilo v tem t ;ko narodno ogroženem kraju narodne slav-nosti v nameravanem obsegu. Priprave se vršijo z največjo vstrajnost-jo. zanimanje za to slavnost je po vsef Savinski dolini od dne do dne večje. Za vrnitev gostov od slavno-sti se pripravlja poseben vlak od Slovenjgradca do Celja.
Koncert glasbene sofe v Celju, podružnice »Glasbene Matice« v Ljubljani dne 1. junija t. 1. bil je ne-pričakovano fin, klasičen koncert. Kdor je prisostoval skušnjam in končnemu nastopu, imel je vtisk, da so imeli vsi proizvajajoči godbeniki izvanredno veliko srečo. »Narodna godba« je igrala res dobro, boljše gotovo nikdar poprej. Najbolj odlikovale pa so se dame gojenke »Glasbene sole« gospodične Zdenka V r e č k o, Marta Hrašovec, Olga Č e r -nelč in Mirnik na klavirju, gdč. Č e r n e 1 č poleg tega še kot solist-ka na goslih. Pri prvih dveh občudo-vali smo visoko stopnjo virtuoznosti in žal nam je, da je sedanja nadpro-dukcija izbornih pijanistinj tako velika, da ostanejo take izborne godbe-nice prikrite širšemu svetu. Težki in zelo obsežni klasični komadi bili so jim prava igrača. Gdč. Č e r n e 1 č igrala je precizno z lepim čutstvova-njem, v jakosti loka pa se še sigurno spopolni. Najbolje podana točka pa je bila Lisztova rapsodija na štirih kla-virjih. V tem oziru bila sva si z na-vzočim skladateljem g. dr. Josip Ipavcem v kritiki popolnoma edina. Te je bilo res nekaj krasnega, izvrst-
no podanega, lepo nuanciranega! Nadzornik »Glasbene Sole« g. ravnatelj »Glasbene Matice« v Ljubljani bil je z uspehom zelo zadovoljen. V novem glasbenem učitelju g. Enge-rerju pridobili smo dobro moč, ki je podedoval, kakor se nam dozdeva dobre lastnosti obeh prejšnjih kapel-nikov, genialnega Faixa in honetne-ga Seiferta. Skoro ves, res prav lep uspeh je pripisati njemu. Cenimo ga tim bolj. Čim večje so bile ovire. Njemu in damam najprisrčnejše čestitke. KonČno ne pozabimo čez vse marljivega gospoda cand. iur. Radovana Brenčiča, ki je uspehu bistveno pripomogel.       Dr. A. Š.
Iz Mozirja. (Neokusna reklama.) V »Straži« in >>Slov. Go-spodarju« je priobčenih zadnje čaše vse polno člankov, ki diše po jako ne-okusni reklami za našega g. naduči-telja Praprotnika. Mislimo, da je mož ostal, kar je bil, zato mu ne more biti po volji, da ga danes tišti hvalijo, ki so ga svoj čas ljuto napadali kot »li-beralnega jungovca«, dasi je že bil takrat ravno tako dober sadjarski strokovnjak, kakor danes. Neprijetno je tuđi, da v »Straži« piše ravno ista roka naravnost ciganske napade na mozirske tržane, kakor vsiljivo pohvalne članke o gosp. Praprotniku. Prav je, da ga je izvolila okoliška ob-čina za svojega častnega občana zaradi njegovih zaslug za sadjerejo — ali da bi se iz tega razvijala tako vsi-Ijiva in neokusna reklama, to pa ne bo prav in je že čas, da g. Praprotnik napravi sam temu pisarenju po »Straži^ konec; če pa ima kake prepire s katerim tovarišem, ali če je izšel o njem kak neopravičen in neljub dopis v stanovskem, torej nepolitičnem glasilu »Učiteljski Tovariš«, pa naj odgovori sam nanj v dotičnim listu in konec bo prerekanja. Ker duhov-niki dandanes nikogar zastonj ne hvalijo, bi še prišel g. Praprotnik v starih letih lahko na sum, da se nagiba k odkritim sovražnikom — la-stnega stanu in nasprotnikom narod-nega napredka.
Pozor, slovenski zdravniki! »Slovenski Narod« je te dni razglasil, da je deželni odbor razpisal sledeca mesta distriktnih zdravnikov: v Vojniku, Ljubnem. Loki pri Zidanem mostu, Hrastniku, Laškem trgu, Sv. Duhu v Ločah, Oplotnici, Ljutome-ru, Kamnici pri Mariboru. Studencih, Sv. Marjeti ob Pesnici, Slivnici, Zg. Polskavi, Ormožu, pri Sv. Tomažu nad Ormožem, pri Sv. Barbari v Ha-iozah, Sv. Marjeti na dravskem polju, Sv. Lovrencu v Slov. goricah, na Bregu pri Ptuju, v Planini in Mi-slinji, ter da se morajo prošnje vloži-ti do 20. t. m. pri štajerskem dežel-nem odboru. Opozarjamo vse sio-venske zdravnike, da se naj pridno petegujejo za ta mesta, distriktne odbore pa na to, da morajo izmed proš-njikov predlagati za vsako razpisano meste po 3 osebe in da mora deželni odbor le enega izmed teh predlaga-nih prošnjikov imenovati, dalje na to, da bo deželni odbor, ako je tuđi samo eden od treh predlaganih prošnjikov Nemec, če je tuđi na tret]em mestu, gotovo njega imenoval. Ne predlagajte tedaj nemških zdravnikov, ako hoćete imeti slovenske zdravnike!
Iz Maribora. V nedeljo, dne 15. junija ob 10. dopoldne, se vrši v Na-rodnem domu v Mariboru zborova-nje Ciril-Metodovih podružnic mari-borskega okoliša. Dnevni red: »Pokrajinska zveza«. Prijatelji C. M. D. dobro došli!
Iz Maribora. V petek, dne 13. junija ob 8. zvečer, v Čitalnici pevska vaia za veliko slavnost. Pevci se tem potom prav vljudno prosijo, da se te vaje udeleže.
Razmere v ptujski vinarski za-drugi. »Straža« je priobčila minuli ponedeljek dopis, v katerem sumniči načelnika ptujske vinarske zadruge Steudteja, da kupuje po nizki ceni hrvaška vina in jih potem prodaja zadrugi, od katere gredo dalje po svetu kot štajerska vina. Ker pa ne dela takih kupčij po »Stražini« trdit-vi samo Steudte, temveč tuđi drugi ptujski odličnjaki in ker dobiva za--ćruga včasi tuđi državno podporo, prosi »Straža« drž. posl. Brenčiča, naj opoziri na to nereelno zadrugo-vanje in »podpiranje« štajerske vino-reje poijedelskega ministra, da za-argne mošnjiček za državne podpo-re ali delovanje zadruge ustavi. Ako je vse to res, je delovanje ptujske vinarske zadruge nepostavno, škod-liivo in vsega obsojanja vredno. Samo dvomimo, da je Miha Brenčič pravi mož, ki bi se upal proti Ptujča-nompostaviti. Saj je od njihove dobre ali slabe volje in od štajercijanskih glasov odvisen njegov mandat. In dijete so Brenčiču najbrže več ko vsi interesi štajerske vinoreje!
Akad. teha. društva »Triglav« v Gradcu II. redni občni zbor se vrši v soboto, dne 14. junija v prostorih gostilne »Zum goldenen Stern« z običajnim sporedom.
Ropoško.
Samotnor v vojašnici. V celov-ški vojašnici »Waisenhauskaserne« se je ustreiil med obedom prostak 7. stotnije 17. polka 221etni Anton Ber-v a r. Ustreiil se je s službeno puško v spodnji del telesa. Rana je smrtna, vzrok samomora še ni znan.
Cerkev — čebeljnak. V Bistrici ob Dravi se je nastanil v veliki vot-lini meter debelega cerkvenega zidu močen in velik roj čebel, Iast tamošnjega nadučitelja. Nadučitelj in cerk-vena uprava sta se sporazumela tako, da ostanejo čebele v cerkvenem zidu, v jeseni pa si bodeta nadučitelj in cerkev delila med. Seveda bodeta morala v svrho pridobitve tega po-svečenega medu podreti en del zidu.
Ljubosumnost. Svoječasno smo poročali, da je ustreiil vsled ljubo-sumnosti brivski pomoćnik Rud. Vakanyac v gostilni Raimund v Be-ljaku 5krat z revolverjem med goste. Ranil je pekovskega pomočnika Fr. Gašperja in železniškega stegni-ka Schadlerja. K sreči jih je poško-doval le lahko. Pri včerajšnji obrav-navi se je zagovarjal toženi, da je streljal v silobranu in je kaznovan radi prekoračenja silobrana na 3 ted-ne zamora.
Primorsko.
Kako delajo Lahi?   En   ali dva
dni pred ožjimi volitvami v Trstu, to je včeraj in predvčerajšnem je hodil po III. mestnem volilnem okraju neki slovenski odpadnik Abroh, in je ponujal slovenskim volilcem, ki bi hoteli voliti pri ožji volitvi, ki se vrši danes, kamoristična kandidata, po 20 kron za glas. 2 njim je hodil neki laški kamoras kot blagajnik, ki je izplačeval Judeževe groše. — Dalje razpečava laska kamora po okraju letake, v katerih se pozivljajo slovenski volilci, da naj volijo socijalno-demokratična kandidata. To je strašno predrzna lumparija, katere so zmožni samo laški kamoraši. Ta dva kandidata namreč ne prideta niti v poštev in bi bile vse te glasovnice neveijavne. Laska kamora hoče s tem namreč doseći, da bi oddajali Slovenci mesto glasovnic s sloven-skimi kandidati, neveijavne glasovnice in s tem pripomogli kamora-škim kandidatom do zmage proti slovenskima kandidatoma.
K samomoru   stotnika Fritscha.
Stotnika Fritscha, ljubljanskega do-mobranskega polka št. 27 so prepe-Jjali, kakor smo že poročali, v Gorico in ga tam z vsemi vojaškimi čast-rni pokopali. Zdravniki so rekli, da je izvršil samomor v hipni blaznosti, oficijalno pa se zatrjuje, da je izvršil stotnik samomor zaradi številnih ovadb na vojno ministrstvo, katere je povzročila njegova krutost in sirovo ravnanje z vsemi vojaki. Stotnika Fritscha so nameravali upokojiti. Pogreba so se udeležili poleg velikega števila Častnikov tuđi general Scotti, okr. glavar Rebek in župan Bombig. Pokojnik je zapustil vse svoje imetje svojemu slugi, zato ker ga je največkrat pretepel.
Laska demonstracija. Goriška policija je prijela nekega 531etnega Josipa Trpina, ker je nosil po Gleda-Hški ulici demonstrativno kip laške-ga kralja. Ko je Trpin ugledal poli-caja, se je tako ustrašil, da je spustil kip na tla, kjer se je razbil.
Letošnja letina na Goriškent ne obeta, Če se ne bodo spremenile v kratkem vremenske razmere nič posebno dobro. Prva košnja je bila pre-cei pičla, črešenj je bilo povsod malo, vsled česar so ostajale visoke cene. Češplje so kazale dobro, toda odkar je bila huda slana, gredo zelo v rožičke, krompir trpi vsled suše in bo pozen, ter ga ne bo toliko kot lani. Tuđi hruške in jabolka ne obetajo nič posebnega, osobito v goriški okolici in po Brdih. Edino vinska trta kaže dobro in je upati, Če ne bo toče na obilno letino. Če bo ugodno vre-me, bo letošnja trgatev za celih 14 dni bolj zgodnja kot lanska.
Zaprli so v Trstu 271etnega po-slovodjo Josipa Buzana, ker je pone-veril svojemu gospodarju, vinskemu trgovcu Kuzmaniču 750 kron. Buzana so našli v veseli ženski družbi v neki gostilni na cesti Barriera ve-ehia.
Marogasti legar. Med bolniki, ki so oboleli na marogastem legarju na parniku »Vorwarts«, ki je prišel iz Valone, se je nahajal v pomorskem lazaretu tuđi drugi častnik parnika, kapitan Kesisoglu. Kljub vsi pazlji-vosti zdravnikov se je možu bolezen vedno slabšala. Mož je včeraj popoldne v strašnih mukah umri. — S par-nikom »Heluan« se je pripeljal dne 2. junija v Aleksandrijo neki bivši mornar parnika »Vor\všrts«. V Aleksan-driji je obolel za marogastim legar-jem in oddati so ga morali v infek-cijsko bolnico.
7 mesecev v kurniku. Povodom tatvin v mestni bolnišnici v Trstu so uvedli hiŠno preiskavo tuđi pri neki Tereziji Rojčevi. Pri tem so našli v neki umazani kuhinji v kurniku, ki je bil podoben hlevu, 41etnega Leva Rojca, vnuka Rojčeve. Fant je bil tako shujšan, da ga je bila sama kost in koža, po celem telesu pa je imel polno gnojnih bul. Dečka so zaprli že pred 7 meseci v kurnik, ker ima kostno jetiko. Zdravnika nišo hoteli poklicati, da bi pa kdo ne nalezel bo-Iezni, so zaprli dečka v kurnik, kjer bi bil v kratkem umri, da ga ni rešil slučaj tatvine v mestni bolnici.
Oropan blagajnik. Blagajniški sluga parobrodne družbe »Dalmacija^ v Trstu, B. Zajc, je dobil nalogo, da naj dvigne pri družbi Split 4100 kron. Zajec je denar dvignil. Ko je prestopil vezni prag, ga je nenadoma nekdo napadel od zadaj. Predno se je Zajc obrnil je že dobil tri šunke z nožem v hrbet, napadalec mu je iz-trgal iz roke denarno torbico in po-begnil. Zajec se je vrnil v urad, kjer je ćelo zadevo naznanil. O roparju nimajo še nobene sledi.
Tatvine na parnikih. Na parni-kih tvrdke Tripcovich v Trstu so se dogajale v zadnjem času vedno bolj pogosto tatvine. Posebno veliko so pokradli tatovi na parniku »Cvclop«. Zmanjkali so včasih ćeli žaklji kave, bombaža in drugega blaga. Vse pre-iskave so ostale brezuspesne in tvrdka je trpela veliko škodo. Po-skušala je na vse načine, da bi pre-prečila tatvine, podvojila je nadzor-stvo, menjavala je moštvo parnika vsakih 14 dni itd., toda vse to ni nič pomagalo. Končno se je posrećilo kapitanu parnika, da je zasačil v An-coni v temni noči tri mornarje, ki so vlekli na suho več zavojev bombaža. Krištof Medič, Blaž Burmata in Anton Moračin so v Trstu aretirani tat-vino pripoznali. Preiskava je dognala, da je bil vodja tatov pomorski častnik Nikolaj Ruljančič, oskrbnik skladišč. Ta je dal tatovom skrivaj ključ od skladišča in jim pomagal, da so lahko blago odnesli. Skupiček za ukradeno blago so si nato med seboj razdelili.
Pogorelo je v okolici Barkovelj okoli 500 m2 mlađega gozda. Kako je nastal požar ni znano. Ogenj je pogasila mestna policija s pomočjo okoli-čanov.
Vandalizem. V cerkvico sv. Jur-ja v Bistrinji pri Tržiču so udrli neznani zlikovci, bržkotne laški zagri-zenci in so ukradli staro zgodovin-sko sliko sv. Valentina. Sliko so našli drugi dan popolnoma razrezano pred cerkvijo.
Tržaška porota. Za včeraj dolo-čena obravnava proti izdajatelju lista »La Coda del Diavolo« (Hudičev rep) Viktorju Cuttinu zaradi razža-ljenja časti se ni vršila, ker je tožnik Don Franc Visintin tožbo umaknil. — Danes se vrši obravnava proti Ivanu Preslu zaradi žaljenja časti potom tiska. Kot tožnik nastopi že-lezniški uradnik Kudernač iz Kanfa-nara.
Javna zahvala. Za uspeh raz-stave slik v Pazinu izrekamo najsrč-nejšo zahvalo vsem, ki so na kateri-koli način podpirali naše prizadeva-nje. Posebno se zahvaljujemo gg. vitezu R. Lundu in vitezu dr. L. Schrottu, častitemu samostanu fran-čiškanov v Pazinu, nadporocniku Skali in vsem drugim, ki so nam po-sodili svoje dragocene slike in druge umetniške predmete. Zahvaljujemo se slavnemu upraviteljstvu c. kr. velike gimnazije v Pazinu, ki nam je šio na roko glede uporabe dvorane in nam je še drugače pri %našem del u pomagalo. Zahvaljujemo se upravi-teljstvom ljudskih sol v Pazinu, Za-rečju, Lindaru, Bračišću, Pićnu, S. Katarnu v Pazinskih in Motovunskih Novacih, v Cerovlju, Gologorici, Humu, Draguću, Lupoglavi, Ročkom Polju, Roču, Buzetu, Trvižu, Kašćer-gi, Zminju, Kringi, Kanfanaru in Pu-lju, učiteljem, učiteljicam in verouči-teljem teh sol, ki jim ni bilo žal ne truda, ne stroškov, da pripeljejo svoje učence na razstavo. Slavnima ob-činskima poglavarstvoma v Zminju in Roču naj bo izrečena osobita zahvala, ker sta z večjimi denarnimi doneski omogočili tuđi siromašnej-šim učencem svojih sol obiskati razstavo. Takisto se zahvaljujemo tuđi onim rodoljubom, ki so z večjimi ali manjšimi vsotami omogočili, da je cieca mogla obiskati razstavo. Zahvaljujemo se tuđi onim, ko so z darovi pripomogli pokriti velike stro-ške priredbe. Presrčna zahvala go-spem, gospodičnam in gospodom, ki so požrtvovalno pomagali izložbo urediti, nadzirati in jo posetnikom lolmačitj. Končno se zahvaljujemo tuđi našim časopisom, ki so poročali o razstavi, zlasti »Naši Slogi«, »Edi-nosti«, »Slovenskemu Narodu«, »Slovencu«, »Reškemu Novemu Listu«, »Narodnemu Listu« in »Obzoru«. V Pazinu, 7. junija 1913. Odbor za pro-sveto: predsednik prof. Fr, Novjjan,
132. Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
tajnik dr. L Prudan, odbornik prof. S. Sante!.
Nova gimnazija. Na Reki bodo zgradili novo državno gimnazijo. Poslopje je proračunjeno na 1,740.000 kron.
Dnevne vesti.
-f Resna beseda. O tem, kar je pisala »Zarja«, niti besede veČ! Rde-ča stranka nam nima ničesar zapo-vedovati, in Če se tako dalec spozabi, da nam predpisuje. ta ali oni ima iz-giniti iz naših vrst, je to ohola smeš-nost, ki je za nas deveta briga. Sicer pa naj pometa E. K. pred svojim pragom v Trstu, kjer je nekaj socijalno-demokratične mrhovine, ki smrdi do nebes in do pekla!   —   Spregovoriti pa nam je na drugo stran,   in   sicer prav odkritosrčno. Dr. Trilier je od-ložil vse svoje mandate in slovenska napredna stranka,    katera svoje de-lavce presteje na prstih   ene    same roke, je  izgubila  dobrega.  pridnega n postenega moža! Kdo ga naj na-mešča v deželnem zboru, v mestnem svetu in drugod. to vedi sam Bog! fno pa je gotovo,    ako    naj    naša stranka se dalje živi, nikakor ne srne đopuščati. da bi se na tak surov in nečloveški način osebno ubijali  de-lavni sotrudniki v naših vrstan! Ce je dr. Trilier morda kaj zakrivil, je bila to politična zmota, katera se je zakrivila v hipnem trenutku, ko se človek vseh posledic niti ne zave ne. Taka zmota se lahko vsakemu pri-neti. in se je že tuđi pripetila marsi-komu, ki je bil pomembnejši   politik, nego smo mi! Pa je bilo vse odpu-ščeno!    Sedaj pa  smo imeli priliko opazovati, kako se je spustila z veri-ce znana herostratična družba — ki :nia svojo strehico pri »Učiteljski ti-skarni«  v  Ljubljani,  kjer  Jelenčeva tradicija se vedno živi, in kjer se ko-maj pričakuje, da bi doživeli razsulo napredne stranke — in kako se je ta družba teden dni pehala za dr. Tril-?erjem, ga grizla, glodala, ter se ne-usmiljeno podila za njim,   kakor se rodi lačen hijenski pes za krvavo antilopo v puščavi. Pod krinko anonim-rosti so prenesli boj čisto na osebno polje. Pr. Trillerja so slečenega popravili na sramotni oder in končno so ripavo zatulili:  rajše volimo    psa, nego njega! V javnosti se niti glas ;?i dvignil, ki bi bi! obsojal tako ostu-dno  in  pobalinsko    pisarjenje   proti možu, ki je osive! v službi slovenske napredne stranke.    Mož jfe mehkejši, nego so drugi, in nasproti divji. pasji ?onji  svojih  sovražnikov,  katere  je previsoko    upošteval, je vrgel    raje wse mandate od sebe. nego da bi pre-ruščal svoje dobro ime slinam ■ izku-šcnih« in »delavnih    politikov okrog Dneva". Obilo političnih pregreh se ;e že odpustilo. dr. Trillerju se ni ho-teio odpustiti, in sicer samo zatega-del ne. ker ni simpatičen gotovim korom po ljubljanskih kavarnah!  Nam rudi prav! Stranka pa naj sedaj od-*nči, hoče li še obstajati, ali pa vse prepustiti   klerikalni   stranki,    ki   ze dolgo časa preži na Liubljano.    Če mislilo tišti neodgovorni elementi, ki se skrivajo za -Učiteljsko tiskamo , ča je njihova naloga,    prikazati    se vsejej takrat na površino, kadar je v naši stranki mogoče kaj podreti, po-:cm naj izvršuiejo to svojo nalogo: Potem bodo tuđi v Mostah kmalu iz-prevideli, kak bo konec!    Da bi mi i^irno prenašali, da bi nas stareie po Matu vlačile osebice, ki so že toliko sospodarskega in   političnega    gorja nakupiCile nad našo stranko,    in    da H   nas  kakor  garjeve  pse  s  svojimi zoriačami  obkladali, temu se ne borno nikdar, pa prav nikdar podvrgli.
"-[- Dr. K. Trilier nam naznanja, 1a je z današnjim dnem odložil vse mandate, kar jih je prevzel od stran-- e, t. j. deželno odborništvo, deželno-^borski mandat, podžupansko mesto, lačelništvo kluba narodno-naprednih ih poslancev, mandat občinskega svetovalca, članstvo v c. kr. mest-iem šolskem svetu in v ravnateljstvu Mestne hranilnice. Obenem je izsto--il tuđi iz načelnistva stranke. — f)r. Trilier piše, da se mu je ta korak zdel potreben v interesu ohranitve -!oge v stranki in zategadelj je želei prihraniti vodstvu stranke vsako ^Klepanje in odločevanje o stvari. — Oćitanje, da je prevzel dr. Trilier za svoje znano glasovanje kako neposredno ali posredno korist od kogar-koli, bo moral »Dan« dokazati pred Porotnim sodiščem.
4- Izjava »Ljudske posojilnice«. V veliko borbo g. Theimerjeve proti deželnemu glavarju g. dr. Šusteršiču ie poseglo zdaj načelstvo »Ljudske nosojilnice«. Priskočilo je dr. Šusteršiču na pomoč z izjavo, o kateri bo tuđi najobjektivnejši človek priznal, da je zelo nesrečna in bi bilo mnogo holje, da sploh ni prišla nikdar na svetio. Gosp. dr. Šusteršiču ni z njo prav nič pomagano. V tej izjavi po-trjuje načelstvo »Ljudske posojilnice«, da je dr. Susteršič 17 let deioval
pri zavodu, da njegovo delovanje ni bilo samo čisto, temveč tuđi nad vse požrtvovalno, da je dr. Šusteršič skr-bel za prospeh in procvit »Ljudske posojilnice«, zapostavljaioč premno-gokrat svoje osebne koristi in trpeČ osebno škodo. Obenem pravi izjava, »prosi načelstvo »Ljudske posojilnice« gospoda deželnega glavar ja, da se ne ozira na napade te vrste ter sprejme to izjavo v zadoščenje na znanje.« Pod to izjavo sta podpisana načelnik »Ljudske posojilnice« komercijalni svetnik^Po v še in pod-načelnik kanonik Š i š k a. — Ta izjava je samo izraz velike zadrege, a vsaka najpriprostejša dušica bo na to izjavo rekla: Če je tako, kakor trdi-ta gospoda Po vse in Šiška, zakaj potem gosp. dr. Šusteršič ne toži, zakaj neče pred sodiščem tega dokazati, kar sta mu potrdila gg. Povše in Siska? Kako velikan^ki bi bil triumf zanj in za ćelo klerikalno stranko, če bi se pred sodiščem dokazalo, da so bile obdolžitve g. Theimerjeve neutemeljene in neresnične. kako mogoč-no bi se s tem utrdila klerikalna stranka. Toda, kakor se vid| iz izjave, se to ne zgodi, g- dr. Šusteršič neče tožiti . . .
—  Odgovor »Slovencu«. Ponovne psovke ->Sbvenca« na me in na »Slov. Narod; kot edini odgovor na moje žaljive obdolžitve gosp. deželnega glavarja na Kranjskem dr. Ivana Šusteršiča, mi ne dajo samo vroče zaželjene prilike, vložiti novo tiskovno  tožbo  in  postaviti  obemen    pod dokaz vsa žaljiva fakta, ki sem    jih trdila, nego kažejo jasneje, kakor bi to mogle vse besede iz mojih ust, ka-ka   nravna potreba je moi boj proti njemu in njegovi stranki. Če so moje žaljive dolžitve brez vsake dejan-ske podlage in samo izrodek histerične fantazije, zakaj, vprašam, ne po-skusi gosp. dr. Ivan Šusteršič to dokazati  na edino kompetentnem  me-stu, nanirec v sodni dvorani?   To bi Hlo mnogo sigurnejše, mn >go teme-Ijitejse in tuđi dostojnejše postopanje, zlasti za moža, ki stoji na odgornosti polnem mestu deželnega glavarja, in mislim,tuđi najnaravnejše za vsakega dostojnega čioveka, ki se svoje do-stojnosti zaveda in ve, da jo, če treba, tuđi drugim lahko dokaže. Da se deželni    glavar na  Kranjskem,    dr. Ivan Šusteršič, ni odločil za to, edino naravno in dostojno postopanje, nego je na stvarne, žaljive obdolžitve odgovori! samo z osebnimi    psovkami, to priča z vsilfivo prepričevalnostjo *e eno: da dr. Šusteršič pač ne more tožiti,    ker    ima vse vzroke, se bati rontgeniziranja    na    javni sodni ob-ravnavi, od katere bi — to mu danes na tem mestu vnovič prorokujem — odšel samo kot politični mrlic.
Kamil!a Theimer.
—  Tiskovna tožba Kamile Thei-merjeve proti    »Slovencu«.    Kamila Theimer je danes napravila na sodišče vlogo, v kateri    je navedla vse potrebne dokaze za ovrženje onih ne-resničnih trditev in nodtikavanj, ki so vsebinjene v inkriminiranih -Sloven-čevih-   noticah:   »Umobolna    Kamila Theimer — sotrudnica »Slovenskega Naroda«  in  »li. Prizor, vreden  Cer-vantesovega peresa-. Ker je Kamila Theimerjeva že poprei nastopila dokaz resnice za vse svoje navedbe v znanih   člankih   »Marijanišče   in   gospodarski  poduk  na  Kranjskem<'   in
Kako je postal dr. Šusteršič dežclni glavar na Kranjskem!-. se bo movrla vsa ta stvar pred sodiščem prav temeljito in \ sestransko preiskati in tuđi   neizpodboino  ugotoviti.
'-f- Javen ljudski shod, katerega priredi politično društvo >-Vodnik" v !>podnji Siški v soboto, dne 14. iuni-ja 191.3. je v prvi vrsti namenjen, dati odgovor socijalnim demokratom in klerikalcem, ki so na zadnjem svojem shodu pri Anžoku udrihali čez sedanji občinski odbor. Ker so socijalisti in klerikalci na tem shodu med drugim navedli tuđi stvari, ki ne od-govarjajo resnici, je potreba, da Ši-škarji tem gospodom povedo resni-co. Na shodu se bo pa tuđi obravna-vala vodovodna zadeva spodniesi-šenska, vsled česar je v interesu spodnješišenskih prebivalcev. da se shoda čim najštevilneje udeleže. — Dolžnost vseh spodnješišenskih prebivalcev, osobito pa pristašev narodno - napredne stranke te, da pridejo v soboto zvečer na shod h Kankertu. * Francoz in Anglež o jugoslo-vanskem vprašanju. Znani angleški pubticist R. W. Seton-Watson (Scotus Viator) je nedavno tega iz-dal v Londonu knjigo »Absolutism in Croatia«, franeoski pisatelj Charles L o i s e a u pa je napisal studijo »flongrie et Croatie«. Zanimivo je, kako sodita ta dva odlična inozemca, ki nimata niti proti Avstriji, niti proti Jugoslovanom nobenih predsodkov, o hrvaškem, oziroma o jugoslovan-skem vprašanju. Anglež S e t o n-W a t s o n piše med drugim: »Jugo-slovansko (hrvaško - srbsko) edin-stvo mora priti in bo prišlo. Avstrija ima moč, da lahko z metodami a Ia Aehrenthal, Khuen in Čuvaj uresni-
Čenje tega edinstva za eno generacijo zavleče in s tem pripomore, da dozore usodepoln! sadovl teke politike;
— ali pa da s pospeševanjem jugo-slovanskih stremljenj ustvari trajne vezi simpatij in interesov ter avstrij-sko gospodstvo in avstrijski vpliv utrdi na severnem Balkanu. Od av-strijske izbire teh alternativ je odvi-sna bodočnost habsburške monarhije.« — Francoz L o i s e a u pa piše: vlirvatje, ki se že kesajo, da so svojo usodo zvezali z Ogrsko, se bi lahko ogreli za idejo preustrojitve av-stro - ogrskega zemljevida, ki bi jim odkazala prostor v avstrijski državni polovici. Sicer še kljub svojim se-danjim nesrečam ne stoje pod vpli-vom privlačne sile avstrijskega gospodstva, vendar so po pravici ob-čutljivi za one slovanske narode v Avstriji, ki so jim podali tako sijajne dokaze svoje solidarnosti. In ako se le - ti s stvarjo zatiranih Hrvatov iz-javijo za solidarne, pokore se morda zgolj in edino svojini čustvom. Zelo zapeljivo bi bilo, obogatiti avstrijsko statistiko s 3 milijom Slovanov: bilo bi odločilne važnosti, spraviti na klopi državnega zbora poslance, ki jih sedaj Hrvaška brez kakršnekoli koristi pošilja v peštanski parlament. Parlamentarna fiziognomija avstrij-ske državne politike bi bila s to pre-močjo slovanskih elementov jasno označena: politika tega parlamenta bi se ne mogla več odtegovati vpli-vu teh elementov. Konstatirati je treba, da so se izpremenile razmere hrvaskega vprašanja. Ogrska nima več te moči, da bi to vprašanje poti-snila med proporcije svojih notranjih zadev. To vprašanje je vzvalovalo od enega državnega konca do druge-ga, povečano občutljivost Slovanov, povzročilo je govorniški dvoboj dveh ministrskih predsednikov in se priključuje s svojiini zvezami z Bosno in Srbijo balkanskim problemom, da eventualno narase v evropsko vprašanje.« — Kakor je iz citiranih stav-kov razvidno, sodita Seton - Watson in Loiseau docela pravilno o jugo-slovanskem vprašanju.
— Zakai je bil vpokojen kornl poveljnik general Gerba v Zagrebu? Praški »Cas<- poroča: »Na splošno iznenađenje je bil nepričakovano vpokojen zagrebški korni poveljnik general Rade pl. Oerba. dasi je še v polni življenski moči. O vzrokih nje-govega vpokojenja so krožile naj-različneiše vesti in govorice- Bilo je znano, da je Gerba eden izmed naj-sposobnejših članov avstro-ogrske generalitete in da si je svoje visoko vojaško znanje pridobil z izredno svojo nadarjenostjo. Rade pl. Gerba je bil doma v bivši vojaški granici, oče njegov je bil nižji graničarski častnik, ki je pričel svojo karijero kot navaden vojak. In res tuđi general Gerba ni pozabil na svoj demokratski rod, zato je bil dobrosrčen in kolegijalen vojak in imel enako rad častnike kakor navadne vojake. Tuđi v narodnem oziru ni bil brezspolen, marveč se je ponosno prišteval k hr-vaško-srbski narodnosti, zlasti pa je bil ponosen na preizkušeno junaštvo in zvestobo hrvaskega moštva. Z eno besedo: bil je general graničarskih tradicij in poleg tega še pravoslavne vere. Kakor vsakega vojaka, tako je navadno tuđi generala Gerbo zanimala balkanska vojna, zlasti pa vojne operacije Srbov. Bil je narav-nost iznenađen vsled zmagovitega in neverietno hitrega pohoda srbske armadc. to tem boli. ker je dobro po-znal makedonski in albanski problem. Ko je nekega dne sedel v Zagrebu v družbi častnikov (Pri Lov-skem rogu pravijo. Opomba uredništva.) in z nestrpnostjo vojaka-stro-kovnjaka pričakoval. če se Srbom posreći prodreti do tnorja, se ni mo-gel ob vesti, da so Srbi zavzeli Drač, obvladati in je, udarivši z roko ob mizo, vzkliknil: ^ivela srbska vojska U. Ta nedolžni izliv svoje vojaške duše je general Gerba plačal s svojo službo bil je namreč takoj na to poslan v pokoj.
+ Iz Ijudskošolske službe. Na-mesto obolele učiteljice Anton. Rot-t o v e je imenovana za suplentinjo na ljudski soli v St. Petru pri Ljubljani suplentinja Marija Bi z jako-v a, namesto obolelega učitelja Lu-dovika I v n i k a v Spodnji Siški pa suplentinja Ana K o š č a.
— O realni gimnaziji. Kaj bo z realno gimnazijo v Ljubljani? Bliža se konec šolskega leta in starši po-vprašujejo, ali se otvori že to jesen, kakor se splošno pričakuje, realna gimnazija, da dado vanjo vpisati svoje prvošolce. Kolikor je prišlo v javnost, vemo, da je deputaciji dru-štev inženirjev, zdravnikov, »Pravnika« in »Merkurja« g. deželni pred-sednik zagotovil, da se tuđi dež. šoi-ski svet resno zanima za to vprašanje. Dalje se je izvedelo, da se je v dež. šolskem svetu načelno sprejel nacrt, da se preosnuje ljubljanska II. drž. gimnazija v realno gimnazijo, pričenši s I. razredom jeseni tekoče-
ga leta. Zdaj pa se bliža čas, da starši vpišejo svoje dečke v srednjo solo, a Še ni znano, ali se toliko potrebna realna gimnazija otvori še letošnjo jesen. Posebno v ljubljanskih trgov-skih in uradniških rodbinah postaja zanimanje za realno gimnazijo vedno živahnejše. Pričakovati je, da naša učna uprava v najkrajšem času odloči v tem vprašanju. Jasno je, da mora priti do realne gimnazije, vse okolisčine govore zanjo; ne uvideva-mo pa, zakaj bi se moralo zopet ćelo leto zamuditi, preden se aktivira srednješolski zavod, ki bo najbolje služil izobrazbi naše mladine. Tuđi z dežele že prihajajo vprašanja, kako je z realno gimnazijo. Naj bi torej odločujoči faktorji v kratkem potrebno ukrenili, da se bodo mogli starši pri vpisovanju svojih dečkov odločiti za ta ali oni srednješolski zavod.
—  Nagloma je    prominul    snoči okoli polu 10. ure v svojem stanovanju na Karlovški cesti št. 8, posestnik gospod   Anton  J e r a n č i č.  Na  lice mesta  došla    policijska   komisija   je odredila, da so njegovo truplo prepe-ljali  v mrtvašnico    k    Sv. Krištofu. Pokojnik  je   bil  v  vseh  krogih  jako priljubljen   in  spoštovan.  Kaj  je  bilo povod nenadne smrti nam ni znano. N. v p.!
—  Umri je snoči v    Ljubljani   v 72.   letu   linijski   poročnik   v  pokoju, g. Alfonz grof    Auersperg.    Pogreb se je vršil danes popoldne ob 5. uri. Grof Auersperg je bil imejitelj vojne medalje in več drugih častnih odlikovanj. Udeležil se je vojn v le-tih:  1853., 1864. in 1866. in je   živel od 1. 1874. v pokoju.
—  Gremij trgovcev v   Ljubljani
opozarja svoje člane na §§ 4. in 5. ininistrskega ukaza z dne 17. julija 1906, drž. zak. št. 142, ki se glasita tako: § 4. Barvanje živil (živeža in použitnih reci), ki so določena za prodajo, z neškodljivimi barvami in prodajanje z neškodljivimi barvami barvanih živil je dovoljeno, ako se nišo barvala z namenom, da bi se zakrila slabejša kakovost živiia (13. zakona z dne 16. januarja 1896. 1. drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) in ako ne veljajo določila naslednjih odstav-kov. Barvanje živil, ki so določena za prodajo in prodajanje barvanih živil je prepovedano, ako je barva v stanu zakriti, da je živilo pokvarjeno ali da je zdraviu škodljivo. Barvanje mesa in mesenin, ki so določene za prodajo, prodajanje barvanega mesa in barvanih mesenin ter obrr-niško porabljanje barvanih naravnih ovojev klobas (želodcev, čreves) je brezpogojno prepovedano. Porabljanje umetnih, z neškodljivimi barvami barvanih evojev klobas za tr-pežne klobase ne spada pod to pre-poved. § 5. Obrtniško prodajanje barvane kave brez izrečnega ozna-menila  »barvano«  je  prepovedano.
—    Novo    podjetje.     Ravnatelj spedicijske    družbeb    »Balkan«     v Ljubljani g. Fran Uher se je svoji službi odpovedal in bo pričel samo-stojno podjetje.
Lovci. Letošnje gnezdenje jere-bic in fazanov se je tako zakasnilo vsled slabega vremena, da je ža-lostno. Košnja se je pričela skoro 14 dni preje kot po navadi, tako, da bode vsa perotnina, kakor fazani, jere-bice in druge ptice uničena. Dobro bi bilo, ko bi se lovsko društvo za to stvar zanimalo. — Govore, da je dobil neki lovec v ljubljanski okolici v 3 dneh 31 fazanovih in 29 jerebič-nih jajec. To je žalostno za naše lovske razmere in temu se mora od-pomoči!
Gospod župnik že lepo prosijo. Poroča se nam: O topliškem župniku Erzarju je znano, da ima trdo kožo, kar se tiče »napadov« v »brezver-skih« listih. Ni zastonj služil tri leta pri Janezih v Celovcu (ne v Ljubljani, to je sam povedal) in ni zastonj avanziral do četovodje. Kar smo že o njem pisali, ga ni ugnalo v kozji rog. K večjemu. da se je v svojih ^slovečih« pridigah primerno »za-hvalil« na ta način, da je namesto da bi bil svoje vernike pozdravil s »Hvaljen bodi Jezus...« kar zavpil: Ste me spet mečkali po »Narodu« (ali, kakor je že bilo, po »Sloven-skem Domu«). Potem je v svoji tako začeti »pridigi« ozmerjal vse farane, bodisi s pijanci, opravljivci itd. in gotove osebe tako obdolžil kot dopisnike, da je vsakdo vedel, koga župnik pravzaprav misli. Na koncu svoje »pridige« pa je namesto apostolske besede »Amen«, zopet zakri-čal: »Kaj ne, zdaj bom pa spet v »Narodu« (ali pa v »Slov. Domu«).« 2e smo začeli obupavati, da bi se župnik na Toplicah vendarle vsaj malo spreobrnil, a glejte, kaj se je zgodilo! Zadnjič smo v »Slov. Narodu« v članku »Lepe reci iz zgodo-vine propalega konsumnega društva na Dol. Topiicah« nekoliko globlje posegli v skrivnosti tega konsuma. Povedali smo, kako je župnik zlora-bil tedanjega župana Janeza Sitarja
pri konsumnem društvu, kako je po-biral denar iz prodajalne, katerega niti Zadružni revizor ni mogel nikjer zaslediti, kako je pošteno prodajalko pregnal iz konsumnega društva, namesto nje pa nastavil neko svojo znanko iz Košane, ki je to društvo kmalo pognala v smrt in kako jo je še pred polomom sredi tihe noči prc-peljal v Novo mesto, da je odšla s prvim vlakom, ker se je župnik bal, da sicer njega in njo ponizni Topli-čani kamnajo. To je bila na kratko ponovljena, vsebina dotičnega poro-čila o »Lepih rečen« ... 2e smo mislili, da nas bo g. župnik zaradi teh »Lepih reci« poklical na odgovor, pa se je stvar vse drugače zasukala. Kakor že njegova navada, je tuđi ta »napad« prinesel na prižnico. Ali zgodilo se je prvikrat, da svojih fara-nov ni zmerjat, da so pijanci, da vsi skupaj nišo nič vredni, ampak na-stopil je kakor krotka ovčica in med drugim tuđi milo zaprosil: Lepo vas prosim, dajte mi mir, tuđi jaz vam ga dam. Vsaj vem, da ste vsi dobri ljud-je in da me vi ne opravljate po brez-verskih listih, ampak da to delajo le taki, ki so za to plaćani. Vaša edina krivda pri tem je le-ta, da vi takim liudem zaupate in jim dajete podatke zoper mene. V bodoče ne bodite tako neprevidni in ne zaupajte nikomur o stvareh iz naše fare ... Amen, g. župnik Erzar. — Lepa beseda dobi povsod lep odgovor. Dajte nam mir, pustite stvari, ki vas nič ne brigajo, pustite politiko in volitve in gospodarske naprave in druge stvari, ki nišo v nobeni zvezi z vašim pokličem, pa vas borno tuđi mi v miru pustili. In če bi se vam primerila ka-ka nerodnost, kakor se pač vsakemu lahko primeri, borno lepo znamižali in nič vam ne borno očitali. Poglejte — vaš poklič je vendar lep, držite se ga, in vsi vas bodo radi imeli, bodite prijazni z Ijudmi, pa bodo ljudje z vami prijazni. Kdor pa seje veter, žanje povsod vihar, tuđi v poniznih Dol. Toplicah. Bližajo se nam obč. volitve. Vi dobro veste, da se ne gre prav nič ne za vero, ne za cerkev. Pustite nas torej lepo pri miru, da uredimo te stvari med sabo, ostanite nad strankami. pa vam borno verje-li, da hoćete biti dober in vesten župnik nam vsem. To je najlepša prilika, da poravnamo nasprotja.
Novi Lurd v Bršljinu. Iz Novega mesta se nam poroča: Novi Lurd na Rakovniku pri Št. Jerneju je res za-čel čudeže delati. Ko so se Dolenjci prepričali, da gleda zdaj tuđi deželna viada sama s prijaznimi ocrni slepa-rijo, ki se godi pri »Novem Lurdu« in ko vidijo,    da se vsako nedeljo vozi nebroj voz romarjev ćelo z Gorenj-skega tja doli v »Novi Lurd«, so postali  Šentjernejčanom  nevoščljivi  in si omišljajo    »nove Lurde«    tuđi po drugih krajih.    Naši    frančiškani   že nekaj let delajo dobre kupčije s svojo lurško kapelico, kjer se je zgodiio že  veliko   »čudežev«,  izmed  katerih je pa največji vsekako ta,    da so se maše, brane v tej lurški kapelici, po-dražile kar za 1 K.    Dočim    stane v cerkvi masa 2 K, zahtevajo za maso v lurški   kapelici kar po 3 K.   To je pozitiven čudež, ki ga nihče ne more utajiti. Drugi čudež iz »Novega Lur-da« pri patrih frančiškanih je pa ta, da Novomeščani še danes ne vedo, kam je šel ves tišti denar,   ki so ga pobožni patri    naberačili po hišah v mestu in okolici.    Ali vse te čudeže prekosi najnovejši čudež;    Zivelo je nainreč več bratov, doma tam nekje v Škocjanu   na Dolenjskem.    Ražen enega so bili vsi na  »katoliški    pod-lagi«.    Ta edini.    dasi ga je podpiral njegov  brat-župnik,  je   vendar   ostal strasten liberalec,    naročen    na naj-hujše »brezverske« liste.    Toda proglašenje »Novega Lurda« pri Št. Jerneju je nanj    vplivalo čudodelno:  iz Savla je postal Pavel. Toda mi smo prepričani,    da je upravitelj državne trtnice postal iz prepričanja klerika-lec.    To sklepamo     iz   najnovejšega njegovega dejanja, da se mu je v sanjah pokazala neznansko lepa nebeska podoba ter mu    velela na mestu sedanje neznatne kapelice v Bršljinu zgraditi veliko lurško kapelo s tremi oltarji in zvonovi. Lurška voda, ki bo delala čudeže, že teče mimo sedanje kapelice. Prihaja iz Čefidlovega dvo-rišča in dela ravno pod kapelico na javni poti ob Globevnikovi hiši vča-si pravo jezero. Bršljinski policaj, Ki tuđi po mestu in v Kandiji   teka   za vozniki, ki vozijo po dnevi brez luči, je menda dal dovoljenje,   da je GIo-bevnik začel s polo nabirati prispev-ke   za   zgradbo   »Novega Lurda« v Bršljinu.    Nič manj kot 50 K    mora vsakdo podpisati.    S pobiranjem za »Novi Lurd« se je pričelo v dneh, ko so pokojnemu oskrbniku sedanje kapele,    kamnoseku   Kokalju,    prodali posestvo ter ženo z otroci vred po-gnali po svetu. In to je prvi velik čudež v »Novem Lurdu« v Bršljinu.
Dom na Vršiču je   obiskak)   na otvoritveni dan 8. t. m. okoli 30 pla-
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
132. Stev.
nffik in planincev, zveČine iz Kranjske gore in Rateč. Nekaj jih je šio na vrh Mojstrovke, nekateri tuđi v Trento. Razgled od Doma je bil kra-sen, postrežba izborna.
Dunaisko slovensko dl]a&tvo brez razlike strank in struj priredi v soboto, dne 14. junija ob 8. uri zve-čer v prostorih restavracije »Schwarspanierhof«, IX. Schuarz-spanierstrasse javen shod, na kate-rem se hoće pogovoriti o možnostih izboljšanja slovcnskega dijaškega podporništva. Dnevni red shoda bo sledeči: 1. Referat a) o nameravani akciji za izboljšanje naših gmotnih razmer na Dunaju (referira tovariš med. Ambrožič), b) o nameravani skupni dijaški počitniiki akciji v prid naših podpornih društev (referira tovariš iur. Lemež). 2. Predla-ganje tega se tičočih resolucij. 3. Razgovor. 4. Volitev izvršilnega odbora s funkcijsko dobo do jeseni. 5. Slučajnosti. Dolžnost vsakega du-najskega slovenskega dijaka, ki se zanima za dijaško gmotno vpraša-nje, je, da se shoda udeleži. Vabljeni so pa na shod tuđi vsi drugi, na Dunaju se nahajajoči Slovenci, ki jim je kaj do ublažitve revščine slovenskega dijaštva.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda z učinkovito dramo »Zakrinkana ljube* zen«. — Jutri velikanski film »Dan-tejev pekel«. Ta film bo eden največ-iih in najlepših. kar se jih je đosedaj videlo v Ljubljani, in vlada med ob-činstvom veliko zanimanje zanj.
»Dantejev pekel« v kinematografu »Ideal«. »Iliustriertes \Viener-Extra-Blatt«. 23. marca t. 1. piše: Kaj je največji italijanski pesniški genij podani človeštvu s svojo »Nebesko komedijo«, vidimo prav sele v Rady-Maller-Monopolfilmu, ki se predvaia od velikonočne nedelje na-dalje vsak dan ob 4.. 6. in 8. uri v Sophiensalen. Kar tu oko gleda, ob-čuti duša, kajti dejanje je sedaj pre-tresujoče, sedaj učinkovito, žalostno, a skoz in skoz velezanimivo. Ze ćele mesece predvaja se ta film po večjih mestih Evrope in Amerike z najvec-jim uspehom in vlada tuđi na Dunaju velikansko zanimanje zanj. — Od jutri, retka 13. do 16. t. m. videti bo ta fiim v Ljubljani v kinematografu »Ideal« pri vseh predstavah in vlada že sedaj veliko zanimanje za to nat-večje kinematograisko umetniško delo. Ker si ga je ravnateljstvo nabavilo z ogromnimi stroški, so cene malenkostno zvišane. Predstave ob 3., pol 5, 6. pol S. in 9.
Semenj. Na včerajšnji semenj so pripeljali 35 volov, 5 krav, 2 teleti in 77 prašieev za reio.
Umetao razpthavanje in predenje stekla se bode videlo bodoče dni v Lattermannovem drevoredu. Več inserat.
Odletela je siva papiga iz vile hiš. št- 21 Nunska ulica. Prosi se, da se papiga odda istotam proti primer-ni nagradi.
Narodna obramba.
Podružnica Clrll - Metodove družbe v Kranjski gori priredi v ne-delio. dne 15. junija ob 4. popoldne v hotelu »Razor* burko »Nebesa na zemlji«. Po predstavi bo petje in sre-čolov ter prosta zabava. Prijatelji družbe in prijetne zabave dobrodošli.
Društvena naznanila.
Društvo »MJadika« ima v soboto dne 5. julija 1913 ob 6. popoldne v društenem internatu v Šubičevi ulici št. 9 svoj redni (VIII.) občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Nago-vcr predsednice. 2. Poročilo tajniko-vo. 3. Računski zaključek za leto 1912/13. 4. Poročilo računskih pre-glednic. 5. Proračučn za leto 1913/14. 6. Poročilo šolskega vodstva. 7. Volitev računskih preglednic. 8. Samostalni predlogi (§ 10. odst. 6. dr. pra-vil). 9. Slučajnosti. — K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.
Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani priredi v nedeljD, dne 15. junija popoldanski izlet v Škofjo Lo-ko. Večina udeležencev se odpelje z izletnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 1. uri 20 minut popoldne. — Priporočajo se pa tuđi iutranje partije. Glavni sestanek ob pol 3. popoldne v Vincarjih gostilna Kalan. Clani pevskega zbora, ki nišo bili na sc-stanku dne 11. junija, se tem potoni obveščajo o zborovi prireditvi. Prijatelji zbora dobrodošli.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponede-ljek, dne 30. junija t. 1. ob 9. dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o zveznem delo van ju v 1. 1912. 3. Čitanje zapisnika. 4. Blagajniško poroćilo. 5. Poročik) računskih pre-
gtednikov. 6. Pređtog o ustanovitvi podružnice zavarovalnice proti ne-rgodam v Ljubljani. 7. Predlog o ustanovitvi meščanskih iol na Krani-skem. 8. Imenovanje častnih Članov. 9 Raznoterosti. O pr«dlogih, ki nišo na dnevnem redu, se razpravlja le tedaj, če tretjina navzočih zastopni-kov prizna nujnost (§ 11 c zveznih pravil). — Ce sklicani občni zbor ob 9. dopoldne ne bo sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Po občnem zboru ob 11. dopoldne se v isti dvorani vrši povodom lOletnice obstan-ka zveze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1. popoldne banket na vrtu hotela »Tratnik«. Za udeležbo k banketu se je zglasiti do dne 26. junija in stane kuvert brez pijace 3 K, katero vsoto &e naj isto-časno posije po poštni nakaznici ali oebno izroči načelniku zveze g. Eng. Franchettiju, Ljubljana, Sodna ulica 2. K slavnostnemu zborovanju in k banketu bodo vabljeni tuđi zastopni-ki obrtnih zadrug s Spod. Stajerske-ga, Primorskega, Ooriškega in obrtne organizacije iz Mrvaskega Vabila se prično te dni razpošiljati. Če bi se komu prezrlo, dostaviti vabila in da bi se te prireditve rad udeležil, naj se blagovoli zglasiti pri načelniku zveze.
Slovenske žetezničarje opozarja-mo na shod. ki se vrši v nedeljo, dne 15. junija ob 10. dopoldne pri »Levu Na shodu poroča predsednik Z. J. 2. g. Skerjanc iz Trsta.
Na shodu v Litiji, ki se vrši v nedeljo, dne 15. junija ob 4. popoldne, govorita predsednik Z. J. 2. gosp. ?kerjanc iz Trsta in predsednik N. S. Z. g. J u v a n. Dnevni red je sledeči: 1. Položaj slovenskih želez-ničarjev. 2. Pelavstvo in strokovne organizacije. 3. Pomen narodnih or-ganizacij. Shod se vrši v gostilni na pošti. — Vabimo narodne Litijčane hi sosednje §marčane, da se shoda polnoStevilno udeleže. Do sedaj ima-jo v Litiji svoje organizacije klerikal-ci in socijalni demokratje. zato je nujno potrebno, da tuđi narodniaki stopimo na plan. Pristop ima vsakdo.
Proslava 25!etnice obstola no-vomeškega »Sokola«. Dne 10. avgu-sta t. 1. proslavi novomeški »Sokol« svojo četrtstoletnico, združeno z zveznira Izletom in župnim zletom v Novem mestu. Ker naj bi bilo to slav-ie najlepši narodni praznik in manifestacija sokolske misli, se bratska društva vljudno prosijo. da se ozirajo na to prireditev, ter se je v čim ča-stnejem številu udeleže. Na zdar! — Odbor.
Književnost.
—  Skladatelj   g. Vekoslav Vau-potič na Dunaju    je    ugiasbil    že   2b
pesmi, ki so po slovenskih krajih že precej znane. Za skladbo, ki jo je po-svetil nadvojvodinji Mariji Valeriji, je bil od cesarja odlikovan z brilant-nim prstanom. Zdaj je uglasbil gosp. Vaupotič iz Horaca poslovenjeno presrčno pesem »Plavolaski«. Ta skladba se ni natisnjena, pač pa se dobiva v rokopisu pri skladatelja. Naslov: Vekoslav Vaupotič, c. kr. poštni nadkontrolor, Dunaj, XVI./1. Friedmanngasse 8, II.
—  Konzerviranje sadia in vsako-jake    povrtnine za domajo vporabo. Spisal in založil S. Zupa^c,   dež. vi-narski instruktor v Ptuju. Cena 1 IC. Te zelo znane in čislane knjige je iz-šla    zdaj   že tretja povezana izdaja. To je pri nas nekaj posebno redke-ga in pač najboljši dokaz, kako zelo ustreza to delo občutni    potrebi slovenskih     gospođini.      Priporočamo knjigo prav toplo.
Razne stvari.
• Afera Redlova je silno obsež-na in še ni končana. Bilo je to vo-hunstvo. kakršnih se malo pozna. Ni čudno torej, če je domobranski mini-ster Oeorgi v parlamentu s tužnim brezupnim glasom označil Redla kot največjega vohuna, kot največjega zločinca. Koliko in kako vsestransko je delal Redi in kako nesramno je znal goljufati avstrijske vojaške oblasti, pojasnjujejo sele preiskave. ki so v teku, in nenadni dogodki, ki so se pripetili po Redlovi katastrofi in ki so v zvezi z njegovo afero. Domobranski minister je svo-Ječasno trdil v svojem žalostnem govoru v parlamentu, da Redi ni rnogel izdati bog zna kako važnih državnih tajnosti, posebno ne. kar se tiče mo-bilizacijskih odredb. Nemški listi pa so dobili poročila iz Petrograda, da se v tamošnjih visokih političnih in vojaških krogih prav niČ ne skriva, da ima Rusija od Redlovega vohun-stva velikanske koristi. Avstrijski mobilizacijski naCrt ima ruska vojna uprava tako natančno proučen, da vse še tako obsežne premembe mo-biliaacijskih načrtov ne morejo veliko pomagati, ker je ruska vojna uprava v pošasti celega tajnega ma-
terijala avstrijskega gencralnega štaba. Po teh poročilih bi bi! Redi še dolgo tahko ostal na svojem mestu, napredoval v svoji službi in seveda vedno izdatneje lahko vohunil, da nišo ruski agenti vsled svoje neskrb-nosti sami opozorili avstrijsko vlado, da se igra v krogu maloštevilnih najvišjih njenih zaupnikov nesram-na, toda uspešna in izdatna vohunska komedija. Glede Redlove afere se je izrazil v nemškem drž. zboru nekdo sledeče: Pri obravnavi zakona glede vohunstva moramo biti silno previdni, da ne ubijemo še ti-st*> mrvico vojaške kritike, katero smemo sedaj izvrševati. Pri ti prili-ki prosim obenem vojnega ministra, da jasno in odkrito pove, če ni največji zločinec vseh časov, za kakorš-ncga predstavljajo avstrijskega pol-kovnika Redla, izdal tuđi kaj nem-ških vojaških tajnosti. Želim, da bi nemška armada nikdar ne doživela tako vznemirjajoče in usodne skuŠ-nje, prosim pa vojaško upravo, da si vzame ta žalosten slučaj za vzgled, in v svarilo, da se ne ugnezdijo v nemški vojni upravi, tišti usodni gre-hi, katere je razkrinkala Redlova afera pri avstrijski vojaški upravi. Treba je, da napnemo vse sile in po-rabimo vso pozornost, da ne stopimo lepega dne pred tako za državo katastrofalno afero.
*   Pobegli   častnik.   Garnizijsko sodišče v Linču išče poročnika Oto-karja S p a 1 e n y j a lovskega  polka št. 4, ki je pobegnil iz do   sedaj   še neznanega vzroka iz Linča.
*  Trčenje dveh parnikov. Iz Ko-danja poročajo, da je trčil   angleški painik  »Adudale- na    poti iz   Hamburga v neki ribiški parnik, ki 5.e je kmalo po trčenju potopil.    Resili   so štiri osebe, 6 oseb pa pogrešajo.
*   Verska   blaznost   papeževega spovednika kardinala   Vives-y-Tuto. Spovednik  rimskega  papeža    kardinal Veves-y-Tuto je nenadoma zbo-lel. () bolezni tega vplivnega kardinala, inspiratorja in glavnega zastop-nika protimodcrne    smeri    katoliske cerkve pod pontifikatom Pija X. po-ručajo iz Rima sledeče zanimive podrobnosti:   Kardinal  je  že  delj  časa popoinoma drugačen kot je bil in se veće včasih strašno čudno,    narav-nost smešno. V zadnjem času kardinala nišo upali pustiti več prostega, kei so se bali škandalov in so ga v španskem kolegu internirali.   Javnosti so se vatikanski krogi lagali, da je obolel kardinal za influenco.    Zapor je kardinalu malo pomagal in čez nekaj časa so mu dali zonet    prostost. Toda sedaj je kardinal nenadoma zo-\)tt obolel. Pravijo, da so mu opešaii živci vsled prenapornega dela. Kardinal je nenadoma začel trditi. da je obsojen v prekletstvo. Vpričo vseh, se je vrgel kardinal po tleh, pulil si je lase, tolkel se je po obrazu in bil   z giavo ob tla kot    najhujši    blaznež. Pomirljivi     opomini     navzočil    nišo ostali !e brezuspešni, marveč je neki kapucinec    ob     pogledu     kardinala zblaznel.    Tuđi on je pokazal znake blaznosti.  posebno  je    kazal    strah pred  peklom.  Vatikanskih  krogv  se je polotil strašen strah in    blaznega kardinala so morali    zopet    zapreti, posebno še ker so se zbali, da bi kardinal, ki je v vseh cerkvenih in cer-kveno političnih  skrivnosti  iako  dobro informiran ne izdal v svoji blaz-nosti kake cerkvene tajnosti. Zdrav-niki so izjavili, da kardinal    ne    bo prej okreval kot v 4 ali 5 letih, kaj je vzrok njegove blaznosti pa ne vedo. Bržkotne bo vzrok kardinalove bolezni njegovo prenaporno in    preži-vahno predživljenje.   Za namestnika obolelega kardinala je imenovan kardinal    Agliardi.    Bolezen,     odnosgo blaznost,   kardinala    silno    razburja vatikanske in druge cerkvene kroge, posebno še ker se boje odkritij raznih vatikanskih tajnosti, kar bi bilo za nje silno neljubo in mučno   in    bi veliko škodovali cerkveni stvari. — Novejša  poročila  vedo,  da  kardinal in papežev spovednik Vivcs-y-Tuto, zastopnik   in    vodja    nazadnjaškega stremljenja  katoliske   cerkve,  vedno bolj blazni.  Kardinal  vidi hudiče, ki ga čakajo in  hočejo odpeljati  v pe-klenski ogenj in se strašno kesa vseh pregreh in raznih zločinov, ki jih je dovršil. Kardinala so hoteli odpeljati v neki samostan v Švici, da   bi   ga tam  prikrili.  Peljali  so ga na  kolodvor, toda pred posebnim vozom, v katerega so hoteli spraviti blaznega kardinala, je mož začel  strašno no-reti.    Branil se je vstopiti v voz    in prišlo bi bilo kmalo do boja. Nato so kardinala spravili v avtomobil in ga odpeljali     v     kapucinski     samostan, kjer ga obdrže, dokler ne najdejo za njega  drugega primernega    skritega zavetišča. Kardinalu je    Vatikan    in vse početje v njem popoinoma znan, on ve vse skrivnosti  cerkvene politike in je sploh eden prvih med zaup-niki in    voditelji    katoliske    cerkve. Zato se vatikanski  krogi silno boje, da bi ne izdal kake   cerkvene   tajnosti.                                * *
P5»iJiistvo,wnp.ii
priredi ▼ soboto, 14. Junlfa ob 8. zvečer
v salonu pri Kankertu v Spod nj i Šiški
javei ljudi M
Na dnevnem redu so važne obč. zadeve.
Na shodu govori ljubljanski župan gosp.
dr. Ivan Tavčar.
Šljkarji! Udeležite se shoda poiosšteviloo!
Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Izpred upravnega sodišča.
Dunaj, 12. junija. Upravno sodi-ščc je danes razpravljalo o treh pri-tožbah mestne občine ljubljanske proti cieželnemu odboru. — Prva pritožba se tiče prepovedi, da pre-vzaine mestna občina vadnico dru-šiva »Mladike« v svojo upravo. Druga se tiče draginjske doklade v zuesku 6000 Kt ki jo je občinski svet ljubljanski sklenil v podporo revnim ljubljanskim učiteljem, tretja pritožba pa se tiče podpore treni vseučiliškim docentom iz mestnega vseučiliškega fonda. V prvem in drugem slučaju je upravno sodišče pritožbo zavrnilo, češ, da je deželni odbor v zadevi, v kateri funkcijonira kot druga avto-nomna instanca, upravičen na pritožbo razsoditi po svojem prostem preudarku, in se ta razsodba odtegu-ie presoji upravnega sodišča.
V  tretjein slučaju je upravno sodišče pritožbi ugodilo ter izreklo, da je smatrati vseućiliški fond kot   posebno ustanovo, nad katero ima nad-zorstvo država, ne pa deželni odbor. — Pritožbe mestne občine  ljubljanske je zastopal drž. poslanec dr. Vladimir R a v n i h a r.
Dunaj, 12. junija. Danes se Je vršila pred upravnim sodiščern tuđi razprava o pritožbi mesta Idrija proti odloku deželneza odbora zaradi Siiše št. 509. Alestno občino Idrijo je pri razpravi zastopa! dr. Fran Novak. Upravno sodišče je odlok dežel-nega odbora kot nezakonit razvelja-viio.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 12. junija. Poslanska zbornica je danes zaključila generalno debato o finančni reformi. Skuša-la bo še danes koncati vso debato, kar je pa skorej nemogoče, ker se opozicijonalni poslanci pripravljalo na dolge govore. Zlasti dolgo bosta govorila maloruska manjšinska govornika.
Grof Tisza pred parlamentom.
Budimpešta, 12. junija. Danes je Rrof Tisza predstavil parlamentu svoj kabinet. Opozicija se seje ni udeiežila. Opozicijonalni poslanci so sklenili bojkotirati parlament, češ, da je poslanska zbornica kasarna, kamor ljudski zastopniki ne spadajo. Vlada je dala danes zapleniti vse opozicijonalne liste.
Ministrska kriza na Španskem.
Madrid, 12. junija. Ministrski predsednik Romanones je demisio-Jiiral.
Revolucija v gledališču. Pariz, 12. junija. Iz Lizabone po-ročajo: V gledališču je prišlo do ki-vavega    boja.      Revolucijonarji    so streljali z revolverji. Kaj je bil vzrok dogodkov v gledališču ni znano. Vo-iaštvo je    obkolilo    gledališče.    Po-diobnosti še nišo znane. •             *
Dogodki na Balkanu.
Besedilo carjevega   lastnoročnega
pisma.
Petrograd, 12. junija (Uradno.) Vest o setanku ministrskih predsed-nikov zavezniških držav, kl se ga je nameravalo sklicati v Solunu in ki bi se najkasneje premestil v Petrograd. me je moćno razveselila, ker se mi je zdelo, da ta namen pomenja željo balkanskih držav, da hi se med sabo sporazumele in ojačile zvezo. Z mučnim čustvom sem izvedel, da se ta sklep še ni izvršit in da se balkanske države pripravljajo na brato-moren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile združene v zvezi, zatemniti.
V  tem, tako   resnem   trenutku apeliram, kakor mi zapovedu.ie moja pravica In dolžnost,   neposredno na Vaše veličanstvo, da oba naroda, bol-garskl in srbski, predložita na temelju zavezn&ke pogodbe Rusiji odloči-tev vsakega spora, ki bi se nanašal na tolmačenfe    besedila pogodbe in na obveze, Izvirajoče iz te pogodbe. Zato prosim Vaše veličanstvo, da bi ostali zvestl obveznostim, kl ste lita prtvMlI In zaupall Rusiji glede re-
šitve med Đolgarsko in Srbijo sedaj vladajočega spora.
Smatrajoč funkcije razsodnika, ne kot prerogativo (predpravico), marveč kot mučno obveznost, kl sem jo prevzel naše, usojam si Vaše veličanstvo obvestiti, da ne morem biti ravnodušen nasproti vojni med za-vezniki, in smatram za potrebno, konstatirati, da bo morala tista država, ki bo vojno pričela, za to od* govarjati pred celokupnim Slovan-stvom in da si jaz pridržujem popol-no svobodo postopanja nasprot! eventualnim rezultatom takega, tako zločtnskega boja. — To brzojavko je car Nikolai istočasno odposlal bol-garskemu carju Ferdinandu in srb-skemu kralju Petru.
Belgrad, 12. junija. Brzojavka ruskega carja Nikolala je napravila v vsi srbski javnosti nalugodnejši vtisk. Splošno se sodi, da je car pripravljen prevzeti razsodišče v vseh med Bolgarsko in Srbijo vladajočih spornih vprašanjih. Včeraj je imel ministrski svet sejo, na kateri je sklenil, zadržati že pripravljeno noto na bolgarsko vlado. Poslanik dr. S p a 1 a j k o v i č, ki bi imel to noto odnesti v Sofijo, je tuđi ostal v Bel-gradu.
Belgrad. 12. junija. Ruski poslanik Nikolai Hartvig se je o situaciji izrazil tako - le: Sedaj se je upanje utrdilo, da bo rnogoče mirno izravnati bratski konflikt.
Sofija, 12. junija. V bolgarskih političnih krogih se brzojavka ruskega carja različno komentira. Na kompetentnem mestu izjavljajo, da bo bolgarska vlada odgovorila, da se podvrže carjevemu razsodišču le glede takozvanega spornega ozeniJ.ia, da pa se mora Srbija brezpogojno umakniti iz nespornega teritorija, to se pravi, da mora Srbija izročiti Bol-garski Veles, Bitolj in  Ohrido.
Belgrad. 12. juniia. Srbski poslanik v Sofiji dr. Mir. S p a 1 a j-k o v i ć je danes ponoći odpotoval v Sofijo. Domnev? se, da bo po njego-vem prihodu v Sofijo padla odločitev v bolgarsko - srbskem konfliktu. Ponesrečena misija dr. Daneva.
Sofija, 12. junija. Misija dr. Daneva glede sestave koalicijskega mi-nistrstva, se je ponesrečila in verjet-no je, da ostane na krmilu dosedanii abkinet, ojačen z zastopniki demokratske stranke. Da se je misija dr. Daneva ponesrečila, je pripisovati v prvi vrsti Radoslavovu, ki ni pod no-benim pogojem hotel vstopiti v koalicijsko ministrstvo.
Umor velikega vezirja. — Položaj v Carigradu.
Carigrad, 12. junija. Umorjeni veliki vezir Mahmud Šefket paša je bil rodom Arabec in star 52 let. Ob-iskoval je vojno akademijo Idadiie in dovršil svojo vojaško izobrazbo v Nemčiji. Govoril Je arabsko, turska franeosko in nemško. L. 1908. je bil guverner na Kosovem, kjer je z že-lezno pestjo udušil albansko vstajo. Leta 1909. je stal na čelu mladotur-ške revolucije. Za njegovega nasled-nika je sultan s posebnim iradejem imenoval princa Said Halima pašo, ki pa bo opravljal posle velikega vezirja samo provizorično.
Carigrad, 12. junija. Položai je še vedno nejasen. Nad Carigradom je proglašeno obsedno stanje. Zatr-inje se, da je z atentatom v zvezi liberalna ententa, kateri načeluje princ Sabah Edin. Policija je aretirala dve sumljivi osebi, ki sta v zvezi z atentatom. V mestu vlada velika panika in splošno se pričakuje, da se bliža-jo novi. usodepolni dogodki. Na drugi strani se govori, da je atentat na Mahmud Šefket pašo izvršil komite narodne obrambe in narodnih re-form. Na čelu tega komiteja je Sadik bej. Policija je tekom včerajšnje noči izvršila več hišnih preiskav in aretirala mnogo častnikov. Govori se. da se nahaia med morilci tuđi tajnik princa Sabah Edina Bosanec Lutfi bej. Z atentatorji v zvezi je baje tuđi Abuk paša, poveljnik čataldske ar-made.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. junija: Ivan Rak, c. kr. poštni oficijal in hišni posestnik, 45 let, Večna pot 1. — Alfonz grof Auer-sperg, c. in kr. linijski poročnik v p. in hišni posestnik, 71 let. Barvarska steza 6. — Anton Jerančič, trgovec in posestnik, 38 let, Karlovška cesta 8.
Dne 12. junija: Ivan Janežič, na-takar, 26 let, Komenskega ulica 36. V deželni  bolnici:
Dne 9. junija: Ivana Surk, tovar* niska delavka, 27 let. — Franc Ku< šar, južne železnice premikač, 42 iet
Dne 10. junija: Anton ArmiČ, kajžarjev sin, 1 dan.
Današnii~list ~obsgp~6~Ttrann
Izda ja te I.i   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lattnina in tisk »Narodne tifikarne«,
132. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Sloreid ii Me! Bg zfflte dražte n. Orila in Metoda.
Zitn* oene w Budimpeiti.
Dne 12. junija 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11 3?
Rt za oktober 1913       .   •    za 50 kg   <M4
Oves za oktober 1913    .   .   za 50 kg    854
Koruza za julij 1013 .    .   .   za 60 kg    782
Koruza za avgust 1913 .    -    za 50 ker   7 97
Koniza za oktober 1913         za 50 kx   TAA
tišina  voda
Zob na krema
^p                i_.   ii_   >_-**r~**s^^^                -*r~^r~*r                ^^-^^^ir-         -----^vvv,*              ^^-^
„Nuisoi" i
od                        I
Bergmanna & Co. Dečin o L    ;,
697    i
I
je in ostane  prej  ko slej nedo-    i
\    segljivo   v   svojem    popolnoma     1
'     naravnem barvanju las in brade.     „
i           V zalogi   v   plavi,  rjavi   in     >
J    čmi  barvL —  Cena  steklenici    j i    K 250.   Dobiva se pri drog. A. I    Kane,   drog.   B.   Čvančara,  O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Mnenle gosp. dr. O. Nebeskyia, pri-
vatnega docenta, ostetrije in gineco-
logije na vseučilišču
v Inomostu. Gosp. J. Serravaiio
Trst
Sem rabil večkrat Vaše želez-nato kina - vino Serravallo in bil sem vedno zadovoljen. Po mojem mnenju je njega glavna zasluga ta, da železo v tej obliki se prav rado vzame in prebavlja od bolnikov.
Inomost, 5. junija 1911. _______________Dr. O. Nebesky.
Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn las
drluje najboljše prlBnaaa
Tajuio-chiruD Mtura
sa. la.@o
kat era    okrepCuJe    laslftče,    odstranjuje luaka in prepre6uje   Izpadanj« laa.
1 •trklenleii z navodom t krene.
Razpošilja se z  obratno pošto  ne  manj kot đve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenlh zdravil, medio, mit, medicina!, vin, specijalitet, najftne]&ih partumov, kirurgi&klh obvaz, svežih mineralnih vod itd.
Đež. lekarna Milana Uusteka
v Liubljan! Risljeva cesta il L
poleg novetgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu                    17
V  tei  lekarni  ittirafo   idravlla  tuđi
ćlani bolniškili Maffajn jntne železnice,
c kr. tobaćne iovarne in okr. bolničke
blaoaine v Linblianl.
Potrti globoke žalosti, naznaajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat. svak, stric in nećak, gospod
Anton Jeraričič
danes v sredo, ob \z9. uri zvečer v 39. letu po kratki bolezni blago v Gospodu  neaadoma   preminul.
Pogreb predragega rajnkega se vrši v petek, dne 13. junija ob \ 26. uri popoldne iz mrtvašcice pri Sv. KriŠtofu na pokopali šče k Sr.  Križu.
Predragega rajnkega se priporoča v blag spomin.
LJUBLJANA, dne 11. junija  1913.
Gabrijela Jeranćič                                 Alo |iij ir. Viljem Jerančlć
sestra.                                                           brala.
Alcirlj, Stanko in Vilko
nećaki.
Franči&ka Jeranćić, roj. Tavćar,         Valentin in Frasćiška Jeraj
svakinja,                                      stric in teta.
Da, to imajo deklice tako rade
JEU" kvalitetna znamka med eiimijevimi pođpetniki!
Zahtevajte od čevljarja izrecno
„BERS0N«.
Bersonwerke, Dunaj VI/2.
Heteorotoilino poročllo.
VttUa u4 mštjtm tH-2              SreiiU trač«! tltfc 714 ■«
u%    Stoje    45, ?   •'"•-   MM     H     VeU°Vi         Neb0 S.   m* if mm   ff9 11.  2. pop.  732-6 1    25-0   sr. jzah.    oblačno „   9. 2v. 7331     202  brezvetr.    jasno 12.   l.%\.    734-9      17*0         „        ! oblačno
Srednja    včerajšnja  temperatura  203c, norm.  17 3°.  Padavina v   24   urah 00 mm.
Prv« đunajslim firma Uto
damo
četudi brez posebnega strokovnega znanja za zastopnico v Ljubljani pod jako ugodnimi pogoji. Dopisi pod „Mleder 65172" na anončno ekspedicijo Benrik Schalek, Du-Ba|, I.v WoUx«Ue 11.           2094
Marljiv pošten delavec
z dobrimi izpričevali, ki je sposoben izvrše-vati male poprave pri sodih, tuđi če je oženjen se sprejme. Plača po dogovoru. Ponu-dbe na   tvrdko
Josip. Rossi, Zagorje ob Savi.
prost vojaščine, z lepo pisavo, vešč sloven-skega,    hivaškega   in   nemškega   jezika,
I6će    prlmcrne    službe   v   pisaral.
Cenjeni dopisi naj se blagovolijo poslati
pod „I.   S.   2O84"   na   upr.  »Slov.   Naroda«. Proda rm*±         2087
lepo posestvo
z  gostilno  in trgovino.
Več se izve pri
feopolflu RobavsD,   Zagorje ob Savi.
Pekovski ili!
za skupna dela              2090
se takoj sprejme.
Delal bode  samo po   dnevu. Plača   po dogovoru. Naslov pove upr. »SI. Nar.«
Samostofen     2080
vešČ   tuđi železobetonskih   zgradb,
se sprejsne pri stavbol tvrdu Ivan Ogrin, Ljubljana.
Slavnemu    občinstvu    naznanjam,   da pričnem 1L t m.         2oss
avlomobihko vožnjo
na pokopališče, po mestu in na deželo.
Obenem naznanjam, da
aviBinobil s koncesijo vred prodaio.
Kupee   naj   se   obrne   do   podpisane.
Elizabeta Klobčaver Dunafska cesta St 6. III. n ari str.
V romaotičnem Vintgarju pri krasnem
slapu   blizo    Bleda   je    zopet    odprta
dobro   znana                2097
^unwra r esta vrattfa
katero vodi goriški rojak Dominik Marusič. Poleg izvrstne kuhinje, ki nudi gostom vedno topla in mrzla jedila, točijo se naravna vina, pivo in hladilne pijace. Na razpolago so krasni restav-racijski   prostori   in vrt.   Cene zmerne.
5tara, zmožna, dobro uvedena tuzemska vse stroke goječa xav»rovalna drutba odda na novo
glavno zastopstvo v £j ubijani.
£aupni, zmožni ponudniki, ki morejo položiti primerno kavcijo, naj se pod VfDauerndo MgtithMe L«b«nmstellwig, 2000 v. O^ F 249« obrnejo na anončno ekspedicijo Jos. Uenr#ieli v ttradea. — NB fzurjen uradnik, ki je pri kakem uglednem zavodu v sunanji službi dosegel dobre uspehe, ima prednost in se ev. stalno namesti kot uradnik.
¥ Orljann pri  Trstu v bodoči   »avstrijski   Rivieri« — v  blizini   miramarske graščine in kolodvora je pod ugodnimi plačilnimi pogoff
na prodaj posestvo
t obsegu nad 22000 kv. m.t za okr ož eno, nad 12(XX) kv. m. vinogradov z naj-^oljšimi trta mi (vina »prosekar«), s sadnimi vrtovi, vila z 8 sobami, krasen •azgled na morje. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«,         2058
^HHHHHIIHHHlHHiHHHBBHHHSHI^^IH^HHIIHHHIHHIHIHBHi^B Radioaktivno    *«^»»Mt«aaljM.«»    M*9>^x&\&či&o
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.  maja do 1.  oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straza-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak ian čez 30.C00 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, zredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim n drugim. Velika kopališča, posebne in močvirnc kopelL Elektroterapija in nasaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo >odnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-čije. Prospekte   in pojasnila daje brezplačno bopališka uprava.      1178
Proda se iz proste  roke v Planini  na  Notranjskem
r dobrem stanju, s senčnatim vrtom, s hlevom za 12 glav živine in svinjaki, , poslopjem, v katerem se nahaja mlekarna in z velikim sadnim vrtom. Kraj ma zelo lepo lego, kamor zahaja veliko letovičarjev. Pri hiši se nabaja tuđi :emljišče, katerega kupee labko poleg hiše kupi. Cena po dogovoru. — Na-ančnejša pojasnila daje Ivana Pod boj. Planina št. 115 pri Rakeku«
tiponilnica in posojilnico na Ljubnem v Savinski dolini
odda v nafem, oziroma proda
r kateri se je dosedaj nahajala DruŠkovičeva trgovina, — Najemniki, oziroma rupci naj svoje ponudbe pismeno ali ustmeno blagovolijo vposlati  do 1. julija
9i3 te™ zavodu                                    Ravnatcllstvo.

zanesliivo nčinkuie proti                           1319
izpadanju las in nrhliaiu.
pospešuje   rast las in brade in  sploh  služi za
splošno negovanje las. Oblastveno preizkušeno
in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-
dočeb od zdravnikov in laikov. Steklenica K 3
I in K 1*50. Pn'stne samo s firmo Schmidbaners
9 Nacbf.  Salzbnrg.   —   Petrol,  olje za   krhke
r lase K 1-— Dobiva se po skoro vseh lekarnah
I                     in   drogerijah vseh dežela.
P. Schmidbauerja nasl.
II                     komični laboratorij
i   Salzburg, Bahniiofstrasse 29.
Ljubljana: *b . fUn£,drafl„ EUhriel Pro!i, lakaroa So-Jnik, lekarna, 1 Cnnfara, drogeriji Post oj na : Bat-tarrih, lekarna. — Trst: Fa. Mdl, drog, Ettor Im-niti, drogerij — Gorica: A. Ma!-nig, drogerija.— Pulj: G. Tomiaz. drog. — Zagreb : S. MHftf-bach, lek., H. Bro-
g'"orin. takma.-~ elje:    Otw idman tCkitk.
Opr. št A I 283/12/6.  ^^w ^        ^g    m                                        2080
s katerim se sklicujcjo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodižče v Gorici naznanja, da je umrla dne 20. oktobra 1912 v Gorici, Via Carducci štev.  18
Antonija Mlakar pok. Ferdinanda, stara 78 let, pristojna v Kranj
ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene za-puSčine kaka dedinska pravica, se pozivljajo vsi tišti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisa* nem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediČe, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod dr« Ivan Vloci, Odvetnlk ¥ Oorid obravnavala z onim, ki se zglase za dediče in iz-kažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, ćelo za-puŠčino država kot brezdedično.
G. kr. okr. sodlšče v Gorici, odd. I-,
dne 1, junija 1913.
Prešernove
slike
prodaja io pssnja po poltoem oovzeljB lv. Bonač v Ljubljani.
Cena »Uki 5 fcrm.        372
^prejema zavarovanja Cloveškega Življenja po najraznovrstnejših kombina-| cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavaravanje na doživetje in smrt z manjSajoCimi »c 12                     vplačili.
„SLAVIJA"
-•- • •%   vzaiamno  iawipowalna  banka  v  Pragi.   .-. - .■•
■•Mi^ni fMUU K 5ft,461.4Sl*S€  —  !xpU6aa* od^kodaJne in kapitaUfe K 113,237.«ft5-77
Po velikosti draga vzijemna zavarovalnica naSe drzarc z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■^- snenin mm t W& SE£sEbv i umili uliti n». \i *«
Zavaraje poslopja in premlSnlne proti | požarnim Skodam po najnlžjih cenah. Škode cenjuje tako) in nalkulantneje. Uživa najboljSi sloves, kođer posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
132 štev.
Ttlefon *tev. 16.                                                                                     T«l«fM fttev. 1*.     982
wr    L«ta   1S7S.  ustanovljena   tf»lml*fca  iraib«    "tM
tajsto stavbinsfta dražba v LjgMji
Stavbno podjetniitvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom w Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in w Opatiji. — == Priporoča se za stavbna deSa vsake vrste. :==
Urankeoa wu
sprejme takoj trrdka 2016
Bnd. Rus ¥ Kranju.
Potrt niaUk
se pod  dobrimi pogoji sprejme
pri veliki domači, že mnogo let najbolje uvedeni   zavarovalnici   za  življenje. —
2042                Ponudbe na
po&tni   predal   št   82,  Ljubljana.
Sprejme se takoj            2091
1                   ■   Q         V
veŠč  slov. in   nernškega jezika,  v  večjo
trgovino meŠanega blaga,   pri  gospodu
Carl Hermacna nasledniku
Josip Corber v £aškem trga, Štajersko. IŠŽ6 pisaroa
(k. F. ftieija. oiteliilB v [eiovco.
Vstop takoj  ali pozeje.       2075
(3. Skrblć'
Zagreb, Ilica 40,
Tvornica žaluzij j *' rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik nazahtevobrezplačno. }
sr oVo^
modna in   Sport na  trgovina  P.  31AGD1C
JjjizbljctncL ^# ncLsproii glavne pošte <&® J^/izbl/ctna
Vozovi brez ventila:
25 30 in 30 35 HP.
Kratek   dobavni    rok.
== Takoj dobavno: ^
:: Ventilni vozovi ::
14 18,   24 28   ia   40 45   ii?.
Liberska tvornica avtoiliv
Literce, Ć^ešls:o-
u čiiii g Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9-12.
Prva   nanovo   sastavljena   ljubljanska
se priporoča gosp. gostilničarjem in društvom za obila naroČila za koncerte in ples. Od 6—15 moči.                    S spoštovanjem
Ivan Verstovšek, konces., Ulica na grad 11.
Vdova ali starejša
pestunja1
se sprefme k 3 otrokom.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
pozor vrtnarji in gostilničarji!
Na prodaj so         1S87
stavbne parcele
v blizini pokopaliSča pri Sv. Križu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Fr. Kunaver, kamsosek istotam.
Revmatizem, protin, ishias. T r ž i č    (Monf alcone).
Sezija od 15. maja do sredi oktobra. Toplice
40°, slovite lužne  kopeli z naravnim   fango
iz Tržiča, masaža, elektroterapija.   Uspešno
[  proti protinu, ishias, kroničnemu revmatizmu
| členkov   in    mišić,    posledicam    zlomljenih
kosti in luksacij, eksudatom, ženskim bolez-
nim   itd   itd.   Toplo   podnebje,   bivanje  ob
morju. V kopališkem zavodu izborno stano-
I  vanje in oskrba.   Zmerne  cene.   Interurbani
I telefon št  26.  Voz na postaji  in  pri   Iadiii.
Prospekte pcšilja ravnateljstvo I. M. firal.
§ ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo-lezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo, '-V-■     11C1II1111   UlUUuC
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13       eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Labaratoire de Produits ihimiquesa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarca Maiiaiiilf, Buća^ta, YI. Llszt Ferenc-tži 20
po povzetju ali ako se znesek posije napre.
Proda n m Posilvi i iii ielezii (Štajersko)
IJ.   d«   Oblakovo        2086
obstoječe  iz  hiše, 6 raznih  gospodarskih    poslopij,   vodnjakom   tik   hiŠe   in   nad  j 24  ha zemlje.   ZemljiŠče je ugodno za pride'ovanje   hmelia   in   racti   dobrih   ter
velikih travnikov bi bila živinoreja zelo  dobičkanosna. Tuđi za gostilno,  malo in lestio trgovino je zelo primeren prostor. — Ponudbe je poslati  na naslov:
A. SŠ. ICaraiaj čtev. 68 K.. p.
Anton  Bajec (
umetni in trgovski vrtnar
louiji si. p. i. rtiiistii U se ubiji njcfn
t cvetlični salon
Pod Trančo.     w
Velika zalosa soi m.
■ zdelovaije topKu. incei, trakif Itll
Okus no delo in zmerne  cene
Munja u nam ran i %
Odda se vožnja
3000    kubičnih    metrov    okroglega   in t tesanega   lesa   iz   £Ozda   na   kolodvor, po dobr.-h potih.            1S6/
Vprašanja na upravništvo »SI. Naroda«.
MA   IZBIRO  pošilja tuđi na   deželo: j             Krasne                                                      .
i         •% C    |V 99 M    ki*ilaf hostume,
i        U I   li   I !L   noćne halje,
Ib   I    §1   S  T*    perMo in  vsako       .
II   1    9 ■   ■    ■       modno   blago.
U LUmH   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljnbllana, Stari trg 9. Lasina biša.
■                            Neprekosljiva v              t
|   otroskih oblekcaii
'     it in krstni opravi, is
Prva Licka Stedmnica u OosDira
daje v najem svoj
hotel „lika"
i šestoječ iz 15 sob, jedilnice s 4 stran skimi prostori in kopalnicc poČenši od 1. oktobra 1913. — NatanČncjSa pojasnila daje ravnateljstvo Prv* UHm it#4lMio#  *  •••pita,   BrvaAk«. j
1                             3004                             I

v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.

Mmmm drevored

titnetno              2082
razpilniwaai8 in pieilciie slelila.
Ljubljana,
Marile Ter. cesta St. U : (KolizeJ). :

Ljubljana,
Marije Ter. cesta St. U : (fiolizej). :
Zaloga poitva i« tapetniskega blaga.
I Zaleea smliitto itiiili sol
I   :: v različnih najnovejŠih slogih. ::
HM« ingi uhiltii.
I Priznano solidno   blago I         ter najnjlje oene. Xa|aaUB0   trpttal  liteUd.
Otomane, divani in zimaice
=====   različne kakovosti.   =====
Velika izbira   34OS
otroških vozičkov,
vsakovrstBife slit. ogleda! itd.