Leto LXXm_ št. m Ljubl]ajia, petek 19. jn]qa 1*40 Izbija vsak dan popoldne vrst a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 100 vrat 4 Din 1. večji Trsta Din 4.—. Popust po dogovor«, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din MAamna GknsJsM trg *L T — JfOVO MESTO, Ljubljanska cesta, SSJpiStt uredništvo: atrossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; vL 2, telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani si. 10.361. ooseveltov državni program V svojem govoru kongresu demokratske stranke je Roosevelt orisal glavne smernice svoje državne politike: Nobenega kompromisa obramba demokracije z vsemi sredstvi CHICAGO, 19. julija, s, (Columbia B. C). O polnoči chicaškega časa (ob 7. zjutraj srednjeevropskega časa) je predsednik Roosevelt govoril po radiu iz Bele hiše v VVashingtonu kongresu demokratske stranke v Chicagu ter je sporočil, da sprejema nominacijo stranke za kandidata za predsedniške volitve v Zedinjenih državah. Roosevelt je dejal v svojem govoru med drugim, da se je odločil za sprejem tretje kandidature v nasprotju s tradicijo Zedinjenih držav z ozirom na sedanji mednarodni položaj. Sodbo o svoji odločitvi, je dejal Roosevelt, prepušča zgodovini. Nadalje je Roosevelt takole naslikal sedanji mednarodni polo/aj: Ne gre več za izbiro vlad za diktaturo ali demokratsko vladavino, ne gre več za izbiro med svobodo in suženjstvom, ne več za pokret naprej ali nazaj. Gre za mnogo več: za nadaljevanje civilizacije, kakor jo priznava Amerika ali za uničenje vsega, kar nam je drago. Nasproti si stojijo religija in brezboštvo, ideali pravičnosti in sila, morala in nemorala, svoboda govora in zatiranje. Ameriški narod, je nadaljeval Roosevelt, mora odločiti, ali so vse te stvari vredne žrtev denarja, energije in življenja. Tudi ne bodo Američani pričakovali odločitev samo z besedami in ohliubami ter tolmačenjem načrtov. Potrebno je vee. Zastopniki demokracije imaio pravico na božjo pomoč v svojem delu za bodočnost. V nadaljnjem svojem govoru ta je bila tudi resolucija, ki izrsža Ro^oveltu zahvalo za njegovo dosedanie delo v državi. Za dernekrat^kef-i kandidata za nod-pred?edm"štvo Zed'nien^h držav je no-miniral kongres na Kooseveltov predlog pr-iVr!elske ffa ministra Henrv Wal-lesa. fTValles ni identičen s porH^ini-kom za zunp*-»"~ zadeve Sumer WaHe-som. Or>. uiO D^ipi člani kongresa so popreie ©redlagali r» r»d d red sed nekega kand;d°.+ i »u^^edivka renreze^itrn-čne zb^miee Bicl-^e-^q \n upravitelia drža^:v* rlolgcv .Tnn°?a. Odmor v Azi^lIJi London, 19. jul. s. (Reuter). Vsi današnji angleški listi se bavijo s tretjo kandidaturo Roosevelta. List »Daily Sketch« piše, da dokazuje dejstvo, da je demokratska stranka prelomila tradicijo glede tretje kandidature iste osebe, da se velik del ameriškega naroda zaveda, da Zedinjene države v sedanjem položaju ne smejo ostati po strani, ločene od ostalega sveta. Sedanje izredne okoliščine so prisilile demokrat, stranko, da je prelomila s tradicijo, ki je enako stara kakor Zedinjene države in sveta Američanom prav tako, kakor njihova neodvisnost. »Timesc primerjajo izglede obeh kandidatov za predsedništvo Roosevelta in Will-List pravi, da je predsednik Roose- velt že vee let svaril na nevarnost napada, ki preti Ameriki s strani Evrope. Dogodki so dali Rooseveltu prav in to je utrdilo njegov prestiž. Dalje poudarja list. da tako Roosevelt, kakor tudi VVillkie ne prikrivata svojih simpatij za Anglijo. List izraža mnenje, da se bodo simpatije za Anglijo v Ameriki še povečale, kadar bo Anglija prešla iz defenzive v ofenzivo. Nasprotno pa liberalni »News Chronicle« piše, da javno mnenje v Zedinjenih državah še koleba glede stališča napram Angliji. List pravi, da ima Anglija k sreči zaenkrat sama dovolj orožja na razpolago, da se lahko sama brani. Vtis v Rimu Rim, 19. jul. o. Odločitev kongresa demokratske stranke, da v tretjič kandidira Roosevelta, je bila sprejeta v Rimu z izrazitim nezadovoljstvom. Ponovna kandidatura Roosevelta rimskih krogov sicer ni presenetila, dasiravno so v Rimu pričako- vali, da se demokratska stranka ne strinja docela s smernicami Rooseveltove zunanje politike. V rimskih merodajnih krogih so prepričani, da bodo Zedinjene države sedaj še bolj nadaljevale s svojo protiitali-jansko politiko. Izražajo bojazen, da utegne ponovna izvoiitev Roosevelta vplivati na zadržanje nevojskujočih se držav. V ostalem vidijo v tretji kandidaturi Roosevelta kršitev ameriške tradicije in smatrajo to za znak skorajšnje spremembe stališča Zedinjenih držav v še večji prilog Anglije. V ostalem opozarjajo v rimskih krogih na to, da pomeni ponovna kandidatura Roosevelta potrditev stališča totalitarnih držav, da mora biti šef države na svojem mestu za daljšo dobo. in Berlinu Berlin, 19. jul. p. Ponovna Kandidatura Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav v merodajnih berlinskih krogih ni iz- zvala posebnega presenečenja, ker so s tem že v naprej računali. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je to le dokaz, da se zunanja politika Zedinjenih držav ne bo iz-premenila, ker je stališče Roosevelta dovolj dobro znan> Rooseveltov pogoj Chicago, 19. jul. s. (Reuter). Preden je dal svoj definitivni pristanek na ponovno kandidaturo, je predsednik Roosevelt snoči obvestil kongres demokratske stranke, da pristane na kandidaturo samo pod pogojem, da nominira kongres za kandidata za podpredsedniško mesto poljedelskega ministra Henry VVallcsa. Kongres je to soglasno odobril. Predsednik Roosevelt je izjavil, da ga edino izredne potrebe sedanjega časa in soglasna volja ameriškega nnroda lahko pripravijo do tega, da tretjič prevzame predsedstvo Zedinjenih držav. Anglija odklonila že tretjo mirovno ponudbo Prva ponudba je bila stavljena preko Španije, druga s posredovanjem Vatikana, tretja pa preko neke ne vtralne države London, 19. julija, e. Iz običajno dobro informiranih krosov je dopisnik agencije United Pres izvedel, da je angleška vlada včeraj odklonila nemški poskus za mirno rešitev konflikta med obema vele ilama. Nekakšna mirovna ponudba s strani Nemčije je bila vezana z grožnjo nemškega in italijanskega vpada v angleško kolonijalno posest v AzUi in z grožnjo, di bosta tudi Španija in Portugalska slopiii v volno na strani Nemčije in Italije. V angleških političnih krogih trdijo, da je to bila že tretja mirovna ponudba Nemčije od zloma Francije. Prva je prišla iz Španije ii je bila takej odklonjena, druga je prišla iz Vatikana, tretja pa je prišla prek^ neke druge države in .ie bila včeraj odklonjena. London. 19. julija, e. Po zadnjem govoru predsednika vlade Churchilla angleška javnost ne verjame več v možnost mirnega oosredovania med Nemčijo in Anglijo ter pričakuje vsak trenutek velikega nemškega m italijanskega vojaškega napada na angleško otočie in na angleška oporišča v Sredozemskem mori u ter na kolonijalna posestva v Afriki. V vojaških krogih so mnenja, da bo nemška vo.iska napadla angleško otcc.ie, italijanska pa oporišča v Sredozemskem morju in v Afriki in morda tudi oporišča na bližnjem vzhodu. Predsednik vlade Winston Churchill je včerai zopet obiskal južno obalo, kier z naj već i o naglico utrjujejo strateško važna oporišča. Spremiiali so ga poročevalci listov in zaradi tega so listi lahko objavili obširna poročila o obrambnih delih Anglije. Z obrambnimi napravami hoče Anglija predvsem preprečiti izkrcanje nemških čet na angleškem otoka. London- ski tisk povdaria da ie vojaško poveljstvo pri izvajanju obrambnih ukrepov v največji meri uporabljalo izkustva iz voine v Franciji, zlasti izkustva iz protiletalskih in protitankovskih boiev. V vseh angleških pristaniščih se zbiraio mobilizirane moči. ki prihajajo iz notranjosti države. V vojaških krogih pravijo, da ie obramba vpoštevala vse možnosti napada in ie bilo vse ukrenjeno ter so sedaj kakšna posebna presenečenja nemogoča. Opozarjajo tudi na nemške priprave za napad s cele vrste oporišč od Narvika do A+lantskega oceana. Angleška vojska pričakuje tudi izredno močno akcijo nemških padalcev. Stiska sSinga Svarilo Italijanskega lista na naslov Moskve — Turčija za čim tesnejše 'jzdelovanje z Rusijo R 1 m, 19. julija, e. (United Press). Znani fašistični list »Kegina Fascista« v Cremoni je objavil članek, v katerem opominja Rusijo, naj ne tvega poizkusa kakršnekoli akcije, ki bi nasprotovala politiki osi Rim —Berlin. Članek ni podpisan, smatrajo pa, da ga je napisal bivši tajnik fašistične stranke Farinaoi. V uvodniku pisec obtožuje najprvo Anglijo in pravi, da je zadnje upanje Anglije Rusija, ki naj bi v skrajnem trenutku začela z akcijo. Anglija ima še upanje, da bo Rusija preprečila prodiranje nemških in italijanskih Čet. a Rusija ima, kakor trdi pisec, reševati druga važnejša vprašanja. Ni verjetno, da vodilni možje v Rusiji še verjamejo v končno zmago Anglije. Tudi Amerika ne bo šla po poti intervencij. Ankara, 19. julija, e. Tu je opaziti v zadnjem času izredno živahno diplomatsko delavnost. V ministrstvu za zunanje stvari teko neprestano poga;ania s tujimi diplomatskimi predstavnik'. tužbenih obvestil o teh pogajanjih ni. Tudi polslužbeni tisk o njih ne razpravlja. Včeraj se je pojavil prvikrat odkrit predlog za zavezniško pogodbo med Turčijo in Rusijo, in sieer na novi podlagi. Listi že nekaj dni piše.io o skupnih interesih med Rusiio in Turčijo, toda konkretnih vprašanj glede tega listi niso načenjali. Polslužbeni list »Yeni Sa-bah pa je včeraj popolnoma odkrito predlagal v svojem uvodniku, naj Turčija prične nova pogajanja z Rusijo, da se vzpostavijo odnošaji med obema državama na novo prisrčno in prijateljsko podlaTO. List poudarja, da je Turčija vedno vodila prijateljsko politiko do Rusije in jo bo vodila tudi v bodočnosti. List xTan« tudi zelo obširno piše o skupnih interesih med Turčijo in Rusijo. Ti interesi zahtevajo še tesnejše sodelovanje obeh držav na vseh področjih. V diplomatskih krogih pričakujejo v naikrajšem času konkretno r?kciie v tej smeri. Sovjetska mornar'ea Moskva, 19. julija. AA (Tass>. List Krasna j a flot prinaša članek o del ovan i* i in gradnji sovjetske voine mornarice. V članku se trdi. da se ritem gradnje sovjetske vojne mornarice nadaljuje brez za=?tcja. V prvi polovici letošnjega leta se ie kapaciteta v sovjetskih ladjedelnicah zvišala v primeri s kapaciteto ob isti dobi lani za 41°/o. Sovjetska gradnja ladij je v minulem letu popolnoma odgovarjal načrtu ter je bila v primeri z gradnjo leta 1938. za čez 40°/o večja. vinski politiki baltiških držav, zlasti se ne bo ničesar spremenilo v gospodarskih odnosa jih med Nemčijo in baltiškimi državami. Vatikan se pribil žuje državam? H i m, 19. jul. s. (Ass. Press). Tu je opaženo, da je vatikansko glasilo »Osser* vatore Romano« zelo spremenilo svoje stališče napram totalitarnim državam, ki jim izkazuje sedaj mnogo večjo naklonjenost. Tudi o novi francoski vladi piše »Osserva-tore Romano« zelo ugodno ter Imenu n. pr. včeraj maršala Petaina »dobre «ra m a rš^ !:»'<. V diplomaftskih krogih oso!h velesil so sedaj s pisanjem vatikanskega r-ifd'a z"lo zadovoljni ter ugotavljajo ugodno spremembo vatikanske politike. Anglija zaplenila francoske London, 1°. julija s. (Rcutcr) Ministrstvo za trgovinsko plovbo je objavilo cn >či, d« je sklenila vlada rekvirirati vse francoske trgovinske ladje, ki so nahajajo v a nebeških lukah. Uradna objava pravi, d1 bodo francoske ladje služile skupnim naporom zaveznikov za dosego zrnate. Po k«»ncu vojne bo plačata angleška vlada Franciji za te ladje odškodnino ter bo ladje vrnila. Za dobo vojne bodo plule te ladje pol angleško zastavo, poleg angleške pa b do imele tudi francosko zastavo kot znak, kakor pravi uradno sporočilo, vseh onih svobodnih Francozov, ki se še bore za Francijo. Več francoskih oficirjev in mornarjev s teh ladij je sprejelo angleške ponudbo, da še nadalje vrše na svojih ladjah slu/bo pod angleškim nadzorstvom. Služili bodo pod istimi pogoji kakor angleški mornarji. Angleški rušilec se je potopil London, 19. jul. s. (Reuter). Admiralite ta javlja, da se je angleški rušilec >Is-muden« potopil icaradi trčenja e duAjgo ladjo v gosti megli. En oficir in 30 mornarjev je bilo ranjenih, eden izmed njih je pozneje podlegel poškodbam. Nadaljnjih IT članov posadke pogrešajo ter je treba smatrati, da so istotako izgubljeni. Rušilec je imel 1300 ton. Zgrajen je bil leta 1936 ter je imel 145 mož posadke. Haile Selasi v Sudanu London, 19. jul. e. Reuter. Potrjuje se vest, da se nahaja bivši abesinski cesar Haile Selasi nekje v Sudanu. Danska izstopi iz DN Kopenhagen« 19. julija, e. Danska vlada je sklenila odpoklica t i svojega zastopnika iz Društva narodov in tudi ne bo plačevala članskega prispevka. Danska vlada ie izjavila, da so zadnji dogodki pokazali, da Društvo narodov nima stvarne podlace za svoj obstoj. Neameriška konferenca Pričela se bo v nedeljo v Havani — Huli o namerni in pomenu posveta ameriških zunanjih ministrov VTashington. 19. julija A A. (DNB) Včeraj je ameriški zunanji minister Hull odpotovali iz \Vash ing tona s 15 sot rudnik i na konferenco ameriških zunanjih ministrov, ki bo v nedeljo v Havani. Pred svojim odhodom v Havano je Hull izjavil: Sedaj se sestanejo ponovno predstavniki 21 ameriških republik na konferenco kot je bilo določeno v Buenos Airesu, Limi in Panami. Glavni namen konference v Havani je izčrpno posvetovanje med ameriškimi državami o odnosa jih, problemih, težavah in nevarnostih, ki se tičejo ameriških držav. S tem bomo dobili osnovo za sprejetje konkretnih sklepov ki si jih želijo vse ameriške države in ki jim bodo kori- stili. Dnevni red konefrence v Havani vsebuje gotove točke, ki se nanašajo na gospodarsko in politično varnost in ki jih smatramo za posebno nujne probleme. Ameriške republike izvršujejo to nalogo v duhu iskrenega prijateljstva napram dm-gim narodom, ki izražajo željo ohraniti svoje mednarodne odnošaje na osnovi prijateljstva in miru. Ameriške republike bodo reševale vse probleme realistično in bodo sprejele sklepe glede neposrednih potreb, tako sedanjih, kakor bodočih. Na kraju je Hull naglasil, da se na tej koncfrenci pozdravi! prijatelje in tovariše. veseli, da bo številne stare Bali ske države se bedo priključite Sovjetski uniji Vsi trije novo izvoljeni parlamenti bo4o istočasno sprejel: sit!: p 3 z?už£tvi s S z v;et£-£o um jo Sestanek Mussolini-Franro Predviden je za začetek avgusta — Snovanje Moskva, 19. jul. br. Kakor poročajo moskovski listi, se bodo 23. t. m. šesta-i novo izvoljeni parlamenti vseh treh baltiških držav. Na svoji prvi seji bodo sklenili priključitev Estonske, Letonske in Litve sovjetski uniji. Ta sklep bo posebna deputacija vseh treh parlamentov sporočila sovjetski vladi, ki ga bo nato predložila v odobritev vrhovnemu sovjetu. Baltiške države bodo postale 13., 14. in 15. sovjetske republike, Stoekholm, 19. julija e. Tukajšnji tisk obširno poroča po svojih dopisnikih v baltiških državah o volitvah in o socialnih spremembah pod novim režimom. Pišejo tudi o političnih, vojaških in administrativnih ukrepih sovjetskega režima ter o bližnjem čiščenju v javnih službah, iz ka-terih boJo izgnani vsi, ki so simpatizirali s prejšnjim režimom. Razpuščene so bile številne organizacije, ki so v nasprotju z režimom. Pripravljajo se velike socialne reforme.'Politični šefi so zavzeli svoja mesta tudi že v vojski. Vaak divizija bo imela svojega političnega komisarja v činu generala. Berlin, 19. julija, e. Velike socialne reforme v baltiških državah ne vzbujajo posebne pozornosti v nemškem tisku. Listi na kratko poročajo o dogodkih brez komentarjev. Na merodajnih mestih izjavljajo, da dogodki v baltiških državah Nemčije ne zanimajo. Moskva je £> izrazila zeljo, da ne pride do sprememb v zunanji trgo- Ženeva, 19. jul. e. (TCP). Polslužbeni list francoske vlade »Petit Dauphinoia« poroča, da se bosta v prvi polovici avgusta sestala poglavar Španije general Franc o ln ministrski predsednik Mussolini. List dodaja, da gre za ustvaritev velike zelje sedanje Španije, da se uresniči načrt sredozemske zveze. Rim, 19. jul. e. V rimskih političnih krogih je izzvalo veliko zadovoljstvo imenovanje španskega generala Monzore Gran-dca za poveljnika španskega področja okoli Gibraltarja in imenovanja novih vojaških poveljnikov na Balearih. V Londonu je to imenovanje po vesteh iz Rima povzročilo precejšnjo zaskrbljenost. V londonskih političnih krogih so mnenja, da se velika aktivnost Španije, ki se je dosedaj omejila samo na politično področje, lahko še razširi in ni izključena možnost, da pride do aktivne udeležbe Španije v evropski vojni. Rim, 19. julija e, V političnih krogih posvečajo največjo pozornost razvoju dogodkov v Španiji. Rimski politični krogi so mnenja, da bo Španija sedaj spremenila svoje stališče. Z največjimi simpatijami je sprejel Rim pisanje španskega tiska ob četrti obletnici Francove revolucije v Špani- ji ter izraža prepričanje, da se je Španija vsekakor odločila, da sodeluje v vojni proti Angliji, kajti to je logično nadaljevanje dosedanje španske politike m je to tudi v skladu s politiko totalitarnih držav. Tako pisanje italijanskega tiska dobiva v zvezi z zadnjimi dogodki prav poseben pomen. V političnih krogih je zbudil posebno pozornost govor generala Franca, zlasti pa odstavek o moči španske vojske. General Franco je izjavil, da je pol mirrjona Spancev padlo v vojni, a je še vedno 2 milijona španskih vojakov pripravljenih za boj. Madrid, 19. julija e. Med smotro, v kateri je sodelovalo 200.000 vojakov, ki so defilirali pred generalom Francom, je prebivalstvo kričalo »Zahtevamo GibrartarJc Te svečanosti se je udeležil tudi angleški veleposlanik v Madridu Samuel Hoar. Madrid, 19. julija s. (Štefani) Ob včerajšnji četrti obletnici začetka španske državljanske vojne, so se vršile po vseh španskih mestih manifestacije, ki so imele večinoma značaj vojaških in delavskih parad. V Madridu je general Franco prisostvoval veliki paradi vojske. Za vojaki pa je korakalo mimo Franca 200.000 delodajalcev m delavcev, ki so prirejali Francu velike ovacije. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. julija 1940. Štev. 163 Samo letalski boji Manja letalski napadi v Angliji N Franciji in London, 19. julija s. (Reutcr) Preteklo noč so bila nemška letala zopet opažena nad Anglijo, toda samo v omejenem ob-segu. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo v nekem mestu ob južnovzhodnl obali ter v ozemlju ob «tvcmovzhxini angleški obali. Po dosedanjih podatkih bombe niso bile vržene. Snoči je javilo notranje ministrstvo, da so vrgla nemška letala več zazidalnih in visoko eksplozivnih bomb na vzhodno Škotsko. V dveh mestih je bilo poškodovanih več zgradb in v enem izmed teh mest so zahtevale bomhe več človeških žrtev, med njimi neka i smrtnih. Včerai so bila nad Anglijo sestreljena skupno štiri nemška letala. Pri tem zbuja posebno pozornost snočnja objava letalskega ministrstva, ki pravi, da je bilo v bližini južne obale sestreljeno prvo nemško letalo, ki ga porabljajo za sodelovanje s kopno vojsko, te sicer letalo tipa »Henschel 126«. Nekaj ur prej so lovska letala tipa Hur-rican sestrelila bombnik tipa Hetnkel 111. Letalo je padlo v morie. Eno izmed nemških letal je bilo menda sestreljeno ob severovzhodni škotski obali. London, 19. julija s (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki v noči od srede na četrtek napadli nemška letališča v Mervilleu v severni Franciji in v S'Hertogenboschu na Nizozemskem. Nadalje je bil izveden napad na bencinska lif skladišča v Gelsenkirchenu v Nemčiji. Le tala obalnega poveljstva pa so napadla ben ejnska skladišča v Gentu v Belgiji ter po vzročila več polarov. Slabo vreme je oviralo letalske operacije ter se je zato več angleških letal vrnilo v tvoja oporišča, ne da bi bila odvrgla bombe. Nobeno angle ftko letalo pa ni bilo pri teh operacijah izgubljeno. Včeraj so angleški bombniki zjutraj napadli tovorne čolne v kanalih na Nizozemskem in v Belgiji. Madrid, 19. julija s. (Štefani) Poročila, ki so prišla iz Gibraltarja v Algeciras, javljajo podrobnosti o včerajšnjem letalskem napadu na Gibraltar. Najprej se je pojavilo nad Gibraltarjem zgodaj zjutraj tuje letalo, ki je vrglo na padala pritrjene magne-zijske rakete Te so takoj osvetlile ves gibraltarski teritorij. Kmalu zatem se je pojavila skupina tuiih bombn-kov. Vrženih je bilo pet bomb od Katerih jih je nekaj eksplodiralo na gibraltarski trdnjavi. Protiletalsko topništvo tako na kopnem, kakor tudi na ladjah v taki, je otvorilo ogenj na tuja letala Nobeno letale pa ni bilo zadeto. Dve uri po napadu sta se nad Gibraltarjem poiavili zopet 2 tuji letali, ki pa nista metali bomb. Kairo. 19. julija s. (ReuteT) Včerajšnje kenijsko vojno poročilo javlja, da so južnoafriški bombniki včerai napadli razne objekte v južni Abesiniji. Sicer je potekel dan na bojišču nurno. Prepozno spoznanje Nemški radio zavrača francoske tožbe posledic kapitulacije in naglasa, da so Francija sprijazniti z vlogo poraženega Berlin, 19. jul. s. (DNB). Or^an francoske vlade >Le Tejmps piše o novem položaju Francije ter izraža upanje, da bo vprašanje vrnitve francoskih beguncev na njihove domove kmalu rešeno. List pravi dalje, da ne more Francija z demarkacijsko črto ostati kakor s kitajskim zidom ločena v dva dela. Izraža mnenje, da se bodo francoski vojaki, ki so odpuščeni iz vojaške službe, lahko kmalu vrnili na domove in polja, ker bo sicer izbruhnila v Franciji lakota. K tem izvajanjem pripominja nemški radio, da kažejo čudno napačno pojmovanje položaja, če se Francija vznemirja zaradi svojega sedanjega položaja, potem je treba pripomniti, da za ta položaj ni odgovoren nihče drugi nego Francozi sami. sTemps« piše tako, kakor da sedaj ne bi vladalo glede Francije napram Nemčiji razpoloženje med premaganim in zmagovalcem, temveč kakor da bi viadal med obema največji mir. Francija =e je vdala in mora s*Zarja« Jesenice, v času 15 minut. Letonji tekmovalci so prepričani, da bodo čas izboljšali. Rekord med motornimi vozači brani znani vozač Janko Šiška s Časom 4:23. Zaradi hude konkurence bo verjetno že pri prvih dirkah doseženi rezultat izboljšan. Vsled zunanjepolitičnih razmer bo letos konkurenca inozemskih vozačev odpadla, kar pa ne bo vplivalo na zanimivost prireditve, saj se bo na startu javilo mnogo nadih vozačev, ki ne zaostajajo po izurjenosti za inozemskimi. Za vse zmagovalce so pripravljeni lepi pokali in praktična, darila. Občinstvo naj se točno ravna po navodilih rediteljev in oblastnih organov. Nekoliko pred pričetkom dirke bo cesta za vsak promet zaprta, gledalci pa naj se umaknejo s ceste, da se izognejo vsaki nesreči. Razdelitev nagrad bo v Kranju v hotelu »Kranjski dvor«. Tatvine koles Ljubljana, 19. julija. Najnavadnejše tatvine v Ljubljani so še vedno tatvine koles. Te dni so bili spet prijavljeni številni primeri, iz prijav pa je razvidno, da tatovi kradejo kolesa, kjerkoli pridejo do njih. Nada Sirnikova iz Ljubljane je oni dan samo sa trenutek sto. pila v cerkev Srca Jezusovega, medtem pa je tat že izrabil priliko in ji odpeljal 1000 din vredno, črno pleakano kolo znamke >Panah«. ki ga je prislonila zunaj k ograji. Na Aleksandrovi cesti 4 je bilo ukradeno 1600 din vredno, rdeče pleakano kolo znamke >Horex« Antonu Wabri. Kolo je bilo opremljeno z dinamo-svetilko ter ima tov. flt. 781.816. Na Celovški cesti je tat odpeljal 1000 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Adlerc, ki ima pokromano prestavo v obliki zvezde, Janezu Snoju. Silvo slosar iz Šiške je stopil predvčerajšnjim za hip v sosednjo hišo na Jernejev! cesti 53, medtem pa mu je izpred lastnega bufeta tat odpeljal 700 din vredno, modro pleskano kolo znamke »Puchc. V Elnspielerjevi ulici je bilo ukradeno belo pleskano kolo, s pokromanimi blatniki, Antonu Mnierju. Maierjevo kolo je znamke »Aigtem«, še skoraj novo in vredno 1200 din. Izpred trgovine »Sava« n* Kralln Petra trgu je nekdo e*peV1°i P00 din vredno črno pleskano kolo znamke »VVittler« Francu Zupančiču. Jevnikar je prijavil, da mu je a; brž neki kmečki fant odpeljal 900 din redno, svetlorumeno pleskano kolo znamke »Speciai We*t*c izpred Jertinove golil ne na Rudniku. Janezu Banku U Ljubljane je tat ukra-iel 1800 din vredno kolo na aerodromu, cinkovo kolo je popolnoma novo, črno ple-kano ter je imelo evid. It. 2-1328. Z aerodroma je bilo leti dan ukradeno udi 1200 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Torpedo« Maksu Mozetiču. Davčni uradnik Viktor. Koritnik, stanujoč na Lepem potu 25, pa je prijavil, da mu je neznan zlikovec odnesel is shrambe oba obroča od kolesa, novo pnevmatiko in pa svetilko znamke »Boseh« v skupni vrednosti 500 din. Teniški turnir v Planici Naša v zimskem sportu tako glasovita Planica stopa v oepredje tudi v poletnem belem sportu. Teniska sekcija SK Ilirije izvede jutri in v nedeljo na igrišču poleg doma »Ilirije c v Planici zanimiv turnir izbranih kvalitetnih igralk in igralcev, med njimi je več najboljših v državi, tako Bra-novič in Mitičeva iz Beograda, Sernec-Maireova in Sme rđu iz Ljubljane. Poleg teh so prijavljeni is Beograda še Bojovič in Markovič, iz Maribora Voglarjeva, Al-banete in Blanke, iz Ljubljane Parinova, šivic, dr. Smerdu ter juniorja Luckmann in Milavec Turnir se bo odigral v skupinah: single, gospodov, single dam, double gospodov in mixed double. Prične se jutri ob 14. uri, glavne igre bodo odigrane večinoma v nedeljo dopoldne in popoldne. V zvezi s tem turnirjem Je treba posebej poudariti, da posluje dom »Ilirija« v Planici popolnoma normalno kakor v»a prejšnja poletja m da je n*to znano »po rt no ln tujsko promet no središče Katefe-Planica — kakor vsa Zgornje, savska dolina — ostalo docela neprizadeto od ne prilik današnjih nemirnih č*»ov. Glede bivanja in prehrane ni niKakih Izrednih predpisovali omejitev. Vse drugačne vesti, ki so se razširile zlasti v južnejših krajih države o teh letoviških krajih, so brez vsake podlage. POZNA GA mm Očka, pesem sem zložil. — Hm, kako je pa temu dekletu ime? Eden nafresnejših naših problemov: Reforma delavskega zavarovanja Ljubljana. 19. julija Vjprašanje reforme našega delavskega zavarovanja je nedvomno, eno najresnej-Ših socialnih in gospodarskih vprašanj, čeprav bi človek tega ne sodil »pričo lahkomiselnega ln pogosto celo demagoškega razpravljanja o njem. Mnogi, ki govore o reformi delavskega zavarovanja pri nas in v drugih banovinah, najbrž ne -poznajo strukture tega zavarovanja, njegovih najvažnejših elementov in nalog, sicer bi ne ubirali le ene in iste melodije: avtonomija za vsako ceno! S tem vprašanjem se tudi naša javnost ni dobro seznanila in zdi se, da ga dovolj ne razumejo tudi mnogi tisti, ki so neposredno prizadeti, delojemalci in delodajalci, ze zaradi tega je bilo zelo priporočljivo, da je Obrtniško društvo v Ljubljani priredilo snoči predavanje o reformi delavskega zavarovanja za naše obrtnike, ki doslej tudi Še niso imeli prilike temeljito se poglobiti v to vprašanje. Predavanje je bilo še tem pomembnejše, ker je predaval ravnatelj ljubljanskega OUZD v Ljubljani dr. J. Bohinjec, nedvomno eden najboljših poznavalcev problemov delavskega zavarovanja, in ki je tudi sam izdelal dobro premišljen načrt o reformi zavarovanja za vso državo in ga predložil ministrstvu sa socialno politiko dr. Bu-disavljeviču. Predavanje je bilo prirejeno v salonu pri štruklju. ZAHTEVE OBRTNIKOV Predavatelja je pozdravil društveni predsednik J. Rebek in ponovil sodbo naših obrtnikov in gospodarskih krogov o vprašanju delavskega zavarovanja. Sklical se je na to. da je naša Zbornica za TOI stalno v soglasju z vsemi gospodarskimi organizacijami svojega področja zahtevala popolno teritorialno avtonomijo okrožnih uradov ter da je področje Slovenije primerna baza, glede na število 90 do 100 tisoč zavarovancev za samostojno socialno zavarovalno ustanovo. Zato bi se naj ustanovil na področju dravske banovine povsem samostojen nosilec socialnega zavarovanja za delavstvo z vsemi njegovimi panogami. 106,000.000 din Predavatelj je predvsem naglasil, v kako resnih časih živimo, da je Že zaradi tega potrebno razpravljati o tako važnem vprašanju posebno preudarno ter brez vsakih strasti. O reformi delavskega zavarovanja moramo razpravljati z vso resnostjo glede na sedanje, pa tudi bodoče razmere, zavedajoč se, da bo svetovna gospodarska organizacija po vojni temeljito spremenjena. Zdaj je odločilno, kako si bomo uredili bodoče razmere. Zavedati se moramo, kako silno pomembno je delavsko zavarovanje v Sloveniji, saj je s svojci vred zavarovano okrog 250.000 ljudi in zanj prispeva približno 30.000 delodajalcev. — Predavatelj je podal točno sliko delavskega zavarovanja zdaj z vsemi njegovimi značilnostmi ter glavnimi številkami, potem je pa orisal, kakšno bi bilo zavarovanje po tej ali drugačni reformi. STRUKTURA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI Predvsem je opisal strukturo delavskega zavarovanja v Sloveniji. Prispevki za delavsko zavarovanje v naši ožji domovini znašajo 106 milijonov din. Vedeti pa moramo, da je med okrog 100.000 zavarovanci 12 tisoč do od 14 let do 18 let starih in 10 tisoč služkinj, deke! itd., torej zavarovancev, ki so slabo plačani in ki zelo malo prispevajo. Zato znaša pri OUZD povprečna dnevna zavarovana mezda le okrog 24 din, med tem ko dosega pri TBFD celo 37 din. Delavsko zavarovanje obremenjuje gospodarstvo v Sloveniji z 12.5 odstotka (106 milijonov din prispevkov na leto). Od teh 12.5 odstotka odpade 7 odstotkov za bolezensko zavarovanje, 3 odstotke za invalidnost, starost m onemoglost in 2.5 odstotka za nezgodno zavarovanje. Delavsko zbornico in Borzo dela (0.3 odstotka in 1.4 odstotka). Od skupnega prispevka odpade na bolezensko panogo 56.36 odstotka, na onemogk)0tno in starostno 24.15 odstotka, nezgodno 5.8 odstotka. Borzo dela 11.27 odstotka in Delavsko zbornico 2.42 odstotka. Za 108.613.329 din prispevkov za delavsko zavarovanje v Sloveniji s 308.394 piačilnirm. nalogi je bilo 12.73 odstotka odpravnin stroškov, kar znaša na Člana in leto 6976 din. NAJVIŠJE DAJATVE V SLOVENIJI Zlasti je treba naglasiti, da odpade v delavskem zavarovanju v Sloveniji 83.19 odstotka prispevkov na dajatve, kar je izredno mnogo ter je celo prekoračen višek, kar lahko da taksno zavarovanje, glede na zavarovanja v naprednejših državah. Na bolezensko panogo odpade 54,776.640 izdatkov, nezgodno 16,068.441, onemoglo-stno 21,388.439, Delavsko zbornico 2 milijona 242.999 in Borzo dela 10,630.064 din. V Sloveniji so izdatki za hran ari no izredno visoki ter znašajo 30 odstotkov, med tem ko znašajo povprečno v državi 25 odstotkov. Izdatki za bolnico 12.28 odstotka in za zdravila 10.71 odstotka. Stalež bolnikov je pri nas izredno visok, saj je na dan povprečno po 2.573 bolnikov. K temu je pa treba še prišteti 327 porodnic. Oskrbnih dni je bilo v preteklem poslovnem letu v raznih zdravstvenih ustanovah s 1159 bolniki 36.182. Vedeti moramo tudi, da j« bilo lani zaposljenih v delavskem zavarovanju pri nas 175 zdravnikov, med) njimi 31 specialistov ter da je bilo 314 nameščencev in 7 ambulatorijev. BREZ ZADOSTNIH REZERV Posebej je še treba opozoriti, da nase delavsko zavarovanje nima bogatih fon-cVrv, da bi lshko s njihovimi sredstvi krilo primanjkuje zaradi visokih izdatkov in I ob nastopih kriz. Spričo tega so dajatve pri nas mnogo previsoke in treba vsekakor računati s tem, da bi jih znižali najmanj na 70 odstotkov od sedanjih S3.19 odstotka. Tudi v naprednejših državah dajatve niso tako visoke. Med tem ko v drugih delih države znaša stalež bolnikov le okrog 2.5 odstotka, je pri nas znašal 2.7 odstotka. Od tega je odpadlo 2.57 na bolnike in ostanek na porodnice. Nastaja vprašanje, kako bi naj krili tako visoke izdatke ko bi nastopila kriza ali se razširila epidemija kakšne bolezni med zavarovanci. ZNAČILNOST DELAVSKEGA ZAVAROVANJA Razmere v delavskem socialnem zavarovanju se nikakor ne morejo primerjati s kakšnimi zasebnimi zavarovalnicami. Neštete težave povečujejo riziko v tem zavarovanju. V tem zavarovanju ni ka-rence, ne razlik v starosti, nihče ni pred sprejemom zdravniško preiskan itd. Organizacija tega zavarovanja je zaradi njegovih značilnosti silno težavna. Reorganizacija nikakor ni tako enostavna kakor se nekaterim zdi. Vedeti moramo, da se delavsko zavarovanje razvija že dolga desetletja ter da ima za seboj dolga leta borb za preosnove in izboljšanja, že od svojih začetkov, od 1.1882 je ta borba vedno akutna. Pri tem je pa treba pripomniti, da se jim doslej še ni posrčeilo v nobeni državi organizirati v resnici idealnega, vsestransko ustrezajočega delavskega zavarovanja. Jasno je samo, da se je delavsko zavarovanje v svojem razvoju izboljšalo ter da se je razvijalo od primitivnih oblik, od pokrajinskih bolniških blagajn, ki niso bile povezane med seboj in ki niso mogle nuditi niti tretjino tega, kar nudi zavarovanje dandanes. Tedaj je bilo zavarovanje mnogo dražje, čeprav je nudilo zavarovancem zelo malo. Tedaj še ni bilo družinskega zavarovanja, ne sanatorijskega zdravljenja, ne kopališč, zdravilišč itd. Povsem jasno je bilo, da večje zavarovalnice lahko nudijo zavarovancem mnogo več kakor majhne, pokrajinske, kakor je pač 2 in 2 več kakor 1 ln 1. Reforme delavskega zavarovanja so stremele za koncentracijo finančnih sredstev in v tem pogledu je bil razvoj delavskega zavarovanja v vseh državah enak. Tudi pri nas je bilo tako. Z zakonom o delavskem zavarovanju 1. 1922 je bilo storjeno izredno mnogo, saj je osvojil moderna načela in je bil sprejet pri poznavalcih z velikim zadovoljstvom. V njem sta bila v glavnem izražena dva principa: unifikacija in centralizacija. Smoter unifikacije je bila ukinitev nosilcev posameznih panog zavarovanj in združitev v skupnem nosilcu. Ukinjene so pa bile tudi zavarovalnice raznih poklicev. Vendar so se pozneje železničarji zopet ločili od skupnega delavskega zavarovanja in njim so sledili rudarji. Oboji v svojo škodo. — Predavatelj je potem prikazal še dobre in slabe strani centralizma in ga načelno zagovarjal, ker omogoča širšo rizikovo skupnost. Naglasil je, kako silno važna je zlasti za Slovenijo širša rizikova skupnost, kjer je kriza skoraj latentna zaradi izredno visokega števila lesnega in tekstilnega delavstva. Zaradi tega bi bilo neobhodno potrebno, da bi naše zavarovanje povezano z drugimi pokrajinami, ki niso ogrožene po konjunkturnih gospodarskih pojavih. Ob nastopu krize bi slovensko delavsko zavarovanje, prepuščeno samo sebi, izčrpalo vsa rezervna sredstva. Upoštevati je treba, da je pri nas zaposlenih mnogo starih delavcev, ki bodo kmalu začeli prejemati rente ter da bo zaradi tega zavarovanje silno obremenjeno, čim poteče karenčna doba. Ne smemo tudi pozabiti, da bo okrog 20.000 do 30.000 naših ljudi moralo stalno iskati zaposlitev v drugih banovinah in nam ne more biti vseeno, kako se jim bo godilo, ter kako bodo socialno zaščiteni. Popolna avtonomija bi bila silno škodljiva za naše delodajalce, zlasti, če bi bila omogočena konkurenca med gospodarskimi panogami v posameznih pokrajinah države zaradi neenotnega zavarovanja. Naši delodajalci morajo računati povsem zanesljivo, da bi se premije morale zvišati ali zmanjšati dajatve, če bi dobili povsem samostojno zavarovanje. Sedanje zavarovanje je računano na rizikov! skupnosti okrog 70.000 zavarovancev, poslej bi pa bilo treba računati le s 100.000 zavarovanci, kar je velika razlika. — Predavatelj je pokazal še nekatere slabe strani centralizma, a je tudi s številkami dokazal, da Slovenija kljub nepravilni SUZORjevi investicijski politiki ni bila tako prizadeta kakor se nekaterim zdi. NAČRT REFORME Končno je predavatelj razložil svoj načrt reforme delavskega zavarovanja. Po tej reformi bi upravljal nosilec zavarovanja v Sloveniji okrog 80% sredstev povsem samostojno, vse panoge zavarovanja z začasnimi rentami, drugo poslovanje pa bi naj vodil osrednji urad, a na njegovo poslovanje bi imela ingerenco banovina in delodajalci ter delojemalci. Vse, kar je potrebno, da ostane združeno zaradi skupnih interesov delavskega zavarovanja, bi tako ostalo ohranjeno. Tako bi ostalo v Sloveniji od 12.5% premije 9%. Z zakonom bi lahko dosegli, da bi pri investitijski politiki upoštevali vse pokrajine glede na njihove prispevke primerno. S pokrajinskimi senati v osrednjem uradu bi bile lahko povsem zaščitene pravice posameznih pokrajinskih nosilcev zavarovanja, nadzorstvo nad vsem zavarovanjem pa bi bilo poverjeno vrhovnemu zavarovalnemu svetu, ki bi ga sestavljali zastopniki delavskih in gospodarskih zbornic in OUZD. Ta načrt, ki bi ga bilo treba naši javnosti še teme-ljitejše prikazati in razložiti, je bil predložen ministrstvu za soeialno politiko in naletel je na razumevanje pri strokovnjakih. POSLEDICE POPOLNE AVTONOMIJE Predavatelj je podal še sliko našega zavarovanja pri popolni avtonomiji, ko bi ne imelo nič skupnega z zavarovanjem v drugih pokrajinah države. Od sredstev, ki jih zdaj upravlja za skupne namene SUZOR, bi prejeli 5,822.000 din, rezervna sredstva našega OUZD (po stanju 31. XTX 1939) pa znašajo 8.376.000 din, tako da bi Imeli skupno 14,198.000 din rezervnih sredstev. Računati je treba z deficitom okrog 2 milijona din na leto, kar pomeni, da bi pri vseh dohodkih za rezervne fonde bilo na leto 950.000 din primanjkljaja ter da bi bila vsa rezervna sredstva povsem izčrpana v 10 letih. Predavanje je napravilo globok vtis na poslušalce ter želo splošno odobravanje. Pokazalo se je, da so se naši obrtniki šele ob tej priliki nekoliko temeljiteje seznanili z vprašanjem delavskega zavarovanja. ftoC etnica KOLEDAR Danes: Petek, 19. julija: Vincenc Pav-lanski, Zlata DA N A S N J E PRIREDITVr Kino Matica: zaprto Kino Union: Pesem Pariza Kino Sloga: Strel v noči DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševs cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Resnica o nesreči pri Lučah V ponedeljek smo poročali, da se je pripetila pri Ropovi gostilni pred Lučami nesreča poštnega avtobusa, ki je vozil 15 potnikov iz Logarske doline proti Šmartnu ob Paki k večernemu vlaku. V poročilu je bilo rečeno, da je nesrečo zakrivil šofer, češ da je bil pijan. Preiskava pa je pokazala, da šofer ni bil pijan. To je izpovedala cela vrsta prič. razen ene. Jasno je torej, da so trditve, da je bil šofer pijan, brez vsake podlage. Vse kaze. da gre za nelojalno konkurenco. Z zadevo se bodo pečale tako še oblasti, ker je treba točno ugotoviti, od kod izvirajo neresnične govorice o šoferjevi pijanosti. Avtobus poprej nikjer ni zadeval ob cestne kamne in mostno ograjo in tudi ni poškodovan. Izmed potnikov je bil eden nekoliko obrezan po roki. Ilirija ]e dobro prestala ognfeni krst SuSaSka Viktorija Je zmagala s pičlo točko razlike (55 : 54) Sušak, 19. julija Včeraj zvečer se je vršila na Sušaku v mestnem kopališču tretja tekma ligaškega državnega plavalnega prvenstva. Med domačo Viktorijo in slovenskim zastopnikom v ligi Ilirijo iz Ljubljane. Domačini so po hudi borbi zmagali s pičlo točko razlike (55:54). Doseženi so bili sledeči rezultati: 400 m prosto gospodje: I. Kurtini (V) 5:07.5, 2. Defilipis (V) 5:10.2. 3 Mahale* (I) 5:13.7, 4. Loser (I) 5:43.2. Točke: Ilirije 3, Viktorija 8. 100 m prosto dame: 1. Fmc D. (I) 1:13.8, 2. Keržen (I) 1:16. 3. Krmpotič (V) 1:17. 4. Dunič (V) 1:21. Točke: Ilirija 11. Viktorija 11 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:50, 2. Grkinić (V) 2:55, 3. Kohn (V) 2:58.1. 4. Hercog (I) 3:05.6. Točke: Ilirija 16. Viktorija 15. 100 m hrbtno dame: 1. Fmc D. (I) 1:30.60 2. VVimmer (V) 1:30.6, 3 KrmpotkS (V) 1:36. 4. Bradač (I) 1:37. Točke: Ilirije 23, Viktorije 21. 100 m hrbet gospodje: 1. Pelhan (I) 1:13.8, 2. Vidmar (V) 1:15.1, 3. Pestevšek (I) 1:19.1, 4. Polič (V) 1:24.6. Točke: Ilirija 30, Viktorija 25. 200 m prsno dame: 1. Boršič (V) 3:30.2. 2. Martin (I) 3:30.7, 3 Verner (I) 3:47.5, 4. Coič (V) 3.59.8. Točke: Ilirija 35; Viktorija 31. Radi netaktičnega plavanja Martinove je bilo za Iliri,jo prvo mesto izgubljeno. 100 m prosto gospodje: 1. Kurtini (V) 1:01.6. 2. Defilipis (V) 1:02.7. 3. Pelhan (I) 1:04,2, 4. Škarpa (I) 1:04.4. Točke: Ilirija 38; Viktorija 39. 4x100 m prosto dame: 1. Ilirija 5:24.4, 2. Viktorija 5:24.8. Točke: Ilirija 48, Viktorija 45. 4x200 m prosto gospodje: 1. Viktorija, 9:35.2, 2. Ilirija 9.48.2. Točke: Ilirija 54, Viktorija 55. Waterpoolo: Viktorija : Ilirija 10:1. 24. t. m. se bo vršila v Ljubljani prva ligaška tekma med ZPK iz Zagreba in domačim ligašem. V medtočkah bo domača Ilirija postavila svojo drugo garnituro proti mariborskemu plavalnemu klubu. Začetek ob 21. »tov. 163 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 13. julija Stran 3 DANES PREMIERA 1 Po daljaem presledku se nudi našim kino-obisko- valcem spet pnlc^ost, daslisi v razkošnem filmu o zamotani ljubezni lilijo slavnega in priljubljenega pevca TINA ROSSIJA PESEM PARIZA V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa, Ravmond Cordy, Conchita Montenegro. Predstave ob 16,, 19. in 21. uri._KUJO UNION — Tel, gg-21 ■B*BB*)****B***«*e*M£đBHtUNBa*SSSBBam I SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. uri vesela in zabavna detektivska komedija STP 15 1? ¥ ff KT đ% 1 z Robert Montgoniery-jem in Roealind t II £ L V il V W 1 Russelovo. — KINO SLOGA, tel. 27-50 I KINO MOSTE Danes ob 20.30 uri, jutri ob 20.30 uri, v nedeljo in ponedeljek: Prekrasna španska romanca, polna lepih ter *ilm z* le res močne ljudi: pesmi, idealne, pa herojske ljubezni: Roža iz Rio Granita V glavni vlogi lepotica MOVTTA General L ing Film najneverjetnejših grozodejstev ki-neškega tirana. V glavni vlogi: INKI8INOV SENZACIJA: Za dodatek Se en film: ŽENA SE PRODAJA EVNE VESTI _ Skladatelj Lu jo Safranek-Kavič umrl. Zagrebško kulturno javnost je včeraj nepričakovano presenetila vest, da je umrl opoldne v sanatoriju v Zagrebu znani hrvatski skladatelj in dolgoletni ravnatelj zagrebškega velesejma Lujo Safranek-Kavič. Samo njegovi najboljši prijatelji so vedeli, da je hudo bolan. Imel je zlatenico in žolčne kamne. Podvrgel se je sicer operaciji, toda zdravniki mu niso mogli rešiti življenja. Pokojni je marljivo deloval tudi kot glasbeni kritik. — Posvetovanje zastopnikov pokojninskih zA vodov. Predsedstva pokojninskih zavodov so obravnavala na svoji včerajšnji seji važna vprašanja organizacije zavodov. Statuti naj bi bili enotni ali vsaj podobni drug drugemu. Seveda je pa vsak zavod avtonomen in ima laiiko statut, kakršen mu najbolj odgovarja. Na dnevnem redu je bila včeraj razprava O volilnem redu za volitve samoupravnih teles pokojninskih zavodov. O posvetovanjih zastopnikov pokojninskih zavodov tx> objavljeno za javnost posebno poročilo. Govorilo se je tudi o potrebnih nivelacljah zakona o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev in soglasno je bilo ugotovljeno, da je karenčna doba za pridobitev pravic do rente 40 let odnosno po izpolnjenem 70 letu starosti absolutno previsoka. Sklenjeno je bilo, da se zniža karenčna doba prehodno vsaj na 35 let odnosno 65 let starosti. Včeraj so se sestali tudi zastopniki zagrebškega in ljubljanskega Pokojninskega zavoda in dosežen Je bil sporazum, da izroči ljubljanski Pokojninski zavod zagrebškemu vso imovino odpadajočo na ozemlje Dalmacije, obenem z vso njeno pasivo, odnosno da bosta oba zavoda zahtevala od države subvencijo v visini ugotovljene pasive, kakor se je zgodilo tudi ob razmejitvi področja Osrednjeg«, urada za zavarovanje delavcev. Ljubljanski PZ se je zavaroval proti neutemeljenim kritikam in očitkom, da je nastala pasiva iz poslovanja, dočim je v resnici posledica valorizacije, ki jo je moral pretrpeti zavod. — Preskrba industrije s premogom. Ministrstvo za gozdove in rudnike je opozorilo trgovinsko ministrstvo na lansko pomanjkanje premoga v industrijskih podjetjih, trgovini, obrti in pri zasebnikih, do katerega je prišlo zaradi ostre zime in prometnih težkoč. Ministrstvo predlaga, naj bi trgovinsko ministrstvo opozorilo vse porabnike premoga naj naroče premog v poletnih mesecih, ko premogovniki še niso tako obremenjeni in naj si pravočasno preskrbe zaloge premoga vsa,] za 2—3 mesece. V zvezi s tem je bilo opozorjeno prometno ministrstvo, naj poskrbi za zadostno število vagonov. -— Potniški promet na naših železnicah, železniška uprava objavlja statistične podatke o potniškem prometu na državnih železnicah v prvem četrtletju tekočega leta- V primeri s prvim Četrtletjem lanskega leta se je povečal promet za 5.88*0 na 13,773.904 potnike. Samo v marcu so prevozile naše železnice 5,188.718 potnikov ali za 20.97°;0 več nego lani v marcu. V februarju so prevozile 4,204.302 potnika v januarju pa 4,380.804. Od vseh v prvem četrtletju prepeljanih potnikov je plačalo polno voznino 9,061.003, ali 4.49% več nego lani. število potnikov z znižano voznino se je povečalo od lanskega leta za 11.63% na 3.357.402, dočim Je bilo potnikov z režijskimi voznimi listki 1.365.549. — Promet naših borz v maju. Po podatkih Narodne banke je znašal promet na naših borzah v maju 361,784.000 din. Od tega odpade na zagrebško borzo 168,255.000, na beograjsko 153,489.000, na ljubljansko pa 40,040.000. Promet na blagovnih borzah je znašal v maju 88,109.000, skupni promet na efektnih borzah v prvih petih mesecih tekočega leta 1.961.815.000, na pro.uktnih borzah pa ^ys,671.000. — Aktivnost naše trgovinske bilance. Po uradnih podatkih ravnateljstva za zunanjo trgovino je imela naša država v prvih mesecih letošnjega leta aktivno trgovinsko bilanco s Francijo v znesku 463,729.000. s Češkoslovaškim protektoratom z 203,197.000, z Italijo 107,703.000, z Madžarsko To,566.000. s Švico 51,673.000. z Nizozemsko 39,3 j 8.000, s Slovaško 32 mil. 092.000, s Švedsko 24.754.000. z Grčijo 9,810.000, z Egiptom 6,627.000. s francoskim Marokom 5,180.000 in z drugimi državami 57,194.000. Pasiven saldo smo pa imeli z Zedinjenimi državami v znesku 188,587.000. z Nemčijo 132,025.000. z Rumunijo 80 mil. 439.000. z Argentino 59,438.000. z Angleško Indijo 14.469.000, z Bolgarijo 5,926.000 in z Belgijo 3.238.000. V prvih petih mesecih je znašala vrednost našega izvoza 3.283 mil. 796.000, vrednost uveza pa 2.615,303.000 tako da i e znašala aktiva 663.493.000 din. Lani v prvih petih mesecih ie bila pa naša zunanja trgovina pasivna za 118,306.000 din. — 70 vagonov ameriškega bombaža za Jugoslavijo. Naša tekstilna industrija ima v italijanskih pristaniščih blokiranih nad 70 vagonov v Ameriki kupljenega surovega bombaža. Pristojne oblasti so ukrenile vse potrebno, da bo italijanska vlada dovolila uvoz tega bombaža v Jugoslavijo. Italijansko zunanie rriinistrsrtvo ie posredovalo pri prisojnih oblasteh, da dobi Jugoslavija dovoljenje za uvoz tega bom- — Pisatelj Louis Adamič član posvetovalne komisije Sveta za narodno obrambo v Ameriki. Ameriška vlada je imenovala našega rojaka znanega pisatelja Louisa Adamiča za svetnika posvetovalne komi- sije za narodno obrambo Amerike. Adamič je to imenovanje sprejel in 9. t. m. se je preselil v VVashington, kjer bo opravljal svoje nove posle, dokler do to potrebno. To je najvišje mesto, ki ga je v zgodovini Amerike zavzemal ameriški Jugo-sloven. — Nova uredba o oljaricah. V kratkem izide nova uredba o oljaricah kot sad skušenj, ki so se pokazale med izvajanjem dosedanje uredbe, zlasti pa skušenj v pogledu preskrbe tvornic olja z oljnim semenom. Po novi uredbi bo nadzorstvo nad proizvodnjo in odkupom oljaric prepuščeno Privilegirani izvozni družbi. Ta bo vsako leto zbirala podatke tvornic o količini oljnega semena, ki jim bo potrebno za prihodnjo kampanjo, in na podlagi teh podatkov bo sestavljala načrte o setvi v prihodnjem letu. — Proslava 201etnice mature na državni gimnaziji v Kranju bo 3. avgusta. Tovariši maturanti, pa tudi njihovi bivši sošolci se zbere i o ta dan ob 9. uri v gostilni Jezeršek v Kranju. Potek proslave bo objavljen naknadno. Radi nujno potrebne evidence pošljite vsi tovariši obvezne prijavnice na naslov: F u gina Ivan, Stra-žišče Tvri Kranju. — Čudovita prerokovanja Nostradamu- »a. Od 1. 1503. do 1566. Je živel v Franciji sloviti zdravnik in učenjak Mihael Nostra- damus. čigar ime se danes vselej imenuje, in sicer v zvezi z njegovimi prerokovanji, ki jih je izdal leta 1556. Nostradamus je napovedal bodočnost evropskih držav za 23 stoletij naprej. Svoje napovedi je v verzih izdal v posebni knjigi. 2e za časa njegovega življenja se je več napovedi uresničilo, med njimi tudi smrtna nesreča kralja Henrika II-, ki je bil smrtno ranjen na turnirju. Nostradamus je presenetljivo točno napovedal pričetek in potek francoske revolucije, nastop in konec Napoleona, najbolj zanimive pa so seveda njegove prerokbe o sedanji dobi. S čudovito točnostjo so se do sedaj izpolnila njegova prerokovanja o ustanovitvi in polomu Društva narodov, .« *•* . - i revoluciji v Španiji, ljudski fronti v Franciji, zasedbi Cehoslo-vaške, propasti Poljske, o porazih francoske armade, prebitju Maginotove čite ter sedaj o letalskih napadih na Anglijo. Nostradamus je napovedal pred 400 |ftl uporabo modernih bojnih sredstev — letal, motoriziranih divizij, podmornic, strupenih plinov, padalcev. Silno zanimive so njegove napovedi o izidu sedanje vojne ter 0 bodoči" podobi Evrope. " tu' * r* 1 *" . v " v • r * *~ k r \ — Nove cene v spalnih vagonih. Direkcija Putnika sporoča, da stopijo z 20. julijem v veljavo nove cene v spalnih vagonih v Jugoslaviji in sicer Beograd—Jesenice I. razred 243 din, II. razred 215 din; Beograd—Ljubljana I. razred 215. drugi razred 190 din, Beograd—Zagreb I. razred 162 din, II. razred 143 din. Beograd—Brod I. razred 48.50, II. razred 75 din, Vinkovci —Jesenice I. razred 180 din, II. razred 159 din, Vinkovci—Zagreb I. razred 102. II. razred 90 din. Zagreb—Jesenice I. razred 78 din, II. razred 69 din, Zagreb—Ljubljana I. razred 54 din. II. razred 37 din. Beograd—Skopi ie I. razred 175 din, II. razred 155 din, III. razred 121 din; Beograd —Vranje I. razred 135.50. II. razred 120, III. razred 94 din; Beograd—Niš I. razred 93.50. II. razred 83. III. 65 din; Niš—Skop-lje I. razred 81.50. II. razred 72, III. razr. 56.50 din; Zagreb—Split I. razred 180. II. razred 151.40, III. razred 112 din; Zagreb— Osijek I. razred 107. II. razred 90, III. razred 75 din. — Izlet SPD na Triglav se vrši v času od 1. do 4. avgusta to je od četrtka do vključno nedelje. Planinci odpotujejo iz Ljubljane v četrtek 1. avgusta z vlakom ob 11.50 uri do Mojstrane in bodo do večera prispeli v Aljažev dom, kjer bodo prespali prvo noč. V petek zjutraj se po-vzpnejo čez Prag ali po Torninškovi poti na vrh Triglava s razgledom po Širnem planinskem planinskem svetu, dopoldne nadaljevanje ture v dolino Triglavskih jezer, kjer bo v koči SPD počitek in prenočišče. V nedeljo zjutraj še na Komno, dopoldne sestop k Zlatorogu, kjer bo pred odhodom vlaka dovolj časa, da se morejo izletniki okopati in poveslati po hladnem Bohinjskem jezeru. Člani SPD uživajo na tem izletu ugodnosti znižane vozne cene, znižane prenočnine in ugodnosti pri prehrani. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplejše vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 29. v Sarajevu 28, v Beojeradu in Kumboru 27. v Dubro\miku 26. na Visu in Rabu 22. v Zagrebu 21. v Ljubljani 20.5. v Mariboru 17. Davi ie kazal barometer v LJubljani 763.9. temperatura ie znašala II. 8. — Poskusen vlom v Mediji-Izlakah. Pred dnevi se je splazil vlomilec v prostore Hranilnice in posojilnice v Mediji-Izlakah. Navrtal je blagajno znamke »Wertheim«, pa ni prišel do plena, V blagajni je bila res večja vsota, a je vlomilec ni dosegel, škoda na pokvarjeni blagajni znaša nekaj nad 200 din. PoskuSenega vloma je osumljen visok, slok neznanec v penoseri rja- i obleki. Sumljivega moškega so videli, ko je pridal iz gozda na Medijo. v * « — Nesreče. 401etna delavčeva žena Marija Oro6 iz Ljubljane je snoči žagala doma drva in se urezala v levo roko. — Posestnikova žena Marija Zonnas iz Vodic se je pri delu sunila z vilami v levo nogo. 51etni sin strojevodje Leopold Miklavčič iz Most pa je včeraj vihtel velik kos železa, ki mu je padel na nogo in mu zmečkal prste. — Vlom v Preddvoru. Oni dan je bilo v odsotnosti domačih vlomljeno v hišo posestnika Ivana fetularja v Kokri pri Preddvoru. Na delu sta bila dva vlomilca, ki sta odnesla iz hiše ročno blagajno z 12.300 din, 6 zlatnikov po 10 kron, 12 srebrnih kron, stari petkronski kovanec, zlato verižico in štiri vinkulirane hranilne knjižice. Enega vlomilca so orožniki kmalu po vlomu aretirali, a pri njem niso našli plena. Prijeti vlomilec, Anton Senk iz Potoč, pa noče izdati sokrivca, ki je star okrog 30 let in je imel na sebi temnorjavo, čedno obleko. Domačini, ki so vlomilca videli, pravijo, da je visoke postave ln da je govoril ljubljansko narečje. Iz Ljubljane u— Zlata poroka v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici bo v nedeljo gotovo zbudila splošno zanimanje. Obhajala jo bosta bivši krojač g. Mihael Kreč in njegova soproga ga. Elizabeta, ki sta se pred 50 leti 20. julija poročila v Beljaku. Starost je očeta Mihaela pripeljala že pred 5 leti v mestno zavetišče, gospa je pa prišla za njim spomladi. Mestni socialni urad priredi jubilantoma slovesno zlato poroko, ki se prične v nedeljo ob 10.30 v cerkvi sv. Petra. —lj Zastrupila se je. V sredo popoldne so bili rese\*alci nujno klicani na Tvrševo cesto v poslopje Gospodarske zveze, kjer so naložili na avto in odpeljali v bolnico 341etno banovinsko uradnico Jelico Steindl. Jelica je prišla na obisk k neki stranki in se pri nji zastrupila. Obupan k a je kmalu po zaužitju strupa omedlela. In se tudi kasneje v bolnici ni zavedla. Nesrečnica je snoči v bolnici zastrupi j en ju podlegla. —lj Tatvine v mestu. Iz stanovanja zdravnika dr. Drobnica na Erjavčevi cesti št. 22 je tat odnesel Črn hubertus-plašč, par visokih rjavih moških Čevljev, par moških nizkih lakastih čevljev, sive hlače in nekaj gotovine. Dr. Drobnič je oškodovan za 150O din. — Iz shrambe v Topniški ulici je nekdo ukradel Karlu Kranjcu porcelanast lonec, v katerem je bilo 3 kg masti. — S kolesa na Vodovodni cesti ob gozdiču pa je tat odnesel Mariji Mirtlčevi rjavo ročno torbico, v kateri je imela okrog 60 din našega denarja, 15 Češkoslovaških kron, nekaj nemških mark in nekaj starih avstrijskih kovancev. Mirtičevo je tat oškodoval za 500 din. i govo stanje zelo resno. K litijskim zdrav-j nikom pa je prišlo po pomoč več poškodovancev. Med drugim tudi g. Zore, občinski odbornik iz Polšnika. Pomoči je tudi iskal g. Resnik, občinski odbornik iz Tirne. Tudi ta dva moža sta hotela pretepaško družbo fantov razdvojiti, pa so jih fantje premlatili s koli in poleni. G. Resnik je dobil občutne poškodbe po glavi in hrbtu. Našli so ga ležečega na tleh in ga odpeljali domov. Ker mu ni bilo bolje, so ga morali odpeljati v Litijo k zdravniku. Oblasti so uvedle preiskavo. — Slike s skavtskega izleta. Skupina starejših skavtov je pohitela na poletni Iz Litije — Slab živinski sejem. V ponedeljek smo imeli pri nas živinski sejem, ki je bil na novo uveden šele pred tremi leti. Poset je bil kaj pičel. Ta sejem je pri nas še bolj malo znan in imajo kmetje v tem času ravno največ dela na polju; zato ne morejo na sejem. Bilo je prignanih le nekaj glav goveje živine. Kmetice so pridno po-povpraševale po prašičkih za rejo. Ono malo, kar so jih pripeljali z Vač in z nekaterih drugih vasi, je šlo hitro v denar. — Lažni nakupovalec gob. V kresniške hribe se je priklatil oni dan sumljiv možakar, ki se je izdajal za nakupovalca gob. Ce pa je prišel do hiše, kjer so bili domači napolju, se je splazil v hišo in jo temeljito preiskal. V nekaterih hišah je pokradel precej obleke in perila, pa tudi denarja. Pretaknil je namreč tudi skrinje in če ni naše ključev, je kar vlamljal v omare in skrinje. Kmetje so prijavili vlome orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Vse kaže, da je vlomilec neki Sever Tone, po domače »Mihov« iz ljubljanske okolice, ki je nedavno pobegnil iz zaporov in se sedaj klati pc deželi in krade, kar mu pride pod roko. Za njim je izdana tiralica. — Dva občinska odbornika poškodovana. Poročali smo že o hudem spopadu hribovskih fantov pred savsko cerkvijo. Najbolj je bil poškodovan tesar Lamovšek s Polšnika, ki so ga fantje vzeli med potjo k sebi na voz. Potem, ko se je več vasi spopadlo za fantovsko čast, jih je miril in je zadobil težke poškodbe. Se zdaj leži mož s pre-klano glavo v ljubljanski bolnici in je nje- izlet v Št. Jurij pri Litiji. Prijatelji narave so ob reki Savi preživeli nekaj prijetnih ur in so pekli tudi ražnjiče. Na izletu so napravili več posnetkov, ki so zdaj razstavljeni v skavtskem okencu na hiši gdč. Pavle Meškove na Glavnem trgu. — Litijska »Lipa« na koncertu v Radomljah. Nedeljskih pevskih svečanosti ob priliki desetletnice pevskega društva v Radomljah na Gorenjskem, se je udeležila tudi naša »Lipa«. Pevci in pevke so odšli na izlet z društvenim praporom. MeSani zbor je sodeloval tudi na koncertu. Litijski pevci so odnesli lepe vtise s prijetnega pevskega izleta. Dom za looo onemoglih na Bokalcah V Jakopičevem paviljonu je razstavljenih 16 idejnih načrtov Ljubljana, 19. julija. Mestna občina je razpisala natečaj za izdelavo idejnih osnutkov doma za onemogle na Bokalcah in včeraj je bila otver-jena razstava ocenjenih načrtov v Jakopičevem paviljonu. Otvoritev je bila združena z malo slovesnostjo in razdelitvijo nagrad. Udeležili so se je številni projektanti, člani ocenjevalnega odbora in zastopniki mestne občine. Razstava načrtov je zavzela tri največje prostore v paviljonu. Slovesnost se je začela z govorom predsednika tehničnega odbora mestnega sveta in zastopnikom župana univ. prof. inž. A. Hrovata. Mestna občina je razpisala v zadnjih treh letih pet javnih natečajev, ki so nudili našim arhitektom priliko, da so lahko pokazali svoje sile. Natečaj za izdelavo idejnih osnutkov doma za onemogle na Bokalcah je bil peti. Kmalu bo razpisan šesti natečaj, ki bo še posebno pomemben, ker bo šlo za idejni osnutek regulacije Ljubljane. Govornik je opozoril tudi na velik vzgojni in kulturni pomen takšnih natečajev. — Natečaj je bil razpisan 1. marca, rok za oddajo načrtov pa je bil določen do 22. maja, a so ga pozneje podaljšali do 8. junija opoldne. Kljub temu projektanti niso imeli posebno mnogo časa. Dana. jim je bila naloga, naj bi projektirali velik dom za onemogle, dom, ki pa je v resnici pravo mesto, kajti nudil naj bi streho do 1000 oskrbovancem. Pogoj pa je bU, da je treba projekt prilagoditi postopnemu zidanju, tako da bi najprej sezidali poslopja za 350 oskrbovancev, pozneje za 700 in šele v zadnji etapi za 1000. Teren je nudil projektantom zelo hvaležno nalogo, saj jim je bila dana prosta izbira, da projektirajo poslopja na hrbtu griča, precej prostrani planoti na severnovzhodni strani bokalškega gradu, na južnem pobočju griča ali na travniku ob cesti, pri Gradaščici. žirija ni imela lahke naloge, ker je prispelo mnogo načrtov z zanimivimi rešitvami naloge. Prve nagrade niso podelili nobenemu projektu, ker ni dosegel 75 •/• predpisanih točk pri ocenjevanju. Najbolje pa je bil ocenjen projekt inž. arh. M. Tepine in projektant je prejel 20.000 din nagrade. Za nagrade je bilo določenih skupno 78.000 din, ki so jih razdelili projektantom sedmih najboljših osnutkov, ocenjenih z nad 50*/« dosegljivih točk. Drugi najboljši osnutek je izdelal inž. E. Ravnihar, tretji inž arh. F. Kumatovič in S. Sedlar. Četrti inž. arh. R. Tepež in A. Jane. peti inž. arh. M. Kos in J. Platner, šesti inž. S. Murko in sedmi arh. T. Lojk. Inž. Hrovat je nagrajencem razdelil nagrade, nakar je spregovoril član razsodišča inž. arh. Fr. Tomažič. Naglašal je velik pomen takšnih natečajev: »Razvije se plemeniti boj za najčistejši izraz in najpopolnejšo obliko. Redke nagrade pri tem ne odtehtajo velikih naporov in bi ne mogle pritegniti tolikega števila arhitektov, če bi v njih ne bila neutešena želja po ustvarjanju in oblikovanju ...« Dejal je. da smo lahko ponosni na kvaliteto razstavljenih načrtov, ki vsi presegajo drugje običajno višino. Značilna je izjava, ki jo je podal inž. arh. M. Tepina na razstavi. Dejal je, da mladi arhitekti praznujejo z mestno občino vred skromen jubilej s petim natečajem za idejne skice. >Za nas arhitekte«, je dejal inž. arh. Tepina, >je bistven poudarek na tem, da mestna občina izkazuje vse svoje zaupanje nečemu, kar prav za prav šele nastaja — moderni slovenski arhitekturi. Ne mislim pri tem na ozko strokovno udej-stvovanje, temveč na skromno manifesta- cijo moderne arhitektonske miselnosti, ki si vsepovsod pri oficielnih javnih zastopstvih teže utira pot. Kakor dandanes vsi moderni pojavi, zlasti nastop industrijske produkcije, zahtevajo novo družabno ureditev, zahtevajo prav tako temeljite pre-osnove v moderni arhitekturi. Dokler živi ta občutek le kot nazor brez večjih ostva-ritev svojih načel, nosi obravnavanje njegove problematike na sebi pečat nezaupanja. Mestna občina je premagala to nasprotje. Zaveda se, da je za pojem moderne arhitekture bistvena njena povezanost z načeli ekonomije in da vprašanje ekonomije sovpada z vprašanjem dobrega načrta . . .« Zato se je govornik zahvalil mestni občini. Arh. Fr. Tomažič je povedel goste po razstavi, od načrta do načrta, po vrsti, kakor so bili ocenjeni. Opozarjal je na značilnosti posameznih projektov, zlasti na njihove dobro strani, tako da je pohvalil tudi osnutke s slabšo orono. Mimogrede naj omenimo, da je ocenjevalni odbor predlagal mestni občini, naj osvoji za zidavo projekt, ki je hil orenjen kot drcieri najboljši, ker je »najlepše prilagođen okolici ter ima možnost dozidavanja v etapah najbolje prikazano, pri čemer pa tvori prva etapa, harmonično celoto«. Mestna občina naj bi pa pritegnila k sodelovanju tudi projektanta najbolje ocenjenega projekta* ker >je najlepše pojmoval življenje oskrbovancev v ,domu onemoplih'^:. Uresničitev velikega načrta, bo zahtevala velike stroške in je zdaj še težko tudi približno napovedati, koliko bodo znašali; nedvomno bodo potrebovali že za prvo etapo del okrog: 10 milijonov din. — Zaradi t.*cra bomo prihodnje dni (razstava bo odpita vsaj teden dni) opozorili še na nekatere značilnosti razstavljenih načrtov. Razstava je vzbudila že prvi dan precejšnje zanimanje. Iz Msfri^ffa — Porcke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Emil Stante. absolvent prava, in Milena Kocuvan, diplomirana učiteljica; Anton Grošl. ključavnica v državnih železnic, in Štofaniia Babšek: Konrad Hartman in Ljtidnrvla Sirableg: Srečko Stelcl. tkalski mojster, in Elizabeta Vrta-lič; Viktor Krepek, poštni uradnik, in Zora Kerhlanko. hči nadučitolia. Obilo sreče! — Zanimiv ženski lahkoatletski miting bo v nedeljo 21. julija na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Jugoslovanska ženska športna zveza je namreč poverila SK Železničarju izvedbo prvenstvenega tekme/vania zagrebške lahkoatletske zveze, ki bo združena s tekmovanjem za prvenstvo Maribora. Startale bodo zagrebške in mariborske atletinje in sicer v naslednjih disciplinah: tek na 60 m, krogla, skok v višino, tek na 800 m. skok v daljavo, kopje in štafeta 4 X 100 m. Miting, za katerega vlada veliko zanimanje, se bo pričel ob 9. uri dopoldne. — Nočno lekarniško službo imata še danes Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20. tel. 20-05, ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu št. 3, tel. 22-70. — Aretiran pohotnež. V Slovenski Bistrici so orožniki aretirali 401etnega Ferdinanda Lobenvveina, ki se i e spozabil nad mladoletnimi dekleti. Pohotneža so izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložit* znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Znamenita RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši snesek 8.— din FOTO-AMATERSKA DELA izvršuje strokovno, hitro in poceni foto-atelje Mane ini, Ljub-Ijana-Vič. 1765 Poslažite se malih oglasov »Slov. Narodu« Id so q,i jcenejšl ! V.". POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN. Breg 14. KLIŠEJE JUGOGBAHKA PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din mi2hca ~ barva ustne in lica) Dobite jo v MLEDARN1 Ljubljana, židovska ulica 6 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene 1779 ' *ev,Je- moške obleke, rabljeno ' perilo ln star«* cunje. Kla vžer, Vofinjakova a. 1594 Prerokovanja Nostradamusova" so izšla v slovenščini. Knjigo, ki stane Din 10.— dobite v trafikah in pri prodajalcih časopisov ter kolporterjih, ali pa pišite na naslov: J. GOLEČ — Maribor, postni predal št. 32. ter priložite v pismu v znamkah Din 12.— (10 din za knjigo, 2 din za odpremo in poštnino) nakar boste dobili knjigo z obratno pošto. Makulatura! papir prtda Ljubljana, KnaSljeva ulica štev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. julija 1940. Ste*. 163 Trbovlje po strašni elementarni katastrofi Velika Skoda — Vse ceste razruvane — Posledice Razdejanje v Gldbošaku in Bevškem neregulirane Trbavljščice — Trbovlje, 18. julija Trbovlje so še danes pod silnim vtisom nesreče, ki je občane zadela s hudo. če ne najhujo uro, kar smo jih kdaj doživeli. Vsi prizadeti z mračnim obrazom, nekateri z obupom ugotavljajo škodo, ki jo je napravila umazana voda razbes-nele Trbovelj čice in njenih pritokov vsepovsod, kamor je segla. Vsa del ina do kolodvora je kakor opustošeno bojišče razdivjanih elementov, od katerih je voda pač najhujše zlo. V gornjih Trbovljah vaščani, ki jih je dejal obsežen sadovnjak ter pritisnil na bližnj: hlev. ki se bo pod pritiskajočo zemljo zrušil zdaj zdaj. Veliko škodo so utrpeli seveda rudi vsi ostali Globošani. ki danes ne vedo. kje bi pričeli z delom, da popravijo veliko zlo neurja. Cesta preko Ciiobo.^aka ie popolnoma neuporabna, promet nemogoč radi tri metre visokih kupov kamenja, drevja, peska, ki so nagromadeni preko poti. Strašne trenutke so preživljali ob po-vodnji stanovalci blizu stare bolnice, kjer . - ■ ■■■■ ■te -'v- * Cvetoči vrt dr. Cfeelja, uničen pod kamenjem in prodom voda presenetila v domovih, postavljajo na cesto pokvarjeno in deloma uničeno pohištvo, umazano vodo in blato nosijo in vozijo iz stanovanj. V trboveljski šoli, kjer je voda do stropa napolnila globoke kleti, eo vaški gasilci ves popoldan črpali z mo-torko vodo in blato, pa še vedno niso izči-stili prostorov. Vodcnska šola je bila še huje prizadeta ter so klopi in mize spodnjih razredov kar plesale po vodi. Kuken-bergu v trgu je uničilo vso čevljarno ter mu odneslo vse orodje in zalogo. Mož je doma'a uničen. A on ni edini prizadet. Vsepovsod, kamor se obrneš, zagledaš večjo aH manjšo škodo, bodisi pri privatnikih, premožnih, večinoma pa revnih rodbinah. Že samo pustošenje javnih in prometnih naprav je včerajšnja komisija iz Laškega ocenila na preko dva milijona, a kje je se ostalo. Silno razdejanje, ki smo ga včeraj pod splonim vtisom velike nesreče prezrli, je prizadejal hudournik v Globošaku. Kdor je hodH po tej ozki dolinici, ki se izpod Kleka priključi glavni trboveljski dolini, ne najde besed, da bi opisal pravi sodni dan. ki je zadel revne Globošane. Potoček, ki teče tod skozi je sicer prav neznaten ter ga pri lepem vremenu lahko prekoračiš z malim korakom Zaradi hudomušnosti, ki jo potok kaže ob nalivih, so nedavno popravili njegov tok. vendar vsa ta regulacijska dela niso bila baš srečno izvedena. Potok, ki je imel prej širšo strugo, so zaprli v betonske cilindre, ki nikakor ne morejo pri večjih nalivih propustiti večjih množin vode. zte ves čas so se Globošani pritoževali nad skraino nedostatnost jo regulacije. Zadnja orkanska nevihta pa je še prav posebno nrka/a'a slabe strani teh hidrotehnikah de! Ogromne vodne sile so s Kleka privalile mnoao materiala, ki je je voda vdrla v spodnja stanovanja nad dva metra visoko. Posebno so prizadeti stanovalci v Mervarjevi hiši, kjer je voda krojaču Jurmanu dobesedno uničila vso delavnico z blagom in stroji vred. Jurman jc danes ob vse in išče zatočišča pri prijateljih. Istotaka usoda je zadela že itak revnega čevljarja Požuna, ki si je služil borni kruh v leseni bajtici ob potoku pri bolnici. Vse mu je odneslo, sam je v zadnjem trenutku skočil na ograjo in streho, od ko- s trboveljsko, ie nastali ceu- lezero. po katerem so piavah debe i rudniški hlodi vse doli do cementarne Stanovalci tega okraj* so prestali silen sfah. sai je vod? pritisnila z vseh strani v spodnja stanovanja ter je segala preko dva metra visoko. Mahkovčc- va trgovfna je preirr»Ha silno škodo, saj je bila vsa trgovska zaloga pod vodo. lastnica pa bi bila kmalu utonila Zclezni-čarsko hišo je rudi z vseh strani visoko zalilo ter so vsi stanovalci z najpotrebnejšim zbežali v bližnji breg, ker so se bali hujšega Organizacija pomoči v tej hudi sili jc na žalost pri nas odpovedala. Ljudje se vprašujejo, kje so bili gasilci in zakaj niso prišli pravočasno, da bi pomagali reševati. Le pri dveh ali treh občanih so delovale črpalke, sicer pa ni bilo nikjer gasilcev, ki jih posebno na Vodah nikakor ni bilo mogoče priklicati! Izgleda, da naši vrli gasilci sploh niso pripravljeni za pomoč bližnjemu v takih primerih Dobro razumemo višjo silo, pred katero ni obrambe, pa vendar bi pričakovali pri njih drugačnega odziva. Alarmnega signala sploh ni bilo čuti. mostovi so bili prepuščeni uničenju, privatniki so zastonj obupno klicali na pomoč. Tu in tam se je našel pogumen posameznik, ki je zavihal hlače in rokave in reševal ter pomagal do pozne noč L Posebno se je odlikoval pri reševanju Mervarjcvih stanovalcev Slavko Hlastan, načelnik trboveljskih gasilcev. Bilo je še mnogo drugih po-gumnežev, mnogo pa tudi takih, ki so malomarno gfledali vse uničevanje, ne da bi premaknili prst v najmanjšo pomoč. Pri nesreči se pokažejo tudi pravi prijatelji. Najbolj prizadeti reveži so gotovo potrebni nujne pomoči, ki bi jo kazalo nud»*i s skupno akcijo med stanovskimi tovariši. Pa so nekateri, ki imajo precej pod palcem, pokazali prav graje vredno egoistično nerazumevanje za min bližnjega! Neregulirana Trboveljščica je vsekakor v glavnem pripomogla k vsemu razdejanju in čas bo, da pristojni činitelji razmišljajo o regulacijskem načrtu potoka ter njegovi izvedbi, sodobni kanallizaciji m vsem, kar je s tem v zvezi. Opozorili bomo v krat- Opuščena cesta v Globošaku der so ga z vrvjo potegnili na varno. Voda je udarila v hišico pri vratih ter prebila /adnjo steno, skozi katero je odnesla vse čevljarjcvo imetje. Da so bila vrata zaprta, kanal v hipu zamaši}, hudournik je udarili \ bi bilo odneslo bajto in čevljarja! Terbov-preko vodnega žleba ter nad velikim For- j čeva, trafikantinja, ki jc tam blizu imela tejevim h'cvom izvrtal dva metra globoko stmr^o. Voda jc vdrla v stajo ter bi bila udirata vso živino, da ie domači s silo niso re:i'i v breg. K'et hleva, kjer ima For-te vinsko znlo«?o za s^ojo gostilno, ie na-p'-i'ni1^ do stropa z vo-lo in h'atom ter skozi k'etna vrata odneslo proti dolini nekoliko prodov po'tvh v!»'linov in jarek. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Kr. banska uprava bo tudi* letos v jeseni oddajala plemenske peteline in jarčke štajerske pasme po znižani eeni. Vsak naročnik naroči lahko največ po enega petelina in dve jarčki. Naročniki prispevajo za plemenskega petelina po 20 din, za jarčko pa po 25 din. Naročila za območje mestne občine sprejema mestno poglavarstvo, soba štev. 47, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila. Naročila se sprejemajo do vštetega 20. avgusta. zakonih japonskega vojaka NajstarejSa vojaška pravila — Sledovi postanka v fevdalizmu — Nova bodočnost Stoletni zakonik iao^nskesa vojaka, izvirajoč še iz primitivnih č sov iaDonskesa fevdalizma, tudi v modernih ča-ih ni iz-cubil svoie veljavnosti. Vnrav nasDrotno Nieeov Domen narašča z nak gami iatx>n-ske armade DOVSOd na Dalinem vzhodu in do teh tradiciionalnih voiaških pravilih se celo orinoreča. da bi se vsi Janonci odno-vedali tujim bogovom in se ravnali tudi v civilnem živlieniu do načelih bušida Bu-šido ie baie Drežeto z duhom loiaHnosti in vdanosti. Kratek izvleček iz knjige apon-skega vojaka nam vse Doiasni Vojakova prisega Nai bomo kjerkoli globoko v skalnatih votlinah ali zasuti pod zemiio vedno in Dovsod ie naša dolžnost braniti interese našega gospodarja. To ie dolžnost vsakega vojaka. To ie hrbtenica naše vere. neizore-menljive in vekomaj prave. Nikoli v svojem življenju nisem postavil svojih lastnih misli nad misli svoiega gosDodaria in vladarja In tega tudi do svoie smrti nikoli ne bom storil. A po smrti se sedemkrat vrnem v živlienie da bom zaščitil dom svojega eospodaria. Prisegli smo. da se bomo držali v živlieniu štirih zapovedi in sicer: 1- V iz3X>lnievanju svoie službe ne bomo za nikomur zaostajali. 2. Prizadevali si bomo. da postanemo koristni svoiemu gospodarili. 3. Svojim staršem bomo vdani 4. Dosežemo veličino in dobrotliivost. Ce bomo ponavljali svoio or sego zjutraj in zvečer pred tem kar nam ie najsvetejše, nam naraste naša moč za dva in naša dejanja prekose dejanja drugih Premikamo se lahko le počr>si kakor črvi, toda vedno se bomo premikali naprej. Misli vedno na smrt Buši do pomeni smrt. Kier sta na izbiro dve poti si izberi tisto, ki vodi v smrt. Ne razmišljaj. Postavi svoje misli na pot. ki si io izbral — in napadi. Morda bo kdo vprašal: Čemu nai umrem, če pa to ne prinese nobene koristi? Mar nai za vržem svoie življenje za prazen nič? Mnogi mislijo tako in mnogo ie takih med moškimi, ki smatrajo sebe za važne. Ce se ie treba odločiti nai ne vodi tvoie misli misel na uspeh. Misli na nemilost, ki te zadene. Če se boš pehal za uspehi Misli na bridkost moža. ki je zgrešil cili. pa mora živeti. Ce d oživiš razočaranje m neuspeh na poti k cilju in plačaš to s smrtjo, je res. da ie bilo tvoie živlienie žrtvovano za prazen nič. Toda pomni, da priča tvoia smrt vsa i o vrednosti tvojih misli. Tvoia smrt ne bo sramotna. Vsako iutro se odloči za njo. Vsak večer osveži svoie misli v mislih na smrt. In tako delai brez ko~»-ca. Tako bo tvoia misel pripravljena Ce je tvoia misel vedno usmerjena na smrt, bo tvoia not skozi živlienie vedno ravna in lahka. Izpolnjeval boš svoie dolžnosti. In tvoj ščit bo brez madeža. Če lahko vidiš svoio pot ravno odprtih oči in prosto vseh ovir. ne moreš zabloditi v zmote. Tvoje i7polnievanie dolžnosti bo vzvišeno naH oč;tki in tvoie ime bo čisto. Zavračaj preračunljive misli Nevredne so misli, ki neprestan^ računajo. Računan ie pomeni tehtenie. kai se more izgubiti in kai pridobiti. Misel, ki računa, se nikoli ne more dvigniti nad misel dobička ali izgube. A kai ie smrt če ne izguba? Kaj ie življenje č? ne dobiček? Tisti, ki tako računa hoče imeti dobiček Kdor dela za dobiček se mora izog'bati smrti. Od tod njegova strahop°-tnost. Tisti, ki so izobraženi v vedih. so bogati na duhovitosti in gibčni na ieziku. Njihova duhovitost ie k^i pogosto olašč za njihove nizkotne misli Njihovi jezik1' so kaj pogosto zagovorniki niih^vih preračunljivih misli Niihovi d^ho^itas* nai zapelje vaše nvs'i in njihovi jeziki nai premotijo vaša i^šesa. Modri izreki 1. Vse ie možno, če si odločen. 2. Bodi spoštljiv, toda nikoli ne bodi ta- ko boječ, da bi se ne mogel izraziti Rodi prijazen in uslužen, toda nikoli ne bodi tako plah. da bi se ti iela šibiti upogniena kolena. • 3. Pogum premaga vse 4. Moževo življenje je minljivo todi njegovo ime ie večno 5 Zlato in srebro ima lahko č ovek vedno, ne more na večino im?; dobrega in resničnega moža 6. Žena ki se ne smeje iskreno, io razuzdana. 7. Nai bo znanie ene stvari razumevanje tisočerih stvari Cas je minljiv Čas se izpreminia Vsak vek ima svoja misli, ki se ne daio izpremeniti b^li kakor čas sam. Pazi na nje: če m eri ji ni de-gradaciio. ni propast veka d leč Ki' o>-ima leto svoie izpremen i ve čas» tak imi dan svoie izpremenliive ure No tarna i nad minulimi dnevi na nai so bi'i Se tako prijetni. Preteklih ste let ie mmuMh st ^> let. Važno ie samo. da ie vek ki teče rdai čim prijetnejši. 7ato so tisti, ki p is1-!gku« i^o preteklost i. nagnien; k zmotam Z mislimi, mudečimi se v pretek o-ti ni mogoče razumeti sedanjosti Možie se uklonijo svojim mislim, če niso v službi Res ie or> tudi da d^d^žHo svojim mislim tudi v slufbl Rod: trden v tei misli. Boii neupogljiv, č*3 tudi h: prišel sam modri Konfucius aH prvo hrnn-stvo dežele k tebi in b; t-1 v bi Roi; zadovoljen, če stopaš v neklo. ali če spre-iemaš udarce božjega biča na svoi hrbet, če ie to potrebno. Promet v amsrišk^ mestih Promet v ameriških mestih ^ b?stv«*no razlikuje od onega v evropskih Sk r >i \"=a prometna podietia so v rokah zaseb^ib delniških družb. V vozovih cestno /e'o n;o8LO VEN SR1 NAROD«, petek. It. Julija 1340. Stran S Naši akademiki v Slovenskih goricah Prvi teden njihovega narodno obrambnega taborenja Razburljiv dogodek v gostilni šoloobvezen otrok ukradel sedem tisočakov — Pokvarjena šolska mladina, ki spada v vzgojne zavode Tezno, 18. julija Mnogo smo že pisali o pokvarienos*i naše šoloobvezne mladine, ki živi v okolju v sramoto prebivalcem, brez vsake vzsoie in nadzorstva, se peča s pohajkovanjem in beračenjem, z nadlegovanjem gostov po gostilnah pri vseh prireditvih in celo v avtobusih, kjer vzbuia zgražanje vseh prisotnih s svoiim drznim vedenjem Javljeni so bili ti slučaji že nekolikokrat pristojni oblasti, da se spravi ta pokvariena mladina v zavode, kier bn bila deležna prave vzgoje. Vendar je bilo doslei vse zaman. Kako živi ta mladina in kako prebi i e ta mladina svoi prosti čas. niti ne moremo zapisati. Merodajno oblast pa prosimo, da neka i ukrene in sicer hitro, kajti zdi se nam. da bo kmalu prepozno. — Da je ta mladina zmožna večjih in drznih tatvin, nam priča dogodek, ki se i e dogodil sinoči gostilničarki Julki Božičevi na Ptujski cesti. Ko se je imenovana gostilničarka vrnila od neke kupčije domov, ie preštela pri mizi v točilnici denar in ga odnesla v spalnico ter položila v hranilni knjižici v predal. Opazovala jo je neka znana družina iz Sn. Dobrave, ki je bila v gostilni in je nato kmalu odšla. V času. ko sta še sedela oče in mati v gostilni, je splezal eden izmed nadebudnih otrok najbrž 13-letna Anica H. skozi okno in sunila iz predala 7.400 din s hranilno knjižico vred. Gostilničarko je opozorila na družino neka seseda, ki je prišla po vino. Gostilni-čarka odpre predal in vidi. da je okradena celotne vsote. Z možem hitita za družino in jo ustavita nedaleč od gostilne. Med tem so bili obveščeni orožniki, ki so pripeljali zakonca nazai v gostilno, kier so jih temeljito preiskali. Vendar denaria niso našli. Ta čas so namreč otroci pobegli z denarjem in ga skrili. Ko so pa fantka trdo prijeli je priznal, da sta s sestrico skrila denar, katerega so nato precei časa iskali in ga končno vendarle našli s hranilno knjižico vred. skritega v travi za plotom neke hiše v Krekovi ulici. Manjkalo je le nekaj drobiža, ki ie bil porab-jien najbrž za nakup cigaret v sosedni gostilni. Kai bo s to mladino? Raste brez vzgoje in okužuje okolico. Merodajna oblast nai končno nekaj ukrene, da se ti čeravno po-edini slučaji iztrebijo, kajti navedeni dogodek še ne poda prave slike živi i en i a in delovanja te mladine, čeravno ie sam na sebi že dovolj žalosten. Mariborske in okoliške novice vijo izzvali reklamo za obilni obisk vseh naslednjih svojih prireditev. V sredo dne 10. t. m. zvečer je že šolska soba bila premajhna in so morali udeleženci te prireditve »tati tudi zunaj na hodniku. Kan d. farm. g. Rabie Marjan je predaval o bistvu zdravja, negi bolnikov in prvi pomoči v nezgodah ter v preprostih, ljudstvu razumljivih besedah, vsestransko podal navodila, ki jih je občinstvo z hvaležnostjo in velikim zanimanjem sprejelo in odobravalo. Zahvalil se je g. Vauda z ugotovitvijo, da baš danes vsi narodi in vse države stavijo kot prvo svojo nalogo: skrb za zdravje, v katerem je moč in bodočnost vsakega. tudi našega naroda. Akademiki so navrli 2. del prejšnjega filma, ki je obšinstvo kljub že precejšnji porabi zelo zadovoljil, vmes pa je bil prikazan evharistični kongres na filmu, na aterem so domačini lahko zasledili sem in tja kake znance. V petek 12 t. m. je abs. jur. g. Breznik Igor v krajšem, a zelo umestnem in privlačnem govoru, ki bi se najbolj naslovil Današnje prilike in mic. popisal našo izjemno srečo, po kateri smo izostali od vojnih grozot, vendar moramo biti verino na vse pripravljeni za domovino, da isto očuvamo zunanjih In notranjih neprijatelje v, biti pozorni na vehune in Širjenje malodušnosti in vznemirljivih vesti. Za njim je g. Gaberščik povedal eno veržejsko šaljiv-ko, ki je občinstvo zazibala v smehapolno razživetje. Na filmskem platnu pa so se nadaljevali včerajšnji komadi. Sobotni večer pa je bil posvečen naši slovenski književnosti. Razni predavatelji so občinstvo seznanili z življenjem in delovanjem naših velikih pesnikov in pisateljev: Prešerna, Cankarja, Aškerca, Gregorčiča m Finžgarja ter citirali nekate- ra njihova lažje razumljiva dela. Sklenili so v trigovoru z Ganglovo črtico »Naše gore listi«, v kateri so se končno dekar. Aleš, profesor Trdina in rodoljub Navratil združili v petju vse slovanske himne >Hej Slovani«, spontano pa se je temu petju manifestantno stoje in pevaje pridružilo vse navzoče številno občinstvo. Bil je to prizor, ki je vsakogar pretresel in bo ostal vsem v trajnem spominu. Oglasil se je g. Vauda in rekel: Danes v soboto ste običajno zadržani z delom — pripravami za nedeljo, a prišli ste lepošte-vilno. Današnji večer je bil resen! Slišali smo o ljubezni do svojih mater in kmetske domovinske grude. Iz materinske in ljubezni do grude pnlivajmo ljubezni do naše očetnjave. da bomo verni in neustrašni čuvarji neših domov, naše kmetske grude, naše meje in naše nedeljive Jugoslavije! Obenem se je zahvalil vsem predavateljem. Tako je potekel prvi teden taborjenja na ših požrtvovalnih akademikov društva »Jugoslavije*. Taboreči akademiki opravljajo najrazličnejše funkcije, so trdno sklenjena, delovno strnjena družina, ki Mar> ječane kar preseneča s svoiim r.ožrtvovai-nim delom. Ne smemo pozabiti, da je občinstvo s svojim nežnim tenorjem v soboto presenetil cand. ing. g. Stepišnik, ki je ob spremljevanju kitare zapel zelo občuteno par pesmic. Od 5. do 7. ure vsak dan so taborjani na razpolago s pravnimi in zdravstvenimi nasveti, pa tudi vsak dan prepotujejo vso občino ter v navedenih strokah občinstvu nudijo svojo pomoč. Občani se te pomoči vedno številne je poslužujejo in bodo naše pridne taborjane zelo pogrešali. Zdaj se še tolažijo, da še ostanejo en teden tukaj, žal — samo en teden! ?rfk^los?,^d?^iIijo valcem spet v razkošnem filmu o zamotani ljubezni Po daljšem presledku se nudi našim kino-obisko-slavnega in priljubljenega pevca TINA ROSSIJA V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa, Kavmond Cordy, Conchita Montenegro. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO I XlOX — Tel. 22-21 ■■■■MSMantHBflHSlHSflHBaMaMM^^ I SAMO 6E DANES ob 16.» 19. in 21. uri vesela in zabavna detektivska komedija Smn F f mf %j ^ t z Robert Mont;;oniery-jem in RoKalind A 1% ML JU V N V Vi Russelovo. — KINO SLOGA, tel. 27-30 i I ■■■■HHHMBi KINO MOSTE ■■■■HRBi Danes ob 20.30 uri, jutri ob 20.30 uri, v nedeljo in ponedeljek: Prekrasna španska romanca, polna lepih ter film za le res močne ljudi: pesmi, idealne, pa herojske ljubezni: Roža iz Rio Granda V glavni vlogi lepotica MOVITA General L ing Film najneverjetnejših grozodejstev ki-neškega tirana. V glavni vlogi: INKIŠINOV SENZACIJA: Za dodatek še en film ŽENA SE PRODAJA Maribor, 18. julija Pred dobrim tednom smo sporočili, da so pri Sv. Marjeti ob Pesnici otvorili narodno obrambni tabor člani in članice JNAD -Jugoslavije«. Kakor tudi Marje- čani niso bili dovolj pripravljeni na tabor, vendar so v medsebojnem dogovoru storili, kar se je pač dalo v čim uspešnejše prospe vanje te akcije. Prostore v šoli je imenovanemu društvu oskrbel priznani narodni delavec, predsednik krajevnega šolskega oobora g. šuman Anton, prostore za kuhinjo in obedoveJnico pa v svoji hiši g. Vauda Mirko, ki sodeluje tudi pri režiranju poučnih večerov od strani domačinov. Vse prireditve so pestre, privlačne, saj akademiki skrbe vmes tudi za godbo in petje ter večkrat poje z njimi tudi občinstvo. V ponedeljek 8. t. m. zvečer ob 8. uri je abs. jur. Gaberščik Milan podal siiko zgodovine človeštva s posebnim ozirom na Slovane. Z zanimivim prikazom primitivnosti prvega Človeškega razvoja v pradobi, s predstavitvijo naših pra dedov starih Slovanov kot enotnega, kmetskega, miro-in domoljubnega našega matičnega naroda od takrat do danes je priklenil kljub precej obširnem in daljčasnim izvajanjem vse številne poslušalce in sklenil ob povzdig-njenem glasu z bodritvijo k slogi, ki bo nam in Slovanom edino prinesla vstajenja dan. Navzoči so se mu zahvalili z glasnim aplavzom, posebej še g. Vauda Mirko, ki je pripomnil, da je bila zgodovina vedno učiteljica človeštva, vsled Česar jo moramo radi čitati in poslušati ter iz nje črpati naukov in naš narodni ponos! — Sledila je filmska predstava >zivljenje sv. Elizabete«, prvi del. Vmes so akademiki skrbeli za kratek čas z godbo na harmoniko in piščalko ter tako s to prvo pri redi t- — Ni se mu izplačalo. Uprava mariborske splošne bolnice kupuje več i i del potrebnih živlienskih potrebščin pri producentu. Dan za dnevom se oglašujejo v pisarni bolnice številni kmetovalci in ponujajo razne pridelke. Tako je prišel pred tiemi tedni v bclnico neki moški, ki se ie izdajal za Franca Kogierja iz Biša v Slovenskih goricah in ki je upravi bolnice ponuial v nakup jajca, in sicer po 65 para za komad. V pisarni so možakarja napotili v kuhinjo, kjer so jajci pregledali in izstavili dobavnico, s katero je zatem Ko-gler dobil kupnino izplačano. Nekaj dni zatem je Kogler spet prišel in ponujal v nakup jajca. Ker so bila jajca poceni so jih tudi prevzeli in izplačali na podlagi dobavnice odgovarjajočo kupnino Dobavnica se ie glasila na 1504 komadov. Toda naknadno so ugotovili, da ie bilo v kuhinji prevzeto le 504 komadov. Ko so natančno pregledali dobavnico, se ie izkazalo, da je bila pripisana enica in ie spreten goljuf napravil iz 504 kar 1504. Tudi so ugotovili, da se ie imenitni dobavitelj istega trika posluži 1 pri prvi dobavi, ko ie napravil iz številke 227 kar 1227. Na ta način je bila uprava bolnice oškodovana za 2000 komadov jajc. ki jih je sicer plačala, toda jih ni dobila. Ko se ie možakar tretjič poj a vU v bolnici in ponujal jajca, so jih takoj prevzeli. Bilo jih je 2243 komadov. Izstavili so mu dobavnico ter ga napotili k blagajni po kupnino. Toda možakar ie bil očividno presenečen, ko je opazil stražnika, ki ga je aretiral. Za jajca in sicer 2243 komadov ni dobil plačila, pač pa bo '»nagrajen« na sodišču, kjer se bo vsa zadeva obravnavala. — Mariborski plavalni klub bo gostoval v Ljubljani. Bivši državni prvak v plavanju SK Ilirija v Ljubljani je povabil moštvo izredno delavnega MPK na prijateljski dvoboj, ki se bo vršil ob priliki ligaške tekme Ilirija : ZPK 24. t. m. v Ljubljani-V svrho sestave reprezentančnega moštva bo MPK v nedeljo 21. julija izvedel na Mariborskem otoku izbirne tekme svojih tekmovalcev s polnim sporedom predvidenega dvoboja z Ilirijo, številni člani MPK se "bodo pomerili v naslednjih disciplinah plavanja: 100 m prosto, 100 m prsno. 100 m hrbtno. 200 m prosto, štafeta 3X100 m mešano in štafeta 5X50 m prosto. Razen tega bodo odlični skakači kluba izvedli serijo skokov, predpisanih za predstoječe prvenstvo Slovenske zveze in države. Kakor znano, je SPZ svoje prvo prvenstvo predala v izvedbo mariborskim klubom MPK in Maratonu, ki ga bosta izvedla 10. in 11. avgusta na Mariborskem otoku. Nedeljska prireditev na otoku bo dober trening domačih plavačev pa tudi funkcionarjev. Ker se ob tej priliki ne bo pobiralo posebne vstopnine, bo lepemu in nad vse zdravemu plavalnemu športu naklonjeno občinstvo nedvomno v velikem številu pohitelo na otok pogledat napredek naših plavačev. — Uspela tujsk©prometna propaganda. Ob priliki oficielne otvoritve nove ceste na Pohorje opozarjamo ljubitelje našega lepe- ga zelenega Pohorja na prekrasne povečave posnetkov nove ceste, ki so razstavljeni v veliki izložbi glavnega vhoda k »Putniku«. — Tezen»ke novice. Pod okriljem občinskega pododbora za zaščito pred zračnimi napadi je v sredo zvečer predaval g. prof. Stanko Modic o obrambi pred strupenimi plini v primeru zračnih napadov. Predavanje je bilo dobro obiskano, vendar bi ta aktualna snov lahko privabila še več občinstva. — Dvanajsto kolo šahovskega tekmovanja, ki ga je priredil klub »Vidmar«, se je končalo s sledečim rezultatom: Fetih proti Ketiš, Sonan proti Lukežu st.t Senekovič proti Hvalicu, Kuster proti Čertaliču, Skralovnik proti Lukežu ml., Marvin proti Kukovcu. vsi 1:0. Predvčerajšnjim preloženi partiji med Hvalicem in Kusterjem ter med Gerželjem in Hvalicem sta se končali s Kusterjevim in Hvaličevim porazom. Stanje po 12. kolu je sledeče: Ger-želj 10 (1), Kukovec 10, Kuster 9, Fetih 7, Lukež st. 6 in pol (1), fjertalič 6 in pol, Marvin in Sonan 6 točk, itd. — V bolnici je podlegel težkim poškodbam bančni uradnik Viktor Bertot, ki je skočil, kakor poročamo na drugem mestu, z državnega mostu v Dravo kakih 10 m globoko. 541etnega Bertota, ki je bil zaposlen v mariborski podružnici Kreditne banke, so prepeljali po obupnem dejanju v bolnico, kjer mu zdravniki niso mogli več rešiti življenja. — Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš spremenljivo oblačno vreme. Toplota se ne bo mnogo dvignila. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 19.2 C, davi minimalna pa 8.2 C. Padavin je bilo včeraj za 16.5 mm. — Kolonija podmladka Rdečega križa iz Kaštel Lukšića se bo vrnila v Maribor v torek dne 23. julija z osebnim vlakom ob 17.14. Starši udeležencev nai pridejo po svoje sinčke na glavni kolodvor. — Nočno lekarniško službo imata še danes Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20. teL 20-05. ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu št. 3. tel. 22-70. — Aretiran pohotnei. V Slovenski Bistrici so orožniki aretirali 401etnega Ferdinanda Lobenvveina, ki se ie spozabil nad mladoletnimi dekleti. Pohotnega so izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. — Poroke. V zadnjem Času so se v Mariboru poročili: Emil Stante absolvent prava, in Milena Kocuvan, diplomirana učiteljica: Anton Grošl ključavnic^- državnih železnic, in Štefanija Babšek: Konrad Hartman in Ljudmila SMablOfK Srečk-> Stelc"«. tkalski mojster ;n EJte«»b*ta VHa. lič: Viktor Kreoek. poHni urad*"k. in Zora Rj-'hkH'krv hči nad"*'*^1^ Obalo sreč«! — Zanimiv ženski l^hkoattet^ki mltin" bp v nedelio 21 tuliia na stadioni SK £e*e^lcarja ob Tržaški cesti. .Tn«<---W--i~->_ va ženska športna zveza 1*» r>?~v--* ~o»—-rila SK Železničarju izvedbo prvenstve- nega tekmovanja zagrebške lahkoatletske zveze, ki bo združena s tekmovaniem za prvenstvo Maribora. Star tale bodo zagrebške in mariborske atletinje in sicer v naslednjih disciplinah: tek na 60 m. krogla, skok v višino, tek na 800 m. skok v daljavo, kopie in štafeta 4 X loo m. Miting, za katerega vlada veliko zanimanje, se bo pričel ob 9. uri dopoldne. — Maščevanje ali kaj? Na ces:i pri Lim-bušu so našli nezavestnega in vsega krvavega 591etnega delavca Rudolfa Heriča iz Ruš. ki ie imel zevajočo rano na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo. Heričovo zdravstveno stanie ie zelo resno. Orožniki so uvedli preiskavo in poizvedujejo za skrivnostnim napadalcem. — Racija. Mariborska mestna polici:a je izvršila v mestu in na periferiji obširno racijo ter ujela večje število postopačev in delomrznežev ter vlačug. Nekaj aretiranih oseb so oddali sodišču, druge pa so odpravili v domovne občine. — Kam? Od doma ie pobegnil 16!etni Henrik Lorbek iz Nove vasi pri Mariboru. Starši so v bojazni, da se pobeglemu sinu ni kaj hudega pripetilo, zadevo prijavili orožnikom, ki sedaj poizvedujejo za usodo mladeniča. — Razkopana cesta, vzrok nesreče. Strašna avtomobilska nesreča, ki se je pripetila dne 14. julija pri Slovenski Bistrici in o kateri smo že poročali, da je zahtevala življenje sorodnice polkovnika g. Božoviča. dočim je polkovnik sam ob oko, se je pripetila zaradi tega, ker je na prednjem kolesu avtomobila počila pnevmatika. Vzrok nesreče pa je cesta. ozir. njene številne kotanje. Na gladki cesti bi se taka nesreča najbrže ne bi pripetila. Tako pa se je kolo avtomobila najbrže po-greznilo v eno izmed teh kotanj in pri tem z veliko silo zadelo ob njen rob. Posledica je bila, da je pnevmatika eksplodirala. I Del. polit.) — Kakšna bo letošnja letina? Dan za dnem uničuje poljske pridelke toča, ki pobija danes v tem, jutri v drugem kraju. Zaradi obilnega dežja pa je zajela pšenico še rja, da je vsa očrnela. Tudi ječmen, ki so ga sedaj večinoma že poželi, je zelo slabo obrodil. Dobro pa kažejo koruza, fižol ter oves. Tudi otava je po obilni moči zelo lepo in gosto razrasla. Sadja bo letos izredno malo, kakor tudi grozdja v vinogradih, kjer se šele sedaj kažejo prav pogubne posledice letošnje ostre zime. — Iz policijske slufcbe. Upokojen je poveljnik policijske straže pri predstojništvu mestne policije v Mariboru g. Franc Finž-ger. — O tem in onem. Jadranska straža pošlje v soboto dne 20. t. m. drugo kolonijo otrok na morje v Baker. Odhod ob 17.55. Zbirališče na glavnem Kolodvoru o i 17. ure dalje. — Stavbna zadruga »Naš dom«, ki ima lastno opekarno v Požegi pri Racah, je pričela te dni dobavljati prve opeke svojem članom. — Na Prager-skem so po dolgem času dogradili občinsko tehtnico. — Združenje za ekonomsko rejo drobnjadi »Ekord« v Mariboru ima drevi ob 20. v hotelu »Mariborski dvore širšo sejo, katere naj se članstvo polno-številno udeleži. — V sredo popoldne je nad Slovensko Bistrico divjalo neurje. Med bliskom in gromom je padala toča, ki je napravila veliko škode. — Kmetovalci v mariborski okolici se pritožujejo, da jirn hodijo neznani tatovi v nočeh odkopavat krompir. — 41etni sinček kmečkega dninarja Ervin Germ iz Sv. Jakoba se je po-paril z vrelo vodo po obrazu in vsem telesu. Težko poškodovanega otroka so oddali v bolnico. — Pri padcu s kolesa si je zlomil levico 431etni viničar ivan Žagar, ki se zdravi v bolnici. — Na vogalu Kopališke in Kneza Koclja ulice sta trčila nek kolesar in motociklist. K sreći ni bilo težjih posledic, pač pa se je popolnoma pokvarilo kolesarjevo kolo. — Hut ter jeva tvornica |>ovečiije »voje obrate. V Hutterjevi tekstilni tvornici v Melju so porušili enonadstropno poslopje, nadalje enonadstropno avtomatično tkalnico in prizidane prostore ter na istem mestu pričeli z gradnjo trinadstropne avtomatične tkalnice in mizarske delavnice. Stroški za navedeni gradnji so preračunani na 3,760.000 din. — Zidali bodo. Mestni gradbeni urad jc izdal naslednja nova gradbena dovoljenja: Rozi šander za gradnjo visokopritlične stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 44. Gradbeni stroški znašajo 155.000 čin. Nadi čač za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Poštelski ulici 8 (gradbeni stroški 220.000 din). Albertu Hergoldu za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Poštelski ulici 12 (gradbeni stroški 200 tisoč din). Zdravniku dr. Adolfu Ramšaku iz Orne za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Medvedov: ul. 6 (gradbeni stroški 641.520 din), železniškemu uradniku Mirku Šibeniku za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 16 (gradbeni stroški 250.000 din). — Živahne Kupčije na nepremičninskem trgu v Mariboru. V zadnjih mesecih opažamo v Mariboru visoko konjunkturo na nepremičninskem trgu, kar je pač posledica časov, v katerih živimo. Pretekli teden smo že objavili nekatere kupčije, katerim dodajamo danes še naslednje: Franc Pemarčič je prodal hišo v Ljubljanski ulici 28 Mariji Sedej, hčerki posestnika in lesnega trgovca iz Prevalj za 250.000 din. Terezija Pšunder in Franc Hergouth sta prodala tvornici kartonaže »Hergo« hišo z delavnicami in skladišči v Rajčevi ulici 5 za 250.000 din. Simon Mlaker pa je prodal omenjeni tvornici zemljišče v Rajčevi ulici za 100.000 din. Krojaški mojster Jakob Erbus je prodal ženi peKarskega mojstra Jožici Petek hišo v MasarKovi ulici 22 za 180.000 din. Prva hrvatska štedionica je prodala tvrdki »Naša hiša« d. z o. z. v Mariboru bivši Džamonijev vrt v površini 16.388 kv. m v Koroščevi ulici za*860.000 din. Posojilnica Narodni dom je prodala zobozdravniku dr. Leonu Kacu parcelo vležna štev. 150 k. o. GrajsKa vrata Maribor za 116.200 din. Zasebnik Mihael Be-net je kupil od posestnika Ivana Merkla 599 kv. m veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 15.574 din. Posestnik Franc Ranfl iz Nove vasi je prodal najemniku Dragu VViegelu 1070 kv. m veliko parcelo v ma^ciiii'-iioiiem predmestju za 31.500 din. Mestna občina mariboiska je prodala zdravniku dr. F. Radšelu 953 kv. m veliko parcelo v magdalenskem predmestju z-i 28.590 din. Alojz Lušnik je kupil od Antona Lušiiika polovico hiše v Koseškega, ulici 30 za 25.000 din. Mestna občina mariborska je proJala Josipini Tončič 835 kv. m veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 15.030 din. Šoferjeva žena. Marta Dobiajc je kupila od posestniki Ivana Božiča 720 kv. m veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 17.280 din. Mestna občina je prodala Alamiji Krofi 775 kv. m. veliko parcelo za 17.030 din, Leopoldu TJrsiču in Nežiki Pečar pa kv. m veliko parcelo za 15.972 din ter Zofiji Mencingerjevi 793 kv. m veliko parcelo za 23.7i»0 din. — Usoda ljudi, ki hočejo skrivaj preko meje. V zadnjem času se spet silno množijo slučaji, ko nasede naše ubogo Iju 1-stvo vabam raznih agentov, ki skušajo ljudem dopovedati, da je onstran meja boljše kakor pri nas. Agenti spravljajo ljudi, proti plačilu seve a, do meje in jih nato piepuščajo samim sebi. Nešteto t . i revežev, ki so navadno delavci, na meji zasačijo in jih pošljejo nazaj v domovne občine. Včeraj je spet skušala skupina 3 neznancev prekoračiti mejo, m sicer pri Geršaku. Ker se na klice naših obmejnih organov niso hoteli ustaviti in so pričeli bežati, so graničar ji uporabili orožje. Pri tem je obležal mrtev neki mlajši m Drugega so aretirali, doćim je tretji pobegnil. — Razburljiv dogodek se je pripetil včeraj popoldne na državnem mostu. Neki starejši moški se je pognal z ograje državnega mestu v dravske valove. Toda padel je na plitvino nekaj metrov od Arbci-terjeve hiše, kjer je obležal. Poklicani mariborski reševalci so mozarcarja oupre-mili v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo in notranje poško-be. Gre za 541etnega Viktorja Pertota stanu-jocega v Slovenski ulici 13. Pertot je bil že delj časa boleiien in je skočil z mostu očividno v trenutku duševne zmedenosti. Iz Litije — Slab živinski sejem. V ponedeljek smo imeli pri nas živinski sejem, ki je bil na novo uveden šele pred tremi leti. Poset je bil kaj pičel. Ta sejem je pri nas še bolj malo znan in imajo kmetje v tem času ravno največ dela na polju; zato ne morejo na sejem. Bilo je prignanih le nekaj glav goveje živine. Kmetice so pridno po-povpraševale po prašičkih za rejo. Ono malo, kar so jih pripeljali z Vač in z nekaterih drugih vasi, je šlo hitro v denar. — Lažni nakupovalec gob. V kresniške hribe se je priklatil oni dan sumljiv možakar, ki se je izdajal za nakupovalca gob. Če pa je prišel do hiše, kjer so bili domači napolju, se je splazil v hišo in jo temeljito preiskal. V nekaterih hišah je pokradel precej obleke in perila, pa tudi denarja. Pretaknil je namreč tudi skrinje in če ni naše ključev, je kar vlamljal v omare in skrinje. Kmetje so prijavili vlome orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Vse kaže, da je vlomilec neki Sever Tone, po domače »Mihov« iz ljubljanske okolice, ki je nedavno pobegnil iz zaporov in se sedaj klati po deželi in krade, kar mu pride pod roko. Za njim je izdana tiralica. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, tzjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FOTO-AMATERSKA DELA izvršuje strokovno, hitro in poceni foto-atelje Mancini, Ljub-Ijana-Vič. 1765 ';'';!iii:*ii[trrny;'r:iaj;w Posložite se . malih oglasov »Slov Narodu« ki so najcenejši ! • ■ ■ POHIsTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram oprave, vsa popravila najceneje: ZORMAN, Breg 14. 1772 KI SEJE ■ VE'CSi*VM6 JUGOGfcACIKA &dti*j*m*Ji Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek b\— din _ medica barva ustne in lica! Dobite jo v MEDAR.M Ljubljana. Židovska ulica 6 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 'din POZOR! Kupujem m prodajam rabljene ) *evlje moške obleke, rabljeno ■ perilo in stare cunje. Klavžcr j VoSnjakova u 159* Znamenita ..Prerokovanja Nos t rada busova so izšla v slovenščini. Knjigo, ki stane Din 10.— dobite v trafikah in pri prodajalcih časopisov ter kolporterjih, ali pa pišite na naslov: J. GOLEČ — Maribor, poštni predal št. 32. ter priložite v pismu v znamkah Din 12.— (10 din za knjigo, 2 din za odpremo in poštnino) nakar boste dobili knjigo z obratno pošto. Makulaturni papir pro4i V4*ava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 9999999999999999999999999999999999999999999999915155415 Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. julija 1940. Trbovlje po strašili elementarni katastrofi Velika Skoda — Vse ceste razruvane — Posledice neregulirane Trbavljščice — Razdejanje v Globošaku in Bevikem Trbovlje, 18. julija Trbovlje so še danes pod silnim vtisom nesreče, ki je občane zadela s hudo, če ne najhuj.-o uro, kar smo jih kdaj doživeli. Vsi prizadeti z mračnim obrazom, nekateri z obupom ugotavljajo škodo, ki jo je napravila umazana voda razbesnele Trbo-velj>čice in njenih pritokov vsepovsod, kamor je segla. Vsa dolina do kolodvora je kakor opustošeno bojišče razdivjanih elementov, od katerih je voda pač najhujše zk>. V gornjih Trbovljah vašcani, ki jih je dejal obsežen sadovnjak ter pritisnil na bližnjt hlev. ki se bo pod pritiskajočo zemljo zrušil zdaj zdaj. Veliko škodo so utrpeli seveda rudi vsi ostali Globošani. ki danes ne vedo, kje bi pričeli z delom, da popravijo veliko zlo neurja. Cesta preko (Jlobošaka je popolnoma neuporabna, promet nemogoč radi tri metre visokih kupov kamenja, drevja, peska, ki so nagromadeni preko poti. Strašne trenutke so preživljali ob po-vodnji stanovalci blizu stare bolnice, kjer v. •- Cvetoča vri dr. Cfeelja, uničen pod kamenjem in prodom voda presenetila v domovih, postavljajo na cesto pokvarjeno in deloma uničeno pohištvo, umazano vodo in blato nosijo in vozijo iz stanovanj. V trboveljski šoli, kjer je voda do stropa napolnila globoke kleti, so vaški gasilci ves popoldan črpali z mo torko vodo in blato, pa še vedno niso izči-stili prostorov. Vodenska šola je bila še huje prizadeta ter so klopi in mize spodnjih razredov kar pilesale po vodi. Kuken-bergu v trgu jc uničilo vso čevljarno ter mu odneslo vse orodje in zalogo Mož je domala uničen. A on ni edini prizadet. Vsepovsod, kamor se obrneš, zagledaš večjo ali manjšo škodo, bodisi pri privatnikih, premožnih, večinoma pa revnih rodbinah. Že samo pustošenje javnih in prometnih naprav je včerajšnja komisija iz Laškega ocenila na preko dva milijona, a kje je še ostalo. Silno razdejanje, ki smo ga včeraj pod splo-nim vtisom velike nesreče prezrli, je prizadejal hudournik v Globošaku. Kdor je hodil po tej ozki dolinici, ki se izpod Kleka priključi glavni trboveljski dolini ne najde besed, da bi opisal pravi sodni dan, ki je zadel revne Globošane. Potoček, ki teče tod skozi je sicer prav neznaten ter ga pri lepem vremenu lahko prekoračiš z malim korakom. Zaradi hudomušnosti, ki jo potok kaže oh nalivih, so nedavno popravili njegov tok. vendar vsa ta regulacijska dela niso bila baš srečno izvedena. Potok, ki je imdl prej širšo strugo, so zaprli v betonske cilindre, ki nikakor ne morejo pri večjih nalivih propustiti večjih množin vode. Ze ves čas so se Globošani pritoževali nad skrajno nedostatnost jo regulacije. Zadnja orkanska nevihta pa je še prav posebno pokaza'la slabe strani teh hi-drotehničnih del Ogromne vodne sile so s Kleka privalilc mnogo materiala, ki je kanal v hipu zamašil, hudournik je udaril preko vodnega žleba ter nad velikim For-tejevfm hlevom izvrtal dva metra globoko strugo. Voda je vdrla v stajo ter Si bila udušrla vso živino, da je domači s silo niso rešili v breg. Klet hleva, kjer ima For-te vinsko zalotfo za svojo gostilno, je napolnilo do stropa z vodo in blatom ter skozi kletna vrata odneslo proti dolini nekoliko sodov polnih vina in žganja, ki so «;c razleteli bogzna kje. Pa se ni dovolj. Voda je hitro rasla ter i-znodjedla na cestni stram* betonsko zidnvie do prsih temeljev, dvigni« vso tam naloženo ogromno množino neska. osem kuh metrov cepmic in nad 30 kub. m tramov m hlodov, ki jih je z b1;«tko\ito naglico valila prof' slavni cc^ti. Vsa s^eča. da se je nekoliko hlodov ustavilo oh nekem drevesu pri Mumikovi hiši počez ter se je tam nagromadila vsa masa lesa in do tri metre kamenja pnxla, vejevja, iTTUvanih dreves itd Med drugim je Forteju odneslo štii-4 te/ke voze, ki jih «c do danes ni na'el. Ostanki leže med debli in kamenjem. Pa vendaT je h<'d< urnik pognal nekaj težkih, pol metra debelih debel na glavno cesto, tja proti Počivavškovi <*o-stfTni! V Globo-aku je utrpel velikansko šBcodo predvsem posestnik Jože Forte. kateremu je poleg drugega obsežen plaz raz- je voda vdrla v spodnja stanovanja nad dva metra visoko. Posebno so prizadeti stanovalci v Mervarjevi hiši, kjer je voda krojaču Jurmanu dobesedno uničila vso delavnico z blagom in stroji vred. Jurman je danes ob vse in išče zatočišča pri prijateljih. Istotaka usoda je zadela že itak revnega čevljarja Požuna, ki si je služil borni kruh v leseni bajtici ob potoku pri bolnici. Vse mu je odneslo, sam je v zadnjem trenutku skočil na ograjo in streho, od ko- s trboveljsko, ie nastali celo jezero, po katerem so plavali debe i rudniški hlodi vse doli do cementarne Stanovalci tega okraja so prestah silen strah, saj je vod* pritisnila z vseh strani v spodnja stanovanja ter je segala preko dva metra visoko. Mahkovče-va trgovina je pretrpela silno škodo, saj jc bila vsa trgovska zalvvga pod vodo. lastnica pa bi bila kmalu utonila Zclezni-čarsko hišo je tudi z vseh strani visoko zalilo ter so vsi stanovalci z najpotrebnejšim zbežali v bližnji breg. ker so se bali hujšega Organizacija pomoči v tej hudi sili jc na žalost pri nas odpovedala. Ljudje se vprašujejo, kje so bili gasilci in zakaj niso prišli pravočasno, da bi pomagali reševati. Le pri dveh ali treh občanih so delovale črpalke, sicer pa ni bilo nikjer gasilcev, ki jih posebno na Vodah nikakor ni bilo mogoče priklicati! Izgleda, da naši vrli gasilci sploh niso pripravljeni za pomoč bližnjemu v takih primerih Dobro razumemo višjo silo, pred katero ni obrambe, pa vendar bi pričakovali pri njih drugačnega odziva. Alarmnega signala sploh ni bilo čuti, mostovi so bili prepuščeni uničenju, privatniki so zastonj obupno klicali na pomoč. Tu in tam se je našel pogumen posameznik, ki je zavihal hlače in rokave ki reševal ter pomagal do pozne noči. Posebno se je odlikoval pri reševanju Mervarjevih stanovalcev Slavko Hlastan, načelnik trboveljskih gasilcev. Bilo je še mnogo drugih po-gumnežev, mnogo pa tudi takih, ki so malomarno gledali vse uničevanje, ne da bi premaknili prst v najmanjšo pomoč. Pri nesreči se pokažejo tudi pravi prijatelji. Najbolj prizadeti reveži so gotovo potrebni nujne pomoči, ki bi jo kazalo nudili s skupno akcijo med stanovskimi tovariši. Pa so nekateri, ki imajo precej pod palcem, pokazali prav graje vredno egoistično nerazumevanje za ruin bližnjega! Neregulirana Trbovel j šč i ca je vsekakor v glavnem pripomogla k vsemu razdejanju in čas bo. da pristojni činitelji razmišljajo o regulacijskem načrtu potoka ter njegovi izvedbi, sodobni kanalizaciji m vsem, kar je s tem v zvez L Opozorili bomo v krat- 4 Opuščena cesta v Globošaku der so ga z vrvjo potegnili na varno. Voda je udarila v hišico pri vratih ter prebila /adnjo steno, skozi katero je odnesla vse čevljarjevo imetje. Da so bila vrata zaprta, bi bilo odneslo bajto in čevljarja! Terbov-čeva. traf ikantin ja, ki je tam blizu imela tudi leseno hišico, je ob prodajalno in vso tobačno in drugo zalogo V više ležečih delavskih ko'onijah ni bilo posebne škode Pač pa bi neki stanovalec nad Zupančcvo trgovino z živili hil malone utonil v kuhinji Izpod tist'h hiš ic napeljan kanal, ki je bil ob nalivu tako noln deroče vode, tla je tn dvi(jn;'a tla kuhi J nji in jo visoke preplavila M.^ža so rešili j pri malem oknu na cesto, pri čemer so ca j komaj potegnili skozi zamreženo ozko odprtino. Rudnik je istotako nmćnn r*kodovan. ker je deroča Trbovel i-čica dvifni-a na lesnem skladišču veliko za'ooo težkih blodov ter jih gnala prot« dolini Vmes so se poz;ha v«-Ti rudnički voz^čk1". k; so ji!i valovi ugrabili že pri osrednji delavnic* Vsa ta ve lika množina lesa je potem za težila dolnie mostove, jih delno pomola, delno h"f1o poškodovala. Včeraj m dan^s ima rudnik polne roke dela. da po*c^ne iz t+rotife ves les, ki mu je ušel no vodi Bcv^ica ki ic prihrumela iz Revčke cio'-nc -e o^-Toć''a seveda tudi hudo rnr.> cio^ti'ni carja Sušnika Tam kier st do!,na strne kem na velike nedostatke, o katerih se je že mnogo pisalo, danes pa sc govori po vseh Trbovljah z odločno zahtevo, da jih mora občina v sodelovanju z banovino odpraviti čim prej in temeljito, če se hočemo obvarovati v prihodnje še večje katastrofe. Iz Celja —C Pohotnež je težko ranil svojo žrtev. V sredo je 28-letni poročeni Franc V. v gozdu blizu Zabukovce pri Grižah napadel 18-letno hčerko nekega posestnika in ji hotel storiti silo. Dekle se je pogumno postavilo v bran. Napadalec pa je izvlekel nož ter prizadejal dekletu težke poškodbe na vratu in rokah, nato pa je zadostil svoji pohoti. Po zločinu je pobegnil, na kraju zločina pa je pustil listek s sporočilom, da bo storil še nekaj hujšega, če ga bodo zasledovali. Težko ranj:no dekle je začelo klicati na pomeč. nakar so prihiteli ljudje in spravili dekleta domov. Dekle je težk i ranjeno, upajo pa, da bo oklevalo. Orožniki so ukreni'i vse potrebno, da čimprej izsledijo zločinca. —c Ni bilo požara. V četrtek dopoldne je prejela celjska casilska četa obvestilo, da je izbruhnil požar v rkclici Teharja. Gasilci so se takoj odpeljali prosti Teharju. Ugotovili so. de- je neki posestnik na Zvod-nem pri Tehariu zsiferal dračie. Ker se je močno kadilo, so nekateri mislili, da je nastal požar. —c Dve težki nesreči. Ko je 46-letni hlapec Florijan Gobec iz Nezbiš pri Pristavi peljal v torek koruzo v Poljčane, je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo levo. nogo pod kolenom. V sredo se je ponesrečil 28-letni dninar Marzin Kolar s Homca pri Rečici ob Savinji. Ko je sestavljal splave, so ga stisnile deske in mu zlomile levo nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. —c Nabava plemenskih petelinov in jarčk. Mestno poglavarstvo v Celju raz- Kr. banaka apcaoa bo tudi letos v jeseni oddajala plemenske peteline in jarčke štajerske pasme po znižani ceni. Vsak naročnik naroči lahko največ po enega petelina in dve jarčki. Naročniki prispevajo za plemenskega petelina po 20 din, za jarčko pa po 25 din. Naročila za območje mestne občine sprejema mestno poglavarstvo, soba Stev. 47, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila. Naročila se sprejemajo do vštetega 20. avgusta. Bušido — zakonik japonskega vojaka ^Najstarejša vojaška pravila — Sledovi postanka v fevdalizmu — Nova bodočnost Stoletni zakonik japonskega vojaka, izvirajoč še iz primitivnih časov japonskega fevdalizma, tudi v modemih časih ni izgubil svoje veljavnosti. Vorav nasprotno. Njegov pomen narašča z nalogami iapon-ske armade dj\ sod na Daljnem vzhodu in po teh tradiciionalnih vojaških pravilih se celo priporoča, da bi se vsi Japonci odpovedali tujim bogovom in se ravnali rudi v civilnem živi i en i u do načelih bušida Bušido je baie prežeto z duhom lojalnosti in vdanosti. Kratek izvleček iz knjige iapon-skega vojaka nam vse pojasni. Vojakova prisega Naj bomo kjerkoli globoko v skalnatih votlinah ali zasuti pod zemlio vedno in povsod ie naša dolžnost braniti interese našega gospodaria. To ie dolžnost vsakega vojaka. To ie hrbtenica naše vere. neizore-menliive in vekoma i prave. Nikoli v svojem življeniu nisem postavil svojih lastnih misli nad misli svojega gosDodaria in vladaria. In teca tudi do svoie smrti nikoli ne bom storil. A po smrti se sedemkrat vrnem v živlienie. da bom zaščitil dom svojega eosoodaria. Prisegli smo. da se bomo držali v živlieniu štirih zapovedi in sicer: 1. V izpolnjevanju svoje službe ne bomo za nikomur zaostajali. 2. Prizadevali si bomo. da oostanemo koristni svoiemu gospodariu. 3. Svojim staršem bomo vdani. 4. Dosežemo veličino in dobrotliivost. Če bomo ponavljali svoio orisego zjutraj in zvečer pred tem kar nam ie naisvetei-še, nam naraste naša moč za dva in naša dejanja prekose dejanja drugih. Premikamo se lahko le počnsi kakor črvi. toda vedno se bomo premikali naprei. Misli vedno na smrt Bušido pomeni smrt. Kjer sta na izbiro dve poti si izberi tisto, ki vodi v smrt. Ne razmišljaj. Postavi svoie misli na pot. ki si jo izbral — in napadi. Morda bo kdo vprašal: Čemu nai umrem, če pa to ne prinese nobene koristi? Mar nai zavržena svoie življenje za prazen nič? Mnogi mislijo tako in mnogo je takih med moškimi, ki smatraio sebe za važne. Če se je treba odloČiti nai ne vodi tvoie misli misel na uspeh. Misli na nemilost, ki te zadene, če se boš pehal za uspehi. Misli na bridkost moža. ki je zgrešil cilj. pa mora živeti. Če doživiš razočaranje in neuspeh na poti k cilju in plačaš to s smrtjo, je res. da je bilo tvoie živlienie žrtvovano za prazen nič. Toda pomni, da priča tvoja smrt vsa i o vrednosti tvojih misli. Tvoja smrt ne bo sramotna. Vsako i u tro se odloči za njo. Vsak večer osveži svoie misli v mislih na smrt. In tako delaj brez ko-^-ca. Tako bo tvoia misel pripravljena če je tvoja misel vedno usmerjena na smrt, bo tvoia not skozi živlienie vedno ravna in lahka. Izpolnjeval boš svoje dolžnosti. In tvoi ščit bo brez madeža. Če lahko vidiš svoio pot ravno odortih oči in prosto vseh ovir. ne moreš zabloditi v zmote. Tvoje izpolnjevan ie dolžnosti bo vzvišeno nari oč:tki ?n tvoie Ime b^ čisto. Zavračaj preračunljive misli Nevredne so misli, ki neprestano računalo Računanie pomeni teht?nie. kai se more izgubiti in kai prid biti. Misel, ki računa, se nikoM ne imre dv'gniti nad misel dob'^ka a'i izgube A k~ii ie smrt. če ne izguba? Kai ie živ jenie č~> ne dobiček? Ti^ti ki tako račonq ho?e imeti dobiček Kdr dela za d«">biček «e mora iz^gbati ?rn-*~ti Od tod nje~oi-n stnhodMnost Tisti, ki so izoHmženi v vedah, so bogati na dimovto^ti i^ srb^ni na jeziku. Ni'bnva duhrvitest ^ ki oo?osfo olašČ za njihove m>kot~e nrs1!' Niitvrv1' jezik; so kai oo^osto 7arro^-^r-ni'<-i niih~vih pre^-a-rn.->ii-vih mi<=li Nvh^vn d^ho^itost nai 7Pn^'i" v-š'* ms'i in nj;hovi i^ziki nai premotijo V?" Modri izrehi 1 Vse ie možno če si odločen. 2. Bodi spoštljiv, toda nikoli ne bodi ta- ko boječ, da bi se ne mogel izraziti. Bodi prijazen in uslužen, toda nikoli ne bodi tako plah. da bi se ti iela žibiti upognjena kolena. 3. Pogum premaga vse. 4. Moževo življenje je mhVjivo toda njegovo ime ie večno. 5. Zlato in srebro ima lahko človek vedno, ne more Da vedno imeti dobrega in resničnega moža. 6. 2ena. ki se ne smeie iskreno, ie razuzdana. 7. Naj bo znanje ene stvari razumevanje tisočerih stvari. čas je minljiv Čas se izpreminia. Vsak vek ima svoje misli, ki se ne daio izpremeniri boli kakor čas sam. Pazi na nje: če m?rijo m degradacijo, ni propast veka daleč Kakor j ima leto svoie izpremenliive časo tak^ ima dan svoie izpremenliive ure Ne tarna i I nad minulimi dnevi. Da naj so bili še tako prijetni. Preteklih sto let ie minulih sto let. Važno ie samo. da ie vek. ki teče 7 da i čim prijetnejši. Zato so tisti, ki pvis1"skujejo preteklosti, nagnjeni k zmotam Z mislimi, mudečimi se v preteklosti, ni mogoče razumeti sedanjosti. Možie se ukloniio svoiim mislim. Če niso v službi. Res ie on tudi da podl^ž^io svojim mislim tudi v službi Bodi trden v tei misli. Bodi neupogliiv. če tudi b; prišel sam modri Konfucins ali Prvo božanstvo dežele k tebi in bi te vabilo Bodi zadovoljen, če stopaš v peklo, ali če sp»o_ iemaš udarce božjega biča na svoi hrbot. če ie to potrebno. Promet v ameriških mestih Promet v ameriških mestih so bistveno razlikuje od onega v evropskih. Skorai vsa prometna podjetja so v rokah zasebnih delniških družb. V vozovih cestne že'o n?ce prevladuje služba brez snrevodnikov. čeprav se Američani zelo radi vozijo s tramvajem. Potniki vstoDaio samo sko7i ena vrata, kjer ie blizu voznča oritrien steklen avtomat, kamor mečeio drobiž Ker ie uvedena enotna voznina. zadosfuie. če vrže notnik v avtomat odgovarjajoč novčič S tem ie vsa orocedura s kuoovnniem voznega listka končana. Vozač samo kontrolira, če je bil vržen v avtomat pravi novčič. Ameriški tramvaji navadno nimajo priklopnih vozov. Zato rabi cestna železnica zelo prostorne vozove, v katerih ie prostora za 100 ali še več potnikov. Priklopnih vozov zato ne rabijo, ker dolgi vlaki ovirajo splošni promet. Enotna tarifn znaša pet centov, kar pomeni pri velikih razdaljah omrežja cestne železnice in glede na vrednost dolarja v Ameriki zelo nizko voznirio. Iz Trbovel) — Športne vesti. SK Amater je prošle nedelje zmagal v Hrastniku nad SK Hrastnikom s 3 : 1 (0:1). Trboveljčani so bili ves čas igre v v. dni premoči, dasi ravno se je moštvu Hrastnika v prvem polčasu posrečilo zabiti edini gol v svoj prid. V nedeljo bo Amater počival ter se potem pripravljal na revanžno tekmo, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Trbovljah. Verjetno bo tudi tokrat Trboveljčanom sreča mila. SK Trbovlje priredi v petek 19. t. m. ob pol osmi uri zvečer članski sestanek v prostorih restavracije brata Kokarj (Forte) na Vodah. Na sestanek se vabijo vsi igralci, odborniki in ostalo članstvo. Na programu Je razgovor radi fuzije, Iz Kranja _ Kino »Narodni dom« predvaja drevi film »Na robiji«, v soboto m nedeljo pa »Tajna služba«. .— Kino v StražiSCTi predvaja v petek, soboto in nedeljo dva zanimiva filma. >Hob-štaplerji« in >Ledeni pekel«. ___ ~i I i iT r f Krinka t 143 ljubezni — Od vas je odvisno, da ne nastanejo iz tega nobene posledice. Toda, če se tako neposredni denarni interes ujema s tem, kar morejo nekatere vesti smatrati za dolžnost, izvestna nežna srca pa za... he-he ... za zelo sladko hrepenenje ... ali je mogoče po tem takem vedeti, kaj se zgodi v duhu očarljivega, toda nekoliko lahkomiselnega in po nasladah hrepenečega bitja, kakor je naš vrli princ? Boli vi j ec je govoril naglo in vneto, vzpodbujen po nemi ognjevitosti, nepremičnem pogledu, kakor v halucinaciji, kar je po vseh znakih sodeč vzbujalo v Francoisi napeto pozornost. Nesrečnica je namreč hotela vedeti vse. Toda tu je bilo še nekaj drugega. Bila so njena prekipevajoča čustva. Ko ji je Escaldas ponovil, da bodo vsi preokreti jutrišnjega dne odvisni od nje, ga je vprašala s strtim glasom: — Kaj pa morem storiti jaz? Zares ne razumem. .— Ne razumete? Saj vendar zadostuje pregovo- riti samo vašega očeta, da bi začel znova pre^pi-ni j lopova, ki je vas oropal. Vse je odvisno od tega Princ de Villingen še niti trenutek ni dvomil o p^'ni vaši pravici, niti o podli slepariji. On po:-:lja Valcora k vsem vragom. Zaničuje ga. V njegovih očeh ie to v markiza preoblečeni lopov. Recimo, da se bo to prepričanje omajalo. Zakaj bi ne mocrel on kot plemič sprejeti od plemiča roko dekleta ki bi jo napravil ta spremenljivo — tudi družabno sprejemljivo, obenem z njo pa še doto? S čim bi se pregreši) proti vam? Mar ga niste vi sami zapoiili. ko ste se odrekli tej dediščini, ki bi jo morali dobiti zani in z njim? Ta vaš korak in vaša hladnost sta mu vzela pogum. V nasprotnem primeru.. - — V nasprotnem primeru ? — je pripomnila Fran-coise in zadržala sapo. — Ah, — je nadaljeval Escaldas, — so zelo dvomljive vezi, ki prete možu, da ga za vedno omrežijo. Ona je lepa m strastna. Otroci so vrtoglavi. Videl sem Gilberta, kako se je sklonil nad tem otrokom z izrazom prave očetovske ljubezni ... — Dovolj, dovolj! — je vzkliknila Francoise. Znova je vstala, toda napeti je morala vse sile, da ni omahnila nazaj. Z grozo je zrl Bolivijec na to krhko postavo. Ni več vedel, na kaj bi še čakal. Ni je več spoznal. To ni bila več Francoise z njeno dražestno koketnostjo. To ni bila več Francoise iz Valcorovega procesa. Zdaj je vedela, kaj se je zgodilo z njim. Naenkrat je bila vse prerojena. — Gosnoi, — ie dejala F>eaJdasu, — ker pogosto srečate princa de Viliingena, ali bi hoteli sprejeti neko obvestilo zanj? — Da, z vešč?jem, - je dejal Escaldas razorožen. ne da bi vedel, za kaj. — Re. ;;e GilbL-rtu, — je dejala Francoise počasi, naj se oženi z materjo svojega otroka. — Tega .ic mislite rečno. — In, — je pripomnila, povejte mu še, da mu to svetujem jaz, Francoise de Plesguen. Escallas je izbuljil oči. Začutil je ijrozo človeka, ki je položil gorečo vžigalico na netilo in videl, kako je pognala iz njega rosna roža. — Gospodična, dobro premislite to, za kar se hočete zdajle odločiti. Uničite sebe, uničite svojega očeta in zagotovite zmago podlemu zločincu. Markizu de Valcor aii vsaj banditu, ki se proglaša zanj, hočete žrtvovati svoje pravice in svojo srečo, svojo ljubezen in čast gospoda de Plesguena. — Čast mojega očeta je nedotaknjena, — Saj dobro veste, da to ni res. Sami dobro veste, kakšno je ostalo javno mnenje po zgodbi o po-tvorbi, ki jo je tako peklensko premišljeno zasnoval ta lopov. Malo je manjkalo, da Mare de Plesguen zaradi tega ni umrl. Vi sami ste mi to povedali. Dekle je molčalo, Bolivijec je nadaljeval: — Če prepustite Gilberta svoji rivalinji, če raz-tegate vezi, ki vas vežejo nanj in to še v trenutku, ko se vaš oče odpoveduje pravicam do vaše dediščine, bo princ na mah izgubil svoje zaupanje in vero v vašo ljubezen, obenem pa bo jel dvomiti, dali naj drži vam dano besedo. Dvomim, da bi potem še okleval, da bi ne hotel več zbližati se z markizom in oženiti se z Bertrando. Njihova združitev bi končno zagotovila zmago najdrznejšega lopova, kar jih je sploh kdaj bilo na svetu. Vi in vaš oče ostaneta osramočena. Ljudje bodo mislili, da sta Čisto navadna intriganta. Krik bolesti in groze se je izvil iz Francoisinih ust. Zadrhtela je in sklenila roke. Kaj naj odgovori? Misleč, da jo je prepričal, je Escaldas pričakoval, da bo preklicala malo prej dano mu naročilo. Ni se mogel prepričati, da mu je narekovala to naročilo iskreno. Iz nje je pač govorila ljubosumnost, častihlep-nost, vrtoglavost in strast. Francoise pa ni imela časa odgovoriti mu. Vrata so se odprla in na pragu se je pojavil Marc de Plesguen, ki ga je bil privabil gostov glas. Ob pogledu nanj se je Escaldas vprašal, dali je trajal njegov preiskovalni zapor šest tednov ali šest let? — tako se mu je zdel njegov bivši zaveznik moralno in fizično izpremenjen. Marc de Plesguen se je bil močno postaral. Njegova brada in lasje so bili skoraj povsem sivi, njegov dolgi koščeni obraz je bil izgubil še tisto malo mesa, kar ga je imel. Njegove ugasle oči so se bile napolnile z mračno otožnostjo. To, kar je pa Boli-vijca malone napotilo, da bi zbežal, je bil grozni izraz, ki ga je bilo dobilo to strahotno obličje, ko so se pokazali na njem sledovi zavesti njegove navzočnosti. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani