Obiščite blagovnico v Kranju na Prešernovi 10 V TREH NADSTROPJIH NOVE BLAGOVNICE so vam na voljo: plastične mase, obloge za tla, gumijasti izdelki, pneumatike, vrvarski izdelki ter potrebščine za čevljarje, sedlarje in tapetnike, zaščitna sredstva, plastična, kovinska in usnjena galanterija, kratka roba, perilo, drogerijsko blago, zlatnina, gospodinjski, termični in akustični aparati, gramofonske plošče, svetlobna telesa. Obenem vas obveščamo, da smo ukinili poslovalnici Astra na Prešernovi cesti 8 in na Titovem trgu 7 v Kranju. Priporoča se delovni kolektiv blagovnice ASTRA Kranj, Prešernova 10, telefon: 22081, 22080. LETO XVIII.— številka 50 Ustanovitelji: občinski odbori SZĐL Jesenice, Kranj Radovljica, Skofja Loka in TržJ.V _ Izdaja Časopisno pod Jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK ^^^^^^"^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 29. 6. 1966 Cena 40 pat aH Mi starih dlnmlev i-Is t Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. fanuai j 1958 kol pollednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarlp 1964 kot poltedntk. In sicer O siedab to s o b o • s b za gore nisko Sodelovanje žena Kranj, 28. junija. Danes je obiskala Kranj predsednica Zveze demokratičnih žena Avstrije, gospa Irme Schvva-ger. V prostorih občinske skupščine se je pogovarjala S predstavnicami organizacije naših žena, in predstavniki SZDL, Občinskega sindikalnega sveta in drugimi. Zatem si je ga. Schvvanger ogledala še tovarno Iskro ter v spremstvu naših žena odpotovala še na Bled, v Bohinj in druge turistične kraje Gorenjske. Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine TEKSTILINDUS KRANJ Kje ceste za Kranj? Po treh letih načrtovanja avtomobilske ceste mimo Kranja je že prišlo do opredelitve, naj bi ta potekala preko Primskovega, za stadionom in vojašnicami proti Polici in ne pod šmarjetno. Toda kje naj bodo priključki, oziroma vpadnice iz te gorenjske avtomobilske ceste za mesto Kranj? O tem so razpravljali včeraj v Kranju. Zbralo se je okrog 30 predstavnikov projektantov, urbanistov, investitorjev, promet, riih strokovnjakov, predstavnikov skupščine, krajevnih Še beseda občanov V ponedeljek, 27. junija, je zvezni poslanec dr. Jože Vilfan sodeloval v Kranju na prvi razpravi o urbanističnem programu tega mesta. Zdaj pričakujejo v glavnem še besedo občanov. V ta namen bo v petek. 1. julija, odprta razstava teh načrtov v avli občinske skupščine. Zbori volil-cev, strokovne in poljudne razprave, so predvidene vse poletje do 23 septembra. skupnosti in drugih. Proti predlogu skupščine občine Kranj za tri priključke je bilo precej pripomb, češ da bi s prepogostimi priključki zmaličili pomembnost take ceste in drugič, da je to velik Strošek. O končni odločitvi bomo poročali prihodnjič. Mladi poštarji Jugoslavije na srečanju v Kranju Pogovor o slabostih V Sloveniji na vsakih 24 prebivalcev en telefonski aparat, v Jugoslaviji na vsakih 59. — 64 odstotkov medkrajevnega telefonskega omrežja se opravlja avtomatsko — V zadnjih petih letih 78 milijard starih dinarjev za modernizacije — Število storitev povečano za 42 odstotkov To je nekaj podatkov iz poročila, ki ga je v ponedeljek prebrala Štefka Vole na začetku letošnjega jubilejnega desetega srečanja mladine zapo'slene v podjetjih pošte, telegrafa in telefona (PTT) Jugoslavije, ki si je za letošnje, jubilejno srečanje izbrala Kranj. V nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj je prišlo iz vseh republik in podjetij te stroke 79 članov mladinskih organizacij. V njiho-hovem delovnem programu, ki bo končal v sredo je mnogo razprav in izmenjav dosedanjih izkušenj. Glavno je, kot je bilo slišati iz uvodnih besed, da bi ta vsakoletna srečanja pomagala mladim, da se še hitreje in uspešneje uvljavijajo v samoupravnih organih, da se strokovno uposabljajo in tako prispevajo k hitrejšemu razvoju te dejavnosti pri nas. Prav zato so že v začetku tudi sprejeli stališče, da ne bodo govorili o upehih, marveč o tistih slabostih in problemih, ki so danes pred kolektivi. Ta namen mladih poštarjev je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir z ugotovitvijo, da prav v dobi našega hitrega razvoja lahko dobro delovanje poštnih in telefonskih storitev veliko prispeva. Tudi Jože Gerbec, generalni direktor združenega PTT pod- Po zbranih recitacijah in govoru o NOB na Gorenjskem je delegacija mladih poštarjev Jugoslavije ob zvokih kranjske godbe na pihala položila venec pred spomenik revolucije jetja v Ljubljani, je ob podatkih dosedanjega razvoja :e dejavnosti in teženj za prihodnje dejal, da je pričakovati prav od mladih vse večji zagon v novih oblikah dela, v uveljavljanju nove tehnike in podobno. V ponedeljek popoldne predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir sprejel mlade poštarje v prostorih skupščine. V torek popoldne pa so si ogledali tovarno Iskra, ki je proizvajalec avtomatičnih telefonskih central telefonskih aparatov in drugih naprav za naše pošte. K. M. Kmalu asfalt na cesti Moste-Kamnik # Na Cestnem podjetju v # Ljubljani smo zvedeli, da 0 so te dni začeli s pri-#pravljalnimi deli za asfal- # tiranje ceste Moste—Kam-f) nik. S tem bo, kot kaže, # pred rokom izpolnjena že-9 lja mnogih, kajti prav 0 šesikilometrski cestni od- # sek med Mostami in Ka-% mnikom, ki je bil maka- # damski in zelo luknjast, 9 je vse doslej predstavljal # največjo prepreko za pro- # met v tem delu Gorenjske. 9 Modernizacija te ceste bo # nedvomno velik prispevek O za razvoj turizma in osta-% lega gospodarstva ter o-9 sebnih stikov na tem pod- # ročju. 73015891^01610^401164176^65012571057 Na Bledu prekopavajo Ljubljansko cesto; med pločnikom in cestiščem vstavljajo robnike, pločnike pa bodo potem asfaltirali — Foto Perdan Protokol z Vatikanom Urejanje odnosov s katoliško cerkvijo na načelih naše ustave in lojalnega sodelovanja Preteklo soboto, 25. junija, so v Beogradu podpisali protokol o pogovorih za ureditev odnosov med SFRJ in Vatikanom. S tem protokolom so urejeni odnosi med našo državo in katoliško vero v smislu ustavnih in ostalih zakonitih načel ločitve cerkve od države, enakopravnosti vseh verskih skupnosti in svobode -vesti in veroizpovedi. Pogovori so s presledki potekali od junija 1964." leta in so pokazali interes obeh strani, da prispevata k ureditvi vprašanj splošnega in posebnega značaja. Hkrati so potrdili koristnost nadalj-nih stikov med vlado SFRJ in Sveto stolico. Zategadelj so se dogovorili, da bodo izmenjali poluradhe predstavnike med Beogradom in Vatikanom. Razen o odnosih med Katoliško cerkvijo in našo državo so v pogovorih izmenjali tudi stališča o splošnih vprašanjih miru v svetu in o osnovah za razvoj plodnih in pravičnih odnosov med narodi. Na Bledu obnavljajo Ljubljansko cesto Vovi asfaltirani pločniki Kdo uničuje cestno signalizacijo? Na Bledu so pred dnevi — sredi sezone! — začeli urejati Ljubljansko cesto. Najprej so jo prekopali na odseku med križiščem pred gostilno Union in med križiščem spodaj ob jezeru. Tu vstavljajo zdaj nove robnike med cestiščem in pločniki, potem pa bodo pločnike asfaltirah. Na tej cesti bodo do svetovnega prvenstva v veslanju — če bo le denar — uredili novo asfaltno prevleko, in sicer od križišča v Lescah do hotela Toplice. Razen tega bo na Bledu do septembra v celoti obnovljena in na nekaterih krajih tudi preurejena cestna signalizacija. Do te signalizacije imajo občani sploh zelo čuden odnos: uničujejo cestno-prometne znake, lomijo jih in krivijo itd. Znak za ovinek pod Belim dvorom v Mlinem so že dvakrat vrgli v jezero;zdaj so ga že tretjič postavili, pa je spet ves omajan. Vsak prometni 0 delu sodnika za prekrške Na seji skupščine občine Tržič ^podo jutri (30. junija) razpravljali o delu uprave za notranje zadeve Kranj, o delu postaje ljudske milice Tržič, o delu sodnika za prekrške in o delu uprave skupščine občine za preteklo leto. Razpravljali in sklepali bodo tudi o ukinitvi in redni likvidaciji mladinskega klimatskega zdravilišča »Stane Žagar« Podljubelj. Na dnevnem redu je tudi sklenitev pogodbe o financiranju nadaljevanja gradnje nove bolnišnice v Ljubljani od leta 1966 do 1971. — a znak velja 25.000 starih dinarjev, zato se dela s takim vandalizmom velika škoda. Tudi v Lescah menda noben znak ne zdrži več kot teden dni, prav tako so pijani objestne-ži v Radovljici odstranili že tri aH štiri znake. Opozoriti je treba, da bodo pristojni organi začeli dosledneje in strožje preganjati kršilec takih dejanj; to niso prekrški, ampak kazniva dejanja po kazenskem zakoniku — tega se nekateri ne zavedajo! — a =lll=lll=lll=lll=II!=lll=il!=lll=lll= III III M lit m i]j m m m m VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ RAZPRODAJA s 50-60 odstotnim popustom m m jjj m m m lil fij ženske kopalne kostime m v svojih prodajalnah: Blagovnica — Kranj Vesna — Jesenice Bled — Bled Metka — Škof j a Loka IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Sil m m iii EIIIElliElllEIIIEIIIEIIlEJIIEIIIEIIIE Kam 2636 otrok po letošnji končani osnovni šoli? Samo ne na cesto! Želje: 1229 naprej v šole, 625 v priučevanje poklicev, 569 takojšnjo zaposlitev, 65 doma ... Možnosti: 637 učnih mest, sodelovanje med podjetji in šolami, pomoč pridnim učencem. Tržič in Radovljica več možnosti v podjetjih, težje je v Kranju, na Jesenicah in v Škof j i Loki. Gornje številke še niso dokončne. Zbral jih je Komunalni zavod za zaposlovanje Gorenjske. Toda v glavnem bodo veljale. Gre za osnovno ugotovitev, da je letos veliko učencev, ki so končali osnovno šolanje. V sedanjih težavah, ko je marsikje beseda, kako zaposlovati sposobne, odrasle ljudi, je usmerjanje te mladine tembolj važno in tudi težavno. Vendar, kot obetajo, stvari ne bodo tako hude. še pred mesecem je kazalo, da bo mnogo mladih ostalo brez vsake možnosti šolanja ali zaposlitve. V sodelovanju z občinskimi organi, z .zavodi za pedagoško službo in drugimi organizacijami so se v Zavodu za zaposlovanje lotili problema dokaj energično s težnjo — otrok ne na cesto. Ce trenutno letos ni moč nuditi vsej tej mladini ustrezne ali zaželjene zaposlitve, niti štipendij in drugih možnosti, jim je treba omogočiti kakršnokoli šolanje. Vsaka šola lahko samo koristi, vsako puščanje te mladine brez zaposlitve in pouka — na cesti, pa lahko mlademu človeku samo škoduje. Taka je bila ocena na zadnji seji izvršnega odbora SZDL v Kranju, in podobno stališče imajo razni organi tudi po drugih občinah. Te dni ocenjujejo, da bo na nadaljevalnih in srednjih šolah še kar dovolj prostih mest. Seveda ne po strokah. Mnogi, ki so si želeji neko šolo, bodo pač morali izbirati drugje. Zelo pa se trudijo za one, ki želijo v uk ali pa se hočejo zaposliti. Podjetja so nam- reč dokaj omejila sprejemanje delavcev v uk (tako imenovane vajence), da se izognejo raznim obveznostim in dajatvam. Največ mest za sprejem mladih jc v tržiških delovnih organizacijah — okrog 65, iz podjetij radovljiške občine so prijavili kakih 40 mest. V primerjavi s številom mladine je teh mest najmanj v Kranju in na Jesenicah. Hkrati so nastale težave, ker je od skupno 637 učnih mest samo 85 za dekleta. Rešitev iščejo v raznih smereh. V prvi vrsti skušajo najti v sodelovanju med šolami in delovnimi organizacijami rešitev, da bi podjetja ne prevzela denarnih obveznosti za učenca, marveč mu le omogočila izpopolnjevanje v praksi. Druga oblika je iskanje možnosti za šolanie tistih učencev, ki kažejo veselje do učenja, pa njihovi starši nimajo denarja za to. Zavod za zapostovanje ima letos predvidenih okroglo 32 milijonov starih dinarjev za šolanje in prekvalifikacije. Toda v glavnem za že zaposlene. Zato sedaj zbirajo podatke o teh potrebah po občinah in bodo zatem v občinah tudi iskali pomoč. Hkrati iinajo razne pogovore s predstavniki kolektivov, da bi organizirali usmerjanje v poklice, pri čemer bi zavod plačeval določene stroške. Tako so se z gostinskimi podjetji v Kranju že domenili za priučevanje kakih 15 deklet, v podjetju Kovinar in Puškami so pogovori za tako priučevanje, v Iskri je to že v teku za 27 deklet, pripravljajo še v Zavodu invalidskih delavnic in drugod. # Skratka, vse kaže, da se # da marsikaj rešiti, Če je 0 dobra volja in morda # stvar le ne bo tako huda, # kot je pred časom kazalo. K. M. r Gospodarske novice MANJ KREDITOV Po nepopolnih podatkih so se v maju znižali kratkoročni krediti v gospodarstvu za 101 milijon novih dinarjev. Tako se nadaljuje tendenca, iz aprila, ko so se ti krediti znižali za 156 milijonov novih dinarjev. Na ta način se je delno ublažil učinek visokega porasta kratkoročnih kreditov v marcu. Kljub znižanju v aprilu in maju so namreč kratkoročni krediti še vedno za 557 milijonov novih dinarjev višji kot lani. PRVI NAFTOVOD Te dni so se dokončno odločili, da bomo v Jugoslaviji zgradili prvi naftovod iz Bakra do Siska. Naftovod bo zgrajen do 1968. leta in bo dolg 176,5 km. Druga varianta, da bi gradili naftovod iz Ploč do Bosanskega Broda, je bila zavrnjena, ker je bila dražja. Predvidevajo, da bodo po 1968. letu naftovod podaljšali na eni strani do Bosanskega Broda, na drugi strani pa do madžarske meje, kjer naj bi ga povezali z naftovodom prijateljstva. MANJŠI PROMET Po podatkih Zavoda za tržne raziskave se je zaradi zaostrenih pogojev za dobivanje potrošniških kreditov precej zmanjšala prodaja blaga. Predvsem je padec očiten pri pohištvu (30 %) in tekstilu ter konfekciji (10—20 %). Na prehodu od predpisov do potrošnika Zakaj ni svinjine? Prejšnji teden so se mnoge gospodinje v Kranju pritoževale, da v prodajalnah mesa in mesnih izdelkov ni več svinjine. Zato smo v soboto obiskali nekatere poslovalnice KŽK Kranj in ugotovili, da je to res. Zanimivo pa je, kot smo lahko ugotovili v imenovanem podjetju, da vzrok ni v pomanjkanju blaga, marveč v začasni zmedi zaradi neurejenih cen. S 16. junijem je namreč določeno, naj bi se cene svinjskemu mesu začele svobodno oblikovati. Ukinjena je premija 45 starih dinarjev za kilogram, ki jo je doslej prejel proizvajalec pitancev. In zdaj gre za to, kdo naj bi pokril ta Letošnja kosira nadvse ugodna Letošnja košnja sena je bila zelo ugodna tako po kvaliteti kot tudi količini, saj je bila za približno 20 procentov boljša od lanske. Tisti kmetovalci, ki so seno pravočasno pospravili so imeli lep pridelek, veliko pa je tudi takih, ki imajo travnike še nepokošene. Ker je trava povsem odevetela, bo na takih travnikih pridelek, ko bo seno posušeno, slabši. Ob pogledu na nepokošene travnike pa se nehote vsiljuje misel, da vse bolj primanjkuje delavcev na kmetih. Prav bi bilo, da bi kmetovalcem omogočili nakup poljedelskih strojev, ker tako ne bi bila ta praznina tako občutna. Kaj nam sicer koristi dobra letina, če pa pridelek ni pravočasno pospravljen. r. C. primankljaj. Tisti, ki so to premijo ukinili, so menili da je dovolj rezerv v sami proizvodnji, proizvajalci pa (vsaj v Kranju) pravijo, da so že doslej imeli izgubo, potrošniki pa — da bodo iskali tisto meso in tam, kjer je pač cenejše in boljše. Ker občinske skupščine tudi v tem primeru niso osvobojene obveznosti predpisovanja najvišjih cen, bodo pač morale reči svoje. Nekateri menijo, da je bilo doslej v cenah mesa nesorazmerje na škodo svinjine, da je bila svinjina vedno v sredini med govedino in teletino. Konkretno v občini Kranj so bile doslej najvišje cene za svinjino 950, za govedino 1200 in za teletino 1404 starih dinarjev za kilogram. Te dni so bili razni pogovori o tem v Ljubljani in tudi po naših občinah. Pričakovati je, da bodo občinske skupščine kaj kmalu to uredile. Logično pa je le eno — da bo to sčasoma uredil sam trg — potrošnik. Glavno je omogočiti svobodno in enakopravno konkurenco med proizvajalci in ustreznimi podjetji. Potem se bo kaj kmalu pokazalo, kakšna je prava cena. K. M. Pridelek žitaric boljši kot lani Konec preteklega tedna so gorenjski kmetje začeli s spravilom prvih žitaric — jesenskega ječmena. Po prvih podatkih je ječmen do« bro uspel in bo pridelek precej boljši od lanskega. Kmetovalci bodo, če ne bo po« nagajalo vreme, prvi ječmen poželi do konca tega tedna. Kmalu za tem bo dozorel še spomladanski, tako imenovani jari ječmen, za njim rž in kasneje pšenica. Vsa žita na Gorenjskem lepo kažejo in bo na splošno pridelek žitaric zelo ugoden. Edino na nekaterih predelih Sorskega polja so pridelek morali nekateri kmetovalci predčasno pokositi, ker ga je uničila toča r. e. Opekarna v Dvorski vasi ob »sušni« gradbeni sezoni Štiri milijone opek letno Zanimalo nas je, kako »diha« opekarna med zelenimi grički sedaj. Direktor ing. Raj ko Jeram je bil v začetku bolj redkobeseden: »Vse je odvisno od gradbene sezone. Letos je gradnja v Jugoslaviji zastala. Na zalogi imamo precej opeke.« Kasneje smo izvedeli, da niso zaradi zaloge niti najmanj zaskrbljeni. Pravijo, da je zadnji mesec že bolje. Njihovo tržišče v bližnji okolici, Radovljici, Bohinju, na Jesenicah in Bledu, v Kranjski gori ter Tržiču je že »zadi- »Gorenjska opekarna« v Dvorski vasi Kraji okoli Begunj imajo že staro opekarsko tradicijo, vendar se je uradno oblikovala opekarna leta 1929. Pred vojno je pogorela, Nemci so jo obnovili, vendar jim partizani niso pustili v njej žgati gline. Znano je celo, da so imeli v dimniku tajno radijsko postajo. halo«, tako da so celo povečali lanskoletni proizvodni plan od 3.900.000 na 4 milijo- | ne opeke. Kot v vsaki opekarni je tudi tu proizvodnja usmerjena v prvi vrsti na glavno sezono. O tem najlepše govori njihov plan: marec 55.000, april 4S0.000. maj 500.000, junij, julij, avgust in september 510.000, oktober 500.000, november 480.000 ter december 145.000 komadov opeke. V opekarni je zaposlenih 50 ljudi, od tega pa jih je skoraj polovico sezoncev. Ta me- njava delavcev v začetku tudi bistveno vpliva na proizvodni proces. Posebne težave jim je v lanskem letu predstavljala razmočena glina. Zaradi tega so letos posvetili največ pozornosti naravnemu ter v prvi vrsti umetnemu sušenju. Pravijo, da so z rezultati zadovoljni. Po direktorjevih besedah so njihovi zidaki za zidan e in oblaganje zidov ter mon'.a opeka za strope zaradi odiič-ne gline najboljše kakovosti. Posebno so še ponosni na on-eko, ki jo odberejo za dimnike. Op?ka je svetlejša (glina vsebuje manj železnih oksidov), vendar ob udarcu zapoje kot porcelan. Pravi-o, da zaradi trdnosti opake do sedaj sploh še niso imeli nobene reklamacije. P. Čolnar Se obetajo Pokljuki boljši časi? Gorski hotel z domačo oskrbo Pokljuka ni za vsakega turista; je za ljudi radi sprehajajo — Obetajoči načrt, kako na Pokljuko, kako napolniti Šport hotel, padal — Razgovor z novim direktorjem Ze dlje se o turizmu na Pokljuki lahko na najrazličnejših mestih sliši le vse najslabše. Ni in ni turistov, ne poleti in ne pozimi, dolgčas je, cesta ni asfaltirana. Sport hotel je bil v začetku junija prazen, niti enega gosta niso imeli. Zvečer je bilo živahnejše, ker .so prišli na obisk rezervni oficirji z Rudnega polja. Iz poročil smo že večkrat razbrali, da je število prenočitev vse manjše, da za ta prelepi in mirni količek Gorenjske res ni zanimanja. Pa ga res ni? Zakaj je bila Pokljuka privlačna pred leti in še pred zadnjo vojno, zdaj pa ne več? Zakaj je hotel prazen? Koliko časa bo še tako? Po neuspeli integraciji s Park hotelom na Bledu bodo morali tu ubrati druge poti, če bodo hoteli spet privabiti goste. Pustimo pri miru, kar je bilo, dovolj je bilo že napisanega o tem in preveč hudih besed izrečenih! Poglejmo raje, kako je zdaj, kakšni so načrti za letošnje poletne , ki hočejo mir, ki se spet privabiti turiste da ne bo prazen raz-Miranom Špicarjem mesece in za prihodnja leta. O tem smo se pogovarjali z novim direktorjem Šport hotela Miranom špicarjem, ki je tn šele od 1. junija, vendar je že krepko začel z delom in ima lepe načrte, kako priti na zeleno vejo. »Pokljuka ni za vsakega turista; je za ljudi, ki hočejo mir, ki se radi sprehajajo po obširnih gozdovih. Jaz imam rad ta kraj, zato sem se tudi javil na razpis, šport hotel bi moral postati gorski hotel z domačo oskrbo, z domaČo hrano, z bohinjskimi, plan- šarskimi specialitetami (žgan-ci, skuta, zelje, zaseka s kranjsko klobaso itd.). Kadar je čas za to, bi morali imeti divjačino. Tudi notranjo opremo prostorov bi bilo v tem smislu treba nekoliko spremeniti. Vse to bi verjetno vleklo; to nameravamo narediti.« Nič novega ni povedal direktor Miran Špicar, vsi vemo, da bi se v to smer moralo orientirati več naših gostišč in tudi hotelov — pa so vendarle tako redki gostinci na Gorenjskem, ki bi se specializirali na domače speciali-tete! Upajmo, da na Pokljuki ne bo ostalo le pri besedah. »Razmišljam o tem,« sva nadaljevala pogovor, »kako podaljšati sezono. Pri nas imamo dve sezoni: zimsko, ki je močnejša, in poletno, ki je slabša. Zimska sezona je v precejšnji meri odvisna od snežnih razmer, privlačnejša pa bi bila Pokljuka pozimi, če bi bila cesta boljša in po- sebno še, če bi bila redno in dobro plužena. S tem pa so težave. Za prihodnje leto bomo z aranžmani, ki jih bomo že zdaj začeli pripravljati, skušali skrajšati spomladanski mrtvi čas. Razmišljamo namreč o tem, da bi na Pokljuko prišli očesni in živčni bolniki; pogoji so dobri, posebno za ljudi, ki sicer ž:vi-jo v mestih ali ravninskih predelih naše domovine (Vojvodina). Ce bi nam s pravočasnimi dogovori to uspelo, bi poletna sezona lahko trajala od maja pa do druge polovice oktobra.« — Kako pa z letošnjim poletjem? »Imamo 80 ležišč, ki so za julij in avgust zasedena. Pridejo tujci, v glavnem Italijani in nekaj Avstrijcev. Trenutno gostov nimamo, v dru«t polovici Junija tja do konca meseca pa bo prišlo več skupin otrrr.k zađn'fh lctpTV->v osemletk na izlete za dra do tri dni.« A. Triler ( Tc dni po svvtu Pretekli ponedeljek so v Parizu podpisali sporazum o znanstvenem - iri tehniškem sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo. Tudi ob tej priložnosti se je pokazalo, da so med obema deželama še nadaljnje možnosti za uspešno sodelovanje in dobre odnose. Francoski predsednik de Gaulle je med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi te dni obiskal Novosibirsk in si ob tej priložnosti ogledal koz-modrom v Bajkonuru, potem ee je mudil v Leningradu in en dan v Kijevu. »Francija je pripravljena razvijati stike med vzhodom in zahodom v prid napredku in razvoju vseh narodov. »Prepričan sem, da je tudi Sovjetska zveza pripravljena razvijati takšno poslanstvo,« je izjavil francoski predsednik v Leningradu in nazdravil »globokemu, trajnemu in plodnemu prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in Francijo.« Senator iz New Yorka Robert Kennedv se je te dni po televiziji izjavil za sprejem LR Kitajske v OZN. Italijanski premier Mooro in zunanji minister Fanfani se mudita te dni na petdnevnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji. r -Ljudje in dogodki — Arabske ločnice V Kairu so se zbrali in zasedali visoki voditelji arabskega sveta. Kronika arabskih odnosov in vse polno takšnih in podobnih stikov, ki izvirajo iz dela skupnega političnega telesa, arabske lige. Vendar ima zadnji se^anek arabskih držav gotove dopolnitve in nekoliko bolj ilustrira politične težave, s katerimi se sooča arabski svet. Politični meteorologi že nekaj časa napovedujejo, da se nad arabskim sve- tom zopet zbirajo črni oblaki političnih nasprotij in nesoglasij. Na zadnjem zasedanju za okroglo mizo v Kairu ni sedela Tunizija, ki od lanskega leta delo arabske lige bojkotira, vendar po vsemu sodeč nerazčiščeni odnosi s Tunizijo niso glavni kamen spotike. Arabski svet ima trenutno v ognju bolj vroče železo in to je nerazčiščen položaj v Jemenu. Po lanskem sestanka predsednika ZAR Naserja s saud. kraljem Fej- salom je sprva kazalo, da se bodo odnosi naposled u-redili. To pa se ni uresničilo. Odnosi med Saudovo Arabijo ir. ZAR so se na novo poslabšali zaradi Jemena, kjer obe državi preizkušata svoj vpliv. 2e dolgo je znano, da je mod Saudovo Arabijo in ZAR v teku ogorčena bitka za politični prestiž v arabskem svetu. Križišče tega pristiža je prav Jemen. Saudova Arabija, ki jo podpirajo nekatere druge arabske države v njeni soseščini, se za prestiž v tem delu sveta poteguje z izdatno pomočjo ZDA. Nedavni obisk kralja Fejsala v VVashingtonu je to potrdil, saj so od takrat naprej stopnjevano ovirali kairsko vlado s težavami. ki so nastale zaradi preklica nekaterih prejšnjih pogodb. S takšnim pritiskom pa se seveda niti za las ni spremenila politika, ki jo zagovarja ZAR v arabskem svet«. Zaostrenim odnosom v Jemenu se je pridružilo še več drugih groženj. Med te prištevajo v prvi vrsti nove ameriške dobave orožja Izraelu. Smernice arabske politike pa je nakazal predsednik Naser s povabilom alžirskemu predsedniku polkovniku Bumedienu, da naj v čim krajšem času običe Kairo. V pismu, ki ga je napisal, je rečeno: »Sile kolenializma in reakcija združujejo svoje vrste, zato je naša dolžno t, da uskladimo mnenja in glediv 1 Petdeset let ceste čez Vršič Letos poteka petdeset let, kar jt bila zgrajena cesta čez Vršič v Trento. Cesto so zgradili za vojaške potrebe ruski vojni ujetniki pod zelo težkimi pogoji. Nad tristo jih je našlo strašno smrt v plazovih, ki so prihrumeli s pobočij Mojstrovke. Do prve svetovne vojne so bila pobočja Vršiča lepo poraščena z grmovji rušja in Petdeset let že vozijo avtomobili čez Vršič rododendrona, vmes pa so bili posamezni mecesnovi vihar-niki. Tik pod vrhom je bilo malo jezerce. Dolga stoletja je vodila tu čez pastirska steza, ki je omogočala prebivalcem savske doline pregon živine na pašo na južna pobočja Prisanka in Mojstrovke. Sele v začetku stoletja je bila zgrajena do Erjavčeve koče jahalna pot, nekaj let pred izbruhom vojne pa kolovoz, ki je služil za izvoz lesa izpod Velike planine na južni strani Vršiča, naprej proti Trenti pa je še vedno peljala steza, ki je pri izviru Soče dosegla dolino. Takšno stanje je bilo, ko je izbruhnila vojna med Italijo in Avstrijo. Tako so mogle trume beguncev iz Bovca in okolice, ki so se morali umakniti ob pričetku sovražnosti, rešiti samo to, kar so prinesli na svojih ramenih, vse drugo pa jim je bilo uničeno. Ker se je tudi fronta v zgornjem delu soške fronte med Krnom in Bombonom lahko oskrbovala samo preko Vršiča, je avstrijska vojna komanda predvidela gradnjo nove ceste iz Kranjske gore čez Vršič v Trento, kjer bi se priključila na že obstoječo iz Trente proti Bovcu in dalje po soški dolini. Naenkrat je postala Kranjska gora važno vojno zaledje. Ponoči in podnevi so prihajali vlaki, ki so vozili tisoče ruskih ujetnikov, vojaštva, desk in drugega materiala. Zapeli so krampi in lopate, j pričela se je graditi cesta, postavljala so se taborišča. Medtem ko je šel 6tari kolovoz ob desnem bregu Pišni-ce do Klina in nato strmo proti Vršiču, se je nova cesta odcepila že v Važičih in gre po čisto novi trasi, ki po petdesetih ovinkih doseže dolino Soče. Cesta je tlakovana in so ujetniki ves kamen, tako za tlak, kakor tudi za oporne zidove, znosili na svojih ramenih. Na predelih, ki so bili ogroženi od plazov, so postavili zaščitne brane iz lesa, ki pa žal pritiska niso vzdržale. Čeprav so domačini vojno komando opozorili na nevarnost plazov, tega ni upoštevala. Sele po katastrofi, ko je meseca marca plaz zasul nad 300 ujetnikov, ki so taborili na Vršiču in onesposobil prehod za več tednov, so leta 1916 zgradili novo cesto v dolžini 5 kilometrov, ki gre ob današnjem Poštarskem domu in se kmalu pod Vršičem priključi na prvotno. Namenjena je bila samo za zimski prehod in je danes popolnoma propadla. S premikom fronte na Pia-vo oktobra 1917 so odšli tudi ujetniki in cesta je ostala za— puščena. Ko so konec vojne Italijani zasedli Vršič, so prehod hermetično zaprli, cesto pa so popravljali in vzdrževali domačini, vendar le toliko, da so lahko po njej vozili les. Sele nekaj let pred drugo svetovno vojno jo je prevzela banovina in začela obnavljati do Koče na Gozdu* dalje pa jp vojaška komanda ni pustila. Maja 1945 so jo Nemci pri umiku v Pišnicah razstrelili, kakor tudi betonski most v Babi. Kmalu po osvoboditvi je pričela obnavljati cesto cestna uprava. Napravili so nove; mostove, razširili so jo ia tlakovali ovinke, do Mihovega doma pa je že asfaltirana.' Tako pelje danes čez 1611 metrov visoki prelaz Vršiča ena najlepših gorskih cesti po kateri gre v poletnem ča-' su na tisoče potnikov dnev-» no. Skoraj vsi pa se ustavijo pri Ruski kapelici in se tako oddolže njenim graditeljem^ ki so jo zgradili pod najtežjimi pogoji in pustili na njej| na stotine žrtev. Franc Žerjav Več pozornosti čebelarstvu čebelarji na Gorenjskem letos niso najbolj zadovoljni s pridelkom. Prvi. tako imenovani »cvetlični med«, bodo pričeli točiti v tem" tednu. Pričakujejo, da ga bo približno toliko kot lani. Vreme za čebele letos ni najbolj ugodno. Nenadne plohe in nevihte uničijo številne čebele, razen tega pa tudi med na cvetlicah. Čebelarji si sedaj obetajo boljšo letino od i kostanja, smreke in v jeseni od ajde, sicer pa bo letin« le povprečna. # Za naše gospodarstvo pa 9 je velika škoda, da je iz % leta v leto manj čebelar* O jev. Zlasti pri mlajših # vse manj zanimanja 0 čebelarstvo. Verjetno 0 morale temu posvetiti v« 9 pozornosti kmetijske # druge, pa tudi kmetijsk O posestva. r. c? PANUKAMA 9 PANORAMA # PANORAMA PANORAMA 6 PANORAMA O PANORAMA © PANORAMA ® PANORAMA Draga Brž ko se v ameriškem časniku pojavi oglas, ki najavlja zaroko, prejme mlada zaročenka ponudbe povprečno 21 fotografov, 14 orkestrov, osmih predstavnikov podjetij, ki izdelujejo vizitke, treh draguljarjev, štirih zavarovalnih družb in treh agencij za posojanje osebnih avtomobilov. Letos se namerava v ZDA poročiti in si ustvariti dom približno dva milijona zaročencev: stroški, ki jih bodo pri tem imeli, bodo brez dvoma dosegli šest tisoč milijard dinarjev. Vse industrije se posredno ali neposredno zanimajo za poroke ter so nenehno budne. Razen oglasov v časopisih skušajo dobiti podatke tudi od uradov za oglaševanje oklicev. Nekatera podjetja telefonirajo zaročenki in ji obljubijo celo darilo, če jim pove nasilov dveh pri jatel jic. V Ameriki je postala poroka prav tako draga kot pogreb. Za 150.000 dinarjev prodaja neko podjetje, ki se ukvarja s prodajo golobov, novoporoconcema ali njunim prijateljem dva »ptička sreče« v kletki, okrašeni s cvet- licami. Fotografije s poročne slovesnosti, izdane v posebnem albumu, ki zaigra, če ga odpreš, melodijo ameriške popevke Glejte nevesta prihaja, stane okoli 600.000 dinarjev, barvni film, ki traja pol ure, pa več kot milijon dinarjev. Tobak proti raka Ko meri so proučevali, v kakšni povzroča kajenje raka na pljučih, so medicinski strokovnjaki med domačini nekaterih otokov v Karibih prišli do presenetljive ugotovitve: da se je proti raku mogoče boriti tudi s tobakom! Za tako kajenje cigaret, kakršnega so vajeni prebivalci teh otokov, je potrebna posebna sposobnost, kajti na Karibih kadijo tako, da Vojvoda premlati! princeso V rimskem plemstvu, ki se zbira okoli papeškega dvora (ker je bil kraljevski dvor ob razglasitvi republike pred dvajsetimi leti ukinjen), je prišlo te dni do novega škandala, štiridesetletni vojvoda Alberto Sforza je premlatil svojo ženo princeso Mirto Barberini. Alberto in 28-lctr.a Mirta sta poročena šest let, toda v zadnjih mesecih sta se pričela prepirati. Vsak od nji- ju se je naselil v svojem delu razkošnega stanovanja in sta se srečala samo tedaj, kadar sta se hotela prepirati. Pred nekaj dnevi je vojvoda potrkal na vrata svoje žene, toda princesa mu jih je pred nosom zaklenila. Spričo takega nespoštovanja se je vojvoda silovito razsrdil in v pravični jezi razbil vrata, nato pa je svojo plemiško soprogo nič kaj plemiško premlatil. dajo v usta prižgani del cigarete. Še bolj zanimiva je ugotovitev, da niti eden izmed prebivalcev teh otokov ni zbolel za pljučnim rakom, niti tisti ne, ki so kadili. Zanimivo je tudi, da so bili zobje teh nenavadnih kadilcev popolnoma zdravi in da jih niso nikoli boleli. Strokovnjaki menijo, da je v tobaku snov, ki preprečuje obolevanje zob. Če bodo to hipotezo dokazali, ni izključeno, da bodo v bodoče začeli zobnim pastam dodajati minimalne količine tobačnih sestavin. Prav tako menijo, da temperatura 700 do 803 stopinj C, ki se ustvarja v ustih pri kajenju »obrnjenih« cigaret«, uničuje viruse raka«. Zato zdaj nadaljujejo raziskovanja v tej smeri. Navodila telefonskim uporabnikom Zahodnonemške oblasti so obupale, da bi mogle kdaj rešiti problem preobremenjenosti telefonskega omrežja. Uprava te pomembne javne službe je zato pred kratkim izdala' posebno humoristično brošurico, ki naj bi služila vsem telefonskim naročnikom, obolelim za »telefoniti-som«. V njej je ironično pojasnjenih »dvajset pravil popolnega telefonskega uporabnika«. Med pravili so naslednja: • »Izogibajte se, da bi bili kratki, vaš sogovornik, bi si utegnil misliti, da nimate kaj povedati.« © »Nikar ne razmišljajte o tem, kaj boste sporočili svojemu sogovorniku, predan zavrtite njegovo številko, sicer bi lahko pravočasno spregledali, da je poziv brez pomena.« 9 »Ne snemite telefonske slušalke, brž ko se oglasi zvonec: na drugi strani žice bi bili ljudje prepričani, da nimate kaj početi.« • To bi znalo veljati za • marsikoga tudi pri nas, 4, zlasti če je telefon — • družben! Super top • Hitrost nabojev iz artilerijskega orožja običajno ne presega 1000 do 1500 metrov v sekundi. V ameriškem centru za vesoljska raziskova- nja so zgradili plinski top s šest metrov dolgo cevjo. Projektil, ki ga ta naprava izstreljuje, doseže hitrost enajst kilometrov na sekundo. GORENJSKI K Košnja (nadaljevanje iz prejšnj vilke) Tehnika košnje ni vs< mora znati dober kosec-liko je dobrih koscev« pa ne znajo sklepati!« 1 pripovedoval oče; »pri i* vsem fantom zmerofl1 klepali kose!« Za jutranjo košnjo ]e ba koso sklepati že ^ potem pa še vmes kd^ sebno če se dolgo kosi je slab poden na tr£v (krtine, kamenje), da tro skrha. Veliko pa s° sih kose klepali opold^ tudi zvečer, kadar je bi' čas. Enakomerni ud&-' kratkim postankom p3 enakomerni udarci — \ spomladi zvočni znak, c je pričela košnja. Za klepanje kose uP4 Ijajo na Okroglem k*2 stol, ki ima desko za z dvema nogama na eri.', ni, na drugi strani pa j mesto nog težko bruno iz trdega lesa, v rega je zabita babe*1' babco se položi ostrini VilHA KLINAR: MESTA, CE51 In vendar, zakaj jih niso prijeli takoj' danes in jim šele sedaj poslali pozive, deželnem sodišču ali pa jih bodo v prime1'1 peljati s silo. ' . Tako razmišlja Stefi, dokler ne pride sleherni dan in kakor sleherni dan vprsša: »Ne, ni še pisal. Zato pa mi tole pisrf^ Tast ji vzame pismo iz rok in prebl^ Francovi zemljevidi, ki jih je avgusta in zaradi katerih se je že takrat, ko so A*' fonza obesili, bal, da bodo prijeli Stefi. Stefi opazuje tastovo zaskrbljenost, ^ njena. »Kaj pravite, kaj naj storim?-« Tast ne ve, kaj bi odgovoril. Na §cc Temu se ne bo mogla izogniti, saj bi jo df' ki. Potem pa se spomni, da je te dni slišal vedovala Kunigundi, da je Stefi v nedeljo kom čez mrežo v buchheimskem taborišču, oštel, a ona je rekla, da so jo videli in d? pa ga začela psovati, zakaj se poteguje prepirala, a je potem kakor vselej odneb< Tegai seveda snahi ne pove. samo vpr' nedeljo odvrgla kruh ruskim ujetnikom, i streljal za njo. »Kaj pravite?« se začudi Stefi in se sp jeva pripovedovala o neki ženski, o kateri ljivke, da so jo videle. Toda zaradi tega d saj ni bila ona. »Govore, da eo te videli v svetlo modi JI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI sušenje sena v okolici Kranja ki se potem kleplje s posebnim kladivom. Na Okroglem in sploh v okolici Kranja se največ uporablja taka babca, ki ima zgornji del, na katerem se kleplje, narejen v obliki ajdovega zrna, torej prirezan pri strani, da je zgornji ravni del širok le nekaj milimetrov. Na tem delu se kleplje koso z ravnim kladivom. Ponekod pa imajo drugače: babca je ravna, klano v obliki ajdovega zrna. divo pa je ob straneh poreza-Vendar je način, da je »babca na zrnje narejena« pogostejši pri nas. Eno koso, če je trda, je treba klopati skoraj pol ure. Hitreje pa gre klepanje s posebnimi stroji za klepanje, s ■klepalniki, ki so prišli k nam iz Avstrije. Narejeni so na principu stiskanja rezila kose, vendar se z njimi ni dalo kose dobro sklepati, treba jo je bilo še popraviti s kladivom; toliko zamudno pa seveda ni bilo, prej je bilo narejeno. Na Okroglem se spominjam enega ali dveh takih klcipalnikov takoj po zadnji vojni, danes pa jih menda sploh več ne uporabljajo. Med košnjo je treba koso večkrat nabrusiti. Za to so včasih uporabljali le osle iz naravnega kamna (»Najboljša vosla je bila iz italijanskega kamna, a jih je bilo težko dobiti!« mi je povedal ata), danes pa so se že močno uveljavili umetni brusilni kamni. Osle kmetje veliko uporabljajo, zato jih dobro poznajo, dobro vejo, kakšne morajo biti. Pri kupovanju osel na sejmih ali od ljudi, ki jih nosijo prodajati po vaseh, se navadno razvijejo pravcate besedne borbe: prodajalec hvali svoje blago, s primeri in z besedami hoče dokazati kupcu, da ga ni boljšega na svetu, kmet pa po svoje preizkuša in trdi, da so osle zanič, da jih je že lani kupil od njega pa da piškavega oreha niso bile vredne. Osla mora biti ravno prav trda, ne sme se prehitro rabiti, dobro mora na- brusiti koso itd. Vsak kmet jo nazadnje seveda le kupi, ker jo mora, uporablja pa m Klepalni stol, kakršnega imajo pri Banku v Šenčurju, j Letnica na njem pove, da je j še iz konca prejšnjega sto-fetja — Foto Triler | jo ne vedno, če se mu ne zdi dobra. Raje kupi drugje drugo ali pa brusi s staro, ki je že vsa obrabljena, ki. je že tako tanka in kratka, da jo komaj v roki drži. »Najlaže s to brusim, najboljša je, ne dobim več take!« sem že slišal pripovedovati kmete. Oslo nosi kosec s seboj v posebni posodi, v vosovniku pravijo na Okroglem (knjižno oselnik). Vosovniki so ali iz volovega rogu ali leseni in lepo izrezljani ali pa tudi pločevinasti. Vosovnik se z jermenom ali z vrvico priveze okrog pasu; navadno ga kosci nosijo privezanega zadaj, nekateri pa tudi spredaj ali celo pri strani. V vosovniku je voda, ki je včasih pomešana s kisom. »Če je trda kosa in trda osla, je v vodi moralo biti malo kisa!« mi je pripovedoval ata; »če pa je bila kosa mehka, kisa ni smelo biti, sicer si takoj za-gulil oklep, zbrusil si rezilo kose in taka kosa potem ni več dolgo kosila, z njo nisi mogel več držati štiha, moral si jo iti klepat.« Če je kosec dober in travnik z lepo travo pa brez kamenja in krtin, se brusi na približno 20 korakov, sicer pa prej. Mnogo je to odvisno od kosca, od tega, kako zna kositi,-če je trava pusta in se kar pripogiblje, je treba pogoste^ je brusiti. Za brušenje postavi kosec koso pokonci pred sebe, tako da je osi 1 jeni končni del roča zasajen v zemljo, roč* je na desni strani, rezilo pa obrnjeno proti levi v višini oči ali malo višje. S travo najprej obriše koso, posebno rezilo, da na njej ni prsti in trave. Dobri kosci kar s tistim zamahom, s katerim postavijo koso pokonci, dvig-njejo še malo odrezane trave, s katero potem hitro obrišejo rezilfc. Koso potem primejo po vrhu z levo roko, z desno vzamejo iz vosovnika oslo in potem brusijo izmenoma po eni in po drugi strani rezila s hitrimi in dolgimi zamahi. Po načinu brušenja, po hitrosti in po tem, kako daleč vleče pri enem zamahu oslo po rezilu — po tem je lahko spoznati dobrega kosca. (Nadaljevanje prihodnjič) A. Triler k IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA ?ak2j so čakali vse do 'se morajo zglasiti na ^poslušnosti dali pri- točno ob uri, kakor 5 ]e pisal Franc. \ja skrbi.« 1 Ma misel mu pridejo %ksandru in Alfonzu ■(>andra ustrelili, a Al- y nič manjša kakor % bo seveda morala, hje prišli iskat orožni-f'ojo ženo, ki je pripo-r?la hleb kruha ujetni-=r3di teh besed je ženo tega ni izmislila, nato šlavino. Dolgo sta se Od, jo, če je res, da je v e je res, da je 6tražar I da ji je tudi Ebner-ore penzberške opravil sedaj ne dela skrbi, nledu.«< »To je laž!« pravi Stefi. V nedeljo je bila že od ranega jutra na Seebacherjevi kmetiji, na Bronhildini poroki. Res je, da je šla tja ogrnjena s svetlo modrim pledom, vendar je laž, da bi bila v nedeljo v Buchheimu. To lahko potrdita Bronhilde in Ludvik. In tudi Slavko, ki je bil z njo, lahko tastu pove, da je res, kar govori. »Ce je res in če te kličejo pred sodišče zaradi tega, se ne razburjaj. A tudi ko bi bila, zanikaj!« »Torej mi tudi vi ne verjamete? Ko bi bila, bi vam povedala.« »Vem, vem, a ljudje trdijo, da je bila tista ženska v svetlo-modrem pledu.« »In če je bila? Pledov take barve najdete v Penzbergu, kolikor hočete!« »Da, seveda! Prav zato zanikaj! In prav tako zanikaj, če te kličejo zavoljo česa drugega.« »Da, morda,« se Stefi zopet vrne k mislim, da ne kličejo pred sodišče samo nje, marveč tudi Irmgard, Saškovo in Marekovo. »Kaj, ko bi jih šli vprašat vi?« Tast odide, a se že čez uro vrne. »Ne, Starova in druge niso dobile nobenega poziva.« Torej bo morala sar*a pred sodnike? A kaj bo z otrokom, če ne bo mogla obtožbe zanikati in če ji bodo sodniki dokazali krivdo in jo morda celo obsodili na zapor? »Tašči ga ne dam!« Tast jo razume. Govoril bo z Ebnerjem. Ebner ima Slavka rad. A če bo stara (tast misli na svojo ženo) sitnarila in zahtevala otroka, se bo še sam preselil sem, k Ebnerjevim, in s svojo pokojnino skrbel za vnuka. Torej tudi, tast ni brez bojazni, da se ji na sodišču lahko kaj zgodi in da jo lahko obsodijo na zapor. Vseeno Stefi prosi tasta, naj o. tem Slavku ne govori. Toda že popoldan, ko pride Slavko iz šole, pove, da je srečal orno in da je orna rekla, da bodo mamo zaprli. »Kajne mama, da te ne bodo,« jo vprašujoče pogleda, a mama molči. Torej ni tes! Torej je prav, da je rekel orni, da laže. »Orna je hudobna.« Stefi bi najraje pritrdila, a mu vseeno reče, da o orni ne sme tako govoriti. »Ce včasih grdo govori o meni, ji ne smeš verjeti, a spoštovati jo moraš! Očkova mama je in tvoja stara mama!« »Ne, ne maram je! Take stare mame nočem! Moja stara mama je samo v Borjami.« Borjana? Mati? Kako rada bi bila ta hip pri svojih! A o njih še vedno ničesar ne ve. Ve samo to, da jih med evakuiranci ni in da je Borjana sedaj na italijanski strani fronte. Toda ta hip o usodi svojih ne razmišlja. ukk> i iljem e po-; svetuj našli bodo Nedelja, ki je minila, je bila ena sama muka. In še večja muka je noč! Ves dan je razmišljala, kako bi otroku povedala, kam se zjutraj odpelje in da se morda ne bo tako kmalu vrnila. Toda ni mu mogla. Besedi sodišče, zapor ji nista šli z jezika. Bilo ji je prehudo ob misli, da bi je Slavko morda ne razumel, a še bolj hudo, ker se njeno življenje, ki je zadnje čase ob Elsinem prijateljstvu postalo zopet znosno in polno upanj, zopet čudno zapleta. Toda ali ni kriva sama? Mislila naj bi samo na otroka in se ne ukvarjala s prepovedanimi stvarmi, najsi jo je k temu sililo človeško sočutje. So časi, ko je sočutje do nesrečnih, človeške svobode in dostojanstva oropanih ljudi, ne samo prepovedano, marveč je v očeh vladajočega nasilja in krivice celo zločin. In tej vladajoči uzakonjeni krivici se mora človek ali niti ali pa na vsakem koraku občutiti njen bič. A kaj, ko si ne more pomagati, da je taka in da pred na in .krivico ne zna upogniti hrbta. Ve, da ni sama, ki ne mor klekniti pred zlom, ki zasužnjuje človeka in človeštvo. Na najsi je še tako nasilen in krivičen, so se in se bodo vselej ljudje, ki se z vladajočim nasiljem in uzakonjeno krivico nc megli nikoli sprijazniti. Tako je bilo, je in bo, dokler ti baklonosci upora proti krivici ne bodo prižgali plamena poslednje revolucije na okamenelih stopni-; cah revolucij, ki so človeštvo premaknile samo za stopnico naprejjf potem pa ckamenele v kamen, mrzlo stopnico starih nečloveških1 odnosov in postajale samo odskočišče za novo revolucijo. Marsikaj so spremenile, toda tega, kar so obljubljale, niso uresničile, človeška sebičnost jih jc spridila in ves napredek, ki so ga sprva izbojevale," se je ponovno obrnil prav proti množicam, ki so revolucije cemea« tirale s svojim trpljenjem, žrtvami in krvjo. Da. proti množicam in človeku z osnovnih plasti družbe, malemu človeku, ki se je prebijal skozi barikade stare krivice in umiral na barikadah revolucij za svojo pravico do dela in življenja. Ali niso vojne in izrojenc revolucije v zgodovini dokaz, da se v človeških odnosih ni skoro nič spremenilo in se ne bo, dokler bo človeštvo razdeljeno, na ljudi, ki vladajo, in na ljudi, ki morajo slepo ubogati. Tudi ta vojna je dokaz sprijene meščanske revolucije, ki so Joj kakor poje Marseljeza, izbojevali kmetje, delavci in vojaki, a so bdi; za zmago nad stavim nasiljem ogoljufani in vrženi pod bic novega nasilja' pod b ic nosilnikev in bogatašev, ki so si prisvojili oblast. To bi rada povedala Slavku. 12 PANORAMA 29. JUNIJ 1966 * GLAS Problem ciganov v radovljiški občini Poreklo ciganov — Stanovanjski problem — Stroški zdravljenja ciganskih otrok v treh letih 3 milijone S din — Pritožba na maršalat Za smeh Dober dan mojster! Pa se zopet vidimo... i Stro] za razdeljevanje hrane Neka britanska tvrdka je začela prodajati nov stroja ki avtomatično razdeljuje porcije pečenega piščanca, jajc s slanino ali pečenko itd., skupno nad sto različnih jedi. Obroke hrane pripravijo 24 ur pred serviranjem, nato jih zmrznejo in vstavijo v napravo. Gost si mora le izbrati svojo jed in spustiti kovance v ustrezno odprtino, tako kot v vsakem avtomatu. Nato postavi svoj obrok v pečico na ultrakratke valove, ki hrano segreje v manj kot eni minuti. Celotna operacija ne zahteva več kot dve minuti. Naprava bo izredno .koristna v uradih, tovarnah in bolnišnicah. Bil sem navaden lastnik srečke, pa sem postal srečen dobitnik novega mosk-viča. Sijajna pridobitev se je komaj pojavila na dvorišču, ko me je dočakal zbor sosedskih otrok: — Striček, vozite nas malo! Od veselja bi bil najraje vozil ves svet. Toda avto je mogel sprejeti mnogo manj potnikov. Ko sem tako dva meseca vsak večer prevažal otroke, prijatelje in znance, sem ugotovil, da imam znatno več znancev, kot sem bil mislil. Ni bilo dovolj večerov. Zato sem jih vozil zjutraj pred odhodom v službo in v opoldanskem odmoru. Na svojem službenem mestu sem počival. Tu med papirji in črnilniki sem se počutil popolnoma varnega. Res je, da niti tu nisem imel popolnega miru. Dogajalo se je, da so tn-i klicali po telefonu. Kak od pretirano vsi- Aprila letos je cigan Avgust Rajhard z Bleda napisal pismo maršalu Titu, v katerem ga seznanja v kako slabem, nevzdržnem stanovanju stanuje s svojo družino. Z maršalata so mu že sporočili, da so njegovo pismo dobili. Avgust je član Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov ter je invalidsko upokojen. Pred vojno je živel v jeseniški občini, v začetku vojne pa je bil skupno z ostalimi cigani najprej zaprt v Begunjah, nato pa izseljen v Srbijo. 1944. leta je stopil v NOVJ in to v peto artilerijsko brigado VI. proletarske divizije. Bojeval se je na srem-ski fronti. Pri Slavonskem brodu je artileriji zmanjkalo municije, zato so artilerijci skupno s pehoto vodili poulične borbe, v katerih je bil Avgust ranjen v nogo, tako da je ostal 40 odstotni vojni invalid. Za zasluge v NOV in hrabrost je bil za časa vojne dvakrat odlikovan. Po vojni se je zopet vrnil nazaj v Slovenijo in se zaposlil kot cestar na cesti od Gorij do Kočne. Je oče petih otrok in zaradi bolezni so ga pred kratkim upokojili. Avgust stanuje v prostorih, ki mejijo na hlev. 11 oseb stanuje v stanovanju, ki ima kuhinjo in dve sobi. Stanovanjski prostor je betonski, obložen Z deskami, med katerimi so Ijivih znancev mi je po telefonu predlagal: — Peljiva se čisto malo do jezera! Odgovoril sem mu s pridušenim glasom: — Kaj ti je, strogega direktorja imam... Direktorjevo obličje pa je sijalo od naklonjenosti in ljubeznivosti. Prestavil je svojo mizo bliže k moji in me gledal z očmi, polnimi najglobljih čustev. Nekoč mi je v zaupanju priznal, da je v otroških letih nenavadno rad igral na avtomobilsko sireno. Čez teden dni sem že prevažal njegove otroke v šolo, ženo šefa. računovodstva pa sem vozil vsak dan na trg. Moja pisalna miza v pisarni je dobila mrežo za namizni tenis: že tretji mesec je na njej prvenstvo. Zdaj pa — kar samemu sebi ne morem verjeti — ležim in prebiram časnike. Prvič v pol leta lahko pljuvam v strop. Celo če bi me velike razpoke. S stropa se vsipa seno in prah v stanovanje. Zaradi hleva so v stanovanju poleti roji muh, vse leto se .sprehajajo po stanovanju podgane, velike kakor mačke. Od kod so prišli cigani v naše kraje? Nekoč so mislili, da cigani izvirajo iz Egipta, vendar to ni točno. Njihova pradomovina je Prednja Indija, odkoder so se naselili po vsej Evropi v XIII. stoletju. Največ se jih je naselilo na Balkanu, kasneje pa tudi v Zahodni Evropi. Sorodnost z narodi prednje Indije se vidi iz rasnih značilnosti: črni lasje, črne oči, temna polt ter nizka ali srednja rast. Nekateri so ohranili svoj prvobitni ciganski jezik iz indijske veje indoev-ropskega jezika. Govorijo tudi jezik okolice, v kateri žive. Vztrajno ohranjajo svoje tradicije v poročnih ali pogrebnih obredih in drugih običajih. S svojim načinom življenja, tavanjem po svetu in selitvami, glasbo, plesi in vede-ževalstvom, so cigani inspirirali veliko umetnikov, ki so v načinu ciganskega življenja in njihovih navadah našli romantično snov za svoja dela: v književnosti od Puškina do Lorce, pri nas najboljši prijatelj na kolenih prosil, naj prepeljem na postajo njegovo taščo, se ne bi niti zganil. Ne bi se zganil, ker ležim v mavcu. Ko sem včeraj raz-važal po hišah sosedove goste, nisem več vzdržal in sem izčrpan zaspal za volanom . .. V bolnišnici vlada mir. Niti od sorodnikov nočem sprejeti cvetja, ker sem prepričan, da bi v cvetju neizogibno naletel na listič s prošnjo, naj bi koga kam prepeljal. Zdravnik popolnoma razume moj položaj in ne pusti nikogar k meni. Kadar potipa mojo zlomljeno nogo, mi vsakokrat ljubeznivo reče: — Telefoniral sem v servis, vaš avto bo kmalu popravljen. Kmalu bomo tudi vas popolnoma popravili. Tedaj vas bom naprosil, da mi napravite majhno uslugo. Saj boste tako ljubeznivi in boste prepeljali mojo teto na kavkaško obalo, kajne? \ muziki Liszt, Brahms, Bar-tok; v likovni umetnosti Franc Hals, Callot m drugi. Pred sto leti so vsi cigani na Gorenjskem živeli v Kropi. To so bili Rajhardi, ki so danes raztreseni po vsej Sloveniji, največ pa po Gorenjski. S Kroparji so se dobro razumeli in v Kropi ni nikdar ničesar zmanjkalo; Iz Krope so hodili na daljše »sprehode« po Gorenjski in prinašali v Kropo potrebna sredstva za življenje. Na območju radovljiške občine živi danes devet ciganskih družin. Starejši cigani se tako kakor povsod težko navajajo na civilizacijske in delovne navade današnjega človeka. Zato pa mora biti družba še posebno zainteresirana za vzgojo in šolanje ciganskih otrok, da bi jih usposobili za življenje. V radovljiški občini je 24 šoloobveznih ciganskih otrok. Le-ti pa šolo zelo neredno obiskujejo. Prava redkost je, če otrok, ko dokonča obvezno šolanje, dovrši 4 razrede osnovne šole. Starši jim ne znajo in ne morejo nuditi pomoči. Izjema je 12-letna Genda Rajhard iz Kamne gorice, ki obiskuje že peti razred osnovne šole. Vsi otroci, zlasti predšolski, so močno zdravstveno ogroženi, ker stanujejo v ne- V našem listu smo 4. junija pod naslovom ZBIRALEC NA HUJAH pisali o stanju pri hiši št. 11 na Cesti talcev v Kranju. Gre za primer zbiralca raznega odpadnega materiala. Stvar je imela svoj odmev. Prizadeti Franc Bukovnik pa se je pritožil. Iz njegovega daljšega pisma povzemamo tisto, kar navaja kot neresnično in za njega žaljivo. »Ni res, pravi, da je ta mala hišica tako obložena, Vse za vašo prehrano v prodajalnah 1 Kranj ustreznih stanovanjih. Starši težijo za tem, da mlajše otroke oddajo jeseni v bolnišnico, spomladi pa pridejo zopet ponje. Skupščina občine Radovljica je plačala od 1962. do 1965. leta za zdravljenje ciganskhi otrok okoli 3 milijone S din. Za dva otroka, ki so jih oddali v rejo pa okrog 800.000 S din. Poleg tega je občina v tem času izplačala ciganom še za okrog milijon/dinarjev socialnih podpor. Reševanje ciganskega problema s plačevanjem stroškov zdravljenja, rejninami in socialnimi podporami je ekonomsko neopravičljiv ter terja smotrnejše preventivne oblike varstva kot so: zaposlitev staršev ciganskih otrok, nujna rešitev stanovanjskih problemov za ciganske družine in izločitev iz te sredine vseh vzgojno, moralno in gmotno ogroženih otrok. Skupščina občine Radovljica je že dvakrat predvidela na seji skupščine razpravo o tem problemu, vendar je do sedaj to vprašanje bilo vedno črtano z dnevnega reda. Socialni delavec je obiskal vse ciganske družine in se- , stavil za skupščino obširno poročilo s predlogi, kako rešiti ta problem. Za letos nameravajo rešiti stanovanjski problem za Avgusta Rahjar-da. JOŽE VIDIC da jo je komaj videti. Nisem nikomur v nadlego. V odpadnem materialu nimam straniščne, marveč vodne školjke. Odločno zanikam, da bi z mojim materialom ogrožal okolico, ker nimam mrhovine ali .kaj takega. Odločno tudi zanikam, da bi se kdaj razpravljalo o moji zadevi na zborih volivcev in na sestankih »Rdečega križa.« Drugi: vemo za to Ker smo že v omenjenem napisu imenovali nekatere organizacije, ki bi se morale zavzeti za ta primer, smo pobarali še o njihovem stališču. Zvedeli smo v bistvu tole: v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj — primer nam je znan. Toda, kako urediti stvar, če ni denarja?! V Turističnem društvu Kranj — imamo ta primer v evidenci. Bomo o tem razpravljali. Nismo pa dobili odgovora od prizadete krajevne skupnosti. Ob vsem tem je soditi, da gre za primer, za katerega bj se v resnici morale zavzeti ustrezne organizacije in pomagati človeku, da bi uredil okolico. Zlasti še, ker sam kaže pripravljenost za to. Humoreska Sreča na štirih kolesih Po našem pisanju o »Zbiralcu na Hujah« Prizadeti: »Ni res!« 499248^84869^2015^9348^74884037349^^ ^^//%5 57713034 Mi smo krivi Na zasedanju skupščine občine Kranj so razpravljali tudi šolski telesni vzgoji. Ugotavljali so, da ima le nekaj šol Kranju primerne prostore in objekte za telesno vzgojo. Problematika je pereča še bolj, če se spomnimo podatkov o deformacijah otrok, ki nastajajo tudi v času šolanja (na zdravstvenih pregledih je bilo npr. ugotovljeno, da se izražena deformacija hrbtenice pojavi največ šele v tretjem razredu). Skoraj po pravilu se število deformacij veča v višjih razredih. Ti podatki nam na eni strani kažejo, da šole niso sposobne (po podatkih v precejšnji meri zaradi objektov) uspešneje vplivati na otrokov telesni razvoj, na drugi strani pa tudi, da starši vse preveč zanemarjajo skrb za telesni razvoj svojih otrok, da se vse preveč posvečajo »lovu za zaslužkom« na škodo otrok. Ob teh problemih zelo radi vsaj na eno oko zamižimo. "Verjetno zato, ker se čutimo krive. Dobrodošli so najrazličnejši izgovori. Tudi tak, da »sedanja skupščina ni kriva, če je večina šol iz dobe Franca Jožefa.« Pozabljamo, da smo opustili precej navad iz te dobe. Opustili smo jih in popravili. Upamo, da bomo s tem še nadaljevali. Včasih pa tudi pozabimo (morda hote, da bi se opravičili pred seboj), da smo tudi mi že gradili takšne šole, ki spominjajo na to dobo (nova šola »Stane Žagar« je brez igrišč). Zelo radi iščemo rešitve, ki bi stvar vsaj navidezno uredile. Na skupščini je bilo npr. postavljeno vprašanje zakaj šole ne uporabljajo športnega stadiona. Rečeno je bilo, da bi lahko vse tri tedenske ure telesne vzgoje združili in bi odpadli izgovori, da je igrišče predaleč. Jasno je, da bi pomenilo to le kampanjsko delo, saj bi tako izključili enega osnovnih principov telesne vzgoje: stalni pogosti vpliv na organizem. Napake so bile v preteklosti. Tudi v bližnji. Kranjskim šolam smo vzeli igrišče, kjer stoji sedaj nebotičnik, ne nudimo pa jim nadomestila. Po diskusiji v skupščini smo dobili vtis, da je bolje, da o problemih ne diskutiramo, »ker skupščina ni kriva. . .« Kdo je kriv, da ima čez 60 odstotkov otrok slabo telesno držo, prizadeti otroci ne razmišljajo. Vsaj sedaj ne. Odrasli pa moramo o tem razmisliti in lahko le ugotovimo, da smo Ml krivi. Zaradi vsega tega ni slučajen sklep skupščine, da je treba v bodoče ob vseh šolah planirati ustrezna igrišča in naprave za telesno-vzgojno dejavnost. P. Čolnar Finale atletskega pokala SRS in posamezno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke Prezelj dvakratni prvak Mladinci Triglava tretji, mladinke osme Mlajši mladinci kranjskega Triglava so dosegli v nedeljo na stadionu Borisa Kidriča v Celju nov uspeh. Po prvem mestu starejših mladincev v Mariboru, so se mlajši uvrstili z okrnjeno ekipo na tretje mesto, le 38 točk za drugoplasirano ekipo. Mlajše mladinke so na istem prvenstvu zasedle osmo mesto, vendar so za ekipo nastopile le štiri atletinje. V konkurenci mladincev je \ sodelovalo 13 ekip, pri mladinkah pa osem. V vsaki disciplini je nastopilo po 12 najboljših tekmovalcev iz Slovenije. VRSTNI RED — MI. mladinci: 1. Branik (Maribor) 265 točk, 2. Kladivar (Celje) 188, 3. Triglav (Kranj) 150 točk itd.; ml. mladinke: 1. Nova Gorica 160, 2. Rudar (Trbovlje )113____ 8. Triglav (Kranj) 41 točk. ® Najuspešnejši tekmovalec 6 atletskega pokala SRS je £ bil Kranjčan Dušan Pre-% zel j, ki je osvojil dve prvi 9 mesti (troskok in palica), £ pri mladinkah pa je bila # v ekipi Triglava najboljša Q Branka Šolar. REZULTATI (discipline, v katerih so nastopili Kranjčani) — Ml. mladinci — 110 ovire: 1. Hladen (Br) 16,4, 5. Tepina (T) 19.8; višina: 1. Penca (N. m.) 100, 4. Cokan (T) 165; 300 m: 1. Mele (Ol) 37,6, 4. Zumer (T) 30.1; 1000 m: 1. Hafner (T) 2:41.6, 7. Ščurek (T) 2:53,4, 11. To-mažin (T) 2:57,0; 100 m: 1. Žumer (Koper) 21,4, 4. Pori (T) 11,8; troskok: 1. Prezelj (T) 13,17, 4X100 m: 1. Kladivar 47,4, 6. Triglav I 49,2, 9. Triglav II 50,9; palica: 1. Prezelj (T) 310; 300 m ovire: 1. Srebolnik (Br) 41,9, 9. Kleč (T) 49,4; daljina: 1. Jerman (Koč.) 643, 4. Zumer (T) 606, 5. Peri (T) 602?, 9. Dolinar (T) 440; 2000 m: 1. Sraj (T) 5:53,4,-8. Govekar (T) 6:25.8; 4 X 300 m: 1. Olimpija 2:36,8, 6. Triglav 2:46,5. M. Kuralt Cestne hitrostne dirke za državno prvenstvo v Kamniku Motoristična slovesnost v Kamniku XI. letne športne igre »ELEKTRA« J Nova gorica prvak Najboljša organizacija To je prvi vtis tega velikega športnega srečanja trinajstih elektrogospodarskih organizacij Slovenije. Spremljevalec mnogih nastopov je dobil vtis, da športna rekreacija med našimi delovnimi kolektivi res veliko pomeni, da se ji posveča potrebna pozornost. Upajmo, da je tako, kot smo videli tu, tudi drugod ir tudi v teh kolektivih v njihovih mestih. samezno: Grcgelj (Dr. ti.); PLAVANJE — Moški — do 35 let: Zelenšek (Trbovlje) in Uršič (NG); nad 35 let: Hribar (elektionabava). Članice: Pšenica (Kranj); BALINANJE: Nova Gorica; ATLETIKA — Moški: Nova Gorica; Ženske: Nova Gorica. VRSTNI RED: 1. Elektro Nova Gorica 19 točk, 2. Dravske elektrarne 18, 3. Eleklro Kranj 15. 4.-5. Elektro Maribor in Elektro Ljub! j;: na 14, 6. Elektroprojckt 11, 7. Soške elektrarne 10, 8. Celje 6, 9. Termoelektrarna Trbovlje 4, 10. Termoelektrarna Brestanica 3. ZMAGOVALCI — ODBOJKA — moški: Nova Gorica; Ženske: Kranj; KEGLJANJE — Moški: Kranj III; Ženske: Dravske elektrarne; Posamezno — Moški: Turk (Kranj); Ženske: Sarman (Drav.ske elektrarne); NAMIZNI TENIS — Moški: Ljubljana I; Ženske: Celje; ŠAH — Elck-troprojekt; STRELJANJE — Ekipno: Elektroprojekt; Po- Zanimive borbe navdušile gledalce — Štefe ponovno na startu — Mrzel in Lipovnik nova rekorderja kamniške proge — Izjave tekmovalcev Nedeljska tekma za državno prvenstvo je navdušila približno 20.000 gledalcev. Organizacija prireditve je bila odlična, kar predstavlja lep uspeh za marljive športne delavce kamniškega avto-moto društva. Največje zanimanje med domačini je vladalo za nastop v konkurenci do 50 ccm. To zanimajije je bilo še večje, ko so izvedeli, da se je zadnji trenutek prijavil še Stefe. V tej kategoriji sta Stefe in Kralj osvojila dvojno zmago. Njuna medsebojna borba je bila izredno razburljiva, vendar je izku.šenejši Stefe le zmagal. Najprepričlivejšo zmago jc osvojil Bernetič v razredu do 125 ccm, saj je vodil od začetka do konca dirke. V najhitrejši dirki, v razredu motorjev do 25(1 ccm sta z izredno vožnjo navdušila Lipovnik in Mrzel, ki sta postavila tudi nov reko-d kamniške, proge — S9,7 km/h, Po tekmi smo zaprosili nekatere tekmovalce za krajše izjave. O Janko Stefe ( J L A) : »Zmage sem zelo vesel, saj sem vozil z izposojenim motorjem. Zahvaliti se moram JLA, ker mi je omogočila treninge in nastop. Sedaj bom lahko nastopal tudi na drugih dirkah, vendar še ne vem ali v razredu 50 ccm ali 125 ccm.« @ Adrijan Bernetič (zmagovalec v 125 ccm): »V razredu 50 ccm se mi je že v prvem krogu pokvaril motor, v razredu 125 ccm pa sem pričakoval večjo borbo.-« # Anton Kralj ( I u- i v razredu do 5(1 ccm): -Letos nakopam prvič in nimam najboljšega motorja. Z plasmajem sem zadovoljen.-« O Ivo Lipovnik (zmagovalec v 250 ccm in novi rekorder proge); »Sem presrečen. Že večkrat sem bil blizu uspeha, a nikoli nisem uspel. Ne razumem politike" AMSJ, ki dirk prikolic ne točkuje v državnem prvenstvu . ..« @ Stjepan Rogan (najuspešnejši tekmovalec prireditve): »Prijetno sem presenečen nad uspehom, saj ga nisem pričakoval. Predvsem, sem vesel lepe borbe v dirki prikolic« £ V boksu smo srečali tudi nekdanjega šampiona Leona Pintarja, ki je prišel pozdravit svoje prijatelje: »Zelo zanimive dirke. Najbolj sta me navdušili dirka prikolic in razred do 250 ccm.« 0 Pavle Voljkar, predsednik AMD Kamnik: »Vesel sem, da, je tekmovanje tako lepo uspelo. Takšne dirke na naših cestah še nismo videli. Zahvaljujem se vsem tekmovalcem, športnim delavcem in pokrovitelju dirke »Svit« za sodelovanje in dosežene uspehe. ZMAGOVALCI — do 50 ccm: Stefe (JLA), do 125 ccm: Bernetič (Slo), do 175 ccm: Rogan (Hrv), do 250 ccm: Lupovnik (Slo), avtomobili: Božič (Srb), prikolice: Šnaj-der-Rogan (Hrv). Marijan Štele Rokometašice Storžiča z Golnika so se na kvalifikacijah uvrstile v pivo slovensko rokometno ligo z minimalno zmago nad Novo Gorico s 1:0 (0:0). Prvo srečanje so izgubile z Mursko Soboto s 6:0 (1:0). Na svetovnem prvenstvu v kegljanju naši kegljači niso dosegli pričakovanih rezultatov. Osvojili so dve kolajni: bronasto v moški ekipni konkurenci in srebrno med ženskami posamezno (Erski). V zadnjem spomladanskem kolu slovenske odbojkarske lige sta bila poražena oba gorenjska predstavnika: Kanal : Jesenice 3:2, Branik : Kamnik 3:0. Jeseničani so v lestvici na tretjem, Kamničani pa na osmem mestu. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil I. osebni avto VoIkswagen 1200, leto izdelave 1965 s prevoženimi 10.000 km. Začetna cena IV Din 20.000,00.— Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak dan od 8. do 14. ure. II. osebni avto Moskvič 407, leto izdelave 1961, s prevoženimi 61.000 km. Začetna cena N. Din 8.000,00.— Ogled vozila je možen pri Avtoprometu Gorenjska v Kranju, Labore vsak dan od 7. — 14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 29. 6. 1966, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ 14 OGLASI — KRONIKA 29. JUNIJ 1966 * GLAS al w Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje co vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Na-.aac so: avo zastava 750, pralni stroj, moped, Vloge sp.ejc.najo vse njene podružnice. — Vezane šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa vtope sc obrestovane po višjih obrestnih merah. ■—■ -~\'M?i& m ili i AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO V LJUBLJANI objavlja naslednji ,.v RAZPIS za vpis novincev v prvi semester v študijskem letu 1966/67 V prvi semester Akademije (oddelek za igro, oddelek za režijo, oddelek za dramaturgijo) se lahko vpišejo državljani, ki so končali gimnazijo a/li katerokoli srednjo strokovno šolo ali šolo za izobraževanje odraslih, če ta šola po stopnji ustreza srednji šoli. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki nimajo šol iz prejšnjega odstavka, če so se vsaj štiri leta udejstvo-vali poklicno ali kot amaterji na ustreznem področju gledališča, radia, filma ali televizije, če so stari najmanj 17 let in če pokažejo na sprejemnem izpitu izredno nadarjenost za ustrezno stroko. II. Za vse kandidate, ki se nameravajo vpisati v prvi semester, je obvezen sprejemni izpit. Program sprejemnega izpita obsega splošni del in strokovni del, ki sta na posameznih oddelkih različna. Za podrobnejše podatke naj se kandidati pismeno ali ustno obrnejo na tajništvo Akademije. Pismu naj prilože ovojnico s točnim naslovom in z znamko za odgovor. III. Kandidati, ki 6e žele vpisati v prvi semester, se morajo na ta razpis prijaviti na uradnem obrazcu, ki ga prejmejo v tajništvu Akademije. Prijavi je treba priložiti: 1. kratek življenjepis; 2. maturitetno spričevalo oz. spričevalo o zaključnem izpitu (prepisi spričeval morajo biti uradno overovljeni); kandidati, ki nimajo šol iz prvega odstavka razdelka I, prilože spričevalo najvišjega uspešno opravljenega razreda šole, ki so jo nazadnje obiskovali, in potrdilo o tem, da so se vsaj štiri leta udejstvovali poklicno ali kot amaterji na ustreznem področju gledališča, radia, filma ali televizije; 3. potrdilo, iz katerega mora biti razvidno kandidatovo zdravstveno stanje v celoti; kandidati za sprejemni izpit na oddelku za igro in na oddelku za režijo morajo poleg tega predložiti še specialne izvide o zdravstveni sposobnosti za izvrševanje poklica, za katerega se žele usposobiti na Akademiji (zlasti o zdravstvenem stanju srca in govorilnih in dihalnih organov);. 4. dopisnico z natančnim naslovom kandidata; 5. dve fotografiji. Prijava mora biti kolkovana z državnim kolekom za 50 din, vsaka od prilog, izvzemši šolska spričevala, pa z državnim kolekom za 30 din. Prijavo je treba poslati do 15. avgusta rektorju Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana, Nazorjeva 3. IV. Sprejemni izpiti bodo od 5. do 10. septembra. Kandidati bodo o dnevu sprejemnega izpita pravočasno pismeno obveščeni. Izpiti se bodo opravljali pred izpitnimi komisijami. V desetih dneh po sprejemnem izpitu bo vsakemu kandidatu vročena odločba o sprejemu oziroma o odklonitvi z utemeljitvijo. Odklonjeni kandidat ima pravico do pritožbe v roku treh dni po vročitvi odločbe. Pritožbo rešuje Pedagoški svet. Njegova odločitev je dokončna. Za podrobnejše podatke naj se kandidati pismeno ali ustno obrnejo na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana, Nazorjeva 3. AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO. FILM IN TELEVIZIJO V LJUBLJANI Prodam Prodam tovarniško nov italijanski loščilec, primeren za večje povrišne. Naslov v ogl. oddelku 3083 Prodam kočijo v zelo dobrem stanju primerno za iz-vošoka v turističnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku 3084 Prodam kravo s teletom, ki je četrtič teletila. Brezje pri Tržiču 42 3085 Prodam dobro ohranjeno moško kolo. Zupan, Prešernova 15, Kranj 3086 Ugodno prodam električno kitaro »Jupiter«. Kranj, Tekstilna 2 3087 Prodam vprežno kosilnico »Fella«. Moše 10, Smlednik 3088 Nujno prodam avto »Renault Ondine« 'etnik 1961. Ogled vozila samo do L 7. 1966. Kramar Alojz, Kokrica 198. Kranj 3101 Enodelno okno z roleto in kompletna vrata prodam. Britof 78, Kranj 3102 Prodam slamoreznico (Spe-izer) z verigo in puhalnikom in 2 m suhih desk. Sp. Duplje 56 3103 Kupim Kupim zazidljivo parcelo na Kokrici ali Bobovku. Kranj, Kokrica 254 (novi bloki) 3089 Kupim svetlo vlečeno železo v palicah prof. 7 ali 8. Naslov v oglasnem oddelku 3090 »IDEJA«, podjetje za propagando, KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 27 razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. KOMERCIALISTA 2. RACUNOVODKINJE — ADMINISTRA-TORKE Pogoji: pod 1. srednješolska izobrazba in praksa v turizmu, pod 2. ustrezna izobrazba s prakso. Poskusna doba tri mesece. Pismene ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Kupim obračalnik na 5 vilic, lahko tudi neuporaben. Naslov v oglasnem oddelku Ostalo Dam v najem stroj za izdelavo žlindrinih zidakov 25x 25x40 in 500 modelov. Marn, Stražiška 3, Kranj 3092 Študent išče opremljeno sobo v Kranju za dobo 1 leta. Naslov v oglasnem oddelku Jarčke Njuhempšer, Weit-rock, Leghorn, ter piščance za zakol prodajam. Naklo 4 3094 Zakonca brez otrok iščeta prazno ali opremljeno sobo. Pegam Vlado, Ješetova 24, Kranj 3095 V Ilovški gmajni sem našel žensko kolo. Uovka 8, Kranj 3096 Izjavljam, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih napravil moj mož Polajner Anton, Zasavska c. 24, Kranj Izgubila sem črno jopico od mestne slaščičarne do kina Center. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Predoslje 71, Kranj 3089 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju. Za nagrado dam skoraj nov televizor RR — Niš. Naslov v oglasnem oddelku 3099 Zatekla se je bela koza z letošnjim kozličkom. Begunje 139 pri Lescah Tatjana Panjek Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk! Zapeljal preblizu kolesarja V nedeljo okoli 11. ure se je na cesti III. reda med češnjevkom in Trato pripetila prometna nesreča med osebnim avtomobilom LJ-230-15, ki ga je vozil Marjan Ogrin iz Tržiča in kolesarjem Jožetom štirnom iz Adergasa pri Cerkljah. Kolesar je vozil pravilno po desni strani ceste proti Visokem. Ogrin, ki je pripeljal za njim ga je hotel prehiteti, pri tem pa je zapeljal preblizu in Štirna zbil v jarek ob cesti. Kolesar je bil huje ranjen, na vozilih pa je škode za 800 dinarjev. S. Š. Gospodarsko poslopje pogorelo do tal V petek ob 21.20 je strela treščila v gospodarsko poslopje Martina Dolinarja iz Dragočajne št. 15 pri Smledniku. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Požar je uničil tri tone sena, nekaj lesa in precej orodja, škodo cenijo na približno 30.000 novih dinariev. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih društev iz Smlednika, Sore in Trboj ter poklicni gasilci iz Ljubljane. Smrtna nesreča na Trgu talcev v Kamniku Smetarski avto povozil otroka V četrtek ob 19.15 je na Trgu talcev pred hišo št. 5 v Kamniku povozil tovorni smetarski avto LJ 17-15 6-letncga fantka Boruta Briškega, ki je bil takoj mrtev. Voznik tovornjaka Jože Sven-šek je pripeljal po lokalni cesti, da bi pobral smeti pred stanovanjskim blokom. Pred blokom št. 5 je ustavil in hotel zapeljati nekaj metrov nazaj do mesta, kjer so stali smetnjaki. Na zadnji strani avtomobila sta na posebnih stopničkah stala delavca in odganjala otroke, ki so tekli za avtomobilom. Šestletni Borut Briški je nekako zašel med delavca in mu je pri vzvratni vožnji zadnje levo kolo smetarskega avtomobila zmečkalo glavo. RADIJSKI SPORED Poročila poslujte vsak dan ob 5., 6., 7., 8„ 10.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9„ 12„ 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SREDA — 29. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Mali bon-ton — 9.15 Kaj so se naučili otroci med letom — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Pojeta sopranistka Ondina Otta in baritonist Anton Prus — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Mali opoldanski koncert — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz zakladnice srbskih SREDA — 29. junija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Zagreb 18.45 Potopisne skice 19.00 Koncert moškega zbora RTV Sarajevo RTV Ljubljana 19.15 Turistična oddaja 19.40 Cik cak 19.45 T V obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Studio ena — zabavna glasbena oddaja 21.30 Kulturna panorama 22.30 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri in dalmatinskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra pihalna godba Jindrich Bauer — 16.00 Vsak dan za vas — 17.03 Obisk pri Anto-ninu Dvoraku — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.30 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Klavir v ritmu — 20.10 Por-gy in Bess — opera — 22.30 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 30. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pojo slovenski operni pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Habancra in valčki za razne zasedbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra Pihalna godba RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Paleta operetnih melodij — 19.30 — Glasbene razglednice — 22.10 Večer koncertne glasbe Hansa Pfitznerja — 23.05 Plesna glasba PETEK — 1. julija 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Pol ure * hornistom Jožetom Faloutom — 10.15 Domače viže — domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Nikolaja Rimskega Korsakova — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 TELEVIZIJA 18.45 Spored JRT 19.15 TV pošta 19.40 TV prospekt RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 30. junij RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Ventilator — oddaja za otroke 19.15 Po poteh Jugoslavije RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 21.00 Melodije Kvarnera — festival zabavnih melodij 22.00 Poezija Hamida Dizdara RTV Ljubljana 22.10 TV akcija 22.30 Beograjski jazz ansambel RTV Zagreb 22.50 Rokomet za trofejo Zagreba — (Jugoslavija • : Švica) RTV Ljubljana 23.30 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19.40 TV prospekt KTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV PETEK — 1. Julija_ Evrovizija 14.00 Teniški turnir ' RTV Ljubljana 18.40 Poročila 1845 Mojkovačka bitka reportaža 19.15 Opera skozi stoletja Koroške narodne -pesmi mm 13.30 Priporočajo vam mm 14.05 Koncert lahke glasbo — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojo inozemski pevski zbori — 20.25 Petdeset minut lažje orkestralne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobne poljske glasbe 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Težki dnevi — sovjetski film RTV Zagreb ] 22.45 Rokomet za trofejo Zagreba (Jugoslavija i Poljska) RTV Ljubljana 23.15 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT \ 19.40 T V prospekt RTV Beograd \ 1954 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 29. junija franc. barv. CS film ZMAGOSLAVJE M. STROGOVA ob 16. uri, premiera ital. filma IZ DNEVA V DAN BREZ UPANJA ob 18. in 20. uri 30. junija amer. barv. CS film BRAVADOS ob 16. uri, ital. film IZ DNEVA V DAN BREZ UPANJA ob 18. in 20. uri L julija zap. nem. film PARADA POPEVK ob 16. uri, angl. film IZPIT VESTI ob 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 29. junija franc. barv. CS film ZMAGOSLAVJE M. STROGOVA ob 18. in 20. uri 30. junija amer. barv. CS film BRAVADOS ob 18. in 20. uri 1. julija zap. nem. film PARADA POPEVK ob 18. ia 20. uri Jesenice »RADIO« 29. junija amer. CS barv, film SVETIŠČE GREHA 30. junija nem. barv. CS film POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ 1. julija ruski film KRVAVA ZVEZA Jesenice »PLAVŽ« 29. junija nem. barv. film POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ 30. junija — 1. julija češki film TRGOVINA NA KORZU Žirovnica 29. junija amer. film SKRIVNOSTNA OSEBA Dovje-Mojstrana 30. junija amer. film SKRIVNOSTNA SOSEDA Kranjska gora 30. junija amer. CS film SVETIŠČE GREHA 1. julija amer. film SKRIVNOSTNA SOSEDA Kamnik »DOM« 29. junija amer. film DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET ob 20. uri 30. junija amer. film DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET ob 17.15 uri 500 čebel Upokojeni učitelj Stein bo na svojem telesu pretresel iz Londona čebelje matice do univerze v Guelphu v Kanadi. Sodelavci te univerze bodo matice uporabili za preučevanje, kako izboljšati kanadsko čebelarstvo. Profesor Townsend s kmetijskega oddelka univerze v Guelphu je izjaril, da je to edina pot, kako prenesti ma tiče iz Anglije žive, saj morajo biti vedno na telesni temperaturi. Matice, ki jih •i 11 lili I III II II' i I III I I i 11U 11 !illll!l!INIIIIIIII!l!li!l![ili!!N na telesu bodo v majhnih posodah pritrdili na telo učitelja prostovoljca, so potomke čebel iz Jugoslavije, Grčije, Avstrije in Turčije, križali pa jih bodo z italijansko sorto čebel, ki je v Kanadi najbolj razširje&a. Kmetijska zadruga »Jelovica« Radovljica ! POPRAVEK v razpisa V razpisu za delovna mesta v prejšnji številki je bilo t pomoloma objavljeno pbd točko 2', da razpisujejo 2 vodja obrata za obrate lesne proizvodnje Poljče, Bled. Pravilno se glasi: 2 za obrat LASTNE proizvodnje Poljče, Bled. gp »BOJ PO TRIGLAVOM« je nova knjiga, ki bo ||§ Hl§ izšla v mesecu juliju 1.1. v založbi Krajevnega od- === =|f bora Zveze borcev Gorje pri Bledu. Cena za njo i^l H=! bo v prednaročilu N din 33.—, kasneje v prodaji pa Hs §H N din 40.— gs §|p: Knjiga, ki obsega 572 strani velikega formata s §§§§ HH 350 slikami, obravnava predvojno življenje, borbo za HH I=g obstoj med vojno in povojni razvoj Gorij in okolice. = =^ Ljubitelji Gorenjske, predvsem Pokljuke in Me- Hl| žaklje, vsi, ki vas privlači zgodovina NOB, zlasti pa ^= še prebivalci Gorenjske izkoristite priložnost in po- =g Ig- Sliite svoje naročilo KRAJEVNEMU ODBORU = M ZVEZE BORCEV GORJi PRI BLEDU do 23. julija g| HI 1.1. Gospodarske organizacije, ustanove, naročajte H|§ HI knjige za svoje kolektive in knjižnice. ^= ZAHVALA , Ob nenadni in prerani izgubi naše^ zlate BARBKE ee najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko vencev, šopkov in cvetja, ter z nami sočustvovali. Posebna zahvala njeni součenki Dušanki Hribar za lepe in ganljive besede in vsem sošolkam ter součencem, ker so jo tako radi imeli. Nadalje se zahvaljujemo dr. Miru Košaku in vsem ostalim zdravnikom ter sestram kirurgične klinike v Ljubljani, ki so se zaman trudili, da bi ji ohranili mlade življenje. Zahvaljujemo se č. duhovščini, vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za nesebično pomoč in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali lajšati našo bol. Žalujoči Brezarjevi: mamica Marija, očka Vladimir, ter bratje: Vladimir, Janez in sestra Rožaniarija z družinami Kranj, 28. 6. 1966. 45^408503^^05791487257^31097 ^^6++../+$6//.++/^/++/.+:46+//2./++/^^ Za 4. julij v kranjski občini Streli v Resnici V Besnici bo v nedeljo, 3. julija ob 8. uri, začetek osrednje proslave letošnjega Dneva borca v kranjski občini. Na novem pokopališču bodo odkrili lep spomenik v spomin na 30 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz tega kraja. V programu bo nastopalo okrog 150 ljudi. Partizanske patrole, delegacije s prapori bodo prišle iz vseh krajev občine in tudi iz drugih območij Gorenjske. Največ obiskovalcev pa pričakujejo iz Kranja, saj je Besnica tudi lepa izletniška dolina v teh poletnih dneh. Zato so organizirali iz Kranja prevoz s posebnimi avtobusi. Spomenik v Besnici, za katerega je dal idejno zamisel tov. inž. Joči L je hkrati tudi simbol današnje strnje-nosti prebivalcev te vasi. Za spomenik so namreč zbrali okrog 600.000 starih dinarjev. Po sklepu na zboru volilcev, ki so ga vsi spoštovali, je prispeval vsak zaposlen po 2000. starih din, vsak kmetovalec pa kubični meter lesa. Razen tega pa so se vaščani tri nedelje udeleževali prostovoljnega dela. Kot gostitelji pa so se za nedeljo domala vsi pripravili na postrežbo kot redarji, izvajalci programa, strežniki in podobno, da bi se obiskovalci čim udobneje počutili. Začetek proslave pa bodo najavili s streli iz posameznih krajev ter tako hkrati ponazorili tiste čase okupacije, ko je bila Besnica zatočišče tolikih organizacij, štabov, kurirskih javk in partizanskih bunkerjev. K. M. Janko Šekli, načelnik GRS iz Kranjske gore: »Morali bi biti bolje opremljeni« Gorska reševalna služba se na Gorenjskem srečuje vsak dan s številnimi problemi. Vsako noč, vsak dan, ob vsakem času so reševalci pripravljeni zapustiti svoje domove ter se podati v gore, da pomagajo ponesrečencem. Zaprosili smo načelnika ene izmed manjših postaj, Janka šc klija iz Kranjske gore, da nam pove nekaj o svojih reševalcih. Bralce gotovo zanima kakšni so pogoji za sprejem v reševalno službo. »Potrebno se je udeleževati tečajev GRS. Vsak je dve leti pripravnik. Vseskozi mora sodelovati z reševalci. Na predlog postaje odloča o sprejemu med reševalce komisija v Ljubljani.« Koliko reševalcev ima vaša postaja? »V Kranjski gori je 10 aktivnih reševalcev, članov GRS ter 7 pripravnikov. Dela imamo precej. Vsako leto imamo 5 do 10 nesreč in to predvsem v letni sezoni.« Nam lahko poveste katere akcije se največkrat spomnite? »Bilo -je lani v Hudičevem stebru v Prisanku, ko se je smrtno ponesrečil avstrijski alpinist. Dva dni smo reše- Ob četrti nesreči na Kočni Šestnajstletna Irena Peneš hudo poškodovana v bolnišnici V nedeljo okoli 11. ure se je pripetila v steni Kočne nad Češko kočo huda nesreča. Irena Peneš iz Kranja, zaposlena v tovarni Iskra, je zdrknila 100 metrov po meli-šču. Hudo poškodovano s polomljenimi udi in nevarnimi udarci so jo tržiški in kranjski reševalci spravili do Češke koče. Tam so ji žc dali transfuzijo krvi ter zatem previdno brez tresljajev nosili do Marketa (Jezersko), odkoder so jo prepeljali v bolnišnico. Kot pravijo reševalci je letos izredno veliko nesreč v planinah. V zadnjih dveh nedeljah so bile samo na območju naših planin že tri smrtne. Prav td zadnjo nedeljo sta se dva smrtno ponesrečila v Štajerski Rinki nad Okrešljem. Prejšnjo nedeljo pa so reševalci prav tako našli mrtvega mladega študenta iz Krškega v severni steni Grinlovca, kjer je pa- Z buldožerjem ga je povozil V soboto je med 15. in 16. uro na delovišču Slovenija-cest pri Podbrezjah strojnik Marjan Lenič z buldožerjem zasipal jamo poleg žive meje. Na drugi strani žive meje je ležal vinjen Rade Vef.nič. Lenič ga ni opazil in- mu je z gosenicami zapeljal čez nogi. Vet niča so hudo ranjenega prepeljali v ljubljansko polikliniko. del v 400 metrov globok prepad. Gorski reševalci pri vseh teh in drugih manjših nesrečah ugotavljajo, da so glavni vzrok za nesreče neprevidnost, pretirana samozavest, objestno iskanje cvetja po težko dostopnih in nevarnih stenah in neizkušenost ter neustrezna oprema, zlasti obutev. Hkrati pa menijo, da je prav nedeljska nesreča nad Češko kočo pokazala nujno potrebo po helikopterju. K. M. Planinska okrepči niča v Lajšah V podnožju Jelovice leži malo znana vas Laj še. Tu preko je vodila znana partizanska pot iz Primorske na Gorenjsko. Danes jo oskrbuje Planinsko društvo Železniki in poteka od črnega vrha preko Potoka, Jesenov-ca, Prtovča, Ratitovca, Klo-ma, Mosti, Partizanskega vrba, Mošenjske planine, Mohorja in se konča v Selcih. Ker so v vseh pomembnejših krajih in vaseh ob tej Zaneslo jo je v ograjo V nedeljo ob 8.45 uri je 42-letna voznica osebnega avtomobila LJ 476-11 Jožica Rudolf iz Ljubljane peljala z Jesenic proti Kranjski gori. Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti jo je na Hru-šici, ko se je srečavala z drugim vozilom, zaneslo v ograjo ob cesti. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, na vozilu pa je škode za 6000 novih dinarjev. poti že organizirane planinske okrepčevalnice, jo bodo odprli tudi v Lajšah. V štihl-novi hiši, kjer je bil med NOV tudi sedež gospodarske komisije se bodo 3. julija zbrali planinci in bivši borci ter obenem z otvoritvijo planinske okrepčevalnice proslavili tudi Dan borca, v Se ena nesreča v gorah V ponedeljek okoli 15. ure se je v steni Razorja v Krmi ponesrečil 23-letni angleški državljan Wood David Viham. Ker ni bil huje ranjen je prišel skupaj s svojim prijateljem do koče na Krnici, odkoder so ga reševalci prenesli na cesto Vršič, od tam pa so ga prepeljali v ambulanto v Kranjski gori in naprej v ljubljansko bolnišnico. VVood ima zlomljeno spodnjo čeljust, pretres možganov in zbitih nekaj zob. Janko Šekli vali v steni v izredno slabem vremenu. To je bilo zelo težko reševanje v katerem smo odlično sodelovali z reševalci iz Mojstrane in Jesenic« Kaj vas najbolj ovira pri vašem delu? »V prvi vrsti pomanjkljiva oprema. Reševalci, ki smo najbližji hribom bi morali biti bolje opremljeni. V zadnjem času se je položaj že nekoliko popravil, vendar še vedno potrebujemo predvsem več klinov in vponk.« Reševalci morate biti nedvomno tudi dobri alpinisti. Ali imate v te namene posebne vaje? »Organiziramo vaje, ki so 2 do 3 krat letno, poleg tega imamo še skupne vaje z drugimi reševalci. Veliko pa je odvisno predvsem od »treninga« posameznikov. Med reševalci to ne predstavlja problema, saj imamo vsi veselje do alpinizma. Med nami so najbolj znani alpinisti Anton Oman ter Franc Mrak starejši in mlajši.« 0 Poslovili smo se od Janka 9 šeklija z željo, da bi imeli t) reševalci čim manj dela. # Ne manj dela zaradi tega, 0 ker bi se ga oni bali, mar-% več zato, da bi bilo v go- # rah čim manj nesreč. P. Čolnar Za lepši izgled krajev Radovljiška občinska komisija za ureditev naselij je v skladu z odlokom o javnem redu in miru pregledala objekte (posebno stavbe) ob glavnih cestah. Če jc ugotovila, da fasada, živa meja, gnojišče ali kaj drugega kazi izgled kraja in s tem povzroča škodo turizmu, je izdala odločbo, da se to v določenem roku popravi. Komisija je že pregledala objekte ob cestah v Bohinju (v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi) in na Bledu ter v okolici (Gorje in druge vasi), pregledala pa bo še Radovljico, Lesce, Begunje in Kropo. S pregledi bodo končali do konca junija, potem pa — ko bo pretekel določen rok za popravilo ali odstranitev objektov, ki kvarijo izgled — bodo vse ponovno pregledali in tiste, ki nalog komisije ne bodo izvršili, prijavili sodniku za prekrške. V občini je za akcijo, ki naj z lepšim izgledom krajev prispeva svoj delež k uspešnejši turistični sezoni, med občani v glavnem razumevanje, čeprav so nekateri tudi jezijo, češ da nimajo denarja! Vendar so stroški za popravila v največ primerih minimalni; največ gre za ureditev fasade na hišah tik ob cesti. Navedimo samo en primer: starejša hiša na Bledu, Ljubljanska cesta 22, je imela zelo zanemarjeno fasado in je bila za turiste vse prej kot privlačna, ko so prišli na Bled. Pred dobrim tednom dni pa so jo prebili in zdaj izgleda popolnoma drugače! Precej takih hiš, ki bi jih bilo treba samo pre-beliti, je tudi v Lescah. -a IN URADNI VESTNIK GORENJSKE izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk*. Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo