ejK •y i li J I / r*\ i POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Tel. 01.433 71 73 Fax: 01 433 62 05 E-pošta: inlo@gollluris!.sl POSLOVALNICA DOMŽALE Ljubljanska 80. 1230 Domžale. p.p 137 Tel.: 01/721 96 80 Fax: 01 721 15 87 E-pošla đomzale@golt!uiistsi «It GGLFTURIST TURIZEM IN RENT AGENCUA Trdinova 3. 1000 L)ubljana Tel.. 01/433 71 73, laks: 01/433 62 05 E-poSta. mto@goltturist.si Vai svelovalec za poiovania po naroćiiu: • lelaiske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov • počitnice. potovanja in izleti ■ sejmi in strokovna potovanja • jezikovni tećaji v tujini • zavaravanja za potovanja Zakaj tehnični pregledi v obrtni coni TRZIN? čakanja prijazno osebje Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 VRTNARSTVO GASPERLIN Moste pri Komendi 99. Tel : 01/8341-471 V..—Fax: 01/8341-692 Vrtnarska proizvodnja in trgovina • pestrá ponudba primulj, trobentic v nasadih ali posamezno; primule so nasajene v podolgovatih in okroglih okrasnih koritih ter košarah: • semena za vrt v vrečkah; • biogrena in meneralna gnojila za vrt; • sobne rože • namenski substrali za spomladansko presajanje; Odprto vsak delavnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RTV SERV/S GORENCs.p. telefon: 01 721-63-02 ljubljanska 44, Trzin mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustikt KOMO l'renk Moćnik s.p. 'Trzin, 'Mengešm c. in podružnica Z(j. 'larse, %amni&kp 24, 1215 'J(a ebno dobrobit, bo v občini vsekakor veliko lažje živeti in delati. Zelo veliko občanov je, ki že tako mislijo in tudi tako ravnajo; zato pričakujem to pomlad z velikim upanjem in veseljem, prepričan, da se bo od pomladi do jeseni veliko zgodilo. Župan Tone Peršak -—1 POSLAAISKA PiSARNA Poslanska pisama je odprta vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Informacije lahko dobite po tel. 721 47 86, kjer lahko tudi najavite svoj obisk. Cveta Zalokar Oražem poslanka v Državnem zboru RS .""lO 111 Ir \ PSOCSKj. PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o, 1230 Domžale, Savska 34 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v spomladanskem periodu v občini Trzin dne 25. aprila 20G1. Akcija je namenjena odstranievanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5 ure ziutrai dos-avljeni poleg zábojníka za odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv olj inbarv lakov m podobno katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov ter sodov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli pnev- ' matike in akumulator)). Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega matenala, drevja oziroma živih meja ' Z razumevaniem. Pripravi!: Slane Uliakar Vodja sektorja Javna hlglena. Janez Rcpnik Dnekioi: Matko Fatur REKORDNO KRATKA, A PLODNA FEBRUARSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA Trzinski Občinski svet je svojo 25. redno sejo, ki je imela na dnevnem redu devet točk, zaključil že po slabih dveh urah delà. Seja se je pravzaprav začela s krajšo slovesnostjo v sosednjem prostoru, kjer so trzinski šahisti proslavljali svojo prvo obletnico. Najzaslužnejšim so podělili priznanja in zahvale, poleg šahistov sta zahvale přejela tudi trzinski župan Anton Peršak in občinski svetnik Jože Štih, ki je hkrati tudi predsednik kulturnega društva. Po županovem priložnostnem nagovoru so se šahisti zatopili v šahovske probleme, občinski svetniki in župan pa v občinske, Najprej so poslušali poročilo o delu občinskega nadzornega odbora v minulem letu in predlog njegovega letošnjega delovnega programa. Iz poročila izhaja, da je nadzorni odbor vestno spremljal delovanje občinskega sveta, uprave in župana občine ter ob tem opravil ludi nadzore pri nekalerih porabnikih proračunskih sredstev. S lo svojo dejavnostjo bo nadaljeval tudi v tem letu, med drugim pa načrtujejo tudi skupne nadzorne preglede z nadzornim odborom občine Domžale vjavnem komunalnem podjelju Prodnik, Knjižnici Domžale in Zdravstvenem domu Domžale. Občinski svet je poročilo in delovni načrt nadzornega sveta sprejel brez posebnih zapletov. Nova ulica bo Onger Nekoliko bolj živahno je bilo pri izbiranju imena za novo ulico, ki bo nastala na območju T-5, na hribu nad Zarebrjo, kje naj bi SGP Gorica zgradilo novo stanovanjsko sosesko. Župan občine g. Peršak je v imenu občine pojasni! predlog, da naj bi novo ulico enostavno imenovali Onger. Pojasnil je, da bi s tem nadaljevali tradicijo, saj so že doslej po Trzinu precej ulicam dali nek-danja stara ledinska imena: npr: Blatnica, Motnica, Peske, Prevala itn. Po drugi strani pa bi lahko lakšno poimenovanje ulice 'meli tudi za nekakšno promocijo samega "riba in tudi Trzina, saj je ime že precej bolj znano tudi, odkar si ga je nadelo planinsko društvo. Jakob Ložar pa je v imenu statutárně komisije predlagal, da naj bi se držali druge tradicije, saj so že zdaj neka-tenm ulicam dali ime, ki opredeljuje njihovo lego, na primer Za hribom, Pod gozdom, ■^a jasi itn. Predlagal je, da bi se nova ulica imenovala Na hribu. Po krajši razpravi Pa je prevladal prvi predlog in bodoča ulica «> dobila ime Onger. po hitrem postopku so občinske svetnice ■n svetniki sprejeli tudi dve spremembi ob-einskih odlokov. Pri Odloku o javnent redu in miru so za nekatere prekrške zvišali kazni, saj so na Občini po posvetu s komunálními nadzorniki ugotovili, da so kazni v odloku dolo-čene odločno prenizko, saj ne pokrijejo nili stroškov, nastalih v zvezi s samim prekrškom. V odloku so crtali tudi nekatera določila, saj so stvari uredili že z drugimi odloki. Pri Odloku o ravnanju s komunálními odpadki pa so po hitrem postopku dodali dopolnilo, ki določa, da je stroške, nastale zaradi opustitve vozila, dolžan v celoti plaćati lastnik vozila, to pomeni, da mora plaćati tudi stroške, ki nastanejo pri izterjavi. Ugodna občinska posojila Dokaj hitro je šel skozi občinsko proceduro tudi sklep o razpisu posojil za subvencioniranje obrestnih mer za posojila za malo gospodarstvo in kmetijstvo. Ocenili so, da se je tak način podpore razvoju gospodarstva s strani Občine izkazal kot smiseln in uspešen. Lani so na področju podjetništva razdelili 14 ugodnih posojil v skupni vrednosti 66.061.929 SIT, manj zanimanja pa je za tovrstno podporo opaziti na področju kmetijstva. Stara šola je spet trzinska Župan občine Trzin g. Anton Peršak je nato člane občinskega sveta seznanil, da so del denarja, ki ga lani niso porabili, ker nekaterih zastavljenih nalog niso mogli izpeljati, na-kazali za poplačilo celotne kupnine stare tr-zinske osnovne šole. Poslopje šole bi morali v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili s prejšnjint lastnikom, plačevati še več let v manjših obrokih, ker pa so ceno izplačali že z letošnjim januarjem, so s tem prihranili približno 7 miiijonov in pol SIT. Stara šola je lako zdaj spet povsem v lasti Trzina. Ob tem je podžupan povedal, da se na področju připrav za odprtje dodatnih prostorov vrtca v poslopju stare šole pravzaprav nič ne dogaja, saj še vedno čakajo odgovore pristojnih zaradi pritožbe sosedov, ki nasprotujejo ureditvi vrtca. Razveseljivo pa je, da so v prostorih sedanje osnovne šole uredili oddelek za mal-čke, ki obiskujejo malo šolo, in so tako v vrtcu v varstvo lahko sprejeli nekaj novih malč-kov. Letos bo več investicij Župan je člane sveta seznanil tudi z nekateri-mi drugimi dogajanji na področju investicij v občini. Razveseljivo je, daje industrijska cona vse bolje povezana z ostalim delom Trzina. Zdaj je v celoti povećano vodovodno omrežje, premikajo se stvari na področju sanacije kanalizacijskega omrežja, vse več pa je tudi možnosti, da bodo kmalu lahko začeli gradili tudi povezovalno ceslo. Pri sanaciji Jemčeve ceste se stvari le po-časi premikajo, saj je pridobivanje soglasij lastnikov parcel ob cesti še vedno zelo za-ttiudno, precej pozornosti so namenjali tudi izboljšanju prometnih razmer na Mengeški cesti, vendar tudi tam niso bili posebno us-pešni. Kot zanimivost povejmo, da so izve-deli, da bi en semafor na omenjeni cesli občino veljal 40 miiijonov tolarjev. Cena je po eni sirani visoka, če jo lehtamo s ceno življenja, pa stvar postane relalivna. Kljub vsemu pa je predzadnja točka februarske seje izzvenela kar optimistično, obravnavali so namreč poročilo s seje Sosveta za var-nost na območju Trzina. Iz poročila je razvidno, da je bilo lani na območju občine manj kaznivih dejanj in izgredov kot leto popřej, nekaj več pa je bilo prometnih nes-reč in drugih prometnih prekrškov, kar pa je razumljivo ob vse večji prometni obre-menjenosti cest, ki vodijo skozi občino. Župan je ob tem opozoril, da so številke lahko tudi zavajajoče, saj govorijo le o tis-tih primerih kršenja javnega reda in miru ter cestne vamosti, ki so jih uradno zabele-žili policaji. Treba se je še naprej prizade-vati za večjo varnost ter red in mir na območju Trzina. Kot običajno, so svetniki sejo sklenili s po-budami in vprašanji. Še zlasti zanimiva je bila pobuda ge. Hojnikove, da bi veljalo razmisliti o organiziranju četrtnega odbora za naselje Mlake. Miro Šlebe NOVICE IZ OBČINSKEGA URADA Pogovor z županom Antonom Peršakom Mesec februar mnogokrat imenujemo kar mesec kulture, zato smo tudi tok-ratni pogovor s trzinskim županom začeli o letošnjih občinskih načrtih na področju kulture. Tudi lelos smo v proračunu nekaj denarja namenili prireditvam, s katerimi smo začeli lani in smo jih poimenovali Trzinska pom-lad. Podobne priredilve načrtujemo tudi za letošnje majske in junijske sobote. Za raz-liko od prejšnjega leta, ko smo večino prireditev pripravili na ploščadi pred lokali na Kidričevi ulici, letos načrtujemo, da jih bomo imeli na različnili lokacijah po Trzinu, tudi v kamnolomu, seveda če se nam bo do tedaj posrećilo doseći dogovor z lastniki. O programu prireditev se že dogovarjamo, in lahko rečem, da bo, podobno kot lani, raznolik. Tako bomo najbrž imeli gledališke predstave, pevske nastope, folklore, godbo itn. Za vsak okus bo nekaj, s prireditvami pa naj bi začeli v soboto pred Plorjanovo nedeljo. V nacrtu imamo še več drugih prireditev. Kot veste, smo 15. t.m. pripravili kulturni večer oziroma pogovor z dr. Bogdanom Dolencem, v marcu pa bomo pripravili podoben kulturni večer, na katerem naj bi kar najbolj celovito predstavili trzinski mladinski klub oziroma zamisel o takšnem klubu. To ne bo ravno klasična kulturna prireditev, na njej pa naj bi mladi pod vodstvom dr. Mrgoleta, ki je vodja naše mladinske posvetovalnice, predstavili svoje dejavnosti in svoje zamisli o mladinskem klubu, nje-govem delovanju in o njegovih nalogah. Kot že več let nazaj se bo tudi v letošnjem maju, v času trzinskega občinskega praznika, zvrstila cela vrsta najrazličnejših prireditev, med katerimi bodo nekatere tudi s kullurnega področja. Na področju organizacije kulture v Trzinu pa se bodo kmalu začele priprave tudi za ureditev manjše večnamenske dvoranice, ki bo zgrajena v sklopu objekta, ki ga zdaj končujejo v bodočem cenlru Trzina. Priča-kujemo, da bomo že sorazmerno kmalu dobili tišti »občinski« objekt in ko ga bomo dobili, se bomo začeli ukvarjati s projekti za ureditev prostorov v njem. Za področje kulture bosta še zlasti zanimivi dvoranica in knjižnica. Tudi pri tem je treba povedati, da ni treba gojiti pričakovanj, da se bo vse zgodilo ne vem kako hitro. Najprej bo treba dobiti projekte, nalo gradbena dovoljen-ja za ureditev prostorov in ko jih bomo dobili, bomo šele lahko začeli z urejanjem. Bliža se pomlad in čas čistilnih akcij. Kakšne nacrte imate na Občini za področje ekologije? Na nedávnem sestanku s predstavniki trzin-skih društev smo se dogovorili, da naj bi v soboto, 21. aprila, v občini pripravili veliko skupno čistilno akcijo. Na njej naj bi celovito očistili okolico Trzina, ki jo nekateri vse leto tako zavzeto onesnažujejo. Ze v februarju pa bomo, podobno kot lani, na nekaterih posebej določenih mestih začeli zbirati veje, ki občanom ostanejo po obrezo-vanju drevja in živih mej. Ta akcija se je lani Še vedno se ukvarjamo tudi z možnostjo sežiganja odpadkov. Prav zato smo vključeni v sklad Cero, vendar se sežigal-nice vsi branijo. Razumem, da nihče noče, da bi imel v soseščini takšno zažigalnico, vendar menim, da bo morala ustrezno rešitev najti država. Treba se je zavedati, j da je vsaka zažigalnica sicer res obre-menitev za okolje, vendar je ta obremenitev vseeno precej manjša, kot so klasične deponije odpadkov. Pri skladu Cero je problem v tem, da je široka našla ustrezno, naj-manj motečo lokacijo za sežigalnico - kot verjetno veste, naj bi bila ta v opuščenem peskokopu v bližini Naklega, problem pa je v okoliških prebivalcih, ki na to ne pris-tanejo. Država bo morala najti ustrezno rešitev. Slovenci smo pač takšni, da se vsi na vse kriplje upiramo v soseščino dobiti odlagališče komunalnih odpadkov, podobno pa je tudi z jedrskimi odpadki, ali pa z zatočišči za begunce, zdravljenimi narkomani itn. Država bi morala te stvari nekako drugače urediti. Lanskoletna akcija zbiranja porezanih vej je bila zelo uspešna. Bomo tudi letos poskrbeli, da bodo zbirna mesta polna? dobro obnesla, saj so Ijudje kar radi prinašali odpadne veje na zbirna mesta, namesto da bi jih odlagali na obronkih gozda ali ob potokih. V kratkem bomo nadaljevali tudi z nameš-čanjem še novih ekoloških otokov. Tišti, ki smo jih do zdaj postavili, so se kar dobro ob-nesli, saj so zabojniki hitro polni, še zlasti tišti za papir in steklo. To se mi zdi spod-budno, saj s takšnim ločenim odlaganjem odpadkov razbremenjujemo deponijo komunalnih odpadkov in s tem tudi podaljšujemo njeno življenjsko dobo. To je za nas zelo po-membno, ker nas čaka naloga in po mojem tudi velik strošek iskanja druge ustrezne deponije. Računamo na morebitno razširitev dosedanje deponije. Vendar pa je to precej odvisno od občine Domžale, saj so deponija in ludi morebitne nove lokacije za odlagališče odpadkov na njenem območju. Nekaleri pra-vijo: »Pa drugje najdite ustrezno odlagališče!« Vendar je to težko in hkrati tudi drago. V bližini Trzina praktično ni mogoče dobiti ustreznega odlagališča, saj se ga vsi branijo, in se tudi ukvarjajo z iskanjem drugih možnih odlagališč. Ce pa je takšno odlagališče bolj oddaljeno, pa takoj precej narastejo stroški odvoza. Pred kratkim je zasedal Sosvet občine Trzin in Policijske postaje Domžale za varnost na območju Trzina. Kakšne so bile ugotovitve? Sestanek sosveta je izpadel dokaj optimistično. To je razvidno tudi iz sklepa, ki ga jt! na podlagi poročila sosveta sprejel Občinski svet. V lelu 2000 se je število kaznivih dejanj in sploh vseh dogodkov, ki jih uvrš-čamo med moleče na področju ohranjanja javnega reda in miru na območju naše občine zmanjšalo v primerjavi z letom poprej. Lani tudi ni bilo nobene hujše nesreće in zato res lahko rečemo, da se je položaj v primerjavi z letom 1999 izboljšal. Ob tem pa še zdaleč ne moremo reći, da so razmere idealne in da se ni treba še naprej priza-devati za njihovo nadaljnje izboljšanje. Šte-vilni dogodki s tega področja ostajajo skrili očem javnosti, vendar so na območju Trzina še vedno prisolna, res pa je, da jih je bilo lani manj odkritih. Če se na primer ustavimo pri večjih deliktih, na primer s področja preprodaje in širjenja drog. Teh so lani zabeležili manj kot prejšnja leta, vendar se ob tem zavedamo, da ne moremo enostavno reči, da tega ni bilo. Treba se je zavedati, da so tovrstne težave še vedno prisotnena našem območju in da se lahko kadarkoli pojavijo v precej večjih razsež-nostih, zato je treba biti na tem področju ves čas buden in je treba takšna dejanja tudi preprečevati. Policijska postaja Domžale je lani na območju naše občine obravnavala 167 kazni-wh dejanj (v letu 1999 jih je bilo 177). V večini primerov je šio za premoženjske delikte, predvsem za tatvine in velike tatvine. I Policija je doslej uspešno raziskala in od-! krila storilce v 63 primerih, leto pred tem i v 72 primerih. Ob tem pa so policisti na območju Trzina j lani obravnavali tudi 69 kršitev s področja javnega reda in miru, kar je kar 30 manj ' kot leta 1999. Največkrat je bil kršen jav-! ni red in mir na javnem kraju (na cesti, ! ulici), saj so zabeležili 41 takšnih prime- ■ rov, sledijo gostinski lokali, kjer je bilo 14 ! takšnih izgredov, v zasebnih hišah in sta- j novanjih pa je morala policija posredovati . devetkrat. ; Policija ob tem ugotavlja, da zgornje šte-• \itke ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj i se podatki nanašajo v glavnem na dogod-' ke, ko je policija posredovala po tem, ko ; so jih o kršitvah obvestili ! Na trzinskih cestah se je v letu 2000 zgo-j dilo 245 prometnih nesreč (v letu 1999 j jih je bilo 233). V teh nesrečah ni nihče umri (leto prej je bila ena smrtna žrtev), , 44 oseb pa je bilo huje ali lažje ranjenih (v [ letu 1999 je bilo 33 telesno poškodova-( nih). Največ nesreč se je zgodilo na glavni j cesti Ljubljana-Trojane (121, v letu 1999 ' pa 113), sledijo nesreče na območju ulic , v naselju (39 nesreč, leta 1999 jih je bilo ■ 37), na cesti Trzin - Mengeš pa so zabe-; ležili 17 nesreč, kar je štíři več kot v letu i 1999. Tako kot v prejšnjih letih so bili i vzroki za nesreče v preveliki hitrosti vozni-; kov, napačni smeri vožnje, neustrezni var-' nostni razdalji, v precejšnjem številu nez-god pa so bili povzročitelji tudi pod vpli-vum alkohola. Na območju trzinske občine so lani zabekali in obravnavali 3.429 različnih kršitev določil Zakona o varnosti v cestnem prometu. Vletu 1999 je bilo takšnih kršitev 2861. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je položaj na področju socialnega stanja prebivalcev Trzina v povprečju boljši kot v drugih predelih Slovenije. Tudi odstotek hrezposelnosti je po statističnih podatkih, k> so nam na razpolago, nižji, kot je pov-Prečje v Sloveniji. Seveda pa se srečujemo > pnmeri družin in tudi posameznikov, ki a*ijo v naši občini in so njihove razmere na Pragu revščine, če gledamo v uradnem sta-WWnem smislu. Treba pa je reči, da je tu--i odstotek teh ljudi pri nas manjši, kot je * drugih predelih Slovenije. V Trzinu je podjetništvo relativno dobro razvilo, zato je * j7e dobi,i zaposlitev, dokaj blizu pa je Ljubljana, in je možnosti za zaposlitev precej več kot v nekaterih drugih območjih po državi. Imamo nekaj družin, za katere vemo, da živijo v težkih razmerah, vendar seznama ljudi, ki živijo na pragu revščine, nimamo. Podatki s tega področja so namreč zelo delikatni. Včasih se na nas za te podatke obračajo predstavniki različnih društev, na primer humanitarnih organizacij, in ker jim pri tem ne moremo pomagati, so razočarani. Mislijo, da jim podatkov nočemo posredovati. Vsi ti podatki, kot na primer tišti o premoženjskem stanju, so osebni in jih ni mogoče dobiti, razen za strogo določene namene. Teh podatkov tudi ni dovoljeno posredovati naprej. Razpolagamo le s tistimi, s katerimi se ljudje sami obračajo na nas, na primer ko prosijo za pomoč, za znižanje dajatev ali uveljavljajo kakšne pravice. Ti Ijudje nam pišejo, da imajo takšne in takšne dohodke in da so upravi-čeni do uveljavljanja pravice do nečesa. Podatki, ki jih imamo, zato zagotovo niso vero-dostojni, in enostavno ne vemo, koliko občanov živi na pragu revščine. Pogosto pa Ijudje, ki živijo v težkih razmerah, tudi sami nočejo drugim pokazati, kako hudo je z njimi. Pri-krivajo revščino. To počno iz ponosa, sramu ali ne vem kakšnih še drugih vzrokov, mi pa pravih podatkov enostavno ne moremo dobiti. Obstajajo neke ocene, vendar so edini verodostojni podatek s tega področja številke o brezposelnosti. Kot vsi vemo, pa ni vsak brezposelni ludi revež. Obstajajo tudi zaposleni, ki imajo izredno nizke osebne dohodke. Kako je težko pridobiti prave podatke o premoženjskem stanju občanov, pa kaže na primer tudi višina prispevka, ki ga mora plačevati občina za vrtec. V Trzinu je zelo veliko podjetnikov, in lahko bi rekli, da imajo ti Ijudje pogosto tudi poseben odnos na tem področju. Uradno prikazujejo zelo nizke dohodke, tako da na primer za varstvo svojih otrok v vrtcu plačujejo najnižje prispevke, praktično kot reveži, če pa poznaš te ljudi osebno in vidiš v kako razkošnih razmerah živijo, pa veš, da ne posredujejo realnih podatkov. Zato ni čudno, da Trzin kot ena naj-bogatejših občin plačuje tudi enega najvišjih prispevkov za vrtec. Župana občine Trzin Antona Peršaka smo vprašali, kako Občina gleda na problem objekta v industrijski coni s hišno številko Motnica 1 (v bližini piramide, ki mu Trzinci pravijo tudi motel ali pa kar grad), Občina se zaveda, da gre v primeru tište stavbě za zelo velik problem in kot kaže, bo ta iz meseca v mesec še večji. Po informacijah, ki jih imam, je bila ta stavba prvotno grajena kot motel, stoji pa na območju, kjer ni bila predvidena stanovanjska pozidava. Tam naj bi bile predvsem poslovne in indu-strijsko-obrtne stavbě. To je določeno tudi v zazidalnem nacrtu, ki še vedno velja. Kljub temu je eden od lastnikov dobil soglasje za spremembo namembnosli. To soglasje naj bi mu dala prejšnja občina. Občina Trzin dovoljenja zagotovo ni dala. Zdaj to stavbo že nekaj let postopno spreminjajo v stanovanjski objekt. Vsebolj postaja izrazito stanovanjska, to pa prinaša tudi zahte-ve, kakršne stanovalci takšnih stanovanj-skih zgradb imajo. BM- aZja.iJ ;-l J Med drugim gre za zahteve po zaščiti pred hrupom, po nočnem miru in podobno. Občina večini teh zahtev ne more ugoditi, saj je okolje namenjeno drugim dejavnostim. To je določeno tudi v zazidalnem nacrtu, zato občina enostavno ne more zahtevati od tistih, ki so prišli v cono zaradi teh drugih dejavnosti, da naj jih omejujejo ali celo ukinejo. Tišti, ki je dal soglasje k spremem-bi namembnosti tište stavbě, je v to vgradil stalen konflikt, ki nam bo prav gotovo pov-zročil še precej sivih las. Po številu zvoncev ob vhodili v pritličju je mogoče ugotoviti, da je v stavbi predviđenih 66 stanovanj. To pomeni tudi najmanj 66, prav gotovo pa še precej več, potreb po parkirnih prostorih. Prostora za toliko parkirnih mest tam enostavno ni. Stavbo in njeno okolico sem si ogledal in se prepri-čal, da zadostnega števila parkirnih mest ne moremo zagotoviti. Tudi če občina sta-novalcem odstopi ozek pas zemlje pred po-slopjem, parkirišč še zdaleč ne bo zadosti. Občina tam v bližini tudi nima drugih za to primernih površin, prav tako pa ne moremo tudi računati na pas zemlje, ki je za stavbo, na območju vzdolž glavne ceste proli Ljubljani. Tisti kos zemlje enostavno nima dovoza. Mimo poslopja vodi preozek prehod, ki ga ne moremo spremeniti v do-vozno cesto, saj bi s tem ogrožali varnost vseh pešcev, ki bi vstopali ali izstopali iz stavbě. Nobena inspekcija k taki rešitvi ne bi dala soglasja. Prav gotovo pa tudi ces-tarji ne bodo dovolili, da bi tam uredili izvoz, saj je križišče preblizu. Drugi problem je v tem, da stavba ni bila namenjena za stanovanjsko uporabo. Z velikim sočutjem do prebivalcev tistega objekta moram reči, da stavba zdaj, ko stopiš vanjo, deluje kot kakšen stalinističen blok. Preprosto ni bila zidana v stanovanjske na-mene, in menim, da je ni na nikakršen način mogoče popraviti do te mere, da bi delovala bolj človeško. Prav zaradi spremembe na-membnosti stavbě pa se morajo prebivalci verjetno spopadati še s celo vrsto drugih ne-všečnosti. K sreči verjetno ni prav dosti težav s komunálními vodi, saj so prav zaradi industrijske namembnosti cone tam dimenzije posameznih infrastrukturnih vodov večje kot pri vodih za običajna stanovanjska naselja. Čeprav infrastrukturni vodi omogočajo precej večjo porabo, kot jo bodo verjetno potřebovali stanovalci, pa je drugo vprašanje, kako so ti vodi razporejeni v sami stavbi. Tako gosta poseljenost prav gotovo zahteva ne-primerno več notranjih komunalnih vodov Prej je bilo na primer predvidenih deset stranišč, zdaj pa jih je verjetno sedemdesei in je stavba zagotovo prepredena s temi omrežji. Podobno je najbrž tudi z drugimi vodi. Podrobnosti sicer ne poznam, vendar menim, da prebivalcem tistega objekta zagotovo ni lahko in da bomo na Občini imeE še precej skrbi z reševanjem težav v zvezi s tištim »motelom«. Miro Štebe ŽALOSTNI KURENT Kurent se je nekega meglenega zimskega dne zbudil že zelo zgodaj. Opasal si je ležke kravje zvonce, v ro-ko stisnil palico ježevko in veselo poropotal na vrata pri sosedu Pustu in mu razposa-jeno zavpil: "Ehej, Pust! Vstáni, greva preganjat Zimo. Najin čas je přišel!" Po daljšein obotavljanju se je le odprlo okenee sosedove čumnate in Pust je ven pomoli! svoj dolgi, krmežljavi nos. "Oh, ti pokora Kurent! A' ne mores spati? Skoraj celo noč sem igral na računalnik razne igrice in prav nič se mi ne zdi razgrajati okrog. Sploh pa, kje pa si videl Zimo?" Kurenl se je popraskal za ušesi in se ozrl okrog. "Ti šment! Saj res ni nobenega mraza, pa še snega ni! Ja, kje pa se je zadržala tista bela starka? Sva jo lani tako dobro nagnala, da si ne upa nazaj?" "Starka Zima se naj u ne boji toliko, da si ne bi upala spet priti, a zdaj so drugi časi. So-doben člověk pridno ogreva ozračje in po svoje vpliva na naravo. Do Zime pa tudi do starega Kurenta in Pusta mu ni več kaj dosti. Bodi šc ti malo bolj mladosten. Pozaba-vaj se malo z internetom in virtualno zimo. Ne veš, kako grozljive nasprotnike si lahko dobiš; same supermane, transformer je, pokemane in na tisoče drugih pošasti. Za maškare, laufarje, otepovce, piceke in druge "larfe", ki jih je čas že tako ali tako po- vozil, ti ne bo več mar. Jaz bom šel na pustne maškara-de samo zato, ker bodo tam tako sijajno grozljive pošasti iz računalniških igric, risank in sodobnih filinov. Pridruži se mi, ne bo ti žal! Zdaj pa grem spat, zvečer morava biti pripravljena!" Kurent je še bolj žalostno gle-dal, kot že sicer, potem pa se je žalostno napotil po blatni stezi po deželi. Lepljiv smog iz doline je oblizoval vzpeti-ne, ki so včasih odete v debelo odejo težko čakale, da Kurent s Pustom přežene Zimo. Kar milo se mu je storilo ob spominih na tište čase in nor-čije, ki sta jih zganjala. Kar malo hudo pa mu je bilo tudi, ko je videl, kako pusta in ne-življenjska so zdaj pobočja gričkov, ki so včasih pozimi kar kipela od radostnega živ-žava otrok. Kako veselo so se sankali, smucali, pa kako so se kepali in kakšne snežene može so postavljali! Včasih mu je bilo kar hudo, ko je pregnal Zimo in je polem opazo-val, kako so se sneženi možje žalostno raztap-ljali v svoji nesreći. Pa kako prijetno je bilo ščipati otročič-ke v od mraza pordela lička in rdeče noske. Saj so jokali, če se jim je od mraza zanohtalo, vendar so bile nji- hove očke polne veselja, ko so se prijetno utrujeni v zgodnjih zimskih večerih po dolgotrajnein rajanju po ozkih gazeh vračali domov, kjer so jih čakali toplo za-kurjea peč, vroč čaj in pra-vljice za lahko noč. Spomnil se je, kako živahno je bilo včasih na trzins-kem bajerju in celo na Pša-ti, kadar je zamrznila. Pa kako lepa je bila lahko včasih zasnežena pokrajina, drevesa, ki so se priklanjala pod težo svežega snega, ali pa kako so bila naježena z iglicami ivja, v katere jih je Zima ovijala kot v Čipke. Ze dolgo ni na okenskih steklih videl pravih ledenih rož, ki so se mu včasih zde-le tako lepe. Pogrešal jc tudi škripanje snega pod rio-gami, ki ga je včasih, kadar je dirjal v lovu za Zimo, tako rad poslušal. Skoraj tako rad, kot pozvanjanje svojih zvoncev. Kaj pa naj stori zdaj, ko Zime ni? Resnično je pogrešal tisto mrzlo, koščeno starko. Saj je bila po svoje tudi dobra. S snegom je za-. ščitila posev- ke, sneg, ki ga je namedla v gorah, je sko-■Bt zi vse poletje doline oskr-boval z vodo, živa bilja, ki so se morala spopadati z zimo, so bila odpornejša in še celo vrsto drugih dobrih del je opravila. Kurent se je usedel na podrt panj, sklonil glavo in se začel spraševati, kaj naj zdaj sploh počne, če ni zime. Ali je tudi on sploh še potreben? "Najbolje bi naredil, če bi šel kar v muzej in se pustil tam nagačiti za spomin poznim rodovom!" Ampak Kurenl le ni mogcl iz svoje kože. Še vedno je bil z všemi žavbami namazan in spomnil se je, kako je že tudi Smrt premagal. "Ce sem Smrt premagal, boni tudi te sodobne čase! Najbolje bo, če grem kar iskat Zimo, da se pomeniin z njo!" Zadcgal si je ježevko na hřbet in nanjo oběsil svojo gro-zljivo masko in šel po svelu. Zdelo se mu je, da je najbolje, če gre proti hribom, saj se je Zima tam najraje zadrže-vala. In res je kmalu zagledal bele zaplate snega. Potem pa je opazil smučišče in smučarje, ki so tekmovali. Bil je silno vesel snega in smučarjev. Zaplesal in zaropotal je z zvonci na izteku smučišča in ko je v očeh ljudi, ki so se zbrali okrog njega, videl veselje, se je še bolj zagnal in sklenil, da ne bo več odganjal Zime. Od-ločil se je, da bo spremljal smučarsko karavano in se na sinučarskih tekmovanjih veselil Zime. Na pustne zabave bo hodil le še, da se ne bi zaměřil prijatelju Pustu in da bi obujal spoinine na lepe, snežene čase. Urednik INDUSTRIJSKO - OBRTNO CONO POSTOPNO LE POVEZUJEJO S TRZINOM KABLE ZE NAPELJUJEJO OIC zaradi sorazmerno slabe prometne povezave še vedno nekako ostaja na obrobju Trzina in še ni celovito vključena v naselje. Pravo rešitev bi přinesla izgradnja povezovalne ceste, vendar se pri tem zaradi nerešenih lastniških zadev pri tamkajšnjih zemljiščih vse le počasi spreminja na bolje. Po zadnjih podatkih, ki jih je trzinski župan povedal tudi na zadnji seji občinskega sveta, pa se stvari le premikajo. Pred kratkim so tako povećali še zadnji del vodovodnega omrežja, ki oskrbuje cono z vodo. Že leta 1999 so v coni zamenjali in okrepili glavne vode vodovodnega omrežja, pred nekaj tedni pa so zamenjali še cev, ki teče od avtopralnice na Kidričevi ulici do Avtomarketa na začetku cone. Omrežje je zdaj v celoti okrepljeno in v coni naj ne bi smelo več priti do pomanjkanja vode. Premer oskrbovalne cevi so namreč s 150 povećali na 250 mm. Cev so zamenjali v času, ko so prestavljali komunalne vode zaradi gradnje novega mostu čez Mot-nico. Takrat so přestavili še druge infrastrukturne vode, zdaj pa že tudi gradijo most, ki bo kasneje del povezovalne ceste med cono in stanovanjskim delom naselja. Gradnjo mostu financira podjetje Biring Invest, premaknitev infrastrukturnih vodov pa je plaćala Občina. Povezovalna cesta Pri pripravah za gradnjo povezovalne ceste med cono in občino pa stvari tečejo še precej počasi. Trasa bodoče povezovalke je namreč speljana čez 5 ali 6 parcel in pri tem se je pokazalo, da dedo-vanja v zvezi s temi zemljišči ponekod niso bila speljana tudi po sto let. Zdaj je treba navezati stike z všemi dediči - solastniki. Teh je kakih 30, razkropljeni pa so praktično po vsem svetu, od Avs-tralije do Amerike in Kanade. Z vsakim od njih je Ireba navezati stik in doseći dogovor o odkupu njihovega delà parcele. Zemljišča zdaj postopoma v svojo last pridobiva eno od trzinskih podjetij. Ko bo pridobilo pretežni del parcel, bo občina v dogovoru z omenje-nim podjetjem ali odkupila ali pridobila služnostno pravico za koridor, po katerem bo speljana povezovalna cesta. Po podatkih, ki jih ima trzinski župan, so postopki za ureditev lastniških zadev tik pred zaključkom in tako lahko upamo, da se bodo stvari tudi v zvezi s povezovalno cesto kmalu premaknile z mrtve točke. Razbremenilni kanalizacijski kanal P» projektu, ki je bil vezan na rekonstrukcijo ceste G-10 in tudi «radi dejanskih potreb naselja Mlake, bi bilo treba zgraditi še en razbremenilni kanal za kanalizacijsko omrežje. Potěkal naj bi od Kleka ulice Bratov Kotar do stare trase Ljubljanske ceste. Potek kanala pa je zelo delikaten, saj teče preko zasebnih zemljišč in je -pet treba pridobivati služnostne pravice, po drugi strani pa je tam Padec naklonine zemljišča zelo majhen in poteka kanala enostavno ni mogoče spreminjati. Če bi iskali drug potek, bi morali kanal po-»aljsevati, s tem pa bi se padec še zmanjševal in bi bil že tako ™jhen, da razbremenilni kanal ne bi služil svojemu namenu. Z JNtniki zemljišč, preko katerega naj bi vodil razbremenilni kanal, ]'' se na 0bíini v glavnem že dogovorili, tako da so verjeli, da bo-Îm-jv lahk° hitr° uresničili' 231 Pa se je tudi lu izkazalo, da vsa razmerja še niso řešena. Spet je šio za dedovanje, in zdaj "a|0, da 'astniki dedovanje izvedejo do konca. Šele po tem bodo j ", P°sk"sili stvar seljati do konca. Če bo po sreči, bi se stvari >ma> Premaknile naprej že marca. Precej Trzincev nestrpno čaka, kdaj bomo v občini dobili kabelsko televizijo. Tega se zavedajo tudi na Občini, zato so sklenili, da bodo od Telemaha mesečno zahtevali poročila o opravl-jenem delu. Prvi sestanek, ki ga je na to temo imel Odbor OS za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo, je bil 29. januarja, s strani Telemaha pa se ga je udeležil ludi g. Mihačevič. Poročilo Telemaha je bilo enako tistemu, ki smo ga objavili v prejš-nji številki Odseva, ob tem pa so člani občinskega odbora Telemah opozorili, da se glede na sklenjeno pogodbo obnašajo neresno. Telekom, ki je konkurenca Telemahu, se je stvari lotil precej bolj zav-zeto in že polaga cevi in kable. G. Mihačevič je pojasnil, da v prvém krogu niso zbrali pričakovanega števila prijav za priključke na omrežje kabelske televizije. Namesto pričakovanih 600 prijav, so jih zbrali le približno 320. Ob tem pa se je na obojestransko pre-senečenje pokazalo, da g. Mihačevič sploh ni vedel, da v Trzinu želimo omrežje za kabelsko televizijo tudi v starm delu Trzina. Na sestanku so zato zahtevali, da naj jim predstavniki Telemaha do naslednjega sestanka pripravijo izjavo o resnosti izvajanja pogodbenih del v zvezi z uvedbo CATV v Trzinu. Pojasniti morajo tudi, kaj je s projektno in drugo dokumentacijo za stari del Trzina ter ob tem predstaviti terminski načrt za dokončanje preostale dokumentacije in vseh predvidenih del v projektu. Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili pri županu Trzina g. Antonu Peršaku, se stvari tudi na tem področju končno le nekoliko hitreje odvijajo. Telekom v skladu s sporazumom, ki so ga dosegli po zboru občanov v zvezi z uvedbo CATV, v delu Trzina že polaga cevi in kable. Žal se Telekom in Telemah, kljub vztrajanju Občine, še ništa uspela dogovoriti, da bi razkopavali le enkrat. Zdaj zemljišča na vzhodnem delu Mlak razkopava Telekom in če izvajalca ne bosta dosegla dogovora, bodo približno na istih mestih razkopavali še telemahovci. Telekom zdaj koplje po Trzinu zaradi posodabljanja njihovega tele-fonskega omrežja, v příhodnosti pa načrtujejo, da bodo svojo ponud-bo lahko obogatili tudi s kabelsko televizijo. Kdaj bo to, je težko napovedati, verjetno pa bo vse odvisno od bodočega prestrukturiranja in lastninjenja Telekoma. Vseeno pa Telekomovi predstavniki Trzincem, ko prihajajo s pogodbami in zahtevami po prekopavanju zasebnih zemljišč, obljubljajo tudi kabelsko televizijo. Telekomovi predstavniki zdaj s ponudbami obiskujejo gospodinjstva v zgornjem delu oz. v starem delu Trzina. Ob razkopavanju zemljišč pa je prišlo že tudi do nekaterih zapletov, saj so ponekod zemljišča razKo-pali kljub nestrinjanju lastnikov. Predstavniki Telemaha pa so Občino obvestili, da tudi oni že za-čenjajo s fizičnim delom in da naj bi že konec tega meseca začeli s priklopi za prve naročnike na njihovo omrežje kabelske televizije. KRIMINALKA V »GRADU« Saj poznate veliko stavbo v industrijski coni, za kalero so včasih govorili, da bo v njej motel? Tisto hišo so zastavili zelo velikopotezno. Krasijo jo bahati okrogli stolpiči, na strehi naj bi celo naredili bazen. Pa iz vsega skupaj ni bilo nič. Je zmanjkalo denarja? Po tistem, ko je poslopje kar dolgo same-valo in se je v sosednje stavbě že davno vselilo življenje, smo ob zgradbi, ki se ponaša s hišno številko Motnica 1, spet lahko opazovali delavce. Govorili so, da se je lastnik premislii in da je spremenil namembnost nedokon-čanega objekta. V osrednjem delu zgradbe, naděli so ji ime »grad«, naj bi uredili restavracijo in mogoče še kaj, v višjih nadstropjih pa naj bi naredili stanovanja. Rešitev je bila dobra, imela pa je »nekaj« šibkih točk. Še najbolj moteče je to, da je objekt postavljen v industrijsko-obrtni coni, ki ni namenjena stanovanjski pozida-vi. Prebivalcem stavbě enostavno ne bi mogli jamčiti vseh ugodnosti, ki naj bi bile zagotovljene v stanovanjskih predelih. Tišti, ki je dal soglasje k náčrtu za spremembo na-membnosti, prav gotovo ni upošteval vseh danosti in ni razmišljal v korist morebitnih bodočih stanovalcev zgradbe. Zakaj si je (ali so) zatisnil(i) oči, ve le on (oni). Očitno pa je spet primanjkovalo denarja (mogoče tudi volje). Stavbo so enostavno začeli razprodajati. Najprej je přišel na vrsto severovzhodni del poslopja. Tam so začeli urejati manjša stanovanja, ki so jih že vnaprej prodajali. Oglase žanje je bilo mogoče zasledili v najrazličnejših časopisih in revijah, prodajale pa so jih različne nep-remičninske agencije. Zanimanje za stanovanja je bilo relativno veliko, saj je večino interesentov pritegnila ugodna lega - bliži-na Ljubljane, življenjski standard Trzina pa tudi cene niso bile tako navité, kot so za iiekalere druge podobne objekte v Trzinu in na splošno na Ijubijanskem območju. Prebivalci severovzhodnega trakta so dobili izgotovljena stanovanja, le da so morali na vselitev večinoma kar dolgo čakati - tudi po 12 mesecev. Šele ko so se vselili, so ugo-tovili, da ni vse tako, kot je sprva izgledalo in da jim v bloku še marsikaj manjka. V precej težjein položaju so tišti, ki so kupili stanovanja v jugozahodnem delu »gradu«. Čeprav so se odzvali na oglase uradnih ne-premičninskih agencij in so kupoprodajne pogodbe overovljali pri notarjih, tako da je vse izgledalo zelo zakonito in tako kot mora biti, so se opekli. Njihovih stanovanj niso in niso mogli ali hoteli dokončati. Čeprav je bilo v pogodbah, ki so jih tako uradno podpisovali, zelo nalančno opredeljeno, kdaj bodo slanovanja vseljiva, to ni bilo možno, saj jih sploh še niso začeli urejati. Da bi bila ironija še večja, so v pogodbah tudi do-kaj natančno določali, kakšna bodo stanovanja - izbirali so lahko celo med petimi barvami in vzorci keramičnih ploščic. Natančno je pisalo, kakšen pod bodo imeli, pa tudi ali bodo dobili zraven še balkone ali ne. Lastnik ali lastnica objekta pa sta datume njihove vselitve odlagala iz meseca v mesec, iz leta v leto. Stanovanja enostavno niso bila dokončana. Ker gre pri kupcih večinoma za mlade ljudi, ki si svoje življenjske razmere šele urejajo, je večina le s ležavo zbrala denar za nakup stanovanj. Z velikimi upi so čakali iz meseca v mesec, niti na dopuste si niso upali, vendar so se razmere z njihovimi stanovanji pre-mikale zelo počasi. Vedno znova so posluša-Ii le obljube, stanovanj pa ni urejal nihče. Nekateri so čakali tudi po dve leti in več. Pomagale niso niti grožnje. Nazadnje so se prevarani lastniki drug za drugim začeli odločati in so sami přijeli stvari v roke. Sami so začeli najemati mojstre ali pa so kar sami přijeli za delo in začeli urejati stanovanja. Plačevati morajo tisto, kar so pred časom že plačali. Sami si morajo kupovati že plaćano opremo stanovanj in sami si jih morajo urejati po zamislih, kakršne so plačevali, ko so sklenili pogodbe o nakupu stanovanj. Čeprav v stanovanjih še marsikaj manjka, o se nekateri že vselili v novi blok, v kratkem pa pričakujejo še več novih stanovalcev. Predsednik hišnega sveta Simon Gaber-šek nam je povedal, da je zdaj v severo-zahodnem traklu bloka 33 stanovanj, v jugozahodnem pa naj bi jih bilo 22. V bloku bo tako vsaj 55 stanovanj, v povpreč-ju pa sta v vsakem stanovanju vsaj po dva stanovalca. Zdaj je vseljenih 38 stanovanj, verjetno pa jih bo v kratkem, še pred poleljem, vseljenih še 12. V povprečju imajo stanovanja po 32 m2, so pa tudi taka, ki merijo le 15 m2, eno od stanovanj pa se lahko pohvali s kar 120 m2. Stanovalci so se bili prisiljeni po svoje organizirali in povezati med seboj. Nekateri so že tožili lastnika, večina pa se jih je odločila za skupen nas- . top in skupnega odvetnika. Šele zdaj ugotavljajo, kaj vse manjka in kako vprašljiva je příhodnost »gradu«. Poslopje naj namreč ne bi imelo vse potrebne dokumentacije. Med drugim naj bi manjkalo celo gradbeno dovoljenje za drugo nadstropje. Vprašljivo je, če bo ta objekt sploh lahko dobil uporabno dovoljenje. Veliko slvari še ni dokončanih, marsikaj pa so bili stanovalci prisiljeni narediti sami in po svoje. Pravijo, da je imel objekt veliko »plomb«. Gre za prepo-vedi nadaljnjega delà, če je stvar dvomlji- ; va in je v sodném postopku. Takih prepo-vedi ali plomb očitno ni nihče upošteval, lako da je po sili razmer marsikaj na- j rejenega »na črno«. Po nekaterih ocenah naj bi bila lastnik oz. : lastnica objekta izva- : jalcem in drugim v začetku januarja dolžna od 700.000 do 900.000 mark. Kot so nam povedali i stanovalci zgradbe, naj bi lastnik dolgo-val precej denarja podjetjem in zaseb-nikom, ki so »grad« postavljali. Nezadovoljni izvajalci so se povezali in naj bi preko odvjetnika Senice poskušali izterjati svoj dolg. Nekateri govorijo, da bo potreben celo rubež. Stanovalce oz. lastnike stanovanj v »gradu« pa zastopa drug odvet-nik - Boris Grobelnik, ki si priza-deva izterjati stvari, ki bi jih moral lastnik oz. lastnica izpolniti po pogodbah s kupci stanovanj. Pri-dobii je že precej gradiva in drugih materialov, ki bremenijo last-nika objekta, zato mnogi menijo, da se mu poslej ne obeta nič dob-rega. Prav neverjetno je, kako si je lahko dovolil (a) za nos vleči skoraj 100 ljudi, ki so na-. ivno verjeli v poštenost in pravni red. Sta-novalci so morali v prvem obdobju celo plačevati dolgove lastnika (ce), da so sploh lahko dobili vodo in elektriko. Če leh dolgov ne bi odplačali, bi jim vodo in elektriko enostavno odklopili. Lastnik je nekaj časa kar sam trkal na vrata in dělil položnice za mesečna plačila, zdaj je to nalogo prevzela družba za upravljanje Corex iz Ljubljane. Slanovalcem pa to ne pomaga dosti. Uba-dajo se s kopico težav in problemov, za katere niti ne vedo, kako bi jih resili. Ena od večjih nevšečnosti je pomanjkanje parkirnih prostorov. Ob zgradbi enostavno ni zadosti prostora, da bi lahko tam vsi parki- rali svoja vozila, dokaj malo pa je tudi možnosti, da bi to težavo lahko resili v splošno zadovoljstvo. Marsikoga od stanovalcev pa je tudi zaskr-belo, če bo lahko prijavil stalno prebivališ-če v Trzinu, saj naj bi upravne enote po pravilih ne smele izdajati dovoljenj za bivanje v slavbah, ki nimajo opravljenega tehničnega prevzema. K sreči se upravne enote teh določil ne držijo tako togo in puščajo ljudem prosto izbiro o tem, v kakš-nih pogojih bodo živeli, zato je večji del tistih, ki že nekaj časa živijo v »gradu« lahko prijavilo svoje stalno bivališče v Trzinu, Prav zato poudarjajo, da so tudi oni občani naše občine in tudi na seznamu volivcev v njej. Na občinskem vodstvu bi jih prav za- radi tega tudi morali upošteva-ti in se pozanimati za njihove težave. Kot je znano, v občinskem svetu žal ni nobenega predstavnika iz industrijsko-obrtne cone, še manj pa iz »bloka« Motnica I. Stiska ljudi v tem poslopju je res velika in bo verjetno še večja, zato tudi na občini ne bodo mogli mirno mimo njihovih problemov. Prebivalci »gradu« pa prav go-lovo, kot občani občine, lahko zahtevajo in pričakujejo tudi pomoč občine prireševanju njihovih težav. Poskusili smo dobiti nekaj podatkov o stavbi Motnica 1 na Upravni enoti v Domžalah. Predvsem nas je zanimalo, ali ima lastnik vso potrebno dokumentacijo za zgradbo in kdaj je dobil spremembo na-membnosli objekta, seveda pa tudi, kdo je přistal na spremembo namembnosti. Na Upravni enoti so nam zagotovili, da bomo odgovore na vprašanja v kratkem dobili, zato jih bomo objavili v naslednji številki Odseva. Poskusili smo ludi nave-zati stik z laslnikoma objekta, vendar nam za zdaj to še ni uspelo. Upamo, da bomo v prihodnjih številkah Ie lahko objavili tudi njihove poglede in stališča. Miro Štebe NOV ZEMLJEVID ŽELEZNIŠKA ČAKALNICA _Slovenske ielezni« OBČINE V TRZINU V NAJEM V leh dneh naj bi iz tiskárně poslali nove A-mljevide naše občine. Pravzaprav gre za pni uradni zemljevid občine Trzin. Ne gre pa a klasičen zemljevid z geodetskimi oznakami m podobno. Trzin je na karti predstavljen s pDsnetki iz zraka. Ena od fotografij prikazuje cťkitno območje občine z vrisanimi mejami. Iem so na zemljevidu izpisana tudi ledin-I lraena 23 nekatera območja v občini. Na drugi, večji povečavi, pa so predstavljene tr-■'•;n kořistil obiskovalcem, ki so po- - ■ >io izgubljeni, ko iščejo posamezne trzin- - -v ulice. Na fotografija!, iz zraka so vidna gradbišča, zato bo zemljevid - H*ino Ireba po nekaj letih obnoviti. M.S. I red kratkim smo na slraneh interneta lahko zasledili ponudbo Slovenskih železnic za oddajo prostorov v trzinski želez- CAKALNICA 45.70 m ivJ 6-50 3 10 9"60 niški postaji. V najem so pripravljeni oddati prit-lične prostore: čakalnico s sanitarijami s skupno površino 51,50 m" (čakainica 45,70 in2 in sani-larije 5,80 m2). V ponudbi je zapisano, da je objekt primeren za mirno obrtno dejavnost. V prostoru je električna napeljava in vodovodna instalacija z odtoki, centralnega ogrevanja pa ni, čeprav je možno ogrevanje na trda goriva (dimnik) ali s lermoakumulacijsko pečjo. Prostor je zdaj pražen. Ob objekt čakalnice se naslanja tudi enonad-stropni slanovanjski objekt, ki pa ga ne oddajajo. Objekt je bil zgrajen lela 1881, leta 1955 pa so ga obnovili. PROBLEM PARKIRISC V NOVEM DELU TRZINA Avtomobili vse bolj posta-jajo neizogibna nadloga našega življenja. Skoraj si ne moremo predstavljali delovne-ga dne brez avtomobilov, hkrati pa imamo z njimi vse več problemov in stroškov. Ena od precej neprijetnih težav je tudi parkiranje. Koliko živcev večina voznikov porabi za to, hkrati pa mirujoča pločevina marsikje pošteno kazi podobo naših kra-jev in ovira gibanje pešcev. Na težave s parkiranjem v Trzinu še zlasti opozarjajo prebival- ureditvi parkirišč v naselju Mlake. Študentje so pod mentorstvom svojih profesorjev podrobno preučili razmere, nato pa so izdelali kar 7 možnih različic za ureditev tega vprašanja. Ugotovili so, da je v naselju vrstnih hiš v Mlakah 192 stanovanjskih enot, ki imajo na voljo v glav-nem le po eno parkirno mesto, prebivalci posameznih stanovanjskih enot pa imajo pogosto tudi po dva in celo tri in več avtomobilov. Študentje so se v svojih rešitvah omejili predvsem na izrabo javnih površin ob in še zlasti med hišami. Ob tem so ugotavljali, da so si stano-valci marsikje prilastili javne površine, ki mejijo na njihove parcele. Ker je večina teh parcel še vedno v javni lasti, jih bo kljub vsemu še mogoče upora-biti za parkirišča. V rešitvah so za dodatna parkirišča predlagali predvsem vmesne površine med sklopi vrstnih hiš, površine ob \ robu naselja, za parki-rišče pa naj bi upora-\ bili tudi zemljišče, na katerem je otroško igriš- ci Mlak, vse glasnejši pa so tudi tisti, ki morajo iskati parkirišča okrog piramide v industrijski coni. Na Občini so se odločili, da bodo skušali najprej řešili probleme, ki se pojavljajo s parkiranjem v naselju Mlake, čeprav je treba takoj povedati, da je trzinsko Turistično društvo dalo pobudo, da bi začeli tovrstne rešitve iskati kar za celotno območje občine. Občina je na Oddelku za krajinsko arhitekturo pri Bioteh-niški fakulteti v Ljubljani za začetek naročila študijo o možni če - tega naj bi preselili na konec zadnje vzdolžne ulice ob potoku. Z rešitvami, ki so jih pripravili na Oddelku za krajinsko arhitekturo, bi v naselju Mlake lahko pridobili približno 200 dodatnih parkirnih mest. Vsako od predlaganih parkirišč naj bi načrtovali posebej, avto-mobile pa naj bi na njih parkirali bočno, pravokotno, ponekod pa tudi poševno. Parkirišča naj bi po predlogih študen- ÎÊW tov večinoma omejili z rast-linjem, višjimi drevesi, največkrat platanami, ki naj bi nudila senco parkiranim vozilom, ob tem pa naj bi parkirne prostore omejili ludi z nižjimi grmovnicami. Ob svojih študijah so se dotaknili tudi ureditve drugih razpoložlji-vih površin v naselju, skušali so zagotoviti ustreznejšo pro-storsko orientacijo v prostoru, nekaj pozornosti pa so namenili tudi ureditvi okolici potoka na koncu naselja, ki naj bi pomenila nekakšen prehod v načrtovano rekreacijsko območje na drugi strani potoka. 0 predlogu ureditve parkirišč v Mlakah so govorili že na seji občinskega odbora za okolje in prostor, verjetno pa bomo o tem več lahko zapisali že tudi v prihodnji številki Od- : seva. Miro Štebe UVEDBA NOVEGA AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠČA FRIŠKOVEC V LJUBLJANI Avtobusni převozník KAM-BUS d.d. iz Kamnika je na pobudo naših krajanov s l.februarjem uvedel novo postajališče Friškovec (tik za križiščem Masaryko- 1 "" j ve in Njegoševe ulice), ki ga ... ' ÁL ' lahko uporablja le za izstop potnikov. razmišljanje o razvojni možnosti civilne zaščite v občini trzin íuu Po podpisu prevzema nalog poveljnika Civilne zaščite občine Trzin na izpos-lavi Ministrstva za obrambo v Domžalah konec oktobra leta 1999, sem na občini Trzin želel izvedeti, s kakšnimi sredstvi razpolaga civilna zaščita. Bil sem presenećen, saj sem ugotovil, da kljub novému Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bil v parlamentu sprejet in objavljen v UR. I. RS št. 64/94, po lem letu ni bilo v takratni krajevni skupnosti nika-kršnih dejavnosti v zvezi s civilno zaščito. Še huje, po sklepu 17. redne seje Sveta krajevne skupnosti Trzin z dne 11.02. 1998 je pod točko 3., B, 3. navedeno: 'Odpise se vsa oprema CZ, ker je brez knjigovodske vrednosti in zaradi reorganizacije CZ Krajevni skupnosti ni več potrebna. Po / komad zaščitne oble ke in obut ve naj bi přejeti člani organov KS, za kar se zadolži ŽUPAN Toneta, ki to izvede zapis-niško, preostala, še uporabna oprema, pa se podari ŠD Trzin, PD Trzin in PGD Trzin kot dotacija KS društvom". Najbolj bode v oči in razum navedba: "Po en komad zaščitne obleke in obutve naj bi přejeli člani organov KS ...", ki kaže na to, kakšen »dnosje vladal ledaj do skupncga dobrega. Odpisana oprema je bila resnično morda "brez knjigovodske vrednosti", nikakor pa ne tudi brez UPORABNE VREDNOSTI, katero bi sedaj s pridom lahko uporabljali dalje. Prepričan sem, da še obstaja dotočena uporabna oprema CZ pri posameznikih, fci bi jo v primeru potrebe lahko uporabiia civilna zaščila v občini Trzin, vendar za to opremo vedo samo določeni, morda prav ti, ki so v proračunu za leto 2001 skrčili sredstva za namen CZ in imajo še vedno nerazumljiv odnos do skupnega dobrega. Zakaj to pišem? - Ker je občina (lokalna skupnost) dol-žna, da na podlagi 116. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.I. št. 64./94) financira varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z Odredbo o me-rilih za organiziranje in opremljanje CZ (Ur.I. ŠÍ.15./2000). Kljub temu so bila sredstva v proračunu za leto 2001 zmanjšana zaradi dotacije Društvu prijateljev mladine. - Nihče ne sme terjati od pripadnikov enot civilne zaščite, da se usposabija-jo in v primeru nesreće opravljajo ka-kršnokoli reševanje brez zaščitnih sredstev (obleka, obutev ...), delov-nih sredstev (lopate, krampi, drogovi, nosila, torbice prve pomoći...) in zavaravanja ob primeru poškodb. Na podlagi 84. čl., 1. točka, Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sem OBČINI TRZIN předložil načrt opremljanja Civilne zaščite v obdobju od 2000 do 2004. Ob tem sem poudaril, da je poleg osebne in skupne opreme nujno v letu 2001 zagotoviti sredstva za obnovo dveh zaklonišč, in sicer "VRTEC" in zaklonišče med "KIDRIČEVO IN BERGANTOVO". Občinska uprava je v osnutku proračuna občine planirala sredstva za civilno zaščito. Žal so bila ta že tako majhna sredstva še bolj CENEJŠI NAKUP LETNIH KART za vstop v park Arboretum v Volčjem Potoku Občina Trzin je tudi letos z Arboretumom Volčji Potok podpisala sporazum za sofinanciranje 50 % zneska letne karte in s tem našim občanom omogočila nakup cenejših letnih kart za vstop v park. Tako boste za letno vstopnico odšteli le 3.000 SIT. Letne karte že prodajajo. S seboj morate prinesti fotografijo in seveda osebni dokument, « katerega bo razvidno, da ste naš občan. skrčena na seji Občinskega sveta, ko je sprejemal proračun, kar se mi zdi nelogično in neutemeljeno. Morda je zame nelogična in neutemeljena odločitev občinskega sveta, ker ne poznam problematike društva, kateremu so bila sredstva prerazporejena in ne za kakšen namen bodo ta sredstva tam porabljena. Morda je nelogična odločitev občinskega sveta samo zame, ker "se ne zavedam", da so dolžnostne enote CZ samo del celotne zaščite ljudi in premoženja v občini in ker sem v Predlogu nakupa materialnih sredstev predlagal, da se pripravijo tudi formalni okviri za dajanje materialnih sredstev v uporabo društvom in posameznikom, če izkažejo upravičen interes. Morda bi člani dolžnostnih enot kljub zakonski dolžnosti občine morali z dobrint lo-biranjem zagotavljati sredstva za opremo in usposabljanje. Veliko je še teh morda ... Po mojem pre-pričanju pa bi bilo prav, da se vsi pričnemo zavedali, da je CIVILNA ZAŠČITA namen-sko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej humanitarne narave, zato je pravica in dolž-nost vsakega občana, da sodeluje najprej pri tem organiziranju, nato šele pridejo na vrslo Ijubiteljske dejavnosti, pa četudi par-cialne, humanitarne narave. (Torej zaradi enega drevesa ne smemo spregledati goz-da). Koristno bi torej bilo, da bi bila sredstva, namenjena za donacijo Občine društvom, usmerjena večnamensko, ne samo parcial-no - potrošniško, tako da se sredstva ali potenciali v primeru potrebe lahko upora-bijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč in zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ljudi na našem območju. PS. Preberite članke v časopisu PROFIT z dne 17.januarja 2001 od strani 17 do 20. Morda bomo v bodočnosti tako optimistično pisali tudi o opremi in us-posobljenosti CZ OBČINE TRZIN. S spoštovanjem! Zoran RINK POVELJNIK CIVILNE ZAŠČITE OBČINE TRZIN IDEJNI PROJEKT ŠIRJENJA OSNOVNE ŠOLE Pred kratkim so na Občini predstavili nov idejni projekt širitve trzinske osnovne šole. Župan občine Trzin g. Anton Peršak nam je ob lem dejal: »Že od usta-novitve občine se ukvarjamo z vprašanjem razširitve obstoječega šolskega poslopja, saj vemo, da bomo v državi v kratkem vpeljali devetlelno osnovno šolanje, po drugi strani pa se Trzin, v skladu z že prej sprejetimi zazidalnimi nacrti, širi in pridobiva nove in nove stanovalce. Sedanji šolski prostori po strokovnih ocenah kmalu ne bodo več zadoščali za vse potrebe, zato smo se z vodstvom šole že zgodaj začeli pogovarjati o širjenju obstoječega šolskega poslopja. Že takoj se je pokazalo, da se-danja šola ni grajeno tako, da bi ji lahko dozidavali višja nadstropja, kar bi bilo najbolj racionalno. Sedanja stavba dozidav statično ne bi přenesla. Edina rešitev se je že takoj pokazala v raz-širilvi šolskega poslopja s prizidkom. S projektantom sedanje stavbě smo se začeli pogovarjati o možnih tovrstnih rešitvah. Nastal je prvi koncept, na osnovi katerega smo zaprosili za lokacijsko dovoljenje. Po tem predlogu naj bi na obeh straneh šole, na vzhodni in zahodni strani poslopja, prizidali po en prizidek, zraven pa naj bi dodali še objekt za potrebe telesne vzgoje, kakršnega šola po sedaj veljavnih normativih šolskega mi-nistrstva potřebuje. Prvotne ocene o tem, kolikšno povećanje šole bi potřebovali, so bile precej visoke. Na-tančnejše demografske študije in ocene priliva novih prebivalcev pa so pokazale, da potrebe vseeno niso tolikšne. Vse kaže, da bomo v prihodnje zelo verjetno potřebovali 18 učilnic, mogoče čez čas tudi 20. Zdaj ima šola 16 oddelkov. Poleg dveh novih matičnih učilnic bomo lako potřebovali še dve manjši predmetni učilnici za izvajanje nivojskega pouka, predmetni kabinet, naravoslovno učilnico, multimedijsko učilnico s kabinetom in še nekatere druge prostore, kot je na primer nova zbornica in prostor za razgovore s starši. Garderobe za učence, ki so zdaj v kleti, v zakloniščih, naj bi preselili v primernejše prostore v pritličju. Kot sem že omenil, obstaja tudi potreba po dodatnem objektu za potrebe telesne vzgoje, hkrati pa naj bi s prizidkom rešili tudi dol-goročne potrebe vrtca. Kot občani verjetno vedo, zdaj skušamo začasno rešitev potreb vrtca po dodatnih prostorih najti v prostorih stare trzinske osnovne šole - občani verjetno ludi vedo, s kakšnimi težavami se srečujemo zaradi na-sprotovanja sosedov, dolgoročno rešitev problemov na tem področju pa vidimo v ureditvi dodatnih prostorov vrtca v prizidku k osnovni šoli. V tem prizidku naj bi uredili tri oddelke za potrebe vrtca. Zdaj za prizidek skušamo dobiti lokacijsko dovoljenje. Ko ga bomo dobili, bo treba iz-delati projekt, nato pa pridobili gradbena dovoljenja in drugo potrebno dokumentacijo. Računamo, da bomo najkasneje drugo leto lahko začeli s fizičnim delom in da bomo prizidek dobili ob začetku uvedbe de-vetletke, ki je zdaj predviden za leto 2003, Moram reči, da so roki, ki smo jih pri tem postavili, sorazmerno ohlapni, in se jih bomo po vsej verjetnosti lahko držali. Ob tem pa moram povedati še to, da so postopki nekoliko daljši tudi zato, ker se moramo ob tem ves čas usklajevati z Ministrstvom za PAMCCfC UC-C UN. CEI- íolstvo in šport. Gre namreč za naložbo, pri kateri naj bi s svojim deležem sodelova-la tudi država. Prav zato je treba vse faze jela na tem področju sproti preverjati in pridobivati potrditve žanje pri pristojnem oddelku Ministrstva za šolstvo in šport. Tako zdaj pospešeno pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za to, da nas bodo uvrstili v program financiranja v letu 2002. Kot zanimivost pa je treba povedati, da nam ob razširitvi šole s prizidki ne bo treba pove-čevati tudi šolske kuhinje. Ta je namreč zadosti velika, saj so takrat, ko so šolo gradili, upoštevali koncept celodnevne šole. Računali so, da bodo vsi učenci, to je nekaj čez 400, kosili v šoli, zdaj pa tam kosi le okrog 150 učencev. Ko bo šola imela 18 oddelkov in ji bodo priključeni še štirje oddelki vrtca, bo kuhinja zato še vedno imela nekaj rezerv. ČEBEL1CE« SO SE PRESELILE V ŠOLO Klemen: »Zato ker so boljša igrala, na računalniku se lahko igramo v šoli, tu srečam prijatelje, ki jih poznam; imamo boljše barvice in ker tu (lomastre zapirajo; ker je les lepše pobar-van kot v vrtcu. Pa ker imamo garderobne omarice.« Žan: »Hočem iti v šolo, da bi se kaj naučil.« Anže: ••Ker je veliko novih igrač, nov kotiček, pa še stranišče. .« Tim: ••Ker je veliko otrok v šoli, pa boljše igrače imamo. Ker imajo telovadnico, pa lahko po vrveh plezamo gor; pa po lestvi plezamo, pa imamo žoge od nogometa, od košarke, in se košarkamo in mečemo v koš . Ker je več proslora v šoli.« Nejc: ••Ker imamo omare za šolske potrebščine in imamo zelo lepo zložene šolske potrebščine.« Luka: ••Rad sem v šoli, ker je lepa. Ker imamo grad, lego, nov radio.« Mitja: ••Ker imamo tak velik kotiček v dve nad-stropji, zgoraj in spodaj, pa knjižni kotiček. pa vse!« lzkazano veselje otrok je bila najboljša nagrada za vloženi trud vseh, ki smo pri tem sodelovali - vrtcu, OŠ, občini, staršem ... Vsak novi dan v novih prostorih pa prinaša nam, vzgojiteljicam, nov polet za delo - ob opazovanju sijočih obrazkov naših otrok ... Vzgojiteljica Alenka Majdič Razprave in dogovarjanja o selitvi male šole vrtca Trzin v prostore osnovne šole Trzin so trajale od lanske jeseni. Potrebno je bilo rešiti pereč problem otrok na čakalni listi za prosto mesto v vrtcu. Pridobitev dodatnega prostora za še eno igralnico v prostorih trzinske šole je izgledala najbolj optimalna trenutna rešitev. Vendar je bilo potrebno še mnogo usklaje-vanj in sestankov med ravnateljem OŠ Trzin, g. županom, v.d. ravnateljico vrtca in starši otrok, da je prišlo do končne odločit-ve. Kresala so se mnenja, nekaj staršev je bilo zaskrbljenih, ali je to res prava rešitev. Honěno so se pričele še zaključne priprave: pleskanje bivše učilnice, preurejanje sanita-rij, reševanje vprašanja prehrane, namesti-tev pohištva in igralnih kotičkov . »Ognjeni krst« so mali šolarji prestali pogumno in z velikim navdu-šenjem. V novi igralnici jih je pri-čakal zanimiv kotiček, podoben gradu, in obilo novih igrač. Za toplo dobrodošlico so poskrbele tudi učiteljice OŠ ter njihovi učenci: učenci 4.b razreda so »čebeli-cam« celo odigrali kratko igrico, med katero so se mali šolarji iz-kazali za tako vneto in zavzeto publiko, kot je še ljubljanska Drama nima. Že prvi dan so »čebelice« obiskali tudi naši občinski možje. Na njihovih obrazih je bilo moč razbrati upanje, da je vse več ali manj v redu. A skrb je bila odveč: mali šolarji se niso dali motiti, neobremenjeno so se »loti-li« novih igrač, gospodu županu pa so celo privoščili lepo Mozartovo pesmico »Mali po-tepuh«. Vsi, ki smo sodelovali in pomagali pri tem (predstavniki občine, šole, vrtca, starši in seveda me vzgojiteljice), smo si oddahnili. Mali šolarji se bodo poslej potepali po tistem veliiiikem šolskem igrišču, odkrivali bodo nove sprehajalne poti v okolici šole, v novih prostorih pa se jim bodo obzorja še bolj širila. Povprašala sem otroke, zakaj izgledajo tako veseli ob vselitvi v OŠ: Jaka: »Je lepše ... ker imamo tako dober kotiček, podoben hiši, da greš po stopnicah ... Veliko lahko sestavljam iz kock, se veliko igram.« Špela: »Zato, ker mi je lepo ... Ker so nove igrače ... Ker je frizerski kotiček.« Maša: »V šoli imamo dober kotiček, da grem lahko gor, imamo šablonice kar v likovnem kotičku - da lahko rišemo - ; imamo dobre lego kocke.« Neža: »Je lepše, ker imamo grad, ker si sami streže-mo hrano, imamo lepšo sobo in igrače ter ščetke. da si umivamo zobe.« Mojca: »Je bolj lepo in bolj -dober«, ker so nove igrače, novi flomastri in ker imamo risarski kro-žek.« Domen: »Ker imamo grad, nove lego kocke, pa še zato, ker imamo svoje omarice in je to boljše.« Otroci pa so se - v nasprotju z zaskrbljeni-mi starši - selitve veselili že dolgo prej. V ticstrpnem pričakovanju so odštevali dne-ko bodo lahko začeli hoditi v tisto pravo, veliko šolo, ki so jo doslej smeli opazo-tati le od daleč. In končno-prvi februar leta 2001 ... Po krajšem zatišju imamo in smo imeli veliko stvari in dogodkov, s katerimi krajšamo in popestrimo otrokom bivanje v vrtcu. Tako smo tudi Ietos v sodelovanju s podjetjem Leštan iS Leštan izvedli zimovanje za otroke od 4. leta dalje. Prijavilo se jih je veliko, kar 26. Bili smo na Kopah, v prijetili koči, čisto blizu smučišča. Imeli pa smo smolo z vremenom, ki nam tokrat ni služilo tako, kot bi si mi želeli. Na snegu smo uživali Ie dva dni, nato pa sta nam ga toplo vreme in dež stopila. Kljub temu da smučanje ni bilo več mogoče, so nam dnevi minevali hitro. Hodili smo na sprehode, se igrali, plesali, veliko smo risali in seveda gledali risanke. Vsak večer smo přebírali težko pričakovano pošto, ki je posušila kakšno solzico. Pred spanjem pa smo pre-brali tudi pravljico ali dve za lahko noč. Slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja, smo se spomnili tudi pri nas. Že pred praznikom so starejši otroci obiskali knjižnico Otona Žu-pančiča v Ljubljani. Izkoristili pa so tudi priložnost in si ogledali Prešernov spomenik. V vrtcu so kasneje risali portret Franceta Prešerna, spomnili pa so se ga tudi s pesmijo o Povodnem inožu. Pika na i pa je bila krajša proslava, na kateri nam je Gašper prebral nekaj krajših in znanih pesmi, Ana nam je zaigrala na violino, Miha in Uroš pa sta nam na harmoniko zaigrala venček narodnih. Otroci so bili zelo navdušeni in so ob znanih melodijah veselo prepevali. Bliža pa se nam čas, katerega se v vrtcu vsi zelo veselimo, to je pust. Otroci se že pridno učijo novih pesmic o pustu, skupaj pa bomo naredili tudi okraske, s katerimi bomo okrásili igralnice in s tako pričarali še bolj pustno vzdušje. Ker pa je pustni torek ravno v času šolskih počitnic in marsi-katerega otroka takrat ne bo v vrtcu, smo se odločili pripraviti popoldansko pustno rajanje v soboto, 24.2., od 15. do 17. ure v kulturnem domu v Trzinu. Petra Tudi zimske šolske počitnice lahko koga presenetijo. Toliko stvari lahko počneš, da se kar težko odločiš, kaj bi bilo najbolje, nazadnje pa ne počneš nič in le počivaš in lenariš. Za tište, ki se še niso odločili, naj povemo, da je Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z Občino Trzin, Osnovno šolo Trzin in nekaterimi trzinskimi društvi tudi letos pripravilo zabavne in pestře počitniške dni. Vsak dan, od ponedeljka, 26.2., do 2.3. se bodo ob 9. uri v prostorih OŠ Trzin in dvorani KUD-a začenjale zanimive deiavnice, na katerih bodo otroci lahko ko-ristno in prijetno preživljali svoj prosti čas. Za vse, ki jih veseli risanje, oblikovanje in ročne spretnosti, so pripravili delavnico oblikovanja. Prva dva dneva bodo posvetili predvsem pripravam na pusta, za naslednje dni pa tudi ne bo zmanjkalo idej. Otroci morajo s seboj prinesti barvice, copiée, škarje, jogurtové Iončke, mrežice, v katerih v trgovinah prodajajo pomaranče. ostanke volné in trakce iz blaga ter paličice za mešanje lepila. Kar bo iz tega nastalo, bodo otroci na koncu prav gotovo z veseljem pokazali vsem. Za tište, ki so bolj za korak z zahtevami sodobnega časa, bo ravno pravšnja stvar računalniška delavnica. Program v njej bo prilagojen starosti in znanju udeležen-cev, otroci pa bodo na njej pod strokovnim vodstvom spoznavali različne računalniške programe, grafične deiavnice, digitalno fotografijo in med drugim tudi to, kako nastane strip. Ker je število udeležencev v tej delavnici omejeno, se je treba prej prepričati, če je še kako prosto mesto za udelež-bo. Za vse z umetniškimi nagnjenji in veseljem do nastopanja pa je kot na kožo pisana gledališka delavnica, za katero udeležen-cem obljubljajo celo povišan adrenalin. Ko-gar zanima, kaj se skriva za tem, naj se pridruži Urši in Mirjani, ki bosta nadebud-ne gledališčnike popeljali v čarobni svet odrskih desk. Obljubljajo celo, da bodo udeleženci deiavnice lahko sodelovali tudi v čisto pravi gledališki predstavi. Za malo starejše otroke, to je od 10. leta naprej, pa so tudi člani trzinskega strel-skega društva pripravili možnost kratko-časnega treniranja streljanja z zračno puško. Treningi bodo vsak dan med 17 in 18. uro na trzinskem strelišču. Smučarji so nam pred zaključkom redakcije sporočili, da še naprej vneto stiskajo pesti za sneg. Če se bodo »na višjih inš-tancah« usmilili njihovih prošenj in le po-belili trzinsko smučišče, bodo smučarji tam takoj pripravili počitniško smučanje in tečaj za mlade smučarje. Smucati pa je mogoče na avstrijski Osoj-ščici in okoliških sinučiščih v organizaciji Taubi centra. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti pri Marjanu Golobu v te-niškem centru Taubi v Trzinu. Marjan Golob nam je tudi zatrdil, da bo med po-čitnicami omogočil otrokom brezplačno igranje badmintona (od 9.00 do 15.00) Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na Taubi center (tel.: 721 44 35 ali 041/ 617 553 - Marjan Golob). VALENTINOVO Vsakič, ko je lelo naokoli in na koledar stopi februar, potrka na vrata valentinovo, zadnja leta tudi pri nas bolj in bolj priljubljen praznik Ijubezni. V zraku naenkrat obvisi vzne-mirjenje pošiljanja Ijubezenskih pisemc, rož in drobnih darilc. Vse to v imenu sve-tega Valentina. A kdo je bil ta skrivnostni svetnik in zakaj praznujemo ta praznik? Zgodovina vaientinovega dne ter svetnika, ki mu je dal ime, je zavita v skrivnost. Kot It znano danes, izvira delno iz kršćanske religije, delno pa tudi iz tradicije starih Rimljanov ... Will you be..... Prva legenda pravi, da je dan dobil ime po duhovniku Valentinu, ki naj bi v tret-jem stoletju živel v Rimu. Vladar Klavdij AFRODIZIAKI Že stoletja določene pijače in jedi slovijo po tem, da naj bi povečevale %polno slo ter dvigovale spolno moć. Ime so dobile po Afroditi, grški boginji Ijubezni in lepote. Seznam afrodiziakov vključuje hrano, kot na primer zelena, česen ter janež. Zelo znane pa naj bi bile ludi morske jedi, kar mnogi utemeljujejo z dejstvom, da je bila prav Afrodita rojena i/ morja. Eden najbolj znanih iz seznama morskih afrodiziakov so gotovo ostrige. Vsebujejo namreč precejšnjo količino cinka, ki naj bi po-učala željo po spolnosti. U'la 1989 je bilo podano mnenje znanstvenikov o povezanosti afrodiziakov ter spolne moči. Vsakršna neposredna povezanost, ki bi lahko bila podprta s trdnimi dokazi, je bila tedaj ovržena. Je pa nesporno res, da so nekatere od jedi in pijač, znane pod imenom afrodiziak, poživila, ki povišajo utrip srca in tako posredno vplivajo na spolno slo. Morda "a delujejo le na naš razum - saj mi verjame-mo v njihovo moč. Razum «m po sebi je torej tudi lahko učinkovit afrodiziak. kaviár Jcserova jajca vsebujejo veliko količino vitaminov ter fosforja. Mnogi "nsegajo na kombiniranje z vodko... zelena «fcna ima dolgo zgodovino uporabe kot afrodiziak. Poleg vitaminov »•L.B in P vsebuje tudi minerale. Izvrstno vpliva na mišice 1er redči Kalčke zelene lahko uporabimo kot začimbo v kruhu ali pa pri pri-•"ivi solatnih prelivov. Prav kalčki naj bi imeli še posebno moč kot řradiziak. klinčki so kot eden najmočnejših afrodiziakov. Pomagali pa naj bi tudi ' "Opravljanju fižične in psihične izčrpanosti, na primer pri izgubi janež m Hindujci verjamejo v vpliv, ki naj bi ga imel na spolno poželenje ' ; , ' so uporabljali lisle ter semena pri pripravi jedi, iz listov pa - Aielovali ludi vence. INGVER Na tisoče let so ingver uporabljali pri pripravi pijač, saj nežno draži človeške čute. Uporabljamo ga v zelo majhnih količinah, saj v velikih deluje prej zaviralno kot vzpodbujevalno. MUSKATOV OREŠČEK Za muškatov orešček sicer pravijo, da nima posebnega vpliva na ženske, kar pa nikakor ne bi mogli trditi za moške. ČILI Poleg ostalih lastnosti vsebuje veliko vitamina C. Stimuliral naj bi tudi delovanje srčnega obtoka. Znan je kot pomoč pri odpravljanju impotence. HREN Tudi za hren velja, da naj bi deloval kot afrodiziak. ŽAFRAN Prekomeme doze žafrana povzročajo nekontrolirane izbruhe smeha. Majhne količine izvlečkov pa imajo lahko prav zabavne plati uporabe. Na primer draženje erogenih con. VANILIJA Že sam vonj po vaniliji naj bi deloval kot stimulator poželenja. Sicer pa mnogi prisegajo na učinkovitost vroče čokolade, začinjene z vanilijo. Tudi pri pripravi kopeli je esenca vanilije zelo priljubljena. BELUŠI Pravijo, da beluši ženske ohladijo ravno toliko, kot moške podžigajo. KIKIRIKI Stari Rimljani naj bi na porokah metali v mladoporočenca namesto riža kikirikije. Verjeli so namreč, da prav ti pripomorejo k plodnosti. GROZDJE Pa ne samo kot vino, tudi sicer naj bi imel skrite adute. OSTRIGE Gotovo najbolj znan afrodiziak pa so oslrige. Štejemo jih med zelo zdrave jedi, saj vsebujejo fosfor in cink. Sicer pa pravijo, da ugodno vplivajo na spolnost pri moških in tudi pri ženskah. Odlično se ujemajo s šardonejem. Legenda pravi, da je Kazanova vsako julro pojedel petdeset surovih ostrig. Katja Rebec U. naj bi v tistem času izdal ukaz, da se mladi fantje ne smejo poro-čati. Prepričan je bil, da bo tako lahko razši-ril svojo vojsko, saj je menil, da je dober vojak lahko le samski moški. Valentin se z vladarjevim ukazom ni strinjal in skrivaj je na-daljeval s poročanjem mladih parov. Ko je vladar izvedel za njegovo ravnanje, ga je ob-sodil na mučenje in smrt. Druga legenda pravi, da je bil Valentin obso-jen na smrt, ker je poskušal pomagati krist-janom pobegniti iz rimskih zaporov, kjer so jih mučili in pretepali. Znana pa je tudi legenda o tem, kako je Valentin, ko je bil zaprt, poslal prvo valentinovo voščilnico. Pravijo, da se je nesmrtno zaljubi! v hčer enega od stra- žarjev jetnišnic. Deklica naj bi ga pogosto obiskovala, ko je bil v záporu. Preden je umri, pravijo, da je ljubljeni napisal pismo, ki ga je sklenil z besedami: "Od tvojega Valentina," ki jih uporabljamo še danes. Čeprav je res-nica o Valentinu skrivnost, zgod-bice nedvomno spodbujajo predstave o simpatični, pogum-ni in, najpomembnej-še, romantični figuri. Takšnih Ijudje nima-mo nikoli dovolj ... Sicer pa: kako bi drugače opravičili pošiljanje Ijubezenskih pisemc svoji simpatični sošolki, če ne bi poznali valentinove pošte?? pa je Pšata rada poplavljala, tako je bilo vedno veliko vode med staro cesto za gos-tilno Pri Najez (sedaj bar Barca), pa vse do cerkve in še čez. Ko je bil zgrajen raz-bremenilni kanal v Mengšu, so bile poplave vse bolj redke, danes pa jih skoraj ni. Se- SPOMINI ln je začela: Luč sveta sem ugledala pred 73 leti v tej hiši (Pod Gozdom 4), kjer živim še danes. Takrat so matere ro-jevale kar na domu, pomagale pa so jim največkrat priučene babice. Meni je na svet pomagala babica Pleterjeva iz Mengeške Loke. Mama mi je rekla, da je bila tista zima huda in da je bilo veliko snega. Bila sem najmlajša od osmih otrok, kolikor jih je rodila mama. Vsem osmim otrokom sta bila krstna botra pokojna zakonca Gregorin. Pri osmih ot-rocih je bilo veliko delà, zato je mama gos-podinjila in dělala na vrtu in na domačih in najetih njivali, oče pa je imel državno službo; bil je cestar in je skrbel za cesto od Trzina do Kamnika. Pri hiši smo imeli tudi prašička, kravo in pa osla (osla nam je leta 1945 pripeljal Habatoviz partizanov), ki nam je služil kot tovorna žival in nam je veliko pomagal pri pripravi ozimnice in nabavi kurjave. Posebno nam je přišel prav pri spravilu in tovoru kor (kore - ledene plos-kve). Kore so se ponavadi nabirale nekje pri Štefetu in so zajezile Pšato, zato je bilo potrebno dežurati in čistiti vodotok. Poleti danje naselje Center T-3 je bilo poleti več-krat pod vodo. Novo cesto in nov most so zgradili ujetniki po drugi svetovni vojni. Med vojno sem izgubila štiri brate; takrat si se moral odločiti: ali so te mobilizirali v nemško vojsko ali pa si moral v partizane, vsi so sicer grozili s smrljo. Da, to so bili hudi in težki časi, da se ne bi vrnili nikdar več. V šolo sem hodila v Trzinu (stara šola), ki pa je bila malo drugačna, kot je danes. Spominjani se, da je bil vhod spredaj s cestne strani, naš učitelj pa je bil An-tihar, ki je imel za šolo čebelnjak, ki smo ga otroci občudovali med odmori. V šoli so stanovali ravnatelj z družino in učiteljice; spominjani se učiteljice Kocijančiče ve. Takraten odnos do učiteljev je bil zelo spoštljiv, pa tudi radi smo jih imeli. Tudi takrat so organizirali izlete, spominjam se, da je bilo na izletu z vlakom na Bled zelo lepo in veliko doživetje za nas otroke, pa tudi na Dobeno smo radi hodili in drugam. Malicali smo največkrat kislo mléko in črni kruh. V šoli smo imeli tudi harmonij in pouk petja. Takrat smo vsi radi prepevali; še danes se spomnim mnogih pesmi iz tistega časa. Tudi telovadbo smo imeli in to v prosvetnem domu; najraje smo telovadili na krogih in tekmovali, kdo se bo pognal višje, do stropa. Tik pred vojno nas je učil Franci Vidmar, ki je pádel v bojih za Trst. Takrat so v številčno velikih družinah težko živeli, lako da so starši komaj čakali, da je šel kakšen otrok od doma. Hudo je bilo za hrano, pa tudi stanovali smo zelo slabo, v majhnih hišah s slamo kritih (ržena je bila najboljša, imenovali smo jih škompe), tab se nas je po več stiskalo v eni sobici, imeli smo odprto kuhinjo, ki smo ji rekli črna kuhinja. Med vojno smo dobivali živilske karte, pa še to ne vsi enako. Ker sem bila dobrega zdravja in mocna, mi ni bilo težko dobiti delà, najprej sem dělala pri Coinarjevih, pa Pri Na jez, po vojni pa sem se najprej zaposlila v Titanu v Kamniku, kasneje sem trinajst let dělala v Trig-lavski tiskarni, nato pa še 20 let v Tiskarni Ljudske pravice, nato sem se upokojila. Pred vojno smo se tudi delili po strankah, bolj delavska so bili Sokoli, katerih članica sem bila tudi sama in veliko drugih krajanov. Veljalo je, da so to v glavnem krajani ' iz Zarebri, v starem Trzinu pa so bolj pre- vladovali premožnejši kmetje, ti so bili v velikem številu pri Oriih (klerikalna stranka). Tako so bile tudi volitve župana zani-mive, vendar smo bolj kot po slrankarskeir. ključu volili župana po priljubljenosti in sposobnoslih. Župana, ki se ju spomnim, sta bila Coinar in Zankar. Mladost pa je bila tudi zelo lepa. Zime so bile mrzle in bilo je veliko snega, tako me je brat na saneh popeljal iz vrha Žal pa vs< do šole, bala sem se, potem pa je bilo eno samo veselje. Drsali smo se na bajerju, poleti smo hodili na izlete v bližnje hribe, in to z vlakom do kamor je šlo, potem pa peš. Nikoli nam ni bilo dolgčas, zelo radi smo prepevali, se družili in prijateljevali, ni bilo tako hudih prepirov in velikih lumparij, ljudje so se imeli Večkrat je pogovor nanesel na stare čase, kako je bilo včasih in kako je danes, zato sem se odločil, da za sedanje Trzince in bodoče rodove zabeležim nekaj spominov iz bogatega vedenja gospe Hi u rovec Marije - Rošučeve Mime. radi med seboj in smo se veliko družili. Boli me današnji odnos do soljudi. Bogast-v0 in veliko blagostanje ljudi kvarita, saj m|adi ne znajo ceniti dobrin, ker se jim za njih ni potrebno truditi. Nasilje, mamila, pijača, razgrajanje, kriminal, požigi, petardi .. Res, nekoč smo se znali veseliti na Jrugačen, bolj zdrav način. Ne trdim, da bi morali živeti kot nekoč, dobre stvari pa bi It lahko posnemali, da bi znali ceniti člo-vt'ške in materialne vrednote. Kaj pogrešaš danes v Trzinu? Trzin je zelo lep kraj in ga imam zelo rada, nikoli ne bi želela živeti drugje. Imam hčerko, zeta in vnuke; vse imam zelo rada in se z njimi veselim razvoja Trzina. Rada bi videla, da bi imeli v Trzinu zdravstveno ambulanto, da ne bi bilo potrebno hoditi že po recept z avtom v drugi kraj, pa lékárno pogrešam, trgovin je kar zadosti in ni res, da je Trzin spalno naselje in pust kraj. Kdor hoče, se preko društev lahko vključi v družbo, saj imamo celo vrsto društev, ki vsa zelo veliko delajo. Ker sem že starejša, pa pogrešam tudi dom za starejše ali vsaj prostor, kjer bi se lahko preko celega dneva družili in preživljali prijetno starost. Tudi večja skrb za starostnike bo morala nekoč postati del vsakdanjega življenja, saj se vsi staramo. Kaj bi sporočiía Občinskim svetnikom, županu, občinski upravi? Posvetijo naj veliko skrb mladim, jih preko organizacij in drugače pravilno usmerjajo v življenje, mladi naj negujejo lep odnos do soljudi, živali, narave, okolja... Mladi pot-rebujejo največ pozornosti in pomoči pri ustvarjanju in negovanju človeških vrednot. Hvala za prijazen pogovor. Tone Ipavec TOMAŽ ERMAN - TRZINSKI SVETOVNI POPOTNIK: Potovanja te obogatijo 1 U^...------------------------------—------—...........••■•...... omaza Ermana bi najbolje opisali stavki, kot 'Sem tip popotnika, ki ne potuje sam, ki potuje v majhni skupini. Če sem v deželi, lii W jo rad preiskoval, grem zarana, pri-dem pozno, počivam pa doma. Putovanja so kondicijsko in zdravstveno zahtevna, vendar če si tip člověka, ki te zanima vse, razen spanje in prehrana (roko na srce - dober zajtrk traja vsaj dve uri, - !iako kosilo in večerja; šest ur je pa že •Waj pol dneva!) in če naokoli hodiš z od-Mimi očmi, potem je način potovanja, kot - : imam jaz, prava stvar.' V- dolgo nazaj je Tomaž v KUD-u prikazal P»te in čare Namibije. Vendar pa to ni edtaa dežela, ki jo je do sedaj obiskal... Za(etki vašega popotništva? • rda je moje popotništvo nekoliko po- - --'no z mojim pokličem. Ukvarjam se ntorraaliko in moram reči, da poznam ljudi, ki se ubadajo z informatiko > i po duši avanturisti ter ekstremi. • , -rl smo takšni zato, ker smo v služ-: zaprti med stroje in računalnike, in je - da si želiš pobegniti iz vse te "• -»gije nazaj k naravi, ki te ponovno 'P -ni z energijo. Drugače pa se je moja potovalna žilica prvič oglasila, ko sva se z mojo Majdo poročila in ko sem prvič zaslužil malce več denarja, da smo ga lahko dali nekaj na stran. Spomnim se, da so se takrat najina mnenja glede porabe tega denarja razhajala, ona ga je želela porabiti za družino in otroke, moje mnenje pa je bilo, da kljub vsemu kot družina ne stojimo tako zelo slabo in da bodo otroci razumeli, če starša naredi-va tudi nekaj zase. Tako sva prvič šla z agencijo Kompas v Egipt. Tam sva se veliko oddaljevala od skupine. Če je le bila prilika, sva hodila naokoli in raziskovala, kar pa ni minilo brez posledic in slabe volje. Ta neposredni stik z domaćini, včasih tudi v obliki hitrega, mimoidočega oti-pavanja kar na pločniku, ni minil brez posledic zanjo. Tudi naslednji trije poskusi spremeniti Maj-dino mnenje, so bili neuspešni. Potem ko sva organizirano prepotovala ltalijo, Spanijo in Grčijo, je ostala v svojih stališčih do popot-niške oblike neomajna, meni pa tak način potovanja ni tako zelo pri srcu, ni mi pisan na kožo. In tako sem, seveda s soglasjem cele družine, čakal na priložnost. Ta se je pokazala v obliki na pol popotniške, manjše skupine 18 ljudi. Odpravili smo se v Peru. Tam se je ludi izoblikovala skupinica nas šestih, s katerimi več ali manj še zdaj skupaj potu-jemo. Je kakšna simbolika v šle vi/u šest? Da, skupno potovanje v skupini šestih ljudi je bolj ekonomija kot karkoli drugega. Zdi se nam, da število šest prenese stroške bencina, stroške kombija in voznika (le poredkoma potujemo tudi z lokalnimi prevozi - če že ni druge možnosti - npr. v Gvatemali, Hondurasu, Beli-zeju ...). Če je le prilika, vzamemo kombi, saj si z njim bolj mobiien, več vidiš, v primera, da ni sob za spanje, je lahko tudi spalnica. Zadnji sedeži pridejo prav za bol-nega sopotnika itn. Za voznika večkrat na-jamerno kar kakšnega domaćina. Njegova prisotnost nam marsikdaj reši kakšen problem lokalnega pomena. Pri izbiri vozila in voznika ni težav, saj običajno čakajo v vrsti že pri izhodu iz letališkega poslopja. Potovanje v majhni skupini pomeni tudi varnost, v skupini iščemo drug v druge-mu oporo, ko je zelo naporno. Iskanje informacij je hitrejše, saj se to dogaja pri skupini kar sproti. Eden dobi eno informacijo, drugi spet drugo in šest informacij ti lahko da že zgodbo. V skupini ti ni nikoli dolgčas. Kaj pa bolezni? Kar se cepljenja liče, se mi zdi, da noben trzinski pes nima toliko cepljenj, kot jih imamo mi, popotni-ki. Bolj pomembna pa je druga stvar: vprašanje ce-piti se ali ne. Cepljenje ni vedno zdravo, pa tudi ne preveč pametno. Spreml-jajo pa popotnike driska in druge prebavne motnje ..» kar je seveda logično, saj zamenjaš prehrambene navade, s tem pa tudi čre-vesno floro in favno. Prebavne motnje so tako le nekakšen spremljevalni program, ki ga 10-dnevni turist ne bo do-živel, saj gre prehitro domov. Zaenkrat kakšne hujše bolezni še nisem imel. Da pa je potrebno biti previđen prav do zadnjega dne, me je podučila Indija Zadnji dan pred odhodom na letališče nam je prodajalec kupljen ananas přeřezal z mačeto in vse skupaj se je potem nadaljevalo v Ijubljanskem kliničnem centru, na srečo > le z infuzijo. Do zdaj smo se največkrat spopadali le s kakšnimi želodčnimi težavami, odrgninami, slabostmi, vrtoglavicami, višinskimi bolez-nimi ... (Tomaž je potrkal na les) Kaj vam pomenijo potovanja? Potovanja te obogatijo z izkušnjami, začneš se zavedati, da je življenje zelo raznoliko .. Pa tudi kot člověk se spremeniš - bolj si strpen do soljudi. Vidiš, kako ponekod živijo lepo življenje, brez kakšnega posebnega truda. Večno vprašanje nas, popotnikov, je, kdo lepše živi: ONI ali MI. Odgovor bi bil pre-prost, če življenja ne bi spremljalo toliko različnih pogledov o tem, kaj je lepo in kaj ne. Sam ne poskušam delati primerjav, saj je tako ravnanje brezpredmetno. Ker živimo tu, v tej deželi, z zahodnjaškim načinom življenja, ne moremo živeti po dru-gačnih načelih in tudi načina življenja, ki g"-spoznavamo v tuji deželi, ne moremo ures-ničiti v tem prostoru. Kljub temu pa se v razmišljanju lahko mal- Sami ne potujete nikoli? V vseh teh letih sem si nabral tudi nekaj slabih izkušenj. V Gvatemali sem sredi termalnih bazenov deževnega gozda doživel oboroženi rop. Kako le-ta izgleda v lokal-nem avtobusu, pa sem imel priliko doživeti v Mehiki. Se mi zdi, da ni potrebno, da potuješ sam, saj se s tem po nepotrebnem izpostavljaš nevarnosti. Pa tudi glede zdravja in bolezni je bolje, da ne potuješ sam. Če potuješ v družbi in imaš težave, je vse skupaj veliko lažje. Skratka, sto in en razlog bi se našel, zakaj ne polovali sam. Čeprav je pa treba priznati, daje včasih tudi številčnost tisla, zaradi katere si izposlavljen nevarnosti. Kako izberete kraj, kamor boste odpo-t oval i? Ko se odločamo, kam bomo šli, se vedno vprašamo: koliko je dežela zanimiva, slikovita, kaj se da viděli, ogledati in predvsem nas zanimajo Ijudje s svojimi posebnostmi. Recimo - zakaj se ne bi podal na Aljaško? Tam me čaka na vsakih 400-500 km en člověk, razen narave nič oprijemljivega, le 1001 ura in 1001 km srečevanja samega s sabo. Sam sem to že doživel na trekkingu po Himalaji. Na visini 3000-5000 metrov in dnevni lioji od 8 do 12 ur - hvala bogu, dosti ur za sebe. Če se spomniiti nazaj, je bilo, razen lepe narave, kar preveč ur šamote. Saj ni bilo dolgčas uro, dve ali Iri, vendar 12 ur na dan, in to 10 dni - pa res nimam kaj razmišljati o sebi. Najbrž moraš biti že tip za to, kar pa jaz nisem. Nekateri svetovni popotniki pa uži-vajo ravno v tovrstnih potovanjih. V redu: Srečno pot, ko pa pridejo nazaj, naj povedo, kako so se imeli, razen če to ni bilo 12 ur tišine. Povsem drugače pa je v Južni Ameriki, kjer lahko doživiš marsikaj, ali pa v Afriki, ki res nima toliko zgodovinskih znamenitosti ali pa ruševin, je pa izredno bogata z naravo ... Ko pa krenemo na pot, imamo v bistvu že vse vrisano v zemljevid, kaj si bomo ogledali, kam bomo šli. Polem pa to samo še udejanimo na terenu. Saj si potovanja, ki si jih izbiramo, izbirajo tudi drugi, in so splošno znana. Potem pa na kraju samem povprašamo domaćine in popotnike, ki jih srečamo, kako je in če se sploh splača videti kakšno stvar ... Tako tam tudi kaj precrtamo ali pa kaj dodamo. Največkrat pa se nam zgodi, da kakšen načrtovan ogled iz našega programa precrtamo. Bili ste že v Mehiki, Hondurasu, Gvatemali, Belize ju, severni Indiji, Nepalu, na trekkingu po Himalaji, južnem delu Afrike ... To so dežele, ki si jih ne moreš ogledati v desetih ali pa 14 dneh. Kako časovno uskladite dopust v službi? Dějstvo je, da se na tako potovanje že zaradi razdalje ne splača iti za manj kot 3 ledne, za več kot en mesec sta pa spet ovira služba in dom. Že zaradi družine ne zdržim na poti več kakor en mesec, Seveda je danes problem tudi služba. Res je, da so dopusti z nad 10.000 km razdalje malce drugače obravna-vani. Vse je odvisno od rezultatov v preostalih 11 mesecih. Dopust na oloku Krku me je doslej še vedno prepričal, da je 14 dni zanj čisto dovolj. Nenazadnje so tudi predavanja s potovanj (tudi s strani sodelavcev) zelo lepo obiskana. Omenili ste ženo. Kako pa ona sprejema vašo odsotnost? Zdaj se je že navadila. Nikoli me ni ovirala, za kar sem ji hvaležen. Tudi potem, ko prisluhne mojim zgodbam in predavanjem, ostaja pri svoji odlo-čilvi. Pa tudi predstavljam si je ne na takem potovanju. Takšno potovanje je namreč naporno (nositi 15 kg nahrbtnik ...), ne veš, kje boš spal, ne veš, kje se boš hranil... Vedno trdim, da je tak način potovanja, kot ga imam jaz, za tište, ki mu spanje in prehrana ne pomenita nič. TOMAŽ ERMAN ŠE NEKA«} BESED « NAMIBI*>1 ce spremeniš. Vidiš, da je življenje lahko lepo ludi z drugega zornega kota in ne samo z materialnega. Na poli vedno znova najdem kakšen, po mojem merilu, lep prostor: velik ranč, hišica in spet sanje ... Nacrti, žeije, ciiji? Želim si v Venezuelo, pa naprej po celi Amazonki do Brazilije - sproti obiskati šamane v tropskein pragozdu ... Vleče me v Papuo Novo Ovinejo. Azijo bom prav gotovo še obiskal. Mateja Erčulj Tomaževo zadnje potovanje je bilo le-tošnje potepanje po Namibiji. O tem je januarja, kot srno že poročali, pripove-Uoval tudi Trzincem. /a vse liste, ki niste uspeli obiskati Tomaže-• •■M predavanja, le nekaj najbolj zanimivih ' 'živdij s te poti. I'»t po Namibiji je Tomaža in njegove prija-peljala od glavnega mesta Windhoeka do wjona Fish River (kjer so preživeli nekaj dni •". kot so načrtovali). Nato si je skupina na do Atlantika ogledala še granitni gozd in ;"';nť. Na obalah Atlantika so nekaj časa pre--'■i med tjulnji, potem so se odpravili do -:".wna Himb, od njih jih je pot vodila v me-"Opuvo, zatem so obiskali naravni rezervát •»ho. od tam pa so šli še v pulčavo Kala-*í na obisk k Bušmanom, nazaduje pa se-M ^rnitev v glavno mesto in odhod domov. OBušmanihinHimbah ... --'Jnje z Bušmani je bilo doživetje prav po-'- vrste. V bližnji vasi nismo mogli dobili '-"-ga vodiča, ki bi nas (seveda za razum-■'-;"■"> pripeljal k njim. Zato smo se odlo-jih bomo poiskali kar na laslno pest. ' —r pa Bušmani živijo globoko v puščavi ' • -Jri in če samo približno veš, kam naj bi .- jasno, da smo se kaj kmalu izgubili. ' ""L?3 t0,da smo se izgubili, navsezadnje No tako tragično, saj so nas Bušmani I orej ker mi nismo našli njih, so oni ' "as (dandanašnji že vedo, da če kombi blodi po puščavi, pravzaprav blodi zaradi njih, ker bi jih popotniki radi našli). Prijazno so nas odpeljali do svojih bivališč in z njimi smo preživeli kar tri dni. Bili smo priče njihovemu tradicionalnemu načinu lova, ženski del naše skupine je šel na nabiranje gomoljev in hrane ... En dan smo bili med njimi v naselbini, kjer so nam pripovedovali o raznoraznih stva-reh; imeli smo srečo, saj je eden izmed njih znal dokaj dobro angleško. Nenazadnje pa smo med njimi preživeli tudi folklorni večer, ki so ga priredili posebej za nas (njihov tradicionalni ples in pelje). Med njimi sem doživel mnogo več, kot sem pričakoval. Dnevi, ki smo jih preživeli med njimi, so bili zelo pestři in polní do-živetij. Bušmani so zelo razgibano, živahno, aktivno pleme. Himbe pa so popolnoma drugačni. Himbe so bolj statičen, neaktiven, tradicionalno usmerjen narod oziroma pleme. Za dnevna opravila se ve, kakšna imajo: ženske skrbijo bolj za naselbino in hrano, moški za živino. Tudi glede higiene se od Bušmanov precej raz-likujejo. Njihova higiena je na malce nižjem ni-voju; živina se enostavno sprehaja po naselbini, tako da je temu primeren tudi prostor in tla, ker pač svoje potrebe opravijo kar tam. Himbe so pleme, ki bi jih v bislvu lahko prepoznal po značilncm vonju. Svoja telesa si namreč mažejo z mešanico prahu in loja. Tako si zaščitijo kožo pred premoćnim soncem in pred insekli. Vendar pa lo 'mazilo' na soncu dobi svoj vonj. Podoben vonj li ostane v nosu po dnevu, preživetem s tjulnji. ... o nagajivih slonili ... Zanimivosl iz naravnega parka F.tosha (ki je približno tako velik kot Slovenija): Sloni so v tem parku prav prefrigani in nagajivi. Nagaja-jo tako, da če se ustaviš na poti v njihovi bližini, potem se zagotovo najdeta dva, ki ti preprećita nadaljevanje vožnje. En slon se postavi pred avto, drugi pa stoji za njim. In potem se ne moreš nikamor premakniti. Kakšne prelirane težave to niti ne predstavlja, še posebej, če imaš dovolj hrane s sabo (ker v času, dokler se orjaka ne bosla umaknila, boš kar pogrešal restavracijo). Prav zaradi lega se po rezervatu vozi čuvaj, ki opozarja turiste, naj se ne zadržujejo predolgo v bližini slonov. V Etoshi smo imeli tudi majhne težave z no-sorogom. Očitno mu ni odgovarjala bela barva našega avtomobila, in se je na vsak način hotel zaleteli v nas. K sreći mu ni uspelo. ... ter o Namibiji. Namibija je velika kot Francija in Anglija skupaj, ima pa samo 1.8 milijona prebivalstva, torej približno nekaj lakega kot Slovenija. Namibija je dežela, kjer se lahko pomiriš. Bogata je z zelenjem, z naravo. Ljudje so umirjeni, ti ne 'težijo' ... Možnost spanja in prehrane je urejena. S popotniškega vidika pa ni niti med dragimi niti med poceni državami. ANKETA: BOLEZEN NORIH KRAV J Zadnjič sem slišala vic: Kakšna je razlika med zdravo in noro kravo? Prva muka: MU, MU, MU, nora krava pa: MU, MU, HAHAHA, MU, MU, HA HA HA.' Čeprav je šala dokaj posrečena, pa je bolezen norih krav nekaj več kot le vmesno smejanje med mukanjem. Zaradi virusa te bolezni bodo pobili nešteto krav v Angliji, Nemčiji, Italiji ter po drugih evropskih državah. V naše kraje, pravijo, ta virus še ni zašel. Kljub zagotovilom pa strah ostaja. Je goveje meso res neoporečno? Je morda okuženo? Je bolje, če kupim meso pri kmetu ali naj ga še naprej kupujem v trgovini? Oospodinje pa se predvsem sprašujejo, ali naj skuhajo krepčilno govejo juhico ali naj na mizo raje postavijo juho iz vrečke ... Antonija Paliska Že nekaj časa ne jem mesa, zdaj imam pa prav odpor do njega. Pri kmetu nisem nikoli kupovala, saj niti ne veš, ali je bila krava pregledana ali ne. Zdaj pojem veliko zelenjave; no, kakega piščančka sem ter tja pa si še vedno privoščim. Drugače pa Ijudje kar malce pretiravajo s pobijanjem krav. Tudi kmetje se mi smilijo. Mučijo se za pre-živetje, če pa pride do kakšne katastrofe, pa vedno najprej njih udarijo težave in problemi. Ga. Bradač: Mislim, da sem v življenju pojedla največ prav govejega mesa. V vsako jed ga lahko daš... Zdaj je pa zadeva pač taka, da govejega mesa ne bomo več jedli, kljub temu da je prav to meso najboljše za razne juhe; prav govejo juho imam najrajši. No, mož ga sicer še je, vendar si ga jaz ne upam. Če bi jedla okuženo meso, bi potem lahko samo še brca-la po cesti. Za kosilo zdaj večkrat pripravim kuhano zelenjavo - zelje, cvetačo ali pa kaj podobnega, kot pa včasih. Pa tudi zelenjava ni več neoporečna, kar naprej jo nekaj škro-pijo, da bi bila večja... Saj na koncu ne bomo več vedeli, kaj sploh še lahko jemo. Saj bi kupila goveje meso od kakega domaćina, vendar ga prav za-res ne upam jesti. Govorijo, da pri nas kravo tako pregledajo, da ji možgane ven vzamejo... Člověk kar ne more verjeti vsega, kar sliši... Ada Lovše Mušič: Pri nas ni bolezni norih krav, kar zatrjuje večina ljudi, pa tudi mediji tako pravijo. Seveda pa bolezen ni iz trte izvita, kar nam zgo-vorno kažejo primeri obolelih krav iz Anglije, Nemčije, Italije ... Govejega mesa ne kupujem v trgovini, temveč gajemljem pri kmetu, nekje pod Krvav-cem. Če bi kupovala v trgovini, pa bi na vsak način vprašala za poreklo. Še rajši pa bi se kar izognila govejemu mesu in ne bi kupovala gojene govedine. Kar se pa tiče ostalih vrst mesa, ga tudi ne kupujem v trgovini; recimo piščance redim sama, brez dodatkov, tako tudi vem, da so neopo-rečni. Glede množičnega pobijanja krav bi pa uporabila primerjavo z mrt Če imaš v omari molje, se ne lotiš samo enega in preprečiš tisteit nadaljnje hranjenje s tvojimi oblekami. Ker tako problem ni odpra: ljen. Lotiš se vseh moljev, ki so v tvoji omari. Tako je tudi s kravami. Če je v čredi ena nora krava, se mi zdi razumljivo, da pobijejr, celo čredo. Ivan Solce: Odkar vemo za bolezen norih krav, pojenu precej manj govejega mesa, pa tudi goveja juhica je manjkrat na mizi. Da bi kupoval pri kakem kmetu, se mi niti ne splača, saj z ženo živiva sama, torej tuđ ne pojeva toliko mesa. Po en ali dva kilo- ■ grama pa noben kmet ne prodaja. Zakaj se je pravzaprav razvila ta bolezen? Včasih so kmetje živino hranili z naravno krmo, danes pa krmi dodajajo predvsem umetno hrano. Menda tudi seno ni več tako zdravo, kot je bilo. Vseeno pa se mi zdi, da pr nas bolezni norih krav še ni. Najbolj zdravo je po mojem mnenju kozje meso, vendar se le-teg trgovinah zelo težko dobi. Ga. Lagoja: Mislim, da se pri nas bolezen norih krav še ni pojavila ter da je naše govedo zdravo. Goveje meso kupujem pri kmetu. Če te možnosti ne bi imela, bi ga vseeno kupovala v trgovini. Menim, da pri nas tudi ne bi smelo priti do kake hujše okužbe ljudi, vendar pa nikoli ne veš, od kod in kako uvozijo meso. Imam pa sestro v Nemčiji, ki pravi, da so razmere tam obupne. Ljudje govedine sploh ne kupujejo več, kmelje so zato prikrajšani za velik del dohodka nimivo, kajne, da se je bolezen norih krav razvila samo zaradi po dobičku, ko so začeli kravam dajati kostno moko (baje so v čiji krmilu primešali prav posebne sesfavine, zaradi kalerih žival »f verjetno hitro zraste), zdaj pa imajo dobička manj oziroma ga spt; nimajo. In kaj mislite vi? Mateja F.rčulj Foto: Mojca Trček ^Vsem zenam in dekletom čestitamo za 8. maïec. CUleclnišlvo Odsev« Članice Turisličnega društva Trzin so zapisale nekaj pustnih jedi, kakršne .,» bili značilne za naš kraj in bližnjo okoli- fá pustni ali debeli četrtek (godovali so vsi «koliko krepkejše postave) naj bi bila na nizi prekajena svinjska glava - spodnja jjust. Zraven sta sodila še hren in kisel Hrompir, včasih pa tudi v "suhi" juhi (juha, . kateri se je kuhala svinjska glava) zaku-hjji ješprenjček, lahko pa tudi štrukeljci. Zraven seveda sodi tudi pijaca. Največkrat «i dodali češpljevo ali hruškovo vodo, ni h3 pa odveč tudi kozarček rdečega, ko je ;,ispodar včasih poslal otroke v gostilno po Mer... V pustnih dneh, največkrat je bila to sobota, so gospodinje spekle špehovko. Zame-»đe so srednje dobro testo (brez sladkorja) ', razvaijanega za prst visoko prelile z . mesjo jajca in mléka, nato pa so nanj ena-.•unerno potrošile precvrte, osušene in oh-.ij.-ne ocvirke. Nekatere so nadevu dodaja-koščke ohlajene pečene mesene klobáse, i' skupaj so nato pekle kot potico. Spe-•ika je izredno dobra lakoj, ko jo vzame-r ■ iz pečice ali krušne peči. ■Ntikrat je bila v pustnih dneh na mizí 4'ullja. Ne samo pri hišah, kjer so klali fušiča, ampak tudi po većini sosednjih '■•mov, saj je bilo juhe, v kateri so obarjali krvavice, za vse dovolj. Če se je v tej juhi več krvavic razkuhalo, boljša je bila. V omenjeno juho (nekatere gospodinje so jo pripravile tudi iz svinjskih kosti in jušne zelenjave) so gospodinje zakuhale jetrca v koščkih, kri v koš-čkih, priželjc, proseno kašo, ješprenj ali riž in jo zabelile z ocvirki. Nekatere so jo spekle. Postregle so jo kot glavno jed s krompirjem v oblicah. Zagotovo pa so za pustne dni bili in so še zdaj najbolj značilni pustni krofi, imenovani tudi težki flancati. Ponavadi so bili sveži na pustno nedeljo ali lorek in so jih dobile ludi maškare, ki so hodile od hiše do hiše. Receptov za krofe je nič koliko, ponekod pa so pripravljali tudi miške, s katerimi je manj delà in stroškov. Krofu so v Trzinu rekli tudi bob, gospodinje pa so pri njihovi peki še posebej pazile, da so imeli krancelj, kot so rekli svetleje zapečenemu obodu okrog krofa ali boba. Lepe kranceljne so imeli le tišti krofi, ki so bili iz pravega testa, pravilno vzhajani in pri katerih je bila ob cvrtju prava temperatura testa, zraka in olja. Za pustni torek so bila na mizi prekajena svinjska rebrca s kislim krompirjem in hrenom, značilno pijaco - kompot iz suhega sadja pa zdaj na žalost vse bolj izpodrivajo sadni sokovi, pivo in vino. Pa dober lek! 23 8REČA JE OBISKAL »ŽERJAVČICO« a nedávnem žrebanju ob priliki predstavitve »avta leta« je bil srečen večer za članico našega društva - za žer-javčico Zvonko. Srečna roka ji je namreč izvlekla prvo nagrado, avto Mercedes 140A. Čestitamo. Zvonka |>a ni pozabila na prijatelje iz društva. Na enem od ponedeljkovih sre-čanj v bifeju Bor nas je povabila na kozarček, da smo se skupaj poveselili ob njenem zadetku. Bilo je prijetno in veselo. Franc Pavlič MIR JE POGOJ PREZIVETJA ''feSno je minil še en tematski večer, luk ratni gost je bil prodekan in profesor 1't ološke fakultete v Ljubljani doktor Bog-"in Dolenc. Naslov večera "Razkol v •'Panstvu in ekumenizem" je pritegnil ve- poslušalcev. Gospod Dolenc je ' -kušal na kratko predstaviti dogajanje v kršćanstvu od začetka delovanja pa do ~'nes- Pa naj predavanje osvetlim za tište, ->» večer preživeli doma ob televizijskih ••Jnih ali pa so med predavanjem kaj Ptslišali. - letno večina ljudi pozna sveto pismo in • štiri knjige nove zaveze oziroma štiri -'Wlije: Matejev, Markov, Lukov in '•zov, ki so glavni temelj za poznavanje ■ -vine zgodovine kršćanstva. Skozi ^ijnjo zgodovino so si kršćanstvo razla-' dojemali in živeli na različne -• Eden večjih prvih razkolov je bila : 1 v 8, in 9. stoletju na vzhod - zahod. Vzhod je temeljil na platonizmu in svetu idej, Rim pa se je v tistem času ukvarjal s pravom in misijonarjenjem. Sledil je srednji vek, ko se preoblikuje struktura in mišljenje prebivalstva. Je čas, ko vlada Pipin Mali, Oton I... Leta 754 je pravno ustanovljena cerkvena država, ko Pipin Mali in papež skleneta pogodbo, ki se imenuje Pipinova darovalnica. To je tudi čas, ko Cerkve postanejo lastniške. Ne moremo pa mimo Fotijevega razkola, kjer so si prestol podajali kot žogo. Sledijo leta šestih križarskih vojn, ki so trajale od leta 1096 (začetek prve), do 1254 (konec šeste vojne). Takrat se pojavi tudi razsvetljenstvo. V 13. stoletju še zlasi odmeva obdobje inkvizicije, ko si je Cerkev zadala nalogo poiskati in kaznovati krivoverce - ponekod tudi s smrtjo. Večji poudarek so namenjali tudi odpustkom. V tistem času je prihajalo do velikih zlorab. Přišel je čas dobe reform in novih imen: Bonifacij VIII., Jan Hus, Erazem Roterdamski ... In kdo med nami ne pozna Martina Lutra, enega na-jvečjih reformatorjev, in njegovih 95 tez, naperjenih proti takralnemu mišljenju v kršćanstvu. Skozi vso zgodovino so se oblikovale različne sekte, kasneje tudi vere. Prva je bila že v 5. stoletju: Nestorjanska Cerkev (Perzija). Po tem pa so prišle želje po edinosli - ekumenizem. Kršćanstvo je k temu pristopilo zelo pozno, šele po drugem Vatikanskem koncilu. Dialog resnice in Ijubezen med verstvi naj bi pripeljaia k edinosti. Skupni etos pa je skupni dialog. Večer se je zaključil tako kot ponavadi, z vprašanji poslušalcev. Nekaterim je bila tema večera težka, drugi pa so dr. Do-lenca z vprašanji kar zasuli. Če bi imeli na voljo še več časa (odšli smo po dveh urah), bi verjetno zvedeli še veliko zanimivega. Urša Mandeljc V#anuarja smo cel teden posvetili razmišljanjem in molitvi za edinost kristja-nov. Slišali smo, da se edinost začenja pod domačo streho... Februar: Jaslice so krasile našo cerkev vse do svečnice (2. februarja), ko smo se poslovili tudi od božičnih pesmi. Kljub temu "podaljšku" božični čas vsako leto prehitro mine, mar ne? Naslednji dan (3. februarja) nam je sv. Blaž, škof in mučenec, podělil svoj blagoslov. Tudi takšni, ki malo dajo na ta obred ali se kdaj pošalijo na račun "Bla-ževega žegna", ga navadno ne zamudijo. Ali ni blagodejno slišati besede: "Na prošnjo sv. Blaža ... naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla ..." Na Prešernov dan zvečer je bila seja žup-nijskega pastoralnega sveta. Beseda je tekla o praznovanju nedelje in o tem, da brez "kulta" (bogočastja) tudi "kulturi" polago-ma zvodeni in ji poide sapa. Višek večera je bila proslava v kulturnem domu ob odličnih igralskih in pevskih nastopih. Čestitamo! Naš župnik Pavle je zadnjič oznanil "ofer" za svečavo in kurjavo. Obenem ves čas moli, da bi bila zima čim krajša, da bo přišel "skozi". Morda je prav on kriv, da letos zime sploh ni! KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ZIVELO Iz kronike duhovnije Trzin 0, snovne podatke o trzinski cerkvi smo zadnjič že spoznali, toda Kronika nam pove še veliko več. Njena zgodovina je tesno povezana z mengeško pražupnijo, saj se v 16. stoletju omenja kot njena podružnica. Mengeš je do 1255 cerkveno spadal pod patriarhat Oglej, odtlej do I. 1462 pa pod avstrijske vojvode. Takraj je prišla pod pristojnost cistercijanskega samostana v Dunajském Novem mestu (Wiener Neustadt), le-ta pa jo je čez dvesto let (1668) odstopil cistercijanske-mu samostanu v Stični. Od 1787 župnija Mengeš pripada ljubljanski (nad)škofiji. Zelo pomembno je bilo za Trzin leto 1888, ko je trzinski rojak Alartin Narobe (r. 1821 v Trzinu, u. 1903 v Zapo-gah), takrat župnik v Zapogah in največji dobrotnik trzinske župnije, napravil ustanovo, na temelju katere je dobil Trzin lastnega dušnega pastirja. (Narobetov portret visi sedaj v veroučni učilnici.) Narobe je přišel v Zapoge I. 1862 in 1876 poslal tam prvi župnik; v Zapogah je služboval skoraj 41 let in tamkajšnji cerkvi oskrbel celo vrsto novosti (veliki zvon, obhajilno mizo, monštranco, bandero, božji grob, križev pot). Bil je tudi dobrotnik ubogih v fari ter revnih dijakov v Ljubljani (darovi za "dijaško mizo"). Pokopan je v Zapogah ob vhodu v zakristi-jo; njegovo ime so skupaj z imeni drugih zapoških župnikov vklesali v ploščo, vzi-dano ob zakristijskih vratih. Na tem mestu je koristno pojasniti, kaj je nadarbina ali prebenda ali s tujko "beneficij". V srednjem veku je bila to posest, ki so jo kralji in večji fevdalci darovali v dos-mrten užitek. V katoliški cerkvi pa je to cerkvena služba, vezana z določenimi do-hodki. Ustanovitelj trzinske nadarbine je bil torej omenjeni rojak Martin Narobe, ki je I. 1888 v Zapogah napisal "ustanovno pismo". Začenja se takole: "V proslavo 40-letnega srečnega vladanja Njega Veličanstva presvitliga cesarja Franca Jožefa I. (v dokaz svoje lojalnosti in v posnemo cesar-jeve sloveče darežljivosti do cerkvenih naprav v vojvodini Kranjski) ustanovim jaz, Martin Narobe, župnik v Zapogah, pri podružní cerkvi sv. Florijana v Trzinu, nad-župnija Mengeš, službo samostalnega du-hovnega pastirja (capellanus expositus archiparochiae Mengeš) 1er izročim farne-mu predstojništvu v Mengšu 7150 goldi-narjev avstrijske veljave ... za zakonito kon-gruo (plačilo) imenovanemu duhovnemu pastirju. Vsakoletne obresti te ustanove (po 5%) so 300 goldinarjev." V opombi povejmo, da je bil goldinar (zlatnik) denarna enota stare Avstrije. Nato so naštete dolžnosti trzinskega du-hovnega pastirja; o teh pa podrobneje pri-hodnjič. dr. Bogdan Dolenc DUHOVNIKI IMA STARTU 31. januarja so se v kranjskogorskem župnišču zbrali duhovniki iz cele Slovenije. Namesto talarjev so si oblekli smučarske kombinezone in nadeli številke Tišti dan naj bi bil, po besedah domači-nov, prvi pravi smučarski dan: sonce in petnajst centimetrov na novo zapadlega snega. Tekmovanje v veleslalomu se je začelo popoldne, malo čez 13. uro. Na startu se je zbralo 67 duhovnikov, med njimi tudi naš župnik Pavle Krt, fc se je na koncu uvrstil med dvajsetericov svoji starostni skupini (veterani, seniorji. juniorji). Nekateri so se odrezali kot profesionalni smučarji, drugi so prvič stali na smučeh in tretji so se na smuči postavili po mn». gih letih predaha, nekateri pa so tekmo spremljali ob smučarski progi in navijali za sobrate. Prav tako kot je moto kraljice športnih iger - olimpiade "Pomeml>-no je srečanje, ne rezultati", je tudi tu odmevala taka mise!. Kljub temu pa so se vsi tekmovalci borili za najboljše. Vsak si je izbral svoj cilj: nekateri so po-hitcli (v stilu današnjega modernega žilijen ja), drugi so se po strmini spustili previdno in počasi, nekateri so se odločili, da bodo drugi del proge presmučali drugo leto ... Na koncu so najboljši dobili medalje, vsi ostali, ki so se prav taku trudili, pa so si svoje nagrade prislužili na tomboli. Dan je bil sklenjen s sveto mašo v duhu "skrb za duhovno in telesno zdravje sta neločljivo povezani", vir: DRUŽINA, Ljubljana, 11.2. 2001, št.7) Najboljše je tisto veselje, ki mu ne sledi kesanje. NemsK TRZINSKI PRITRKOVALCI OHRANJAJO TRADICIJO Noč se je spreminjala v julro. V obri-sih so se začele risati hiše, kozolci, meglica se je dvigala nad gnojem, zapel je Ji že petelin in slišalo se je mukanje živi- • Trzin se je prebujal in za obronki Lim- • rske Gore so posvetili prvi sončni žarki, ■krat so začeli trzinski fantje v vaškem ■miku pritrkavati z vsemi tremi zvonovi. '. hišah so se prižigale luči, iz nekaterih mnikov se je začel valiti bel dim. Zvonovi . j so peli lepo pesem: din din don, din ... crkavanje ali pritrkavanje in klenkanje, •! pravijo na Štajerskem, je slovenska Mturna dediščina, ki je na tej obli nima ivn narod več. Ne vem, kateri kranjski nez je izumil pritrkavanje, ki v Sloveniji •i ljudi k prazničnemu vzdušju, toda pri-j'.anje je res samo slovenski kulturni ■caj, ki pa ga kar veliko ljudi ne pozna. V ťiiiji pritrkavanje poznamo od Gorenj-ih) Štajerske in Dolenjske, le proti -'•rski je malo manj v uporabi. Pritrku- leto za velike cerkvene praznike ■manja. Prvo pritrkavanje se začne na predvečer božica in se konča na svečnico. To je božični ciklus. Velikonočni pa je od velike sobote skozi celo poletje do adventa. V maju pa je le klenkanje moč slišati zelo pogosto. S trzinskimi pritrkovalci sem se povzpel v vaški zvonik na svečnico. Želel sem napraviti nekaj posnetkov pritrkavanja. Potem pa se je začelo. Na maleni in srednjem zvonu sta Franci in Tone vlekla kembel, ki je na posebni ročki, da se ta približa zvonu in udari obenj. Franci si poje Avsenikovo veselo, pos-kočno melodijo, Tone pa planšarsko, umirje-no. Od udarjanja kembla ob zvon v različnem ritmu se res zazna melodija. Pritrkavanje malega in srednjega zvona v majhnem časovnem zamiku 1er normalno zvonjenje z velikim zvonom, ki ga je vlekel Jožko, je iz zvonov izvabil melodijo ena, dva, tri in obratno. Trzinski veliki zvon, ki tehta tono in pol, je res zvonil tako močno, da mi je kljub zaščitnim slušal-kam močno odmevalo v glavi. Tudi velikost zvona me je prisilila, da sem se stiskal v kot pri oknu, saj ko se je veliki zvon premikal, je ostalo tam le še malo prostora. Fantje so za tren ustavili zvonové in z vsemi tremi začeli potrkavati. Temu pravijo uvertu-ra, na ta način pa se potrkava stoječe melodije. Poznajo pa še več melodij, na primer U tri. To je melodija, ki sla jo Šuštarjev Franci in Šmonov Jakob přinesla iz Črnuč. Tudi trzinska melodija U šest je znana in jo pritr-kavajo tudi v bližnjih zvonikih Domžal in Mengša. V tej melodiji, ki je med pritrkovalci znana, se mešajo veseli Kurentovi - Avseni-kovi napevi ter Capudrovi umirjeni planšarski toni, svoj pečat pa je melodiji dal tudi pokoj- ni cestar Vinko Brlec, ki je igral štajersko melodijo. Pod cerkvijo se je medtem zbralo že veliko ljudi in začelo se je praznično bogoslužje. Fantje in jaz pa smo se spustili po lesenih stopnicah iz nebes pritrkavanja različnih melodij na zemljo, kjer nas je čakalo župni-kovo olje. Saj veste, da ne bi zvonovi zarja-veli! Potrkavanje oz. pritrkavanje slovenskih zvonov - ta naša slovenska posebnost. Tudi trzinski fantje so v samem vrhu te umet-nosti. Potrkavali so že po vsej Sloveniji in tudi v Avstriji. Da pa ta umetnost ne bi izumrla, Franci že uči mlade, nove kadre. Upajmo, da bomo v Trzinu pritrkavanje še dolgo poslušali in da se bo ta umetnost obranila tudi drugod po Sloveniji. Naj za konec povem še to, da so ob obisku papeža v Sloveniji v Mariboru pritrkavali mengeški in smledniški pritrkovalci. Jože Seljak Novi društveni prapor - idejni osnutek in nacrte, ki so zahtevali na stotine ur delà je připravil Emilijan Pevec (starejši). Kaj tarnali, mladci, sivi mi vsi, tu da me trga in tam zaboli, volja in upanje, to je zdravilo za dušo, srce je poživilo. In zdaj še nazdravje! Kozarce držimo v rokali utrujenih - prijatli bodimo, med sabo podajmo roke - odpustimo, stvarstvu zapojmo, dokler še živimo! Emilijan P' PRAPORA delite ne po strankah ne po barvi; fo ste med se boj prijatelji, drug do drugega strpni in si pripravljeni med se boj tudi pomagati. Tako je prav!« Mnogi nečlani so izrazili prepričanje, da-bodo kmalu včlanili in da bomo skupaj veselo preživljali dneve in leta. ,\'a koncu se moram v imenu vseh navzoi ■ zahvaliti za gostoljubje šolskemu vodstvu ' g. F rancu Brečku, pa tudi ge. Zinki Kraljevi ta nesebično pomoč, kakor lud; vsem članicam in članom društva, ki so t riam omogočili prijetno druženje . ŽERJAVČKOM Že v jutru ob zori nas zlati sonce z žarki pozdravi, oko se spočije in um razbistri, če sami se trudimo olepšati dni. Ej člověk postoj! S srcem poglej, boš vide! sožilje, lepotam nasměj, to cvetje, drevesa, potočki okrog, naj čisti šumijo za nas in naš rod. Razcvet po livadi, kako je krasan, škrlatni in beli močvir tulipan žerjavčki so rekli Ijudje - jint ljubo, saj cveteli ob vodi, prisrčno lepo. Je ujma prišla nad cvetke krasne, so otožno povesile glavice te, po njih so imenovali - po srcu mladi, v duši veseli, upokojenci zdaj mi. A glejte žerjavčki - ponosni naš cvet, kako v harmoniji vrti se ta svet, nekoč tudi mi smo rožno cveteli zamenjali barvo in smo osivěli. Veliko hoteli smo še postoriti, na lepem lem svetu, spomin zapustili, vse to, naj oceni bodoči naš rod, saj mi tlakovali trdno smo pot. Čemu bi klonili iz kozarcev ne izpili, prijatelji bili v ljubezni ne užili, se iz zarje rodili, zaton počastili, vsak cvet je življenje, mladost in zorenje- SVEČANOST OB RAZVITJU daljevanju druženja peli skoraj vsi navzoči, ki jih je bilo kar čez 120. Tankoćutno je recitirala ga Jurše Anka, h umorno g. Ručigaj Ivko, zanosno pa g. Lojze Muhar. Poleg imenovanih so v zboru še prepevali: Regina, Marta, Nežka, Pero, Milan in Tone. Pesem Žerjavčkom, ki jo je prav za to priložnost spesnil g. Emitjan Pevec, je bila navzočim zelo všeč, in so jo pozdravili z nav-dušenim ploskanjem. Razvitje prapora je svečano izpeljal njegov boter, g. Tone Peršak, župan občine Trzin, ki je ludi v veliki meri sponzorirala in omogočila nabavo prapora. Pri razvitju pa Ko je bilo uradnega delà konec, so se člani in gostje ob prigrizku družili še nekaj uric in prepevali vesele pesmi. Eden izrned gostov mi je dejal:« Najlepše pri vas je, da se ne Društvo upokojencev Žerjavčki je v ponedeljek, 19. 2., izvedlo svoj redni letni občni zbor. Tokrat je bilo še posebno svečano, saj so razvili tudi svoj društveni prapor. Sami so pripravili kratek kulturni program, ki ga je občuteno na sintiseizer spremljal g. Franci Župan, mentorica pevskega zbora gospa Lučka Župan pa je s člani društva naštudirala kratek pevski program. Le upamo lahko, da je to zametek stalnega pevskega zbora. Kljub pomanjkljivostim, ki so za tak recital nujne, pa je bil nastop 11 čla-nov društva zelo toplo sprejet in so v na- sta sodelovala tudi praporščak Franci Bardorfer m namestnik Mioč Pero. Ob tem naj povemo tudi lo, da je idejni osnutek in nacrte za prapor naredil g. Emiljan Pevec in tudi za to delo dobil veliko pohval od svojih društvenih kolegov in kolegic. Po tem svečanem sporedu je bil izveden tudi volilni občni zbor. Izvol-jeni so bili novi organi društva, ki se le v nekaj imenih razlikujejo od prej-šnjega. UO je bil razširjen za dva nova člana, saj je delovanje društva tako vseslransko, da potrebujejo razširjeno vodstvo in novih ljudi, ki bi prevzeli določene naloge za čim-bolj vsebinsko bogato delovanje društva. JAVNI NATECAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2001 po sklepu 19. seje UO TD Trzin in določb Pravilnika Združenja spominkarjev Slovenije pri Turistični zvezi Slovneije razpisujemo javni nalečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov za naš kraj. Na natečaju lahko sodelujejo spominki in ideje, ki nas pre-poznavno in izvirno predstavljajo po: - kulturni in naravni dediščini - turističnem objektu - kot turistični kraj - spominki in ideje, s katerimi bomo prepoznavni v Sloveniji in jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. Niso izključeni tudi spominki in ideje, ki bi predstavljali Slovenijo kot turistično destinacijo, ker bi zlasti za slednje ;ivtorje spodbudili, da sodelujejo na javnem natečaju, ki ga razpisuje Turistična zveza Slovenije in je rok za prijavo do 15.6. 2001. Přejete vzorce bo ocenila petčlanska komisija. Vse ideje in ■»pominki bodo javno razglašeni in prikazani na eni od prireditev TD, prvi trije, ocenjeni po kriterijih pravilnika, bodo přejeli nagrade; prva 15.000 SIT, druga 10.000 SIT in tretja 5.000 SIT, ostali predlagatelji pa posebna pisna priznanja. Komisija bo spodbudila avtorje idej in spomin-kov, da sodelujejo tudi na že omenjenem natečaju za izbor •''■«jboljših turističnih spominkov Slovenije za leto 2001. Naša naslednja naloga bo sodelovanje pri organizaciji promocije in po dogovoru z avtorji tudi proizvodnja in trženje "branih spominkov. Spominke sprejemamo do 25. aprila 2001 na naslov: 'uristično društvo Trzin, Mengeška c. 9. Wcu, ki naj ne bi smel biti večji od 30 x 20 x 20 cm, biti priložena zaprta kuverta s podatki: - 'me in priimek, naslov in tel. številka avtorja - kratek opis spominka ali avtor išče proizvajalca oz. prodajalca spominka - fotografiji spominka/za katalog/ 'iznačbo, ali gre le za idejo za spominek KISTA Študentská kluba Domžale in Kamnik sta v sodelovanju s KUD-om Franc Kotar Trzin v petek, 1 fi.februarja, v trzinski dvorani organizirala koncert Adija Smolarja. Ker je bil ravno petek in ker je igral prav Adi Smolar, sva se s kolegico odločili, da bova prisotni na tem koncertu. Pa bi morda bilo bolje, če ne bi bili. Adijeva slaba volja ter slaba volja delà občinstva je marsikateremu poslušalcu ob koncu večera pustila slab priokus. Starejši poslušalci bi rekli: ' Oh, ta današnja mladina. Se sploh zna dostojno obnašati?' Mladina bi odvrnila: 'Starejši ste blazno dolgočasni, sedite na stolu ter sem ter tja pomigate z glavo.' Adi Smolar pa je s svojim koroškim naglasom nekje na polovici koncerta povedal (citiram, kolikor mi je pač ostalo v spominu): ' Očitao je prišlo do nekakšnega nesporazuma med organizatorjem, mano ter vami. To/e danes ni nekakšen rocker ski koncert, temveč kantavtorski večer. Če se mislile tam zada j dret i, bi bilo najbolje, da ta večer zaključimo in se v miru raziđemo, jaz pa bom organizatorju reket, da naj vam vrne denar za kupljeno vstopnico. Lahko pa skupaj potrpíte še 45 minut do zaključka programa. ' Po teh besedah se je 'ta današnja mladina' nekoliko umirila, pa tudi Adi je s koncertom nadaljeval, kot si je zamislil. Tako smo lahko prisluhnili njegovim uspešnicam, kot so: Je treba delat, Tagadagada, Ta svet se pa vrti, Radi se imejte ... In ker so Adi in njegova besedila še vedno razred zase, so tako na koncertu pravzaprav najbolj uživali tišti, ki so največjo pozornost namenili odru ter dogajanju na njem, kot pa doga-janju v dvorani. Mateja Erčulj PS: Slike s koncerta bomo objavili v naslednji številki Odseva. RAMBO AMADEUS Koncert bo v sredo, 21. marca ob 21. uri Vstopnice lahko kupite na Študentskem servisu Domžale in Študentskem servisu Kamnik. • -:rajeni spominki ostanejo v arhivu TD Trzin. Studentski klub Domžale in Študentski klub Kamnik prirejata KIŠTO v KUD-u Franc Kotar v Trzinu. VESTIČKE IZPOD ZAROMETOV rale naš mesec februar, moje drage dame in gospodje, naj bi bil mesec kullure. Pa je bil res? Hm, resno dvomim. Če sle slučajno sledili, kaj se je dogajalo v medijih, je bila zadeva precej skromna, kol da bi se je sramovali. ln še lo, a to velja za televizijske hiše, je bila zadeva pomaknjena na termine, ko je gledanost televizije zelo majhna. Lansko leto je popestrila mesec kullure vsaj Svellana Makarovič s svojim NE. ln ni sprejela Prešernove nagrade. Mediji so se razpisali. Bistvo vsega je bil torej škandal in ne kultura sama. Kot je bila prelveza našemu Trzincu ali Trzinča-nu, Ici ne hodi po liniji najmanjšega odpora, nepravilno obešena državna in občinska za-stava, kajli dosleden kot je, se ni potrudil, da bi si zastavo bolje ogledal, preden jo je slikal, ugotovil bi namreč, da ni razlrgana -temveč zažgana. Zažgal jo je neki objest-než, ki bi si pošteno zaslužil kazen, ampak to našega Trzinčana niti najmanj ni motilo, to ne, zelo hudo pa ga motijo termini proslav. In ker je dosleden, mi pa se trudimo, da b mu ustregli, smo lokrat proslavo naredili točno na kulturni praznik, a glej ga, zlomka, njega ni na proslavo, čeprav je bila dvorana nabilo polna, bi se tudi za njega še našel proslor. Ampak dobro, pustimo zdaj to, še bomo dělali, v dobri veri, da delamo dobro, bomo naredili tudi napake in takrat se bo iz svojih sanj prebudil naš Trzinec ali Trzinčan in bo lahko neobremenjen in spo-čil udaril po nas. Tako se to delà! In pog-lejte sedaj, moje drage dame in gospodje, brez linije najmanjšega odpora organiziramo proslavo točno, kot smo že dejali, na sam kulturni praznik, ln kaj se zgodi: svoj nastop nam odpove, seveda zaradi zasede-nosti, Jerca Mrzel. Sodelovanje pa nam od-povedo kasneje tudi naše trzinske pevke. Tudi nam se sanje podirajo, vendar, kako je že rekel Trzinčan: po liniji ... zadevo spelje-mo. Konec dober, vse dobro. Čeprav se bo o proslavi pisalo v posebnem članku, bi vas tudi na tem mestu vseeno vsaj malo zamořil. Tokrat je bila rdeča nit proslave tema -PREŠEREN KOT TRUBADUR. Slavnostní govornik je bil na ta večer dramski igralec Silvo Božič, njegov govor je bil nekaj poseb-nega, lo bi morali videti - slišati, pa kaj ko vas ni bilo, zopet ste nekaj zamudili ... Kot sem že rekel, res da je bila dvorana polna, vendar bi se že našel prostor tudi za vas. Na violinah sta bila Eva in Adam Oblak. Tu je bil še odličen ženski nonet "V1GRED" iz Mengša in seveda kudovci: moderator Franci Col-man in recitatorke: Ana, Brigita, Mirjani, Saša, Tanja in Urša, nad tehniko pa je bedel, kol vedno, naš Jure. Ja, drugače pa, moje drage dame in gospodje, v KUD-u še kar naprej pridno delamo, seveda po liniji ... Urša je z našim KUD-ovskim podmladkom, če je potrebno, tudi po trikrat tedensko na odru -prav veselim se že te naše ZVEZDICE ZAS-PANKE. Teater CIZAMO pa se tudi dokaj resno pripravlja na sezono, ki prihaja: najprej, dokončno premiera MEGA ATA pred lokalom Barca, nato pa še, takoj za premié- ro, pravi bolšji sejem, vendar za otroke. Torej: otroški bolšji sejem, na katerem bodo otroci lahko prodajali in si izmenjavali svoje igrače, knjige, športne rekvizite itd ln še posebna zabava, ki pa bo tudi organizirana - šola žongliranja. In kje se bo dogajalo vse to? Le kje drugje kot zopet pred lokalom Barca. Kajti povedati vam moram, saj lako je tudi prav, da je gospa Lidija ludi v tem letu naš glavni sponzor nove predstave, ki jo bomo delali zopet skozi pomlad in poletje. Kaj pa bomo delali, pa, moje drage dame in gospodje, ne sprašujte, tega še ne ve niti sam Bog. Res je, da se veliko pogovarjamo o novi predstavi, ideje prihajajo, ni jih malo, mogoče celo preveč, bomo videli ... ln kaj je z gostovanji? Tako kot sedaj že vsa leta, borno tudi v lem letu sodelovali na mariborskem Lentu, Přímořském letnem festivalu, na prireditvah v Slari Ljubljani, na republiškem srečanju gleda-liških skupin, kjer bomo sodelovali kot gos-tje in seveda še kje, kar pa vas bomo tako ali lako, kot vedno, obveščali sproli. No, kmalu bi pozabil, da smo dobili ludi pova-bilo iz Zagreba, kjer se bo konec avgusta odvijal eden izmed največjih lutkarskih fes-livalov v Evropi. Seveda bo potrebno iti tudi lja, kajti našo žirafo KLARO po enolet-nem odmoru že pošteno Srbijo kopita. Vmes pa bomo, moje drage dame in gospodje, pripravili še kakšno proslavico, verjetno bomo sodelovali še s kakšniin od mačih društev, da nam ne bo dolgčas. ln vse to po liniji ... saj veste kakšni. Za i nes naj bo to dovolj. Konec meseca bodo aktualne maškare. Našemite se! Zavedajlt se, da je življenje kratko. Ne dajte se! ln seveda za vse vas, ki sle se prebili tudi I rat skozi vestičke, en lep gledališki pozdrav! Vaš polil komisar Jože Š> m c m Q. tn rc M m u T3 H o> < Če ne stojimo na odru, pa premišljujemo, kako bi vse skupaj izgledalo. Stvar napreduje, tako kol mora. Aja ... o čem govorim? O otroški predstavi z naslovom Zvezdi-ca Zaspanka. Ja, datum premiere smo si že postavili, vendar ga ne izdamo, kljub temu da se ga bomo posku-šali zelo "Irdo" držati. Vaje trikrat na teden od ure in pol do dveh grejo kar lepo po načrlu. Otroci niso brez idej, tako da kadar ostanem brez besed, mi radí in hitro pris-kočijo na poinoč. Moram pa priznati, da imajo preveliko domišljijo (... kam pa pride- mo brez nje ...), tako da jih moram včasih kar hitro ustaviti. Vendar igra ni vse, kar potrebujemo pri taki predstavi, ki smo se jo lolili. Naslednji korak je scena in kostumi. Tanjo Bivic, ki je že lansko leto pripravila vse rekvizite, sem tudi Ietos poprosila za pomoč. Prepričana sem, da bo s svojimi ide-jami popestrila predstavo. Kostumi... zgodbazase. Tudi na glasbo nismo poza-bili. Tudi ta je že v nastajanju. Vsa stara ekipa je torej zbrana in delamo, kot pač lahko. To pa ni vse. Zopet se bliža dan, ko bo šest mladih igralcev stopilo na oder in se borilo za čim boljšo uvrstitev na tekmovanju. Ja ... Turizmu pomaga lastna glava. Tema našega letošnjega pogovora je kulturna dediščina. Trzinsko turistično društvo oziroma njegov podmladek si je za lelošnjo lemo izbral: Stara hišna imena. A4i smo dobili nalogo, da na to temo naredimo desetminutni skeč (tako kol lani na temo krompir). Nič lažjega. Na žalost temu ni tako. Le kaj bi to bilo, smo se spraševali. Potem pa sem se napotila li gospodu Ivku Ručigaju in ga po- prosila, naj mi nekoliko opiše nekdanje običaje in dogajanje v Trzinu. Navsezadnje sem nabrala kar veliko informacij: kako so se včasih poročali Trzinci, kakšno je bilo vzduš-je v gostilnah... Sedaj je na nas, da te spomine spravimo na list v obliki scenarija. Za pomoč sem poprosila še gospoda Toneta Ipavca, ki bo pomagal pri izdelavi besedili Kaj bo na koncu nastalo? Upajmo, da kaj zanimivega, komičnega in na koncu kon-cev uporabnega za pravo predstavo. Uršs KOT PREŠEREN ČESTITAMO! Izvajalcem programa ob proslavi za Prešernov dan, posebej g. Božiču in pevkam. Še posebno prijetno pa so nas presenetili mladi recitatorji KUD-a. Hvala za prijeten večer. Tone Ipavec smo se Prešernu ludi enkrat nasmejali in nismo le trpěli ob suhoparni razlagi Prešernove-življenjepisa ... kot včasih Pn šolskih urah slovenščine. *ato so nastopile recitatorke: Tanja Bivic, Saša Župane, Ana Cmperman, Urša Mandeljc, «»jam Stih in Brigita Dane Mjtman. Do besede ni přišel Prešeren z neuslišano Ijube-^lo do Julije. Svojo vlogo so tudi Dante in Beatrice ;cr ™e,rarca in Uura. Sred-icveški kostumi in "podajan-P^™ v režiji Brigitě Dane GLOSA Slep je, kdor se z glumaštvom ukvarja, naš Trzinec nam le osle kaže; saj imamo že dovotj lalenlov, v vrstieah izpod žarometov. Kar začnimo daleč zadaj, ko se igralo po kozolcih je in podih, kmečki živelj je zahajal rad po teh kulturnih shodih. Ko narasla je potreba po kulturi, Dom so Taliji zgradili, znojnih životov ob vsaki uri delat streho, stene, oder so hodili. Vendar v zahvalo nastopili ŠUS*-možje in Dom Trzincem odtujili; slep je, kdor se z glumaštvom ukvarja! Kar igralo se in pelo, na trzinskem odru je veselo, malo njih jih gledat je hodilo, naše ljudstvo to, trzinsko milo; obisk iz dneva v dan je manjši, vprašam, če se trud izplača zdajšnji? Kaj storiti, kaj igrati, da Trzincem duša in veselje hkrati bi nas gledat le prišli možati, med ženami in dekleti razvozlati... naš Trzinec nam le osle kaže! Ko nekoč je Divji lovec prilomastil pod kozolec, trum srčnih je bilo nešteto, ki ogledat prišli so vneto Strast pod bresti, jih razvnema, Sneguljčica in sedem škratov jih kar med oblake te razpenja; množíce sprašujejo le to: kdaj se kaj igralo bo? Čakamo že kar težko, saj imamo že dovolj lalenlov. Da glumaštvo bi bilo privlačno, na hodulje naši člani zbrani, ogenj bruhajo, po kahli tolčejo mogočno, kure mečejo v zrak in gledajo postrani, ali so dovolj zabavni in privlačni, da razvlečejo obraz temačni? Na pomoč pokličejo matroza pravljičnega Čarovnika iz Oza; in na koncu naj Odsev, opiše nam še kaj dogodkov, v teh vrs ticah izpod žarometov! ŠUS* = Športna unija Slovenije Z opet je za nami svečan dogodek, ki smo ga ku-dovci ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju, pripravili s pomočjo dramske-ga igralca Silvestra Božica, Adama in Eve Oblak ter žen-skega pevskega zbora iz Mengša. Kot običajno, smo proslavo pripravili v kulturnem domu v Trzinu. Tokrat smo prireditev zasnovali nekoliko drugače kot ponavadi. Začelo se je sicer standardno, kot vsako leto in seveda na vsaki Prešemovi proslavi, s slovensko himno - Pre-šernovo Zdravljico. Nato je povezovalec večera, Franci Cotman, v uvodu napovedal Prešerna nekoliko drugače; Prešerna, ki je ljubil vino, ženske in poezijo. Za tem je na hudomušen način představil Prešerna še slavnostní govornik Silvester Božič, tako da TRUBADUR Cotman in Jožeta Štiha so popestrili dogajanje na odru. Po kratki pred-stavitvi Prešerna kot trubadurja in ostalih dveh pesnikov sta še v istem ambientu Adam in Eva na violino odigrala dve pesmi. Sledil je drugi glasbeni del. Ubrani ženski glasovi so s pri-jetnimi melodijami zazi-bali zbrano množico v dvorani v prijetno raz-položenje. Po slabi uri je bil uradni del večera zaključen. Sledila je po-gostitev in prijetni pogovori, v katerih tudi ni manjkalo negativne kritike na še dokaj svež slovenski film o France-tu Prešernu. Na občinski proslavi ob obletnici Prešernove smrti se je zbralo res veliko Ijubi-teljev lepe besede, in upamo, da so se naučili kaj novega o Prešernu in ga od zdaj naprej sprejemajo nekoliko drugače, predvsem pa ne preveč suhoparno. Urša 8. FEBRUAR - SLOVENQKI KULTURNI PRAZNIK 1 zteklo se je Prešernovo leto, s katerim smo lani zaznamovali dvestoletnico rojstva našega največjega pesnika. V počastitev spomina na Franeeta Prešerna se je zvrstilo kar nekaj prireditev po vsej Sloveniji, posebno praznično pa je bilo osmega februarja, ob obletnici pesnikove smrti, ko smo praznovali tudi slovenski kulturni praznik ... 0 Francetu Prešernu smo se učili vse od osnovne šole in izvedeli marsikaj. Nedvomno sta njegovo življenje in njegova podoba, čeprav zavita v tančico skrivnosti, vsaj malo znana vsako-mur izmed nas. Redki so tišti, ki ne vedo, kdaj in kje se je rodil. Mnogi bi tudi znali povedati ime njegovega najboljšega prijatelja. Nekaj manj bi jih verjetno vedelo, s čim se je preživljal ali kdo je uglasbil Zdravljico... Še manj bi jih verjetno znalo odgovoriti, kako se je reklo Francetovi domaći hiši... In da vaše poznavanje Prešerna ne bi popolnoma zarjavelo, smo za vas pripravili... kviz! KAKO DOBRO POZNAM ŽIVLJENJE FRANCETA PRESERNA? 1. Kaj je: "Zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši polokov deročih šumenje..."? (a) verzni preslop (b) vremenska napoved (c) glasovno slikanje (cl) nagrobni napis 2. Prešeren je v enem od svojih sonetov kritizira! Kopitarja in njegovo delo. V njem je Kopitar po pokliču (a) jezikoslovec (b) slikar (c) kopitar (d) čevljar 3. Qonetni venec ima fudi akrostih, ki se glasi (a) Primicovi Julji (b) Nezakonska mali (c) Samo za Ivoje oči (d) Magistrale 4. Kje je Prešeren opazil Julijo? (a) v gostilni Pri šestici (b) na plesu v Kazini (c) v cerkvi v Trnovém (d) v kiberkavarni v Podhodu 5. "Dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige," je bil (a) Prešernov prijatelj Matija Cop (b) Prešernov nasprotnik Jernej Kopitar (c) Prešernov prijatelj Andrej Smole (d) France Prešeren Franz Kurz von Goldensiein Ivan Zaječ (1899). ( 1850), Maketa Prešernovega olje na platnu spomenika v Ljubljani s pesnikom in muzo pesnišlva Vv„ Božiđar Jakac (1946), jedkanica 8. Kje v Prešernovem delu je mogoče prepoznali starogrške motive Orfeja, Prometeja in 8izifa? (a) v deveti gazeli (b) v Uvodu h Krstu pri Savici (c) v Pevcu (d) v besedah "Sedem ur delam, da lahko dve uri pijem." 7. Koje Prešeren hodil v osnovno šolo, je bil čas (a) Metternichovega absolutizma (b) Titovega komunizma (c) Ilirskih provine (d) Marxovega kapitalizma 8. Če bi Prešeren živel v elizabetinski Angliji, bi pisal sonete v blank-verzu. Ker je živel v času romantike na Kranjskem, jih je pisal (a) v laškem enajstercu (b) v obliki alpske poskočnice (c) z gosjim peresom (d) na računalnik 9. Najbolj znana Prešernova upodobitev je delo (a) Božidarja Jakca (b) Joca Žnidaršiča (c) Ignaca Eignerja (d) F. K. Ooldensteina 10. Koliko pofomcev je imel France Prešeren? (a) nobenega (b) enega (c) dva (d) tri U. Kaj je bila posledica Kopitarjevega in Prešernovega nestrinjanja? (a) prelep (b) črkarska pravda (c) skupno delo (d) ložba na sodišču 12. "Žalosfna, komu neznana je resnica ..." Nadaljujte! (a) tvojega imena (b) da jo ljubim (c) sam ne ve (d) čas hiti 13. Prvi verzi Povodnega moža so napisani (a) na Prešernovem spomeniku v Ljubljani (b) v odjavni špici oddaje 24 ur (POP TV) (c) na Prešernovi domačiji v Vrbi (d) na cigaretah znarnke Filler 57 Vir: http://www.preseren.net Kalja Rebec PA ŠE NEKAJ PREŠERNOVIH UPODOBITEtf Ive Subie (1976), portret Marjan Belec (po Goldensteinu), (1990), olje na iverki olje na platnu P®®gT®W®[WM© ®a®D[k«® BMŽTO© TIBglM NOVICE IZ PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA TRZIN .J y»enomesečnem premoru se vam I spet oglašamo. V januarju smo imeli inventuro, med katero smo popisali ob-stoječe stanje našega gmotnega premožen-ja. Ugotovili smo, da nam nič ne manjka, kar je pohvalno, še bolj razveseljivo pa je, da tudi nadzorni odbor, ki si je zadal podobno nalogo, na delovanje društva ni imel pripomb. Takoj na začetku februarja smo zato pripravili redni letni občni zbor. Bil je kar lepo obiskan, na njem pa so funkcionarji društva podali poročila za preteklo leto, sprejeli pa smo tudi društveni delovni in finančni načrt za letos. Še posebno živahna je bila razprava o potřebnosti novega gasil-skega vozila. Ob koncu smo v svoje vrste sprejeli tudi dva nova člana, in sicer Jožeta Seljaka in Andreja Zupanca. Obema še enkrat prisrčne čestitke. Naše zborovanje so pozdravili ludi župan občine g. Peršak, predstavniki sosednjih gasilskih društev, predstavnik Gasilske zveze Domžale ter predstavniki trzinskih društev. Vsi po vrsti so naše delo pohvalno ocenili in nam zaželeli uspešno delo še vnaprej, hkrati so izrekli pripravljenost za kar najboljše medsebojno sodelovanje ter nam tudi zaželeli, da bi imeli čim manj inter-vencij. STRELSKA DRUŽINA TRZIN Pften#»NÁ 9KIBCA B9RISA PATCBieSTA K« Ot ste zasledili v prejšnji številki Od-*va. je bilo 6. in 7. januarja letos v Trzinu največjih tekmovanj v streljanju z zrač-orožjem v Sloveniji. Uspešno smo iz-Íaii 5- Prehodno skirco Borisa Pater-%!a v disciplinait s pišlolo, puško in v ' mbinaciji. Slednja disciplina je nastala - • v Trzinu in jo še vedno izvedemo le na •'-m tekmovanju. Posebnost našega tek-^ -anjaje tudi izpeljava finalnega streljan-nwebnost seveda za slovenske razme-"->1 so střeli finalne serije projecirani na P'atno, kar je za gledalce zelo zani- ^movalce skušamo ustvariti kar naj-Pogoje, le to pa se odraža tudi na "«aim. Nekaterim v slovenskem prosto- ru najbolje ustreza prav naše montažno stre-lišče v osnovni šoli Trzin. Tako je Rajntond Debevec pri nas že drugič izgubil lovoriko, prehitela ga je Natalija Prednik. V disciplini s pištolo pa nikakor ne uspe zmagati najbolj-ši slovenski střelec Cvetko Ljubič, temveč ga premaguje Peter Tkalec iz Rečice pri Laškem. V kombinaciji se zmagovalci vsako leto menjajo in po petih letih je na svoj račun přišel tudi Grega Boh, ki že od vsega začetka lovi zmago v tej disciplini. Venomer so ga premagovali prekaljeni mački, letos pa jih je za las le ugnal. In kako střelci Strelskega društva Trzin? Vsi po vrsti so svoje rezultate za nekaj krogov spustili pod svoje povprečje. Vendar se to dogaja vsem društvom, ki kot organizatorji nastopajo na svojih tekmovanjih. Delà z or- Ko pa smo že pri posegih, moram poudari-ti, da smo nad številom le teh v letu 2000 kar malo zaskrbljeni, saj jih je bilo za sto odstotkov več kot v letu popřej. Vse intervencije bomo še enkrat analizirali, da bomo dobili še boljšo sliko dogajanja. Treba pa je tudi řeči, da je bilo v letu 2000 kar nekaj lažnih alarmov, predvsem zaradi kur-jenja odpadkov, zato naprošamo občane, da nam takšno kurjenje naprej prijavijo. Vemo, da je zdaj čas čišćenja travnikov, sadovnjakov in podobnih terenov, zato si ne želimo nepotrebnega zavijanja siren po Trzinu. S skupnimi močmi pa lahko že vnaprej preprečimo požare. Če bo potrebno, bomo zagotovili tudi požarne straže. Sicer pa občane pozivamo, naj tovrstne od-padke odlagajo v zabojnike in na zbirna mesta, ki jih je v ta namen pripravila ali postavila občina. Do izida prihodnje številke vas pozdravljamo z našim pozdravom: Na pomoč! Za PGD Trzin ]ože Kajfež ganizacijo in pripravo slrelišča, sodni.škim delom in samim tekmovanjem je preveč. Zato pa so se bolje izkazali z izpeljavo tekmovanja. Da je tekmovanje uspešno, doka-zujejo tudi nastopi avstrijskih strelcev, ki so obljubili udeležbo tudi v naslednjih letih. Tudi letos so nekateri na tekmovanju v Trzinu še lovili norme in formo za nastop v reprezantanci na mednarodnem tekmovanju v Rušah in nalo nastop na svetovnem pokalu v Munchnu. In lako bo v prihodnji številki tudi střelka Strelskega društva Trzin Andreja Blažič komentirala svoje nastope za A reprezen-tanco Slovenije na Svetovnem pokalu v Munchnu. Damijan Klopčič MLADINSKI PLANINSKI TABOU KUNIĆA 2001 Mladinski odsek PD Onger Trzin organizira letos mladinski planinski tabor v Krnicl (pod Vršičem) - pod velikani Julijskih Alp: Škrlatico, Prisankom in Špikom. Tabor bo trajal od 21. do 29. julija 2001. Prijavnice (na njej so vse potrebne informacije) so že na voijo v OŠ Trzin (Dragica Delavec, Nancy Vake ter tajništvo OŠ Trzin). Rok za oddajo prijavnic je ponedeljek, 26. marec 2001 ^NGilt P D TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN Mladinski odsek: MORALO BI BITI VRECKANJE ... Mo ralo bi biti vrečkanje (vožnja z vrečko po zasneženem bregu), pa je bil na koncu navaden izlet po kopném. Rašico sicer bolj ali manj poznamo na pamet, ampak s prijetno družbo je vedno kaj novega. Vreme res ni kazalo najbolje, toda kaj pa more par kapelj nam, ki nismo iz 'cukra'. Tomaž nas je vodil mimo gradu, nalo po gozdu in Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitivi. ALPINIST SLOVENIJE LETA 2000 Marko Prezelj nam bo pripovedoval o svojih podvigih v zadnjih dveh letih (Gyachung Kang, Spantik, ...)• Sreda, 7. 3. 2001 ob 19% avli 0Š Trzin Vstopnice (odrasli 400 SIT, osnovnošolci 200 SIT) bodo na voljo pol ure pred pričetkoin predavanja v avli OŠ Trzin. nam privoščil prvi počitek pri Trojanškovi hruški. Nahrbtnike se olajšali za par sendvičev in nekaj pijace, potem pa smo si privo>,; še aktivni počitek (nekaj zanimivih iger). Na vrhu Rašice nas je -ops! - nas ni pričakal stolp, smo pa pridno brodili po blatni poti, ki so jo razrili gradbeni stroji. V koči smo imeli dolg postanek z igrami, potem pa smo 'odpujsali' po blatu nazaj. Tradicionalni počitek pod kozolcem nam tudi Ietos ni ušel. Potem pa gnilo jajce do onemoglosti, pravzaprav smo bili bolj onemogli gledalci, igralci so namreč zdržali več kot uro, pa bi še, če se nam ne bi mudilo domov. DAVO KARNIČAR V TRZINU Le kdo med nami še ni slišal o neverjelnem spustu s smučmi z »vrha strehe sveta - Mount Eve resta? Le kdo med nami ne po-Ûoveka, ki mu je to kot prvému uspelo? Nekateri smo zanj dr-S pesti, spet drugi so njegov neprekinjen spust spremljali preko •'•meta! O njem in njegovi odpravi Ski Everest 2000 sta napisani Jve knjigi, večina slovenskih (tudi nekaj tujih) medijev je spreml-j njegovo pot, o celotnem dogajanju pa najbrž čivkajo že vrabčki H strehi. ah (ej obilici informacij pa smo lahko marsikaj zanimivega o od-prari izvedeli prav iz ust glavnega akterja in gonilne sile projekta, Data Karničarja, v sredo, 7.februarja, v telovadnici OS Trzin. KJor je pričakoval film o spustu z Mount Everesta (in morda prav •adi tega ni přišel v telovadnico OŠ Trzin) se je pošteno zmotil. ,i je povedal Davo, je bil ta film že predvajan na televiziji, in se je jv zaradi tega odločil, da nam ga ne bo pokazal. Prikazal pa nam «diko diapozitivov, s pomočjo katerih je opisoval svojo življenj-- ko pot, svoje želje, sanje, cilje, svoje dosežke ... '.i uspeha kot je smučanje z vrha Everesta ne priđeš kar čez noč. !>avuj rojenem na Jezerskem, so sojenice že v zibko položile smuči. Smučal je že kot majhen fantič, veliko zim je přebil na Češki koči, 'pa je tudi v mladinski smučarski reprezentanci Jugoslavije. V svo-hugati smučarski karieri je za sabo pustil smučine v alpskih ste-ih. na nekaterih slovenskih gorah (Triglav, Jalovec, Špik ...), ne-itcrih evropskih in tujih gorstvih, na zaledenelem slapu nad Jezer-ÏT1 ... ■ H> vseh teh dosežkih so mu domači vedno stali ob strani, vedno so vpodbujali in nikoli ga niso odvraćali od njegovih namenov z be-. Jani: 'To je prenevarno. Se ti bo kaj zgodilo.' Podpora družine j pomeni veliko. nov poskus smucati z vrha Everesta pa ni bil prvi take vrste. Ze mi leta 1992 je Francoz Pierre ' rJivel odsmučal z južnega vrha v lakih sto metrov pod glavnim " .,n. Tudi poskus Italijana Hansa K "iraerlanderja se je kaj klavrno • val. Pomanjkanje snega na several -:rani gore, kamor se je spustil, ga I* risililo, da je snel smuči in velik i i poti do baznega tabora opravil ■ - • Leta 1996 se je Everesta z iste « kot Italijan lotil tudi Davo, a je V »skusu vzpona na vrh v silovitem ju, ki ga je zajel, omrznil in je bil • ijen končati odpravo. Štiri leta pa mu je, kot vemo, uspelo. Davo je smučal s smučmi, ki so jih naredili v Elanu prav posebej zanj. Te smuči so izredno kratke (le 168 cm). Prav njihova dolži-na pa zagotavlja, da bo smučar porabil manj energije in da bo iažje obvladal zelo izpostavljene in strme naklonine. Spust z Eversta je Davo končal v približno štirih urah. To so bile štiri ure popolne koncentracije, saj bi bil lahko vsak najmanjši gib usoden. Po tem pa je, seveda, sledilo nepopisno veselje tako Karničarjevo, kot celotne odpra-ve in vseh, ki so spremljali dogajanje v Himalaji. Ne smem pa pozabiti še na slovenska rekorda, ki sta bila postavljena s to odpravo - na vrh Everesta je stopil najmlajši Slovenec, ko-maj 22-letni Matěj Flis z Raven na Koroškem in najstarejši Slovenec, 42-letni Franc Oderlap iz Mežice. Nekateri bi trdili, da je Davo s presmučanim Everestom dosegel vrh svoje ekstremistično naravnane smučarske kariere, vendar sam Davo to zanika. Pravi, da je treba osvojiti še mnogo vrhov in še marsikaj doseči. Načrtov mu pravzaprav nikoli ne zmanjka - prav te dni se mudi v Katmanduju, kjer bo še z nekaterimi smučarskimi prijatelji odprl šolo smučanja za nepalske otroke. Davo nam je s svojim predavanjem postal blizu kot člověk, kot nekdo z izjemnimi sposobnostmi; ni bil več le nasmejan člověk s časo-pisnih fotografij. Treba pa je tudi zapisati, da Davo Trzin že dobro pozna, saj je tokrat pri nas predaval že tretjič. Mateja Erčulj hvala vsem članom mo, kl so vložiu veliko truda v pripravo prostora za predavanje - sploh pa johnnyju in dejanu za převoz stolov, za pomoč se zahvaljujemo še: oš Trzin, OŠ Domžale, papirnici čačka, trgovinama "pri jurju" in promontana. MMImlll edtek f 0 Ong,r Tnin PS: U kje Je bile med predavanje/r neline Henou I/O naíega druítva??? OBČNI ZBOR planinskega društva onger trzin bo v torek, 6. marca ob 18.00 v avli OŠ Trzin. Vabljeni člani in simpatizerji planinstva Vse sedanje in morebitne bodoče člane PD Onger Trzin opozarjamo, da se je sistem čla-narin z novim letom v celoti spremenil. Zato bomo za nasiednjo številko Odseva pripravili obrazložitve za vsako posamezno skupino članov. Posebej opozarjamo na družinsko članarino, ki je novost, prav tako pa je velike spremembe doživela članarina C - včasih članarina otrok, dijakov in studentov. Več informacij o članarini pa bo podanih na Občnem zboru planinskega društva. 34 ODSE\ ŠAHOVSKI KOTIČEK PRVA OBLETNICA ŠAHOVSKE SEKCIJE w S ahovska sekcija SD Trzin 'v novi preobieki' praznuje v februarju eno (I) leto delovanja. V tem času se je na ponedeljko-vih šahovskih srečanjih pojavilo več kot 20 šahistov iz Trzina, Loke, Depale vasi in Mengša. Iz večine njih se je oblikovalo tudi igralsko jedro sedanjih ekip (Trzin I, Trzin II, skupna ekipa Bar Repek Trzin), ki v zadnjih mesecih aktivno tekmujejo v kam-niško-domžalski in v ljubljanski 2. ligi. Nekaj igralcev je registriranih v ŠD Mengeš, ker so pač prej začeli z aktivnim šahom, za kar pa nekaj časa, po njihovih be-sedah, v Trzinu ni bilo pravih pogojev. Ravno li igralci pa so s svojimi izkušnjami in nesebično pomočjo odločilno prispevali k temu, da po 1 letu še vedno obstajamo -predvsem Bajec Borut, ki je res naš prijatelj in ne 'izdajalec', kot so mu nekaleri neodgovorno in, upam, v šali navrgli. Ko omenjam tište, ki so nam zares pomagali, moram na prvo mesto izpostaviti predsednika ŠD janeza Lenarčiča-Lenka) in našega KUD-ovca Jožeta Štiha. Prav tako je bilo zelo pomembno, da nas je ob 3 turnirjih, ki smo jih v letu 2000 priredili v Trzinu, přišel pozdravit in za nas 'navijat' naš župan g.Peršak. Šahisti smo si uspeli pridobiti tudi spon-zorje, in sicer je glavni sponzor BAR REPEK iz Trzina (šef Bošljan), poleg tega pa sta nam pomagala še Križman s.p. in Tepo d.o.o. Ne glede na sponzorje pa brez 'glav-nega pokrovitelja' (Športno drušlvo Trzin) še vedno ne bo šio. Tako smo skupaj v decembru in januarju odigrali kar 14 ekipnih tekem (vsak četrtek pa še vmes za pokal). Res naporno! S statistiko (ne)uspehov vas ne bi moril, vendar vseeno: tu pa tam smo kot 'outsaiderji' SAHOVSKI REZULTATI Ljubljanska šahovska liga - II. liga Rezultati PRVEGA kola LŠK upokojenci B : Bar REPEK Trzin 4:0 (jukan, Hozdič, Banfi, Banko) Rezultati DRUGEGA kola Bar REPEK Trzin : MENGEŠ III 2,5:1,5 (jukan : Prohaska 1:0; Ivič : Hribar 1:0 (*); Hozdič: Grašič 0:1 ; Župane: Bur- ja remi Rezultati TRETJEGA KOLA TE-TO Lj.: Bar Repek TRZIN 2,5:1,5 (Nuhanovič : Jukan remi; Čolič : I"* 0:1 ; Školnik : Hozdič 1:0; Bajc : Župane 1:0) Rezultati ČETRTEGA KOLA Bar Repek Trzin : ŠD DOB I - 0:4 (Zup Banfi, Banko, Benko) Ljubljanska šahovska liga -1, liga Iz kamniško-domžalske lige v gi tekmujejo 4 ekipe, in sicer po 2 kolih i Komenda I, Domžale Vele A in B sta na 3 j oz. 4.mestu, na 9.mestu je Komenda II presenetili nasprotnika in mu odnesli točko ali dve, od 14 tekem smo imeli 4 zmage in I remi. Kot posamezniki smo se udeleževali turnirjev v pospešenem šahu po celi Sloveniji (Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Moravče, Ljubljana, Lesce, Kočevje, Ravne na Ko-roškem) in si nabirali izkušenj in tudi nekaj malega ralinga. Predvsem pa smo v tem času pridobili precej šahovskih znanstev ter ve-soljni Sloveniji pove-dali, da se tudi v Trzinu igra šah. Ne nazadnje imamo med sokrajani šahista, ki je na maj-skem turnirju v Trzinu prema-gal takratnega slovenskega prvaka med veterani (Ivič : Vaupetič 1:0), Bajec pa je na turnirjih v pospešenem šahu in v zadnjem času v normalnem šahu premagal kar nekaj šahistov (.kategorije in celo mojstrskih kandidatov. Upam, da bomo ponovno lahko brali tudi o uspehih Aleksandra Nadja, ki je v zadnjem času zaradi šolskih obveznosti (srednješolec) imel manj časa za aktivno igranje in priprave. Upam tudi, da bomo čim prej dobili računalnik s tiskalni-kom, kajti brez njega v današnjem svetu informatike ne mo-remo organizirati nobenega resnega turnirja, predvsem pa ne pridobivati šahovskega znanja in informacij. Upamo, da bomo v naslednjem letu pridobili še več dobrih šahistov, ki jih v Trzinu očitno ne manjka. V letu 2001 nameravamo izpeljati v Trzin-3 turnirje v pospešenem šahu, igrati v kamniško-domžalski in ljubljanski ligi, udt-ležiti se čim več turnirjev v pospešenem šs-hu. Če bo finančno izvedljivo, se bodo naj-boljši udeležili velikih šahovskih turnirjev v normalnem šahu (Bled, Ljubljana, ...) za ŠD šahovska sekcija Trzin Rado Župane V pokalnem tekmovanju ljubljanske regije je ekipa Bar Řepek Trzin v kvalifikacijah premagala Mengeš 111 s 3:1 in se uvrstila v naslednje kolo (Jukan : Prohaska remi; Hozdič : Hribar 1:0 (*); Župane : Grašič remi, Benko : Burja 1:0). Po pričakovanju nas je iz pokalnega tekmovanja izločila precej močnejša ekipa Komenda II. Za Trzin so igrali Banfi, Benko, Stjepanovič in Klun. Turnirj v pospešenem šahu.(februar) Agropub iz Domžal (sponzor Don Serdžo) je organizira! turnir v pospešenem šahu (2-krat 15 minut), 7 kol. Zmagal je Jukan (Bar Repek Trzin), drugi Poglajen (Komenda) -oba po 6,5 točk, nato pa še trije 'naši' - Bajec, Stefe, Župane Dvoboj Ljubljanske II.lige DOB-2 : Bar Repek TRZIN, 8. februar 2001 Partija: Matko Jeran -Nesib Jukan (jukan črni ZMAGA) 1 .Sf3 d5 2.d4 Sf6 3.Sc3 c6 4.Lg5 Sbd7 5. e3 Le7 6.LÍ4 a6 7.Ld3 c5 8.0-0 0-0 9.a3 Sh5 IO.Se2 c4 I I.Lh7 Kh7 12.Le5 Í6 13. Lf4 b5 14.c3 Lb7 l5.Dc2 f5 16.Le5 Se5 17. Se5 Lf6 I8.f4 I.e5 19.fe5 Dg5 20.TÍ3 g6 21 .Tafl Tf7 22.Th3 Kg7 23.Dd2 Taf8 24.Thf3 Th8 25.Del Kf8 26.h4 De7 27. Df2 g5 28.g4 Sg7 29.h5 Lc8 30.Sg3 Ke8 31.Se2 Kd8 32.Dh2 Th6 33.ScI Ld7 34. Dg2 Le8 35.Se2 fg4 36.Dg4 Tf3 37.DI3 Lh5 38.Dg2 Le2 39.De2 SI5 40.DÍ2 Dh7 41. Df3 Th3 42.Dd I Th 1 43.KI2 Uh2 44.Kf3 g4 45.Kg4 Dg3 0-1 ANDRE JA MEDVESEK VODITELJICA AEROBIKE Andreja je že od malega predana športu. Ze kot majhna punčka je rada plesala, zato so jo starši vpi-sali k urani baleta. Z baletom se je aktivno ukvarjala 11 let. Končala je tudi srednjo baletno šolo, vendar se je kasneje odločila, da s plesom baleta ne bo na-daljevala in se je raje posvetila poučevanju aerobike. Nato so jo poti vodile v Anglijo, kjer je živela štiri leta. Tam je obiskovala šolo za šporl, kjer se je speci-alizirala za fitnes in predvsem za aerobiko. Po končanem šolanju je v Angliji dělala kot inštruktorica aerobike, ob tem pa je prizadevno izpopolnjevala svoje znanje. Po vrnitvi v Slovenijo je začela delali v fitnes klubu v Grosupljem, v Tivoliju pa prevzela učenje aerobike za srednješolce. Dvakrat tedensko zdaj obišče tudi Trzin, kjer pod okriljem SD Trzin s tovrstno vad-boseznanja ludi naše občanke. In kaj aerobika sploh je? Vsaka vadba naj bi bila prilagojena člověku in njegovemu načinu življenja. Ob njej naj uživa, se sprosli in odpočije od skrbi ter vsa-kodnevnih obveznosti. Prav zaradi tega so se razvile različne zvrsti aerobike (klasična parter aerobika, slep in slide aerobika, aerobika v vodi ....). Prevod besede aerobika pomeni »z zrakom«, aktivnost, ki povzroča povećano porabo kisika v telesu zaradi poveča-nega izgorevanja. Različna gibanja v aerobiki vključujejo delovanje velikih mišićnih skupin, pospešujejo delovanje srč-no-žilnega sistema, dihalnega sistema 1er drugih sislemov organizma, kar seveda pripomore k izbolj-šanju in krepitvi celolnega človekovega organizma. Vadba traja dovolj dolgo in z zmerno inlenzivnostjo, da se pokažejo aerobni učinki, hkrati pa poteka ob glasbi, ki na člověka vpliva sproščajoče in naredi prijetno vzdušje. Redno vadbo aerobike Andreja priporoča predvsem zato, ker znižuje srčni utrip, znižuje krvni tlak v mirovanju, srce dobi večjo moč in sposobnost črpanja krvi, zato lahko deluje počasneje in je dalj časa zdravo, aktivira velike mišićne skupine, utrjuje sklepne vezi in sklepni hrustanec in lako preprečuje poškod-be sklepov, povečuje porabo energije v lelesu, izboljšuje prebavo, zmanjšuje apetit, pripomore k dvigovanju volje in mentalne energije, sproščenost 1er zniževanje napetosti. Vendar pa se mora vsak posameznik zavedati, da samo redna vadba ne pripelje do zdravja, če hkrali ne upošlevamo pravilne prehrane, stalnega nadzora naših razvad in obvladovanja vsakdanjih napetosti. Aerobika je Ie eden od pripomočkov, ki pomaga pri ohranjanju telesnega in duševnega zdravja. Andreja vabi vse, ki želite biti »fitt« na vesele ure aerobike vsak torek in četrtek ob 19.30 uri v telovadnico OŠ Trzin. Tanja Prelovšek Marolt čajanka petek, 22.12. 2000, smo imeli taborniki v avli OŠ Trzin tradicionalno čajanko. abava naj bi se začela ob 16.00. S seboj smo imeli raznovrstna dařila, zavita v •^sopis. Za začetek smo zapeli taborniško himno (Dviga plamen se iz ognja), še himno MČ-jev. Po zapetih himnah so se začele predstavitve posameznih '°®>v. Začeli so prvi razredi s laborniškim plesom. Ob gledanju smo bili najbolj navdušeni, ko so končali. Drugi razredi so presenetili z dirko formule 1. Tretji razred je prikazal, kako je pri lovu v gozdu. Tako so se predstavili vsi razredi razen osmih, ki so to zabavo pripravili. Po predstavitvah vodov smo si razdelili dařila. Za konec smo poslušali še giasbo in se sladkali s piškoli, žejo pa smo si polešili s čajem. Ko smo šli domov, smo s seboj odnesli lepe spomine in polně žepe sladkarij. Vabimo še ostale osnovnošolce, da se nam pridružijo. Vod: Suhi lisli * - » KAKO ZMANJSATI STROŠKE I. Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: (01) 722 01 00, 722 13 21 V zadnjem lelu smo bili priča nenehnemu zviševanju cen energen-tov. Najbolj je nihala cena ekstra lahkega kurilnega olja, tj. ener-genla, ki ga uporablja največ gospodinjstev. Razmerje cen se je porušilo. Edina vzporedna primerjava je bila možna pri utekočin-jenem naftnemu plinu, katerega cene so rasle podobno kot pri ekstra lahkem olju. Podražila se je električna energija, v začetku decembra pa še zemeljski plin. Če primerjamo te cene s cenami iz preteklih let, je zemeljski plin najcenejši, sledi lahko kurilno olje, najdražji pa je utekočinjeni naftni plin, najbolj značilne pa so velike razlike med njimi. Poraba energentov narašča povsod v svetu, s tem pa tudi onesnaževanje. Problem tople grede že povzroča spremembe klime. Zaradi povečevanja porabe se količina fosilnih goriv, kamor sodi-jo vsa zgoraj našteta goriva, zmanjšuje. Zaradi tega je nujno varčevanje z energijo ter učinkovitejša in bolj smotrna raba energije s sodobnimi napravami, ki porabijo manj energentov in imajo boljše izkoristke. V gospodinjstvih je smiselno zmanjšati porabo energije za ogrevanje. Ker za ogrevanje porabimo največ energije, je tu tudi največ možnosti za zmanjšanje stroškov. Pravilno in učinkovito je kratkotrajno prezračevanje, kar pomeni, da v stanovanju ali v hiši nekajkrat dnevno (po pet minut) naredimo prepih. Med dolgotra-jnim zračenjem po nepotrebnem izgubimo veliko toplote, obenem pa se ohladijo tudi stene. Prostori, ki jih manj uporabljamo, naj bodo manj ogreti (stopnišče, garaža, hodnik, shramba, spalnica ...). Znižanje temperature v leh prostorih za eno stopinjo pomeni približno šest odstotkov nižjo porabo energije. Če na ogrevala namestimo termostatske ventile, se poraba zmanjša še za nekaj odstotkov. Otežkočeno ali onemogočeno kroženje zraka ob radiatorjih pomeni toplotne izgube. Kroženje zraka najpogosteje ovirajo zaves-do tal, preširoke okenske police, sušenje perila, založenost in podobno. Če v nočnem času spustimo rolete ali zapremo polkna, zmanjša-mo toplotne izgube. Ob daljši odsotnosti prilagodite režim ogre-vanja (nočni režim). Če ogrevate stanovanja z električno energijo, vklopite termoakumulacijske peči v času nižje tarife. Smiselw je vgraditi avtomatiko za samodejni vklop pri nižji ceni. Dodatni prihranki so tudi posledica rednega vzdrževanja, npr. d. mnika. Vzdrževanje ima poleg optimalnih pogojev delovanja tudi požarno-varnostne razloge. Dimnik naj bo pregledan in očišćeni določenih intervalih, ti pa so odvisni od vrste goriva. Najpogoslt-je je potrebno pregledovati dimnike pri uporabi trdih goriv. Tud kotle je potrebno pregledovati in jih očistiti. Čišćenje ponavadi izvaja za to usposobljeni dimnikar, še bolje pa je, če to opravi» prepustimo pooblaščenemu serviserju. Čist kotel pomeni maiijfc toplotne izgube, če je kotel obložen, je poraba goriva višja, višja je tudi temperatura dimnih plinov ( 1 milimeter sajaste obloge poveća porabo goriva za štiri odstotke). Po čišćenju kotlaje po-membna tudi nastavitev gorilnika, kar naj zopet opravi pooblaš-čeni serviser. Čist in pravilno naravnan gorilnik zagotavlja normalno obratovanje in optimalno zgorevanje v kotlu. Vsako leto pred nastavitvijo zamenjamo šobo, ki naj ustreza moči kotla. IVAN KENDA, univ.dipt.« Podjetje ČISTOĆA d.o.o. je storit-vena organizacija za čišćenje, upravljanje in varovanje vseh vrst objektov v Sloveniji in posluje že od leta 1968. Podjetje se je razvilo iz obrtne de-lavnice in je do leta 1990 opravljalo vse vrste generalnih čiščenj in upravljanja objektov. Leta 1990 je podjetje razširilo svoje poslovanje z vsakodnevnimi čiščenji in upravljanjem objektov in od takrat dalje število zaposlenih konstantno narašča za približno 40 oseb na leto. Zdaj podjetje zaposluje preko 300 ljudi, s katerimi organizira storitve ob vsakem času z lastnimi najsodobnejšimi osnovnimi sred- stvi in lastnim strokovnim kadrom, ki ga nenehno usposablja. Sistem vođenja podjetja smo zgradili na osnovah standardov ISO 9002 in ISO 14001. Dokumentirali smo ga v »Poslovniku kakovosti in ravnanja z okoljem«, ki je t nas krovni dokument izvajanja kakovosti in okoljevarstva pri opravljanju naših dejavnosti. Kakovost in ravnanje z okoljem sta osnovn; oziroma strateški usmeritvi podjetja. Osnovni cilj je: KAKOVOSTNO IZVAJATI STORITVE, H ZADOVOLJIJO POTREBE IN ZAHTEVE KUPCA, OB STALNI SKRBI ZA ZDRAVO IN VARNO O KOLJ E. we á v cistoca IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE :p>ev 16.012001 I a se je že nagibal proli večeru, ko je v ! .ami podjetja Neuber d.o.o. vabljiva ča-x da jo končno nekdo vzame s seboj na •o, kjer bo lahko pokazala vso svojo žen-. ..'st. Na žalost pa jo je le izkoristil svetlo-nesramnež, kateremu je bilo malo mar njeno lepoto. Zanimali so ga le bankovni so zašuměli pod njegovimi tatinskimi ! .ti. Šilinge in toiarje je pobasal v žep in zlahkoto dvajsetletnika izmuznil ven. :.3ska torbica je bila oropana! -rilec je imel krajše lase, visok okoli 170 7! in suhe postave. Policisti naprošajo -.-, ki bi karkoli vedeli o neznancu, da jih ivslijo. .'1.01.2001 rusim vas! Pa kdaj vas bo srečala pamet? ! .'.tule se spravljate na šibkejše od sebe! kam pa lo vodi? Postanite no vredni ! ,.ijih mišić in jih, če že morate, uporablja-,■ za to, da z njimi žensko očarate, ko, de-:no, prekopljete vrt, da bo lahko posadila j «ce, ne pa za napad nanjo! Kje ste juna-I ki izpravljic, nežni ljubimci in princi, ki se I rite za čast svoje izvoljenke? Policija je rala intervenirati v domu na Ljubljanski cesti, kjer je pijan mlajši moški ogrožal varnost svoje partnerice. Na opozorilo policistov se je pomiril in prenehal z nasiljem. Tudi zate še ni prepozno. Dokler stopaš po Zemlji, imaš priložnost in možnost popraviti nedopustno vedenje. Pomagaj soustvariti lep dan že danes. 23.01. 2001 Skoraj gotovo je vedel, v katero omaro mora vlomiti, da bi přišel do ključev blagajne. No ja, morda pa je imel srečo in je zadel v prvem poizkusu. Tatvino je izvršil 22. 01. med 16:30 in 16:50 uro. Izkoristil je dvajsetmin-utno odsotnost zaposlenih in vstopil v pisar-no. Iz blagajne je odnesel 58.000,00 SIT. Se je res splačalo? 25.01.2001 Pred London pubom se pa vedno kaj dogaja. Tokrat je bilo vlomljeno v osebni avto, iz katerega je NN storilec odnesel avtoradio znamke Kenwood. 27. 01. 2001 Zadnje čase se pa vlomilci precej sprehajajo po trzinskih domovih. Ponovno je nekdo odprl okno na vzvod, vstopil na malce neobiča-jen način, pregledal prostore in zapustil hišo. ter gre rogistom, še posebno g. t, ZB Trzin ter gasilcem. Inji poti. Vsi njegovi 37 Ničesar ni odnesel. Vidite, se ne splača, saj nimamo nič posebnega doma. Kup umazanega perila, posoda zaudarja, ker jo že tri dni ni imel nihče časa pomiti, postelja je razmetana še od zjutraj, zlat nakit ni moderen, denarja pa tako ni nikoli dovolj -zapravimo ga, še preden ga zaslužimo! 31.01.2001 Ob 18:00 uri je bila dana prijava o ones-naženju vozišča na Mengeški cesti. Policisti so dobili povzročitelja - traktorista. Oprostite, ampak le na kakšen način jo je ones-nažil? Pa še enkrat oprostite izrazu, a se je morda "usral" sredi ceste? Ne, ne, lo pa res ni lepo. Je pa že prav, da počistimo za seboj. Bil je mandatno kaznovan, nato pa je očistil še vozišče, sicer bi to na njegove stroške storil upravljavec ceste. 08.02.2001 Včasih se člověku res mudi. Pa kaj zato, če se zaradi neprilagojene hitrosti zaletiš v drog semaforja? Ob 03:00 uri so policisti reševali primer voznice, ki je trčila v semafor v križišču Mlakarjeve ulice in glavne ceste in se kar odpeljala naprej. Po razgovoru z njo je bila dana ustrezna prijava. V. P. 0. Janez Mušič Telefonske številke Občine Trzin so: ^2 - 26 - 1 OO 72 - 26 - 1 1 O 72 - 11 - 060 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Tvoj jezik je kot lev: če ga držiš, te bo varoval, če ga spustiš, te bo raztrgal. Arabski ŠE O POŽIGU V JABLAH !1isca članka »Ob požigu vjablah« bi rad opozoril, da naj drugič ob pisanju vse skupine, katere omenja v članku, bravnava enako, ne pa da vse, razen ene, samo sprašuje, kaj storiti ali kaj bodo storili, da ne bo več pokanja pe--:rd in požiganja. Le eno skupino pa že kar posredno obsodi, da je največ odgovorna za pokanje petard in požig. V več, celo moti ga (ali jo) betlehemska luč na oknih ter predlaga že tudi končno rešitev, kot bi bili katoličani najbolj •larde in požig. Ob boleči izgubi našega dragega ata JOŽETA PIRNAT Se Svaljujemo vsem za izrečene tople besede a Podarjeno cvetje in svece. Posebna zahvala •'sebju bolnišnice Trnovo in patronažni sestri g ^diCeh iz ZD Domžale. »vala tudi g. župniku Pavlu Krtu, Domžalskim Ketlmgerju, zboru Svežina iz Radomelj, lovcerr Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zac V^OČA STRAN KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU DO NOVEGA LETA IN V NASLEDNJEM MESECU: Ker u uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki priprauljajo kako zanimivo prirediteu, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). PokUćite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! ----—-M 6. 3. 18" Planinsko društvo Onger Trzin občni zbor 7. 3. 19" Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek predavanje "slovenskega alpinista leta 2000" Marka Prezlja (avla OŠ Trzin) 10. 3. Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek izlet za osnovnošolce: Brcg - Lisca 12. 3. 18" Turistično društvo in vrtec Trzin gregorjevo - spuščanje lučk po Pšati 15. 3. Kulturno-umetniško društvo Trzin tematski večer - predstavitev mladih iz Trzina 16. 3. 19" Športno društvo Trzin občni zbor v dvorani KUD 21. 3. Kulturno-umetniško društvo Trzin rock koncert RAMBO AMADEUS 24. 3. Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek izlet za srednješolce: Prešnica - Siavnik - Abitanti 26. 3. 19" Turistično društvo Trzin občni zbor konec Društvo upokojencev Žerjavčki izlet v Mežiško dolino z ogledom rudniškega jaška marca konec Kulturno-umetniško društvo Trzin premiera MEGA ATA pri baru Barca marca NAPOVEDUJEMO: Zimske Društvo prijateljev mladine Počitniške delavnice v OS Trzin počitnice STALNA VABILA.: • Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu. • Strelska družina Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od I 8. do 20. ure na strelišče. • Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce, dijake in studente, da se jim pridružijo. Planinski krožek na OŠ Trzin je vsako sredo ob 15. uri v učilnici zemljepisa, dijaki in studenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni hišici. • Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija LJUBITELJE ŠAHA vabimo VSAK PONEDELJEK ob 19.00 uri na srečanja šahistov v STARI ŠOLI Trzin. Informacije: 041 679-513 (Rado) ali 041 703-555 (Savo) • Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob I S. uri srečanja* prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo, da naj se jim pridružijo. OPTIKA Martina Škofic ; iiibljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 Delovni čas: Ltn 8.00- i 2.00 in I (>.00-18.00 -otela 0.00 - 12.1 23-8')- ;Vam ponujamo počitmce v najlepšem pređelu Dalmacije: Vodice, Biograd na ■ ,j in Hvar. Nudimo vam namestitev v hotelih in zasebnih sobah. Tudi križarjenja ■vjrnate in Charter jaht in jadraic vam nudimo Popeljemo vas lahko s katerokoli i a naSe bogate ponudbe ludi će niste vaieni pomorskih vešćin pa bi radi čare acije spoznali na križarjenju na udobni jahti - poklićite nas. Naš skiper vas bo "■o popeljal v skrivne kotićke Kornatov Kudimo vam polponzion v hotelih že za 50 DEM po osebi in najem jahte že za ' áOO DEM na teden. -'-'A International d.o.o., Turistična agencija z licenco 'J 129/a. 1292IG, tel: 01 286 24 38, tax: 286 37 61 MM nata-int.si, e-mail: nata@nata-int.si nitísurlja. Anion Arvuj. Brilol 25. Kranj PE-Trzin. Kidričevi 11 tel.: 01/722 03 40 u^n«> k ugodnim nakuporn dnevno svežega mesa in s,»»n izdelkov! Nudimo tudi pečeno meso. Jnh> narezke. obložene kruhke, kanapeje. n /Ojtudentski Slervis Domžale BLAZNO «EESNÛeQJG^QWMI datum 31.3.2001, ko bo potrebno oddati davčno napoved za preteklo leto. Marsikateremu studentu ali dijaku, ki šele začenjajo s svojo poklicno potjo, še ni bilo potrebno oddati davčne nápovědi. Morda pa so od lanskega leta samo nekoliko pozabili. Skoraj vsi pa si ob misli na davčno napoved predstavljamo enega tistih manj prijetnih opravil, ko je potrebno natančno izpolnjevati uradne obrazce, ki so včasih vse prej kot nezapleteni. Na Študentskem servisu Domžale smo poskrbeli, da bodo imeli člani servisa čim manj težav. Pomagali vam bomo odgovoriti na vsa vprašanja o delu prek Študentskega servisa Domžale, o višini letnega limita, kdaj je davčno napoved sploh potrebno oddati, kaj so nominalni stroški, na kratko torej vse o tem, kako izpolniti dohodninski obrazec. Vse informacije so na voljo na naši brezplačni telefonski številki 080 12 04, na spletni strani študentskega servisa na Zasluškofonu 01 722 6000 ali v sami posvetovalnici servisa v času uradnih ur. Studentski servis Domžale ,, „, ™ — s1uaon,s> Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657.041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblaćil, tudi usnje • vse vrste preprog • vse vrste zavěs (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Prtdemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Cistilni servis imamo v Depali vaši tik ob cesti i velikim parkirišCem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h. ob sobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec.