288. številka.
Ljubljana, v četrtek 17. decembra.
XVIII. leto, 1885
lahnja '.Buk dnn atećer, t-imft nedeljo In praznike, <.er velja po pošti prejoman za avs- :'i j ako-u^erake deiele U voe loto. lr> Hd., za pol lota 8 gkl, za feO/t h-ta i pld., za Jedon metute 1 gld« 40 k.v. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. u* četrt leta 3 gid. 30 kr., za iedoo D&esOG 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu so po
10 kr. za OieSOo, po .;0 J-.r. Ba četrt leta, — Za tuj« dežele toliko votS, koliko* poftnina znaš«.. Za oznanila plačuje bo od četiriBtopne pefit-vrste po 6 kr., če se oznando jedeukmt t;uk»., po F> kr., če *e dvakrat, in po i kr., če «o trikrat al; večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankovati. - Rokopisi se no vračajo.  Uredništvo in upravniijtvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledalilkl Btolba". Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, rekls.mr.3ye, oznauibv t J, *-se administrativne stvari 1
Zjedinjenje Bolgarov.
- o.— V lopo teženje bolgarskega naroda po zjedinjenji svojem vrgla je zavist srbske vlade kontrast, bratottorstva prizor, pred katerim si je vsak Slovan v tugi zakrival svoj obraz. Tega neskončno žalostnega prizora je sedaj, hvala Bogu in upajmo, za zmirom konec; glavno dejanje, deianie bolgarskega zjedinjenja se je zopet prikazalo prezani-mivem odru balkanskega poluotoka. Zadosti je trpel junak; sedaj ima pravica besedo, junak mora dobiti svoje plačilo.
Zjedinjenje bolgarsko se IS. septembra po mislih cesarskih velemočij in njihovih trabantov ni bilo spoeelo v pravilnih razmerah. Bilo je „uporu proti volji „Evrope". Zlasti Rusijo je razžalila samovolja kneza Aleksandra. Zaspani ruski agentje v Sofiji in v IMovdivu so vrhu tega nekatere stvari v Rusijo poročali, ki neso le ruskega carja, nego tudi narod ruski oneprijazniti mogle z bolgarskimi voditelji. Rusija je potem trdno zastopala za „status quou. To je vnanje-oficijalni Avstriji tudi bilo po godu. Ne le za to, ker v našem vnanjem mini-sterstvu ni še nobene lastavice, ki bi oznanjevala pomlad za slovanski Balkan, nego baš glede na dogovor Berolinski ni naša država mogla biti menj Berolinska, kakor Rusija. Vsaka druga država se principu Berolinskega dogovora laže odpove, kakor avstrijska. Vzemimo ozir na Bosno in Hercegovino in takoj nam bo obrazloženo postopanje Avstrije, kateri poleg tega prijaznost z oficijalno Rusijo ni malo draga. Bismarck je v očigled temu, da se njegov voz itak dobro vleče, lepo mirno za vozom hodil. Voda na mlin „status-a quo" je bilo to, da se je Anglija tako živo in dejanjsko zanimala za združenje bolgarsko; Luđi zato je zveza kontinentalskih držav odbijala preobrat, ker je s tem odbijala posledice njegove, zlasti Rusija mej njimi, angleške uplive v Bolgarski. V tacih razmerah bi Bolgari, to dandanes lahko trdimo, ne bili dosegli svojega namena.
V druge razmere jim je pomagal — brat. Danes je narod bolgarski z zmagami oslavljen. Ves moralični svet zahteva, naj dobi zadostilo narod-junak, knez-junak. Ne samo to. Tudi kdo drugi je prestopil mejo Berolinskega dogovora. Kdo je tu spolnil voljo „Evrope"? Bolgarski narod tudi za to zasluži pripoznanje in nagrado. To r Evropa" ne more dati od srbske zemlje, zlasti ne Avstrija; tudi bi se s tem še bolj razširil razdor mej dvema sosedoma.
Poročilo in nadomestilo se zmagovitemu bolgarskemu narodu more odšteti le v Vztočni Rume-liji in knez Aleksander bode s svojim narodom vred zadovoljen, ako se mu za zmage potrdi zjedinjenje Bolgarske z Vztočno Rumelijo.
To je sedaj zopet delo diplomacije. Da je sedaj premišlja z drugim duhom, o tem ni dvojbe. Prvi nastop ima tudi sedaj Rusija. Avstrija je sama v Berolinski dogovor tako zapletena, da bi le z nevarnostjo prezirala katero njegovih določeb, dokler iste ne prezira tudi Rusija. Bismarck je sodnik, ki se tako dolgo no gane, dokler ni prepira. Dosedanje stališče angleške vlade za združenje bolgarsko načelno ne spada semkaj. Rusija torej ima prvo in zadnjo besedo. Bode-li sedaj hotela? Odgovor na to ni težak. Znano je že, da car Aleksander samo to čaka, kedaj sc mu približa knez Aleksander. Fenomenalni vspehi junaškega kneza in bolgarskega naroda ponižali so tudi ruskega, mogočnega carja. Moža se je tudi njemu pokazal hrabri bolgurski
knez in ponosen je, kakor je sam izustil, da je zmagujoča izvrščina hrabre bolgarske vojske za služno delo njegovih, ruskih častnikov. In kdor je ves svet, zlasti pa rusko javno mnenje za-se pridobil, tistega tudi car Aleksander zametati ne more. Razjasnilo se je tudi da je največ po pomoti, po tuji krivdi imel ruski car razloga, misliti slabo o knezu Aleksandru. Mnogo je tedaj že popravil čas in dogodek. Preostaje le še to, da bolgarski knez sam ruskemu carju priliko ponudi, za izrazilo obnovljene naklonjenosti. Grof Khevenhuller je nekda v imenu avstrijskega kabineta knezu Aleksandru priporočal, naj se spravi z ruskim carjem, češ, da vse prijateljstvo Anglije Bolgarom ne pomore do združenja, ako se ne odstrani tudi odpor Rusije. Ako je to tako bilo, potem to kaže, da Avstrija za-se varuje upliv v Srbiji, a da Rusiji pripoznava upliv v Bolgariji, in da je tu tudi mejsobna zveza proti Angliji. To tudi utegne nagniti bolgarskega kneza, da nastopi nasvetovano pot. Korak, ki bode vsaj na videz kazal, da je Rusija Anglijo znova pregnala iz Bolgarije in da se Bolgari nočejo prav do zadnjega odtegniti iz področja Rusije —: žo to bodo dovolj, da Rusija ne bo več odbijala bolgarskega združenja. Nobena velemoč potem ne bo delala težav.
A kolikor se nam iz dosedanjih poročil vidi gotovo, da bolgarski narod združenja v vsem obsegu te besede tudi potem ne bo dosegel, nekoliko zavoljo Turčije, nekoliko zavoljo tega, ker se dogovor Berolinski ima pridržati, V koliko, tudi za to imamo že besedo, Berolinski dogovor ima služiti „v podstavo". Poprej se je zahteval „status quo" do zadnje pike Berolinskega dogovora, sedaj pa se hoče dogovor po bolgarskih zmagati uporabiti le „za podstavo", ker velemoči svoje pogovore hočejo osnovati na danem „pravu". Namere se tudi kažejo, da se velemoči ne odmaknejo veliko od tega „prava". In tako potrdijo bržkone le personalno unijo. Knez Aleksander ostane knez bolgarski, a ob jednom bode postavljen v generalnega guvernerja Vztočne Rumelijo. Predno bodo to, moral so bode seveda sporazumeti z „visoko porto", a znano je, da to ne bode ravno težko in da si turški oblastniki sami žele tako sporazumljeuje. V Sotiji poznajo ta položaj in knez Aleksander, ki je toliko veščine pokazal v zadnjih tednih, bode stvari tudi odslej, o tem smo lahko uverjeni, dobro vodil in do srečnega konca privel.
Srbijo sedaj seveda spreletavajo mrzli in nezadovoljni občutki. Tem polnoustniše bodo njeni potlačeni „državniki" zahtevali „status quo ante", ka-keršen bi bil , pur ct simple". Tudi v Črni Gori in na Grškem si hočejo pomagati. Ali to no bode oviralo srečnega izida za bolgarsko stvar, ako le bode bolgarski knez tako premišljeno ravnal, kakor dosihdob.
Tragedija se primika slavonosnetnu koncu za Bolgaro. Srbija pa je bila organ usode, kakeršen mora delovati v vsaki dobri tragediji. Srbija je hotela slabo, a je učinila dobro. S pregrešno pusto-lovnostjo svojega „očeta", s svojo akcijo jo prena-gnila vse tiste velemoči, ki iz kraja o bolgarskem združenji neso hotele slišati nobene besede, dala jo knezu Aleksandru in bolgarskemu narodu priliko za dejanje, katerim se danes čudi in zadostilo pripoznava ves izobraženi svet. Avstrije vnanji politiki so tudi zapletali dejanje, hoteli so sc okoristiti proti Rusiji, a usoda jim je dala slabo sredstvo v roke in to je pokazalo, da je Avstriji na Balkanu žeti le pokg prijazno mislečo Rusijo. Avstrija se-
daj sama Rusiji potrjuje upliv tam, kjer ga jej je imel z njenim nadomestiti srbski ,,vazal". Toliko je bilo osvete, a bilo je Avstriji tudi nekoliko sladke zavesti, zavesti namreč, da je srbski narod rešila zaslužene kapitulacije. Tako je še zmirom nekaj transcendentalnega v zgodovini. Nasproti plačilu za bolgarski narod treba je le še — da srbski narod, organ usode, udari na tla svojega upropastnika.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja dne 11. decembra 1 885.)
Deželni glavar grof T h um naznanja, da se je deželni odbor, videč, da se deželni proračun za leto 188G Nj. presvetlemu cesarju ne bode mogel predložiti o pravem času v Najvišje potrjen je, obrnil do g. deželnega predsednika, naj bi deželna vlada kranjska dovolila pobiranje deželnih davkov in doklad, na podlagi proračuna za 1. 1885, dokler dospeje Najvišje potrjenje. A deželna vlada je odgovorila, da nema dati takega dovoljenja. Zatorej prosi deželni glavar, da finančni odsek v tej zadevi potrebno poskrbi in stavi umestne predloge, (se je zgodilo in smo sklepe deželnega odbora v tej zadevi žo priobčili.)
Poslanec dr. V oš n jak poroča v imenu finančnega odseka glede dovoljenja podpor za šolske zgradbe in nasvetuje:
1. Za leto 188(1 dovoli se iz deželnega zaklada podpora za zgradbe ljudskih šol v skupnem znesku 6000 gld;
J. Iz te podpore dobijo po 500 gold. šolske občine Strekljevec in Gribljo, po 400 gold. Veliki Gaber, Božakovo, Stari trg, Dobeiniee. po 300 gld. Cerknica, Dobrova, Spodnji Logatec, Terzin, Jesenice pri Radovljici, Sv. Ana pri Tržiči, po 200 gld. Ilobeneg, Petrovavas, Smlednik, Črni Vrh, Dobličo, Kropa, po 100 gld. Trpčane, in Kuteževo, Zgornjo Pirniče, Prežganje, Dolnji Seinon.
3. S tem so rešeno prošnje občino Cerkniške, Sv. Ane, Smlednik, Dobrova, Velike Poljane, Trp-čane in Kuteževo in dopisi c. kr. deželnega šolskega sveta zastran šol v Bojancih, Ilobeneg, Ba-binopolje in Cerknica.
Vladni zastopnik gosp. Hočevar poteguje se v daljšem čitanem spisu za podporo šole v Bojancih. Poročevalec dr. Vošnjak pa mu odgovarja, da se rečena šola zaradi tega ni mogla priporočati, ker ima vas premalo za šolo godnih otrok. V obče so, pravi poročevalec, šolske občine jako neredno oglašajo pri deželni blagajnici za njim dovoljeno podpore za šolske zgradbe. Tako je razpoloživih podpor iz leta 188-1. še lfiOO gld., iz leta 1885 še 3300 gld.
To je jako neprijetno za deželni odbor, ki ima nalog, vsako leto sestavljati računske sklepe za pretočeno leto in kateri res no ve, ali smo šo dovoljene svote Izplačati ali ne. V tej zadevi želel bi dr. Vošnjak, da bi finančni od.sek določil deželnemu odboru veljavna vodila. Poročevalec misli, da dotične šolske občine neso poučene o tem, da se njim jo podpora dovolila.
Vladni zastopnik Hočevar odgovarja, da so šolske občine potem okrajnih šolskih svetov takoj poučene o dovoljenih podporah, a da deželni odbor podpor ne izplačuje, predno se ne prične zgradba šolskega poslopja.
Dr. Vošnjak naglasa, da je deželni zbor sklenil, da so neniajo dovoljeno podpore prej izplačevati, dokler se ne priltae stavba ali se vsaj kupi posostvo za šolo. Torej se vidi poročevalcu jako neumestno, da šolske občine celo d do 5 let na-
prej že prosijo podpore za zgradbo šolskih poslopij. Prodlogi se vzprejmo.
V imena nnanćnega odseka poroča poslanec ^ u k 1 je in nasvetuje, da se dovoli polnočnemu učitelju Franu Scbonbrun-u povekšana pokojnina od sedajue plače (400 gld.); učiteljski udovi Barbari Staroearjevi miloščina letnih 50 gld. za tri leta, po-čenši od leta 1886. Prošnja bivšega učitelja Jvana Lenarčiča, za miloščinjo se pa zavrne.
Poslanec Luckmann poroča vimenu tinanč-nega odseka o proračunu prisilne delavnice za leto 1886. Ker se bode porabilo za nameravane nove stavbe 10.000 gld., je vsega primanjkljaja 11.395 gld. Pokritje je 60.436 gld. Odobreno.
Duhovniku frančiškanu, ki opravlja duhovna opravila v prisilni delavnici, dovoli se povprek za vožnjo 60 gld. na leto.
Pooslanee Ho bič poroča o poročilu deželnega j odbora o točki, katera se tika davkov. Odpisalo se je po ravnokar predloženem izkazu finančnega rav- | nateljstva kranjskega vseh davkov pri občinah po nezgodah poškodovanih 0489 gld. 30l/2 kr. Poroče- j valeč se čudi, da se krajem kakor so: Kranjska j gora, Dovje in Mojstrana, kateri so po povodnji | preteklo jesen trpeli toliko škodo, ni nič davka od- j pisalo. Ne more si tega poročevalec drugače tolma- j čiti, nego da poškodovani sami neso odpisa davkov prosili, kar je postavno neogibno potrebuo. Poročilo 86 odobri.
Poslanec llobič nadalje poroča v imenu istega odseka, da se je voznimi za odgonce na železnici Znižala, kakor tudi o nekaterih naredbah zadevajo- i čih deželno blagajnice.  Konečno stavi predlog, naj j se ta naznanila vzemo na znanje. Vsprejeto.
Poslanec baron Taufferer poroča o izvestji deželnega odbora, da bi se Bled uvrstil mej zdra* vilue kraje (Uurort.) Deželna vlada v tem oziru jako veliko zahteva, češ, da treba zdravnika, me-dicinae doktorja, bralne sobe, igralnega in godbe-nega salona, če mogoče pivne zgradbe (Trinkhalle) in razširjenja vrtnih nasadov (Parkaulagen/.
Poslanec baron 8chwegel naglasa, da se v tej zadevi zahteva dosti preveč.
Ako se hoče dejansko, ne platonično, s samim občudovanjem krasne narave, za Bled res kaj storiti, treba je, da se povzdigne v zdravilen kraj. Ni treba pivne zgradbe, ker v Bledu mineralnih voda ni, tudi sedanji prostori za skupno razveselje-vanje in za branje popolnem zadostujejo, isto tako sprehajališča, dasi so večinoma privatna lastnina, a bo občni porabi prostovoljno prepuščena. Gotovo ima Bled toliko zahtevanih pogojev za zdravilen kraj, kolikor se jih nahaja v Toplicah na Dolenjskem, ki so uvrščene mej zdravilne kraje. Prva je, da se sme pobirati; zdravilna taksa (Curorttaxe), vse drugo se bode iz dohodkov ustvarilo. Tudi v Meranu in Ischlu, ki sta gotovo izgledna zdravilna kraja v Avstriji, vsega tega prej ni bilo, in se je potem priredilo, ko se je že pobirala taksa. Baron Scnvvegel nasvetuje, naj se deželni odbor sam zato poteza, da se B!ed poviša v zdravilen kraj. Ustanovi naj se zdravstveni odsek, nezavisen od občinskega zastopa, kateri poleg njega lahko posluje. Določbo o [»obiranji takse, proračun in računski sklep naj določi in odobri deželni odbor in o tem poroča deželnemu zboru, za zdravnika pa naj do-klada, dokler bo treba dežela, kar pa dolgo ne bode trajalo.
Predlogi oarona Sck\vegla vsprejmd se z ve liko večino.
Poslanec dr. Sterbenec poroča o deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu za loto 1883/84 in nasvetuje, da se iste poslovanje vzame na znanje. Se zgodi
Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu gospo-darskeg. odseka o poročilu deželnega odbora, tika-jočein se uravnave Save pod Črnuškim mostom. Poročevalec naznanja, da se bode Sava uravnala po dosedanjih načrtih od Črnuškega mostu preko Zaloga, Dola (Lustthal) in Laz do štajersko meje. To bode stalo nad dva milijona gld. Država dovolila je letos 50.000 gld., za prihodnje leto postavljena je v državni proračun zopet jednaka vsota. Deželni zaklad kranjski pa dodajo vsako leto 2000 gld. Poročevalec nasvetuje, da se poročilo vzame na znanje, c. kr. vladi pa se izreka za tolikanj izdatno podporo zahvala deželnega zastopa.
Poslanec Kersnik izraža željo in opozarja e. kr. \lado na to, da bode konečno uravnanje Save le tedaj vspešno, ako se bode uravnavala tudi Bistiica, vsaj v spodnjem delu, nekoliko kilometrov
od ustja, kar bode i jako koristno za uravnanje
Save.
Poslanec dr. Poklukar podpira nasvete poslanca Kersnika.  Vsprejme se predlog odsekov.
Poslanec dr. Poklukar poroča o prenaredbi močvirske postave, o ustanovitvi podružnih odborov in o močvirskem zakladu, ki jo po poročilu deželnega odbora sledeči:
V zadnjem letnem poročilu deželnega odbora se je izkazalo, da je premoženje tega zaklada koncem mese:a junija leta 1884 znašalo 77 11!) gold. 69l/a kr. Dohodki, namreč obresti od obligacij z obresti v papirji, znašali so v
drugem polletji 1. 1884   .   .   1600 gld. 20 kr.
stroškov je bilo ..... 1000   „   — „
ta izdatek se je namreč plačal civilnemu inženerju Podhagskemu na račun za dogotovitev druzega načrta. Premoženje koncem leta 1884. pomnožilo se je torej za 600 gold. 20 kr. v primeri 8 premoženjem koncem prvega polleta. To premoženje je znašalo:
a) v gotovini    ....      —   gld. 89',/j kr.
b) v obligacijah v nominalni vrednosti   .   .   .   76200   „   — „
c) v branilničnih knjižicah    1819   „   — „
skupaj . .~78019 gld. 89'/, kr. Dohodki prvega polleta 1885 znašali so na obrestih od obligacij z obresti v papirji 1600 gld. 20 ki", ki so se z delnim zneskom 80 kr. zgoraj navedene gotovine vred, tedaj skupaj 1601 gld., naložili v hranilnici na knjižico štev. 137787.
Ker se na to ni nič izdalo, znašalo je premoženje koncem meseca junija 1. 1885. toliko
a) gotovina...... --   gld. 91/* kr.
b) obligacije.....7G200   „ — „
c) branil nične knjižice   .        3420   „ „
skupaj . 7 79620 gld. 91/, kr. Poročevalec dr. Poklukar, kazoČ na veliko nezgode barjanov po poplavljenji letošnjega leta. predlaga, da se poročilo deželnega odbora vzame na znanje, da se deželnemu o.(boni naroči še v letošnjem zasedanji, predložiti nov načrt močvirske (barjanske^ postave, da se gleda na to, da se hitro ustanove po-družni močvirski odbori, in delovati z vso odločnostjo, da se pričetim dela za osuševanje močvirja hitro dokončajo in se deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predloži postavni načrt o pokritji troškov.
Poslanec De ž man predlogu načelno ne nasprotuje, a dvomi, da bode mogoče sestaviti pravi zapisnik barjanskih posestev, ki k barju spadajo, in občin, katere imajo po tem zapisniku volilno pravico v glavni močvirski (barjanski) odbor. Sploh želi, da bi imel deželni odbor mnogo več upliva v glavnem odboru za osušenje barja, a tudi vlada naj bi si upliva pridobila, ker bo šlo v tem odboru tudi za to, da vlada iz državne blagajnice dokaj za osušenje barja dovoli.
Deželni predsednik baron Winkler zagotavlja, da se bode potrudil, da dobi glavni odbor za osušenje barja državno tehniško moč brezplačno, kar deželni zbor z odobravanjem na znanje vzame. Potem se vsi predlogi gospodarskega odseka vsprejmo. Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu go-
I spodarskega odseka o prošnji posestnikov z Brezja, Podolnice in Dobrove za uvrštenje občinske ceste
j od Dobrove do Horjulske okrajne ceste mej okrajne ceste. Prošnja se izroči se deželnemu odboru v rešitev. Potem se seja sklene.
nekaterih njenih organov, ker nema stalnega načelnika.
S|hmI ii'.'avstrijski deželni šolski so vet je ii'kda dovolil vodji četke šole na Dunaji, da sme svoje uloge ukladati v Minskem in češkem jeziku pri sp ■dnjeavstrijskih uradih. To je jako razburlo nemške liberalce in so namestnika v deželnem zboru interpelovali, ali je to lesniea. Ako bode namestnik potrdil, da je deželni šolski sovet res izdal tako določbo, bode se v deželnem zboru začela obravnava o odgovoru na interpelacijo in liberalna stranka bode skušala dokazati, da ta določba nasprotuje deželnim zakonom, da se tedaj mora preklicati.
V rvalsLeiii saboru se je predvčeraj končala generalna budgetna debata. Poslednji je govoril v generalnoj debati grof Sermnge proti dovoljenju budgeta V jako živih barvah slikal je, kako ogerska vlada zatira hrvatska prava, iu kazal na afero zaradi grbov. Nadalje je omenjal, kako hitro naraščajo davki in kako neusmiljeno se izterjavajo ter kako se Osjri nastavljajo v hrvatske urade. Množi se vedno kmetski proletarijat. Vse zemljiško posestvo se je žrtvovalo ogerski državni Ideji. On je trdno prepričan, da ogerska vlada Hrvatom nič dobrega ne želi.
„ Varšavski) dnevnik" je objavil, da jo v Itosut tajen odbor, za katerega sedež še društveniki ne vedo. Namen temu odboru je: 1. Sestaviti obširno spomenico na velevlasti, v katerej bode odbor p. o-testoval proti okupaciji Bosne in llerc-govine in izrazil željo, da se da narodu ona svoboda, katero mu je bil zagotovil Sanštefanski dogovor; 2. dokazati vse zlorabe, katere je zakrivila sedanja p.ovi-ZOrlčna vlada; 3. navesti uzroke propada domače obilnije in konstatovati, kako se priseljujejo židje in druga sodrga; 4. navesti in dokazati, kako se širijo nemške naselbine v škodo domačemu prebivalstvu; 5. razložiti, kako velikanska invazij;! jezujitov preti ne le pravoslavnim, ampak tudi katolikom; ti. pritožiti se, kako si sedanja vlada prizadeva odstraniti cirilico; 7. dokaz iti, da je katoliška propaganda poslednja leta jako napredovala; 8. svetu osvedočiti, kako velikanske davke mora prebivalstvo plačevati, četudi se še ni rešilo agrarno vprašanjo; 9. pripraviti ustajo. Ta odbor ima pravoslavne, muhamedanske in katoliške člane. S tajnim odborom so v zvezi bosenski izseljenci v Turčiji in Crni gori. Odbor ima tudi mnogo članov v inozemstvu. Mi mislimo, da je poročilo ruskega lista o tem odboru samo časniška raca.
rU^trauaJe «lcžele.
V Ljubljani 17. decembra.
Okrajno sodišče za Staro novo mesto v Pragi je odločilo v nekem specijalnem slučaji, da noben časopis ni zavezan priobčiti popravka v drugem jeziku, kakor izhaja. Slučaj bil je sledeči: Občinski zastop v Husinici, katerega večina je <Vska, poslal je „Prager Tagblatt"-u popravek v češčini, v katerem popravlja vest, kojo je priobčil ta list, da so Čehi v Husinici ob občnem zboru Nemške Šumuvske zveze napadali dva Nemca. Urednik ni hotel vspre-jeti popravka v češčini in okrajno sodišče je razsodilo v gori povedanem zmislu in podprlo svojo razsodbo s tem, da se more pripetiti, da kaka tiskarna nema črk za drugi deželni jezik. Mi se spominamo, j da je pred dvema letoma neko drugo sodišče v podobnem slučaji razsodilo v baš nasprotnem zmislu.
Hftaluiatiiai*ki deželni zbor se je zaključil. Kaj je bilo povod, da je vlada tako hitro zaključila zborovanje, ne vemo italijani in Srbi bili so stavili I več interpelacij, na katere še neso dobili nobenega i odgovora. Najbrž vlada tudi sedaj ni marala odgovarjati na te interpelacijo, ki se tičejo delovanja
v u»iaj^ ttrzfti <e.
Na »rbsko-bolgarskcm bojišči navstalje silen mraz. Kakor se iz Belega grada poroča, je več vojakov na straži zmrznilo. Zategadelj je želeti že iz humanitarnih ozirov, da bi se kmalu sklenilo premirje in potem definitivni mir.
ttrbNki vladni li-ti še vedno črnijo Bolgare. Vedno prinašajo izmišljena poročila, da Bolgari grozno ravnajo. Poročajo pa tudi vedno o novih praskah, katere so vselej le Bolgari prouzročili. Da bi narod bolj pomirili, javljajo, da se povsod zavračajo bolgarski napadi. Vlada pa tudi na druge načine širi podobne vesti. Tako so je bila v Belemgradu pred nekaterimi dnevi razširila vest da so Si bi Bolgare otepli pil Velikem Izvoru, ko v resnici v tem kraji še nobenega boja ni bilo. Pa vzlic vsemu temu nevolja proti sedanji vladi v Srbiji narašča. Nikakor ne bode več dolgo, da pado sedanja vlada in razpade naprednjaška stranka.
Madjid pašo odposlali so v Sofijo na posebno željo tiifi**k<'£!t sultana. Turčija namreč želi, naravnost pobotati se z Bolgarijo, da se konča vzhodno-rumelijska kriza, ki turškej državi napravlja mnogo težav iu nevarnostij. Turki so se nekda prepričali, da se status quo ante ne da več ustanoviti in da od Evrope nemajo pričakovati nikake pomoči. Zategadelj mislijo v Carigradu, da je najbolje, da se prizna zjedinenje. Sedaj, ko je Srbija tepena, se Turčija nema več bati, da bi bolgarsko zjedinenje Spravilo njen obstoj v nevarnost. — Na grškej meji imajo Turki že toliko vojakov, da se od te strani nemajo ničesar več bati. — Bolgarska vlada je nekd <. objavila turškej, da ne more vsprejeti Madjid pa$e, ker Turčija ni prihitela Bolgarom na pomoč, ko so jih napali Srbi, če tudi jo je prosil knez.
Vlasti se še neso sporazumele, kako bi se rešilo vasliortiioruiiii'lijsko vprašanje. Francija se močno prizadeva, da bi pregovorila Turčijo, da prizna zjedinenje. V Rimskih vladnih krogih mislijo, da se bode mej Bolgarijo in Vzhodnjo Rume lijo ustanovilo podobno razmerje, kakor je mej Nizozemskim in Luksenburškim. „Journal des Debata" zvedel je iz Peterburga, da tam mislijo, da bode v kratkem knez bolgarski imenovan vzhodnorunielij-skim generalnim guvernerjem. Pogajanja, ki so se vršila zaradi tega, vodil je knez Bismarck sam. Ruski list „Svjetu, kateri ima zveze z generrlom Ignatjevom, pa piše, da Rusija mora priznati zjedinenje Bolgarije in knezu čestitati kot knezu ouek Bolgarij, ako neče svojega upliva zgubiti na Balkanu v prid Avstriji in Nemčiji.  Nadalje mora Srbom pridobiti potreben mir in zopet ustanoviti jim prejšnjo mejo. To je ložje doseči, kakor pa zjedinenje Bolgarske še vedno odlašati in Bolgare strašiti sedaj z Avstrijo, sedaj z Rumunijo, sedaj s Turčijo. Jasno je, da se Bolgari ne bodo drugače udali, kakor s prelivanjem krvi, kar hi pa omadeževalo in onečastilo devetnajsto stoletje krščansko dobe.
Svobodomiselna stranka stavila je v nemškem državnem zboru sledeči predlog: rDržavni zbor naj sklene, da izjavi, da iztiranje avstrijskih in ruskih podložnikov, katero je zaukazala pruska vlada, po svojem obsegu in po kakovosti ni opravičeno iz narodnega interesa ter prezira človekoljubne ozire in gmotno škoduje nemškim državljanom samim."
Brzojavka generala Courcy-ja iz Tonkliiga
obširno poroča o operacijah francoskih čet v tej deželi. Pomirovanje dežele jako hitro napreduje. Francozi so pobili več morskih roparjev in jim razbili mnogo ladij. Sto roparjev usmrtili so v jednej vojašnici in vzeli dva utrjena kraja.
Naslednik pokojnega Mahdija, Abdullah, ki si je pridejal naslov kalifa, izdal je vojno proklamacijo, v katerej kliče vse Nn«lan<e. ki so spolnih 16. leto, k svojej zastavi. Sudanci so dobro oboroženi, vsi imajo Ilcmingtonove puške, in topove novejših sistemov. Razen tega so se Sudanci privadili popolnem nove taktike. Nič več ne napadajo sovražnika skupno, ampak so se privadili razstre-senega vojevanja, tako da jim streljanje napravlja manj škode. Da so se Sudanci izvežbali v vujevanji ni čuda, ker je egiptovski podkralj sam začetkom tega leta izračunil, da je v Mahdijevi službi kakih 15.000 bivših egiptovskih vojakov in podčastnikov.
Dopisi.
Bit, dirauca 16. decembra. [Izv. dop.] (Deželni zbor.) O gasilnem redu za Štajersko poročal je za občinski odsek vitez Vestenek. Po predlogu dež. odbora bi mesta, ki imajo svoj lastni statut, ne Bpadalajpod ta zakon. Toda odsek nasvetuje, da velja novi gasilni red tudi za mesti Maribor in Celje. V generalni debati izjavil se je poslanec g. Jerman ter dokazal, da predloženi gasilni red naklada nova bremena zlasti kmetskim občinam, da je sum na sebi p mianjkljiv, bi torej nikakor ne bil koristen, ako se sklene. Naj bi se zaslišale še poprej občine in okrajni zastopi, da izrečejo svoje mnenje. Zato nasvetuje, da se zakonski načrt vrne deželnemu odboru, kateri ima poiz ■ vedeti mnenje okrajnih zastopov. Vestenek ugovarja, da stvar ne spada v delokrog okrajnih zastopov. Jermanov predlog ni dobil večine in isti zakon, kateri v petih oddelkih govori o z a hranjenji požarov, o gasilnih pripravah, o gašenji požarov, o stroških in o kaznih, bil 'je nespremenjen vsprejet. Vladni zastopnik želi strožje določbe zastran pod strehami pripravljene vode. G. V oš ujak se izreče proti taki določbi za hiše na kmetih, ker bi se sploh ne dala izvršiti,
Pri konečni določbi, katera govori o periodičnem rasglašenji zakona, nasvetuje g. Vošnjak, da se naj razglaša v vsakem okraji v tamošnjem deželnem jeziku. Baron tlakelbcrg je proti temu, ker spada taka določba v občinski in ne v ta posebni zakon. Tudi Vestenek se upira in predlog bil je ovržen.
Prošnja Konjiške vasi in Prologe za izločitev iz občine Konjiške izroči se deželnemu odboru, da poroča v prihodnji sesiji.
Šolski odsek predložil je poročilo o sistemizo-vanji učiteljske službe na Ptujski realni gimnaziji za veronauk in slovenščino.
Iz Zagreba 15. decembra. [Izviren dopis.] (Nadaljevanje) V tem, ko sta vlada, in saborska večina delovali skupno, da ponižata trojednico; da jo spravita v popolno odvisnost odOgerske; da izbrišeta stoletja staro neodvisnost iu samoupravo hrvatsko; —j doletel ju je pa proti temu glasen protest, ki jima bode dolgo donel po ušesih. Pri dopolnilnej volitvi v prvem okraji Zagrebškem, ki se je vršila dne 12. t. m., zmagal je namreč kandidat združene opozicije dr. Marijan Derančin z 208 glasovi proti vladinomu kandidatu Ivanu Makovcu, ki je dobil 259 glasov.
Ta zmaga je tem znamenitejša, ker se na Markovem trgu ni za trenotek ni dvomilo, da je izvolitev Makovčeva gotova. Pomisliti je namreč treba, da v prvem razredu voli uradništvo, katero šteje nad polovico glasov vseh volilcev. Ker so pa uradniki imeli strog nalog, da morajo vsi od prvega do zadnjega glasovati za vladnega kandidata, ker je volitev ustna, in ker se je konečno za gotovo pričakovalo, da bodo pretnje pri nekaterih neodvisnih volilcih tudi storile svojo dolžnost — guhiš v prvem razredu ne prihaja v kombinacijo — zato je Dragutin „banček" mirno spal in videl menda v dubu, kako bode v Pešti vzrastel njegov prestige, ko se izkaže, da niti složna opozicija proti njemu ničesar ne premore.
Morete si torej misliti, kako je bilo veliko iznenađenje v palači na Markovem trgu, ko se je iz-
vedelo o polu dveh, da opozicija nadvladuje. Vsi korteši bili so na nogah iu morali so letati od jed-nega konca mesta do druzega, da pobero porazgu-bivše se volilce, kateri so sklenili vzdržati se volitve. A zastonj je bil ves njihov trud. Ko je ob dveh bila volitev zaključena, proglasiti je moral predsednik volilne komisije, da je izbran dr. Marijan Derenčin z večino devetih glasov. Neštevilne množice, ki je čakala pred voliščem, polotilo se je vsled tega nepopisljivo navdušenje. Kakor iz jednoga grla zadonelo je „živio!" katero je prvo madjarskemu gubernatorju v banskem dvoru hrvatskem naznanilo, da je bil ves v poslednje] uri kubieirani trud njegovih kortešev neuspešen.
Nekateri iz volilcev dvignili so novoizvoljenega poslanca na ramena in nesli so ga v slavnostnem sprevodu za neprenehljivega burnega nazdravljanja j mimo banskoga dvora do njegovega stanovanja na j Zrinjskem trgu. Karol grof Khuen Hedervarv pa je, i kakor poizvedam iz zanesljivega vira, psoval ta dan j svojo služinčad; dotaknil se komaj pri obedu pred ; stavljenih mu jedil; pnpbludne pa pozval k sebi na-; čelnike vseh uradov ad audiendum verbum.
Drugi dan dobila sta takoj dva umirovljena stotnika, katera sta upravljala službi pomočnih urad-: nikov pri deželnej vladi in katerih jeden se volitve j ni udeležil, za dr. M. Derenčina, „consilium aheundi".
Trgovcu Iiiji Guteši pa je ban dal sporočiti, da i ne bode več od njega kupoval niti najmanjše stvari. ! Načelniki uradov dobili so konečno nalog, da ostro oštejejo vse one uradnike in profesorje, ki se volitve neso udeležili.  Bržkone bode si vsak tako : oštetili mislil: „\vaat koof ik mir daforV"
Ta volitev ima pa za opozicijo velik pomen. Ona dokazuje, da je — ne samo v Zagrebu — ampak po celej deželi nepremagljiva, ako se združi. Ako bosta obe stranki — neodvisna narodna in stranka prava — hoteli si zapamtiti nauk, ki jima rezultuje iz zadnje Zagrebške volitve, tedaj se da z matematično gotovostjo prerokovati, da bode pri prihodnjih splošnih volitvah po celej deželi zmaga na njijinej strani. In kako lahko bi bilo zjedinjenje nn podlagi poprej določenega „modusa vivendi!" Vsaj imata obe stranki isti namen povzdigniti domovino; rešiti jo moreče zavisnosti od Madjarov. Žal, da stranka prava zopet dokazuje, da ni uinela velikega nauka zadnje volitve; kajti članek, kateri je po njej priobčila „Sloboda", v stanu je le širiti propad mej obema strankama. „Pozor", čegar stranka je prav za prav zmagovalka — dr. M. De-. renčin je namreč pristaš neodvisno narodne stranke — pisal je v?e drugače, mirno in dostojno. To dokazuje, da ume položaj.
Sicer pa popolnem nesmo še obupali, Ako Starčevićevci sumi ne bodo hoteli spoznati potrebne sloge, prisilila jih bode k temu spoznanju madjar-ska vlada. Kome, prih.)
Iz Spodnje Šiške Ki. decembra. [Izv. dop.] Dokler ni postala zadeva inkorporacije jednoga dela Spodnješišenske občine k mestnej občini Ljubljanski javna, in dokler Btvar ni toliko daleč dozorela, da se hoče to zadevo rešiti potoni deželne postave, neseni Vam hotel o stanji te zadeve poročati s stališča, katero zavzema javno mnenje pri nas, ker sem menil, da bode vendar še mogoče najti inodus, da se stvar potom mejsebojnega prijateljskega dogovora reši. V tem vodila me je misel, da je bolje, pustiti dotičnim oblastvom, naj se mej se boj pogode, ker po mojih mislih bi utegnilo vsako javno razpravljanje te zadeve pred časom, le obuditi še veče nasprotstvo.
Ker pa pride ta zadeva sedaj, ko se občini mej seboj nesta .sporazumeli, pred deželni zbor in jo hočejo rešiti potom deželne postave, štejem si v dolžnost o tem izpregovoriti in svariti pred prenagljenimi koraki. Premišljeno in vsestransko naj se vse preudarja, potem pa pravično sodi.
Tembolj hočem Vam o tej zadevi poročati, da se ne bode kje mislilo, da je znubiti kak drug uzrok, ki odstopu z naše strani nasprotuje zato, ker ima Ljubljana sedaj narodni zastop, kakor se je svoje dni v nekih Časopisih namigavalo. Ne, ravno temu mestnemu zastopu veljajo v polnej meri naše simpatije, ker je do sedaj še zmirom pokazal, da je zastop slovenske Ljubljane. Gotovo rada storila bi mu naša občina marsikako ljubav, a v odstop nikakor privoliti no more, kajti s tem se obstoj naše občine popolnem podkoplje, ne gledo na to, da je občina zavezana varovati last svojih posestnikov, ki bi bili po odstopu brez odškodnine, neopravičeno in deloma silno oškodovani, kakor bo-
dem pozneje dokazal, in ker so ti posestniki prosili tudi pomoči občine.
Razvideli ste že natančneje iz poročila deželnega odbora, katero ste priobčili v Vašem cenjenem listu, za katere parcele da gre. Ponavljam naj le, da so to posestva graščine Podturn (Tivoli) s 129 orali in 531 □0 zemlje, dalje ves svet, kjer stoji muzej Rudolfinum, vile Maver, Cambiaggio in Voll-heim, kakor tudi obširno poslopje „Kolizej" imenovano, last g. Withalma.
Ves ta svet, ki ga zahteva mestna občina Ljubljanska,  meri skupno 141 oral in 1139□ ne pa 135 oral in 1000 □ °, kakor stoji v poročilu deželnega odbora.   Ker vsa občina Šišenska meri skupno 596 oral in 587 D0 in je čistega dohodka od zemljišč 4365 gld. 87 kr., dočini odpada na zahtevane parcele čistega dohodka 1015 gld. 70 kr.f razvidi lahko vsak, da bi se potem Šišenska občina silno pomanjšala, akoravno že sedaj ni velika. Zgubila bi skoraj l/A sveta, več nego prebivalstva in toliko tudi na davkih, ki so temelj občinskim dokladam. Vprašam, li ni res njen obstoj kot samo-j stojna občina nemogoč? Občinstvo naše pa odločno 1 in jednoglasno zahteva, da občina ostane samostalna j ker so z nobeno drugo spojiti no mere, kajti občina I Gorenja Šiška se je svoje dni izrekla jednoglasno : proti združenju z našo občino.   Opravičeno je to ' splošno mnenje pri nas, kajti posestniki dobro vedo, da bi morali potem sami plačevati za vse potrebščine občinske in teh toliko več, kolikor več se nam sveta odtrga. Reklo se pa bode, saj se bode dala odškodnina; res se v poročilu govori o nekih 70 gld. i s katerimi naj bi bila občina odskodovana, a rečeni račun je popolnem pristransk in nepopolen.
Tako se na pr. računa, da bode pO odstopu občina dobila za lov 16 do 20 gld. manj; da, to je istina, ako se to primeroma glede odstopa sveta zmeri, ali to je drugače. Neki lovec mi je rekel, da bode potem Spodnja Šiška teško oddajala svoj lov, kajti hriba ima potem tako malo in tako razkosam ga, da nobeden samo tega kosa v zakup vzel ne bode, kajti čo bode zajca na 100 korakov da-Iječ streljal, bati se bode že moral, da pade na tujem lovu. Tedaj bi občina izgubila pri Uitjeinščini lova ne buiuo 16 do 20 gld., ampak najmanj 60 gld., ker lov velja sedaj 70 gld. Dalje ni prav nič v račun vzeto, da so razna javna zabavišča na tem prostoru, kateri bi se odstopiti moral in samo letos je dobila občina okoli 33 gld. za takse, katere srne pobirati. Dalje se bode ravno na teh prostorih še I izdatno zidalo, kar bode domislilo občini zopet večjih dohodkov.
Vsako leto imela bode tedaj občina večje do-! hodke in ti naj bi se odkupili za 70 gld. od.škod-: nine na leto !?
In bode li občinska doklada zmirom zanaprej i znašala samo 28 u/o, ko se misli ravno sedaj na to, i prirediti razsvetljavo ulic, ko se misli premeniti I šolo v trorazredno iu potem baje še v čveteroraz-redno, ko je cerkev poprave potrebna in treba nakupiti tudi orodja proti požaru. Do sedaj se to ni j moglo vse hkratu storiti, ker se je itak plačevalo J za novo šolo 25 °/0 doklade, sedaj se pa s časom vse to bode.   Deželni odbor jemlje pa za I svojo podlago pri proračunjovanji odškodnine 3°/0.
Pa tudi glede vsakoletnega nastanjenja voja-; kov se mora dati odškodnina, kajti število vojakov za našo občino je določeno. Kam potem vse spraviti v slučaji, ko se ravno največja posestva odcepijo? Županstvo bode moralo potem najemati in plačevati v tu namen stanovanja in prostore.
Na to vse je treba misliti, ko bi sploh kdaj prišlo do tega, da se postava o inkorporaciji sklene v deželnem zboru, ker pravica je Bogu in ljudem ljuba!
Sedaj sem opozoril na opravičene zahteve občine, katere bi se morale v poštev jemati v slučaji odškodovanja, sedaj naj mi bode pa še dovoljeno omeniti veliko škodo, katera bi zadela privatne posestnike.
Vzemimo le ^Kolizej". Sedaj je ondu oddana najmanjša klet ali magacin za dobro plačo, ker je to poslopje zunaj mesta, tedaj blago, ki je ondu shranjeno, vse „transito". Ko bi pa prišel Kolizej pod mesto, nikomur ne bode prišlo na misel, ondu si najeti kleti in magacine, kojih je v mostu na ostajanje in ker sploh le potrebuje kleti iu magacine zunaj mesta za blago, katero je v Ljubljani podvrženo užitni ni. Vsled odstopa izgubil bi posestnik „Kolizeja" gotovo 3 do 4 tisoč goldinarjev let-
nih dobodkov. Komur bi se prevelika zdela ta številka, temu navajam, da imajo v Kolizeji svojo kupčijo ali deloma magacine in kleti: 1 mokar, 1 mesar, 1 špecerist na drobno, več špeeeristov na debelo in štirje vinski trgovci. (Dalje prih.)
Domare stvari-
— (Obravnava proti dru. Davidu S t a r č e v i ć u,) G r ž a n i e1 u in K u m i č i ć u zaradi znanih dogodkov v hrvatskem zboru, pričela se je 15. dan t. m. Obravnava je javna. Ustopnice v dvorano delile so se prejšnji dan, ker bi sicer ves Zagreb pritisnil v dvorano (ialerije in parter so prenapolnjene, pred vratmi so stražo z nasajenimi bajoneti, po hodnikih policaji. Predseduje prvomestnik „sudbenog stola* g. Cuculič sam. Dr. 1). Starčeviča zagovarja dr. Derenein, Gržanića dr. Hinkovič, Ku-mičića dr. Barčić. Dr. D. S tarče vic izjavlja, da se on bana ni dotaknil, ker se ue strinja z njegovim dostojanstvom, da bi se „grofa Khuena" dotaknil, a da se je veselil, videč, kako so ga iz dvorane iztirali. — Gržanić priznaje, da je bana sunil z nogo in ga iz dvorane iztiral, da je to istina, Če tudi ban in večina trdijo, da ni res. K u mičic priznaje, da klical „eto narode, tat je vani", ker je bil veselja zavzet, da so bana iz sabora izgnali. Potem so se preslušavale priče. Prvi je poslanec Dedovič. On pripoveduje da je videl, kako je David Starčevič porinil Gržanića iz klopi proti banu Khuenu. A priča se je potem zaplel v taka protislovja, da naposled ves zmočen pravil „jaz ničesar ne vem, meni se zdi." Za njim priča poslanec Itlinger. On govori, kakor zatožba. Na to pride na vrsto poslanec Czrn-kovich. Pripoveduje, da je Starčevič pahnil Gržanića proti banu, da je Starčevič po pravici zatožen, ne samo zaradi nasilstva, nego da bi se moral tudi tožiti zaradi poskušenega umora. Na vprašanje bra-niteljevo, iz česa priča to sklepa, odvrne Czrnkovie1, da se Starčeviću na obrazu brala silna razjarjenost in jeza in da se je iz tega dalo sklepati, da je hotel tudi „umorstvo učiniti", ako bi bilo potrebno. Veliko veselost prouzročila je dra. Hinkovića opomba, da bi se moral po tem takem priča Czrnkovich že mnogokrat tožiti zaradi poskušenega umora, kajti, dokler je bil sodnik, je skoro nad vsakim zakričal: „šutite, drugač Vas dadem objesiti." Preslušan je bil potem saborski kvestor Kuzmanović. Proti tej priči dvigne se branitelj dr. Derenčin in zahteva, da se ne zapriseže, ker s: on in dr. Kršnjavi protislovita, kajti vsaki „zahtjeva za sebe čast, da je bana Khuena spasio." Zaradi tega nastane kontroverza mej predsednikom in braniteljem, pa na zadnje priča Kuzmanović vender priseže. S tem je bila dopoludanska obravnava končana. (Obširneje dopis v prihodnjem listu.)
— (Slovensko gledališče.) V soboto 19. dan t. m. je pred božičnimi prazniki poslednja predstava. Da nekoliko pozabimo solze, ki so se prelivale v ,,Starem korporalu", predstavljale se bodo tri igre veselega zadržanja: „Nemški ne znajo", Damoklejev meču in „Srce je odkrila". Kdor se hoče prav iz srca smijati, uaj ne zamudi priti v Talijin hram.
— (Doktorjem prava) bil je včeraj na vseučilišči na Dunaji promoviran g. Albin Suyer, odvetniški koncipijent v Ljubljani.
— (Vabilo) gospodom društvenikom narodne Čitalnice Ljubljanske k občnemu zboru dne 26. decembra 1885 dopoludne ob 11. uri v čitalniški dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnlkovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev dveh pre-gledovalcev računa. G. Volitev 15 odbornikov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri zadmi porotni obravnavi v tem zasedanji zatožen je bil 70 letni kmet Luka Žirovnik iz Svilj blizu Medved, zaradi hudodelstva ponarejenja kovanega denarja. Na stare dni je hotel Žirovnik obogateti s tem, da je pričel delati kovan srebernemu podoben denar. Pripravit si je v to svrho različnih pomočkov, a bili so vsi jako okorni in izdelani denar tako slab, da ga je, po domače rečeno vsaka baba spoznala. To se je tudi izdelkom Žirovniko-vim zgodilo, kajti ženska na mitnici v Medvodah je bila, ki je prvi izdani ponarejeni goldinar takoj spoznala, da je ponarejen. Porotniki so tudi nevednost Žirovnikovo uvažali, kakor tudi to, da je denar slabo ponarejen, zatorej so sicer potrdili vprašanje glede zločinstva ponarejenja kovanega denarja,
a tudi pritrdili dodatnemu vprašanju, da je vsakdo lahko spoznal denar, da je ponarejen. Vsled tega je sodišče obsodilo Žirovnika le na štiri mesece ječe. S to obravnavo bile so porotne obravnave zadnjega zasedanja v tem letu končane
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 17. decembra. „"\Viener Zeitung" objavlja imenovanje F. M. L. Cornaro-ta namestnikom v Dalmaciji. — Člani mejnarodne vojaške komisije odpeljali so se o polunoČi z ekspresnim vlakom na bojišče.
Budimpešta 17. decembra. Zasobni uradnik Viljem Egressy postrelil je danes dopoludne svoje troje otrok, potem pa še samega sebe. Jeden otrok živi. Nagibi temu zločinu neznani.
Novi York 17. decembru. Kakor se brzojavlja iz San Francisca zasledila je policija socijalistično zaroto, ki je imela namen, umoriti guvernerja kal i fo ruskega in druge odlične meščane. Več osob so zaprli.
Gg. pevci Ljubljanske čitalnice!
Ker se bliža Silvestrova veselica, . j pri kateri bode pel čitalnični zbor • "'^MK ve£ pesni j, vabi in opominja podpi-
-L.* sani odbor vse pevce, da pridejo jutri
in potem redno vsaki torek in petek zvečer k vajam.
V Ljubljani 17. decembra 1885.
Čitalniškega pevskega zbora odbor.
Poslano*
Bolezni vsako vrtite, '/.lasti bolezni živcev, pa-dico, bolečine v želodci, nervozu«* HiiniPiije po ušeHih, trganje |»o UNetdli, ttlub poaluli, glavo-l»ol|e, migreno, bledico in nirtvico ozdravlja po ta«
cijorialnuj zanesljivi metodi. Pri bolnih na nI jueali iti naduMlji vili dosežemo v Štirih tednih čudovitu VBpehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejann marko za odgovor«
Privatna klinika „Frelial" (708-3) v Solnogradu. (Avstr.,
Tržne ceaie v ij
dne 1G. decembra t
Pšenica, kktl. .  . .	•H. kr. <; i'	Speh povojen, kgr. .	d kr. — 1:1
Rez,        „    .  . .	5 39	Surovo iniialo, „	-\*4
Ječmen,    „ ...	4 B9	Jajce, jedno ....	_I 9
. Oves,       „    ,  . .	3iOl	Micko, liter .  .  . .	- H
Ajda, ...	1123	Goveje      uitiso, kgTi	-64
i Proso,      n ...	5104	Telečjo         „ ,	— 56
Koruza,    „ ...	4.187	Svinjsko       „ .,	— 50
Krompir,   „       . .	■2 SH	K ostrimovo   „ „	— 86
j Leč-a,      „ ...	8 —	Piianeo .....	-,50
Grob,      „    . . .	8 —		- 17
Fižol,       „ ...	8 50	Seno, IGO kilo   . .	i: 05
Mil u i o, k:.T.	—'HO	Slama, „ ,	2 05
Mast, „	— 79	Drva   trda, 4Q motr.	8 50
S,,/n fri^o.i,	-(50	„   inobka, „	6J-I
ineu'or^kgično poročilo.
0  Čas opazovanja		Statije ii.'.romoti'.i v mm.	Tom-   j V\> pomtura trbvi	Mo-Nebo krina v i mm.
« vd rH	7. zjutraj 2. pop 9. zvečer	747-21 omi. 746*6i l . 740 11 ura.	—12*0*0 ; brezv. — 8-9 '< al. Bih. — ia'4"C ;sl. Bih,	megla jas. 0'OOuif!'. megla 1 1
Srednja temperatura —11'4°, za 9 9° pod norroalom,
ID\^:o.ao sisa boriaa dne 17. decembra 1.1
(Izvirno telegrafičnu poročil >.}
Papirna renta..........82 gld. 80 kr
Srebrna renta.......                            ,  ,    88  „ 85 ,.
Zlata renta...........109   „ 10 .,
5°/() marčna rotita.........100   „ —
Akcijo narodne banko.......866   , — ,
Kreditno akcijo........295   „ 30 „
London..........125   „ 95 „
Srebro............                                           —  „ — „
Napol.   .  .      .......                               9  B 99 B
C. kr. cekini.........                                      5  n 9-t ,.
Nemško marko   ,........61   , 85
4% državno sročke iz I. 1854   250 gld.   128   , - „
Državno srečko iz 1, 1864        10O gld.  170   „ 25 ,
Ogrska sluta renta 4°/„......99   „ 65 ..
.   papirna renta 5°/0......91  , 65 .,
69la štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104 gld. — kr.
Dunava reg sr.^ke                 100 gld ;!9 , 2'> n
Zemij ubč avst,- 4'/,% slati zast iiati 195 , hO '.,
Prior, oblig Elizahetine ^apad železnico 115 r — j-
Pr oi oblig Ferdinandovo sov. ielermJ •« 1o'- , 50 B
KređHrio Brečke                   100 M 17i» 75 ,
RndoHbve irećkfl            . * 10 „ 16 . Bo
Akrii«' anglo-n-str banki         120 105 . 25 „
Tra>ninway-<lrnat veij|  170 »r!d a ~» lii4 V 5
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi sc knjižica 1
isonica ivictoacva
Cena lO ls:r.
Cisti dobiček te knjižice namenjen je v podporo slovenskega iolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". {518-14)
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbrariih spisov stoji
I. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po.   ... ,
II. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po.....
III. zvezek, nevezan po.....
elegantno vezan po .....
IV. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po.....
V. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po .....
Ako pa tudi oddajamo vsak posamični zve/.ek, vender se priporoča, pošiljati naročnino sa več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za L—V.'nove-zani zvezek !lgl.50kr. Z11 vseh prvih pet! p<> vezanih zvezkov 6 gl-
vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 ročnimi so pošilja mijprikladneje s poštnimi
pod naslovom; Terezije cesta
.  .  .    . gld. P-
,   .   .      .     „ 1-60
.....070
.....P20
. . . >. n 070 • . . * n 120 . . . , „ 070 . . . . „ 1-20 . . . . n 070 ,   .   .     .     „ P20
Naročnina za VI. do X. zvezek stoji samo 3 gld ; za elegantno vezanih drugih pet zvezkov (VI.—X. zvezek) sflnlć 6 gld. 50 kr.
Naročnina za I. do X, nevezani zvezek stoji O gld. Za «i«i. — Na-iiaLi/.iiirnini
gospod J o s. Stare v Ljubljani, Marije
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—40) Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 80 kr. izvod, ako si naroče skupno po H) izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. S t are t u v Ljubljano luiničilno svoto
G S Odbor za Jurčičev spomenik.
gjr^e tksrfm*. &&firtejH *r i^OTI
E
ova
sladčičarna
v Ljubljani, na FMifimi trp št. I,
vabi k obisku svojo Itožičn« razstave iu priporoča svojo bogato i/.lier Hhulciearnkega blat£»» koiifektov bi bor bonov najfinejšega okusu (lasten izdelek), ne zamenjati s tovarniškim blagom, k a m »le /.»» bonbone in božiena drevesen od 1 gld. višje. Od Silvestrovega dne dalje slednji dan sveže, jnko |)riljul)ljenc prediintsttne krole. (740-2)
Vfi^iio
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben /.o]ier kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, /m take, ki žele dobili čist in krepek glas, SE8 š krof olj-naste, krvićne. slabotne, bledične in krvi-revne jo
sok kranjskih planinskih
i ■ v v
zelisc,
k potlfosforiio kfoliiu apnom in žcle/.oiii pomešan.
Lastni izdelek.  Ceua 56* kr.
Dobiva se v (673—u)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v LJubljani.
9 RaSpoSllja se vsak dan po pošti. ME
TipIcI:
15. decembra.
Pri Slona: Baronica Wald-cgg z Dunaja. — Pilipp iz Zagreba. — Zubanofskv z Dunaja. — Vilhaijiz Prezida. — Sclnvarz z Dunaja. — Satrau iz Celovca.
Pri Malloit Pawy z Dunaja. — Obatz iz firadca, — Selivveiuburger z Dunaja. — Wasc-bitza l'& Krškega. — 09cb z Dunaja. — Funtlgam iz Gorice. — Beiizur iz Huditnpešto.
— Seidl iz Kočevja.
Pri južnem kolodvoru: Jiigor iz Gradca. — Scbvvarz z Dunaja. — ISrončič iz TiBta.
— Laukič iz Litije.
Cujte in čudite sel
ogrinjal za dame,
popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah, rnjavih. sivih, Črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih in turških itd., proda bo po
(joldinar £ goldinar
komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo prostori.
JKsportliau« „Zur JLiueftria", "Wien,
Ol3erd.5ToliK.g-, n^Earien^acse 31. (727—2)
Udatelj in odgovorni urednik: Ivan Žoleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"'