Leto IV., štev. 102 tgh»|* ob 4 z hitraI. Stane mesečno 12*50 Din z« inozemstvo 26"— a neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. iiii' ' g f V L?ubljanf, torek dne I. maja (923 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Poštnlca pavfaE.-ana. Posamezna stev. stane 1*50 Din Upravntštvo: Ljubljana, Prešernov« nI. št 64 Telet št 3« Podružnice: Maribor, Barvarska uit TeLšt 22. Celje, Aleksandrova et Račun pri pošta, čekor. zavoda štev, 11.842. V sled praznovanja 1. maja izide pri- j hodnja Številka «Jutra* še le v četrtek Ljubljana, 30. aprila. Samoradikalski režim, pod katerim je jecala država od začetka decembra naprej, se bo danes zopet podaljšal. G. Pašič je dobil ponovno mandat za sestavo homogene radika.i?ke vlade Vsi stari ministri ostanejo, le oni, ki niso bili izvoljeni za poslance in katere so njihovi kolegi že itak smatrali le za balast, odpadejo. S tem je povedano, da ostane v bistvu in po možnosti vse pri starem: vsaj kolikor se to tiče samoradikalske upravne nespo sobnosti in korupcije, ki se bo lahko nadaljevala s polno paro. Ob abstinenci radičevcev in ob asistenci dr. Korošca bo 108 radikalskih poslancev v parlamentu ščitilo absolutistično vlado ramoradikalskega režima. Ubogo slovensko ljudstvo! SLS ga Je gnala pri volitvah v boj za avtonomijo Slovenije in v boj proti Srbom. ■Sedaj pa je vprašanje avtonomije od-£odeno in za par drobtin, ki jih bo i-osp. Pašič vrgel klerikalcem v Sloveniji, je dr. Korošec izdal svoje vo-lilce velesrbskemu režimu. Niti pokrajinskega namestnika ne dobe klerikalci v Ljubljani. Iz samega strahu pred rlemokrati so zlezli pred Pašičem pod klop ter mu obljubili — da se svojim volilcem vendarle preveč ne zamerijo — da ostanejo njegov dobri in zvesti, tihi kompanjon. Pašič si gladi brado, da je klerikalce tako poceni kupil ter da je težko breme odgovornosti za v oje državniške posle natovoril tudi i. Korošcu. Radica se je Pašič spretno otresel. Prijetno mu je bilo, da Radiča že štiri :eta ni bilo v Beograd. Zato ni bilo treba imeti nobenih ozirov do Hrvatov. Radikalski separatizem se je tem lažje okoriščal na račun celokupne države. Ako ostane Radič še naprej v Zagrebu, ne more nikomur bolj koristi- Radikalska vlada ostane TUDI ZADNJA POGAJANJA MED RADIKALCI IN DEMOKRATI SO BILA BREZUSPEŠNA. — PAŠIČ POVERJEN S SESTAVO HOMOGENE VLADE. — VSI DOSEDANJI MINISTRI RAZEN ŠTIRIH. — JUTRI SE SESTANE NARODNA SKUPŠČINA. nega osfttora radikalne stranke. Pašič je Beograd, 30. aprila, g. SnočI ob sedmih, ko se Je kralj vrnti iz Topole, je sprejel v avdijend Ljubo Davidoviča, ki mu je vrnil mandat z? sestavo vlade. Davidovič je ostal na dvoru do devetih zvečer. Danes dopoldne je bil povabljen na dvor začasni predsednik narodne skup ščine dT. Peleš na posvetovanje, kakor to odgovarja parlamentarnemu reda. Pred avdljenco je imel dr. Peleš daljšo konferenco s Pašičem in Ljubo Jovano-vičem, ki sta mu dala instrukcijc, kaj naj svetuje kralju. Dr. Peleš je kraiju izjavil, da se je vsled odpora demokratov izkazala koalicija za nemogočo teT je predlagal kralju, da poveri Pašiču sestavo homogene radikalne vlade. Ob enaj stih je bil nato Pašič pozvan v avdijen co. Po mestu se je nato opoldne bliskovito raznesla vest, da je Pašič dobil mandat za sestavo samoradikalne vlade. V klerikalnem In muslimanskem klubu je zavladalo veliko veselje. Poslanci so si čestitali, češ sedaj Imamo vlado po naši milosti. V radikalnem klubu so se zbrali vsi poslanci in vsi ministri teT pri' čakovali vrnitev Pašiča. Čakali pa so zaman. Pašič ni prišel v klub, ampak se je vrnil naravnost v predsedništvo vlade, odkoder je poslal Davldoviču ra Pribičeviču vabilo na sestanek za popol dne ob štirih. Vsled tega je bik) jasno, da Pašič še ni dobil mandat za sestavo homogene vlade. Tako je tudi biio. Kralj Je zahteval od Pašiča, da še enkrat poskusi doseči sporazum z demokrati. Ob treh popoldne je kralj poklical k sebi Pribičeviča, ki je ostal pri vladarju nad eno uro. Med tem sta se sestala Pašič In Davidovič. Po avdijenci je prispel tudi Pribičevič ti, kot g. Pašiču. G. Radič naj le čaka ki je ostal pri Pašiču še po odhodu Da m i-rvov7 n irA no tftcti 1."i mil lifi lin ep. 1 ___• __ j___i---U1..U r\u : I potrpežljivo na kosti, ki mu jih bo sedaj v tolažbo metala radikalska vlada. Glede revizije ustave, še manj pa glede mirotvorne seljačke republike, še ai prav nič odločeno in tudi g. Radič se je, kakor g. Korošec, odločil čakati aa — ugodnosti radikalske uprave. Revizijonlsti. ki bodo že velesrbsko raditalsko stranko razglasili kot velikanski uspeh Slovenstva in Hrvat-siva, bodo sicer poskušali razna izsiljevanja v revizijonistični smeri, vendar pa, kolikor poznamo lisjaka Pašiča, brez končnega uspeha. Kraljeva želja je bila, da se osnuje radikalsko - demokratska koalicija. G. Pašič na to ni pristal. Storil je vse, da sestavi samoradikalsko vlado. Še celo bivšega pokrajinskega namestnika Hribarja so radikalci angažirali, da je v «Slovenskem Narodu* s posebnim uvodnikom podprl radikalne in klerikalne težnje po sestavi homogene vlade. Demokrati so šli. zavedajoč se svojih dolžnosti napram narodu in državi, do skrajnosti. V dveh stvareh niso Brneli popustiti, ako niso hoteli postati žrtev radikalske zvijače in nepoštenosti Zahtevali so neomajno za sebe ministrstvo notranjih zadev. Ako tega nimajo, bi bili v vladi le za to, da nosijo soodgovornost za radikalijo. Vpliva in moči ne bi imeli nobene, da bi mogli vsaj v glavnih stvareh uveljavili svojo politiko. Druga glavna zahteva je bila, da mora biti poslovna vla-ia obenem volilna. Ako bi tega jamstva demokrati ne imeli, dogodilo bi 59 jim čez nekaj mesecev to, kar se jim je dogodilo v decembru. Zdaj bi nosili strašno odgovornost v parlamentu in v vladi, potem pa bi jih pred volitvami radikalci zopet nesramno izigrali. Radikali pa ne le, da na glavni dve zahtevi demokratov niso hoteli prista-tf, so bili povrh še predrzni. Kakor v la-smeh so ponujali demokratom le štiri politično manj vredna ministrstva 'trgovino, narodno zdravje, konstitu-into ter poljoprivredo in vode), ki se po svoji važnosti z ozirom na aktual-na reformna vprašanja niti toliko ne L'enijo kot n. pr. samo ministrstvo železnic. Niti ministrstva za socijalno politiko niso bili radikalci pripravljeni prepustiti demokratom, ker jim je na j:em, da to ministrstvo, zvesti svojim konservativnim protisocijalnim nazorom^ polagoma docela likvidirajo. Na drugi strani pa so radikalci implicite zahtevali, milijard plačala Nemčija takoj s pomočjo se po vsem tem Franciji sploh ni treb? Inozemskega posojila, 5 uadaljnih milijard i več pogajati z Nemčijo, ampak lahko iz po preteki; 4 let, ostalih 5 milijard pa v ' vrši vse svoje namere. Prepoved paeivm stvarnih dajatvah. Ostali pogoji, med nji-, resistence v Poruhrju bi tudi slabo vpli mi takojšnja izpraznitev ruhrskega ozem- vala na tamkajšnje razpoloženja in b1 lja. ee niso spremenili. Evakuacija ne sme zaviseti od izpolnjevanja plačilnih obveznosti, nego se mora pričeti takoj po sklepu pogodbe. Berlin, 30. aprila, s. «Berliner Montags-post» poroča, da je socialistični poslanec Breitscheid v nedeljo na nekem govoru izjavil, da mora Nemčija ponuditi najmanj 30 milijard, od katerih bo prejela Francija 26. pri čemer pa eo stroški za zasedbo Poruhrja že vračunani. Nemčija in Francija bi se morala medsebojno obvezati, da se 100 let ne bosta vojskovali pod pogojem, da so tudi Nemčiji meje zavarovane. — Pod nobenim pogojem pa se ne sme dopustiti, da bi se Nemčiji od- vzpodbudila komuniste k še hujšim izgredom. Vrhu tega Nemčija v zasedenen' ozemlju nima nobene akcijske moči, od kar so iz Poruhrja izgnani vsi njeni iv vrševalili organi, policija, uradništvo, ob. lasti. Zato poživlja časopisje s 71.100, London 329.100, Pariz 4790, Pra ga 2120, Beograd 740, Budimpešta 12.05 Varšava 1.55, Sofija 528, MIlan 349U Curih 12.900, valute: nemške marke 2.34 dolar 70.850, švic. franki 12.825, fr. fran ki 4740. funti 327.600, češke krone 2105 madž. krone 9.05, poljske marke 1.4" lire 3460, dinarji 732. Praga: Berlin 0.11675, Newyork 34.3' London 158.675, PaTlz 229.50, Beogra< 35.25, Budimpešta 62.50, Varšava 7.15 Dunaj 4.775, Sofija 25.75, Milan 169.50 Curih 612. Berlin: Newyork 30.000, Londo:> 138.300, Pariz 20.30, Praga 890, Mfla-19.40, valute: dolarji 29.500, švfc. frank 54.10, fr. franki 20.25, funti 138.200, če ške krone 890, lire 14.68. London: Berlin 143.000 — 148.000 Newyork 473.25 — 473.50, Pariz 79.4.: — 79.50, Curih 25.54 — 25.59, Rini 94.2? — 94.50, Praga 155 — 155.50, Duns 330.000 — 340.000, Varšava 210.000 -220.000, Budimpešta 21.000 — 23.00*» Beograd 430 — 470, Bukarešta 950 — 1010, Atene 390 — 400. Newyork: Praga 297, Berlin 0.033 Curih 18.1* Pariz 672.75, Milan 490.50 demokrati sedaj norabiio nredvsem za. do i:i 2 njo vjc ;rorje. ki sedaj rride. turneja «stankovlca». Beograd, 30. aprila, p. Pevsko društvo i London 47'.25, Dunaj 0.14125, Budimpt- Stankovič. ki je pod pokroviteljstvom j tta 1.82, Beograd 103.25. i kralja, priredi veliko turnejo v državi D omare borze m tretji strani. letalni! praznik Proslava 1. maja — najprej obča proslava pomladi, kasneje praznik francoske revolucije in njenih liberal-i"~h idej — je končno ostala praznik i'roletarijata in še posebej delavstva. Kdor ve ceniti pomen delavstva v narodu, ta mu bo brez ovinkov ne le priznal pravico, da si določi za proslavo svoje razredne zavesti svoj dan, impak se mu bo tudi pridružil v ž e 1 j i, da bi dan počitka uspel iiajbolje in povzdignil razpoloženje de-'avstva. Položaj delavstva je v naši državi ^ a prav viden način v ravnem razmer-; i z gospodarskim in političnim položajem države. Če ji gre slabše, gre -labše tudi delavstvu. Če se njena valuta zaguglje, potrese tudi delavstvo, če se uriva k nam moč tujega kapita-!a, zlasti pa proizvodi tuje industrije, je naše delavstvo prvo, ki plačuje ra-;:un. In ker se nam vriva tujec v podjetje, je zopet delavstvo prvo. ki to >bčuti. Človek bi torej dejal, da mora delavstvo razumeti, da je delo za moč, /.a ugled države, delo za njen proleta-:ijat v prav bistveni meri. Sorodstvo ■ aed delavskim interesom in jugoslovanskim nacionalističnim programom je tako prozorno, da treba biti tudi bolan na duševnih očeh, da se tega ne \idi. Ta bolezen pa prav živahno cvete. Delavstvo je večinoma na vrvici du-lovščine, ki se igra z njim, kakor z utko. Nekaj ga je v taboru zmedenih nrorokov, ki še vedno pričakujejo, da rihaja Žid Trocki čez Karpate. Le raal del je zaveden in uvidi, da je sla host države obenem slabost delavstva. A če jih je tudi malo, ki to vedo, resnica je vendar. Slepci sedaj napadajo narodne delavce, ko se bore zo-oer — tuje valpte. ki jih tlačijo! Za sovražnike delavstva ni nič bol; lobrodošlo. nego če morejo zatrditi, ia je delavstvo v protidržavnem taboru. Večina našega delavstva je dalo croglice — SLS. Ali jih je res dala za federalistične norosti, ki jih uganja ta tranka z Radičem? Ah res hoče delavstvo z avtonomijo uničiti slovensko industrijo? Sedanja situacija je razumljiva le, ~e se upošteva, da marika mirnega in reznega razmišljevanja med masami. Ko bo to nastopilo, bo naenkrat jasno, ■ia med vsemi stanovi na sanaciji in ' trditvi Jugoslavije imata najbolj neposredni interes dva stanu, ki se danes precej potapljata v nezadovolj-tvu: uradništvo in delavstvo. Logična posledica tega bi bila, da stopita v spredje nacijonalnega jugoslovenske-~'a pokreta in proti vsakemu separatizmu in avtonomiji. Potem bi imelo delavstvo tudi mogočen politični vpliv in bi mogoče več doseglo. Za sedaj je vlada demagogija in ato je delavstvo v državi skoro brez ■sakega političnega vpliva. 1. maja 1923 proslavlja slovensko 'lelavstvo pod črno zastavo stranke, kateri je dalo zaupanje 18. marca. To abnormalno stanje pa ne more dolgo rajati. Naj bi bil 1. maj 1924 svetlejši in veselejši. Zb n^odrso irs držs%mo edfnsfve . Ob ogromni udeležbi prebivalstva vseh slojev se je vršil v nedeljo v Beogradu manifestacij«ki zbor Narodne Odbrane — glasen memento vsem, se igrajo z našo državo. Nad 20.000 'judi je pred hotelom Moskvo in na Ferazijah manifestiralo za državno in narodno edinstvo, katero je pripravljeno braniti proti prikritim notranjim so-'Tagom do zadnje kaplje krvi. Manife-tacije so se udeležili člani Narodne Odbrane, Orjunaši in četniki v strnjenih vrstah z državnimi zastavami, rbska nacionalistična mladina pa s -rbskimi zastavami. Vse oblastne organizacije Orjune so odposlale svoje lelegate, ljubljanska svojega predsed-iika inž. Ferda Kranjca. Zborovanje je otvoril polkovnik v pokoju in glavni urednik »Preporo-ia», Pavle Jurišič, ki je v jedrnatem nairiotičnem govoru z vso vehemenco bičal separatistično in razdiralno politiko dr. Korošca, dr. Spaha in Radija in ostro obsojal delovanje nekaterih strank, ki jim je blagor skupne države deveta briga. Med njegovim govorom so padali ponovno viharni, ogorčeni vzkliki proti voditeljem separatistov. Nato je bil izvoljen za predsednika -hoda bivši konzul Todor Stankovič, za podpredsednika inž. Kranjc iz Ljubljane in Rado pubelič s Sušaka. Stankovič je v svojem govoru naglašal, da Beograd, ki je kljuboval že toliko so-vragom, nikdar ne bo dovolil, da bi avstrijski preostanki glodali na telesu s krvjo pridobljene skupne domovine. Dr. Zuccon iz Zagreba je opozarjal, da Gajev in Strossmayerjev duh v Zagrebu še ni izginil in zato Radič nikdar ne bo uspel. Inž. Kranjc iz Ljubljane i o bičal razdiralno in hujskaško politiko slovenskih klerikalcev. (Klici: Doli Korošec! Proč z izdajalci!) Slovenci so vedno pripravljeni, skupno s »rbskimi brati z orožjem v roki braniti edinstvo države. Končal je svoj govor r vzklikom: »Živela Jugoslavija! Živelo narodno edinstvo!* Imenom Bosancev ie arovoril Dravoslavni sveče- nik Božič, imenom južne Srbije pisatelj Milosav Jelie. Zborovanje je brzojavno pozdravil slavni general Stipa Stepanovič, kar je izzvalo med zboro valci viharno navdušenje. Vojvodi je bil odposlan brzojavni odgovor, da so mu vsi narodni elementi vsak treno-tek na razpolago za obrambo držav nega in narodnega edinstva. Manife-stanti so tudi vzklikali, naj stopi vojvoda na čelo nacionalistične vlade. Z viharnim ploskanjem je bila končno sprejeta resolucija, ki naglaša, da nacijonrilni elementi nikdar ne bodo dovolili rušiti temeljev države in zahteva. naj se odstrani strankarstvo v vladi in sestavi taka vlada, ki bo znala upostaviti red v državi in čuvati ustavo in zakone. Kralju je bila poslana vdanostna. brzojavka. Po zborovanju se je med prepevanjem narodnih himen vTŠil veličasten sprevod po mestu. Nacijonalistična manifestacija v Ljubljani. Povodom velikega zborovanja Narodne Odbrane v Beogradu za manifo-stacijo narodnega in državnega edinstva, je priredila tudi ljubljanska Or-juna v nedeljo v Zvezdi pred Kazino javen shod, ki se ga je udeležilo tudi številno napredno občinstvo. Akcijski oddelki ljubljanske in šišenske Orjune so prikorakali z državno zastavo na čelu v strnjenih vrstah, prepevaj e or-junaško pesem. Manifestacija je napravila najboljši vtis in je občinstvo govornikom, ki so poživljali vse narodno čuteče državljane k skupnemu delu za enotno državo, viharno akla-miralo. Nacionalisti so končno zapeli »Bože pravde* in odšli nato v povor-ki skozi mesto. daoie skrbi. Z bi rtv tu! paragrafi in grožnjami se ne pomaga revežu, kvečjemu da se po nepotrebnem vzbuja ▼ njem večji odpor. Politične M?M 4- Kako fabricirajo mariborski radikali svoje odbornike. V Mariboru so se ljudje pri objavi nedeljske nove od-borniške list« radikalov čudili zlasti nad odbornikom natakarjem Filipom Gantarjem, ki je bil vedno najagilnej-ši agitator demokratske stranke, med ustanovitelji novega demokratskega političnega društva in je tudi sicer znan kot značajen dečko in naroden Jugoslovan, ki svoje rodoljubje dejansko kaže. Zato v zadoščenje pošteni javnosti objavljamo Gantarjevo izjavo našemu informatorju, da so ga mariborski radikali kar enostavno kontumacirali v odsotnosti, ne da bi on sploh s kakim radikalnim funkcionarjem zadnji čas govoril o kakem vstopu v radikalno stranko. Tudi nedeljskega zborovanja, kjer so volili funkcionarje, se kot marsikateri drugi njegov sotrpin ni udeležil. O izvolitvi je zvedel šele od prijateljev, ki so Pitali to vest v »Jutranjih Novostih*. + Ivan Hribar v službi klerikalcev. Mariborsko gledališče. V sredo. !. ma- , Gosposrmski cesti. Udele»>3 članov atv, ja gostuje v »Traviati* kot oče Germont vezna. Vabljeni so vsi športniki katar odlični baritonist graške opere D. Rigo. ' tudi p. n. občinstvo. Vstopnina prosta. ki je sedaj gostoval v tej vlogi v Narod nem gledališču v Beogradu t velikim uspehom. G. D. Rigo gostuje samo enkrat. Ora^ke kritike zelo hvalijo milino njegovega glasu. Ljudski oder v Mariboru priredi v gredo 2. maja v Narodnem domu premijero delavske igre »Žrtve». Sokolslvo Mutaikov večer, ki se je vrši! v soboio v ljubljanski Kazini v proslavo 301etnega sokolskega dela našega Savez-nega načelnika br. dr. V. Murnika, je pokazal, kako zna ljubljansko Sokolstvo in drugo občinstvo ceniti požrtvovalnost odličnega Sokola. Večer je zapustil vsled svoje prisrčnosti vsem udeležencem neizbrisen irti$, bratu Murniku pa naj bo vsaj malo zadoščenje za njegov trud in njegove žrtve. V imenu C. O. S. sta se udeležila proslave brata dr. Heller in Bi-lek, ki sta čilemu jubilantu prinesla iz Prage pozdrave in čestitke češkega So-kolstva. Navzoči so bili dalje: generalni konzul dr. Bcneš, dr. Baltič, dr. Šavnik, dr. Ravnikar in številni drugi Sokoli in Dramatični odsek Sokola na Vrhniki pod režijo brata Vuka je prtredH v prid Cankarjevemu spomeniku na Vrhniki dramo »Sin*. Cisti dobiček je zna. šal 357 Din za kar se odbor vsem sodelujočim najtopleje zahvalinje. Odbo za Cankarjev spomenik. * Priglasitev slepih in polslepih otrok. Do 10. maia Je prijaviti vse slepe in pol-slepe otroke v mestnem ekspeditu ljubljanskega magistrata da se jim omogoči potrebna šolska naobrazba. * Ciril-Metodova podružnica za Gro-bclno in okolico vabi vse člane in prijatelje družbe na občni zbor, ki se vrši dne 6. maja ob 4. popoldne v gostilni Vrabič-Cmok na Grobelnem. sokolski prijatelji, ki so napolnili dvo-Klerikalcem, ki so se zadnje tedne na rano do zadnjega kotička. Večer je otvo- Trgovsfea šola w Cel^ Celje ima svojo trgovsko šolo že izpred vojne dobe. Pod skupnim vodstvom ravnatelja meščanske šole je bila dolgo časa nastanjena v tem poslopju ter je tvorila važno postojanko nemške trgovine v ponemčenem mestu, obdanem daleč na okrog od slovenskega življa. Slovenski dijak na tej šoli je bil redka prikazen ter mukapoln njegov obstanek v družbi šovinistično podivjane mladine. Z nacionalizacijo našega šolstva v naši svobodni državi, so se razmere tudi na tej strokovni šoli temeljito izpremenile. Zavod je dobil kmalu po prevratu svojo samostojno vodstvo in se je preselil vsled pomanjkanja prostorov na meščanski šoli v pritličje mestne osnovne šole, kjer ie začasno še danes. Pred pri-lično dvemi leti je bila šola podržavljena. Zavod je prestal zadnja leta mnogo neprilik. Ob pričetku vsakokratnega šolskega leta je naval na šolo izvanredno velik, primanjkuje pa denarnih sredstev in učnih moči, da bi se moglo popolnoma ustreči veliki potrebi, po strokovni izobrazbi v trgovski panogi. V petem letu svojega obstoja kot slovenska trgovska šola šteje zavod pet stalno nastavljenih in deset ekstemih učiteljev, ki poučujejo v pripravljalnem razredu in v dveh letnikih s paralelkama. Obstoj zavoda je vsled tega odvisen ves ta čas od dobre volje in požrtvovalnosti učiteljev iz drugih zavodov ter nekaterih bančnih in političnih uradnikov, ki so doslej poleg svoje popolne zaposlenosti žrtvovali svoj prosti čas ter poučevali proti naravnost nizkotnim honorarjem na tej šoli. Ker pa mora v današnjih težkih življenskih razmerah javni nameščenec računati s svojim zadnjim težko zasluženim denarjem, se je vsled nerednega izplačila honorarja ustavil od zunanjih učiteljev že parkrat pouk na tej šoli. Vsak manuelni delavec zahteva točno svoj zaslužek; ni se čuditi, ako tudi vzgojitelja mladine po večmesečnem čakanju zapusti potrpljenje, ko vidi da višja šolska oblast, ne zna ceniti primerno njegovega dela, ki ga mora vršiti v svojem prostem času. Ker učiteljstvo tudi v tekočem šolskem letu ni dobilo za več mesecev izplačanega honorarja, ie po Veliki noči solidarno ustavilo pouk. Tri tedne že poučuje na šoli samo pet stalno nameščenih učiteljev s skrčenim urnikom; nekateri važni predmeti pa so morali sploh odpasti, ker ni strokovno usposobljenih učiteljev zato. Vsa celjska javnost, zlasti pa pridobitni krogi z ogor čenjem obsojajo ta nedostatek v razvoju našega strokovnega šolstva, zlasti pa površnost, s katero je finančna kontrola Beogradu črtala potrebne kredite za nadure, ki so bili že določeni in ki se vso moč pehali za samoradikalsko vlado, se je pridružil kot pomočnik tudi g. Ivan Hribar s tem, da je spisal v sobotnem »Slovenskem Narodu* in-trigantski članek proti Pribičevidu. Kakor se nam poroča iz Beograda, so dobili včeraj razni resni radikalni voditelji v cirilici napisan prevod uvodnega članka »Slovenskega Naroda* od 27. aprila, ki dokazuje potrebo sestave radikalne vlade. Prevod jo očivid-no razposlal avtor sam. ki si na ta način upa zasigurati milost pri Pašičn. Radikali so se sklicevali na ta članek, češ ne le klerikalci, temveč tudi velik del napredne slovenske javnosti si želi samoradikalno vlado. V informiranih krogih se zatrjuje, da je članek pisan po naročilu, ker je skušala radikalna stranka z vsemi sredstvi vplivati na javno mišljenje tudi preko ta-kozvanih »nevtralnih* listov. ril br. KaJzelJ s kratkim nagovorom, v katerem je skiciral 30ietno sokolsko delo dr. Murnika in častital jubilantu v imenu Sokolstva. Izročil mu je častno darilo, mal bronasti kip. Češka brata sta v svoiih nagovorih zlasti povdarila Mur-nikove zasluge za pobratimstvo češkega in jugoslovanskega ter s tem vsega slovanskega Sokolstva in mu poklonila v dar kip dr. Vanička, načelnika Č. O. S. — Dr. Ravnihar je poklonil slavljen-cu dar J. S. S., dragoceno pisalno orod- MARIBORSKI OBČINSKI SVETNIKI PRED SODIŠČEM. Včeraj je pričela pred mariborskim okrajnim sodiščem razprava v tožbah socijalističnega občinskega svetnika Bahuna proti dr. Leskovarju, ker mn je slednji očital pri občinski seji d*-nuncijanstvo lastnih pristašev, ozirn ma komunistov pri mariborski policiji. Dr. Leskovar je nastopil obširoD dokaz resnice in predlagal med drugim za priče tudi tedanjega vodjo mariborske policije dr. Senekoviča. Včeraj je bil zaslišan tudi bivši komunist, sedaj že radikal Nachtigall. ki pa ni nič bistvenega izpovedal, kakor tudi ne sodrug K rajnik. Izgleda, da dr. Leskovar de-nuncijantstva ne bo dokazal. Predlagal pa je še nove priče kot poslanca Golouha. dr. Serneca in druge ter je bila razprava v svrho zaslišanja ostalih prič preložena na nedoločen čas. Prihodnja razprava bo najbrž skupno z dr. Leskovarjevo tožbo proti Bahunu, je, br. Vidmar častno diplomo kot dar kjer pa bo menda zopet težko dokazo-mednarodnih telovadcev, jednako vadi- val odvetniku dr. Leskovarju slab) teljski zbor. Br. Heumer iz Zagreba pri- j pravno zastopstvo mariborske obline, naša pozdrave Sokolstva iz Hrvatske, kar mu je očital Bahun v občinski Prosvefa Ljubljanska drama. Torek, 1.: Zaprto. Sreda, 2.: »Crešnjev vrt*. C. Četrtek, 3.: Zaprto. Petek, 4.: Premiera Shakespearjeve komedije »Kar hočete*. Izv. Sobota, 5.: Ob 4. pop. dijaška predstava po znižanih cenah: »Otok in Struga. Izv. Nedelja, 6.: Othello. Izv. Pondeljek, 7.: »Kar hočete*. C. Llublianska opera. Torek, 1.: »Sevlljski brivec*. D. Sreda, 2.: Zaprto. Četrtek, 3.: Premiera Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin*. A. Petek, 4.: »Janko In Metka*. E. Sobota, 5.: »Carmen*. Oostovanje operne pevke Marte Pospišilove. Izv. Mariborsko gledališče. Torek, 1.: »Ubiiač*. V proslavo 1. maja. Sreda, 2.: »Travlata». Oostuje g. D. Rigo, član graške opere. Četrtek, 3.: »Ubijač*. B. generalni konzul dr. Beneš častita v imenu češkega naroda, Jdačin v imenu gospodarskih organizacij, dr. Preobra-ženski v Imenu ruskega Sokolstva itd, itd. Mogočen vtis je napravil govor najstarejšega ljubljanskega Sokola Petra Orasellija. V iskreno občutenih besedah se je v globokem programatičnem govoru zahvalil br. Murnih vsem gratulan-tom. Proslava je trajala pozno v noč in potekla v neskaljeni harmoniji. Šah Pri današnji predstavi opere «Seviljski fcrivecs v Ljubljani poje vlogo Figara. g. Levar. Nedeljska «To&ca» v ljubljanski operi je bila v prvovrstni zasedbi (Tosca-Ziko-va, Scapia-Balaban, Čavaradossi-Simenc, Cerkovnik-Fe'etto) prekrasna. Dovršenemu petju in sugestivni igri akterjev občinstvo kar ni moglo odoleti. Klicalo je pevce ponovno na oder ter jih nagrajevalo z steni sta bila deležna pohvale gdč. Ziko-va in g. Šimenc. Nov in samonikel je bil cerkovnik g. Betteta. popoln v pevskem in igralskem oziru. S »Tosco>, kakor je bila uprizorjena v nedeljo zvečer, bi se dvorani. Proti dr. Leskovarju se je nadalje vršila včeraj razprava v tožbi magistralnega uradnika g. Ježa. kateremu je dr. Leskovar očital v mesenem svetu nemarno opravljanje službe. Zaslišanih je bila cela vrsta prič. zlasti stanovski tovariši. Razprava j« trajala v obeh stvareh skoro ves dan — ter so večinoma vse priče izpovedale v dobro g- Ježa. Samo njegova žena, ki jo zastopa dr. Leskovar proti Ježu v ločitveni tožbi — je trdila, da je bil mož skoro vedno doma in nikoli v službi na magistratu. Pozornost je Šahovski turnir v Karlovih varih. pri razpravah vzbudilo tudi to da, je predsednika socialističnega obe. Klu ba g. Bahuna zastopal radikal dr. Mfll-ler,'čeprav imamo v Mariboru dva socialistična advokata, ki pa baje nista čisto pravoverna. GROZEN UMOR PRI BREŽICAH. Brežice, 30. aorila. i Danes v zgodnjih jutranjih urah je ] Brežice razburila vest o strašnem umoru, ki se je izvršil v Trebeiu, ne daleč od Brežic. V omenjenem krajn so imeli svoje hišo Slletna Cecilija Bano*. njena 23- V Karlovih varih se vrši letos veliki mednarodni šahovski turnir. Na listi udeležnikov se nahaja tudi naš mojster profesor Inž. dr. Milan Vidmar. Izmed ostalih slovanskih moistrov so na listi: Aleksander Aljohin, E. D. Bogoljubov, A. Rubinstein in dr. Karel Treybal. Oblave • 1. ma] na Rožniku. Operni zbor nar. gledališča v Ljubljani priredi na ta dan običajni majniški izlet na Rožnik. Ob 9. bo maša, pri kateri sodeluje celokupni moški operni zbor, g. Šimenc m drugi.! letna hčerka Frančiška, omožena .Spor Po maši prosta zabava s petjem in god-! čič, katere mož je izza vojne pogre-bo. Na ta izlet se p. n. občinstvo in vsi! šan. ter njen ljubimec 28k tni .lože prijatelji gled. igraicev uljudno vabijo, i Bence, katerega pa ni mogla poročiti. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. ker ni vedela, če je njen inoz ze mr- Jugoslovensko-Češkoslovaška Liga tev. Omenjeni dve ženski sta imel-v LJubljani izreka v smislu sklepa od-i pred tremi leti posestvo pri Belovar-borove seje z dne 25. apriia 192.3 vsem '"'t, katero sta prodali, se priselili v p. t. gospem in gospodičnam, ki so se ' Tn-bež. kupili tu hišo ter pritegni!! \ Dlje odzvale povabilu društva k so- j solastništvo te hišo še Jožefa Bencet- radevolje delovanju pri Akademiji s plesom dne 14. m. m. ter s svojo požrtvovalnostjo v izdatni meri pripomogle k uspehu prireditve, svojo iskreno zahvalo. * Občni zbor Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v "f IC1 J"' ; Ljubljani bo 11. maia 1923. ob S. zvečer burnim odobravanjem. Ob odprti j . ' ... _ . . — —- i pri Kavčiču na Privozu z običajnim dnevnim redom. * Članstvo radikalno-denokratskegn kluba *Tabor» opozarjamo na današnji ljubimca Frančiške. Od kraja so še živeli v slogi, pozneje pa so bili prepiri na dnevnem redu. in siccr sta nastopali ženski večinoma vzajemno proti Jožefu Bencetu, ki j' rad pogledal v kozarček in jima je hi' potem v takem stanju nadležeu. V6e raj pa je nenadoma privedel Bence , hišo dva kupca ter jima prodajal biš<~ za 80.000 kron. Ženski sta sicer iz j.? vili. da hišo prodasta, toda ne irnod 100.000 kron. To je Benceta razdra- sestanek ki se vrši ob 20. uri v prosto-, , ... . . .... , rih Kazine. Reierira tov. dr. Stane Ra- žilo. da je začel ženskama groziti. Bo- smelo ponašat! vsako veliko gledališče..^. ^ Q jn dclovni na£rt>. j je5 se njegove maščevalnosti, sta žen- Zatonpamada^^^ljuWjan=ka opera j Udeležba „ č]ane obvczna. 0e. staTeši-1 s ki pobegnili k posestniku Rozmanu ! ne so vabljeni. — OdboT. v isti zasedbi nakloni še kdaj. Šentjakobski oder v Ljubljani. Nušičev »Navaden človek* je zabavna komedija in prav primerna za naše male odre; z neprisiljenim humorjem in eituacijsko komiko dobro vedri smehaželjno publiko. Prav učinkovita je seveda le v originalu, kjer se k poedinim tipom prilagoduje tekom par let ravno za to šolo niso bist- i Pnstna domafa S0™™3: ^Jakobčani veno Izpremenili, ker si je moralo rav-|f° * vpnzonh v soboto in s.noči; zaradi nateljstvo itak ves ta čas pomagati z 'kratke PnP^e je vpnzontev v poedi-eksternim učiteljstvom. Ker bi dolgotraj- I n'h momentih še trpela, tuintam je zasta- nI zastoj v pouku proti koncu šolskega leta imel za dijake težke posledice ter oškodoval v prvi vrsti trgovino in druge pridobitne stanove v dobrem naraščaju, bodo, kakor se sliši, celjski denarni zavodi preskrbeli potrebni brezobrestni kre dit, iz katerega se bo plačevalo učiteljstvo, dokler se ne likvidira honorar za nadure. Skrajni čas pa je že, da se preskrbi naknadni kredit za težko zasluženi honorar vsem profesorjean in učiteljem raznih zavodov, ki morajo čakati že več mesecev na Izplačilo. Grozi se z Obzna-no onim, ki odklanjajo med šolskim letom nadure, ker se jim vsled neumestnega štedenja ne izplača to, kar jim po zakonu gre. S tem pa se v učitelju gotovo ne vzgaja veselje do dela m reda, katerega sam ne najde pri višjih oblastih, ki bi morale danes, v teh težkih živ Ijenskih razmerah, pokazati vsaj nekoliko smisla za gmotni položal podrejenega osobia. ter srca za niezove ysak- jal dialog. Ker pa so glavne vloge bile v rokah rutiniranih moči, je v celoti vendar zadovoljila. Med damami je prav ugajala gdč. Petričeva, ki je v vlogi ljubke naivne Zorke bila v svojem elementu. Gdč. Lenassijeva (Marija), nadalje Klin-čeva (Sofija), in Gabrijelčičeva (Persa) so svoje manjše vloge rešile povoljno. Simpatičen, umerjen v ljubezni in zmedi je bil g. Svajger kot »navaden človek* in poet Žarko; dobro mu je drugovaJ gosp. Skerl Dušan. Dvoje prav posrečenih tipov sta podala g. Karuš kot penzijonist Vičentije in g. Lavrenčič kot trgovec Arsa. Jagodinca Jovančeta Miciča je dal * J. n. a. d. * Jadran-'. Debatni večer v četrtek dne 3. maja odpade radi prihoda bratov Poljakov. — V soboto dne 5. t. m. ob 20. se vrši izTedni občni zbor s sledečim dnevnim redom. 1.) Spremem- in ostali pri njem čez noč. Bence ju je šel okjli 11. ure zvečer iskat in je pri enem izmed sosedov grozil: »Jutri bo pri nas furovž.* Ker ju ni nikje«-našel, se je vrnil in šel spat. Danes okoli 4. ure zjutraj je prišla ba pravil. 2.) Načrt o proslavi 501etnice. Cecilija Banoš od soseda Rozmana do 3.) »Spomenica* o 501etnici. 4.) Slučaj-imov, kakor je sama izpovedala, zato. nosti. — Odbor. da pogleda na kokoši, ki so valile po, obiskali grob narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana v zagrebški katedrali. Ko je francoska deputa-eija položila na grob krasen venec s francosko trobojnico in napisom «Hom-mage fran^ais aux martyrs Zrinjski et Frankopan»», je zastopnik pokrajinske uprave dr. Zorčid izrekel Francozom iskreno zahvalo za počaščenje, izkazano narodnima mučenikoma. * Prenos kosti dr. Vesniča. Na eni zadnjih Pašičevih avdijenc je izjavi! kralj željo, naj bi se čim prej storili potrebni koraki za prenos posmrtnih ostankov dr. Milenka Vesniča, bivšega predsednika ministrskega sveta in našega poslanika v francoski republiki. Pašid je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil, da se pokojni dr. Vesnič prepelje v ljubljeno domovino. * Naša policija ščiti italijanske fašiste. V šibeniku je te dni policija ob--odila na 10 dni zapora člana šibeni-ške Orjune Vlado vida, dijaka tamkajšnjega učiteljišča, ker je nedavno udaril nekega italijanskega fašista iz Za-ira, ki je prišel v Šibenik. Vlad o vi č je za svoj čin na vel razlog, da je ta fašist pripadal skupini, ki je v Žadru napajala naše ljudi z ricinovim oljem, kar se je pripetilo tudi Vidovidu šari emu. Dasiravno je razumljivo, da fkuša policija preprečiti medsebojni "bracun na javnih krajih, je vendar kazen drakoniena napram omladincu, ki je sam postal žrtev zverskega postopanja fašistov, ki niso bili kaznjeni za svoje barbarstvo in se še celo drznejo prihajati na naše ozemlje. Če že ni dovoljeno, da se žrtve same maščujejo nad^ zločinci, ki v svoji drznosti prestopajo našo mejo, morale bi oblasti takim ljudem vsaj prepovedati dohod v našo državo. * Telefonska zveza Ljubljaaa-Trst. Po izvršitvi rapallske pogodbe so odstranjene razne ovire, vsled česar je naše ministrstvo za pošto in brzojav stopilo z odnosnim italijanskim ministrstvom v stik. da se vzpostavi direktna telefonska zveza med Ljubljano in Trstom, oziroma med Zagrebom in Trstom. Ker je že vzpostavljena, di-rektna linija med Prago in Italijo, se 'lomneva, da načrt ne bo naletel na :p-žkoče. * Pogajanja za pravno konvencija s Pol)sko. V veliki'dvorani ministrstva pravde v Beogradu so se v soboto pri-1'fla pogajanja za sklepanje pravne konvencije med Jugoslavijo in Poljsko. Pred počet.kom pogajanj je minister pravde sprejel našo" in polisko delegacijo. ob 11. so poljski delegati obiskali ministra vnanjih zadev dr. Ninčiea. Konferenca je popoldne nadaljevala «voje delo. ki bo traialo približno 14 dni. * Ljudsko šolstvo v Črni gori. Kakor poročajo sarajevski listi. ima. Črna -•ora po uradnih podatkih 183 štiriraz-rednih osnovnih šol, ki jih obiskuje 28.000 otrok. Učnih meči ie na teh so- Andrejčič v Ljubljani, bivši odvetnik v : 230 ^^ Zagrebško časopisje srari ! ambulaneo. Bavfl se je z zobarstv Trstu, se je poročil z gospodično Marin- ^ ukim p^p^em napram tujcem j Detektivom, ki so imeli naročilo, da .v- , k^h.-..,^ ko Hočevarjevo, hčerko posestnika m le-[ ter .ya oblasti da energično nasto-j gitimiraio doktor*, ni motrel dokazati1 za pouk dnevno samo polovici otrok, karnarja gospoda Radoslava Hočevarja | pijo proH trivcem_ om. ! le občinski možje so se sedaj odločili, da ! popravijo to podrtijo, ki bo zadostovala na Vrhniki. * Trgovine danes samo do desetih od- . prte. Da se ustreže kupuje čemu občinstvu, je gremij trgovcev v Ljubljani odredil, da bodo danes dne 1. majnika vse trgovine od 8. do 10. ure dopoldne odprte. potem pa se zapro za cei dan. — V Mariboru bodo vse trgovine danes popoldne zaprte. * Izpiti iz slovenske stenografije. Pred izpraševaJno komisijo v Ljubljani so pro-šli petek polagali izpit za slovensko stenografijo za srednje šole: profesor Ivan Gruden, dr. Blaž Svetelj, gospodična M. Gorazdova in neka šolska sestra iz Maribora. Vsi štirje so napravili izpit z odliko. * Ostavko na državno službo je podal i g. dr. Fran Janžekovič, šef odseka za te- ! svoje doktorske usposobljenosti, če5 da ! polovica pa bo morala ostati doma brer * Lekarno na Jesenicah je vzel v na- je izgubil listine. Povedal pa jim ie čim se je prej imenoval LajoS Damjan, deževje že resno ogroža sadno letino. | Pri njem se je n.išel potni list. glaseč se Pomladansko sadje, zlasti hruške in čuš-nje, je že vse v cvetju, pa se radi de- na ime dr. Paul Kratz. s katerim ga je baje vlada poslala v zaupni misiji na ževja ne more oploditi. Ljudstvo bo v i Dnnai. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, se tem slučaju trpelo ogromno škodo. «Specljalist» za pasjo steklino. Slu čaj, ki se je te dni pripetil v nekem bo- 'n kot zobozdravnik etabliral v Sarajevu in tako zabredel v zapor. Predsednik "Gospodarske stranke mo pa tudi šolsko oblast, naj izposluje Relokrajlni izdatnih državnih podpoT za zgradbo šolskih poslopij, da se povzdigne tu splošna ljudska Izobrazba. DOLNJA LENDAVA. Da ne boste bralci »Jutra, mislili, da je Dolnja Lendava mrtva t<>čka naše domovine, bodi povedano, da je pri nas prece: živahno življenje, vsaj kar se tiče narodnega dela. Dramatični odsek tukajšnje Narodne čitalnice, ki si je s pomočjo res neka-pridnih neumornih delavcev na kulturnem pollu leta 1921 postavil oder v dvorani hotela »Krone«, si je oder že take izpopolnil, da se lahko primerja z maTSi- legraf in telefon pri postni direkciji v | ^skem . • )K) kaie kake ^ aretiran. Mariborski vite« Zagorski, ki je s katerim odrom v Sloveniji. Ako pomisli- T.inhli«™ . ' _ J . _ ___- i■,___• ________. ___-___t__j- ________j„ :____kil: x_ Ljubljani. * Usposobljenostni in specijelni izpiti v Mariboru so se vršili pod predsedstvom ravnatelja Matije Pirca v času 22.—28. aprila t. 1. in so imeli sledeče uspehe: 1. Mešč°nskošolski izpiti: L skupino sta napravila Zivko Vinko in F. Mr. Akvilina Jerman. 2. Ljudskošolski izpiti: Miklav-čič Anton, Gorišek Simon, Kostijal Saša, Plevčak Berta, Bančar - Majcen Marica, Dobernik Simon, Vertačnik Vido. Babšek Joško, Fabjan Marija, Filipič Marica, Vene! - Vodopivec Olga, Jarc Franc, En-gelsberger Viktor, Turk Fortunat, Vičič Stanko, Berglez Marija, Hirovič Josipina. 3. Dopolnilni ljudskošolski izpiti: Me»-nark Josip, Števančec Rudolf. Rejec -Zehner Nežika, Plaš Mihael, Prajninger Helena. 4. Specijelni izpiti iz francoščine: Vričaj Nada. Reprobirani so bili: eden za meščanske šole, štirje za ljudske šole, dva za dopolnilni izpit ljudskih šol. * V Mariboru je v nedeljo umrl obrtni nadzornik inž. Drago Kune. Pogreb bo v eredo 2. maja ob četrt na 10. na Pobrež-ju. — V pondeljek je umrl v Mariboru bivši mesar in posestnik Tomaž Reisman. * Jubilej dela. Te dni praznuje znana tovarna nogavic in pletenin M. Franzl & sinovi v Ljubljani na Privozu št. 10 pet-intridesetletnico svojega obstoja. Ta tvrdka je prva in najstarejša te vrste v Sloveniji in najbolj priljubljena pri vseh trgovcih radi svojih solidnih izdelkov in zmernih cen. zato tudi krije potrebo ljubljanskih trgovcev grosistov in Slovenije skoraj sama. Tovama ima v obratu vse nove modele in stroje na. ročni in motorni pogon. Vkljub veliki konkurenci inozemstva je tvrdka M. Franzl & sinovi povsod tako vpeljana, da zahtevajo po trgovinah podeželski odjemalci le »Fran-celnove> nogavice, ker so jim najbolj tr- nezaupanje napram zdravnikom. V okra- rospodnrsko stranko in z njo Se pred od-ju Bosanski Petrovac je stekel pes ugriz- j ločilno bitko pogorel, se ie vedno čuti sledice lahko rodi neukost ljudstva in pr®d volitvami ustanovil svojo neodvisno ! mo, da so vse to delo izvršili izključn " " 1 le tukajšnji javni nameščenci, uradn!-štvo hi učltelistvo, ki se mora pole, oblastnega predsednika stranke. V nedeljo je n. pr. na svojem izvidnem spreho-dn srečal nekega kaznilničnega paznika m ga brez povoda tako dolgo zmerjal nil seljaka Mujo Hodiifia. Zdravnik jo odredil, naj se Hodžič takoj poda v sarajevski Pasteurjev institut. A seljak je, namesto v Sarajevo, odpotoval v Liko, kjer se nahaia. kakor je slišal, neki dober »ljudski zdravnik*. Ta *zdravnik» je izvršil operacijo pod jezikom ter mu namazal ugriznjeno mesto s pasjo mastjo, napornega dnevnega dela v uradih tn šo lah boriti ?e z težkočaml za vsakdanji kruh, moramo pač občudovati, od kod jemljejo ti ubogi ljudje, smel bi reči, la je morala priti policija, ki je viteške- dandanes največji siromaki v državi — ga predsednika aretirala. * Vlomi. V noči od 27. na 28. aprila so neznani storilcu vlomili v trgovino Josi- za kar mu je zaračunil 25 dinarjev. Ko pm«" Toplak v Polzeli in ji odnesli za se je seljak čez par dni vrnil v svoje se- j 13.000 K razr.ega moškega in ženskega lo, "se mu je stanje poslabšalo. Zdravnik I blaga. — Tatovi so dalje posetili gostil- je ugotovil pasjo steklino, kateri je nesrečni človek v strašnih mukah podlegel. Proti nevarnemu »specijalistu* je uvedena. stroga preiskava * Razne nezgode. Konj je udaril s kopitom po glavi delavca Ivana Mikuliča ii Travnika pri Kočevju in mu prizadel težko rano. — Josipini Verbič je v tovarni »Transformator* v Ljubljani pri rezanju papirja odrezal stroj oba palca na rokah. — Na Mihaela Bajdo je padla pod se kana smreka in mu strta, desno nogo. — Neža ničarja Ignacija Juga v Rajhenburgu in se polastili 15.000 K vredne harmonike Viktorja Zupanca. — V Doblički gori v Belokrajini so vlomilci pred nekaj dnevi vdrli v neobljudeno hišo in zidanico Valentina Legata in ukradli gospodarju približno za 10.000 kron raznega blaga in dve 6tekleniei t.ropinovca. * Tatvine v Ljubljani. V nedelj* dopoldne je bila Pavli Martin v Prisojni ulici št. 1 ukradeDa iz kuhinje usnjata listnica. v kateri sta bila dva zlata prstana z Stalen klijent sodišča je neki Franc Gole, •!? letni kroiač iz Verač. Doslej že Kamalič. služkinja iz Količevega, se je j briljanti. vredna 30.000 K, Josipini Pre-zastrupila s suhimi gobami. — Antonu . dalič pa ie neki zlikovec odnesel iz dvo-Kosu, kočarja iz Št. Ruperta, je pri stre- rišča na Starem trgu St. 0 žensko obleko, ljanju z možnarjem povodom žegnania vredno 4000 K puhnil smodnik v obraz in ga močno opekel. — Neži Palik, kočijaževi ženi, je v prepiru vrgel mož v obraz porcelanasto 23krnt. kaznovan, se je zagovarjal dne 28. skodelico in jo pri tem težko poškodo- Prer1 celjskim okro-žnim sodiščem radi vaL — Posestnica Ana Markovič je ku- j tatvine, ker je vzel Ivanu Oanderju na pila pri tvrdki Šarabonu dve steklenici | Lošici blago ter se delj časa brezposelno kisle vode. V eni pa je bil bencin. Marko- potepal. Zaradi svojih dolgih prstov in viunaj . . 7. 765*5 n-o zapad vec jasno 1-0 I Praga , . 7. ?63- 9-0 sev. zapad oblačno 10 j Inomost. . 7. 767-9 0-0 brezvetra jasno i i g. Klime, uradnika stavbnega podjetja Ročak v Trbovljah je dospelo prošlo nedeljo v Trbovlje 14 skautov-dijakov pod vodstvom načelnika g. Haszlakiewieza in stegovodje g. Brezigarja, šotore so si postavili za šolskim poslopjem v Trbovljah, kim trdim predmetom. Isto se je zgodilo s skladiščnikom Drobničem na Polzeli, ki je prišel sprevodniku na pomoč. Ker sta ! se pregrešila Svetel in Zupan s svojim surovim vedenjem zoper zakon o ob-lastvu in javnem redu ter zakrivila tudi : V Ljubljani barometer »išj: teraper. primerna. Solnce rzhaja ob 4-47, zabaja ob 19*1 f i kjer so kmalu zagoreli ognji in so si sa^ težko telesno poškodbo, sta bila kazno- j mi kuhali obed. V šoli se je dečkom od 8. do 14. leta že prej naznanil prihod mladih ljubiteljev narave in morale, na kar se je zbrala okrog njih mnogoštevilna tr-bovska mladina. Po kratkem nagovoru načelnika, ki je razjasnjeval pomen in naloge skautizma. se je zapisalo v organizacijo 40 naših malčkov, katerim so oči kar žarele, ko so gledali lepe igre in te- vana pred celjskim okrožnim sodiščem I prvi na 8 tednov, drugi pa na 6 tednov j težke ječe. * Samomor podpolkovnika. Sarajevska policija je bila te dni obveščena, da se nahaja pred oficirskim paviljonom v bližini muzeja podpolkovnik Mihajlovič mrtev. Mihajlovič je bil poklican od vojaškega sodišča v Sandžaku na zaslišanje lovadbo skautov. Seveda kroji — to je i v neki prav stari zadevi, ki se vleče ie bilo zopet nekaj popolnoma novega in lepega. Vodstvo trbovskega odseka je prevzel agilni brat Cehoslovak g. Klima. Želimo mu mnogo uspeha, da bi privedel skozi deset let. Obtožili so ga namreč, da je nagovoril nekega podnarednika. da ubije nekoga in sedaj bi imel podpolkovnik priti pred sodišče, da se stvar konarjem odbije štiri sovražne konice. Obenem pa pravi: »Tak no, gospodje, saj «em vam že rekel, da ne boste imeli tako lahkega posla . . . Raje odnehajte ...» In nepričakovano izpade in sune. Chevers krikne in pade. «Prvi!» pravi Trencavel mirno. Ostala trojica besno zasope in se zažene vanj. Žvenket mečev, švistanje. sopenje, topotanje nog. ki udarjajo pri vsakem sunku ob tla . . . Strašna, molčeča, zagrizena borba, besen napad, mrzla, opasnošti se zavedajoča obramba . . . Busiere naenkrat vrže svoj meč po tleh in potegne bodalo. Liverdan hoče zadeti Trencavela, ki odskakuje, naskakuje, se umika in bliža, kroži okrog trojice, kakor sokol v borbi s čapljami . . . Naenkrat se Li-verdanu posreči, da pograbi Trencavela od zadaj. »Suni ga!» krikne. Toda Trencavcl v tem strašnem odločilnem hipu napne svoje mišice, z največjim naglim naporom se umakne obema sunkoma, ki švigneta proti njemu, s tem, da se z Liverdanom vred vrže na tla in da dregneta sunka z zaletom nad njim v prazno. Trencavel pa v tistem hipu sune s svojim bodalom za sebe, zadene v nekaj mehkega in potegne ... S prerezanim trebuhom pade Liverdan od njega .... Strašen, ves oblit s krvjo nasprotnikov, razgret, besen zatuli Trencavel in zakroži s svojim strašnim mečem, da odskočita zadnja dva napadalca: »Še dva . . . Hej, semkaj ... ali pa . . . hej, obešenjaka. stran, pa vam | podarim življenje!* Fontraillesov meč ga zadene t »evn ramo. Trencavel dvigne svoje oroži. in besen udari z ročajem po elavi. Busiere pade kakor vreča. »Trije . . . hej. trije . . ..» r«ncT Trencavel ranjen. »Jaz ...» Toda ne more nadaljevati govorjenja. Fontrailles ga iznova neizprosnu napada, z bodalom se mu je lagnal na vrat. Oba borca sta telo ob telo in sv,-vata s svojimi bodali ter strežeta nasprotnikove sunke . . . Toda le Fontrailles suvo proti Trencavelu. Ta samo streže njegove sunke z desnico, levico pa je položil Fontrailiesu okrog vratu in ga sedaj stiska. Strašen je ta objem, ki postaja vedno tesnejši, vedno bolj smrten. Fontraillesu, ki nm stopa pena na usta in katera mu sani lice pod pritiskom krvi. besnemu Fontraillesu gla-sno pravi Trencavel na uho: »No, da, priznam, tudi jaz jo ljubim!* Fontrailles zavzdihne, belo pogleda in popusti. Dobil je smrtni sunek v vrat. Izpod roke zmagalčeve pade. hrope, v zadnjem krču pogrebe s prsti po travi in je nekaj izpuli . . . Trencavel pa povesi svoje junaške roke, mirno stoji, težko sope. bled je in ves okrvavljen in tako gleda prekc mrtvih trupel izgubljeno nekam v daljavo. Tako stoji morda uro ali manj . . . ne zaveda se. Potem se mu strašni izraz v obličju polagoma omili, oči se mu zasolze in globok vzdih mu privr* iz prs. Sunkoma se obrne, s krepkim korakom stopi k svojemu konju, ga odveže, zajaše in ne da bi se enkrat pogledal za sebe, se odpravi v počasnem koraku nazaj, v smeri proti Parizu. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE (Mt]t bi tralnij« ao kakor Banane I Najbolje varstvo proti vlagi I mraza! Išče se obratovodja za veliko parno žago, vešč popolnoma v lesni stroki. Poleg plače stanovanje, kurjava in razsvetljava. Nastop takoj, najkesneje s 1. junijem 1923. Trboveljski premog in drva 44 Naslov pove uprava JUTRA". 710 JAMSKI LES smrekov ali jelkov od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako množino franko ( vagon kranjskih postaj: 666 ; ŠentlanškI premogovnik, Krmelj - Dolenjsko. stalno v zalogi vsako množino Drožba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Peter Koba! Krani, Glavni trg 1 tvorni ca vseh Trst blaiiu iz žime in morsua I trave, modroce na peresih. Specijeiaa tvrdka za izdelovanje klabg&rmtur. Najnižje eenel " ' Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! 82 mita M Jutro"! DeiniSka glavnica in rezerve Din 36,000.000. Ustanovljena 1900. Ljubljanska Mitu naznanja, da se pr iz dosedanjih poslovnih prostorov, Stritarjeva ulica 2 v poslovne prostore v novodograjeni lastni na v katerih prične dne 2. mala 1923. poslovati. Naslov za brzojavke: Banka, Ljubljana. Telefon: št. 261, 413 in 502; devizni oddelek št. 503 in 504. Podružnice: Brcžicc, Celje, Gorica, Hrani, Maribor, Mefkovič, Novi Sad, Piuj, Sarajevo, Split, Trsi. Priloga #futruu št. 102, dne 1, maja 1993, odmevi Poučna klerikalna logika Odkar so naši klerikalci uvideli, da t Beogradu vendar ne gre tako enostavno in gladko kakor se da prijetno in samozavestno pisati po žumalih, so izdatno modificirali svoj tenor. Ko so jih po beo-gradskih listih dobili par krepkih na glavo, so se začeli opravičevati, da se oni bore ne le za samoupravo Slovenije in Hrvatske, marveč tudi — Šumadije. Svojo borbo zoper »Beograd* tolmačijo sedaj tako, kakor da se ne bore tudi za osvoboditev srbijanskega kmeta od Beograda. to je od beogradske porodice, ■iinkarske čaršije, kajti tega, kar delajo tn hočejo politični voditelji raznih strank v Beogradu, tega nikakor noče Srbija, to je srbsko ljudstvo... Klerikalci so tedaj »konstatirali*, da srbsko ljudstvo ne misli tako, kakor je sriasovalo dne 18. marca. To ee pravi, da hoče »Slovenec* konstatirati popolno nasprotje med vodstvom političnih strank in ostalimi volilci, M sestavljajo stranke. Ta logika je jako poučna in se da 9 pridom porabiti tudi drugod. In se je že porabljala. V času avstrijskih ustavnih borb so jo Nemci uporabljali napram prebujajoč im se slovanskim narodom. Tudi oni so trdili, da »panslavistični* voditelji — pa naj so bili skromni oče R'eiweis ali ps radikalni Mladočehi — nikakor ne predstavljajo ljudstva; ljudstvo je dobro in zvesto in hoče živeti v mini in slogi, o panslavističnih, narodnih programih pa ne mara ničesar slišati; to je stvar maloštevilnih hecer-jev, ki si obetajo od tega profifc. Kdor je te vrste polemike že pozabil, pa se vsaj spominja, da so nemškutarji in Nemci prav s temi argumenti nastopali zopet nas ob času deklaracijske propagande, ki je bila po tej nemški logiki le plod In izrodek porodice, pardon! — becerstva vseslovanskega, proti kateremu je prav za prav slovensko ljudstvo ravno tako kakor nemško.Ko so med vojno, za časa avstrijske okupacije z Dunaja pošiljali svoje pismouke po Balkana, so tudi ti modrijani *kon&tatirali», da je bilo srbsko ljudstvo le zapeljano v vojno zoper Avstrijo po hecerstvu maloštevilnih beograjskih porodic, ki so imele interes na taki politiki. Ako bi sedaj napisali, da sta si klerikalna in nemško-avstrijska politična ideologija jako sorodni, morda tako kakor učenec in učitelj, bi se nedolžni »Slovenec* seveda izdatno razjezil in nas po zasluženju ozmerjal. Obrnimo te-:7aj raje klerikalno metodo sebi v prid in z lahkoto v tem slučaju konstatiramo, da slovensko ljudstvo nikakor ne misli tako, kakor bi bilo soditi po 60% klerikalnih glasov, marveč da je to ljudstvo le zapeljano po peščici klerikalnih petelinov — kakor se je blagovolil izražati dr. Sušteršič neslavnega spomina ier toliko in toliko sto župnikov ter kaplanov. Ako bi hoteli tedaj izvedeti pravo ljudsko sodbo, bi morali pred prihodnjimi volitvami zapreti štab klerikalne stranke z župniki — in prerokovanje bi >e izpolnilo. Oho, to je pa nekaj drugega bi ogorčeno zapisali v «Slovencu». Pred odločitvijo v Poruhiju Podoba je, da se reparacijski problem med Francijo in Nemčijo bliža svojemu vrhuncu. Curzon je v imenu Anglije v svojem poslednjem govoru izrekel tehtna naziranja angleškega stališča, nazi-ranja, iz katerih mora Nemčija jasno uvideti, da z angleške strani ne more no izjavil, da Anglija ne more resignirati na svoje milijarde; tem manj tedaj tudi v Londonu pričakujejo kaj drugega od — Francije. Na kaj morejo v Berlinu še upat!, na to danes že ni več tako težko odgovarjati. Upanje, da bi Anglija napravila kak efektnejši afront zoper Francijo, nego so bili platonični, prijateljski nasveti, to upanje, če je v Berlinu kdaj resno obstojalo, se danes razblinjuje v nič. Jasno je, da ostaja Anglija kljub vsem svare-čim zmernim izjavam vendarle eekun-dant Francije. Upanje na pomoč s strani roške sovjetske vlade ima manj praktičnega pomena kakor kdajkoli. Da je taka nada v Nemčiji resnično obstojala, o tem priča dejstvo, da s« je moral celo znameniti Kautsky obrniti proti njej in dokazovati, da je sovjetska Rusija danes popolnoma nezmožna za vsako vojaško akcijo izven ruskih mej£ — in samo vojaška pomoč bi mogla v sedanjem položaju imeti pomen za Nemčijo. V Berlinu so bili dalje mnenja, da bo pasivDi odpor poruhrskega prebivalstva, osobito delavstva, povzročil Franciji večjo škodo, nego ji nudi okupacija marteri jalnih koristi. Izkazalo se je, da so energična, brezobzirna sredstva okupacijskih oblasti dovolj močna, da zopet spravijo v red dobavo premoga, oziroma koksa, ki je že skoro dosegla množino pred zasedbo. Kljub silni propagandi, kolosalni agitaciji in raznovrstnim masnim demonstracijam. ki se inscenirajo z nemške stTani, postaja teda.j gotovo, da bo Francija mogla dvigniti dobavo v tako visoki meri. kakor ji bo ljubo, in s tem je dosegla glavni efekt, ki je bil bistveni smoter okupacije. Ako jadra nemška politika smotreno k državnemu bankrotu, tedaj se more to zgoditi le na škodo Nemčije; brez Poruhrja Je ves nemški gospodarski organizem hrom in eksperimenti berlinskih diplomatov ter velepod-jetnikov se bodo ponesrečili, ampak na nemške stroške. Sedaj prihaja Francija v oni položaj, da lahko čaka. in predstavlja zmago. Mi smo že od vsega početka odločno stali na strani Francije, ne le v načelu, marveč tudi glede na njeno taktiko. Danes so taki časi, da v politiki ni proetora za sentimentalnosti; jasen koncept in brezobzirna izvedba, to so sedaj predpogoji zmag. Današnji politični sistem v Evropi predpostavlja močno Francijo na čelu antante in nemočno Nemčijo; na tem sistemu je zasidrana tudi naša pozicija. Bila je potrebna preizkušnja, da Nemčija uvidi, kje so zanjo meje možnosti; sedaj, ko ta preizkušnja končuje v francosko korist, smo dvakrat zadovoljni. Treba je, da se usoda izteče do konca, preden se začne drugo dejanje. Drugo dejanje pa je ono, na katerem bo evropski vzhod aktivno sodeloval na forumu svetovne politike. /H šei boljievifla val na zapad, paralelno z onim preko Nemčije. Tedaj ni v vsej Evropi nobene države več, kjer bi se komunistične vrste še držale v prvotni bojni moči. Povsod Je komunizem kot bojna, svetovno-revolucilonarna organizacija popolnoma odpovedal; mase se odvračajo od nJega in prehajajo ali v revnejše politične kombinacije ali pa dero pod drugačne, tudi nebesa obetajoče zastave drugih demagogov. tali na EKrtnJ dr h. m moralo roških komunistov. Na drugi strani pa mora brez-dvomno tudi Evropa v svoji protiboliše-viški reakciji začeti s še večjo odpornostjo zeper sovjetsko Rusijo. Svojčas so hvalili Anglijo zaradi politične uvidevnosti, ker Je kot prva začela pogajanja s sovjetskimi zastopniki, izkazalo se je, da je bilo mnogo več grmenja nego dežja in da tudi angleška modTost v tej točki ni bila tako posefcno modra... Francoska poli- Lahko tedaj konstatiramo, da je povoj- tika je dejansko ona, ki Je obveljala za na Evropa premagala in preživela komu- razmerje med Evropo in Moskvo. Ne nizem. Za njeno politično konsolidacijo je to Jako velikega pomena; obstoječe politične tvorbe so se Jako utrdile na znotraj, se okrepile in morejo optimističneie gledati v bodočnost. Ta razvoj mora imeti tudi svoje tehtne posledice za Rusijo. Ves ruski boljševiiki sistem se ie gradil kot vzorec za sovjeti-ziranje Evrope kot pričetek evropske so-cljalne revolucije. Neuspeh mora vplivati principijetoo, ampak dejansko ie Rusija še vedno izolirana od Evrope. Ta izolacija pa bo po splošnem komunističnem porazu v Evropi bržkone celo vedno hujša, ravno ker ruski gospodarski organizem nima Evropi ničesar nuditi, niti aktivno, niti pasivno. Položaj Rusije bo postajal vedno težavnejši, dokler ne bo vodil do notranjega razkroja vsega sistema. Kulturni pregled Cehov: Češnje v vrt Zaključek komunistične akcije Z zmago Stambolijskega Je oslabljena naposled tudi komunistična stranka v Bolgariji. Sicer je zeinljoraduiška stranka že preje izdatno skrčila njeno moč, a vendar Je bila Bolgarija še vedno precej krepko zastopana v komunističnem gibanju. Sedaj so tudi decimirane vrste pristašev boljševizma, ki v interni bolgarski politiki ne bodo igrali tako rekoč nikake vloge več. Po katastrofalnem porazu komunizma v Jugoslaviji in Bolgariji je Balkan nehal tvoriti pomemben člen v verigi boljševi-ških načrtov. In Balkan za Moskvo ni računati na pomoč. Saj je Curzon izreč- | bilo malo važno bojišče; preko Rumunije (K uprizoritvam v ljubljanski drami.) Ruske komedije so pisane s srčno krvjo. in človek bi se ob njih rajši jokal, nego smejal. Klasični Gogoljev »Revizor* je brez vsakega dvoma zelo zabavna komedija, in če ob nji ničesar drugega ne vidiš, nego komične ruske malome-ščane v komičnih situacijah, se lahko krohotaš do sita. Ako pa pomisliš, kolika je bila Gogoljeva bolest in jeza. ko je slikal podlo koruptnost ruskih uradov in brezmejno neumnost ljudstva, ki se je dajalo brez odpora slepariti, pretepati in izkoriščati, te mine ves smeh. Ko sem odhajal iz gledališča po slovenski premijeri Čehovega »Češnjevega vrta», sam slišal pogovor dveh gospo-dičen. *Ta igra vendar ni komedija!» je dejala prva. »Jokala sem se.» — »Bržčas je na lepaku tiskovna pomota: namesto komedija bi se imelo glasiti tragedija!* je pritrdila druga. Gospodični sta ugibali pravilno. Komedija v evropskem smislu je vesela igra, ki satirično obdeluje resno snov, ki zabava, o obenem rahlo iro-nizira in biča. V čehovi komediji pa propada in raz> pade prezadolženo veleposestvo ter ee razbije vsa blaga obitelj in razprši po svetu večinoma v neizogibno propast. Češnjev vrt, ogromni in prekrasni vrt, pada pod sekirami, in častitljiva rodbinska hiša, slavna po svojih nekdanjih posestnikih. se poruši. Kdo bi se smejal tem dogodkom? A kdo bi se šele zabaval, ko se zaveda, da je ta obitelj Gajevih-Ranjevskih simbol ruske države! Razpad, sramota, beda in smrt so akterji, ko pade zagrinjalo zadnjič, in gledalec mora jokati. In vendar je Čehov pisal komedijo po geslu »ridendo dicere verum*; smehljaje ja povedal svojim rojakom, kakor je to storilo pred njim že toliko ruskih kome-diografov. pesnikov in romanopiscev, znova bridko resnico: da je le v delu spas države in naroda, da zahteva nova doba novega življenja. Čehov ljubi kot pesnik lepoto nekdanjih, patrijaLnih. idiličnih, v lenem blagostanju pres3njanih in preigranih časov. Kot trezen rodoljub pa je napisal rojakom nov Mene tekel fares, da mora biti konec ob-lomovščine. da mora gnili rod poginiti in se umakniti zdravemu, delavnemu po-kolcnju, da stopi na mesto piškave lepe tradicije nov svet nove lepote. Kakor suha, z lišaji pokrita, zajedalcev polna veja se mora odžagati stara, jalova inteligenca. da požene mlada, plodonosna. »Konec mora biti navduševanju nad samim seboj!* pravi Čehov. Konec lenobi! Treba je le delati. V Rusiji pa jih dela še zelo malo. Ljudje žive in životarijo sam Bog vedi, čemu. Ogromna ve- čina inteligence je za delo sploh nesposobna; le čenča o važnih rečeh, modruje, 99 odstotkov pa jih živi kakor divjaki v smradu, nevednosti in nenravnosti. Vsi lepi pogovori Rusov so le pesek v oči sebi in drugim. Povsod vidiš samo blato, nizkotnost, azijatstvo. In vendar je vsa Rusija en saui orjaški vrt! Zemlja je ogromna in prelepa, in mnogo čudežnih krajev je v nji. Če hočemo pričeti pošteno živeti, treba preteklost zaključiti in z neprestanim naporom ustvariti bodočnost* Tako je pridigal Čehov svojim rojakom z jezikom Lopahina in Trofimova. Ze Gončarov je tako pridigal z usodo Ob-lomov in Gogolj s svojim . tresljivo dramo nosi večina njegovih Prvi zvezek zagrebške «Jugo6lovenske oseb v sebi, in vse dejanje s svojo in- Njive» za mesec april priobčuje za uvod timnostjo te grabi za dušo. i članek o ministru financ in o politiki de- Zopet pri Jakopiču (K Bucikovi in Dolinarjevi razstavi v Ljubljani.) Prvikrat se je pojavil Avgust Bucik v- Jakopičevem paviljonu menda 1913. Takrat Je bilo v LJubljani še mnogo nanj zanimanja, in «podpiranje» umetnosti je bila še nekakšna neljuba narodna dolžnost. Kritika razstavljalca skoraj nI upoštevala: «Mlad začetnik... razstavil nekaj čisto fletnih... bomo vl-isli . . . vendar pa . . .» itd. Prošlo nedeljo Je Bucikova razstava slik — skupno z Dolinarjevimi kipi — bila pravcat družabni dogodek Uprav v-stfjevala se ti je primera med dosedanjimi razstavami in današnjo. Občinstvo prvega dne — občinstvo premijere, sremijere pri Jakopiču, premijere Ape-tave, ne Talije. Videl si... ne vem, ali ^ prišle tudi tradicionalne «Spitzen der Reb.6rden», ker sem sam prišel ob enajstih, — toda videl si ljubljansko druib0l videl si gospode od pokrajinske uprave m iz baroa, znane kritike in poznavalce, videl si člane gledališča, upodabljajte umetnike, novinarje in hankirie. jn pTOfesorje in trgovce, in njih dame,, legitimne in nelegitimne, vendar vsekakor brez dvoma dame, t. J. žene, hčere in kar je drugih rangov ženskega razmerja znal našteti že veseli menišič Vodnik. Razstava je bila tudi primemo animirana, kajti na stenah je bilo polno portretov, v dvorani pa polno modelov in tistih, ki so Jim «fovš». Pogled na slavno občinstvo ie bil zato zares zabaven. Vaudeville za boarove. ko ie slokobedra gospa hitela razlagati... toda pst, pst, ne bodi indiskreten, že zato ne, da prihodnjič ... Sicer pa nič za to! Bila je družabna prireditev, ki je zbudila in zbuja zanimanje. Neglede na vprašanje umetniške kvalitete: To pot se je pokazalo, kaj pomeni mise en scene. Uspeh treba pripraviti najprej družabno, privatno, in pa še z aranžmanom. Prvo je stvar osebnega takta, drugo je vsakomur vidno. 2e na zunaj je s skromnimi sredstvi doseženo več, kakor poprej. Plakat je resen, v svoji priprostosti prekaša prejšnje, — pot iz drevoreda v paviljon flan-kirana z oleandri, nad vhodom dve novi, svetli, na način banderca prikrojeni zastavi, — vse skupaj skrbnejše pripravljeno, čeprav z majhnim izdatkom. Tudi notranjost, razporedba, večinoma Isti slog — okvirjev (bežite, snobi, ko govorim o okvirjih prej ko o slikah!), — kratkomalo, Bucikova in Dolinarjeva razstava Je nekaj novega v nizu sličnih prejšnjih prireditev in že tukaj kaže pretenzijc. Publika Je kaptivirana in be-nevolentna. Zato nI čuda, da je pri pregledovanju razstavljenih slik kmalu tudi vshičena. O, dobro vem, da so se včeraj oglašali — v manjšini — tudi drugačni glasovi, ker pa spadam sam k njim, zato se lotimo najpreje dobrih strani. Zavedno ali nezavedno, v en sam glas in brez zgoraj omenjenih izjem Je občinstvo s toplo pohvalo priznalo Buciku: Kot risar Je prvovrsten, vedno. Kot ko-lorist je za nas nov. Portretist ie fra-panten, kadar hoče. Vedno sicer nima tega hotenja; včasih Je prenagel, tudi se včasih zahtevajo od njcaa čudeži, ki se ne smejo zahtevati. Koncepcija — tukaj pa masa občinstva ne pride v upoštev. Pri Bucikovem portretu mislim — na Reznička! Mož je pikanten, mnogokrat irivolen, m sicer često takrat, kadar... tega ni zapazila... (excusez, tako Je!) — (Rad bi se izrazil bolj sakmsko, toda rokopis mora do štirih v stroj in.. fiat justitia, pereat mundus!). — Da ne bo nesporazumljenj, naj pojasnim, da se ta očitek ne nanaša na one portrete, kjer je pikantnost vsakomur očita. Tam je naglašena, zavedna, prirodna, poltena. To so portreti, kjer se je Bucik norčeval . . . nehote, seveda? ... To Je ena vrsta lepih, pa ne dobrih njegovih portretov. Druga je še, to pa sami solidni rodbinski portreti, s sijajno karak-terizacijo. To so sama vedra dela, na primer portret gg. 2-, M. in O. ali portret Bucikove sestre, gospoda dr. R. in E. Ti portreti žive in se ti smehljajo, ne da bi bili le najmanj priliznjeni, kakor nekateri drugi, ali pa nedodelani, kakor n. pr. pesnika Grudna ali rajnkega dr. K. Toda Bucik Je pokazal tudi še kaj druzega. Ze pri starošolskem portretu Bucikove matere postojiš začuden In vprašuješ: Je li res ena in ista roka naslikala to — m ono tam? Ko stopiš od tega starega, pred leti narisanega in po šablonskl pozi celo na »Oartenlaube* spominjajočega, portretsko pa izvrstnega dela k bližnjemu portretu starega Reje ali pa k najboljšemu delu razstave^ k portretu matere pesnika Gradnika, potem se ti zasmilita i Bucik i publika... To, vidiš, je umetnost. Gradnikova mati gleda nate resno, trpko, milo. prijazno. Ecce homo! Nad to ženo in materio je' razlita milina In resnoba. Ta portret Je umotvor duše, model je bil resen in zrel in globolt, in ob njem je bil umetnik globok In visok. Ta portret je umetnina najvišjih kvalitet, in koketna primorska veleta, ki Je v živahnem nasprotju s strogo trpkostjo Zene, je le še nekakšen manupropria veselega slikarja, ki z ve-leto obenem označuje primorsko poreklo I slike i svoje. — Greš in vprašaš: Ali ima Bucik dve duši? In se zopet postaviš pred druge njegove portrete in vidiš, da niso vsi enaki. Izločiš glave prej navedene. — Kar ostane, ie lahko, frivolno, brezmi-selno, sujet in reprodukcija In pastelna tehnika medseboj povsem skladni. Izdelki po modi za ljudi po modi. Za umetnostjo niso vprašali, zato so dobili rutino in Jo zamenjujejo ž njo. »Tako Paganin se navadil je, na eno da struno je brenkal le.» Ta struna je frivolnl pastel, brez pretenzij na kaj več. Sladko visi nad dlvanom. v zlatem okvirju, mehke sanje dopušča in želje In samozavestno ogledovanje in košatenje, — in nič druzega . . . Bucikova razstava zato ni zaman družaben dogodek. Poglej si druge njegove stvari. Meda-na, — olje, — glej te site, žive barve! Impresionizem, kakor nekoč na višku. Ali ulica neznanega mesta, morda Trsta, poleti. Ali dve drugi pokrajini, — In potem nazaj k Gradnikovi materi. Dragi Bucik, zakaj se izgubljaš v pastelu? Risar si, kakor Ti ga danes med slov. in jugoslov. kolegi nI para, koncepcijo imaš in svoj stil, humor imaš In dušo ima?, — zakaj se skrivaš? Bucik blesti rred nami s svoiim cukrom. s svoio tehniko. Od globljih in boljših svojih kvalitet Je pa odgrnil zastor le tnale Oni, ki ga ne poznajo in ki ne zahtevar mnogo, odhajajo z razstave navdušen' vshičeni, nekateri tudi —nevoSajivL Oni. ki ga poznajo, pa skrajno nezadovoljni-ker jim Je žal talenta, ki se IzgnHja v (v besede pravem pomenu) — prilizo-vanju masi . < • Bucik, predvsem: Stran od pasteia' Pastel si prihrani za svoje «škeTce», ki si jih tako poln, in pa za me dame, k jim pastel prija, ker nočejo umetnost: marveč slikanih komplimentov. Na ter. polju seveda le s polno paro naprej. Pri-mum vivere, dein phUosophari! — Dolinar: To pot nI bil pripravijer Delo ga je menda basalo. Zato tudi on nI podal tega, kar zna. Popolnoma se mu Je ponesrečila gdč. T., boljša, čeprav ne točna, Je gdč. B., ki pa izgublja v črnem marmorju svoje lice' in postaja mulatska svečenica nečuvenih ekstaz, da imaš utis, da bo oko zdaj zdaj beto pogledalo. iz kamena Izklesani kralj Matja? je izdelan po že znanem modelu. Imitacija Meštroviča. Sijajna pa sta dva portreta: Iv. Hribar v gubernatorskl poz . kako seda za mizo hi pričenja vladat. In pa kip Bucika, en face poln življenja šegav, skoraj že nekoliko karikatur en. Oko mežika, usta skrivajo prezirljiv fti obenem epikurski nasmeh, mišice na licu drgetajo, le visoko čelo misli morda n« druge stvari, ki niso za pastel. Njemu ie rezervirana čutna mesnata brada, brada uživalca. V teh dveh portretnlh kipih je Dolinar pokazal, da zna mnogo, čeprav je to pot razstavil manj. Dr. V. K. flaclje. Božidar Sirota objavlja prispevek o »Madrigalu*, Branko Mašič pa leposloven sestavek pustil iiadal;ujo eksistenco zasebno dru- nFaust" na mariborskem odru Maribor, 29. aprila. Naše trledališče nam je dalo sinoči re- pmo . Ravnotako lahko Pa ^VTu^ v Zagrebu, ld govorih tudi o premieri, saj je bila opera 1 na novo naštudirana in režirana. Operni ravnatelj g. Mitrovič nam je nudil s spretno in okusno režijo in inscenacijo res lep užitek, pri Čemur pa gre velika zasluga v prvi vrsti trem ljubljanskim gostom. G. Sovvilskega poznamo že iz. »Treh mladenk*, pokazal pa se nam je sedaj z druge strani in morda še le kot »Fanst* uveljavil svoj glas in svojo igro. Je pač resen umetnik, ki spada v opero, ne v opereto. G. Zathey kot Mefisto mu je bil veren drug; briljiral je s svo-im mogočnim glasom, posebno v srednjih in višjih basovskih legah, briljiral pa tudi v igri in mimiki. Krasna je bila podoknica, krasna prvi in drugi nastop z Valentinom. Pravi Mefisto. ki vzbudi v gledalcu skoro občutek groze. Višek pevske in igralske umetnosti pa nam je predočil g. Balaban kot Valentin. Njegov mehki glas, ki je v vseh legah enako izborno izšolan, podpira še blagoglasni ruski jezik. Neizbrisno nam ostaneta v spominu njegova molitev, predavana tako dovršeno, da je marsikoga ganila do solz, in prizor umirajočega Valentina. podan s takim občutkom in tako naravno, kakor ga še nismo videli in Culi. Kaj takega zmore le umetnik, ki se je vživel v svojo ulogo z vso dušo. Vihar ploskanja po tem prizoru se kar ni hotel i>oleči in je umetnika vsaj deloma poplačal za podani užitek. Ga. Mitrovičeva je izpolnila- to umetniško trojico. Priljubljeno pevko smo že slišali kot Marjetico in v mnogih drugih ulogah, toda tako dovršeno, kakor je pela tokrat, še ni nikdar nastopila. Prizor nedolžne Marjetice, prizor v cerkvi, ki so ga dali v Mariboru prvič, te prizor v ječi — v3e te točke ji delajo res čast. Dobila je v znak zasluženega priznanja krasno košarico cvetlic. Tudi manjše uloge so bile dobro zase-3ene. Prav prijetno nas je presenetil pa orkester, ki je bil nekaj povsem drugega kakor običajno. Intonacija, nastavki, dinamika — povsod viden napredek. G. Mitrovič se je pokazal mojstra in venec, ki ga je prejel na odru, je bil docela zaslužen. In naposled — last not least — ne smemo pozabiti upravitelja g. dr. Bren-oiča. Kajti le njegovi energiji in podjetnosti se ima zahvaliti mariborsko občinstvo za krasen večer. Naj mu bo v zadoščenje nabito polno gledališče in hvaležno aplavdiranje vzhičene publike. Upamo in želimo, da doživimo še kaj večerov, kakršen je bil sinočnjl ima le kot krajevni organ preiti v sistem organizacije celotnega socialnega zavarovanja. — To dejstvo je razburilo — in to prav po pravici — naše slovenske trgovce in zahtevali so naknadno, da se njihovemu društvu prizna isti značaj, kakor sorodnemu zagrebškemu društvu. Nočem raziskovati, v kolikor je stališče društva pravno upravičeno in v koliko se da samostojna nadaljnja eksistenca društva spraviti v sklad z obstoječim zakonom. Hočem se dotakniti neke druge stvari in prosim hude kritike že v na prej za odpuščanja. Pišem, da koristim stvari, ne da razdražujem strasti. Priznavam, da je sedaj veljavni zakon o socialnem zavarovanju slab, zelo slab in da v mnogih slučajih več škoduje, kakor pa koristi, da vpliva nevzgojno, demoralizira, da tlači narodno gospodarstvo, mesto da bi ga dvigal. Pa vse to so le zapreke na poti za velikim ciljem; te zapreke je treba odstraniti, ne smemo se pa izčrpati z vprašanji, ki so sicer momentano pereča, a v primeri s celoto vendar stranskega pomena. Kaj je glavni namen socialnega zavarovanja? Brezdvomno ta. da se z vsem! mogočimi sredstvi preprečujejo bolezni In nezgode, da se Invalidnost potisne v visoka leta starosti in da se bolezen kolikor mogoče hitro In uspešno ter temeljito ozdravi Kako je doseči te namen? Vsakemu laiku mora biti jasno, da so v dosego tega namena potrebna velika denarna sredstva. Ali jih malo zavarovalno društvo s komaj 3500 zavarovanci premore? Prepričan sem, da ne. Ko bi bilo to malo društvo prisiljeno na leto Samo nekaj svojih zavarovancev poslati v svrho temeljitega izlečenja v moderna zdravilišča in okrevališča, bi se tej praksi kmalu uprli vsi tisti, ki morajo predmetne stroške plačevati. Društvo bi take velike izdatke za temeljite izlečenja premoglo samo, ako bi se njegov delokrog teritorijalno in personalno razširil. To pa je v doglednem času izključeno. Dokler se delovanje malega društva omejuje samo na zdravljenje malih krat-kodobnih obolenj; na dajanje kratkodob-nih podpor, njegova denarna sredstva morejo zadoščati Ako pa bi moralo društvo posvečati resno pozornost širjenju in nevarnosti tuberkuloze med svojimi člani, zdravljenju in ozdravljenju živčnih bolezni, spolnih bolezni, reuma-tizma in srčnih bolezni, bi gotovo sklenilo roke in reklo: ne morem. Vse to so resne bolezni, ki morejo pri zanemarjenem in površnem zdravljenju imeti za Zanimiva dramska novost V mari- Posledi(X> predčasno delovno nesposob-borskem gledališču se te dni uprizarja nost- A,i ^ t0 žeIJa trgovskih nameščen- delavska drama »Žrtve*, katere je napisal mizarski pomočnik Alojzij Petek. Kakor poroča mariborski »Tabor*, so ■••Žrtve* kljub socijalnemu stališču avtorja dobro dramatično delo. Odlikujejo se zlasti po nmogih prisrčnih momentih. «Per Gynt» v Zagrebu. Danes se v zagrebškem gledališču prvič uprizori velika drama Henrika Ibsena je 5e dancs najmočnej$a antiaI_ rovance Koliko je zavarovancev, ki za- kohoIna orgal,jzaCja v Ameriki. Od te do- rad. slabega m nepopolnega zdravljenja be 5e je antjaIkohotai pokret v Ameriki pridejo kaj^ zgodaj v breme pokojnin- . ?iri, zclo hitr0 in leta 1919. Je bila Izdana skega zavoda? prepoved fabrikacije, prodaje in uvoza al- Tam, kjer je po temeljiti zdravniški kohola v celi državi V Angliji so nasta-preiskav} in izjavi verjetno, da se more i la antialkoholna društva okoli leta 1830., z intenzivnim zdravljenjem preprečiti na- ! in sicer popolnoma pod vplivom cerkve, stop trajne izgube delazmožnosti, je I V Evropi se ie ta pokret najbolj razširil dolžnost oboh faktorjev, vzajemno skrbe- med germanskimi narodi, osobito na ti za tako zdravljenje. § 28. a pokojnin- j Švedskem In Finskem. V državah, kjer skega zakona je treba samo socialno je produkcija vina zelo razvita a obenem interpretirati. Represivno zdravljenje se mora umakniti preventivnemu. Koliko dobrot bi mogli iz teke prakse imeti ravno zasebni nameščenci ki so zavarovani pri obeh faktorjih, dočim je navadni delavec danes zavarovan samo pri eni instituciji! tudi važen ekonomski fakor, n. pr. v Špa niii Franciji, Italiji in Jugoslaviji, se ta pokret le polagoma širi. Danes je uživanje alkoholnih pijač popolnoma prepovedano v Ameriki, Finski, Norveški. Turčiji, na Islandu in deloma tudi v Rusiji Omejeno točenje žganja in močnih vin Vse te velike probleme pa bomo re- obstoji v Belgiji, na Danskem in Šved-šili samo z dobro voljo in ako ne bomo j skem, a žganje je državni monGpo! v mnenja, da usoda celega sveta zavisi od ■ Nemčiji in Švici. Iz življenja in sveta kn-ire z zlatim narlovrra. Knjiga stane j zavarovalnimi institucijami danes nI prav lane Galerije e5 Din. za člane j nifcakih vezi in stikov. Vsaka, instituci- I ja hodi svoja lastna pota — na veliko m varovancev. Povsod šp nčinkuie ■a, r.z 50 Din. Poroka angleškega kraljevega princa London je imel te dni svojo posebno slavnost: drugoroieni kraljev sin Jurij, vojvoda od YoTka in kum pri poroki našega kralja, se je poročil z lady Elizabeto Bowet Lyon. Pri tej priliki Je Izšel v vseh londonskih listih razgovor, ki ga je imela mlada kraljeva princesa z lordom Carsonom, prejšnjim tajnikom voditeljev Ulstra. Sicer so novinarji naravnost oblegali rodni grad mlade neveste, ali razgovor je bil dovoljen samo omenjenemu Carsonu In je izšel v vseh londonskih listih na dan poroke. Poročevalec opisuje prinčevo nevesto kot zelo majhno, nežno ženko. bitje z izrazito keltsko ljubkostjo, s temno-črnlmi lasmi in ravnotako temnočrnimi očmi ter s prav nežnim obličjem, ki se prav pogostoma zardečl. Po svojih nazorih je mlada baronesa lyonska popolnoma moderno dekle današnjega časa. Prvo vprašanje poročevalca, ki se je razgovarjal z nevesto, je veljalo njeni mladosti ki jo Je — izvzemši par potovanj po Italiji — princeza preživela v gradu strahov Glamls Cestole. Ampak Elizabeta ne pozna nobenega strahu. Ona sicer ne taji, da bivajo strahovi, s katerimi se je celo večkrat srečala. Ona pozna prastari, grotekstni grad do najmanjših posameznosti, tudi najtemnejše njegove kotičke. Kot otrok je trkala s prstom na zid znamenite, zazidane in nikdar odprte sobe In med njenimi najbolj priljubljenimi duhovi je bil duh Old-Beardir z dolgo, srebrno belo brado, potem žalostna Gredlady In neutrudna senca Marije Stuart, ki teka neprestano zapečatenim pismom po hodniku gradu. Prav neromantlčno govori princesa tudi o vzvišenosti svojega novega položaja. Seveda bo morala imeti dvorno damo, ali najbrže samo za najoficijcl-nejše slučaje. Morala se je tudi priučiti globokemu dvornemu «kniksu», ampak ni si treba predstavljati, da se v intimnosti kraljeve rodbine vedno »kniksa». Kraljica Marija ji je to kot tudi poljubljanje roke že od prvega dneva prepovedala. Prva njena skrb je ureditev stanovanja, ki ne bo imelo ničesar od kraljevega sloga in ceremonijelnosti, temveč bo moderno, udobno, umetno-obrtno opremljeno. Lady Elizabeta, ki se je umetniško Izobraževala v Italiji, bo sama Izbrala vse komade, ampak le počasi, ker v začetku bosta stanovala mlada zakonca pri prijateljih. poroko z moškimi, ki jih potem niso vzele v zakon. Samo 208 žensk je flirtalo s svojimi sedanjimi možmi, 319 jih nikoli nI flirtalo (te so čisto gotovo lagale, ali pa so bile grde). Kako daleč je šlo to fllrtanje, pa je odgovorilo komaj 50 žensk od teh tisoč. In teh petdeset je odgovorilo na to vprašanje soglasno, kakor da M se bile domenile, da ie šlo fllrtanje samo do — poljuba. Od pettisoč študentk jih je odgovorilo 4875, od katerih jih je 1200 začelo flir-tatl pred šestnajstim letom. 4874 jih je izjavilo, da so srečne, če flirtajo, Ie ena sama je rekla, da je pri tem nesrečna. Na tretje vprašanje jih je odgovorilo le 22 ta te se zato doslej še niso omožile, ker jih nihče ni prosil za Toko. Jol. ko bi ženske resnico govorile m bi resnično odgovarjale na takele vprašalne pole! Kako bi potem izgledali ti odgovori? » napravili flee ■ pnunerum
; Rosny »Amour čtrusque*: Touchet: »l/amour vainqueur>; Lucie Paul-Margueritte: »Les conjidences Uber-tines*; Plerre Bonardi: -Le rltuel de la volupte*; Marcel E-piau: -Une petite temine en pyia«iai' itd- Italijanska je pre tirano nežnočutna. X Omleta iz 12.000 Jajc. To visoko števiio jajc je nekdo v Parizu porabil za cno samo omleto. Res pa Je, da je ni napravil namenoma. Peljal je nekje po predmestju voziček, na katerem Je bDo naloženih 12 zabojev po tisoč jajc. Po nesreči Je pa voz treščil ob brzojavni drog s tako silo, da so se ubila vsa jajca. Bilo iih je, kakor je lastnik povedal, zf 7000 frankov. Lep denar! Športni vestnik Wacker (MUnchen): Ilirija 7:3 (5 :1) Zmaga boljšega moštva. — Srečen dan vratarja Ilirije. Morda najtežja tekma, kar jih je ab-solvirala na?a Ilirija, odkar obstoji, je končala s pričakovano zmago monakov-skega gosta, prvaka Južne Nemčije W -ckra. Monakovsko moštvo smo poznali po časopisnih poročilih, slišali smo o njegovih uspehih in po teh smo morali s sigurnostjo računati na poraz »Ilirije*. Nehote se človeku ob takih prilikah vsiljujejo misli o naših športnih razmerah, ki ne dopuščajo, da bi se merili tudi z močnimi klubi mednarodnega slovesa v zavesti enakovrednosti. Pred vojno sistematičnega gojenja nogometa pri nas skoro nismo poznali. Se le po prevratu smo tudi v tem oziru stopili v vrsto drugih narodov in dosegli v teh par letih prav lepe uspehe. Tudi pri »Iliriji* jc napredek viden, od leta do leta lepši, a kakor noben naš klub, tudi ona še ne predstavlja višine, ki jo označujejo Nemci z izrazom »Erstraklassei.. Imamo igralce, ki kažejo izredne sposobnosti, nima pa ne Ilirija in ne kak drug klub celotnega moštva, ki bi moglo brez treme stopiti v tekmo z vsakim klubom. A kakor rečeno, krivda ni na klubih, am-pak v splošnem položaju našega športa. Ko se izboljša ta, se bodo tudi naša nogometna moštva lahko z nado na uspeh merila s klubi, ki uživajo tak sloves kakor nedeljski gost. Da to dosežemo, je treba skupnega dela vseh klubov fn vseh drugih športnih činiteljev. En sam klub se ne more razviti do mednarodne višine, ako nima okrog sebe vsaj približno enakovrednih rivalov. In ne more se razviti, ako dela aktivnih športnikov »na zeleni trati* ne podpirajo v harmoniji tudi športniki »za zeleno mizo*. Od teh, ki so jim aktivni Igralci izkazali svoje zaupanje s tem, da so jim poverili vodstvo »športne politike*, je morda baš v naših današnjih razmerah odvisno največ. Samo sporazumno delo med njimi in med iz-vršujočiml športniki nas bo dvignilo iz oodrejenosti, v kateri smo žal še danes. Stara pesem je to in morda že dolgočasna, a baš povodom nedeljske tekme, se je pokazala vnovič potreba jo ponoviti. Ilirija Je imela v nedeljo za nasprotnika izborno moštvo, ki je briljiralo zlasti s svojo napadalno vrsto, ki je producirala toliko fines, kakor smo Jih pri nas redko kdaj videli. Nudila nam je celo kopo presenetljivih trikov in taktičnih manevrov, ki so seveda domačo obrambo spravili v precejšnjo zadrego. Tgra napadalne vrste je bila prava propaganda, kako se z premišljeno kombinacijo pripravi ugoden položaj, da se dosežejo uspehi. 2e igra napadalne vrste je bila vredna, da je mnogobrojna publika v hudem dežju vztrajala do konca pri igri. Pa tudi drugi igralci gostov niso škodovali slovesu, ki ga uživa Wa-cker. Izboren je vratar, čeprav gre prvi gol, ki ga je zabila Ilirija, na rovaš njegove taktične napake. Ilirijansko moštvo e nastopilo — um-(iivo — z veliko tremo. V tem se je zlasti odlikovala obramba, vsled česar sta le v 4. in 7. minuti padla prva gola za goste. Beliram ni bil na svoji navadni višini, vendar pa Je nadkriljeval Pretnarja, ki je topot odpovedal. V krilski vrsti je bil Hus boljši kot v Maribora, Lado porabljiva moč, ki je zlasti pomagal branilcema. G. Zupančič je stal pred nalogo, kateri tudi kak močnejši, v tej tekmi ne bi bil kos. Izredno dober dan je Imel vratar Soklič, ki je preprečil še večji poraz, ki bi bil vsled nezadostne obrambe neizogiben. Kljub slabemu terenu je držal težke in kočljive strele. Skupna igra ilirijanskega napada je bila nekako šablonska; pazili so sicer pri oddajanju žoge na smer, kjer so domnevali kakega soigralca, žal pa je bila ta domneva navadno napačna. Najboljši igralec je bil topot I. Zupančič, ki ie poleg hitrosti in požrtvovalnosti pokazal lepe centre. Kar se centriranja tiče, tudi Vidmajer ni zaostajal. Dollnar ie v napadu boljši kot v krilski vrsti. Da pa znajo biti naši napadalci tudi nevarni, so pokazali v drugi polovici igre, ko so večkrat oblegali nasprotnikova vrata ter dosegli nekaj kotov. V prvi polovici je bila premoč gostov oči-\idna, v drugi pa je bila igra precej enaka. Ooli za goste so padli v 4., 7., 29., Cenajstmetrovka), 35. in 41. minuti prve :n v 12. In 16. minuti druge polovice. Izid je vsekakor časten za Ilirijo, ker ;e bil nasprotnik močan in ie napel vse sile, da prične svojo turnejo po Jugoslaviji z lepim rezultatom. Sodnik g. Ochs ni bil kos težki tekmi, ki se je odbrala v živahnem tempu. Pregledal je mogo pregreškov z ene In druge stra-ni- Da je prevzel vlogo »der ausglei--■enden Gerechtigkeit*, ko Je nepravil-no diktiral proti gostom enajstmetrovko, v;a s tem popravi svojo napako proti III-''■'i. kateri ni priznal gola radi of side, ;e Pa£ kavalirsko, toda protipravilno. T. Z. ma ni nudila posebnih peripetij in je bila večinoma odprta. Pri Iliriji je po daljšem odmoru zopet nastopil Deržaj, ki je kot desni hali popolnoma zadovoljil. Duša napada je bil Pevalek I., ki je tudi zabil oba gola. Vratar Ilirije je bil prav dober in mnogo obeta. Hermes je žilavo moštvo, ki se bo ob vztrajnem in marljivem treningu Ihako lepo razvilo. Njega obramba je bila prav dobra, napad pa ni zadovoljeval in je zlasti pred golom nasprotnika popolnoma odpovedal. Edini gol za Hermes je bil avtogol, ki ga je zakrivil branilec Ilirije. Publike je bilo malo. Tekmo ie dobro sodil g. Branko Hus. — Jadran : Primorce 3 : 2 (1 : 1). Prijateljska tekma med obema kluboma je končala p popolnoma zasluženo zmago Jadrana. Primorje tekme očividno nI smatralo za resno ter je podcenjevalo nasprotnika. Rezultat take tekme mora biti poraz, zlasti ker je Jadran pokazal prav lepo igro. — Rezervi Ilirije in Hermesa 5 : 1 (4 : 0). Igra prav živahna: Iliriji se obeta lep naraščaj, ako ga bo znala obdržati in vzgojiti. Maribor: S K- Maribor : Rapld 0 : 0. Koti 9 : 4 za Maribor. Prvenstvena tekma, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva. Sportski nivo tekme baš nI stal na izredni višini. Nervoznost vseh igralcev velika. Pri Rapidu je manjkala predvsem kombinacija, prt Mariboru pa se je od časa do časa vendarle videl kak kombiniran napad, ki pa je neposredno pred goiom prešel v brezkončno kombiniranje. Maribor je Imel tehnično boljše moštvo, o Rapidu pa moramo poudarjati, da je pokazal več elana in požrtvovalnosti. Pri Mariboru najboljša igralca srednji krilec Stauber in desni bra-nilcc Škrabar. Pri Rapidu je bila dobra obramba. Prva polovica se je igrala v znamenju lahke premoči Maribora, v drugi pa je bil Rapid nekoliko močnejši. Enajstmetrovka proti Rapidu v drugi polovici je šla čez gol. Sodnik Wlller iz Zagreba izvrsten in nepristranski. — S. K■ Maribor rez. : Rapid rez. 2 : 1 Zagreb: Pokalne tekme: Gradjanski : Ilirija 6 : 0 (3 : 0). Atene : Uskok 4 : 2. Penkala : Grafika 2 : 0. Dunaj: Edina prvenstvena tekma zadnje nedelje med Smimeringom in Hertho je končala z zmago Simmeringa 3 : 1. Pokalne tekme so končale s pričakovanimi izidi, in sicer: Wacker : Vienna 2 : 1 (1 : 1), Hakoah : V. F. B. MOdling 6 : 2, Rapid : Admlra 5 : 1 (0 : 0), Sportklub : VVAC. 6 : 1 (2 : 0), \VAF. : Floridsdorf 2 : 1. Berlin: V Berlinu je zmagal Ham-burger Sportverein nad Hollsteinom z 2 : 0 ter s tem posta! prvak Severne Nemčije. Amsterdam: Reprezentanca Belgije : reprezentanca Holandske 1 : 1. Gospodarska vprašanja Tedenski tržni pregled lito: Trgovina x žitom je proSli teden nekoliko oživela in je bilo precej povpraševanja po koruzi in moki za domači konzum. Z inozemstvom se ni mnogo tržilo. V Vojvodini ?e pripravljajo iv vozniki na izvor večjih količin plenice preko Madžarske v Avstrijo. Cena pšenici se je prošli teden nekoliko učvrstila in je bila koncem tedna 457.5 do 460 dinarjev postavno baška post-nja. Rž *e je ponujala v Vojvodini po 375 do 885 dinarjev, ječmen ?a pivovarno v BačM pa po 325 do 335 dinarjem Oves se je Se dolgo dobo let ni pričakovati pomembnih uspehov. Zato je italiianska vlada Mdenila nedavno ■ Poljsko pogodbo, po kateri se izroči posebni italijanski družbi izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Poljskem za dobo 50 let z even-tnalnim podaljšanjem te dobe. ZeinljiSče, ki ga sme omenjena družba izkoriščati obsega 2000 ha. Poljska vlada si je ▼ pogodbi pridržala 7a?e 15 od«totkov sirovega petroleja. — Jugoslovansko - — * iz najfinejšega lanenega sukanca IV prodaja w Osrednja čipkarska zadruga, Pod Trančo 1. m.......................................... 1 i 4, i 4. o 4 J 4> o 4 i (ttasja k drimfm . Trgovski pomočnik, /tar 20 let, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeni ti mesto t kaki večji trgovini, v mesto ali večjem trgu. Naslov pove uprava «Jutra». 1513 Prodajalko ta trgovino z mešanim blagom na deželi, v večjem ukraju na Spod. Štejerskem, se išče. Naslov pod <400» ua podružnico . 1567 BaznaSalka kruha fe išče. Plača po dogovoru. Kaslov pove uprava «Jutra». 1574 Ve8 čevljarskih 1417 pomočnikov, prvovrstnih, se sprejme v pisarni čevljarne »Jadram v Kranju. Plača po dogovoru. Dobro iznčen 1557 lončar in pečar išče službe kot vodja ali kom-panjon. Nastop takoj. Cenjene ponudbe na upravo < Jutra* pod «Lončar», Bivši drž. podoradnik. dober računar, vajen vseh pisarniških poslov, korespondence, išče službe. Cenjene ;;onndbe pod «Nada» na upr. «Jutra». 1559 Nakup harmonija. Invalidska uprava želi kupiti za enega invalidskih zavodov harmonij, ki je lahko že rabljen, toda mora biti še dobro ohranjen in v dobrem stanju. Tozadevne ponudbe se naj vpošljejo na Invalidski odsek v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. 1563 Šivalni stroj, 1570 rabljen, se kupi. Ponudbe pod «Stroj» na upravo «Jutra». Harmonij 1541 knpi čitalnica v Zalogu pri Ljubljani, kamor se naj naslovijo tudi ponudbe do 10. maja. Vbodom: PohlStvo: 1409 Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne mize najceneje pri Erman & Arhar, mizarstvo, St. Vid 4 nad Ljubljano. Prenosni štedilnik z bakrenim kotlom, dobro prenovljen, tvrdke »Koloseus* 120 x90 cm, pripr. za gostilno ali bnetijo, proda za nizko ceno J. Malenšek, Bohinjska Bistrica. 1528 Lepa kočija, 1526 dvovprežna, in mfesarske sani, Tse v dobrem stanu, malo rabljene, se ceno prodajo pri J. Kralju, Železniki. Vrtnloe, nizke in visoko - debelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične dekoracije oken in balkonov priporoča slavnemu občinstvu Anton Ferant, trg. vrtnar v Ljubljani. 1520 Prodam 1555 par konj, 12 let star, in 3 leta starega. Pukmeister, Sevce pri skih Toplicah. Sovo orehovo opravo za spalno sobo, več manu-fakturnega blaga in motorno kolo, se proda. Naslov pove uprava . 1553 Prodam: 1560 Browning pištolo, kal. 6'35, in dve sablji za policijo. Ponudbe pod «Nada» na upravo . Radi pomanjkanja prostora se takoj proda okoli 500 parov elegantnih ženBkib in moških čevljev (ševro- in boks-usnje) po izjemni ceni K 600-— za par. Naslov pove uprava «Jutra». 15p5 Lončena peč, 1577 dobro ohranjena, se po ceni proda. Poizve se Cankarjevo nabrežje 9. Otroški voziček za ležati, dobro obranien in leBen športni nerazložljiv, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 1576 Sohe hruške 1535 maslavnce, prvovrstno blago, razpošilja samo na veliko tvrdka M. Sbil, Mokronog. Naprodaj 1501 Alfa Separator (150 litrov na uro), sod za izdelavo sirovega masla, 24 različnih modelov za sir, nekaj vrčev za mleko. Kelc, Unec št 16 pri Rakeku. Prodam 1542 novo spalno opravo iz trdega lesa, solidno delo. Fran Šeber, tapetnik, Ljubljana, Rožna ulica št. 5. Oves, baaaški, prvovrstni, na vreče po 14 K za kilogram, razprodaja Pomorska trgovačka agentura M. Bielic, Dunajska cesta 33, pri »Balkann>, 1548 Kesečno sobo, 1575 z udobno opremo in posebnim vhodom za mesec maj, samo za večera je ure, išče distin-gviran gospod. Diskrecija za-željena in zajamčena. Plačilo postranska stvar. Cenj. ponudbe pod šifro . Salo posestvo v Račjem 115 pri Mariboru se proda. 1572 Majhna hiša, enonadstropna, s šestimi stanovanji, malo trgovino, (izza 1. julija t. 1. prosto stanovanje). se v okolici Celja proda. Cena Din 175.000. Izve se pri Lovrotu Oto, Celje, Za-vodna 4. 1564 Krasno posestvo v bližini Rudnika-Rajhenburg, na zelo ugodnem krajn, se proda. Cena po dogovoru. Več pove F. Abram, Brezje št. 26, pošta Rajheuburg ob Savi. Njiva 1506 v obsegu 1028 m' v Spodnji Šiški, se po ugodni ceni proda. Naslov v uoravi . Za industrijsko podjetje hm bi se oddala električna sila, približno 30 Amp., mogoče tudi prostori, v bližini kolodvora. Pojasnila daje Vfars-berg, Rečica ob Paki. Trgoveo z lesom išče posojilo Din 60.000'— proti garanciji in visokim obrestim. Eventuelno sprejme družabnika(co) 6 primernim kapitalom. Ponudbe pod »Veliki dobiček« na upravništvo »Jutra*. 1512 Prav vsakdo kdor kaj išče, kdor kaj po-nnja, kdor kaj knpaje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo č u d o v 11 uspeli Mali oglasi v »Jutru*. I Inteligenten gospod želi znanja z izobraženo, premožno gospodično. Le neano-nimne ponudbe s sliko proti vrnitvi na upravo »Jutra* pod »18 — 25». 1556 Starejša, dobrosrčna, izobražena dama z nekaj premoženjem, lastnim gospodinjstvom, dobrimi stalnimi dohodki, zanesljiva pisarniška in gospodijnska moč, bi vstopila v kakršnokoli podjetje proti oskrbi v hiši brez honorarja. Bi šla kot opora in družabnica k starejšim ljudem, tudi k družini z otroki, oziroma bi prevzela kako podjetje na lasten račun. Ponudbe pod »Družba* na upr. »Jutra*. 1558 Mlad gospod 1500 inženjer, želi korespondence z zdravo, iskreno in pametno devojko, z nekoliko premoženjem. Zeli se slika. Neano-nimne ponudbe na upravo »Jutra* pod »Šmarna gora*. Priženiti se želi k deklici ali vdovi, ki bi imela kako večje posestvo, mladenič, okrog 30 let, prijetne zunanjosti, s premoženjem pol milijona. Dopise na upravo »Jutra* pod »Mladenič*. 1571 I i $ v I i/ i! I i W V/ 1 1 i v* f Sienkiewiczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman „Z ognjem in mečem", katerega dve slovenski izdaji sta bili že davno razprodani. Vsak snopič velja s poštnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo pet snopičev. Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54. s »»»»»»»»»»»»»»»Si >»9 i Cie. Gle.Tramafian8iQUd Francoska linij« Proa notr. izvozna in obozbb gospoi dgrsko zadruga, r. z. z o. z., g c&phnicl vabi vse svoje £lane na Izredni občni zbor, ki se vrši 12. maja 1923. ob 5. uri pop. v zadružni pisarni.1 DNEVNI RED: 737 1.) Volitev načeletva. 2.) Volitev nadzorstva. 3.) Izprememba pravil. 4.) Slučajnosti. Če ne pride ob določeni url zadostno Število članov na občni zbor, se vrii pol ure pozneje v Istem prostoru drug občni zbor, ki Je sklepčen ob vsaki udeležbi, Načelstvo. PRISTNI • % • tirolski lOOIU sa športne obleke, solidno in trpežno blago pri tvrdki 69/VI R. S l Skabcrne, IMoi, Mestni trg II. Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje. Glavno sastopstvo: SlDiBnsia tenka, 6. d. v Zsireliu. fozut listki li lauds^aa po]:sii!i diji zastopnik 3van Krater LJubljana, Kolodvorska uiica 41. Proda se na Štajerskem, 20 minnt oddaljeno ci trga in železniške postaje, približno 16 oralov obsegajoče posestvo, sestoječe is zidane hiše in gospodarskega poslopja, 1'/» orala vinograda, treh parcel gozda, njiv, travnikov in velikega sadnega vrta. Celo posestvo se drži skupaj in je na njem gostilniška obrt ter poleg romarska cerkev. Cena 4CO.OOO Din. Naslov pove uprava »Jutra >. 7SE Kupi Cenjene ponudbe z navedbo eene. po možnosti s sliko poslopja na upravo »Jutra* pod „X pod cMilan in Vlado*. Tajnost zajamčena. 1568 Posojilo od 100.000 Dla išče mlad trgovec zaradi povečanja svoje trgovine. Jamstvo z nepremičninami. Obenem oddam košnjo na velikem travniku za vse leto. Cenj. ponndbe naj se pošljejo pod naslovom Mirko Stefanovie, Ljubljana. Gorupova ulica 3. 1562 !! Medjimurski konji!! Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stole stalno za prodajo pod naj-kulantnejšimi pogoji pri E. VAJDA r=iM CAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavis Vajda Čakovec Telefon interurb. 58» 4 ss Uradnika, zmožnega knjigovodstva, slovenske, nemške in italijanska korespondence, »prejme spedioljako podj6tJs. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo pogojev pod «8pretnost» na Anončno družbo Aloma Company. Ljubljana, Kongresni trg 3. 7i3 Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. g — inseriraj v „Jutru" 3 BffljJBaiHHBMHBMMMM Zopet došll i Vabilo k rednemu občnemu zboru^ Belo perilo 1569 izdeluje točno in solidno no-vootvorjena izdelovalnica P. Jančigaj, Ljubljana, Resljeva cesta 29/1. levo. Poskusi vsaj enkrat, četudi s prav majhnim besedilom med. Malimi oglasi «Jutra». Ce sploh kje, boš tu dosegel zaželjeni uspeh v Izdatno večji meri kot povsod drugod. II za 35. upravno leto Posojilnice v Ribnici reglstrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vril četrtek, dne 10. aprila 1923. ob 2. uri popoldne v posojilniških prostorih. DNEVNI RED : 1.) Poročilo In odobrenje raiuna za leto 1922. 2.) Volitev naielniitva In računskih pregledovalcev za !eto 1923. 3.) Razgovor o spremembi pravil. 4.) Slučajni predlogi. Načelstvo. A od preprostih do najfinejših v veliki izbiri po izredno nizki ceni v modni in galanterijski trgovin/ Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 662 Koiarska delavnica In karoserija za avtomobile VLASTIMIR PETROVIČ Beograd, RatarsKa 21 išče izvežhanega tapetnika proti dobri plači. Stalen posel. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe naj se pošljejo na gorenji naslov. tu Pouk v nemščini, angleščini ln glasovlr eeni, Naslov pove uprava; «Jntra». 1551 ' Fina hrana, 1531 , opoldanska, event. tudi ve-' černa, se išče v bližini Blei-vreisove in Rimske ceste. Kar | slov pove uprava »Jutra*. Generalna popravila aiifomofoilov, nove karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tapeciranje. 740 Solidno delo in zmerna cena. Slike sa legitimacije izdeluje najhitreje Hugon 11 Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti; Križanske cerkve. u9t' Če aufo odpove, pride takoj pomožni auto na telefonični poklic 236. Jugo-Auto. d. z o. z., Dunajska cesta 36. za dame in gospode B cenah Din 500 - do Din 1000 — Specialna zaloga «-0 Drago Schwab, Ljubljana, pod Narodno kavarno. Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah k« Najboljša za zobe je Antiseptična ustna voda lekarne G. Bakarčič v Ljubljani, Earlovška cesta št. 2. 1483 1 Male oglase .,Jutra" se smatra za najpriprav-nejie posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam j današnjega časa in je oe-nejše kot vsak drug inserat. Posebno ugodno je, da si sam že vnaprej lahko izra-č naš, kaj Te bo stal Kali oglas, ter ga tudi lahko plačaš v znamkah. III PLAKATIRANJE V LJUBLJANI, ZAGREBU IN BEOGRADU izvršuje . lastnih tablah in kiosKih LJUBLJANA Kongresni trg 3 anonCna In reklamna družba z o. z. BEOGRAD Sremska ulica 9